Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.5 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 582 6684570 6659799 2026-06-03T13:12:02Z ~2026-32779-20 261034 Pravopisni popravki brez spreminjanja pomena povedi. 6684570 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zemljovid Slovenske dezele in pokrajin.jpg|thumb|right|280px|Zemljovid slovenske dežele in pokrajin, [[Peter Kozler]], 1853]]{{Več sklicev}} {{Lektura}} {{Zgodovina Slovenije}} '''Zgodovina Slovenije''' je [[zgodovina]] vseh prebivalcev na ozemlju današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes. Ime ''Slovenija'' (v današnjem pomenu) se po do zdaj znanih podatkih prvič pojavi v zapisu, ki je približno enak današnjemu, leta 1810 v pismu [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] Valentinu Vodniku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/kako-je-rasla-se-rodila-slovenska-samostojnost-1-del|title=Kako je rasla in se rodila slovenska samostojnost (1. del)|date=2024-06-20|accessdate=2025-09-26|website=druzina.si|last=Janežič|first=Helena}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Granda|first=Stane|authorlink=|year=|title=Vloga glasbe, zlasti petja, v rasti slovenske narodne zavesti (do leta 1848)|publisher=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLYSY9O|id=|cobiss=}}</ref> Med leti 1814 in 1816 se ime pojavi v pesmi [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] ''Slovenia svelizhana''.<ref>NUK, rokopisni oddelek, Vodnikova zapuščina - Ms 519, 44 – 45, 46 – 47, 48 – 49, 50 - 51 in Ms 540, št. 3 – Illyria magnificata, Slovenia svelizhana</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}}</ref> Leta [[1834]] se pojavi v knjigi ruskega zgodovinopisca [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurija Venelina]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Starodavni in današnji Slovenci|last=Venelin|first=Jurij Ivanovič|publisher=Amalietti & Amalietti|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263865856}}</ref> ''Starodavni in današnji Slovenci'', deset let kasneje pa še v pesmi [[Jovan Vesel Koseski|Koseskega.]] Slovenija se kot politično-administrativna enota prvič konstituira po letu [[1945]], kot samostojna država pa šele junija [[1991]]. == Prazgodovina == {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Divje Babe flute (Late Pleistocene flute).jpg | alt1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]] | caption1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]] | image2 = Ljubljana Marshes Wheel with axle (oldest wooden wheel yet discovered).jpg | alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | caption2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | footer = Na ozemlju Slovenije sta bili najdeni (verjetno) najstarejše glasbilo (piščal iz dobe [[Pleistocen|poznega Pleistocena]]) in najstarejše kolo iz dobe [[Neolitik]]a }} Najstarejši dokaz [[človek|človeškega]] bivanja na današnjem slovenskem ozemlju sta dve [[kamen|kamniti]] [[orodje|orodji]] iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Iz obdobja würmske ledene dobe, ko so na ozemlju Slovenije živeli [[neandertalec|neandertalci]], je najpomembnejša najdba piščalke iz Divjih bab v bližini [[vas]]i [[Šebrelje]] na Idrijsko-Cerkljanskem. V [[mlajša kamena doba|mlajši kameni dobi]] in [[bakrena doba|bakreni dobi]] so se prebivalci že ukvarjali z [[živinoreja|živinorejo]] in [[poljedelstvo]]m. Na prehodu iz bronaste v [[železna doba|železno dobo]] je obstajala kultura žarnih grobišč. Za [[železna doba|halštatsko obdobje]] so značilne utrjene naselbine na vzpetinah, imenovane [[gradišče|gradišča]], in lepo izdelani železni predmeti (npr. [[situla|situle]]) in orodje ter orožje ([[Most na Soči]], [[Vače]], [[Rifnik]], [[Šentvid pri Stični]]). Njihovi prebivalci etnično niso določljivi, saj v arheologiji velja krilatica, da se etničnosti ne, da izkopati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8|title=Peter Štih: diskusija|date=2023-05-23|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Štih|first=Peter}}</ref> == Iliri, Kelti in Rimljani == [[Slika:Prefecture of Illyricum map(1).png|alt=Zemljevid.|sličica|Zemljevid Ilirika]] V današnji Republiki Sloveniji so živela [[Ilirija (država)|Ilirska]] plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom, pozneje v 4. in 3. stoletju pr. n. št. so ozemlje današnje Slovenije zasedla tudi plemena [[Kelti|Keltov]], ki so tu ustanovili prvo državno tvorbo imenovano [[Noriško kraljestvo]]. Na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in v delu [[Štajerska|Štajerske]] so živeli [[Tavriski]], [[Karni]] so se naselili na severozahodu, [[Noričani]] na severu, [[Japodi]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in delno na [[Notranjska|Notranjskem]], [[Latobiki]] na Dolenjskem in [[Posavje|Posavju]], ter [[Histri]] v [[Istra|Istri]]. Ta ljudstva so razvojno in gospodarsko zaostajala za Rimljani. Ukvarjala so se predvsem s poljedelstvom, živinorejo in pastirstvom. Iz tega časa izvirajo imena mnogih današnjih krajev ([[Bohinj]], [[Tuhinj]]) in rek ([[Sava]], [[Savinja]], [[Drava]]). [[Slika:Tabula Peutingeriana - Istra.JPG|thumb|Mesta Emona, Celeia, Poetovio, so navedena tudi na [[Tabula Peuntingeriana|Peutingerjevi Tabuli]], ki prikazuje cestno omrežje rimskega cesarstva v 1. stoletju pr.n.š.]] Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik strateški pomen. Rimski prodor na ozemlje današnje Slovenije se je začel po ustanovitvi [[Akvileja|Akvileje]] (v slovenščini Ogleja), (181 pr. n. št.). V drugi polovici 2. stoletja so [[Rimljani]] v istrskih vojnah podjarmili Histre, Tavriske (129 pr. n. št.) in Karne (115 pr. n. št.). Nato je [[Oktavijan]] v letih 35–33 pr. n. št. mejo premaknili vse do [[Donava|Donave]] in okoli 16 pr. n. št. mirno priključil zavezniško [[Noriško kraljestvo]]. Zasedena področja so Rimljani vključili v provincialno organizacijo: zahodna Slovenija do [[Atrans]]a z [[Istra|Istro]] je bila vključena v 10. regijo [[Italija (rimska provinca)|Italije]] (''Regio X''), vzhodni del in [[Dolenjska]] sta bila vključena v [[rimska provinca|provinco]] [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], alpski prostor in [[Posavje]] sta bila sredi 1. stoletja vključena v provinco [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Nastajati so začela mesta [[Emona]] (''danes Ljubljana''), [[Claudia Celeia|Celeia]] (''danes Celje''), [[Petoviona|Poetovio]] (''danes Ptuj''), in [[Neviodunum]] (''danes Drnovo''), ki so jih naseljevali priseljenci iz Italije in romanizirani staroselci. Zgrajen je bil cestni sistem z glavno osjo Akvileja-Emona-Celeia-Poetovio-[[Carnuntum]] (Petronell ob Donavi). Današnji slovenski prostor je bil opustošen med markomanskimi vojnami. Vdor Markomanov, Jazigov in drugih germanskih plemen ter kuga sta prizadela prebivalstvo, tako da se je na ta prostor priselilo mnogo Germanov in pripadnikov nižjih slojev z vzhoda cesarstva. Na začetku vojne so Rimljani zgradili obrambni sistem (''praetentura Italiae et Alpium''), ki je ščitil vzhodno mejo province Italije. Med markomanskimi vojnami sta napravila kariero tudi dve najvidnejši osebi s tega ozemlja v rimski dobi: [[Mark Valerij Maksimijan]], general in senator, ki je zapustil napise od [[Numidija|Numidije]] do Leugaricia (danes [[Trenčin]] na Slovaškem – od Donave najsevernejši rimski napis) in [[Tit Varij Klemens]], vitez (morda tudi senator), ki je kasneje bil cesarski tajnik in član cesarjevega sveta [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. Prve organizirane [[krščanstvo|krščanske cerkve]] so nastale proti koncu 3. stoletja; v 4., 5. in 6. stoletju so se oblikovale [[škofija|škofije]], ki so sodile pod oblast [[metropolija|metropolije]] v [[Oglej|Ogleju]] (Aquileia). Zaradi obrambe meje Italije je v 3. stoletju na kraškem robu nastal utrdbeni sistem [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V 5. in 6. stoletju je začela rimska oblast na ozemlju Slovenije slabeti zaradi vdorov [[Germani|germanskih plemen]], ki so se premikala proti Italiji; domače prebivalstvo se je iz mest začelo seliti v višinska zatočišča. Sredi 5. stoletja so prek Slovenije v Italijo vdrli [[Huni]] in opustošili vrsto mest na poti, ob koncu 5. stoletja pa so Vzhodni Goti (Ostrogoti) zasedli Italijo in do 536 so bili v njihovo [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Italsko kraljestvo]] vključeni tudi Norik, [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacija]] in Panonija. == Naselitev Slovanov == {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} V 6. stoletju so se na širšem, že poseljenem ozemlju vzhodnih Alp naselili tisti Slovani ([[Sloveni|Slověni]]), ki jih štejemo za neposredne in večinske prednike današnjih Slovencev.<ref>[[Franc Kos (zgodovinar)|Kos, Franc]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.</ref> Prvi njihov naselitveni sunek je datiran okoli leta 550, potekal pa je iz smeri današnje [[Moravska|Moravske]]. Drugi val je določen ok. leta 568. Tretji val pa je prišel leta 590, ko pridejo iz jugovzhodne smeri ob tokovih Save, Drave itd. Leta 591 so prispeli v območje gornje [[Drava|Drave]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci. V prostor so se torej začeli naseljevati [[Avari]] in [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma še ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskem]] prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev novega, slovanskega govora. Meja z [[Bavarci]] se je že takrat začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]], meja z [[Langobardi]] se je ustalila na robu Furlanske nižine v 7. stoletju,<ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Langobardov = (Historia Langobardorum)|publisher=Obzorja|date=1988|location=Maribor|isbn=86-377-0350-X|oclc=439852250|first=Fran|last=Bradač|first2=Bogo|last2=Grafenauer|first3=Kajetan|last3=Gantar|first4=Vesna|last4=Potokar}}</ref> njihova prisotnost v [[Istra|Istri]] pa je dokumentirana v začetku 9. stoletja, in sicer v zapisniku [[Rižanski zbor|rižanskega zbora]]. == Kneževini Karantanija in Karniola == {{glavni|Karantanija|Karniola|Samova plemenska zveza}} Slovani v Vzhodnih Alpah so bili, tako kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> so nekje med leti 622<ref name="GB94" /> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen slovanski upor pod [[kralj Samo|Samovim]] vodstvom, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Samova vstaja in avarski poraz pred [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] sta vsekakor tako hudo omajala avarsko vojaško moč,<ref name="SS30">Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 30</ref> da so se jim v širokem loku od Sudetov do južne Rusije uprla številna slovanska plemena in se začasno otresla njihove oblasti.<ref>Hauptman, L. (1999). Str. 37.</ref> Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Samovi plemenski zvezi se je pridružil tudi velik del vzhodnoalpskih Slovanov pod vodstvom kneza [[Valuk, knez Karantanije|Valuka]].<ref name="KP">Korošec, P. (1990). Str. 17.</ref><ref name="WH177">Wolfram, H. (1991). Str. 177.</ref> Kdaj točno so se pridružili svojim severnim slovanskim sosedom, ni jasno.<ref name="WH177"/> Vsekakor so leta 630 v pohodih zoper Samovo kraljestvo sodelovali tudi Langobardi, ki pa so tedaj mejili le na vzhodnoalpske Slovane, in tem so že med leti 623–626 iztrgali iz rok področje v Kanalski dolini.<ref name="SS31">Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 31.</ref> Po drugi strani pa so že leta 628 vzhodnoalpski Slovani proti Bavarcem dosegali tako odlične uspehe, da so dosegli ustalitev svoje zahodne meje, kar dokazuje, da so bile v igri širše povezave med Slovani in ne zgolj vojne lokalnih plemen na delu Vzhodnih Alp. To dokazuje vsaj povezovanje vzhodnoalpskih plemen in nastanek politične skupnosti, ki kasneje nosi ime Karantanija, če ne že Samove plemenske zveze na tem področju.<ref>Glej v: Grafenauer, B. (2000). Str. 115.</ref> Čeprav so Valukovi Slovani v vzhodnih Alpah nedvomno vsaj od leta 630 pripadali Samovi plemenski zvezi, pa ni nujno, da so ji pripadali tudi Slovani južno od Alp na področju današnje Slovenije, saj je bilo to področje prehodnih vplivov med Langobardi, Avari in Slovani.<ref name="KP"/><ref name="SP30">Štih, P. (2001). Str. 30.</ref> Samo je vladal do leta 658,<ref name="SP30"/> po njegovi smrti pa se je zveza plemen od Labe pa morda celo do Jadrana hitro razkrojila.<ref>Grafenauer, B. (2000). Str. 97.</ref> [[Slika:Carantania map.png|sličica|Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811]] Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je "krajina Slovanov" s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati [[Karantanija]], ohranila neodvisnost. Ko so Karantanci okoli leta 743 Bavarce zaprosili za pomoč v obrambi pred Avari, so morali priznati njihovo nadoblast, ter jim za talca poslali sina kneza [[Borut, knez Karantanije|Boruta]], [[Gorazd, knez Karantanije|Gorazda]], in knezovega nečaka Hotimira, ki so ju Bavarci pokristjanili. Z vladanjem kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimira]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje]] Karantancev, kar je sprožilo tri neuspele upore. Po porazu bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 788, je bila v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] skupaj z Bavarsko vključena tudi Karantanija. Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovanov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva s frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] začel upor, so se mu leta 820 priključili tudi Karantanci, a so bili še istega leta poraženi. Po zadušitvi tega upora so Franki leta 828 reorganizirali upravo in najkasneje tedaj so po večinskem mnenju zgodovinske stroke domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Iz časa Karantanije pa se je vse do leta 1414 ohranil poseben obred [[ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]], ki je potekal v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Kljub postopni integraciji Karantanije v frankovski politični okvir in njenemu kasnejšemu razpadu na posamezne [[Slovenske dežele|dežele]], se je na vsem njenem ozemlju ohranilo tudi slovensko govoreče plemstvo, o čemer pričajo t. i. [[slovenske fevdne prisege]] iz 17. stoletja.<ref>http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/uporaba_slovenscine.pdf, Dr. Aleš Iglič, O uporabi slovenščine med plemstvom</ref><ref>http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002085025/http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ |date=2013-10-02 }}, Fran Kotnik, Dvoje slovenskih fevdnih priseg</ref> [[Langobardi|Langobardski]] kronist [[Pavel Diakon]] opisuje prihod Slovanov na rob [[Furlanija|Furlanske nižine]]. V svojem znamenitem delu [[Historia Langobardorum]] (''Zgodovina Langobardov''), kjer je opisana zgodovina Langobardov od začetkov leta 560 do konca leta 740, Pavel Diakon omenja med drugim tudi bitko med Langobardi in slovanskimi bojevniki leta 670, nedaleč od [[Čedad]]a ob reki [[Nadiža|Nadiži]]: {{Citatni blok|"non longe a Foroiuli....ad ponte Natisonis fluminis"}} [[Slika:Karniola around 800.png|thumb|Možni obseg Karniole, okoli leta 800]] Med zgodovinarji in arheologi prevladuje mnenje, da se je na območju osrednje Slovenije, v zgornjem delu kasnejše dežele Kranjske, na prehodu iz [[8. stoletje|8.]] v [[9. stoletje]] razvila slovanska [[pleme]]nska kneževina Karniola, katere središče je bilo v [[Carnium]]u (današnjem [[Kranj]]u). [[Karniola|Karniolo]] omenja že v 8. stoletju [[Langobardi|langobardski]] [[kronika|kronist]] [[Pavel Diakon]], ki za deželo uporabi oznako '''"'''''Carniola, patria Sclavorum'''''"'''. Leta 795 je izpričan edini domnevni knez [[Vojnomir Slovan|Vojnomir]]. Karniola je bila ob koncu 8. stoletja vključena v frankovsko Furlansko marko, vendar je svojo plemensko ureditev ohranila do leta 828, ko so jo [[Franki]] po neuspešnem uporu panonskega slovanskega kneza Ljudevita Posavskega spremenili v [[mejna grofija|mejno grofijo]]. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v [[Istra|Istri]] je listina [[rižanski zbor|rižanskega zbora]]. To je naziv zapisnika rižanskega zbora, ki se je odvijal najverjetneje leta 804, v kraju Rižana, blizu [[Koper|Kopra]]. Listina je problematična, saj je prepis iz 15. stol., tako da je vprašljiva zanesljivost inforamcij, ki nam ga daje listina.<ref>{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|title=Toponimi - Rižana|date=2025|accessdate=13. september 2025|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat. Udeležili so se ga predstavniki istrskih mest in kaštelov, predsedovali pa so mu trije cesarjevi odposlanci. V njej je, med drugim, zapisana obveza vojvode Janeza, ki je predstavljal tedanjo [[Franki|frankovsko]] oblast nad deželo, da bo [[Slovani|Slovane]], ki so se nastanili v okolico mest, pregnal v tiste kraje, v katerih mestom ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.<ref>Boris Gombač, Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi & Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8, Str. 43</ref><ref>Ramiro Udina, Il Placito del Risano: istituzioni giuridiche e sociali dell’Istria durante il dominio bizantino. Officine grafiche, 1932</ref> {{Citatni blok|"De sclavis autem unde dicitis, accedamus super ipsas terras ubi resideant, et videamus ubi sine vestra damnietate valeant residere, resideant: ubi vero vobis aliquam damniatatem faciunt sive de agris, sive de silvis, vel roncora, aut ubicumque, nos eos eiiciamus foras."}} == Frankovska država == [[Slika:Frankenreich 768-811.jpg|thumb|[[Karel Veliki|Frankovska]] država (768-814)]] Po neuspešnem [[Bolgari|bolgarskem]] prodoru v [[Panonija|Panonijo]] in njeni ponovni osvojitvi je kralj [[Ludvik Nemški]] okoli leta 840 Panonijo podelil v [[fevd]] beguncu z [[Moravska|Moravske]] [[Pribina|Pribini]]. Leta 847 je bil Pribina imenovan za [[grof]]a in ozemlje [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnje Panonije]] je postalo njegova last. Sedež oblasti je bil v [[Blatenski kostel|Blatenskem kostelu]] na današnjem [[Madžarska|Madžarskem]]. Leta 861 je Pribino nasledil sin [[Kocelj]] in se iztrgal frankovskemu vplivu. Kocelj je podpiral slovanski misijon [[sveti Ciril|svetega Cirila]] in [[sveti Metod|svetega Metoda]] in oviral delovanje [[Salzburg|salzburških]] [[misijonar]]jev. Vendar je bil okoli leta 876 odstranjen, kar je končalo kratko obdobje samostojnosti spodnjepanonske slovanske kneževine. Ozemlje je bilo ponovno vključeno v [[Vzhodna marka|Vzhodno marko]]. V času vlade [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] je [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] postala središče Vzhodne marke in dobila precejšnjo samostojnost znotraj cesarstva. Na slovenskem ozemlju se je krepila [[fevdalizem|fevdalizacija]], a proces je zaustavil prodor Madžarov ob koncu 9. stoletja. Po porazu Bavarcev v bitki z [[Madžari]] pri današnji [[Bratislava|Bratislavi]] leta 907 je namreč ozemlje osrednje Slovenije za približno pol stoletja prišlo pod madžarsko oblast. Fevdalni sistem se je tako izoblikoval šele po porazu Madžarov pri [[Augsburg]]u leta 955 in po ponovni vključitvi tega ozemlja v cesarstvo, v 10. in 11. stoletju. == V Svetem rimskem cesarstvu == {{multiple image | align = right | total_width = 500 | image1 = Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png | caption1 = Nastanek Koroške vojvodine ob razdelitvi Bavarske vojvodine leta 976 | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = Koroška vojvodina leta 990 }} Po novi osvojitvi je bila spremenjena tudi upravna organizacija, ki je temeljila na mejnih grofijah (markah oz. krajinah). Cesar [[Oton II.]] je Koroški, ki je leta 976 postala [[vojvodina]], podredil sosednje mejne grofije: [[Karantanija|Karantansko marko]], Podravsko, [[Savinjska marka|Savinjsko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Istra|Istrsko marko]] in [[Furlanija|Furlansko]] ter [[Verona|Veronsko marko]]. Ta "polsamostojna" tvorba je obstajala do začetka 11. stoletja, ko so se začele oblikovati [[dežela|dežele]]. V tem obdobju se je utrdil fevdalni sistem, naselile so se pomembne plemiške rodbine, nastali so prvi [[grad]]ovi okrepila se je [[Kolonizacija na Slovenskem|kolonizacija]] in uveljavil se je [[huba|hubni]] sistem delitve obdelovalne zemlje. Iz tega časa izvirajo tudi [[Brižinski spomeniki]]. Iz mejnih krajin in iz nekaterih zaključenih ozemelj, ki so jih obvladovale velike plemiške družine, so se v visokem [[srednji vek|srednjem veku]] na področju Slovenije izoblikovale zgodovinske dežele [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Kranjska]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriška]], [[Trst]] in [[Istra]], vključene v [[Sveto rimsko cesarstvo]]. == Prihod in utrditev Habsburžanov == [[Slika: Growth of Habsburg territories.jpg|thumb|Širjenje vpliva Habsburžanov {{legenda|#CD5C5C|posesti do leta 1282}} {{legenda|#B0C4DE|pridobljeno med leti 1282 in 1521}} {{legenda|#FFC0CB|pridobljeno med leti 1521 in 1650}} {{legenda|#FFD700|pridobljeno med leti 1650 in 1700}} {{legenda| #FFFF00|pridobljeno med leti 1700 in 1800}} {{legenda| #98FB98|pridobljeno med leti 1800 in 1815}} {{legenda| #FFFACD|pridobljeno po letu 1815}}]] Leta 1246 so izumrli [[Štajerski vojvoda|štajerski]] in [[Avstrijski vojvoda|avstrijski vojvode]] [[Babenberžani]]. Za njihovo dediščino sta se spopadla [[ogrski kralj]] [[Bela IV.]] in [[češki kralj]] [[Otokar II. Přemysl]], ki je leta 1260 dokončno prevladal. Leta 1269 je brez potomcev umrl [[Ulrik III. Spanheim]], [[koroški vojvoda]] in [[Kranjska mejna grofija|kranjski]] [[deželni knez]]. Otokar II., njegov bratranec, je takoj zasedel spanheimske posesti. Leta 1272 je Otokar II. z izvolitvijo za [[Generalni poglavar|generalnega poglavarja]] prevzel oblast še v [[Furlanija|Furlaniji]] in s tem obvladal celotno ozemlje od Češke do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Otokar II. je naletel na odpor preostalega visokega plemstva. Rimsko-nemški kralj [[Rudolf I. Habsburški]] je zahteval vrnitev novopridobljenih Otokarjevih posesti. Spor se je razrešil leta 1278 z [[Bitka na Moravskem polju|bitko na Moravskem polju]], v kateri je Otokar II. izgubil življenje. Potolkli so ga sorodniki [[Siegfrieda Marenberškega]], štajerskega plemiča, ki ga je Otokar II. dal usmrtiti brez sodnega procesa. Po padcu Otokarja II. se je na tem prostoru vzpostavilo ravnotežje med [[Habsburžani]] in [[Goriški grofje#Majnhardinci (tirolska veja)|majnhardinsko vejo Goriških grofov]]. Rudolf I. je leta 1282 Avstrijo in Štajersko podelil v fevd sinovoma Albrehtu in Rudolfu II., Koroško v fevd Goriškim, Kranjsko pa Goriškim v zastavo. Ko so Goriški-Majnhardinci leta 1335 izumrli, so za njimi dedovali Habsburžani. Leta 1374 so dedovali dve manjši deželi, ki so si ju ustvarili pripadniki [[Goriški Grofje#Albertinci (goriška veja)|albertinske veje Goriških grofov]], [[Pazinska grofija|Pazinsko grofijo]] v [[Istra|Istri]] in [[Slovenska marka|Grofijo v Marki in Metliki]] v [[Bela krajina|Beli krajini]]. Njihove posesti so dosegle [[Jadransko morje]] leta 1366, ko so se jim podredili [[gospodje Devinski]], še pomembnejša pa je bila na tem območju pridobitev mesta [[Trst]] leta 1382. [[Slika:Celjski_grofje_ozemlje.PNG|thumb|Posesti Celjskih grofov sredi 15. stoletja]]Oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]] je začasno ogrozil vzpon [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Ta se je začel v drugi tretjini 14. stoletja: leta 1333 so dedovali po [[Vovbržani]]h, leta 1341 dobili [[grof]]ovski naslov, povezava s cesarjem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]] pa jim je omogočila, da so se njihove posesti razširile še na Ogrsko in [[Hrvaška|Hrvaško]]. Sigismund jih je leta 1436 povišal v [[državni knez|državne kneze]], kar je omogočilo razvoj posebne [[dežela|dežele]], [[Celjska kneževina|Celjske kneževine]]. Povišanje pa je sprožilo tudi vojno s Habsburžani, ki se je leta 1443 končala s poravnavo med [[Friderik II. Celjski|Friderikom II. Celjskim]] in [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III. Habsburškim]]. S poravnavo sta družini sklenili pogodbo o dedovanju, ki pa so jo po smrti zadnjega Celjana [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]] leta 1456 Habsburžani morali ubraniti v [[vojna za celjsko dediščino|vojni za celjsko dediščino]] (do leta 1460). {{multiple image | align = right | total_width = 500 | image1 = Boj s Turki-Valvasor.jpg | alt1 = | caption1 = Prvi [[Turški vpadi|turški vpad]] je prizadel Belo krajino (1408). Po padcu Bosne (1463) so si sledili bolj uničujoči vpadi, ki so zaobjeli tudi Kranjsko, Koroško in Štajersko (1473, 1476, 1478, 1480, 1483). Sledili so si turški vpadi v času vladanja sultana [[Sulejman I.|Sulejmana I.]], ko so Turki zavzeli Beograd (1521) in Budim (1526), ter leta 1529, ko so Turki prvič oblegali Dunaj. | image2 = Valvasor - Croatian–Slovene Peasant Revolt 1573.jpg | alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | caption2 = [[Kmečki upori na Slovenskem]]:<br />- [[Koroški kmečki upor]] (1478),<br />- [[Slovenski kmečki upor]] (1515),<br />- [[Hrvaško-slovenski kmečki upor]] (1572),<br />- [[Drugi slovenski kmečki upor]] (1635),<br />- [[Tolminski kmečki upor]] (1713). }} Leta 1461 se je Friderik III. zaradi dediščine ogrske krone zapletel v vojno z [[Ogrska|ogrskim]] kraljem [[Matija Korvin|Matijo Korvinom]] in s svojim bratom Albrehtom, ki je zahteval del avstrijske dediščine. Spopadi, ki so v glavnem potekali v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], so zajeli tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], v njih pa so cesarju precej pomagale [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijske]] čete. Končali so se z Albrehtovo smrtjo brez potomcev leta 1463. Toda leta 1469 je Štajersko, predvsem [[Štajerska (pokrajina)|Spodnjo]], močno prizadela [[fajda]] plemstva in najemniških čet z vladarjem. Tudi te spopade je spodbudil ogrski kralj. Končala se je z usmrtitvijo najemniškega poveljnika [[Andrej Baumkircher|Andreja Baumkircherja]] leta 1471. Po letu 1479 se je zaradi imenovanja [[Nadškofija Salzburg|salzburškega nadškofa]] Friderik III. znova zapletel v dolgotrajno vojno z Matijo Korvinom. Korvin je bil uspešen in njegove čete so zasedle večino Štajerske, [[Kranjska|Kranjske]], [[Reka, Hrvaška|Reko]] in vojvodino [[Avstrija (vojvodina)|Avstrijo]] ter leta 1485 vkorakale na [[Dunaj]]. Oblast nad temi deželami so Habsburžani znova dobili šele po njegovi smrti, ko je ozemlja zasedel [[Maksimilijan I. Habsburški]]. Konec srednjega veka, v 15. in 16. stoletju, so dogajanja na tem območju zaznamovali [[turški vpadi]]. Nezadovoljstvo s preslabo fevdalno obrambo zoper [[Turki|Turke]] in uvajanje novih, predvsem naturalnih davkov in tlake, so tudi na Slovenskem povzročili [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]]. Največji je 1515 zajel skoraj vse slovensko ozemlje. Iz tega leta je ohranjena ''Nova'' ''pesem kranjskih kmetov'', v kateri so zapisane prve tiskane slovenske besede. Slovenski izsek nje:<blockquote>"Stara prauda" ... "Leukhup leukhup leukhup leukhup woga gmaina".</blockquote>Leta 1518 se je v [[Innsbruck|Innsbrucku]] zvrstilo zasedanje vseh deželnih stanov dednih habsburških dežel. Na enotnem deželnem zboru so si zadali nalogo, da obrambno povežejo dedne dežele v trajno, trdno in enotno zvezo in da sodelujejo Notranjeavstrijske in Zgornjeavstrijske dežele v obrambi zoper Turkov. Na zasedanju so določili dedno celovitost habsburških dednih dežel. Leta 1572/1573 so se v skupnem uporu povezali slovenski in hrvaški kmetje. Ozadje sega v [[Zagorje|Zagorju]], kjer je k uporu prispevalo kruto ravnanje s kmeti s strani fevdalcev, ki se je odražalo v dajatvah, pretirani [[Tlaka|tlaki]], brezpravnosti podložnikov, izvajanje [[Teror|terorja]] nad kmečkim prebivalstvom.{{sfn|Adamček|1968}} Ko so številne pritožbe cesarju ostale neuslišane, so se kmetje zarotili, da bi se uprli s svojimi vrstniki v sosednjih deželah Štajerski in Kranjski ter z nižjimi sloji meščanov. Upori so se s krvavimi porazi nadaljevali vse do prve polovice 18. stoletja. == Reformacija in protireformacija == {{Več slik | image1 = Primož Trubar - Abecednik.jpg | width1 = 130 | caption1 = Trubarjev Abecednik (1550) | image2 = Dalmatinova_biblija_barva.jpg | width2 = 145 | caption2 = Dalmatinova Biblija<br />(1583) }} {{glavni|Protestantizem na Slovenskem}} Sredi 16. stoletja se je na Slovenskem razmahnila [[reformacija]] pretežno [[Luteranstvo|luteranske smeri]] in postavila temelje slovenskega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] in s tem oblikovanja slovenske jezikovne skupnosti. [[Primož Trubar]] je leta 1550 izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku, ''[[Abecedarium|Abecednik]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]''. [[protestantizem|Protestanti]] so izdali še ok. 50 drugih knjig v slovenščini, med drugim je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovensko slovnico (''[[Zimske urice proste|Articae Horulae]]'' (1584), leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] izdal prevod celotnega ''[[Sveto pismo|Svetega pisma]]''. Kot slovenski protestanti so delovali tudi [[Jurij Juričič]], [[Matija Klombner]], [[Sebastijan Krelj]], [[Felicijan Trubar]], [[Andrej Savinec]] idr. Katoličani prav tako v tej epohi niso bili nedejavni. [[Lenart Pachernecker]] je leta 1575 izdal prvi (danes neohranjeni) slovenski katoliški katekizem, [[Anton Vramec|Antol Vramec]] pa je izdal prvo slovensko zgodovinsko knjigo ''Kronika''. Delovali so tudi [[Janez Čandek]], [[Andrej Recelj]] idr. V začetku 17. stoletja sta knežji absolutizem in [[katoliška cerkev]] v procesu [[Protireformacija|protireformacije]] in katoliške prenove zatrli protestantizem in hkrati za nekaj časa zavrli [[književnost]] v slovenskem jeziku. To je uresničeval predvsem ljubljanski škof [[Tomaž Hren]]. == Obdobje baroka == Po koncu protireformacije je [[Katoliška cerkev]] skupaj z habsburško oblastjo utrjevala vero in graščine, gradila cerkve in samostane, pri čemer so pomembno vlogo imeli [[jezuiti]]. Slovenske dežele so bile posredno prizadete tudi zaradi [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]] (1618–1648) in kasnih spopadov proti [[Osmansko cesarstvo|Turkom]]; prebivalstvo je bilo precej obremenjeno z davki, prispevki za vojsko in utrjevanjem graščin. Kulturno obdobje baroka je bilo zelo plodno. Najpomembnejši predstavnik (na Slovenskem) tega časa je bil [[Janez Vajkard Valvasor]] (1641–1693), ki je v svojem monumentalnem delu ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'' zbral podrobne opise mest, gradov, običajev, narave, sakralnih objektov in zgodovinskih dogodkov. Njegovo delo je postalo referenca za razumevanje slovenskega prostora in kulture ter prispevalo k evropski prepoznavnosti slovenskih dežel. Prav tako pomembni predstavniki so bili: [[Janez Ludvik Schönleben]] (1618–1681), zgodovinopisec, [[Janez Krstnik Dolnitscher|Janez Krstnik Dolničar]] (1626–1692), pravnik in župan Ljubljane, [[Janez Svetokriški]] (1647–1714), avtor, pridig in pisec, [[Romuald Štandreški]] (1676–1748), kapucin in pridigar idr. == Terezijanska in jožefinska doba == [[Slika:AvI Provinz Innerösterreich.jpg|thumb|left|Dežele Notranje Avstrije leta 1794<br />(pred Napoleonovimi osvojitvami)]] {{glavni|Habsburška monarhija#Terezijanske in jožefinske reforme}} V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765–1790), ko je bila med drugim uvedena tudi splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774), se je s kulturno jezikovno akcijo slovenskih izobražencev začenjalo oblikovanje ideje o obstoju posebnega [[Slovenci|slovenskega naroda]]. Oba vladarja sta izvedla še številne druge reforme, vendar je moral Jožef II. nekatere najbolj radikalne razveljaviti še pred svojo smrtjo. Med pomembnejšimi ukrepi, ki so se obdržali, sta [[nevoljniški patent]], ki je podložnikom podelil osebno svobodo, in [[tolerančni patent]], ki je znova dovolil naselitev Judov in protestantov. Marija Terezija je tudi izpeljala prvi popis prebivalstva (1754), uvedla je obvezno sajenje krompirja (1767) in ukinila med-deželne carine (1775). Jožefa II. je kratko nasledil njegov brat, zmerni reformist [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] (1790–92), tega pa konservativni sin [[Franc II. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] == Pod Francozi == [[Slika:Italija 1810 Slovenscina.png|thumb|Ilirske province]] Ob koncu 18. stoletja so slovenske dežele dosegli spopadi v [[francoske revolucionarne vojne|francoskih revolucionarnih vojnah]]. Leta 1797, ob koncu [[vojna prve koalicije|vojne prve koalicije]], so francoske čete za kratek čas zasedle tudi del današnjega slovenskega ozemlja. Ob podpisu [[campoformijski mir|campoformijskega miru]] je celotno slovensko etnično ozemlje prišlo v okvir [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], saj so Habsburžani v zameno za [[Lombardija|Lombardijo]] in [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijsko Nizozemsko]] dobili nekdanjo [[Beneška Istra|beneško Istro]] in [[Benečija|Benečijo]]. Po [[vojna tretje koalicije|vojni tretje koalicije]] in podpisu [[bratislavski mir|bratislavskega miru]] (1805) je monarhija izgubila tudi obe pokrajini, ki sta pripadli francoskemu [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]]. Po novem porazu [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] s [[schönbrunnski mir|schönbrunnskim mirom]] habsburški monarhiji iztrgal jugozahodne slovenske dežele (do [[Sava|Save]]) in na ozemlju zahodne Koroške, Kranjske, Goriške, [[Trst]]a, [[Istra|Istre]], [[Dalmacija|Dalmacije]], [[Hrvaška|Hrvaške]] južno od Save, in Vzhodno Tirolsko ([[Okraj Lienz|Osttirol]]) ustanovil [[Ilirske province]] (1809–1813) z glavnim mestom Ljubljano. Province so bile popolnoma odvisne od [[Prvo francosko cesarstvo|Francije]], čeprav so bile njen sestavni del samo administrativno. Motivi za njihovo ustanovitev so bili predvsem strateški in gospodarski (kopenska povezava z [[Osmanski imperij|Osmanskim imperijem]], blokada [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega]] dostopa do Sredozemlja). Kratkotrajna francoska vladavina je spremenila davke, uvedla reforme prava ([[Code Napoleon]]) in izboljšala položaj slovenščine v šolah, fevdalizma pa ni odpravila, čeprav je to načrtovala. Propad Napoleonove politične tvorbe (Ilirske province), je bila prva priložnost za južnoslovanske narode, da bi se združili v eno državo, saj so se ravno v tistem obdobju [[Srbi]] osvobajali izpod Osmanskega imperija. Za združitev "južnoslovanskih plemen" je bilo nato potrebnih nadaljnjih sto let, do konca 1. svetovne vojne. Skozi celotno 19. stoletje pa sta se kljub temu razvijala slovenski jezik in narodna zavest, kar je kasneje, v 20. stoletju vplivalo na kulturni in politični pristop Slovencev do jugoslovanske države. Izboljšan položaj slovenščine in nekateri drugi vplivi francoske zasedbe približno polovice današnje Slovenije, pa tudi vplivi idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]] so pospešili oblikovanje zavesti o obstoju slovenskega naroda. Že pred francosko zasedbo so intelektualci, mdr. [[Anton Tomaž Linhart]] v zgodovinopisju in dramatiki, [[Jernej Kopitar]] v jezikoslovju, [[Valentin Vodnik]] v šolstvu, uredništvu pomembnega častnika [[Lublanske novice|Lublanske novize]] pripomogli k uveljavljanju predstave o etnični enotnosti slovanskih (slovenskih) prebivalcev Kranjske, južnega dela Štajerske, Koroške, Goriške in dela Istre ter tržaškega zaledja. Vendar je bilo takšno prepričanje značilno predvsem za del izobražencev, med širšim slojem pa je kratka francoska zasedba ostala v spominu predvsem po visokih davkih, spremembi tradicionalnih trgovskih tokov in slabi gospodarski situaciji, ki so bili posledica Napoleonovih vojn z evropsko koalicijo. == Predmarčna doba == {{glavni|Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi}} [[Slika:Kmetijske in rokodelske novice.jpg|thumb|left|Leta 1843 so začele izhajati [[Kmetijske in rokodelske novice]],<br /> ki so pomembno prispevale pri oblikovanju [[Slovenščina|enotnega slovenskega knjižnega jezika]] in prepričanja o pomenu [[narod|slovenskega naroda]]]] [[Slika:Austrian kingdom of illyria.png|thumb|Ilirsko kraljestvo (1822-1849)]] V 30. in 40. letih 19. stoletja so slovensko govoreče izobražene elite z redkimi izjemami zavrnile ideologijo [[ilirizem|ilirizma]], ki je predvidevala nastanek enega južnoslovanskega (''ilirskega'') naroda in skupnega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] ter za tisti čas še nekoliko utopično, tudi nastanek južnoslovanske države. Prepričanje o posebni slovenski identiteti je izviralo predvsem iz verovanja v obstoj slovenske jezikovne skupnosti, ki je bila utemeljena na književni tradiciji iz časa delovanja slovenskih protestantov v 16. stoletju, ter na tedanji živahni slovstveni dejavnosti. Vrednost slovenskega jezika je dvignilo zlasti delovanje [[pesnik]]a [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki je dokazal, da je slovenščina primerna tudi za visoko kulturo. Poleg tega je individualnost slovenščine dokazovala tedanja [[slavistika]] (Jernej Kopitar, [[Pavel Jozef Šafárik]]). Ker je tedaj veljalo, da so jezikovne skupnosti enake narodom, se je med izobraženci vse bolj širilo prepričanje o obstoju slovenskega naroda. V predmarčni dobi se je nadaljevala modernizacija vasi in začela [[industrializacija]]. Velika pričakovanja je vzbudila zlasti gradnja [[Južna železnica|Južne železnice]], ki je povezovala Dunaj in Trst ter je potekala čez slovenske dežele. V evropski [[Revolucije leta 1848|pomladi narodov]], marca in aprila 1848 je nastal prvi slovenski politični program imenovan »[[Zedinjena Slovenija]]«, ki je zahteval združitev vseh dežel, naseljenih s Slovenci, v kraljestvo Slovenija, znotraj Avstrijskega cesarstva. Hoteli so, da bi bil slovenski jezik enakopraven v šolah, uradih in na javnih površinah. == V ustavnem obdobju == [[Slika:Austria-Hungary-sl.png|thumb|Dežele Avstro-Ogrske po 1867]] Leta [[1867]] so slovenski poslanci na deželnih volitvah na [[Kranjska|Kranjskem]] že dobili večino. Tega leta je z razdelitvijo države na ogrski in avstrijski del, nastala [[Avstro-Ogrska]]. Večji del današnjega slovenskega ozemlja je ostal v [[Cislajtanija|avstrijskem delu monarhije]], le [[Prekmurje]] je ostalo v [[Translajtanija|ogrskem]]. Že leta 1866, ko je Avstrija izgubila vojno z [[Italija|Italijo]] in [[Prusija|Prusijo]] si je Italija priključila [[Benečija|Benečijo]]. [[Beneški Slovenci]] so tako prišli pod Italijo, kar je potrdil formalni [[plebiscit]]. Slovenska politična gibanja v tem času je zaznamoval najprej skupni narodnostni boj vseh Slovencev (obdobje [[slogaštvo|slogaštva]]), kasneje pa so se poglabljala politična razhajanja, zlasti v 80. in 90. letih 19. stoletja, ki je bilo obdobje [[kulturni boj|kulturnega boja]] med [[politični katolicizem|katoliško]] in [[liberalizem|liberalno]] strujo [[meščanstvo|meščanskih]] politikov. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] se uveljavljajo tudi [[socialdemokracija|socialdemokratska]] politična združenja, ki so jih vodili razumniki, sodelavce pa iskali med vse številčnejšim delavstvom. Predvsem v začetku 20. stoletja so se precej okrepila prizadevanja za državnopravno in tudi kulturno povezovanje z Južnimi Slovani, predvsem s [[Hrvati]]. Zamisel o [[trializem|trialistični]] preureditvi Avstro-Ogrske, s katero bi Hrvati, Slovenci in Srbi v monarhiji dobili posebno državno enoto je imela pristaše v katoliškem in liberalnem taboru, med izobraženci so se mnogi zavzemali za tesno kulturno in jezikovno povezovanje z ostalimi slovanskimi narodi v monarhiji, ter celo za opustitev slovenskega jezika ([[neoilirizem]]). == Prva svetovna vojna == {{glavni|Prva svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Austrianinf.jpg|thumb|left|Avstrijska pehota v 1. svetovni vojni]] Prva svetovna vojna je Slovencem prinesla velike žrtve, zlasti dvanajst bitk na Soči. V avstro-ogrsko vojsko je bilo vpoklicanih več sto tisoč slovenskih rekrutov, več kot 30.000 pa jih je umrlo. Več sto tisoč Slovencev iz [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške in Gradiške]] je bilo naseljenih v begunska taborišča v Italiji in Avstriji. Medtem ko so bili begunci v Avstriji deležni dostojnega ravnanja, so bili slovenski begunci v italijanskih taboriščih obravnavani kot državni sovražniki, med letoma 1915 in 1918 pa jih je več tisoč umrlo zaradi podhranjenosti in bolezni. Slovenci so že poskušali urediti svoj narodni položaj v skupni državni enoti s Hrvati in Srbi v okviru habsburške monarhije. Zahtevo, znano kot [[majniška deklaracija (1917)|Majniška deklaracija]], so podali slovenski, hrvaški in srbski poslanci v [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|dunajskem parlamentu]] spomladi [[1917]]. Vladajoči krogi habsburške monarhije so zahtevo sprva zavrnili, poznejše pobude vlade za federalizacijo monarhije (npr. oktobrski manifest cesarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla I.]]) pa je zavrnila večina slovenskih politikov, ki se je že nagibala k neodvisnosti. Ohranitev reformirane države je najdlje zagovarjal nekdanji načelnik [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in zadnji [[Kranjska|kranjski]] [[deželni glavar]], [[Ivan Šusteršič]], ki pa je imel le malo pristašev in vpliva. == Obdobje med obema vojnama == {{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945}} [[Slika:Rudolf Maister 1910s (2).jpg|thumb|left|[[Rudolf Maister]]]] Po porazu Avstro-Ogrske in [[centralne sile|centralnih sil]] sta hrvaški [[Sabor]] v Zagrebu in Ljudski zbor v Ljubljani [[29. oktober|29. oktobra]] [[1918]] razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Major [[Rudolf Maister]] je 1. novembra 1918 v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom razglasil Maribor in Spodnjo Štajersko za posest Države SHS in s prevzemom vojaškega poveljstva nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko zagotovil pripadnost Spodnje Štajerske Sloveniji. Nevarnost napada Italije, ki je na podlagi [[londonski sporazum (1915)|londonskega sporazuma]] iz leta 1915 zasedla [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in dele [[Dalmacija|Dalmacije]], po vojni še ne definirane meje, odsotnost mednarodnega priznanja in pritisk [[Srbi|Srbov]] po združitvi v skupno državo, so povzročili da se je [[1. december|1. decembra]] [[1918]] Država SHS združila z [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], katera se je [[3. oktober|3. oktobra]] [[1929]] preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Leta [[1919]] so jugoslovanske čete zasedle [[Prekmurje]] in ga priključile Kraljevini Jugoslaviji. [[Slika:Abstimmungsgebietekaernten.jpg|sličica|Plebiscitni coni Koroške; A in B s pogoji za volilno pravico.]] Po [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra [[1920]] je večina dežele [[Vojvodina Koroška|Koroške]] pripadla [[Avstrija|Avstriji]]. S podpisom [[rapalska pogodba|rapalske pogodbe]] ([[1920]]) je bila urejena meja z Italijo, ki je dobila celotno zahodno Slovenijo, kot vojni plen zaradi sodelovanja na strani Antante. Ta pogodba je od skupno 1,3 milijona prebivalcev Slovencev, na italijanski strani pustila približno 327.000 slovenskih prebivalcev. Po prevzemu oblasti v Italiji so bili fašisti podvrženi politiki nasilne fašistične italijanizacije. To je povzročilo množično izseljevanje Slovencev, zlasti srednjega razreda, iz Slovenskega primorja in Trsta v Jugoslavijo in Južno ter Severno Ameriko. Tisti, ki so ostali, so organizirali več povezanih mrež pasivnega in oboroženega odpora. Najbolj znana je bila militantna antifašistična organizacija TIGR, ustanovljena leta 1927 za boj proti fašističnemu zatiranju slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Julijski krajini. Večinski del slovenskega naroda v jugoslovanski državi, ki je bila popolnoma centralistično urejena, ni užival nobene ustavnopravne avtonomije, je pa zaradi kompaktne etnične naselitve in zaradi prevlade politične stranke SLS, ki se je zavzemala za avtonomijo, so tedaj Slovenci dejansko živeli dokaj avtonomno narodno življenje, ki ga tudi centralistična beograjska zakonodaja ni mogla spodnesti. Slovenija se je gospodarsko in kulturno dobro razvijala. V njenem političnem življenju pa je do uvedbe [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarske diktature]] ([[1929]]) vladal hud boj med [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovensko ljudsko stranko]] in liberalno Jugoslovansko demokratsko stranko. == Druga svetovna vojna == {{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Plakat KPS Slovenci združimo in branimo se!.jpg|thumb|left|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]] [[Slika:Adolf_Hitler_v_Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]] Ko so k trojnemu paktu leta 1940 pristopile tudi Madžarska, Bolgarija in Romunija, se je močno povečal pritisk na Jugoslavijo, da bi tudi pristopila k paktu, za kar si je prizadeval Hitler, ki si je pred napadom na SZ želel zaščiti južni bok. Tako je prišlo 25. marca 1941 do podpisa pogodbe Kraljevine Jugoslavije z Nemčijo, čemur je dva dni kasneje, 27. marca, sledil puč, ki ga je vodil letalski general [[Dušan Simović]]. Regent knez Pavel je bil odstavljen in oblast je bila dodeljena mlademu prestolonasledniku [[Peter II. Karađorđević|Petru II.]]. Začasno vodenje vlade pa je prevzel Simović. Hitlerju se Jugoslavija ni zdela več zanesljiva partnerica, zato so Nemci in njihovi zavezniki 6. aprila 1941 po načrtu Marita, brez vojne napovedi napadli Kraljevino Jugoslavijo. S tem se je začela druga svetovna vojna v Jugoslaviji in tudi na Slovenskem. Odpor jugoslovanske kraljeve vojske je bil zgolj simboličen, saj so zaradi počasne mobilizacije uspeli zbrati le polovico nabornikov pa tudi vojaška oprema in doktrina Srbije iz [[balkanski vojni|balkanskih vojn]] in [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sta bili zastareli. Tako so nemške čete 10. aprila že dosegle [[Zagreb]] in 12. aprila [[Beograd]]. Italijanska vojska je svoj napad začela šele 11. aprila, ko se je vključila tudi Madžarska. Tedaj je bila nemška vojska že v [[Karlovec|Karlovcu]]. Italijanska vojska se je razcepila na dva dela: en del je prodiral proti Ljubljani in naprej preko Kočevja, drugi del pa je prodiral preko Dalmacije. Nemška vojska je vdrla tudi iz Bolgarije in z mobiliziranimi enotami zlahka preprečila umik Jugoslovanske vojske na solunsko fronto. Kmalu po napadu je nastal slovenski [[Narodni svet]] pod vodstvom [[Marko Natlačen|Marka Natlačena]], ki je pozival k mirni predaji orožja in vdaji okupatorju. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je Madžarska zasedla večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Pod oblastjo [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]] se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]], [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]], [[Jesenice na Dolenjskem]], [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za ozemlje veliko približno 20 kvadratnih kilometrov, na katerem je takrat živelo približno 800 prebivalcev. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[Mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. [[File:Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif|thumb|Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945. Mejne črte in zasedbena ozemlja.]] Italijani so na svojem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so vsa nepolitična, kulturna in športna društva. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje . . . Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev’’. Cit. v Marco Cuzzi, ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Roma, 1998, s. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.<ref>Božidar Jezernik, ''Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med drugo svetovno vojno'', Ljubljana, 1997, s. 557-558.</ref> Da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal 1. marca 1942 general [[Mario Roatta]].<ref>Angelo del Boca, ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, 2005, s. 234-243.</ref> {{Citatni blok|''"Pokončati je treba vse moške, tega prekletega plemena"'' |(Benito Mussolini, šef italijanske vlade, v Gorici 31. julija 1942)<ref>Alojz Zidar, ''Slovenski narod pomni in obtožuje'', Koper, 1999.</ref>}} [[File:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|thumb|left|Že 21. aprila 1941 je Richard Heidrich, poveljnik nemške tajne službe Sicherheitsdienst izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. — Na sliki: Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]]Nemška oblika zasedbe je bila najhujša. Nemci so prepovedali vse slovenske časopise, nemški jezik so v šole uvedli kot učni jezik, odrasle so nasilno vpisovali v [[Štajerska domovinska zveza|Štajersko domovinsko zvezo]] (na Štajerskem) in [[Koroška ljudska zveza|Koroško ljudsko zvezo]] (na Koroškem) oz. v njune oborožene oddelke. Uradovalni jezik je prav tako postala nemščina. Odvzeli so 600 otrok, ki so po videzu zadoščali kriterijem [[arijska rasa|arijske rase]] in jih dodelili organizaciji [[Lebensborn]], uvedli so nacistične zakone, kasneje so začeli z vojaško mobilizacijo prebivalstva, kar je bilo v nasprotju z [[mednarodno pravo|mednarodnim pravom]]. [[Slika:Gregorij_Rožman_and_Emilio_Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]] Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno) zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije so škof [[Gregorij Rožman]] in mnogi slovenski politiki izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaborirali z okupatorji]] in jim ovajali ter izročali privržence OF.[[File:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|100x100px|Prapor OF SN]] [[Slika:Seja_lO_OF_Slovenije_leta_1944_v_Dohliču.jpg|sličica|Seja IO OF Slovenije leta 1944 v [[Dohlič|Dohliču]] ([[Bela Krajina]])]] 26. aprila 1941, je bila v Ljubljani ustanovljena [[Protiimperialistična fronta]] (ob napadu Nemčije na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] preimenovana v [[Osvobodilna fronta Slovenskega naroda|Osvobodilno fronto slovenskega naroda]]). Njen namen je bil organiziran oborožen odpor proti okupatorju in osvoboditev slovenskega ozemlja. Ustanovne skupine te fronte so bile: ilegalna Komunistična partija Slovenije, del [[krščanski socialisti|krščanskih socialistov]], demokratični del liberalnega [[Sokol (društvo)|telovadnega društva Sokol]] in del nepovezanih levo usmerjenih kulturnikov. V spomin na ta dogodek je bil določen 27. april kot praznik dneva upora proti okupatorju. 22. junija je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo partizanskih sil in na isti dan so bile objavljena [[Osvobodilna fronta#Gesla OF|Gesla osvobodilnega gibanja OF]]. 1. novembra 1941 so bile objavljene tudi [[Osvobodilna fronta#Temeljne točke OF|Temeljne točke OF]], katerih 8. in 9. točka sta bili napisani pod vplivom [[atlantska listina|atlantske listine]]. Kot odgovor na trans, ki ga je ob Hitlerjevem obisku tri dni pred tem doživela večina mariborskih Nemcev, so 29. aprila 1941 protinacistično razpoloženi slovenski mladinci pod vodstvom Bojana Ilicha v Volkmerjevem prehodu v Mariboru zažgali dva osebna avtomobila nemške civilne uprave, kar je bila prva odporniška diverzantska akcija v nemško-okupirani Sloveniji. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantsko-protikomunistični tabor zavračal sodelovanje z njo in se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi v spopadih med Roško ofenzivo,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} [[Slika:Lev_Rupnik,_Erwin_Rosener_and_Gregorij_Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]] Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti ustanovili [[Slovensko domobranstvo]], paravojšako in novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Leta 1943 je na Kočevskem nastalo znatno osvobojeno ozemlje na katerem je OF organizirala [[Kočevski zbor]], na katerem je izvolila najvišji organ slovenske države, sprejela odločitev o priključitvi Primorske Sloveniji in izvolila delegacijo za [[Drugo zasedanje AVNOJ-a|II. zasedanje]] [[AVNOJ]]-a.{{bar box |width = 420px |float = right |title = <span style>"Priključitev" Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji</span> |titlebar = #ddd |caption =<span style>[[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|right|200px|]]Vrhovni plenum [[Osvobodilna fronta|OF]] je takoj po kapitulaciji Italije, 16. septembra 1943, proglasil priključitev Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref></span>}} [[Slika:Osvoboditev_Ljubljane_1945.jpg|alt=|levo|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).]] Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske (in s tem slovenske) partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam t. i. amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Velikonemškega rajha maja 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala Italiji. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli oz. osvobodili tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Slika:Alexandra_Löhra_peljejo_v_štab_14._divizije.jpg|sličica|Vrhovnega poveljnika nemške vojske v jugovzhodni Evropi, [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. S to bitko se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast. Ob koncu maja je britanska vojska – pod pretvezo, da pripadnike [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]] pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško – vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti obračunali s svojimi nasprotniki, jih ustrelili in vrgli v jame in brezna.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref> [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih je bilo največ nekdanjih domobrancev ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd) (11.616). Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 žrtev nemške manjšine, ki naj bi bili člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Doslej je evidentiranih okoli 700 grobišč v današnji Republiki Sloveniji. == Nastanek federativne Jugoslavije == {{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991}} [[Zbor odposlancev slovenskega naroda]] v Kočevju (oktober 1943) se je odločil za vključitev Slovenije v novo Jugoslavijo, ki je bila ustanovljena na zasedanju [[AVNOJ]] v [[Jajce, Bosna|Jajcu]] novembra 1943. Na tretjem zasedanju [[AVNOJ|AVNOJ-a]] v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime ''Demokratična federativna Jugoslavija'' (DFJ). Ime se je namerno izognilo omembi državne ureditve nove države, kar naj bi skladno s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]], podpisanem na [[Vis|Visu]] 16. junija 1944. Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, kjer meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala [[Ljudska fronta]], katere nosilec je bil Tito. 29. novembra 1945 je ustavodajna skupščina razglasila republiko in spremenila ime države v ''Federativna ljudska republika Jugoslavija''. Slovenija se je takrat imenovala ''Ljudska republika Slovenija''. 17. decembra 1945 je predsedstvo [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS-a]] sprejelo zakon o [[Agrarna reforma|agrarni reformi]] in kolonizaciji, s katero so podržavili zemljo tujcev, [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], bank in podjetij, okupatorjevih sodelavcev in veleposestnikov. Na ta način so podržavili 266.500 [[Hektar|ha]] zemlje, od katerih sta dve tretjini postali last države, preostalo tretjino pa so razdelili majhnim kmetom. Ustanavljati so se začele [[Zadruga|zadruge]], s čimer se je v Sloveniji začela kolektivizacija.<ref name="Slovenska zgodovina">{{navedi knjigo |title=Slovenska zgodovina v besedi in sliki|year=2003|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana}}</ref> Decembra 1946 je podržavljanju zemlje sledilo še podržavljanje podjetij. V letu 1946 so nacionalizirali okoli 500 podjetij, leta 1948 pa še dodatnih 700. V naslednjem letu se je v celotni Jugoslaviji začela izvajati prva [[petletka]], ki je imela za cilj elektrifikacijo in industrializacijo države.<ref name="Slovenska zgodovina" /> Hkrati s tem so začeli v nekaterih podjetjih v Sloveniji uvajati samoupravljanje, ki so ga nato junija 1950 tudi uzakonili. Slovenija je 17. januarja 1947 med prvimi sprejela republiško ustavo, ki je uzakonjala [[Republiška vlada|republiško vlado]], ministrstva in [[Skupščina|skupščino]]. Volivci pa so hkrati volili tudi zvezne predstavnike. Kljub vsemu je bila v Jugoslaviji težnja po prevladi centralizma očitna tudi na področju jezika. V armadi se je kot edini poveljevalni jezik uzakonila srbohrvaščina, saj naj bi bila armada nadnacionalna in eksteritorialna. Prav tako se je kot uradni in sporazumevalni jezik na zvezni ravni uporabljala samo srbohrvaščina, slovenščina pa je imela veljavo le na ozemlju Slovenije. 28. junija 1948 je Stalin v posebni [[Resolucija|resoluciji]] obtožil [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ) za oddaljevanje od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], ter sovražen odnos do [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR) in jo izključil iz te organizacije. Resničen razlog za spopad je bil spor med Stalinom in [[Josip Broz - Tito|Titom]], ker je slednji po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] želel večjo stopnjo samostojnega odločanja v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] [[Politika|politiki]]. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko [[Balkan|balkansko]] [[Federacija|federacijo]] vključno z [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Albanija|Albanijo]], kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Ko Tito kljub zahtevam Stalina ni želel odreči vojaške podpore [[Partizani|partizanom]] na severu [[Grčija|Grčije]], ki so po koncu druge svetovne vojne skušali v državi prevzeti oblast je prišlo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Stalin se je zavzemal, da bi lahko imel le on nadzor nad grškimi komunisti. Ker so nekateri jugoslovanski komunisti podprli Stalina je jugoslovanska oblast začela izvajati [[Aretacija|aretacije]] in [[Likvidacija|likvidacije]] tako imenovanih Informbirojevcev. Leta 1949 je Tito ustanovil [[Goli otok]], [[koncentracijsko taborišče]] za tiste, ki so ali naj bi podpirali Stalina. V času informbiroja so v Jugoslaviji izključili iz KPJ okoli 60.000 članov, medtem ko so 16.312 ljudi poslali v razna taborišča ([[Goli otok]], [[Grgur]] ...).<ref>[[Božo Repe|Repe, B.]], ''Rdeča Slovenija: Tokovi in obrazi iz obdobja socializma'', str. 32</ref> Po razkolu s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] leta 1948, je Jugoslavija začela uvajati milejšo obliko [[socializem|socializma]], katera je temeljila na [[družbena lastnina|družbeni lastnini]] in [[samoupravljanje|samoupravljanju]]. Leta [[1963]] se je FLRJ preimenovala v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), Slovenija pa v [[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]. V tem času so se začeli v Sloveniji med kulturniki in tudi med ostalimi intelektualci pojavljati dvomi o pravilnosti represivne politike, ki se je izvajala v celotni državi. Eden glavnih nasprotnikov takih metod je bil [[Edvard Kocbek]], ki je leta 1951 na kongresu [[Osvobodilna fronta|OF]] javno skritiziral državno politiko, zaradi česar so ga izključili iz partije. Njegov govor pa je kljub temu pripomogel k temu, da se je sodna in ideološka represija v državi nekoliko umirila. Slovenija se je gospodarsko hitro razvijala, posebej še v petdesetih letih, ko se je dežela močno industrializirala. Po gospodarski reformi in nadaljnji gospodarski decentralizaciji Jugoslavije v letih 1965 in 1966, se je Slovenija med vsemi šestimi republikami najhitreje približevala [[tržno gospodarstvo|tržnemu gospodarstvu]]. Slovenija je ustvarjala kar 2,5-krat večji [[družbeni produkt]] od državnega povprečja, kar je krepilo gospodarski razvoj in narodno samozavest. Ta samozavest se je kazala tako na gospodarskem kot kulturnem področju.{{Navedi vir}} [[Slika:Coat of Arms of the Socialist Republic of Slovenia.svg|thumb|102x102px|Grb SR Slovenije]] == Demokratizacija in osamosvojitev Slovenije == V povojni Jugoslaviji so sprva potekala trenja med zagovorniki centralizma na eni in federalizma na drugi strani, Slovenija pa je bila eden glavnih udeležencev teh sporov. Vendar so se v teh sporih slovenski politiki omejevali predvsem na položaj Slovenije v Jugoslaviji in niso razmišljali o osamosvojitvi Slovenije ter s tem o spremembi obsega jugoslovanske države. Začetek 1980-ih je bil v Jugoslaviji zaznamovan s [[Smrt in pogreb maršala Tita|smrtjo predsednika Josipa Broza - Tita]], maja 1980.<ref name=":0">Urbanc, N., ur. (2006), str. 10.</ref> Kmalu potem so se začele kulturne, gospodarske in politične razmere zaostrovati, kar je v desetih letih privedlo do konca SFRJ. Okrepili so se nacionalizmi posameznih narodov. Vzplamtenju nacionalizmov je botrovala gospodarska kriza in njeno neuspešno reševanje (hiperinflacija: 31 % leta 1980, 135 % leta 1987, pomanjkanje osnovnih živil (olja, sladkorja, moke, pralnega praška ter goriv – uvoz nafte je pokril le 290 dni v letu in država je uvedla sistem "par" – "nepar" ter bencinske bone). Prvo jasno zahtevo po demokratizaciji in neodvisnosti Slovenije je leta 1987 postavila skupina izobražencev v [[Nova revija 57|57. številki ''Nove revije'']].<ref name=":0" /> Množičnejše zahteve po demokratizaciji in odpor proti centralistični Jugoslaviji je sprožila aretacija in [[proces proti četverici|sodni pregon]] treh sodelavcev političnega tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' in podčastnika JLA ([[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in [[Ivan Borštner]]). Pripadniki močnega civilnega gibanja so ustvarili Odbor za obrambo četverice, ki se je kasneje preoblikoval v [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], vodil ga je [[Igor Bavčar]]. Slovenska javnost je na iniciativo odbora z množičnimi demonstracijami protestirala proti procesu sojenja četverici, a vojaške oblasti niso popustile. Vsi štirje so bili obsojeni na zaporne kazni, ki so jih kasneje slovenske oblasti zmanjšale. Zahteve po demokratizaciji in temeljiti preureditvi Jugoslavije so izražale tudi prve opozicijske stranke. Te so se sprva imenovale zveze, kot npr. [[Slovenska kmečka zveza]], ki je nastala maja 1988,<ref>Urbanc, N., ur. (2006), str. 14.</ref> in [[Slovenska demokratična zveza]], ki je nastala februarja 1989.<ref name=":1">Urbanc, N., ur. (2006), str. 16.</ref> Tudi slovenska oblast (komunisti), je začela spoznavati, da so možnosti za sožitje v Jugoslaviji vse manjše, in je začela braniti slovenske pozicije. To je bila posledica reformnih procesov v [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov]], v kateri je pod vodstvom [[Milan Kučan|Milana Kučana]] začela prevladovati t. i. prenoviteljska struja. Ta se je postopoma začela odpovedovati oblastnemu monopolu, zlasti zaradi pritiskov opozicije in konflikta z Beogradom. To odpovedovanje se je najprej izrazilo v političnem geslu o nestrankarskem pluralizmu, nato pa v sestopu z oblasti.<ref name="Enotni v zmagi" /> === Majniška deklaracija === Na protestnem zborovanju zaradi druge aretacije [[Janez Janša|Janeza Janše]] je pesnik [[Tone Pavček]] 8. maja 1989 prebral [[majniška deklaracija (1989)|majniško deklaracijo]].<ref name=":1" /> Deklaracijo so podpisali [[Društvo slovenskih pisateljev]], Slovenska demokratska zveza, [[Slovenska kmečka zveza]], Slovensko krščansko socialno gibanje, [[Socialdemokratska zveza Slovenije]], Univerzitetna konferenca ZSMS in [[Društvo slovenskih skladateljev]]. Zahteve, izražene v majniški deklaraciji, so postale temeljni program nastajajočih strank demokratične opozicije. Osnovne točke deklaracije so bile zahteve po: * suvereni državi slovenskega naroda, * samostojnem odločanju o povezavah z južnoslovanskimi narodi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope, * spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, vključno s političnim pluralizmom, * taki družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo slovenskim državljanom. Oblasti so na razglasitev skušale odgovoriti z alternativnim programom, [[temeljna listina Slovenije 1989|temeljno listino Slovenije 1989]], ki jo je [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije]] objavila 22. junija. Listina je še zagovarjala jugoslovansko državo, vendar pod pogojem, da bo dejansko federativna in demokratična. Nastajajoče opozicijske stranke, zlasti Zbor za ustavo, pa so zagovarjale doslednejše določbe o političnem pluralizmu in gospodarski suverenosti. Podpisalo jo je 420.000 ljudi, medtem ko je majniško deklaracijo podprlo nekaj več kot 100.000 podpisnikov.<ref name="Enotni v zmagi">{{navedi knjigo |editor1-last=Urbanc |editor1-first=Nataša |title=ENOTNI V ZMAGI Osamosvojitev Slovenije |date=2006 |publisher=Nova revija, [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]] |isbn=961-6580-08-6 |url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf |access-date=25. februar 2025}}</ref> === Zaostritev razmer v Jugoslaviji === Slovenski komunisti so 20. januarja 1990, potem ko niso upoštevali nobene od njihovih pobud, zapustili [[14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije|14. kongres ZKJ]], ki je tako dokončno razpadla. V času ko je začela razpadati Sovjetska zveza, so se spori med Slovenijo in federacijo stopnjevali. Vrhunec so dosegli, ko so [[Socialistična republika Srbija|srbske oblasti]] napovedale Sloveniji gospodarsko blokado zaradi slovenske podpore kosovskim Albancem na zborovanju v Cankarjevem domu januarja 1989. Ob koncu leta se je konflkikt še zaostril. Pripadniki tedanjih slovenskih policijskih sil so s hrvaško pomočjo 1. decembra 1989 v akciji imenovani "Akcija Sever" preprečili prihod več sto Miloševićevim podpornikom z avtobusi iz Srbije v Ljubljano na "miting resnice", kjer naj bi z demonstracijami skušali očrniti tedanjo oblast, ker je nasprotovala srbski centralistični politiki. Prepoved in preprečitev mitinga sta dodatno zaostrili odnose med oblastmi v Sloveniji in Srbiji.<ref>Urbanc, N., ur. (2006), str. 22.</ref> Marca 1990 je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost, aprila je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva zmagal [[Milan Kučan]], na parlamentarnih volitvah pa je s 126 poslanskimi sedeži proti 240 zmagala organizirana opozicija-DEMOS, ki jo je sestavljala večina opozicijskih strank. Te stranke so bile: Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Krščanski demokrati, Zeleni, Slovenska kmečka zveza. Predsednik skupščine je postal [[France Bučar]], vlado je sestavil krščanski demokrat [[Lojze Peterle]], ker je njegova stranka znotraj Demosa dobila največ glasov. Najmočnejši opozicijski stranki sta bili prenovljena komunistična in liberalna, v parlament pa je od prejšnjih družbenopolitičnih organizacij prišla tudi socialistična stranka (nekdanja SZDL). Slovenska skupščina se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo že julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več; odpravila je tudi slovensko delegacijo v zveznem zboru skupščine SFRJ. Še pred prvimi večstrankarskimi volitvami (7. marca) so bila sprejeta dopolnila k slovenski ustavi; iz imena republike je bila črtana beseda »socialistična«, z deklaracijo o urejanju razmerij, ki imajo splošen pomen za Slovenijo, pa je bila načelno razglašena samostojnost na gospodarskem področju. Slovenska skupščina je 28. septembra in nato 4. oktobra (tedaj je bil sprejet ustavni zakon in razveljavljenih 27 jugoslovanskih zakonov) nadaljevala s sprejemanjem osamosvojitvene zakonodaje. Novi zakoni so dajali Sloveniji izključne pristojnosti pri določanju vojaškega roka in poveljevanja v teritorialni obrambi. Zvezni organi so terjali, naj Slovenija te zakone prekliče. Na podlagi zakona o SLO in družbeni samozaščiti ter z vednostjo vseh treh predsednikov (predsedstva, skupščine in vlade) sta [[Janez Janša]] in [[Igor Bavčar]] kot sekretarja za obrambo in notranje zadeve organizirala t. i. Manevrsko strukturo narodne zaščite. Oktobra 1990 so pripadniki JLA zasedli štab TO v Ljubljani. Njegov dotedanji poveljnik Ivan Hočevar je ostal lojalen JLA, zato ga je predsedstvo RS zamenjalo; njegov naslednik je postal [[Janez Slapar]].<ref name="Enotni v zmagi"/> === Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije === {{glavni|Plebiscit o samostojnosti Slovenije}} V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Pred tem je Slovenija drugim republikam ponujala predlog konfederalne pogodbe, ki pa so jo vse razen Hrvaške zavrnile. Del političnih strank, zlasti v Demosu, je odnos do Jugoslavije zaostroval in zlasti tistim, ki so izšli iz bivših družbenopolitičnih organizacij, očital »jugoslovanarstvo«. V odnosu do Jugoslavije je bila kombinacija obeh drž produktivna: radikalnost novih strank je Jugoslavijo postavljala pred dejstvo, da se mora hitro spremeniti ali pa jo bo Slovenija zapustila. V strankarske spore je posegla [[Socialistična stranka Slovenije]] s predlogom za plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Pobudo je nato prevzel Demos in 6. decembra je skupščina sprejela zakon o plebiscitu.<ref>[https://archive.today/20120805163738/www.slovenija2001.gov.si/pot/kronologija/ Slovenija2001.gov.si - Od plebiscita do samostojnosti]</ref> Vprašanje na plebiscitnem lističu se je glasilo: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Plebiscit je bil 23. decembra, rezultati pa so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev; za samostojnost je glasovalo 88,2 % vseh volivcev. Po zakonu naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Še pred plebiscitom je skupščina objavila tudi Deklaracijo o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope, sprejela pa je tudi Izjavo o dobrih namerah (6. december 1990). Slovenska oblast je začela tudi diplomatsko akcijo, s katero je skušala drugim republikam in svetu pojasniti svoje motive pri osamosvajanju. Zagovarjala je tezo o razdružitvi in ne odcepitvi. Na zborovanju v Ljutomeru 16. decembra 1990 se je [[Jože Pučnik]] zavzel za rešitev, ki državljanstva ne bi priznala vsem, ki so na dan plebiscita imeli stalno prebivališče v Sloveniji, v izogib problemom "podobnim kninskim",<ref>"Slovenija ne more več čakati, nabralo se je preveč slabega" - zapis o razpravah na ljutomerskem taboru za samostojno Slovenijo, Ljutomer, 16.12.1990". [[Delo]], 17. decembra 1990.</ref> kar je pozneje vodilo do t. i. problematike [[Izbrisani]]h. === Zaostrovanje jugoslovanske krize === Med tem so se nadaljevala prizadevanja za rešitev vse hujše politične krize v Jugoslaviji. V začetku 1991 so se vrstila srečanja vodstev vseh republik. V začetku junija pa je zvezni premier [[Ante Marković]] slovenske poslance prepričeval, naj Slovenija ostane v Jugoslaviji. Navkljub temu je vrsta dogodkov položaj bistveno poslabšala. Srbske oblasti so januarja 1991 vdrle v jugoslovanski finančni sistem in si »sposodile« 1,4 milijarde dolarjev. [[Zvezno predsedstvo SFRJ|Zvezno predsedstvo]] je na predlog JLA sprejelo sklep o razorožitvi paravojaških oddelkov, kamor so šteli tudi Teritorialno obrambo, ki je bila sicer del jugoslovanskih oboroženih sil. Temu se je Slovenija uprla in prevzela poveljevanje nad svojo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]].<ref name="Enotni v zmagi"/> === Razglasitev neodvisnosti in dogodki po njej === [[Slika:Deklaracija ob neodvisnosti 1991 str. 1.jpg|thumb|left|Deklaracija ob neodvisnosti - 25. junija 1991]] [[Slika:Tank01vojna za slo barikade.jpg|thumb|Tank JLA med prebijanjem barikade v [[Ljubljana|Ljubljani]].]] [[Slika:Bankovec 1000-2000-front.jpg|thumb|Ko je 8. oktobra 1991 prenehal veljati [[Brionski moratorij]], je Slovenija lahko uvedla lasten denar: Tolar]] 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije]], [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|Deklaracijo o neodvisnosti]] in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je že dan po osamosvojitvi poskusila s silo zatreti slovensko samostojnost. S tem se je začela [[desetdnevna vojna]], v kateri sta slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] in takratna slovenska Milica porazili JLA. Generalštab JLA se je moral sprijazniti z kolapsom vojske in navkljub resnim grožnjam in ultimatom, so opustili kampanjo v Sloveniji in sedli za pogajalsko mizo. Pogajanja so bila na Brionih in so se končala z podpisom [[Brionska deklaracija|brionske deklaracije]]. 18. julija je predsedstvo SFRJ sprejelo odločitev, da se JLA z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Oktobra 1991 je odšel iz Slovenije zadnji vojak [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]].<ref name="Enotni v zmagi"/><br /> == Samostojna Republika Slovenija == [[Slika:Coat of Arms of Slovenia.svg|128x128px|Grb Republike Slovenije|alt=Grb Republike Slovenije|sličica]] Novembra 1991 je bil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Skupščini]] sprejet zakon o denacionalizaciji, decembra pa nova ustava. [[Evropska unija]] je Republiko Slovenijo priznala sredi januarja 1992, [[Organizacija združenih narodov|OZN]] pa jo je sprejela med članice maja 1992. [[Demos]] je razpadel, aprila 1992 je bila izglasovana nezaupnica Lojzetu Peterletu, nasledil ga je [[Janez Drnovšek]],<ref name="Enotni v zmagi"/> ki je ostal na oblasti tudi po volitvah 1992 in 1997. Mandat predsednika republike pa so volivci dvakrat zaporedoma podelili Milanu Kučanu (1992–1997 in 1997–2002). Med tem je februarja 1999 je začel veljati pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, Slovenija je 29. marca 2004 postala članica zveze [[NATO]], 1. maja 2004 pa tudi Evropske unije. 1. januarja 2007 je prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. V prvem poletju leta 2008 pa je predsedovala [[Evropski svet|evropskemu svetu]] v EU. Ponovno je predsedovala evropskemu svetu v EU leta 2021. V obeh obdobjih je vladal premier Janez Janša. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == Dvajseto stoletje [http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110925050954/http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html |date=2011-09-25 }} == Literatura == <div class="references-small"> * Curta, Florin (2001). ''The Making of Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region c. 500-700.'' USA, Cambridge University Press. * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * Čepič, Zdenko, et al. (1979). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP Zgodovina Slovencev]''. Ljubljana, Cankarjeva založba. * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Grafenauer, Bogo (2000). ''Karantanija: izbrane razprave in članki.'' Ljubljana, Slovenska matica. * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]], ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana, 2003. * {{cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani - Die Alpenslawen''. Ljubljana * [[Vasilij Melik|Melik, Vasilij]] in [[Ferdo Gestrin]] (1966). ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana.. * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana. * Simoniti, Vasko in Peter Štih (1996). ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva''. Celovec * [[Peter Štih|Štih, Peter]] (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * [[Peter Vodopivec|Vodopivec, Peter]] (2006). ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja''. Ljubljana: Modrijan. {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije|*]] qj7l68ls2b1uiv6u4xjkbnzm4qixezf 6684600 6684570 2026-06-03T14:06:42Z ~2026-32779-20 261034 Pravopisni popravki brez spreminjanja pomena povedi. 6684600 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zemljovid Slovenske dezele in pokrajin.jpg|thumb|right|280px|Zemljevid slovenskih dežel in pokrajin, [[Peter Kozler]], 1853.]]{{Več sklicev}} {{Lektura}} {{Zgodovina Slovenije}} '''Zgodovina Slovenije''' je [[zgodovina]] vseh prebivalcev na ozemlju današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes. Ime ''Slovenija'' (v današnjem pomenu) se po do zdaj znanih podatkih prvič pojavi v zapisu, ki je približno enak današnjemu, leta 1810 v pismu [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] Valentinu Vodniku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/kako-je-rasla-se-rodila-slovenska-samostojnost-1-del|title=Kako je rasla in se rodila slovenska samostojnost (1. del)|date=2024-06-20|accessdate=2025-09-26|website=druzina.si|last=Janežič|first=Helena}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Granda|first=Stane|authorlink=|year=|title=Vloga glasbe, zlasti petja, v rasti slovenske narodne zavesti (do leta 1848)|publisher=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLYSY9O|id=|cobiss=}}</ref> Med leti 1814 in 1816 se ime pojavi v pesmi [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] ''Slovenia svelizhana''.<ref>NUK, rokopisni oddelek, Vodnikova zapuščina - Ms 519, 44 – 45, 46 – 47, 48 – 49, 50 - 51 in Ms 540, št. 3 – Illyria magnificata, Slovenia svelizhana</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}}</ref> Leta [[1834]] se pojavi v knjigi ruskega zgodovinopisca [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurija Venelina]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Starodavni in današnji Slovenci|last=Venelin|first=Jurij Ivanovič|publisher=Amalietti & Amalietti|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263865856}}</ref> ''Starodavni in današnji Slovenci'', deset let kasneje pa še v pesmi [[Jovan Vesel Koseski|Koseskega.]] Slovenija se kot politično-administrativna enota prvič konstituira po letu [[1945]], kot samostojna država pa šele junija [[1991]]. == Prazgodovina == {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Divje Babe flute (Late Pleistocene flute).jpg | alt1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]] | caption1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]] | image2 = Ljubljana Marshes Wheel with axle (oldest wooden wheel yet discovered).jpg | alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | caption2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | footer = Na ozemlju Slovenije sta bili najdeni (verjetno) najstarejše glasbilo (piščal iz dobe [[Pleistocen|poznega pleistocena]]) in najstarejše kolo iz dobe [[neolitik]]a. }} Najstarejši dokaz [[človek|človeškega]] bivanja na današnjem slovenskem ozemlju sta dve [[kamen|kamniti]] [[orodje|orodji]] iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Iz obdobja würmske ledene dobe, ko so na ozemlju Slovenije živeli [[neandertalec|neandertalci]], je najpomembnejša najdba piščal iz Divjih bab v bližini [[vas]]i [[Šebrelje]] na Idrijsko-Cerkljanskem. V [[mlajša kamena doba|mlajši kameni dobi]] in [[bakrena doba|bakreni dobi]] so se prebivalci že ukvarjali z [[živinoreja|živinorejo]] in s [[poljedelstvo]]m. Na prehodu iz bronaste v [[železna doba|železno dobo]] je obstajala kultura žarnih grobišč. Za [[železna doba|halštatsko obdobje]] so značilne utrjene naselbine na vzpetinah, imenovane [[gradišče|gradišča]], in lepo izdelani železni predmeti (npr. [[situla|situle]]), orodje in orožje ([[Most na Soči]], [[Vače]], [[Rifnik]], [[Šentvid pri Stični]]). Njihovih prebivalcev etnično ni mogoče določiti, saj v arheologiji velja krilatica, da se etničnosti ne da izkopati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8|title=Peter Štih: diskusija|date=2023-05-23|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Štih|first=Peter}}</ref> == Iliri, Kelti in Rimljani == [[Slika:Prefecture of Illyricum map(1).png|alt=Zemljevid.|sličica|Zemljevid Ilirika]] Na ozemlju današnje Republike Slovenije so živela [[Ilirija (država)|ilirska]] plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom. V 4. in 3. stoletju pr. n. št. so območje zasedla tudi keltska plemena, ki so tu ustanovila prvo znano politično tvorbo, imenovano [[Noriško kraljestvo]]. Na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in v delu [[Štajerska|Štajerske]] so živeli [[Tavriski]], na severozahodu Karni, na severu Noričani, na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in deloma na [[Notranjska|Notranjskem]] Japodi, na Dolenjskem in v [[Posavje|Posavju]] Latobiki, v [[Istra|Istri]] pa Histri. Ta ljudstva so razvojno in gospodarsko zaostajala za Rimljani ter so se ukvarjala predvsem z živinorejo, s poljedelstvom in pastirstvom. Iz tega časa izvirajo imena številnih današnjih krajev ([[Bohinj]], [[Tuhinj]]) in rek ([[Sava]], [[Savinja]], [[Drava]]). [[Slika:Tabula Peutingeriana - Istra.JPG|thumb|Mesta Emona, Celeia in Poetovio, so navedena tudi na [[Tabula Peuntingeriana|Peutingerjevi Tabuli]], ki prikazuje cestno omrežje rimskega cesarstva v 1. stoletju pr.n.št.]] Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik strateški pomen. Rimski prodor na to območje se je začel po ustanovitvi [[Akvileja|Akvileje]] (slov. Oglej) leta 181 pr. n. št. V drugi polovici 2. stoletja so [[Rimljani]] v istrskih vojnah podjarmili Histre, Tavriske (129 pr. n. št.) in Karne (115 pr. n. št.). [[Oktavijan]] je nato v letih 35–33 pr. n. št. mejo premaknili vse do [[Donava|Donave]], okoli leta 16 pr. n. št. pa mirno priključil zavezniško [[Noriško kraljestvo]]. Zasedena območja so Rimljani vključili v provincialno organizacijo: zahodna Slovenija do [[Atrans]]a z [[Istra|Istro]] je pripadala 10. regiji [[Italija (rimska provinca)|Italije]] (''Regio X''), vzhodni del in [[Dolenjska]] sta bila vključena v [[rimska provinca|provinco]] [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], alpski prostor in [[Posavje]] pa sta bila sredi 1. stoletja vključena v provinco [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Začela so nastajati mesta, npr. [[Emona]] (''danes Ljubljana''), [[Claudia Celeia|Celeia]] (''danes Celje''), [[Petoviona|Poetovio]] (''danes Ptuj''), in [[Neviodunum]] (''danes Drnovo pri Krškem''), ki so jih naseljevali priseljenci iz Italije in romanizirani staroselci. Zgrajen je bil tudi pomemben cestni sistem z glavno osjo Akvileja-Emona-Celeia-Poetovio-[[Carnuntum]] (Petronell ob Donavi). Današnji slovenski prostor je bil opustošen med markomanskimi vojnami. Vdori Markomanov, Jazigov in drugih germanskih plemen ter izbruhi kuge so prizadeli prebivalstvo, zato se je na to območje priselilo veliko Germanov in pripadnikov nižjih slojev z vzhoda cesarstva. Na začetku vojn so Rimljani zgradili obrambni sistem ''praetentura Italiae et Alpium'', ki je varoval vzhodno mejo province Italije. V tem obdobju sta kariero napravili tudi dve najvidnejši osebnosti s tega ozemlja v rimski dobi: [[Mark Valerij Maksimijan]], general in senator, ki je zapustil napise od [[Numidija|Numidije]] do Leugaricia (današnji [[Trenčin]] na Slovaškem – najsevernejši rimski napis ob Donavi) in [[Tit Varij Klemens]], vitez (morda tudi senator), ki je pozneje postal cesarski tajnik in član sveta cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. Prve organizirane [[krščanstvo|krščanske cerkve]] so na današnjem slovenskem ozemlju nastale proti koncu 3. stoletja, v 4., 5. in 6. stoletju pa so se oblikovale [[škofija|škofije]], ki so spadale pod oblast [[metropolija|metropolije]] v [[Oglej|Ogleju]] (Aquileia). Zaradi obrambe italijanske meje je v 3. stoletju na kraškem robu nastal utrdbeni sistem [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V 5. in 6. stoletju je rimska oblast na tem območju začela slabeti zaradi vdorov [[Germani|germanskih plemen]], ki so se pomikala proti Italiji; domače prebivalstvo se je zato iz mest umikalo v višinska zatočišča. Sredi 5. stoletja so prek današnje Slovenije v Italijo vdrli [[Huni]] in na poti opustošili številna mesta. Ob koncu 5. stoletja so Vzhodni Goti (Ostrogoti) zasedli Italijo, do leta 536 pa so v njihovo [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Italsko kraljestvo]] vključili tudi Norik, [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] in Panonijo. == Naselitev Slovanov == {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} V 6. stoletju so se na širšem, že poseljenem ozemlju vzhodnih Alp naselili tisti Slovani ([[Sloveni|Slověni]]), ki jih štejemo za neposredne in večinske prednike današnjih Slovencev.<ref>[[Franc Kos (zgodovinar)|Kos, Franc]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.</ref> Prvi njihov naselitveni sunek je datiran okoli leta 550, potekal pa je iz smeri današnje [[Moravska|Moravske]]. Drugi val je določen ok. leta 568. Tretji val pa je prišel leta 590, ko pridejo iz jugovzhodne smeri ob tokovih Save, Drave itd. Leta 591 so prispeli v območje gornje [[Drava|Drave]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci. V prostor so se torej začeli naseljevati [[Avari]] in [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma še ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskem]] prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev novega, slovanskega govora. Meja z [[Bavarci]] se je že takrat začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]], meja z [[Langobardi]] se je ustalila na robu Furlanske nižine v 7. stoletju,<ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Langobardov = (Historia Langobardorum)|publisher=Obzorja|date=1988|location=Maribor|isbn=86-377-0350-X|oclc=439852250|first=Fran|last=Bradač|first2=Bogo|last2=Grafenauer|first3=Kajetan|last3=Gantar|first4=Vesna|last4=Potokar}}</ref> njihova prisotnost v [[Istra|Istri]] pa je dokumentirana v začetku 9. stoletja, in sicer v zapisniku [[Rižanski zbor|rižanskega zbora]]. == Kneževini Karantanija in Karniola == {{glavni|Karantanija|Karniola|Samova plemenska zveza}} Slovani v Vzhodnih Alpah so bili, tako kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> so nekje med leti 622<ref name="GB94" /> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen slovanski upor pod [[kralj Samo|Samovim]] vodstvom, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Samova vstaja in avarski poraz pred [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] sta vsekakor tako hudo omajala avarsko vojaško moč,<ref name="SS30">Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 30</ref> da so se jim v širokem loku od Sudetov do južne Rusije uprla številna slovanska plemena in se začasno otresla njihove oblasti.<ref>Hauptman, L. (1999). Str. 37.</ref> Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Samovi plemenski zvezi se je pridružil tudi velik del vzhodnoalpskih Slovanov pod vodstvom kneza [[Valuk, knez Karantanije|Valuka]].<ref name="KP">Korošec, P. (1990). Str. 17.</ref><ref name="WH177">Wolfram, H. (1991). Str. 177.</ref> Kdaj točno so se pridružili svojim severnim slovanskim sosedom, ni jasno.<ref name="WH177"/> Vsekakor so leta 630 v pohodih zoper Samovo kraljestvo sodelovali tudi Langobardi, ki pa so tedaj mejili le na vzhodnoalpske Slovane, in tem so že med leti 623–626 iztrgali iz rok področje v Kanalski dolini.<ref name="SS31">Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 31.</ref> Po drugi strani pa so že leta 628 vzhodnoalpski Slovani proti Bavarcem dosegali tako odlične uspehe, da so dosegli ustalitev svoje zahodne meje, kar dokazuje, da so bile v igri širše povezave med Slovani in ne zgolj vojne lokalnih plemen na delu Vzhodnih Alp. To dokazuje vsaj povezovanje vzhodnoalpskih plemen in nastanek politične skupnosti, ki kasneje nosi ime Karantanija, če ne že Samove plemenske zveze na tem področju.<ref>Glej v: Grafenauer, B. (2000). Str. 115.</ref> Čeprav so Valukovi Slovani v vzhodnih Alpah nedvomno vsaj od leta 630 pripadali Samovi plemenski zvezi, pa ni nujno, da so ji pripadali tudi Slovani južno od Alp na področju današnje Slovenije, saj je bilo to področje prehodnih vplivov med Langobardi, Avari in Slovani.<ref name="KP"/><ref name="SP30">Štih, P. (2001). Str. 30.</ref> Samo je vladal do leta 658,<ref name="SP30"/> po njegovi smrti pa se je zveza plemen od Labe pa morda celo do Jadrana hitro razkrojila.<ref>Grafenauer, B. (2000). Str. 97.</ref> [[Slika:Carantania map.png|sličica|Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811]] Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je "krajina Slovanov" s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati [[Karantanija]], ohranila neodvisnost. Ko so Karantanci okoli leta 743 Bavarce zaprosili za pomoč v obrambi pred Avari, so morali priznati njihovo nadoblast, ter jim za talca poslali sina kneza [[Borut, knez Karantanije|Boruta]], [[Gorazd, knez Karantanije|Gorazda]], in knezovega nečaka Hotimira, ki so ju Bavarci pokristjanili. Z vladanjem kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimira]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje]] Karantancev, kar je sprožilo tri neuspele upore. Po porazu bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 788, je bila v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] skupaj z Bavarsko vključena tudi Karantanija. Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovanov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva s frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] začel upor, so se mu leta 820 priključili tudi Karantanci, a so bili še istega leta poraženi. Po zadušitvi tega upora so Franki leta 828 reorganizirali upravo in najkasneje tedaj so po večinskem mnenju zgodovinske stroke domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Iz časa Karantanije pa se je vse do leta 1414 ohranil poseben obred [[ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]], ki je potekal v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Kljub postopni integraciji Karantanije v frankovski politični okvir in njenemu kasnejšemu razpadu na posamezne [[Slovenske dežele|dežele]], se je na vsem njenem ozemlju ohranilo tudi slovensko govoreče plemstvo, o čemer pričajo t. i. [[slovenske fevdne prisege]] iz 17. stoletja.<ref>http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/uporaba_slovenscine.pdf, Dr. Aleš Iglič, O uporabi slovenščine med plemstvom</ref><ref>http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002085025/http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ |date=2013-10-02 }}, Fran Kotnik, Dvoje slovenskih fevdnih priseg</ref> [[Langobardi|Langobardski]] kronist [[Pavel Diakon]] opisuje prihod Slovanov na rob [[Furlanija|Furlanske nižine]]. V svojem znamenitem delu [[Historia Langobardorum]] (''Zgodovina Langobardov''), kjer je opisana zgodovina Langobardov od začetkov leta 560 do konca leta 740, Pavel Diakon omenja med drugim tudi bitko med Langobardi in slovanskimi bojevniki leta 670, nedaleč od [[Čedad]]a ob reki [[Nadiža|Nadiži]]: {{Citatni blok|"non longe a Foroiuli....ad ponte Natisonis fluminis"}} [[Slika:Karniola around 800.png|thumb|Možni obseg Karniole, okoli leta 800]] Med zgodovinarji in arheologi prevladuje mnenje, da se je na območju osrednje Slovenije, v zgornjem delu kasnejše dežele Kranjske, na prehodu iz [[8. stoletje|8.]] v [[9. stoletje]] razvila slovanska [[pleme]]nska kneževina Karniola, katere središče je bilo v [[Carnium]]u (današnjem [[Kranj]]u). [[Karniola|Karniolo]] omenja že v 8. stoletju [[Langobardi|langobardski]] [[kronika|kronist]] [[Pavel Diakon]], ki za deželo uporabi oznako '''"'''''Carniola, patria Sclavorum'''''"'''. Leta 795 je izpričan edini domnevni knez [[Vojnomir Slovan|Vojnomir]]. Karniola je bila ob koncu 8. stoletja vključena v frankovsko Furlansko marko, vendar je svojo plemensko ureditev ohranila do leta 828, ko so jo [[Franki]] po neuspešnem uporu panonskega slovanskega kneza Ljudevita Posavskega spremenili v [[mejna grofija|mejno grofijo]]. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v [[Istra|Istri]] je listina [[rižanski zbor|rižanskega zbora]]. To je naziv zapisnika rižanskega zbora, ki se je odvijal najverjetneje leta 804, v kraju Rižana, blizu [[Koper|Kopra]]. Listina je problematična, saj je prepis iz 15. stol., tako da je vprašljiva zanesljivost inforamcij, ki nam ga daje listina.<ref>{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|title=Toponimi - Rižana|date=2025|accessdate=13. september 2025|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat. Udeležili so se ga predstavniki istrskih mest in kaštelov, predsedovali pa so mu trije cesarjevi odposlanci. V njej je, med drugim, zapisana obveza vojvode Janeza, ki je predstavljal tedanjo [[Franki|frankovsko]] oblast nad deželo, da bo [[Slovani|Slovane]], ki so se nastanili v okolico mest, pregnal v tiste kraje, v katerih mestom ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.<ref>Boris Gombač, Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi & Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8, Str. 43</ref><ref>Ramiro Udina, Il Placito del Risano: istituzioni giuridiche e sociali dell’Istria durante il dominio bizantino. Officine grafiche, 1932</ref> {{Citatni blok|"De sclavis autem unde dicitis, accedamus super ipsas terras ubi resideant, et videamus ubi sine vestra damnietate valeant residere, resideant: ubi vero vobis aliquam damniatatem faciunt sive de agris, sive de silvis, vel roncora, aut ubicumque, nos eos eiiciamus foras."}} == Frankovska država == [[Slika:Frankenreich 768-811.jpg|thumb|[[Karel Veliki|Frankovska]] država (768-814)]] Po neuspešnem [[Bolgari|bolgarskem]] prodoru v [[Panonija|Panonijo]] in njeni ponovni osvojitvi je kralj [[Ludvik Nemški]] okoli leta 840 Panonijo podelil v [[fevd]] beguncu z [[Moravska|Moravske]] [[Pribina|Pribini]]. Leta 847 je bil Pribina imenovan za [[grof]]a in ozemlje [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnje Panonije]] je postalo njegova last. Sedež oblasti je bil v [[Blatenski kostel|Blatenskem kostelu]] na današnjem [[Madžarska|Madžarskem]]. Leta 861 je Pribino nasledil sin [[Kocelj]] in se iztrgal frankovskemu vplivu. Kocelj je podpiral slovanski misijon [[sveti Ciril|svetega Cirila]] in [[sveti Metod|svetega Metoda]] in oviral delovanje [[Salzburg|salzburških]] [[misijonar]]jev. Vendar je bil okoli leta 876 odstranjen, kar je končalo kratko obdobje samostojnosti spodnjepanonske slovanske kneževine. Ozemlje je bilo ponovno vključeno v [[Vzhodna marka|Vzhodno marko]]. V času vlade [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] je [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] postala središče Vzhodne marke in dobila precejšnjo samostojnost znotraj cesarstva. Na slovenskem ozemlju se je krepila [[fevdalizem|fevdalizacija]], a proces je zaustavil prodor Madžarov ob koncu 9. stoletja. Po porazu Bavarcev v bitki z [[Madžari]] pri današnji [[Bratislava|Bratislavi]] leta 907 je namreč ozemlje osrednje Slovenije za približno pol stoletja prišlo pod madžarsko oblast. Fevdalni sistem se je tako izoblikoval šele po porazu Madžarov pri [[Augsburg]]u leta 955 in po ponovni vključitvi tega ozemlja v cesarstvo, v 10. in 11. stoletju. == V Svetem rimskem cesarstvu == {{multiple image | align = right | total_width = 500 | image1 = Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png | caption1 = Nastanek Koroške vojvodine ob razdelitvi Bavarske vojvodine leta 976 | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = Koroška vojvodina leta 990 }} Po novi osvojitvi je bila spremenjena tudi upravna organizacija, ki je temeljila na mejnih grofijah (markah oz. krajinah). Cesar [[Oton II.]] je Koroški, ki je leta 976 postala [[vojvodina]], podredil sosednje mejne grofije: [[Karantanija|Karantansko marko]], Podravsko, [[Savinjska marka|Savinjsko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Istra|Istrsko marko]] in [[Furlanija|Furlansko]] ter [[Verona|Veronsko marko]]. Ta "polsamostojna" tvorba je obstajala do začetka 11. stoletja, ko so se začele oblikovati [[dežela|dežele]]. V tem obdobju se je utrdil fevdalni sistem, naselile so se pomembne plemiške rodbine, nastali so prvi [[grad]]ovi okrepila se je [[Kolonizacija na Slovenskem|kolonizacija]] in uveljavil se je [[huba|hubni]] sistem delitve obdelovalne zemlje. Iz tega časa izvirajo tudi [[Brižinski spomeniki]]. Iz mejnih krajin in iz nekaterih zaključenih ozemelj, ki so jih obvladovale velike plemiške družine, so se v visokem [[srednji vek|srednjem veku]] na področju Slovenije izoblikovale zgodovinske dežele [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Kranjska]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriška]], [[Trst]] in [[Istra]], vključene v [[Sveto rimsko cesarstvo]]. == Prihod in utrditev Habsburžanov == [[Slika: Growth of Habsburg territories.jpg|thumb|Širjenje vpliva Habsburžanov {{legenda|#CD5C5C|posesti do leta 1282}} {{legenda|#B0C4DE|pridobljeno med leti 1282 in 1521}} {{legenda|#FFC0CB|pridobljeno med leti 1521 in 1650}} {{legenda|#FFD700|pridobljeno med leti 1650 in 1700}} {{legenda| #FFFF00|pridobljeno med leti 1700 in 1800}} {{legenda| #98FB98|pridobljeno med leti 1800 in 1815}} {{legenda| #FFFACD|pridobljeno po letu 1815}}]] Leta 1246 so izumrli [[Štajerski vojvoda|štajerski]] in [[Avstrijski vojvoda|avstrijski vojvode]] [[Babenberžani]]. Za njihovo dediščino sta se spopadla [[ogrski kralj]] [[Bela IV.]] in [[češki kralj]] [[Otokar II. Přemysl]], ki je leta 1260 dokončno prevladal. Leta 1269 je brez potomcev umrl [[Ulrik III. Spanheim]], [[koroški vojvoda]] in [[Kranjska mejna grofija|kranjski]] [[deželni knez]]. Otokar II., njegov bratranec, je takoj zasedel spanheimske posesti. Leta 1272 je Otokar II. z izvolitvijo za [[Generalni poglavar|generalnega poglavarja]] prevzel oblast še v [[Furlanija|Furlaniji]] in s tem obvladal celotno ozemlje od Češke do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Otokar II. je naletel na odpor preostalega visokega plemstva. Rimsko-nemški kralj [[Rudolf I. Habsburški]] je zahteval vrnitev novopridobljenih Otokarjevih posesti. Spor se je razrešil leta 1278 z [[Bitka na Moravskem polju|bitko na Moravskem polju]], v kateri je Otokar II. izgubil življenje. Potolkli so ga sorodniki [[Siegfrieda Marenberškega]], štajerskega plemiča, ki ga je Otokar II. dal usmrtiti brez sodnega procesa. Po padcu Otokarja II. se je na tem prostoru vzpostavilo ravnotežje med [[Habsburžani]] in [[Goriški grofje#Majnhardinci (tirolska veja)|majnhardinsko vejo Goriških grofov]]. Rudolf I. je leta 1282 Avstrijo in Štajersko podelil v fevd sinovoma Albrehtu in Rudolfu II., Koroško v fevd Goriškim, Kranjsko pa Goriškim v zastavo. Ko so Goriški-Majnhardinci leta 1335 izumrli, so za njimi dedovali Habsburžani. Leta 1374 so dedovali dve manjši deželi, ki so si ju ustvarili pripadniki [[Goriški Grofje#Albertinci (goriška veja)|albertinske veje Goriških grofov]], [[Pazinska grofija|Pazinsko grofijo]] v [[Istra|Istri]] in [[Slovenska marka|Grofijo v Marki in Metliki]] v [[Bela krajina|Beli krajini]]. Njihove posesti so dosegle [[Jadransko morje]] leta 1366, ko so se jim podredili [[gospodje Devinski]], še pomembnejša pa je bila na tem območju pridobitev mesta [[Trst]] leta 1382. [[Slika:Celjski_grofje_ozemlje.PNG|thumb|Posesti Celjskih grofov sredi 15. stoletja]]Oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]] je začasno ogrozil vzpon [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Ta se je začel v drugi tretjini 14. stoletja: leta 1333 so dedovali po [[Vovbržani]]h, leta 1341 dobili [[grof]]ovski naslov, povezava s cesarjem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]] pa jim je omogočila, da so se njihove posesti razširile še na Ogrsko in [[Hrvaška|Hrvaško]]. Sigismund jih je leta 1436 povišal v [[državni knez|državne kneze]], kar je omogočilo razvoj posebne [[dežela|dežele]], [[Celjska kneževina|Celjske kneževine]]. Povišanje pa je sprožilo tudi vojno s Habsburžani, ki se je leta 1443 končala s poravnavo med [[Friderik II. Celjski|Friderikom II. Celjskim]] in [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III. Habsburškim]]. S poravnavo sta družini sklenili pogodbo o dedovanju, ki pa so jo po smrti zadnjega Celjana [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]] leta 1456 Habsburžani morali ubraniti v [[vojna za celjsko dediščino|vojni za celjsko dediščino]] (do leta 1460). {{multiple image | align = right | total_width = 500 | image1 = Boj s Turki-Valvasor.jpg | alt1 = | caption1 = Prvi [[Turški vpadi|turški vpad]] je prizadel Belo krajino (1408). Po padcu Bosne (1463) so si sledili bolj uničujoči vpadi, ki so zaobjeli tudi Kranjsko, Koroško in Štajersko (1473, 1476, 1478, 1480, 1483). Sledili so si turški vpadi v času vladanja sultana [[Sulejman I.|Sulejmana I.]], ko so Turki zavzeli Beograd (1521) in Budim (1526), ter leta 1529, ko so Turki prvič oblegali Dunaj. | image2 = Valvasor - Croatian–Slovene Peasant Revolt 1573.jpg | alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | caption2 = [[Kmečki upori na Slovenskem]]:<br />- [[Koroški kmečki upor]] (1478),<br />- [[Slovenski kmečki upor]] (1515),<br />- [[Hrvaško-slovenski kmečki upor]] (1572),<br />- [[Drugi slovenski kmečki upor]] (1635),<br />- [[Tolminski kmečki upor]] (1713). }} Leta 1461 se je Friderik III. zaradi dediščine ogrske krone zapletel v vojno z [[Ogrska|ogrskim]] kraljem [[Matija Korvin|Matijo Korvinom]] in s svojim bratom Albrehtom, ki je zahteval del avstrijske dediščine. Spopadi, ki so v glavnem potekali v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], so zajeli tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], v njih pa so cesarju precej pomagale [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijske]] čete. Končali so se z Albrehtovo smrtjo brez potomcev leta 1463. Toda leta 1469 je Štajersko, predvsem [[Štajerska (pokrajina)|Spodnjo]], močno prizadela [[fajda]] plemstva in najemniških čet z vladarjem. Tudi te spopade je spodbudil ogrski kralj. Končala se je z usmrtitvijo najemniškega poveljnika [[Andrej Baumkircher|Andreja Baumkircherja]] leta 1471. Po letu 1479 se je zaradi imenovanja [[Nadškofija Salzburg|salzburškega nadškofa]] Friderik III. znova zapletel v dolgotrajno vojno z Matijo Korvinom. Korvin je bil uspešen in njegove čete so zasedle večino Štajerske, [[Kranjska|Kranjske]], [[Reka, Hrvaška|Reko]] in vojvodino [[Avstrija (vojvodina)|Avstrijo]] ter leta 1485 vkorakale na [[Dunaj]]. Oblast nad temi deželami so Habsburžani znova dobili šele po njegovi smrti, ko je ozemlja zasedel [[Maksimilijan I. Habsburški]]. Konec srednjega veka, v 15. in 16. stoletju, so dogajanja na tem območju zaznamovali [[turški vpadi]]. Nezadovoljstvo s preslabo fevdalno obrambo zoper [[Turki|Turke]] in uvajanje novih, predvsem naturalnih davkov in tlake, so tudi na Slovenskem povzročili [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]]. Največji je 1515 zajel skoraj vse slovensko ozemlje. Iz tega leta je ohranjena ''Nova'' ''pesem kranjskih kmetov'', v kateri so zapisane prve tiskane slovenske besede. Slovenski izsek nje:<blockquote>"Stara prauda" ... "Leukhup leukhup leukhup leukhup woga gmaina".</blockquote>Leta 1518 se je v [[Innsbruck|Innsbrucku]] zvrstilo zasedanje vseh deželnih stanov dednih habsburških dežel. Na enotnem deželnem zboru so si zadali nalogo, da obrambno povežejo dedne dežele v trajno, trdno in enotno zvezo in da sodelujejo Notranjeavstrijske in Zgornjeavstrijske dežele v obrambi zoper Turkov. Na zasedanju so določili dedno celovitost habsburških dednih dežel. Leta 1572/1573 so se v skupnem uporu povezali slovenski in hrvaški kmetje. Ozadje sega v [[Zagorje|Zagorju]], kjer je k uporu prispevalo kruto ravnanje s kmeti s strani fevdalcev, ki se je odražalo v dajatvah, pretirani [[Tlaka|tlaki]], brezpravnosti podložnikov, izvajanje [[Teror|terorja]] nad kmečkim prebivalstvom.{{sfn|Adamček|1968}} Ko so številne pritožbe cesarju ostale neuslišane, so se kmetje zarotili, da bi se uprli s svojimi vrstniki v sosednjih deželah Štajerski in Kranjski ter z nižjimi sloji meščanov. Upori so se s krvavimi porazi nadaljevali vse do prve polovice 18. stoletja. == Reformacija in protireformacija == {{Več slik | image1 = Primož Trubar - Abecednik.jpg | width1 = 130 | caption1 = Trubarjev Abecednik (1550) | image2 = Dalmatinova_biblija_barva.jpg | width2 = 145 | caption2 = Dalmatinova Biblija<br />(1583) }} {{glavni|Protestantizem na Slovenskem}} Sredi 16. stoletja se je na Slovenskem razmahnila [[reformacija]] pretežno [[Luteranstvo|luteranske smeri]] in postavila temelje slovenskega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] in s tem oblikovanja slovenske jezikovne skupnosti. [[Primož Trubar]] je leta 1550 izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku, ''[[Abecedarium|Abecednik]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]''. [[protestantizem|Protestanti]] so izdali še ok. 50 drugih knjig v slovenščini, med drugim je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovensko slovnico (''[[Zimske urice proste|Articae Horulae]]'' (1584), leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] izdal prevod celotnega ''[[Sveto pismo|Svetega pisma]]''. Kot slovenski protestanti so delovali tudi [[Jurij Juričič]], [[Matija Klombner]], [[Sebastijan Krelj]], [[Felicijan Trubar]], [[Andrej Savinec]] idr. Katoličani prav tako v tej epohi niso bili nedejavni. [[Lenart Pachernecker]] je leta 1575 izdal prvi (danes neohranjeni) slovenski katoliški katekizem, [[Anton Vramec|Antol Vramec]] pa je izdal prvo slovensko zgodovinsko knjigo ''Kronika''. Delovali so tudi [[Janez Čandek]], [[Andrej Recelj]] idr. V začetku 17. stoletja sta knežji absolutizem in [[katoliška cerkev]] v procesu [[Protireformacija|protireformacije]] in katoliške prenove zatrli protestantizem in hkrati za nekaj časa zavrli [[književnost]] v slovenskem jeziku. To je uresničeval predvsem ljubljanski škof [[Tomaž Hren]]. == Obdobje baroka == Po koncu protireformacije je [[Katoliška cerkev]] skupaj z habsburško oblastjo utrjevala vero in graščine, gradila cerkve in samostane, pri čemer so pomembno vlogo imeli [[jezuiti]]. Slovenske dežele so bile posredno prizadete tudi zaradi [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]] (1618–1648) in kasnih spopadov proti [[Osmansko cesarstvo|Turkom]]; prebivalstvo je bilo precej obremenjeno z davki, prispevki za vojsko in utrjevanjem graščin. Kulturno obdobje baroka je bilo zelo plodno. Najpomembnejši predstavnik (na Slovenskem) tega časa je bil [[Janez Vajkard Valvasor]] (1641–1693), ki je v svojem monumentalnem delu ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'' zbral podrobne opise mest, gradov, običajev, narave, sakralnih objektov in zgodovinskih dogodkov. Njegovo delo je postalo referenca za razumevanje slovenskega prostora in kulture ter prispevalo k evropski prepoznavnosti slovenskih dežel. Prav tako pomembni predstavniki so bili: [[Janez Ludvik Schönleben]] (1618–1681), zgodovinopisec, [[Janez Krstnik Dolnitscher|Janez Krstnik Dolničar]] (1626–1692), pravnik in župan Ljubljane, [[Janez Svetokriški]] (1647–1714), avtor, pridig in pisec, [[Romuald Štandreški]] (1676–1748), kapucin in pridigar idr. == Terezijanska in jožefinska doba == [[Slika:AvI Provinz Innerösterreich.jpg|thumb|left|Dežele Notranje Avstrije leta 1794<br />(pred Napoleonovimi osvojitvami)]] {{glavni|Habsburška monarhija#Terezijanske in jožefinske reforme}} V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765–1790), ko je bila med drugim uvedena tudi splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774), se je s kulturno jezikovno akcijo slovenskih izobražencev začenjalo oblikovanje ideje o obstoju posebnega [[Slovenci|slovenskega naroda]]. Oba vladarja sta izvedla še številne druge reforme, vendar je moral Jožef II. nekatere najbolj radikalne razveljaviti še pred svojo smrtjo. Med pomembnejšimi ukrepi, ki so se obdržali, sta [[nevoljniški patent]], ki je podložnikom podelil osebno svobodo, in [[tolerančni patent]], ki je znova dovolil naselitev Judov in protestantov. Marija Terezija je tudi izpeljala prvi popis prebivalstva (1754), uvedla je obvezno sajenje krompirja (1767) in ukinila med-deželne carine (1775). Jožefa II. je kratko nasledil njegov brat, zmerni reformist [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] (1790–92), tega pa konservativni sin [[Franc II. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] == Pod Francozi == [[Slika:Italija 1810 Slovenscina.png|thumb|Ilirske province]] Ob koncu 18. stoletja so slovenske dežele dosegli spopadi v [[francoske revolucionarne vojne|francoskih revolucionarnih vojnah]]. Leta 1797, ob koncu [[vojna prve koalicije|vojne prve koalicije]], so francoske čete za kratek čas zasedle tudi del današnjega slovenskega ozemlja. Ob podpisu [[campoformijski mir|campoformijskega miru]] je celotno slovensko etnično ozemlje prišlo v okvir [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], saj so Habsburžani v zameno za [[Lombardija|Lombardijo]] in [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijsko Nizozemsko]] dobili nekdanjo [[Beneška Istra|beneško Istro]] in [[Benečija|Benečijo]]. Po [[vojna tretje koalicije|vojni tretje koalicije]] in podpisu [[bratislavski mir|bratislavskega miru]] (1805) je monarhija izgubila tudi obe pokrajini, ki sta pripadli francoskemu [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]]. Po novem porazu [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] s [[schönbrunnski mir|schönbrunnskim mirom]] habsburški monarhiji iztrgal jugozahodne slovenske dežele (do [[Sava|Save]]) in na ozemlju zahodne Koroške, Kranjske, Goriške, [[Trst]]a, [[Istra|Istre]], [[Dalmacija|Dalmacije]], [[Hrvaška|Hrvaške]] južno od Save, in Vzhodno Tirolsko ([[Okraj Lienz|Osttirol]]) ustanovil [[Ilirske province]] (1809–1813) z glavnim mestom Ljubljano. Province so bile popolnoma odvisne od [[Prvo francosko cesarstvo|Francije]], čeprav so bile njen sestavni del samo administrativno. Motivi za njihovo ustanovitev so bili predvsem strateški in gospodarski (kopenska povezava z [[Osmanski imperij|Osmanskim imperijem]], blokada [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega]] dostopa do Sredozemlja). Kratkotrajna francoska vladavina je spremenila davke, uvedla reforme prava ([[Code Napoleon]]) in izboljšala položaj slovenščine v šolah, fevdalizma pa ni odpravila, čeprav je to načrtovala. Propad Napoleonove politične tvorbe (Ilirske province), je bila prva priložnost za južnoslovanske narode, da bi se združili v eno državo, saj so se ravno v tistem obdobju [[Srbi]] osvobajali izpod Osmanskega imperija. Za združitev "južnoslovanskih plemen" je bilo nato potrebnih nadaljnjih sto let, do konca 1. svetovne vojne. Skozi celotno 19. stoletje pa sta se kljub temu razvijala slovenski jezik in narodna zavest, kar je kasneje, v 20. stoletju vplivalo na kulturni in politični pristop Slovencev do jugoslovanske države. Izboljšan položaj slovenščine in nekateri drugi vplivi francoske zasedbe približno polovice današnje Slovenije, pa tudi vplivi idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]] so pospešili oblikovanje zavesti o obstoju slovenskega naroda. Že pred francosko zasedbo so intelektualci, mdr. [[Anton Tomaž Linhart]] v zgodovinopisju in dramatiki, [[Jernej Kopitar]] v jezikoslovju, [[Valentin Vodnik]] v šolstvu, uredništvu pomembnega častnika [[Lublanske novice|Lublanske novize]] pripomogli k uveljavljanju predstave o etnični enotnosti slovanskih (slovenskih) prebivalcev Kranjske, južnega dela Štajerske, Koroške, Goriške in dela Istre ter tržaškega zaledja. Vendar je bilo takšno prepričanje značilno predvsem za del izobražencev, med širšim slojem pa je kratka francoska zasedba ostala v spominu predvsem po visokih davkih, spremembi tradicionalnih trgovskih tokov in slabi gospodarski situaciji, ki so bili posledica Napoleonovih vojn z evropsko koalicijo. == Predmarčna doba == {{glavni|Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi}} [[Slika:Kmetijske in rokodelske novice.jpg|thumb|left|Leta 1843 so začele izhajati [[Kmetijske in rokodelske novice]],<br /> ki so pomembno prispevale pri oblikovanju [[Slovenščina|enotnega slovenskega knjižnega jezika]] in prepričanja o pomenu [[narod|slovenskega naroda]]]] [[Slika:Austrian kingdom of illyria.png|thumb|Ilirsko kraljestvo (1822-1849)]] V 30. in 40. letih 19. stoletja so slovensko govoreče izobražene elite z redkimi izjemami zavrnile ideologijo [[ilirizem|ilirizma]], ki je predvidevala nastanek enega južnoslovanskega (''ilirskega'') naroda in skupnega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] ter za tisti čas še nekoliko utopično, tudi nastanek južnoslovanske države. Prepričanje o posebni slovenski identiteti je izviralo predvsem iz verovanja v obstoj slovenske jezikovne skupnosti, ki je bila utemeljena na književni tradiciji iz časa delovanja slovenskih protestantov v 16. stoletju, ter na tedanji živahni slovstveni dejavnosti. Vrednost slovenskega jezika je dvignilo zlasti delovanje [[pesnik]]a [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki je dokazal, da je slovenščina primerna tudi za visoko kulturo. Poleg tega je individualnost slovenščine dokazovala tedanja [[slavistika]] (Jernej Kopitar, [[Pavel Jozef Šafárik]]). Ker je tedaj veljalo, da so jezikovne skupnosti enake narodom, se je med izobraženci vse bolj širilo prepričanje o obstoju slovenskega naroda. V predmarčni dobi se je nadaljevala modernizacija vasi in začela [[industrializacija]]. Velika pričakovanja je vzbudila zlasti gradnja [[Južna železnica|Južne železnice]], ki je povezovala Dunaj in Trst ter je potekala čez slovenske dežele. V evropski [[Revolucije leta 1848|pomladi narodov]], marca in aprila 1848 je nastal prvi slovenski politični program imenovan »[[Zedinjena Slovenija]]«, ki je zahteval združitev vseh dežel, naseljenih s Slovenci, v kraljestvo Slovenija, znotraj Avstrijskega cesarstva. Hoteli so, da bi bil slovenski jezik enakopraven v šolah, uradih in na javnih površinah. == V ustavnem obdobju == [[Slika:Austria-Hungary-sl.png|thumb|Dežele Avstro-Ogrske po 1867]] Leta [[1867]] so slovenski poslanci na deželnih volitvah na [[Kranjska|Kranjskem]] že dobili večino. Tega leta je z razdelitvijo države na ogrski in avstrijski del, nastala [[Avstro-Ogrska]]. Večji del današnjega slovenskega ozemlja je ostal v [[Cislajtanija|avstrijskem delu monarhije]], le [[Prekmurje]] je ostalo v [[Translajtanija|ogrskem]]. Že leta 1866, ko je Avstrija izgubila vojno z [[Italija|Italijo]] in [[Prusija|Prusijo]] si je Italija priključila [[Benečija|Benečijo]]. [[Beneški Slovenci]] so tako prišli pod Italijo, kar je potrdil formalni [[plebiscit]]. Slovenska politična gibanja v tem času je zaznamoval najprej skupni narodnostni boj vseh Slovencev (obdobje [[slogaštvo|slogaštva]]), kasneje pa so se poglabljala politična razhajanja, zlasti v 80. in 90. letih 19. stoletja, ki je bilo obdobje [[kulturni boj|kulturnega boja]] med [[politični katolicizem|katoliško]] in [[liberalizem|liberalno]] strujo [[meščanstvo|meščanskih]] politikov. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] se uveljavljajo tudi [[socialdemokracija|socialdemokratska]] politična združenja, ki so jih vodili razumniki, sodelavce pa iskali med vse številčnejšim delavstvom. Predvsem v začetku 20. stoletja so se precej okrepila prizadevanja za državnopravno in tudi kulturno povezovanje z Južnimi Slovani, predvsem s [[Hrvati]]. Zamisel o [[trializem|trialistični]] preureditvi Avstro-Ogrske, s katero bi Hrvati, Slovenci in Srbi v monarhiji dobili posebno državno enoto je imela pristaše v katoliškem in liberalnem taboru, med izobraženci so se mnogi zavzemali za tesno kulturno in jezikovno povezovanje z ostalimi slovanskimi narodi v monarhiji, ter celo za opustitev slovenskega jezika ([[neoilirizem]]). == Prva svetovna vojna == {{glavni|Prva svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Austrianinf.jpg|thumb|left|Avstrijska pehota v 1. svetovni vojni]] Prva svetovna vojna je Slovencem prinesla velike žrtve, zlasti dvanajst bitk na Soči. V avstro-ogrsko vojsko je bilo vpoklicanih več sto tisoč slovenskih rekrutov, več kot 30.000 pa jih je umrlo. Več sto tisoč Slovencev iz [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške in Gradiške]] je bilo naseljenih v begunska taborišča v Italiji in Avstriji. Medtem ko so bili begunci v Avstriji deležni dostojnega ravnanja, so bili slovenski begunci v italijanskih taboriščih obravnavani kot državni sovražniki, med letoma 1915 in 1918 pa jih je več tisoč umrlo zaradi podhranjenosti in bolezni. Slovenci so že poskušali urediti svoj narodni položaj v skupni državni enoti s Hrvati in Srbi v okviru habsburške monarhije. Zahtevo, znano kot [[majniška deklaracija (1917)|Majniška deklaracija]], so podali slovenski, hrvaški in srbski poslanci v [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|dunajskem parlamentu]] spomladi [[1917]]. Vladajoči krogi habsburške monarhije so zahtevo sprva zavrnili, poznejše pobude vlade za federalizacijo monarhije (npr. oktobrski manifest cesarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla I.]]) pa je zavrnila večina slovenskih politikov, ki se je že nagibala k neodvisnosti. Ohranitev reformirane države je najdlje zagovarjal nekdanji načelnik [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in zadnji [[Kranjska|kranjski]] [[deželni glavar]], [[Ivan Šusteršič]], ki pa je imel le malo pristašev in vpliva. == Obdobje med obema vojnama == {{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945}} [[Slika:Rudolf Maister 1910s (2).jpg|thumb|left|[[Rudolf Maister]]]] Po porazu Avstro-Ogrske in [[centralne sile|centralnih sil]] sta hrvaški [[Sabor]] v Zagrebu in Ljudski zbor v Ljubljani [[29. oktober|29. oktobra]] [[1918]] razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Major [[Rudolf Maister]] je 1. novembra 1918 v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom razglasil Maribor in Spodnjo Štajersko za posest Države SHS in s prevzemom vojaškega poveljstva nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko zagotovil pripadnost Spodnje Štajerske Sloveniji. Nevarnost napada Italije, ki je na podlagi [[londonski sporazum (1915)|londonskega sporazuma]] iz leta 1915 zasedla [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in dele [[Dalmacija|Dalmacije]], po vojni še ne definirane meje, odsotnost mednarodnega priznanja in pritisk [[Srbi|Srbov]] po združitvi v skupno državo, so povzročili da se je [[1. december|1. decembra]] [[1918]] Država SHS združila z [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], katera se je [[3. oktober|3. oktobra]] [[1929]] preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Leta [[1919]] so jugoslovanske čete zasedle [[Prekmurje]] in ga priključile Kraljevini Jugoslaviji. [[Slika:Abstimmungsgebietekaernten.jpg|sličica|Plebiscitni coni Koroške; A in B s pogoji za volilno pravico.]] Po [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra [[1920]] je večina dežele [[Vojvodina Koroška|Koroške]] pripadla [[Avstrija|Avstriji]]. S podpisom [[rapalska pogodba|rapalske pogodbe]] ([[1920]]) je bila urejena meja z Italijo, ki je dobila celotno zahodno Slovenijo, kot vojni plen zaradi sodelovanja na strani Antante. Ta pogodba je od skupno 1,3 milijona prebivalcev Slovencev, na italijanski strani pustila približno 327.000 slovenskih prebivalcev. Po prevzemu oblasti v Italiji so bili fašisti podvrženi politiki nasilne fašistične italijanizacije. To je povzročilo množično izseljevanje Slovencev, zlasti srednjega razreda, iz Slovenskega primorja in Trsta v Jugoslavijo in Južno ter Severno Ameriko. Tisti, ki so ostali, so organizirali več povezanih mrež pasivnega in oboroženega odpora. Najbolj znana je bila militantna antifašistična organizacija TIGR, ustanovljena leta 1927 za boj proti fašističnemu zatiranju slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Julijski krajini. Večinski del slovenskega naroda v jugoslovanski državi, ki je bila popolnoma centralistično urejena, ni užival nobene ustavnopravne avtonomije, je pa zaradi kompaktne etnične naselitve in zaradi prevlade politične stranke SLS, ki se je zavzemala za avtonomijo, so tedaj Slovenci dejansko živeli dokaj avtonomno narodno življenje, ki ga tudi centralistična beograjska zakonodaja ni mogla spodnesti. Slovenija se je gospodarsko in kulturno dobro razvijala. V njenem političnem življenju pa je do uvedbe [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarske diktature]] ([[1929]]) vladal hud boj med [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovensko ljudsko stranko]] in liberalno Jugoslovansko demokratsko stranko. == Druga svetovna vojna == {{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Plakat KPS Slovenci združimo in branimo se!.jpg|thumb|left|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]] [[Slika:Adolf_Hitler_v_Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]] Ko so k trojnemu paktu leta 1940 pristopile tudi Madžarska, Bolgarija in Romunija, se je močno povečal pritisk na Jugoslavijo, da bi tudi pristopila k paktu, za kar si je prizadeval Hitler, ki si je pred napadom na SZ želel zaščiti južni bok. Tako je prišlo 25. marca 1941 do podpisa pogodbe Kraljevine Jugoslavije z Nemčijo, čemur je dva dni kasneje, 27. marca, sledil puč, ki ga je vodil letalski general [[Dušan Simović]]. Regent knez Pavel je bil odstavljen in oblast je bila dodeljena mlademu prestolonasledniku [[Peter II. Karađorđević|Petru II.]]. Začasno vodenje vlade pa je prevzel Simović. Hitlerju se Jugoslavija ni zdela več zanesljiva partnerica, zato so Nemci in njihovi zavezniki 6. aprila 1941 po načrtu Marita, brez vojne napovedi napadli Kraljevino Jugoslavijo. S tem se je začela druga svetovna vojna v Jugoslaviji in tudi na Slovenskem. Odpor jugoslovanske kraljeve vojske je bil zgolj simboličen, saj so zaradi počasne mobilizacije uspeli zbrati le polovico nabornikov pa tudi vojaška oprema in doktrina Srbije iz [[balkanski vojni|balkanskih vojn]] in [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sta bili zastareli. Tako so nemške čete 10. aprila že dosegle [[Zagreb]] in 12. aprila [[Beograd]]. Italijanska vojska je svoj napad začela šele 11. aprila, ko se je vključila tudi Madžarska. Tedaj je bila nemška vojska že v [[Karlovec|Karlovcu]]. Italijanska vojska se je razcepila na dva dela: en del je prodiral proti Ljubljani in naprej preko Kočevja, drugi del pa je prodiral preko Dalmacije. Nemška vojska je vdrla tudi iz Bolgarije in z mobiliziranimi enotami zlahka preprečila umik Jugoslovanske vojske na solunsko fronto. Kmalu po napadu je nastal slovenski [[Narodni svet]] pod vodstvom [[Marko Natlačen|Marka Natlačena]], ki je pozival k mirni predaji orožja in vdaji okupatorju. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je Madžarska zasedla večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Pod oblastjo [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]] se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]], [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]], [[Jesenice na Dolenjskem]], [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za ozemlje veliko približno 20 kvadratnih kilometrov, na katerem je takrat živelo približno 800 prebivalcev. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[Mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. [[File:Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif|thumb|Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945. Mejne črte in zasedbena ozemlja.]] Italijani so na svojem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so vsa nepolitična, kulturna in športna društva. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje . . . Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev’’. Cit. v Marco Cuzzi, ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Roma, 1998, s. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.<ref>Božidar Jezernik, ''Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med drugo svetovno vojno'', Ljubljana, 1997, s. 557-558.</ref> Da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal 1. marca 1942 general [[Mario Roatta]].<ref>Angelo del Boca, ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, 2005, s. 234-243.</ref> {{Citatni blok|''"Pokončati je treba vse moške, tega prekletega plemena"'' |(Benito Mussolini, šef italijanske vlade, v Gorici 31. julija 1942)<ref>Alojz Zidar, ''Slovenski narod pomni in obtožuje'', Koper, 1999.</ref>}} [[File:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|thumb|left|Že 21. aprila 1941 je Richard Heidrich, poveljnik nemške tajne službe Sicherheitsdienst izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. — Na sliki: Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]]Nemška oblika zasedbe je bila najhujša. Nemci so prepovedali vse slovenske časopise, nemški jezik so v šole uvedli kot učni jezik, odrasle so nasilno vpisovali v [[Štajerska domovinska zveza|Štajersko domovinsko zvezo]] (na Štajerskem) in [[Koroška ljudska zveza|Koroško ljudsko zvezo]] (na Koroškem) oz. v njune oborožene oddelke. Uradovalni jezik je prav tako postala nemščina. Odvzeli so 600 otrok, ki so po videzu zadoščali kriterijem [[arijska rasa|arijske rase]] in jih dodelili organizaciji [[Lebensborn]], uvedli so nacistične zakone, kasneje so začeli z vojaško mobilizacijo prebivalstva, kar je bilo v nasprotju z [[mednarodno pravo|mednarodnim pravom]]. [[Slika:Gregorij_Rožman_and_Emilio_Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]] Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno) zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije so škof [[Gregorij Rožman]] in mnogi slovenski politiki izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaborirali z okupatorji]] in jim ovajali ter izročali privržence OF.[[File:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|100x100px|Prapor OF SN]] [[Slika:Seja_lO_OF_Slovenije_leta_1944_v_Dohliču.jpg|sličica|Seja IO OF Slovenije leta 1944 v [[Dohlič|Dohliču]] ([[Bela Krajina]])]] 26. aprila 1941, je bila v Ljubljani ustanovljena [[Protiimperialistična fronta]] (ob napadu Nemčije na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] preimenovana v [[Osvobodilna fronta Slovenskega naroda|Osvobodilno fronto slovenskega naroda]]). Njen namen je bil organiziran oborožen odpor proti okupatorju in osvoboditev slovenskega ozemlja. Ustanovne skupine te fronte so bile: ilegalna Komunistična partija Slovenije, del [[krščanski socialisti|krščanskih socialistov]], demokratični del liberalnega [[Sokol (društvo)|telovadnega društva Sokol]] in del nepovezanih levo usmerjenih kulturnikov. V spomin na ta dogodek je bil določen 27. april kot praznik dneva upora proti okupatorju. 22. junija je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo partizanskih sil in na isti dan so bile objavljena [[Osvobodilna fronta#Gesla OF|Gesla osvobodilnega gibanja OF]]. 1. novembra 1941 so bile objavljene tudi [[Osvobodilna fronta#Temeljne točke OF|Temeljne točke OF]], katerih 8. in 9. točka sta bili napisani pod vplivom [[atlantska listina|atlantske listine]]. Kot odgovor na trans, ki ga je ob Hitlerjevem obisku tri dni pred tem doživela večina mariborskih Nemcev, so 29. aprila 1941 protinacistično razpoloženi slovenski mladinci pod vodstvom Bojana Ilicha v Volkmerjevem prehodu v Mariboru zažgali dva osebna avtomobila nemške civilne uprave, kar je bila prva odporniška diverzantska akcija v nemško-okupirani Sloveniji. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantsko-protikomunistični tabor zavračal sodelovanje z njo in se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi v spopadih med Roško ofenzivo,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} [[Slika:Lev_Rupnik,_Erwin_Rosener_and_Gregorij_Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]] Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti ustanovili [[Slovensko domobranstvo]], paravojšako in novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Leta 1943 je na Kočevskem nastalo znatno osvobojeno ozemlje na katerem je OF organizirala [[Kočevski zbor]], na katerem je izvolila najvišji organ slovenske države, sprejela odločitev o priključitvi Primorske Sloveniji in izvolila delegacijo za [[Drugo zasedanje AVNOJ-a|II. zasedanje]] [[AVNOJ]]-a.{{bar box |width = 420px |float = right |title = <span style>"Priključitev" Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji</span> |titlebar = #ddd |caption =<span style>[[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|right|200px|]]Vrhovni plenum [[Osvobodilna fronta|OF]] je takoj po kapitulaciji Italije, 16. septembra 1943, proglasil priključitev Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref></span>}} [[Slika:Osvoboditev_Ljubljane_1945.jpg|alt=|levo|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).]] Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske (in s tem slovenske) partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam t. i. amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Velikonemškega rajha maja 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala Italiji. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli oz. osvobodili tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Slika:Alexandra_Löhra_peljejo_v_štab_14._divizije.jpg|sličica|Vrhovnega poveljnika nemške vojske v jugovzhodni Evropi, [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. S to bitko se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast. Ob koncu maja je britanska vojska – pod pretvezo, da pripadnike [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]] pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško – vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti obračunali s svojimi nasprotniki, jih ustrelili in vrgli v jame in brezna.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref> [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih je bilo največ nekdanjih domobrancev ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd) (11.616). Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 žrtev nemške manjšine, ki naj bi bili člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Doslej je evidentiranih okoli 700 grobišč v današnji Republiki Sloveniji. == Nastanek federativne Jugoslavije == {{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991}} [[Zbor odposlancev slovenskega naroda]] v Kočevju (oktober 1943) se je odločil za vključitev Slovenije v novo Jugoslavijo, ki je bila ustanovljena na zasedanju [[AVNOJ]] v [[Jajce, Bosna|Jajcu]] novembra 1943. Na tretjem zasedanju [[AVNOJ|AVNOJ-a]] v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime ''Demokratična federativna Jugoslavija'' (DFJ). Ime se je namerno izognilo omembi državne ureditve nove države, kar naj bi skladno s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]], podpisanem na [[Vis|Visu]] 16. junija 1944. Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, kjer meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala [[Ljudska fronta]], katere nosilec je bil Tito. 29. novembra 1945 je ustavodajna skupščina razglasila republiko in spremenila ime države v ''Federativna ljudska republika Jugoslavija''. Slovenija se je takrat imenovala ''Ljudska republika Slovenija''. 17. decembra 1945 je predsedstvo [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS-a]] sprejelo zakon o [[Agrarna reforma|agrarni reformi]] in kolonizaciji, s katero so podržavili zemljo tujcev, [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], bank in podjetij, okupatorjevih sodelavcev in veleposestnikov. Na ta način so podržavili 266.500 [[Hektar|ha]] zemlje, od katerih sta dve tretjini postali last države, preostalo tretjino pa so razdelili majhnim kmetom. Ustanavljati so se začele [[Zadruga|zadruge]], s čimer se je v Sloveniji začela kolektivizacija.<ref name="Slovenska zgodovina">{{navedi knjigo |title=Slovenska zgodovina v besedi in sliki|year=2003|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana}}</ref> Decembra 1946 je podržavljanju zemlje sledilo še podržavljanje podjetij. V letu 1946 so nacionalizirali okoli 500 podjetij, leta 1948 pa še dodatnih 700. V naslednjem letu se je v celotni Jugoslaviji začela izvajati prva [[petletka]], ki je imela za cilj elektrifikacijo in industrializacijo države.<ref name="Slovenska zgodovina" /> Hkrati s tem so začeli v nekaterih podjetjih v Sloveniji uvajati samoupravljanje, ki so ga nato junija 1950 tudi uzakonili. Slovenija je 17. januarja 1947 med prvimi sprejela republiško ustavo, ki je uzakonjala [[Republiška vlada|republiško vlado]], ministrstva in [[Skupščina|skupščino]]. Volivci pa so hkrati volili tudi zvezne predstavnike. Kljub vsemu je bila v Jugoslaviji težnja po prevladi centralizma očitna tudi na področju jezika. V armadi se je kot edini poveljevalni jezik uzakonila srbohrvaščina, saj naj bi bila armada nadnacionalna in eksteritorialna. Prav tako se je kot uradni in sporazumevalni jezik na zvezni ravni uporabljala samo srbohrvaščina, slovenščina pa je imela veljavo le na ozemlju Slovenije. 28. junija 1948 je Stalin v posebni [[Resolucija|resoluciji]] obtožil [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ) za oddaljevanje od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], ter sovražen odnos do [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR) in jo izključil iz te organizacije. Resničen razlog za spopad je bil spor med Stalinom in [[Josip Broz - Tito|Titom]], ker je slednji po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] želel večjo stopnjo samostojnega odločanja v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] [[Politika|politiki]]. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko [[Balkan|balkansko]] [[Federacija|federacijo]] vključno z [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Albanija|Albanijo]], kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Ko Tito kljub zahtevam Stalina ni želel odreči vojaške podpore [[Partizani|partizanom]] na severu [[Grčija|Grčije]], ki so po koncu druge svetovne vojne skušali v državi prevzeti oblast je prišlo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Stalin se je zavzemal, da bi lahko imel le on nadzor nad grškimi komunisti. Ker so nekateri jugoslovanski komunisti podprli Stalina je jugoslovanska oblast začela izvajati [[Aretacija|aretacije]] in [[Likvidacija|likvidacije]] tako imenovanih Informbirojevcev. Leta 1949 je Tito ustanovil [[Goli otok]], [[koncentracijsko taborišče]] za tiste, ki so ali naj bi podpirali Stalina. V času informbiroja so v Jugoslaviji izključili iz KPJ okoli 60.000 članov, medtem ko so 16.312 ljudi poslali v razna taborišča ([[Goli otok]], [[Grgur]] ...).<ref>[[Božo Repe|Repe, B.]], ''Rdeča Slovenija: Tokovi in obrazi iz obdobja socializma'', str. 32</ref> Po razkolu s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] leta 1948, je Jugoslavija začela uvajati milejšo obliko [[socializem|socializma]], katera je temeljila na [[družbena lastnina|družbeni lastnini]] in [[samoupravljanje|samoupravljanju]]. Leta [[1963]] se je FLRJ preimenovala v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), Slovenija pa v [[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]. V tem času so se začeli v Sloveniji med kulturniki in tudi med ostalimi intelektualci pojavljati dvomi o pravilnosti represivne politike, ki se je izvajala v celotni državi. Eden glavnih nasprotnikov takih metod je bil [[Edvard Kocbek]], ki je leta 1951 na kongresu [[Osvobodilna fronta|OF]] javno skritiziral državno politiko, zaradi česar so ga izključili iz partije. Njegov govor pa je kljub temu pripomogel k temu, da se je sodna in ideološka represija v državi nekoliko umirila. Slovenija se je gospodarsko hitro razvijala, posebej še v petdesetih letih, ko se je dežela močno industrializirala. Po gospodarski reformi in nadaljnji gospodarski decentralizaciji Jugoslavije v letih 1965 in 1966, se je Slovenija med vsemi šestimi republikami najhitreje približevala [[tržno gospodarstvo|tržnemu gospodarstvu]]. Slovenija je ustvarjala kar 2,5-krat večji [[družbeni produkt]] od državnega povprečja, kar je krepilo gospodarski razvoj in narodno samozavest. Ta samozavest se je kazala tako na gospodarskem kot kulturnem področju.{{Navedi vir}} [[Slika:Coat of Arms of the Socialist Republic of Slovenia.svg|thumb|102x102px|Grb SR Slovenije]] == Demokratizacija in osamosvojitev Slovenije == V povojni Jugoslaviji so sprva potekala trenja med zagovorniki centralizma na eni in federalizma na drugi strani, Slovenija pa je bila eden glavnih udeležencev teh sporov. Vendar so se v teh sporih slovenski politiki omejevali predvsem na položaj Slovenije v Jugoslaviji in niso razmišljali o osamosvojitvi Slovenije ter s tem o spremembi obsega jugoslovanske države. Začetek 1980-ih je bil v Jugoslaviji zaznamovan s [[Smrt in pogreb maršala Tita|smrtjo predsednika Josipa Broza - Tita]], maja 1980.<ref name=":0">Urbanc, N., ur. (2006), str. 10.</ref> Kmalu potem so se začele kulturne, gospodarske in politične razmere zaostrovati, kar je v desetih letih privedlo do konca SFRJ. Okrepili so se nacionalizmi posameznih narodov. Vzplamtenju nacionalizmov je botrovala gospodarska kriza in njeno neuspešno reševanje (hiperinflacija: 31 % leta 1980, 135 % leta 1987, pomanjkanje osnovnih živil (olja, sladkorja, moke, pralnega praška ter goriv – uvoz nafte je pokril le 290 dni v letu in država je uvedla sistem "par" – "nepar" ter bencinske bone). Prvo jasno zahtevo po demokratizaciji in neodvisnosti Slovenije je leta 1987 postavila skupina izobražencev v [[Nova revija 57|57. številki ''Nove revije'']].<ref name=":0" /> Množičnejše zahteve po demokratizaciji in odpor proti centralistični Jugoslaviji je sprožila aretacija in [[proces proti četverici|sodni pregon]] treh sodelavcev političnega tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' in podčastnika JLA ([[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in [[Ivan Borštner]]). Pripadniki močnega civilnega gibanja so ustvarili Odbor za obrambo četverice, ki se je kasneje preoblikoval v [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], vodil ga je [[Igor Bavčar]]. Slovenska javnost je na iniciativo odbora z množičnimi demonstracijami protestirala proti procesu sojenja četverici, a vojaške oblasti niso popustile. Vsi štirje so bili obsojeni na zaporne kazni, ki so jih kasneje slovenske oblasti zmanjšale. Zahteve po demokratizaciji in temeljiti preureditvi Jugoslavije so izražale tudi prve opozicijske stranke. Te so se sprva imenovale zveze, kot npr. [[Slovenska kmečka zveza]], ki je nastala maja 1988,<ref>Urbanc, N., ur. (2006), str. 14.</ref> in [[Slovenska demokratična zveza]], ki je nastala februarja 1989.<ref name=":1">Urbanc, N., ur. (2006), str. 16.</ref> Tudi slovenska oblast (komunisti), je začela spoznavati, da so možnosti za sožitje v Jugoslaviji vse manjše, in je začela braniti slovenske pozicije. To je bila posledica reformnih procesov v [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov]], v kateri je pod vodstvom [[Milan Kučan|Milana Kučana]] začela prevladovati t. i. prenoviteljska struja. Ta se je postopoma začela odpovedovati oblastnemu monopolu, zlasti zaradi pritiskov opozicije in konflikta z Beogradom. To odpovedovanje se je najprej izrazilo v političnem geslu o nestrankarskem pluralizmu, nato pa v sestopu z oblasti.<ref name="Enotni v zmagi" /> === Majniška deklaracija === Na protestnem zborovanju zaradi druge aretacije [[Janez Janša|Janeza Janše]] je pesnik [[Tone Pavček]] 8. maja 1989 prebral [[majniška deklaracija (1989)|majniško deklaracijo]].<ref name=":1" /> Deklaracijo so podpisali [[Društvo slovenskih pisateljev]], Slovenska demokratska zveza, [[Slovenska kmečka zveza]], Slovensko krščansko socialno gibanje, [[Socialdemokratska zveza Slovenije]], Univerzitetna konferenca ZSMS in [[Društvo slovenskih skladateljev]]. Zahteve, izražene v majniški deklaraciji, so postale temeljni program nastajajočih strank demokratične opozicije. Osnovne točke deklaracije so bile zahteve po: * suvereni državi slovenskega naroda, * samostojnem odločanju o povezavah z južnoslovanskimi narodi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope, * spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, vključno s političnim pluralizmom, * taki družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo slovenskim državljanom. Oblasti so na razglasitev skušale odgovoriti z alternativnim programom, [[temeljna listina Slovenije 1989|temeljno listino Slovenije 1989]], ki jo je [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije]] objavila 22. junija. Listina je še zagovarjala jugoslovansko državo, vendar pod pogojem, da bo dejansko federativna in demokratična. Nastajajoče opozicijske stranke, zlasti Zbor za ustavo, pa so zagovarjale doslednejše določbe o političnem pluralizmu in gospodarski suverenosti. Podpisalo jo je 420.000 ljudi, medtem ko je majniško deklaracijo podprlo nekaj več kot 100.000 podpisnikov.<ref name="Enotni v zmagi">{{navedi knjigo |editor1-last=Urbanc |editor1-first=Nataša |title=ENOTNI V ZMAGI Osamosvojitev Slovenije |date=2006 |publisher=Nova revija, [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]] |isbn=961-6580-08-6 |url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf |access-date=25. februar 2025}}</ref> === Zaostritev razmer v Jugoslaviji === Slovenski komunisti so 20. januarja 1990, potem ko niso upoštevali nobene od njihovih pobud, zapustili [[14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije|14. kongres ZKJ]], ki je tako dokončno razpadla. V času ko je začela razpadati Sovjetska zveza, so se spori med Slovenijo in federacijo stopnjevali. Vrhunec so dosegli, ko so [[Socialistična republika Srbija|srbske oblasti]] napovedale Sloveniji gospodarsko blokado zaradi slovenske podpore kosovskim Albancem na zborovanju v Cankarjevem domu januarja 1989. Ob koncu leta se je konflkikt še zaostril. Pripadniki tedanjih slovenskih policijskih sil so s hrvaško pomočjo 1. decembra 1989 v akciji imenovani "Akcija Sever" preprečili prihod več sto Miloševićevim podpornikom z avtobusi iz Srbije v Ljubljano na "miting resnice", kjer naj bi z demonstracijami skušali očrniti tedanjo oblast, ker je nasprotovala srbski centralistični politiki. Prepoved in preprečitev mitinga sta dodatno zaostrili odnose med oblastmi v Sloveniji in Srbiji.<ref>Urbanc, N., ur. (2006), str. 22.</ref> Marca 1990 je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost, aprila je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva zmagal [[Milan Kučan]], na parlamentarnih volitvah pa je s 126 poslanskimi sedeži proti 240 zmagala organizirana opozicija-DEMOS, ki jo je sestavljala večina opozicijskih strank. Te stranke so bile: Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Krščanski demokrati, Zeleni, Slovenska kmečka zveza. Predsednik skupščine je postal [[France Bučar]], vlado je sestavil krščanski demokrat [[Lojze Peterle]], ker je njegova stranka znotraj Demosa dobila največ glasov. Najmočnejši opozicijski stranki sta bili prenovljena komunistična in liberalna, v parlament pa je od prejšnjih družbenopolitičnih organizacij prišla tudi socialistična stranka (nekdanja SZDL). Slovenska skupščina se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo že julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več; odpravila je tudi slovensko delegacijo v zveznem zboru skupščine SFRJ. Še pred prvimi večstrankarskimi volitvami (7. marca) so bila sprejeta dopolnila k slovenski ustavi; iz imena republike je bila črtana beseda »socialistična«, z deklaracijo o urejanju razmerij, ki imajo splošen pomen za Slovenijo, pa je bila načelno razglašena samostojnost na gospodarskem področju. Slovenska skupščina je 28. septembra in nato 4. oktobra (tedaj je bil sprejet ustavni zakon in razveljavljenih 27 jugoslovanskih zakonov) nadaljevala s sprejemanjem osamosvojitvene zakonodaje. Novi zakoni so dajali Sloveniji izključne pristojnosti pri določanju vojaškega roka in poveljevanja v teritorialni obrambi. Zvezni organi so terjali, naj Slovenija te zakone prekliče. Na podlagi zakona o SLO in družbeni samozaščiti ter z vednostjo vseh treh predsednikov (predsedstva, skupščine in vlade) sta [[Janez Janša]] in [[Igor Bavčar]] kot sekretarja za obrambo in notranje zadeve organizirala t. i. Manevrsko strukturo narodne zaščite. Oktobra 1990 so pripadniki JLA zasedli štab TO v Ljubljani. Njegov dotedanji poveljnik Ivan Hočevar je ostal lojalen JLA, zato ga je predsedstvo RS zamenjalo; njegov naslednik je postal [[Janez Slapar]].<ref name="Enotni v zmagi"/> === Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije === {{glavni|Plebiscit o samostojnosti Slovenije}} V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Pred tem je Slovenija drugim republikam ponujala predlog konfederalne pogodbe, ki pa so jo vse razen Hrvaške zavrnile. Del političnih strank, zlasti v Demosu, je odnos do Jugoslavije zaostroval in zlasti tistim, ki so izšli iz bivših družbenopolitičnih organizacij, očital »jugoslovanarstvo«. V odnosu do Jugoslavije je bila kombinacija obeh drž produktivna: radikalnost novih strank je Jugoslavijo postavljala pred dejstvo, da se mora hitro spremeniti ali pa jo bo Slovenija zapustila. V strankarske spore je posegla [[Socialistična stranka Slovenije]] s predlogom za plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Pobudo je nato prevzel Demos in 6. decembra je skupščina sprejela zakon o plebiscitu.<ref>[https://archive.today/20120805163738/www.slovenija2001.gov.si/pot/kronologija/ Slovenija2001.gov.si - Od plebiscita do samostojnosti]</ref> Vprašanje na plebiscitnem lističu se je glasilo: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Plebiscit je bil 23. decembra, rezultati pa so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev; za samostojnost je glasovalo 88,2 % vseh volivcev. Po zakonu naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Še pred plebiscitom je skupščina objavila tudi Deklaracijo o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope, sprejela pa je tudi Izjavo o dobrih namerah (6. december 1990). Slovenska oblast je začela tudi diplomatsko akcijo, s katero je skušala drugim republikam in svetu pojasniti svoje motive pri osamosvajanju. Zagovarjala je tezo o razdružitvi in ne odcepitvi. Na zborovanju v Ljutomeru 16. decembra 1990 se je [[Jože Pučnik]] zavzel za rešitev, ki državljanstva ne bi priznala vsem, ki so na dan plebiscita imeli stalno prebivališče v Sloveniji, v izogib problemom "podobnim kninskim",<ref>"Slovenija ne more več čakati, nabralo se je preveč slabega" - zapis o razpravah na ljutomerskem taboru za samostojno Slovenijo, Ljutomer, 16.12.1990". [[Delo]], 17. decembra 1990.</ref> kar je pozneje vodilo do t. i. problematike [[Izbrisani]]h. === Zaostrovanje jugoslovanske krize === Med tem so se nadaljevala prizadevanja za rešitev vse hujše politične krize v Jugoslaviji. V začetku 1991 so se vrstila srečanja vodstev vseh republik. V začetku junija pa je zvezni premier [[Ante Marković]] slovenske poslance prepričeval, naj Slovenija ostane v Jugoslaviji. Navkljub temu je vrsta dogodkov položaj bistveno poslabšala. Srbske oblasti so januarja 1991 vdrle v jugoslovanski finančni sistem in si »sposodile« 1,4 milijarde dolarjev. [[Zvezno predsedstvo SFRJ|Zvezno predsedstvo]] je na predlog JLA sprejelo sklep o razorožitvi paravojaških oddelkov, kamor so šteli tudi Teritorialno obrambo, ki je bila sicer del jugoslovanskih oboroženih sil. Temu se je Slovenija uprla in prevzela poveljevanje nad svojo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]].<ref name="Enotni v zmagi"/> === Razglasitev neodvisnosti in dogodki po njej === [[Slika:Deklaracija ob neodvisnosti 1991 str. 1.jpg|thumb|left|Deklaracija ob neodvisnosti - 25. junija 1991]] [[Slika:Tank01vojna za slo barikade.jpg|thumb|Tank JLA med prebijanjem barikade v [[Ljubljana|Ljubljani]].]] [[Slika:Bankovec 1000-2000-front.jpg|thumb|Ko je 8. oktobra 1991 prenehal veljati [[Brionski moratorij]], je Slovenija lahko uvedla lasten denar: Tolar]] 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije]], [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|Deklaracijo o neodvisnosti]] in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je že dan po osamosvojitvi poskusila s silo zatreti slovensko samostojnost. S tem se je začela [[desetdnevna vojna]], v kateri sta slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] in takratna slovenska Milica porazili JLA. Generalštab JLA se je moral sprijazniti z kolapsom vojske in navkljub resnim grožnjam in ultimatom, so opustili kampanjo v Sloveniji in sedli za pogajalsko mizo. Pogajanja so bila na Brionih in so se končala z podpisom [[Brionska deklaracija|brionske deklaracije]]. 18. julija je predsedstvo SFRJ sprejelo odločitev, da se JLA z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Oktobra 1991 je odšel iz Slovenije zadnji vojak [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]].<ref name="Enotni v zmagi"/><br /> == Samostojna Republika Slovenija == [[Slika:Coat of Arms of Slovenia.svg|128x128px|Grb Republike Slovenije|alt=Grb Republike Slovenije|sličica]] Novembra 1991 je bil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Skupščini]] sprejet zakon o denacionalizaciji, decembra pa nova ustava. [[Evropska unija]] je Republiko Slovenijo priznala sredi januarja 1992, [[Organizacija združenih narodov|OZN]] pa jo je sprejela med članice maja 1992. [[Demos]] je razpadel, aprila 1992 je bila izglasovana nezaupnica Lojzetu Peterletu, nasledil ga je [[Janez Drnovšek]],<ref name="Enotni v zmagi"/> ki je ostal na oblasti tudi po volitvah 1992 in 1997. Mandat predsednika republike pa so volivci dvakrat zaporedoma podelili Milanu Kučanu (1992–1997 in 1997–2002). Med tem je februarja 1999 je začel veljati pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, Slovenija je 29. marca 2004 postala članica zveze [[NATO]], 1. maja 2004 pa tudi Evropske unije. 1. januarja 2007 je prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. V prvem poletju leta 2008 pa je predsedovala [[Evropski svet|evropskemu svetu]] v EU. Ponovno je predsedovala evropskemu svetu v EU leta 2021. V obeh obdobjih je vladal premier Janez Janša. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == Dvajseto stoletje [http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110925050954/http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html |date=2011-09-25 }} == Literatura == <div class="references-small"> * Curta, Florin (2001). ''The Making of Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region c. 500-700.'' USA, Cambridge University Press. * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * Čepič, Zdenko, et al. (1979). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP Zgodovina Slovencev]''. Ljubljana, Cankarjeva založba. * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Grafenauer, Bogo (2000). ''Karantanija: izbrane razprave in članki.'' Ljubljana, Slovenska matica. * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]], ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana, 2003. * {{cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani - Die Alpenslawen''. Ljubljana * [[Vasilij Melik|Melik, Vasilij]] in [[Ferdo Gestrin]] (1966). ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana.. * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana. * Simoniti, Vasko in Peter Štih (1996). ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva''. Celovec * [[Peter Štih|Štih, Peter]] (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * [[Peter Vodopivec|Vodopivec, Peter]] (2006). ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja''. Ljubljana: Modrijan. {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije|*]] nsdsaitdd67w887u1tbomu1hs04vzqb 6684608 6684600 2026-06-03T14:38:05Z SirFranzPaul 189873 specifično ime zemljevida 6684608 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zemljovid Slovenske dezele in pokrajin.jpg|thumb|right|280px|''Zemljovid slovenskih dežel in pokrajin'', [[Peter Kozler]], 1853.]]{{Več sklicev}} {{Lektura}} {{Zgodovina Slovenije}} '''Zgodovina Slovenije''' je [[zgodovina]] vseh prebivalcev na ozemlju današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes. Ime ''Slovenija'' (v današnjem pomenu) se po do zdaj znanih podatkih prvič pojavi v zapisu, ki je približno enak današnjemu, leta 1810 v pismu [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] Valentinu Vodniku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/kako-je-rasla-se-rodila-slovenska-samostojnost-1-del|title=Kako je rasla in se rodila slovenska samostojnost (1. del)|date=2024-06-20|accessdate=2025-09-26|website=druzina.si|last=Janežič|first=Helena}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Granda|first=Stane|authorlink=|year=|title=Vloga glasbe, zlasti petja, v rasti slovenske narodne zavesti (do leta 1848)|publisher=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLYSY9O|id=|cobiss=}}</ref> Med leti 1814 in 1816 se ime pojavi v pesmi [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] ''Slovenia svelizhana''.<ref>NUK, rokopisni oddelek, Vodnikova zapuščina - Ms 519, 44 – 45, 46 – 47, 48 – 49, 50 - 51 in Ms 540, št. 3 – Illyria magnificata, Slovenia svelizhana</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}}</ref> Leta [[1834]] se pojavi v knjigi ruskega zgodovinopisca [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurija Venelina]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Starodavni in današnji Slovenci|last=Venelin|first=Jurij Ivanovič|publisher=Amalietti & Amalietti|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263865856}}</ref> ''Starodavni in današnji Slovenci'', deset let kasneje pa še v pesmi [[Jovan Vesel Koseski|Koseskega.]] Slovenija se kot politično-administrativna enota prvič konstituira po letu [[1945]], kot samostojna država pa šele junija [[1991]]. == Prazgodovina == {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Divje Babe flute (Late Pleistocene flute).jpg | alt1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]] | caption1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]] | image2 = Ljubljana Marshes Wheel with axle (oldest wooden wheel yet discovered).jpg | alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | caption2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | footer = Na ozemlju Slovenije sta bili najdeni (verjetno) najstarejše glasbilo (piščal iz dobe [[Pleistocen|poznega pleistocena]]) in najstarejše kolo iz dobe [[neolitik]]a. }} Najstarejši dokaz [[človek|človeškega]] bivanja na današnjem slovenskem ozemlju sta dve [[kamen|kamniti]] [[orodje|orodji]] iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Iz obdobja würmske ledene dobe, ko so na ozemlju Slovenije živeli [[neandertalec|neandertalci]], je najpomembnejša najdba piščal iz Divjih bab v bližini [[vas]]i [[Šebrelje]] na Idrijsko-Cerkljanskem. V [[mlajša kamena doba|mlajši kameni dobi]] in [[bakrena doba|bakreni dobi]] so se prebivalci že ukvarjali z [[živinoreja|živinorejo]] in s [[poljedelstvo]]m. Na prehodu iz bronaste v [[železna doba|železno dobo]] je obstajala kultura žarnih grobišč. Za [[železna doba|halštatsko obdobje]] so značilne utrjene naselbine na vzpetinah, imenovane [[gradišče|gradišča]], in lepo izdelani železni predmeti (npr. [[situla|situle]]), orodje in orožje ([[Most na Soči]], [[Vače]], [[Rifnik]], [[Šentvid pri Stični]]). Njihovih prebivalcev etnično ni mogoče določiti, saj v arheologiji velja krilatica, da se etničnosti ne da izkopati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8|title=Peter Štih: diskusija|date=2023-05-23|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Štih|first=Peter}}</ref> == Iliri, Kelti in Rimljani == [[Slika:Prefecture of Illyricum map(1).png|alt=Zemljevid.|sličica|Zemljevid Ilirika]] Na ozemlju današnje Republike Slovenije so živela [[Ilirija (država)|ilirska]] plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom. V 4. in 3. stoletju pr. n. št. so območje zasedla tudi keltska plemena, ki so tu ustanovila prvo znano politično tvorbo, imenovano [[Noriško kraljestvo]]. Na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in v delu [[Štajerska|Štajerske]] so živeli [[Tavriski]], na severozahodu Karni, na severu Noričani, na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in deloma na [[Notranjska|Notranjskem]] Japodi, na Dolenjskem in v [[Posavje|Posavju]] Latobiki, v [[Istra|Istri]] pa Histri. Ta ljudstva so razvojno in gospodarsko zaostajala za Rimljani ter so se ukvarjala predvsem z živinorejo, s poljedelstvom in pastirstvom. Iz tega časa izvirajo imena številnih današnjih krajev ([[Bohinj]], [[Tuhinj]]) in rek ([[Sava]], [[Savinja]], [[Drava]]). [[Slika:Tabula Peutingeriana - Istra.JPG|thumb|Mesta Emona, Celeia in Poetovio, so navedena tudi na [[Tabula Peuntingeriana|Peutingerjevi Tabuli]], ki prikazuje cestno omrežje rimskega cesarstva v 1. stoletju pr.n.št.]] Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik strateški pomen. Rimski prodor na to območje se je začel po ustanovitvi [[Akvileja|Akvileje]] (slov. Oglej) leta 181 pr. n. št. V drugi polovici 2. stoletja so [[Rimljani]] v istrskih vojnah podjarmili Histre, Tavriske (129 pr. n. št.) in Karne (115 pr. n. št.). [[Oktavijan]] je nato v letih 35–33 pr. n. št. mejo premaknili vse do [[Donava|Donave]], okoli leta 16 pr. n. št. pa mirno priključil zavezniško [[Noriško kraljestvo]]. Zasedena območja so Rimljani vključili v provincialno organizacijo: zahodna Slovenija do [[Atrans]]a z [[Istra|Istro]] je pripadala 10. regiji [[Italija (rimska provinca)|Italije]] (''Regio X''), vzhodni del in [[Dolenjska]] sta bila vključena v [[rimska provinca|provinco]] [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], alpski prostor in [[Posavje]] pa sta bila sredi 1. stoletja vključena v provinco [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Začela so nastajati mesta, npr. [[Emona]] (''danes Ljubljana''), [[Claudia Celeia|Celeia]] (''danes Celje''), [[Petoviona|Poetovio]] (''danes Ptuj''), in [[Neviodunum]] (''danes Drnovo pri Krškem''), ki so jih naseljevali priseljenci iz Italije in romanizirani staroselci. Zgrajen je bil tudi pomemben cestni sistem z glavno osjo Akvileja-Emona-Celeia-Poetovio-[[Carnuntum]] (Petronell ob Donavi). Današnji slovenski prostor je bil opustošen med markomanskimi vojnami. Vdori Markomanov, Jazigov in drugih germanskih plemen ter izbruhi kuge so prizadeli prebivalstvo, zato se je na to območje priselilo veliko Germanov in pripadnikov nižjih slojev z vzhoda cesarstva. Na začetku vojn so Rimljani zgradili obrambni sistem ''praetentura Italiae et Alpium'', ki je varoval vzhodno mejo province Italije. V tem obdobju sta kariero napravili tudi dve najvidnejši osebnosti s tega ozemlja v rimski dobi: [[Mark Valerij Maksimijan]], general in senator, ki je zapustil napise od [[Numidija|Numidije]] do Leugaricia (današnji [[Trenčin]] na Slovaškem – najsevernejši rimski napis ob Donavi) in [[Tit Varij Klemens]], vitez (morda tudi senator), ki je pozneje postal cesarski tajnik in član sveta cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. Prve organizirane [[krščanstvo|krščanske cerkve]] so na današnjem slovenskem ozemlju nastale proti koncu 3. stoletja, v 4., 5. in 6. stoletju pa so se oblikovale [[škofija|škofije]], ki so spadale pod oblast [[metropolija|metropolije]] v [[Oglej|Ogleju]] (Aquileia). Zaradi obrambe italijanske meje je v 3. stoletju na kraškem robu nastal utrdbeni sistem [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V 5. in 6. stoletju je rimska oblast na tem območju začela slabeti zaradi vdorov [[Germani|germanskih plemen]], ki so se pomikala proti Italiji; domače prebivalstvo se je zato iz mest umikalo v višinska zatočišča. Sredi 5. stoletja so prek današnje Slovenije v Italijo vdrli [[Huni]] in na poti opustošili številna mesta. Ob koncu 5. stoletja so Vzhodni Goti (Ostrogoti) zasedli Italijo, do leta 536 pa so v njihovo [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Italsko kraljestvo]] vključili tudi Norik, [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] in Panonijo. == Naselitev Slovanov == {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} V 6. stoletju so se na širšem, že poseljenem ozemlju vzhodnih Alp naselili tisti Slovani ([[Sloveni|Slověni]]), ki jih štejemo za neposredne in večinske prednike današnjih Slovencev.<ref>[[Franc Kos (zgodovinar)|Kos, Franc]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.</ref> Prvi njihov naselitveni sunek je datiran okoli leta 550, potekal pa je iz smeri današnje [[Moravska|Moravske]]. Drugi val je določen ok. leta 568. Tretji val pa je prišel leta 590, ko pridejo iz jugovzhodne smeri ob tokovih Save, Drave itd. Leta 591 so prispeli v območje gornje [[Drava|Drave]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci. V prostor so se torej začeli naseljevati [[Avari]] in [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma še ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskem]] prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev novega, slovanskega govora. Meja z [[Bavarci]] se je že takrat začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]], meja z [[Langobardi]] se je ustalila na robu Furlanske nižine v 7. stoletju,<ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Langobardov = (Historia Langobardorum)|publisher=Obzorja|date=1988|location=Maribor|isbn=86-377-0350-X|oclc=439852250|first=Fran|last=Bradač|first2=Bogo|last2=Grafenauer|first3=Kajetan|last3=Gantar|first4=Vesna|last4=Potokar}}</ref> njihova prisotnost v [[Istra|Istri]] pa je dokumentirana v začetku 9. stoletja, in sicer v zapisniku [[Rižanski zbor|rižanskega zbora]]. == Kneževini Karantanija in Karniola == {{glavni|Karantanija|Karniola|Samova plemenska zveza}} Slovani v Vzhodnih Alpah so bili, tako kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> so nekje med leti 622<ref name="GB94" /> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen slovanski upor pod [[kralj Samo|Samovim]] vodstvom, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Samova vstaja in avarski poraz pred [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] sta vsekakor tako hudo omajala avarsko vojaško moč,<ref name="SS30">Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 30</ref> da so se jim v širokem loku od Sudetov do južne Rusije uprla številna slovanska plemena in se začasno otresla njihove oblasti.<ref>Hauptman, L. (1999). Str. 37.</ref> Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Samovi plemenski zvezi se je pridružil tudi velik del vzhodnoalpskih Slovanov pod vodstvom kneza [[Valuk, knez Karantanije|Valuka]].<ref name="KP">Korošec, P. (1990). Str. 17.</ref><ref name="WH177">Wolfram, H. (1991). Str. 177.</ref> Kdaj točno so se pridružili svojim severnim slovanskim sosedom, ni jasno.<ref name="WH177"/> Vsekakor so leta 630 v pohodih zoper Samovo kraljestvo sodelovali tudi Langobardi, ki pa so tedaj mejili le na vzhodnoalpske Slovane, in tem so že med leti 623–626 iztrgali iz rok področje v Kanalski dolini.<ref name="SS31">Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 31.</ref> Po drugi strani pa so že leta 628 vzhodnoalpski Slovani proti Bavarcem dosegali tako odlične uspehe, da so dosegli ustalitev svoje zahodne meje, kar dokazuje, da so bile v igri širše povezave med Slovani in ne zgolj vojne lokalnih plemen na delu Vzhodnih Alp. To dokazuje vsaj povezovanje vzhodnoalpskih plemen in nastanek politične skupnosti, ki kasneje nosi ime Karantanija, če ne že Samove plemenske zveze na tem področju.<ref>Glej v: Grafenauer, B. (2000). Str. 115.</ref> Čeprav so Valukovi Slovani v vzhodnih Alpah nedvomno vsaj od leta 630 pripadali Samovi plemenski zvezi, pa ni nujno, da so ji pripadali tudi Slovani južno od Alp na področju današnje Slovenije, saj je bilo to področje prehodnih vplivov med Langobardi, Avari in Slovani.<ref name="KP"/><ref name="SP30">Štih, P. (2001). Str. 30.</ref> Samo je vladal do leta 658,<ref name="SP30"/> po njegovi smrti pa se je zveza plemen od Labe pa morda celo do Jadrana hitro razkrojila.<ref>Grafenauer, B. (2000). Str. 97.</ref> [[Slika:Carantania map.png|sličica|Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811]] Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je "krajina Slovanov" s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati [[Karantanija]], ohranila neodvisnost. Ko so Karantanci okoli leta 743 Bavarce zaprosili za pomoč v obrambi pred Avari, so morali priznati njihovo nadoblast, ter jim za talca poslali sina kneza [[Borut, knez Karantanije|Boruta]], [[Gorazd, knez Karantanije|Gorazda]], in knezovega nečaka Hotimira, ki so ju Bavarci pokristjanili. Z vladanjem kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimira]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje]] Karantancev, kar je sprožilo tri neuspele upore. Po porazu bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 788, je bila v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] skupaj z Bavarsko vključena tudi Karantanija. Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovanov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva s frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] začel upor, so se mu leta 820 priključili tudi Karantanci, a so bili še istega leta poraženi. Po zadušitvi tega upora so Franki leta 828 reorganizirali upravo in najkasneje tedaj so po večinskem mnenju zgodovinske stroke domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Iz časa Karantanije pa se je vse do leta 1414 ohranil poseben obred [[ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]], ki je potekal v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Kljub postopni integraciji Karantanije v frankovski politični okvir in njenemu kasnejšemu razpadu na posamezne [[Slovenske dežele|dežele]], se je na vsem njenem ozemlju ohranilo tudi slovensko govoreče plemstvo, o čemer pričajo t. i. [[slovenske fevdne prisege]] iz 17. stoletja.<ref>http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/uporaba_slovenscine.pdf, Dr. Aleš Iglič, O uporabi slovenščine med plemstvom</ref><ref>http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002085025/http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ |date=2013-10-02 }}, Fran Kotnik, Dvoje slovenskih fevdnih priseg</ref> [[Langobardi|Langobardski]] kronist [[Pavel Diakon]] opisuje prihod Slovanov na rob [[Furlanija|Furlanske nižine]]. V svojem znamenitem delu [[Historia Langobardorum]] (''Zgodovina Langobardov''), kjer je opisana zgodovina Langobardov od začetkov leta 560 do konca leta 740, Pavel Diakon omenja med drugim tudi bitko med Langobardi in slovanskimi bojevniki leta 670, nedaleč od [[Čedad]]a ob reki [[Nadiža|Nadiži]]: {{Citatni blok|"non longe a Foroiuli....ad ponte Natisonis fluminis"}} [[Slika:Karniola around 800.png|thumb|Možni obseg Karniole, okoli leta 800]] Med zgodovinarji in arheologi prevladuje mnenje, da se je na območju osrednje Slovenije, v zgornjem delu kasnejše dežele Kranjske, na prehodu iz [[8. stoletje|8.]] v [[9. stoletje]] razvila slovanska [[pleme]]nska kneževina Karniola, katere središče je bilo v [[Carnium]]u (današnjem [[Kranj]]u). [[Karniola|Karniolo]] omenja že v 8. stoletju [[Langobardi|langobardski]] [[kronika|kronist]] [[Pavel Diakon]], ki za deželo uporabi oznako '''"'''''Carniola, patria Sclavorum'''''"'''. Leta 795 je izpričan edini domnevni knez [[Vojnomir Slovan|Vojnomir]]. Karniola je bila ob koncu 8. stoletja vključena v frankovsko Furlansko marko, vendar je svojo plemensko ureditev ohranila do leta 828, ko so jo [[Franki]] po neuspešnem uporu panonskega slovanskega kneza Ljudevita Posavskega spremenili v [[mejna grofija|mejno grofijo]]. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v [[Istra|Istri]] je listina [[rižanski zbor|rižanskega zbora]]. To je naziv zapisnika rižanskega zbora, ki se je odvijal najverjetneje leta 804, v kraju Rižana, blizu [[Koper|Kopra]]. Listina je problematična, saj je prepis iz 15. stol., tako da je vprašljiva zanesljivost inforamcij, ki nam ga daje listina.<ref>{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|title=Toponimi - Rižana|date=2025|accessdate=13. september 2025|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat. Udeležili so se ga predstavniki istrskih mest in kaštelov, predsedovali pa so mu trije cesarjevi odposlanci. V njej je, med drugim, zapisana obveza vojvode Janeza, ki je predstavljal tedanjo [[Franki|frankovsko]] oblast nad deželo, da bo [[Slovani|Slovane]], ki so se nastanili v okolico mest, pregnal v tiste kraje, v katerih mestom ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.<ref>Boris Gombač, Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi & Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8, Str. 43</ref><ref>Ramiro Udina, Il Placito del Risano: istituzioni giuridiche e sociali dell’Istria durante il dominio bizantino. Officine grafiche, 1932</ref> {{Citatni blok|"De sclavis autem unde dicitis, accedamus super ipsas terras ubi resideant, et videamus ubi sine vestra damnietate valeant residere, resideant: ubi vero vobis aliquam damniatatem faciunt sive de agris, sive de silvis, vel roncora, aut ubicumque, nos eos eiiciamus foras."}} == Frankovska država == [[Slika:Frankenreich 768-811.jpg|thumb|[[Karel Veliki|Frankovska]] država (768-814)]] Po neuspešnem [[Bolgari|bolgarskem]] prodoru v [[Panonija|Panonijo]] in njeni ponovni osvojitvi je kralj [[Ludvik Nemški]] okoli leta 840 Panonijo podelil v [[fevd]] beguncu z [[Moravska|Moravske]] [[Pribina|Pribini]]. Leta 847 je bil Pribina imenovan za [[grof]]a in ozemlje [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnje Panonije]] je postalo njegova last. Sedež oblasti je bil v [[Blatenski kostel|Blatenskem kostelu]] na današnjem [[Madžarska|Madžarskem]]. Leta 861 je Pribino nasledil sin [[Kocelj]] in se iztrgal frankovskemu vplivu. Kocelj je podpiral slovanski misijon [[sveti Ciril|svetega Cirila]] in [[sveti Metod|svetega Metoda]] in oviral delovanje [[Salzburg|salzburških]] [[misijonar]]jev. Vendar je bil okoli leta 876 odstranjen, kar je končalo kratko obdobje samostojnosti spodnjepanonske slovanske kneževine. Ozemlje je bilo ponovno vključeno v [[Vzhodna marka|Vzhodno marko]]. V času vlade [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] je [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] postala središče Vzhodne marke in dobila precejšnjo samostojnost znotraj cesarstva. Na slovenskem ozemlju se je krepila [[fevdalizem|fevdalizacija]], a proces je zaustavil prodor Madžarov ob koncu 9. stoletja. Po porazu Bavarcev v bitki z [[Madžari]] pri današnji [[Bratislava|Bratislavi]] leta 907 je namreč ozemlje osrednje Slovenije za približno pol stoletja prišlo pod madžarsko oblast. Fevdalni sistem se je tako izoblikoval šele po porazu Madžarov pri [[Augsburg]]u leta 955 in po ponovni vključitvi tega ozemlja v cesarstvo, v 10. in 11. stoletju. == V Svetem rimskem cesarstvu == {{multiple image | align = right | total_width = 500 | image1 = Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png | caption1 = Nastanek Koroške vojvodine ob razdelitvi Bavarske vojvodine leta 976 | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = Koroška vojvodina leta 990 }} Po novi osvojitvi je bila spremenjena tudi upravna organizacija, ki je temeljila na mejnih grofijah (markah oz. krajinah). Cesar [[Oton II.]] je Koroški, ki je leta 976 postala [[vojvodina]], podredil sosednje mejne grofije: [[Karantanija|Karantansko marko]], Podravsko, [[Savinjska marka|Savinjsko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Istra|Istrsko marko]] in [[Furlanija|Furlansko]] ter [[Verona|Veronsko marko]]. Ta "polsamostojna" tvorba je obstajala do začetka 11. stoletja, ko so se začele oblikovati [[dežela|dežele]]. V tem obdobju se je utrdil fevdalni sistem, naselile so se pomembne plemiške rodbine, nastali so prvi [[grad]]ovi okrepila se je [[Kolonizacija na Slovenskem|kolonizacija]] in uveljavil se je [[huba|hubni]] sistem delitve obdelovalne zemlje. Iz tega časa izvirajo tudi [[Brižinski spomeniki]]. Iz mejnih krajin in iz nekaterih zaključenih ozemelj, ki so jih obvladovale velike plemiške družine, so se v visokem [[srednji vek|srednjem veku]] na področju Slovenije izoblikovale zgodovinske dežele [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Kranjska]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriška]], [[Trst]] in [[Istra]], vključene v [[Sveto rimsko cesarstvo]]. == Prihod in utrditev Habsburžanov == [[Slika: Growth of Habsburg territories.jpg|thumb|Širjenje vpliva Habsburžanov {{legenda|#CD5C5C|posesti do leta 1282}} {{legenda|#B0C4DE|pridobljeno med leti 1282 in 1521}} {{legenda|#FFC0CB|pridobljeno med leti 1521 in 1650}} {{legenda|#FFD700|pridobljeno med leti 1650 in 1700}} {{legenda| #FFFF00|pridobljeno med leti 1700 in 1800}} {{legenda| #98FB98|pridobljeno med leti 1800 in 1815}} {{legenda| #FFFACD|pridobljeno po letu 1815}}]] Leta 1246 so izumrli [[Štajerski vojvoda|štajerski]] in [[Avstrijski vojvoda|avstrijski vojvode]] [[Babenberžani]]. Za njihovo dediščino sta se spopadla [[ogrski kralj]] [[Bela IV.]] in [[češki kralj]] [[Otokar II. Přemysl]], ki je leta 1260 dokončno prevladal. Leta 1269 je brez potomcev umrl [[Ulrik III. Spanheim]], [[koroški vojvoda]] in [[Kranjska mejna grofija|kranjski]] [[deželni knez]]. Otokar II., njegov bratranec, je takoj zasedel spanheimske posesti. Leta 1272 je Otokar II. z izvolitvijo za [[Generalni poglavar|generalnega poglavarja]] prevzel oblast še v [[Furlanija|Furlaniji]] in s tem obvladal celotno ozemlje od Češke do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Otokar II. je naletel na odpor preostalega visokega plemstva. Rimsko-nemški kralj [[Rudolf I. Habsburški]] je zahteval vrnitev novopridobljenih Otokarjevih posesti. Spor se je razrešil leta 1278 z [[Bitka na Moravskem polju|bitko na Moravskem polju]], v kateri je Otokar II. izgubil življenje. Potolkli so ga sorodniki [[Siegfrieda Marenberškega]], štajerskega plemiča, ki ga je Otokar II. dal usmrtiti brez sodnega procesa. Po padcu Otokarja II. se je na tem prostoru vzpostavilo ravnotežje med [[Habsburžani]] in [[Goriški grofje#Majnhardinci (tirolska veja)|majnhardinsko vejo Goriških grofov]]. Rudolf I. je leta 1282 Avstrijo in Štajersko podelil v fevd sinovoma Albrehtu in Rudolfu II., Koroško v fevd Goriškim, Kranjsko pa Goriškim v zastavo. Ko so Goriški-Majnhardinci leta 1335 izumrli, so za njimi dedovali Habsburžani. Leta 1374 so dedovali dve manjši deželi, ki so si ju ustvarili pripadniki [[Goriški Grofje#Albertinci (goriška veja)|albertinske veje Goriških grofov]], [[Pazinska grofija|Pazinsko grofijo]] v [[Istra|Istri]] in [[Slovenska marka|Grofijo v Marki in Metliki]] v [[Bela krajina|Beli krajini]]. Njihove posesti so dosegle [[Jadransko morje]] leta 1366, ko so se jim podredili [[gospodje Devinski]], še pomembnejša pa je bila na tem območju pridobitev mesta [[Trst]] leta 1382. [[Slika:Celjski_grofje_ozemlje.PNG|thumb|Posesti Celjskih grofov sredi 15. stoletja]]Oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]] je začasno ogrozil vzpon [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Ta se je začel v drugi tretjini 14. stoletja: leta 1333 so dedovali po [[Vovbržani]]h, leta 1341 dobili [[grof]]ovski naslov, povezava s cesarjem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]] pa jim je omogočila, da so se njihove posesti razširile še na Ogrsko in [[Hrvaška|Hrvaško]]. Sigismund jih je leta 1436 povišal v [[državni knez|državne kneze]], kar je omogočilo razvoj posebne [[dežela|dežele]], [[Celjska kneževina|Celjske kneževine]]. Povišanje pa je sprožilo tudi vojno s Habsburžani, ki se je leta 1443 končala s poravnavo med [[Friderik II. Celjski|Friderikom II. Celjskim]] in [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III. Habsburškim]]. S poravnavo sta družini sklenili pogodbo o dedovanju, ki pa so jo po smrti zadnjega Celjana [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]] leta 1456 Habsburžani morali ubraniti v [[vojna za celjsko dediščino|vojni za celjsko dediščino]] (do leta 1460). {{multiple image | align = right | total_width = 500 | image1 = Boj s Turki-Valvasor.jpg | alt1 = | caption1 = Prvi [[Turški vpadi|turški vpad]] je prizadel Belo krajino (1408). Po padcu Bosne (1463) so si sledili bolj uničujoči vpadi, ki so zaobjeli tudi Kranjsko, Koroško in Štajersko (1473, 1476, 1478, 1480, 1483). Sledili so si turški vpadi v času vladanja sultana [[Sulejman I.|Sulejmana I.]], ko so Turki zavzeli Beograd (1521) in Budim (1526), ter leta 1529, ko so Turki prvič oblegali Dunaj. | image2 = Valvasor - Croatian–Slovene Peasant Revolt 1573.jpg | alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | caption2 = [[Kmečki upori na Slovenskem]]:<br />- [[Koroški kmečki upor]] (1478),<br />- [[Slovenski kmečki upor]] (1515),<br />- [[Hrvaško-slovenski kmečki upor]] (1572),<br />- [[Drugi slovenski kmečki upor]] (1635),<br />- [[Tolminski kmečki upor]] (1713). }} Leta 1461 se je Friderik III. zaradi dediščine ogrske krone zapletel v vojno z [[Ogrska|ogrskim]] kraljem [[Matija Korvin|Matijo Korvinom]] in s svojim bratom Albrehtom, ki je zahteval del avstrijske dediščine. Spopadi, ki so v glavnem potekali v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], so zajeli tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], v njih pa so cesarju precej pomagale [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijske]] čete. Končali so se z Albrehtovo smrtjo brez potomcev leta 1463. Toda leta 1469 je Štajersko, predvsem [[Štajerska (pokrajina)|Spodnjo]], močno prizadela [[fajda]] plemstva in najemniških čet z vladarjem. Tudi te spopade je spodbudil ogrski kralj. Končala se je z usmrtitvijo najemniškega poveljnika [[Andrej Baumkircher|Andreja Baumkircherja]] leta 1471. Po letu 1479 se je zaradi imenovanja [[Nadškofija Salzburg|salzburškega nadškofa]] Friderik III. znova zapletel v dolgotrajno vojno z Matijo Korvinom. Korvin je bil uspešen in njegove čete so zasedle večino Štajerske, [[Kranjska|Kranjske]], [[Reka, Hrvaška|Reko]] in vojvodino [[Avstrija (vojvodina)|Avstrijo]] ter leta 1485 vkorakale na [[Dunaj]]. Oblast nad temi deželami so Habsburžani znova dobili šele po njegovi smrti, ko je ozemlja zasedel [[Maksimilijan I. Habsburški]]. Konec srednjega veka, v 15. in 16. stoletju, so dogajanja na tem območju zaznamovali [[turški vpadi]]. Nezadovoljstvo s preslabo fevdalno obrambo zoper [[Turki|Turke]] in uvajanje novih, predvsem naturalnih davkov in tlake, so tudi na Slovenskem povzročili [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]]. Največji je 1515 zajel skoraj vse slovensko ozemlje. Iz tega leta je ohranjena ''Nova'' ''pesem kranjskih kmetov'', v kateri so zapisane prve tiskane slovenske besede. Slovenski izsek nje:<blockquote>"Stara prauda" ... "Leukhup leukhup leukhup leukhup woga gmaina".</blockquote>Leta 1518 se je v [[Innsbruck|Innsbrucku]] zvrstilo zasedanje vseh deželnih stanov dednih habsburških dežel. Na enotnem deželnem zboru so si zadali nalogo, da obrambno povežejo dedne dežele v trajno, trdno in enotno zvezo in da sodelujejo Notranjeavstrijske in Zgornjeavstrijske dežele v obrambi zoper Turkov. Na zasedanju so določili dedno celovitost habsburških dednih dežel. Leta 1572/1573 so se v skupnem uporu povezali slovenski in hrvaški kmetje. Ozadje sega v [[Zagorje|Zagorju]], kjer je k uporu prispevalo kruto ravnanje s kmeti s strani fevdalcev, ki se je odražalo v dajatvah, pretirani [[Tlaka|tlaki]], brezpravnosti podložnikov, izvajanje [[Teror|terorja]] nad kmečkim prebivalstvom.{{sfn|Adamček|1968}} Ko so številne pritožbe cesarju ostale neuslišane, so se kmetje zarotili, da bi se uprli s svojimi vrstniki v sosednjih deželah Štajerski in Kranjski ter z nižjimi sloji meščanov. Upori so se s krvavimi porazi nadaljevali vse do prve polovice 18. stoletja. == Reformacija in protireformacija == {{Več slik | image1 = Primož Trubar - Abecednik.jpg | width1 = 130 | caption1 = Trubarjev Abecednik (1550) | image2 = Dalmatinova_biblija_barva.jpg | width2 = 145 | caption2 = Dalmatinova Biblija<br />(1583) }} {{glavni|Protestantizem na Slovenskem}} Sredi 16. stoletja se je na Slovenskem razmahnila [[reformacija]] pretežno [[Luteranstvo|luteranske smeri]] in postavila temelje slovenskega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] in s tem oblikovanja slovenske jezikovne skupnosti. [[Primož Trubar]] je leta 1550 izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku, ''[[Abecedarium|Abecednik]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]''. [[protestantizem|Protestanti]] so izdali še ok. 50 drugih knjig v slovenščini, med drugim je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovensko slovnico (''[[Zimske urice proste|Articae Horulae]]'' (1584), leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] izdal prevod celotnega ''[[Sveto pismo|Svetega pisma]]''. Kot slovenski protestanti so delovali tudi [[Jurij Juričič]], [[Matija Klombner]], [[Sebastijan Krelj]], [[Felicijan Trubar]], [[Andrej Savinec]] idr. Katoličani prav tako v tej epohi niso bili nedejavni. [[Lenart Pachernecker]] je leta 1575 izdal prvi (danes neohranjeni) slovenski katoliški katekizem, [[Anton Vramec|Antol Vramec]] pa je izdal prvo slovensko zgodovinsko knjigo ''Kronika''. Delovali so tudi [[Janez Čandek]], [[Andrej Recelj]] idr. V začetku 17. stoletja sta knežji absolutizem in [[katoliška cerkev]] v procesu [[Protireformacija|protireformacije]] in katoliške prenove zatrli protestantizem in hkrati za nekaj časa zavrli [[književnost]] v slovenskem jeziku. To je uresničeval predvsem ljubljanski škof [[Tomaž Hren]]. == Obdobje baroka == Po koncu protireformacije je [[Katoliška cerkev]] skupaj z habsburško oblastjo utrjevala vero in graščine, gradila cerkve in samostane, pri čemer so pomembno vlogo imeli [[jezuiti]]. Slovenske dežele so bile posredno prizadete tudi zaradi [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]] (1618–1648) in kasnih spopadov proti [[Osmansko cesarstvo|Turkom]]; prebivalstvo je bilo precej obremenjeno z davki, prispevki za vojsko in utrjevanjem graščin. Kulturno obdobje baroka je bilo zelo plodno. Najpomembnejši predstavnik (na Slovenskem) tega časa je bil [[Janez Vajkard Valvasor]] (1641–1693), ki je v svojem monumentalnem delu ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'' zbral podrobne opise mest, gradov, običajev, narave, sakralnih objektov in zgodovinskih dogodkov. Njegovo delo je postalo referenca za razumevanje slovenskega prostora in kulture ter prispevalo k evropski prepoznavnosti slovenskih dežel. Prav tako pomembni predstavniki so bili: [[Janez Ludvik Schönleben]] (1618–1681), zgodovinopisec, [[Janez Krstnik Dolnitscher|Janez Krstnik Dolničar]] (1626–1692), pravnik in župan Ljubljane, [[Janez Svetokriški]] (1647–1714), avtor, pridig in pisec, [[Romuald Štandreški]] (1676–1748), kapucin in pridigar idr. == Terezijanska in jožefinska doba == [[Slika:AvI Provinz Innerösterreich.jpg|thumb|left|Dežele Notranje Avstrije leta 1794<br />(pred Napoleonovimi osvojitvami)]] {{glavni|Habsburška monarhija#Terezijanske in jožefinske reforme}} V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765–1790), ko je bila med drugim uvedena tudi splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774), se je s kulturno jezikovno akcijo slovenskih izobražencev začenjalo oblikovanje ideje o obstoju posebnega [[Slovenci|slovenskega naroda]]. Oba vladarja sta izvedla še številne druge reforme, vendar je moral Jožef II. nekatere najbolj radikalne razveljaviti še pred svojo smrtjo. Med pomembnejšimi ukrepi, ki so se obdržali, sta [[nevoljniški patent]], ki je podložnikom podelil osebno svobodo, in [[tolerančni patent]], ki je znova dovolil naselitev Judov in protestantov. Marija Terezija je tudi izpeljala prvi popis prebivalstva (1754), uvedla je obvezno sajenje krompirja (1767) in ukinila med-deželne carine (1775). Jožefa II. je kratko nasledil njegov brat, zmerni reformist [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] (1790–92), tega pa konservativni sin [[Franc II. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] == Pod Francozi == [[Slika:Italija 1810 Slovenscina.png|thumb|Ilirske province]] Ob koncu 18. stoletja so slovenske dežele dosegli spopadi v [[francoske revolucionarne vojne|francoskih revolucionarnih vojnah]]. Leta 1797, ob koncu [[vojna prve koalicije|vojne prve koalicije]], so francoske čete za kratek čas zasedle tudi del današnjega slovenskega ozemlja. Ob podpisu [[campoformijski mir|campoformijskega miru]] je celotno slovensko etnično ozemlje prišlo v okvir [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], saj so Habsburžani v zameno za [[Lombardija|Lombardijo]] in [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijsko Nizozemsko]] dobili nekdanjo [[Beneška Istra|beneško Istro]] in [[Benečija|Benečijo]]. Po [[vojna tretje koalicije|vojni tretje koalicije]] in podpisu [[bratislavski mir|bratislavskega miru]] (1805) je monarhija izgubila tudi obe pokrajini, ki sta pripadli francoskemu [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]]. Po novem porazu [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] s [[schönbrunnski mir|schönbrunnskim mirom]] habsburški monarhiji iztrgal jugozahodne slovenske dežele (do [[Sava|Save]]) in na ozemlju zahodne Koroške, Kranjske, Goriške, [[Trst]]a, [[Istra|Istre]], [[Dalmacija|Dalmacije]], [[Hrvaška|Hrvaške]] južno od Save, in Vzhodno Tirolsko ([[Okraj Lienz|Osttirol]]) ustanovil [[Ilirske province]] (1809–1813) z glavnim mestom Ljubljano. Province so bile popolnoma odvisne od [[Prvo francosko cesarstvo|Francije]], čeprav so bile njen sestavni del samo administrativno. Motivi za njihovo ustanovitev so bili predvsem strateški in gospodarski (kopenska povezava z [[Osmanski imperij|Osmanskim imperijem]], blokada [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega]] dostopa do Sredozemlja). Kratkotrajna francoska vladavina je spremenila davke, uvedla reforme prava ([[Code Napoleon]]) in izboljšala položaj slovenščine v šolah, fevdalizma pa ni odpravila, čeprav je to načrtovala. Propad Napoleonove politične tvorbe (Ilirske province), je bila prva priložnost za južnoslovanske narode, da bi se združili v eno državo, saj so se ravno v tistem obdobju [[Srbi]] osvobajali izpod Osmanskega imperija. Za združitev "južnoslovanskih plemen" je bilo nato potrebnih nadaljnjih sto let, do konca 1. svetovne vojne. Skozi celotno 19. stoletje pa sta se kljub temu razvijala slovenski jezik in narodna zavest, kar je kasneje, v 20. stoletju vplivalo na kulturni in politični pristop Slovencev do jugoslovanske države. Izboljšan položaj slovenščine in nekateri drugi vplivi francoske zasedbe približno polovice današnje Slovenije, pa tudi vplivi idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]] so pospešili oblikovanje zavesti o obstoju slovenskega naroda. Že pred francosko zasedbo so intelektualci, mdr. [[Anton Tomaž Linhart]] v zgodovinopisju in dramatiki, [[Jernej Kopitar]] v jezikoslovju, [[Valentin Vodnik]] v šolstvu, uredništvu pomembnega častnika [[Lublanske novice|Lublanske novize]] pripomogli k uveljavljanju predstave o etnični enotnosti slovanskih (slovenskih) prebivalcev Kranjske, južnega dela Štajerske, Koroške, Goriške in dela Istre ter tržaškega zaledja. Vendar je bilo takšno prepričanje značilno predvsem za del izobražencev, med širšim slojem pa je kratka francoska zasedba ostala v spominu predvsem po visokih davkih, spremembi tradicionalnih trgovskih tokov in slabi gospodarski situaciji, ki so bili posledica Napoleonovih vojn z evropsko koalicijo. == Predmarčna doba == {{glavni|Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi}} [[Slika:Kmetijske in rokodelske novice.jpg|thumb|left|Leta 1843 so začele izhajati [[Kmetijske in rokodelske novice]],<br /> ki so pomembno prispevale pri oblikovanju [[Slovenščina|enotnega slovenskega knjižnega jezika]] in prepričanja o pomenu [[narod|slovenskega naroda]]]] [[Slika:Austrian kingdom of illyria.png|thumb|Ilirsko kraljestvo (1822-1849)]] V 30. in 40. letih 19. stoletja so slovensko govoreče izobražene elite z redkimi izjemami zavrnile ideologijo [[ilirizem|ilirizma]], ki je predvidevala nastanek enega južnoslovanskega (''ilirskega'') naroda in skupnega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] ter za tisti čas še nekoliko utopično, tudi nastanek južnoslovanske države. Prepričanje o posebni slovenski identiteti je izviralo predvsem iz verovanja v obstoj slovenske jezikovne skupnosti, ki je bila utemeljena na književni tradiciji iz časa delovanja slovenskih protestantov v 16. stoletju, ter na tedanji živahni slovstveni dejavnosti. Vrednost slovenskega jezika je dvignilo zlasti delovanje [[pesnik]]a [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki je dokazal, da je slovenščina primerna tudi za visoko kulturo. Poleg tega je individualnost slovenščine dokazovala tedanja [[slavistika]] (Jernej Kopitar, [[Pavel Jozef Šafárik]]). Ker je tedaj veljalo, da so jezikovne skupnosti enake narodom, se je med izobraženci vse bolj širilo prepričanje o obstoju slovenskega naroda. V predmarčni dobi se je nadaljevala modernizacija vasi in začela [[industrializacija]]. Velika pričakovanja je vzbudila zlasti gradnja [[Južna železnica|Južne železnice]], ki je povezovala Dunaj in Trst ter je potekala čez slovenske dežele. V evropski [[Revolucije leta 1848|pomladi narodov]], marca in aprila 1848 je nastal prvi slovenski politični program imenovan »[[Zedinjena Slovenija]]«, ki je zahteval združitev vseh dežel, naseljenih s Slovenci, v kraljestvo Slovenija, znotraj Avstrijskega cesarstva. Hoteli so, da bi bil slovenski jezik enakopraven v šolah, uradih in na javnih površinah. == V ustavnem obdobju == [[Slika:Austria-Hungary-sl.png|thumb|Dežele Avstro-Ogrske po 1867]] Leta [[1867]] so slovenski poslanci na deželnih volitvah na [[Kranjska|Kranjskem]] že dobili večino. Tega leta je z razdelitvijo države na ogrski in avstrijski del, nastala [[Avstro-Ogrska]]. Večji del današnjega slovenskega ozemlja je ostal v [[Cislajtanija|avstrijskem delu monarhije]], le [[Prekmurje]] je ostalo v [[Translajtanija|ogrskem]]. Že leta 1866, ko je Avstrija izgubila vojno z [[Italija|Italijo]] in [[Prusija|Prusijo]] si je Italija priključila [[Benečija|Benečijo]]. [[Beneški Slovenci]] so tako prišli pod Italijo, kar je potrdil formalni [[plebiscit]]. Slovenska politična gibanja v tem času je zaznamoval najprej skupni narodnostni boj vseh Slovencev (obdobje [[slogaštvo|slogaštva]]), kasneje pa so se poglabljala politična razhajanja, zlasti v 80. in 90. letih 19. stoletja, ki je bilo obdobje [[kulturni boj|kulturnega boja]] med [[politični katolicizem|katoliško]] in [[liberalizem|liberalno]] strujo [[meščanstvo|meščanskih]] politikov. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] se uveljavljajo tudi [[socialdemokracija|socialdemokratska]] politična združenja, ki so jih vodili razumniki, sodelavce pa iskali med vse številčnejšim delavstvom. Predvsem v začetku 20. stoletja so se precej okrepila prizadevanja za državnopravno in tudi kulturno povezovanje z Južnimi Slovani, predvsem s [[Hrvati]]. Zamisel o [[trializem|trialistični]] preureditvi Avstro-Ogrske, s katero bi Hrvati, Slovenci in Srbi v monarhiji dobili posebno državno enoto je imela pristaše v katoliškem in liberalnem taboru, med izobraženci so se mnogi zavzemali za tesno kulturno in jezikovno povezovanje z ostalimi slovanskimi narodi v monarhiji, ter celo za opustitev slovenskega jezika ([[neoilirizem]]). == Prva svetovna vojna == {{glavni|Prva svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Austrianinf.jpg|thumb|left|Avstrijska pehota v 1. svetovni vojni]] Prva svetovna vojna je Slovencem prinesla velike žrtve, zlasti dvanajst bitk na Soči. V avstro-ogrsko vojsko je bilo vpoklicanih več sto tisoč slovenskih rekrutov, več kot 30.000 pa jih je umrlo. Več sto tisoč Slovencev iz [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške in Gradiške]] je bilo naseljenih v begunska taborišča v Italiji in Avstriji. Medtem ko so bili begunci v Avstriji deležni dostojnega ravnanja, so bili slovenski begunci v italijanskih taboriščih obravnavani kot državni sovražniki, med letoma 1915 in 1918 pa jih je več tisoč umrlo zaradi podhranjenosti in bolezni. Slovenci so že poskušali urediti svoj narodni položaj v skupni državni enoti s Hrvati in Srbi v okviru habsburške monarhije. Zahtevo, znano kot [[majniška deklaracija (1917)|Majniška deklaracija]], so podali slovenski, hrvaški in srbski poslanci v [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|dunajskem parlamentu]] spomladi [[1917]]. Vladajoči krogi habsburške monarhije so zahtevo sprva zavrnili, poznejše pobude vlade za federalizacijo monarhije (npr. oktobrski manifest cesarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla I.]]) pa je zavrnila večina slovenskih politikov, ki se je že nagibala k neodvisnosti. Ohranitev reformirane države je najdlje zagovarjal nekdanji načelnik [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in zadnji [[Kranjska|kranjski]] [[deželni glavar]], [[Ivan Šusteršič]], ki pa je imel le malo pristašev in vpliva. == Obdobje med obema vojnama == {{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945}} [[Slika:Rudolf Maister 1910s (2).jpg|thumb|left|[[Rudolf Maister]]]] Po porazu Avstro-Ogrske in [[centralne sile|centralnih sil]] sta hrvaški [[Sabor]] v Zagrebu in Ljudski zbor v Ljubljani [[29. oktober|29. oktobra]] [[1918]] razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Major [[Rudolf Maister]] je 1. novembra 1918 v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom razglasil Maribor in Spodnjo Štajersko za posest Države SHS in s prevzemom vojaškega poveljstva nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko zagotovil pripadnost Spodnje Štajerske Sloveniji. Nevarnost napada Italije, ki je na podlagi [[londonski sporazum (1915)|londonskega sporazuma]] iz leta 1915 zasedla [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in dele [[Dalmacija|Dalmacije]], po vojni še ne definirane meje, odsotnost mednarodnega priznanja in pritisk [[Srbi|Srbov]] po združitvi v skupno državo, so povzročili da se je [[1. december|1. decembra]] [[1918]] Država SHS združila z [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], katera se je [[3. oktober|3. oktobra]] [[1929]] preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Leta [[1919]] so jugoslovanske čete zasedle [[Prekmurje]] in ga priključile Kraljevini Jugoslaviji. [[Slika:Abstimmungsgebietekaernten.jpg|sličica|Plebiscitni coni Koroške; A in B s pogoji za volilno pravico.]] Po [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra [[1920]] je večina dežele [[Vojvodina Koroška|Koroške]] pripadla [[Avstrija|Avstriji]]. S podpisom [[rapalska pogodba|rapalske pogodbe]] ([[1920]]) je bila urejena meja z Italijo, ki je dobila celotno zahodno Slovenijo, kot vojni plen zaradi sodelovanja na strani Antante. Ta pogodba je od skupno 1,3 milijona prebivalcev Slovencev, na italijanski strani pustila približno 327.000 slovenskih prebivalcev. Po prevzemu oblasti v Italiji so bili fašisti podvrženi politiki nasilne fašistične italijanizacije. To je povzročilo množično izseljevanje Slovencev, zlasti srednjega razreda, iz Slovenskega primorja in Trsta v Jugoslavijo in Južno ter Severno Ameriko. Tisti, ki so ostali, so organizirali več povezanih mrež pasivnega in oboroženega odpora. Najbolj znana je bila militantna antifašistična organizacija TIGR, ustanovljena leta 1927 za boj proti fašističnemu zatiranju slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Julijski krajini. Večinski del slovenskega naroda v jugoslovanski državi, ki je bila popolnoma centralistično urejena, ni užival nobene ustavnopravne avtonomije, je pa zaradi kompaktne etnične naselitve in zaradi prevlade politične stranke SLS, ki se je zavzemala za avtonomijo, so tedaj Slovenci dejansko živeli dokaj avtonomno narodno življenje, ki ga tudi centralistična beograjska zakonodaja ni mogla spodnesti. Slovenija se je gospodarsko in kulturno dobro razvijala. V njenem političnem življenju pa je do uvedbe [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarske diktature]] ([[1929]]) vladal hud boj med [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovensko ljudsko stranko]] in liberalno Jugoslovansko demokratsko stranko. == Druga svetovna vojna == {{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Plakat KPS Slovenci združimo in branimo se!.jpg|thumb|left|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]] [[Slika:Adolf_Hitler_v_Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]] Ko so k trojnemu paktu leta 1940 pristopile tudi Madžarska, Bolgarija in Romunija, se je močno povečal pritisk na Jugoslavijo, da bi tudi pristopila k paktu, za kar si je prizadeval Hitler, ki si je pred napadom na SZ želel zaščiti južni bok. Tako je prišlo 25. marca 1941 do podpisa pogodbe Kraljevine Jugoslavije z Nemčijo, čemur je dva dni kasneje, 27. marca, sledil puč, ki ga je vodil letalski general [[Dušan Simović]]. Regent knez Pavel je bil odstavljen in oblast je bila dodeljena mlademu prestolonasledniku [[Peter II. Karađorđević|Petru II.]]. Začasno vodenje vlade pa je prevzel Simović. Hitlerju se Jugoslavija ni zdela več zanesljiva partnerica, zato so Nemci in njihovi zavezniki 6. aprila 1941 po načrtu Marita, brez vojne napovedi napadli Kraljevino Jugoslavijo. S tem se je začela druga svetovna vojna v Jugoslaviji in tudi na Slovenskem. Odpor jugoslovanske kraljeve vojske je bil zgolj simboličen, saj so zaradi počasne mobilizacije uspeli zbrati le polovico nabornikov pa tudi vojaška oprema in doktrina Srbije iz [[balkanski vojni|balkanskih vojn]] in [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sta bili zastareli. Tako so nemške čete 10. aprila že dosegle [[Zagreb]] in 12. aprila [[Beograd]]. Italijanska vojska je svoj napad začela šele 11. aprila, ko se je vključila tudi Madžarska. Tedaj je bila nemška vojska že v [[Karlovec|Karlovcu]]. Italijanska vojska se je razcepila na dva dela: en del je prodiral proti Ljubljani in naprej preko Kočevja, drugi del pa je prodiral preko Dalmacije. Nemška vojska je vdrla tudi iz Bolgarije in z mobiliziranimi enotami zlahka preprečila umik Jugoslovanske vojske na solunsko fronto. Kmalu po napadu je nastal slovenski [[Narodni svet]] pod vodstvom [[Marko Natlačen|Marka Natlačena]], ki je pozival k mirni predaji orožja in vdaji okupatorju. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je Madžarska zasedla večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Pod oblastjo [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]] se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]], [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]], [[Jesenice na Dolenjskem]], [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za ozemlje veliko približno 20 kvadratnih kilometrov, na katerem je takrat živelo približno 800 prebivalcev. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[Mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. [[File:Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif|thumb|Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945. Mejne črte in zasedbena ozemlja.]] Italijani so na svojem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so vsa nepolitična, kulturna in športna društva. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje . . . Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev’’. Cit. v Marco Cuzzi, ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Roma, 1998, s. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.<ref>Božidar Jezernik, ''Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med drugo svetovno vojno'', Ljubljana, 1997, s. 557-558.</ref> Da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal 1. marca 1942 general [[Mario Roatta]].<ref>Angelo del Boca, ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, 2005, s. 234-243.</ref> {{Citatni blok|''"Pokončati je treba vse moške, tega prekletega plemena"'' |(Benito Mussolini, šef italijanske vlade, v Gorici 31. julija 1942)<ref>Alojz Zidar, ''Slovenski narod pomni in obtožuje'', Koper, 1999.</ref>}} [[File:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|thumb|left|Že 21. aprila 1941 je Richard Heidrich, poveljnik nemške tajne službe Sicherheitsdienst izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. — Na sliki: Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]]Nemška oblika zasedbe je bila najhujša. Nemci so prepovedali vse slovenske časopise, nemški jezik so v šole uvedli kot učni jezik, odrasle so nasilno vpisovali v [[Štajerska domovinska zveza|Štajersko domovinsko zvezo]] (na Štajerskem) in [[Koroška ljudska zveza|Koroško ljudsko zvezo]] (na Koroškem) oz. v njune oborožene oddelke. Uradovalni jezik je prav tako postala nemščina. Odvzeli so 600 otrok, ki so po videzu zadoščali kriterijem [[arijska rasa|arijske rase]] in jih dodelili organizaciji [[Lebensborn]], uvedli so nacistične zakone, kasneje so začeli z vojaško mobilizacijo prebivalstva, kar je bilo v nasprotju z [[mednarodno pravo|mednarodnim pravom]]. [[Slika:Gregorij_Rožman_and_Emilio_Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]] Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno) zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije so škof [[Gregorij Rožman]] in mnogi slovenski politiki izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaborirali z okupatorji]] in jim ovajali ter izročali privržence OF.[[File:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|100x100px|Prapor OF SN]] [[Slika:Seja_lO_OF_Slovenije_leta_1944_v_Dohliču.jpg|sličica|Seja IO OF Slovenije leta 1944 v [[Dohlič|Dohliču]] ([[Bela Krajina]])]] 26. aprila 1941, je bila v Ljubljani ustanovljena [[Protiimperialistična fronta]] (ob napadu Nemčije na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] preimenovana v [[Osvobodilna fronta Slovenskega naroda|Osvobodilno fronto slovenskega naroda]]). Njen namen je bil organiziran oborožen odpor proti okupatorju in osvoboditev slovenskega ozemlja. Ustanovne skupine te fronte so bile: ilegalna Komunistična partija Slovenije, del [[krščanski socialisti|krščanskih socialistov]], demokratični del liberalnega [[Sokol (društvo)|telovadnega društva Sokol]] in del nepovezanih levo usmerjenih kulturnikov. V spomin na ta dogodek je bil določen 27. april kot praznik dneva upora proti okupatorju. 22. junija je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo partizanskih sil in na isti dan so bile objavljena [[Osvobodilna fronta#Gesla OF|Gesla osvobodilnega gibanja OF]]. 1. novembra 1941 so bile objavljene tudi [[Osvobodilna fronta#Temeljne točke OF|Temeljne točke OF]], katerih 8. in 9. točka sta bili napisani pod vplivom [[atlantska listina|atlantske listine]]. Kot odgovor na trans, ki ga je ob Hitlerjevem obisku tri dni pred tem doživela večina mariborskih Nemcev, so 29. aprila 1941 protinacistično razpoloženi slovenski mladinci pod vodstvom Bojana Ilicha v Volkmerjevem prehodu v Mariboru zažgali dva osebna avtomobila nemške civilne uprave, kar je bila prva odporniška diverzantska akcija v nemško-okupirani Sloveniji. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantsko-protikomunistični tabor zavračal sodelovanje z njo in se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi v spopadih med Roško ofenzivo,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} [[Slika:Lev_Rupnik,_Erwin_Rosener_and_Gregorij_Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]] Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti ustanovili [[Slovensko domobranstvo]], paravojšako in novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Leta 1943 je na Kočevskem nastalo znatno osvobojeno ozemlje na katerem je OF organizirala [[Kočevski zbor]], na katerem je izvolila najvišji organ slovenske države, sprejela odločitev o priključitvi Primorske Sloveniji in izvolila delegacijo za [[Drugo zasedanje AVNOJ-a|II. zasedanje]] [[AVNOJ]]-a.{{bar box |width = 420px |float = right |title = <span style>"Priključitev" Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji</span> |titlebar = #ddd |caption =<span style>[[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|right|200px|]]Vrhovni plenum [[Osvobodilna fronta|OF]] je takoj po kapitulaciji Italije, 16. septembra 1943, proglasil priključitev Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref></span>}} [[Slika:Osvoboditev_Ljubljane_1945.jpg|alt=|levo|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).]] Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske (in s tem slovenske) partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam t. i. amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Velikonemškega rajha maja 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala Italiji. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli oz. osvobodili tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Slika:Alexandra_Löhra_peljejo_v_štab_14._divizije.jpg|sličica|Vrhovnega poveljnika nemške vojske v jugovzhodni Evropi, [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. S to bitko se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast. Ob koncu maja je britanska vojska – pod pretvezo, da pripadnike [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]] pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško – vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti obračunali s svojimi nasprotniki, jih ustrelili in vrgli v jame in brezna.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref> [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih je bilo največ nekdanjih domobrancev ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd) (11.616). Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 žrtev nemške manjšine, ki naj bi bili člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Doslej je evidentiranih okoli 700 grobišč v današnji Republiki Sloveniji. == Nastanek federativne Jugoslavije == {{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991}} [[Zbor odposlancev slovenskega naroda]] v Kočevju (oktober 1943) se je odločil za vključitev Slovenije v novo Jugoslavijo, ki je bila ustanovljena na zasedanju [[AVNOJ]] v [[Jajce, Bosna|Jajcu]] novembra 1943. Na tretjem zasedanju [[AVNOJ|AVNOJ-a]] v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime ''Demokratična federativna Jugoslavija'' (DFJ). Ime se je namerno izognilo omembi državne ureditve nove države, kar naj bi skladno s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]], podpisanem na [[Vis|Visu]] 16. junija 1944. Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, kjer meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala [[Ljudska fronta]], katere nosilec je bil Tito. 29. novembra 1945 je ustavodajna skupščina razglasila republiko in spremenila ime države v ''Federativna ljudska republika Jugoslavija''. Slovenija se je takrat imenovala ''Ljudska republika Slovenija''. 17. decembra 1945 je predsedstvo [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS-a]] sprejelo zakon o [[Agrarna reforma|agrarni reformi]] in kolonizaciji, s katero so podržavili zemljo tujcev, [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], bank in podjetij, okupatorjevih sodelavcev in veleposestnikov. Na ta način so podržavili 266.500 [[Hektar|ha]] zemlje, od katerih sta dve tretjini postali last države, preostalo tretjino pa so razdelili majhnim kmetom. Ustanavljati so se začele [[Zadruga|zadruge]], s čimer se je v Sloveniji začela kolektivizacija.<ref name="Slovenska zgodovina">{{navedi knjigo |title=Slovenska zgodovina v besedi in sliki|year=2003|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana}}</ref> Decembra 1946 je podržavljanju zemlje sledilo še podržavljanje podjetij. V letu 1946 so nacionalizirali okoli 500 podjetij, leta 1948 pa še dodatnih 700. V naslednjem letu se je v celotni Jugoslaviji začela izvajati prva [[petletka]], ki je imela za cilj elektrifikacijo in industrializacijo države.<ref name="Slovenska zgodovina" /> Hkrati s tem so začeli v nekaterih podjetjih v Sloveniji uvajati samoupravljanje, ki so ga nato junija 1950 tudi uzakonili. Slovenija je 17. januarja 1947 med prvimi sprejela republiško ustavo, ki je uzakonjala [[Republiška vlada|republiško vlado]], ministrstva in [[Skupščina|skupščino]]. Volivci pa so hkrati volili tudi zvezne predstavnike. Kljub vsemu je bila v Jugoslaviji težnja po prevladi centralizma očitna tudi na področju jezika. V armadi se je kot edini poveljevalni jezik uzakonila srbohrvaščina, saj naj bi bila armada nadnacionalna in eksteritorialna. Prav tako se je kot uradni in sporazumevalni jezik na zvezni ravni uporabljala samo srbohrvaščina, slovenščina pa je imela veljavo le na ozemlju Slovenije. 28. junija 1948 je Stalin v posebni [[Resolucija|resoluciji]] obtožil [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ) za oddaljevanje od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], ter sovražen odnos do [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR) in jo izključil iz te organizacije. Resničen razlog za spopad je bil spor med Stalinom in [[Josip Broz - Tito|Titom]], ker je slednji po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] želel večjo stopnjo samostojnega odločanja v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] [[Politika|politiki]]. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko [[Balkan|balkansko]] [[Federacija|federacijo]] vključno z [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Albanija|Albanijo]], kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Ko Tito kljub zahtevam Stalina ni želel odreči vojaške podpore [[Partizani|partizanom]] na severu [[Grčija|Grčije]], ki so po koncu druge svetovne vojne skušali v državi prevzeti oblast je prišlo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Stalin se je zavzemal, da bi lahko imel le on nadzor nad grškimi komunisti. Ker so nekateri jugoslovanski komunisti podprli Stalina je jugoslovanska oblast začela izvajati [[Aretacija|aretacije]] in [[Likvidacija|likvidacije]] tako imenovanih Informbirojevcev. Leta 1949 je Tito ustanovil [[Goli otok]], [[koncentracijsko taborišče]] za tiste, ki so ali naj bi podpirali Stalina. V času informbiroja so v Jugoslaviji izključili iz KPJ okoli 60.000 članov, medtem ko so 16.312 ljudi poslali v razna taborišča ([[Goli otok]], [[Grgur]] ...).<ref>[[Božo Repe|Repe, B.]], ''Rdeča Slovenija: Tokovi in obrazi iz obdobja socializma'', str. 32</ref> Po razkolu s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] leta 1948, je Jugoslavija začela uvajati milejšo obliko [[socializem|socializma]], katera je temeljila na [[družbena lastnina|družbeni lastnini]] in [[samoupravljanje|samoupravljanju]]. Leta [[1963]] se je FLRJ preimenovala v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), Slovenija pa v [[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]. V tem času so se začeli v Sloveniji med kulturniki in tudi med ostalimi intelektualci pojavljati dvomi o pravilnosti represivne politike, ki se je izvajala v celotni državi. Eden glavnih nasprotnikov takih metod je bil [[Edvard Kocbek]], ki je leta 1951 na kongresu [[Osvobodilna fronta|OF]] javno skritiziral državno politiko, zaradi česar so ga izključili iz partije. Njegov govor pa je kljub temu pripomogel k temu, da se je sodna in ideološka represija v državi nekoliko umirila. Slovenija se je gospodarsko hitro razvijala, posebej še v petdesetih letih, ko se je dežela močno industrializirala. Po gospodarski reformi in nadaljnji gospodarski decentralizaciji Jugoslavije v letih 1965 in 1966, se je Slovenija med vsemi šestimi republikami najhitreje približevala [[tržno gospodarstvo|tržnemu gospodarstvu]]. Slovenija je ustvarjala kar 2,5-krat večji [[družbeni produkt]] od državnega povprečja, kar je krepilo gospodarski razvoj in narodno samozavest. Ta samozavest se je kazala tako na gospodarskem kot kulturnem področju.{{Navedi vir}} [[Slika:Coat of Arms of the Socialist Republic of Slovenia.svg|thumb|102x102px|Grb SR Slovenije]] == Demokratizacija in osamosvojitev Slovenije == V povojni Jugoslaviji so sprva potekala trenja med zagovorniki centralizma na eni in federalizma na drugi strani, Slovenija pa je bila eden glavnih udeležencev teh sporov. Vendar so se v teh sporih slovenski politiki omejevali predvsem na položaj Slovenije v Jugoslaviji in niso razmišljali o osamosvojitvi Slovenije ter s tem o spremembi obsega jugoslovanske države. Začetek 1980-ih je bil v Jugoslaviji zaznamovan s [[Smrt in pogreb maršala Tita|smrtjo predsednika Josipa Broza - Tita]], maja 1980.<ref name=":0">Urbanc, N., ur. (2006), str. 10.</ref> Kmalu potem so se začele kulturne, gospodarske in politične razmere zaostrovati, kar je v desetih letih privedlo do konca SFRJ. Okrepili so se nacionalizmi posameznih narodov. Vzplamtenju nacionalizmov je botrovala gospodarska kriza in njeno neuspešno reševanje (hiperinflacija: 31 % leta 1980, 135 % leta 1987, pomanjkanje osnovnih živil (olja, sladkorja, moke, pralnega praška ter goriv – uvoz nafte je pokril le 290 dni v letu in država je uvedla sistem "par" – "nepar" ter bencinske bone). Prvo jasno zahtevo po demokratizaciji in neodvisnosti Slovenije je leta 1987 postavila skupina izobražencev v [[Nova revija 57|57. številki ''Nove revije'']].<ref name=":0" /> Množičnejše zahteve po demokratizaciji in odpor proti centralistični Jugoslaviji je sprožila aretacija in [[proces proti četverici|sodni pregon]] treh sodelavcev političnega tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' in podčastnika JLA ([[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in [[Ivan Borštner]]). Pripadniki močnega civilnega gibanja so ustvarili Odbor za obrambo četverice, ki se je kasneje preoblikoval v [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], vodil ga je [[Igor Bavčar]]. Slovenska javnost je na iniciativo odbora z množičnimi demonstracijami protestirala proti procesu sojenja četverici, a vojaške oblasti niso popustile. Vsi štirje so bili obsojeni na zaporne kazni, ki so jih kasneje slovenske oblasti zmanjšale. Zahteve po demokratizaciji in temeljiti preureditvi Jugoslavije so izražale tudi prve opozicijske stranke. Te so se sprva imenovale zveze, kot npr. [[Slovenska kmečka zveza]], ki je nastala maja 1988,<ref>Urbanc, N., ur. (2006), str. 14.</ref> in [[Slovenska demokratična zveza]], ki je nastala februarja 1989.<ref name=":1">Urbanc, N., ur. (2006), str. 16.</ref> Tudi slovenska oblast (komunisti), je začela spoznavati, da so možnosti za sožitje v Jugoslaviji vse manjše, in je začela braniti slovenske pozicije. To je bila posledica reformnih procesov v [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov]], v kateri je pod vodstvom [[Milan Kučan|Milana Kučana]] začela prevladovati t. i. prenoviteljska struja. Ta se je postopoma začela odpovedovati oblastnemu monopolu, zlasti zaradi pritiskov opozicije in konflikta z Beogradom. To odpovedovanje se je najprej izrazilo v političnem geslu o nestrankarskem pluralizmu, nato pa v sestopu z oblasti.<ref name="Enotni v zmagi" /> === Majniška deklaracija === Na protestnem zborovanju zaradi druge aretacije [[Janez Janša|Janeza Janše]] je pesnik [[Tone Pavček]] 8. maja 1989 prebral [[majniška deklaracija (1989)|majniško deklaracijo]].<ref name=":1" /> Deklaracijo so podpisali [[Društvo slovenskih pisateljev]], Slovenska demokratska zveza, [[Slovenska kmečka zveza]], Slovensko krščansko socialno gibanje, [[Socialdemokratska zveza Slovenije]], Univerzitetna konferenca ZSMS in [[Društvo slovenskih skladateljev]]. Zahteve, izražene v majniški deklaraciji, so postale temeljni program nastajajočih strank demokratične opozicije. Osnovne točke deklaracije so bile zahteve po: * suvereni državi slovenskega naroda, * samostojnem odločanju o povezavah z južnoslovanskimi narodi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope, * spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, vključno s političnim pluralizmom, * taki družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo slovenskim državljanom. Oblasti so na razglasitev skušale odgovoriti z alternativnim programom, [[temeljna listina Slovenije 1989|temeljno listino Slovenije 1989]], ki jo je [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije]] objavila 22. junija. Listina je še zagovarjala jugoslovansko državo, vendar pod pogojem, da bo dejansko federativna in demokratična. Nastajajoče opozicijske stranke, zlasti Zbor za ustavo, pa so zagovarjale doslednejše določbe o političnem pluralizmu in gospodarski suverenosti. Podpisalo jo je 420.000 ljudi, medtem ko je majniško deklaracijo podprlo nekaj več kot 100.000 podpisnikov.<ref name="Enotni v zmagi">{{navedi knjigo |editor1-last=Urbanc |editor1-first=Nataša |title=ENOTNI V ZMAGI Osamosvojitev Slovenije |date=2006 |publisher=Nova revija, [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]] |isbn=961-6580-08-6 |url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf |access-date=25. februar 2025}}</ref> === Zaostritev razmer v Jugoslaviji === Slovenski komunisti so 20. januarja 1990, potem ko niso upoštevali nobene od njihovih pobud, zapustili [[14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije|14. kongres ZKJ]], ki je tako dokončno razpadla. V času ko je začela razpadati Sovjetska zveza, so se spori med Slovenijo in federacijo stopnjevali. Vrhunec so dosegli, ko so [[Socialistična republika Srbija|srbske oblasti]] napovedale Sloveniji gospodarsko blokado zaradi slovenske podpore kosovskim Albancem na zborovanju v Cankarjevem domu januarja 1989. Ob koncu leta se je konflkikt še zaostril. Pripadniki tedanjih slovenskih policijskih sil so s hrvaško pomočjo 1. decembra 1989 v akciji imenovani "Akcija Sever" preprečili prihod več sto Miloševićevim podpornikom z avtobusi iz Srbije v Ljubljano na "miting resnice", kjer naj bi z demonstracijami skušali očrniti tedanjo oblast, ker je nasprotovala srbski centralistični politiki. Prepoved in preprečitev mitinga sta dodatno zaostrili odnose med oblastmi v Sloveniji in Srbiji.<ref>Urbanc, N., ur. (2006), str. 22.</ref> Marca 1990 je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost, aprila je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva zmagal [[Milan Kučan]], na parlamentarnih volitvah pa je s 126 poslanskimi sedeži proti 240 zmagala organizirana opozicija-DEMOS, ki jo je sestavljala večina opozicijskih strank. Te stranke so bile: Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Krščanski demokrati, Zeleni, Slovenska kmečka zveza. Predsednik skupščine je postal [[France Bučar]], vlado je sestavil krščanski demokrat [[Lojze Peterle]], ker je njegova stranka znotraj Demosa dobila največ glasov. Najmočnejši opozicijski stranki sta bili prenovljena komunistična in liberalna, v parlament pa je od prejšnjih družbenopolitičnih organizacij prišla tudi socialistična stranka (nekdanja SZDL). Slovenska skupščina se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo že julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več; odpravila je tudi slovensko delegacijo v zveznem zboru skupščine SFRJ. Še pred prvimi večstrankarskimi volitvami (7. marca) so bila sprejeta dopolnila k slovenski ustavi; iz imena republike je bila črtana beseda »socialistična«, z deklaracijo o urejanju razmerij, ki imajo splošen pomen za Slovenijo, pa je bila načelno razglašena samostojnost na gospodarskem področju. Slovenska skupščina je 28. septembra in nato 4. oktobra (tedaj je bil sprejet ustavni zakon in razveljavljenih 27 jugoslovanskih zakonov) nadaljevala s sprejemanjem osamosvojitvene zakonodaje. Novi zakoni so dajali Sloveniji izključne pristojnosti pri določanju vojaškega roka in poveljevanja v teritorialni obrambi. Zvezni organi so terjali, naj Slovenija te zakone prekliče. Na podlagi zakona o SLO in družbeni samozaščiti ter z vednostjo vseh treh predsednikov (predsedstva, skupščine in vlade) sta [[Janez Janša]] in [[Igor Bavčar]] kot sekretarja za obrambo in notranje zadeve organizirala t. i. Manevrsko strukturo narodne zaščite. Oktobra 1990 so pripadniki JLA zasedli štab TO v Ljubljani. Njegov dotedanji poveljnik Ivan Hočevar je ostal lojalen JLA, zato ga je predsedstvo RS zamenjalo; njegov naslednik je postal [[Janez Slapar]].<ref name="Enotni v zmagi"/> === Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije === {{glavni|Plebiscit o samostojnosti Slovenije}} V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Pred tem je Slovenija drugim republikam ponujala predlog konfederalne pogodbe, ki pa so jo vse razen Hrvaške zavrnile. Del političnih strank, zlasti v Demosu, je odnos do Jugoslavije zaostroval in zlasti tistim, ki so izšli iz bivših družbenopolitičnih organizacij, očital »jugoslovanarstvo«. V odnosu do Jugoslavije je bila kombinacija obeh drž produktivna: radikalnost novih strank je Jugoslavijo postavljala pred dejstvo, da se mora hitro spremeniti ali pa jo bo Slovenija zapustila. V strankarske spore je posegla [[Socialistična stranka Slovenije]] s predlogom za plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Pobudo je nato prevzel Demos in 6. decembra je skupščina sprejela zakon o plebiscitu.<ref>[https://archive.today/20120805163738/www.slovenija2001.gov.si/pot/kronologija/ Slovenija2001.gov.si - Od plebiscita do samostojnosti]</ref> Vprašanje na plebiscitnem lističu se je glasilo: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Plebiscit je bil 23. decembra, rezultati pa so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev; za samostojnost je glasovalo 88,2 % vseh volivcev. Po zakonu naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Še pred plebiscitom je skupščina objavila tudi Deklaracijo o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope, sprejela pa je tudi Izjavo o dobrih namerah (6. december 1990). Slovenska oblast je začela tudi diplomatsko akcijo, s katero je skušala drugim republikam in svetu pojasniti svoje motive pri osamosvajanju. Zagovarjala je tezo o razdružitvi in ne odcepitvi. Na zborovanju v Ljutomeru 16. decembra 1990 se je [[Jože Pučnik]] zavzel za rešitev, ki državljanstva ne bi priznala vsem, ki so na dan plebiscita imeli stalno prebivališče v Sloveniji, v izogib problemom "podobnim kninskim",<ref>"Slovenija ne more več čakati, nabralo se je preveč slabega" - zapis o razpravah na ljutomerskem taboru za samostojno Slovenijo, Ljutomer, 16.12.1990". [[Delo]], 17. decembra 1990.</ref> kar je pozneje vodilo do t. i. problematike [[Izbrisani]]h. === Zaostrovanje jugoslovanske krize === Med tem so se nadaljevala prizadevanja za rešitev vse hujše politične krize v Jugoslaviji. V začetku 1991 so se vrstila srečanja vodstev vseh republik. V začetku junija pa je zvezni premier [[Ante Marković]] slovenske poslance prepričeval, naj Slovenija ostane v Jugoslaviji. Navkljub temu je vrsta dogodkov položaj bistveno poslabšala. Srbske oblasti so januarja 1991 vdrle v jugoslovanski finančni sistem in si »sposodile« 1,4 milijarde dolarjev. [[Zvezno predsedstvo SFRJ|Zvezno predsedstvo]] je na predlog JLA sprejelo sklep o razorožitvi paravojaških oddelkov, kamor so šteli tudi Teritorialno obrambo, ki je bila sicer del jugoslovanskih oboroženih sil. Temu se je Slovenija uprla in prevzela poveljevanje nad svojo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]].<ref name="Enotni v zmagi"/> === Razglasitev neodvisnosti in dogodki po njej === [[Slika:Deklaracija ob neodvisnosti 1991 str. 1.jpg|thumb|left|Deklaracija ob neodvisnosti - 25. junija 1991]] [[Slika:Tank01vojna za slo barikade.jpg|thumb|Tank JLA med prebijanjem barikade v [[Ljubljana|Ljubljani]].]] [[Slika:Bankovec 1000-2000-front.jpg|thumb|Ko je 8. oktobra 1991 prenehal veljati [[Brionski moratorij]], je Slovenija lahko uvedla lasten denar: Tolar]] 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije]], [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|Deklaracijo o neodvisnosti]] in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je že dan po osamosvojitvi poskusila s silo zatreti slovensko samostojnost. S tem se je začela [[desetdnevna vojna]], v kateri sta slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] in takratna slovenska Milica porazili JLA. Generalštab JLA se je moral sprijazniti z kolapsom vojske in navkljub resnim grožnjam in ultimatom, so opustili kampanjo v Sloveniji in sedli za pogajalsko mizo. Pogajanja so bila na Brionih in so se končala z podpisom [[Brionska deklaracija|brionske deklaracije]]. 18. julija je predsedstvo SFRJ sprejelo odločitev, da se JLA z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Oktobra 1991 je odšel iz Slovenije zadnji vojak [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]].<ref name="Enotni v zmagi"/><br /> == Samostojna Republika Slovenija == [[Slika:Coat of Arms of Slovenia.svg|128x128px|Grb Republike Slovenije|alt=Grb Republike Slovenije|sličica]] Novembra 1991 je bil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Skupščini]] sprejet zakon o denacionalizaciji, decembra pa nova ustava. [[Evropska unija]] je Republiko Slovenijo priznala sredi januarja 1992, [[Organizacija združenih narodov|OZN]] pa jo je sprejela med članice maja 1992. [[Demos]] je razpadel, aprila 1992 je bila izglasovana nezaupnica Lojzetu Peterletu, nasledil ga je [[Janez Drnovšek]],<ref name="Enotni v zmagi"/> ki je ostal na oblasti tudi po volitvah 1992 in 1997. Mandat predsednika republike pa so volivci dvakrat zaporedoma podelili Milanu Kučanu (1992–1997 in 1997–2002). Med tem je februarja 1999 je začel veljati pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, Slovenija je 29. marca 2004 postala članica zveze [[NATO]], 1. maja 2004 pa tudi Evropske unije. 1. januarja 2007 je prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. V prvem poletju leta 2008 pa je predsedovala [[Evropski svet|evropskemu svetu]] v EU. Ponovno je predsedovala evropskemu svetu v EU leta 2021. V obeh obdobjih je vladal premier Janez Janša. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == Dvajseto stoletje [http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110925050954/http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html |date=2011-09-25 }} == Literatura == <div class="references-small"> * Curta, Florin (2001). ''The Making of Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region c. 500-700.'' USA, Cambridge University Press. * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * Čepič, Zdenko, et al. (1979). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP Zgodovina Slovencev]''. Ljubljana, Cankarjeva založba. * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Grafenauer, Bogo (2000). ''Karantanija: izbrane razprave in članki.'' Ljubljana, Slovenska matica. * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]], ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana, 2003. * {{cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani - Die Alpenslawen''. Ljubljana * [[Vasilij Melik|Melik, Vasilij]] in [[Ferdo Gestrin]] (1966). ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana.. * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana. * Simoniti, Vasko in Peter Štih (1996). ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva''. Celovec * [[Peter Štih|Štih, Peter]] (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * [[Peter Vodopivec|Vodopivec, Peter]] (2006). ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja''. Ljubljana: Modrijan. {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije|*]] dwkssrvovkt30v21jhjx272savhi19b 6684647 6684608 2026-06-03T15:20:59Z ~2026-32779-20 261034 Pravopisni popravki brez spreminjanja pomena povedi. 6684647 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zemljovid Slovenske dezele in pokrajin.jpg|thumb|right|280px|''Zemljovid slovenskih dežel in pokrajin'', [[Peter Kozler]], 1853.]]{{Več sklicev}} {{Lektura}} {{Zgodovina Slovenije}} '''Zgodovina Slovenije''' je [[zgodovina]] vseh prebivalcev na ozemlju današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni soseščini od [[Prazgodovina|prazgodovine]] do danes. Ime ''Slovenija'' (v današnjem pomenu) se po do zdaj znanih podatkih prvič pojavi v zapisu, ki je približno enak današnjemu, leta 1810 v pismu [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/kako-je-rasla-se-rodila-slovenska-samostojnost-1-del|title=Kako je rasla in se rodila slovenska samostojnost (1. del)|date=2024-06-20|accessdate=2025-09-26|website=druzina.si|last=Janežič|first=Helena}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Granda|first=Stane|authorlink=|year=|title=Vloga glasbe, zlasti petja, v rasti slovenske narodne zavesti (do leta 1848)|publisher=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLYSY9O|id=|cobiss=}}</ref> Med leti 1814 in 1816 se ime pojavi v pesmi [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] ''Slovenia svelizhana''.<ref>NUK, rokopisni oddelek, Vodnikova zapuščina - Ms 519, 44 – 45, 46 – 47, 48 – 49, 50 - 51 in Ms 540, št. 3 – Illyria magnificata, Slovenia svelizhana</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}}</ref> Leta [[1834]] se pojavi v knjigi ruskega zgodovinopisca [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurija Venelina]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Starodavni in današnji Slovenci|last=Venelin|first=Jurij Ivanovič|publisher=Amalietti & Amalietti|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263865856}}</ref> ''Starodavni in današnji Slovenci'', deset let kasneje pa še v pesmi [[Jovan Vesel Koseski|Koseskega.]] Slovenija se kot politično-administrativna enota prvič konstituira po letu [[1945]], kot samostojna država pa šele junija [[1991]]. == Prazgodovina == {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Divje Babe flute (Late Pleistocene flute).jpg | alt1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]] | caption1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]] | image2 = Ljubljana Marshes Wheel with axle (oldest wooden wheel yet discovered).jpg | alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | caption2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | footer = Na ozemlju Slovenije sta bili najdeni (verjetno) najstarejše glasbilo (piščal iz dobe [[Pleistocen|poznega pleistocena]]) in najstarejše kolo iz dobe [[neolitik]]a. }} Najstarejši dokaz [[človek|človeškega]] bivanja na današnjem slovenskem ozemlju sta dve [[kamen|kamniti]] [[orodje|orodji]] iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Iz obdobja würmske [[Ledena doba|ledene dobe]], ko so na ozemlju Slovenije živeli [[neandertalec|neandertalci]], je najpomembnejša najdba piščal iz [[Divje babe|Divjih bab]] v bližini [[vas]]i [[Šebrelje]] na Idrijsko-Cerkljanskem. V [[mlajša kamena doba|mlajši kameni dobi]] in [[bakrena doba|bakreni dobi]] so se prebivalci že ukvarjali z [[živinoreja|živinorejo]] in s [[poljedelstvo]]m. Na prehodu iz [[Bronasta doba|bronaste]] v [[železna doba|železno dobo]] je obstajala [[kultura žarnih grobišč]]. Za [[železna doba|halštatsko obdobje]] so značilne utrjene naselbine na vzpetinah, imenovane [[gradišče|gradišča]], in lepo izdelani železni predmeti (npr. [[situla|situle]]), orodje in orožje ([[Most na Soči]], [[Vače]], [[Rifnik]], [[Šentvid pri Stični]]). Njihovih prebivalcev etnično ni mogoče določiti, saj v arheologiji velja krilatica, da se etničnosti ne da izkopati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8|title=Peter Štih: diskusija|date=2023-05-23|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Štih|first=Peter}}</ref> == Iliri, Kelti in Rimljani == [[Slika:Prefecture of Illyricum map(1).png|alt=Zemljevid.|sličica|Zemljevid Ilirika]] Na ozemlju današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]] so živela [[Ilirija (država)|ilirska]] plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom. V 4. in 3. stoletju pr. n. št. so območje zasedla tudi [[Kelti|keltska]] plemena, ki so tu ustanovila prvo znano politično tvorbo, imenovano [[Noriško kraljestvo]]. Na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in v delu [[Štajerska|Štajerske]] so živeli [[Tavriski]], na severozahodu [[Karni]], na severu [[Noriki (ljudstvo)|Noriki]], na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in deloma na [[Notranjska|Notranjskem]] [[Japodi]], na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in v [[Posavje|Posavju]] [[Latobiki]], v [[Istra|Istri]] pa [[Histri]]. Ta ljudstva so razvojno in gospodarsko zaostajala za [[Rimljani (razločitev)|Rimljani]] ter so se ukvarjala predvsem z živinorejo, s poljedelstvom in pastirstvom. Iz tega časa izvirajo imena številnih današnjih krajev ([[Bohinj]], [[Tuhinj]]) in rek ([[Sava]], [[Savinja]], [[Drava]]). [[Slika:Tabula Peutingeriana - Istra.JPG|thumb|Mesta Emona, Celeia in Poetovio, so navedena tudi na [[Tabula Peuntingeriana|Peutingerjevi Tabuli]], ki prikazuje cestno omrežje rimskega cesarstva v 1. stoletju pr.n.št.]] Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik strateški pomen. Rimski prodor na to območje se je začel po ustanovitvi [[Akvileja|Akvileje]] (slov. [[Oglej]]) leta 181 pr. n. št. V drugi polovici 2. stoletja so [[Rimljani]] v istrskih vojnah podjarmili Histre, Tavriske (129 pr. n. št.) in Karne (115 pr. n. št.). [[Oktavijan]] je nato v letih 35–33 pr. n. št. mejo premaknili vse do [[Donava|Donave]], okoli leta 16 pr. n. št. pa mirno priključil zavezniško [[Noriško kraljestvo]]. Zasedena območja so Rimljani vključili v provincialno organizacijo: zahodna Slovenija do [[Atrans]]a z [[Istra|Istro]] je pripadala 10. regiji [[Italija (rimska provinca)|Italije]] (''[[Regio X Venetia et Histria|Regio X]]''), vzhodni del in [[Dolenjska]] sta bila vključena v [[rimska provinca|provinco]] [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], alpski prostor in [[Posavje]] pa sta bila sredi 1. stoletja vključena v provinco [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Začela so nastajati mesta, npr. [[Emona]] (''danes Ljubljana''), [[Claudia Celeia|Celeia]] (''danes Celje''), [[Petoviona|Poetovio]] (''danes Ptuj''), in [[Neviodunum]] (''danes Drnovo''), ki so jih naseljevali priseljenci iz [[Italija|Italije]] in romanizirani staroselci. Zgrajen je bil tudi pomemben cestni sistem z glavno osjo Akvileja-Emona-Celeia-Poetovio-[[Carnuntum]] (Petronell ob Donavi). Današnji slovenski prostor je bil opustošen med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]]. Vdori [[Markomani|Markomanov]], [[Jazigi|Jazigov]] in drugih germanskih plemen ter izbruhi [[Kuga|kuge]] so prizadeli prebivalstvo, zato se je na to območje priselilo veliko [[Germani|Germanov]] in pripadnikov nižjih slojev z vzhoda cesarstva. Na začetku vojn so Rimljani zgradili obrambni sistem ''praetentura Italiae et Alpium'', ki je varoval vzhodno mejo province Italije. V tem obdobju sta kariero napravili tudi dve najvidnejši osebnosti s tega ozemlja v rimski dobi: [[Mark Valerij Maksimijan]], general in senator, ki je zapustil napise od [[Numidija|Numidije]] do Leugaricia (današnji [[Trenčin]] na Slovaškem – najsevernejši rimski napis ob Donavi) in [[Tit Varij Klemens]], vitez (morda tudi senator), ki je pozneje postal cesarski tajnik in član sveta cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. Prve organizirane [[krščanstvo|krščanske cerkve]] so na današnjem slovenskem ozemlju nastale proti koncu 3. stoletja, v 4., 5. in 6. stoletju pa so se oblikovale [[škofija|škofije]], ki so spadale pod oblast [[metropolija|metropolije]] v [[Oglej|Ogleju]] (Aquileia). Zaradi obrambe italijanske meje je v 3. stoletju na kraškem robu nastal utrdbeni sistem [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V 5. in 6. stoletju je rimska oblast na tem območju začela slabeti zaradi vdorov [[Germani|germanskih plemen]], ki so se pomikala proti Italiji; domače prebivalstvo se je zato iz mest umikalo v višinska zatočišča. Sredi 5. stoletja so prek današnje Slovenije v Italijo vdrli [[Huni]] in na poti opustošili številna mesta. Ob koncu 5. stoletja so Vzhodni Goti ([[Ostrogoti]]) zasedli Italijo, do leta 536 pa so v njihovo [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Italsko kraljestvo]] vključili tudi Norik, [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] in Panonijo. == Naselitev Slovanov == {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} V 6. stoletju so se na širšem, že poseljenem območju vzhodnih Alp naselili tisti [[Slovani]] ([[Sloveni|Slověni]]), ki veljajo za neposredne in večinske prednike današnjih Slovencev.<ref>[[Franc Kos (zgodovinar)|Kos, Franc]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.</ref> Prvi naselitveni val je datiran okoli leta 550 in je potekal iz smeri današnje [[Moravska|Moravske]]. Drugi val je sledil okoli leta 568, tretji val pa leta 590, ko so se skupine Slovanov začele pomikati z jugovzhoda ob tokovih Save, Drave in drugih rek. Leta 591 so dosegli območje zgornje [[Drava|Drave]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci. V ta prostor so se torej v tem času začeli naseljevati tako [[Avari]] kot [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so še naprej naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v drugi polovici 6. stoletja, spremembe v poselitvenem vzorcu in materialni kulturi ter predvsem uveljavitev novega, slovanskega jezika. Meja z [[Bavarci]] se je že v tem času začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]], meja z [[Langobardi]] pa se je v 7. stoletju oblikovala na robu [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Langobardov = (Historia Langobardorum)|publisher=Obzorja|date=1988|location=Maribor|isbn=86-377-0350-X|oclc=439852250|first=Fran|last=Bradač|first2=Bogo|last2=Grafenauer|first3=Kajetan|last3=Gantar|first4=Vesna|last4=Potokar}}</ref> Njihova prisotnost v [[Istra|Istri]] je dokumentirana v začetku 9. stoletja, in sicer v zapisniku [[Rižanski zbor|rižanskega zbora]]. == Kneževini Karantanija in Karniola == {{glavni|Karantanija|Karniola|Samova plemenska zveza}} Slovani v Vzhodnih Alpah so bili, podobno kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> so med letoma 622<ref name="GB94" /> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen slovanski upor pod [[kralj Samo|Samovim]] vodstvom, ki je zajel območja današnje [[Češka|Češke]] in [[Moravska|Moravske]], verjetno pa tudi [[Alpe|vzhodnoalpski prostor]]. Samova vstaja in avarski poraz pred [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] sta tako močno omajala avarsko vojaško moč,<ref name="SS30">Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 30</ref> da so se jim v širokem loku od Sudetov do južne Rusije uprla številna slovanska plemena in se vsaj začasno otresla njihove oblasti.<ref>Hauptman, L. (1999). Str. 37.</ref> Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, razlikuje med izrazoma »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«; prvi naj bi označeval tiste Slovane, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Samovi plemenski zvezi se je pridružil tudi velik del vzhodnoalpskih Slovanov pod vodstvom kneza [[Valuk, knez Karantanije|Valuka]].<ref name="KP">Korošec, P. (1990). Str. 17.</ref><ref name="WH177">Wolfram, H. (1991). Str. 177.</ref> Kdaj natančno so se povezali s svojimi severnimi slovanskimi sosedi, ni jasno.<ref name="WH177"/> Vsekakor pa so leta 630 v pohodih proti Samovemu kraljestvu sodelovali tudi Langobardi, ki so tedaj mejili le na vzhodnoalpske Slovane in so jim med letoma 623 in 626 že iztrgali območje v Kanalski dolini.<ref name="SS31">Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 31.</ref> Po drugi strani so vzhodnoalpski Slovani že leta 628 dosegali tako dobre uspehe v spopadih z Bavarci, da se je njihova zahodna meja ustalila, kar kaže na širše povezave med Slovani in ne zgolj na spopade lokalnih plemen v vzhodnoalpskem prostoru. To potrjuje vsaj povezovanje vzhodnoalpskih plemen in nastanek politične skupnosti, ki pozneje nosi ime Karantanija, če ne že vpliv Samove plemenske zveze na tem območju.<ref>Glej v: Grafenauer, B. (2000). Str. 115.</ref> Čeprav so Valukovi Slovani v vzhodnih Alpah nedvomno vsaj od leta 630 pripadali Samovi plemenski zvezi, pa ni nujno, da so ji pripadali tudi Slovani južno od Alp na območju današnje Slovenije, saj je bilo to območje prehodnih vplivov Langobardov, Avarov in Slovanov.<ref name="KP"/><ref name="SP30">Štih, P. (2001). Str. 30.</ref> Samo je vladal do leta 658,<ref name="SP30"/> po njegovi smrti pa se je zveza plemen od Labe do morda celo Jadrana hitro razkrojila.<ref>Grafenauer, B. (2000). Str. 97.</ref> [[Slika:Carantania map.png|sličica|Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811.]] Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je "krajina Slovanov" s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že imenovala [[Karantanija]], ohranila svojo neodvisnost. Ko so Karantanci okoli leta 743 Bavarce zaprosili za pomoč pri obrambi pred Avari, so morali priznati njihovo nadoblast ter jim kot talca poslati sina kneza [[Borut, knez Karantanije|Boruta]], [[Gorazd, knez Karantanije|Gorazda]], in Borutovega nečaka Hotimirja, ki so ju Bavarci pokristjanili. Z vladavino kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimirja]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje]] Karantancev, kar je sprožilo tri neuspele upore. Po porazu bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 788 je bila skupaj z Bavarsko v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] vključena tudi Karantanija. Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovanov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva nad frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] sprožil upor, so se mu leta 820 priključili tudi Karantanci, a so bili še istega leta poraženi. Po zadušitvi upora so Franki leta 828 reorganizirali upravo in po večinskem mnenju zgodovinarjev so takrat domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Iz časa Karantanije pa se je vse do leta 1414 ohranil poseben obred [[ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]], ki je potekal v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Kljub postopni integraciji Karantanije v frankovski politični okvir in njenemu kasnejšemu razpadu na posamezne [[Slovenske dežele|dežele]], se je na njenem celotnem ozemlju ohranilo tudi slovensko govoreče plemstvo, o čemer pričajo t. i. [[slovenske fevdne prisege]] iz 17. stoletja.<ref>http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/uporaba_slovenscine.pdf, Dr. Aleš Iglič, O uporabi slovenščine med plemstvom</ref><ref>http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002085025/http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ |date=2013-10-02 }}, Fran Kotnik, Dvoje slovenskih fevdnih priseg</ref> [[Langobardi|Langobardski]] kronist [[Pavel Diakon]] opisuje prihod Slovanov na rob [[Furlanija|Furlanske nižine]]. V svojem znamenitem delu [[Historia Langobardorum]] (''Zgodovina Langobardov''), v katerem predstavi zgodovino Langobardov od njihovih začetkov leta 560 do konca leta 740, med drugim omenja tudi bitko med Langobardi in slovanskimi bojevniki leta 670, ki se je zgodila nedaleč od [[Čedad]]a ob reki [[Nadiža|Nadiži]]. {{Citatni blok|"non longe a Foroiuli....ad ponte Natisonis fluminis"}} [[Slika:Karniola around 800.png|thumb|Možni obseg Karniole okoli leta 800.]] Med zgodovinarji in arheologi prevladuje mnenje, da se je na območju osrednje Slovenije, v zgornjem delu poznejše dežele Kranjske, na prehodu iz [[8. stoletje|8.]] v [[9. stoletje]] razvila slovanska [[pleme]]nska kneževina Karniola, katere središče je bilo v [[Carnium]]u (današnjem [[Kranj]]u). [[Karniola|Karniolo]] že v 8. stoletju omenja [[Langobardi|langobardski]] [[kronika|kronist]] [[Pavel Diakon]], ki zanjo uporabi oznako '''"'''''Carniola, patria Sclavorum'''''"'''. Leta 795 je izpričan edini domnevni knez [[Vojnomir Slovan|Vojnomir]]. Karniola je bila ob koncu 8. stoletja vključena v frankovsko Furlansko marko, vendar je svojo plemensko ureditev ohranila do leta 828, ko so jo [[Franki]] po neuspešnem uporu panonskega slovanskega kneza Ljudevita Posavskega preoblikovali v [[mejna grofija|mejno grofijo]]. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v [[Istra|Istri]], je listina [[rižanski zbor|rižanskega zbora]]. Gre za zapisnik zbora, ki je najverjetneje potekal leta 804 v kraju Rižana blizu [[Koper|Kopra]]. Listina je problematična, saj gre za prepis iz 15. stoletja, zato je zanesljivost nekaterih podatkov vprašljiva.<ref>{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|title=Toponimi - Rižana|date=2025|accessdate=13. september 2025|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat, udeležili pa so se ga predstavniki istrskih mest in kaštelov; predsedovali so mu trije cesarjevi odposlanci. V zapisniku je med drugim zapisana obveza vojvode Janeza, predstavnika tedanje [[Franki|frankovske]] oblasti nad deželo, da bo [[Slovani|Slovane]], ki so se naselili v okolici mest, pregnal v kraje, kjer ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.<ref>Boris Gombač, Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi & Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8, Str. 43</ref><ref>Ramiro Udina, Il Placito del Risano: istituzioni giuridiche e sociali dell’Istria durante il dominio bizantino. Officine grafiche, 1932</ref> {{Citatni blok|"De sclavis autem unde dicitis, accedamus super ipsas terras ubi resideant, et videamus ubi sine vestra damnietate valeant residere, resideant: ubi vero vobis aliquam damniatatem faciunt sive de agris, sive de silvis, vel roncora, aut ubicumque, nos eos eiiciamus foras."}} == Frankovska država == [[Slika:Frankenreich 768-811.jpg|thumb|[[Karel Veliki|Frankovska]] država (768-814)]] Po neuspešnem [[Bolgari|bolgarskem]] prodoru v [[Panonija|Panonijo]] in njeni ponovni osvojitvi je kralj [[Ludvik Nemški]] okoli leta 840 Panonijo podelil v [[fevd]] beguncu z [[Moravska|Moravske]], [[Pribina|Pribini]]. Leta 847 je bil Pribina imenovan za [[grof]]a, ozemlje [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnje Panonije]] pa je postalo njegova last. Sedež njegove oblasti je bil v [[Blatenski Kostel|Blatenskem Kostelu]] na današnjem [[Madžarska|Madžarskem]]. Leta 861 je Pribino nasledil sin [[Kocelj]], ki se je iztrgal frankovskemu vplivu. Kocelj je podpiral slovanski misijon [[sveti Ciril|svetega Cirila]] in [[sveti Metod|Metoda]] ter oviral delovanje [[Salzburg|salzburških]] [[misijonar]]jev. Okoli leta 876 je bil odstranjen, s čimer se je končalo kratko obdobje samostojnosti spodnjepanonske slovanske kneževine, ozemlje pa je bilo ponovno vključeno v [[Vzhodna marka|Vzhodno marko]]. V času vladavine [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] je [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] postala središče Vzhodne marke in pridobila precejšnjo samostojnost znotraj cesarstva. Na slovenskem ozemlju se je v tem času krepila [[fevdalizem|fevdalizacija]], vendar je proces ob koncu 9. stoletja prekinil prodor Madžarov. Po porazu Bavarcev v bitki z [[Madžari]] pri današnji [[Bratislava|Bratislavi]] leta 907 je ozemlje osrednje Slovenije za približno pol stoletja prišlo pod madžarsko oblast. Fevdalni sistem se je zato začel oblikovati šele po porazu Madžarov pri [[Augsburg]]u leta 955 in po ponovni vključitvi tega ozemlja v [[Sveto rimsko cesarstvo]] v 10. in 11. stoletju. == V Svetem rimskem cesarstvu == {{multiple image | align = right | total_width = 500 | image1 = Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png | caption1 = Nastanek Koroške vojvodine ob razdelitvi Bavarske vojvodine leta 976 | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = Koroška vojvodina leta 990 }} Po novi osvojitvi je bila spremenjena tudi upravna organizacija, ki je temeljila na mejnih grofijah (markah oz. krajinah). Cesar [[Oton II.]] je Koroški, ki je leta 976 postala [[vojvodina]], podredil sosednje mejne grofije: [[Karantanija|Karantansko marko]], Podravsko, [[Savinjska marka|Savinjsko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Istra|Istrsko marko]] in [[Furlanija|Furlansko]] ter [[Verona|Veronsko marko]]. Ta "polsamostojna" tvorba je obstajala do začetka 11. stoletja, ko so se začele oblikovati [[dežela|dežele]]. V tem obdobju se je utrdil fevdalni sistem, naselile so se pomembne plemiške rodbine, nastali so prvi [[grad]]ovi okrepila se je [[Kolonizacija na Slovenskem|kolonizacija]] in uveljavil se je [[huba|hubni]] sistem delitve obdelovalne zemlje. Iz tega časa izvirajo tudi [[Brižinski spomeniki]]. Iz mejnih krajin in iz nekaterih zaključenih ozemelj, ki so jih obvladovale velike plemiške družine, so se v visokem [[srednji vek|srednjem veku]] na področju Slovenije izoblikovale zgodovinske dežele [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Kranjska]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriška]], [[Trst]] in [[Istra]], vključene v [[Sveto rimsko cesarstvo]]. == Prihod in utrditev Habsburžanov == [[Slika: Growth of Habsburg territories.jpg|thumb|Širjenje vpliva Habsburžanov {{legenda|#CD5C5C|posesti do leta 1282}} {{legenda|#B0C4DE|pridobljeno med leti 1282 in 1521}} {{legenda|#FFC0CB|pridobljeno med leti 1521 in 1650}} {{legenda|#FFD700|pridobljeno med leti 1650 in 1700}} {{legenda| #FFFF00|pridobljeno med leti 1700 in 1800}} {{legenda| #98FB98|pridobljeno med leti 1800 in 1815}} {{legenda| #FFFACD|pridobljeno po letu 1815}}]] Leta 1246 so izumrli [[Štajerski vojvoda|štajerski]] in [[Avstrijski vojvoda|avstrijski vojvode]] [[Babenberžani]]. Za njihovo dediščino sta se spopadla [[ogrski kralj]] [[Bela IV.]] in [[češki kralj]] [[Otokar II. Přemysl]], ki je leta 1260 dokončno prevladal. Leta 1269 je brez potomcev umrl [[Ulrik III. Spanheim]], [[koroški vojvoda]] in [[Kranjska mejna grofija|kranjski]] [[deželni knez]]. Otokar II., njegov bratranec, je takoj zasedel spanheimske posesti. Leta 1272 je Otokar II. z izvolitvijo za [[Generalni poglavar|generalnega poglavarja]] prevzel oblast še v [[Furlanija|Furlaniji]] in s tem obvladal celotno ozemlje od Češke do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Otokar II. je naletel na odpor preostalega visokega plemstva. Rimsko-nemški kralj [[Rudolf I. Habsburški]] je zahteval vrnitev novopridobljenih Otokarjevih posesti. Spor se je razrešil leta 1278 z [[Bitka na Moravskem polju|bitko na Moravskem polju]], v kateri je Otokar II. izgubil življenje. Potolkli so ga sorodniki [[Siegfrieda Marenberškega]], štajerskega plemiča, ki ga je Otokar II. dal usmrtiti brez sodnega procesa. Po padcu Otokarja II. se je na tem prostoru vzpostavilo ravnotežje med [[Habsburžani]] in [[Goriški grofje#Majnhardinci (tirolska veja)|majnhardinsko vejo Goriških grofov]]. Rudolf I. je leta 1282 Avstrijo in Štajersko podelil v fevd sinovoma Albrehtu in Rudolfu II., Koroško v fevd Goriškim, Kranjsko pa Goriškim v zastavo. Ko so Goriški-Majnhardinci leta 1335 izumrli, so za njimi dedovali Habsburžani. Leta 1374 so dedovali dve manjši deželi, ki so si ju ustvarili pripadniki [[Goriški Grofje#Albertinci (goriška veja)|albertinske veje Goriških grofov]], [[Pazinska grofija|Pazinsko grofijo]] v [[Istra|Istri]] in [[Slovenska marka|Grofijo v Marki in Metliki]] v [[Bela krajina|Beli krajini]]. Njihove posesti so dosegle [[Jadransko morje]] leta 1366, ko so se jim podredili [[gospodje Devinski]], še pomembnejša pa je bila na tem območju pridobitev mesta [[Trst]] leta 1382. [[Slika:Celjski_grofje_ozemlje.PNG|thumb|Posesti Celjskih grofov sredi 15. stoletja]]Oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]] je začasno ogrozil vzpon [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Ta se je začel v drugi tretjini 14. stoletja: leta 1333 so dedovali po [[Vovbržani]]h, leta 1341 dobili [[grof]]ovski naslov, povezava s cesarjem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]] pa jim je omogočila, da so se njihove posesti razširile še na Ogrsko in [[Hrvaška|Hrvaško]]. Sigismund jih je leta 1436 povišal v [[državni knez|državne kneze]], kar je omogočilo razvoj posebne [[dežela|dežele]], [[Celjska kneževina|Celjske kneževine]]. Povišanje pa je sprožilo tudi vojno s Habsburžani, ki se je leta 1443 končala s poravnavo med [[Friderik II. Celjski|Friderikom II. Celjskim]] in [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III. Habsburškim]]. S poravnavo sta družini sklenili pogodbo o dedovanju, ki pa so jo po smrti zadnjega Celjana [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]] leta 1456 Habsburžani morali ubraniti v [[vojna za celjsko dediščino|vojni za celjsko dediščino]] (do leta 1460). {{multiple image | align = right | total_width = 500 | image1 = Boj s Turki-Valvasor.jpg | alt1 = | caption1 = Prvi [[Turški vpadi|turški vpad]] je prizadel Belo krajino (1408). Po padcu Bosne (1463) so si sledili bolj uničujoči vpadi, ki so zaobjeli tudi Kranjsko, Koroško in Štajersko (1473, 1476, 1478, 1480, 1483). Sledili so si turški vpadi v času vladanja sultana [[Sulejman I.|Sulejmana I.]], ko so Turki zavzeli Beograd (1521) in Budim (1526), ter leta 1529, ko so Turki prvič oblegali Dunaj. | image2 = Valvasor - Croatian–Slovene Peasant Revolt 1573.jpg | alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | caption2 = [[Kmečki upori na Slovenskem]]:<br />- [[Koroški kmečki upor]] (1478),<br />- [[Slovenski kmečki upor]] (1515),<br />- [[Hrvaško-slovenski kmečki upor]] (1572),<br />- [[Drugi slovenski kmečki upor]] (1635),<br />- [[Tolminski kmečki upor]] (1713). }} Leta 1461 se je Friderik III. zaradi dediščine ogrske krone zapletel v vojno z [[Ogrska|ogrskim]] kraljem [[Matija Korvin|Matijo Korvinom]] in s svojim bratom Albrehtom, ki je zahteval del avstrijske dediščine. Spopadi, ki so v glavnem potekali v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], so zajeli tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], v njih pa so cesarju precej pomagale [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijske]] čete. Končali so se z Albrehtovo smrtjo brez potomcev leta 1463. Toda leta 1469 je Štajersko, predvsem [[Štajerska (pokrajina)|Spodnjo]], močno prizadela [[fajda]] plemstva in najemniških čet z vladarjem. Tudi te spopade je spodbudil ogrski kralj. Končala se je z usmrtitvijo najemniškega poveljnika [[Andrej Baumkircher|Andreja Baumkircherja]] leta 1471. Po letu 1479 se je zaradi imenovanja [[Nadškofija Salzburg|salzburškega nadškofa]] Friderik III. znova zapletel v dolgotrajno vojno z Matijo Korvinom. Korvin je bil uspešen in njegove čete so zasedle večino Štajerske, [[Kranjska|Kranjske]], [[Reka, Hrvaška|Reko]] in vojvodino [[Avstrija (vojvodina)|Avstrijo]] ter leta 1485 vkorakale na [[Dunaj]]. Oblast nad temi deželami so Habsburžani znova dobili šele po njegovi smrti, ko je ozemlja zasedel [[Maksimilijan I. Habsburški]]. Konec srednjega veka, v 15. in 16. stoletju, so dogajanja na tem območju zaznamovali [[turški vpadi]]. Nezadovoljstvo s preslabo fevdalno obrambo zoper [[Turki|Turke]] in uvajanje novih, predvsem naturalnih davkov in tlake, so tudi na Slovenskem povzročili [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]]. Največji je 1515 zajel skoraj vse slovensko ozemlje. Iz tega leta je ohranjena ''Nova'' ''pesem kranjskih kmetov'', v kateri so zapisane prve tiskane slovenske besede. Slovenski izsek nje:<blockquote>"Stara prauda" ... "Leukhup leukhup leukhup leukhup woga gmaina".</blockquote>Leta 1518 se je v [[Innsbruck|Innsbrucku]] zvrstilo zasedanje vseh deželnih stanov dednih habsburških dežel. Na enotnem deželnem zboru so si zadali nalogo, da obrambno povežejo dedne dežele v trajno, trdno in enotno zvezo in da sodelujejo Notranjeavstrijske in Zgornjeavstrijske dežele v obrambi zoper Turkov. Na zasedanju so določili dedno celovitost habsburških dednih dežel. Leta 1572/1573 so se v skupnem uporu povezali slovenski in hrvaški kmetje. Ozadje sega v [[Zagorje|Zagorju]], kjer je k uporu prispevalo kruto ravnanje s kmeti s strani fevdalcev, ki se je odražalo v dajatvah, pretirani [[Tlaka|tlaki]], brezpravnosti podložnikov, izvajanje [[Teror|terorja]] nad kmečkim prebivalstvom.{{sfn|Adamček|1968}} Ko so številne pritožbe cesarju ostale neuslišane, so se kmetje zarotili, da bi se uprli s svojimi vrstniki v sosednjih deželah Štajerski in Kranjski ter z nižjimi sloji meščanov. Upori so se s krvavimi porazi nadaljevali vse do prve polovice 18. stoletja. == Reformacija in protireformacija == {{Več slik | image1 = Primož Trubar - Abecednik.jpg | width1 = 130 | caption1 = Trubarjev Abecednik (1550) | image2 = Dalmatinova_biblija_barva.jpg | width2 = 145 | caption2 = Dalmatinova Biblija<br />(1583) }} {{glavni|Protestantizem na Slovenskem}} Sredi 16. stoletja se je na Slovenskem razmahnila [[reformacija]] pretežno [[Luteranstvo|luteranske smeri]] in postavila temelje slovenskega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] in s tem oblikovanja slovenske jezikovne skupnosti. [[Primož Trubar]] je leta 1550 izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku, ''[[Abecedarium|Abecednik]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]''. [[protestantizem|Protestanti]] so izdali še ok. 50 drugih knjig v slovenščini, med drugim je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovensko slovnico (''[[Zimske urice proste|Articae Horulae]]'' (1584), leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] izdal prevod celotnega ''[[Sveto pismo|Svetega pisma]]''. Kot slovenski protestanti so delovali tudi [[Jurij Juričič]], [[Matija Klombner]], [[Sebastijan Krelj]], [[Felicijan Trubar]], [[Andrej Savinec]] idr. Katoličani prav tako v tej epohi niso bili nedejavni. [[Lenart Pachernecker]] je leta 1575 izdal prvi (danes neohranjeni) slovenski katoliški katekizem, [[Anton Vramec|Antol Vramec]] pa je izdal prvo slovensko zgodovinsko knjigo ''Kronika''. Delovali so tudi [[Janez Čandek]], [[Andrej Recelj]] idr. V začetku 17. stoletja sta knežji absolutizem in [[katoliška cerkev]] v procesu [[Protireformacija|protireformacije]] in katoliške prenove zatrli protestantizem in hkrati za nekaj časa zavrli [[književnost]] v slovenskem jeziku. To je uresničeval predvsem ljubljanski škof [[Tomaž Hren]]. == Obdobje baroka == Po koncu protireformacije je [[Katoliška cerkev]] skupaj z habsburško oblastjo utrjevala vero in graščine, gradila cerkve in samostane, pri čemer so pomembno vlogo imeli [[jezuiti]]. Slovenske dežele so bile posredno prizadete tudi zaradi [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]] (1618–1648) in kasnih spopadov proti [[Osmansko cesarstvo|Turkom]]; prebivalstvo je bilo precej obremenjeno z davki, prispevki za vojsko in utrjevanjem graščin. Kulturno obdobje baroka je bilo zelo plodno. Najpomembnejši predstavnik (na Slovenskem) tega časa je bil [[Janez Vajkard Valvasor]] (1641–1693), ki je v svojem monumentalnem delu ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'' zbral podrobne opise mest, gradov, običajev, narave, sakralnih objektov in zgodovinskih dogodkov. Njegovo delo je postalo referenca za razumevanje slovenskega prostora in kulture ter prispevalo k evropski prepoznavnosti slovenskih dežel. Prav tako pomembni predstavniki so bili: [[Janez Ludvik Schönleben]] (1618–1681), zgodovinopisec, [[Janez Krstnik Dolnitscher|Janez Krstnik Dolničar]] (1626–1692), pravnik in župan Ljubljane, [[Janez Svetokriški]] (1647–1714), avtor, pridig in pisec, [[Romuald Štandreški]] (1676–1748), kapucin in pridigar idr. == Terezijanska in jožefinska doba == [[Slika:AvI Provinz Innerösterreich.jpg|thumb|left|Dežele Notranje Avstrije leta 1794<br />(pred Napoleonovimi osvojitvami)]] {{glavni|Habsburška monarhija#Terezijanske in jožefinske reforme}} V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765–1790), ko je bila med drugim uvedena tudi splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774), se je s kulturno jezikovno akcijo slovenskih izobražencev začenjalo oblikovanje ideje o obstoju posebnega [[Slovenci|slovenskega naroda]]. Oba vladarja sta izvedla še številne druge reforme, vendar je moral Jožef II. nekatere najbolj radikalne razveljaviti še pred svojo smrtjo. Med pomembnejšimi ukrepi, ki so se obdržali, sta [[nevoljniški patent]], ki je podložnikom podelil osebno svobodo, in [[tolerančni patent]], ki je znova dovolil naselitev Judov in protestantov. Marija Terezija je tudi izpeljala prvi popis prebivalstva (1754), uvedla je obvezno sajenje krompirja (1767) in ukinila med-deželne carine (1775). Jožefa II. je kratko nasledil njegov brat, zmerni reformist [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] (1790–92), tega pa konservativni sin [[Franc II. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] == Pod Francozi == [[Slika:Italija 1810 Slovenscina.png|thumb|Ilirske province]] Ob koncu 18. stoletja so slovenske dežele dosegli spopadi v [[francoske revolucionarne vojne|francoskih revolucionarnih vojnah]]. Leta 1797, ob koncu [[vojna prve koalicije|vojne prve koalicije]], so francoske čete za kratek čas zasedle tudi del današnjega slovenskega ozemlja. Ob podpisu [[campoformijski mir|campoformijskega miru]] je celotno slovensko etnično ozemlje prišlo v okvir [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], saj so Habsburžani v zameno za [[Lombardija|Lombardijo]] in [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijsko Nizozemsko]] dobili nekdanjo [[Beneška Istra|beneško Istro]] in [[Benečija|Benečijo]]. Po [[vojna tretje koalicije|vojni tretje koalicije]] in podpisu [[bratislavski mir|bratislavskega miru]] (1805) je monarhija izgubila tudi obe pokrajini, ki sta pripadli francoskemu [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]]. Po novem porazu [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] s [[schönbrunnski mir|schönbrunnskim mirom]] habsburški monarhiji iztrgal jugozahodne slovenske dežele (do [[Sava|Save]]) in na ozemlju zahodne Koroške, Kranjske, Goriške, [[Trst]]a, [[Istra|Istre]], [[Dalmacija|Dalmacije]], [[Hrvaška|Hrvaške]] južno od Save, in Vzhodno Tirolsko ([[Okraj Lienz|Osttirol]]) ustanovil [[Ilirske province]] (1809–1813) z glavnim mestom Ljubljano. Province so bile popolnoma odvisne od [[Prvo francosko cesarstvo|Francije]], čeprav so bile njen sestavni del samo administrativno. Motivi za njihovo ustanovitev so bili predvsem strateški in gospodarski (kopenska povezava z [[Osmanski imperij|Osmanskim imperijem]], blokada [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega]] dostopa do Sredozemlja). Kratkotrajna francoska vladavina je spremenila davke, uvedla reforme prava ([[Code Napoleon]]) in izboljšala položaj slovenščine v šolah, fevdalizma pa ni odpravila, čeprav je to načrtovala. Propad Napoleonove politične tvorbe (Ilirske province), je bila prva priložnost za južnoslovanske narode, da bi se združili v eno državo, saj so se ravno v tistem obdobju [[Srbi]] osvobajali izpod Osmanskega imperija. Za združitev "južnoslovanskih plemen" je bilo nato potrebnih nadaljnjih sto let, do konca 1. svetovne vojne. Skozi celotno 19. stoletje pa sta se kljub temu razvijala slovenski jezik in narodna zavest, kar je kasneje, v 20. stoletju vplivalo na kulturni in politični pristop Slovencev do jugoslovanske države. Izboljšan položaj slovenščine in nekateri drugi vplivi francoske zasedbe približno polovice današnje Slovenije, pa tudi vplivi idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]] so pospešili oblikovanje zavesti o obstoju slovenskega naroda. Že pred francosko zasedbo so intelektualci, mdr. [[Anton Tomaž Linhart]] v zgodovinopisju in dramatiki, [[Jernej Kopitar]] v jezikoslovju, [[Valentin Vodnik]] v šolstvu, uredništvu pomembnega častnika [[Lublanske novice|Lublanske novize]] pripomogli k uveljavljanju predstave o etnični enotnosti slovanskih (slovenskih) prebivalcev Kranjske, južnega dela Štajerske, Koroške, Goriške in dela Istre ter tržaškega zaledja. Vendar je bilo takšno prepričanje značilno predvsem za del izobražencev, med širšim slojem pa je kratka francoska zasedba ostala v spominu predvsem po visokih davkih, spremembi tradicionalnih trgovskih tokov in slabi gospodarski situaciji, ki so bili posledica Napoleonovih vojn z evropsko koalicijo. == Predmarčna doba == {{glavni|Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi}} [[Slika:Kmetijske in rokodelske novice.jpg|thumb|left|Leta 1843 so začele izhajati [[Kmetijske in rokodelske novice]],<br /> ki so pomembno prispevale pri oblikovanju [[Slovenščina|enotnega slovenskega knjižnega jezika]] in prepričanja o pomenu [[narod|slovenskega naroda]]]] [[Slika:Austrian kingdom of illyria.png|thumb|Ilirsko kraljestvo (1822-1849)]] V 30. in 40. letih 19. stoletja so slovensko govoreče izobražene elite z redkimi izjemami zavrnile ideologijo [[ilirizem|ilirizma]], ki je predvidevala nastanek enega južnoslovanskega (''ilirskega'') naroda in skupnega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] ter za tisti čas še nekoliko utopično, tudi nastanek južnoslovanske države. Prepričanje o posebni slovenski identiteti je izviralo predvsem iz verovanja v obstoj slovenske jezikovne skupnosti, ki je bila utemeljena na književni tradiciji iz časa delovanja slovenskih protestantov v 16. stoletju, ter na tedanji živahni slovstveni dejavnosti. Vrednost slovenskega jezika je dvignilo zlasti delovanje [[pesnik]]a [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki je dokazal, da je slovenščina primerna tudi za visoko kulturo. Poleg tega je individualnost slovenščine dokazovala tedanja [[slavistika]] (Jernej Kopitar, [[Pavel Jozef Šafárik]]). Ker je tedaj veljalo, da so jezikovne skupnosti enake narodom, se je med izobraženci vse bolj širilo prepričanje o obstoju slovenskega naroda. V predmarčni dobi se je nadaljevala modernizacija vasi in začela [[industrializacija]]. Velika pričakovanja je vzbudila zlasti gradnja [[Južna železnica|Južne železnice]], ki je povezovala Dunaj in Trst ter je potekala čez slovenske dežele. V evropski [[Revolucije leta 1848|pomladi narodov]], marca in aprila 1848 je nastal prvi slovenski politični program imenovan »[[Zedinjena Slovenija]]«, ki je zahteval združitev vseh dežel, naseljenih s Slovenci, v kraljestvo Slovenija, znotraj Avstrijskega cesarstva. Hoteli so, da bi bil slovenski jezik enakopraven v šolah, uradih in na javnih površinah. == V ustavnem obdobju == [[Slika:Austria-Hungary-sl.png|thumb|Dežele Avstro-Ogrske po 1867]] Leta [[1867]] so slovenski poslanci na deželnih volitvah na [[Kranjska|Kranjskem]] že dobili večino. Tega leta je z razdelitvijo države na ogrski in avstrijski del, nastala [[Avstro-Ogrska]]. Večji del današnjega slovenskega ozemlja je ostal v [[Cislajtanija|avstrijskem delu monarhije]], le [[Prekmurje]] je ostalo v [[Translajtanija|ogrskem]]. Že leta 1866, ko je Avstrija izgubila vojno z [[Italija|Italijo]] in [[Prusija|Prusijo]] si je Italija priključila [[Benečija|Benečijo]]. [[Beneški Slovenci]] so tako prišli pod Italijo, kar je potrdil formalni [[plebiscit]]. Slovenska politična gibanja v tem času je zaznamoval najprej skupni narodnostni boj vseh Slovencev (obdobje [[slogaštvo|slogaštva]]), kasneje pa so se poglabljala politična razhajanja, zlasti v 80. in 90. letih 19. stoletja, ki je bilo obdobje [[kulturni boj|kulturnega boja]] med [[politični katolicizem|katoliško]] in [[liberalizem|liberalno]] strujo [[meščanstvo|meščanskih]] politikov. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] se uveljavljajo tudi [[socialdemokracija|socialdemokratska]] politična združenja, ki so jih vodili razumniki, sodelavce pa iskali med vse številčnejšim delavstvom. Predvsem v začetku 20. stoletja so se precej okrepila prizadevanja za državnopravno in tudi kulturno povezovanje z Južnimi Slovani, predvsem s [[Hrvati]]. Zamisel o [[trializem|trialistični]] preureditvi Avstro-Ogrske, s katero bi Hrvati, Slovenci in Srbi v monarhiji dobili posebno državno enoto je imela pristaše v katoliškem in liberalnem taboru, med izobraženci so se mnogi zavzemali za tesno kulturno in jezikovno povezovanje z ostalimi slovanskimi narodi v monarhiji, ter celo za opustitev slovenskega jezika ([[neoilirizem]]). == Prva svetovna vojna == {{glavni|Prva svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Austrianinf.jpg|thumb|left|Avstrijska pehota v 1. svetovni vojni]] Prva svetovna vojna je Slovencem prinesla velike žrtve, zlasti dvanajst bitk na Soči. V avstro-ogrsko vojsko je bilo vpoklicanih več sto tisoč slovenskih rekrutov, več kot 30.000 pa jih je umrlo. Več sto tisoč Slovencev iz [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške in Gradiške]] je bilo naseljenih v begunska taborišča v Italiji in Avstriji. Medtem ko so bili begunci v Avstriji deležni dostojnega ravnanja, so bili slovenski begunci v italijanskih taboriščih obravnavani kot državni sovražniki, med letoma 1915 in 1918 pa jih je več tisoč umrlo zaradi podhranjenosti in bolezni. Slovenci so že poskušali urediti svoj narodni položaj v skupni državni enoti s Hrvati in Srbi v okviru habsburške monarhije. Zahtevo, znano kot [[majniška deklaracija (1917)|Majniška deklaracija]], so podali slovenski, hrvaški in srbski poslanci v [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|dunajskem parlamentu]] spomladi [[1917]]. Vladajoči krogi habsburške monarhije so zahtevo sprva zavrnili, poznejše pobude vlade za federalizacijo monarhije (npr. oktobrski manifest cesarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla I.]]) pa je zavrnila večina slovenskih politikov, ki se je že nagibala k neodvisnosti. Ohranitev reformirane države je najdlje zagovarjal nekdanji načelnik [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in zadnji [[Kranjska|kranjski]] [[deželni glavar]], [[Ivan Šusteršič]], ki pa je imel le malo pristašev in vpliva. == Obdobje med obema vojnama == {{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945}} [[Slika:Rudolf Maister 1910s (2).jpg|thumb|left|[[Rudolf Maister]]]] Po porazu Avstro-Ogrske in [[centralne sile|centralnih sil]] sta hrvaški [[Sabor]] v Zagrebu in Ljudski zbor v Ljubljani [[29. oktober|29. oktobra]] [[1918]] razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Major [[Rudolf Maister]] je 1. novembra 1918 v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom razglasil Maribor in Spodnjo Štajersko za posest Države SHS in s prevzemom vojaškega poveljstva nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko zagotovil pripadnost Spodnje Štajerske Sloveniji. Nevarnost napada Italije, ki je na podlagi [[londonski sporazum (1915)|londonskega sporazuma]] iz leta 1915 zasedla [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in dele [[Dalmacija|Dalmacije]], po vojni še ne definirane meje, odsotnost mednarodnega priznanja in pritisk [[Srbi|Srbov]] po združitvi v skupno državo, so povzročili da se je [[1. december|1. decembra]] [[1918]] Država SHS združila z [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], katera se je [[3. oktober|3. oktobra]] [[1929]] preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Leta [[1919]] so jugoslovanske čete zasedle [[Prekmurje]] in ga priključile Kraljevini Jugoslaviji. [[Slika:Abstimmungsgebietekaernten.jpg|sličica|Plebiscitni coni Koroške; A in B s pogoji za volilno pravico.]] Po [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra [[1920]] je večina dežele [[Vojvodina Koroška|Koroške]] pripadla [[Avstrija|Avstriji]]. S podpisom [[rapalska pogodba|rapalske pogodbe]] ([[1920]]) je bila urejena meja z Italijo, ki je dobila celotno zahodno Slovenijo, kot vojni plen zaradi sodelovanja na strani Antante. Ta pogodba je od skupno 1,3 milijona prebivalcev Slovencev, na italijanski strani pustila približno 327.000 slovenskih prebivalcev. Po prevzemu oblasti v Italiji so bili fašisti podvrženi politiki nasilne fašistične italijanizacije. To je povzročilo množično izseljevanje Slovencev, zlasti srednjega razreda, iz Slovenskega primorja in Trsta v Jugoslavijo in Južno ter Severno Ameriko. Tisti, ki so ostali, so organizirali več povezanih mrež pasivnega in oboroženega odpora. Najbolj znana je bila militantna antifašistična organizacija TIGR, ustanovljena leta 1927 za boj proti fašističnemu zatiranju slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Julijski krajini. Večinski del slovenskega naroda v jugoslovanski državi, ki je bila popolnoma centralistično urejena, ni užival nobene ustavnopravne avtonomije, je pa zaradi kompaktne etnične naselitve in zaradi prevlade politične stranke SLS, ki se je zavzemala za avtonomijo, so tedaj Slovenci dejansko živeli dokaj avtonomno narodno življenje, ki ga tudi centralistična beograjska zakonodaja ni mogla spodnesti. Slovenija se je gospodarsko in kulturno dobro razvijala. V njenem političnem življenju pa je do uvedbe [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarske diktature]] ([[1929]]) vladal hud boj med [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovensko ljudsko stranko]] in liberalno Jugoslovansko demokratsko stranko. == Druga svetovna vojna == {{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Plakat KPS Slovenci združimo in branimo se!.jpg|thumb|left|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]] [[Slika:Adolf_Hitler_v_Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]] Ko so k trojnemu paktu leta 1940 pristopile tudi Madžarska, Bolgarija in Romunija, se je močno povečal pritisk na Jugoslavijo, da bi tudi pristopila k paktu, za kar si je prizadeval Hitler, ki si je pred napadom na SZ želel zaščiti južni bok. Tako je prišlo 25. marca 1941 do podpisa pogodbe Kraljevine Jugoslavije z Nemčijo, čemur je dva dni kasneje, 27. marca, sledil puč, ki ga je vodil letalski general [[Dušan Simović]]. Regent knez Pavel je bil odstavljen in oblast je bila dodeljena mlademu prestolonasledniku [[Peter II. Karađorđević|Petru II.]]. Začasno vodenje vlade pa je prevzel Simović. Hitlerju se Jugoslavija ni zdela več zanesljiva partnerica, zato so Nemci in njihovi zavezniki 6. aprila 1941 po načrtu Marita, brez vojne napovedi napadli Kraljevino Jugoslavijo. S tem se je začela druga svetovna vojna v Jugoslaviji in tudi na Slovenskem. Odpor jugoslovanske kraljeve vojske je bil zgolj simboličen, saj so zaradi počasne mobilizacije uspeli zbrati le polovico nabornikov pa tudi vojaška oprema in doktrina Srbije iz [[balkanski vojni|balkanskih vojn]] in [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sta bili zastareli. Tako so nemške čete 10. aprila že dosegle [[Zagreb]] in 12. aprila [[Beograd]]. Italijanska vojska je svoj napad začela šele 11. aprila, ko se je vključila tudi Madžarska. Tedaj je bila nemška vojska že v [[Karlovec|Karlovcu]]. Italijanska vojska se je razcepila na dva dela: en del je prodiral proti Ljubljani in naprej preko Kočevja, drugi del pa je prodiral preko Dalmacije. Nemška vojska je vdrla tudi iz Bolgarije in z mobiliziranimi enotami zlahka preprečila umik Jugoslovanske vojske na solunsko fronto. Kmalu po napadu je nastal slovenski [[Narodni svet]] pod vodstvom [[Marko Natlačen|Marka Natlačena]], ki je pozival k mirni predaji orožja in vdaji okupatorju. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je Madžarska zasedla večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Pod oblastjo [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]] se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]], [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]], [[Jesenice na Dolenjskem]], [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za ozemlje veliko približno 20 kvadratnih kilometrov, na katerem je takrat živelo približno 800 prebivalcev. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[Mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. [[File:Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif|thumb|Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945. Mejne črte in zasedbena ozemlja.]] Italijani so na svojem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so vsa nepolitična, kulturna in športna društva. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje . . . Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev’’. Cit. v Marco Cuzzi, ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Roma, 1998, s. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.<ref>Božidar Jezernik, ''Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med drugo svetovno vojno'', Ljubljana, 1997, s. 557-558.</ref> Da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal 1. marca 1942 general [[Mario Roatta]].<ref>Angelo del Boca, ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, 2005, s. 234-243.</ref> {{Citatni blok|''"Pokončati je treba vse moške, tega prekletega plemena"'' |(Benito Mussolini, šef italijanske vlade, v Gorici 31. julija 1942)<ref>Alojz Zidar, ''Slovenski narod pomni in obtožuje'', Koper, 1999.</ref>}} [[File:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|thumb|left|Že 21. aprila 1941 je Richard Heidrich, poveljnik nemške tajne službe Sicherheitsdienst izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. — Na sliki: Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]]Nemška oblika zasedbe je bila najhujša. Nemci so prepovedali vse slovenske časopise, nemški jezik so v šole uvedli kot učni jezik, odrasle so nasilno vpisovali v [[Štajerska domovinska zveza|Štajersko domovinsko zvezo]] (na Štajerskem) in [[Koroška ljudska zveza|Koroško ljudsko zvezo]] (na Koroškem) oz. v njune oborožene oddelke. Uradovalni jezik je prav tako postala nemščina. Odvzeli so 600 otrok, ki so po videzu zadoščali kriterijem [[arijska rasa|arijske rase]] in jih dodelili organizaciji [[Lebensborn]], uvedli so nacistične zakone, kasneje so začeli z vojaško mobilizacijo prebivalstva, kar je bilo v nasprotju z [[mednarodno pravo|mednarodnim pravom]]. [[Slika:Gregorij_Rožman_and_Emilio_Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]] Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno) zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije so škof [[Gregorij Rožman]] in mnogi slovenski politiki izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaborirali z okupatorji]] in jim ovajali ter izročali privržence OF.[[File:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|100x100px|Prapor OF SN]] [[Slika:Seja_lO_OF_Slovenije_leta_1944_v_Dohliču.jpg|sličica|Seja IO OF Slovenije leta 1944 v [[Dohlič|Dohliču]] ([[Bela Krajina]])]] 26. aprila 1941, je bila v Ljubljani ustanovljena [[Protiimperialistična fronta]] (ob napadu Nemčije na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] preimenovana v [[Osvobodilna fronta Slovenskega naroda|Osvobodilno fronto slovenskega naroda]]). Njen namen je bil organiziran oborožen odpor proti okupatorju in osvoboditev slovenskega ozemlja. Ustanovne skupine te fronte so bile: ilegalna Komunistična partija Slovenije, del [[krščanski socialisti|krščanskih socialistov]], demokratični del liberalnega [[Sokol (društvo)|telovadnega društva Sokol]] in del nepovezanih levo usmerjenih kulturnikov. V spomin na ta dogodek je bil določen 27. april kot praznik dneva upora proti okupatorju. 22. junija je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo partizanskih sil in na isti dan so bile objavljena [[Osvobodilna fronta#Gesla OF|Gesla osvobodilnega gibanja OF]]. 1. novembra 1941 so bile objavljene tudi [[Osvobodilna fronta#Temeljne točke OF|Temeljne točke OF]], katerih 8. in 9. točka sta bili napisani pod vplivom [[atlantska listina|atlantske listine]]. Kot odgovor na trans, ki ga je ob Hitlerjevem obisku tri dni pred tem doživela večina mariborskih Nemcev, so 29. aprila 1941 protinacistično razpoloženi slovenski mladinci pod vodstvom Bojana Ilicha v Volkmerjevem prehodu v Mariboru zažgali dva osebna avtomobila nemške civilne uprave, kar je bila prva odporniška diverzantska akcija v nemško-okupirani Sloveniji. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantsko-protikomunistični tabor zavračal sodelovanje z njo in se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi v spopadih med Roško ofenzivo,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} [[Slika:Lev_Rupnik,_Erwin_Rosener_and_Gregorij_Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]] Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti ustanovili [[Slovensko domobranstvo]], paravojšako in novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Leta 1943 je na Kočevskem nastalo znatno osvobojeno ozemlje na katerem je OF organizirala [[Kočevski zbor]], na katerem je izvolila najvišji organ slovenske države, sprejela odločitev o priključitvi Primorske Sloveniji in izvolila delegacijo za [[Drugo zasedanje AVNOJ-a|II. zasedanje]] [[AVNOJ]]-a.{{bar box |width = 420px |float = right |title = <span style>"Priključitev" Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji</span> |titlebar = #ddd |caption =<span style>[[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|right|200px|]]Vrhovni plenum [[Osvobodilna fronta|OF]] je takoj po kapitulaciji Italije, 16. septembra 1943, proglasil priključitev Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref></span>}} [[Slika:Osvoboditev_Ljubljane_1945.jpg|alt=|levo|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).]] Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske (in s tem slovenske) partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam t. i. amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Velikonemškega rajha maja 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala Italiji. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli oz. osvobodili tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Slika:Alexandra_Löhra_peljejo_v_štab_14._divizije.jpg|sličica|Vrhovnega poveljnika nemške vojske v jugovzhodni Evropi, [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. S to bitko se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast. Ob koncu maja je britanska vojska – pod pretvezo, da pripadnike [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]] pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško – vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti obračunali s svojimi nasprotniki, jih ustrelili in vrgli v jame in brezna.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref> [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih je bilo največ nekdanjih domobrancev ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd) (11.616). Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 žrtev nemške manjšine, ki naj bi bili člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Doslej je evidentiranih okoli 700 grobišč v današnji Republiki Sloveniji. == Nastanek federativne Jugoslavije == {{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991}} [[Zbor odposlancev slovenskega naroda]] v Kočevju (oktober 1943) se je odločil za vključitev Slovenije v novo Jugoslavijo, ki je bila ustanovljena na zasedanju [[AVNOJ]] v [[Jajce, Bosna|Jajcu]] novembra 1943. Na tretjem zasedanju [[AVNOJ|AVNOJ-a]] v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime ''Demokratična federativna Jugoslavija'' (DFJ). Ime se je namerno izognilo omembi državne ureditve nove države, kar naj bi skladno s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]], podpisanem na [[Vis|Visu]] 16. junija 1944. Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, kjer meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala [[Ljudska fronta]], katere nosilec je bil Tito. 29. novembra 1945 je ustavodajna skupščina razglasila republiko in spremenila ime države v ''Federativna ljudska republika Jugoslavija''. Slovenija se je takrat imenovala ''Ljudska republika Slovenija''. 17. decembra 1945 je predsedstvo [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS-a]] sprejelo zakon o [[Agrarna reforma|agrarni reformi]] in kolonizaciji, s katero so podržavili zemljo tujcev, [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], bank in podjetij, okupatorjevih sodelavcev in veleposestnikov. Na ta način so podržavili 266.500 [[Hektar|ha]] zemlje, od katerih sta dve tretjini postali last države, preostalo tretjino pa so razdelili majhnim kmetom. Ustanavljati so se začele [[Zadruga|zadruge]], s čimer se je v Sloveniji začela kolektivizacija.<ref name="Slovenska zgodovina">{{navedi knjigo |title=Slovenska zgodovina v besedi in sliki|year=2003|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana}}</ref> Decembra 1946 je podržavljanju zemlje sledilo še podržavljanje podjetij. V letu 1946 so nacionalizirali okoli 500 podjetij, leta 1948 pa še dodatnih 700. V naslednjem letu se je v celotni Jugoslaviji začela izvajati prva [[petletka]], ki je imela za cilj elektrifikacijo in industrializacijo države.<ref name="Slovenska zgodovina" /> Hkrati s tem so začeli v nekaterih podjetjih v Sloveniji uvajati samoupravljanje, ki so ga nato junija 1950 tudi uzakonili. Slovenija je 17. januarja 1947 med prvimi sprejela republiško ustavo, ki je uzakonjala [[Republiška vlada|republiško vlado]], ministrstva in [[Skupščina|skupščino]]. Volivci pa so hkrati volili tudi zvezne predstavnike. Kljub vsemu je bila v Jugoslaviji težnja po prevladi centralizma očitna tudi na področju jezika. V armadi se je kot edini poveljevalni jezik uzakonila srbohrvaščina, saj naj bi bila armada nadnacionalna in eksteritorialna. Prav tako se je kot uradni in sporazumevalni jezik na zvezni ravni uporabljala samo srbohrvaščina, slovenščina pa je imela veljavo le na ozemlju Slovenije. 28. junija 1948 je Stalin v posebni [[Resolucija|resoluciji]] obtožil [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ) za oddaljevanje od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], ter sovražen odnos do [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR) in jo izključil iz te organizacije. Resničen razlog za spopad je bil spor med Stalinom in [[Josip Broz - Tito|Titom]], ker je slednji po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] želel večjo stopnjo samostojnega odločanja v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] [[Politika|politiki]]. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko [[Balkan|balkansko]] [[Federacija|federacijo]] vključno z [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Albanija|Albanijo]], kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Ko Tito kljub zahtevam Stalina ni želel odreči vojaške podpore [[Partizani|partizanom]] na severu [[Grčija|Grčije]], ki so po koncu druge svetovne vojne skušali v državi prevzeti oblast je prišlo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Stalin se je zavzemal, da bi lahko imel le on nadzor nad grškimi komunisti. Ker so nekateri jugoslovanski komunisti podprli Stalina je jugoslovanska oblast začela izvajati [[Aretacija|aretacije]] in [[Likvidacija|likvidacije]] tako imenovanih Informbirojevcev. Leta 1949 je Tito ustanovil [[Goli otok]], [[koncentracijsko taborišče]] za tiste, ki so ali naj bi podpirali Stalina. V času informbiroja so v Jugoslaviji izključili iz KPJ okoli 60.000 članov, medtem ko so 16.312 ljudi poslali v razna taborišča ([[Goli otok]], [[Grgur]] ...).<ref>[[Božo Repe|Repe, B.]], ''Rdeča Slovenija: Tokovi in obrazi iz obdobja socializma'', str. 32</ref> Po razkolu s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] leta 1948, je Jugoslavija začela uvajati milejšo obliko [[socializem|socializma]], katera je temeljila na [[družbena lastnina|družbeni lastnini]] in [[samoupravljanje|samoupravljanju]]. Leta [[1963]] se je FLRJ preimenovala v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), Slovenija pa v [[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]. V tem času so se začeli v Sloveniji med kulturniki in tudi med ostalimi intelektualci pojavljati dvomi o pravilnosti represivne politike, ki se je izvajala v celotni državi. Eden glavnih nasprotnikov takih metod je bil [[Edvard Kocbek]], ki je leta 1951 na kongresu [[Osvobodilna fronta|OF]] javno skritiziral državno politiko, zaradi česar so ga izključili iz partije. Njegov govor pa je kljub temu pripomogel k temu, da se je sodna in ideološka represija v državi nekoliko umirila. Slovenija se je gospodarsko hitro razvijala, posebej še v petdesetih letih, ko se je dežela močno industrializirala. Po gospodarski reformi in nadaljnji gospodarski decentralizaciji Jugoslavije v letih 1965 in 1966, se je Slovenija med vsemi šestimi republikami najhitreje približevala [[tržno gospodarstvo|tržnemu gospodarstvu]]. Slovenija je ustvarjala kar 2,5-krat večji [[družbeni produkt]] od državnega povprečja, kar je krepilo gospodarski razvoj in narodno samozavest. Ta samozavest se je kazala tako na gospodarskem kot kulturnem področju.{{Navedi vir}} [[Slika:Coat of Arms of the Socialist Republic of Slovenia.svg|thumb|102x102px|Grb SR Slovenije]] == Demokratizacija in osamosvojitev Slovenije == V povojni Jugoslaviji so sprva potekala trenja med zagovorniki centralizma na eni in federalizma na drugi strani, Slovenija pa je bila eden glavnih udeležencev teh sporov. Vendar so se v teh sporih slovenski politiki omejevali predvsem na položaj Slovenije v Jugoslaviji in niso razmišljali o osamosvojitvi Slovenije ter s tem o spremembi obsega jugoslovanske države. Začetek 1980-ih je bil v Jugoslaviji zaznamovan s [[Smrt in pogreb maršala Tita|smrtjo predsednika Josipa Broza - Tita]], maja 1980.<ref name=":0">Urbanc, N., ur. (2006), str. 10.</ref> Kmalu potem so se začele kulturne, gospodarske in politične razmere zaostrovati, kar je v desetih letih privedlo do konca SFRJ. Okrepili so se nacionalizmi posameznih narodov. Vzplamtenju nacionalizmov je botrovala gospodarska kriza in njeno neuspešno reševanje (hiperinflacija: 31 % leta 1980, 135 % leta 1987, pomanjkanje osnovnih živil (olja, sladkorja, moke, pralnega praška ter goriv – uvoz nafte je pokril le 290 dni v letu in država je uvedla sistem "par" – "nepar" ter bencinske bone). Prvo jasno zahtevo po demokratizaciji in neodvisnosti Slovenije je leta 1987 postavila skupina izobražencev v [[Nova revija 57|57. številki ''Nove revije'']].<ref name=":0" /> Množičnejše zahteve po demokratizaciji in odpor proti centralistični Jugoslaviji je sprožila aretacija in [[proces proti četverici|sodni pregon]] treh sodelavcev političnega tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' in podčastnika JLA ([[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in [[Ivan Borštner]]). Pripadniki močnega civilnega gibanja so ustvarili Odbor za obrambo četverice, ki se je kasneje preoblikoval v [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], vodil ga je [[Igor Bavčar]]. Slovenska javnost je na iniciativo odbora z množičnimi demonstracijami protestirala proti procesu sojenja četverici, a vojaške oblasti niso popustile. Vsi štirje so bili obsojeni na zaporne kazni, ki so jih kasneje slovenske oblasti zmanjšale. Zahteve po demokratizaciji in temeljiti preureditvi Jugoslavije so izražale tudi prve opozicijske stranke. Te so se sprva imenovale zveze, kot npr. [[Slovenska kmečka zveza]], ki je nastala maja 1988,<ref>Urbanc, N., ur. (2006), str. 14.</ref> in [[Slovenska demokratična zveza]], ki je nastala februarja 1989.<ref name=":1">Urbanc, N., ur. (2006), str. 16.</ref> Tudi slovenska oblast (komunisti), je začela spoznavati, da so možnosti za sožitje v Jugoslaviji vse manjše, in je začela braniti slovenske pozicije. To je bila posledica reformnih procesov v [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov]], v kateri je pod vodstvom [[Milan Kučan|Milana Kučana]] začela prevladovati t. i. prenoviteljska struja. Ta se je postopoma začela odpovedovati oblastnemu monopolu, zlasti zaradi pritiskov opozicije in konflikta z Beogradom. To odpovedovanje se je najprej izrazilo v političnem geslu o nestrankarskem pluralizmu, nato pa v sestopu z oblasti.<ref name="Enotni v zmagi" /> === Majniška deklaracija === Na protestnem zborovanju zaradi druge aretacije [[Janez Janša|Janeza Janše]] je pesnik [[Tone Pavček]] 8. maja 1989 prebral [[majniška deklaracija (1989)|majniško deklaracijo]].<ref name=":1" /> Deklaracijo so podpisali [[Društvo slovenskih pisateljev]], Slovenska demokratska zveza, [[Slovenska kmečka zveza]], Slovensko krščansko socialno gibanje, [[Socialdemokratska zveza Slovenije]], Univerzitetna konferenca ZSMS in [[Društvo slovenskih skladateljev]]. Zahteve, izražene v majniški deklaraciji, so postale temeljni program nastajajočih strank demokratične opozicije. Osnovne točke deklaracije so bile zahteve po: * suvereni državi slovenskega naroda, * samostojnem odločanju o povezavah z južnoslovanskimi narodi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope, * spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, vključno s političnim pluralizmom, * taki družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo slovenskim državljanom. Oblasti so na razglasitev skušale odgovoriti z alternativnim programom, [[temeljna listina Slovenije 1989|temeljno listino Slovenije 1989]], ki jo je [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije]] objavila 22. junija. Listina je še zagovarjala jugoslovansko državo, vendar pod pogojem, da bo dejansko federativna in demokratična. Nastajajoče opozicijske stranke, zlasti Zbor za ustavo, pa so zagovarjale doslednejše določbe o političnem pluralizmu in gospodarski suverenosti. Podpisalo jo je 420.000 ljudi, medtem ko je majniško deklaracijo podprlo nekaj več kot 100.000 podpisnikov.<ref name="Enotni v zmagi">{{navedi knjigo |editor1-last=Urbanc |editor1-first=Nataša |title=ENOTNI V ZMAGI Osamosvojitev Slovenije |date=2006 |publisher=Nova revija, [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]] |isbn=961-6580-08-6 |url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf |access-date=25. februar 2025}}</ref> === Zaostritev razmer v Jugoslaviji === Slovenski komunisti so 20. januarja 1990, potem ko niso upoštevali nobene od njihovih pobud, zapustili [[14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije|14. kongres ZKJ]], ki je tako dokončno razpadla. V času ko je začela razpadati Sovjetska zveza, so se spori med Slovenijo in federacijo stopnjevali. Vrhunec so dosegli, ko so [[Socialistična republika Srbija|srbske oblasti]] napovedale Sloveniji gospodarsko blokado zaradi slovenske podpore kosovskim Albancem na zborovanju v Cankarjevem domu januarja 1989. Ob koncu leta se je konflkikt še zaostril. Pripadniki tedanjih slovenskih policijskih sil so s hrvaško pomočjo 1. decembra 1989 v akciji imenovani "Akcija Sever" preprečili prihod več sto Miloševićevim podpornikom z avtobusi iz Srbije v Ljubljano na "miting resnice", kjer naj bi z demonstracijami skušali očrniti tedanjo oblast, ker je nasprotovala srbski centralistični politiki. Prepoved in preprečitev mitinga sta dodatno zaostrili odnose med oblastmi v Sloveniji in Srbiji.<ref>Urbanc, N., ur. (2006), str. 22.</ref> Marca 1990 je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost, aprila je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva zmagal [[Milan Kučan]], na parlamentarnih volitvah pa je s 126 poslanskimi sedeži proti 240 zmagala organizirana opozicija-DEMOS, ki jo je sestavljala večina opozicijskih strank. Te stranke so bile: Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Krščanski demokrati, Zeleni, Slovenska kmečka zveza. Predsednik skupščine je postal [[France Bučar]], vlado je sestavil krščanski demokrat [[Lojze Peterle]], ker je njegova stranka znotraj Demosa dobila največ glasov. Najmočnejši opozicijski stranki sta bili prenovljena komunistična in liberalna, v parlament pa je od prejšnjih družbenopolitičnih organizacij prišla tudi socialistična stranka (nekdanja SZDL). Slovenska skupščina se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo že julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več; odpravila je tudi slovensko delegacijo v zveznem zboru skupščine SFRJ. Še pred prvimi večstrankarskimi volitvami (7. marca) so bila sprejeta dopolnila k slovenski ustavi; iz imena republike je bila črtana beseda »socialistična«, z deklaracijo o urejanju razmerij, ki imajo splošen pomen za Slovenijo, pa je bila načelno razglašena samostojnost na gospodarskem področju. Slovenska skupščina je 28. septembra in nato 4. oktobra (tedaj je bil sprejet ustavni zakon in razveljavljenih 27 jugoslovanskih zakonov) nadaljevala s sprejemanjem osamosvojitvene zakonodaje. Novi zakoni so dajali Sloveniji izključne pristojnosti pri določanju vojaškega roka in poveljevanja v teritorialni obrambi. Zvezni organi so terjali, naj Slovenija te zakone prekliče. Na podlagi zakona o SLO in družbeni samozaščiti ter z vednostjo vseh treh predsednikov (predsedstva, skupščine in vlade) sta [[Janez Janša]] in [[Igor Bavčar]] kot sekretarja za obrambo in notranje zadeve organizirala t. i. Manevrsko strukturo narodne zaščite. Oktobra 1990 so pripadniki JLA zasedli štab TO v Ljubljani. Njegov dotedanji poveljnik Ivan Hočevar je ostal lojalen JLA, zato ga je predsedstvo RS zamenjalo; njegov naslednik je postal [[Janez Slapar]].<ref name="Enotni v zmagi"/> === Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije === {{glavni|Plebiscit o samostojnosti Slovenije}} V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Pred tem je Slovenija drugim republikam ponujala predlog konfederalne pogodbe, ki pa so jo vse razen Hrvaške zavrnile. Del političnih strank, zlasti v Demosu, je odnos do Jugoslavije zaostroval in zlasti tistim, ki so izšli iz bivših družbenopolitičnih organizacij, očital »jugoslovanarstvo«. V odnosu do Jugoslavije je bila kombinacija obeh drž produktivna: radikalnost novih strank je Jugoslavijo postavljala pred dejstvo, da se mora hitro spremeniti ali pa jo bo Slovenija zapustila. V strankarske spore je posegla [[Socialistična stranka Slovenije]] s predlogom za plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Pobudo je nato prevzel Demos in 6. decembra je skupščina sprejela zakon o plebiscitu.<ref>[https://archive.today/20120805163738/www.slovenija2001.gov.si/pot/kronologija/ Slovenija2001.gov.si - Od plebiscita do samostojnosti]</ref> Vprašanje na plebiscitnem lističu se je glasilo: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Plebiscit je bil 23. decembra, rezultati pa so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev; za samostojnost je glasovalo 88,2 % vseh volivcev. Po zakonu naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Še pred plebiscitom je skupščina objavila tudi Deklaracijo o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope, sprejela pa je tudi Izjavo o dobrih namerah (6. december 1990). Slovenska oblast je začela tudi diplomatsko akcijo, s katero je skušala drugim republikam in svetu pojasniti svoje motive pri osamosvajanju. Zagovarjala je tezo o razdružitvi in ne odcepitvi. Na zborovanju v Ljutomeru 16. decembra 1990 se je [[Jože Pučnik]] zavzel za rešitev, ki državljanstva ne bi priznala vsem, ki so na dan plebiscita imeli stalno prebivališče v Sloveniji, v izogib problemom "podobnim kninskim",<ref>"Slovenija ne more več čakati, nabralo se je preveč slabega" - zapis o razpravah na ljutomerskem taboru za samostojno Slovenijo, Ljutomer, 16.12.1990". [[Delo]], 17. decembra 1990.</ref> kar je pozneje vodilo do t. i. problematike [[Izbrisani]]h. === Zaostrovanje jugoslovanske krize === Med tem so se nadaljevala prizadevanja za rešitev vse hujše politične krize v Jugoslaviji. V začetku 1991 so se vrstila srečanja vodstev vseh republik. V začetku junija pa je zvezni premier [[Ante Marković]] slovenske poslance prepričeval, naj Slovenija ostane v Jugoslaviji. Navkljub temu je vrsta dogodkov položaj bistveno poslabšala. Srbske oblasti so januarja 1991 vdrle v jugoslovanski finančni sistem in si »sposodile« 1,4 milijarde dolarjev. [[Zvezno predsedstvo SFRJ|Zvezno predsedstvo]] je na predlog JLA sprejelo sklep o razorožitvi paravojaških oddelkov, kamor so šteli tudi Teritorialno obrambo, ki je bila sicer del jugoslovanskih oboroženih sil. Temu se je Slovenija uprla in prevzela poveljevanje nad svojo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]].<ref name="Enotni v zmagi"/> === Razglasitev neodvisnosti in dogodki po njej === [[Slika:Deklaracija ob neodvisnosti 1991 str. 1.jpg|thumb|left|Deklaracija ob neodvisnosti - 25. junija 1991]] [[Slika:Tank01vojna za slo barikade.jpg|thumb|Tank JLA med prebijanjem barikade v [[Ljubljana|Ljubljani]].]] [[Slika:Bankovec 1000-2000-front.jpg|thumb|Ko je 8. oktobra 1991 prenehal veljati [[Brionski moratorij]], je Slovenija lahko uvedla lasten denar: Tolar]] 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije]], [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|Deklaracijo o neodvisnosti]] in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je že dan po osamosvojitvi poskusila s silo zatreti slovensko samostojnost. S tem se je začela [[desetdnevna vojna]], v kateri sta slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] in takratna slovenska Milica porazili JLA. Generalštab JLA se je moral sprijazniti z kolapsom vojske in navkljub resnim grožnjam in ultimatom, so opustili kampanjo v Sloveniji in sedli za pogajalsko mizo. Pogajanja so bila na Brionih in so se končala z podpisom [[Brionska deklaracija|brionske deklaracije]]. 18. julija je predsedstvo SFRJ sprejelo odločitev, da se JLA z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Oktobra 1991 je odšel iz Slovenije zadnji vojak [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]].<ref name="Enotni v zmagi"/><br /> == Samostojna Republika Slovenija == [[Slika:Coat of Arms of Slovenia.svg|128x128px|Grb Republike Slovenije|alt=Grb Republike Slovenije|sličica]] Novembra 1991 je bil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Skupščini]] sprejet zakon o denacionalizaciji, decembra pa nova ustava. [[Evropska unija]] je Republiko Slovenijo priznala sredi januarja 1992, [[Organizacija združenih narodov|OZN]] pa jo je sprejela med članice maja 1992. [[Demos]] je razpadel, aprila 1992 je bila izglasovana nezaupnica Lojzetu Peterletu, nasledil ga je [[Janez Drnovšek]],<ref name="Enotni v zmagi"/> ki je ostal na oblasti tudi po volitvah 1992 in 1997. Mandat predsednika republike pa so volivci dvakrat zaporedoma podelili Milanu Kučanu (1992–1997 in 1997–2002). Med tem je februarja 1999 je začel veljati pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, Slovenija je 29. marca 2004 postala članica zveze [[NATO]], 1. maja 2004 pa tudi Evropske unije. 1. januarja 2007 je prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. V prvem poletju leta 2008 pa je predsedovala [[Evropski svet|evropskemu svetu]] v EU. Ponovno je predsedovala evropskemu svetu v EU leta 2021. V obeh obdobjih je vladal premier Janez Janša. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == Dvajseto stoletje [http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110925050954/http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html |date=2011-09-25 }} == Literatura == <div class="references-small"> * Curta, Florin (2001). ''The Making of Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region c. 500-700.'' USA, Cambridge University Press. * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * Čepič, Zdenko, et al. (1979). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP Zgodovina Slovencev]''. Ljubljana, Cankarjeva založba. * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Grafenauer, Bogo (2000). ''Karantanija: izbrane razprave in članki.'' Ljubljana, Slovenska matica. * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]], ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana, 2003. * {{cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani - Die Alpenslawen''. Ljubljana * [[Vasilij Melik|Melik, Vasilij]] in [[Ferdo Gestrin]] (1966). ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana.. * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana. * Simoniti, Vasko in Peter Štih (1996). ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva''. Celovec * [[Peter Štih|Štih, Peter]] (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * [[Peter Vodopivec|Vodopivec, Peter]] (2006). ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja''. Ljubljana: Modrijan. {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije|*]] r1oupatparee4pdjlvymargv158rhxw 6684651 6684647 2026-06-03T15:38:53Z MaksiKavsek 244409 np, pp 6684651 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zemljovid Slovenske dezele in pokrajin.jpg|thumb|right|280px|''Zemljovid slovenskih dežel in pokrajin'', [[Peter Kozler]], 1853.]]{{Več sklicev}} {{Lektura}} {{Zgodovina Slovenije}} '''Zgodovina Slovenije''' je [[zgodovina]] vseh prebivalcev na ozemlju današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni soseščini od [[Prazgodovina|prazgodovine]] do danes. Ime ''Slovenija'' (v današnjem pomenu) se po do zdaj znanih podatkih prvič pojavi v zapisu, ki je približno enak današnjemu, leta 1810 v pismu [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/kako-je-rasla-se-rodila-slovenska-samostojnost-1-del|title=Kako je rasla in se rodila slovenska samostojnost (1. del)|date=2024-06-20|accessdate=2025-09-26|website=druzina.si|last=Janežič|first=Helena}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Granda|first=Stane|authorlink=|year=|title=Vloga glasbe, zlasti petja, v rasti slovenske narodne zavesti (do leta 1848)|publisher=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLYSY9O|id=|cobiss=}}</ref> Med leti 1814 in 1816 se ime pojavi v pesmi Valentina Vodnika ''Slovenia svelizhana''.<ref>NUK, rokopisni oddelek, Vodnikova zapuščina - Ms 519, 44 – 45, 46 – 47, 48 – 49, 50 - 51 in Ms 540, št. 3 – Illyria magnificata, Slovenia svelizhana</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}}</ref> Leta [[1834]] se pojavi v knjigi ruskega zgodovinopisca [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurija Venelina]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Starodavni in današnji Slovenci|last=Venelin|first=Jurij Ivanovič|publisher=Amalietti & Amalietti|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263865856}}</ref> ''Starodavni in današnji Slovenci'', deset let kasneje pa še v pesmi [[Jovan Vesel Koseski|Koseskega.]] Slovenija se kot politično-administrativna enota prvič konstituira po letu [[1945]], kot samostojna država pa šele junija [[1991]]. == Prazgodovina == {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Divje Babe flute (Late Pleistocene flute).jpg | alt1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]] | caption1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]] | image2 = Ljubljana Marshes Wheel with axle (oldest wooden wheel yet discovered).jpg | alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | caption2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | footer = Na ozemlju Slovenije sta bili najdeni (verjetno) najstarejše glasbilo (piščal iz dobe [[Pleistocen|poznega pleistocena]]) in najstarejše kolo iz dobe [[neolitik]]a. }} Najstarejši dokaz [[človek|človeškega]] bivanja na današnjem slovenskem ozemlju sta dve [[kamen|kamniti]] [[orodje|orodji]] iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Iz obdobja würmske [[Ledena doba|ledene dobe]], ko so na ozemlju Slovenije živeli [[neandertalec|neandertalci]], je najpomembnejša najdba piščal iz [[Divje babe|Divjih bab]] v bližini [[vas]]i [[Šebrelje]] na Idrijsko-Cerkljanskem. V [[mlajša kamena doba|mlajši kameni dobi]] in [[bakrena doba|bakreni dobi]] so se prebivalci že ukvarjali z [[živinoreja|živinorejo]] in s [[poljedelstvo]]m. Na prehodu iz [[Bronasta doba|bronaste]] v [[železna doba|železno dobo]] je obstajala [[kultura žarnih grobišč]]. Za [[železna doba|halštatsko obdobje]] so značilne utrjene naselbine na vzpetinah, imenovane [[gradišče|gradišča]], in lepo izdelani železni predmeti (npr. [[situla|situle]]), orodje in orožje ([[Most na Soči]], [[Vače]], [[Rifnik]], [[Šentvid pri Stični]]). Njihovih prebivalcev etnično ni mogoče določiti, saj v arheologiji velja krilatica, da se etničnosti ne da izkopati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8|title=Peter Štih: diskusija|date=2023-05-23|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Štih|first=Peter}}</ref> == Iliri, Kelti in Rimljani == [[Slika:Prefecture of Illyricum map(1).png|alt=Zemljevid.|sličica|Zemljevid Ilirika]] Na ozemlju današnje Republike Slovenije so živela [[Ilirija (država)|ilirska]] plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom. V 4. in 3. stoletju pr. n. št. so območje zasedla tudi [[Kelti|keltska]] plemena, ki so tu ustanovila prvo znano politično tvorbo, imenovano [[Noriško kraljestvo]]. Na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in v delu [[Štajerska|Štajerske]] so živeli [[Tavriski]], na severozahodu [[Karni]], na severu [[Noriki (ljudstvo)|Noriki]], na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in deloma na [[Notranjska|Notranjskem]] [[Japodi]], na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in v [[Posavje|Posavju]] [[Latobiki]], v [[Istra|Istri]] pa [[Histri]]. Ta ljudstva so razvojno in gospodarsko zaostajala za [[Rimljani (razločitev)|Rimljani]] ter so se ukvarjala predvsem z živinorejo, s poljedelstvom in pastirstvom. Iz tega časa izvirajo imena številnih današnjih krajev ([[Bohinj]], [[Tuhinj]]) in rek ([[Sava]], [[Savinja]], [[Drava]]). [[Slika:Tabula Peutingeriana - Istra.JPG|thumb|Mesta Emona, Celeia in Poetovio, so navedena tudi na [[Tabula Peuntingeriana|Peutingerjevi Tabuli]], ki prikazuje cestno omrežje rimskega cesarstva v 1. stoletju pr.n.št.]] Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik strateški pomen. Rimski prodor na to območje se je začel po ustanovitvi [[Akvileja|Akvileje]] (slov. [[Oglej]]) leta 181 pr. n. št. V drugi polovici 2. stoletja so [[Rimljani]] v istrskih vojnah podjarmili Histre, Tavriske (129 pr. n. št.) in Karne (115 pr. n. št.). [[Oktavijan]] je nato v letih 35–33 pr. n. št. mejo premaknili vse do [[Donava|Donave]], okoli leta 16 pr. n. št. pa mirno priključil zavezniško [[Noriško kraljestvo]]. Zasedena območja so Rimljani vključili v provincialno organizacijo: zahodna Slovenija do [[Atrans]]a z [[Istra|Istro]] je pripadala 10. regiji [[Italija (rimska provinca)|Italije]] (''[[Regio X Venetia et Histria|Regio X]]''), vzhodni del in [[Dolenjska]] sta bila vključena v [[rimska provinca|provinco]] [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], alpski prostor in [[Posavje]] pa sta bila sredi 1. stoletja vključena v provinco [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Začela so nastajati mesta, npr. [[Emona]] (''danes Ljubljana''), [[Claudia Celeia|Celeia]] (''danes Celje''), [[Petoviona|Poetovio]] (''danes Ptuj''), in [[Neviodunum]] (''danes Drnovo''), ki so jih naseljevali priseljenci iz [[Italija|Italije]] in romanizirani staroselci. Zgrajen je bil tudi pomemben cestni sistem z glavno osjo Akvileja-Emona-Celeia-Poetovio-[[Carnuntum]] (Petronell ob Donavi). Današnji slovenski prostor je bil opustošen med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]]. Vdori [[Markomani|Markomanov]], [[Jazigi|Jazigov]] in drugih germanskih plemen ter izbruhi [[Kuga|kuge]] so prizadeli prebivalstvo, zato se je na to območje priselilo veliko [[Germani|Germanov]] in pripadnikov nižjih slojev z vzhoda cesarstva. Na začetku vojn so Rimljani zgradili obrambni sistem ''praetentura Italiae et Alpium'', ki je varoval vzhodno mejo province Italije. V tem obdobju sta kariero napravili tudi dve najvidnejši osebnosti s tega ozemlja v rimski dobi: [[Mark Valerij Maksimijan]], general in senator, ki je zapustil napise od [[Numidija|Numidije]] do Leugaricia (današnji [[Trenčin]] na Slovaškem – najsevernejši rimski napis ob Donavi) in [[Tit Varij Klemens]], vitez (morda tudi senator), ki je pozneje postal cesarski tajnik in član sveta cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. Prve organizirane [[krščanstvo|krščanske cerkve]] so na današnjem slovenskem ozemlju nastale proti koncu 3. stoletja, v 4., 5. in 6. stoletju pa so se oblikovale [[škofija|škofije]], ki so spadale pod oblast [[metropolija|metropolije]] v [[Oglej|Ogleju]] (Aquileia). Zaradi obrambe italijanske meje je v 3. stoletju na kraškem robu nastal utrdbeni sistem [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V 5. in 6. stoletju je rimska oblast na tem območju začela slabeti zaradi vdorov [[Germani|germanskih plemen]], ki so se pomikala proti Italiji; domače prebivalstvo se je zato iz mest umikalo v višinska zatočišča. Sredi 5. stoletja so prek današnje Slovenije v Italijo vdrli [[Huni]] in na poti opustošili številna mesta. Ob koncu 5. stoletja so Vzhodni Goti ([[Ostrogoti]]) zasedli Italijo, do leta 536 pa so v njihovo [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Italsko kraljestvo]] vključili tudi Norik, [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] in Panonijo. == Naselitev Slovanov == {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} V 6. stoletju so se na širšem, že poseljenem območju vzhodnih Alp naselili tisti [[Slovani]] ([[Sloveni|Slověni]]), ki veljajo za neposredne in večinske prednike današnjih Slovencev.<ref>[[Franc Kos (zgodovinar)|Kos, Franc]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.</ref> Prvi naselitveni val je datiran okoli leta 550 in je potekal iz smeri današnje [[Moravska|Moravske]]. Drugi val je sledil okoli leta 568, tretji val pa leta 590, ko so se skupine Slovanov začele pomikati z jugovzhoda ob tokovih Save, Drave in drugih rek. Leta 591 so dosegli območje zgornje [[Drava|Drave]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci. V ta prostor so se torej v tem času začeli naseljevati tako [[Avari]] kot [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so še naprej naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v drugi polovici 6. stoletja, spremembe v poselitvenem vzorcu in materialni kulturi ter predvsem uveljavitev novega, slovanskega jezika. Meja z [[Bavarci]] se je že v tem času začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]], meja z [[Langobardi]] pa se je v 7. stoletju oblikovala na robu [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Langobardov = (Historia Langobardorum)|publisher=Obzorja|date=1988|location=Maribor|isbn=86-377-0350-X|oclc=439852250|first=Fran|last=Bradač|first2=Bogo|last2=Grafenauer|first3=Kajetan|last3=Gantar|first4=Vesna|last4=Potokar}}</ref> Njihova prisotnost v [[Istra|Istri]] je dokumentirana v začetku 9. stoletja, in sicer v zapisniku [[Rižanski zbor|rižanskega zbora]]. == Kneževini Karantanija in Karniola == {{glavni|Karantanija|Karniola|Samova plemenska zveza}} Slovani v Vzhodnih Alpah so bili, podobno kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> so med letoma 622<ref name="GB94" /> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen slovanski upor pod [[kralj Samo|Samovim]] vodstvom, ki je zajel območja današnje [[Češka|Češke]] in [[Moravska|Moravske]], verjetno pa tudi [[Alpe|vzhodnoalpski prostor]]. Samova vstaja in avarski poraz pred [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] sta tako močno omajala avarsko vojaško moč,<ref name="SS30">Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 30</ref> da so se jim v širokem loku od Sudetov do južne Rusije uprla številna slovanska plemena in se vsaj začasno otresla njihove oblasti.<ref>Hauptman, L. (1999). Str. 37.</ref> Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, razlikuje med izrazoma »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«; prvi naj bi označeval tiste Slovane, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Samovi plemenski zvezi se je pridružil tudi velik del vzhodnoalpskih Slovanov pod vodstvom kneza [[Valuk, knez Karantanije|Valuka]].<ref name="KP">Korošec, P. (1990). Str. 17.</ref><ref name="WH177">Wolfram, H. (1991). Str. 177.</ref> Kdaj natančno so se povezali s svojimi severnimi slovanskimi sosedi, ni jasno.<ref name="WH177"/> Vsekakor pa so leta 630 v pohodih proti Samovemu kraljestvu sodelovali tudi Langobardi, ki so tedaj mejili le na vzhodnoalpske Slovane in so jim med letoma 623 in 626 že iztrgali območje v Kanalski dolini.<ref name="SS31">Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 31.</ref> Po drugi strani so vzhodnoalpski Slovani že leta 628 dosegali tako dobre uspehe v spopadih z Bavarci, da se je njihova zahodna meja ustalila, kar kaže na širše povezave med Slovani in ne zgolj na spopade lokalnih plemen v vzhodnoalpskem prostoru. To potrjuje vsaj povezovanje vzhodnoalpskih plemen in nastanek politične skupnosti, ki pozneje nosi ime Karantanija, če ne že vpliv Samove plemenske zveze na tem območju.<ref>Glej v: Grafenauer, B. (2000). Str. 115.</ref> Čeprav so Valukovi Slovani v vzhodnih Alpah nedvomno vsaj od leta 630 pripadali Samovi plemenski zvezi, pa ni nujno, da so ji pripadali tudi Slovani južno od Alp na območju današnje Slovenije, saj je bilo to območje prehodnih vplivov Langobardov, Avarov in Slovanov.<ref name="KP"/><ref name="SP30">Štih, P. (2001). Str. 30.</ref> Samo je vladal do leta 658,<ref name="SP30"/> po njegovi smrti pa se je zveza plemen od Labe do morda celo Jadrana hitro razkrojila.<ref>Grafenauer, B. (2000). Str. 97.</ref> [[Slika:Carantania map.png|sličica|Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811.]] Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je "krajina Slovanov" s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že imenovala [[Karantanija]], ohranila svojo neodvisnost. Ko so Karantanci okoli leta 743 Bavarce zaprosili za pomoč pri obrambi pred Avari, so morali priznati njihovo nadoblast ter jim kot talca poslati sina kneza [[Borut, knez Karantanije|Boruta]], [[Gorazd, knez Karantanije|Gorazda]], in Borutovega nečaka Hotimirja, ki so ju Bavarci pokristjanili. Z vladavino kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimirja]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje]] Karantancev, kar je sprožilo tri neuspele upore. Po porazu bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 788 je bila skupaj z Bavarsko v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] vključena tudi Karantanija. Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovanov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva nad frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] sprožil upor, so se mu leta 820 priključili tudi Karantanci, a so bili še istega leta poraženi. Po zadušitvi upora so Franki leta 828 reorganizirali upravo in po večinskem mnenju zgodovinarjev so takrat domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Iz časa Karantanije pa se je vse do leta 1414 ohranil poseben obred [[ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]], ki je potekal v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Kljub postopni integraciji Karantanije v frankovski politični okvir in njenemu kasnejšemu razpadu na posamezne [[Slovenske dežele|dežele]], se je na njenem celotnem ozemlju ohranilo tudi slovensko govoreče plemstvo, o čemer pričajo t. i. [[slovenske fevdne prisege]] iz 17. stoletja.<ref>http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/uporaba_slovenscine.pdf, Dr. Aleš Iglič, O uporabi slovenščine med plemstvom</ref><ref>http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002085025/http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ |date=2013-10-02 }}, Fran Kotnik, Dvoje slovenskih fevdnih priseg</ref> [[Langobardi|Langobardski]] kronist [[Pavel Diakon]] opisuje prihod Slovanov na rob [[Furlanija|Furlanske nižine]]. V svojem znamenitem delu [[Historia Langobardorum]] (''Zgodovina Langobardov''), v katerem predstavi zgodovino Langobardov od njihovih začetkov leta 560 do konca leta 740, med drugim omenja tudi bitko med Langobardi in slovanskimi bojevniki leta 670, ki se je zgodila nedaleč od [[Čedad]]a ob reki [[Nadiža|Nadiži]]. {{Citatni blok|"non longe a Foroiuli....ad ponte Natisonis fluminis"}} [[Slika:Karniola around 800.png|thumb|Možni obseg Karniole okoli leta 800.]] Med zgodovinarji in arheologi prevladuje mnenje, da se je na območju osrednje Slovenije, v zgornjem delu poznejše dežele Kranjske, na prehodu iz [[8. stoletje|8.]] v [[9. stoletje]] razvila slovanska [[pleme]]nska kneževina Karniola, katere središče je bilo v [[Carnium]]u (današnjem [[Kranj]]u). [[Karniola|Karniolo]] že v 8. stoletju omenja [[Langobardi|langobardski]] [[kronika|kronist]] [[Pavel Diakon]], ki zanjo uporabi oznako "''Carniola, patria Sclavorum''". Leta 795 je izpričan edini domnevni knez [[Vojnomir Slovan|Vojnomir]]. Karniola je bila ob koncu 8. stoletja vključena v frankovsko Furlansko marko, vendar je svojo plemensko ureditev ohranila do leta 828, ko so jo [[Franki]] po neuspešnem uporu panonskega slovanskega kneza Ljudevita Posavskega preoblikovali v [[mejna grofija|mejno grofijo]]. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v [[Istra|Istri]], je listina [[rižanski zbor|rižanskega zbora]]. Gre za zapisnik zbora, ki je najverjetneje potekal leta 804 v kraju Rižana blizu [[Koper|Kopra]]. Listina je problematična, saj gre za prepis iz 15. stoletja, zato je zanesljivost nekaterih podatkov vprašljiva.<ref>{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|title=Toponimi - Rižana|date=2025|accessdate=13. september 2025|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat, udeležili pa so se ga predstavniki istrskih mest in kaštelov; predsedovali so mu trije cesarjevi odposlanci. V zapisniku je med drugim zapisana obveza vojvode Janeza, predstavnika tedanje [[Franki|frankovske]] oblasti nad deželo, da bo [[Slovani|Slovane]], ki so se naselili v okolici mest, pregnal v kraje, kjer ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.<ref>Boris Gombač, Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi & Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8, Str. 43</ref><ref>Ramiro Udina, Il Placito del Risano: istituzioni giuridiche e sociali dell’Istria durante il dominio bizantino. Officine grafiche, 1932</ref> {{Citatni blok|"De sclavis autem unde dicitis, accedamus super ipsas terras ubi resideant, et videamus ubi sine vestra damnietate valeant residere, resideant: ubi vero vobis aliquam damniatatem faciunt sive de agris, sive de silvis, vel roncora, aut ubicumque, nos eos eiiciamus foras."}} == Frankovska država == [[Slika:Frankenreich 768-811.jpg|thumb|[[Karel Veliki|Frankovska]] država (768-814)]] Po neuspešnem [[Bolgari|bolgarskem]] prodoru v [[Panonija|Panonijo]] in njeni ponovni osvojitvi je kralj [[Ludvik Nemški]] okoli leta 840 Panonijo podelil v [[fevd]] beguncu z [[Moravska|Moravske]], [[Pribina|Pribini]]. Leta 847 je bil Pribina imenovan za [[grof]]a, ozemlje [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnje Panonije]] pa je postalo njegova last. Sedež njegove oblasti je bil v [[Blatenski Kostel|Blatenskem Kostelu]] na današnjem [[Madžarska|Madžarskem]]. Leta 861 je Pribino nasledil sin [[Kocelj]], ki se je iztrgal frankovskemu vplivu. Kocelj je podpiral slovanski misijon [[sveti Ciril|svetega Cirila]] in [[sveti Metod|Metoda]] ter oviral delovanje [[Salzburg|salzburških]] [[misijonar]]jev. Okoli leta 876 je bil odstranjen, s čimer se je končalo kratko obdobje samostojnosti spodnjepanonske slovanske kneževine, ozemlje pa je bilo ponovno vključeno v [[Vzhodna marka|Vzhodno marko]]. V času vladavine [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] je [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] postala središče Vzhodne marke in pridobila precejšnjo samostojnost znotraj cesarstva. Na slovenskem ozemlju se je v tem času krepila [[fevdalizem|fevdalizacija]], vendar je proces ob koncu 9. stoletja prekinil prodor Madžarov. Po porazu Bavarcev v bitki z [[Madžari]] pri današnji [[Bratislava|Bratislavi]] leta 907 je ozemlje osrednje Slovenije za približno pol stoletja prišlo pod madžarsko oblast. Fevdalni sistem se je zato začel oblikovati šele po porazu Madžarov pri [[Augsburg]]u leta 955 in po ponovni vključitvi tega ozemlja v [[Sveto rimsko cesarstvo]] v 10. in 11. stoletju. == V Svetem rimskem cesarstvu == {{multiple image | align = right | total_width = 500 | image1 = Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png | caption1 = Nastanek Koroške vojvodine ob razdelitvi Bavarske vojvodine leta 976 | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = Koroška vojvodina leta 990 }} Po novi osvojitvi je bila spremenjena tudi upravna organizacija, ki je temeljila na mejnih grofijah (markah oz. krajinah). Cesar [[Oton II.]] je Koroški, ki je leta 976 postala [[vojvodina]], podredil sosednje mejne grofije: [[Karantanija|Karantansko marko]], Podravsko, [[Savinjska marka|Savinjsko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Istra|Istrsko marko]] in [[Furlanija|Furlansko]] ter [[Verona|Veronsko marko]]. Ta "polsamostojna" tvorba je obstajala do začetka 11. stoletja, ko so se začele oblikovati [[dežela|dežele]]. V tem obdobju se je utrdil fevdalni sistem, naselile so se pomembne plemiške rodbine, nastali so prvi [[grad]]ovi okrepila se je [[Kolonizacija na Slovenskem|kolonizacija]] in uveljavil se je [[huba|hubni]] sistem delitve obdelovalne zemlje. Iz tega časa izvirajo tudi [[Brižinski spomeniki]]. Iz mejnih krajin in iz nekaterih zaključenih ozemelj, ki so jih obvladovale velike plemiške družine, so se v visokem [[srednji vek|srednjem veku]] na področju Slovenije izoblikovale zgodovinske dežele [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Kranjska]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriška]], [[Trst]] in [[Istra]], vključene v [[Sveto rimsko cesarstvo]]. == Prihod in utrditev Habsburžanov == [[Slika: Growth of Habsburg territories.jpg|thumb|Širjenje vpliva Habsburžanov {{legenda|#CD5C5C|posesti do leta 1282}} {{legenda|#B0C4DE|pridobljeno med leti 1282 in 1521}} {{legenda|#FFC0CB|pridobljeno med leti 1521 in 1650}} {{legenda|#FFD700|pridobljeno med leti 1650 in 1700}} {{legenda| #FFFF00|pridobljeno med leti 1700 in 1800}} {{legenda| #98FB98|pridobljeno med leti 1800 in 1815}} {{legenda| #FFFACD|pridobljeno po letu 1815}}]] Leta 1246 so izumrli [[Štajerski vojvoda|štajerski]] in [[Avstrijski vojvoda|avstrijski vojvode]] [[Babenberžani]]. Za njihovo dediščino sta se spopadla [[ogrski kralj]] [[Bela IV.]] in [[češki kralj]] [[Otokar II. Přemysl]], ki je leta 1260 dokončno prevladal. Leta 1269 je brez potomcev umrl [[Ulrik III. Spanheim]], [[koroški vojvoda]] in [[Kranjska mejna grofija|kranjski]] [[deželni knez]]. Otokar II., njegov bratranec, je takoj zasedel spanheimske posesti. Leta 1272 je Otokar II. z izvolitvijo za [[Generalni poglavar|generalnega poglavarja]] prevzel oblast še v [[Furlanija|Furlaniji]] in s tem obvladal celotno ozemlje od Češke do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Otokar II. je naletel na odpor preostalega visokega plemstva. Rimsko-nemški kralj [[Rudolf I. Habsburški]] je zahteval vrnitev novopridobljenih Otokarjevih posesti. Spor se je razrešil leta 1278 z [[Bitka na Moravskem polju|bitko na Moravskem polju]], v kateri je Otokar II. izgubil življenje. Potolkli so ga sorodniki [[Siegfrieda Marenberškega]], štajerskega plemiča, ki ga je Otokar II. dal usmrtiti brez sodnega procesa. Po padcu Otokarja II. se je na tem prostoru vzpostavilo ravnotežje med [[Habsburžani]] in [[Goriški grofje#Majnhardinci (tirolska veja)|majnhardinsko vejo Goriških grofov]]. Rudolf I. je leta 1282 Avstrijo in Štajersko podelil v fevd sinovoma Albrehtu in Rudolfu II., Koroško v fevd Goriškim, Kranjsko pa Goriškim v zastavo. Ko so Goriški-Majnhardinci leta 1335 izumrli, so za njimi dedovali Habsburžani. Leta 1374 so dedovali dve manjši deželi, ki so si ju ustvarili pripadniki [[Goriški Grofje#Albertinci (goriška veja)|albertinske veje Goriških grofov]], [[Pazinska grofija|Pazinsko grofijo]] v [[Istra|Istri]] in [[Slovenska marka|Grofijo v Marki in Metliki]] v [[Bela krajina|Beli krajini]]. Njihove posesti so dosegle [[Jadransko morje]] leta 1366, ko so se jim podredili [[gospodje Devinski]], še pomembnejša pa je bila na tem območju pridobitev mesta [[Trst]] leta 1382. [[Slika:Celjski_grofje_ozemlje.PNG|thumb|Posesti Celjskih grofov sredi 15. stoletja]]Oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]] je začasno ogrozil vzpon [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Ta se je začel v drugi tretjini 14. stoletja: leta 1333 so dedovali po [[Vovbržani]]h, leta 1341 dobili [[grof]]ovski naslov, povezava s cesarjem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]] pa jim je omogočila, da so se njihove posesti razširile še na Ogrsko in [[Hrvaška|Hrvaško]]. Sigismund jih je leta 1436 povišal v [[državni knez|državne kneze]], kar je omogočilo razvoj posebne [[dežela|dežele]], [[Celjska kneževina|Celjske kneževine]]. Povišanje pa je sprožilo tudi vojno s Habsburžani, ki se je leta 1443 končala s poravnavo med [[Friderik II. Celjski|Friderikom II. Celjskim]] in [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III. Habsburškim]]. S poravnavo sta družini sklenili pogodbo o dedovanju, ki pa so jo po smrti zadnjega Celjana [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]] leta 1456 Habsburžani morali ubraniti v [[vojna za celjsko dediščino|vojni za celjsko dediščino]] (do leta 1460). {{multiple image | align = right | total_width = 500 | image1 = Boj s Turki-Valvasor.jpg | alt1 = | caption1 = Prvi [[Turški vpadi|turški vpad]] je prizadel Belo krajino (1408). Po padcu Bosne (1463) so si sledili bolj uničujoči vpadi, ki so zaobjeli tudi Kranjsko, Koroško in Štajersko (1473, 1476, 1478, 1480, 1483). Sledili so si turški vpadi v času vladanja sultana [[Sulejman I.|Sulejmana I.]], ko so Turki zavzeli Beograd (1521) in Budim (1526), ter leta 1529, ko so Turki prvič oblegali Dunaj. | image2 = Valvasor - Croatian–Slovene Peasant Revolt 1573.jpg | alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | caption2 = [[Kmečki upori na Slovenskem]]:<br />- [[Koroški kmečki upor]] (1478),<br />- [[Slovenski kmečki upor]] (1515),<br />- [[Hrvaško-slovenski kmečki upor]] (1572),<br />- [[Drugi slovenski kmečki upor]] (1635),<br />- [[Tolminski kmečki upor]] (1713). }} Leta 1461 se je Friderik III. zaradi dediščine ogrske krone zapletel v vojno z [[Ogrska|ogrskim]] kraljem [[Matija Korvin|Matijo Korvinom]] in s svojim bratom Albrehtom, ki je zahteval del avstrijske dediščine. Spopadi, ki so v glavnem potekali v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], so zajeli tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], v njih pa so cesarju precej pomagale [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijske]] čete. Končali so se z Albrehtovo smrtjo brez potomcev leta 1463. Toda leta 1469 je Štajersko, predvsem [[Štajerska (pokrajina)|Spodnjo]], močno prizadela [[fajda]] plemstva in najemniških čet z vladarjem. Tudi te spopade je spodbudil ogrski kralj. Končala se je z usmrtitvijo najemniškega poveljnika [[Andrej Baumkircher|Andreja Baumkircherja]] leta 1471. Po letu 1479 se je zaradi imenovanja [[Nadškofija Salzburg|salzburškega nadškofa]] Friderik III. znova zapletel v dolgotrajno vojno z Matijo Korvinom. Korvin je bil uspešen in njegove čete so zasedle večino Štajerske, [[Kranjska|Kranjske]], [[Reka, Hrvaška|Reko]] in vojvodino [[Avstrija (vojvodina)|Avstrijo]] ter leta 1485 vkorakale na [[Dunaj]]. Oblast nad temi deželami so Habsburžani znova dobili šele po njegovi smrti, ko je ozemlja zasedel [[Maksimilijan I. Habsburški]]. Konec srednjega veka, v 15. in 16. stoletju, so dogajanja na tem območju zaznamovali [[turški vpadi]]. Nezadovoljstvo s preslabo fevdalno obrambo zoper [[Turki|Turke]] in uvajanje novih, predvsem naturalnih davkov in tlake, so tudi na Slovenskem povzročili [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]]. Največji je 1515 zajel skoraj vse slovensko ozemlje. Iz tega leta je ohranjena ''Nova'' ''pesem kranjskih kmetov'', v kateri so zapisane prve tiskane slovenske besede. Slovenski izsek nje:<blockquote>"Stara prauda" ... "Leukhup leukhup leukhup leukhup woga gmaina".</blockquote>Leta 1518 se je v [[Innsbruck|Innsbrucku]] zvrstilo zasedanje vseh deželnih stanov dednih habsburških dežel. Na enotnem deželnem zboru so si zadali nalogo, da obrambno povežejo dedne dežele v trajno, trdno in enotno zvezo in da sodelujejo Notranjeavstrijske in Zgornjeavstrijske dežele v obrambi zoper Turkov. Na zasedanju so določili dedno celovitost habsburških dednih dežel. Leta 1572/1573 so se v skupnem uporu povezali slovenski in hrvaški kmetje. Ozadje sega v [[Zagorje|Zagorju]], kjer je k uporu prispevalo kruto ravnanje s kmeti s strani fevdalcev, ki se je odražalo v dajatvah, pretirani [[Tlaka|tlaki]], brezpravnosti podložnikov, izvajanje [[Teror|terorja]] nad kmečkim prebivalstvom.{{sfn|Adamček|1968}} Ko so številne pritožbe cesarju ostale neuslišane, so se kmetje zarotili, da bi se uprli s svojimi vrstniki v sosednjih deželah Štajerski in Kranjski ter z nižjimi sloji meščanov. Upori so se s krvavimi porazi nadaljevali vse do prve polovice 18. stoletja. == Reformacija in protireformacija == {{Več slik | image1 = Primož Trubar - Abecednik.jpg | width1 = 130 | caption1 = Trubarjev Abecednik (1550) | image2 = Dalmatinova_biblija_barva.jpg | width2 = 145 | caption2 = Dalmatinova Biblija<br />(1583) }} {{glavni|Protestantizem na Slovenskem}} Sredi 16. stoletja se je na Slovenskem razmahnila [[reformacija]] pretežno [[Luteranstvo|luteranske smeri]] in postavila temelje slovenskega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] in s tem oblikovanja slovenske jezikovne skupnosti. [[Primož Trubar]] je leta 1550 izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku, ''[[Abecedarium|Abecednik]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]''. [[protestantizem|Protestanti]] so izdali še ok. 50 drugih knjig v slovenščini, med drugim je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovensko slovnico (''[[Zimske urice proste|Articae Horulae]]'' (1584), leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] izdal prevod celotnega ''[[Sveto pismo|Svetega pisma]]''. Kot slovenski protestanti so delovali tudi [[Jurij Juričič]], [[Matija Klombner]], [[Sebastijan Krelj]], [[Felicijan Trubar]], [[Andrej Savinec]] idr. Katoličani prav tako v tej epohi niso bili nedejavni. [[Lenart Pachernecker]] je leta 1575 izdal prvi (danes neohranjeni) slovenski katoliški katekizem, [[Anton Vramec|Antol Vramec]] pa je izdal prvo slovensko zgodovinsko knjigo ''Kronika''. Delovali so tudi [[Janez Čandek]], [[Andrej Recelj]] idr. V začetku 17. stoletja sta knežji absolutizem in [[katoliška cerkev]] v procesu [[Protireformacija|protireformacije]] in katoliške prenove zatrli protestantizem in hkrati za nekaj časa zavrli [[književnost]] v slovenskem jeziku. To je uresničeval predvsem ljubljanski škof [[Tomaž Hren]]. == Obdobje baroka == Po koncu protireformacije je [[Katoliška cerkev]] skupaj z habsburško oblastjo utrjevala vero in graščine, gradila cerkve in samostane, pri čemer so pomembno vlogo imeli [[jezuiti]]. Slovenske dežele so bile posredno prizadete tudi zaradi [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]] (1618–1648) in kasnih spopadov proti [[Osmansko cesarstvo|Turkom]]; prebivalstvo je bilo precej obremenjeno z davki, prispevki za vojsko in utrjevanjem graščin. Kulturno obdobje baroka je bilo zelo plodno. Najpomembnejši predstavnik tega časa na Slovenskem je [[Janez Vajkard Valvasor]] (1641–1693), ki je v svojem monumentalnem delu ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'' zbral podrobne opise mest, gradov, običajev, narave, sakralnih objektov in zgodovinskih dogodkov. Njegovo delo je postalo referenca za razumevanje slovenskega prostora in kulture ter prispevalo k evropski prepoznavnosti slovenskih dežel. Prav tako pomembni predstavniki so bili: [[Janez Ludvik Schönleben]] (1618–1681), zgodovinopisec, [[Janez Krstnik Dolnitscher|Janez Krstnik Dolničar]] (1626–1692), pravnik in župan Ljubljane, [[Janez Svetokriški]] (1647–1714), avtor, pridig in pisec, [[Romuald Štandreški]] (1676–1748), kapucin in pridigar idr. == Terezijanska in jožefinska doba == [[Slika:AvI Provinz Innerösterreich.jpg|thumb|left|Dežele Notranje Avstrije leta 1794<br />(pred Napoleonovimi osvojitvami)]] {{glavni|Habsburška monarhija#Terezijanske in jožefinske reforme}} V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765–1790), ko je bila med drugim uvedena tudi splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774), se je s kulturno jezikovno akcijo slovenskih izobražencev začenjalo oblikovanje ideje o obstoju posebnega [[Slovenci|slovenskega naroda]]. Oba vladarja sta izvedla še številne druge reforme, vendar je moral Jožef II. nekatere najbolj radikalne razveljaviti še pred svojo smrtjo. Med pomembnejšimi ukrepi, ki so se obdržali, sta [[nevoljniški patent]], ki je podložnikom podelil osebno svobodo, in [[tolerančni patent]], ki je znova dovolil naselitev Judov in protestantov. Marija Terezija je tudi izpeljala prvi popis prebivalstva (1754), uvedla je obvezno sajenje krompirja (1767) in ukinila med-deželne carine (1775). Jožefa II. je kratko nasledil njegov brat, zmerni reformist [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] (1790–92), tega pa konservativni sin [[Franc II. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] == Pod Francozi == [[Slika:Italija 1810 Slovenscina.png|thumb|Ilirske province]] Ob koncu 18. stoletja so slovenske dežele dosegli spopadi v [[francoske revolucionarne vojne|francoskih revolucionarnih vojnah]]. Leta 1797, ob koncu [[vojna prve koalicije|vojne prve koalicije]], so francoske čete za kratek čas zasedle tudi del današnjega slovenskega ozemlja. Ob podpisu [[campoformijski mir|campoformijskega miru]] je celotno slovensko etnično ozemlje prišlo v okvir [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], saj so Habsburžani v zameno za [[Lombardija|Lombardijo]] in [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijsko Nizozemsko]] dobili nekdanjo [[Beneška Istra|beneško Istro]] in [[Benečija|Benečijo]]. Po [[vojna tretje koalicije|vojni tretje koalicije]] in podpisu [[bratislavski mir|bratislavskega miru]] (1805) je monarhija izgubila tudi obe pokrajini, ki sta pripadli francoskemu [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]]. Po novem porazu [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] s [[schönbrunnski mir|schönbrunnskim mirom]] habsburški monarhiji iztrgal jugozahodne slovenske dežele (do [[Sava|Save]]) in na ozemlju zahodne Koroške, Kranjske, Goriške, [[Trst]]a, [[Istra|Istre]], [[Dalmacija|Dalmacije]], [[Hrvaška|Hrvaške]] južno od Save, in Vzhodno Tirolsko ([[Okraj Lienz|Osttirol]]) ustanovil [[Ilirske province]] (1809–1813) z glavnim mestom Ljubljano. Province so bile popolnoma odvisne od [[Prvo francosko cesarstvo|Francije]], čeprav so bile njen sestavni del samo administrativno. Motivi za njihovo ustanovitev so bili predvsem strateški in gospodarski (kopenska povezava z [[Osmanski imperij|Osmanskim imperijem]], blokada [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega]] dostopa do Sredozemlja). Kratkotrajna francoska vladavina je spremenila davke, uvedla reforme prava ([[Code Napoleon]]) in izboljšala položaj slovenščine v šolah, fevdalizma pa ni odpravila, čeprav je to načrtovala. Propad Napoleonove politične tvorbe, je bila prva priložnost za južnoslovanske narode, da bi se združili v eno državo, saj so se ravno v tistem obdobju [[Srbi]] osvobajali izpod Osmanskega imperija. Za združitev "južnoslovanskih plemen" je bilo nato potrebnih nadaljnjih sto let, do konca 1. svetovne vojne. Skozi celotno 19. stoletje pa sta se kljub temu razvijala slovenski jezik in narodna zavest, kar je kasneje, v 20. stoletju vplivalo na kulturni in politični pristop Slovencev do jugoslovanske države. Izboljšan položaj slovenščine in nekateri drugi vplivi francoske zasedbe približno polovice današnje Slovenije, pa tudi vplivi idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]] so pospešili oblikovanje zavesti o obstoju slovenskega naroda. Že pred francosko zasedbo so intelektualci, mdr. [[Anton Tomaž Linhart]] v zgodovinopisju in dramatiki, [[Jernej Kopitar]] v jezikoslovju, Valentin Vodnik v šolstvu, uredništvu pomembnega častnika [[Lublanske novice|Lublanske novize]] pripomogli k uveljavljanju predstave o etnični enotnosti slovanskih (slovenskih) prebivalcev Kranjske, južnega dela Štajerske, Koroške, Goriške in dela Istre ter tržaškega zaledja. Vendar je bilo takšno prepričanje značilno predvsem za del izobražencev, med širšim slojem pa je kratka francoska zasedba ostala v spominu predvsem po visokih davkih, spremembi tradicionalnih trgovskih tokov in slabi gospodarski situaciji, ki so bili posledica Napoleonovih vojn z evropsko koalicijo. == Predmarčna doba == {{glavni|Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi}} [[Slika:Kmetijske in rokodelske novice.jpg|thumb|left|Leta 1843 so začele izhajati [[Kmetijske in rokodelske novice]],<br /> ki so pomembno prispevale pri oblikovanju [[Slovenščina|enotnega slovenskega knjižnega jezika]] in prepričanja o pomenu [[narod|slovenskega naroda]]]] [[Slika:Austrian kingdom of illyria.png|thumb|Ilirsko kraljestvo (1822–1849)]] V 30. in 40. letih 19. stoletja so slovensko govoreče izobražene elite z redkimi izjemami zavrnile ideologijo [[ilirizem|ilirizma]], ki je predvidevala nastanek enega južnoslovanskega (''ilirskega'') naroda in skupnega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] ter za tisti čas še nekoliko utopično, tudi nastanek južnoslovanske države. Prepričanje o posebni slovenski identiteti je izviralo predvsem iz verovanja v obstoj slovenske jezikovne skupnosti, ki je bila utemeljena na književni tradiciji iz časa delovanja slovenskih protestantov v 16. stoletju, ter na tedanji živahni slovstveni dejavnosti. Vrednost slovenskega jezika je dvignilo zlasti delovanje [[pesnik]]a [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki je dokazal, da je slovenščina primerna tudi za visoko kulturo. Poleg tega je individualnost slovenščine dokazovala tedanja [[slavistika]] (Jernej Kopitar, [[Pavel Jozef Šafárik]]). Ker je tedaj veljalo, da so jezikovne skupnosti enake narodom, se je med izobraženci vse bolj širilo prepričanje o obstoju slovenskega naroda. V predmarčni dobi se je nadaljevala modernizacija vasi in začela [[industrializacija]]. Velika pričakovanja je vzbudila zlasti gradnja [[Južna železnica|Južne železnice]], ki je povezovala Dunaj in Trst ter je potekala čez slovenske dežele. V evropski [[Revolucije leta 1848|pomladi narodov]], marca in aprila 1848 je nastal prvi slovenski politični program imenovan »[[Zedinjena Slovenija]]«, ki je zahteval združitev vseh dežel, naseljenih s Slovenci, v kraljestvo Slovenija, znotraj Avstrijskega cesarstva. Hoteli so, da bi bil slovenski jezik enakopraven v šolah, uradih in na javnih površinah. == V ustavnem obdobju == [[Slika:Austria-Hungary-sl.png|thumb|Dežele Avstro-Ogrske po 1867]] Leta [[1867]] so slovenski poslanci na deželnih volitvah na [[Kranjska|Kranjskem]] že dobili večino. Tega leta je z razdelitvijo države na ogrski in avstrijski del, nastala [[Avstro-Ogrska]]. Večji del današnjega slovenskega ozemlja je ostal v [[Cislajtanija|avstrijskem delu monarhije]], le [[Prekmurje]] je ostalo v [[Translajtanija|ogrskem]]. Že leta 1866, ko je Avstrija izgubila vojno z [[Italija|Italijo]] in [[Prusija|Prusijo]] si je Italija priključila [[Benečija|Benečijo]]. [[Beneški Slovenci]] so tako prišli pod Italijo, kar je potrdil formalni [[plebiscit]]. Slovenska politična gibanja v tem času je zaznamoval najprej skupni narodnostni boj vseh Slovencev (obdobje [[slogaštvo|slogaštva]]), kasneje pa so se poglabljala politična razhajanja, zlasti v 80. in 90. letih 19. stoletja, ki je bilo obdobje [[kulturni boj|kulturnega boja]] med [[politični katolicizem|katoliško]] in [[liberalizem|liberalno]] strujo [[meščanstvo|meščanskih]] politikov. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] se uveljavljajo tudi [[socialdemokracija|socialdemokratska]] politična združenja, ki so jih vodili razumniki, sodelavce pa iskali med vse številčnejšim delavstvom. Predvsem v začetku 20. stoletja so se precej okrepila prizadevanja za državnopravno in tudi kulturno povezovanje z Južnimi Slovani, predvsem s [[Hrvati]]. Zamisel o [[trializem|trialistični]] preureditvi Avstro-Ogrske, s katero bi Hrvati, Slovenci in Srbi v monarhiji dobili posebno državno enoto je imela pristaše v katoliškem in liberalnem taboru, med izobraženci so se mnogi zavzemali za tesno kulturno in jezikovno povezovanje z ostalimi slovanskimi narodi v monarhiji, ter celo za opustitev slovenskega jezika ([[neoilirizem]]). == Prva svetovna vojna == {{glavni|Prva svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Austrianinf.jpg|thumb|left|Avstrijska pehota v 1. svetovni vojni]] Prva svetovna vojna je Slovencem prinesla velike žrtve, zlasti dvanajst bitk na Soči. V avstro-ogrsko vojsko je bilo vpoklicanih več sto tisoč slovenskih rekrutov, več kot 30.000 pa jih je umrlo. Več sto tisoč Slovencev iz [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške in Gradiške]] je bilo naseljenih v begunska taborišča v Italiji in Avstriji. Medtem ko so bili begunci v Avstriji deležni dostojnega ravnanja, so bili slovenski begunci v italijanskih taboriščih obravnavani kot državni sovražniki, med letoma 1915 in 1918 pa jih je več tisoč umrlo zaradi podhranjenosti in bolezni. Slovenci so že poskušali urediti svoj narodni položaj v skupni državni enoti s Hrvati in Srbi v okviru habsburške monarhije. Zahtevo, znano kot [[majniška deklaracija (1917)|Majniška deklaracija]], so podali slovenski, hrvaški in srbski poslanci v [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|dunajskem parlamentu]] spomladi [[1917]]. Vladajoči krogi habsburške monarhije so zahtevo sprva zavrnili, poznejše pobude vlade za federalizacijo monarhije (npr. oktobrski manifest cesarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla I.]]) pa je zavrnila večina slovenskih politikov, ki se je že nagibala k neodvisnosti. Ohranitev reformirane države je najdlje zagovarjal nekdanji načelnik [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in zadnji [[Kranjska|kranjski]] [[deželni glavar]], [[Ivan Šusteršič]], ki pa je imel le malo pristašev in vpliva. == Obdobje med obema vojnama == {{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945}} [[Slika:Rudolf Maister 1910s (2).jpg|thumb|left|[[Rudolf Maister]]]] Po porazu Avstro-Ogrske in [[centralne sile|centralnih sil]] sta hrvaški [[Sabor]] v Zagrebu in Ljudski zbor v Ljubljani [[29. oktober|29. oktobra]] [[1918]] razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Major [[Rudolf Maister]] je 1. novembra 1918 v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom razglasil Maribor in Spodnjo Štajersko za posest Države SHS in s prevzemom vojaškega poveljstva nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko zagotovil pripadnost Spodnje Štajerske Sloveniji. Nevarnost napada Italije, ki je na podlagi [[londonski sporazum (1915)|londonskega sporazuma]] iz leta 1915 zasedla [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in dele [[Dalmacija|Dalmacije]], po vojni še ne definirane meje, odsotnost mednarodnega priznanja in pritisk [[Srbi|Srbov]] po združitvi v skupno državo, so povzročili da se je [[1. december|1. decembra]] [[1918]] Država SHS združila z [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], katera se je [[3. oktober|3. oktobra]] [[1929]] preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Leta [[1919]] so jugoslovanske čete zasedle [[Prekmurje]] in ga priključile Kraljevini Jugoslaviji. [[Slika:Abstimmungsgebietekaernten.jpg|sličica|Plebiscitni coni Koroške; A in B s pogoji za volilno pravico.]] Po [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra [[1920]] je večina dežele [[Vojvodina Koroška|Koroške]] pripadla [[Avstrija|Avstriji]]. S podpisom [[rapalska pogodba|rapalske pogodbe]] ([[1920]]) je bila urejena meja z Italijo, ki je dobila celotno zahodno Slovenijo, kot vojni plen zaradi sodelovanja na strani Antante. Ta pogodba je od skupno 1,3 milijona prebivalcev Slovencev, na italijanski strani pustila približno 327.000 slovenskih prebivalcev. Po prevzemu oblasti v Italiji so bili fašisti podvrženi politiki nasilne fašistične italijanizacije. To je povzročilo množično izseljevanje Slovencev, zlasti srednjega razreda, iz Slovenskega primorja in Trsta v Jugoslavijo in Južno ter Severno Ameriko. Tisti, ki so ostali, so organizirali več povezanih mrež pasivnega in oboroženega odpora. Najbolj znana je bila militantna antifašistična organizacija TIGR, ustanovljena leta 1927 za boj proti fašističnemu zatiranju slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Julijski krajini. Večinski del slovenskega naroda v jugoslovanski državi, ki je bila popolnoma centralistično urejena, ni užival nobene ustavnopravne avtonomije, je pa zaradi kompaktne etnične naselitve in zaradi prevlade politične stranke SLS, ki se je zavzemala za avtonomijo, so tedaj Slovenci dejansko živeli dokaj avtonomno narodno življenje, ki ga tudi centralistična beograjska zakonodaja ni mogla spodnesti. Slovenija se je gospodarsko in kulturno dobro razvijala. V njenem političnem življenju pa je do uvedbe [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarske diktature]] ([[1929]]) vladal hud boj med [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovensko ljudsko stranko]] in liberalno Jugoslovansko demokratsko stranko. == Druga svetovna vojna == {{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Plakat KPS Slovenci združimo in branimo se!.jpg|thumb|left|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]] [[Slika:Adolf_Hitler_v_Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]] Ko so k trojnemu paktu leta 1940 pristopile tudi Madžarska, Bolgarija in Romunija, se je močno povečal pritisk na Jugoslavijo, da bi tudi pristopila k paktu, za kar si je prizadeval Hitler, ki si je pred napadom na SZ želel zaščiti južni bok. Tako je prišlo 25. marca 1941 do podpisa pogodbe Kraljevine Jugoslavije z Nemčijo, čemur je dva dni kasneje, 27. marca, sledil puč, ki ga je vodil letalski general [[Dušan Simović]]. Regent knez Pavel je bil odstavljen in oblast je bila dodeljena mlademu prestolonasledniku [[Peter II. Karađorđević|Petru II.]]. Začasno vodenje vlade pa je prevzel Simović. Hitlerju se Jugoslavija ni zdela več zanesljiva partnerica, zato so Nemci in njihovi zavezniki 6. aprila 1941 po načrtu Marita, brez vojne napovedi napadli Kraljevino Jugoslavijo. S tem se je začela druga svetovna vojna v Jugoslaviji in tudi na Slovenskem. Odpor jugoslovanske kraljeve vojske je bil zgolj simboličen, saj so zaradi počasne mobilizacije uspeli zbrati le polovico nabornikov pa tudi vojaška oprema in doktrina Srbije iz [[balkanski vojni|balkanskih vojn]] in [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sta bili zastareli. Tako so nemške čete 10. aprila že dosegle [[Zagreb]] in 12. aprila [[Beograd]]. Italijanska vojska je svoj napad začela šele 11. aprila, ko se je vključila tudi Madžarska. Tedaj je bila nemška vojska že v [[Karlovec|Karlovcu]]. Italijanska vojska se je razcepila na dva dela: en del je prodiral proti Ljubljani in naprej preko Kočevja, drugi del pa je prodiral preko Dalmacije. Nemška vojska je vdrla tudi iz Bolgarije in z mobiliziranimi enotami zlahka preprečila umik Jugoslovanske vojske na solunsko fronto. Kmalu po napadu je nastal slovenski [[Narodni svet]] pod vodstvom [[Marko Natlačen|Marka Natlačena]], ki je pozival k mirni predaji orožja in vdaji okupatorju. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je Madžarska zasedla večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Pod oblastjo [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]] se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]], [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]], [[Jesenice na Dolenjskem]], [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za ozemlje veliko približno 20 kvadratnih kilometrov, na katerem je takrat živelo približno 800 prebivalcev. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[Mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. [[File:Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif|thumb|Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945. Mejne črte in zasedbena ozemlja.]] Italijani so na svojem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so vsa nepolitična, kulturna in športna društva. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje . . . Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev’’. Cit. v Marco Cuzzi, ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Roma, 1998, s. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.<ref>Božidar Jezernik, ''Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med drugo svetovno vojno'', Ljubljana, 1997, s. 557-558.</ref> Da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal 1. marca 1942 general [[Mario Roatta]].<ref>Angelo del Boca, ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, 2005, s. 234-243.</ref> {{Citatni blok|''"Pokončati je treba vse moške, tega prekletega plemena"'' |(Benito Mussolini, šef italijanske vlade, v Gorici 31. julija 1942)<ref>Alojz Zidar, ''Slovenski narod pomni in obtožuje'', Koper, 1999.</ref>}} [[File:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|thumb|left|Že 21. aprila 1941 je Richard Heidrich, poveljnik nemške tajne službe Sicherheitsdienst izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. — Na sliki: Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]]Nemška oblika zasedbe je bila najhujša. Nemci so prepovedali vse slovenske časopise, nemški jezik so v šole uvedli kot učni jezik, odrasle so nasilno vpisovali v [[Štajerska domovinska zveza|Štajersko domovinsko zvezo]] (na Štajerskem) in [[Koroška ljudska zveza|Koroško ljudsko zvezo]] (na Koroškem) oz. v njune oborožene oddelke. Uradovalni jezik je prav tako postala nemščina. Odvzeli so 600 otrok, ki so po videzu zadoščali kriterijem [[arijska rasa|arijske rase]] in jih dodelili organizaciji [[Lebensborn]], uvedli so nacistične zakone, kasneje so začeli z vojaško mobilizacijo prebivalstva, kar je bilo v nasprotju z [[mednarodno pravo|mednarodnim pravom]]. [[Slika:Gregorij_Rožman_and_Emilio_Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]] Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno) zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije so škof [[Gregorij Rožman]] in mnogi slovenski politiki izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaborirali z okupatorji]] in jim ovajali ter izročali privržence OF.[[File:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|100x100px|Prapor OF SN]] [[Slika:Seja_lO_OF_Slovenije_leta_1944_v_Dohliču.jpg|sličica|Seja IO OF Slovenije leta 1944 v [[Dohlič|Dohliču]] ([[Bela Krajina]])]] 26. aprila 1941, je bila v Ljubljani ustanovljena [[Protiimperialistična fronta]] (ob napadu Nemčije na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] preimenovana v [[Osvobodilna fronta Slovenskega naroda|Osvobodilno fronto slovenskega naroda]]). Njen namen je bil organiziran oborožen odpor proti okupatorju in osvoboditev slovenskega ozemlja. Ustanovne skupine te fronte so bile: ilegalna Komunistična partija Slovenije, del [[krščanski socialisti|krščanskih socialistov]], demokratični del liberalnega [[Sokol (društvo)|telovadnega društva Sokol]] in del nepovezanih levo usmerjenih kulturnikov. V spomin na ta dogodek je bil določen 27. april kot praznik dneva upora proti okupatorju. 22. junija je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo partizanskih sil in na isti dan so bile objavljena [[Osvobodilna fronta#Gesla OF|Gesla osvobodilnega gibanja OF]]. 1. novembra 1941 so bile objavljene tudi [[Osvobodilna fronta#Temeljne točke OF|Temeljne točke OF]], katerih 8. in 9. točka sta bili napisani pod vplivom [[atlantska listina|atlantske listine]]. Kot odgovor na trans, ki ga je ob Hitlerjevem obisku tri dni pred tem doživela večina mariborskih Nemcev, so 29. aprila 1941 protinacistično razpoloženi slovenski mladinci pod vodstvom Bojana Ilicha v Volkmerjevem prehodu v Mariboru zažgali dva osebna avtomobila nemške civilne uprave, kar je bila prva odporniška diverzantska akcija v nemško-okupirani Sloveniji. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantsko-protikomunistični tabor zavračal sodelovanje z njo in se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi v spopadih med Roško ofenzivo,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} [[Slika:Lev_Rupnik,_Erwin_Rosener_and_Gregorij_Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]] Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti ustanovili [[Slovensko domobranstvo]], paravojšako in novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Leta 1943 je na Kočevskem nastalo znatno osvobojeno ozemlje na katerem je OF organizirala [[Kočevski zbor]], na katerem je izvolila najvišji organ slovenske države, sprejela odločitev o priključitvi Primorske Sloveniji in izvolila delegacijo za [[Drugo zasedanje AVNOJ-a|II. zasedanje]] [[AVNOJ]]-a.{{bar box |width = 420px |float = right |title = <span style>"Priključitev" Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji</span> |titlebar = #ddd |caption =<span style>[[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|right|200px|]]Vrhovni plenum [[Osvobodilna fronta|OF]] je takoj po kapitulaciji Italije, 16. septembra 1943, proglasil priključitev Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref></span>}} [[Slika:Osvoboditev_Ljubljane_1945.jpg|alt=|levo|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).]] Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske (in s tem slovenske) partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam t. i. amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Velikonemškega rajha maja 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala Italiji. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli oz. osvobodili tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Slika:Alexandra_Löhra_peljejo_v_štab_14._divizije.jpg|sličica|Vrhovnega poveljnika nemške vojske v jugovzhodni Evropi, [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. S to bitko se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast. Ob koncu maja je britanska vojska – pod pretvezo, da pripadnike [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]] pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško – vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti obračunali s svojimi nasprotniki, jih ustrelili in vrgli v jame in brezna.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref> [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih je bilo največ nekdanjih domobrancev ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd) (11.616). Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 žrtev nemške manjšine, ki naj bi bili člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Doslej je evidentiranih okoli 700 grobišč v današnji Republiki Sloveniji. == Nastanek federativne Jugoslavije == {{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991}} [[Zbor odposlancev slovenskega naroda]] v Kočevju (oktober 1943) se je odločil za vključitev Slovenije v novo Jugoslavijo, ki je bila ustanovljena na zasedanju [[AVNOJ]] v [[Jajce, Bosna|Jajcu]] novembra 1943. Na tretjem zasedanju [[AVNOJ|AVNOJ-a]] v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime ''Demokratična federativna Jugoslavija'' (DFJ). Ime se je namerno izognilo omembi državne ureditve nove države, kar naj bi skladno s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]], podpisanem na [[Vis|Visu]] 16. junija 1944. Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, kjer meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala [[Ljudska fronta]], katere nosilec je bil Tito. 29. novembra 1945 je ustavodajna skupščina razglasila republiko in spremenila ime države v ''Federativna ljudska republika Jugoslavija''. Slovenija se je takrat imenovala ''Ljudska republika Slovenija''. 17. decembra 1945 je predsedstvo [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS-a]] sprejelo zakon o [[Agrarna reforma|agrarni reformi]] in kolonizaciji, s katero so podržavili zemljo tujcev, [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], bank in podjetij, okupatorjevih sodelavcev in veleposestnikov. Na ta način so podržavili 266.500 [[Hektar|ha]] zemlje, od katerih sta dve tretjini postali last države, preostalo tretjino pa so razdelili majhnim kmetom. Ustanavljati so se začele [[Zadruga|zadruge]], s čimer se je v Sloveniji začela kolektivizacija.<ref name="Slovenska zgodovina">{{navedi knjigo |title=Slovenska zgodovina v besedi in sliki|year=2003|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana}}</ref> Decembra 1946 je podržavljanju zemlje sledilo še podržavljanje podjetij. V letu 1946 so nacionalizirali okoli 500 podjetij, leta 1948 pa še dodatnih 700. V naslednjem letu se je v celotni Jugoslaviji začela izvajati prva [[petletka]], ki je imela za cilj elektrifikacijo in industrializacijo države.<ref name="Slovenska zgodovina" /> Hkrati s tem so začeli v nekaterih podjetjih v Sloveniji uvajati samoupravljanje, ki so ga nato junija 1950 tudi uzakonili. Slovenija je 17. januarja 1947 med prvimi sprejela republiško ustavo, ki je uzakonjala [[Republiška vlada|republiško vlado]], ministrstva in [[Skupščina|skupščino]]. Volivci pa so hkrati volili tudi zvezne predstavnike. Kljub vsemu je bila v Jugoslaviji težnja po prevladi centralizma očitna tudi na področju jezika. V armadi se je kot edini poveljevalni jezik uzakonila srbohrvaščina, saj naj bi bila armada nadnacionalna in eksteritorialna. Prav tako se je kot uradni in sporazumevalni jezik na zvezni ravni uporabljala samo srbohrvaščina, slovenščina pa je imela veljavo le na ozemlju Slovenije. 28. junija 1948 je Stalin v posebni [[Resolucija|resoluciji]] obtožil [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ) za oddaljevanje od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], ter sovražen odnos do [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR) in jo izključil iz te organizacije. Resničen razlog za spopad je bil spor med Stalinom in [[Josip Broz - Tito|Titom]], ker je slednji po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] želel večjo stopnjo samostojnega odločanja v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] [[Politika|politiki]]. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko [[Balkan|balkansko]] [[Federacija|federacijo]] vključno z [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Albanija|Albanijo]], kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Ko Tito kljub zahtevam Stalina ni želel odreči vojaške podpore [[Partizani|partizanom]] na severu [[Grčija|Grčije]], ki so po koncu druge svetovne vojne skušali v državi prevzeti oblast je prišlo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Stalin se je zavzemal, da bi lahko imel le on nadzor nad grškimi komunisti. Ker so nekateri jugoslovanski komunisti podprli Stalina je jugoslovanska oblast začela izvajati [[Aretacija|aretacije]] in [[Likvidacija|likvidacije]] tako imenovanih Informbirojevcev. Leta 1949 je Tito ustanovil [[Goli otok]], [[koncentracijsko taborišče]] za tiste, ki so ali naj bi podpirali Stalina. V času informbiroja so v Jugoslaviji izključili iz KPJ okoli 60.000 članov, medtem ko so 16.312 ljudi poslali v razna taborišča ([[Goli otok]], [[Grgur]] ...).<ref>[[Božo Repe|Repe, B.]], ''Rdeča Slovenija: Tokovi in obrazi iz obdobja socializma'', str. 32</ref> Po razkolu s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] leta 1948, je Jugoslavija začela uvajati milejšo obliko [[socializem|socializma]], katera je temeljila na [[družbena lastnina|družbeni lastnini]] in [[samoupravljanje|samoupravljanju]]. Leta [[1963]] se je FLRJ preimenovala v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), Slovenija pa v [[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]. V tem času so se začeli v Sloveniji med kulturniki in tudi med ostalimi intelektualci pojavljati dvomi o pravilnosti represivne politike, ki se je izvajala v celotni državi. Eden glavnih nasprotnikov takih metod je bil [[Edvard Kocbek]], ki je leta 1951 na kongresu [[Osvobodilna fronta|OF]] javno skritiziral državno politiko, zaradi česar so ga izključili iz partije. Njegov govor pa je kljub temu pripomogel k temu, da se je sodna in ideološka represija v državi nekoliko umirila. Slovenija se je gospodarsko hitro razvijala, posebej še v petdesetih letih, ko se je dežela močno industrializirala. Po gospodarski reformi in nadaljnji gospodarski decentralizaciji Jugoslavije v letih 1965 in 1966, se je Slovenija med vsemi šestimi republikami najhitreje približevala [[tržno gospodarstvo|tržnemu gospodarstvu]]. Slovenija je ustvarjala kar 2,5-krat večji [[družbeni produkt]] od državnega povprečja, kar je krepilo gospodarski razvoj in narodno samozavest. Ta samozavest se je kazala tako na gospodarskem kot kulturnem področju.{{Navedi vir}} [[Slika:Coat of Arms of the Socialist Republic of Slovenia.svg|thumb|102x102px|Grb SR Slovenije]] == Demokratizacija in osamosvojitev Slovenije == V povojni Jugoslaviji so sprva potekala trenja med zagovorniki centralizma na eni in federalizma na drugi strani, Slovenija pa je bila eden glavnih udeležencev teh sporov. Vendar so se v teh sporih slovenski politiki omejevali predvsem na položaj Slovenije v Jugoslaviji in niso razmišljali o osamosvojitvi Slovenije ter s tem o spremembi obsega jugoslovanske države. Začetek 1980-ih je bil v Jugoslaviji zaznamovan s [[Smrt in pogreb maršala Tita|smrtjo predsednika Josipa Broza - Tita]], maja 1980.<ref name=":0">Urbanc, N., ur. (2006), str. 10.</ref> Kmalu potem so se začele kulturne, gospodarske in politične razmere zaostrovati, kar je v desetih letih privedlo do konca SFRJ. Okrepili so se nacionalizmi posameznih narodov. Vzplamtenju nacionalizmov je botrovala gospodarska kriza in njeno neuspešno reševanje (hiperinflacija: 31 % leta 1980, 135 % leta 1987, pomanjkanje osnovnih živil (olja, sladkorja, moke, pralnega praška ter goriv – uvoz nafte je pokril le 290 dni v letu in država je uvedla sistem "par" – "nepar" ter bencinske bone). Prvo jasno zahtevo po demokratizaciji in neodvisnosti Slovenije je leta 1987 postavila skupina izobražencev v [[Nova revija 57|57. številki ''Nove revije'']].<ref name=":0" /> Množičnejše zahteve po demokratizaciji in odpor proti centralistični Jugoslaviji je sprožila aretacija in [[proces proti četverici|sodni pregon]] treh sodelavcev političnega tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' in podčastnika JLA ([[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in [[Ivan Borštner]]). Pripadniki močnega civilnega gibanja so ustvarili Odbor za obrambo četverice, ki se je kasneje preoblikoval v [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], vodil ga je [[Igor Bavčar]]. Slovenska javnost je na iniciativo odbora z množičnimi demonstracijami protestirala proti procesu sojenja četverici, a vojaške oblasti niso popustile. Vsi štirje so bili obsojeni na zaporne kazni, ki so jih kasneje slovenske oblasti zmanjšale. Zahteve po demokratizaciji in temeljiti preureditvi Jugoslavije so izražale tudi prve opozicijske stranke. Te so se sprva imenovale zveze, kot npr. [[Slovenska kmečka zveza]], ki je nastala maja 1988,<ref>Urbanc, N., ur. (2006), str. 14.</ref> in [[Slovenska demokratična zveza]], ki je nastala februarja 1989.<ref name=":1">Urbanc, N., ur. (2006), str. 16.</ref> Tudi slovenska oblast (komunisti), je začela spoznavati, da so možnosti za sožitje v Jugoslaviji vse manjše, in je začela braniti slovenske pozicije. To je bila posledica reformnih procesov v [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov]], v kateri je pod vodstvom [[Milan Kučan|Milana Kučana]] začela prevladovati t. i. prenoviteljska struja. Ta se je postopoma začela odpovedovati oblastnemu monopolu, zlasti zaradi pritiskov opozicije in konflikta z Beogradom. To odpovedovanje se je najprej izrazilo v političnem geslu o nestrankarskem pluralizmu, nato pa v sestopu z oblasti.<ref name="Enotni v zmagi" /> === Majniška deklaracija === Na protestnem zborovanju zaradi druge aretacije [[Janez Janša|Janeza Janše]] je pesnik [[Tone Pavček]] 8. maja 1989 prebral [[majniška deklaracija (1989)|majniško deklaracijo]].<ref name=":1" /> Deklaracijo so podpisali [[Društvo slovenskih pisateljev]], Slovenska demokratska zveza, [[Slovenska kmečka zveza]], Slovensko krščansko socialno gibanje, [[Socialdemokratska zveza Slovenije]], Univerzitetna konferenca ZSMS in [[Društvo slovenskih skladateljev]]. Zahteve, izražene v majniški deklaraciji, so postale temeljni program nastajajočih strank demokratične opozicije. Osnovne točke deklaracije so bile zahteve po: * suvereni državi slovenskega naroda, * samostojnem odločanju o povezavah z južnoslovanskimi narodi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope, * spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, vključno s političnim pluralizmom, * taki družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo slovenskim državljanom. Oblasti so na razglasitev skušale odgovoriti z alternativnim programom, [[temeljna listina Slovenije 1989|temeljno listino Slovenije 1989]], ki jo je [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije]] objavila 22. junija. Listina je še zagovarjala jugoslovansko državo, vendar pod pogojem, da bo dejansko federativna in demokratična. Nastajajoče opozicijske stranke, zlasti Zbor za ustavo, pa so zagovarjale doslednejše določbe o političnem pluralizmu in gospodarski suverenosti. Podpisalo jo je 420.000 ljudi, medtem ko je majniško deklaracijo podprlo nekaj več kot 100.000 podpisnikov.<ref name="Enotni v zmagi">{{navedi knjigo |editor1-last=Urbanc |editor1-first=Nataša |title=ENOTNI V ZMAGI Osamosvojitev Slovenije |date=2006 |publisher=Nova revija, [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]] |isbn=961-6580-08-6 |url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf |access-date=25. februar 2025}}</ref> === Zaostritev razmer v Jugoslaviji === Slovenski komunisti so 20. januarja 1990, potem ko niso upoštevali nobene od njihovih pobud, zapustili [[14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije|14. kongres ZKJ]], ki je tako dokončno razpadla. V času ko je začela razpadati Sovjetska zveza, so se spori med Slovenijo in federacijo stopnjevali. Vrhunec so dosegli, ko so [[Socialistična republika Srbija|srbske oblasti]] napovedale Sloveniji gospodarsko blokado zaradi slovenske podpore kosovskim Albancem na zborovanju v Cankarjevem domu januarja 1989. Ob koncu leta se je konflkikt še zaostril. Pripadniki tedanjih slovenskih policijskih sil so s hrvaško pomočjo 1. decembra 1989 v akciji imenovani "Akcija Sever" preprečili prihod več sto Miloševićevim podpornikom z avtobusi iz Srbije v Ljubljano na "miting resnice", kjer naj bi z demonstracijami skušali očrniti tedanjo oblast, ker je nasprotovala srbski centralistični politiki. Prepoved in preprečitev mitinga sta dodatno zaostrili odnose med oblastmi v Sloveniji in Srbiji.<ref>Urbanc, N., ur. (2006), str. 22.</ref> Marca 1990 je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost, aprila je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva zmagal [[Milan Kučan]], na parlamentarnih volitvah pa je s 126 poslanskimi sedeži proti 240 zmagala organizirana opozicija-DEMOS, ki jo je sestavljala večina opozicijskih strank. Te stranke so bile: Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Krščanski demokrati, Zeleni, Slovenska kmečka zveza. Predsednik skupščine je postal [[France Bučar]], vlado je sestavil krščanski demokrat [[Lojze Peterle]], ker je njegova stranka znotraj Demosa dobila največ glasov. Najmočnejši opozicijski stranki sta bili prenovljena komunistična in liberalna, v parlament pa je od prejšnjih družbenopolitičnih organizacij prišla tudi socialistična stranka (nekdanja SZDL). Slovenska skupščina se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo že julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več; odpravila je tudi slovensko delegacijo v zveznem zboru skupščine SFRJ. Še pred prvimi večstrankarskimi volitvami (7. marca) so bila sprejeta dopolnila k slovenski ustavi; iz imena republike je bila črtana beseda »socialistična«, z deklaracijo o urejanju razmerij, ki imajo splošen pomen za Slovenijo, pa je bila načelno razglašena samostojnost na gospodarskem področju. Slovenska skupščina je 28. septembra in nato 4. oktobra (tedaj je bil sprejet ustavni zakon in razveljavljenih 27 jugoslovanskih zakonov) nadaljevala s sprejemanjem osamosvojitvene zakonodaje. Novi zakoni so dajali Sloveniji izključne pristojnosti pri določanju vojaškega roka in poveljevanja v teritorialni obrambi. Zvezni organi so terjali, naj Slovenija te zakone prekliče. Na podlagi zakona o SLO in družbeni samozaščiti ter z vednostjo vseh treh predsednikov (predsedstva, skupščine in vlade) sta [[Janez Janša]] in [[Igor Bavčar]] kot sekretarja za obrambo in notranje zadeve organizirala t. i. Manevrsko strukturo narodne zaščite. Oktobra 1990 so pripadniki JLA zasedli štab TO v Ljubljani. Njegov dotedanji poveljnik Ivan Hočevar je ostal lojalen JLA, zato ga je predsedstvo RS zamenjalo; njegov naslednik je postal [[Janez Slapar]].<ref name="Enotni v zmagi"/> === Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije === {{glavni|Plebiscit o samostojnosti Slovenije}} V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Pred tem je Slovenija drugim republikam ponujala predlog konfederalne pogodbe, ki pa so jo vse razen Hrvaške zavrnile. Del političnih strank, zlasti v Demosu, je odnos do Jugoslavije zaostroval in zlasti tistim, ki so izšli iz bivših družbenopolitičnih organizacij, očital »jugoslovanarstvo«. V odnosu do Jugoslavije je bila kombinacija obeh drž produktivna: radikalnost novih strank je Jugoslavijo postavljala pred dejstvo, da se mora hitro spremeniti ali pa jo bo Slovenija zapustila. V strankarske spore je posegla [[Socialistična stranka Slovenije]] s predlogom za plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Pobudo je nato prevzel Demos in 6. decembra je skupščina sprejela zakon o plebiscitu.<ref>[https://archive.today/20120805163738/www.slovenija2001.gov.si/pot/kronologija/ Slovenija2001.gov.si - Od plebiscita do samostojnosti]</ref> Vprašanje na plebiscitnem lističu se je glasilo: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Plebiscit je bil 23. decembra, rezultati pa so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev; za samostojnost je glasovalo 88,2 % vseh volivcev. Po zakonu naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Še pred plebiscitom je skupščina objavila tudi Deklaracijo o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope, sprejela pa je tudi Izjavo o dobrih namerah (6. december 1990). Slovenska oblast je začela tudi diplomatsko akcijo, s katero je skušala drugim republikam in svetu pojasniti svoje motive pri osamosvajanju. Zagovarjala je tezo o razdružitvi in ne odcepitvi. Na zborovanju v Ljutomeru 16. decembra 1990 se je [[Jože Pučnik]] zavzel za rešitev, ki državljanstva ne bi priznala vsem, ki so na dan plebiscita imeli stalno prebivališče v Sloveniji, v izogib problemom "podobnim kninskim",<ref>"Slovenija ne more več čakati, nabralo se je preveč slabega" - zapis o razpravah na ljutomerskem taboru za samostojno Slovenijo, Ljutomer, 16.12.1990". [[Delo]], 17. decembra 1990.</ref> kar je pozneje vodilo do t. i. problematike [[Izbrisani]]h. === Zaostrovanje jugoslovanske krize === Med tem so se nadaljevala prizadevanja za rešitev vse hujše politične krize v Jugoslaviji. V začetku 1991 so se vrstila srečanja vodstev vseh republik. V začetku junija pa je zvezni premier [[Ante Marković]] slovenske poslance prepričeval, naj Slovenija ostane v Jugoslaviji. Navkljub temu je vrsta dogodkov položaj bistveno poslabšala. Srbske oblasti so januarja 1991 vdrle v jugoslovanski finančni sistem in si »sposodile« 1,4 milijarde dolarjev. [[Zvezno predsedstvo SFRJ|Zvezno predsedstvo]] je na predlog JLA sprejelo sklep o razorožitvi paravojaških oddelkov, kamor so šteli tudi Teritorialno obrambo, ki je bila sicer del jugoslovanskih oboroženih sil. Temu se je Slovenija uprla in prevzela poveljevanje nad svojo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]].<ref name="Enotni v zmagi"/> === Razglasitev neodvisnosti in dogodki po njej === [[Slika:Deklaracija ob neodvisnosti 1991 str. 1.jpg|thumb|left|Deklaracija ob neodvisnosti - 25. junija 1991]] [[Slika:Tank01vojna za slo barikade.jpg|thumb|Tank JLA med prebijanjem barikade v [[Ljubljana|Ljubljani]].]] [[Slika:Bankovec 1000-2000-front.jpg|thumb|Ko je 8. oktobra 1991 prenehal veljati [[Brionski moratorij]], je Slovenija lahko uvedla lasten denar: Tolar]] 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije]], [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|Deklaracijo o neodvisnosti]] in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je že dan po osamosvojitvi poskusila s silo zatreti slovensko samostojnost. S tem se je začela [[desetdnevna vojna]], v kateri sta slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] in takratna slovenska Milica porazili JLA. Generalštab JLA se je moral sprijazniti z kolapsom vojske in navkljub resnim grožnjam in ultimatom, so opustili kampanjo v Sloveniji in sedli za pogajalsko mizo. Pogajanja so bila na Brionih in so se končala z podpisom [[Brionska deklaracija|brionske deklaracije]]. 18. julija je predsedstvo SFRJ sprejelo odločitev, da se JLA z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Oktobra 1991 je odšel iz Slovenije zadnji vojak [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]].<ref name="Enotni v zmagi"/><br /> == Samostojna Republika Slovenija == [[Slika:Coat of Arms of Slovenia.svg|128x128px|Grb Republike Slovenije|alt=Grb Republike Slovenije|sličica]] Novembra 1991 je bil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Skupščini]] sprejet zakon o denacionalizaciji, decembra pa nova ustava. [[Evropska unija]] je Republiko Slovenijo priznala sredi januarja 1992, [[Organizacija združenih narodov|OZN]] pa jo je sprejela med članice maja 1992. [[Demos]] je razpadel, aprila 1992 je bila izglasovana nezaupnica Lojzetu Peterletu, nasledil ga je [[Janez Drnovšek]],<ref name="Enotni v zmagi"/> ki je ostal na oblasti tudi po volitvah 1992 in 1997. Mandat predsednika republike pa so volivci dvakrat zaporedoma podelili Milanu Kučanu (1992–1997 in 1997–2002). Med tem je februarja 1999 je začel veljati pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, Slovenija je 29. marca 2004 postala članica zveze [[NATO]], 1. maja 2004 pa tudi Evropske unije. 1. januarja 2007 je prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. V prvem poletju leta 2008 pa je predsedovala [[Evropski svet|evropskemu svetu]] v EU. Ponovno je predsedovala evropskemu svetu v EU leta 2021. V obeh obdobjih je vladal premier Janez Janša. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == Dvajseto stoletje [http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110925050954/http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html |date=2011-09-25 }} == Literatura == <div class="references-small"> * Curta, Florin (2001). ''The Making of Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region c. 500-700.'' USA, Cambridge University Press. * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * Čepič, Zdenko, et al. (1979). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP Zgodovina Slovencev]''. Ljubljana, Cankarjeva založba. * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Grafenauer, Bogo (2000). ''Karantanija: izbrane razprave in članki.'' Ljubljana, Slovenska matica. * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]], ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana, 2003. * {{cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani - Die Alpenslawen''. Ljubljana * [[Vasilij Melik|Melik, Vasilij]] in [[Ferdo Gestrin]] (1966). ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana.. * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana. * Simoniti, Vasko in Peter Štih (1996). ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva''. Celovec * [[Peter Štih|Štih, Peter]] (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * [[Peter Vodopivec|Vodopivec, Peter]] (2006). ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja''. Ljubljana: Modrijan. {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije|*]] nmv1u2nscj62qyvkoii3mijn1n7cte5 0 649 6684955 6222107 2026-06-04T07:43:20Z ~2026-33235-47 261075 mkn 6684955 wikitext text/x-wiki : <math> k_1=-\frac{1}{k_2} \!\, . </math> === Kot med premicama === Ostri kot med premicama s smernima koeficientoma ''k''₁ in ''k''₂ lahko izračunamo po formuli: : <math> \tan\varphi=\Big|\frac{k_1-k_2}{1+k_1 k_2}\Big| \!\, . </math> == Glej tudi == * [[polinom]] {{-}} {{ravninske krivulje}} [[Kategorija:Polinomi]] [[Kategorija:Elementarne funkcije]] {{normativna kontrola}} m07yqhn38kccjorcr80koqng6l7sehl 6684989 6684955 2026-06-04T08:39:28Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33235-47|~2026-33235-47]] ([[User talk:~2026-33235-47|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 5863419 wikitext text/x-wiki '''Línearna fúnkcija''' je [[realno število|realna]] [[funkcija]] oblike '''''f(x) = kx + n'''''. [[graf funkcije|Graf]] te funkcije v [[ravnina|ravninskem]] [[kartezični koordinatni sistem|kartezičnem koordinatnem sistemu]] je [[premica]]. [[Slika:Linear functions2.PNG|thumb|right|300px|Grafi treh linearnih funkcij. Modra in rdeča imata enak ''k'', zelena in rdeča pa enak ''n''.]] Opozorilo: linearna funkcija v splošnem ni isto kot [[linearna transformacija]]. Linearna funkcija sodi v skupino [[afina trasformacija|afinih transformacij]] in jo zato včasih imenujemo tudi ''afina funkcija''. Linearna funkcija je hkrati tudi [[linearna transformacija]], če in samo če je ''n'' = 0. Fizikalni zgled za linearno funkcijo je [[pot]] pri [[premo enakomerno gibanje|premem enakomernem gibanju]] v odvisnosti od [[čas]]a. == Značilnosti linearne funkcije == [[Graf funkcije|Graf]] linearne funkcije je vedno [[premica]]. Število ''n'' = ''f''(0) določa točko, kjer graf seka [[ordinatna os|ordinatno os]], zato se imenuje ''odsek na ordinatni osi''. S to točko po navadi tudi začnemo risati graf, zato se ''n'' imenuje tudi ''začetna vrednost''. Število ''k'' določa smer premice, zato se imenuje ''smerni koeficient'' ali ''smerni količnik''. * Če je ''k'' pozitiven, je linearna funkcija [[naraščajoča funkcija|naraščajoča]].. * Če je ''k'' negativen, je linearna funkcija [[padajoča funkcija|padajoča]]. * Če je ''k'' = 0, je linearna funkcija [[konstanta|konstantna]] - graf je v tem primeru vzporeden [[abscisna os|abscisni osi]]. Smerni količnik premice, ki poteka skozi dve dani točki ''A''(''x''₁,''y''₁) in ''B''(''x''₂,''y''₂) lahko izračunamo po formuli: : <math> k=\frac{y_2-y_1}{x_2-x_1} \!\, . </math> Nato iz formule <math> y=k * x + n </math> izpeljemo formulo za izračun n: <math> n=y_1 - k * x_1 </math>oziroma <math> n=y_2 - k * x_2 </math> === Pogoj vzporednosti === Grafa linearnih funkcij sta [[vzporednost|vzporedni]] premici, če velja: : <math> k_1=k_2 \!\, . </math> === Pogoj pravokotnosti === Grafa linearnih funkcij sta [[pravokotnost|pravokotni]] premici, če velja: : <math> k_1=-\frac{1}{k_2} \!\, . </math> === Kot med premicama === Ostri kot med premicama s smernima koeficientoma ''k''₁ in ''k''₂ lahko izračunamo po formuli: : <math> \tan\varphi=\Big|\frac{k_1-k_2}{1+k_1 k_2}\Big| \!\, . </math> == Glej tudi == * [[polinom]] {{-}} {{ravninske krivulje}} [[Kategorija:Polinomi]] [[Kategorija:Elementarne funkcije]] {{normativna kontrola}} 4lgevpx7ruo7zsuc1u993xi75dcuda0 0 2339 6684663 6077306 2026-06-03T15:51:05Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6684663 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 645''' ('''[[rimske številke|DCXLV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * [[Centralizacija]] [[oblast]]i na [[Japonska|Japonskem]]; začetek [[obdobje Nara|obdobja Nara]] (konec [[784]]). == Rojstva == * == Smrti == * [[Čelebi kan]] – vladar Vzhodnega turškega kaganata (* [[583]]) [[Kategorija:Leto 645|*]] 10p7j40mj2zah16ly3wcei0d0dd8o4b 0 2340 6684662 4222310 2026-06-03T15:50:37Z TadejM 738 leto 6684662 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 644''' ('''[[rimske številke|DCXLIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Kategorija:Leto 644|*]] 87ggzdxojw9838q51g07uwb9ljnxwd7 0 2722 6684660 6426764 2026-06-03T15:48:49Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6684660 wikitext text/x-wiki '''3. junij''' je 154. [[dan]] [[leto|leta]] (155. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 211 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1098]] – [[Križar]]ji so zavzeli [[Antiohija|Antiohijo]] (današnjo [[Antakya|Antakyo]] v [[Turčija|Turčiji]]). * [[1385]] – Začela se je vladavina celjskega grofa [[Herman II. Celjski|Hermana II]]. * [[1608]] – [[Samuel de Champlain]] je s prihodom v današnji [[Tadoussac]] ([[Québec]]) končal svojo tretjo pot v [[Nova Francija|Novo Francijo]]. * [[1615]] – [[japonci|Japonski]] [[šogun]] '''[[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]''' je zavzel grad v [[Osaka|Osaki]] in postal vladar [[japonska|Japonske]]. * [[1621]] – [[Nizozemska zahodnoindijska družba]] je dobila [[monopol]] za [[trgovanje]] z [[Nova Nizozemska|Novo Nizozemsko]]. * [[1770]] – Ustanovljen je bil [[misijon]] [[San Carlos Borromeo de Carmelo]] v [[Kalifornija|kalifornijskem]] kraju [[Carmel-by-the-Sea]]. * [[1800]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] [[predsednik]] [[John Adams]] se je preselil v [[Washington, D.C.]] * [[1889]]: ** [[Kanada|Kanadska]] družba [[Canadian Pacific Railway]] je dokončala [[železnica|železniško]] povezavo med kanadsko vzhodno in zahodno obalo. ** Dokončan je bil prvi [[daljnovod]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] med [[elektrarna|elektrarno]] [[Willamette Falls]] in [[Portland, Oregon|Portlandom]] ([[Oregon]]). * [[1899]] – [[Pariz|Pariško]] [[sodišče]] je razveljavilo [[sodni proces]] proti [[Alfred Dreyfus|Alfredu Dreyfusu]] in ga začelo znova. * [[1940]] – [[letalo|Letala]] [[Nemčija|nemškega]] [[vojno letalstvo|vojnega letalstva]] [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] so bombardirala [[Pariz]]. * [[1943]] – Združila sta se [[Francoski imperialni svet]] in [[Francoski državni svet]], ustanovljen je bil [[CFLN]] (Comité français de Libération nationale - Francoski narodnoosvobodilni odbor). * [[1944]] – [[CFLN]] se je razglasil za Začasno vlado francoske republike ([[GPRF]] - Gouvernement provisoire de la République française). * [[1950]] – [[Maurice Herzog]] in [[Louis Lachenal]] sta kot prva človeka priplezala na [[Anapurna|Anapurno]]. * [[1959]] – [[Singapur]] je dobil notranjo samoupravo. * [[1960]] – [[Vrhovno sodišče]] [[Združene države Amerike|ZDA]] je odločilo, da imajo vsi obtoženi pravico do [[odvetnik]]a. * [[1962]] – V strmoglavljenju [[Boeing 707|Boeinga 707]] takoj po vzletu s [[Pariz|pariškega]] [[letališče|letališča]] je umrlo 130 ljudi. * [[1963]] – V strmoglavljenju [[letalo|letala]] [[DC-7]] v [[Tihi ocean]] nedaleč od [[obala|obale]] [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]] je umrl 101 človek. * [[1965]] – Izstreljen je bil [[Gemini 4]] s prvo [[Združene države Amerike|ameriško]] večdnevno človeško odpravo. * [[1970]] – Na [[univerza|univerzi]] v [[Wisconsin]]u ([[Združene države Amerike|ZDA]]) so prvič ustvarili [[gen]]. * [[1973]] – Na letalski razstavi v [[Pariz]]u je strmoglavilo [[Sovjetska zveza|sovjetsko]] nadzvočno potniško letalo [[Tupoljev]] [[Tu-144]], umrlo je 14 ljudi. * [[1979]] – Eksplozija Ixtocove naftne vrtine v južnem [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]] je povzročila najhujše onesnaženje z [[nafta|nafto]] do takrat. * [[1988]] – Na pobudo [[Igor Bavčar|Igorja Bavčarja]] je bil ustanovljen ''Odbor za varstvo pravic [[Janez Janša|Janeza Janše]]'', kasneje preimenovan v [[Odbor za varstvo človekovih pravic]]. * [[1989]] – [[Kitajska]] oblast je poslala vojsko nad protestnike na [[Trg nebeškega miru|Trgu nebeškega miru]]. * [[1992]] – [[Slovenska nogometna reprezentanca]] je odigrala [[Estonija:Slovenija (3. junij 1992)|prvo uradno mednarodno tekmo]] proti [[Estonska nogometna reprezentanca|Estoniji]]; rezultat je bil 1&nbsp;:&nbsp;1. * [[1997]] – [[Lionel Jospin]] je postal [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]]. * [[1998]] – V iztirjenju hitrega vlaka [[ICE 3]] pri kraju [[Eschede]] je umrl 101 človek. * [[2006]] – [[Osamosvojitev|Osamosvojila]] se je [[Črna gora]]. == Rojstva == * [[1723]] – [[Giovanni Antonio Scopoli]], italijanski naravoslovec († [[1788]]) * [[1726]] – [[James Hutton]], škotski geolog († [[1797]]) * [[1770]] – [[Manuel Belgrano]], argentinski državnik († [[1820]]) * [[1844]] – [[Friedrich Adolf Axel Freiherr]] - [[Detlev von Liliencron]], nemški pesnik († [[1909]]) * [[1865]] – [[Jurij V. Britanski|Jurij V.]], britanski kralj († [[1936]]) * [[1885]] – [[Jakov Mihajlovič Sverdlov]], ruski komunist († [[1919]]) * [[1895]] – [[Kavalam Madhava Panikar]], indijski državnik, diplomat, učenjak († [[1963]]) * [[1906]] – [[Josephine Baker]], ameriško-francoska plesalka, igralka, pevka († [[1974]]) * [[1926]] – [[Allen Ginsberg]], ameriški pesnik († [[1997]]) * [[1936]] – [[Larry McMurtry]], ameriški pisatelj * [[1950]] – [[Viki Grošelj]], slovenski alpinist * [[1951]] – [[Jill Biden]] * [[1961]] – [[Miha Mazzini]] - slovenski pisatelj, kolumnist, scenarist, režiser in računalnikar * [[1963]] – [[Tošiaki Karasava]], japonski gledališki in filmski igralec * [[1986]] – [[Rafael Nadal]], španski tenisač == Smrti == * [[1098]] – [[Yaghi-Siyan]], seldžuški guverner Antiohije med prvo križarsko vojno * [[1351]] – [[Mastino II. della Scala]], vladar Verone (* [[1308]]) * [[1395]] – [[Ivan Šišman]], bolgarski car (* [[1350]]) * [[1397]] – [[William de Montacute, 2. grof Salisbury|William de Montacute]], angleški vojskovodja, 2. grof Salisbury, kralj otoka Man (* [[1328]]) * [[1411]] – [[Leopold IV. Habsburški]], avstrijski vojvoda (* [[1371]]) * [[1657]] – [[William Harvey]], angleški zdravnik, anatom in biolog (* [[1578]]) * [[1858]] – [[Julius Reubke]], nemški skladatelj, pianist (* [[1834]]) * [[1875]] – [[Georges Bizet]], francoski skladatelj (* [[1838]]) * [[1877]] – [[Ludwig Ritter von Köchel]], avstrijski muzikolog, učenjak (* [[1800]]) * [[1878]] – [[Anton Hajdrih]], slovenski skladatelj, zborovodja (* [[1842]]) * [[1882]] – [[James Thomson]] - [[Bysshe Vanolis]], škotski pesnik (* [[1834]]) * [[1899]] – [[Johann Strauss mlajši]], avstrijski skladatelj (* [[1825]]) * [[1904]] – [[Jovan Jovanović Zmaj]], srbski pesnik (* [[1833]]) * [[1924]] – [[Franz Kafka]], češko-avstrijski pisatelj judovskega rodu (* [[1883]]) * [[1925]] – [[Nicolas Camille Flammarion]], francoski astronom (* [[1842]]) * [[1946]] – [[Mihail Ivanovič Kalinin]], ruski komunist, politik (* [[1875]]) * [[1963]] – [[Angelo Giuseppe Roncalli]] - [[Janez XXIII.]], papež italijanskega rodu (* [[1881]]) * [[1971]] – [[Heinz Hopf]], nemški matematik (* [[1894]]) * [[1977]] – [[Roberto Rossellini]], italijanski filmski režiser (* [[1906]]) * [[1987]] – [[Andrés Segovia]], španski kitarist (* [[1893]]) * [[1989]] – ajatola [[Ruholah Musavi Homeini]], iranski voditelj (* [[1900]]) * [[2001]] – [[Anthony Quinn]], ameriški filmski igralec mehiškega rodu (* [[1915]]) * [[2003]] – [[Felix de Weldon]], avstrijsko-ameriški kipar (* [[1907]]) == Prazniki in obredi == * [[Rimski imperij]] – praznik [[Belona|Belone]] * [[Svetovni dan kolesarjenja]] - https://www.un.org/en/observances/bicycle-day [[Kategorija:Dnevi v letu|603]] [[Kategorija:Junij|103]] 2c26c28uv9z62utptiubvhdpfw3oh1t 0 3315 6684912 6677804 2026-06-04T06:58:40Z ~2026-33144-14 261073 6684912 wikitext text/x-wiki ''Glej tudi [[67 (število)]]67777'' {{leto}} '''Leto 67''' ('''[[rimske številke|LXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Kategorija:Leto 67|*]] [[als:60er#67]] 4u48ryzqxiltyjy2fa2mdmmb9aqlza9 6684986 6684912 2026-06-04T08:38:51Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33144-14|~2026-33144-14]] ([[User talk:~2026-33144-14|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6549044 wikitext text/x-wiki ''Glej tudi [[67 (število)]]'' {{leto}} '''Leto 67''' ('''[[rimske številke|LXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Kategorija:Leto 67|*]] [[als:60er#67]] ftx7bn1ism8bsn10wk9n5vsmh5znas8 0 5191 6684985 6244979 2026-06-04T08:33:28Z ~2026-33203-19 261079 /* */ 6684985 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = République du Niger | conventional_long_name = Republika Niger | common_name = Niger | common_name2 = Niger | image_flag = Flag of Niger.svg | image_coat = Coat of arms of Niger.svg | area_km2 = 1.266.700 | area_rank = 21. | percent_water = 0,02 | population_estimate = 24.484.587 | population_estimate_year = 2022 | population_estimate_rank = 56. | image_map = LocationNiger.svg | capital = [[Niamey]] | official_languages = [[francoščina]] | calling_code = 227 | iso3166code = .ne | utc_offset = +1 | anthem = ''Nigrka'' (La Nigerienne) | currency = zahodnoafriški frank | currency_code = cfaf | established = 3. avgust 1960 | leader_title1 = Predsednik<br>(državni udar) | leader_name1 = [[Abdourahamane Tchiani]] | leader_title2 = Predsednik vlade | leader_name2 = }} '''Republika Niger''', ali kratko '''Niger''', je celinska [[Sahara|podsaharska]] [[država]] v [[Zahodna Afrika|Zahodni]] [[Afrika|Afriki]], ki se imenuje po reki [[Niger (reka)|Niger]]. Tu živijo temno polti ljudje. Država na vzhodu meji na [[Čad]], na severovzhodu na [[Libija|Libijo]], na severu na [[Alžirija|Alžirijo]], na zahodu na [[Mali]] in [[Burkina Faso]], ter na jugu [[Benin]] in [[Nigerija|Nigerijo]]. Je [[Seznam držav po indeksu človekovega razvoja|najslabše razvita]] država na svetu. Njegovo glavno mesto je [[Niamey]]. Prebivalci so pretežno [[muslimani]] (99,3 %), manj kot odstotek je [[kristjani|kristjanov]] (0,3 %) in animistov (0,2 %). == Prebivalstvo == === Mesta === {| class="wikitable" |+Mesta Nigra ! rowspan="2" |# ! rowspan="2" |Mesto ! colspan="2" |Prebivalstvo ! rowspan="2" |Regija |- !Popis 2001<ref name="auto2">{{navedi splet|url=http://citypopulation.de/en/niger/cities/|title=Niger: Regions, Cities & Urban Centers - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information|website=citypopulation.de|access-date=7 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200321050141/https://www.citypopulation.de/en/niger/cities/|archive-date=21 March 2020|url-status=live}}</ref> !Popis 2012<ref name="auto2" /> |- ! align="right" |1. |[[Niamey]] | align="right" |690.286 | align="right" |978.029 |Niamey |- ! align="right" |2. |[[Maradi]] | align="right" |148,017 | align="right" |267.249 |Regija Maradi |- ! align="right" |3. |[[Zinder]] | align="right" |170.575 | align="right" |235.605 |Regija Zinder |- ! align="right" |4. |[[Tahoua]] | align="right" |73.002 | align="right" |117.826 |Regija Tahoua |- ! align="right" |5. |[[Agadez]] | align="right" |77.060 | align="right" |110.497 |Regija Agadez |- ! align="right" |6. |[[Arlit]] | align="right" |68.835 | align="right" |78.651 |Regija Agadez |- ! align="right" |7. |[[Birni N'Konni]] | align="right" |44.663 | align="right" |63.169 |Regija Tahoua |- ! align="right" |8. |[[Dosso]] | align="right" |43.561 | align="right" |58.671 |Regija Dosso |- ! align="right" |9. |[[Gaya]] | align="right" |28.385 | align="right" |45.465 |Regija Dosso |- ! align="right" |10. |[[Tessaoua]] | align="right" |31.667 | align="right" |43.409 |Regija Maradi |} === Etnije === {{bar box|title=Etnije v Nigru (popis 2001)<ref name="auto3">{{navedi splet|url=http://www.stat-niger.org/frame/demographie.htm|title=DEMOGRAPHIE|website=www.stat-niger.org|access-date=7 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20190922235514/http://www.stat-niger.org/frame/demographie.htm|archive-date=22 September 2019|url-status=live}}</ref>|titlebar=#ddd|left1=Etnije|right1=percent|float=right|bars={{bar percent|Havsa|darkgreen|55.4}} {{bar percent|Zarma & Songhai|purple|21}} {{bar percent|Tuareg|red|9.3}} {{bar percent|Fula|black|8.5}} {{bar percent|Kanuri|orange|4.7}} {{bar percent|Toubou|green|0.4}} {{bar percent|Arabci|darkblue|0.4}} {{bar percent|Gurma|white|0.4}} {{bar percent|Drugi|darkred|0.1}}}}Kot v večini zahodnoafriških držav je tudi v Nigru veliko različnih etničnih skupin. Etnična sestava Nigra leta 2001 je bila naslednja: [[Havsi]] (55,4 %), [[Zarmi]] in [[Songhaji]] (21 %), [[Tuaregi]] (9,3 %), [[Fulani]] (8,5 %), [[Kanuri]] (4,7 %), [[Tubuji]] (0,4 %), [[Arabci]] (0,4 %), [[Gurmi]] (0,4 %), drugo (0,1 %). V regijah Dosso, Tillabéri in Niamey prevladujejo Zarmi in Songhaji, v regijah Zinder, Maradi in Tahoua prevladujejo Havsi, v regiji Diffa prevladujejo Kanuri, v regiji Agadez na severu Nigra pa Tuaregi. === Jeziki === Uradni jezik je francoščina, podedovana iz kolonialnega obdobja. Kot drugi jezik ga govorijo predvsem ljudje, ki so pridobili formalno zahodno izobrazbo, uporablja pa se tudi kot upravni jezik. Niger je od leta 1970 član [[Mednarodna organizacija frankofonije|Mednarodne organizacije frankofonije]]. Niger ima deset priznanih nacionalnih jezikov, in sicer [[Arabščina|arabščino]], [[Budumščina|budumščino]], [[Fulanščina|fulanščino]], [[Gurmščina|gurmščino]], [[Havščina|havščino]], [[Kanurščina|kanurščino]], [[Zarmščina|zarmščino]] in [[Songhajščina|songhajščino]], [[Tuareščina|tuareščino]], tassawaq in [[Tubujščina|tubujščino]]. Vsak od teh jezikov je prvi jezik predvsem etnične skupine, s katero je povezan.<ref>Ethologue. [https://www.ethnologue.com/country/NE/languages Niger languages] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180727114820/https://www.ethnologue.com/country/NE/languages|date=27 July 2018}}</ref><ref>Présidence de la République du Niger. [https://www.presidence.ne/gographie/ Le Niger] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180727090206/https://www.presidence.ne/gographie/|date=27 July 2018}}</ref> Dva najbolj razširjena jezika, havščina in zarmo-songhajščina, sta po vsej državi razširjena kot prvi ali drugi jezik. === Religija === {{bar box|title=Religija v Nigru|titlebar=#ddd|left1=religija|right1=%<ref name="census" />|float=right|bars={{bar percent|Muslimani|darkgreen|99.3}} {{bar percent|Kristjani|purple|0.3}} {{bar percent|Animisti|blue|0.2}} {{bar percent|Neverni|black|0.1}}}} == Glej tudi == {{wikislovar}} * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično||Niger}} {{Škrbina-geo-Afrika-zahodna}}{{West_Africa}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Niger| ]] [[Kategorija:Zahodnoafriške države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Afriška unija]] ezpkx2sp8tm6evpanencs067wwbs6fa 6684987 6684985 2026-06-04T08:39:01Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33203-19|~2026-33203-19]] ([[User talk:~2026-33203-19|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6244979 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = République du Niger | conventional_long_name = Republika Niger | common_name = Niger | common_name2 = Niger | image_flag = Flag of Niger.svg | image_coat = Coat of arms of Niger.svg | area_km2 = 1.266.700 | area_rank = 21. | percent_water = 0,02 | population_estimate = 24.484.587 | population_estimate_year = 2022 | population_estimate_rank = 56. | image_map = LocationNiger.svg | capital = [[Niamey]] | official_languages = [[francoščina]] | calling_code = 227 | iso3166code = .ne | utc_offset = +1 | anthem = ''Nigrka'' (La Nigerienne) | currency = zahodnoafriški frank | currency_code = cfaf | established = 3. avgust 1960 | leader_title1 = Predsednik<br>(državni udar) | leader_name1 = [[Abdourahamane Tchiani]] | leader_title2 = Predsednik vlade | leader_name2 = }} '''Republika Niger''', ali kratko '''Niger''', je celinska [[Sahara|podsaharska]] [[država]] v [[Zahodna Afrika|Zahodni]] [[Afrika|Afriki]], ki se imenuje po reki [[Niger (reka)|Niger]]. Država na vzhodu meji na [[Čad]], na severovzhodu na [[Libija|Libijo]], na severu na [[Alžirija|Alžirijo]], na zahodu na [[Mali]] in [[Burkina Faso]], ter na jugu [[Benin]] in [[Nigerija|Nigerijo]]. Je [[Seznam držav po indeksu človekovega razvoja|najslabše razvita]] država na svetu. Njegovo glavno mesto je [[Niamey]]. Prebivalci so pretežno [[muslimani]] (99,3 %), manj kot odstotek je [[kristjani|kristjanov]] (0,3 %) in animistov (0,2 %). == Prebivalstvo == === Mesta === {| class="wikitable" |+Mesta Nigra ! rowspan="2" |# ! rowspan="2" |Mesto ! colspan="2" |Prebivalstvo ! rowspan="2" |Regija |- !Popis 2001<ref name="auto2">{{navedi splet|url=http://citypopulation.de/en/niger/cities/|title=Niger: Regions, Cities & Urban Centers - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information|website=citypopulation.de|access-date=7 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200321050141/https://www.citypopulation.de/en/niger/cities/|archive-date=21 March 2020|url-status=live}}</ref> !Popis 2012<ref name="auto2" /> |- ! align="right" |1. |[[Niamey]] | align="right" |690.286 | align="right" |978.029 |Niamey |- ! align="right" |2. |[[Maradi]] | align="right" |148,017 | align="right" |267.249 |Regija Maradi |- ! align="right" |3. |[[Zinder]] | align="right" |170.575 | align="right" |235.605 |Regija Zinder |- ! align="right" |4. |[[Tahoua]] | align="right" |73.002 | align="right" |117.826 |Regija Tahoua |- ! align="right" |5. |[[Agadez]] | align="right" |77.060 | align="right" |110.497 |Regija Agadez |- ! align="right" |6. |[[Arlit]] | align="right" |68.835 | align="right" |78.651 |Regija Agadez |- ! align="right" |7. |[[Birni N'Konni]] | align="right" |44.663 | align="right" |63.169 |Regija Tahoua |- ! align="right" |8. |[[Dosso]] | align="right" |43.561 | align="right" |58.671 |Regija Dosso |- ! align="right" |9. |[[Gaya]] | align="right" |28.385 | align="right" |45.465 |Regija Dosso |- ! align="right" |10. |[[Tessaoua]] | align="right" |31.667 | align="right" |43.409 |Regija Maradi |} === Etnije === {{bar box|title=Etnije v Nigru (popis 2001)<ref name="auto3">{{navedi splet|url=http://www.stat-niger.org/frame/demographie.htm|title=DEMOGRAPHIE|website=www.stat-niger.org|access-date=7 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20190922235514/http://www.stat-niger.org/frame/demographie.htm|archive-date=22 September 2019|url-status=live}}</ref>|titlebar=#ddd|left1=Etnije|right1=percent|float=right|bars={{bar percent|Havsa|darkgreen|55.4}} {{bar percent|Zarma & Songhai|purple|21}} {{bar percent|Tuareg|red|9.3}} {{bar percent|Fula|black|8.5}} {{bar percent|Kanuri|orange|4.7}} {{bar percent|Toubou|green|0.4}} {{bar percent|Arabci|darkblue|0.4}} {{bar percent|Gurma|white|0.4}} {{bar percent|Drugi|darkred|0.1}}}}Kot v večini zahodnoafriških držav je tudi v Nigru veliko različnih etničnih skupin. Etnična sestava Nigra leta 2001 je bila naslednja: [[Havsi]] (55,4 %), [[Zarmi]] in [[Songhaji]] (21 %), [[Tuaregi]] (9,3 %), [[Fulani]] (8,5 %), [[Kanuri]] (4,7 %), [[Tubuji]] (0,4 %), [[Arabci]] (0,4 %), [[Gurmi]] (0,4 %), drugo (0,1 %). V regijah Dosso, Tillabéri in Niamey prevladujejo Zarmi in Songhaji, v regijah Zinder, Maradi in Tahoua prevladujejo Havsi, v regiji Diffa prevladujejo Kanuri, v regiji Agadez na severu Nigra pa Tuaregi. === Jeziki === Uradni jezik je francoščina, podedovana iz kolonialnega obdobja. Kot drugi jezik ga govorijo predvsem ljudje, ki so pridobili formalno zahodno izobrazbo, uporablja pa se tudi kot upravni jezik. Niger je od leta 1970 član [[Mednarodna organizacija frankofonije|Mednarodne organizacije frankofonije]]. Niger ima deset priznanih nacionalnih jezikov, in sicer [[Arabščina|arabščino]], [[Budumščina|budumščino]], [[Fulanščina|fulanščino]], [[Gurmščina|gurmščino]], [[Havščina|havščino]], [[Kanurščina|kanurščino]], [[Zarmščina|zarmščino]] in [[Songhajščina|songhajščino]], [[Tuareščina|tuareščino]], tassawaq in [[Tubujščina|tubujščino]]. Vsak od teh jezikov je prvi jezik predvsem etnične skupine, s katero je povezan.<ref>Ethologue. [https://www.ethnologue.com/country/NE/languages Niger languages] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180727114820/https://www.ethnologue.com/country/NE/languages|date=27 July 2018}}</ref><ref>Présidence de la République du Niger. [https://www.presidence.ne/gographie/ Le Niger] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180727090206/https://www.presidence.ne/gographie/|date=27 July 2018}}</ref> Dva najbolj razširjena jezika, havščina in zarmo-songhajščina, sta po vsej državi razširjena kot prvi ali drugi jezik. === Religija === {{bar box|title=Religija v Nigru|titlebar=#ddd|left1=religija|right1=%<ref name="census" />|float=right|bars={{bar percent|Muslimani|darkgreen|99.3}} {{bar percent|Kristjani|purple|0.3}} {{bar percent|Animisti|blue|0.2}} {{bar percent|Neverni|black|0.1}}}} == Glej tudi == {{wikislovar}} * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično||Niger}} {{Škrbina-geo-Afrika-zahodna}}{{West_Africa}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Niger| ]] [[Kategorija:Zahodnoafriške države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Afriška unija]] 8o4vzytrn268ai92hdw3hv4k8w58exr 0 5888 6684623 6283789 2026-06-03T14:55:55Z Ljuba24b 92351 /* Okoljski problemi */ np 6684623 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država|native_name=الجمهورية التونسية Al-džumhurija at-Tunisija|name=Tunizija|conventional_long_name=Republika Tunizija|image_flag=Flag of Tunisia.svg|image_coat=Coat of arms of Tunisia.svg|image_map=Tunisia in its region.svg|area_rank=91.|established_event1=neodvisnost od Francije|established_date1=[[20. marec]] [[1956]]|calling_code=216|time_zone=[[UTC]] +2|currency=[[tunizijski dinar]]|area_km2=163.610|population_estimate_rank=|population_estimate_year=2024|population_estimate=12,46 milijonov| leader_title1 = [[Predsednik Tunizije|Predsednik]] | leader_name1 = [[Kais Saled]] | leader_title2 = [[Ministrski predsednik Tunizije|Ministrski predsednik]] | leader_name2 = [[Kamel Madouri]]|official_languages=[[arabščina]]|capital=[[Tunis]]|national_anthem=Himat Al Hima, Ala Khallidi}}'''Republika Tunizija''' (tudi samo '''Tunizija''') je [[Arabci|arabska]] in [[islam|muslimanska]] [[država]], umeščena ob [[Sredozemsko morje]] na severnoafriški [[obala|obali]]. Nahaja se v regiji [[Magreb]] v [[Severna Afrika|severni Afriki]] in pokriva površino 165.000 kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, [[Cape Angela]], je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno [[glavno mesto]] je [[Tunis]]. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami ([[Maroko]], [[Alžirija]], Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), [[Libija|Libijo]] (s svojo vzhodno in južno mejo) in [[Sredozemsko morje]] (na severu in vzhodu). Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki [[puščava|puščave]] [[Sahara|Sahare]], preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v [[antika|antičnem]] času, iz česar posebno izstopa [[Feničani|feničanska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]] [[Kartagina (mesto)|Kartagina]], pa tudi kot skladovnica [[žito|žita]] za kasnejše [[Stari Rim|rimske]] koloniste. Ime Tunis naj bi izviralo iz [[Berberi|berberskega]] jezika, pomenilo pa naj bi [[rt]]ič. Leta 2024 je imela Tunizija 12,458 milijona prebivalcev. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Tunizije}} [[Slika:Karthago.JPG|sličica|levo|300px|Ruševine Kartagine]] Ob začetku [[zgodovinopisje|pisane zgodovine]] je bila Tunizija naseljena z berberskimi [[pleme]]ni. [[Obala|Obalo]] so v 10. stoletju pr. n. št. naselili [[Feničani]]. V 6. stoletju je svoj višek dosegla [[Kartagina]], a je bila v 2. stoletju pr. n. št. premagana v [[vojna]]h z [[Stari Rim|Rimom]] in tako to ozemlje postane ena od rimskih [[provinca|provinc]]. V 5. stoletju so se tu naselili [[Vandali]], nakar so v 6. stoletju sem prišli še [[Bizantinci]]. [[Arabci]] so zasedli to področje v 7. stoletju; vladali so z uspehom, z raznimi berberskimi upori. Vladanje [[Aglabidi|Aglabidov]] (9. stoletje) in [[Ziridi|Ziridov]] (od 972), berberskih naslednikov [[Fatimidi|Fatimidov]], je bilo posebej uspešno obdobje. V 12. stoletju so [[Normani]] iz [[Sicilija|Sicilije]] za nekaj časa zasedli tunizijsko obalo. Leta [[1159]] so Tunizijo zasedli [[Almohadi]], [[kalif]]iu iz [[Maroko|Maroka]]. Nasledili so jih berberski [[Hafsidi]] (1230–1574), pod katerimi je Tunizija uspevala. V zadnjem obdobju njihovega vladanja je [[Španija]] zasedla mnoga obalna [[mesto|mesta]], a jih je pozneje ponovno zasedla [[Osmansko cesarstvo]]. Pod [[Turki]] je Tunizija uživala skoraj popolno neodvisnost. 12. maj 1881 je postala [[Francija|francoski]] [[protektorat]]. Leta 1956 je razglasila [[neodvisnost]] in od takrat sta jo vodila dva [[predsednik Tunizije|predsednika]]. == Politika in uprava == Tunizija je [[republika]] z močnim [[predsednik|predsedniškim]] sistemom, ki je sicer enostrankarski. === Veje oblasti === [[Predsednik]] [[država|države]] [[Foued Mebazaa]] je po prebegu [[Zine al-Abidine Ben Ali]]ja, ki je bil na svojem položaju od leta 1987, ko je nadomestil prvega predsednika republike [[Habib Bourguiba|Habiba Bourguibo]], predsednika Tunizije (med letoma 1956 in 1987) postal tretji predsednik Tunizije. Vladajoča [[politična stranka|stranka]], [[demokracija|Demokratični]] [[parlament]]arni zbor ([[francoščina|francosko]] ''Rassemblement Constitutionel Démocratique'') je bila edina stranka v državi 25 let. Ta stranka je naslednica [[socializem|Socialistične]] desturske stranke (francosko ''Parti Socialiste Destourien'', [[kratica]] '''PSD'''), ki je Tunizijo pripeljala do suverenosti. Država premore šest legalnih [[Opozicija (politika)|opozicijskih]] strank. Predsedniške volitve potekajo vsakih 5 let. Na njih kandidira edina državna [[stranka]], ki po volitvah imenuje tudi predsednika vlade in njegov kabinet, slednji pa igra pomembno vlogo v državni politiki. Prav tako državni vrh postavlja tudi regionalne [[guverner]]je in administratorje. Volitve potekajo še za krajevne [[župan]]e in krajevne svete. Državno upravo tvori enodomni [[parlament]] (zakonodajno telo) – Dom poslancev (''Chambre des députés'') s 182 članskimi mesti, izmed katerih je 20 odstotkov rezerviranih za opozicijo. Dom poslancev ima vedno večjo funkcijo prostora za državnopolitično razpravo, a zaenkrat še nima velike vloge pri izdajanju [[zakon]]ov – v praksi vedno potrdi predloge [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]] z manjšimi popravki. [[Sodstvo]] je uradno suvereno oblastno telo. Sicer je opaziti visoko stopnjo sodelovanja z vlado, zlasti ko gre za politično usmerjene primere. === Upravna delitev === Tunizija je upravno razdeljena na 24 [[governorat]]ov: {| |width="150"| * Ariana * Béja * Ben Arous * Bizerte * Gabès * Gafsa * Jendouba * Kairouan |width="150"| * Kasserine * Kebili * Kef * Mahdia * Manouba * Medenine * Monastir * Nabeul |width="150"| * Sfax * Sidi * Siliana * Sousse * Tataouine * Tozeur * Tunis * Zaghouan | |} === Oborožene sile === {{glavni|Tunizijske oborožene sile}} Tunizija ima organizirane profesionalne [[oborožene sile]] z okoli 35 tisoč [[vojak]]i. Razdeljena je na [[kopenska vojska|kopensko vojsko]], [[vojna mornarica|vojno mornarico]], [[vojno letalstvo]], [[paramilitarizem|paravojaške]] sile in [[narodna garda|narodno gardo]]. Povprečna starost vojakov je 20 let. Država namenja vojski 1,8 odstotka [[bruto državni proizvod|bruto državnega proizvoda]] (približek za leto 2002). == Geografija == [[Slika:Ts-map.gif|sličica|139px|Zemljevid Tunizije]] Tunizija je najbolj severna država Afrike in se kot taka uvršča v makroregijo [[severna Afrika|severne Afrike]]. Meji na [[Sredozemsko morje]] na severu, na Alžirijo na zahodu ter na Libijo na vzhodu in jugu. Najbolj južna točka leži na 30° 15' severne [[geografska širina|geografske širine]], najbolj severna točka pa na 37° 20' sev. geo. šir.; od zahoda proti vzhodu se razteza med 7° 30' vzhodne [[geografska dolžina|geografske dolžine]] in 11° 36' vzh. geo. dol. Zavzema [[površina|površino]] 163.610 [[kilometer|km]]², od tega 155.360&nbsp;km² [[kopno|kopnih]] in 8.250&nbsp;km² vodnih površin. Državne meje na kopnem merijo 1424&nbsp;km, [[obala]] pa je dolga 1.148&nbsp;km. Tunizija sodi med države, ki jim po mednarodnem [[pomorsko pravo|pomorskem pravu]] pripada 12 [[morska milja|morskih milj]] suverenega obalnega pasu ter 24 morskih milj prehodnega pasu (vkup s suverenimi 12 morskimi miljami). Najnižja točka dežele se nahaja na območju [[slano jezero|slanega jezera]] Shatt al Gharsah (-25 [[meter|m]]) na skrajnem zahodu, najvišja točka pa v gorovju [[Atlas (gorovje)|Atlas]] (1544 m). === Podnebje === Tunizija leži v [[subtropski pas|subtropskem]] podnebnem pasu, in sicer stika [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]] (širši obalni pas) ter [[subtropsko podnebje|subtropsko]] suho in polsuho podnebje (notranjost). [[Podnebje]] prehaja tako od zmernih sredozemskih razmer na severu proti vročim in suhim pogojem na jugu. V severnem delu države je povprečna januarska [[temperatura]] 9&nbsp;°C, julijska pa 26&nbsp;°C. Na tem območju je [[dež]]evno obdobje razpotegnjeno čez hladen del leta, med oktobrom in majem. Povprečne letne [[padavine]] na severu dosežejo 610 [[milimeter|mm]], značilno pa je veliko letno gibanje stolpca. Puščavski del v Sahari na jugu dobi povprečno 210&nbsp;mm dežja letno. === Geografska delitev === Tunizijo geografsko delimo na štiri osnovne [[regija|regije]]. Sever države leži na razmeroma visokih obronkih gorovja Atlas, kjer vrhovi gora segajo od 610 do 1520 metrov. V posameznih nižjih območjih te regije, predvsem v dolini edine velike tunizijske reke [[Majardah]], se nahaja rodovitna zemlja. Južno od te najbolj severne regije najdemo veliko [[planota|planoto]] povprečne višine 610 metrov. Dalje na jug ozemlje zasedajo velika [[slano jezero|slana jezera]] (imenovana [[šot]] ali šat), od katerih je večina suhih skozi sušni del leta. Celotna južna tretjina države pa leži v polsuhih in suhih območjih severne Sahare. === Naravna bogastva === Temeljno mineralno bogastvo Tunizije je [[nafta]], katere črpališča stojijo tako na kopnem kot na [[morje|morju]]. V 1980-ih so bila odkrita pomembna nova nahajališča. Zraven tega Tunizija izkorišča nahajališča [[fosfati|fosfatov]], [[železo|železove rude]], [[svinec|svinca]], [[cink]]a in [[sol]]i. === Okoljski problemi === Velika težava Tunizije je neurejeno odlaganje strupenih in drugih [[nevarni odpadki|nevarnih odpadkov]], kar predstavlja veliko nevarnost za zdravje okolja. Zaradi majhne količine vode v deželi je prisoten tudi problem čezmernega onesnaževanja slednje. Primanjkuje tudi zalog [[pitna voda|pitne vode]]. Tu so tudi tipični problemi puščavskih držav, kot so [[krčenje gozdov]] in zelenih površin zaradi pašnje, [[erozija prsti]] ter [[dezertifikacija]]. Tunizija je razglasila tri [[narodni park|narodne parke]], kar pomeni le 0,3 odstotka državno zaščitenih površin dežele. Najbolj znan je [[narodni park Ichkeul]] v severni Tuniziji, ki ga zavzema veliko jezero in spremljajoča [[mokrišče|mokrišča]], pribežališče številnih ptic, med njimi rac, gosi in plamencev. Vlada je ratificirala mednarodne okoljske sporazume, ki se nanašajo na ohranjanje [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejevanje [[klimatske spremembe|klimatskih sprememb]] in [[dezertifikacija|dezertifikacije]], ohranjanje [[ogrožene vrste|ogroženih vrst]], spreminjanje okolja, nevarne odpadke, [[onesnaževanje morja]], ladijsko onesnaževanje, varovanje [[ozonski plašč|ozonskega plašča]] in varovanje mokrišč. == Gospodarstvo == Tunizija je v procesu razsežnih [[ekonomska reforma|ekonomskih reform]] in [[liberalizacija|liberalizacije]] po desetletjih državnega usmerjanja in deleža v [[gospodarstvo|gospodarstvu]]. Preudarno finančno in gospodarsko načrtovanje pa v zadnjem desetletju povzročata zmerno [[gospodarska rast|gospodarsko rast]]. Tunizijsko gospodarstvo se tradicionalno opira na [[nafta|nafto]], [[fosfat]]e, [[kmetijstvo]] in [[turizem]]. [[Politika]] države je nekoliko zaustavila rast v prvih letih samostojnosti (po letu 1956). 1960-ih so prinesla močno zavrtje razvoja gospodarstva zaradi spodbujanja [[kolektivizacija|kolektivizacije]], zaradi česar je padel tudi letni proizvod kmetijskih dejavnosti. V 1970-ih je prišlo do nekoliko povečane gospodarske rasti zaradi [[energetska kriza|povišanja cen nafte]] ter fosfatov na svetovnem trgu ter uveljavljanja turizma, a je svojo negativno vlogo pri rasti še vedno igral [[protekcionizem]] in regulacija uvoza. V času [[samostojnost]]i je Tunizija prejemala zajetne vsote finančne pomoči od [[Združene države Amerike|ZDA]] ter [[Evropa|evropskih]], pa tudi nekaterih [[Arabci|arabskih]] držav. Danes je sicer še vedno [[država v razvoju]], sodi pa med dežele [[Bruto domači proizvod|s srednjim dohodkom]]. Zaradi precenjenega [[dinar]]ja (uradna [[valuta]]) in rastočega mednarodnega dolga je Tunizija doživela veliko krizo na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja v 1980-ih. Leta 1986 je vlada zato sprejela vrsto ukrepov, med katerimi so strukturno prilagajanje za liberalizacijo trga, zmanjševanje [[tarife|tarif]] in preusmeritev države v [[tržno gospodarstvo]]. Ta model gospodarske reforme so predlagale in podprle [[mednarodne finančne ustanove]], s tem pa je bila Tunizija deležna dodatnih [[posojilo|posojil]] [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in drugih zahodnih upnikov. Leta 1990 je Tunizija pristopila k [[Sporazum o carinah in trgovanju|Sporazumu o carinah in trgovanju]] (angleško General Agreement on Tariffs and Trade, kratica GATT), kasneje pa se je vključila v [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]] (angleško World Trade Organization, kratica WTO). Leta 1996 je država sklenila sporazum o sodelovanju z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki odpravlja [[carina (dajatev)|carine]] in druge prepreke za [[prosta trgovina|prosto trgovino]], tiče pa se večine dobrin. Na ta način naj bi EU uradno pomagala Tuniziji k hitrejšemu razvoju in pripravi na [[konkurenca|konkurenco]] [[globalni trg|globalnega trga]]. Država je od leta 1987 privatizirala 160 družb v svoji lasti, in sicer v okviru ukrepov reforme 1987. leta. Kljub temu so potrebni resni napori za preprečitev množičnih [[odpuščanje|odpuščanj]], čemur velja dodati, da je [[brezposelnost]] že sicer pereč problem v deželi. Uradne statistike govorijo o 15 % [[nezaposlenost|nezaposlene]] delovne sile, dejanska množina pa naj bi bila večja. Izmenjava [[delnica|delnic]] poteka preko državno vodenega Sveta za finančni trg, ki trguje s [[kapital]]om nekaj več kot 50 podjetij. Leta 1993 je tunizijska vlada sprejela zakon, ki dovoljuje in celo privlači [[tuja vlaganja|tuje vlagatelje]]. Tako je danes v državi prijavljenih več kot 1600 [[izvoz]]no usmerjenih podjetij v tuji lasti. Slednja se zanašajo in izkoriščajo predvsem potencial nizko plačane delovne sile in bližino evropskega trga, s katerim poteka največ izmenjav. Državna valuta, [[tunizijski dinar]], je [[konvertibilnost|nekonvertibilna]]. == Prebivalstvo == Tunizija je s svojim strateškim položajem skozi celotno [[zgodovina|zgodovino]] pomenila območje trenja med [[ljudstvo|ljudstvi]]. Zavojevali so jo tako stari Rimljani kot [[Vandali]], tako črni [[Afričani]] kot Arabci in druga [[pleme]]na, [[ljudstvo|ljudstva]], [[narod]]i. Sodobni prebivalci dežele pa pretežno izhajajo iz Berberov, četudi jih je okoli 98 odstotkov berberski jezik zamenjalo za arabskega. Poseljenost z ljudmi je velika zlasti v priobalnih regijah, kjer na 30 odstotkih državnega ozemlja živi okoli 70 odstotkov prebivalstva. Z dobrimi deset milijoni prebivalcev Tunizija premore 65 ljudi na km². === Večja mesta === Tunizijska mesta so razmeroma majhnega obsega s pomembno izjemo [[Tunis]]om, ki je največje in [[glavno mesto]] države. To sredozemsko [[pristanišče]] na severovzhodu države ob [[jezero Tunis|jezeru Tunis]], v svet pa je prometno povezano z [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] in ladijskimi linijami v Evropo (Italija in Francija). Nekoliko manj pomembni mesti sta [[Sfax]] in [[Sousse]] (arabsko Susa), ki obe ležita ob vzhodni obali, razvili pa sta se ob [[industrija|industriji]] oziroma [[turizem|turizmu]]. Po svoji slikovitosti in starem pristanišču je znano tudi večje mesto [[Bizerte]] na severni obali. === Jezik in vera === Uradni jezik Tunizije je [[arabščina]]. Poznavalci govorijo o tunizijski arabščini kot dialektu, izvirajočem iz skupine [[magreb]]ške arabščine, ki jo je slišati tudi v zahodni Alžiriji in vzhodni Libiji. Slednja pa je izpeljanka iz klasične arabščine. Zraven tega velika večina prebivalcev zna govoriti [[francoščina|francoščino]]. V srednjih šolah je obvezno učenje četrtega jezika, učenci lahko izbirajo med [[nemščina|nemščino]], [[španščina|španščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[ruščina|ruščino]] in [[kitajščina|kitajščino]]. Prvotni jezik v Tuniziji je bil [[Berberščina|berberski]], katerega je govorila večina berberskih plemen, danas ga govori zaradi islamizacije in uradne arabščine vedno manj prebivalcev. Berberščina je bila sicer tudi zapisana, vendar je napisanih malo književnih del v tem jeziku, ohranja se v redko poseljenih gorskih vaseh, kjer so bivališča vkopana v zemljo. Kot Arabci so prebivalci Tunizije skoraj vsi zavezani [[islam]]u (98 odstotkov populacije), in sicer njegovi [[sunitizem|sunitski]] veji imenovani [[fatimidi]]. V deželi je tako najti množico [[mošeja|mošej]], izmed katerih po svoji znamenitosti izstopata mošeja v svetem mestu [[Al Kairouan]] in slikovita utrdbena mošeja v obalnem Sousseu. V Tuniziji obstajajo še majhne skupine [[katoličani|rimo-katoličanov]], [[Judje|Judov]] in [[protestanti|protestantov]]. === Izobrazba in znanje === Izobraževalni sistem v Tuniziji je brezplačen, zaradi česar osnovno šolo obiskujejo praktično vsi otroci. Pouk poteka v arabščini in deloma v francoščini. [[osnovna šola|Osnovne šole]] je v letu 2000 obiskovalo približno 1,4 milijona otrok, srednje šole 1,1 milijona, v [[visoko šolstvo|visokošolsko izobraževanje]] ([[Univerza v Tunisu]]) pa je bilo vključenih nekaj več kot 200 tisoč prebivalcev. Tunizija ima tri pomembnejše [[knjižnica|knjižnice]], locirane v Tunisu. Posebno zanimiv pa je narodni muzej [[Bardo]], ki od leta 1888 v Tunisu daje na ogled zbirke feničanskih, [[antična Grčija|grških]] in rimskih ter muslimanskih umetniških izdelkov na čelu z [[mozaik]]i. === Komunikacije === [[Komunikacijski sistem]] je po razvitosti – tako kot večina drugih stvari – nad afriškim povprečjem. Izhodiščne komunikacijske točke so Sfax, Sussah, Bizerte in Tunis. [[Telefon]]ske priključke je leta [[1997]] posedovalo 654.000 gospodinjstev, v uporabi pa je bilo poleg tega leta 1998 50.000 [[mobilni telefon|mobilnih telefonov]]. Tunizijci uporabljajo 920.000 [[televizija|televizij]] (ocena 1997) za spremljanje 26 televizijskih postaj (1998). Leta 2002 je natanko 1 [[ponudnik spletnih storitev]] omogočal spletni dostop 400 tisoč uporabnikom (ocena 2002). == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{North_Africa}} {{Arabska_liga}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tunizija| ]] [[Kategorija:Severnoafriške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Afriška unija]] dxc9b9r6gaqxy7w6s2pcc4oy615qies 6684676 6684623 2026-06-03T16:54:23Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6684676 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republic of Tunisia | name = {{unbulleted list|{{native name|ar|الجمهورية التونسية}}<br />{{transliteration|ar|al-Jumhūriyyah at-Tūnisiyyah}}}} | common_name = Tunisia | image_flag = Flag of Tunisia.svg | image_coat = Coat of arms of Tunisia.svg | coa_size = 70 | national_motto = {{lang|ar|حرية، نظام، عدالة|rtl=yes}}<br />"{{transliteration|ar|Ḥurrīyah, Niẓām, 'Adālah}}"<br />"Svoboda, red, pravičnost" | national_anthem = {{lang|ar|حماة الحمى|rtl=yes}}<br />"Humat al-Hima"<br />({{langx|en|"Branilci domovine"}})<br />{{center|[[File:Humat al-Hima.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Tunisia location (orthographic projection).svg|frameless]]|Show globe|[[File:Tunisia - Location Map (2013) - TUN - UNOCHA.svg]]|Show map of Tunisia|default=1}} | map_caption = | capital = [[Tunis]] | largest_city = capital | coordinates = {{Coord|36|49|N|10|11|E|type:city}} | official_languages = [[arabščina]]<ref name="art1">{{cite web|title=Tunisian Constitution, Article 1 |url=http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |date=26 January 2014 |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209234154/http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |archive-date=9 February 2014 }} Translation by the University of Bern: "Tunisia is a free State, independent and sovereign; its religion is the Islam, its language is Arabic, and its form is the Republic."</ref> | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsedik | leader_name1 = Kais Saied | leader_title2 = Premier | leader_name2 = Sara Zaafarani | ethnic_groups = {{Tree list}} * 98 % [[Arabci]]<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia/|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110024851/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia|url-status=dead|archive-date=10 January 2021|title = Tunisia - the World Factbook| date=22 December 2022 }}</ref> * 1 % [[Berberi]]<ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Berbers Populations Distribution|date=12 March 2004 }}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Q&A: The Berbers|date=12 March 2004 }}</ref> * 1 % [[Judje]] and others<ref>{{Cite web|url=http://www.pjvoice.com/v27/27006tunisia.aspx|title=The Jews of Tunisia|website=www.pjvoice.com}}</ref> {{Tree list/end}} | sovereignty_type = Ustanovitev | established_event1 = [[Antična Kartagina]] | established_date1 = 814 pr. n. št. | established_event2 = [[Aghlabidski emirat]] | established_date2 = 800 | established_event3 = [[Hafsidski sultanat]] | established_date3 = 1229 | established_event4 = [[Bejlik Tunis]] | established_date4 = 15. julij 1705 | established_event5 = [[Francoski protektorat]] | established_date5 = 12. maj 1881 | established_event6 = Neodvisnost in [[Kraljevina Tunizija]] | established_date6 = 20. marec 1956 | established_event7 = Deklaracija republike | established_date7 = 25. julij 1957 |area_km2=163.610 |area_rank=91. | population_estimate = | population_census = 11.972.169<ref>{{cite web | url=https://www.ins.tn/en/enquetes/population-and-housing-census-2024 | title=National Institute of Statistics}}</ref> | population_estimate_year = | population_estimate_rank = 79. | population_census_year = 2024 | population_density_km2 = 79 | population_density_rank = 134. | GDP_PPP = {{increase}} $183,73 mrd<ref name="WEOD2504">{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 84. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $14.780<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_PPP_per_capita_rank = 111. | GDP_nominal = {{increase}} $56,290 mrd<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 90. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $4530<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_per_capita_rank = 121. | Gini = 33,7 | Gini_year = 2021 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |title=GINI index |publisher=World Bank |access-date=19 January 2013}}</ref> | HDI = 0,746 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref>{{cite book |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |title=Human Development Report 2025 - A matter of choice: People and possibilities in the age of AI |date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |isbn= |publication-date=6 May 2025 |pages= |access-date=6 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506064128/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |archive-date=6 May 2025}}</ref> | HDI_rank = 105. |calling_code=216 |time_zone=[[UTC]] +2 |currency=[[tunizijski dinar]] }} '''Tunizija''' ({{langx|ar|تونس}}), Uradno '''Republika Tunizija''' ({{langx|ar|الجمهورية التونسية}}, {{langx|fr|République tunisienne}}) je [[Arabci|arabska]] in [[islam|muslimanska]] [[država]], umeščena ob [[Sredozemsko morje]] na severnoafriški [[obala|obali]]. Je v regiji [[Magreb]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in pokriva površino 165.000 kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, [[Cape Angela]], je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno [[glavno mesto]] je [[Tunis]]. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami ([[Maroko]], [[Alžirija]], Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), [[Libija|Libijo]] (s svojo vzhodno in južno mejo) in [[Sredozemsko morje]] (na severu in vzhodu). Tunizija si deli tudi morsko mejo z Italijo prek otokov [[Sicilija]] in [[Sardinija]] na severu ter [[Malta]] na vzhodu. Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki [[puščava|puščave]] [[Sahara|Sahare]], preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v [[antika|antičnem]] času, iz česar posebno izstopa [[Feničani|feničanska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]] [[Kartagina (mesto)|Kartagina]], pa tudi kot žitnica za kasnejše [[Starorimska civilizacija|rimske]] koloniste. Ime ''Tunis'' naj bi izviralo iz [[Berberi|berberskega]] jezika, pomenilo pa naj bi [[rt]]ič. Leta 2024 je imela Tunizija 12,458 milijona prebivalcev. == Etimologija == Beseda ''Tunisia'' izhaja iz imena ''Tunis'', osrednjega urbanega središča in glavnega mesta sodobne Tunizije. Sedanja oblika imena z latinsko pripono ''-ia'' se je razvila iz francoskega imena {{lang|fr|Tunisie}},<ref name="Adrian">{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites |entry=Tunisia |entry-url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/385/mode/1up |publisher=McFarland |year=2006 |page=385 |isbn=978-0-7864-2248-7}}</ref><ref>{{cite book|last=Everett-Heath|first=John|title=The Concise Dictionary of World Place-names|entry=Tunisia|entry-url=https://archive.org/details/concisedictionar0000ever/page/534/mode/1up|publisher=Oxford University Press|date=2005|page=534|isbn=978-0-19-860537-9}}</ref> ki je običajno povezano z berberskim korenom {{lang|ber|ⵜⵏⵙ}}, prepisanim kot {{lang|ber-Latn|tns}}, kar pomeni 'položiti' ali 'taboriti'.<ref name="peter-ross">{{cite book |first1=Peter M. |last1=Rossi |first2=Wayne Edward |last2=White |title=Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal |publisher=Pierian Press, University of Michigan |year=1980 |page=132}}</ref> Včasih je povezano tudi s kartažansko boginjo Tanith (ali Tunit),<ref>{{cite book |last=Taylor |first=Isaac |title=Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature |publisher=BiblioBazaar, LLC |year=2008 |page=281 |isbn=978-0-559-29668-0 }}</ref> in starodavnim mestom Tynes.<ref name="ej-brill">{{cite book |last=Houtsma |first=Martijn Theodoor |title=E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 |publisher=Brill |year=1987 |page=838 |isbn=978-90-04-08265-6 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |title=[[Ab urbe condita (Livy)|History of Rome]]|volume=Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty |publisher=Oxford University Press |year=2006 |page=705 |isbn=978-0-19-283159-0 |author=[[Livy]] |editor1-first=John |editor1-last=Yardley |editor2-last=Hoyos |editor2-first=Dexter |name-list-style=amp}}</ref> Francoska izpeljanka {{lang|fr|Tunisie}} je bila z manjšimi spremembami sprejeta v nekaterih evropskih jezikih, s čimer je bilo uvedeno posebno ime za označevanje države. Drugi jeziki so ime pustili nedotaknjeno, na primer ruski {{lang|ru|Туни́с|Tunís}} in španski {{lang|es|Túnez}}. V tem primeru se isto ime uporablja tako za državo kot za mesto, tako kot pri arabskem {{lang|ar|تونس|rtl=yes}}, in le po kontekstu je mogoče opaziti razliko. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Tunizije}} === Antika === {{glavni|Kapzijska kultura|Antična Kartagina}} Kmetijske metode so dosegle dolino [[Nil]]a iz območja [[rodovitni polmesec|rodovitnega polmeseca]] okoli leta 5000 pr. n. št. in se razširile v [[Magreb]] okoli leta 4000 pr. n. št. Kmetijske skupnosti na vlažnih obalnih ravnicah osrednje Tunizije so bile takrat predniki današnjih berberskih plemen. [[File:Carthaginianempire.PNG|left|thumb|upright=1.2|Kartažanske odvisnosti in protektorati med [[punske vojne|punskimi vojnami]]]] V antiki so verjeli, da so Afriko prvotno naseljevali Getulci in Libijci, oba nomadski ljudstvi. Po besedah ​​rimskega zgodovinarja [[Salustij]]a je polbog Herkul umrl v Španiji, njegova večjezična vzhodna vojska pa je ostala, da se naseli v deželi, nekateri pa so se [[Migracija ljudi|preselili]] v Afriko. [[Perzijci]] so odšli na zahod in se poročili z Getulci ter postali Numidijci. Medijci so se naselili in bili znani kot Mauri, kasneje Mavri.<ref>Banjamin Isaac, ''The Invention of Racism in Classical Antiquity'', Princeton University Press, 2013 p.147</ref> [[Numidijci]] in [[Mavri]] so pripadali rasi, iz katere izvirajo [[Berberi]]. Prevedeni pomen besede ''Numidian'' je nomad in ljudje so bili dejansko polnomadski vse do vladavine Masinisse iz plemena Massyli.<ref>{{cite web |url=http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331154523/http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-date=31 March 2012 |title=Carthage and the Numidians |publisher=Hannibalbarca.webspace.virginmedia.com |access-date=28 October 2011}}</ref><ref>{{cite web |url=http://fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |title=Numidians (DBA II/40) and Moors (DBA II/57) |publisher=Fanaticus.org |date=12 December 2001 |access-date=28 October 2011 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927024947/http://www.fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |archive-date=27 September 2011}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/422426/Numidia |title=Numidia (ancient region, Africa) |encyclopedia=Britannica Online Encyclopedia |access-date=28 October 2011}}</ref> Na začetku zapisane zgodovine so Tunizijo naseljevala berberska plemena. Njeno obalo so [[Feničani]] naselili že v 12. stoletju pred našim štetjem (Bizerte, Utica). Mesto [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] so Feničani ustanovili v 9. stoletju pred našim štetjem. Legenda pravi, da je [[Didona]] iz Tira, ki je danes v [[Libanon]]u, mesto ustanovila leta 814 pred našim štetjem, kot ga je pripovedoval grški pisatelj Timaj iz Tauromeniuma. Naseljenci Kartagine so svojo kulturo in vero prinesli iz [[Fenicija|Fenicije]], ki je danes v Libanonu in sosednjih območij. [[File:Mommsen p265.jpg|thumb|upright|Kip kartažanskega generala [[Hanibal]]a Barce]] Po seriji vojn z grškimi mestnimi državami Sicilije v 5. stoletju pred našim štetjem se je Kartagina povzpela na oblast in sčasoma postala prevladujoča civilizacija v zahodnem Sredozemlju. Kartažani so častili panteon bližnjevzhodnih bogov, vključno z [[Baal]]om in [[Tanit]]o. Tanitin simbol, preprosta ženska figura z iztegnjenimi rokami in dolgo obleko, je priljubljena ikona, ki jo najdemo na starodavnih najdiščih. Ustanovitelji Kartagine so ustanovili tudi Tofet, ki je bil v rimskih časih spremenjen. Kartažanska invazija na Italijo pod vodstvom [[Hanibal]]a med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]], eno od serije vojn z Rimom, je skoraj ohromila vzpon rimske moči. Po koncu druge punske vojne leta 202 pr. n. št. je Kartagina še 50 let delovala kot odvisna država [[Rimska republika|Rimske republike]].<ref>[[Appian]]. [https://www.livius.org/sources/content/appian/appian-the-punic-wars/ ''The Punic<!-- Foreign? --> Wars'']. livius.org</ref> [[File:Temple du Capitole (Dougga).JPG|thumb|upright|left|Ruševine templja iz 2. stoletja v Douggi, enem od devetih območij svetovne dediščine v Tuniziji]] Po [[Obleganje Kartagine|obleganju Kartagini]], ki se je začela leta 149 pr. n. št. med [[tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]], je Rim leta 146 pr. n. št. osvojil Kartagino. Po osvojitvi so Rimljani Kartagino preimenovali v ''Afriko'' in jo vključili kot [[Afrika (rimska provinca)|provinco]]. Berberski škof Donat Magnus je bil ustanovitelj krščanske skupine, znane kot [[Donatizem|donatisti]].<ref>{{Cite encyclopedia | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/169009/Donatist | title = Donatist | encyclopedia = Encyclopædia Britannica}}</ref> V 5. in 6. stoletju (od 430 do 533 n. št.) so germanski Vandali napadli in vladali kraljestvu v severozahodni Afriki, ki je vključevalo današnji [[Tripoli]]. Regijo so v letih 533–534 n. št., med vladavino cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]], zlahka ponovno osvojili vzhodni Rimljani pod vodstvom generala [[Belizar]]ja,<ref>Bury, John Bagnell (1958) ''History of the Later Roman Empire from the Death of Theodosius I. to the Death of Justinian'', Part 2, Courier Corporation. pp.124–148</ref> kar je pomenilo začetek 165-letne dobe bizantinske vladavine. === Srednji vek === [[File:Statue de Okba ibn Nafi al Fihri en Algérie.jpg|thumb|upright|Uqba ibn Nafi je konec 7. stoletja vodil omajadsko osvajanje Tunizije]] Nekje med drugo polovico 7. stoletja in začetkom 8. stoletja so v regiji potekala arabska muslimanska osvajanja. Ustanovili so prvo islamsko mesto v severozahodni Afriki, [[Kairouan]]. Tam je bila leta 670 n. št. zgrajena mošeja Uqba ali [[Velika mošeja v Kairouanu]].<ref>{{cite book|last1=Davidson |first1=Linda Kay |last2=Gitlitz |first2=David Martin |title=Pilgrimage: From the Ganges to Graceland: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=YVYkrNhPMQkC&pg=PA302|date=2002|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-004-8|page=302}}</ref> Ta mošeja je najstarejše in najprestižnejše svetišče na muslimanskem Zahodu z najstarejšim stoječim [[minaret]]om na svetu;<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=Historic Cities of the Islamic World|url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&pg=PA264|year=2007|publisher=Brill|isbn=978-90-04-15388-2|page=264}}</ref> velja tudi za mojstrovino islamske umetnosti in arhitekture. V tem času se je začela arabska migracija v Magreb. Regija je bila v celoti zavzeta leta 695, leta 697 jo je ponovno zavzelo [[Bizantinsko cesarstvo]], a jo je leta 698 trajno izgubilo. Prehod iz latinsko govoreče krščanske berberske družbe v muslimansko in večinoma arabsko govorečo družbo je trajal več kot 400 let (enakovreden proces v Egiptu in rodovitnem polmesecu je trajal 600 let) in je povzročil dokončno izginotje [[krščanstvo|krščanstva]] in [[latinščina|latinščine]] v 12. ali 13. stoletju. Večina prebivalstva ni bila muslimanska do precej poznega 9. stoletja; velika večina je bila v 10. stoletju. Tudi nekateri tunizijski kristjani so se izselili; nekateri bogatejši člani družbe so to storili po osvojitvi leta 698, druge pa so normanski vladarji sprejeli na Sicilijo ali v Italijo v 11. in 12. stoletju – logična destinacija zaradi 1200 let trajajoče tesne povezave med regijama.<ref>Jonathan Conant (2012). ''Staying Roman, Conquest and Identity in Africa and the Mediterranean, 439–700''. Cambridge University Press. pp. 358–378. {{ISBN|978-1-107-53072-0}}</ref> Arabski guvernerji Tunisa so ustanovili dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Tuniziji, [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in vzhodni [[Alžirija|Alžiriji]] od 800 do 909. Tunizija je cvetela pod arabsko oblastjo, ko so bili zgrajeni obsežni sistemi za oskrbo mest z vodo za gospodinjstva in namakanje, kar je spodbujalo kmetijstvo (zlasti pridelavo oljk).<ref name="lapidus">{{cite book|last=Lapidus|first=Ira M.|title=A History of Islamic Societies|url=https://books.google.com/books?id=I3mVUEzm8xMC&pg=302|date= 2002|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-77933-3|pages=302–303}}</ref><ref name="tunisia-lp">{{cite book | last1 = Ham | first1 = Anthony | last2 = Hole | first2 = Abigail | last3 = Willett | first3 = David. | title = Tunisia | publisher = Lonely Planet | year = 2004 | edition = 3rd | page = 65 | isbn = 978-1-74104-189-7}}</ref> Ta blaginja je omogočala razkošno dvorno življenje in jo je zaznamovala gradnja novih palačnih mest, kot sta al-Abbasiya (809) in Raq Adda (877). [[File:Panorama of the courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|left|upright=1.25|Kupole Velike mošeje v Kairouanu. Ustanovljena je bila leta 670, v sedanji obliki pa večinoma izvira iz obdobja Aglabidov (9. stoletje)]] Po osvojitvi [[Kairo|Kaira]] so [[Fatimidi]] Tunizijo in dele vzhodne Alžirije prepustili lokalnim Ziridom (972–1148).<ref name="stearns">{{cite book | last1 = Stearns | first1 = Peter N. | last2 = Leonard Langer | first2 = William | title = The Encyclopedia of World History: Ancient, Medieval, and Modern, Chronologically Arranged | publisher = Houghton Mifflin Harcourt | year = 2001 | edition = 6th | pages = 129–131 | isbn = 978-0-395-65237-4}}</ref> Ziridska Tunizija je cvetela na številnih področjih: kmetijstvo, industrija, trgovina ter versko in posvetno izobraževanje. Upravljanje poznejših ziridskih emirjev je bilo zanemarljivo, politična nestabilnost pa je bila povezana z upadom tunizijske trgovine in kmetijstva.<ref name="islamic-dynasties">{{cite book | last = Singh | first = Nagendra Kr | title = International encyclopaedia of islamic dynasties | volume = 4: A Continuing Series | publisher = Anmol | year = 2000 | pages = 105–112 | isbn = 978-81-261-0403-1}}</ref><ref name="history-of-africa">{{cite book | title = General history of Africa | publisher = James Currey Publishers | pages = 171–173 | isbn = 978-0-85255-093-9 |last1=Ki-Zerbo |first1=J. |last2=Mokhtar |first2=G. |last3=Boahen |first3=A. Adu |last4=Hrbek |first4=I. | year = 1992 }}</ref> Plenjenje tunizijskih pohodov s strani [[Banu Hilal]], bojevitega arabskega plemena, ki so ga egiptovski Fatimidi spodbudili k zavzetju severozahodne Afrike, je podeželsko in mestno gospodarstvo v regiji še bolj upadlo. Posledično je regija doživela hitro urbanizacijo, saj so lakote izpraznile podeželje, industrija pa se je preusmerila iz kmetijstva v manufakture. Arabski zgodovinar Ibn Khaldun je zapisal, da so zemljišča, ki so jih opustošili osvajalci Banu Hilal, postala popolnoma sušna puščava.<ref>{{cite web|url=http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |title=Populations Crises and Population Cycles, Claire Russell and W.M.S. Russell |publisher=Galtoninstitute.org.uk |access-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130527170154/http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |archive-date=27 May 2013 }}</ref> Glavna tunizijska mesta so v 12. stoletju osvojili [[Normani]] na Siciliji pod Afriškim kraljestvom, vendar so bili po osvojitvi Tunizije s strani [[Almohadi|Almohadov]] v letih 1159–1160 Normani evakuirani na Sicilijo. Skupnosti tunizijskih kristjanov so v Nefzaoui še obstajale do 14. stoletja.<ref name="hrbek">{{cite book |last1=Hrbek |first1=Ivan |title=Africa from the Seventh to the Eleventh Century |date=1992 |publisher=UNESCO. International Scientific Committee for the Drafting of a General History of Africa. J. Currey |isbn=0-85255-093-6 |page=34 |url=https://books.google.com/books?id=qDFcD0BuekQC&pg=PA34}}</ref> Almohadi so sprva vladali Tuniziji prek guvernerja, običajno bližnjega sorodnika kalifa. Kljub ugledu novih gospodarjev je bila država še vedno neukrotljiva, z nenehnimi izgredi in boji med meščani ter potujočimi Arabci in Turki, pri čemer so bili slednji podložniki muslimanskega armenskega pustolovca Karakuša. Tunizijo so med letoma 1182 in 1183 ter ponovno med letoma 1184 in 1187 zasedli [[Ajubidi]].<ref>{{cite journal|doi=10.3989/alqantara.2013.010|title=Saladin and the Ayyubid Campaigns in the Maghrib|journal=Al-Qanṭara|volume=34|issue=2|pages=267–295|year=2013|last1=Baadj|first1=Amar|doi-access=free | issn = 0211-3589}}</ref> Največja grožnja almohadski vladavini v Tuniziji so bili Banu Ganija, sorodniki Almoravidov, ki so iz svojega oporišča na [[Majorka|Majorki]] poskušali obnoviti almoravidsko oblast nad Magrebom. Okoli leta 1200 jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotno Tunizijo, dokler jih leta 1207 niso uničile almohadske čete. Po tem uspehu so Almohadi za guvernerja Tunizije postavili Walida Abu Hafsa. Tunizija je ostala del almohadske države do leta 1230, ko se je sin Abu Hafsa razglasil za neodvisnega. Med vladavino dinastije [[Hafsidi|Hafsidov]] so bili iz njihove prestolnice Tunisa vzpostavljeni plodni trgovinski odnosi z več krščanskimi sredozemskimi državami.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first= Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual|url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA46 |year=2004 |publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0-7486-2137-8|page=46}}</ref> Konec 16. stoletja je obala postala piratska trdnjava. == Geografija == [[Slika:Ts-map.gif|sličica|139px|Zemljevid Tunizije]] Tunizija je najbolj severna država Afrike in se kot taka uvršča v makroregijo [[severna Afrika|severne Afrike]]. Meji na [[Sredozemsko morje]] na severu, na Alžirijo na zahodu ter na Libijo na vzhodu in jugu. Najbolj južna točka leži na 30° 15' severne [[geografska širina|geografske širine]], najbolj severna točka pa na 37° 20' sev. geo. šir.; od zahoda proti vzhodu se razteza med 7° 30' vzhodne [[geografska dolžina|geografske dolžine]] in 11° 36' vzh. geo. dol. Zavzema [[površina|površino]] 163.610 [[kilometer|km]]², od tega 155.360&nbsp;km² [[kopno|kopnih]] in 8.250&nbsp;km² vodnih površin. Državne meje na kopnem merijo 1424&nbsp;km, [[obala]] pa je dolga 1.148&nbsp;km. Tunizija sodi med države, ki jim po mednarodnem [[pomorsko pravo|pomorskem pravu]] pripada 12 [[morska milja|morskih milj]] suverenega obalnega pasu ter 24 morskih milj prehodnega pasu (vkup s suverenimi 12 morskimi miljami). Najnižja točka dežele se nahaja na območju [[slano jezero|slanega jezera]] Shatt al Gharsah (-25 [[meter|m]]) na skrajnem zahodu, najvišja točka pa v gorovju [[Atlas (gorovje)|Atlas]] (1544 m). === Podnebje === Tunizija leži v [[subtropski pas|subtropskem]] podnebnem pasu, in sicer stika [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]] (širši obalni pas) ter [[subtropsko podnebje|subtropsko]] suho in polsuho podnebje (notranjost). [[Podnebje]] prehaja tako od zmernih sredozemskih razmer na severu proti vročim in suhim pogojem na jugu. V severnem delu države je povprečna januarska [[temperatura]] 9&nbsp;°C, julijska pa 26&nbsp;°C. Na tem območju je [[dež]]evno obdobje razpotegnjeno čez hladen del leta, med oktobrom in majem. Povprečne letne [[padavine]] na severu dosežejo 610 [[milimeter|mm]], značilno pa je veliko letno gibanje stolpca. Puščavski del v Sahari na jugu dobi povprečno 210&nbsp;mm dežja letno. === Geografska delitev === Tunizijo geografsko delimo na štiri osnovne [[regija|regije]]. Sever države leži na razmeroma visokih obronkih gorovja Atlas, kjer vrhovi gora segajo od 610 do 1520 metrov. V posameznih nižjih območjih te regije, predvsem v dolini edine velike tunizijske reke [[Majardah]], se nahaja rodovitna zemlja. Južno od te najbolj severne regije najdemo veliko [[planota|planoto]] povprečne višine 610 metrov. Dalje na jug ozemlje zasedajo velika [[slano jezero|slana jezera]] (imenovana [[šot]] ali šat), od katerih je večina suhih skozi sušni del leta. Celotna južna tretjina države pa leži v polsuhih in suhih območjih severne Sahare. === Naravna bogastva === Temeljno mineralno bogastvo Tunizije je [[nafta]], katere črpališča stojijo tako na kopnem kot na [[morje|morju]]. V 1980-ih so bila odkrita pomembna nova nahajališča. Zraven tega Tunizija izkorišča nahajališča [[fosfati|fosfatov]], [[železo|železove rude]], [[svinec|svinca]], [[cink]]a in [[sol]]i. === Okoljski problemi === Velika težava Tunizije je neurejeno odlaganje strupenih in drugih [[nevarni odpadki|nevarnih odpadkov]], kar predstavlja veliko nevarnost za zdravje okolja. Zaradi majhne količine vode v deželi je prisoten tudi problem čezmernega onesnaževanja slednje. Primanjkuje tudi zalog [[pitna voda|pitne vode]]. Tu so tudi tipični problemi puščavskih držav, kot so [[krčenje gozdov]] in zelenih površin zaradi pašnje, [[erozija prsti]] ter [[dezertifikacija]]. Tunizija je razglasila tri [[narodni park|narodne parke]], kar pomeni le 0,3 odstotka državno zaščitenih površin dežele. Najbolj znan je [[narodni park Ichkeul]] v severni Tuniziji, ki ga zavzema veliko jezero in spremljajoča [[mokrišče|mokrišča]], pribežališče številnih ptic, med njimi rac, gosi in plamencev. Vlada je ratificirala mednarodne okoljske sporazume, ki se nanašajo na ohranjanje [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejevanje [[klimatske spremembe|klimatskih sprememb]] in [[dezertifikacija|dezertifikacije]], ohranjanje [[ogrožene vrste|ogroženih vrst]], spreminjanje okolja, nevarne odpadke, [[onesnaževanje morja]], ladijsko onesnaževanje, varovanje [[ozonski plašč|ozonskega plašča]] in varovanje mokrišč. == Politika in uprava == Tunizija je [[republika]] z močnim [[predsednik|predsedniškim]] sistemom, ki je sicer enostrankarski. === Veje oblasti === [[Predsednik]] [[država|države]] [[Foued Mebazaa]] je po prebegu [[Zine al-Abidine Ben Ali]]ja, ki je bil na svojem položaju od leta 1987, ko je nadomestil prvega predsednika republike [[Habib Bourguiba|Habiba Bourguibo]], predsednika Tunizije (med letoma 1956 in 1987) postal tretji predsednik Tunizije. Vladajoča [[politična stranka|stranka]], [[demokracija|Demokratični]] [[parlament]]arni zbor ([[francoščina|francosko]] ''Rassemblement Constitutionel Démocratique'') je bila edina stranka v državi 25 let. Ta stranka je naslednica [[socializem|Socialistične]] desturske stranke (francosko ''Parti Socialiste Destourien'', [[kratica]] '''PSD'''), ki je Tunizijo pripeljala do suverenosti. Država premore šest legalnih [[Opozicija (politika)|opozicijskih]] strank. Predsedniške volitve potekajo vsakih 5 let. Na njih kandidira edina državna [[stranka]], ki po volitvah imenuje tudi predsednika vlade in njegov kabinet, slednji pa igra pomembno vlogo v državni politiki. Prav tako državni vrh postavlja tudi regionalne [[guverner]]je in administratorje. Volitve potekajo še za krajevne [[župan]]e in krajevne svete. Državno upravo tvori enodomni [[parlament]] (zakonodajno telo) – Dom poslancev (''Chambre des députés'') s 182 članskimi mesti, izmed katerih je 20 odstotkov rezerviranih za opozicijo. Dom poslancev ima vedno večjo funkcijo prostora za državnopolitično razpravo, a zaenkrat še nima velike vloge pri izdajanju [[zakon]]ov – v praksi vedno potrdi predloge [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]] z manjšimi popravki. [[Sodstvo]] je uradno suvereno oblastno telo. Sicer je opaziti visoko stopnjo sodelovanja z vlado, zlasti ko gre za politično usmerjene primere. === Upravna delitev === Tunizija je upravno razdeljena na 24 [[governorat]]ov: {| |width="150"| * Ariana * Béja * Ben Arous * Bizerte * Gabès * Gafsa * Jendouba * Kairouan |width="150"| * Kasserine * Kebili * Kef * Mahdia * Manouba * Medenine * Monastir * Nabeul |width="150"| * Sfax * Sidi * Siliana * Sousse * Tataouine * Tozeur * Tunis * Zaghouan | |} === Oborožene sile === {{glavni|Tunizijske oborožene sile}} Tunizija ima organizirane profesionalne [[oborožene sile]] z okoli 35 tisoč [[vojak]]i. Razdeljena je na [[kopenska vojska|kopensko vojsko]], [[vojna mornarica|vojno mornarico]], [[vojno letalstvo]], [[paramilitarizem|paravojaške]] sile in [[narodna garda|narodno gardo]]. Povprečna starost vojakov je 20 let. Država namenja vojski 1,8 odstotka [[bruto državni proizvod|bruto državnega proizvoda]] (približek za leto 2002). == Gospodarstvo == Tunizija je v procesu razsežnih [[ekonomska reforma|ekonomskih reform]] in [[liberalizacija|liberalizacije]] po desetletjih državnega usmerjanja in deleža v [[gospodarstvo|gospodarstvu]]. Preudarno finančno in gospodarsko načrtovanje pa v zadnjem desetletju povzročata zmerno [[gospodarska rast|gospodarsko rast]]. Tunizijsko gospodarstvo se tradicionalno opira na [[nafta|nafto]], [[fosfat]]e, [[kmetijstvo]] in [[turizem]]. [[Politika]] države je nekoliko zaustavila rast v prvih letih samostojnosti (po letu 1956). 1960-ih so prinesla močno zavrtje razvoja gospodarstva zaradi spodbujanja [[kolektivizacija|kolektivizacije]], zaradi česar je padel tudi letni proizvod kmetijskih dejavnosti. V 1970-ih je prišlo do nekoliko povečane gospodarske rasti zaradi [[energetska kriza|povišanja cen nafte]] ter fosfatov na svetovnem trgu ter uveljavljanja turizma, a je svojo negativno vlogo pri rasti še vedno igral [[protekcionizem]] in regulacija uvoza. V času [[samostojnost]]i je Tunizija prejemala zajetne vsote finančne pomoči od [[Združene države Amerike|ZDA]] ter [[Evropa|evropskih]], pa tudi nekaterih [[Arabci|arabskih]] držav. Danes je sicer še vedno [[država v razvoju]], sodi pa med dežele [[Bruto domači proizvod|s srednjim dohodkom]]. Zaradi precenjenega [[dinar]]ja (uradna [[valuta]]) in rastočega mednarodnega dolga je Tunizija doživela veliko krizo na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja v 1980-ih. Leta 1986 je vlada zato sprejela vrsto ukrepov, med katerimi so strukturno prilagajanje za liberalizacijo trga, zmanjševanje [[tarife|tarif]] in preusmeritev države v [[tržno gospodarstvo]]. Ta model gospodarske reforme so predlagale in podprle [[mednarodne finančne ustanove]], s tem pa je bila Tunizija deležna dodatnih [[posojilo|posojil]] [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in drugih zahodnih upnikov. Leta 1990 je Tunizija pristopila k [[Sporazum o carinah in trgovanju|Sporazumu o carinah in trgovanju]] (angleško General Agreement on Tariffs and Trade, kratica GATT), kasneje pa se je vključila v [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]] (angleško World Trade Organization, kratica WTO). Leta 1996 je država sklenila sporazum o sodelovanju z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki odpravlja [[carina (dajatev)|carine]] in druge prepreke za [[prosta trgovina|prosto trgovino]], tiče pa se večine dobrin. Na ta način naj bi EU uradno pomagala Tuniziji k hitrejšemu razvoju in pripravi na [[konkurenca|konkurenco]] [[globalni trg|globalnega trga]]. Država je od leta 1987 privatizirala 160 družb v svoji lasti, in sicer v okviru ukrepov reforme 1987. leta. Kljub temu so potrebni resni napori za preprečitev množičnih [[odpuščanje|odpuščanj]], čemur velja dodati, da je [[brezposelnost]] že sicer pereč problem v deželi. Uradne statistike govorijo o 15 % [[nezaposlenost|nezaposlene]] delovne sile, dejanska množina pa naj bi bila večja. Izmenjava [[delnica|delnic]] poteka preko državno vodenega Sveta za finančni trg, ki trguje s [[kapital]]om nekaj več kot 50 podjetij. Leta 1993 je tunizijska vlada sprejela zakon, ki dovoljuje in celo privlači [[tuja vlaganja|tuje vlagatelje]]. Tako je danes v državi prijavljenih več kot 1600 [[izvoz]]no usmerjenih podjetij v tuji lasti. Slednja se zanašajo in izkoriščajo predvsem potencial nizko plačane delovne sile in bližino evropskega trga, s katerim poteka največ izmenjav. Državna valuta, [[tunizijski dinar]], je [[konvertibilnost|nekonvertibilna]]. == Prebivalstvo == Tunizija je s svojim strateškim položajem skozi celotno [[zgodovina|zgodovino]] pomenila območje trenja med [[ljudstvo|ljudstvi]]. Zavojevali so jo tako stari Rimljani kot [[Vandali]], tako črni [[Afričani]] kot Arabci in druga [[pleme]]na, [[ljudstvo|ljudstva]], [[narod]]i. Sodobni prebivalci dežele pa pretežno izhajajo iz Berberov, četudi jih je okoli 98 odstotkov berberski jezik zamenjalo za arabskega. Poseljenost z ljudmi je velika zlasti v priobalnih regijah, kjer na 30 odstotkih državnega ozemlja živi okoli 70 odstotkov prebivalstva. Z dobrimi deset milijoni prebivalcev Tunizija premore 65 ljudi na km². === Večja mesta === Tunizijska mesta so razmeroma majhnega obsega s pomembno izjemo [[Tunis]]om, ki je največje in [[glavno mesto]] države. To sredozemsko [[pristanišče]] na severovzhodu države ob [[jezero Tunis|jezeru Tunis]], v svet pa je prometno povezano z [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] in ladijskimi linijami v Evropo (Italija in Francija). Nekoliko manj pomembni mesti sta [[Sfax]] in [[Sousse]] (arabsko Susa), ki obe ležita ob vzhodni obali, razvili pa sta se ob [[industrija|industriji]] oziroma [[turizem|turizmu]]. Po svoji slikovitosti in starem pristanišču je znano tudi večje mesto [[Bizerte]] na severni obali. === Jezik in vera === Uradni jezik Tunizije je [[arabščina]]. Poznavalci govorijo o tunizijski arabščini kot dialektu, izvirajočem iz skupine [[magreb]]ške arabščine, ki jo je slišati tudi v zahodni Alžiriji in vzhodni Libiji. Slednja pa je izpeljanka iz klasične arabščine. Zraven tega velika večina prebivalcev zna govoriti [[francoščina|francoščino]]. V srednjih šolah je obvezno učenje četrtega jezika, učenci lahko izbirajo med [[nemščina|nemščino]], [[španščina|španščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[ruščina|ruščino]] in [[kitajščina|kitajščino]]. Prvotni jezik v Tuniziji je bil [[Berberščina|berberski]], katerega je govorila večina berberskih plemen, danas ga govori zaradi islamizacije in uradne arabščine vedno manj prebivalcev. Berberščina je bila sicer tudi zapisana, vendar je napisanih malo književnih del v tem jeziku, ohranja se v redko poseljenih gorskih vaseh, kjer so bivališča vkopana v zemljo. Kot Arabci so prebivalci Tunizije skoraj vsi zavezani [[islam]]u (98 odstotkov populacije), in sicer njegovi [[sunitizem|sunitski]] veji imenovani [[fatimidi]]. V deželi je tako najti množico [[mošeja|mošej]], izmed katerih po svoji znamenitosti izstopata mošeja v svetem mestu [[Al Kairouan]] in slikovita utrdbena mošeja v obalnem Sousseu. V Tuniziji obstajajo še majhne skupine [[katoličani|rimo-katoličanov]], [[Judje|Judov]] in [[protestanti|protestantov]]. === Izobrazba in znanje === Izobraževalni sistem v Tuniziji je brezplačen, zaradi česar osnovno šolo obiskujejo praktično vsi otroci. Pouk poteka v arabščini in deloma v francoščini. [[osnovna šola|Osnovne šole]] je v letu 2000 obiskovalo približno 1,4 milijona otrok, srednje šole 1,1 milijona, v [[visoko šolstvo|visokošolsko izobraževanje]] ([[Univerza v Tunisu]]) pa je bilo vključenih nekaj več kot 200 tisoč prebivalcev. Tunizija ima tri pomembnejše [[knjižnica|knjižnice]], locirane v Tunisu. Posebno zanimiv pa je narodni muzej [[Bardo]], ki od leta 1888 v Tunisu daje na ogled zbirke feničanskih, [[antična Grčija|grških]] in rimskih ter muslimanskih umetniških izdelkov na čelu z [[mozaik]]i. === Komunikacije === [[Komunikacijski sistem]] je po razvitosti – tako kot večina drugih stvari – nad afriškim povprečjem. Izhodiščne komunikacijske točke so Sfax, Sussah, Bizerte in Tunis. [[Telefon]]ske priključke je leta [[1997]] posedovalo 654.000 gospodinjstev, v uporabi pa je bilo poleg tega leta 1998 50.000 [[mobilni telefon|mobilnih telefonov]]. Tunizijci uporabljajo 920.000 [[televizija|televizij]] (ocena 1997) za spremljanje 26 televizijskih postaj (1998). Leta 2002 je natanko 1 [[ponudnik spletnih storitev]] omogočal spletni dostop 400 tisoč uporabnikom (ocena 2002). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{commons category|تونس / Tunest / Tunisie}} {{Wikivoyage}} {{wikislovar}} * [https://www.carthage.tn Presidency] – official website of the president of Tunisia * [https://pm.gov.tn Prime Minister] – official website of the prime minister of Tunisia * [https://www.ins.tn Statistics] – official website of National Institute of Statistics * [https://www.inp2020.tn/ar/inp_tunisie/les-traces-de-lhomme-en-tunisie/ "History"] – Tunisian History at National Heritage Institute * [https://www.discovertunisia.com/en Discover Tunisia] – Tunisia's official tourism portal {{North_Africa}} {{Arabska_liga}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tunizija| ]] [[Kategorija:Severnoafriške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Afriška unija]] b06s1a7esvoiv0858599h4hur4p5nam 6684793 6684676 2026-06-03T19:07:18Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6684793 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republic of Tunisia | name = {{unbulleted list|{{native name|ar|الجمهورية التونسية}}<br />{{transliteration|ar|al-Jumhūriyyah at-Tūnisiyyah}}}} | common_name = Tunisia | image_flag = Flag of Tunisia.svg | image_coat = Coat of arms of Tunisia.svg | coa_size = 70 | national_motto = {{lang|ar|حرية، نظام، عدالة|rtl=yes}}<br />"{{transliteration|ar|Ḥurrīyah, Niẓām, 'Adālah}}"<br />"Svoboda, red, pravičnost" | national_anthem = {{lang|ar|حماة الحمى|rtl=yes}}<br />"Humat al-Hima"<br />({{langx|en|"Branilci domovine"}})<br />{{center|[[File:Humat al-Hima.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Tunisia location (orthographic projection).svg|frameless]]|Show globe|[[File:Tunisia - Location Map (2013) - TUN - UNOCHA.svg]]|Show map of Tunisia|default=1}} | map_caption = | capital = [[Tunis]] | largest_city = capital | coordinates = {{Coord|36|49|N|10|11|E|type:city}} | official_languages = [[arabščina]]<ref name="art1">{{cite web|title=Tunisian Constitution, Article 1 |url=http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |date=26 January 2014 |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209234154/http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |archive-date=9 February 2014 }} Translation by the University of Bern: "Tunisia is a free State, independent and sovereign; its religion is the Islam, its language is Arabic, and its form is the Republic."</ref> | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsedik | leader_name1 = Kais Saied | leader_title2 = Premier | leader_name2 = Sara Zaafarani | ethnic_groups = {{Tree list}} * 98 % [[Arabci]]<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia/|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110024851/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia|url-status=dead|archive-date=10 January 2021|title = Tunisia - the World Factbook| date=22 December 2022 }}</ref> * 1 % [[Berberi]]<ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Berbers Populations Distribution|date=12 March 2004 }}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Q&A: The Berbers|date=12 March 2004 }}</ref> * 1 % [[Judje]] and others<ref>{{Cite web|url=http://www.pjvoice.com/v27/27006tunisia.aspx|title=The Jews of Tunisia|website=www.pjvoice.com}}</ref> {{Tree list/end}} | sovereignty_type = Ustanovitev | established_event1 = [[Antična Kartagina]] | established_date1 = 814 pr. n. št. | established_event2 = [[Aghlabidski emirat]] | established_date2 = 800 | established_event3 = [[Hafsidski sultanat]] | established_date3 = 1229 | established_event4 = [[Bejlik Tunis]] | established_date4 = 15. julij 1705 | established_event5 = [[Francoski protektorat]] | established_date5 = 12. maj 1881 | established_event6 = Neodvisnost in [[Kraljevina Tunizija]] | established_date6 = 20. marec 1956 | established_event7 = Deklaracija republike | established_date7 = 25. julij 1957 |area_km2=163.610 |area_rank=91. | population_estimate = | population_census = 11.972.169<ref>{{cite web | url=https://www.ins.tn/en/enquetes/population-and-housing-census-2024 | title=National Institute of Statistics}}</ref> | population_estimate_year = | population_estimate_rank = 79. | population_census_year = 2024 | population_density_km2 = 79 | population_density_rank = 134. | GDP_PPP = {{increase}} $183,73 mrd<ref name="WEOD2504">{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 84. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $14.780<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_PPP_per_capita_rank = 111. | GDP_nominal = {{increase}} $56,290 mrd<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 90. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $4530<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_per_capita_rank = 121. | Gini = 33,7 | Gini_year = 2021 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |title=GINI index |publisher=World Bank |access-date=19 January 2013}}</ref> | HDI = 0,746 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref>{{cite book |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |title=Human Development Report 2025 - A matter of choice: People and possibilities in the age of AI |date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |isbn= |publication-date=6 May 2025 |pages= |access-date=6 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506064128/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |archive-date=6 May 2025}}</ref> | HDI_rank = 105. |calling_code=216 |time_zone=[[UTC]] +2 |currency=[[tunizijski dinar]] }} '''Tunizija''' ({{langx|ar|تونس}}), Uradno '''Republika Tunizija''' ({{langx|ar|الجمهورية التونسية}}, {{langx|fr|République tunisienne}}) je [[Arabci|arabska]] in [[islam|muslimanska]] [[država]], umeščena ob [[Sredozemsko morje]] na severnoafriški [[obala|obali]]. Je v regiji [[Magreb]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in pokriva površino 165.000 kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, [[Cape Angela]], je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno [[glavno mesto]] je [[Tunis]]. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami ([[Maroko]], [[Alžirija]], Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), [[Libija|Libijo]] (s svojo vzhodno in južno mejo) in [[Sredozemsko morje]] (na severu in vzhodu). Tunizija si deli tudi morsko mejo z Italijo prek otokov [[Sicilija]] in [[Sardinija]] na severu ter [[Malta]] na vzhodu. Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki [[puščava|puščave]] [[Sahara|Sahare]], preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v [[antika|antičnem]] času, iz česar posebno izstopa [[Feničani|feničanska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]] [[Kartagina (mesto)|Kartagina]], pa tudi kot žitnica za kasnejše [[Starorimska civilizacija|rimske]] koloniste. Ime ''Tunis'' naj bi izviralo iz [[Berberi|berberskega]] jezika, pomenilo pa naj bi [[rt]]ič. Leta 2024 je imela Tunizija 12,458 milijona prebivalcev. == Etimologija == Beseda ''Tunisia'' izhaja iz imena ''Tunis'', osrednjega urbanega središča in glavnega mesta sodobne Tunizije. Sedanja oblika imena z latinsko pripono ''-ia'' se je razvila iz francoskega imena {{lang|fr|Tunisie}},<ref name="Adrian">{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites |entry=Tunisia |entry-url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/385/mode/1up |publisher=McFarland |year=2006 |page=385 |isbn=978-0-7864-2248-7}}</ref><ref>{{cite book|last=Everett-Heath|first=John|title=The Concise Dictionary of World Place-names|entry=Tunisia|entry-url=https://archive.org/details/concisedictionar0000ever/page/534/mode/1up|publisher=Oxford University Press|date=2005|page=534|isbn=978-0-19-860537-9}}</ref> ki je običajno povezano z berberskim korenom {{lang|ber|ⵜⵏⵙ}}, prepisanim kot {{lang|ber-Latn|tns}}, kar pomeni 'položiti' ali 'taboriti'.<ref name="peter-ross">{{cite book |first1=Peter M. |last1=Rossi |first2=Wayne Edward |last2=White |title=Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal |publisher=Pierian Press, University of Michigan |year=1980 |page=132}}</ref> Včasih je povezano tudi s kartažansko boginjo Tanith (ali Tunit),<ref>{{cite book |last=Taylor |first=Isaac |title=Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature |publisher=BiblioBazaar, LLC |year=2008 |page=281 |isbn=978-0-559-29668-0 }}</ref> in starodavnim mestom Tynes.<ref name="ej-brill">{{cite book |last=Houtsma |first=Martijn Theodoor |title=E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 |publisher=Brill |year=1987 |page=838 |isbn=978-90-04-08265-6 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |title=[[Ab urbe condita (Livy)|History of Rome]]|volume=Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty |publisher=Oxford University Press |year=2006 |page=705 |isbn=978-0-19-283159-0 |author=[[Livy]] |editor1-first=John |editor1-last=Yardley |editor2-last=Hoyos |editor2-first=Dexter |name-list-style=amp}}</ref> Francoska izpeljanka {{lang|fr|Tunisie}} je bila z manjšimi spremembami sprejeta v nekaterih evropskih jezikih, s čimer je bilo uvedeno posebno ime za označevanje države. Drugi jeziki so ime pustili nedotaknjeno, na primer ruski {{lang|ru|Туни́с|Tunís}} in španski {{lang|es|Túnez}}. V tem primeru se isto ime uporablja tako za državo kot za mesto, tako kot pri arabskem {{lang|ar|تونس|rtl=yes}}, in le po kontekstu je mogoče opaziti razliko. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Tunizije}} === Antika === {{glavni|Kapzijska kultura|Antična Kartagina}} Kmetijske metode so dosegle dolino [[Nil]]a iz območja [[rodovitni polmesec|rodovitnega polmeseca]] okoli leta 5000 pr. n. št. in se razširile v [[Magreb]] okoli leta 4000 pr. n. št. Kmetijske skupnosti na vlažnih obalnih ravnicah osrednje Tunizije so bile takrat predniki današnjih berberskih plemen. [[File:Carthaginianempire.PNG|left|thumb|upright=1.2|Kartažanske odvisnosti in protektorati med [[punske vojne|punskimi vojnami]]]] V antiki so verjeli, da so Afriko prvotno naseljevali Getulci in Libijci, oba nomadski ljudstvi. Po besedah ​​rimskega zgodovinarja [[Salustij]]a je polbog Herkul umrl v Španiji, njegova večjezična vzhodna vojska pa je ostala, da se naseli v deželi, nekateri pa so se [[Migracija ljudi|preselili]] v Afriko. [[Perzijci]] so odšli na zahod in se poročili z Getulci ter postali Numidijci. Medijci so se naselili in bili znani kot Mauri, kasneje Mavri.<ref>Banjamin Isaac, ''The Invention of Racism in Classical Antiquity'', Princeton University Press, 2013 p.147</ref> [[Numidijci]] in [[Mavri]] so pripadali rasi, iz katere izvirajo [[Berberi]]. Prevedeni pomen besede ''Numidian'' je nomad in ljudje so bili dejansko polnomadski vse do vladavine Masinisse iz plemena Massyli.<ref>{{cite web |url=http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331154523/http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-date=31 March 2012 |title=Carthage and the Numidians |publisher=Hannibalbarca.webspace.virginmedia.com |access-date=28 October 2011}}</ref><ref>{{cite web |url=http://fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |title=Numidians (DBA II/40) and Moors (DBA II/57) |publisher=Fanaticus.org |date=12 December 2001 |access-date=28 October 2011 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927024947/http://www.fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |archive-date=27 September 2011}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/422426/Numidia |title=Numidia (ancient region, Africa) |encyclopedia=Britannica Online Encyclopedia |access-date=28 October 2011}}</ref> Na začetku zapisane zgodovine so Tunizijo naseljevala berberska plemena. Njeno obalo so [[Feničani]] naselili že v 12. stoletju pred našim štetjem (Bizerte, Utica). Mesto [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] so Feničani ustanovili v 9. stoletju pred našim štetjem. Legenda pravi, da je [[Didona]] iz Tira, ki je danes v [[Libanon]]u, mesto ustanovila leta 814 pred našim štetjem, kot ga je pripovedoval grški pisatelj Timaj iz Tauromeniuma. Naseljenci Kartagine so svojo kulturo in vero prinesli iz [[Fenicija|Fenicije]], ki je danes v Libanonu in sosednjih območij. [[File:Mommsen p265.jpg|thumb|upright|Kip kartažanskega generala [[Hanibal]]a Barce]] Po seriji vojn z grškimi mestnimi državami Sicilije v 5. stoletju pred našim štetjem se je Kartagina povzpela na oblast in sčasoma postala prevladujoča civilizacija v zahodnem Sredozemlju. Kartažani so častili panteon bližnjevzhodnih bogov, vključno z [[Baal]]om in [[Tanit]]o. Tanitin simbol, preprosta ženska figura z iztegnjenimi rokami in dolgo obleko, je priljubljena ikona, ki jo najdemo na starodavnih najdiščih. Ustanovitelji Kartagine so ustanovili tudi Tofet, ki je bil v rimskih časih spremenjen. Kartažanska invazija na Italijo pod vodstvom [[Hanibal]]a med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]], eno od serije vojn z Rimom, je skoraj ohromila vzpon rimske moči. Po koncu druge punske vojne leta 202 pr. n. št. je Kartagina še 50 let delovala kot odvisna država [[Rimska republika|Rimske republike]].<ref>[[Appian]]. [https://www.livius.org/sources/content/appian/appian-the-punic-wars/ ''The Punic<!-- Foreign? --> Wars'']. livius.org</ref> [[File:Temple du Capitole (Dougga).JPG|thumb|upright|left|Ruševine templja iz 2. stoletja v Douggi, enem od devetih območij svetovne dediščine v Tuniziji]] Po [[Obleganje Kartagine|obleganju Kartagini]], ki se je začela leta 149 pr. n. št. med [[tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]], je Rim leta 146 pr. n. št. osvojil Kartagino. Po osvojitvi so Rimljani Kartagino preimenovali v ''Afriko'' in jo vključili kot [[Afrika (rimska provinca)|provinco]]. Berberski škof Donat Magnus je bil ustanovitelj krščanske skupine, znane kot [[Donatizem|donatisti]].<ref>{{Cite encyclopedia | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/169009/Donatist | title = Donatist | encyclopedia = Encyclopædia Britannica}}</ref> V 5. in 6. stoletju (od 430 do 533 n. št.) so germanski Vandali napadli in vladali kraljestvu v severozahodni Afriki, ki je vključevalo današnji [[Tripoli]]. Regijo so v letih 533–534 n. št., med vladavino cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]], zlahka ponovno osvojili vzhodni Rimljani pod vodstvom generala [[Belizar]]ja,<ref>Bury, John Bagnell (1958) ''History of the Later Roman Empire from the Death of Theodosius I. to the Death of Justinian'', Part 2, Courier Corporation. pp.124–148</ref> kar je pomenilo začetek 165-letne dobe bizantinske vladavine. === Srednji vek === [[File:Statue de Okba ibn Nafi al Fihri en Algérie.jpg|thumb|upright|Uqba ibn Nafi je konec 7. stoletja vodil omajadsko osvajanje Tunizije]] Nekje med drugo polovico 7. stoletja in začetkom 8. stoletja so v regiji potekala arabska muslimanska osvajanja. Ustanovili so prvo islamsko mesto v severozahodni Afriki, [[Kairouan]]. Tam je bila leta 670 n. št. zgrajena mošeja Uqba ali [[Velika mošeja v Kairouanu]].<ref>{{cite book|last1=Davidson |first1=Linda Kay |last2=Gitlitz |first2=David Martin |title=Pilgrimage: From the Ganges to Graceland: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=YVYkrNhPMQkC&pg=PA302|date=2002|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-004-8|page=302}}</ref> Ta mošeja je najstarejše in najprestižnejše svetišče na muslimanskem Zahodu z najstarejšim stoječim [[minaret]]om na svetu;<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=Historic Cities of the Islamic World|url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&pg=PA264|year=2007|publisher=Brill|isbn=978-90-04-15388-2|page=264}}</ref> velja tudi za mojstrovino islamske umetnosti in arhitekture. V tem času se je začela arabska migracija v Magreb. Regija je bila v celoti zavzeta leta 695, leta 697 jo je ponovno zavzelo [[Bizantinsko cesarstvo]], a jo je leta 698 trajno izgubilo. Prehod iz latinsko govoreče krščanske berberske družbe v muslimansko in večinoma arabsko govorečo družbo je trajal več kot 400 let (enakovreden proces v Egiptu in rodovitnem polmesecu je trajal 600 let) in je povzročil dokončno izginotje [[krščanstvo|krščanstva]] in [[latinščina|latinščine]] v 12. ali 13. stoletju. Večina prebivalstva ni bila muslimanska do precej poznega 9. stoletja; velika večina je bila v 10. stoletju. Tudi nekateri tunizijski kristjani so se izselili; nekateri bogatejši člani družbe so to storili po osvojitvi leta 698, druge pa so normanski vladarji sprejeli na Sicilijo ali v Italijo v 11. in 12. stoletju – logična destinacija zaradi 1200 let trajajoče tesne povezave med regijama.<ref>Jonathan Conant (2012). ''Staying Roman, Conquest and Identity in Africa and the Mediterranean, 439–700''. Cambridge University Press. pp. 358–378. {{ISBN|978-1-107-53072-0}}</ref> Arabski guvernerji Tunisa so ustanovili dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Tuniziji, [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in vzhodni [[Alžirija|Alžiriji]] od 800 do 909. Tunizija je cvetela pod arabsko oblastjo, ko so bili zgrajeni obsežni sistemi za oskrbo mest z vodo za gospodinjstva in namakanje, kar je spodbujalo kmetijstvo (zlasti pridelavo oljk).<ref name="lapidus">{{cite book|last=Lapidus|first=Ira M.|title=A History of Islamic Societies|url=https://books.google.com/books?id=I3mVUEzm8xMC&pg=302|date= 2002|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-77933-3|pages=302–303}}</ref><ref name="tunisia-lp">{{cite book | last1 = Ham | first1 = Anthony | last2 = Hole | first2 = Abigail | last3 = Willett | first3 = David. | title = Tunisia | publisher = Lonely Planet | year = 2004 | edition = 3rd | page = 65 | isbn = 978-1-74104-189-7}}</ref> Ta blaginja je omogočala razkošno dvorno življenje in jo je zaznamovala gradnja novih palačnih mest, kot sta al-Abbasiya (809) in Raq Adda (877). [[File:Panorama of the courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|left|upright=1.25|Kupole Velike mošeje v Kairouanu. Ustanovljena je bila leta 670, v sedanji obliki pa večinoma izvira iz obdobja Aglabidov (9. stoletje)]] Po osvojitvi [[Kairo|Kaira]] so [[Fatimidi]] Tunizijo in dele vzhodne Alžirije prepustili lokalnim Ziridom (972–1148).<ref name="stearns">{{cite book | last1 = Stearns | first1 = Peter N. | last2 = Leonard Langer | first2 = William | title = The Encyclopedia of World History: Ancient, Medieval, and Modern, Chronologically Arranged | publisher = Houghton Mifflin Harcourt | year = 2001 | edition = 6th | pages = 129–131 | isbn = 978-0-395-65237-4}}</ref> Ziridska Tunizija je cvetela na številnih področjih: kmetijstvo, industrija, trgovina ter versko in posvetno izobraževanje. Upravljanje poznejših ziridskih emirjev je bilo zanemarljivo, politična nestabilnost pa je bila povezana z upadom tunizijske trgovine in kmetijstva.<ref name="islamic-dynasties">{{cite book | last = Singh | first = Nagendra Kr | title = International encyclopaedia of islamic dynasties | volume = 4: A Continuing Series | publisher = Anmol | year = 2000 | pages = 105–112 | isbn = 978-81-261-0403-1}}</ref><ref name="history-of-africa">{{cite book | title = General history of Africa | publisher = James Currey Publishers | pages = 171–173 | isbn = 978-0-85255-093-9 |last1=Ki-Zerbo |first1=J. |last2=Mokhtar |first2=G. |last3=Boahen |first3=A. Adu |last4=Hrbek |first4=I. | year = 1992 }}</ref> Plenjenje tunizijskih pohodov s strani [[Banu Hilal]], bojevitega arabskega plemena, ki so ga egiptovski Fatimidi spodbudili k zavzetju severozahodne Afrike, je podeželsko in mestno gospodarstvo v regiji še bolj upadlo. Posledično je regija doživela hitro urbanizacijo, saj so lakote izpraznile podeželje, industrija pa se je preusmerila iz kmetijstva v manufakture. Arabski zgodovinar Ibn Khaldun je zapisal, da so zemljišča, ki so jih opustošili osvajalci Banu Hilal, postala popolnoma sušna puščava.<ref>{{cite web|url=http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |title=Populations Crises and Population Cycles, Claire Russell and W.M.S. Russell |publisher=Galtoninstitute.org.uk |access-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130527170154/http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |archive-date=27 May 2013 }}</ref> Glavna tunizijska mesta so v 12. stoletju osvojili [[Normani]] na Siciliji pod Afriškim kraljestvom, vendar so bili po osvojitvi Tunizije s strani [[Almohadi|Almohadov]] v letih 1159–1160 Normani evakuirani na Sicilijo. Skupnosti tunizijskih kristjanov so v Nefzaoui še obstajale do 14. stoletja.<ref name="hrbek">{{cite book |last1=Hrbek |first1=Ivan |title=Africa from the Seventh to the Eleventh Century |date=1992 |publisher=UNESCO. International Scientific Committee for the Drafting of a General History of Africa. J. Currey |isbn=0-85255-093-6 |page=34 |url=https://books.google.com/books?id=qDFcD0BuekQC&pg=PA34}}</ref> Almohadi so sprva vladali Tuniziji prek guvernerja, običajno bližnjega sorodnika kalifa. Kljub ugledu novih gospodarjev je bila država še vedno neukrotljiva, z nenehnimi izgredi in boji med meščani ter potujočimi Arabci in Turki, pri čemer so bili slednji podložniki muslimanskega armenskega pustolovca Karakuša. Tunizijo so med letoma 1182 in 1183 ter ponovno med letoma 1184 in 1187 zasedli [[Ajubidi]].<ref>{{cite journal|doi=10.3989/alqantara.2013.010|title=Saladin and the Ayyubid Campaigns in the Maghrib|journal=Al-Qanṭara|volume=34|issue=2|pages=267–295|year=2013|last1=Baadj|first1=Amar|doi-access=free | issn = 0211-3589}}</ref> Največja grožnja almohadski vladavini v Tuniziji so bili Banu Ganija, sorodniki Almoravidov, ki so iz svojega oporišča na [[Majorka|Majorki]] poskušali obnoviti almoravidsko oblast nad Magrebom. Okoli leta 1200 jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotno Tunizijo, dokler jih leta 1207 niso uničile almohadske čete. Po tem uspehu so Almohadi za guvernerja Tunizije postavili Walida Abu Hafsa. Tunizija je ostala del almohadske države do leta 1230, ko se je sin Abu Hafsa razglasil za neodvisnega. Med vladavino dinastije [[Hafsidi|Hafsidov]] so bili iz njihove prestolnice Tunisa vzpostavljeni plodni trgovinski odnosi z več krščanskimi sredozemskimi državami.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first= Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual|url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA46 |year=2004 |publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0-7486-2137-8|page=46}}</ref> Konec 16. stoletja je obala postala piratska trdnjava. === Osmanska Tunizija === [[File:Frans Hogenberg battle of Tunis.jpg|left|thumb|Osvojitev Tunisa s strani Karla V. in osvoboditev krščanskih galejskih sužnjev leta 1535]] V zadnjih letih dinastije Hafsidov je Španija zavzela številna obalna mesta, vendar jih je [[Osmansko cesarstvo]] ponovno zavzelo. Prva osmanska osvojitev Tunisa se je zgodila leta 1534 pod poveljstvom [[Hajredin Barbarosa|Hajredina Barbarosse]] paše, mlajšega brata Oruča Reisa, ki je bil ''[[kapudan paša]]'' osmanske flote med vladavino [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Vendar pa so Osmani šele po končni osmanski ponovni osvojitvi Tunisa od Španije leta 1574 pod kapudan pašo Uluč Ali Reisom trajno pridobili nekdanji hafsidski Tunis in ga obdržali do francoske osvojitve Tunizije leta 1881. Sprva pod turško oblastjo iz Alžira je Osmanska porta kmalu za Tunis neposredno imenovala guvernerja, imenovanega paša, ki so ga podpirale janičarske sile. Kmalu pa je Tunizija dejansko postala avtonomna provinca pod lokalnim [[beg|begom]]. Pod turškimi guvernerji, begi, je Tunizija dosegla praktično neodvisnost. Dinastija [[Huseinidi|begov Husein]], ustanovljena leta 1705, je trajala do leta 1957.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual |url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA55|year=2004 |publisher=Edinburgh University Press |isbn=978-0-7486-2137-8 |page=55}}</ref> Ta razvoj statusa je Alžir občasno neuspešno izpodbijal. V tem obdobju so bili upravni sveti, ki so nadzorovali Tunizijo, večinoma sestavljeni iz tuje elite, ki je še naprej vodila državne posle v turškem jeziku. [[File:St Louis Cathedral - Carthage - Tunisia - 1899.jpg|thumb|Stolnica sv. Ludvika, Kartagina, Tunizija, 1899]] Napade na evropsko ladjevje so izvajali gusarji, predvsem iz Alžira, pa tudi iz Tunisa in Tripolija, a po dolgem obdobju upadanja napadov je naraščajoča moč evropskih držav končno prisilila k njihovemu koncu. Epidemije [[kuga|kuge]] so Tunizijo pustošile v letih 1784–1785, 1796–1797 in 1818–1820.<ref>{{cite book|last=Panzac |first= Daniel |title=Barbary Corsairs: The End of a Legend, 1800–1820|url=https://books.google.com/books?id=_dyeFP5Hyc4C&pg=PA309|year=2005|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-12594-0|page=309}}</ref> V 19. stoletju so se tunizijski vladarji zavedali nenehnih prizadevanj za politične in socialne reforme v osmanski prestolnici. Tuniški beg je nato, po lastni presoji, a pod vplivom turškega zgleda, poskušal izvesti modernizacijsko reformo institucij in gospodarstva.<ref name="Clancy-Smith1997">{{cite book|last=Clancy-Smith |first= Julia A. |title=Rebel and Saint: Muslim Notables, Populist Protest, Colonial Encounters (Algeria and Tunisia, 1800–1904) |url=https://books.google.com/books?id=ApCtcGPHOxIC&pg=PA157 |year=1997 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-92037-8 |page=157}}</ref> Tunizijski mednarodni dolg je postal neobvladljiv. To je bil razlog ali pretveza, da so francoske sile leta 1881 vzpostavile protektorat.<ref>{{Cite web |last=Toussaint |first=Eric |date=2016-06-13 |title=Debt: how France appropriated Tunisia |url=https://www.cadtm.org/Debt-how-France-appropriated |access-date=2025-09-23 |website=CADTM |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Modern History of the Arab Countries by Vladimir Borisovich Lutsky 1969 |url=https://www.marxists.org/subject/arab-world/lutsky/ch21.htm |access-date=2025-09-23 |website=www.marxists.org}}</ref> === Francoski protektorat Tunizija (1881–1956) === {{glavni|Francoski protektorat Tunizija}} [[File:A Churchill tank and other vehicles parade through Tunis, 8 May 1943. NA2880.jpg|thumb|upright=0.95|Britanski tanki se premikajo skozi Tunis po tem, ko je bilo mesto vzeto iz rok [[sile osi|sil osi]], 8. maja 1943]] Leta 1869 je Tunizija razglasila bankrot in mednarodna finančna komisija je prevzela nadzor nad njenim gospodarstvom. Leta 1881 so Francozi pod pretvezo tunizijskega vdora v Alžirijo napadli z vojsko približno 36.000 mož in prisilili tuniškega bega Muhameda III. as-Sadika, da se strinja s pogoji Bardske pogodbe iz leta 1881.<ref>{{cite book|last=Gearon |first= Eamonn |title=The Sahara: A Cultural History |url=https://books.google.com/books?id=TKh_21ZERH4C&pg=PA117 |year=2011 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-986195-8 |page=117}}</ref> S to pogodbo je Tunizija uradno postala francoski protektorat, kljub nasprotovanju Italije. Evropska naselja v državi so bila aktivno spodbujana; število francoskih kolonistov se je povečalo s 34.000 leta 1906 na 144.000 leta 1945. Leta 1910 je bilo v Tuniziji tudi 105.000 Italijanov.<ref>{{cite book|author=Ion Smeaton Munro|title=Through fascism to world power: a history of the revolution in Italy|year=1933|publisher=A. Maclehose & co.|page=221}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je protektorat Tunizije nadzorovala kolaboracionistična vichyjska vlada v metropolitanski Franciji. Antisemitski statut o Judih, ki ga je sprejela vichyjska vlada, je bil izveden tudi v severozahodni Afriki, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, in na drugih čezmorskih francoskih ozemljih. Tako je bilo preganjanje in umor Judov med letoma 1940 in 1943 del holokavsta v Franciji. Od novembra 1942 do maja 1943 je bila Tunizija, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, pod nemško okupacijo. Poveljnik SS Walter Rauff je tam še naprej izvajal »končno rešitev«. Od leta 1942 do 1943 je bila Tunizija prizorišče tunizijske kampanje, vrste bitk med silami osi in zavezniki. Bitka se je začela z začetnim uspehom nemških in italijanskih sil, vendar sta ogromna oskrba in številčna premoč zaveznikov privedli do predaje sil osi 13. maja 1943.<ref>{{cite book|first=Gordon|last=Williamson|author-link=Gordon Williamson (writer)|title=Afrikakorps 1941–43|url=https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|year= 1991|publisher=Osprey |isbn=978-1-85532-130-4|page=24|archive-url=http://web.archive.org/web/20140101065726/https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|archive-date=2014-01-01}}</ref><ref>{{cite book|last=Palmer |first=Michael A. |title=The German Wars: A Concise History, 1859–1945|url=https://books.google.com/books?id=4eHKE9NIwbMC&pg=PA199|year=2010|publisher=Zenith Imprint|isbn=978-0-7603-3780-6|page=199}}</ref> Šestmesečna kampanja za osvoboditev Tunizije izpod okupacije osi je pomenila konec vojne v Afriki. === Boj za neodvisnost (1943–1956) === Po osvoboditvi Tunizije izpod Nemcev so Francozi ponovno prevzeli nadzor nad vlado in ponovno prepovedali sodelovanje v nacionalistični stranki. Moncefa Bega, ki je bil priljubljen med Tunizijci, so Francozi odstavili. Francozi so trdili, da je bila njegova odstranitev posledica njegovega naklonjenosti državam osi med nemško okupacijo, vendar je pravi razlog predmet razprave.<ref name=":02">{{Cite journal |last=Rivlin |first=Benjamin |date=1952 |title=The Tunisian Nationalist Movement: Four Decades of Evolution |journal=Middle East Journal |volume=6 |issue=2 |pages=167–193 |jstor=4322381 |issn=0026-3141}}</ref> Leta 1945 je tunizijski nacionalist [[Habib Bourguiba]], potem ko je pobegnil francoskemu nadzoru, prispel v Kairo. Medtem ko je bil tam, je lahko navezal stik z Arabsko ligo. Kasneje leta 1946 se je po potovanju v druge države Bližnjega vzhoda odpravil v Združene države Amerike, da bi govoril tako z Združenimi narodi na njihovem sedežu v ​​Lake Success kot z uradniki ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu D.C., kjer je zagovarjal tunizijske nacionaliste. Kot del povojne Tunizije je bila ustanovljena nova vsetunizijska delavska organizacija, ''Union Générale des Travailleurs'' (UGTT). To je bila ena od močnejših komponent nacionalistične skupine Neo-Destour.<ref name=":02" /> Habib Bourguiba se je 13. septembra 1949 odpravil v Združene države.<ref name=":12">{{Cite journal |last=Houssi |first=Leila El |date=2017 |title=The History and Evolution of Independence Movements in Tunisia |journal=Oriente Moderno |volume=97 |issue=1 |pages=67–88 |doi=10.1163/22138617-12340139 |jstor=48572291 |issn=0030-5472}}</ref> Udeležil se je srečanja Ameriške federacije dela v San Franciscu v Kaliforniji. Francozi so nasprotovali njegovi prisotnosti tam, ZDA pa so se bale političnih sprememb v Severni Afriki zaradi grozeče prisotnosti morebitne komunistične širitve Sovjetske zveze. Bourguiba je še naprej prosil tuje voditelje, ko je 6. novembra 1951 odpotoval v Italijo. Med njegovimi stiki so bili Alberto Mellini Ponce De León, Mario Toscano in Licinio Vestri. De León je bil Bourguibin stari prijatelj, ki mu je pomagal osvoboditi ga iz nemškega ujetništva, Toscano je bil vodja Ufficio Studi e Documentazione na ministrstvu za zunanje zadeve, Vestri pa afrikanistični učenjak. Kljub njegovim najboljšim prizadevanjem so Italijani ostali nevtralni, saj niso želeli uničiti odnosov z zaveznico Nata Francijo, niti niso želeli ovirati nobene možnosti prihodnjih odnosov s Tunizijo, saj je bila ta ključni del Sredozemlja.<ref name=":12" /> Francoski generalni rezident v Tuniziji, Jean de Hautecloque, je 25. avgusta 1953 zapustil Tunis in odšel v Pariz, kjer ga je zamenjal Pierre Voizard.<ref name=":2">{{Cite journal |last=Levy |first=Henry L. |date=1955 |title=TUNISIA |journal=The American Jewish Year Book |volume=56 |pages=435–445 |jstor=23604900 |issn=0065-8987}}</ref> Voizard je bil prej francoski minister v Monaku. Mesec dni po prihodu v Tunis 26. septembra 1953 je Voizard uvedel številne spremembe za ublažitev napetosti v Tuniziji. Odpravil je cenzuro tiska in osvobodil več političnih zapornikov. Prav tako je obnovil polna pooblastila civilnih oblasti in razglasil obsedno stanje v Sahelu. 26. januarja 1954 je Voizard v Parizu na srečanju ''Cercle Republicain d'outre Mer'' napovedal, da bodo kmalu uvedene nove reforme v prid podelitvi večje suverenosti Tunizijcem, hkrati pa bodo zavarovani interesi Francozov in francoskih državljanov v Tuniziji. Skupina Neo-Destour ni bila naklonjena tem reformam, če sama ni bila vključena v njihovo ustvarjanje. Zahtevali so tudi izpustitev Bourguibe, ki je bil zaprt na otoku Galete. === Po osamosvojitvi (1956–2011) === [[File:Habib Bourguiba portrait4.jpg|thumb|left|Habib Bourguiba je bil prvi predsednik Tunizije od leta 1957 do 1987|192x192px]] Tunizija je dosegla neodvisnost od Francije 20. marca 1956 s Habibom Bourguibo kot predsednikom vlade.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-14107720|title=Tunisia profile|date=2017-11-01|work=BBC News|access-date=2020-04-05|language=en-GB}}</ref> 20. marec se vsako leto praznuje kot tunizijski dan neodvisnosti. Leto kasneje je bila Tunizija razglašena za republiko, Bourguiba pa je bil prvi predsednik.<ref name = BBC>{{cite news | title = Habib Bourguiba: Father of Tunisia | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/obituaries/703907.stm | publisher = BBC | date = 6 April 2000}}</ref> Od osamosvojitve leta 1956 do revolucije leta 2011 sta bila vlada in Ustavni demokratični zbor (RCD), prej Neo Destour in Socialistična Destourian stranka, dejansko eno. Po poročilu ''Amnesty International'' je ''The Guardian'' Tunizijo označil za »eno najsodobnejših, a represivnih držav v arabskem svetu«.<ref>{{cite news|last=Black |first= Ian |url=https://www.theguardian.com/world/2010/jul/13/amnesty-criticises-tunisia-human-rights |title=Amnesty International censures Tunisia over human rights |work=The Guardian |date= 13 July 2010|access-date=19 January 2013 |location=London}}</ref> 12. maja 1964 je Tunizija nacionalizirala tuja kmetijska zemljišča.] Takoj zatem je Francija odpovedala vso finančno pomoč državi, ki naj bi znašala več kot 40 milijonov dolarjev. To je privedlo do tega, da je tunizijska državna skupščina sprejela zakon, ki je od vseh prebivalcev države zahteval, da se sorazmerno s svojim dohodkom naročijo na »ljudsko posojilo«.<ref name=":1">{{Cite news |date=23 May 1964 |title=Tunisia Will Seek Loan From Public |work=[[The New York Times]] |url=https://www.proquest.com/docview/115791987|id={{ProQuest|115791987}} }}</ref> Od leta 1977 do 2005 je bila Tunizija snemalna lokacija za pet filmov filmske franšize ''Vojna zvezd''. Leta 1982 je Tunizija postala središče [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinske osvobodilne organizacije]] s sedežem v prestolnici Tunis. 1. oktobra 1985 so izraelske zračne sile bombardirale sedež PLO, pri čemer je umrlo najmanj 60 ljudi.<ref name=":22">{{Cite news |last1=Prial |first1=Frank J. |date=October 3, 1985 |title=Tunisia's Leader Bitter at the U.S. |url=https://www.nytimes.com/1985/10/03/world/tunisia-s-leader-bitter-at-the-us.html |newspaper=The New York Times}}</ref> [[File:Zine El Abidine Ben Ali.jpg|thumb|Zine El Abidine Ben Ali, predsednik Tunizije od leta 1987 do 2011|209x209px]] Novembra 1987 so zdravniki Bourguibo razglasili za nesposobnega za vladanje in v nekrvavem državnem udaru je premier [[Zine El Abidine Ben Ali]] prevzel predsedniški položaj v skladu s 57. členom tunizijske ustave. Obletnica Ben Alijevega nasledstva, 7. november, se je praznovala kot državni praznik. Vsakih pet let je bil dosledno ponovno izvoljen z ogromno večino (precej več kot 80 odstotkov glasov), nazadnje 25. oktobra 2009,<ref>{{cite web|last=Vely |first= Yannick |url=http://www.parismatch.com/Actu/International/Ben-Ali-tunisie-election-143751 |title=Ben Ali, sans discussion |publisher=ParisMatch.com |date=23 November 2009 |access-date=2 May 2010}}</ref> dokler ni januarja 2011 zaradi ljudskih nemirov pobegnil iz države. Ben Ali in njegova družina so bili obtoženi korupcije in plenjenja državnega denarja. Gospodarska liberalizacija je ponudila nadaljnje priložnosti za finančno slabo upravljanje, medtem ko so koruptivni člani družine Trabelsi, predvsem v primerih Imeda Trabelsija in Belhassena Trabelsija, nadzorovali velik del poslovnega sektorja v državi. Prva dama Leila Ben Ali je bila opisana kot »nesramna nakupoholičarka«, ki je državno letalo uporabljala za pogosta neuradna potovanja v evropske modne prestolnice. Tunizija je zavrnila francosko zahtevo za izročitev dveh predsednikovih nečakov z Leiline strani, ki ju je francoski državni tožilec obtožil kraje dveh megajaht iz francoske marine.<ref>{{cite web|url=http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|title=Ajaccio – Un trafic de yachts entre la France et la Tunisie en procès|date=30 September 2009|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303204309/http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|archive-date=3 March 2016}}</ref> Po poročanju ''Le Monda'' naj bi Ben Alijev zet sčasoma prevzel oblast v državi. Neodvisne skupine za človekove pravice, kot so Amnesty International, Freedom House in Protection International, so dokumentirale, da se temeljne človekove in politične pravice niso spoštovale. Režim je na vse mogoče načine oviral delo lokalnih organizacij za človekove pravice. Leta 2008 se je Tunizija po svobodi tiska uvrstila na 143. mesto od 173. === Po revoluciji (od leta 2011) === {{glavni|Tunizijska revolucija}} [[File:Tunisia Unrest - VOA - Tunis 14 Jan 2011 (2).jpg|thumb|242x242px|left|Tunis 14. januarja 2011 med tunizijsko revolucijo]] Tunizijska revolucija<ref>{{cite web|author=Yasmine Ryan |url=http://english.aljazeera.net/indepth/features/2011/01/2011126121815985483.html |title=How Tunisia's revolution began |publisher=Al Jazeera English |date=26 January 2011 |access-date=13 February 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.alarabiya.net/articles/2011/01/15/133592.html |title=Wikileaks might have triggered Tunis' revolution |work=Alarabiya |date=15 January 2011|access-date=13 February 2011}}</ref> je bila intenzivna kampanja civilnega odpora, ki so jo sprožili visoka brezposelnost, inflacija cen hrane, korupcija,[107] pomanjkanje svobode govora in drugih političnih svoboščin ter slabe življenjske razmere. Sindikati naj bi bili sestavni del protestov.[109] Protesti so navdihnili arabsko pomlad, val podobnih dejanj po vsem arabskem svetu. Katalizator za množične demonstracije je bila smrt Mohameda Bouazizija, 26-letnega tunizijskega uličnega prodajalca, ki se je 17. decembra 2010 zažgal v znak protesta proti zaplembi njegovega blaga in ponižanju, ki mu ga je povzročila občinska uradnica Faida Hamdy. Jeza in nasilje sta se stopnjevala po Bouazizijevi smrti 4. januarja 2011, kar je dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Ben Alija na koncu pripeljalo do odstopitve in bega iz države 14. januarja 2011, po 23 letih na oblasti.<ref>{{Cite book|title=The power and the people: paths of resistance in the Middle East|first=Charles|last=Tripp|date=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-80965-8|location=New York|oclc=780063882}}</ref> Protesti za prepoved vladajoče stranke in izselitev vseh njenih članov iz prehodne vlade, ki jo je oblikoval Mohammed Ghannouchi, so se nadaljevali. Nova vlada je sčasoma popustila zahtevam. Tuniško sodišče je prepovedalo nekdanjo vladajočo stranko RCD in zaseglo vsa njena sredstva. Z odlokom ministra za notranje zadeve je bila prepovedana »politična policija«, posebne enote, ki so bile uporabljene za ustrahovanje in preganjanje političnih aktivistov. 3. marca 2011 je začasni predsednik napovedal, da bodo volitve v ustavodajno skupščino potekale 24. julija 2011.] 9. junija 2011 je premier napovedal, da bodo volitve prestavljene na 23. oktober 2011. Mednarodni in notranji opazovalci so volitve razglasili za svobodne in poštene. Gibanje Ennahda, ki je bilo prej prepovedano pod režimom Ben Alija, je na volitvah izšlo kot največja stranka z 89 sedeži od skupno 217. 12. decembra 2011 je bil za predsednika izvoljen nekdanji disident in veteran aktivist za človekove pravice Moncef Marzouki. Marca 2012 je Ennahda izjavila, da ne bo podprla, da bi šeriatsko pravo postalo glavni vir zakonodaje v novi ustavi, s čimer bi ohranila sekularno naravo države. Stališče Ennahde do tega vprašanja so kritizirali trdi islamisti, ki so si želeli stroge šeriatske pravice, vendar so ga sekularne stranke pozdravile. 6. februarja 2013 je bil umorjen Chokri Belaid, vodja levičarske opozicije in vidni kritik Ennahde. Leta 2014 je predsednik Moncef Marzouki ustanovil tunizijsko Komisijo za resnico in dostojanstvo kot ključni del ustvarjanja nacionalne sprave. Tunizijo sta leta 2015 prizadela dva teroristična napada na tuje turiste, najprej v Narodnem muzeju Bardo, nato pa na plaži Sousse 38 ljudi. Tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je oktobra izredne razmere podaljšal za nadaljnje tri mesece. [[Tunizijska četverica za dialog]] je leta 2015 prejel [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] za svoje delo pri vzpostavljanju mirnega in pluralističnega političnega reda v Tuniziji.<ref>"The Nobel Peace Prize 2015". Nobel Foundation. Retrieved 15 December 2016.</ref> Prvi demokratično izvoljeni tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je umrl julija 2019.<ref>{{cite news |title=Tunisian President Beji Caid Essebsi dies aged 92 |url=https://www.france24.com/en/20190725-tunisia-president-essebsi-dies-aged-92 |work=France 24 |date=25 July 2019 |language=en}}</ref> Po njem je Kais Saied postal tunizijski predsednik po prepričljivi zmagi na tunizijskih predsedniških volitvah oktobra 2019. 23. oktobra 2019 je Saied prisegel kot novi tunizijski predsednik. Februarja 2022 sta Tunizija in Mednarodni denarni sklad izvedla predhodna pogajanja v upanju, da bi zagotovila večmilijardno reševanje gospodarstva, ki ga pestijo recesija, javni dolg, inflacija in brezposelnost.<ref>{{cite news |title=Tunisia's talks with the IMF: What's at stake? |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/18/tunisias-talks-with-the-imf-whats-at-stake |access-date=20 February 2022 |work=Al Jazeera |agency=AFP |date=18 February 2022}}</ref> 6. oktobra 2024 je predsednik Kais Saied na predsedniških volitvah z 28,8-odstotno udeležbo osvojil drugi mandat z več kot 90 % glasov. Pet političnih strank je ljudi pozvalo k bojkotu volitev.<ref>{{cite news |title=Tunisia election: Kais Saied secures second term with 91% of votes |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx25ree1g18o |work=www.bbc.com}}</ref> == Geografija == [[Slika:Ts-map.gif|sličica|139px|Zemljevid Tunizije]] Tunizija je najbolj severna država Afrike in se kot taka uvršča v makroregijo [[severna Afrika|severne Afrike]]. Meji na [[Sredozemsko morje]] na severu, na Alžirijo na zahodu ter na Libijo na vzhodu in jugu. Najbolj južna točka leži na 30° 15' severne [[geografska širina|geografske širine]], najbolj severna točka pa na 37° 20' sev. geo. šir.; od zahoda proti vzhodu se razteza med 7° 30' vzhodne [[geografska dolžina|geografske dolžine]] in 11° 36' vzh. geo. dol. Zavzema [[površina|površino]] 163.610 [[kilometer|km]]², od tega 155.360&nbsp;km² [[kopno|kopnih]] in 8.250&nbsp;km² vodnih površin. Državne meje na kopnem merijo 1424&nbsp;km, [[obala]] pa je dolga 1.148&nbsp;km. Tunizija sodi med države, ki jim po mednarodnem [[pomorsko pravo|pomorskem pravu]] pripada 12 [[morska milja|morskih milj]] suverenega obalnega pasu ter 24 morskih milj prehodnega pasu (vkup s suverenimi 12 morskimi miljami). Najnižja točka dežele se nahaja na območju [[slano jezero|slanega jezera]] Shatt al Gharsah (-25 [[meter|m]]) na skrajnem zahodu, najvišja točka pa v gorovju [[Atlas (gorovje)|Atlas]] (1544 m). === Podnebje === Tunizija leži v [[subtropski pas|subtropskem]] podnebnem pasu, in sicer stika [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]] (širši obalni pas) ter [[subtropsko podnebje|subtropsko]] suho in polsuho podnebje (notranjost). [[Podnebje]] prehaja tako od zmernih sredozemskih razmer na severu proti vročim in suhim pogojem na jugu. V severnem delu države je povprečna januarska [[temperatura]] 9&nbsp;°C, julijska pa 26&nbsp;°C. Na tem območju je [[dež]]evno obdobje razpotegnjeno čez hladen del leta, med oktobrom in majem. Povprečne letne [[padavine]] na severu dosežejo 610 [[milimeter|mm]], značilno pa je veliko letno gibanje stolpca. Puščavski del v Sahari na jugu dobi povprečno 210&nbsp;mm dežja letno. === Geografska delitev === Tunizijo geografsko delimo na štiri osnovne [[regija|regije]]. Sever države leži na razmeroma visokih obronkih gorovja Atlas, kjer vrhovi gora segajo od 610 do 1520 metrov. V posameznih nižjih območjih te regije, predvsem v dolini edine velike tunizijske reke [[Majardah]], se nahaja rodovitna zemlja. Južno od te najbolj severne regije najdemo veliko [[planota|planoto]] povprečne višine 610 metrov. Dalje na jug ozemlje zasedajo velika [[slano jezero|slana jezera]] (imenovana [[šot]] ali šat), od katerih je večina suhih skozi sušni del leta. Celotna južna tretjina države pa leži v polsuhih in suhih območjih severne Sahare. === Naravna bogastva === Temeljno mineralno bogastvo Tunizije je [[nafta]], katere črpališča stojijo tako na kopnem kot na [[morje|morju]]. V 1980-ih so bila odkrita pomembna nova nahajališča. Zraven tega Tunizija izkorišča nahajališča [[fosfati|fosfatov]], [[železo|železove rude]], [[svinec|svinca]], [[cink]]a in [[sol]]i. === Okoljski problemi === Velika težava Tunizije je neurejeno odlaganje strupenih in drugih [[nevarni odpadki|nevarnih odpadkov]], kar predstavlja veliko nevarnost za zdravje okolja. Zaradi majhne količine vode v deželi je prisoten tudi problem čezmernega onesnaževanja slednje. Primanjkuje tudi zalog [[pitna voda|pitne vode]]. Tu so tudi tipični problemi puščavskih držav, kot so [[krčenje gozdov]] in zelenih površin zaradi pašnje, [[erozija prsti]] ter [[dezertifikacija]]. Tunizija je razglasila tri [[narodni park|narodne parke]], kar pomeni le 0,3 odstotka državno zaščitenih površin dežele. Najbolj znan je [[narodni park Ichkeul]] v severni Tuniziji, ki ga zavzema veliko jezero in spremljajoča [[mokrišče|mokrišča]], pribežališče številnih ptic, med njimi rac, gosi in plamencev. Vlada je ratificirala mednarodne okoljske sporazume, ki se nanašajo na ohranjanje [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejevanje [[klimatske spremembe|klimatskih sprememb]] in [[dezertifikacija|dezertifikacije]], ohranjanje [[ogrožene vrste|ogroženih vrst]], spreminjanje okolja, nevarne odpadke, [[onesnaževanje morja]], ladijsko onesnaževanje, varovanje [[ozonski plašč|ozonskega plašča]] in varovanje mokrišč. == Politika in uprava == Tunizija je [[republika]] z močnim [[predsednik|predsedniškim]] sistemom, ki je sicer enostrankarski. === Veje oblasti === [[Predsednik]] [[država|države]] [[Foued Mebazaa]] je po prebegu [[Zine al-Abidine Ben Ali]]ja, ki je bil na svojem položaju od leta 1987, ko je nadomestil prvega predsednika republike [[Habib Bourguiba|Habiba Bourguibo]], predsednika Tunizije (med letoma 1956 in 1987) postal tretji predsednik Tunizije. Vladajoča [[politična stranka|stranka]], [[demokracija|Demokratični]] [[parlament]]arni zbor ([[francoščina|francosko]] ''Rassemblement Constitutionel Démocratique'') je bila edina stranka v državi 25 let. Ta stranka je naslednica [[socializem|Socialistične]] desturske stranke (francosko ''Parti Socialiste Destourien'', [[kratica]] '''PSD'''), ki je Tunizijo pripeljala do suverenosti. Država premore šest legalnih [[Opozicija (politika)|opozicijskih]] strank. Predsedniške volitve potekajo vsakih 5 let. Na njih kandidira edina državna [[stranka]], ki po volitvah imenuje tudi predsednika vlade in njegov kabinet, slednji pa igra pomembno vlogo v državni politiki. Prav tako državni vrh postavlja tudi regionalne [[guverner]]je in administratorje. Volitve potekajo še za krajevne [[župan]]e in krajevne svete. Državno upravo tvori enodomni [[parlament]] (zakonodajno telo) – Dom poslancev (''Chambre des députés'') s 182 članskimi mesti, izmed katerih je 20 odstotkov rezerviranih za opozicijo. Dom poslancev ima vedno večjo funkcijo prostora za državnopolitično razpravo, a zaenkrat še nima velike vloge pri izdajanju [[zakon]]ov – v praksi vedno potrdi predloge [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]] z manjšimi popravki. [[Sodstvo]] je uradno suvereno oblastno telo. Sicer je opaziti visoko stopnjo sodelovanja z vlado, zlasti ko gre za politično usmerjene primere. === Upravna delitev === Tunizija je upravno razdeljena na 24 [[governorat]]ov: {| |width="150"| * Ariana * Béja * Ben Arous * Bizerte * Gabès * Gafsa * Jendouba * Kairouan |width="150"| * Kasserine * Kebili * Kef * Mahdia * Manouba * Medenine * Monastir * Nabeul |width="150"| * Sfax * Sidi * Siliana * Sousse * Tataouine * Tozeur * Tunis * Zaghouan | |} === Oborožene sile === {{glavni|Tunizijske oborožene sile}} Tunizija ima organizirane profesionalne [[oborožene sile]] z okoli 35 tisoč [[vojak]]i. Razdeljena je na [[kopenska vojska|kopensko vojsko]], [[vojna mornarica|vojno mornarico]], [[vojno letalstvo]], [[paramilitarizem|paravojaške]] sile in [[narodna garda|narodno gardo]]. Povprečna starost vojakov je 20 let. Država namenja vojski 1,8 odstotka [[bruto državni proizvod|bruto državnega proizvoda]] (približek za leto 2002). == Gospodarstvo == Tunizija je v procesu razsežnih [[ekonomska reforma|ekonomskih reform]] in [[liberalizacija|liberalizacije]] po desetletjih državnega usmerjanja in deleža v [[gospodarstvo|gospodarstvu]]. Preudarno finančno in gospodarsko načrtovanje pa v zadnjem desetletju povzročata zmerno [[gospodarska rast|gospodarsko rast]]. Tunizijsko gospodarstvo se tradicionalno opira na [[nafta|nafto]], [[fosfat]]e, [[kmetijstvo]] in [[turizem]]. [[Politika]] države je nekoliko zaustavila rast v prvih letih samostojnosti (po letu 1956). 1960-ih so prinesla močno zavrtje razvoja gospodarstva zaradi spodbujanja [[kolektivizacija|kolektivizacije]], zaradi česar je padel tudi letni proizvod kmetijskih dejavnosti. V 1970-ih je prišlo do nekoliko povečane gospodarske rasti zaradi [[energetska kriza|povišanja cen nafte]] ter fosfatov na svetovnem trgu ter uveljavljanja turizma, a je svojo negativno vlogo pri rasti še vedno igral [[protekcionizem]] in regulacija uvoza. V času [[samostojnost]]i je Tunizija prejemala zajetne vsote finančne pomoči od [[Združene države Amerike|ZDA]] ter [[Evropa|evropskih]], pa tudi nekaterih [[Arabci|arabskih]] držav. Danes je sicer še vedno [[država v razvoju]], sodi pa med dežele [[Bruto domači proizvod|s srednjim dohodkom]]. Zaradi precenjenega [[dinar]]ja (uradna [[valuta]]) in rastočega mednarodnega dolga je Tunizija doživela veliko krizo na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja v 1980-ih. Leta 1986 je vlada zato sprejela vrsto ukrepov, med katerimi so strukturno prilagajanje za liberalizacijo trga, zmanjševanje [[tarife|tarif]] in preusmeritev države v [[tržno gospodarstvo]]. Ta model gospodarske reforme so predlagale in podprle [[mednarodne finančne ustanove]], s tem pa je bila Tunizija deležna dodatnih [[posojilo|posojil]] [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in drugih zahodnih upnikov. Leta 1990 je Tunizija pristopila k [[Sporazum o carinah in trgovanju|Sporazumu o carinah in trgovanju]] (angleško General Agreement on Tariffs and Trade, kratica GATT), kasneje pa se je vključila v [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]] (angleško World Trade Organization, kratica WTO). Leta 1996 je država sklenila sporazum o sodelovanju z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki odpravlja [[carina (dajatev)|carine]] in druge prepreke za [[prosta trgovina|prosto trgovino]], tiče pa se večine dobrin. Na ta način naj bi EU uradno pomagala Tuniziji k hitrejšemu razvoju in pripravi na [[konkurenca|konkurenco]] [[globalni trg|globalnega trga]]. Država je od leta 1987 privatizirala 160 družb v svoji lasti, in sicer v okviru ukrepov reforme 1987. leta. Kljub temu so potrebni resni napori za preprečitev množičnih [[odpuščanje|odpuščanj]], čemur velja dodati, da je [[brezposelnost]] že sicer pereč problem v deželi. Uradne statistike govorijo o 15 % [[nezaposlenost|nezaposlene]] delovne sile, dejanska množina pa naj bi bila večja. Izmenjava [[delnica|delnic]] poteka preko državno vodenega Sveta za finančni trg, ki trguje s [[kapital]]om nekaj več kot 50 podjetij. Leta 1993 je tunizijska vlada sprejela zakon, ki dovoljuje in celo privlači [[tuja vlaganja|tuje vlagatelje]]. Tako je danes v državi prijavljenih več kot 1600 [[izvoz]]no usmerjenih podjetij v tuji lasti. Slednja se zanašajo in izkoriščajo predvsem potencial nizko plačane delovne sile in bližino evropskega trga, s katerim poteka največ izmenjav. Državna valuta, [[tunizijski dinar]], je [[konvertibilnost|nekonvertibilna]]. == Prebivalstvo == Tunizija je s svojim strateškim položajem skozi celotno [[zgodovina|zgodovino]] pomenila območje trenja med [[ljudstvo|ljudstvi]]. Zavojevali so jo tako stari Rimljani kot [[Vandali]], tako črni [[Afričani]] kot Arabci in druga [[pleme]]na, [[ljudstvo|ljudstva]], [[narod]]i. Sodobni prebivalci dežele pa pretežno izhajajo iz Berberov, četudi jih je okoli 98 odstotkov berberski jezik zamenjalo za arabskega. Poseljenost z ljudmi je velika zlasti v priobalnih regijah, kjer na 30 odstotkih državnega ozemlja živi okoli 70 odstotkov prebivalstva. Z dobrimi deset milijoni prebivalcev Tunizija premore 65 ljudi na km². === Večja mesta === Tunizijska mesta so razmeroma majhnega obsega s pomembno izjemo [[Tunis]]om, ki je največje in [[glavno mesto]] države. To sredozemsko [[pristanišče]] na severovzhodu države ob [[jezero Tunis|jezeru Tunis]], v svet pa je prometno povezano z [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] in ladijskimi linijami v Evropo (Italija in Francija). Nekoliko manj pomembni mesti sta [[Sfax]] in [[Sousse]] (arabsko Susa), ki obe ležita ob vzhodni obali, razvili pa sta se ob [[industrija|industriji]] oziroma [[turizem|turizmu]]. Po svoji slikovitosti in starem pristanišču je znano tudi večje mesto [[Bizerte]] na severni obali. === Jezik in vera === Uradni jezik Tunizije je [[arabščina]]. Poznavalci govorijo o tunizijski arabščini kot dialektu, izvirajočem iz skupine [[magreb]]ške arabščine, ki jo je slišati tudi v zahodni Alžiriji in vzhodni Libiji. Slednja pa je izpeljanka iz klasične arabščine. Zraven tega velika večina prebivalcev zna govoriti [[francoščina|francoščino]]. V srednjih šolah je obvezno učenje četrtega jezika, učenci lahko izbirajo med [[nemščina|nemščino]], [[španščina|španščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[ruščina|ruščino]] in [[kitajščina|kitajščino]]. Prvotni jezik v Tuniziji je bil [[Berberščina|berberski]], katerega je govorila večina berberskih plemen, danas ga govori zaradi islamizacije in uradne arabščine vedno manj prebivalcev. Berberščina je bila sicer tudi zapisana, vendar je napisanih malo književnih del v tem jeziku, ohranja se v redko poseljenih gorskih vaseh, kjer so bivališča vkopana v zemljo. Kot Arabci so prebivalci Tunizije skoraj vsi zavezani [[islam]]u (98 odstotkov populacije), in sicer njegovi [[sunitizem|sunitski]] veji imenovani [[fatimidi]]. V deželi je tako najti množico [[mošeja|mošej]], izmed katerih po svoji znamenitosti izstopata mošeja v svetem mestu [[Al Kairouan]] in slikovita utrdbena mošeja v obalnem Sousseu. V Tuniziji obstajajo še majhne skupine [[katoličani|rimo-katoličanov]], [[Judje|Judov]] in [[protestanti|protestantov]]. === Izobrazba in znanje === Izobraževalni sistem v Tuniziji je brezplačen, zaradi česar osnovno šolo obiskujejo praktično vsi otroci. Pouk poteka v arabščini in deloma v francoščini. [[osnovna šola|Osnovne šole]] je v letu 2000 obiskovalo približno 1,4 milijona otrok, srednje šole 1,1 milijona, v [[visoko šolstvo|visokošolsko izobraževanje]] ([[Univerza v Tunisu]]) pa je bilo vključenih nekaj več kot 200 tisoč prebivalcev. Tunizija ima tri pomembnejše [[knjižnica|knjižnice]], locirane v Tunisu. Posebno zanimiv pa je narodni muzej [[Bardo]], ki od leta 1888 v Tunisu daje na ogled zbirke feničanskih, [[antična Grčija|grških]] in rimskih ter muslimanskih umetniških izdelkov na čelu z [[mozaik]]i. === Komunikacije === [[Komunikacijski sistem]] je po razvitosti – tako kot večina drugih stvari – nad afriškim povprečjem. Izhodiščne komunikacijske točke so Sfax, Sussah, Bizerte in Tunis. [[Telefon]]ske priključke je leta [[1997]] posedovalo 654.000 gospodinjstev, v uporabi pa je bilo poleg tega leta 1998 50.000 [[mobilni telefon|mobilnih telefonov]]. Tunizijci uporabljajo 920.000 [[televizija|televizij]] (ocena 1997) za spremljanje 26 televizijskih postaj (1998). Leta 2002 je natanko 1 [[ponudnik spletnih storitev]] omogočal spletni dostop 400 tisoč uporabnikom (ocena 2002). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{commons category|تونس / Tunest / Tunisie}} {{Wikivoyage}} {{wikislovar}} * [https://www.carthage.tn Presidency] – official website of the president of Tunisia * [https://pm.gov.tn Prime Minister] – official website of the prime minister of Tunisia * [https://www.ins.tn Statistics] – official website of National Institute of Statistics * [https://www.inp2020.tn/ar/inp_tunisie/les-traces-de-lhomme-en-tunisie/ "History"] – Tunisian History at National Heritage Institute * [https://www.discovertunisia.com/en Discover Tunisia] – Tunisia's official tourism portal {{North_Africa}} {{Arabska_liga}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tunizija| ]] [[Kategorija:Severnoafriške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Afriška unija]] iluuox8raxgidv298ze90z0798ce06o 6684798 6684793 2026-06-03T19:18:08Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ dodano iz en wiki 6684798 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republic of Tunisia | name = {{unbulleted list|{{native name|ar|الجمهورية التونسية}}<br />{{transliteration|ar|al-Jumhūriyyah at-Tūnisiyyah}}}} | common_name = Tunisia | image_flag = Flag of Tunisia.svg | image_coat = Coat of arms of Tunisia.svg | coa_size = 70 | national_motto = {{lang|ar|حرية، نظام، عدالة|rtl=yes}}<br />"{{transliteration|ar|Ḥurrīyah, Niẓām, 'Adālah}}"<br />"Svoboda, red, pravičnost" | national_anthem = {{lang|ar|حماة الحمى|rtl=yes}}<br />"Humat al-Hima"<br />({{langx|en|"Branilci domovine"}})<br />{{center|[[File:Humat al-Hima.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Tunisia location (orthographic projection).svg|frameless]]|Show globe|[[File:Tunisia - Location Map (2013) - TUN - UNOCHA.svg]]|Show map of Tunisia|default=1}} | map_caption = | capital = [[Tunis]] | largest_city = capital | coordinates = {{Coord|36|49|N|10|11|E|type:city}} | official_languages = [[arabščina]]<ref name="art1">{{cite web|title=Tunisian Constitution, Article 1 |url=http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |date=26 January 2014 |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209234154/http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |archive-date=9 February 2014 }} Translation by the University of Bern: "Tunisia is a free State, independent and sovereign; its religion is the Islam, its language is Arabic, and its form is the Republic."</ref> | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsedik | leader_name1 = Kais Saied | leader_title2 = Premier | leader_name2 = Sara Zaafarani | ethnic_groups = {{Tree list}} * 98 % [[Arabci]]<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia/|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110024851/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia|url-status=dead|archive-date=10 January 2021|title = Tunisia - the World Factbook| date=22 December 2022 }}</ref> * 1 % [[Berberi]]<ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Berbers Populations Distribution|date=12 March 2004 }}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Q&A: The Berbers|date=12 March 2004 }}</ref> * 1 % [[Judje]] and others<ref>{{Cite web|url=http://www.pjvoice.com/v27/27006tunisia.aspx|title=The Jews of Tunisia|website=www.pjvoice.com}}</ref> {{Tree list/end}} | sovereignty_type = Ustanovitev | established_event1 = [[Antična Kartagina]] | established_date1 = 814 pr. n. št. | established_event2 = [[Aghlabidski emirat]] | established_date2 = 800 | established_event3 = [[Hafsidski sultanat]] | established_date3 = 1229 | established_event4 = [[Bejlik Tunis]] | established_date4 = 15. julij 1705 | established_event5 = [[Francoski protektorat]] | established_date5 = 12. maj 1881 | established_event6 = Neodvisnost in [[Kraljevina Tunizija]] | established_date6 = 20. marec 1956 | established_event7 = Deklaracija republike | established_date7 = 25. julij 1957 |area_km2=163.610 |area_rank=91. | population_estimate = | population_census = 11.972.169<ref>{{cite web | url=https://www.ins.tn/en/enquetes/population-and-housing-census-2024 | title=National Institute of Statistics}}</ref> | population_estimate_year = | population_estimate_rank = 79. | population_census_year = 2024 | population_density_km2 = 79 | population_density_rank = 134. | GDP_PPP = {{increase}} $183,73 mrd<ref name="WEOD2504">{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 84. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $14.780<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_PPP_per_capita_rank = 111. | GDP_nominal = {{increase}} $56,290 mrd<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 90. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $4530<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_per_capita_rank = 121. | Gini = 33,7 | Gini_year = 2021 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |title=GINI index |publisher=World Bank |access-date=19 January 2013}}</ref> | HDI = 0,746 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref>{{cite book |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |title=Human Development Report 2025 - A matter of choice: People and possibilities in the age of AI |date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |isbn= |publication-date=6 May 2025 |pages= |access-date=6 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506064128/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |archive-date=6 May 2025}}</ref> | HDI_rank = 105. |calling_code=216 |time_zone=[[UTC]] +2 |currency=[[tunizijski dinar]] }} '''Tunizija''' ({{langx|ar|تونس}}), Uradno '''Republika Tunizija''' ({{langx|ar|الجمهورية التونسية}}, {{langx|fr|République tunisienne}}) je [[Arabci|arabska]] in [[islam|muslimanska]] [[država]], umeščena ob [[Sredozemsko morje]] na severnoafriški [[obala|obali]]. Je v regiji [[Magreb]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in pokriva površino 165.000 kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, [[Cape Angela]], je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno [[glavno mesto]] je [[Tunis]]. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami ([[Maroko]], [[Alžirija]], Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), [[Libija|Libijo]] (s svojo vzhodno in južno mejo) in [[Sredozemsko morje]] (na severu in vzhodu). Tunizija si deli tudi morsko mejo z Italijo prek otokov [[Sicilija]] in [[Sardinija]] na severu ter [[Malta]] na vzhodu. Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki [[puščava|puščave]] [[Sahara|Sahare]], preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v [[antika|antičnem]] času, iz česar posebno izstopa [[Feničani|feničanska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]] [[Kartagina (mesto)|Kartagina]], pa tudi kot žitnica za kasnejše [[Starorimska civilizacija|rimske]] koloniste. Ime ''Tunis'' naj bi izviralo iz [[Berberi|berberskega]] jezika, pomenilo pa naj bi [[rt]]ič. Leta 2024 je imela Tunizija 12,458 milijona prebivalcev. == Etimologija == Beseda ''Tunisia'' izhaja iz imena ''Tunis'', osrednjega urbanega središča in glavnega mesta sodobne Tunizije. Sedanja oblika imena z latinsko pripono ''-ia'' se je razvila iz francoskega imena {{lang|fr|Tunisie}},<ref name="Adrian">{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites |entry=Tunisia |entry-url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/385/mode/1up |publisher=McFarland |year=2006 |page=385 |isbn=978-0-7864-2248-7}}</ref><ref>{{cite book|last=Everett-Heath|first=John|title=The Concise Dictionary of World Place-names|entry=Tunisia|entry-url=https://archive.org/details/concisedictionar0000ever/page/534/mode/1up|publisher=Oxford University Press|date=2005|page=534|isbn=978-0-19-860537-9}}</ref> ki je običajno povezano z berberskim korenom {{lang|ber|ⵜⵏⵙ}}, prepisanim kot {{lang|ber-Latn|tns}}, kar pomeni 'položiti' ali 'taboriti'.<ref name="peter-ross">{{cite book |first1=Peter M. |last1=Rossi |first2=Wayne Edward |last2=White |title=Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal |publisher=Pierian Press, University of Michigan |year=1980 |page=132}}</ref> Včasih je povezano tudi s kartažansko boginjo Tanith (ali Tunit),<ref>{{cite book |last=Taylor |first=Isaac |title=Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature |publisher=BiblioBazaar, LLC |year=2008 |page=281 |isbn=978-0-559-29668-0 }}</ref> in starodavnim mestom Tynes.<ref name="ej-brill">{{cite book |last=Houtsma |first=Martijn Theodoor |title=E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 |publisher=Brill |year=1987 |page=838 |isbn=978-90-04-08265-6 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |title=[[Ab urbe condita (Livy)|History of Rome]]|volume=Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty |publisher=Oxford University Press |year=2006 |page=705 |isbn=978-0-19-283159-0 |author=[[Livy]] |editor1-first=John |editor1-last=Yardley |editor2-last=Hoyos |editor2-first=Dexter |name-list-style=amp}}</ref> Francoska izpeljanka {{lang|fr|Tunisie}} je bila z manjšimi spremembami sprejeta v nekaterih evropskih jezikih, s čimer je bilo uvedeno posebno ime za označevanje države. Drugi jeziki so ime pustili nedotaknjeno, na primer ruski {{lang|ru|Туни́с|Tunís}} in španski {{lang|es|Túnez}}. V tem primeru se isto ime uporablja tako za državo kot za mesto, tako kot pri arabskem {{lang|ar|تونس|rtl=yes}}, in le po kontekstu je mogoče opaziti razliko. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Tunizije}} === Antika === {{glavni|Kapzijska kultura|Antična Kartagina}} Kmetijske metode so dosegle dolino [[Nil]]a iz območja [[rodovitni polmesec|rodovitnega polmeseca]] okoli leta 5000 pr. n. št. in se razširile v [[Magreb]] okoli leta 4000 pr. n. št. Kmetijske skupnosti na vlažnih obalnih ravnicah osrednje Tunizije so bile takrat predniki današnjih berberskih plemen. [[File:Carthaginianempire.PNG|left|thumb|upright=1.2|Kartažanske odvisnosti in protektorati med [[punske vojne|punskimi vojnami]]]] V antiki so verjeli, da so Afriko prvotno naseljevali Getulci in Libijci, oba nomadski ljudstvi. Po besedah ​​rimskega zgodovinarja [[Salustij]]a je polbog Herkul umrl v Španiji, njegova večjezična vzhodna vojska pa je ostala, da se naseli v deželi, nekateri pa so se [[Migracija ljudi|preselili]] v Afriko. [[Perzijci]] so odšli na zahod in se poročili z Getulci ter postali Numidijci. Medijci so se naselili in bili znani kot Mauri, kasneje Mavri.<ref>Banjamin Isaac, ''The Invention of Racism in Classical Antiquity'', Princeton University Press, 2013 p.147</ref> [[Numidijci]] in [[Mavri]] so pripadali rasi, iz katere izvirajo [[Berberi]]. Prevedeni pomen besede ''Numidian'' je nomad in ljudje so bili dejansko polnomadski vse do vladavine Masinisse iz plemena Massyli.<ref>{{cite web |url=http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331154523/http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-date=31 March 2012 |title=Carthage and the Numidians |publisher=Hannibalbarca.webspace.virginmedia.com |access-date=28 October 2011}}</ref><ref>{{cite web |url=http://fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |title=Numidians (DBA II/40) and Moors (DBA II/57) |publisher=Fanaticus.org |date=12 December 2001 |access-date=28 October 2011 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927024947/http://www.fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |archive-date=27 September 2011}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/422426/Numidia |title=Numidia (ancient region, Africa) |encyclopedia=Britannica Online Encyclopedia |access-date=28 October 2011}}</ref> Na začetku zapisane zgodovine so Tunizijo naseljevala berberska plemena. Njeno obalo so [[Feničani]] naselili že v 12. stoletju pred našim štetjem (Bizerte, Utica). Mesto [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] so Feničani ustanovili v 9. stoletju pred našim štetjem. Legenda pravi, da je [[Didona]] iz Tira, ki je danes v [[Libanon]]u, mesto ustanovila leta 814 pred našim štetjem, kot ga je pripovedoval grški pisatelj Timaj iz Tauromeniuma. Naseljenci Kartagine so svojo kulturo in vero prinesli iz [[Fenicija|Fenicije]], ki je danes v Libanonu in sosednjih območij. [[File:Mommsen p265.jpg|thumb|upright|Kip kartažanskega generala [[Hanibal]]a Barce]] Po seriji vojn z grškimi mestnimi državami Sicilije v 5. stoletju pred našim štetjem se je Kartagina povzpela na oblast in sčasoma postala prevladujoča civilizacija v zahodnem Sredozemlju. Kartažani so častili panteon bližnjevzhodnih bogov, vključno z [[Baal]]om in [[Tanit]]o. Tanitin simbol, preprosta ženska figura z iztegnjenimi rokami in dolgo obleko, je priljubljena ikona, ki jo najdemo na starodavnih najdiščih. Ustanovitelji Kartagine so ustanovili tudi Tofet, ki je bil v rimskih časih spremenjen. Kartažanska invazija na Italijo pod vodstvom [[Hanibal]]a med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]], eno od serije vojn z Rimom, je skoraj ohromila vzpon rimske moči. Po koncu druge punske vojne leta 202 pr. n. št. je Kartagina še 50 let delovala kot odvisna država [[Rimska republika|Rimske republike]].<ref>[[Appian]]. [https://www.livius.org/sources/content/appian/appian-the-punic-wars/ ''The Punic<!-- Foreign? --> Wars'']. livius.org</ref> [[File:Temple du Capitole (Dougga).JPG|thumb|upright|left|Ruševine templja iz 2. stoletja v Douggi, enem od devetih območij svetovne dediščine v Tuniziji]] Po [[Obleganje Kartagine|obleganju Kartagini]], ki se je začela leta 149 pr. n. št. med [[tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]], je Rim leta 146 pr. n. št. osvojil Kartagino. Po osvojitvi so Rimljani Kartagino preimenovali v ''Afriko'' in jo vključili kot [[Afrika (rimska provinca)|provinco]]. Berberski škof Donat Magnus je bil ustanovitelj krščanske skupine, znane kot [[Donatizem|donatisti]].<ref>{{Cite encyclopedia | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/169009/Donatist | title = Donatist | encyclopedia = Encyclopædia Britannica}}</ref> V 5. in 6. stoletju (od 430 do 533 n. št.) so germanski Vandali napadli in vladali kraljestvu v severozahodni Afriki, ki je vključevalo današnji [[Tripoli]]. Regijo so v letih 533–534 n. št., med vladavino cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]], zlahka ponovno osvojili vzhodni Rimljani pod vodstvom generala [[Belizar]]ja,<ref>Bury, John Bagnell (1958) ''History of the Later Roman Empire from the Death of Theodosius I. to the Death of Justinian'', Part 2, Courier Corporation. pp.124–148</ref> kar je pomenilo začetek 165-letne dobe bizantinske vladavine. === Srednji vek === [[File:Statue de Okba ibn Nafi al Fihri en Algérie.jpg|thumb|upright|Uqba ibn Nafi je konec 7. stoletja vodil omajadsko osvajanje Tunizije]] Nekje med drugo polovico 7. stoletja in začetkom 8. stoletja so v regiji potekala arabska muslimanska osvajanja. Ustanovili so prvo islamsko mesto v severozahodni Afriki, [[Kairouan]]. Tam je bila leta 670 n. št. zgrajena mošeja Uqba ali [[Velika mošeja v Kairouanu]].<ref>{{cite book|last1=Davidson |first1=Linda Kay |last2=Gitlitz |first2=David Martin |title=Pilgrimage: From the Ganges to Graceland: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=YVYkrNhPMQkC&pg=PA302|date=2002|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-004-8|page=302}}</ref> Ta mošeja je najstarejše in najprestižnejše svetišče na muslimanskem Zahodu z najstarejšim stoječim [[minaret]]om na svetu;<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=Historic Cities of the Islamic World|url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&pg=PA264|year=2007|publisher=Brill|isbn=978-90-04-15388-2|page=264}}</ref> velja tudi za mojstrovino islamske umetnosti in arhitekture. V tem času se je začela arabska migracija v Magreb. Regija je bila v celoti zavzeta leta 695, leta 697 jo je ponovno zavzelo [[Bizantinsko cesarstvo]], a jo je leta 698 trajno izgubilo. Prehod iz latinsko govoreče krščanske berberske družbe v muslimansko in večinoma arabsko govorečo družbo je trajal več kot 400 let (enakovreden proces v Egiptu in rodovitnem polmesecu je trajal 600 let) in je povzročil dokončno izginotje [[krščanstvo|krščanstva]] in [[latinščina|latinščine]] v 12. ali 13. stoletju. Večina prebivalstva ni bila muslimanska do precej poznega 9. stoletja; velika večina je bila v 10. stoletju. Tudi nekateri tunizijski kristjani so se izselili; nekateri bogatejši člani družbe so to storili po osvojitvi leta 698, druge pa so normanski vladarji sprejeli na Sicilijo ali v Italijo v 11. in 12. stoletju – logična destinacija zaradi 1200 let trajajoče tesne povezave med regijama.<ref>Jonathan Conant (2012). ''Staying Roman, Conquest and Identity in Africa and the Mediterranean, 439–700''. Cambridge University Press. pp. 358–378. {{ISBN|978-1-107-53072-0}}</ref> Arabski guvernerji Tunisa so ustanovili dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Tuniziji, [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in vzhodni [[Alžirija|Alžiriji]] od 800 do 909. Tunizija je cvetela pod arabsko oblastjo, ko so bili zgrajeni obsežni sistemi za oskrbo mest z vodo za gospodinjstva in namakanje, kar je spodbujalo kmetijstvo (zlasti pridelavo oljk).<ref name="lapidus">{{cite book|last=Lapidus|first=Ira M.|title=A History of Islamic Societies|url=https://books.google.com/books?id=I3mVUEzm8xMC&pg=302|date= 2002|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-77933-3|pages=302–303}}</ref><ref name="tunisia-lp">{{cite book | last1 = Ham | first1 = Anthony | last2 = Hole | first2 = Abigail | last3 = Willett | first3 = David. | title = Tunisia | publisher = Lonely Planet | year = 2004 | edition = 3rd | page = 65 | isbn = 978-1-74104-189-7}}</ref> Ta blaginja je omogočala razkošno dvorno življenje in jo je zaznamovala gradnja novih palačnih mest, kot sta al-Abbasiya (809) in Raq Adda (877). [[File:Panorama of the courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|left|upright=1.25|Kupole Velike mošeje v Kairouanu. Ustanovljena je bila leta 670, v sedanji obliki pa večinoma izvira iz obdobja Aglabidov (9. stoletje)]] Po osvojitvi [[Kairo|Kaira]] so [[Fatimidi]] Tunizijo in dele vzhodne Alžirije prepustili lokalnim Ziridom (972–1148).<ref name="stearns">{{cite book | last1 = Stearns | first1 = Peter N. | last2 = Leonard Langer | first2 = William | title = The Encyclopedia of World History: Ancient, Medieval, and Modern, Chronologically Arranged | publisher = Houghton Mifflin Harcourt | year = 2001 | edition = 6th | pages = 129–131 | isbn = 978-0-395-65237-4}}</ref> Ziridska Tunizija je cvetela na številnih področjih: kmetijstvo, industrija, trgovina ter versko in posvetno izobraževanje. Upravljanje poznejših ziridskih emirjev je bilo zanemarljivo, politična nestabilnost pa je bila povezana z upadom tunizijske trgovine in kmetijstva.<ref name="islamic-dynasties">{{cite book | last = Singh | first = Nagendra Kr | title = International encyclopaedia of islamic dynasties | volume = 4: A Continuing Series | publisher = Anmol | year = 2000 | pages = 105–112 | isbn = 978-81-261-0403-1}}</ref><ref name="history-of-africa">{{cite book | title = General history of Africa | publisher = James Currey Publishers | pages = 171–173 | isbn = 978-0-85255-093-9 |last1=Ki-Zerbo |first1=J. |last2=Mokhtar |first2=G. |last3=Boahen |first3=A. Adu |last4=Hrbek |first4=I. | year = 1992 }}</ref> Plenjenje tunizijskih pohodov s strani [[Banu Hilal]], bojevitega arabskega plemena, ki so ga egiptovski Fatimidi spodbudili k zavzetju severozahodne Afrike, je podeželsko in mestno gospodarstvo v regiji še bolj upadlo. Posledično je regija doživela hitro urbanizacijo, saj so lakote izpraznile podeželje, industrija pa se je preusmerila iz kmetijstva v manufakture. Arabski zgodovinar Ibn Khaldun je zapisal, da so zemljišča, ki so jih opustošili osvajalci Banu Hilal, postala popolnoma sušna puščava.<ref>{{cite web|url=http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |title=Populations Crises and Population Cycles, Claire Russell and W.M.S. Russell |publisher=Galtoninstitute.org.uk |access-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130527170154/http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |archive-date=27 May 2013 }}</ref> Glavna tunizijska mesta so v 12. stoletju osvojili [[Normani]] na Siciliji pod Afriškim kraljestvom, vendar so bili po osvojitvi Tunizije s strani [[Almohadi|Almohadov]] v letih 1159–1160 Normani evakuirani na Sicilijo. Skupnosti tunizijskih kristjanov so v Nefzaoui še obstajale do 14. stoletja.<ref name="hrbek">{{cite book |last1=Hrbek |first1=Ivan |title=Africa from the Seventh to the Eleventh Century |date=1992 |publisher=UNESCO. International Scientific Committee for the Drafting of a General History of Africa. J. Currey |isbn=0-85255-093-6 |page=34 |url=https://books.google.com/books?id=qDFcD0BuekQC&pg=PA34}}</ref> Almohadi so sprva vladali Tuniziji prek guvernerja, običajno bližnjega sorodnika kalifa. Kljub ugledu novih gospodarjev je bila država še vedno neukrotljiva, z nenehnimi izgredi in boji med meščani ter potujočimi Arabci in Turki, pri čemer so bili slednji podložniki muslimanskega armenskega pustolovca Karakuša. Tunizijo so med letoma 1182 in 1183 ter ponovno med letoma 1184 in 1187 zasedli [[Ajubidi]].<ref>{{cite journal|doi=10.3989/alqantara.2013.010|title=Saladin and the Ayyubid Campaigns in the Maghrib|journal=Al-Qanṭara|volume=34|issue=2|pages=267–295|year=2013|last1=Baadj|first1=Amar|doi-access=free | issn = 0211-3589}}</ref> Največja grožnja almohadski vladavini v Tuniziji so bili Banu Ganija, sorodniki Almoravidov, ki so iz svojega oporišča na [[Majorka|Majorki]] poskušali obnoviti almoravidsko oblast nad Magrebom. Okoli leta 1200 jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotno Tunizijo, dokler jih leta 1207 niso uničile almohadske čete. Po tem uspehu so Almohadi za guvernerja Tunizije postavili Walida Abu Hafsa. Tunizija je ostala del almohadske države do leta 1230, ko se je sin Abu Hafsa razglasil za neodvisnega. Med vladavino dinastije [[Hafsidi|Hafsidov]] so bili iz njihove prestolnice Tunisa vzpostavljeni plodni trgovinski odnosi z več krščanskimi sredozemskimi državami.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first= Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual|url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA46 |year=2004 |publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0-7486-2137-8|page=46}}</ref> Konec 16. stoletja je obala postala piratska trdnjava. === Osmanska Tunizija === [[File:Frans Hogenberg battle of Tunis.jpg|left|thumb|Osvojitev Tunisa s strani Karla V. in osvoboditev krščanskih galejskih sužnjev leta 1535]] V zadnjih letih dinastije Hafsidov je Španija zavzela številna obalna mesta, vendar jih je [[Osmansko cesarstvo]] ponovno zavzelo. Prva osmanska osvojitev Tunisa se je zgodila leta 1534 pod poveljstvom [[Hajredin Barbarosa|Hajredina Barbarosse]] paše, mlajšega brata Oruča Reisa, ki je bil ''[[kapudan paša]]'' osmanske flote med vladavino [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Vendar pa so Osmani šele po končni osmanski ponovni osvojitvi Tunisa od Španije leta 1574 pod kapudan pašo Uluč Ali Reisom trajno pridobili nekdanji hafsidski Tunis in ga obdržali do francoske osvojitve Tunizije leta 1881. Sprva pod turško oblastjo iz Alžira je Osmanska porta kmalu za Tunis neposredno imenovala guvernerja, imenovanega paša, ki so ga podpirale janičarske sile. Kmalu pa je Tunizija dejansko postala avtonomna provinca pod lokalnim [[beg|begom]]. Pod turškimi guvernerji, begi, je Tunizija dosegla praktično neodvisnost. Dinastija [[Huseinidi|begov Husein]], ustanovljena leta 1705, je trajala do leta 1957.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual |url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA55|year=2004 |publisher=Edinburgh University Press |isbn=978-0-7486-2137-8 |page=55}}</ref> Ta razvoj statusa je Alžir občasno neuspešno izpodbijal. V tem obdobju so bili upravni sveti, ki so nadzorovali Tunizijo, večinoma sestavljeni iz tuje elite, ki je še naprej vodila državne posle v turškem jeziku. [[File:St Louis Cathedral - Carthage - Tunisia - 1899.jpg|thumb|Stolnica sv. Ludvika, Kartagina, Tunizija, 1899]] Napade na evropsko ladjevje so izvajali gusarji, predvsem iz Alžira, pa tudi iz Tunisa in Tripolija, a po dolgem obdobju upadanja napadov je naraščajoča moč evropskih držav končno prisilila k njihovemu koncu. Epidemije [[kuga|kuge]] so Tunizijo pustošile v letih 1784–1785, 1796–1797 in 1818–1820.<ref>{{cite book|last=Panzac |first= Daniel |title=Barbary Corsairs: The End of a Legend, 1800–1820|url=https://books.google.com/books?id=_dyeFP5Hyc4C&pg=PA309|year=2005|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-12594-0|page=309}}</ref> V 19. stoletju so se tunizijski vladarji zavedali nenehnih prizadevanj za politične in socialne reforme v osmanski prestolnici. Tuniški beg je nato, po lastni presoji, a pod vplivom turškega zgleda, poskušal izvesti modernizacijsko reformo institucij in gospodarstva.<ref name="Clancy-Smith1997">{{cite book|last=Clancy-Smith |first= Julia A. |title=Rebel and Saint: Muslim Notables, Populist Protest, Colonial Encounters (Algeria and Tunisia, 1800–1904) |url=https://books.google.com/books?id=ApCtcGPHOxIC&pg=PA157 |year=1997 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-92037-8 |page=157}}</ref> Tunizijski mednarodni dolg je postal neobvladljiv. To je bil razlog ali pretveza, da so francoske sile leta 1881 vzpostavile protektorat.<ref>{{Cite web |last=Toussaint |first=Eric |date=2016-06-13 |title=Debt: how France appropriated Tunisia |url=https://www.cadtm.org/Debt-how-France-appropriated |access-date=2025-09-23 |website=CADTM |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Modern History of the Arab Countries by Vladimir Borisovich Lutsky 1969 |url=https://www.marxists.org/subject/arab-world/lutsky/ch21.htm |access-date=2025-09-23 |website=www.marxists.org}}</ref> === Francoski protektorat Tunizija (1881–1956) === {{glavni|Francoski protektorat Tunizija}} [[File:A Churchill tank and other vehicles parade through Tunis, 8 May 1943. NA2880.jpg|thumb|upright=0.95|Britanski tanki se premikajo skozi Tunis po tem, ko je bilo mesto vzeto iz rok [[sile osi|sil osi]], 8. maja 1943]] Leta 1869 je Tunizija razglasila bankrot in mednarodna finančna komisija je prevzela nadzor nad njenim gospodarstvom. Leta 1881 so Francozi pod pretvezo tunizijskega vdora v Alžirijo napadli z vojsko približno 36.000 mož in prisilili tuniškega bega Muhameda III. as-Sadika, da se strinja s pogoji Bardske pogodbe iz leta 1881.<ref>{{cite book|last=Gearon |first= Eamonn |title=The Sahara: A Cultural History |url=https://books.google.com/books?id=TKh_21ZERH4C&pg=PA117 |year=2011 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-986195-8 |page=117}}</ref> S to pogodbo je Tunizija uradno postala francoski protektorat, kljub nasprotovanju Italije. Evropska naselja v državi so bila aktivno spodbujana; število francoskih kolonistov se je povečalo s 34.000 leta 1906 na 144.000 leta 1945. Leta 1910 je bilo v Tuniziji tudi 105.000 Italijanov.<ref>{{cite book|author=Ion Smeaton Munro|title=Through fascism to world power: a history of the revolution in Italy|year=1933|publisher=A. Maclehose & co.|page=221}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je protektorat Tunizije nadzorovala kolaboracionistična vichyjska vlada v metropolitanski Franciji. Antisemitski statut o Judih, ki ga je sprejela vichyjska vlada, je bil izveden tudi v severozahodni Afriki, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, in na drugih čezmorskih francoskih ozemljih. Tako je bilo preganjanje in umor Judov med letoma 1940 in 1943 del holokavsta v Franciji. Od novembra 1942 do maja 1943 je bila Tunizija, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, pod nemško okupacijo. Poveljnik SS Walter Rauff je tam še naprej izvajal »končno rešitev«. Od leta 1942 do 1943 je bila Tunizija prizorišče tunizijske kampanje, vrste bitk med silami osi in zavezniki. Bitka se je začela z začetnim uspehom nemških in italijanskih sil, vendar sta ogromna oskrba in številčna premoč zaveznikov privedli do predaje sil osi 13. maja 1943.<ref>{{cite book|first=Gordon|last=Williamson|author-link=Gordon Williamson (writer)|title=Afrikakorps 1941–43|url=https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|year= 1991|publisher=Osprey |isbn=978-1-85532-130-4|page=24|archive-url=http://web.archive.org/web/20140101065726/https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|archive-date=2014-01-01}}</ref><ref>{{cite book|last=Palmer |first=Michael A. |title=The German Wars: A Concise History, 1859–1945|url=https://books.google.com/books?id=4eHKE9NIwbMC&pg=PA199|year=2010|publisher=Zenith Imprint|isbn=978-0-7603-3780-6|page=199}}</ref> Šestmesečna kampanja za osvoboditev Tunizije izpod okupacije osi je pomenila konec vojne v Afriki. === Boj za neodvisnost (1943–1956) === Po osvoboditvi Tunizije izpod Nemcev so Francozi ponovno prevzeli nadzor nad vlado in ponovno prepovedali sodelovanje v nacionalistični stranki. Moncefa Bega, ki je bil priljubljen med Tunizijci, so Francozi odstavili. Francozi so trdili, da je bila njegova odstranitev posledica njegovega naklonjenosti državam osi med nemško okupacijo, vendar je pravi razlog predmet razprave.<ref name=":02">{{Cite journal |last=Rivlin |first=Benjamin |date=1952 |title=The Tunisian Nationalist Movement: Four Decades of Evolution |journal=Middle East Journal |volume=6 |issue=2 |pages=167–193 |jstor=4322381 |issn=0026-3141}}</ref> Leta 1945 je tunizijski nacionalist [[Habib Bourguiba]], potem ko je pobegnil francoskemu nadzoru, prispel v Kairo. Medtem ko je bil tam, je lahko navezal stik z Arabsko ligo. Kasneje leta 1946 se je po potovanju v druge države Bližnjega vzhoda odpravil v Združene države Amerike, da bi govoril tako z Združenimi narodi na njihovem sedežu v ​​Lake Success kot z uradniki ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu D.C., kjer je zagovarjal tunizijske nacionaliste. Kot del povojne Tunizije je bila ustanovljena nova vsetunizijska delavska organizacija, ''Union Générale des Travailleurs'' (UGTT). To je bila ena od močnejših komponent nacionalistične skupine Neo-Destour.<ref name=":02" /> Habib Bourguiba se je 13. septembra 1949 odpravil v Združene države.<ref name=":12">{{Cite journal |last=Houssi |first=Leila El |date=2017 |title=The History and Evolution of Independence Movements in Tunisia |journal=Oriente Moderno |volume=97 |issue=1 |pages=67–88 |doi=10.1163/22138617-12340139 |jstor=48572291 |issn=0030-5472}}</ref> Udeležil se je srečanja Ameriške federacije dela v San Franciscu v Kaliforniji. Francozi so nasprotovali njegovi prisotnosti tam, ZDA pa so se bale političnih sprememb v Severni Afriki zaradi grozeče prisotnosti morebitne komunistične širitve Sovjetske zveze. Bourguiba je še naprej prosil tuje voditelje, ko je 6. novembra 1951 odpotoval v Italijo. Med njegovimi stiki so bili Alberto Mellini Ponce De León, Mario Toscano in Licinio Vestri. De León je bil Bourguibin stari prijatelj, ki mu je pomagal osvoboditi ga iz nemškega ujetništva, Toscano je bil vodja Ufficio Studi e Documentazione na ministrstvu za zunanje zadeve, Vestri pa afrikanistični učenjak. Kljub njegovim najboljšim prizadevanjem so Italijani ostali nevtralni, saj niso želeli uničiti odnosov z zaveznico Nata Francijo, niti niso želeli ovirati nobene možnosti prihodnjih odnosov s Tunizijo, saj je bila ta ključni del Sredozemlja.<ref name=":12" /> Francoski generalni rezident v Tuniziji, Jean de Hautecloque, je 25. avgusta 1953 zapustil Tunis in odšel v Pariz, kjer ga je zamenjal Pierre Voizard.<ref name=":2">{{Cite journal |last=Levy |first=Henry L. |date=1955 |title=TUNISIA |journal=The American Jewish Year Book |volume=56 |pages=435–445 |jstor=23604900 |issn=0065-8987}}</ref> Voizard je bil prej francoski minister v Monaku. Mesec dni po prihodu v Tunis 26. septembra 1953 je Voizard uvedel številne spremembe za ublažitev napetosti v Tuniziji. Odpravil je cenzuro tiska in osvobodil več političnih zapornikov. Prav tako je obnovil polna pooblastila civilnih oblasti in razglasil obsedno stanje v Sahelu. 26. januarja 1954 je Voizard v Parizu na srečanju ''Cercle Republicain d'outre Mer'' napovedal, da bodo kmalu uvedene nove reforme v prid podelitvi večje suverenosti Tunizijcem, hkrati pa bodo zavarovani interesi Francozov in francoskih državljanov v Tuniziji. Skupina Neo-Destour ni bila naklonjena tem reformam, če sama ni bila vključena v njihovo ustvarjanje. Zahtevali so tudi izpustitev Bourguibe, ki je bil zaprt na otoku Galete. === Po osamosvojitvi (1956–2011) === [[File:Habib Bourguiba portrait4.jpg|thumb|left|Habib Bourguiba je bil prvi predsednik Tunizije od leta 1957 do 1987|192x192px]] Tunizija je dosegla neodvisnost od Francije 20. marca 1956 s Habibom Bourguibo kot predsednikom vlade.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-14107720|title=Tunisia profile|date=2017-11-01|work=BBC News|access-date=2020-04-05|language=en-GB}}</ref> 20. marec se vsako leto praznuje kot tunizijski dan neodvisnosti. Leto kasneje je bila Tunizija razglašena za republiko, Bourguiba pa je bil prvi predsednik.<ref name = BBC>{{cite news | title = Habib Bourguiba: Father of Tunisia | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/obituaries/703907.stm | publisher = BBC | date = 6 April 2000}}</ref> Od osamosvojitve leta 1956 do revolucije leta 2011 sta bila vlada in Ustavni demokratični zbor (RCD), prej Neo Destour in Socialistična Destourian stranka, dejansko eno. Po poročilu ''Amnesty International'' je ''The Guardian'' Tunizijo označil za »eno najsodobnejših, a represivnih držav v arabskem svetu«.<ref>{{cite news|last=Black |first= Ian |url=https://www.theguardian.com/world/2010/jul/13/amnesty-criticises-tunisia-human-rights |title=Amnesty International censures Tunisia over human rights |work=The Guardian |date= 13 July 2010|access-date=19 January 2013 |location=London}}</ref> 12. maja 1964 je Tunizija nacionalizirala tuja kmetijska zemljišča.] Takoj zatem je Francija odpovedala vso finančno pomoč državi, ki naj bi znašala več kot 40 milijonov dolarjev. To je privedlo do tega, da je tunizijska državna skupščina sprejela zakon, ki je od vseh prebivalcev države zahteval, da se sorazmerno s svojim dohodkom naročijo na »ljudsko posojilo«.<ref name=":1">{{Cite news |date=23 May 1964 |title=Tunisia Will Seek Loan From Public |work=[[The New York Times]] |url=https://www.proquest.com/docview/115791987|id={{ProQuest|115791987}} }}</ref> Od leta 1977 do 2005 je bila Tunizija snemalna lokacija za pet filmov filmske franšize ''Vojna zvezd''. Leta 1982 je Tunizija postala središče [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinske osvobodilne organizacije]] s sedežem v prestolnici Tunis. 1. oktobra 1985 so izraelske zračne sile bombardirale sedež PLO, pri čemer je umrlo najmanj 60 ljudi.<ref name=":22">{{Cite news |last1=Prial |first1=Frank J. |date=October 3, 1985 |title=Tunisia's Leader Bitter at the U.S. |url=https://www.nytimes.com/1985/10/03/world/tunisia-s-leader-bitter-at-the-us.html |newspaper=The New York Times}}</ref> [[File:Zine El Abidine Ben Ali.jpg|thumb|Zine El Abidine Ben Ali, predsednik Tunizije od leta 1987 do 2011|209x209px]] Novembra 1987 so zdravniki Bourguibo razglasili za nesposobnega za vladanje in v nekrvavem državnem udaru je premier [[Zine El Abidine Ben Ali]] prevzel predsedniški položaj v skladu s 57. členom tunizijske ustave. Obletnica Ben Alijevega nasledstva, 7. november, se je praznovala kot državni praznik. Vsakih pet let je bil dosledno ponovno izvoljen z ogromno večino (precej več kot 80 odstotkov glasov), nazadnje 25. oktobra 2009,<ref>{{cite web|last=Vely |first= Yannick |url=http://www.parismatch.com/Actu/International/Ben-Ali-tunisie-election-143751 |title=Ben Ali, sans discussion |publisher=ParisMatch.com |date=23 November 2009 |access-date=2 May 2010}}</ref> dokler ni januarja 2011 zaradi ljudskih nemirov pobegnil iz države. Ben Ali in njegova družina so bili obtoženi korupcije in plenjenja državnega denarja. Gospodarska liberalizacija je ponudila nadaljnje priložnosti za finančno slabo upravljanje, medtem ko so koruptivni člani družine Trabelsi, predvsem v primerih Imeda Trabelsija in Belhassena Trabelsija, nadzorovali velik del poslovnega sektorja v državi. Prva dama Leila Ben Ali je bila opisana kot »nesramna nakupoholičarka«, ki je državno letalo uporabljala za pogosta neuradna potovanja v evropske modne prestolnice. Tunizija je zavrnila francosko zahtevo za izročitev dveh predsednikovih nečakov z Leiline strani, ki ju je francoski državni tožilec obtožil kraje dveh megajaht iz francoske marine.<ref>{{cite web|url=http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|title=Ajaccio – Un trafic de yachts entre la France et la Tunisie en procès|date=30 September 2009|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303204309/http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|archive-date=3 March 2016}}</ref> Po poročanju ''Le Monda'' naj bi Ben Alijev zet sčasoma prevzel oblast v državi. Neodvisne skupine za človekove pravice, kot so Amnesty International, Freedom House in Protection International, so dokumentirale, da se temeljne človekove in politične pravice niso spoštovale. Režim je na vse mogoče načine oviral delo lokalnih organizacij za človekove pravice. Leta 2008 se je Tunizija po svobodi tiska uvrstila na 143. mesto od 173. === Po revoluciji (od leta 2011) === {{glavni|Tunizijska revolucija}} [[File:Tunisia Unrest - VOA - Tunis 14 Jan 2011 (2).jpg|thumb|242x242px|left|Tunis 14. januarja 2011 med tunizijsko revolucijo]] Tunizijska revolucija<ref>{{cite web|author=Yasmine Ryan |url=http://english.aljazeera.net/indepth/features/2011/01/2011126121815985483.html |title=How Tunisia's revolution began |publisher=Al Jazeera English |date=26 January 2011 |access-date=13 February 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.alarabiya.net/articles/2011/01/15/133592.html |title=Wikileaks might have triggered Tunis' revolution |work=Alarabiya |date=15 January 2011|access-date=13 February 2011}}</ref> je bila intenzivna kampanja civilnega odpora, ki so jo sprožili visoka brezposelnost, inflacija cen hrane, korupcija,[107] pomanjkanje svobode govora in drugih političnih svoboščin ter slabe življenjske razmere. Sindikati naj bi bili sestavni del protestov.[109] Protesti so navdihnili arabsko pomlad, val podobnih dejanj po vsem arabskem svetu. Katalizator za množične demonstracije je bila smrt Mohameda Bouazizija, 26-letnega tunizijskega uličnega prodajalca, ki se je 17. decembra 2010 zažgal v znak protesta proti zaplembi njegovega blaga in ponižanju, ki mu ga je povzročila občinska uradnica Faida Hamdy. Jeza in nasilje sta se stopnjevala po Bouazizijevi smrti 4. januarja 2011, kar je dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Ben Alija na koncu pripeljalo do odstopitve in bega iz države 14. januarja 2011, po 23 letih na oblasti.<ref>{{Cite book|title=The power and the people: paths of resistance in the Middle East|first=Charles|last=Tripp|date=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-80965-8|location=New York|oclc=780063882}}</ref> Protesti za prepoved vladajoče stranke in izselitev vseh njenih članov iz prehodne vlade, ki jo je oblikoval Mohammed Ghannouchi, so se nadaljevali. Nova vlada je sčasoma popustila zahtevam. Tuniško sodišče je prepovedalo nekdanjo vladajočo stranko RCD in zaseglo vsa njena sredstva. Z odlokom ministra za notranje zadeve je bila prepovedana »politična policija«, posebne enote, ki so bile uporabljene za ustrahovanje in preganjanje političnih aktivistov. 3. marca 2011 je začasni predsednik napovedal, da bodo volitve v ustavodajno skupščino potekale 24. julija 2011.] 9. junija 2011 je premier napovedal, da bodo volitve prestavljene na 23. oktober 2011. Mednarodni in notranji opazovalci so volitve razglasili za svobodne in poštene. Gibanje Ennahda, ki je bilo prej prepovedano pod režimom Ben Alija, je na volitvah izšlo kot največja stranka z 89 sedeži od skupno 217. 12. decembra 2011 je bil za predsednika izvoljen nekdanji disident in veteran aktivist za človekove pravice Moncef Marzouki. Marca 2012 je Ennahda izjavila, da ne bo podprla, da bi šeriatsko pravo postalo glavni vir zakonodaje v novi ustavi, s čimer bi ohranila sekularno naravo države. Stališče Ennahde do tega vprašanja so kritizirali trdi islamisti, ki so si želeli stroge šeriatske pravice, vendar so ga sekularne stranke pozdravile. 6. februarja 2013 je bil umorjen Chokri Belaid, vodja levičarske opozicije in vidni kritik Ennahde. Leta 2014 je predsednik Moncef Marzouki ustanovil tunizijsko Komisijo za resnico in dostojanstvo kot ključni del ustvarjanja nacionalne sprave. Tunizijo sta leta 2015 prizadela dva teroristična napada na tuje turiste, najprej v Narodnem muzeju Bardo, nato pa na plaži Sousse 38 ljudi. Tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je oktobra izredne razmere podaljšal za nadaljnje tri mesece. [[Tunizijska četverica za dialog]] je leta 2015 prejel [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] za svoje delo pri vzpostavljanju mirnega in pluralističnega političnega reda v Tuniziji.<ref>"The Nobel Peace Prize 2015". Nobel Foundation. Retrieved 15 December 2016.</ref> Prvi demokratično izvoljeni tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je umrl julija 2019.<ref>{{cite news |title=Tunisian President Beji Caid Essebsi dies aged 92 |url=https://www.france24.com/en/20190725-tunisia-president-essebsi-dies-aged-92 |work=France 24 |date=25 July 2019 |language=en}}</ref> Po njem je Kais Saied postal tunizijski predsednik po prepričljivi zmagi na tunizijskih predsedniških volitvah oktobra 2019. 23. oktobra 2019 je Saied prisegel kot novi tunizijski predsednik. Februarja 2022 sta Tunizija in Mednarodni denarni sklad izvedla predhodna pogajanja v upanju, da bi zagotovila večmilijardno reševanje gospodarstva, ki ga pestijo recesija, javni dolg, inflacija in brezposelnost.<ref>{{cite news |title=Tunisia's talks with the IMF: What's at stake? |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/18/tunisias-talks-with-the-imf-whats-at-stake |access-date=20 February 2022 |work=Al Jazeera |agency=AFP |date=18 February 2022}}</ref> 6. oktobra 2024 je predsednik Kais Saied na predsedniških volitvah z 28,8-odstotno udeležbo osvojil drugi mandat z več kot 90 % glasov. Pet političnih strank je ljudi pozvalo k bojkotu volitev.<ref>{{cite news |title=Tunisia election: Kais Saied secures second term with 91% of votes |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx25ree1g18o |work=www.bbc.com}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Tunizije}} [[Slika:Ts-map.gif|sličica|139px|Zemljevid Tunizije]] Tunizija leži na sredozemski obali severozahodne Afrike, na pol poti med Atlantskim oceanom in delto Nila. Na zahodu (965 km) in jugozahodu meji na Alžirijo, na jugovzhodu pa na Libijo (459 km). Leži med 30° in 38° severne zemljepisne širine ter 7° in 12° vzhodne zemljepisne dolžine. Nenaden južni zavoj sredozemske obale v severni Tuniziji daje državi dve značilni sredozemski obali, na severu od zahoda proti vzhodu in na vzhodu od severa proti jugu. Čeprav je Tunizija relativno majhna, ima zaradi svoje lege od severa proti jugu veliko okoljsko raznolikost. Njeno raztezanje od vzhoda proti zahodu je omejeno. Razlike v Tuniziji, tako kot v preostalem Magrebu, so v veliki meri okoljske razlike od severa proti jugu, ki jih določa močno zmanjšanje padavin proti jugu od katere koli točke. Hrbtni del, vzhodni podaljšek [[Atlas (gorovje)|gorovja Atlas]], poteka čez Tunizijo v severovzhodni smeri od alžirske meje na zahodu do [[Polotok Bon|polotoka Cape Bon]] na vzhodu. Severno od Dorsala je [[Telski Atlas]], regija, za katerega so značilni nizki, valoviti hribi in ravnine, ki so spet podaljšek gora na zahodu v Alžiriji. V Khroumerieju, severozahodnem vogalu tunizijskega Tella, nadmorska višina doseže 1050 metrov, pozimi pa tam oddaja sneg. [[Sahel]], širša obalna ravnica vzdolž vzhodne sredozemske obale Tunizije, je med najpomembnejšimi območji gojenja oljk na svetu. V notranjosti od Sahela, med Dorsalom in gorovjem južno od Gafse, se nahajajo stepe. Velik del južne regije je polsušen in puščavski. Tunizija ima obalo dolgo 1148 kilometrov. V pomorskem smislu si država lasti sosednji pas 24 navtičnih milj (44 kilometrov) in teritorialno morje 12 navtičnih milj (22 kilometrov).<ref>{{cite book|last=Ewan W.|first=Anderson|title=International Boundaries: Geopolitical Atlas|url=https://books.google.com/books?id=E7-menNPxREC&pg=PA816|year=2003|publisher=Psychology Press|isbn=978-1-57958-375-0|page=816}}</ref> Mesto [[Tunis]] je zgrajeno na pobočju hriba, ki se spušča do [[Jezero Tunis|Tuniškega jezera]]. Na teh hribih so kraji, kot so Notre-Dame de Tunis, Ras Tabia, La Rabta, La Kasbah, Montfleury in La Manoubia, z nadmorsko višino tik nad 50 metri. Mesto je na križišču ozkega pasu zemlje med jezerom Tunis in Séjoumijem.<ref>{{Cite web|title=Visit Tunis, Tunisia|url=https://visitafrica.site/tunis.html|access-date=2021-04-13|website=visitafrica.site|language=en-GB|archive-date=18 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418193746/https://visitafrica.site/tunis.html}}</ref> [[File:Water_stress,_top_countries_(2022).svg|thumb|Tunizija je bila leta 2022 osemnajsta država z največjim pomanjkanjem vode na svetu]] Podnebje Tunizije je na severu sredozemsko, z blagimi deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Jug države je puščavski. Teren na severu je gorat, ki se proti jugu umakne v vročo, suho osrednjo ravnino. Jug je polsušen in se zliva s [[Sahara|Saharo]]. Na severnem robu Sahare se v črti vzhod-zahod razteza vrsta slanih jezer, znanih kot ''čoti'' ali ''šarti''. Najnižja točka je Chott el Djerid na 17 metrih pod morsko gladino, najvišja pa Jebel ech Chambi na 1544 metrih.<ref>{{cite book|last=Aldosari |first= Ali |title=Middle East, western Asia, and northern Africa |url=https://books.google.com/books?id=j894miuOqc4C&pg=PA1270 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-7571-2|year=2006 |pages=1270–}}</ref> Tunizija je dom petih kopenskih ekoregij: sredozemskih iglavcev in mešanih gozdov, saharskih halofitov, sredozemskih suhih gozdov in step, sredozemskih gozdov in gozdov ter severnosaharskih step in gozdov. === Podnebje === Tunizija leži v [[subtropski pas|subtropskem]] podnebnem pasu, in sicer stika [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]] (širši obalni pas) ter [[subtropsko podnebje|subtropsko]] suho in polsuho podnebje (notranjost). [[Podnebje]] prehaja tako od zmernih sredozemskih razmer na severu proti vročim in suhim pogojem na jugu. V severnem delu države je povprečna januarska [[temperatura]] 9&nbsp;°C, julijska pa 26&nbsp;°C. Na tem območju je [[dež]]evno obdobje razpotegnjeno čez hladen del leta, med oktobrom in majem. Povprečne letne [[padavine]] na severu dosežejo 610 [[milimeter|mm]], značilno pa je veliko letno gibanje stolpca. Puščavski del v Sahari na jugu dobi povprečno 210&nbsp;mm dežja letno. === Naravna bogastva === Temeljno mineralno bogastvo Tunizije je [[nafta]], katere črpališča stojijo tako na kopnem kot na [[morje|morju]]. V 1980-ih so bila odkrita pomembna nova nahajališča. Zraven tega Tunizija izkorišča nahajališča [[fosfati|fosfatov]], [[železo|železove rude]], [[svinec|svinca]], [[cink]]a in [[sol]]i. === Okoljski problemi === Velika težava Tunizije je neurejeno odlaganje strupenih in drugih [[nevarni odpadki|nevarnih odpadkov]], kar predstavlja veliko nevarnost za zdravje okolja. Zaradi majhne količine vode v deželi je prisoten tudi problem čezmernega onesnaževanja slednje. Primanjkuje tudi zalog [[pitna voda|pitne vode]]. Tu so tudi tipični problemi puščavskih držav, kot so [[krčenje gozdov]] in zelenih površin zaradi pašnje, [[erozija prsti]] ter [[dezertifikacija]]. Tunizija je razglasila tri [[narodni park|narodne parke]], kar pomeni le 0,3 odstotka državno zaščitenih površin dežele. Najbolj znan je [[narodni park Ichkeul]] v severni Tuniziji, ki ga zavzema veliko jezero in spremljajoča [[mokrišče|mokrišča]], pribežališče številnih ptic, med njimi rac, gosi in plamencev. Vlada je ratificirala mednarodne okoljske sporazume, ki se nanašajo na ohranjanje [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejevanje [[klimatske spremembe|klimatskih sprememb]] in [[dezertifikacija|dezertifikacije]], ohranjanje [[ogrožene vrste|ogroženih vrst]], spreminjanje okolja, nevarne odpadke, [[onesnaževanje morja]], ladijsko onesnaževanje, varovanje [[ozonski plašč|ozonskega plašča]] in varovanje mokrišč. == Politika in uprava == Tunizija je [[republika]] z močnim [[predsednik|predsedniškim]] sistemom, ki je sicer enostrankarski. === Veje oblasti === [[Predsednik]] [[država|države]] [[Foued Mebazaa]] je po prebegu [[Zine al-Abidine Ben Ali]]ja, ki je bil na svojem položaju od leta 1987, ko je nadomestil prvega predsednika republike [[Habib Bourguiba|Habiba Bourguibo]], predsednika Tunizije (med letoma 1956 in 1987) postal tretji predsednik Tunizije. Vladajoča [[politična stranka|stranka]], [[demokracija|Demokratični]] [[parlament]]arni zbor ([[francoščina|francosko]] ''Rassemblement Constitutionel Démocratique'') je bila edina stranka v državi 25 let. Ta stranka je naslednica [[socializem|Socialistične]] desturske stranke (francosko ''Parti Socialiste Destourien'', [[kratica]] '''PSD'''), ki je Tunizijo pripeljala do suverenosti. Država premore šest legalnih [[Opozicija (politika)|opozicijskih]] strank. Predsedniške volitve potekajo vsakih 5 let. Na njih kandidira edina državna [[stranka]], ki po volitvah imenuje tudi predsednika vlade in njegov kabinet, slednji pa igra pomembno vlogo v državni politiki. Prav tako državni vrh postavlja tudi regionalne [[guverner]]je in administratorje. Volitve potekajo še za krajevne [[župan]]e in krajevne svete. Državno upravo tvori enodomni [[parlament]] (zakonodajno telo) – Dom poslancev (''Chambre des députés'') s 182 članskimi mesti, izmed katerih je 20 odstotkov rezerviranih za opozicijo. Dom poslancev ima vedno večjo funkcijo prostora za državnopolitično razpravo, a zaenkrat še nima velike vloge pri izdajanju [[zakon]]ov – v praksi vedno potrdi predloge [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]] z manjšimi popravki. [[Sodstvo]] je uradno suvereno oblastno telo. Sicer je opaziti visoko stopnjo sodelovanja z vlado, zlasti ko gre za politično usmerjene primere. === Upravna delitev === Tunizija je upravno razdeljena na 24 [[governorat]]ov: {| |width="150"| * Ariana * Béja * Ben Arous * Bizerte * Gabès * Gafsa * Jendouba * Kairouan |width="150"| * Kasserine * Kebili * Kef * Mahdia * Manouba * Medenine * Monastir * Nabeul |width="150"| * Sfax * Sidi * Siliana * Sousse * Tataouine * Tozeur * Tunis * Zaghouan | |} === Oborožene sile === {{glavni|Tunizijske oborožene sile}} Tunizija ima organizirane profesionalne [[oborožene sile]] z okoli 35 tisoč [[vojak]]i. Razdeljena je na [[kopenska vojska|kopensko vojsko]], [[vojna mornarica|vojno mornarico]], [[vojno letalstvo]], [[paramilitarizem|paravojaške]] sile in [[narodna garda|narodno gardo]]. Povprečna starost vojakov je 20 let. Država namenja vojski 1,8 odstotka [[bruto državni proizvod|bruto državnega proizvoda]] (približek za leto 2002). == Gospodarstvo == Tunizija je v procesu razsežnih [[ekonomska reforma|ekonomskih reform]] in [[liberalizacija|liberalizacije]] po desetletjih državnega usmerjanja in deleža v [[gospodarstvo|gospodarstvu]]. Preudarno finančno in gospodarsko načrtovanje pa v zadnjem desetletju povzročata zmerno [[gospodarska rast|gospodarsko rast]]. Tunizijsko gospodarstvo se tradicionalno opira na [[nafta|nafto]], [[fosfat]]e, [[kmetijstvo]] in [[turizem]]. [[Politika]] države je nekoliko zaustavila rast v prvih letih samostojnosti (po letu 1956). 1960-ih so prinesla močno zavrtje razvoja gospodarstva zaradi spodbujanja [[kolektivizacija|kolektivizacije]], zaradi česar je padel tudi letni proizvod kmetijskih dejavnosti. V 1970-ih je prišlo do nekoliko povečane gospodarske rasti zaradi [[energetska kriza|povišanja cen nafte]] ter fosfatov na svetovnem trgu ter uveljavljanja turizma, a je svojo negativno vlogo pri rasti še vedno igral [[protekcionizem]] in regulacija uvoza. V času [[samostojnost]]i je Tunizija prejemala zajetne vsote finančne pomoči od [[Združene države Amerike|ZDA]] ter [[Evropa|evropskih]], pa tudi nekaterih [[Arabci|arabskih]] držav. Danes je sicer še vedno [[država v razvoju]], sodi pa med dežele [[Bruto domači proizvod|s srednjim dohodkom]]. Zaradi precenjenega [[dinar]]ja (uradna [[valuta]]) in rastočega mednarodnega dolga je Tunizija doživela veliko krizo na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja v 1980-ih. Leta 1986 je vlada zato sprejela vrsto ukrepov, med katerimi so strukturno prilagajanje za liberalizacijo trga, zmanjševanje [[tarife|tarif]] in preusmeritev države v [[tržno gospodarstvo]]. Ta model gospodarske reforme so predlagale in podprle [[mednarodne finančne ustanove]], s tem pa je bila Tunizija deležna dodatnih [[posojilo|posojil]] [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in drugih zahodnih upnikov. Leta 1990 je Tunizija pristopila k [[Sporazum o carinah in trgovanju|Sporazumu o carinah in trgovanju]] (angleško General Agreement on Tariffs and Trade, kratica GATT), kasneje pa se je vključila v [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]] (angleško World Trade Organization, kratica WTO). Leta 1996 je država sklenila sporazum o sodelovanju z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki odpravlja [[carina (dajatev)|carine]] in druge prepreke za [[prosta trgovina|prosto trgovino]], tiče pa se večine dobrin. Na ta način naj bi EU uradno pomagala Tuniziji k hitrejšemu razvoju in pripravi na [[konkurenca|konkurenco]] [[globalni trg|globalnega trga]]. Država je od leta 1987 privatizirala 160 družb v svoji lasti, in sicer v okviru ukrepov reforme 1987. leta. Kljub temu so potrebni resni napori za preprečitev množičnih [[odpuščanje|odpuščanj]], čemur velja dodati, da je [[brezposelnost]] že sicer pereč problem v deželi. Uradne statistike govorijo o 15 % [[nezaposlenost|nezaposlene]] delovne sile, dejanska množina pa naj bi bila večja. Izmenjava [[delnica|delnic]] poteka preko državno vodenega Sveta za finančni trg, ki trguje s [[kapital]]om nekaj več kot 50 podjetij. Leta 1993 je tunizijska vlada sprejela zakon, ki dovoljuje in celo privlači [[tuja vlaganja|tuje vlagatelje]]. Tako je danes v državi prijavljenih več kot 1600 [[izvoz]]no usmerjenih podjetij v tuji lasti. Slednja se zanašajo in izkoriščajo predvsem potencial nizko plačane delovne sile in bližino evropskega trga, s katerim poteka največ izmenjav. Državna valuta, [[tunizijski dinar]], je [[konvertibilnost|nekonvertibilna]]. == Prebivalstvo == Tunizija je s svojim strateškim položajem skozi celotno [[zgodovina|zgodovino]] pomenila območje trenja med [[ljudstvo|ljudstvi]]. Zavojevali so jo tako stari Rimljani kot [[Vandali]], tako črni [[Afričani]] kot Arabci in druga [[pleme]]na, [[ljudstvo|ljudstva]], [[narod]]i. Sodobni prebivalci dežele pa pretežno izhajajo iz Berberov, četudi jih je okoli 98 odstotkov berberski jezik zamenjalo za arabskega. Poseljenost z ljudmi je velika zlasti v priobalnih regijah, kjer na 30 odstotkih državnega ozemlja živi okoli 70 odstotkov prebivalstva. Z dobrimi deset milijoni prebivalcev Tunizija premore 65 ljudi na km². === Večja mesta === Tunizijska mesta so razmeroma majhnega obsega s pomembno izjemo [[Tunis]]om, ki je največje in [[glavno mesto]] države. To sredozemsko [[pristanišče]] na severovzhodu države ob [[jezero Tunis|jezeru Tunis]], v svet pa je prometno povezano z [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] in ladijskimi linijami v Evropo (Italija in Francija). Nekoliko manj pomembni mesti sta [[Sfax]] in [[Sousse]] (arabsko Susa), ki obe ležita ob vzhodni obali, razvili pa sta se ob [[industrija|industriji]] oziroma [[turizem|turizmu]]. Po svoji slikovitosti in starem pristanišču je znano tudi večje mesto [[Bizerte]] na severni obali. === Jezik in vera === Uradni jezik Tunizije je [[arabščina]]. Poznavalci govorijo o tunizijski arabščini kot dialektu, izvirajočem iz skupine [[magreb]]ške arabščine, ki jo je slišati tudi v zahodni Alžiriji in vzhodni Libiji. Slednja pa je izpeljanka iz klasične arabščine. Zraven tega velika večina prebivalcev zna govoriti [[francoščina|francoščino]]. V srednjih šolah je obvezno učenje četrtega jezika, učenci lahko izbirajo med [[nemščina|nemščino]], [[španščina|španščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[ruščina|ruščino]] in [[kitajščina|kitajščino]]. Prvotni jezik v Tuniziji je bil [[Berberščina|berberski]], katerega je govorila večina berberskih plemen, danas ga govori zaradi islamizacije in uradne arabščine vedno manj prebivalcev. Berberščina je bila sicer tudi zapisana, vendar je napisanih malo književnih del v tem jeziku, ohranja se v redko poseljenih gorskih vaseh, kjer so bivališča vkopana v zemljo. Kot Arabci so prebivalci Tunizije skoraj vsi zavezani [[islam]]u (98 odstotkov populacije), in sicer njegovi [[sunitizem|sunitski]] veji imenovani [[fatimidi]]. V deželi je tako najti množico [[mošeja|mošej]], izmed katerih po svoji znamenitosti izstopata mošeja v svetem mestu [[Al Kairouan]] in slikovita utrdbena mošeja v obalnem Sousseu. V Tuniziji obstajajo še majhne skupine [[katoličani|rimo-katoličanov]], [[Judje|Judov]] in [[protestanti|protestantov]]. === Izobrazba in znanje === Izobraževalni sistem v Tuniziji je brezplačen, zaradi česar osnovno šolo obiskujejo praktično vsi otroci. Pouk poteka v arabščini in deloma v francoščini. [[osnovna šola|Osnovne šole]] je v letu 2000 obiskovalo približno 1,4 milijona otrok, srednje šole 1,1 milijona, v [[visoko šolstvo|visokošolsko izobraževanje]] ([[Univerza v Tunisu]]) pa je bilo vključenih nekaj več kot 200 tisoč prebivalcev. Tunizija ima tri pomembnejše [[knjižnica|knjižnice]], locirane v Tunisu. Posebno zanimiv pa je narodni muzej [[Bardo]], ki od leta 1888 v Tunisu daje na ogled zbirke feničanskih, [[antična Grčija|grških]] in rimskih ter muslimanskih umetniških izdelkov na čelu z [[mozaik]]i. === Komunikacije === [[Komunikacijski sistem]] je po razvitosti – tako kot večina drugih stvari – nad afriškim povprečjem. Izhodiščne komunikacijske točke so Sfax, Sussah, Bizerte in Tunis. [[Telefon]]ske priključke je leta [[1997]] posedovalo 654.000 gospodinjstev, v uporabi pa je bilo poleg tega leta 1998 50.000 [[mobilni telefon|mobilnih telefonov]]. Tunizijci uporabljajo 920.000 [[televizija|televizij]] (ocena 1997) za spremljanje 26 televizijskih postaj (1998). Leta 2002 je natanko 1 [[ponudnik spletnih storitev]] omogočal spletni dostop 400 tisoč uporabnikom (ocena 2002). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{commons category|تونس / Tunest / Tunisie}} {{Wikivoyage}} {{wikislovar}} * [https://www.carthage.tn Presidency] – official website of the president of Tunisia * [https://pm.gov.tn Prime Minister] – official website of the prime minister of Tunisia * [https://www.ins.tn Statistics] – official website of National Institute of Statistics * [https://www.inp2020.tn/ar/inp_tunisie/les-traces-de-lhomme-en-tunisie/ "History"] – Tunisian History at National Heritage Institute * [https://www.discovertunisia.com/en Discover Tunisia] – Tunisia's official tourism portal {{North_Africa}} {{Arabska_liga}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tunizija| ]] [[Kategorija:Severnoafriške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Afriška unija]] q3bukvfbopp4ijnw1ymatjlta8zfbgl 6685032 6684798 2026-06-04T09:46:57Z Ljuba24b 92351 /* Gospodarstvo */ dp 6685032 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republic of Tunisia | name = {{unbulleted list|{{native name|ar|الجمهورية التونسية}}<br />{{transliteration|ar|al-Jumhūriyyah at-Tūnisiyyah}}}} | common_name = Tunisia | image_flag = Flag of Tunisia.svg | image_coat = Coat of arms of Tunisia.svg | coa_size = 70 | national_motto = {{lang|ar|حرية، نظام، عدالة|rtl=yes}}<br />"{{transliteration|ar|Ḥurrīyah, Niẓām, 'Adālah}}"<br />"Svoboda, red, pravičnost" | national_anthem = {{lang|ar|حماة الحمى|rtl=yes}}<br />"Humat al-Hima"<br />({{langx|en|"Branilci domovine"}})<br />{{center|[[File:Humat al-Hima.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Tunisia location (orthographic projection).svg|frameless]]|Show globe|[[File:Tunisia - Location Map (2013) - TUN - UNOCHA.svg]]|Show map of Tunisia|default=1}} | map_caption = | capital = [[Tunis]] | largest_city = capital | coordinates = {{Coord|36|49|N|10|11|E|type:city}} | official_languages = [[arabščina]]<ref name="art1">{{cite web|title=Tunisian Constitution, Article 1 |url=http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |date=26 January 2014 |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209234154/http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |archive-date=9 February 2014 }} Translation by the University of Bern: "Tunisia is a free State, independent and sovereign; its religion is the Islam, its language is Arabic, and its form is the Republic."</ref> | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsedik | leader_name1 = Kais Saied | leader_title2 = Premier | leader_name2 = Sara Zaafarani | ethnic_groups = {{Tree list}} * 98 % [[Arabci]]<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia/|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110024851/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia|url-status=dead|archive-date=10 January 2021|title = Tunisia - the World Factbook| date=22 December 2022 }}</ref> * 1 % [[Berberi]]<ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Berbers Populations Distribution|date=12 March 2004 }}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Q&A: The Berbers|date=12 March 2004 }}</ref> * 1 % [[Judje]] and others<ref>{{Cite web|url=http://www.pjvoice.com/v27/27006tunisia.aspx|title=The Jews of Tunisia|website=www.pjvoice.com}}</ref> {{Tree list/end}} | sovereignty_type = Ustanovitev | established_event1 = [[Antična Kartagina]] | established_date1 = 814 pr. n. št. | established_event2 = [[Aghlabidski emirat]] | established_date2 = 800 | established_event3 = [[Hafsidski sultanat]] | established_date3 = 1229 | established_event4 = [[Bejlik Tunis]] | established_date4 = 15. julij 1705 | established_event5 = [[Francoski protektorat]] | established_date5 = 12. maj 1881 | established_event6 = Neodvisnost in [[Kraljevina Tunizija]] | established_date6 = 20. marec 1956 | established_event7 = Deklaracija republike | established_date7 = 25. julij 1957 |area_km2=163.610 |area_rank=91. | population_estimate = | population_census = 11.972.169<ref>{{cite web | url=https://www.ins.tn/en/enquetes/population-and-housing-census-2024 | title=National Institute of Statistics}}</ref> | population_estimate_year = | population_estimate_rank = 79. | population_census_year = 2024 | population_density_km2 = 79 | population_density_rank = 134. | GDP_PPP = {{increase}} $183,73 mrd<ref name="WEOD2504">{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 84. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $14.780<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_PPP_per_capita_rank = 111. | GDP_nominal = {{increase}} $56,290 mrd<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 90. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $4530<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_per_capita_rank = 121. | Gini = 33,7 | Gini_year = 2021 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |title=GINI index |publisher=World Bank |access-date=19 January 2013}}</ref> | HDI = 0,746 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref>{{cite book |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |title=Human Development Report 2025 - A matter of choice: People and possibilities in the age of AI |date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |isbn= |publication-date=6 May 2025 |pages= |access-date=6 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506064128/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |archive-date=6 May 2025}}</ref> | HDI_rank = 105. |calling_code=216 |time_zone=[[UTC]] +2 |currency=[[tunizijski dinar]] }} '''Tunizija''' ({{langx|ar|تونس}}), Uradno '''Republika Tunizija''' ({{langx|ar|الجمهورية التونسية}}, {{langx|fr|République tunisienne}}) je [[Arabci|arabska]] in [[islam|muslimanska]] [[država]], umeščena ob [[Sredozemsko morje]] na severnoafriški [[obala|obali]]. Je v regiji [[Magreb]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in pokriva površino 165.000 kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, [[Cape Angela]], je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno [[glavno mesto]] je [[Tunis]]. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami ([[Maroko]], [[Alžirija]], Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), [[Libija|Libijo]] (s svojo vzhodno in južno mejo) in [[Sredozemsko morje]] (na severu in vzhodu). Tunizija si deli tudi morsko mejo z Italijo prek otokov [[Sicilija]] in [[Sardinija]] na severu ter [[Malta]] na vzhodu. Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki [[puščava|puščave]] [[Sahara|Sahare]], preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v [[antika|antičnem]] času, iz česar posebno izstopa [[Feničani|feničanska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]] [[Kartagina (mesto)|Kartagina]], pa tudi kot žitnica za kasnejše [[Starorimska civilizacija|rimske]] koloniste. Ime ''Tunis'' naj bi izviralo iz [[Berberi|berberskega]] jezika, pomenilo pa naj bi [[rt]]ič. Leta 2024 je imela Tunizija 12,458 milijona prebivalcev. == Etimologija == Beseda ''Tunisia'' izhaja iz imena ''Tunis'', osrednjega urbanega središča in glavnega mesta sodobne Tunizije. Sedanja oblika imena z latinsko pripono ''-ia'' se je razvila iz francoskega imena {{lang|fr|Tunisie}},<ref name="Adrian">{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites |entry=Tunisia |entry-url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/385/mode/1up |publisher=McFarland |year=2006 |page=385 |isbn=978-0-7864-2248-7}}</ref><ref>{{cite book|last=Everett-Heath|first=John|title=The Concise Dictionary of World Place-names|entry=Tunisia|entry-url=https://archive.org/details/concisedictionar0000ever/page/534/mode/1up|publisher=Oxford University Press|date=2005|page=534|isbn=978-0-19-860537-9}}</ref> ki je običajno povezano z berberskim korenom {{lang|ber|ⵜⵏⵙ}}, prepisanim kot {{lang|ber-Latn|tns}}, kar pomeni 'položiti' ali 'taboriti'.<ref name="peter-ross">{{cite book |first1=Peter M. |last1=Rossi |first2=Wayne Edward |last2=White |title=Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal |publisher=Pierian Press, University of Michigan |year=1980 |page=132}}</ref> Včasih je povezano tudi s kartažansko boginjo Tanith (ali Tunit),<ref>{{cite book |last=Taylor |first=Isaac |title=Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature |publisher=BiblioBazaar, LLC |year=2008 |page=281 |isbn=978-0-559-29668-0 }}</ref> in starodavnim mestom Tynes.<ref name="ej-brill">{{cite book |last=Houtsma |first=Martijn Theodoor |title=E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 |publisher=Brill |year=1987 |page=838 |isbn=978-90-04-08265-6 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |title=[[Ab urbe condita (Livy)|History of Rome]]|volume=Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty |publisher=Oxford University Press |year=2006 |page=705 |isbn=978-0-19-283159-0 |author=[[Livy]] |editor1-first=John |editor1-last=Yardley |editor2-last=Hoyos |editor2-first=Dexter |name-list-style=amp}}</ref> Francoska izpeljanka {{lang|fr|Tunisie}} je bila z manjšimi spremembami sprejeta v nekaterih evropskih jezikih, s čimer je bilo uvedeno posebno ime za označevanje države. Drugi jeziki so ime pustili nedotaknjeno, na primer ruski {{lang|ru|Туни́с|Tunís}} in španski {{lang|es|Túnez}}. V tem primeru se isto ime uporablja tako za državo kot za mesto, tako kot pri arabskem {{lang|ar|تونس|rtl=yes}}, in le po kontekstu je mogoče opaziti razliko. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Tunizije}} === Antika === {{glavni|Kapzijska kultura|Antična Kartagina}} Kmetijske metode so dosegle dolino [[Nil]]a iz območja [[rodovitni polmesec|rodovitnega polmeseca]] okoli leta 5000 pr. n. št. in se razširile v [[Magreb]] okoli leta 4000 pr. n. št. Kmetijske skupnosti na vlažnih obalnih ravnicah osrednje Tunizije so bile takrat predniki današnjih berberskih plemen. [[File:Carthaginianempire.PNG|left|thumb|upright=1.2|Kartažanske odvisnosti in protektorati med [[punske vojne|punskimi vojnami]]]] V antiki so verjeli, da so Afriko prvotno naseljevali Getulci in Libijci, oba nomadski ljudstvi. Po besedah ​​rimskega zgodovinarja [[Salustij]]a je polbog Herkul umrl v Španiji, njegova večjezična vzhodna vojska pa je ostala, da se naseli v deželi, nekateri pa so se [[Migracija ljudi|preselili]] v Afriko. [[Perzijci]] so odšli na zahod in se poročili z Getulci ter postali Numidijci. Medijci so se naselili in bili znani kot Mauri, kasneje Mavri.<ref>Banjamin Isaac, ''The Invention of Racism in Classical Antiquity'', Princeton University Press, 2013 p.147</ref> [[Numidijci]] in [[Mavri]] so pripadali rasi, iz katere izvirajo [[Berberi]]. Prevedeni pomen besede ''Numidian'' je nomad in ljudje so bili dejansko polnomadski vse do vladavine Masinisse iz plemena Massyli.<ref>{{cite web |url=http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331154523/http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-date=31 March 2012 |title=Carthage and the Numidians |publisher=Hannibalbarca.webspace.virginmedia.com |access-date=28 October 2011}}</ref><ref>{{cite web |url=http://fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |title=Numidians (DBA II/40) and Moors (DBA II/57) |publisher=Fanaticus.org |date=12 December 2001 |access-date=28 October 2011 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927024947/http://www.fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |archive-date=27 September 2011}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/422426/Numidia |title=Numidia (ancient region, Africa) |encyclopedia=Britannica Online Encyclopedia |access-date=28 October 2011}}</ref> Na začetku zapisane zgodovine so Tunizijo naseljevala berberska plemena. Njeno obalo so [[Feničani]] naselili že v 12. stoletju pred našim štetjem (Bizerte, Utica). Mesto [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] so Feničani ustanovili v 9. stoletju pred našim štetjem. Legenda pravi, da je [[Didona]] iz Tira, ki je danes v [[Libanon]]u, mesto ustanovila leta 814 pred našim štetjem, kot ga je pripovedoval grški pisatelj Timaj iz Tauromeniuma. Naseljenci Kartagine so svojo kulturo in vero prinesli iz [[Fenicija|Fenicije]], ki je danes v Libanonu in sosednjih območij. [[File:Mommsen p265.jpg|thumb|upright|Kip kartažanskega generala [[Hanibal]]a Barce]] Po seriji vojn z grškimi mestnimi državami Sicilije v 5. stoletju pred našim štetjem se je Kartagina povzpela na oblast in sčasoma postala prevladujoča civilizacija v zahodnem Sredozemlju. Kartažani so častili panteon bližnjevzhodnih bogov, vključno z [[Baal]]om in [[Tanit]]o. Tanitin simbol, preprosta ženska figura z iztegnjenimi rokami in dolgo obleko, je priljubljena ikona, ki jo najdemo na starodavnih najdiščih. Ustanovitelji Kartagine so ustanovili tudi Tofet, ki je bil v rimskih časih spremenjen. Kartažanska invazija na Italijo pod vodstvom [[Hanibal]]a med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]], eno od serije vojn z Rimom, je skoraj ohromila vzpon rimske moči. Po koncu druge punske vojne leta 202 pr. n. št. je Kartagina še 50 let delovala kot odvisna država [[Rimska republika|Rimske republike]].<ref>[[Appian]]. [https://www.livius.org/sources/content/appian/appian-the-punic-wars/ ''The Punic<!-- Foreign? --> Wars'']. livius.org</ref> [[File:Temple du Capitole (Dougga).JPG|thumb|upright|left|Ruševine templja iz 2. stoletja v Douggi, enem od devetih območij svetovne dediščine v Tuniziji]] Po [[Obleganje Kartagine|obleganju Kartagini]], ki se je začela leta 149 pr. n. št. med [[tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]], je Rim leta 146 pr. n. št. osvojil Kartagino. Po osvojitvi so Rimljani Kartagino preimenovali v ''Afriko'' in jo vključili kot [[Afrika (rimska provinca)|provinco]]. Berberski škof Donat Magnus je bil ustanovitelj krščanske skupine, znane kot [[Donatizem|donatisti]].<ref>{{Cite encyclopedia | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/169009/Donatist | title = Donatist | encyclopedia = Encyclopædia Britannica}}</ref> V 5. in 6. stoletju (od 430 do 533 n. št.) so germanski Vandali napadli in vladali kraljestvu v severozahodni Afriki, ki je vključevalo današnji [[Tripoli]]. Regijo so v letih 533–534 n. št., med vladavino cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]], zlahka ponovno osvojili vzhodni Rimljani pod vodstvom generala [[Belizar]]ja,<ref>Bury, John Bagnell (1958) ''History of the Later Roman Empire from the Death of Theodosius I. to the Death of Justinian'', Part 2, Courier Corporation. pp.124–148</ref> kar je pomenilo začetek 165-letne dobe bizantinske vladavine. === Srednji vek === [[File:Statue de Okba ibn Nafi al Fihri en Algérie.jpg|thumb|upright|Uqba ibn Nafi je konec 7. stoletja vodil omajadsko osvajanje Tunizije]] Nekje med drugo polovico 7. stoletja in začetkom 8. stoletja so v regiji potekala arabska muslimanska osvajanja. Ustanovili so prvo islamsko mesto v severozahodni Afriki, [[Kairouan]]. Tam je bila leta 670 n. št. zgrajena mošeja Uqba ali [[Velika mošeja v Kairouanu]].<ref>{{cite book|last1=Davidson |first1=Linda Kay |last2=Gitlitz |first2=David Martin |title=Pilgrimage: From the Ganges to Graceland: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=YVYkrNhPMQkC&pg=PA302|date=2002|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-004-8|page=302}}</ref> Ta mošeja je najstarejše in najprestižnejše svetišče na muslimanskem Zahodu z najstarejšim stoječim [[minaret]]om na svetu;<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=Historic Cities of the Islamic World|url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&pg=PA264|year=2007|publisher=Brill|isbn=978-90-04-15388-2|page=264}}</ref> velja tudi za mojstrovino islamske umetnosti in arhitekture. V tem času se je začela arabska migracija v Magreb. Regija je bila v celoti zavzeta leta 695, leta 697 jo je ponovno zavzelo [[Bizantinsko cesarstvo]], a jo je leta 698 trajno izgubilo. Prehod iz latinsko govoreče krščanske berberske družbe v muslimansko in večinoma arabsko govorečo družbo je trajal več kot 400 let (enakovreden proces v Egiptu in rodovitnem polmesecu je trajal 600 let) in je povzročil dokončno izginotje [[krščanstvo|krščanstva]] in [[latinščina|latinščine]] v 12. ali 13. stoletju. Večina prebivalstva ni bila muslimanska do precej poznega 9. stoletja; velika večina je bila v 10. stoletju. Tudi nekateri tunizijski kristjani so se izselili; nekateri bogatejši člani družbe so to storili po osvojitvi leta 698, druge pa so normanski vladarji sprejeli na Sicilijo ali v Italijo v 11. in 12. stoletju – logična destinacija zaradi 1200 let trajajoče tesne povezave med regijama.<ref>Jonathan Conant (2012). ''Staying Roman, Conquest and Identity in Africa and the Mediterranean, 439–700''. Cambridge University Press. pp. 358–378. {{ISBN|978-1-107-53072-0}}</ref> Arabski guvernerji Tunisa so ustanovili dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Tuniziji, [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in vzhodni [[Alžirija|Alžiriji]] od 800 do 909. Tunizija je cvetela pod arabsko oblastjo, ko so bili zgrajeni obsežni sistemi za oskrbo mest z vodo za gospodinjstva in namakanje, kar je spodbujalo kmetijstvo (zlasti pridelavo oljk).<ref name="lapidus">{{cite book|last=Lapidus|first=Ira M.|title=A History of Islamic Societies|url=https://books.google.com/books?id=I3mVUEzm8xMC&pg=302|date= 2002|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-77933-3|pages=302–303}}</ref><ref name="tunisia-lp">{{cite book | last1 = Ham | first1 = Anthony | last2 = Hole | first2 = Abigail | last3 = Willett | first3 = David. | title = Tunisia | publisher = Lonely Planet | year = 2004 | edition = 3rd | page = 65 | isbn = 978-1-74104-189-7}}</ref> Ta blaginja je omogočala razkošno dvorno življenje in jo je zaznamovala gradnja novih palačnih mest, kot sta al-Abbasiya (809) in Raq Adda (877). [[File:Panorama of the courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|left|upright=1.25|Kupole Velike mošeje v Kairouanu. Ustanovljena je bila leta 670, v sedanji obliki pa večinoma izvira iz obdobja Aglabidov (9. stoletje)]] Po osvojitvi [[Kairo|Kaira]] so [[Fatimidi]] Tunizijo in dele vzhodne Alžirije prepustili lokalnim Ziridom (972–1148).<ref name="stearns">{{cite book | last1 = Stearns | first1 = Peter N. | last2 = Leonard Langer | first2 = William | title = The Encyclopedia of World History: Ancient, Medieval, and Modern, Chronologically Arranged | publisher = Houghton Mifflin Harcourt | year = 2001 | edition = 6th | pages = 129–131 | isbn = 978-0-395-65237-4}}</ref> Ziridska Tunizija je cvetela na številnih področjih: kmetijstvo, industrija, trgovina ter versko in posvetno izobraževanje. Upravljanje poznejših ziridskih emirjev je bilo zanemarljivo, politična nestabilnost pa je bila povezana z upadom tunizijske trgovine in kmetijstva.<ref name="islamic-dynasties">{{cite book | last = Singh | first = Nagendra Kr | title = International encyclopaedia of islamic dynasties | volume = 4: A Continuing Series | publisher = Anmol | year = 2000 | pages = 105–112 | isbn = 978-81-261-0403-1}}</ref><ref name="history-of-africa">{{cite book | title = General history of Africa | publisher = James Currey Publishers | pages = 171–173 | isbn = 978-0-85255-093-9 |last1=Ki-Zerbo |first1=J. |last2=Mokhtar |first2=G. |last3=Boahen |first3=A. Adu |last4=Hrbek |first4=I. | year = 1992 }}</ref> Plenjenje tunizijskih pohodov s strani [[Banu Hilal]], bojevitega arabskega plemena, ki so ga egiptovski Fatimidi spodbudili k zavzetju severozahodne Afrike, je podeželsko in mestno gospodarstvo v regiji še bolj upadlo. Posledično je regija doživela hitro urbanizacijo, saj so lakote izpraznile podeželje, industrija pa se je preusmerila iz kmetijstva v manufakture. Arabski zgodovinar Ibn Khaldun je zapisal, da so zemljišča, ki so jih opustošili osvajalci Banu Hilal, postala popolnoma sušna puščava.<ref>{{cite web|url=http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |title=Populations Crises and Population Cycles, Claire Russell and W.M.S. Russell |publisher=Galtoninstitute.org.uk |access-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130527170154/http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |archive-date=27 May 2013 }}</ref> Glavna tunizijska mesta so v 12. stoletju osvojili [[Normani]] na Siciliji pod Afriškim kraljestvom, vendar so bili po osvojitvi Tunizije s strani [[Almohadi|Almohadov]] v letih 1159–1160 Normani evakuirani na Sicilijo. Skupnosti tunizijskih kristjanov so v Nefzaoui še obstajale do 14. stoletja.<ref name="hrbek">{{cite book |last1=Hrbek |first1=Ivan |title=Africa from the Seventh to the Eleventh Century |date=1992 |publisher=UNESCO. International Scientific Committee for the Drafting of a General History of Africa. J. Currey |isbn=0-85255-093-6 |page=34 |url=https://books.google.com/books?id=qDFcD0BuekQC&pg=PA34}}</ref> Almohadi so sprva vladali Tuniziji prek guvernerja, običajno bližnjega sorodnika kalifa. Kljub ugledu novih gospodarjev je bila država še vedno neukrotljiva, z nenehnimi izgredi in boji med meščani ter potujočimi Arabci in Turki, pri čemer so bili slednji podložniki muslimanskega armenskega pustolovca Karakuša. Tunizijo so med letoma 1182 in 1183 ter ponovno med letoma 1184 in 1187 zasedli [[Ajubidi]].<ref>{{cite journal|doi=10.3989/alqantara.2013.010|title=Saladin and the Ayyubid Campaigns in the Maghrib|journal=Al-Qanṭara|volume=34|issue=2|pages=267–295|year=2013|last1=Baadj|first1=Amar|doi-access=free | issn = 0211-3589}}</ref> Največja grožnja almohadski vladavini v Tuniziji so bili Banu Ganija, sorodniki Almoravidov, ki so iz svojega oporišča na [[Majorka|Majorki]] poskušali obnoviti almoravidsko oblast nad Magrebom. Okoli leta 1200 jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotno Tunizijo, dokler jih leta 1207 niso uničile almohadske čete. Po tem uspehu so Almohadi za guvernerja Tunizije postavili Walida Abu Hafsa. Tunizija je ostala del almohadske države do leta 1230, ko se je sin Abu Hafsa razglasil za neodvisnega. Med vladavino dinastije [[Hafsidi|Hafsidov]] so bili iz njihove prestolnice Tunisa vzpostavljeni plodni trgovinski odnosi z več krščanskimi sredozemskimi državami.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first= Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual|url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA46 |year=2004 |publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0-7486-2137-8|page=46}}</ref> Konec 16. stoletja je obala postala piratska trdnjava. === Osmanska Tunizija === [[File:Frans Hogenberg battle of Tunis.jpg|left|thumb|Osvojitev Tunisa s strani Karla V. in osvoboditev krščanskih galejskih sužnjev leta 1535]] V zadnjih letih dinastije Hafsidov je Španija zavzela številna obalna mesta, vendar jih je [[Osmansko cesarstvo]] ponovno zavzelo. Prva osmanska osvojitev Tunisa se je zgodila leta 1534 pod poveljstvom [[Hajredin Barbarosa|Hajredina Barbarosse]] paše, mlajšega brata Oruča Reisa, ki je bil ''[[kapudan paša]]'' osmanske flote med vladavino [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Vendar pa so Osmani šele po končni osmanski ponovni osvojitvi Tunisa od Španije leta 1574 pod kapudan pašo Uluč Ali Reisom trajno pridobili nekdanji hafsidski Tunis in ga obdržali do francoske osvojitve Tunizije leta 1881. Sprva pod turško oblastjo iz Alžira je Osmanska porta kmalu za Tunis neposredno imenovala guvernerja, imenovanega paša, ki so ga podpirale janičarske sile. Kmalu pa je Tunizija dejansko postala avtonomna provinca pod lokalnim [[beg|begom]]. Pod turškimi guvernerji, begi, je Tunizija dosegla praktično neodvisnost. Dinastija [[Huseinidi|begov Husein]], ustanovljena leta 1705, je trajala do leta 1957.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual |url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA55|year=2004 |publisher=Edinburgh University Press |isbn=978-0-7486-2137-8 |page=55}}</ref> Ta razvoj statusa je Alžir občasno neuspešno izpodbijal. V tem obdobju so bili upravni sveti, ki so nadzorovali Tunizijo, večinoma sestavljeni iz tuje elite, ki je še naprej vodila državne posle v turškem jeziku. [[File:St Louis Cathedral - Carthage - Tunisia - 1899.jpg|thumb|Stolnica sv. Ludvika, Kartagina, Tunizija, 1899]] Napade na evropsko ladjevje so izvajali gusarji, predvsem iz Alžira, pa tudi iz Tunisa in Tripolija, a po dolgem obdobju upadanja napadov je naraščajoča moč evropskih držav končno prisilila k njihovemu koncu. Epidemije [[kuga|kuge]] so Tunizijo pustošile v letih 1784–1785, 1796–1797 in 1818–1820.<ref>{{cite book|last=Panzac |first= Daniel |title=Barbary Corsairs: The End of a Legend, 1800–1820|url=https://books.google.com/books?id=_dyeFP5Hyc4C&pg=PA309|year=2005|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-12594-0|page=309}}</ref> V 19. stoletju so se tunizijski vladarji zavedali nenehnih prizadevanj za politične in socialne reforme v osmanski prestolnici. Tuniški beg je nato, po lastni presoji, a pod vplivom turškega zgleda, poskušal izvesti modernizacijsko reformo institucij in gospodarstva.<ref name="Clancy-Smith1997">{{cite book|last=Clancy-Smith |first= Julia A. |title=Rebel and Saint: Muslim Notables, Populist Protest, Colonial Encounters (Algeria and Tunisia, 1800–1904) |url=https://books.google.com/books?id=ApCtcGPHOxIC&pg=PA157 |year=1997 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-92037-8 |page=157}}</ref> Tunizijski mednarodni dolg je postal neobvladljiv. To je bil razlog ali pretveza, da so francoske sile leta 1881 vzpostavile protektorat.<ref>{{Cite web |last=Toussaint |first=Eric |date=2016-06-13 |title=Debt: how France appropriated Tunisia |url=https://www.cadtm.org/Debt-how-France-appropriated |access-date=2025-09-23 |website=CADTM |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Modern History of the Arab Countries by Vladimir Borisovich Lutsky 1969 |url=https://www.marxists.org/subject/arab-world/lutsky/ch21.htm |access-date=2025-09-23 |website=www.marxists.org}}</ref> === Francoski protektorat Tunizija (1881–1956) === {{glavni|Francoski protektorat Tunizija}} [[File:A Churchill tank and other vehicles parade through Tunis, 8 May 1943. NA2880.jpg|thumb|upright=0.95|Britanski tanki se premikajo skozi Tunis po tem, ko je bilo mesto vzeto iz rok [[sile osi|sil osi]], 8. maja 1943]] Leta 1869 je Tunizija razglasila bankrot in mednarodna finančna komisija je prevzela nadzor nad njenim gospodarstvom. Leta 1881 so Francozi pod pretvezo tunizijskega vdora v Alžirijo napadli z vojsko približno 36.000 mož in prisilili tuniškega bega Muhameda III. as-Sadika, da se strinja s pogoji Bardske pogodbe iz leta 1881.<ref>{{cite book|last=Gearon |first= Eamonn |title=The Sahara: A Cultural History |url=https://books.google.com/books?id=TKh_21ZERH4C&pg=PA117 |year=2011 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-986195-8 |page=117}}</ref> S to pogodbo je Tunizija uradno postala francoski protektorat, kljub nasprotovanju Italije. Evropska naselja v državi so bila aktivno spodbujana; število francoskih kolonistov se je povečalo s 34.000 leta 1906 na 144.000 leta 1945. Leta 1910 je bilo v Tuniziji tudi 105.000 Italijanov.<ref>{{cite book|author=Ion Smeaton Munro|title=Through fascism to world power: a history of the revolution in Italy|year=1933|publisher=A. Maclehose & co.|page=221}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je protektorat Tunizije nadzorovala kolaboracionistična vichyjska vlada v metropolitanski Franciji. Antisemitski statut o Judih, ki ga je sprejela vichyjska vlada, je bil izveden tudi v severozahodni Afriki, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, in na drugih čezmorskih francoskih ozemljih. Tako je bilo preganjanje in umor Judov med letoma 1940 in 1943 del holokavsta v Franciji. Od novembra 1942 do maja 1943 je bila Tunizija, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, pod nemško okupacijo. Poveljnik SS Walter Rauff je tam še naprej izvajal »končno rešitev«. Od leta 1942 do 1943 je bila Tunizija prizorišče tunizijske kampanje, vrste bitk med silami osi in zavezniki. Bitka se je začela z začetnim uspehom nemških in italijanskih sil, vendar sta ogromna oskrba in številčna premoč zaveznikov privedli do predaje sil osi 13. maja 1943.<ref>{{cite book|first=Gordon|last=Williamson|author-link=Gordon Williamson (writer)|title=Afrikakorps 1941–43|url=https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|year= 1991|publisher=Osprey |isbn=978-1-85532-130-4|page=24|archive-url=http://web.archive.org/web/20140101065726/https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|archive-date=2014-01-01}}</ref><ref>{{cite book|last=Palmer |first=Michael A. |title=The German Wars: A Concise History, 1859–1945|url=https://books.google.com/books?id=4eHKE9NIwbMC&pg=PA199|year=2010|publisher=Zenith Imprint|isbn=978-0-7603-3780-6|page=199}}</ref> Šestmesečna kampanja za osvoboditev Tunizije izpod okupacije osi je pomenila konec vojne v Afriki. === Boj za neodvisnost (1943–1956) === Po osvoboditvi Tunizije izpod Nemcev so Francozi ponovno prevzeli nadzor nad vlado in ponovno prepovedali sodelovanje v nacionalistični stranki. Moncefa Bega, ki je bil priljubljen med Tunizijci, so Francozi odstavili. Francozi so trdili, da je bila njegova odstranitev posledica njegovega naklonjenosti državam osi med nemško okupacijo, vendar je pravi razlog predmet razprave.<ref name=":02">{{Cite journal |last=Rivlin |first=Benjamin |date=1952 |title=The Tunisian Nationalist Movement: Four Decades of Evolution |journal=Middle East Journal |volume=6 |issue=2 |pages=167–193 |jstor=4322381 |issn=0026-3141}}</ref> Leta 1945 je tunizijski nacionalist [[Habib Bourguiba]], potem ko je pobegnil francoskemu nadzoru, prispel v Kairo. Medtem ko je bil tam, je lahko navezal stik z Arabsko ligo. Kasneje leta 1946 se je po potovanju v druge države Bližnjega vzhoda odpravil v Združene države Amerike, da bi govoril tako z Združenimi narodi na njihovem sedežu v ​​Lake Success kot z uradniki ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu D.C., kjer je zagovarjal tunizijske nacionaliste. Kot del povojne Tunizije je bila ustanovljena nova vsetunizijska delavska organizacija, ''Union Générale des Travailleurs'' (UGTT). To je bila ena od močnejših komponent nacionalistične skupine Neo-Destour.<ref name=":02" /> Habib Bourguiba se je 13. septembra 1949 odpravil v Združene države.<ref name=":12">{{Cite journal |last=Houssi |first=Leila El |date=2017 |title=The History and Evolution of Independence Movements in Tunisia |journal=Oriente Moderno |volume=97 |issue=1 |pages=67–88 |doi=10.1163/22138617-12340139 |jstor=48572291 |issn=0030-5472}}</ref> Udeležil se je srečanja Ameriške federacije dela v San Franciscu v Kaliforniji. Francozi so nasprotovali njegovi prisotnosti tam, ZDA pa so se bale političnih sprememb v Severni Afriki zaradi grozeče prisotnosti morebitne komunistične širitve Sovjetske zveze. Bourguiba je še naprej prosil tuje voditelje, ko je 6. novembra 1951 odpotoval v Italijo. Med njegovimi stiki so bili Alberto Mellini Ponce De León, Mario Toscano in Licinio Vestri. De León je bil Bourguibin stari prijatelj, ki mu je pomagal osvoboditi ga iz nemškega ujetništva, Toscano je bil vodja Ufficio Studi e Documentazione na ministrstvu za zunanje zadeve, Vestri pa afrikanistični učenjak. Kljub njegovim najboljšim prizadevanjem so Italijani ostali nevtralni, saj niso želeli uničiti odnosov z zaveznico Nata Francijo, niti niso želeli ovirati nobene možnosti prihodnjih odnosov s Tunizijo, saj je bila ta ključni del Sredozemlja.<ref name=":12" /> Francoski generalni rezident v Tuniziji, Jean de Hautecloque, je 25. avgusta 1953 zapustil Tunis in odšel v Pariz, kjer ga je zamenjal Pierre Voizard.<ref name=":2">{{Cite journal |last=Levy |first=Henry L. |date=1955 |title=TUNISIA |journal=The American Jewish Year Book |volume=56 |pages=435–445 |jstor=23604900 |issn=0065-8987}}</ref> Voizard je bil prej francoski minister v Monaku. Mesec dni po prihodu v Tunis 26. septembra 1953 je Voizard uvedel številne spremembe za ublažitev napetosti v Tuniziji. Odpravil je cenzuro tiska in osvobodil več političnih zapornikov. Prav tako je obnovil polna pooblastila civilnih oblasti in razglasil obsedno stanje v Sahelu. 26. januarja 1954 je Voizard v Parizu na srečanju ''Cercle Republicain d'outre Mer'' napovedal, da bodo kmalu uvedene nove reforme v prid podelitvi večje suverenosti Tunizijcem, hkrati pa bodo zavarovani interesi Francozov in francoskih državljanov v Tuniziji. Skupina Neo-Destour ni bila naklonjena tem reformam, če sama ni bila vključena v njihovo ustvarjanje. Zahtevali so tudi izpustitev Bourguibe, ki je bil zaprt na otoku Galete. === Po osamosvojitvi (1956–2011) === [[File:Habib Bourguiba portrait4.jpg|thumb|left|Habib Bourguiba je bil prvi predsednik Tunizije od leta 1957 do 1987|192x192px]] Tunizija je dosegla neodvisnost od Francije 20. marca 1956 s Habibom Bourguibo kot predsednikom vlade.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-14107720|title=Tunisia profile|date=2017-11-01|work=BBC News|access-date=2020-04-05|language=en-GB}}</ref> 20. marec se vsako leto praznuje kot tunizijski dan neodvisnosti. Leto kasneje je bila Tunizija razglašena za republiko, Bourguiba pa je bil prvi predsednik.<ref name = BBC>{{cite news | title = Habib Bourguiba: Father of Tunisia | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/obituaries/703907.stm | publisher = BBC | date = 6 April 2000}}</ref> Od osamosvojitve leta 1956 do revolucije leta 2011 sta bila vlada in Ustavni demokratični zbor (RCD), prej Neo Destour in Socialistična Destourian stranka, dejansko eno. Po poročilu ''Amnesty International'' je ''The Guardian'' Tunizijo označil za »eno najsodobnejših, a represivnih držav v arabskem svetu«.<ref>{{cite news|last=Black |first= Ian |url=https://www.theguardian.com/world/2010/jul/13/amnesty-criticises-tunisia-human-rights |title=Amnesty International censures Tunisia over human rights |work=The Guardian |date= 13 July 2010|access-date=19 January 2013 |location=London}}</ref> 12. maja 1964 je Tunizija nacionalizirala tuja kmetijska zemljišča.] Takoj zatem je Francija odpovedala vso finančno pomoč državi, ki naj bi znašala več kot 40 milijonov dolarjev. To je privedlo do tega, da je tunizijska državna skupščina sprejela zakon, ki je od vseh prebivalcev države zahteval, da se sorazmerno s svojim dohodkom naročijo na »ljudsko posojilo«.<ref name=":1">{{Cite news |date=23 May 1964 |title=Tunisia Will Seek Loan From Public |work=[[The New York Times]] |url=https://www.proquest.com/docview/115791987|id={{ProQuest|115791987}} }}</ref> Od leta 1977 do 2005 je bila Tunizija snemalna lokacija za pet filmov filmske franšize ''Vojna zvezd''. Leta 1982 je Tunizija postala središče [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinske osvobodilne organizacije]] s sedežem v prestolnici Tunis. 1. oktobra 1985 so izraelske zračne sile bombardirale sedež PLO, pri čemer je umrlo najmanj 60 ljudi.<ref name=":22">{{Cite news |last1=Prial |first1=Frank J. |date=October 3, 1985 |title=Tunisia's Leader Bitter at the U.S. |url=https://www.nytimes.com/1985/10/03/world/tunisia-s-leader-bitter-at-the-us.html |newspaper=The New York Times}}</ref> [[File:Zine El Abidine Ben Ali.jpg|thumb|Zine El Abidine Ben Ali, predsednik Tunizije od leta 1987 do 2011|209x209px]] Novembra 1987 so zdravniki Bourguibo razglasili za nesposobnega za vladanje in v nekrvavem državnem udaru je premier [[Zine El Abidine Ben Ali]] prevzel predsedniški položaj v skladu s 57. členom tunizijske ustave. Obletnica Ben Alijevega nasledstva, 7. november, se je praznovala kot državni praznik. Vsakih pet let je bil dosledno ponovno izvoljen z ogromno večino (precej več kot 80 odstotkov glasov), nazadnje 25. oktobra 2009,<ref>{{cite web|last=Vely |first= Yannick |url=http://www.parismatch.com/Actu/International/Ben-Ali-tunisie-election-143751 |title=Ben Ali, sans discussion |publisher=ParisMatch.com |date=23 November 2009 |access-date=2 May 2010}}</ref> dokler ni januarja 2011 zaradi ljudskih nemirov pobegnil iz države. Ben Ali in njegova družina so bili obtoženi korupcije in plenjenja državnega denarja. Gospodarska liberalizacija je ponudila nadaljnje priložnosti za finančno slabo upravljanje, medtem ko so koruptivni člani družine Trabelsi, predvsem v primerih Imeda Trabelsija in Belhassena Trabelsija, nadzorovali velik del poslovnega sektorja v državi. Prva dama Leila Ben Ali je bila opisana kot »nesramna nakupoholičarka«, ki je državno letalo uporabljala za pogosta neuradna potovanja v evropske modne prestolnice. Tunizija je zavrnila francosko zahtevo za izročitev dveh predsednikovih nečakov z Leiline strani, ki ju je francoski državni tožilec obtožil kraje dveh megajaht iz francoske marine.<ref>{{cite web|url=http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|title=Ajaccio – Un trafic de yachts entre la France et la Tunisie en procès|date=30 September 2009|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303204309/http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|archive-date=3 March 2016}}</ref> Po poročanju ''Le Monda'' naj bi Ben Alijev zet sčasoma prevzel oblast v državi. Neodvisne skupine za človekove pravice, kot so Amnesty International, Freedom House in Protection International, so dokumentirale, da se temeljne človekove in politične pravice niso spoštovale. Režim je na vse mogoče načine oviral delo lokalnih organizacij za človekove pravice. Leta 2008 se je Tunizija po svobodi tiska uvrstila na 143. mesto od 173. === Po revoluciji (od leta 2011) === {{glavni|Tunizijska revolucija}} [[File:Tunisia Unrest - VOA - Tunis 14 Jan 2011 (2).jpg|thumb|242x242px|left|Tunis 14. januarja 2011 med tunizijsko revolucijo]] Tunizijska revolucija<ref>{{cite web|author=Yasmine Ryan |url=http://english.aljazeera.net/indepth/features/2011/01/2011126121815985483.html |title=How Tunisia's revolution began |publisher=Al Jazeera English |date=26 January 2011 |access-date=13 February 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.alarabiya.net/articles/2011/01/15/133592.html |title=Wikileaks might have triggered Tunis' revolution |work=Alarabiya |date=15 January 2011|access-date=13 February 2011}}</ref> je bila intenzivna kampanja civilnega odpora, ki so jo sprožili visoka brezposelnost, inflacija cen hrane, korupcija,[107] pomanjkanje svobode govora in drugih političnih svoboščin ter slabe življenjske razmere. Sindikati naj bi bili sestavni del protestov.[109] Protesti so navdihnili arabsko pomlad, val podobnih dejanj po vsem arabskem svetu. Katalizator za množične demonstracije je bila smrt Mohameda Bouazizija, 26-letnega tunizijskega uličnega prodajalca, ki se je 17. decembra 2010 zažgal v znak protesta proti zaplembi njegovega blaga in ponižanju, ki mu ga je povzročila občinska uradnica Faida Hamdy. Jeza in nasilje sta se stopnjevala po Bouazizijevi smrti 4. januarja 2011, kar je dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Ben Alija na koncu pripeljalo do odstopitve in bega iz države 14. januarja 2011, po 23 letih na oblasti.<ref>{{Cite book|title=The power and the people: paths of resistance in the Middle East|first=Charles|last=Tripp|date=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-80965-8|location=New York|oclc=780063882}}</ref> Protesti za prepoved vladajoče stranke in izselitev vseh njenih članov iz prehodne vlade, ki jo je oblikoval Mohammed Ghannouchi, so se nadaljevali. Nova vlada je sčasoma popustila zahtevam. Tuniško sodišče je prepovedalo nekdanjo vladajočo stranko RCD in zaseglo vsa njena sredstva. Z odlokom ministra za notranje zadeve je bila prepovedana »politična policija«, posebne enote, ki so bile uporabljene za ustrahovanje in preganjanje političnih aktivistov. 3. marca 2011 je začasni predsednik napovedal, da bodo volitve v ustavodajno skupščino potekale 24. julija 2011.] 9. junija 2011 je premier napovedal, da bodo volitve prestavljene na 23. oktober 2011. Mednarodni in notranji opazovalci so volitve razglasili za svobodne in poštene. Gibanje Ennahda, ki je bilo prej prepovedano pod režimom Ben Alija, je na volitvah izšlo kot največja stranka z 89 sedeži od skupno 217. 12. decembra 2011 je bil za predsednika izvoljen nekdanji disident in veteran aktivist za človekove pravice Moncef Marzouki. Marca 2012 je Ennahda izjavila, da ne bo podprla, da bi šeriatsko pravo postalo glavni vir zakonodaje v novi ustavi, s čimer bi ohranila sekularno naravo države. Stališče Ennahde do tega vprašanja so kritizirali trdi islamisti, ki so si želeli stroge šeriatske pravice, vendar so ga sekularne stranke pozdravile. 6. februarja 2013 je bil umorjen Chokri Belaid, vodja levičarske opozicije in vidni kritik Ennahde. Leta 2014 je predsednik Moncef Marzouki ustanovil tunizijsko Komisijo za resnico in dostojanstvo kot ključni del ustvarjanja nacionalne sprave. Tunizijo sta leta 2015 prizadela dva teroristična napada na tuje turiste, najprej v Narodnem muzeju Bardo, nato pa na plaži Sousse 38 ljudi. Tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je oktobra izredne razmere podaljšal za nadaljnje tri mesece. [[Tunizijska četverica za dialog]] je leta 2015 prejel [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] za svoje delo pri vzpostavljanju mirnega in pluralističnega političnega reda v Tuniziji.<ref>"The Nobel Peace Prize 2015". Nobel Foundation. Retrieved 15 December 2016.</ref> Prvi demokratično izvoljeni tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je umrl julija 2019.<ref>{{cite news |title=Tunisian President Beji Caid Essebsi dies aged 92 |url=https://www.france24.com/en/20190725-tunisia-president-essebsi-dies-aged-92 |work=France 24 |date=25 July 2019 |language=en}}</ref> Po njem je Kais Saied postal tunizijski predsednik po prepričljivi zmagi na tunizijskih predsedniških volitvah oktobra 2019. 23. oktobra 2019 je Saied prisegel kot novi tunizijski predsednik. Februarja 2022 sta Tunizija in Mednarodni denarni sklad izvedla predhodna pogajanja v upanju, da bi zagotovila večmilijardno reševanje gospodarstva, ki ga pestijo recesija, javni dolg, inflacija in brezposelnost.<ref>{{cite news |title=Tunisia's talks with the IMF: What's at stake? |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/18/tunisias-talks-with-the-imf-whats-at-stake |access-date=20 February 2022 |work=Al Jazeera |agency=AFP |date=18 February 2022}}</ref> 6. oktobra 2024 je predsednik Kais Saied na predsedniških volitvah z 28,8-odstotno udeležbo osvojil drugi mandat z več kot 90 % glasov. Pet političnih strank je ljudi pozvalo k bojkotu volitev.<ref>{{cite news |title=Tunisia election: Kais Saied secures second term with 91% of votes |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx25ree1g18o |work=www.bbc.com}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Tunizije}} [[Slika:Ts-map.gif|sličica|139px|Zemljevid Tunizije]] Tunizija leži na sredozemski obali severozahodne Afrike, na pol poti med Atlantskim oceanom in delto Nila. Na zahodu (965 km) in jugozahodu meji na Alžirijo, na jugovzhodu pa na Libijo (459 km). Leži med 30° in 38° severne zemljepisne širine ter 7° in 12° vzhodne zemljepisne dolžine. Nenaden južni zavoj sredozemske obale v severni Tuniziji daje državi dve značilni sredozemski obali, na severu od zahoda proti vzhodu in na vzhodu od severa proti jugu. Čeprav je Tunizija relativno majhna, ima zaradi svoje lege od severa proti jugu veliko okoljsko raznolikost. Njeno raztezanje od vzhoda proti zahodu je omejeno. Razlike v Tuniziji, tako kot v preostalem Magrebu, so v veliki meri okoljske razlike od severa proti jugu, ki jih določa močno zmanjšanje padavin proti jugu od katere koli točke. Hrbtni del, vzhodni podaljšek [[Atlas (gorovje)|gorovja Atlas]], poteka čez Tunizijo v severovzhodni smeri od alžirske meje na zahodu do [[Polotok Bon|polotoka Cape Bon]] na vzhodu. Severno od Dorsala je [[Telski Atlas]], regija, za katerega so značilni nizki, valoviti hribi in ravnine, ki so spet podaljšek gora na zahodu v Alžiriji. V Khroumerieju, severozahodnem vogalu tunizijskega Tella, nadmorska višina doseže 1050 metrov, pozimi pa tam oddaja sneg. [[Sahel]], širša obalna ravnica vzdolž vzhodne sredozemske obale Tunizije, je med najpomembnejšimi območji gojenja oljk na svetu. V notranjosti od Sahela, med Dorsalom in gorovjem južno od Gafse, se nahajajo stepe. Velik del južne regije je polsušen in puščavski. Tunizija ima obalo dolgo 1148 kilometrov. V pomorskem smislu si država lasti sosednji pas 24 navtičnih milj (44 kilometrov) in teritorialno morje 12 navtičnih milj (22 kilometrov).<ref>{{cite book|last=Ewan W.|first=Anderson|title=International Boundaries: Geopolitical Atlas|url=https://books.google.com/books?id=E7-menNPxREC&pg=PA816|year=2003|publisher=Psychology Press|isbn=978-1-57958-375-0|page=816}}</ref> Mesto [[Tunis]] je zgrajeno na pobočju hriba, ki se spušča do [[Jezero Tunis|Tuniškega jezera]]. Na teh hribih so kraji, kot so Notre-Dame de Tunis, Ras Tabia, La Rabta, La Kasbah, Montfleury in La Manoubia, z nadmorsko višino tik nad 50 metri. Mesto je na križišču ozkega pasu zemlje med jezerom Tunis in Séjoumijem.<ref>{{Cite web|title=Visit Tunis, Tunisia|url=https://visitafrica.site/tunis.html|access-date=2021-04-13|website=visitafrica.site|language=en-GB|archive-date=18 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418193746/https://visitafrica.site/tunis.html}}</ref> [[File:Water_stress,_top_countries_(2022).svg|thumb|Tunizija je bila leta 2022 osemnajsta država z največjim pomanjkanjem vode na svetu]] Podnebje Tunizije je na severu sredozemsko, z blagimi deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Jug države je puščavski. Teren na severu je gorat, ki se proti jugu umakne v vročo, suho osrednjo ravnino. Jug je polsušen in se zliva s [[Sahara|Saharo]]. Na severnem robu Sahare se v črti vzhod-zahod razteza vrsta slanih jezer, znanih kot ''čoti'' ali ''šarti''. Najnižja točka je Chott el Djerid na 17 metrih pod morsko gladino, najvišja pa Jebel ech Chambi na 1544 metrih.<ref>{{cite book|last=Aldosari |first= Ali |title=Middle East, western Asia, and northern Africa |url=https://books.google.com/books?id=j894miuOqc4C&pg=PA1270 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-7571-2|year=2006 |pages=1270–}}</ref> Tunizija je dom petih kopenskih ekoregij: sredozemskih iglavcev in mešanih gozdov, saharskih halofitov, sredozemskih suhih gozdov in step, sredozemskih gozdov in gozdov ter severnosaharskih step in gozdov. === Podnebje === Tunizija leži v [[subtropski pas|subtropskem]] podnebnem pasu, in sicer stika [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]] (širši obalni pas) ter [[subtropsko podnebje|subtropsko]] suho in polsuho podnebje (notranjost). [[Podnebje]] prehaja tako od zmernih sredozemskih razmer na severu proti vročim in suhim pogojem na jugu. V severnem delu države je povprečna januarska [[temperatura]] 9&nbsp;°C, julijska pa 26&nbsp;°C. Na tem območju je [[dež]]evno obdobje razpotegnjeno čez hladen del leta, med oktobrom in majem. Povprečne letne [[padavine]] na severu dosežejo 610 [[milimeter|mm]], značilno pa je veliko letno gibanje stolpca. Puščavski del v Sahari na jugu dobi povprečno 210&nbsp;mm dežja letno. === Naravna bogastva === Temeljno mineralno bogastvo Tunizije je [[nafta]], katere črpališča stojijo tako na kopnem kot na [[morje|morju]]. V 1980-ih so bila odkrita pomembna nova nahajališča. Zraven tega Tunizija izkorišča nahajališča [[fosfati|fosfatov]], [[železo|železove rude]], [[svinec|svinca]], [[cink]]a in [[sol]]i. === Okoljski problemi === Velika težava Tunizije je neurejeno odlaganje strupenih in drugih [[nevarni odpadki|nevarnih odpadkov]], kar predstavlja veliko nevarnost za zdravje okolja. Zaradi majhne količine vode v deželi je prisoten tudi problem čezmernega onesnaževanja slednje. Primanjkuje tudi zalog [[pitna voda|pitne vode]]. Tu so tudi tipični problemi puščavskih držav, kot so [[krčenje gozdov]] in zelenih površin zaradi pašnje, [[erozija prsti]] ter [[dezertifikacija]]. Tunizija je razglasila tri [[narodni park|narodne parke]], kar pomeni le 0,3 odstotka državno zaščitenih površin dežele. Najbolj znan je [[narodni park Ichkeul]] v severni Tuniziji, ki ga zavzema veliko jezero in spremljajoča [[mokrišče|mokrišča]], pribežališče številnih ptic, med njimi rac, gosi in plamencev. Vlada je ratificirala mednarodne okoljske sporazume, ki se nanašajo na ohranjanje [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejevanje [[klimatske spremembe|klimatskih sprememb]] in [[dezertifikacija|dezertifikacije]], ohranjanje [[ogrožene vrste|ogroženih vrst]], spreminjanje okolja, nevarne odpadke, [[onesnaževanje morja]], ladijsko onesnaževanje, varovanje [[ozonski plašč|ozonskega plašča]] in varovanje mokrišč. == Politika in uprava == Tunizija je [[republika]] z močnim [[predsednik|predsedniškim]] sistemom, ki je sicer enostrankarski. === Veje oblasti === [[Predsednik]] [[država|države]] [[Foued Mebazaa]] je po prebegu [[Zine al-Abidine Ben Ali]]ja, ki je bil na svojem položaju od leta 1987, ko je nadomestil prvega predsednika republike [[Habib Bourguiba|Habiba Bourguibo]], predsednika Tunizije (med letoma 1956 in 1987) postal tretji predsednik Tunizije. Vladajoča [[politična stranka|stranka]], [[demokracija|Demokratični]] [[parlament]]arni zbor ([[francoščina|francosko]] ''Rassemblement Constitutionel Démocratique'') je bila edina stranka v državi 25 let. Ta stranka je naslednica [[socializem|Socialistične]] desturske stranke (francosko ''Parti Socialiste Destourien'', [[kratica]] '''PSD'''), ki je Tunizijo pripeljala do suverenosti. Država premore šest legalnih [[Opozicija (politika)|opozicijskih]] strank. Predsedniške volitve potekajo vsakih 5 let. Na njih kandidira edina državna [[stranka]], ki po volitvah imenuje tudi predsednika vlade in njegov kabinet, slednji pa igra pomembno vlogo v državni politiki. Prav tako državni vrh postavlja tudi regionalne [[guverner]]je in administratorje. Volitve potekajo še za krajevne [[župan]]e in krajevne svete. Državno upravo tvori enodomni [[parlament]] (zakonodajno telo) – Dom poslancev (''Chambre des députés'') s 182 članskimi mesti, izmed katerih je 20 odstotkov rezerviranih za opozicijo. Dom poslancev ima vedno večjo funkcijo prostora za državnopolitično razpravo, a zaenkrat še nima velike vloge pri izdajanju [[zakon]]ov – v praksi vedno potrdi predloge [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]] z manjšimi popravki. [[Sodstvo]] je uradno suvereno oblastno telo. Sicer je opaziti visoko stopnjo sodelovanja z vlado, zlasti ko gre za politično usmerjene primere. === Upravna delitev === Tunizija je upravno razdeljena na 24 [[governorat]]ov: {| |width="150"| * Ariana * Béja * Ben Arous * Bizerte * Gabès * Gafsa * Jendouba * Kairouan |width="150"| * Kasserine * Kebili * Kef * Mahdia * Manouba * Medenine * Monastir * Nabeul |width="150"| * Sfax * Sidi * Siliana * Sousse * Tataouine * Tozeur * Tunis * Zaghouan | |} === Oborožene sile === {{glavni|Tunizijske oborožene sile}} Tunizija ima organizirane profesionalne [[oborožene sile]] z okoli 35 tisoč [[vojak]]i. Razdeljena je na [[kopenska vojska|kopensko vojsko]], [[vojna mornarica|vojno mornarico]], [[vojno letalstvo]], [[paramilitarizem|paravojaške]] sile in [[narodna garda|narodno gardo]]. Povprečna starost vojakov je 20 let. Država namenja vojski 1,8 odstotka [[bruto državni proizvod|bruto državnega proizvoda]] (približek za leto 2002). == Gospodarstvo == Tunizija je v procesu razsežnih [[ekonomska reforma|ekonomskih reform]] in [[liberalizacija|liberalizacije]] po desetletjih državnega usmerjanja in deleža v [[gospodarstvo|gospodarstvu]]. Preudarno finančno in gospodarsko načrtovanje pa v zadnjem desetletju povzročata zmerno [[gospodarska rast|gospodarsko rast]]. Tunizijsko gospodarstvo se tradicionalno opira na [[nafta|nafto]], [[fosfat]]e, [[kmetijstvo]] in [[turizem]]. [[Politika]] države je nekoliko zaustavila rast v prvih letih samostojnosti (po letu 1956). 1960-ih so prinesla močno zavrtje razvoja gospodarstva zaradi spodbujanja [[kolektivizacija|kolektivizacije]], zaradi česar je padel tudi letni proizvod kmetijskih dejavnosti. V 1970-ih je prišlo do nekoliko povečane gospodarske rasti zaradi povišanja cen nafte ter fosfatov na svetovnem trgu ter uveljavljanja turizma, a je svojo negativno vlogo pri rasti še vedno igral [[protekcionizem]] in regulacija uvoza. V času samostojnosti je Tunizija prejemala zajetne vsote finančne pomoči od [[Združene države Amerike|ZDA]] ter [[Evropa|evropskih]], pa tudi nekaterih arabskih držav. Danes je sicer še vedno [[država v razvoju]], sodi pa med dežele [[Bruto domači proizvod|s srednjim dohodkom]]. Zaradi precenjenega dinarja (uradna valuta) in rastočega mednarodnega dolga je Tunizija doživela veliko krizo na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja v 1980-ih. Leta 1986 je vlada zato sprejela vrsto ukrepov, med katerimi so strukturno prilagajanje za liberalizacijo trga, zmanjševanje tarif in preusmeritev države v [[tržno gospodarstvo]]. Ta model gospodarske reforme so predlagale in podprle [[mednarodne finančne ustanove]], s tem pa je bila Tunizija deležna dodatnih [[posojilo|posojil]] [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in drugih zahodnih upnikov. Leta 1990 je Tunizija pristopila k [[Sporazum o carinah in trgovanju|Sporazumu o carinah in trgovanju]] ({{langx|en|General Agreement on Tariffs and Trade}}, kratica GATT), kasneje pa se je vključila v [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]] ({{langx|en|World Trade Organization}}, kratica WTO). Leta 1996 je država sklenila sporazum o sodelovanju z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki odpravlja [[carina (dajatev)|carine]] in druge prepreke za [[prosta trgovina|prosto trgovino]], tiče pa se večine dobrin. Na ta način naj bi EU uradno pomagala Tuniziji k hitrejšemu razvoju in pripravi na [[konkurenca|konkurenco]] [[globalni trg|globalnega trga]]. Država je od leta 1987 privatizirala 160 družb v svoji lasti, in sicer v okviru ukrepov reforme 1987. leta. Kljub temu so potrebni resni napori za preprečitev množičnih odpuščanj, čemur velja dodati, da je [[brezposelnost]] že sicer pereč problem v deželi. Uradne statistike govorijo o 15 % [[nezaposlenost|nezaposlene]] delovne sile, dejanska množina pa naj bi bila večja. Izmenjava [[delnica|delnic]] poteka preko državno vodenega Sveta za finančni trg, ki trguje s [[kapital]]om nekaj več kot 50 podjetij. Leta 1993 je tunizijska vlada sprejela zakon, ki dovoljuje in celo privlači tuje vlagatelje. Tako je danes v državi prijavljenih več kot 1600 [[izvoz]]no usmerjenih podjetij v tuji lasti. Slednja se zanašajo in izkoriščajo predvsem potencial nizko plačane delovne sile in bližino evropskega trga, s katerim poteka največ izmenjav. Državna valuta, [[tunizijski dinar]], je [[konvertibilnost|nekonvertibilna]]. ===Oskrba z vodo in sanitacija === Tunizija je dosegla najvišje stopnje dostopa do oskrbe z vodo in sanitacije na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Od leta 2011 je dostop do varne pitne vode postal skoraj univerzalen, in sicer se je v urbanih območjih približal 100 %, na podeželju pa 90 %.<ref name="JMP">{{cite web|last = World Health Organization|author-link = World Health Organization|author2 = UNICEF|title = Joint Monitoring Programme for Drinking Water Supply and Sanitation|url = http://www.wssinfo.org|access-date = 27 December 2012|archive-url = https://web.archive.org/web/20080216075751/http://www.wssinfo.org/|archive-date = 16 February 2008}}</ref> Tunizija zagotavlja kakovostno pitno vodo skozi vse leto.<ref name="PSP">{{in lang|fr}} Ministère du Developpement et de la Cooperation Internationale, Banque Mondiale et Programme "Participation Privee dans les infrastructures mediterreeanees" (PPMI): [http://www-wds.worldbank.org/external/default/main?pagePK=64193027&piPK=64187937&theSitePK=523679&menuPK=64187510&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679&entityID=000012009_20041201140320&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679 "Étude sur la participation privée dans les infrastructures en Tunisie"]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120305195148/http://www-wds.worldbank.org/external/default/main?pagePK=64193027&piPK=64187937&theSitePK=523679&menuPK=64187510&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679&entityID=000012009_20041201140320&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679 |date=5 March 2012 }}, Volume III, 2004, accessed on 21 March 2010</ref> == Prebivalstvo == Tunizija je s svojim strateškim položajem skozi celotno [[zgodovina|zgodovino]] pomenila območje trenja med [[ljudstvo|ljudstvi]]. Zavojevali so jo tako stari Rimljani kot [[Vandali]], tako črni [[Afričani]] kot Arabci in druga [[pleme]]na, [[ljudstvo|ljudstva]], [[narod]]i. Sodobni prebivalci dežele pa pretežno izhajajo iz Berberov, četudi jih je okoli 98 odstotkov berberski jezik zamenjalo za arabskega. Poseljenost z ljudmi je velika zlasti v priobalnih regijah, kjer na 30 odstotkih državnega ozemlja živi okoli 70 odstotkov prebivalstva. Z dobrimi deset milijoni prebivalcev Tunizija premore 65 ljudi na km². === Večja mesta === Tunizijska mesta so razmeroma majhnega obsega s pomembno izjemo [[Tunis]]om, ki je največje in [[glavno mesto]] države. To sredozemsko [[pristanišče]] na severovzhodu države ob [[jezero Tunis|jezeru Tunis]], v svet pa je prometno povezano z [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] in ladijskimi linijami v Evropo (Italija in Francija). Nekoliko manj pomembni mesti sta [[Sfax]] in [[Sousse]] (arabsko Susa), ki obe ležita ob vzhodni obali, razvili pa sta se ob [[industrija|industriji]] oziroma [[turizem|turizmu]]. Po svoji slikovitosti in starem pristanišču je znano tudi večje mesto [[Bizerte]] na severni obali. === Jezik in vera === Uradni jezik Tunizije je [[arabščina]]. Poznavalci govorijo o tunizijski arabščini kot dialektu, izvirajočem iz skupine [[magreb]]ške arabščine, ki jo je slišati tudi v zahodni Alžiriji in vzhodni Libiji. Slednja pa je izpeljanka iz klasične arabščine. Zraven tega velika večina prebivalcev zna govoriti [[francoščina|francoščino]]. V srednjih šolah je obvezno učenje četrtega jezika, učenci lahko izbirajo med [[nemščina|nemščino]], [[španščina|španščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[ruščina|ruščino]] in [[kitajščina|kitajščino]]. Prvotni jezik v Tuniziji je bil [[Berberščina|berberski]], katerega je govorila večina berberskih plemen, danas ga govori zaradi islamizacije in uradne arabščine vedno manj prebivalcev. Berberščina je bila sicer tudi zapisana, vendar je napisanih malo književnih del v tem jeziku, ohranja se v redko poseljenih gorskih vaseh, kjer so bivališča vkopana v zemljo. Kot Arabci so prebivalci Tunizije skoraj vsi zavezani [[islam]]u (98 odstotkov populacije), in sicer njegovi [[sunitizem|sunitski]] veji imenovani [[fatimidi]]. V deželi je tako najti množico [[mošeja|mošej]], izmed katerih po svoji znamenitosti izstopata mošeja v svetem mestu [[Al Kairouan]] in slikovita utrdbena mošeja v obalnem Sousseu. V Tuniziji obstajajo še majhne skupine [[katoličani|rimo-katoličanov]], [[Judje|Judov]] in [[protestanti|protestantov]]. === Izobrazba in znanje === Izobraževalni sistem v Tuniziji je brezplačen, zaradi česar osnovno šolo obiskujejo praktično vsi otroci. Pouk poteka v arabščini in deloma v francoščini. [[osnovna šola|Osnovne šole]] je v letu 2000 obiskovalo približno 1,4 milijona otrok, srednje šole 1,1 milijona, v [[visoko šolstvo|visokošolsko izobraževanje]] ([[Univerza v Tunisu]]) pa je bilo vključenih nekaj več kot 200 tisoč prebivalcev. Tunizija ima tri pomembnejše [[knjižnica|knjižnice]], locirane v Tunisu. Posebno zanimiv pa je narodni muzej [[Bardo]], ki od leta 1888 v Tunisu daje na ogled zbirke feničanskih, [[antična Grčija|grških]] in rimskih ter muslimanskih umetniških izdelkov na čelu z [[mozaik]]i. === Komunikacije === [[Komunikacijski sistem]] je po razvitosti – tako kot večina drugih stvari – nad afriškim povprečjem. Izhodiščne komunikacijske točke so Sfax, Sussah, Bizerte in Tunis. [[Telefon]]ske priključke je leta [[1997]] posedovalo 654.000 gospodinjstev, v uporabi pa je bilo poleg tega leta 1998 50.000 [[mobilni telefon|mobilnih telefonov]]. Tunizijci uporabljajo 920.000 [[televizija|televizij]] (ocena 1997) za spremljanje 26 televizijskih postaj (1998). Leta 2002 je natanko 1 [[ponudnik spletnih storitev]] omogočal spletni dostop 400 tisoč uporabnikom (ocena 2002). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{commons category|تونس / Tunest / Tunisie}} {{Wikivoyage}} {{wikislovar}} * [https://www.carthage.tn Presidency] – official website of the president of Tunisia * [https://pm.gov.tn Prime Minister] – official website of the prime minister of Tunisia * [https://www.ins.tn Statistics] – official website of National Institute of Statistics * [https://www.inp2020.tn/ar/inp_tunisie/les-traces-de-lhomme-en-tunisie/ "History"] – Tunisian History at National Heritage Institute * [https://www.discovertunisia.com/en Discover Tunisia] – Tunisia's official tourism portal {{North_Africa}} {{Arabska_liga}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tunizija| ]] [[Kategorija:Severnoafriške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Afriška unija]] gbg0vwdno1ckb7a8pzlg36tazra19u6 6685038 6685032 2026-06-04T10:12:37Z Ljuba24b 92351 /* Etimologija */ tp 6685038 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republic of Tunisia | name = {{unbulleted list|{{native name|ar|الجمهورية التونسية}}<br />{{transliteration|ar|al-Jumhūriyyah at-Tūnisiyyah}}}} | common_name = Tunisia | image_flag = Flag of Tunisia.svg | image_coat = Coat of arms of Tunisia.svg | coa_size = 70 | national_motto = {{lang|ar|حرية، نظام، عدالة|rtl=yes}}<br />"{{transliteration|ar|Ḥurrīyah, Niẓām, 'Adālah}}"<br />"Svoboda, red, pravičnost" | national_anthem = {{lang|ar|حماة الحمى|rtl=yes}}<br />"Humat al-Hima"<br />({{langx|en|"Branilci domovine"}})<br />{{center|[[File:Humat al-Hima.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Tunisia location (orthographic projection).svg|frameless]]|Show globe|[[File:Tunisia - Location Map (2013) - TUN - UNOCHA.svg]]|Show map of Tunisia|default=1}} | map_caption = | capital = [[Tunis]] | largest_city = capital | coordinates = {{Coord|36|49|N|10|11|E|type:city}} | official_languages = [[arabščina]]<ref name="art1">{{cite web|title=Tunisian Constitution, Article 1 |url=http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |date=26 January 2014 |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209234154/http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |archive-date=9 February 2014 }} Translation by the University of Bern: "Tunisia is a free State, independent and sovereign; its religion is the Islam, its language is Arabic, and its form is the Republic."</ref> | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsedik | leader_name1 = Kais Saied | leader_title2 = Premier | leader_name2 = Sara Zaafarani | ethnic_groups = {{Tree list}} * 98 % [[Arabci]]<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia/|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110024851/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia|url-status=dead|archive-date=10 January 2021|title = Tunisia - the World Factbook| date=22 December 2022 }}</ref> * 1 % [[Berberi]]<ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Berbers Populations Distribution|date=12 March 2004 }}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Q&A: The Berbers|date=12 March 2004 }}</ref> * 1 % [[Judje]] and others<ref>{{Cite web|url=http://www.pjvoice.com/v27/27006tunisia.aspx|title=The Jews of Tunisia|website=www.pjvoice.com}}</ref> {{Tree list/end}} | sovereignty_type = Ustanovitev | established_event1 = [[Antična Kartagina]] | established_date1 = 814 pr. n. št. | established_event2 = [[Aghlabidski emirat]] | established_date2 = 800 | established_event3 = [[Hafsidski sultanat]] | established_date3 = 1229 | established_event4 = [[Bejlik Tunis]] | established_date4 = 15. julij 1705 | established_event5 = [[Francoski protektorat]] | established_date5 = 12. maj 1881 | established_event6 = Neodvisnost in [[Kraljevina Tunizija]] | established_date6 = 20. marec 1956 | established_event7 = Deklaracija republike | established_date7 = 25. julij 1957 |area_km2=163.610 |area_rank=91. | population_estimate = | population_census = 11.972.169<ref>{{cite web | url=https://www.ins.tn/en/enquetes/population-and-housing-census-2024 | title=National Institute of Statistics}}</ref> | population_estimate_year = | population_estimate_rank = 79. | population_census_year = 2024 | population_density_km2 = 79 | population_density_rank = 134. | GDP_PPP = {{increase}} $183,73 mrd<ref name="WEOD2504">{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 84. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $14.780<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_PPP_per_capita_rank = 111. | GDP_nominal = {{increase}} $56,290 mrd<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 90. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $4530<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_per_capita_rank = 121. | Gini = 33,7 | Gini_year = 2021 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |title=GINI index |publisher=World Bank |access-date=19 January 2013}}</ref> | HDI = 0,746 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref>{{cite book |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |title=Human Development Report 2025 - A matter of choice: People and possibilities in the age of AI |date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |isbn= |publication-date=6 May 2025 |pages= |access-date=6 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506064128/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |archive-date=6 May 2025}}</ref> | HDI_rank = 105. |calling_code=216 |time_zone=[[UTC]] +2 |currency=[[tunizijski dinar]] }} '''Tunizija''' ({{langx|ar|تونس}}), Uradno '''Republika Tunizija''' ({{langx|ar|الجمهورية التونسية}}, {{langx|fr|République tunisienne}}) je [[Arabci|arabska]] in [[islam|muslimanska]] [[država]], umeščena ob [[Sredozemsko morje]] na severnoafriški [[obala|obali]]. Je v regiji [[Magreb]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in pokriva površino 165.000 kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, [[Cape Angela]], je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno [[glavno mesto]] je [[Tunis]]. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami ([[Maroko]], [[Alžirija]], Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), [[Libija|Libijo]] (s svojo vzhodno in južno mejo) in [[Sredozemsko morje]] (na severu in vzhodu). Tunizija si deli tudi morsko mejo z Italijo prek otokov [[Sicilija]] in [[Sardinija]] na severu ter [[Malta]] na vzhodu. Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki [[puščava|puščave]] [[Sahara|Sahare]], preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v [[antika|antičnem]] času, iz česar posebno izstopa [[Feničani|feničanska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]] [[Kartagina (mesto)|Kartagina]], pa tudi kot žitnica za kasnejše [[Starorimska civilizacija|rimske]] koloniste. Ime ''Tunis'' naj bi izviralo iz [[Berberi|berberskega]] jezika, pomenilo pa naj bi [[rt]]ič. Leta 2024 je imela Tunizija 12,458 milijona prebivalcev. == Etimologija == Beseda ''Tunisia'' izhaja iz imena ''Tunis'', osrednjega urbanega središča in glavnega mesta sodobne Tunizije. Sedanja oblika imena z latinsko pripono ''-ia'' se je razvila iz francoskega imena {{lang|fr|Tunisie}},<ref name="Adrian">{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites |entry=Tunisia |entry-url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/385/mode/1up |publisher=McFarland |year=2006 |page=385 |isbn=978-0-7864-2248-7}}</ref><ref>{{cite book|last=Everett-Heath|first=John|title=The Concise Dictionary of World Place-names|entry=Tunisia|entry-url=https://archive.org/details/concisedictionar0000ever/page/534/mode/1up|publisher=Oxford University Press|date=2005|page=534|isbn=978-0-19-860537-9}}</ref> ki je običajno povezano z berberskim korenom {{lang|ber|ⵜⵏⵙ}}, prepisanim kot {{lang|ber-Latn|tns}}, kar pomeni 'položiti' ali 'taboriti'.<ref name="peter-ross">{{cite book |first1=Peter M. |last1=Rossi |first2=Wayne Edward |last2=White |title=Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal |publisher=Pierian Press, University of Michigan |year=1980 |page=132}}</ref> Včasih je povezano tudi s kartažansko boginjo Tanith (ali Tunit),<ref>{{cite book |last=Taylor |first=Isaac |title=Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature |publisher=BiblioBazaar, LLC |year=2008 |page=281 |isbn=978-0-559-29668-0 }}</ref> in starodavnim mestom Tynes.<ref name="ej-brill">{{cite book |last=Houtsma |first=Martijn Theodoor |title=E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 |publisher=Brill |year=1987 |page=838 |isbn=978-90-04-08265-6 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |title=Ab urbe condita (Livy)|volume=Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty |publisher=Oxford University Press |year=2006 |page=705 |isbn=978-0-19-283159-0 |author=Livy |editor1-first=John |editor1-last=Yardley |editor2-last=Hoyos |editor2-first=Dexter |name-list-style=amp}}</ref> Francoska izpeljanka {{lang|fr|Tunisie}} je bila z manjšimi spremembami sprejeta v nekaterih evropskih jezikih, s čimer je bilo uvedeno posebno ime za označevanje države. Drugi jeziki so ime pustili nedotaknjeno, na primer ruski {{langx|ru|Туни́с}} ''Tunís'' in španski {{lang|es|Túnez}}. V tem primeru se isto ime uporablja tako za državo kot za mesto, tako kot pri arabskem {{lang|ar|تونس|rtl=yes}}, in le po kontekstu je mogoče opaziti razliko. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Tunizije}} === Antika === {{glavni|Kapzijska kultura|Antična Kartagina}} Kmetijske metode so dosegle dolino [[Nil]]a iz območja [[rodovitni polmesec|rodovitnega polmeseca]] okoli leta 5000 pr. n. št. in se razširile v [[Magreb]] okoli leta 4000 pr. n. št. Kmetijske skupnosti na vlažnih obalnih ravnicah osrednje Tunizije so bile takrat predniki današnjih berberskih plemen. [[File:Carthaginianempire.PNG|left|thumb|upright=1.2|Kartažanske odvisnosti in protektorati med [[punske vojne|punskimi vojnami]]]] V antiki so verjeli, da so Afriko prvotno naseljevali Getulci in Libijci, oba nomadski ljudstvi. Po besedah ​​rimskega zgodovinarja [[Salustij]]a je polbog Herkul umrl v Španiji, njegova večjezična vzhodna vojska pa je ostala, da se naseli v deželi, nekateri pa so se [[Migracija ljudi|preselili]] v Afriko. [[Perzijci]] so odšli na zahod in se poročili z Getulci ter postali Numidijci. Medijci so se naselili in bili znani kot Mauri, kasneje Mavri.<ref>Banjamin Isaac, ''The Invention of Racism in Classical Antiquity'', Princeton University Press, 2013 p.147</ref> [[Numidijci]] in [[Mavri]] so pripadali rasi, iz katere izvirajo [[Berberi]]. Prevedeni pomen besede ''Numidian'' je nomad in ljudje so bili dejansko polnomadski vse do vladavine Masinisse iz plemena Massyli.<ref>{{cite web |url=http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331154523/http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-date=31 March 2012 |title=Carthage and the Numidians |publisher=Hannibalbarca.webspace.virginmedia.com |access-date=28 October 2011}}</ref><ref>{{cite web |url=http://fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |title=Numidians (DBA II/40) and Moors (DBA II/57) |publisher=Fanaticus.org |date=12 December 2001 |access-date=28 October 2011 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927024947/http://www.fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |archive-date=27 September 2011}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/422426/Numidia |title=Numidia (ancient region, Africa) |encyclopedia=Britannica Online Encyclopedia |access-date=28 October 2011}}</ref> Na začetku zapisane zgodovine so Tunizijo naseljevala berberska plemena. Njeno obalo so [[Feničani]] naselili že v 12. stoletju pred našim štetjem (Bizerte, Utica). Mesto [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] so Feničani ustanovili v 9. stoletju pred našim štetjem. Legenda pravi, da je [[Didona]] iz Tira, ki je danes v [[Libanon]]u, mesto ustanovila leta 814 pred našim štetjem, kot ga je pripovedoval grški pisatelj Timaj iz Tauromeniuma. Naseljenci Kartagine so svojo kulturo in vero prinesli iz [[Fenicija|Fenicije]], ki je danes v Libanonu in sosednjih območij. [[File:Mommsen p265.jpg|thumb|upright|Kip kartažanskega generala [[Hanibal]]a Barce]] Po seriji vojn z grškimi mestnimi državami Sicilije v 5. stoletju pred našim štetjem se je Kartagina povzpela na oblast in sčasoma postala prevladujoča civilizacija v zahodnem Sredozemlju. Kartažani so častili panteon bližnjevzhodnih bogov, vključno z [[Baal]]om in [[Tanit]]o. Tanitin simbol, preprosta ženska figura z iztegnjenimi rokami in dolgo obleko, je priljubljena ikona, ki jo najdemo na starodavnih najdiščih. Ustanovitelji Kartagine so ustanovili tudi Tofet, ki je bil v rimskih časih spremenjen. Kartažanska invazija na Italijo pod vodstvom [[Hanibal]]a med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]], eno od serije vojn z Rimom, je skoraj ohromila vzpon rimske moči. Po koncu druge punske vojne leta 202 pr. n. št. je Kartagina še 50 let delovala kot odvisna država [[Rimska republika|Rimske republike]].<ref>[[Appian]]. [https://www.livius.org/sources/content/appian/appian-the-punic-wars/ ''The Punic<!-- Foreign? --> Wars'']. livius.org</ref> [[File:Temple du Capitole (Dougga).JPG|thumb|upright|left|Ruševine templja iz 2. stoletja v Douggi, enem od devetih območij svetovne dediščine v Tuniziji]] Po [[Obleganje Kartagine|obleganju Kartagini]], ki se je začela leta 149 pr. n. št. med [[tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]], je Rim leta 146 pr. n. št. osvojil Kartagino. Po osvojitvi so Rimljani Kartagino preimenovali v ''Afriko'' in jo vključili kot [[Afrika (rimska provinca)|provinco]]. Berberski škof Donat Magnus je bil ustanovitelj krščanske skupine, znane kot [[Donatizem|donatisti]].<ref>{{Cite encyclopedia | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/169009/Donatist | title = Donatist | encyclopedia = Encyclopædia Britannica}}</ref> V 5. in 6. stoletju (od 430 do 533 n. št.) so germanski Vandali napadli in vladali kraljestvu v severozahodni Afriki, ki je vključevalo današnji [[Tripoli]]. Regijo so v letih 533–534 n. št., med vladavino cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]], zlahka ponovno osvojili vzhodni Rimljani pod vodstvom generala [[Belizar]]ja,<ref>Bury, John Bagnell (1958) ''History of the Later Roman Empire from the Death of Theodosius I. to the Death of Justinian'', Part 2, Courier Corporation. pp.124–148</ref> kar je pomenilo začetek 165-letne dobe bizantinske vladavine. === Srednji vek === [[File:Statue de Okba ibn Nafi al Fihri en Algérie.jpg|thumb|upright|Uqba ibn Nafi je konec 7. stoletja vodil omajadsko osvajanje Tunizije]] Nekje med drugo polovico 7. stoletja in začetkom 8. stoletja so v regiji potekala arabska muslimanska osvajanja. Ustanovili so prvo islamsko mesto v severozahodni Afriki, [[Kairouan]]. Tam je bila leta 670 n. št. zgrajena mošeja Uqba ali [[Velika mošeja v Kairouanu]].<ref>{{cite book|last1=Davidson |first1=Linda Kay |last2=Gitlitz |first2=David Martin |title=Pilgrimage: From the Ganges to Graceland: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=YVYkrNhPMQkC&pg=PA302|date=2002|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-004-8|page=302}}</ref> Ta mošeja je najstarejše in najprestižnejše svetišče na muslimanskem Zahodu z najstarejšim stoječim [[minaret]]om na svetu;<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=Historic Cities of the Islamic World|url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&pg=PA264|year=2007|publisher=Brill|isbn=978-90-04-15388-2|page=264}}</ref> velja tudi za mojstrovino islamske umetnosti in arhitekture. V tem času se je začela arabska migracija v Magreb. Regija je bila v celoti zavzeta leta 695, leta 697 jo je ponovno zavzelo [[Bizantinsko cesarstvo]], a jo je leta 698 trajno izgubilo. Prehod iz latinsko govoreče krščanske berberske družbe v muslimansko in večinoma arabsko govorečo družbo je trajal več kot 400 let (enakovreden proces v Egiptu in rodovitnem polmesecu je trajal 600 let) in je povzročil dokončno izginotje [[krščanstvo|krščanstva]] in [[latinščina|latinščine]] v 12. ali 13. stoletju. Večina prebivalstva ni bila muslimanska do precej poznega 9. stoletja; velika večina je bila v 10. stoletju. Tudi nekateri tunizijski kristjani so se izselili; nekateri bogatejši člani družbe so to storili po osvojitvi leta 698, druge pa so normanski vladarji sprejeli na Sicilijo ali v Italijo v 11. in 12. stoletju – logična destinacija zaradi 1200 let trajajoče tesne povezave med regijama.<ref>Jonathan Conant (2012). ''Staying Roman, Conquest and Identity in Africa and the Mediterranean, 439–700''. Cambridge University Press. pp. 358–378. {{ISBN|978-1-107-53072-0}}</ref> Arabski guvernerji Tunisa so ustanovili dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Tuniziji, [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in vzhodni [[Alžirija|Alžiriji]] od 800 do 909. Tunizija je cvetela pod arabsko oblastjo, ko so bili zgrajeni obsežni sistemi za oskrbo mest z vodo za gospodinjstva in namakanje, kar je spodbujalo kmetijstvo (zlasti pridelavo oljk).<ref name="lapidus">{{cite book|last=Lapidus|first=Ira M.|title=A History of Islamic Societies|url=https://books.google.com/books?id=I3mVUEzm8xMC&pg=302|date= 2002|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-77933-3|pages=302–303}}</ref><ref name="tunisia-lp">{{cite book | last1 = Ham | first1 = Anthony | last2 = Hole | first2 = Abigail | last3 = Willett | first3 = David. | title = Tunisia | publisher = Lonely Planet | year = 2004 | edition = 3rd | page = 65 | isbn = 978-1-74104-189-7}}</ref> Ta blaginja je omogočala razkošno dvorno življenje in jo je zaznamovala gradnja novih palačnih mest, kot sta al-Abbasiya (809) in Raq Adda (877). [[File:Panorama of the courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|left|upright=1.25|Kupole Velike mošeje v Kairouanu. Ustanovljena je bila leta 670, v sedanji obliki pa večinoma izvira iz obdobja Aglabidov (9. stoletje)]] Po osvojitvi [[Kairo|Kaira]] so [[Fatimidi]] Tunizijo in dele vzhodne Alžirije prepustili lokalnim Ziridom (972–1148).<ref name="stearns">{{cite book | last1 = Stearns | first1 = Peter N. | last2 = Leonard Langer | first2 = William | title = The Encyclopedia of World History: Ancient, Medieval, and Modern, Chronologically Arranged | publisher = Houghton Mifflin Harcourt | year = 2001 | edition = 6th | pages = 129–131 | isbn = 978-0-395-65237-4}}</ref> Ziridska Tunizija je cvetela na številnih področjih: kmetijstvo, industrija, trgovina ter versko in posvetno izobraževanje. Upravljanje poznejših ziridskih emirjev je bilo zanemarljivo, politična nestabilnost pa je bila povezana z upadom tunizijske trgovine in kmetijstva.<ref name="islamic-dynasties">{{cite book | last = Singh | first = Nagendra Kr | title = International encyclopaedia of islamic dynasties | volume = 4: A Continuing Series | publisher = Anmol | year = 2000 | pages = 105–112 | isbn = 978-81-261-0403-1}}</ref><ref name="history-of-africa">{{cite book | title = General history of Africa | publisher = James Currey Publishers | pages = 171–173 | isbn = 978-0-85255-093-9 |last1=Ki-Zerbo |first1=J. |last2=Mokhtar |first2=G. |last3=Boahen |first3=A. Adu |last4=Hrbek |first4=I. | year = 1992 }}</ref> Plenjenje tunizijskih pohodov s strani [[Banu Hilal]], bojevitega arabskega plemena, ki so ga egiptovski Fatimidi spodbudili k zavzetju severozahodne Afrike, je podeželsko in mestno gospodarstvo v regiji še bolj upadlo. Posledično je regija doživela hitro urbanizacijo, saj so lakote izpraznile podeželje, industrija pa se je preusmerila iz kmetijstva v manufakture. Arabski zgodovinar Ibn Khaldun je zapisal, da so zemljišča, ki so jih opustošili osvajalci Banu Hilal, postala popolnoma sušna puščava.<ref>{{cite web|url=http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |title=Populations Crises and Population Cycles, Claire Russell and W.M.S. Russell |publisher=Galtoninstitute.org.uk |access-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130527170154/http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |archive-date=27 May 2013 }}</ref> Glavna tunizijska mesta so v 12. stoletju osvojili [[Normani]] na Siciliji pod Afriškim kraljestvom, vendar so bili po osvojitvi Tunizije s strani [[Almohadi|Almohadov]] v letih 1159–1160 Normani evakuirani na Sicilijo. Skupnosti tunizijskih kristjanov so v Nefzaoui še obstajale do 14. stoletja.<ref name="hrbek">{{cite book |last1=Hrbek |first1=Ivan |title=Africa from the Seventh to the Eleventh Century |date=1992 |publisher=UNESCO. International Scientific Committee for the Drafting of a General History of Africa. J. Currey |isbn=0-85255-093-6 |page=34 |url=https://books.google.com/books?id=qDFcD0BuekQC&pg=PA34}}</ref> Almohadi so sprva vladali Tuniziji prek guvernerja, običajno bližnjega sorodnika kalifa. Kljub ugledu novih gospodarjev je bila država še vedno neukrotljiva, z nenehnimi izgredi in boji med meščani ter potujočimi Arabci in Turki, pri čemer so bili slednji podložniki muslimanskega armenskega pustolovca Karakuša. Tunizijo so med letoma 1182 in 1183 ter ponovno med letoma 1184 in 1187 zasedli [[Ajubidi]].<ref>{{cite journal|doi=10.3989/alqantara.2013.010|title=Saladin and the Ayyubid Campaigns in the Maghrib|journal=Al-Qanṭara|volume=34|issue=2|pages=267–295|year=2013|last1=Baadj|first1=Amar|doi-access=free | issn = 0211-3589}}</ref> Največja grožnja almohadski vladavini v Tuniziji so bili Banu Ganija, sorodniki Almoravidov, ki so iz svojega oporišča na [[Majorka|Majorki]] poskušali obnoviti almoravidsko oblast nad Magrebom. Okoli leta 1200 jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotno Tunizijo, dokler jih leta 1207 niso uničile almohadske čete. Po tem uspehu so Almohadi za guvernerja Tunizije postavili Walida Abu Hafsa. Tunizija je ostala del almohadske države do leta 1230, ko se je sin Abu Hafsa razglasil za neodvisnega. Med vladavino dinastije [[Hafsidi|Hafsidov]] so bili iz njihove prestolnice Tunisa vzpostavljeni plodni trgovinski odnosi z več krščanskimi sredozemskimi državami.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first= Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual|url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA46 |year=2004 |publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0-7486-2137-8|page=46}}</ref> Konec 16. stoletja je obala postala piratska trdnjava. === Osmanska Tunizija === [[File:Frans Hogenberg battle of Tunis.jpg|left|thumb|Osvojitev Tunisa s strani Karla V. in osvoboditev krščanskih galejskih sužnjev leta 1535]] V zadnjih letih dinastije Hafsidov je Španija zavzela številna obalna mesta, vendar jih je [[Osmansko cesarstvo]] ponovno zavzelo. Prva osmanska osvojitev Tunisa se je zgodila leta 1534 pod poveljstvom [[Hajredin Barbarosa|Hajredina Barbarosse]] paše, mlajšega brata Oruča Reisa, ki je bil ''[[kapudan paša]]'' osmanske flote med vladavino [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Vendar pa so Osmani šele po končni osmanski ponovni osvojitvi Tunisa od Španije leta 1574 pod kapudan pašo Uluč Ali Reisom trajno pridobili nekdanji hafsidski Tunis in ga obdržali do francoske osvojitve Tunizije leta 1881. Sprva pod turško oblastjo iz Alžira je Osmanska porta kmalu za Tunis neposredno imenovala guvernerja, imenovanega paša, ki so ga podpirale janičarske sile. Kmalu pa je Tunizija dejansko postala avtonomna provinca pod lokalnim [[beg|begom]]. Pod turškimi guvernerji, begi, je Tunizija dosegla praktično neodvisnost. Dinastija [[Huseinidi|begov Husein]], ustanovljena leta 1705, je trajala do leta 1957.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual |url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA55|year=2004 |publisher=Edinburgh University Press |isbn=978-0-7486-2137-8 |page=55}}</ref> Ta razvoj statusa je Alžir občasno neuspešno izpodbijal. V tem obdobju so bili upravni sveti, ki so nadzorovali Tunizijo, večinoma sestavljeni iz tuje elite, ki je še naprej vodila državne posle v turškem jeziku. [[File:St Louis Cathedral - Carthage - Tunisia - 1899.jpg|thumb|Stolnica sv. Ludvika, Kartagina, Tunizija, 1899]] Napade na evropsko ladjevje so izvajali gusarji, predvsem iz Alžira, pa tudi iz Tunisa in Tripolija, a po dolgem obdobju upadanja napadov je naraščajoča moč evropskih držav končno prisilila k njihovemu koncu. Epidemije [[kuga|kuge]] so Tunizijo pustošile v letih 1784–1785, 1796–1797 in 1818–1820.<ref>{{cite book|last=Panzac |first= Daniel |title=Barbary Corsairs: The End of a Legend, 1800–1820|url=https://books.google.com/books?id=_dyeFP5Hyc4C&pg=PA309|year=2005|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-12594-0|page=309}}</ref> V 19. stoletju so se tunizijski vladarji zavedali nenehnih prizadevanj za politične in socialne reforme v osmanski prestolnici. Tuniški beg je nato, po lastni presoji, a pod vplivom turškega zgleda, poskušal izvesti modernizacijsko reformo institucij in gospodarstva.<ref name="Clancy-Smith1997">{{cite book|last=Clancy-Smith |first= Julia A. |title=Rebel and Saint: Muslim Notables, Populist Protest, Colonial Encounters (Algeria and Tunisia, 1800–1904) |url=https://books.google.com/books?id=ApCtcGPHOxIC&pg=PA157 |year=1997 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-92037-8 |page=157}}</ref> Tunizijski mednarodni dolg je postal neobvladljiv. To je bil razlog ali pretveza, da so francoske sile leta 1881 vzpostavile protektorat.<ref>{{Cite web |last=Toussaint |first=Eric |date=2016-06-13 |title=Debt: how France appropriated Tunisia |url=https://www.cadtm.org/Debt-how-France-appropriated |access-date=2025-09-23 |website=CADTM |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Modern History of the Arab Countries by Vladimir Borisovich Lutsky 1969 |url=https://www.marxists.org/subject/arab-world/lutsky/ch21.htm |access-date=2025-09-23 |website=www.marxists.org}}</ref> === Francoski protektorat Tunizija (1881–1956) === {{glavni|Francoski protektorat Tunizija}} [[File:A Churchill tank and other vehicles parade through Tunis, 8 May 1943. NA2880.jpg|thumb|upright=0.95|Britanski tanki se premikajo skozi Tunis po tem, ko je bilo mesto vzeto iz rok [[sile osi|sil osi]], 8. maja 1943]] Leta 1869 je Tunizija razglasila bankrot in mednarodna finančna komisija je prevzela nadzor nad njenim gospodarstvom. Leta 1881 so Francozi pod pretvezo tunizijskega vdora v Alžirijo napadli z vojsko približno 36.000 mož in prisilili tuniškega bega Muhameda III. as-Sadika, da se strinja s pogoji Bardske pogodbe iz leta 1881.<ref>{{cite book|last=Gearon |first= Eamonn |title=The Sahara: A Cultural History |url=https://books.google.com/books?id=TKh_21ZERH4C&pg=PA117 |year=2011 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-986195-8 |page=117}}</ref> S to pogodbo je Tunizija uradno postala francoski protektorat, kljub nasprotovanju Italije. Evropska naselja v državi so bila aktivno spodbujana; število francoskih kolonistov se je povečalo s 34.000 leta 1906 na 144.000 leta 1945. Leta 1910 je bilo v Tuniziji tudi 105.000 Italijanov.<ref>{{cite book|author=Ion Smeaton Munro|title=Through fascism to world power: a history of the revolution in Italy|year=1933|publisher=A. Maclehose & co.|page=221}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je protektorat Tunizije nadzorovala kolaboracionistična vichyjska vlada v metropolitanski Franciji. Antisemitski statut o Judih, ki ga je sprejela vichyjska vlada, je bil izveden tudi v severozahodni Afriki, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, in na drugih čezmorskih francoskih ozemljih. Tako je bilo preganjanje in umor Judov med letoma 1940 in 1943 del holokavsta v Franciji. Od novembra 1942 do maja 1943 je bila Tunizija, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, pod nemško okupacijo. Poveljnik SS Walter Rauff je tam še naprej izvajal »končno rešitev«. Od leta 1942 do 1943 je bila Tunizija prizorišče tunizijske kampanje, vrste bitk med silami osi in zavezniki. Bitka se je začela z začetnim uspehom nemških in italijanskih sil, vendar sta ogromna oskrba in številčna premoč zaveznikov privedli do predaje sil osi 13. maja 1943.<ref>{{cite book|first=Gordon|last=Williamson|author-link=Gordon Williamson (writer)|title=Afrikakorps 1941–43|url=https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|year= 1991|publisher=Osprey |isbn=978-1-85532-130-4|page=24|archive-url=http://web.archive.org/web/20140101065726/https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|archive-date=2014-01-01}}</ref><ref>{{cite book|last=Palmer |first=Michael A. |title=The German Wars: A Concise History, 1859–1945|url=https://books.google.com/books?id=4eHKE9NIwbMC&pg=PA199|year=2010|publisher=Zenith Imprint|isbn=978-0-7603-3780-6|page=199}}</ref> Šestmesečna kampanja za osvoboditev Tunizije izpod okupacije osi je pomenila konec vojne v Afriki. === Boj za neodvisnost (1943–1956) === Po osvoboditvi Tunizije izpod Nemcev so Francozi ponovno prevzeli nadzor nad vlado in ponovno prepovedali sodelovanje v nacionalistični stranki. Moncefa Bega, ki je bil priljubljen med Tunizijci, so Francozi odstavili. Francozi so trdili, da je bila njegova odstranitev posledica njegovega naklonjenosti državam osi med nemško okupacijo, vendar je pravi razlog predmet razprave.<ref name=":02">{{Cite journal |last=Rivlin |first=Benjamin |date=1952 |title=The Tunisian Nationalist Movement: Four Decades of Evolution |journal=Middle East Journal |volume=6 |issue=2 |pages=167–193 |jstor=4322381 |issn=0026-3141}}</ref> Leta 1945 je tunizijski nacionalist [[Habib Bourguiba]], potem ko je pobegnil francoskemu nadzoru, prispel v Kairo. Medtem ko je bil tam, je lahko navezal stik z Arabsko ligo. Kasneje leta 1946 se je po potovanju v druge države Bližnjega vzhoda odpravil v Združene države Amerike, da bi govoril tako z Združenimi narodi na njihovem sedežu v ​​Lake Success kot z uradniki ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu D.C., kjer je zagovarjal tunizijske nacionaliste. Kot del povojne Tunizije je bila ustanovljena nova vsetunizijska delavska organizacija, ''Union Générale des Travailleurs'' (UGTT). To je bila ena od močnejših komponent nacionalistične skupine Neo-Destour.<ref name=":02" /> Habib Bourguiba se je 13. septembra 1949 odpravil v Združene države.<ref name=":12">{{Cite journal |last=Houssi |first=Leila El |date=2017 |title=The History and Evolution of Independence Movements in Tunisia |journal=Oriente Moderno |volume=97 |issue=1 |pages=67–88 |doi=10.1163/22138617-12340139 |jstor=48572291 |issn=0030-5472}}</ref> Udeležil se je srečanja Ameriške federacije dela v San Franciscu v Kaliforniji. Francozi so nasprotovali njegovi prisotnosti tam, ZDA pa so se bale političnih sprememb v Severni Afriki zaradi grozeče prisotnosti morebitne komunistične širitve Sovjetske zveze. Bourguiba je še naprej prosil tuje voditelje, ko je 6. novembra 1951 odpotoval v Italijo. Med njegovimi stiki so bili Alberto Mellini Ponce De León, Mario Toscano in Licinio Vestri. De León je bil Bourguibin stari prijatelj, ki mu je pomagal osvoboditi ga iz nemškega ujetništva, Toscano je bil vodja Ufficio Studi e Documentazione na ministrstvu za zunanje zadeve, Vestri pa afrikanistični učenjak. Kljub njegovim najboljšim prizadevanjem so Italijani ostali nevtralni, saj niso želeli uničiti odnosov z zaveznico Nata Francijo, niti niso želeli ovirati nobene možnosti prihodnjih odnosov s Tunizijo, saj je bila ta ključni del Sredozemlja.<ref name=":12" /> Francoski generalni rezident v Tuniziji, Jean de Hautecloque, je 25. avgusta 1953 zapustil Tunis in odšel v Pariz, kjer ga je zamenjal Pierre Voizard.<ref name=":2">{{Cite journal |last=Levy |first=Henry L. |date=1955 |title=TUNISIA |journal=The American Jewish Year Book |volume=56 |pages=435–445 |jstor=23604900 |issn=0065-8987}}</ref> Voizard je bil prej francoski minister v Monaku. Mesec dni po prihodu v Tunis 26. septembra 1953 je Voizard uvedel številne spremembe za ublažitev napetosti v Tuniziji. Odpravil je cenzuro tiska in osvobodil več političnih zapornikov. Prav tako je obnovil polna pooblastila civilnih oblasti in razglasil obsedno stanje v Sahelu. 26. januarja 1954 je Voizard v Parizu na srečanju ''Cercle Republicain d'outre Mer'' napovedal, da bodo kmalu uvedene nove reforme v prid podelitvi večje suverenosti Tunizijcem, hkrati pa bodo zavarovani interesi Francozov in francoskih državljanov v Tuniziji. Skupina Neo-Destour ni bila naklonjena tem reformam, če sama ni bila vključena v njihovo ustvarjanje. Zahtevali so tudi izpustitev Bourguibe, ki je bil zaprt na otoku Galete. === Po osamosvojitvi (1956–2011) === [[File:Habib Bourguiba portrait4.jpg|thumb|left|Habib Bourguiba je bil prvi predsednik Tunizije od leta 1957 do 1987|192x192px]] Tunizija je dosegla neodvisnost od Francije 20. marca 1956 s Habibom Bourguibo kot predsednikom vlade.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-14107720|title=Tunisia profile|date=2017-11-01|work=BBC News|access-date=2020-04-05|language=en-GB}}</ref> 20. marec se vsako leto praznuje kot tunizijski dan neodvisnosti. Leto kasneje je bila Tunizija razglašena za republiko, Bourguiba pa je bil prvi predsednik.<ref name = BBC>{{cite news | title = Habib Bourguiba: Father of Tunisia | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/obituaries/703907.stm | publisher = BBC | date = 6 April 2000}}</ref> Od osamosvojitve leta 1956 do revolucije leta 2011 sta bila vlada in Ustavni demokratični zbor (RCD), prej Neo Destour in Socialistična Destourian stranka, dejansko eno. Po poročilu ''Amnesty International'' je ''The Guardian'' Tunizijo označil za »eno najsodobnejših, a represivnih držav v arabskem svetu«.<ref>{{cite news|last=Black |first= Ian |url=https://www.theguardian.com/world/2010/jul/13/amnesty-criticises-tunisia-human-rights |title=Amnesty International censures Tunisia over human rights |work=The Guardian |date= 13 July 2010|access-date=19 January 2013 |location=London}}</ref> 12. maja 1964 je Tunizija nacionalizirala tuja kmetijska zemljišča.] Takoj zatem je Francija odpovedala vso finančno pomoč državi, ki naj bi znašala več kot 40 milijonov dolarjev. To je privedlo do tega, da je tunizijska državna skupščina sprejela zakon, ki je od vseh prebivalcev države zahteval, da se sorazmerno s svojim dohodkom naročijo na »ljudsko posojilo«.<ref name=":1">{{Cite news |date=23 May 1964 |title=Tunisia Will Seek Loan From Public |work=[[The New York Times]] |url=https://www.proquest.com/docview/115791987|id={{ProQuest|115791987}} }}</ref> Od leta 1977 do 2005 je bila Tunizija snemalna lokacija za pet filmov filmske franšize ''Vojna zvezd''. Leta 1982 je Tunizija postala središče [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinske osvobodilne organizacije]] s sedežem v prestolnici Tunis. 1. oktobra 1985 so izraelske zračne sile bombardirale sedež PLO, pri čemer je umrlo najmanj 60 ljudi.<ref name=":22">{{Cite news |last1=Prial |first1=Frank J. |date=October 3, 1985 |title=Tunisia's Leader Bitter at the U.S. |url=https://www.nytimes.com/1985/10/03/world/tunisia-s-leader-bitter-at-the-us.html |newspaper=The New York Times}}</ref> [[File:Zine El Abidine Ben Ali.jpg|thumb|Zine El Abidine Ben Ali, predsednik Tunizije od leta 1987 do 2011|209x209px]] Novembra 1987 so zdravniki Bourguibo razglasili za nesposobnega za vladanje in v nekrvavem državnem udaru je premier [[Zine El Abidine Ben Ali]] prevzel predsedniški položaj v skladu s 57. členom tunizijske ustave. Obletnica Ben Alijevega nasledstva, 7. november, se je praznovala kot državni praznik. Vsakih pet let je bil dosledno ponovno izvoljen z ogromno večino (precej več kot 80 odstotkov glasov), nazadnje 25. oktobra 2009,<ref>{{cite web|last=Vely |first= Yannick |url=http://www.parismatch.com/Actu/International/Ben-Ali-tunisie-election-143751 |title=Ben Ali, sans discussion |publisher=ParisMatch.com |date=23 November 2009 |access-date=2 May 2010}}</ref> dokler ni januarja 2011 zaradi ljudskih nemirov pobegnil iz države. Ben Ali in njegova družina so bili obtoženi korupcije in plenjenja državnega denarja. Gospodarska liberalizacija je ponudila nadaljnje priložnosti za finančno slabo upravljanje, medtem ko so koruptivni člani družine Trabelsi, predvsem v primerih Imeda Trabelsija in Belhassena Trabelsija, nadzorovali velik del poslovnega sektorja v državi. Prva dama Leila Ben Ali je bila opisana kot »nesramna nakupoholičarka«, ki je državno letalo uporabljala za pogosta neuradna potovanja v evropske modne prestolnice. Tunizija je zavrnila francosko zahtevo za izročitev dveh predsednikovih nečakov z Leiline strani, ki ju je francoski državni tožilec obtožil kraje dveh megajaht iz francoske marine.<ref>{{cite web|url=http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|title=Ajaccio – Un trafic de yachts entre la France et la Tunisie en procès|date=30 September 2009|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303204309/http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|archive-date=3 March 2016}}</ref> Po poročanju ''Le Monda'' naj bi Ben Alijev zet sčasoma prevzel oblast v državi. Neodvisne skupine za človekove pravice, kot so Amnesty International, Freedom House in Protection International, so dokumentirale, da se temeljne človekove in politične pravice niso spoštovale. Režim je na vse mogoče načine oviral delo lokalnih organizacij za človekove pravice. Leta 2008 se je Tunizija po svobodi tiska uvrstila na 143. mesto od 173. === Po revoluciji (od leta 2011) === {{glavni|Tunizijska revolucija}} [[File:Tunisia Unrest - VOA - Tunis 14 Jan 2011 (2).jpg|thumb|242x242px|left|Tunis 14. januarja 2011 med tunizijsko revolucijo]] Tunizijska revolucija<ref>{{cite web|author=Yasmine Ryan |url=http://english.aljazeera.net/indepth/features/2011/01/2011126121815985483.html |title=How Tunisia's revolution began |publisher=Al Jazeera English |date=26 January 2011 |access-date=13 February 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.alarabiya.net/articles/2011/01/15/133592.html |title=Wikileaks might have triggered Tunis' revolution |work=Alarabiya |date=15 January 2011|access-date=13 February 2011}}</ref> je bila intenzivna kampanja civilnega odpora, ki so jo sprožili visoka brezposelnost, inflacija cen hrane, korupcija,[107] pomanjkanje svobode govora in drugih političnih svoboščin ter slabe življenjske razmere. Sindikati naj bi bili sestavni del protestov.[109] Protesti so navdihnili arabsko pomlad, val podobnih dejanj po vsem arabskem svetu. Katalizator za množične demonstracije je bila smrt Mohameda Bouazizija, 26-letnega tunizijskega uličnega prodajalca, ki se je 17. decembra 2010 zažgal v znak protesta proti zaplembi njegovega blaga in ponižanju, ki mu ga je povzročila občinska uradnica Faida Hamdy. Jeza in nasilje sta se stopnjevala po Bouazizijevi smrti 4. januarja 2011, kar je dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Ben Alija na koncu pripeljalo do odstopitve in bega iz države 14. januarja 2011, po 23 letih na oblasti.<ref>{{Cite book|title=The power and the people: paths of resistance in the Middle East|first=Charles|last=Tripp|date=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-80965-8|location=New York|oclc=780063882}}</ref> Protesti za prepoved vladajoče stranke in izselitev vseh njenih članov iz prehodne vlade, ki jo je oblikoval Mohammed Ghannouchi, so se nadaljevali. Nova vlada je sčasoma popustila zahtevam. Tuniško sodišče je prepovedalo nekdanjo vladajočo stranko RCD in zaseglo vsa njena sredstva. Z odlokom ministra za notranje zadeve je bila prepovedana »politična policija«, posebne enote, ki so bile uporabljene za ustrahovanje in preganjanje političnih aktivistov. 3. marca 2011 je začasni predsednik napovedal, da bodo volitve v ustavodajno skupščino potekale 24. julija 2011.] 9. junija 2011 je premier napovedal, da bodo volitve prestavljene na 23. oktober 2011. Mednarodni in notranji opazovalci so volitve razglasili za svobodne in poštene. Gibanje Ennahda, ki je bilo prej prepovedano pod režimom Ben Alija, je na volitvah izšlo kot največja stranka z 89 sedeži od skupno 217. 12. decembra 2011 je bil za predsednika izvoljen nekdanji disident in veteran aktivist za človekove pravice Moncef Marzouki. Marca 2012 je Ennahda izjavila, da ne bo podprla, da bi šeriatsko pravo postalo glavni vir zakonodaje v novi ustavi, s čimer bi ohranila sekularno naravo države. Stališče Ennahde do tega vprašanja so kritizirali trdi islamisti, ki so si želeli stroge šeriatske pravice, vendar so ga sekularne stranke pozdravile. 6. februarja 2013 je bil umorjen Chokri Belaid, vodja levičarske opozicije in vidni kritik Ennahde. Leta 2014 je predsednik Moncef Marzouki ustanovil tunizijsko Komisijo za resnico in dostojanstvo kot ključni del ustvarjanja nacionalne sprave. Tunizijo sta leta 2015 prizadela dva teroristična napada na tuje turiste, najprej v Narodnem muzeju Bardo, nato pa na plaži Sousse 38 ljudi. Tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je oktobra izredne razmere podaljšal za nadaljnje tri mesece. [[Tunizijska četverica za dialog]] je leta 2015 prejel [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] za svoje delo pri vzpostavljanju mirnega in pluralističnega političnega reda v Tuniziji.<ref>"The Nobel Peace Prize 2015". Nobel Foundation. Retrieved 15 December 2016.</ref> Prvi demokratično izvoljeni tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je umrl julija 2019.<ref>{{cite news |title=Tunisian President Beji Caid Essebsi dies aged 92 |url=https://www.france24.com/en/20190725-tunisia-president-essebsi-dies-aged-92 |work=France 24 |date=25 July 2019 |language=en}}</ref> Po njem je Kais Saied postal tunizijski predsednik po prepričljivi zmagi na tunizijskih predsedniških volitvah oktobra 2019. 23. oktobra 2019 je Saied prisegel kot novi tunizijski predsednik. Februarja 2022 sta Tunizija in Mednarodni denarni sklad izvedla predhodna pogajanja v upanju, da bi zagotovila večmilijardno reševanje gospodarstva, ki ga pestijo recesija, javni dolg, inflacija in brezposelnost.<ref>{{cite news |title=Tunisia's talks with the IMF: What's at stake? |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/18/tunisias-talks-with-the-imf-whats-at-stake |access-date=20 February 2022 |work=Al Jazeera |agency=AFP |date=18 February 2022}}</ref> 6. oktobra 2024 je predsednik Kais Saied na predsedniških volitvah z 28,8-odstotno udeležbo osvojil drugi mandat z več kot 90 % glasov. Pet političnih strank je ljudi pozvalo k bojkotu volitev.<ref>{{cite news |title=Tunisia election: Kais Saied secures second term with 91% of votes |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx25ree1g18o |work=www.bbc.com}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Tunizije}} [[Slika:Ts-map.gif|sličica|139px|Zemljevid Tunizije]] Tunizija leži na sredozemski obali severozahodne Afrike, na pol poti med Atlantskim oceanom in delto Nila. Na zahodu (965 km) in jugozahodu meji na Alžirijo, na jugovzhodu pa na Libijo (459 km). Leži med 30° in 38° severne zemljepisne širine ter 7° in 12° vzhodne zemljepisne dolžine. Nenaden južni zavoj sredozemske obale v severni Tuniziji daje državi dve značilni sredozemski obali, na severu od zahoda proti vzhodu in na vzhodu od severa proti jugu. Čeprav je Tunizija relativno majhna, ima zaradi svoje lege od severa proti jugu veliko okoljsko raznolikost. Njeno raztezanje od vzhoda proti zahodu je omejeno. Razlike v Tuniziji, tako kot v preostalem Magrebu, so v veliki meri okoljske razlike od severa proti jugu, ki jih določa močno zmanjšanje padavin proti jugu od katere koli točke. Hrbtni del, vzhodni podaljšek [[Atlas (gorovje)|gorovja Atlas]], poteka čez Tunizijo v severovzhodni smeri od alžirske meje na zahodu do [[Polotok Bon|polotoka Cape Bon]] na vzhodu. Severno od Dorsala je [[Telski Atlas]], regija, za katerega so značilni nizki, valoviti hribi in ravnine, ki so spet podaljšek gora na zahodu v Alžiriji. V Khroumerieju, severozahodnem vogalu tunizijskega Tella, nadmorska višina doseže 1050 metrov, pozimi pa tam oddaja sneg. [[Sahel]], širša obalna ravnica vzdolž vzhodne sredozemske obale Tunizije, je med najpomembnejšimi območji gojenja oljk na svetu. V notranjosti od Sahela, med Dorsalom in gorovjem južno od Gafse, se nahajajo stepe. Velik del južne regije je polsušen in puščavski. Tunizija ima obalo dolgo 1148 kilometrov. V pomorskem smislu si država lasti sosednji pas 24 navtičnih milj (44 kilometrov) in teritorialno morje 12 navtičnih milj (22 kilometrov).<ref>{{cite book|last=Ewan W.|first=Anderson|title=International Boundaries: Geopolitical Atlas|url=https://books.google.com/books?id=E7-menNPxREC&pg=PA816|year=2003|publisher=Psychology Press|isbn=978-1-57958-375-0|page=816}}</ref> Mesto [[Tunis]] je zgrajeno na pobočju hriba, ki se spušča do [[Jezero Tunis|Tuniškega jezera]]. Na teh hribih so kraji, kot so Notre-Dame de Tunis, Ras Tabia, La Rabta, La Kasbah, Montfleury in La Manoubia, z nadmorsko višino tik nad 50 metri. Mesto je na križišču ozkega pasu zemlje med jezerom Tunis in Séjoumijem.<ref>{{Cite web|title=Visit Tunis, Tunisia|url=https://visitafrica.site/tunis.html|access-date=2021-04-13|website=visitafrica.site|language=en-GB|archive-date=18 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418193746/https://visitafrica.site/tunis.html}}</ref> [[File:Water_stress,_top_countries_(2022).svg|thumb|Tunizija je bila leta 2022 osemnajsta država z največjim pomanjkanjem vode na svetu]] Podnebje Tunizije je na severu sredozemsko, z blagimi deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Jug države je puščavski. Teren na severu je gorat, ki se proti jugu umakne v vročo, suho osrednjo ravnino. Jug je polsušen in se zliva s [[Sahara|Saharo]]. Na severnem robu Sahare se v črti vzhod-zahod razteza vrsta slanih jezer, znanih kot ''čoti'' ali ''šarti''. Najnižja točka je Chott el Djerid na 17 metrih pod morsko gladino, najvišja pa Jebel ech Chambi na 1544 metrih.<ref>{{cite book|last=Aldosari |first= Ali |title=Middle East, western Asia, and northern Africa |url=https://books.google.com/books?id=j894miuOqc4C&pg=PA1270 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-7571-2|year=2006 |pages=1270–}}</ref> Tunizija je dom petih kopenskih ekoregij: sredozemskih iglavcev in mešanih gozdov, saharskih halofitov, sredozemskih suhih gozdov in step, sredozemskih gozdov in gozdov ter severnosaharskih step in gozdov. === Podnebje === Tunizija leži v [[subtropski pas|subtropskem]] podnebnem pasu, in sicer stika [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]] (širši obalni pas) ter [[subtropsko podnebje|subtropsko]] suho in polsuho podnebje (notranjost). [[Podnebje]] prehaja tako od zmernih sredozemskih razmer na severu proti vročim in suhim pogojem na jugu. V severnem delu države je povprečna januarska [[temperatura]] 9&nbsp;°C, julijska pa 26&nbsp;°C. Na tem območju je [[dež]]evno obdobje razpotegnjeno čez hladen del leta, med oktobrom in majem. Povprečne letne [[padavine]] na severu dosežejo 610 [[milimeter|mm]], značilno pa je veliko letno gibanje stolpca. Puščavski del v Sahari na jugu dobi povprečno 210&nbsp;mm dežja letno. === Naravna bogastva === Temeljno mineralno bogastvo Tunizije je [[nafta]], katere črpališča stojijo tako na kopnem kot na [[morje|morju]]. V 1980-ih so bila odkrita pomembna nova nahajališča. Zraven tega Tunizija izkorišča nahajališča [[fosfati|fosfatov]], [[železo|železove rude]], [[svinec|svinca]], [[cink]]a in [[sol]]i. === Okoljski problemi === Velika težava Tunizije je neurejeno odlaganje strupenih in drugih [[nevarni odpadki|nevarnih odpadkov]], kar predstavlja veliko nevarnost za zdravje okolja. Zaradi majhne količine vode v deželi je prisoten tudi problem čezmernega onesnaževanja slednje. Primanjkuje tudi zalog [[pitna voda|pitne vode]]. Tu so tudi tipični problemi puščavskih držav, kot so [[krčenje gozdov]] in zelenih površin zaradi pašnje, [[erozija prsti]] ter [[dezertifikacija]]. Tunizija je razglasila tri [[narodni park|narodne parke]], kar pomeni le 0,3 odstotka državno zaščitenih površin dežele. Najbolj znan je [[narodni park Ichkeul]] v severni Tuniziji, ki ga zavzema veliko jezero in spremljajoča [[mokrišče|mokrišča]], pribežališče številnih ptic, med njimi rac, gosi in plamencev. Vlada je ratificirala mednarodne okoljske sporazume, ki se nanašajo na ohranjanje [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejevanje [[klimatske spremembe|klimatskih sprememb]] in [[dezertifikacija|dezertifikacije]], ohranjanje [[ogrožene vrste|ogroženih vrst]], spreminjanje okolja, nevarne odpadke, [[onesnaževanje morja]], ladijsko onesnaževanje, varovanje [[ozonski plašč|ozonskega plašča]] in varovanje mokrišč. == Politika in uprava == Tunizija je [[republika]] z močnim [[predsednik|predsedniškim]] sistemom, ki je sicer enostrankarski. === Veje oblasti === [[Predsednik]] [[država|države]] [[Foued Mebazaa]] je po prebegu [[Zine al-Abidine Ben Ali]]ja, ki je bil na svojem položaju od leta 1987, ko je nadomestil prvega predsednika republike [[Habib Bourguiba|Habiba Bourguibo]], predsednika Tunizije (med letoma 1956 in 1987) postal tretji predsednik Tunizije. Vladajoča [[politična stranka|stranka]], [[demokracija|Demokratični]] [[parlament]]arni zbor ([[francoščina|francosko]] ''Rassemblement Constitutionel Démocratique'') je bila edina stranka v državi 25 let. Ta stranka je naslednica [[socializem|Socialistične]] desturske stranke (francosko ''Parti Socialiste Destourien'', [[kratica]] '''PSD'''), ki je Tunizijo pripeljala do suverenosti. Država premore šest legalnih [[Opozicija (politika)|opozicijskih]] strank. Predsedniške volitve potekajo vsakih 5 let. Na njih kandidira edina državna [[stranka]], ki po volitvah imenuje tudi predsednika vlade in njegov kabinet, slednji pa igra pomembno vlogo v državni politiki. Prav tako državni vrh postavlja tudi regionalne [[guverner]]je in administratorje. Volitve potekajo še za krajevne [[župan]]e in krajevne svete. Državno upravo tvori enodomni [[parlament]] (zakonodajno telo) – Dom poslancev (''Chambre des députés'') s 182 članskimi mesti, izmed katerih je 20 odstotkov rezerviranih za opozicijo. Dom poslancev ima vedno večjo funkcijo prostora za državnopolitično razpravo, a zaenkrat še nima velike vloge pri izdajanju [[zakon]]ov – v praksi vedno potrdi predloge [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]] z manjšimi popravki. [[Sodstvo]] je uradno suvereno oblastno telo. Sicer je opaziti visoko stopnjo sodelovanja z vlado, zlasti ko gre za politično usmerjene primere. === Upravna delitev === Tunizija je upravno razdeljena na 24 [[governorat]]ov: {| |width="150"| * Ariana * Béja * Ben Arous * Bizerte * Gabès * Gafsa * Jendouba * Kairouan |width="150"| * Kasserine * Kebili * Kef * Mahdia * Manouba * Medenine * Monastir * Nabeul |width="150"| * Sfax * Sidi * Siliana * Sousse * Tataouine * Tozeur * Tunis * Zaghouan | |} === Oborožene sile === {{glavni|Tunizijske oborožene sile}} Tunizija ima organizirane profesionalne [[oborožene sile]] z okoli 35 tisoč [[vojak]]i. Razdeljena je na [[kopenska vojska|kopensko vojsko]], [[vojna mornarica|vojno mornarico]], [[vojno letalstvo]], [[paramilitarizem|paravojaške]] sile in [[narodna garda|narodno gardo]]. Povprečna starost vojakov je 20 let. Država namenja vojski 1,8 odstotka [[bruto državni proizvod|bruto državnega proizvoda]] (približek za leto 2002). == Gospodarstvo == Tunizija je v procesu razsežnih [[ekonomska reforma|ekonomskih reform]] in [[liberalizacija|liberalizacije]] po desetletjih državnega usmerjanja in deleža v [[gospodarstvo|gospodarstvu]]. Preudarno finančno in gospodarsko načrtovanje pa v zadnjem desetletju povzročata zmerno [[gospodarska rast|gospodarsko rast]]. Tunizijsko gospodarstvo se tradicionalno opira na [[nafta|nafto]], [[fosfat]]e, [[kmetijstvo]] in [[turizem]]. [[Politika]] države je nekoliko zaustavila rast v prvih letih samostojnosti (po letu 1956). 1960-ih so prinesla močno zavrtje razvoja gospodarstva zaradi spodbujanja [[kolektivizacija|kolektivizacije]], zaradi česar je padel tudi letni proizvod kmetijskih dejavnosti. V 1970-ih je prišlo do nekoliko povečane gospodarske rasti zaradi povišanja cen nafte ter fosfatov na svetovnem trgu ter uveljavljanja turizma, a je svojo negativno vlogo pri rasti še vedno igral [[protekcionizem]] in regulacija uvoza. V času samostojnosti je Tunizija prejemala zajetne vsote finančne pomoči od [[Združene države Amerike|ZDA]] ter [[Evropa|evropskih]], pa tudi nekaterih arabskih držav. Danes je sicer še vedno [[država v razvoju]], sodi pa med dežele [[Bruto domači proizvod|s srednjim dohodkom]]. Zaradi precenjenega dinarja (uradna valuta) in rastočega mednarodnega dolga je Tunizija doživela veliko krizo na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja v 1980-ih. Leta 1986 je vlada zato sprejela vrsto ukrepov, med katerimi so strukturno prilagajanje za liberalizacijo trga, zmanjševanje tarif in preusmeritev države v [[tržno gospodarstvo]]. Ta model gospodarske reforme so predlagale in podprle [[mednarodne finančne ustanove]], s tem pa je bila Tunizija deležna dodatnih [[posojilo|posojil]] [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in drugih zahodnih upnikov. Leta 1990 je Tunizija pristopila k [[Sporazum o carinah in trgovanju|Sporazumu o carinah in trgovanju]] ({{langx|en|General Agreement on Tariffs and Trade}}, kratica GATT), kasneje pa se je vključila v [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]] ({{langx|en|World Trade Organization}}, kratica WTO). Leta 1996 je država sklenila sporazum o sodelovanju z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki odpravlja [[carina (dajatev)|carine]] in druge prepreke za [[prosta trgovina|prosto trgovino]], tiče pa se večine dobrin. Na ta način naj bi EU uradno pomagala Tuniziji k hitrejšemu razvoju in pripravi na [[konkurenca|konkurenco]] [[globalni trg|globalnega trga]]. Država je od leta 1987 privatizirala 160 družb v svoji lasti, in sicer v okviru ukrepov reforme 1987. leta. Kljub temu so potrebni resni napori za preprečitev množičnih odpuščanj, čemur velja dodati, da je [[brezposelnost]] že sicer pereč problem v deželi. Uradne statistike govorijo o 15 % [[nezaposlenost|nezaposlene]] delovne sile, dejanska množina pa naj bi bila večja. Izmenjava [[delnica|delnic]] poteka preko državno vodenega Sveta za finančni trg, ki trguje s [[kapital]]om nekaj več kot 50 podjetij. Leta 1993 je tunizijska vlada sprejela zakon, ki dovoljuje in celo privlači tuje vlagatelje. Tako je danes v državi prijavljenih več kot 1600 [[izvoz]]no usmerjenih podjetij v tuji lasti. Slednja se zanašajo in izkoriščajo predvsem potencial nizko plačane delovne sile in bližino evropskega trga, s katerim poteka največ izmenjav. Državna valuta, [[tunizijski dinar]], je [[konvertibilnost|nekonvertibilna]]. ===Oskrba z vodo in sanitacija === Tunizija je dosegla najvišje stopnje dostopa do oskrbe z vodo in sanitacije na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Od leta 2011 je dostop do varne pitne vode postal skoraj univerzalen, in sicer se je v urbanih območjih približal 100 %, na podeželju pa 90 %.<ref name="JMP">{{cite web|last = World Health Organization|author-link = World Health Organization|author2 = UNICEF|title = Joint Monitoring Programme for Drinking Water Supply and Sanitation|url = http://www.wssinfo.org|access-date = 27 December 2012|archive-url = https://web.archive.org/web/20080216075751/http://www.wssinfo.org/|archive-date = 16 February 2008}}</ref> Tunizija zagotavlja kakovostno pitno vodo skozi vse leto.<ref name="PSP">{{in lang|fr}} Ministère du Developpement et de la Cooperation Internationale, Banque Mondiale et Programme "Participation Privee dans les infrastructures mediterreeanees" (PPMI): [http://www-wds.worldbank.org/external/default/main?pagePK=64193027&piPK=64187937&theSitePK=523679&menuPK=64187510&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679&entityID=000012009_20041201140320&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679 "Étude sur la participation privée dans les infrastructures en Tunisie"]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120305195148/http://www-wds.worldbank.org/external/default/main?pagePK=64193027&piPK=64187937&theSitePK=523679&menuPK=64187510&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679&entityID=000012009_20041201140320&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679 |date=5 March 2012 }}, Volume III, 2004, accessed on 21 March 2010</ref> == Prebivalstvo == Tunizija je s svojim strateškim položajem skozi celotno [[zgodovina|zgodovino]] pomenila območje trenja med [[ljudstvo|ljudstvi]]. Zavojevali so jo tako stari Rimljani kot [[Vandali]], tako črni [[Afričani]] kot Arabci in druga [[pleme]]na, [[ljudstvo|ljudstva]], [[narod]]i. Sodobni prebivalci dežele pa pretežno izhajajo iz Berberov, četudi jih je okoli 98 odstotkov berberski jezik zamenjalo za arabskega. Poseljenost z ljudmi je velika zlasti v priobalnih regijah, kjer na 30 odstotkih državnega ozemlja živi okoli 70 odstotkov prebivalstva. Z dobrimi deset milijoni prebivalcev Tunizija premore 65 ljudi na km². === Večja mesta === Tunizijska mesta so razmeroma majhnega obsega s pomembno izjemo [[Tunis]]om, ki je največje in [[glavno mesto]] države. To sredozemsko [[pristanišče]] na severovzhodu države ob [[jezero Tunis|jezeru Tunis]], v svet pa je prometno povezano z [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] in ladijskimi linijami v Evropo (Italija in Francija). Nekoliko manj pomembni mesti sta [[Sfax]] in [[Sousse]] (arabsko Susa), ki obe ležita ob vzhodni obali, razvili pa sta se ob [[industrija|industriji]] oziroma [[turizem|turizmu]]. Po svoji slikovitosti in starem pristanišču je znano tudi večje mesto [[Bizerte]] na severni obali. === Jezik in vera === Uradni jezik Tunizije je [[arabščina]]. Poznavalci govorijo o tunizijski arabščini kot dialektu, izvirajočem iz skupine [[magreb]]ške arabščine, ki jo je slišati tudi v zahodni Alžiriji in vzhodni Libiji. Slednja pa je izpeljanka iz klasične arabščine. Zraven tega velika večina prebivalcev zna govoriti [[francoščina|francoščino]]. V srednjih šolah je obvezno učenje četrtega jezika, učenci lahko izbirajo med [[nemščina|nemščino]], [[španščina|španščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[ruščina|ruščino]] in [[kitajščina|kitajščino]]. Prvotni jezik v Tuniziji je bil [[Berberščina|berberski]], katerega je govorila večina berberskih plemen, danas ga govori zaradi islamizacije in uradne arabščine vedno manj prebivalcev. Berberščina je bila sicer tudi zapisana, vendar je napisanih malo književnih del v tem jeziku, ohranja se v redko poseljenih gorskih vaseh, kjer so bivališča vkopana v zemljo. Kot Arabci so prebivalci Tunizije skoraj vsi zavezani [[islam]]u (98 odstotkov populacije), in sicer njegovi [[sunitizem|sunitski]] veji imenovani [[fatimidi]]. V deželi je tako najti množico [[mošeja|mošej]], izmed katerih po svoji znamenitosti izstopata mošeja v svetem mestu [[Al Kairouan]] in slikovita utrdbena mošeja v obalnem Sousseu. V Tuniziji obstajajo še majhne skupine [[katoličani|rimo-katoličanov]], [[Judje|Judov]] in [[protestanti|protestantov]]. === Izobrazba in znanje === Izobraževalni sistem v Tuniziji je brezplačen, zaradi česar osnovno šolo obiskujejo praktično vsi otroci. Pouk poteka v arabščini in deloma v francoščini. [[osnovna šola|Osnovne šole]] je v letu 2000 obiskovalo približno 1,4 milijona otrok, srednje šole 1,1 milijona, v [[visoko šolstvo|visokošolsko izobraževanje]] ([[Univerza v Tunisu]]) pa je bilo vključenih nekaj več kot 200 tisoč prebivalcev. Tunizija ima tri pomembnejše [[knjižnica|knjižnice]], locirane v Tunisu. Posebno zanimiv pa je narodni muzej [[Bardo]], ki od leta 1888 v Tunisu daje na ogled zbirke feničanskih, [[antična Grčija|grških]] in rimskih ter muslimanskih umetniških izdelkov na čelu z [[mozaik]]i. === Komunikacije === [[Komunikacijski sistem]] je po razvitosti – tako kot večina drugih stvari – nad afriškim povprečjem. Izhodiščne komunikacijske točke so Sfax, Sussah, Bizerte in Tunis. [[Telefon]]ske priključke je leta [[1997]] posedovalo 654.000 gospodinjstev, v uporabi pa je bilo poleg tega leta 1998 50.000 [[mobilni telefon|mobilnih telefonov]]. Tunizijci uporabljajo 920.000 [[televizija|televizij]] (ocena 1997) za spremljanje 26 televizijskih postaj (1998). Leta 2002 je natanko 1 [[ponudnik spletnih storitev]] omogočal spletni dostop 400 tisoč uporabnikom (ocena 2002). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{commons category|تونس / Tunest / Tunisie}} {{Wikivoyage}} {{wikislovar}} * [https://www.carthage.tn Presidency] – official website of the president of Tunisia * [https://pm.gov.tn Prime Minister] – official website of the prime minister of Tunisia * [https://www.ins.tn Statistics] – official website of National Institute of Statistics * [https://www.inp2020.tn/ar/inp_tunisie/les-traces-de-lhomme-en-tunisie/ "History"] – Tunisian History at National Heritage Institute * [https://www.discovertunisia.com/en Discover Tunisia] – Tunisia's official tourism portal {{North_Africa}} {{Arabska_liga}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tunizija| ]] [[Kategorija:Severnoafriške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Afriška unija]] 56wdisotvhp29995vgx6lsle2q19dv2 6685044 6685038 2026-06-04T10:39:59Z Ljuba24b 92351 /* Komunikacije */ 6685044 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republic of Tunisia | name = {{unbulleted list|{{native name|ar|الجمهورية التونسية}}<br />{{transliteration|ar|al-Jumhūriyyah at-Tūnisiyyah}}}} | common_name = Tunisia | image_flag = Flag of Tunisia.svg | image_coat = Coat of arms of Tunisia.svg | coa_size = 70 | national_motto = {{lang|ar|حرية، نظام، عدالة|rtl=yes}}<br />"{{transliteration|ar|Ḥurrīyah, Niẓām, 'Adālah}}"<br />"Svoboda, red, pravičnost" | national_anthem = {{lang|ar|حماة الحمى|rtl=yes}}<br />"Humat al-Hima"<br />({{langx|en|"Branilci domovine"}})<br />{{center|[[File:Humat al-Hima.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Tunisia location (orthographic projection).svg|frameless]]|Show globe|[[File:Tunisia - Location Map (2013) - TUN - UNOCHA.svg]]|Show map of Tunisia|default=1}} | map_caption = | capital = [[Tunis]] | largest_city = capital | coordinates = {{Coord|36|49|N|10|11|E|type:city}} | official_languages = [[arabščina]]<ref name="art1">{{cite web|title=Tunisian Constitution, Article 1 |url=http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |date=26 January 2014 |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209234154/http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |archive-date=9 February 2014 }} Translation by the University of Bern: "Tunisia is a free State, independent and sovereign; its religion is the Islam, its language is Arabic, and its form is the Republic."</ref> | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsedik | leader_name1 = Kais Saied | leader_title2 = Premier | leader_name2 = Sara Zaafarani | ethnic_groups = {{Tree list}} * 98 % [[Arabci]]<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia/|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110024851/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia|url-status=dead|archive-date=10 January 2021|title = Tunisia - the World Factbook| date=22 December 2022 }}</ref> * 1 % [[Berberi]]<ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Berbers Populations Distribution|date=12 March 2004 }}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Q&A: The Berbers|date=12 March 2004 }}</ref> * 1 % [[Judje]] and others<ref>{{Cite web|url=http://www.pjvoice.com/v27/27006tunisia.aspx|title=The Jews of Tunisia|website=www.pjvoice.com}}</ref> {{Tree list/end}} | sovereignty_type = Ustanovitev | established_event1 = [[Antična Kartagina]] | established_date1 = 814 pr. n. št. | established_event2 = [[Aghlabidski emirat]] | established_date2 = 800 | established_event3 = [[Hafsidski sultanat]] | established_date3 = 1229 | established_event4 = [[Bejlik Tunis]] | established_date4 = 15. julij 1705 | established_event5 = [[Francoski protektorat]] | established_date5 = 12. maj 1881 | established_event6 = Neodvisnost in [[Kraljevina Tunizija]] | established_date6 = 20. marec 1956 | established_event7 = Deklaracija republike | established_date7 = 25. julij 1957 |area_km2=163.610 |area_rank=91. | population_estimate = | population_census = 11.972.169<ref>{{cite web | url=https://www.ins.tn/en/enquetes/population-and-housing-census-2024 | title=National Institute of Statistics}}</ref> | population_estimate_year = | population_estimate_rank = 79. | population_census_year = 2024 | population_density_km2 = 79 | population_density_rank = 134. | GDP_PPP = {{increase}} $183,73 mrd<ref name="WEOD2504">{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 84. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $14.780<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_PPP_per_capita_rank = 111. | GDP_nominal = {{increase}} $56,290 mrd<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 90. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $4530<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_per_capita_rank = 121. | Gini = 33,7 | Gini_year = 2021 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |title=GINI index |publisher=World Bank |access-date=19 January 2013}}</ref> | HDI = 0,746 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref>{{cite book |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |title=Human Development Report 2025 - A matter of choice: People and possibilities in the age of AI |date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |isbn= |publication-date=6 May 2025 |pages= |access-date=6 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506064128/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |archive-date=6 May 2025}}</ref> | HDI_rank = 105. |calling_code=216 |time_zone=[[UTC]] +2 |currency=[[tunizijski dinar]] }} '''Tunizija''' ({{langx|ar|تونس}}), Uradno '''Republika Tunizija''' ({{langx|ar|الجمهورية التونسية}}, {{langx|fr|République tunisienne}}) je [[Arabci|arabska]] in [[islam|muslimanska]] [[država]], umeščena ob [[Sredozemsko morje]] na severnoafriški [[obala|obali]]. Je v regiji [[Magreb]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in pokriva površino 165.000 kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, [[Cape Angela]], je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno [[glavno mesto]] je [[Tunis]]. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami ([[Maroko]], [[Alžirija]], Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), [[Libija|Libijo]] (s svojo vzhodno in južno mejo) in [[Sredozemsko morje]] (na severu in vzhodu). Tunizija si deli tudi morsko mejo z Italijo prek otokov [[Sicilija]] in [[Sardinija]] na severu ter [[Malta]] na vzhodu. Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki [[puščava|puščave]] [[Sahara|Sahare]], preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v [[antika|antičnem]] času, iz česar posebno izstopa [[Feničani|feničanska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]] [[Kartagina (mesto)|Kartagina]], pa tudi kot žitnica za kasnejše [[Starorimska civilizacija|rimske]] koloniste. Ime ''Tunis'' naj bi izviralo iz [[Berberi|berberskega]] jezika, pomenilo pa naj bi [[rt]]ič. Leta 2024 je imela Tunizija 12,458 milijona prebivalcev. == Etimologija == Beseda ''Tunisia'' izhaja iz imena ''Tunis'', osrednjega urbanega središča in glavnega mesta sodobne Tunizije. Sedanja oblika imena z latinsko pripono ''-ia'' se je razvila iz francoskega imena {{lang|fr|Tunisie}},<ref name="Adrian">{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites |entry=Tunisia |entry-url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/385/mode/1up |publisher=McFarland |year=2006 |page=385 |isbn=978-0-7864-2248-7}}</ref><ref>{{cite book|last=Everett-Heath|first=John|title=The Concise Dictionary of World Place-names|entry=Tunisia|entry-url=https://archive.org/details/concisedictionar0000ever/page/534/mode/1up|publisher=Oxford University Press|date=2005|page=534|isbn=978-0-19-860537-9}}</ref> ki je običajno povezano z berberskim korenom {{lang|ber|ⵜⵏⵙ}}, prepisanim kot {{lang|ber-Latn|tns}}, kar pomeni 'položiti' ali 'taboriti'.<ref name="peter-ross">{{cite book |first1=Peter M. |last1=Rossi |first2=Wayne Edward |last2=White |title=Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal |publisher=Pierian Press, University of Michigan |year=1980 |page=132}}</ref> Včasih je povezano tudi s kartažansko boginjo Tanith (ali Tunit),<ref>{{cite book |last=Taylor |first=Isaac |title=Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature |publisher=BiblioBazaar, LLC |year=2008 |page=281 |isbn=978-0-559-29668-0 }}</ref> in starodavnim mestom Tynes.<ref name="ej-brill">{{cite book |last=Houtsma |first=Martijn Theodoor |title=E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 |publisher=Brill |year=1987 |page=838 |isbn=978-90-04-08265-6 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |title=Ab urbe condita (Livy)|volume=Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty |publisher=Oxford University Press |year=2006 |page=705 |isbn=978-0-19-283159-0 |author=Livy |editor1-first=John |editor1-last=Yardley |editor2-last=Hoyos |editor2-first=Dexter |name-list-style=amp}}</ref> Francoska izpeljanka {{lang|fr|Tunisie}} je bila z manjšimi spremembami sprejeta v nekaterih evropskih jezikih, s čimer je bilo uvedeno posebno ime za označevanje države. Drugi jeziki so ime pustili nedotaknjeno, na primer ruski {{langx|ru|Туни́с}} ''Tunís'' in španski {{lang|es|Túnez}}. V tem primeru se isto ime uporablja tako za državo kot za mesto, tako kot pri arabskem {{lang|ar|تونس|rtl=yes}}, in le po kontekstu je mogoče opaziti razliko. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Tunizije}} === Antika === {{glavni|Kapzijska kultura|Antična Kartagina}} Kmetijske metode so dosegle dolino [[Nil]]a iz območja [[rodovitni polmesec|rodovitnega polmeseca]] okoli leta 5000 pr. n. št. in se razširile v [[Magreb]] okoli leta 4000 pr. n. št. Kmetijske skupnosti na vlažnih obalnih ravnicah osrednje Tunizije so bile takrat predniki današnjih berberskih plemen. [[File:Carthaginianempire.PNG|left|thumb|upright=1.2|Kartažanske odvisnosti in protektorati med [[punske vojne|punskimi vojnami]]]] V antiki so verjeli, da so Afriko prvotno naseljevali Getulci in Libijci, oba nomadski ljudstvi. Po besedah ​​rimskega zgodovinarja [[Salustij]]a je polbog Herkul umrl v Španiji, njegova večjezična vzhodna vojska pa je ostala, da se naseli v deželi, nekateri pa so se [[Migracija ljudi|preselili]] v Afriko. [[Perzijci]] so odšli na zahod in se poročili z Getulci ter postali Numidijci. Medijci so se naselili in bili znani kot Mauri, kasneje Mavri.<ref>Banjamin Isaac, ''The Invention of Racism in Classical Antiquity'', Princeton University Press, 2013 p.147</ref> [[Numidijci]] in [[Mavri]] so pripadali rasi, iz katere izvirajo [[Berberi]]. Prevedeni pomen besede ''Numidian'' je nomad in ljudje so bili dejansko polnomadski vse do vladavine Masinisse iz plemena Massyli.<ref>{{cite web |url=http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331154523/http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-date=31 March 2012 |title=Carthage and the Numidians |publisher=Hannibalbarca.webspace.virginmedia.com |access-date=28 October 2011}}</ref><ref>{{cite web |url=http://fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |title=Numidians (DBA II/40) and Moors (DBA II/57) |publisher=Fanaticus.org |date=12 December 2001 |access-date=28 October 2011 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927024947/http://www.fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |archive-date=27 September 2011}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/422426/Numidia |title=Numidia (ancient region, Africa) |encyclopedia=Britannica Online Encyclopedia |access-date=28 October 2011}}</ref> Na začetku zapisane zgodovine so Tunizijo naseljevala berberska plemena. Njeno obalo so [[Feničani]] naselili že v 12. stoletju pred našim štetjem (Bizerte, Utica). Mesto [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] so Feničani ustanovili v 9. stoletju pred našim štetjem. Legenda pravi, da je [[Didona]] iz Tira, ki je danes v [[Libanon]]u, mesto ustanovila leta 814 pred našim štetjem, kot ga je pripovedoval grški pisatelj Timaj iz Tauromeniuma. Naseljenci Kartagine so svojo kulturo in vero prinesli iz [[Fenicija|Fenicije]], ki je danes v Libanonu in sosednjih območij. [[File:Mommsen p265.jpg|thumb|upright|Kip kartažanskega generala [[Hanibal]]a Barce]] Po seriji vojn z grškimi mestnimi državami Sicilije v 5. stoletju pred našim štetjem se je Kartagina povzpela na oblast in sčasoma postala prevladujoča civilizacija v zahodnem Sredozemlju. Kartažani so častili panteon bližnjevzhodnih bogov, vključno z [[Baal]]om in [[Tanit]]o. Tanitin simbol, preprosta ženska figura z iztegnjenimi rokami in dolgo obleko, je priljubljena ikona, ki jo najdemo na starodavnih najdiščih. Ustanovitelji Kartagine so ustanovili tudi Tofet, ki je bil v rimskih časih spremenjen. Kartažanska invazija na Italijo pod vodstvom [[Hanibal]]a med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]], eno od serije vojn z Rimom, je skoraj ohromila vzpon rimske moči. Po koncu druge punske vojne leta 202 pr. n. št. je Kartagina še 50 let delovala kot odvisna država [[Rimska republika|Rimske republike]].<ref>[[Appian]]. [https://www.livius.org/sources/content/appian/appian-the-punic-wars/ ''The Punic<!-- Foreign? --> Wars'']. livius.org</ref> [[File:Temple du Capitole (Dougga).JPG|thumb|upright|left|Ruševine templja iz 2. stoletja v Douggi, enem od devetih območij svetovne dediščine v Tuniziji]] Po [[Obleganje Kartagine|obleganju Kartagini]], ki se je začela leta 149 pr. n. št. med [[tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]], je Rim leta 146 pr. n. št. osvojil Kartagino. Po osvojitvi so Rimljani Kartagino preimenovali v ''Afriko'' in jo vključili kot [[Afrika (rimska provinca)|provinco]]. Berberski škof Donat Magnus je bil ustanovitelj krščanske skupine, znane kot [[Donatizem|donatisti]].<ref>{{Cite encyclopedia | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/169009/Donatist | title = Donatist | encyclopedia = Encyclopædia Britannica}}</ref> V 5. in 6. stoletju (od 430 do 533 n. št.) so germanski Vandali napadli in vladali kraljestvu v severozahodni Afriki, ki je vključevalo današnji [[Tripoli]]. Regijo so v letih 533–534 n. št., med vladavino cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]], zlahka ponovno osvojili vzhodni Rimljani pod vodstvom generala [[Belizar]]ja,<ref>Bury, John Bagnell (1958) ''History of the Later Roman Empire from the Death of Theodosius I. to the Death of Justinian'', Part 2, Courier Corporation. pp.124–148</ref> kar je pomenilo začetek 165-letne dobe bizantinske vladavine. === Srednji vek === [[File:Statue de Okba ibn Nafi al Fihri en Algérie.jpg|thumb|upright|Uqba ibn Nafi je konec 7. stoletja vodil omajadsko osvajanje Tunizije]] Nekje med drugo polovico 7. stoletja in začetkom 8. stoletja so v regiji potekala arabska muslimanska osvajanja. Ustanovili so prvo islamsko mesto v severozahodni Afriki, [[Kairouan]]. Tam je bila leta 670 n. št. zgrajena mošeja Uqba ali [[Velika mošeja v Kairouanu]].<ref>{{cite book|last1=Davidson |first1=Linda Kay |last2=Gitlitz |first2=David Martin |title=Pilgrimage: From the Ganges to Graceland: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=YVYkrNhPMQkC&pg=PA302|date=2002|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-004-8|page=302}}</ref> Ta mošeja je najstarejše in najprestižnejše svetišče na muslimanskem Zahodu z najstarejšim stoječim [[minaret]]om na svetu;<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=Historic Cities of the Islamic World|url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&pg=PA264|year=2007|publisher=Brill|isbn=978-90-04-15388-2|page=264}}</ref> velja tudi za mojstrovino islamske umetnosti in arhitekture. V tem času se je začela arabska migracija v Magreb. Regija je bila v celoti zavzeta leta 695, leta 697 jo je ponovno zavzelo [[Bizantinsko cesarstvo]], a jo je leta 698 trajno izgubilo. Prehod iz latinsko govoreče krščanske berberske družbe v muslimansko in večinoma arabsko govorečo družbo je trajal več kot 400 let (enakovreden proces v Egiptu in rodovitnem polmesecu je trajal 600 let) in je povzročil dokončno izginotje [[krščanstvo|krščanstva]] in [[latinščina|latinščine]] v 12. ali 13. stoletju. Večina prebivalstva ni bila muslimanska do precej poznega 9. stoletja; velika večina je bila v 10. stoletju. Tudi nekateri tunizijski kristjani so se izselili; nekateri bogatejši člani družbe so to storili po osvojitvi leta 698, druge pa so normanski vladarji sprejeli na Sicilijo ali v Italijo v 11. in 12. stoletju – logična destinacija zaradi 1200 let trajajoče tesne povezave med regijama.<ref>Jonathan Conant (2012). ''Staying Roman, Conquest and Identity in Africa and the Mediterranean, 439–700''. Cambridge University Press. pp. 358–378. {{ISBN|978-1-107-53072-0}}</ref> Arabski guvernerji Tunisa so ustanovili dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Tuniziji, [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in vzhodni [[Alžirija|Alžiriji]] od 800 do 909. Tunizija je cvetela pod arabsko oblastjo, ko so bili zgrajeni obsežni sistemi za oskrbo mest z vodo za gospodinjstva in namakanje, kar je spodbujalo kmetijstvo (zlasti pridelavo oljk).<ref name="lapidus">{{cite book|last=Lapidus|first=Ira M.|title=A History of Islamic Societies|url=https://books.google.com/books?id=I3mVUEzm8xMC&pg=302|date= 2002|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-77933-3|pages=302–303}}</ref><ref name="tunisia-lp">{{cite book | last1 = Ham | first1 = Anthony | last2 = Hole | first2 = Abigail | last3 = Willett | first3 = David. | title = Tunisia | publisher = Lonely Planet | year = 2004 | edition = 3rd | page = 65 | isbn = 978-1-74104-189-7}}</ref> Ta blaginja je omogočala razkošno dvorno življenje in jo je zaznamovala gradnja novih palačnih mest, kot sta al-Abbasiya (809) in Raq Adda (877). [[File:Panorama of the courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|left|upright=1.25|Kupole Velike mošeje v Kairouanu. Ustanovljena je bila leta 670, v sedanji obliki pa večinoma izvira iz obdobja Aglabidov (9. stoletje)]] Po osvojitvi [[Kairo|Kaira]] so [[Fatimidi]] Tunizijo in dele vzhodne Alžirije prepustili lokalnim Ziridom (972–1148).<ref name="stearns">{{cite book | last1 = Stearns | first1 = Peter N. | last2 = Leonard Langer | first2 = William | title = The Encyclopedia of World History: Ancient, Medieval, and Modern, Chronologically Arranged | publisher = Houghton Mifflin Harcourt | year = 2001 | edition = 6th | pages = 129–131 | isbn = 978-0-395-65237-4}}</ref> Ziridska Tunizija je cvetela na številnih področjih: kmetijstvo, industrija, trgovina ter versko in posvetno izobraževanje. Upravljanje poznejših ziridskih emirjev je bilo zanemarljivo, politična nestabilnost pa je bila povezana z upadom tunizijske trgovine in kmetijstva.<ref name="islamic-dynasties">{{cite book | last = Singh | first = Nagendra Kr | title = International encyclopaedia of islamic dynasties | volume = 4: A Continuing Series | publisher = Anmol | year = 2000 | pages = 105–112 | isbn = 978-81-261-0403-1}}</ref><ref name="history-of-africa">{{cite book | title = General history of Africa | publisher = James Currey Publishers | pages = 171–173 | isbn = 978-0-85255-093-9 |last1=Ki-Zerbo |first1=J. |last2=Mokhtar |first2=G. |last3=Boahen |first3=A. Adu |last4=Hrbek |first4=I. | year = 1992 }}</ref> Plenjenje tunizijskih pohodov s strani [[Banu Hilal]], bojevitega arabskega plemena, ki so ga egiptovski Fatimidi spodbudili k zavzetju severozahodne Afrike, je podeželsko in mestno gospodarstvo v regiji še bolj upadlo. Posledično je regija doživela hitro urbanizacijo, saj so lakote izpraznile podeželje, industrija pa se je preusmerila iz kmetijstva v manufakture. Arabski zgodovinar Ibn Khaldun je zapisal, da so zemljišča, ki so jih opustošili osvajalci Banu Hilal, postala popolnoma sušna puščava.<ref>{{cite web|url=http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |title=Populations Crises and Population Cycles, Claire Russell and W.M.S. Russell |publisher=Galtoninstitute.org.uk |access-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130527170154/http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |archive-date=27 May 2013 }}</ref> Glavna tunizijska mesta so v 12. stoletju osvojili [[Normani]] na Siciliji pod Afriškim kraljestvom, vendar so bili po osvojitvi Tunizije s strani [[Almohadi|Almohadov]] v letih 1159–1160 Normani evakuirani na Sicilijo. Skupnosti tunizijskih kristjanov so v Nefzaoui še obstajale do 14. stoletja.<ref name="hrbek">{{cite book |last1=Hrbek |first1=Ivan |title=Africa from the Seventh to the Eleventh Century |date=1992 |publisher=UNESCO. International Scientific Committee for the Drafting of a General History of Africa. J. Currey |isbn=0-85255-093-6 |page=34 |url=https://books.google.com/books?id=qDFcD0BuekQC&pg=PA34}}</ref> Almohadi so sprva vladali Tuniziji prek guvernerja, običajno bližnjega sorodnika kalifa. Kljub ugledu novih gospodarjev je bila država še vedno neukrotljiva, z nenehnimi izgredi in boji med meščani ter potujočimi Arabci in Turki, pri čemer so bili slednji podložniki muslimanskega armenskega pustolovca Karakuša. Tunizijo so med letoma 1182 in 1183 ter ponovno med letoma 1184 in 1187 zasedli [[Ajubidi]].<ref>{{cite journal|doi=10.3989/alqantara.2013.010|title=Saladin and the Ayyubid Campaigns in the Maghrib|journal=Al-Qanṭara|volume=34|issue=2|pages=267–295|year=2013|last1=Baadj|first1=Amar|doi-access=free | issn = 0211-3589}}</ref> Največja grožnja almohadski vladavini v Tuniziji so bili Banu Ganija, sorodniki Almoravidov, ki so iz svojega oporišča na [[Majorka|Majorki]] poskušali obnoviti almoravidsko oblast nad Magrebom. Okoli leta 1200 jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotno Tunizijo, dokler jih leta 1207 niso uničile almohadske čete. Po tem uspehu so Almohadi za guvernerja Tunizije postavili Walida Abu Hafsa. Tunizija je ostala del almohadske države do leta 1230, ko se je sin Abu Hafsa razglasil za neodvisnega. Med vladavino dinastije [[Hafsidi|Hafsidov]] so bili iz njihove prestolnice Tunisa vzpostavljeni plodni trgovinski odnosi z več krščanskimi sredozemskimi državami.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first= Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual|url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA46 |year=2004 |publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0-7486-2137-8|page=46}}</ref> Konec 16. stoletja je obala postala piratska trdnjava. === Osmanska Tunizija === [[File:Frans Hogenberg battle of Tunis.jpg|left|thumb|Osvojitev Tunisa s strani Karla V. in osvoboditev krščanskih galejskih sužnjev leta 1535]] V zadnjih letih dinastije Hafsidov je Španija zavzela številna obalna mesta, vendar jih je [[Osmansko cesarstvo]] ponovno zavzelo. Prva osmanska osvojitev Tunisa se je zgodila leta 1534 pod poveljstvom [[Hajredin Barbarosa|Hajredina Barbarosse]] paše, mlajšega brata Oruča Reisa, ki je bil ''[[kapudan paša]]'' osmanske flote med vladavino [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Vendar pa so Osmani šele po končni osmanski ponovni osvojitvi Tunisa od Španije leta 1574 pod kapudan pašo Uluč Ali Reisom trajno pridobili nekdanji hafsidski Tunis in ga obdržali do francoske osvojitve Tunizije leta 1881. Sprva pod turško oblastjo iz Alžira je Osmanska porta kmalu za Tunis neposredno imenovala guvernerja, imenovanega paša, ki so ga podpirale janičarske sile. Kmalu pa je Tunizija dejansko postala avtonomna provinca pod lokalnim [[beg|begom]]. Pod turškimi guvernerji, begi, je Tunizija dosegla praktično neodvisnost. Dinastija [[Huseinidi|begov Husein]], ustanovljena leta 1705, je trajala do leta 1957.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual |url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA55|year=2004 |publisher=Edinburgh University Press |isbn=978-0-7486-2137-8 |page=55}}</ref> Ta razvoj statusa je Alžir občasno neuspešno izpodbijal. V tem obdobju so bili upravni sveti, ki so nadzorovali Tunizijo, večinoma sestavljeni iz tuje elite, ki je še naprej vodila državne posle v turškem jeziku. [[File:St Louis Cathedral - Carthage - Tunisia - 1899.jpg|thumb|Stolnica sv. Ludvika, Kartagina, Tunizija, 1899]] Napade na evropsko ladjevje so izvajali gusarji, predvsem iz Alžira, pa tudi iz Tunisa in Tripolija, a po dolgem obdobju upadanja napadov je naraščajoča moč evropskih držav končno prisilila k njihovemu koncu. Epidemije [[kuga|kuge]] so Tunizijo pustošile v letih 1784–1785, 1796–1797 in 1818–1820.<ref>{{cite book|last=Panzac |first= Daniel |title=Barbary Corsairs: The End of a Legend, 1800–1820|url=https://books.google.com/books?id=_dyeFP5Hyc4C&pg=PA309|year=2005|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-12594-0|page=309}}</ref> V 19. stoletju so se tunizijski vladarji zavedali nenehnih prizadevanj za politične in socialne reforme v osmanski prestolnici. Tuniški beg je nato, po lastni presoji, a pod vplivom turškega zgleda, poskušal izvesti modernizacijsko reformo institucij in gospodarstva.<ref name="Clancy-Smith1997">{{cite book|last=Clancy-Smith |first= Julia A. |title=Rebel and Saint: Muslim Notables, Populist Protest, Colonial Encounters (Algeria and Tunisia, 1800–1904) |url=https://books.google.com/books?id=ApCtcGPHOxIC&pg=PA157 |year=1997 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-92037-8 |page=157}}</ref> Tunizijski mednarodni dolg je postal neobvladljiv. To je bil razlog ali pretveza, da so francoske sile leta 1881 vzpostavile protektorat.<ref>{{Cite web |last=Toussaint |first=Eric |date=2016-06-13 |title=Debt: how France appropriated Tunisia |url=https://www.cadtm.org/Debt-how-France-appropriated |access-date=2025-09-23 |website=CADTM |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Modern History of the Arab Countries by Vladimir Borisovich Lutsky 1969 |url=https://www.marxists.org/subject/arab-world/lutsky/ch21.htm |access-date=2025-09-23 |website=www.marxists.org}}</ref> === Francoski protektorat Tunizija (1881–1956) === {{glavni|Francoski protektorat Tunizija}} [[File:A Churchill tank and other vehicles parade through Tunis, 8 May 1943. NA2880.jpg|thumb|upright=0.95|Britanski tanki se premikajo skozi Tunis po tem, ko je bilo mesto vzeto iz rok [[sile osi|sil osi]], 8. maja 1943]] Leta 1869 je Tunizija razglasila bankrot in mednarodna finančna komisija je prevzela nadzor nad njenim gospodarstvom. Leta 1881 so Francozi pod pretvezo tunizijskega vdora v Alžirijo napadli z vojsko približno 36.000 mož in prisilili tuniškega bega Muhameda III. as-Sadika, da se strinja s pogoji Bardske pogodbe iz leta 1881.<ref>{{cite book|last=Gearon |first= Eamonn |title=The Sahara: A Cultural History |url=https://books.google.com/books?id=TKh_21ZERH4C&pg=PA117 |year=2011 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-986195-8 |page=117}}</ref> S to pogodbo je Tunizija uradno postala francoski protektorat, kljub nasprotovanju Italije. Evropska naselja v državi so bila aktivno spodbujana; število francoskih kolonistov se je povečalo s 34.000 leta 1906 na 144.000 leta 1945. Leta 1910 je bilo v Tuniziji tudi 105.000 Italijanov.<ref>{{cite book|author=Ion Smeaton Munro|title=Through fascism to world power: a history of the revolution in Italy|year=1933|publisher=A. Maclehose & co.|page=221}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je protektorat Tunizije nadzorovala kolaboracionistična vichyjska vlada v metropolitanski Franciji. Antisemitski statut o Judih, ki ga je sprejela vichyjska vlada, je bil izveden tudi v severozahodni Afriki, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, in na drugih čezmorskih francoskih ozemljih. Tako je bilo preganjanje in umor Judov med letoma 1940 in 1943 del holokavsta v Franciji. Od novembra 1942 do maja 1943 je bila Tunizija, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, pod nemško okupacijo. Poveljnik SS Walter Rauff je tam še naprej izvajal »končno rešitev«. Od leta 1942 do 1943 je bila Tunizija prizorišče tunizijske kampanje, vrste bitk med silami osi in zavezniki. Bitka se je začela z začetnim uspehom nemških in italijanskih sil, vendar sta ogromna oskrba in številčna premoč zaveznikov privedli do predaje sil osi 13. maja 1943.<ref>{{cite book|first=Gordon|last=Williamson|author-link=Gordon Williamson (writer)|title=Afrikakorps 1941–43|url=https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|year= 1991|publisher=Osprey |isbn=978-1-85532-130-4|page=24|archive-url=http://web.archive.org/web/20140101065726/https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|archive-date=2014-01-01}}</ref><ref>{{cite book|last=Palmer |first=Michael A. |title=The German Wars: A Concise History, 1859–1945|url=https://books.google.com/books?id=4eHKE9NIwbMC&pg=PA199|year=2010|publisher=Zenith Imprint|isbn=978-0-7603-3780-6|page=199}}</ref> Šestmesečna kampanja za osvoboditev Tunizije izpod okupacije osi je pomenila konec vojne v Afriki. === Boj za neodvisnost (1943–1956) === Po osvoboditvi Tunizije izpod Nemcev so Francozi ponovno prevzeli nadzor nad vlado in ponovno prepovedali sodelovanje v nacionalistični stranki. Moncefa Bega, ki je bil priljubljen med Tunizijci, so Francozi odstavili. Francozi so trdili, da je bila njegova odstranitev posledica njegovega naklonjenosti državam osi med nemško okupacijo, vendar je pravi razlog predmet razprave.<ref name=":02">{{Cite journal |last=Rivlin |first=Benjamin |date=1952 |title=The Tunisian Nationalist Movement: Four Decades of Evolution |journal=Middle East Journal |volume=6 |issue=2 |pages=167–193 |jstor=4322381 |issn=0026-3141}}</ref> Leta 1945 je tunizijski nacionalist [[Habib Bourguiba]], potem ko je pobegnil francoskemu nadzoru, prispel v Kairo. Medtem ko je bil tam, je lahko navezal stik z Arabsko ligo. Kasneje leta 1946 se je po potovanju v druge države Bližnjega vzhoda odpravil v Združene države Amerike, da bi govoril tako z Združenimi narodi na njihovem sedežu v ​​Lake Success kot z uradniki ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu D.C., kjer je zagovarjal tunizijske nacionaliste. Kot del povojne Tunizije je bila ustanovljena nova vsetunizijska delavska organizacija, ''Union Générale des Travailleurs'' (UGTT). To je bila ena od močnejših komponent nacionalistične skupine Neo-Destour.<ref name=":02" /> Habib Bourguiba se je 13. septembra 1949 odpravil v Združene države.<ref name=":12">{{Cite journal |last=Houssi |first=Leila El |date=2017 |title=The History and Evolution of Independence Movements in Tunisia |journal=Oriente Moderno |volume=97 |issue=1 |pages=67–88 |doi=10.1163/22138617-12340139 |jstor=48572291 |issn=0030-5472}}</ref> Udeležil se je srečanja Ameriške federacije dela v San Franciscu v Kaliforniji. Francozi so nasprotovali njegovi prisotnosti tam, ZDA pa so se bale političnih sprememb v Severni Afriki zaradi grozeče prisotnosti morebitne komunistične širitve Sovjetske zveze. Bourguiba je še naprej prosil tuje voditelje, ko je 6. novembra 1951 odpotoval v Italijo. Med njegovimi stiki so bili Alberto Mellini Ponce De León, Mario Toscano in Licinio Vestri. De León je bil Bourguibin stari prijatelj, ki mu je pomagal osvoboditi ga iz nemškega ujetništva, Toscano je bil vodja Ufficio Studi e Documentazione na ministrstvu za zunanje zadeve, Vestri pa afrikanistični učenjak. Kljub njegovim najboljšim prizadevanjem so Italijani ostali nevtralni, saj niso želeli uničiti odnosov z zaveznico Nata Francijo, niti niso želeli ovirati nobene možnosti prihodnjih odnosov s Tunizijo, saj je bila ta ključni del Sredozemlja.<ref name=":12" /> Francoski generalni rezident v Tuniziji, Jean de Hautecloque, je 25. avgusta 1953 zapustil Tunis in odšel v Pariz, kjer ga je zamenjal Pierre Voizard.<ref name=":2">{{Cite journal |last=Levy |first=Henry L. |date=1955 |title=TUNISIA |journal=The American Jewish Year Book |volume=56 |pages=435–445 |jstor=23604900 |issn=0065-8987}}</ref> Voizard je bil prej francoski minister v Monaku. Mesec dni po prihodu v Tunis 26. septembra 1953 je Voizard uvedel številne spremembe za ublažitev napetosti v Tuniziji. Odpravil je cenzuro tiska in osvobodil več političnih zapornikov. Prav tako je obnovil polna pooblastila civilnih oblasti in razglasil obsedno stanje v Sahelu. 26. januarja 1954 je Voizard v Parizu na srečanju ''Cercle Republicain d'outre Mer'' napovedal, da bodo kmalu uvedene nove reforme v prid podelitvi večje suverenosti Tunizijcem, hkrati pa bodo zavarovani interesi Francozov in francoskih državljanov v Tuniziji. Skupina Neo-Destour ni bila naklonjena tem reformam, če sama ni bila vključena v njihovo ustvarjanje. Zahtevali so tudi izpustitev Bourguibe, ki je bil zaprt na otoku Galete. === Po osamosvojitvi (1956–2011) === [[File:Habib Bourguiba portrait4.jpg|thumb|left|Habib Bourguiba je bil prvi predsednik Tunizije od leta 1957 do 1987|192x192px]] Tunizija je dosegla neodvisnost od Francije 20. marca 1956 s Habibom Bourguibo kot predsednikom vlade.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-14107720|title=Tunisia profile|date=2017-11-01|work=BBC News|access-date=2020-04-05|language=en-GB}}</ref> 20. marec se vsako leto praznuje kot tunizijski dan neodvisnosti. Leto kasneje je bila Tunizija razglašena za republiko, Bourguiba pa je bil prvi predsednik.<ref name = BBC>{{cite news | title = Habib Bourguiba: Father of Tunisia | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/obituaries/703907.stm | publisher = BBC | date = 6 April 2000}}</ref> Od osamosvojitve leta 1956 do revolucije leta 2011 sta bila vlada in Ustavni demokratični zbor (RCD), prej Neo Destour in Socialistična Destourian stranka, dejansko eno. Po poročilu ''Amnesty International'' je ''The Guardian'' Tunizijo označil za »eno najsodobnejših, a represivnih držav v arabskem svetu«.<ref>{{cite news|last=Black |first= Ian |url=https://www.theguardian.com/world/2010/jul/13/amnesty-criticises-tunisia-human-rights |title=Amnesty International censures Tunisia over human rights |work=The Guardian |date= 13 July 2010|access-date=19 January 2013 |location=London}}</ref> 12. maja 1964 je Tunizija nacionalizirala tuja kmetijska zemljišča.] Takoj zatem je Francija odpovedala vso finančno pomoč državi, ki naj bi znašala več kot 40 milijonov dolarjev. To je privedlo do tega, da je tunizijska državna skupščina sprejela zakon, ki je od vseh prebivalcev države zahteval, da se sorazmerno s svojim dohodkom naročijo na »ljudsko posojilo«.<ref name=":1">{{Cite news |date=23 May 1964 |title=Tunisia Will Seek Loan From Public |work=[[The New York Times]] |url=https://www.proquest.com/docview/115791987|id={{ProQuest|115791987}} }}</ref> Od leta 1977 do 2005 je bila Tunizija snemalna lokacija za pet filmov filmske franšize ''Vojna zvezd''. Leta 1982 je Tunizija postala središče [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinske osvobodilne organizacije]] s sedežem v prestolnici Tunis. 1. oktobra 1985 so izraelske zračne sile bombardirale sedež PLO, pri čemer je umrlo najmanj 60 ljudi.<ref name=":22">{{Cite news |last1=Prial |first1=Frank J. |date=October 3, 1985 |title=Tunisia's Leader Bitter at the U.S. |url=https://www.nytimes.com/1985/10/03/world/tunisia-s-leader-bitter-at-the-us.html |newspaper=The New York Times}}</ref> [[File:Zine El Abidine Ben Ali.jpg|thumb|Zine El Abidine Ben Ali, predsednik Tunizije od leta 1987 do 2011|209x209px]] Novembra 1987 so zdravniki Bourguibo razglasili za nesposobnega za vladanje in v nekrvavem državnem udaru je premier [[Zine El Abidine Ben Ali]] prevzel predsedniški položaj v skladu s 57. členom tunizijske ustave. Obletnica Ben Alijevega nasledstva, 7. november, se je praznovala kot državni praznik. Vsakih pet let je bil dosledno ponovno izvoljen z ogromno večino (precej več kot 80 odstotkov glasov), nazadnje 25. oktobra 2009,<ref>{{cite web|last=Vely |first= Yannick |url=http://www.parismatch.com/Actu/International/Ben-Ali-tunisie-election-143751 |title=Ben Ali, sans discussion |publisher=ParisMatch.com |date=23 November 2009 |access-date=2 May 2010}}</ref> dokler ni januarja 2011 zaradi ljudskih nemirov pobegnil iz države. Ben Ali in njegova družina so bili obtoženi korupcije in plenjenja državnega denarja. Gospodarska liberalizacija je ponudila nadaljnje priložnosti za finančno slabo upravljanje, medtem ko so koruptivni člani družine Trabelsi, predvsem v primerih Imeda Trabelsija in Belhassena Trabelsija, nadzorovali velik del poslovnega sektorja v državi. Prva dama Leila Ben Ali je bila opisana kot »nesramna nakupoholičarka«, ki je državno letalo uporabljala za pogosta neuradna potovanja v evropske modne prestolnice. Tunizija je zavrnila francosko zahtevo za izročitev dveh predsednikovih nečakov z Leiline strani, ki ju je francoski državni tožilec obtožil kraje dveh megajaht iz francoske marine.<ref>{{cite web|url=http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|title=Ajaccio – Un trafic de yachts entre la France et la Tunisie en procès|date=30 September 2009|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303204309/http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|archive-date=3 March 2016}}</ref> Po poročanju ''Le Monda'' naj bi Ben Alijev zet sčasoma prevzel oblast v državi. Neodvisne skupine za človekove pravice, kot so Amnesty International, Freedom House in Protection International, so dokumentirale, da se temeljne človekove in politične pravice niso spoštovale. Režim je na vse mogoče načine oviral delo lokalnih organizacij za človekove pravice. Leta 2008 se je Tunizija po svobodi tiska uvrstila na 143. mesto od 173. === Po revoluciji (od leta 2011) === {{glavni|Tunizijska revolucija}} [[File:Tunisia Unrest - VOA - Tunis 14 Jan 2011 (2).jpg|thumb|242x242px|left|Tunis 14. januarja 2011 med tunizijsko revolucijo]] Tunizijska revolucija<ref>{{cite web|author=Yasmine Ryan |url=http://english.aljazeera.net/indepth/features/2011/01/2011126121815985483.html |title=How Tunisia's revolution began |publisher=Al Jazeera English |date=26 January 2011 |access-date=13 February 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.alarabiya.net/articles/2011/01/15/133592.html |title=Wikileaks might have triggered Tunis' revolution |work=Alarabiya |date=15 January 2011|access-date=13 February 2011}}</ref> je bila intenzivna kampanja civilnega odpora, ki so jo sprožili visoka brezposelnost, inflacija cen hrane, korupcija,[107] pomanjkanje svobode govora in drugih političnih svoboščin ter slabe življenjske razmere. Sindikati naj bi bili sestavni del protestov.[109] Protesti so navdihnili arabsko pomlad, val podobnih dejanj po vsem arabskem svetu. Katalizator za množične demonstracije je bila smrt Mohameda Bouazizija, 26-letnega tunizijskega uličnega prodajalca, ki se je 17. decembra 2010 zažgal v znak protesta proti zaplembi njegovega blaga in ponižanju, ki mu ga je povzročila občinska uradnica Faida Hamdy. Jeza in nasilje sta se stopnjevala po Bouazizijevi smrti 4. januarja 2011, kar je dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Ben Alija na koncu pripeljalo do odstopitve in bega iz države 14. januarja 2011, po 23 letih na oblasti.<ref>{{Cite book|title=The power and the people: paths of resistance in the Middle East|first=Charles|last=Tripp|date=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-80965-8|location=New York|oclc=780063882}}</ref> Protesti za prepoved vladajoče stranke in izselitev vseh njenih članov iz prehodne vlade, ki jo je oblikoval Mohammed Ghannouchi, so se nadaljevali. Nova vlada je sčasoma popustila zahtevam. Tuniško sodišče je prepovedalo nekdanjo vladajočo stranko RCD in zaseglo vsa njena sredstva. Z odlokom ministra za notranje zadeve je bila prepovedana »politična policija«, posebne enote, ki so bile uporabljene za ustrahovanje in preganjanje političnih aktivistov. 3. marca 2011 je začasni predsednik napovedal, da bodo volitve v ustavodajno skupščino potekale 24. julija 2011.] 9. junija 2011 je premier napovedal, da bodo volitve prestavljene na 23. oktober 2011. Mednarodni in notranji opazovalci so volitve razglasili za svobodne in poštene. Gibanje Ennahda, ki je bilo prej prepovedano pod režimom Ben Alija, je na volitvah izšlo kot največja stranka z 89 sedeži od skupno 217. 12. decembra 2011 je bil za predsednika izvoljen nekdanji disident in veteran aktivist za človekove pravice Moncef Marzouki. Marca 2012 je Ennahda izjavila, da ne bo podprla, da bi šeriatsko pravo postalo glavni vir zakonodaje v novi ustavi, s čimer bi ohranila sekularno naravo države. Stališče Ennahde do tega vprašanja so kritizirali trdi islamisti, ki so si želeli stroge šeriatske pravice, vendar so ga sekularne stranke pozdravile. 6. februarja 2013 je bil umorjen Chokri Belaid, vodja levičarske opozicije in vidni kritik Ennahde. Leta 2014 je predsednik Moncef Marzouki ustanovil tunizijsko Komisijo za resnico in dostojanstvo kot ključni del ustvarjanja nacionalne sprave. Tunizijo sta leta 2015 prizadela dva teroristična napada na tuje turiste, najprej v Narodnem muzeju Bardo, nato pa na plaži Sousse 38 ljudi. Tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je oktobra izredne razmere podaljšal za nadaljnje tri mesece. [[Tunizijska četverica za dialog]] je leta 2015 prejel [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] za svoje delo pri vzpostavljanju mirnega in pluralističnega političnega reda v Tuniziji.<ref>"The Nobel Peace Prize 2015". Nobel Foundation. Retrieved 15 December 2016.</ref> Prvi demokratično izvoljeni tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je umrl julija 2019.<ref>{{cite news |title=Tunisian President Beji Caid Essebsi dies aged 92 |url=https://www.france24.com/en/20190725-tunisia-president-essebsi-dies-aged-92 |work=France 24 |date=25 July 2019 |language=en}}</ref> Po njem je Kais Saied postal tunizijski predsednik po prepričljivi zmagi na tunizijskih predsedniških volitvah oktobra 2019. 23. oktobra 2019 je Saied prisegel kot novi tunizijski predsednik. Februarja 2022 sta Tunizija in Mednarodni denarni sklad izvedla predhodna pogajanja v upanju, da bi zagotovila večmilijardno reševanje gospodarstva, ki ga pestijo recesija, javni dolg, inflacija in brezposelnost.<ref>{{cite news |title=Tunisia's talks with the IMF: What's at stake? |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/18/tunisias-talks-with-the-imf-whats-at-stake |access-date=20 February 2022 |work=Al Jazeera |agency=AFP |date=18 February 2022}}</ref> 6. oktobra 2024 je predsednik Kais Saied na predsedniških volitvah z 28,8-odstotno udeležbo osvojil drugi mandat z več kot 90 % glasov. Pet političnih strank je ljudi pozvalo k bojkotu volitev.<ref>{{cite news |title=Tunisia election: Kais Saied secures second term with 91% of votes |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx25ree1g18o |work=www.bbc.com}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Tunizije}} [[Slika:Ts-map.gif|sličica|139px|Zemljevid Tunizije]] Tunizija leži na sredozemski obali severozahodne Afrike, na pol poti med Atlantskim oceanom in delto Nila. Na zahodu (965 km) in jugozahodu meji na Alžirijo, na jugovzhodu pa na Libijo (459 km). Leži med 30° in 38° severne zemljepisne širine ter 7° in 12° vzhodne zemljepisne dolžine. Nenaden južni zavoj sredozemske obale v severni Tuniziji daje državi dve značilni sredozemski obali, na severu od zahoda proti vzhodu in na vzhodu od severa proti jugu. Čeprav je Tunizija relativno majhna, ima zaradi svoje lege od severa proti jugu veliko okoljsko raznolikost. Njeno raztezanje od vzhoda proti zahodu je omejeno. Razlike v Tuniziji, tako kot v preostalem Magrebu, so v veliki meri okoljske razlike od severa proti jugu, ki jih določa močno zmanjšanje padavin proti jugu od katere koli točke. Hrbtni del, vzhodni podaljšek [[Atlas (gorovje)|gorovja Atlas]], poteka čez Tunizijo v severovzhodni smeri od alžirske meje na zahodu do [[Polotok Bon|polotoka Cape Bon]] na vzhodu. Severno od Dorsala je [[Telski Atlas]], regija, za katerega so značilni nizki, valoviti hribi in ravnine, ki so spet podaljšek gora na zahodu v Alžiriji. V Khroumerieju, severozahodnem vogalu tunizijskega Tella, nadmorska višina doseže 1050 metrov, pozimi pa tam oddaja sneg. [[Sahel]], širša obalna ravnica vzdolž vzhodne sredozemske obale Tunizije, je med najpomembnejšimi območji gojenja oljk na svetu. V notranjosti od Sahela, med Dorsalom in gorovjem južno od Gafse, se nahajajo stepe. Velik del južne regije je polsušen in puščavski. Tunizija ima obalo dolgo 1148 kilometrov. V pomorskem smislu si država lasti sosednji pas 24 navtičnih milj (44 kilometrov) in teritorialno morje 12 navtičnih milj (22 kilometrov).<ref>{{cite book|last=Ewan W.|first=Anderson|title=International Boundaries: Geopolitical Atlas|url=https://books.google.com/books?id=E7-menNPxREC&pg=PA816|year=2003|publisher=Psychology Press|isbn=978-1-57958-375-0|page=816}}</ref> Mesto [[Tunis]] je zgrajeno na pobočju hriba, ki se spušča do [[Jezero Tunis|Tuniškega jezera]]. Na teh hribih so kraji, kot so Notre-Dame de Tunis, Ras Tabia, La Rabta, La Kasbah, Montfleury in La Manoubia, z nadmorsko višino tik nad 50 metri. Mesto je na križišču ozkega pasu zemlje med jezerom Tunis in Séjoumijem.<ref>{{Cite web|title=Visit Tunis, Tunisia|url=https://visitafrica.site/tunis.html|access-date=2021-04-13|website=visitafrica.site|language=en-GB|archive-date=18 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418193746/https://visitafrica.site/tunis.html}}</ref> [[File:Water_stress,_top_countries_(2022).svg|thumb|Tunizija je bila leta 2022 osemnajsta država z največjim pomanjkanjem vode na svetu]] Podnebje Tunizije je na severu sredozemsko, z blagimi deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Jug države je puščavski. Teren na severu je gorat, ki se proti jugu umakne v vročo, suho osrednjo ravnino. Jug je polsušen in se zliva s [[Sahara|Saharo]]. Na severnem robu Sahare se v črti vzhod-zahod razteza vrsta slanih jezer, znanih kot ''čoti'' ali ''šarti''. Najnižja točka je Chott el Djerid na 17 metrih pod morsko gladino, najvišja pa Jebel ech Chambi na 1544 metrih.<ref>{{cite book|last=Aldosari |first= Ali |title=Middle East, western Asia, and northern Africa |url=https://books.google.com/books?id=j894miuOqc4C&pg=PA1270 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-7571-2|year=2006 |pages=1270–}}</ref> Tunizija je dom petih kopenskih ekoregij: sredozemskih iglavcev in mešanih gozdov, saharskih halofitov, sredozemskih suhih gozdov in step, sredozemskih gozdov in gozdov ter severnosaharskih step in gozdov. === Podnebje === Tunizija leži v [[subtropski pas|subtropskem]] podnebnem pasu, in sicer stika [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]] (širši obalni pas) ter [[subtropsko podnebje|subtropsko]] suho in polsuho podnebje (notranjost). [[Podnebje]] prehaja tako od zmernih sredozemskih razmer na severu proti vročim in suhim pogojem na jugu. V severnem delu države je povprečna januarska [[temperatura]] 9&nbsp;°C, julijska pa 26&nbsp;°C. Na tem območju je [[dež]]evno obdobje razpotegnjeno čez hladen del leta, med oktobrom in majem. Povprečne letne [[padavine]] na severu dosežejo 610 [[milimeter|mm]], značilno pa je veliko letno gibanje stolpca. Puščavski del v Sahari na jugu dobi povprečno 210&nbsp;mm dežja letno. === Naravna bogastva === Temeljno mineralno bogastvo Tunizije je [[nafta]], katere črpališča stojijo tako na kopnem kot na [[morje|morju]]. V 1980-ih so bila odkrita pomembna nova nahajališča. Zraven tega Tunizija izkorišča nahajališča [[fosfati|fosfatov]], [[železo|železove rude]], [[svinec|svinca]], [[cink]]a in [[sol]]i. === Okoljski problemi === Velika težava Tunizije je neurejeno odlaganje strupenih in drugih [[nevarni odpadki|nevarnih odpadkov]], kar predstavlja veliko nevarnost za zdravje okolja. Zaradi majhne količine vode v deželi je prisoten tudi problem čezmernega onesnaževanja slednje. Primanjkuje tudi zalog [[pitna voda|pitne vode]]. Tu so tudi tipični problemi puščavskih držav, kot so [[krčenje gozdov]] in zelenih površin zaradi pašnje, [[erozija prsti]] ter [[dezertifikacija]]. Tunizija je razglasila tri [[narodni park|narodne parke]], kar pomeni le 0,3 odstotka državno zaščitenih površin dežele. Najbolj znan je [[narodni park Ichkeul]] v severni Tuniziji, ki ga zavzema veliko jezero in spremljajoča [[mokrišče|mokrišča]], pribežališče številnih ptic, med njimi rac, gosi in plamencev. Vlada je ratificirala mednarodne okoljske sporazume, ki se nanašajo na ohranjanje [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejevanje [[klimatske spremembe|klimatskih sprememb]] in [[dezertifikacija|dezertifikacije]], ohranjanje [[ogrožene vrste|ogroženih vrst]], spreminjanje okolja, nevarne odpadke, [[onesnaževanje morja]], ladijsko onesnaževanje, varovanje [[ozonski plašč|ozonskega plašča]] in varovanje mokrišč. == Politika in uprava == Tunizija je [[republika]] z močnim [[predsednik|predsedniškim]] sistemom, ki je sicer enostrankarski. === Veje oblasti === [[Predsednik]] [[država|države]] [[Foued Mebazaa]] je po prebegu [[Zine al-Abidine Ben Ali]]ja, ki je bil na svojem položaju od leta 1987, ko je nadomestil prvega predsednika republike [[Habib Bourguiba|Habiba Bourguibo]], predsednika Tunizije (med letoma 1956 in 1987) postal tretji predsednik Tunizije. Vladajoča [[politična stranka|stranka]], [[demokracija|Demokratični]] [[parlament]]arni zbor ([[francoščina|francosko]] ''Rassemblement Constitutionel Démocratique'') je bila edina stranka v državi 25 let. Ta stranka je naslednica [[socializem|Socialistične]] desturske stranke (francosko ''Parti Socialiste Destourien'', [[kratica]] '''PSD'''), ki je Tunizijo pripeljala do suverenosti. Država premore šest legalnih [[Opozicija (politika)|opozicijskih]] strank. Predsedniške volitve potekajo vsakih 5 let. Na njih kandidira edina državna [[stranka]], ki po volitvah imenuje tudi predsednika vlade in njegov kabinet, slednji pa igra pomembno vlogo v državni politiki. Prav tako državni vrh postavlja tudi regionalne [[guverner]]je in administratorje. Volitve potekajo še za krajevne [[župan]]e in krajevne svete. Državno upravo tvori enodomni [[parlament]] (zakonodajno telo) – Dom poslancev (''Chambre des députés'') s 182 članskimi mesti, izmed katerih je 20 odstotkov rezerviranih za opozicijo. Dom poslancev ima vedno večjo funkcijo prostora za državnopolitično razpravo, a zaenkrat še nima velike vloge pri izdajanju [[zakon]]ov – v praksi vedno potrdi predloge [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]] z manjšimi popravki. [[Sodstvo]] je uradno suvereno oblastno telo. Sicer je opaziti visoko stopnjo sodelovanja z vlado, zlasti ko gre za politično usmerjene primere. === Upravna delitev === Tunizija je upravno razdeljena na 24 [[governorat]]ov: {| |width="150"| * Ariana * Béja * Ben Arous * Bizerte * Gabès * Gafsa * Jendouba * Kairouan |width="150"| * Kasserine * Kebili * Kef * Mahdia * Manouba * Medenine * Monastir * Nabeul |width="150"| * Sfax * Sidi * Siliana * Sousse * Tataouine * Tozeur * Tunis * Zaghouan | |} === Oborožene sile === {{glavni|Tunizijske oborožene sile}} Tunizija ima organizirane profesionalne [[oborožene sile]] z okoli 35 tisoč [[vojak]]i. Razdeljena je na [[kopenska vojska|kopensko vojsko]], [[vojna mornarica|vojno mornarico]], [[vojno letalstvo]], [[paramilitarizem|paravojaške]] sile in [[narodna garda|narodno gardo]]. Povprečna starost vojakov je 20 let. Država namenja vojski 1,8 odstotka [[bruto državni proizvod|bruto državnega proizvoda]] (približek za leto 2002). == Gospodarstvo == Tunizija je v procesu razsežnih [[ekonomska reforma|ekonomskih reform]] in [[liberalizacija|liberalizacije]] po desetletjih državnega usmerjanja in deleža v [[gospodarstvo|gospodarstvu]]. Preudarno finančno in gospodarsko načrtovanje pa v zadnjem desetletju povzročata zmerno [[gospodarska rast|gospodarsko rast]]. Tunizijsko gospodarstvo se tradicionalno opira na [[nafta|nafto]], [[fosfat]]e, [[kmetijstvo]] in [[turizem]]. [[Politika]] države je nekoliko zaustavila rast v prvih letih samostojnosti (po letu 1956). 1960-ih so prinesla močno zavrtje razvoja gospodarstva zaradi spodbujanja [[kolektivizacija|kolektivizacije]], zaradi česar je padel tudi letni proizvod kmetijskih dejavnosti. V 1970-ih je prišlo do nekoliko povečane gospodarske rasti zaradi povišanja cen nafte ter fosfatov na svetovnem trgu ter uveljavljanja turizma, a je svojo negativno vlogo pri rasti še vedno igral [[protekcionizem]] in regulacija uvoza. V času samostojnosti je Tunizija prejemala zajetne vsote finančne pomoči od [[Združene države Amerike|ZDA]] ter [[Evropa|evropskih]], pa tudi nekaterih arabskih držav. Danes je sicer še vedno [[država v razvoju]], sodi pa med dežele [[Bruto domači proizvod|s srednjim dohodkom]]. Zaradi precenjenega dinarja (uradna valuta) in rastočega mednarodnega dolga je Tunizija doživela veliko krizo na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja v 1980-ih. Leta 1986 je vlada zato sprejela vrsto ukrepov, med katerimi so strukturno prilagajanje za liberalizacijo trga, zmanjševanje tarif in preusmeritev države v [[tržno gospodarstvo]]. Ta model gospodarske reforme so predlagale in podprle [[mednarodne finančne ustanove]], s tem pa je bila Tunizija deležna dodatnih [[posojilo|posojil]] [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in drugih zahodnih upnikov. Leta 1990 je Tunizija pristopila k [[Sporazum o carinah in trgovanju|Sporazumu o carinah in trgovanju]] ({{langx|en|General Agreement on Tariffs and Trade}}, kratica GATT), kasneje pa se je vključila v [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]] ({{langx|en|World Trade Organization}}, kratica WTO). Leta 1996 je država sklenila sporazum o sodelovanju z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki odpravlja [[carina (dajatev)|carine]] in druge prepreke za [[prosta trgovina|prosto trgovino]], tiče pa se večine dobrin. Na ta način naj bi EU uradno pomagala Tuniziji k hitrejšemu razvoju in pripravi na [[konkurenca|konkurenco]] [[globalni trg|globalnega trga]]. Država je od leta 1987 privatizirala 160 družb v svoji lasti, in sicer v okviru ukrepov reforme 1987. leta. Kljub temu so potrebni resni napori za preprečitev množičnih odpuščanj, čemur velja dodati, da je [[brezposelnost]] že sicer pereč problem v deželi. Uradne statistike govorijo o 15 % [[nezaposlenost|nezaposlene]] delovne sile, dejanska množina pa naj bi bila večja. Izmenjava [[delnica|delnic]] poteka preko državno vodenega Sveta za finančni trg, ki trguje s [[kapital]]om nekaj več kot 50 podjetij. Leta 1993 je tunizijska vlada sprejela zakon, ki dovoljuje in celo privlači tuje vlagatelje. Tako je danes v državi prijavljenih več kot 1600 [[izvoz]]no usmerjenih podjetij v tuji lasti. Slednja se zanašajo in izkoriščajo predvsem potencial nizko plačane delovne sile in bližino evropskega trga, s katerim poteka največ izmenjav. Državna valuta, [[tunizijski dinar]], je [[konvertibilnost|nekonvertibilna]]. ===Oskrba z vodo in sanitacija === Tunizija je dosegla najvišje stopnje dostopa do oskrbe z vodo in sanitacije na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Od leta 2011 je dostop do varne pitne vode postal skoraj univerzalen, in sicer se je v urbanih območjih približal 100 %, na podeželju pa 90 %.<ref name="JMP">{{cite web|last = World Health Organization|author-link = World Health Organization|author2 = UNICEF|title = Joint Monitoring Programme for Drinking Water Supply and Sanitation|url = http://www.wssinfo.org|access-date = 27 December 2012|archive-url = https://web.archive.org/web/20080216075751/http://www.wssinfo.org/|archive-date = 16 February 2008}}</ref> Tunizija zagotavlja kakovostno pitno vodo skozi vse leto.<ref name="PSP">{{in lang|fr}} Ministère du Developpement et de la Cooperation Internationale, Banque Mondiale et Programme "Participation Privee dans les infrastructures mediterreeanees" (PPMI): [http://www-wds.worldbank.org/external/default/main?pagePK=64193027&piPK=64187937&theSitePK=523679&menuPK=64187510&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679&entityID=000012009_20041201140320&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679 "Étude sur la participation privée dans les infrastructures en Tunisie"]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120305195148/http://www-wds.worldbank.org/external/default/main?pagePK=64193027&piPK=64187937&theSitePK=523679&menuPK=64187510&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679&entityID=000012009_20041201140320&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679 |date=5 March 2012 }}, Volume III, 2004, accessed on 21 March 2010</ref> == Prebivalstvo == Tunizija je s svojim strateškim položajem skozi celotno [[zgodovina|zgodovino]] pomenila območje trenja med [[ljudstvo|ljudstvi]]. Zavojevali so jo tako stari Rimljani kot [[Vandali]], tako črni [[Afričani]] kot Arabci in druga [[pleme]]na, [[ljudstvo|ljudstva]], [[narod]]i. Sodobni prebivalci dežele pa pretežno izhajajo iz Berberov, četudi jih je okoli 98 odstotkov berberski jezik zamenjalo za arabskega. Poseljenost z ljudmi je velika zlasti v priobalnih regijah, kjer na 30 odstotkih državnega ozemlja živi okoli 70 odstotkov prebivalstva. Z dobrimi deset milijoni prebivalcev Tunizija premore 65 ljudi na km². === Večja mesta === Tunizijska mesta so razmeroma majhnega obsega s pomembno izjemo [[Tunis]]om, ki je največje in [[glavno mesto]] države. To sredozemsko [[pristanišče]] na severovzhodu države ob [[jezero Tunis|jezeru Tunis]], v svet pa je prometno povezano z [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] in ladijskimi linijami v Evropo (Italija in Francija). Nekoliko manj pomembni mesti sta [[Sfax]] in [[Sousse]] (arabsko Susa), ki obe ležita ob vzhodni obali, razvili pa sta se ob [[industrija|industriji]] oziroma [[turizem|turizmu]]. Po svoji slikovitosti in starem pristanišču je znano tudi večje mesto [[Bizerte]] na severni obali. === Jezik in vera === Uradni jezik Tunizije je [[arabščina]]. Poznavalci govorijo o tunizijski arabščini kot dialektu, izvirajočem iz skupine [[magreb]]ške arabščine, ki jo je slišati tudi v zahodni Alžiriji in vzhodni Libiji. Slednja pa je izpeljanka iz klasične arabščine. Zraven tega velika večina prebivalcev zna govoriti [[francoščina|francoščino]]. V srednjih šolah je obvezno učenje četrtega jezika, učenci lahko izbirajo med [[nemščina|nemščino]], [[španščina|španščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[ruščina|ruščino]] in [[kitajščina|kitajščino]]. Prvotni jezik v Tuniziji je bil [[Berberščina|berberski]], katerega je govorila večina berberskih plemen, danas ga govori zaradi islamizacije in uradne arabščine vedno manj prebivalcev. Berberščina je bila sicer tudi zapisana, vendar je napisanih malo književnih del v tem jeziku, ohranja se v redko poseljenih gorskih vaseh, kjer so bivališča vkopana v zemljo. Kot Arabci so prebivalci Tunizije skoraj vsi zavezani [[islam]]u (98 odstotkov populacije), in sicer njegovi [[sunitizem|sunitski]] veji imenovani [[fatimidi]]. V deželi je tako najti množico [[mošeja|mošej]], izmed katerih po svoji znamenitosti izstopata mošeja v svetem mestu [[Al Kairouan]] in slikovita utrdbena mošeja v obalnem Sousseu. V Tuniziji obstajajo še majhne skupine [[katoličani|rimo-katoličanov]], [[Judje|Judov]] in [[protestanti|protestantov]]. === Izobrazba in znanje === Izobraževalni sistem v Tuniziji je brezplačen, zaradi česar osnovno šolo obiskujejo praktično vsi otroci. Pouk poteka v arabščini in deloma v francoščini. [[osnovna šola|Osnovne šole]] je v letu 2000 obiskovalo približno 1,4 milijona otrok, srednje šole 1,1 milijona, v [[visoko šolstvo|visokošolsko izobraževanje]] ([[Univerza v Tunisu]]) pa je bilo vključenih nekaj več kot 200 tisoč prebivalcev. Tunizija ima tri pomembnejše [[knjižnica|knjižnice]], locirane v Tunisu. Posebno zanimiv pa je narodni muzej [[Bardo]], ki od leta 1888 v Tunisu daje na ogled zbirke feničanskih, [[antična Grčija|grških]] in rimskih ter muslimanskih umetniških izdelkov na čelu z [[mozaik]]i. === Komunikacije === [[Komunikacijski sistem]] je po razvitosti – tako kot večina drugih stvari – nad afriškim povprečjem. Izhodiščne komunikacijske točke so Sfax, Sussah, Bizerte in Tunis. [[Telefon]]ske priključke je leta [[1997]] posedovalo 654.000 gospodinjstev, v uporabi pa je bilo poleg tega leta 1998 50.000 [[mobilni telefon|mobilnih telefonov]]. Tunizijci uporabljajo 920.000 [[televizija|televizij]] (ocena 1997) za spremljanje 26 televizijskih postaj (1998). Leta 2002 je natanko 1 [[ponudnik spletnih storitev]] omogočal spletni dostop 400 tisoč uporabnikom (ocena 2002). == Kultura == Kultura Tunizije je mešana zaradi dolgoletne zgodovine zunanjega vpliva ljudstev – kot so Feničani, Rimljani, Vandali, Bizantinci, Arabci, Sikulo-Normani, Turki, Italijani, Maltežani in Francozi – ki so vsi pustili svoj pečat v državi. Trenutno so v petdesetih umetniških galerijah razstave tunizijskih in mednarodnih umetnikov. Te galerije so med drugimi galerijo Yahia v Tunisu in galerija Carthage Essaadi.<ref name="tunisia online">{{cite web|url=http://www.tunisiaonline.com/culture/culture1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20010210043336/http://www.tunisiaonline.com/culture/culture1.html |archive-date=10 February 2001 |title=Culture de la Tunisie |publisher=Tunisia Online |date=10 February 2001 |access-date=19 January 2013 }}</ref> Tunizijska literatura obstaja v dveh oblikah: arabski in francoski. Arabska literatura sega v 7. stoletje s prihodom arabske civilizacije v regijo. Po obsegu in vrednosti je pomembnejša od francoske literature, ki je bila uvedena med francoskim protektoratom leta 1881. Na začetku 20. stoletja je glasbeno dejavnost zaznamoval liturgični repertoar, povezan z različnimi verskimi bratovščinami, in posvetni repertoar, ki je obsegal instrumentalne skladbe in pesmi v različnih andaluzijskih oblikah in slogih, v bistvu pa si je izposojal značilnosti glasbenega jezika. Na stotine mednarodnih festivalov, nacionalnih, regionalnih ali lokalnih, zaznamuje koledarsko leto. Na nacionalni kulturni sceni prevladujejo glasbeni in gledališki festivali. == Naravne in kulturne znamenitosti == * '''[[Bulla Regia]]''' - izkopanine rimskega mesta v dolini reke [[Medžerda (reka)|Medžerda]] pri [[Jendouba|Jendoubi]]: kopališče, forum, Apolonovo svetišče, gledališče; 2.–3. stoletje * '''[[Dougga]]''' - izkopanine rimskega mesta Thugga iz 2.–3. stoletja: Saturnovo svetišče, gledališče, podzemne cisterne - del Unescove svetovne dediščine * '''[[El Džem]]''' - z nekaj najbolj impresivnimi ostanki rimskih zgradb v Afriki - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Narodni park Ichkeul]]''' južno od Bizerte - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kairouan]]''', četrto najsvetejše muslimansko mesto - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kartagina (mesto)|Kartagina]]''' - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kerkouane]]''' - izkopanine feničanskega mesta 6.–2. stol. pr. n. št. - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Mahdia]]''' mesto ustanovljeno leta 912 kot prestolnica fatimidskih vladarjev; mestna vrata, mošeje, turška trdnjava Bordž el Kebir * '''[[Sbeitla]]''' - majhno mesto v zahodni osrednji Tuniziji. V bližini so ruševine rimske Sufetule z najbolje ohranjenimi rimskimi Kapitolinskimi templji v državi. * '''[[Sousse]]''' - obzidano mesto s staro medino, trdnjavo, veliko mošejo - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Tunis]]''' - staro mestno jedro je del Unescove svetovne dediščine; več mošej, Bardojski muzej (mozaiki) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{commons category|تونس / Tunest / Tunisie}} {{Wikivoyage}} {{wikislovar}} * [https://www.carthage.tn Presidency] – official website of the president of Tunisia * [https://pm.gov.tn Prime Minister] – official website of the prime minister of Tunisia * [https://www.ins.tn Statistics] – official website of National Institute of Statistics * [https://www.inp2020.tn/ar/inp_tunisie/les-traces-de-lhomme-en-tunisie/ "History"] – Tunisian History at National Heritage Institute * [https://www.discovertunisia.com/en Discover Tunisia] – Tunisia's official tourism portal {{North_Africa}} {{Arabska_liga}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tunizija| ]] [[Kategorija:Severnoafriške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Afriška unija]] 4vyulhzn74yg9ec8m32yj6jho21p64u 6685056 6685044 2026-06-04T11:16:54Z Ljuba24b 92351 /* Antika */ 6685056 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republic of Tunisia | name = {{unbulleted list|{{native name|ar|الجمهورية التونسية}}<br />{{transliteration|ar|al-Jumhūriyyah at-Tūnisiyyah}}}} | common_name = Tunisia | image_flag = Flag of Tunisia.svg | image_coat = Coat of arms of Tunisia.svg | coa_size = 70 | national_motto = {{lang|ar|حرية، نظام، عدالة|rtl=yes}}<br />"{{transliteration|ar|Ḥurrīyah, Niẓām, 'Adālah}}"<br />"Svoboda, red, pravičnost" | national_anthem = {{lang|ar|حماة الحمى|rtl=yes}}<br />"Humat al-Hima"<br />({{langx|en|"Branilci domovine"}})<br />{{center|[[File:Humat al-Hima.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Tunisia location (orthographic projection).svg|frameless]]|Show globe|[[File:Tunisia - Location Map (2013) - TUN - UNOCHA.svg]]|Show map of Tunisia|default=1}} | map_caption = | capital = [[Tunis]] | largest_city = capital | coordinates = {{Coord|36|49|N|10|11|E|type:city}} | official_languages = [[arabščina]]<ref name="art1">{{cite web|title=Tunisian Constitution, Article 1 |url=http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |date=26 January 2014 |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209234154/http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |archive-date=9 February 2014 }} Translation by the University of Bern: "Tunisia is a free State, independent and sovereign; its religion is the Islam, its language is Arabic, and its form is the Republic."</ref> | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsedik | leader_name1 = Kais Saied | leader_title2 = Premier | leader_name2 = Sara Zaafarani | ethnic_groups = {{Tree list}} * 98 % [[Arabci]]<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia/|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110024851/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia|url-status=dead|archive-date=10 January 2021|title = Tunisia - the World Factbook| date=22 December 2022 }}</ref> * 1 % [[Berberi]]<ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Berbers Populations Distribution|date=12 March 2004 }}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Q&A: The Berbers|date=12 March 2004 }}</ref> * 1 % [[Judje]] and others<ref>{{Cite web|url=http://www.pjvoice.com/v27/27006tunisia.aspx|title=The Jews of Tunisia|website=www.pjvoice.com}}</ref> {{Tree list/end}} | sovereignty_type = Ustanovitev | established_event1 = [[Antična Kartagina]] | established_date1 = 814 pr. n. št. | established_event2 = [[Aghlabidski emirat]] | established_date2 = 800 | established_event3 = [[Hafsidski sultanat]] | established_date3 = 1229 | established_event4 = [[Bejlik Tunis]] | established_date4 = 15. julij 1705 | established_event5 = [[Francoski protektorat]] | established_date5 = 12. maj 1881 | established_event6 = Neodvisnost in [[Kraljevina Tunizija]] | established_date6 = 20. marec 1956 | established_event7 = Deklaracija republike | established_date7 = 25. julij 1957 |area_km2=163.610 |area_rank=91. | population_estimate = | population_census = 11.972.169<ref>{{cite web | url=https://www.ins.tn/en/enquetes/population-and-housing-census-2024 | title=National Institute of Statistics}}</ref> | population_estimate_year = | population_estimate_rank = 79. | population_census_year = 2024 | population_density_km2 = 79 | population_density_rank = 134. | GDP_PPP = {{increase}} $183,73 mrd<ref name="WEOD2504">{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 84. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $14.780<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_PPP_per_capita_rank = 111. | GDP_nominal = {{increase}} $56,290 mrd<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 90. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $4530<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_per_capita_rank = 121. | Gini = 33,7 | Gini_year = 2021 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |title=GINI index |publisher=World Bank |access-date=19 January 2013}}</ref> | HDI = 0,746 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref>{{cite book |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |title=Human Development Report 2025 - A matter of choice: People and possibilities in the age of AI |date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |isbn= |publication-date=6 May 2025 |pages= |access-date=6 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506064128/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |archive-date=6 May 2025}}</ref> | HDI_rank = 105. |calling_code=216 |time_zone=[[UTC]] +2 |currency=[[tunizijski dinar]] }} '''Tunizija''' ({{langx|ar|تونس}}), Uradno '''Republika Tunizija''' ({{langx|ar|الجمهورية التونسية}}, {{langx|fr|République tunisienne}}) je [[Arabci|arabska]] in [[islam|muslimanska]] [[država]], umeščena ob [[Sredozemsko morje]] na severnoafriški [[obala|obali]]. Je v regiji [[Magreb]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in pokriva površino 165.000 kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, [[Cape Angela]], je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno [[glavno mesto]] je [[Tunis]]. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami ([[Maroko]], [[Alžirija]], Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), [[Libija|Libijo]] (s svojo vzhodno in južno mejo) in [[Sredozemsko morje]] (na severu in vzhodu). Tunizija si deli tudi morsko mejo z Italijo prek otokov [[Sicilija]] in [[Sardinija]] na severu ter [[Malta]] na vzhodu. Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki [[puščava|puščave]] [[Sahara|Sahare]], preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v [[antika|antičnem]] času, iz česar posebno izstopa [[Feničani|feničanska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]] [[Kartagina (mesto)|Kartagina]], pa tudi kot žitnica za kasnejše [[Starorimska civilizacija|rimske]] koloniste. Ime ''Tunis'' naj bi izviralo iz [[Berberi|berberskega]] jezika, pomenilo pa naj bi [[rt]]ič. Leta 2024 je imela Tunizija 12,458 milijona prebivalcev. == Etimologija == Beseda ''Tunisia'' izhaja iz imena ''Tunis'', osrednjega urbanega središča in glavnega mesta sodobne Tunizije. Sedanja oblika imena z latinsko pripono ''-ia'' se je razvila iz francoskega imena {{lang|fr|Tunisie}},<ref name="Adrian">{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites |entry=Tunisia |entry-url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/385/mode/1up |publisher=McFarland |year=2006 |page=385 |isbn=978-0-7864-2248-7}}</ref><ref>{{cite book|last=Everett-Heath|first=John|title=The Concise Dictionary of World Place-names|entry=Tunisia|entry-url=https://archive.org/details/concisedictionar0000ever/page/534/mode/1up|publisher=Oxford University Press|date=2005|page=534|isbn=978-0-19-860537-9}}</ref> ki je običajno povezano z berberskim korenom {{lang|ber|ⵜⵏⵙ}}, prepisanim kot {{lang|ber-Latn|tns}}, kar pomeni 'položiti' ali 'taboriti'.<ref name="peter-ross">{{cite book |first1=Peter M. |last1=Rossi |first2=Wayne Edward |last2=White |title=Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal |publisher=Pierian Press, University of Michigan |year=1980 |page=132}}</ref> Včasih je povezano tudi s kartažansko boginjo Tanith (ali Tunit),<ref>{{cite book |last=Taylor |first=Isaac |title=Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature |publisher=BiblioBazaar, LLC |year=2008 |page=281 |isbn=978-0-559-29668-0 }}</ref> in starodavnim mestom Tynes.<ref name="ej-brill">{{cite book |last=Houtsma |first=Martijn Theodoor |title=E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 |publisher=Brill |year=1987 |page=838 |isbn=978-90-04-08265-6 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |title=Ab urbe condita (Livy)|volume=Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty |publisher=Oxford University Press |year=2006 |page=705 |isbn=978-0-19-283159-0 |author=Livy |editor1-first=John |editor1-last=Yardley |editor2-last=Hoyos |editor2-first=Dexter |name-list-style=amp}}</ref> Francoska izpeljanka {{lang|fr|Tunisie}} je bila z manjšimi spremembami sprejeta v nekaterih evropskih jezikih, s čimer je bilo uvedeno posebno ime za označevanje države. Drugi jeziki so ime pustili nedotaknjeno, na primer ruski {{langx|ru|Туни́с}} ''Tunís'' in španski {{lang|es|Túnez}}. V tem primeru se isto ime uporablja tako za državo kot za mesto, tako kot pri arabskem {{lang|ar|تونس|rtl=yes}}, in le po kontekstu je mogoče opaziti razliko. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Tunizije}} === Antika === {{glavni|Kapzijska kultura|Antična Kartagina}} Kmetijske metode so dosegle dolino [[Nil]]a iz območja [[rodovitni polmesec|rodovitnega polmeseca]] okoli leta 5000 pr. n. št. in se razširile v [[Magreb]] okoli leta 4000 pr. n. št. Kmetijske skupnosti na vlažnih obalnih ravnicah osrednje Tunizije so bile takrat predniki današnjih berberskih plemen. [[File:Carthaginianempire.PNG|left|thumb|upright=1.2|Kartažanske odvisnosti in protektorati med [[punske vojne|punskimi vojnami]]]] V antiki so verjeli, da so Afriko prvotno naseljevali Getulci in Libijci, oba nomadski ljudstvi. Po besedah ​​rimskega zgodovinarja [[Salustij]]a je polbog Herkul umrl v Španiji, njegova večjezična vzhodna vojska pa je ostala, da se naseli v deželi, nekateri pa so se [[Migracija ljudi|preselili]] v Afriko. [[Perzijci]] so odšli na zahod in se poročili z Getulci ter postali Numidijci. Medijci so se naselili in bili znani kot Mauri, kasneje Mavri.<ref>Banjamin Isaac, ''The Invention of Racism in Classical Antiquity'', Princeton University Press, 2013 p.147</ref> [[Numidijci]] in [[Mavri]] so pripadali rasi, iz katere izvirajo [[Berberi]]. Prevedeni pomen besede ''Numidian'' je nomad in ljudje so bili dejansko polnomadski vse do vladavine Masinisse iz plemena Massyli.<ref>{{cite web |url=http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331154523/http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-date=31 March 2012 |title=Carthage and the Numidians |publisher=Hannibalbarca.webspace.virginmedia.com |access-date=28 October 2011}}</ref><ref>{{cite web |url=http://fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |title=Numidians (DBA II/40) and Moors (DBA II/57) |publisher=Fanaticus.org |date=12 December 2001 |access-date=28 October 2011 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927024947/http://www.fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |archive-date=27 September 2011}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/422426/Numidia |title=Numidia (ancient region, Africa) |encyclopedia=Britannica Online Encyclopedia |access-date=28 October 2011}}</ref> Na začetku zapisane zgodovine so Tunizijo naseljevala berberska plemena. Njeno obalo so [[Feničani]] naselili že v 12. stoletju pred našim štetjem (Bizerte, Utica). Mesto [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] so Feničani ustanovili v 9. stoletju pred našim štetjem. Legenda pravi, da je [[Didona]] iz Tira, ki je danes v [[Libanon]]u, mesto ustanovila leta 814 pred našim štetjem, kot ga je pripovedoval grški pisatelj Timaj iz Tauromeniuma. Naseljenci Kartagine so svojo kulturo in vero prinesli iz [[Fenicija|Fenicije]], ki je danes v Libanonu in sosednjih območij. [[File:Mommsen p265.jpg|thumb|upright|Kip kartažanskega generala [[Hanibal]]a Barce]] Po seriji vojn z grškimi mestnimi državami Sicilije v 5. stoletju pred našim štetjem se je Kartagina povzpela na oblast in sčasoma postala prevladujoča civilizacija v zahodnem Sredozemlju. Kartažani so častili panteon bližnjevzhodnih bogov, vključno z [[Baal]]om in [[Tanit]]o. Tanitin simbol, preprosta ženska figura z iztegnjenimi rokami in dolgo obleko, je priljubljena ikona, ki jo najdemo na starodavnih najdiščih. Ustanovitelji Kartagine so ustanovili tudi Tofet, ki je bil v rimskih časih spremenjen. Kartažanska invazija na Italijo pod vodstvom [[Hanibal]]a med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]], eno od serije vojn z Rimom, je skoraj ohromila vzpon rimske moči. Po koncu druge punske vojne leta 202 pr. n. št. je Kartagina še 50 let delovala kot odvisna država [[Rimska republika|Rimske republike]].<ref>[[Apijan]]. [https://www.livius.org/sources/content/appian/appian-the-punic-wars/ ''The Punic<!-- Foreign? --> Wars'']. livius.org</ref> [[File:Temple du Capitole (Dougga).JPG|thumb|upright|left|Ruševine templja iz 2. stoletja v Douggi, enem od devetih območij svetovne dediščine v Tuniziji]] Po [[Obleganje Kartagine|obleganju Kartagini]], ki se je začela leta 149 pr. n. št. med [[tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]], je Rim leta 146 pr. n. št. osvojil Kartagino. Po osvojitvi so Rimljani Kartagino preimenovali v ''Afriko'' in jo vključili kot [[Afrika (rimska provinca)|provinco]]. Berberski škof Donat Magnus je bil ustanovitelj krščanske skupine, znane kot [[Donatizem|donatisti]].<ref>{{Cite encyclopedia | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/169009/Donatist | title = Donatist | encyclopedia = Encyclopædia Britannica}}</ref> V 5. in 6. stoletju (od 430 do 533 n. št.) so germanski Vandali napadli in vladali kraljestvu v severozahodni Afriki, ki je vključevalo današnji [[Tripoli]]. Regijo so v letih 533–534 n. št., med vladavino cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]], zlahka ponovno osvojili vzhodni Rimljani pod vodstvom generala [[Belizar]]ja,<ref>Bury, John Bagnell (1958) ''History of the Later Roman Empire from the Death of Theodosius I. to the Death of Justinian'', Part 2, Courier Corporation. pp.124–148</ref> kar je pomenilo začetek 165-letne dobe bizantinske vladavine. === Srednji vek === [[File:Statue de Okba ibn Nafi al Fihri en Algérie.jpg|thumb|upright|Uqba ibn Nafi je konec 7. stoletja vodil omajadsko osvajanje Tunizije]] Nekje med drugo polovico 7. stoletja in začetkom 8. stoletja so v regiji potekala arabska muslimanska osvajanja. Ustanovili so prvo islamsko mesto v severozahodni Afriki, [[Kairouan]]. Tam je bila leta 670 n. št. zgrajena mošeja Uqba ali [[Velika mošeja v Kairouanu]].<ref>{{cite book|last1=Davidson |first1=Linda Kay |last2=Gitlitz |first2=David Martin |title=Pilgrimage: From the Ganges to Graceland: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=YVYkrNhPMQkC&pg=PA302|date=2002|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-004-8|page=302}}</ref> Ta mošeja je najstarejše in najprestižnejše svetišče na muslimanskem Zahodu z najstarejšim stoječim [[minaret]]om na svetu;<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=Historic Cities of the Islamic World|url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&pg=PA264|year=2007|publisher=Brill|isbn=978-90-04-15388-2|page=264}}</ref> velja tudi za mojstrovino islamske umetnosti in arhitekture. V tem času se je začela arabska migracija v Magreb. Regija je bila v celoti zavzeta leta 695, leta 697 jo je ponovno zavzelo [[Bizantinsko cesarstvo]], a jo je leta 698 trajno izgubilo. Prehod iz latinsko govoreče krščanske berberske družbe v muslimansko in večinoma arabsko govorečo družbo je trajal več kot 400 let (enakovreden proces v Egiptu in rodovitnem polmesecu je trajal 600 let) in je povzročil dokončno izginotje [[krščanstvo|krščanstva]] in [[latinščina|latinščine]] v 12. ali 13. stoletju. Večina prebivalstva ni bila muslimanska do precej poznega 9. stoletja; velika večina je bila v 10. stoletju. Tudi nekateri tunizijski kristjani so se izselili; nekateri bogatejši člani družbe so to storili po osvojitvi leta 698, druge pa so normanski vladarji sprejeli na Sicilijo ali v Italijo v 11. in 12. stoletju – logična destinacija zaradi 1200 let trajajoče tesne povezave med regijama.<ref>Jonathan Conant (2012). ''Staying Roman, Conquest and Identity in Africa and the Mediterranean, 439–700''. Cambridge University Press. pp. 358–378. {{ISBN|978-1-107-53072-0}}</ref> Arabski guvernerji Tunisa so ustanovili dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Tuniziji, [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in vzhodni [[Alžirija|Alžiriji]] od 800 do 909. Tunizija je cvetela pod arabsko oblastjo, ko so bili zgrajeni obsežni sistemi za oskrbo mest z vodo za gospodinjstva in namakanje, kar je spodbujalo kmetijstvo (zlasti pridelavo oljk).<ref name="lapidus">{{cite book|last=Lapidus|first=Ira M.|title=A History of Islamic Societies|url=https://books.google.com/books?id=I3mVUEzm8xMC&pg=302|date= 2002|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-77933-3|pages=302–303}}</ref><ref name="tunisia-lp">{{cite book | last1 = Ham | first1 = Anthony | last2 = Hole | first2 = Abigail | last3 = Willett | first3 = David. | title = Tunisia | publisher = Lonely Planet | year = 2004 | edition = 3rd | page = 65 | isbn = 978-1-74104-189-7}}</ref> Ta blaginja je omogočala razkošno dvorno življenje in jo je zaznamovala gradnja novih palačnih mest, kot sta al-Abbasiya (809) in Raq Adda (877). [[File:Panorama of the courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|left|upright=1.25|Kupole Velike mošeje v Kairouanu. Ustanovljena je bila leta 670, v sedanji obliki pa večinoma izvira iz obdobja Aglabidov (9. stoletje)]] Po osvojitvi [[Kairo|Kaira]] so [[Fatimidi]] Tunizijo in dele vzhodne Alžirije prepustili lokalnim Ziridom (972–1148).<ref name="stearns">{{cite book | last1 = Stearns | first1 = Peter N. | last2 = Leonard Langer | first2 = William | title = The Encyclopedia of World History: Ancient, Medieval, and Modern, Chronologically Arranged | publisher = Houghton Mifflin Harcourt | year = 2001 | edition = 6th | pages = 129–131 | isbn = 978-0-395-65237-4}}</ref> Ziridska Tunizija je cvetela na številnih področjih: kmetijstvo, industrija, trgovina ter versko in posvetno izobraževanje. Upravljanje poznejših ziridskih emirjev je bilo zanemarljivo, politična nestabilnost pa je bila povezana z upadom tunizijske trgovine in kmetijstva.<ref name="islamic-dynasties">{{cite book | last = Singh | first = Nagendra Kr | title = International encyclopaedia of islamic dynasties | volume = 4: A Continuing Series | publisher = Anmol | year = 2000 | pages = 105–112 | isbn = 978-81-261-0403-1}}</ref><ref name="history-of-africa">{{cite book | title = General history of Africa | publisher = James Currey Publishers | pages = 171–173 | isbn = 978-0-85255-093-9 |last1=Ki-Zerbo |first1=J. |last2=Mokhtar |first2=G. |last3=Boahen |first3=A. Adu |last4=Hrbek |first4=I. | year = 1992 }}</ref> Plenjenje tunizijskih pohodov s strani [[Banu Hilal]], bojevitega arabskega plemena, ki so ga egiptovski Fatimidi spodbudili k zavzetju severozahodne Afrike, je podeželsko in mestno gospodarstvo v regiji še bolj upadlo. Posledično je regija doživela hitro urbanizacijo, saj so lakote izpraznile podeželje, industrija pa se je preusmerila iz kmetijstva v manufakture. Arabski zgodovinar Ibn Khaldun je zapisal, da so zemljišča, ki so jih opustošili osvajalci Banu Hilal, postala popolnoma sušna puščava.<ref>{{cite web|url=http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |title=Populations Crises and Population Cycles, Claire Russell and W.M.S. Russell |publisher=Galtoninstitute.org.uk |access-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130527170154/http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |archive-date=27 May 2013 }}</ref> Glavna tunizijska mesta so v 12. stoletju osvojili [[Normani]] na Siciliji pod Afriškim kraljestvom, vendar so bili po osvojitvi Tunizije s strani [[Almohadi|Almohadov]] v letih 1159–1160 Normani evakuirani na Sicilijo. Skupnosti tunizijskih kristjanov so v Nefzaoui še obstajale do 14. stoletja.<ref name="hrbek">{{cite book |last1=Hrbek |first1=Ivan |title=Africa from the Seventh to the Eleventh Century |date=1992 |publisher=UNESCO. International Scientific Committee for the Drafting of a General History of Africa. J. Currey |isbn=0-85255-093-6 |page=34 |url=https://books.google.com/books?id=qDFcD0BuekQC&pg=PA34}}</ref> Almohadi so sprva vladali Tuniziji prek guvernerja, običajno bližnjega sorodnika kalifa. Kljub ugledu novih gospodarjev je bila država še vedno neukrotljiva, z nenehnimi izgredi in boji med meščani ter potujočimi Arabci in Turki, pri čemer so bili slednji podložniki muslimanskega armenskega pustolovca Karakuša. Tunizijo so med letoma 1182 in 1183 ter ponovno med letoma 1184 in 1187 zasedli [[Ajubidi]].<ref>{{cite journal|doi=10.3989/alqantara.2013.010|title=Saladin and the Ayyubid Campaigns in the Maghrib|journal=Al-Qanṭara|volume=34|issue=2|pages=267–295|year=2013|last1=Baadj|first1=Amar|doi-access=free | issn = 0211-3589}}</ref> Največja grožnja almohadski vladavini v Tuniziji so bili Banu Ganija, sorodniki Almoravidov, ki so iz svojega oporišča na [[Majorka|Majorki]] poskušali obnoviti almoravidsko oblast nad Magrebom. Okoli leta 1200 jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotno Tunizijo, dokler jih leta 1207 niso uničile almohadske čete. Po tem uspehu so Almohadi za guvernerja Tunizije postavili Walida Abu Hafsa. Tunizija je ostala del almohadske države do leta 1230, ko se je sin Abu Hafsa razglasil za neodvisnega. Med vladavino dinastije [[Hafsidi|Hafsidov]] so bili iz njihove prestolnice Tunisa vzpostavljeni plodni trgovinski odnosi z več krščanskimi sredozemskimi državami.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first= Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual|url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA46 |year=2004 |publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0-7486-2137-8|page=46}}</ref> Konec 16. stoletja je obala postala piratska trdnjava. === Osmanska Tunizija === [[File:Frans Hogenberg battle of Tunis.jpg|left|thumb|Osvojitev Tunisa s strani Karla V. in osvoboditev krščanskih galejskih sužnjev leta 1535]] V zadnjih letih dinastije Hafsidov je Španija zavzela številna obalna mesta, vendar jih je [[Osmansko cesarstvo]] ponovno zavzelo. Prva osmanska osvojitev Tunisa se je zgodila leta 1534 pod poveljstvom [[Hajredin Barbarosa|Hajredina Barbarosse]] paše, mlajšega brata Oruča Reisa, ki je bil ''[[kapudan paša]]'' osmanske flote med vladavino [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Vendar pa so Osmani šele po končni osmanski ponovni osvojitvi Tunisa od Španije leta 1574 pod kapudan pašo Uluč Ali Reisom trajno pridobili nekdanji hafsidski Tunis in ga obdržali do francoske osvojitve Tunizije leta 1881. Sprva pod turško oblastjo iz Alžira je Osmanska porta kmalu za Tunis neposredno imenovala guvernerja, imenovanega paša, ki so ga podpirale janičarske sile. Kmalu pa je Tunizija dejansko postala avtonomna provinca pod lokalnim [[beg|begom]]. Pod turškimi guvernerji, begi, je Tunizija dosegla praktično neodvisnost. Dinastija [[Huseinidi|begov Husein]], ustanovljena leta 1705, je trajala do leta 1957.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual |url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA55|year=2004 |publisher=Edinburgh University Press |isbn=978-0-7486-2137-8 |page=55}}</ref> Ta razvoj statusa je Alžir občasno neuspešno izpodbijal. V tem obdobju so bili upravni sveti, ki so nadzorovali Tunizijo, večinoma sestavljeni iz tuje elite, ki je še naprej vodila državne posle v turškem jeziku. [[File:St Louis Cathedral - Carthage - Tunisia - 1899.jpg|thumb|Stolnica sv. Ludvika, Kartagina, Tunizija, 1899]] Napade na evropsko ladjevje so izvajali gusarji, predvsem iz Alžira, pa tudi iz Tunisa in Tripolija, a po dolgem obdobju upadanja napadov je naraščajoča moč evropskih držav končno prisilila k njihovemu koncu. Epidemije [[kuga|kuge]] so Tunizijo pustošile v letih 1784–1785, 1796–1797 in 1818–1820.<ref>{{cite book|last=Panzac |first= Daniel |title=Barbary Corsairs: The End of a Legend, 1800–1820|url=https://books.google.com/books?id=_dyeFP5Hyc4C&pg=PA309|year=2005|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-12594-0|page=309}}</ref> V 19. stoletju so se tunizijski vladarji zavedali nenehnih prizadevanj za politične in socialne reforme v osmanski prestolnici. Tuniški beg je nato, po lastni presoji, a pod vplivom turškega zgleda, poskušal izvesti modernizacijsko reformo institucij in gospodarstva.<ref name="Clancy-Smith1997">{{cite book|last=Clancy-Smith |first= Julia A. |title=Rebel and Saint: Muslim Notables, Populist Protest, Colonial Encounters (Algeria and Tunisia, 1800–1904) |url=https://books.google.com/books?id=ApCtcGPHOxIC&pg=PA157 |year=1997 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-92037-8 |page=157}}</ref> Tunizijski mednarodni dolg je postal neobvladljiv. To je bil razlog ali pretveza, da so francoske sile leta 1881 vzpostavile protektorat.<ref>{{Cite web |last=Toussaint |first=Eric |date=2016-06-13 |title=Debt: how France appropriated Tunisia |url=https://www.cadtm.org/Debt-how-France-appropriated |access-date=2025-09-23 |website=CADTM |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Modern History of the Arab Countries by Vladimir Borisovich Lutsky 1969 |url=https://www.marxists.org/subject/arab-world/lutsky/ch21.htm |access-date=2025-09-23 |website=www.marxists.org}}</ref> === Francoski protektorat Tunizija (1881–1956) === {{glavni|Francoski protektorat Tunizija}} [[File:A Churchill tank and other vehicles parade through Tunis, 8 May 1943. NA2880.jpg|thumb|upright=0.95|Britanski tanki se premikajo skozi Tunis po tem, ko je bilo mesto vzeto iz rok [[sile osi|sil osi]], 8. maja 1943]] Leta 1869 je Tunizija razglasila bankrot in mednarodna finančna komisija je prevzela nadzor nad njenim gospodarstvom. Leta 1881 so Francozi pod pretvezo tunizijskega vdora v Alžirijo napadli z vojsko približno 36.000 mož in prisilili tuniškega bega Muhameda III. as-Sadika, da se strinja s pogoji Bardske pogodbe iz leta 1881.<ref>{{cite book|last=Gearon |first= Eamonn |title=The Sahara: A Cultural History |url=https://books.google.com/books?id=TKh_21ZERH4C&pg=PA117 |year=2011 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-986195-8 |page=117}}</ref> S to pogodbo je Tunizija uradno postala francoski protektorat, kljub nasprotovanju Italije. Evropska naselja v državi so bila aktivno spodbujana; število francoskih kolonistov se je povečalo s 34.000 leta 1906 na 144.000 leta 1945. Leta 1910 je bilo v Tuniziji tudi 105.000 Italijanov.<ref>{{cite book|author=Ion Smeaton Munro|title=Through fascism to world power: a history of the revolution in Italy|year=1933|publisher=A. Maclehose & co.|page=221}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je protektorat Tunizije nadzorovala kolaboracionistična vichyjska vlada v metropolitanski Franciji. Antisemitski statut o Judih, ki ga je sprejela vichyjska vlada, je bil izveden tudi v severozahodni Afriki, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, in na drugih čezmorskih francoskih ozemljih. Tako je bilo preganjanje in umor Judov med letoma 1940 in 1943 del holokavsta v Franciji. Od novembra 1942 do maja 1943 je bila Tunizija, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, pod nemško okupacijo. Poveljnik SS Walter Rauff je tam še naprej izvajal »končno rešitev«. Od leta 1942 do 1943 je bila Tunizija prizorišče tunizijske kampanje, vrste bitk med silami osi in zavezniki. Bitka se je začela z začetnim uspehom nemških in italijanskih sil, vendar sta ogromna oskrba in številčna premoč zaveznikov privedli do predaje sil osi 13. maja 1943.<ref>{{cite book|first=Gordon|last=Williamson|author-link=Gordon Williamson (writer)|title=Afrikakorps 1941–43|url=https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|year= 1991|publisher=Osprey |isbn=978-1-85532-130-4|page=24|archive-url=http://web.archive.org/web/20140101065726/https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|archive-date=2014-01-01}}</ref><ref>{{cite book|last=Palmer |first=Michael A. |title=The German Wars: A Concise History, 1859–1945|url=https://books.google.com/books?id=4eHKE9NIwbMC&pg=PA199|year=2010|publisher=Zenith Imprint|isbn=978-0-7603-3780-6|page=199}}</ref> Šestmesečna kampanja za osvoboditev Tunizije izpod okupacije osi je pomenila konec vojne v Afriki. === Boj za neodvisnost (1943–1956) === Po osvoboditvi Tunizije izpod Nemcev so Francozi ponovno prevzeli nadzor nad vlado in ponovno prepovedali sodelovanje v nacionalistični stranki. Moncefa Bega, ki je bil priljubljen med Tunizijci, so Francozi odstavili. Francozi so trdili, da je bila njegova odstranitev posledica njegovega naklonjenosti državam osi med nemško okupacijo, vendar je pravi razlog predmet razprave.<ref name=":02">{{Cite journal |last=Rivlin |first=Benjamin |date=1952 |title=The Tunisian Nationalist Movement: Four Decades of Evolution |journal=Middle East Journal |volume=6 |issue=2 |pages=167–193 |jstor=4322381 |issn=0026-3141}}</ref> Leta 1945 je tunizijski nacionalist [[Habib Bourguiba]], potem ko je pobegnil francoskemu nadzoru, prispel v Kairo. Medtem ko je bil tam, je lahko navezal stik z Arabsko ligo. Kasneje leta 1946 se je po potovanju v druge države Bližnjega vzhoda odpravil v Združene države Amerike, da bi govoril tako z Združenimi narodi na njihovem sedežu v ​​Lake Success kot z uradniki ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu D.C., kjer je zagovarjal tunizijske nacionaliste. Kot del povojne Tunizije je bila ustanovljena nova vsetunizijska delavska organizacija, ''Union Générale des Travailleurs'' (UGTT). To je bila ena od močnejših komponent nacionalistične skupine Neo-Destour.<ref name=":02" /> Habib Bourguiba se je 13. septembra 1949 odpravil v Združene države.<ref name=":12">{{Cite journal |last=Houssi |first=Leila El |date=2017 |title=The History and Evolution of Independence Movements in Tunisia |journal=Oriente Moderno |volume=97 |issue=1 |pages=67–88 |doi=10.1163/22138617-12340139 |jstor=48572291 |issn=0030-5472}}</ref> Udeležil se je srečanja Ameriške federacije dela v San Franciscu v Kaliforniji. Francozi so nasprotovali njegovi prisotnosti tam, ZDA pa so se bale političnih sprememb v Severni Afriki zaradi grozeče prisotnosti morebitne komunistične širitve Sovjetske zveze. Bourguiba je še naprej prosil tuje voditelje, ko je 6. novembra 1951 odpotoval v Italijo. Med njegovimi stiki so bili Alberto Mellini Ponce De León, Mario Toscano in Licinio Vestri. De León je bil Bourguibin stari prijatelj, ki mu je pomagal osvoboditi ga iz nemškega ujetništva, Toscano je bil vodja Ufficio Studi e Documentazione na ministrstvu za zunanje zadeve, Vestri pa afrikanistični učenjak. Kljub njegovim najboljšim prizadevanjem so Italijani ostali nevtralni, saj niso želeli uničiti odnosov z zaveznico Nata Francijo, niti niso želeli ovirati nobene možnosti prihodnjih odnosov s Tunizijo, saj je bila ta ključni del Sredozemlja.<ref name=":12" /> Francoski generalni rezident v Tuniziji, Jean de Hautecloque, je 25. avgusta 1953 zapustil Tunis in odšel v Pariz, kjer ga je zamenjal Pierre Voizard.<ref name=":2">{{Cite journal |last=Levy |first=Henry L. |date=1955 |title=TUNISIA |journal=The American Jewish Year Book |volume=56 |pages=435–445 |jstor=23604900 |issn=0065-8987}}</ref> Voizard je bil prej francoski minister v Monaku. Mesec dni po prihodu v Tunis 26. septembra 1953 je Voizard uvedel številne spremembe za ublažitev napetosti v Tuniziji. Odpravil je cenzuro tiska in osvobodil več političnih zapornikov. Prav tako je obnovil polna pooblastila civilnih oblasti in razglasil obsedno stanje v Sahelu. 26. januarja 1954 je Voizard v Parizu na srečanju ''Cercle Republicain d'outre Mer'' napovedal, da bodo kmalu uvedene nove reforme v prid podelitvi večje suverenosti Tunizijcem, hkrati pa bodo zavarovani interesi Francozov in francoskih državljanov v Tuniziji. Skupina Neo-Destour ni bila naklonjena tem reformam, če sama ni bila vključena v njihovo ustvarjanje. Zahtevali so tudi izpustitev Bourguibe, ki je bil zaprt na otoku Galete. === Po osamosvojitvi (1956–2011) === [[File:Habib Bourguiba portrait4.jpg|thumb|left|Habib Bourguiba je bil prvi predsednik Tunizije od leta 1957 do 1987|192x192px]] Tunizija je dosegla neodvisnost od Francije 20. marca 1956 s Habibom Bourguibo kot predsednikom vlade.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-14107720|title=Tunisia profile|date=2017-11-01|work=BBC News|access-date=2020-04-05|language=en-GB}}</ref> 20. marec se vsako leto praznuje kot tunizijski dan neodvisnosti. Leto kasneje je bila Tunizija razglašena za republiko, Bourguiba pa je bil prvi predsednik.<ref name = BBC>{{cite news | title = Habib Bourguiba: Father of Tunisia | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/obituaries/703907.stm | publisher = BBC | date = 6 April 2000}}</ref> Od osamosvojitve leta 1956 do revolucije leta 2011 sta bila vlada in Ustavni demokratični zbor (RCD), prej Neo Destour in Socialistična Destourian stranka, dejansko eno. Po poročilu ''Amnesty International'' je ''The Guardian'' Tunizijo označil za »eno najsodobnejših, a represivnih držav v arabskem svetu«.<ref>{{cite news|last=Black |first= Ian |url=https://www.theguardian.com/world/2010/jul/13/amnesty-criticises-tunisia-human-rights |title=Amnesty International censures Tunisia over human rights |work=The Guardian |date= 13 July 2010|access-date=19 January 2013 |location=London}}</ref> 12. maja 1964 je Tunizija nacionalizirala tuja kmetijska zemljišča.] Takoj zatem je Francija odpovedala vso finančno pomoč državi, ki naj bi znašala več kot 40 milijonov dolarjev. To je privedlo do tega, da je tunizijska državna skupščina sprejela zakon, ki je od vseh prebivalcev države zahteval, da se sorazmerno s svojim dohodkom naročijo na »ljudsko posojilo«.<ref name=":1">{{Cite news |date=23 May 1964 |title=Tunisia Will Seek Loan From Public |work=[[The New York Times]] |url=https://www.proquest.com/docview/115791987|id={{ProQuest|115791987}} }}</ref> Od leta 1977 do 2005 je bila Tunizija snemalna lokacija za pet filmov filmske franšize ''Vojna zvezd''. Leta 1982 je Tunizija postala središče [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinske osvobodilne organizacije]] s sedežem v prestolnici Tunis. 1. oktobra 1985 so izraelske zračne sile bombardirale sedež PLO, pri čemer je umrlo najmanj 60 ljudi.<ref name=":22">{{Cite news |last1=Prial |first1=Frank J. |date=October 3, 1985 |title=Tunisia's Leader Bitter at the U.S. |url=https://www.nytimes.com/1985/10/03/world/tunisia-s-leader-bitter-at-the-us.html |newspaper=The New York Times}}</ref> [[File:Zine El Abidine Ben Ali.jpg|thumb|Zine El Abidine Ben Ali, predsednik Tunizije od leta 1987 do 2011|209x209px]] Novembra 1987 so zdravniki Bourguibo razglasili za nesposobnega za vladanje in v nekrvavem državnem udaru je premier [[Zine El Abidine Ben Ali]] prevzel predsedniški položaj v skladu s 57. členom tunizijske ustave. Obletnica Ben Alijevega nasledstva, 7. november, se je praznovala kot državni praznik. Vsakih pet let je bil dosledno ponovno izvoljen z ogromno večino (precej več kot 80 odstotkov glasov), nazadnje 25. oktobra 2009,<ref>{{cite web|last=Vely |first= Yannick |url=http://www.parismatch.com/Actu/International/Ben-Ali-tunisie-election-143751 |title=Ben Ali, sans discussion |publisher=ParisMatch.com |date=23 November 2009 |access-date=2 May 2010}}</ref> dokler ni januarja 2011 zaradi ljudskih nemirov pobegnil iz države. Ben Ali in njegova družina so bili obtoženi korupcije in plenjenja državnega denarja. Gospodarska liberalizacija je ponudila nadaljnje priložnosti za finančno slabo upravljanje, medtem ko so koruptivni člani družine Trabelsi, predvsem v primerih Imeda Trabelsija in Belhassena Trabelsija, nadzorovali velik del poslovnega sektorja v državi. Prva dama Leila Ben Ali je bila opisana kot »nesramna nakupoholičarka«, ki je državno letalo uporabljala za pogosta neuradna potovanja v evropske modne prestolnice. Tunizija je zavrnila francosko zahtevo za izročitev dveh predsednikovih nečakov z Leiline strani, ki ju je francoski državni tožilec obtožil kraje dveh megajaht iz francoske marine.<ref>{{cite web|url=http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|title=Ajaccio – Un trafic de yachts entre la France et la Tunisie en procès|date=30 September 2009|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303204309/http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|archive-date=3 March 2016}}</ref> Po poročanju ''Le Monda'' naj bi Ben Alijev zet sčasoma prevzel oblast v državi. Neodvisne skupine za človekove pravice, kot so Amnesty International, Freedom House in Protection International, so dokumentirale, da se temeljne človekove in politične pravice niso spoštovale. Režim je na vse mogoče načine oviral delo lokalnih organizacij za človekove pravice. Leta 2008 se je Tunizija po svobodi tiska uvrstila na 143. mesto od 173. === Po revoluciji (od leta 2011) === {{glavni|Tunizijska revolucija}} [[File:Tunisia Unrest - VOA - Tunis 14 Jan 2011 (2).jpg|thumb|242x242px|left|Tunis 14. januarja 2011 med tunizijsko revolucijo]] Tunizijska revolucija<ref>{{cite web|author=Yasmine Ryan |url=http://english.aljazeera.net/indepth/features/2011/01/2011126121815985483.html |title=How Tunisia's revolution began |publisher=Al Jazeera English |date=26 January 2011 |access-date=13 February 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.alarabiya.net/articles/2011/01/15/133592.html |title=Wikileaks might have triggered Tunis' revolution |work=Alarabiya |date=15 January 2011|access-date=13 February 2011}}</ref> je bila intenzivna kampanja civilnega odpora, ki so jo sprožili visoka brezposelnost, inflacija cen hrane, korupcija,[107] pomanjkanje svobode govora in drugih političnih svoboščin ter slabe življenjske razmere. Sindikati naj bi bili sestavni del protestov.[109] Protesti so navdihnili arabsko pomlad, val podobnih dejanj po vsem arabskem svetu. Katalizator za množične demonstracije je bila smrt Mohameda Bouazizija, 26-letnega tunizijskega uličnega prodajalca, ki se je 17. decembra 2010 zažgal v znak protesta proti zaplembi njegovega blaga in ponižanju, ki mu ga je povzročila občinska uradnica Faida Hamdy. Jeza in nasilje sta se stopnjevala po Bouazizijevi smrti 4. januarja 2011, kar je dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Ben Alija na koncu pripeljalo do odstopitve in bega iz države 14. januarja 2011, po 23 letih na oblasti.<ref>{{Cite book|title=The power and the people: paths of resistance in the Middle East|first=Charles|last=Tripp|date=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-80965-8|location=New York|oclc=780063882}}</ref> Protesti za prepoved vladajoče stranke in izselitev vseh njenih članov iz prehodne vlade, ki jo je oblikoval Mohammed Ghannouchi, so se nadaljevali. Nova vlada je sčasoma popustila zahtevam. Tuniško sodišče je prepovedalo nekdanjo vladajočo stranko RCD in zaseglo vsa njena sredstva. Z odlokom ministra za notranje zadeve je bila prepovedana »politična policija«, posebne enote, ki so bile uporabljene za ustrahovanje in preganjanje političnih aktivistov. 3. marca 2011 je začasni predsednik napovedal, da bodo volitve v ustavodajno skupščino potekale 24. julija 2011.] 9. junija 2011 je premier napovedal, da bodo volitve prestavljene na 23. oktober 2011. Mednarodni in notranji opazovalci so volitve razglasili za svobodne in poštene. Gibanje Ennahda, ki je bilo prej prepovedano pod režimom Ben Alija, je na volitvah izšlo kot največja stranka z 89 sedeži od skupno 217. 12. decembra 2011 je bil za predsednika izvoljen nekdanji disident in veteran aktivist za človekove pravice Moncef Marzouki. Marca 2012 je Ennahda izjavila, da ne bo podprla, da bi šeriatsko pravo postalo glavni vir zakonodaje v novi ustavi, s čimer bi ohranila sekularno naravo države. Stališče Ennahde do tega vprašanja so kritizirali trdi islamisti, ki so si želeli stroge šeriatske pravice, vendar so ga sekularne stranke pozdravile. 6. februarja 2013 je bil umorjen Chokri Belaid, vodja levičarske opozicije in vidni kritik Ennahde. Leta 2014 je predsednik Moncef Marzouki ustanovil tunizijsko Komisijo za resnico in dostojanstvo kot ključni del ustvarjanja nacionalne sprave. Tunizijo sta leta 2015 prizadela dva teroristična napada na tuje turiste, najprej v Narodnem muzeju Bardo, nato pa na plaži Sousse 38 ljudi. Tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je oktobra izredne razmere podaljšal za nadaljnje tri mesece. [[Tunizijska četverica za dialog]] je leta 2015 prejel [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] za svoje delo pri vzpostavljanju mirnega in pluralističnega političnega reda v Tuniziji.<ref>"The Nobel Peace Prize 2015". Nobel Foundation. Retrieved 15 December 2016.</ref> Prvi demokratično izvoljeni tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je umrl julija 2019.<ref>{{cite news |title=Tunisian President Beji Caid Essebsi dies aged 92 |url=https://www.france24.com/en/20190725-tunisia-president-essebsi-dies-aged-92 |work=France 24 |date=25 July 2019 |language=en}}</ref> Po njem je Kais Saied postal tunizijski predsednik po prepričljivi zmagi na tunizijskih predsedniških volitvah oktobra 2019. 23. oktobra 2019 je Saied prisegel kot novi tunizijski predsednik. Februarja 2022 sta Tunizija in Mednarodni denarni sklad izvedla predhodna pogajanja v upanju, da bi zagotovila večmilijardno reševanje gospodarstva, ki ga pestijo recesija, javni dolg, inflacija in brezposelnost.<ref>{{cite news |title=Tunisia's talks with the IMF: What's at stake? |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/18/tunisias-talks-with-the-imf-whats-at-stake |access-date=20 February 2022 |work=Al Jazeera |agency=AFP |date=18 February 2022}}</ref> 6. oktobra 2024 je predsednik Kais Saied na predsedniških volitvah z 28,8-odstotno udeležbo osvojil drugi mandat z več kot 90 % glasov. Pet političnih strank je ljudi pozvalo k bojkotu volitev.<ref>{{cite news |title=Tunisia election: Kais Saied secures second term with 91% of votes |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx25ree1g18o |work=www.bbc.com}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Tunizije}} [[Slika:Ts-map.gif|sličica|139px|Zemljevid Tunizije]] Tunizija leži na sredozemski obali severozahodne Afrike, na pol poti med Atlantskim oceanom in delto Nila. Na zahodu (965 km) in jugozahodu meji na Alžirijo, na jugovzhodu pa na Libijo (459 km). Leži med 30° in 38° severne zemljepisne širine ter 7° in 12° vzhodne zemljepisne dolžine. Nenaden južni zavoj sredozemske obale v severni Tuniziji daje državi dve značilni sredozemski obali, na severu od zahoda proti vzhodu in na vzhodu od severa proti jugu. Čeprav je Tunizija relativno majhna, ima zaradi svoje lege od severa proti jugu veliko okoljsko raznolikost. Njeno raztezanje od vzhoda proti zahodu je omejeno. Razlike v Tuniziji, tako kot v preostalem Magrebu, so v veliki meri okoljske razlike od severa proti jugu, ki jih določa močno zmanjšanje padavin proti jugu od katere koli točke. Hrbtni del, vzhodni podaljšek [[Atlas (gorovje)|gorovja Atlas]], poteka čez Tunizijo v severovzhodni smeri od alžirske meje na zahodu do [[Polotok Bon|polotoka Cape Bon]] na vzhodu. Severno od Dorsala je [[Telski Atlas]], regija, za katerega so značilni nizki, valoviti hribi in ravnine, ki so spet podaljšek gora na zahodu v Alžiriji. V Khroumerieju, severozahodnem vogalu tunizijskega Tella, nadmorska višina doseže 1050 metrov, pozimi pa tam oddaja sneg. [[Sahel]], širša obalna ravnica vzdolž vzhodne sredozemske obale Tunizije, je med najpomembnejšimi območji gojenja oljk na svetu. V notranjosti od Sahela, med Dorsalom in gorovjem južno od Gafse, se nahajajo stepe. Velik del južne regije je polsušen in puščavski. Tunizija ima obalo dolgo 1148 kilometrov. V pomorskem smislu si država lasti sosednji pas 24 navtičnih milj (44 kilometrov) in teritorialno morje 12 navtičnih milj (22 kilometrov).<ref>{{cite book|last=Ewan W.|first=Anderson|title=International Boundaries: Geopolitical Atlas|url=https://books.google.com/books?id=E7-menNPxREC&pg=PA816|year=2003|publisher=Psychology Press|isbn=978-1-57958-375-0|page=816}}</ref> Mesto [[Tunis]] je zgrajeno na pobočju hriba, ki se spušča do [[Jezero Tunis|Tuniškega jezera]]. Na teh hribih so kraji, kot so Notre-Dame de Tunis, Ras Tabia, La Rabta, La Kasbah, Montfleury in La Manoubia, z nadmorsko višino tik nad 50 metri. Mesto je na križišču ozkega pasu zemlje med jezerom Tunis in Séjoumijem.<ref>{{Cite web|title=Visit Tunis, Tunisia|url=https://visitafrica.site/tunis.html|access-date=2021-04-13|website=visitafrica.site|language=en-GB|archive-date=18 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418193746/https://visitafrica.site/tunis.html}}</ref> [[File:Water_stress,_top_countries_(2022).svg|thumb|Tunizija je bila leta 2022 osemnajsta država z največjim pomanjkanjem vode na svetu]] Podnebje Tunizije je na severu sredozemsko, z blagimi deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Jug države je puščavski. Teren na severu je gorat, ki se proti jugu umakne v vročo, suho osrednjo ravnino. Jug je polsušen in se zliva s [[Sahara|Saharo]]. Na severnem robu Sahare se v črti vzhod-zahod razteza vrsta slanih jezer, znanih kot ''čoti'' ali ''šarti''. Najnižja točka je Chott el Djerid na 17 metrih pod morsko gladino, najvišja pa Jebel ech Chambi na 1544 metrih.<ref>{{cite book|last=Aldosari |first= Ali |title=Middle East, western Asia, and northern Africa |url=https://books.google.com/books?id=j894miuOqc4C&pg=PA1270 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-7571-2|year=2006 |pages=1270–}}</ref> Tunizija je dom petih kopenskih ekoregij: sredozemskih iglavcev in mešanih gozdov, saharskih halofitov, sredozemskih suhih gozdov in step, sredozemskih gozdov in gozdov ter severnosaharskih step in gozdov. === Podnebje === Tunizija leži v [[subtropski pas|subtropskem]] podnebnem pasu, in sicer stika [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]] (širši obalni pas) ter [[subtropsko podnebje|subtropsko]] suho in polsuho podnebje (notranjost). [[Podnebje]] prehaja tako od zmernih sredozemskih razmer na severu proti vročim in suhim pogojem na jugu. V severnem delu države je povprečna januarska [[temperatura]] 9&nbsp;°C, julijska pa 26&nbsp;°C. Na tem območju je [[dež]]evno obdobje razpotegnjeno čez hladen del leta, med oktobrom in majem. Povprečne letne [[padavine]] na severu dosežejo 610 [[milimeter|mm]], značilno pa je veliko letno gibanje stolpca. Puščavski del v Sahari na jugu dobi povprečno 210&nbsp;mm dežja letno. === Naravna bogastva === Temeljno mineralno bogastvo Tunizije je [[nafta]], katere črpališča stojijo tako na kopnem kot na [[morje|morju]]. V 1980-ih so bila odkrita pomembna nova nahajališča. Zraven tega Tunizija izkorišča nahajališča [[fosfati|fosfatov]], [[železo|železove rude]], [[svinec|svinca]], [[cink]]a in [[sol]]i. === Okoljski problemi === Velika težava Tunizije je neurejeno odlaganje strupenih in drugih [[nevarni odpadki|nevarnih odpadkov]], kar predstavlja veliko nevarnost za zdravje okolja. Zaradi majhne količine vode v deželi je prisoten tudi problem čezmernega onesnaževanja slednje. Primanjkuje tudi zalog [[pitna voda|pitne vode]]. Tu so tudi tipični problemi puščavskih držav, kot so [[krčenje gozdov]] in zelenih površin zaradi pašnje, [[erozija prsti]] ter [[dezertifikacija]]. Tunizija je razglasila tri [[narodni park|narodne parke]], kar pomeni le 0,3 odstotka državno zaščitenih površin dežele. Najbolj znan je [[narodni park Ichkeul]] v severni Tuniziji, ki ga zavzema veliko jezero in spremljajoča [[mokrišče|mokrišča]], pribežališče številnih ptic, med njimi rac, gosi in plamencev. Vlada je ratificirala mednarodne okoljske sporazume, ki se nanašajo na ohranjanje [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejevanje [[klimatske spremembe|klimatskih sprememb]] in [[dezertifikacija|dezertifikacije]], ohranjanje [[ogrožene vrste|ogroženih vrst]], spreminjanje okolja, nevarne odpadke, [[onesnaževanje morja]], ladijsko onesnaževanje, varovanje [[ozonski plašč|ozonskega plašča]] in varovanje mokrišč. == Politika in uprava == Tunizija je [[republika]] z močnim [[predsednik|predsedniškim]] sistemom, ki je sicer enostrankarski. === Veje oblasti === [[Predsednik]] [[država|države]] [[Foued Mebazaa]] je po prebegu [[Zine al-Abidine Ben Ali]]ja, ki je bil na svojem položaju od leta 1987, ko je nadomestil prvega predsednika republike [[Habib Bourguiba|Habiba Bourguibo]], predsednika Tunizije (med letoma 1956 in 1987) postal tretji predsednik Tunizije. Vladajoča [[politična stranka|stranka]], [[demokracija|Demokratični]] [[parlament]]arni zbor ([[francoščina|francosko]] ''Rassemblement Constitutionel Démocratique'') je bila edina stranka v državi 25 let. Ta stranka je naslednica [[socializem|Socialistične]] desturske stranke (francosko ''Parti Socialiste Destourien'', [[kratica]] '''PSD'''), ki je Tunizijo pripeljala do suverenosti. Država premore šest legalnih [[Opozicija (politika)|opozicijskih]] strank. Predsedniške volitve potekajo vsakih 5 let. Na njih kandidira edina državna [[stranka]], ki po volitvah imenuje tudi predsednika vlade in njegov kabinet, slednji pa igra pomembno vlogo v državni politiki. Prav tako državni vrh postavlja tudi regionalne [[guverner]]je in administratorje. Volitve potekajo še za krajevne [[župan]]e in krajevne svete. Državno upravo tvori enodomni [[parlament]] (zakonodajno telo) – Dom poslancev (''Chambre des députés'') s 182 članskimi mesti, izmed katerih je 20 odstotkov rezerviranih za opozicijo. Dom poslancev ima vedno večjo funkcijo prostora za državnopolitično razpravo, a zaenkrat še nima velike vloge pri izdajanju [[zakon]]ov – v praksi vedno potrdi predloge [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]] z manjšimi popravki. [[Sodstvo]] je uradno suvereno oblastno telo. Sicer je opaziti visoko stopnjo sodelovanja z vlado, zlasti ko gre za politično usmerjene primere. === Upravna delitev === Tunizija je upravno razdeljena na 24 [[governorat]]ov: {| |width="150"| * Ariana * Béja * Ben Arous * Bizerte * Gabès * Gafsa * Jendouba * Kairouan |width="150"| * Kasserine * Kebili * Kef * Mahdia * Manouba * Medenine * Monastir * Nabeul |width="150"| * Sfax * Sidi * Siliana * Sousse * Tataouine * Tozeur * Tunis * Zaghouan | |} === Oborožene sile === {{glavni|Tunizijske oborožene sile}} Tunizija ima organizirane profesionalne [[oborožene sile]] z okoli 35 tisoč [[vojak]]i. Razdeljena je na [[kopenska vojska|kopensko vojsko]], [[vojna mornarica|vojno mornarico]], [[vojno letalstvo]], [[paramilitarizem|paravojaške]] sile in [[narodna garda|narodno gardo]]. Povprečna starost vojakov je 20 let. Država namenja vojski 1,8 odstotka [[bruto državni proizvod|bruto državnega proizvoda]] (približek za leto 2002). == Gospodarstvo == Tunizija je v procesu razsežnih [[ekonomska reforma|ekonomskih reform]] in [[liberalizacija|liberalizacije]] po desetletjih državnega usmerjanja in deleža v [[gospodarstvo|gospodarstvu]]. Preudarno finančno in gospodarsko načrtovanje pa v zadnjem desetletju povzročata zmerno [[gospodarska rast|gospodarsko rast]]. Tunizijsko gospodarstvo se tradicionalno opira na [[nafta|nafto]], [[fosfat]]e, [[kmetijstvo]] in [[turizem]]. [[Politika]] države je nekoliko zaustavila rast v prvih letih samostojnosti (po letu 1956). 1960-ih so prinesla močno zavrtje razvoja gospodarstva zaradi spodbujanja [[kolektivizacija|kolektivizacije]], zaradi česar je padel tudi letni proizvod kmetijskih dejavnosti. V 1970-ih je prišlo do nekoliko povečane gospodarske rasti zaradi povišanja cen nafte ter fosfatov na svetovnem trgu ter uveljavljanja turizma, a je svojo negativno vlogo pri rasti še vedno igral [[protekcionizem]] in regulacija uvoza. V času samostojnosti je Tunizija prejemala zajetne vsote finančne pomoči od [[Združene države Amerike|ZDA]] ter [[Evropa|evropskih]], pa tudi nekaterih arabskih držav. Danes je sicer še vedno [[država v razvoju]], sodi pa med dežele [[Bruto domači proizvod|s srednjim dohodkom]]. Zaradi precenjenega dinarja (uradna valuta) in rastočega mednarodnega dolga je Tunizija doživela veliko krizo na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja v 1980-ih. Leta 1986 je vlada zato sprejela vrsto ukrepov, med katerimi so strukturno prilagajanje za liberalizacijo trga, zmanjševanje tarif in preusmeritev države v [[tržno gospodarstvo]]. Ta model gospodarske reforme so predlagale in podprle [[mednarodne finančne ustanove]], s tem pa je bila Tunizija deležna dodatnih [[posojilo|posojil]] [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in drugih zahodnih upnikov. Leta 1990 je Tunizija pristopila k [[Sporazum o carinah in trgovanju|Sporazumu o carinah in trgovanju]] ({{langx|en|General Agreement on Tariffs and Trade}}, kratica GATT), kasneje pa se je vključila v [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]] ({{langx|en|World Trade Organization}}, kratica WTO). Leta 1996 je država sklenila sporazum o sodelovanju z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki odpravlja [[carina (dajatev)|carine]] in druge prepreke za [[prosta trgovina|prosto trgovino]], tiče pa se večine dobrin. Na ta način naj bi EU uradno pomagala Tuniziji k hitrejšemu razvoju in pripravi na [[konkurenca|konkurenco]] [[globalni trg|globalnega trga]]. Država je od leta 1987 privatizirala 160 družb v svoji lasti, in sicer v okviru ukrepov reforme 1987. leta. Kljub temu so potrebni resni napori za preprečitev množičnih odpuščanj, čemur velja dodati, da je [[brezposelnost]] že sicer pereč problem v deželi. Uradne statistike govorijo o 15 % [[nezaposlenost|nezaposlene]] delovne sile, dejanska množina pa naj bi bila večja. Izmenjava [[delnica|delnic]] poteka preko državno vodenega Sveta za finančni trg, ki trguje s [[kapital]]om nekaj več kot 50 podjetij. Leta 1993 je tunizijska vlada sprejela zakon, ki dovoljuje in celo privlači tuje vlagatelje. Tako je danes v državi prijavljenih več kot 1600 [[izvoz]]no usmerjenih podjetij v tuji lasti. Slednja se zanašajo in izkoriščajo predvsem potencial nizko plačane delovne sile in bližino evropskega trga, s katerim poteka največ izmenjav. Državna valuta, [[tunizijski dinar]], je [[konvertibilnost|nekonvertibilna]]. ===Oskrba z vodo in sanitacija === Tunizija je dosegla najvišje stopnje dostopa do oskrbe z vodo in sanitacije na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Od leta 2011 je dostop do varne pitne vode postal skoraj univerzalen, in sicer se je v urbanih območjih približal 100 %, na podeželju pa 90 %.<ref name="JMP">{{cite web|last = World Health Organization|author-link = World Health Organization|author2 = UNICEF|title = Joint Monitoring Programme for Drinking Water Supply and Sanitation|url = http://www.wssinfo.org|access-date = 27 December 2012|archive-url = https://web.archive.org/web/20080216075751/http://www.wssinfo.org/|archive-date = 16 February 2008}}</ref> Tunizija zagotavlja kakovostno pitno vodo skozi vse leto.<ref name="PSP">{{in lang|fr}} Ministère du Developpement et de la Cooperation Internationale, Banque Mondiale et Programme "Participation Privee dans les infrastructures mediterreeanees" (PPMI): [http://www-wds.worldbank.org/external/default/main?pagePK=64193027&piPK=64187937&theSitePK=523679&menuPK=64187510&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679&entityID=000012009_20041201140320&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679 "Étude sur la participation privée dans les infrastructures en Tunisie"]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120305195148/http://www-wds.worldbank.org/external/default/main?pagePK=64193027&piPK=64187937&theSitePK=523679&menuPK=64187510&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679&entityID=000012009_20041201140320&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679 |date=5 March 2012 }}, Volume III, 2004, accessed on 21 March 2010</ref> == Prebivalstvo == Tunizija je s svojim strateškim položajem skozi celotno [[zgodovina|zgodovino]] pomenila območje trenja med [[ljudstvo|ljudstvi]]. Zavojevali so jo tako stari Rimljani kot [[Vandali]], tako črni [[Afričani]] kot Arabci in druga [[pleme]]na, [[ljudstvo|ljudstva]], [[narod]]i. Sodobni prebivalci dežele pa pretežno izhajajo iz Berberov, četudi jih je okoli 98 odstotkov berberski jezik zamenjalo za arabskega. Poseljenost z ljudmi je velika zlasti v priobalnih regijah, kjer na 30 odstotkih državnega ozemlja živi okoli 70 odstotkov prebivalstva. Z dobrimi deset milijoni prebivalcev Tunizija premore 65 ljudi na km². === Večja mesta === Tunizijska mesta so razmeroma majhnega obsega s pomembno izjemo [[Tunis]]om, ki je največje in [[glavno mesto]] države. To sredozemsko [[pristanišče]] na severovzhodu države ob [[jezero Tunis|jezeru Tunis]], v svet pa je prometno povezano z [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] in ladijskimi linijami v Evropo (Italija in Francija). Nekoliko manj pomembni mesti sta [[Sfax]] in [[Sousse]] (arabsko Susa), ki obe ležita ob vzhodni obali, razvili pa sta se ob [[industrija|industriji]] oziroma [[turizem|turizmu]]. Po svoji slikovitosti in starem pristanišču je znano tudi večje mesto [[Bizerte]] na severni obali. === Jezik in vera === Uradni jezik Tunizije je [[arabščina]]. Poznavalci govorijo o tunizijski arabščini kot dialektu, izvirajočem iz skupine [[magreb]]ške arabščine, ki jo je slišati tudi v zahodni Alžiriji in vzhodni Libiji. Slednja pa je izpeljanka iz klasične arabščine. Zraven tega velika večina prebivalcev zna govoriti [[francoščina|francoščino]]. V srednjih šolah je obvezno učenje četrtega jezika, učenci lahko izbirajo med [[nemščina|nemščino]], [[španščina|španščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[ruščina|ruščino]] in [[kitajščina|kitajščino]]. Prvotni jezik v Tuniziji je bil [[Berberščina|berberski]], katerega je govorila večina berberskih plemen, danas ga govori zaradi islamizacije in uradne arabščine vedno manj prebivalcev. Berberščina je bila sicer tudi zapisana, vendar je napisanih malo književnih del v tem jeziku, ohranja se v redko poseljenih gorskih vaseh, kjer so bivališča vkopana v zemljo. Kot Arabci so prebivalci Tunizije skoraj vsi zavezani [[islam]]u (98 odstotkov populacije), in sicer njegovi [[sunitizem|sunitski]] veji imenovani [[fatimidi]]. V deželi je tako najti množico [[mošeja|mošej]], izmed katerih po svoji znamenitosti izstopata mošeja v svetem mestu [[Al Kairouan]] in slikovita utrdbena mošeja v obalnem Sousseu. V Tuniziji obstajajo še majhne skupine [[katoličani|rimo-katoličanov]], [[Judje|Judov]] in [[protestanti|protestantov]]. === Izobrazba in znanje === Izobraževalni sistem v Tuniziji je brezplačen, zaradi česar osnovno šolo obiskujejo praktično vsi otroci. Pouk poteka v arabščini in deloma v francoščini. [[osnovna šola|Osnovne šole]] je v letu 2000 obiskovalo približno 1,4 milijona otrok, srednje šole 1,1 milijona, v [[visoko šolstvo|visokošolsko izobraževanje]] ([[Univerza v Tunisu]]) pa je bilo vključenih nekaj več kot 200 tisoč prebivalcev. Tunizija ima tri pomembnejše [[knjižnica|knjižnice]], locirane v Tunisu. Posebno zanimiv pa je narodni muzej [[Bardo]], ki od leta 1888 v Tunisu daje na ogled zbirke feničanskih, [[antična Grčija|grških]] in rimskih ter muslimanskih umetniških izdelkov na čelu z [[mozaik]]i. === Komunikacije === [[Komunikacijski sistem]] je po razvitosti – tako kot večina drugih stvari – nad afriškim povprečjem. Izhodiščne komunikacijske točke so Sfax, Sussah, Bizerte in Tunis. [[Telefon]]ske priključke je leta [[1997]] posedovalo 654.000 gospodinjstev, v uporabi pa je bilo poleg tega leta 1998 50.000 [[mobilni telefon|mobilnih telefonov]]. Tunizijci uporabljajo 920.000 [[televizija|televizij]] (ocena 1997) za spremljanje 26 televizijskih postaj (1998). Leta 2002 je natanko 1 [[ponudnik spletnih storitev]] omogočal spletni dostop 400 tisoč uporabnikom (ocena 2002). == Kultura == Kultura Tunizije je mešana zaradi dolgoletne zgodovine zunanjega vpliva ljudstev – kot so Feničani, Rimljani, Vandali, Bizantinci, Arabci, Sikulo-Normani, Turki, Italijani, Maltežani in Francozi – ki so vsi pustili svoj pečat v državi. Trenutno so v petdesetih umetniških galerijah razstave tunizijskih in mednarodnih umetnikov. Te galerije so med drugimi galerijo Yahia v Tunisu in galerija Carthage Essaadi.<ref name="tunisia online">{{cite web|url=http://www.tunisiaonline.com/culture/culture1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20010210043336/http://www.tunisiaonline.com/culture/culture1.html |archive-date=10 February 2001 |title=Culture de la Tunisie |publisher=Tunisia Online |date=10 February 2001 |access-date=19 January 2013 }}</ref> Tunizijska literatura obstaja v dveh oblikah: arabski in francoski. Arabska literatura sega v 7. stoletje s prihodom arabske civilizacije v regijo. Po obsegu in vrednosti je pomembnejša od francoske literature, ki je bila uvedena med francoskim protektoratom leta 1881. Na začetku 20. stoletja je glasbeno dejavnost zaznamoval liturgični repertoar, povezan z različnimi verskimi bratovščinami, in posvetni repertoar, ki je obsegal instrumentalne skladbe in pesmi v različnih andaluzijskih oblikah in slogih, v bistvu pa si je izposojal značilnosti glasbenega jezika. Na stotine mednarodnih festivalov, nacionalnih, regionalnih ali lokalnih, zaznamuje koledarsko leto. Na nacionalni kulturni sceni prevladujejo glasbeni in gledališki festivali. == Naravne in kulturne znamenitosti == * '''[[Bulla Regia]]''' - izkopanine rimskega mesta v dolini reke [[Medžerda (reka)|Medžerda]] pri [[Jendouba|Jendoubi]]: kopališče, forum, Apolonovo svetišče, gledališče; 2.–3. stoletje * '''[[Dougga]]''' - izkopanine rimskega mesta Thugga iz 2.–3. stoletja: Saturnovo svetišče, gledališče, podzemne cisterne - del Unescove svetovne dediščine * '''[[El Džem]]''' - z nekaj najbolj impresivnimi ostanki rimskih zgradb v Afriki - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Narodni park Ichkeul]]''' južno od Bizerte - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kairouan]]''', četrto najsvetejše muslimansko mesto - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kartagina (mesto)|Kartagina]]''' - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kerkouane]]''' - izkopanine feničanskega mesta 6.–2. stol. pr. n. št. - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Mahdia]]''' mesto ustanovljeno leta 912 kot prestolnica fatimidskih vladarjev; mestna vrata, mošeje, turška trdnjava Bordž el Kebir * '''[[Sbeitla]]''' - majhno mesto v zahodni osrednji Tuniziji. V bližini so ruševine rimske Sufetule z najbolje ohranjenimi rimskimi Kapitolinskimi templji v državi. * '''[[Sousse]]''' - obzidano mesto s staro medino, trdnjavo, veliko mošejo - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Tunis]]''' - staro mestno jedro je del Unescove svetovne dediščine; več mošej, Bardojski muzej (mozaiki) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{commons category|تونس / Tunest / Tunisie}} {{Wikivoyage}} {{wikislovar}} * [https://www.carthage.tn Presidency] – official website of the president of Tunisia * [https://pm.gov.tn Prime Minister] – official website of the prime minister of Tunisia * [https://www.ins.tn Statistics] – official website of National Institute of Statistics * [https://www.inp2020.tn/ar/inp_tunisie/les-traces-de-lhomme-en-tunisie/ "History"] – Tunisian History at National Heritage Institute * [https://www.discovertunisia.com/en Discover Tunisia] – Tunisia's official tourism portal {{North_Africa}} {{Arabska_liga}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tunizija| ]] [[Kategorija:Severnoafriške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Afriška unija]] job6t65ttghxdsm2qgxpwjhk5tmldk5 6685058 6685056 2026-06-04T11:21:39Z Ljuba24b 92351 /* Naravne in kulturne znamenitosti */ np 6685058 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republic of Tunisia | name = {{unbulleted list|{{native name|ar|الجمهورية التونسية}}<br />{{transliteration|ar|al-Jumhūriyyah at-Tūnisiyyah}}}} | common_name = Tunisia | image_flag = Flag of Tunisia.svg | image_coat = Coat of arms of Tunisia.svg | coa_size = 70 | national_motto = {{lang|ar|حرية، نظام، عدالة|rtl=yes}}<br />"{{transliteration|ar|Ḥurrīyah, Niẓām, 'Adālah}}"<br />"Svoboda, red, pravičnost" | national_anthem = {{lang|ar|حماة الحمى|rtl=yes}}<br />"Humat al-Hima"<br />({{langx|en|"Branilci domovine"}})<br />{{center|[[File:Humat al-Hima.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Tunisia location (orthographic projection).svg|frameless]]|Show globe|[[File:Tunisia - Location Map (2013) - TUN - UNOCHA.svg]]|Show map of Tunisia|default=1}} | map_caption = | capital = [[Tunis]] | largest_city = capital | coordinates = {{Coord|36|49|N|10|11|E|type:city}} | official_languages = [[arabščina]]<ref name="art1">{{cite web|title=Tunisian Constitution, Article 1 |url=http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |date=26 January 2014 |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209234154/http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |archive-date=9 February 2014 }} Translation by the University of Bern: "Tunisia is a free State, independent and sovereign; its religion is the Islam, its language is Arabic, and its form is the Republic."</ref> | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsedik | leader_name1 = Kais Saied | leader_title2 = Premier | leader_name2 = Sara Zaafarani | ethnic_groups = {{Tree list}} * 98 % [[Arabci]]<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia/|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110024851/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia|url-status=dead|archive-date=10 January 2021|title = Tunisia - the World Factbook| date=22 December 2022 }}</ref> * 1 % [[Berberi]]<ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Berbers Populations Distribution|date=12 March 2004 }}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Q&A: The Berbers|date=12 March 2004 }}</ref> * 1 % [[Judje]] and others<ref>{{Cite web|url=http://www.pjvoice.com/v27/27006tunisia.aspx|title=The Jews of Tunisia|website=www.pjvoice.com}}</ref> {{Tree list/end}} | sovereignty_type = Ustanovitev | established_event1 = [[Antična Kartagina]] | established_date1 = 814 pr. n. št. | established_event2 = [[Aghlabidski emirat]] | established_date2 = 800 | established_event3 = [[Hafsidski sultanat]] | established_date3 = 1229 | established_event4 = [[Bejlik Tunis]] | established_date4 = 15. julij 1705 | established_event5 = [[Francoski protektorat]] | established_date5 = 12. maj 1881 | established_event6 = Neodvisnost in [[Kraljevina Tunizija]] | established_date6 = 20. marec 1956 | established_event7 = Deklaracija republike | established_date7 = 25. julij 1957 |area_km2=163.610 |area_rank=91. | population_estimate = | population_census = 11.972.169<ref>{{cite web | url=https://www.ins.tn/en/enquetes/population-and-housing-census-2024 | title=National Institute of Statistics}}</ref> | population_estimate_year = | population_estimate_rank = 79. | population_census_year = 2024 | population_density_km2 = 79 | population_density_rank = 134. | GDP_PPP = {{increase}} $183,73 mrd<ref name="WEOD2504">{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 84. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $14.780<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_PPP_per_capita_rank = 111. | GDP_nominal = {{increase}} $56,290 mrd<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 90. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $4530<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_per_capita_rank = 121. | Gini = 33,7 | Gini_year = 2021 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |title=GINI index |publisher=World Bank |access-date=19 January 2013}}</ref> | HDI = 0,746 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref>{{cite book |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |title=Human Development Report 2025 - A matter of choice: People and possibilities in the age of AI |date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |isbn= |publication-date=6 May 2025 |pages= |access-date=6 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506064128/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |archive-date=6 May 2025}}</ref> | HDI_rank = 105. |calling_code=216 |time_zone=[[UTC]] +2 |currency=[[tunizijski dinar]] }} '''Tunizija''' ({{langx|ar|تونس}}), Uradno '''Republika Tunizija''' ({{langx|ar|الجمهورية التونسية}}, {{langx|fr|République tunisienne}}) je [[Arabci|arabska]] in [[islam|muslimanska]] [[država]], umeščena ob [[Sredozemsko morje]] na severnoafriški [[obala|obali]]. Je v regiji [[Magreb]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in pokriva površino 165.000 kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, [[Cape Angela]], je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno [[glavno mesto]] je [[Tunis]]. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami ([[Maroko]], [[Alžirija]], Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), [[Libija|Libijo]] (s svojo vzhodno in južno mejo) in [[Sredozemsko morje]] (na severu in vzhodu). Tunizija si deli tudi morsko mejo z Italijo prek otokov [[Sicilija]] in [[Sardinija]] na severu ter [[Malta]] na vzhodu. Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki [[puščava|puščave]] [[Sahara|Sahare]], preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v [[antika|antičnem]] času, iz česar posebno izstopa [[Feničani|feničanska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]] [[Kartagina (mesto)|Kartagina]], pa tudi kot žitnica za kasnejše [[Starorimska civilizacija|rimske]] koloniste. Ime ''Tunis'' naj bi izviralo iz [[Berberi|berberskega]] jezika, pomenilo pa naj bi [[rt]]ič. Leta 2024 je imela Tunizija 12,458 milijona prebivalcev. == Etimologija == Beseda ''Tunisia'' izhaja iz imena ''Tunis'', osrednjega urbanega središča in glavnega mesta sodobne Tunizije. Sedanja oblika imena z latinsko pripono ''-ia'' se je razvila iz francoskega imena {{lang|fr|Tunisie}},<ref name="Adrian">{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites |entry=Tunisia |entry-url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/385/mode/1up |publisher=McFarland |year=2006 |page=385 |isbn=978-0-7864-2248-7}}</ref><ref>{{cite book|last=Everett-Heath|first=John|title=The Concise Dictionary of World Place-names|entry=Tunisia|entry-url=https://archive.org/details/concisedictionar0000ever/page/534/mode/1up|publisher=Oxford University Press|date=2005|page=534|isbn=978-0-19-860537-9}}</ref> ki je običajno povezano z berberskim korenom {{lang|ber|ⵜⵏⵙ}}, prepisanim kot {{lang|ber-Latn|tns}}, kar pomeni 'položiti' ali 'taboriti'.<ref name="peter-ross">{{cite book |first1=Peter M. |last1=Rossi |first2=Wayne Edward |last2=White |title=Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal |publisher=Pierian Press, University of Michigan |year=1980 |page=132}}</ref> Včasih je povezano tudi s kartažansko boginjo Tanith (ali Tunit),<ref>{{cite book |last=Taylor |first=Isaac |title=Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature |publisher=BiblioBazaar, LLC |year=2008 |page=281 |isbn=978-0-559-29668-0 }}</ref> in starodavnim mestom Tynes.<ref name="ej-brill">{{cite book |last=Houtsma |first=Martijn Theodoor |title=E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 |publisher=Brill |year=1987 |page=838 |isbn=978-90-04-08265-6 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |title=Ab urbe condita (Livy)|volume=Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty |publisher=Oxford University Press |year=2006 |page=705 |isbn=978-0-19-283159-0 |author=Livy |editor1-first=John |editor1-last=Yardley |editor2-last=Hoyos |editor2-first=Dexter |name-list-style=amp}}</ref> Francoska izpeljanka {{lang|fr|Tunisie}} je bila z manjšimi spremembami sprejeta v nekaterih evropskih jezikih, s čimer je bilo uvedeno posebno ime za označevanje države. Drugi jeziki so ime pustili nedotaknjeno, na primer ruski {{langx|ru|Туни́с}} ''Tunís'' in španski {{lang|es|Túnez}}. V tem primeru se isto ime uporablja tako za državo kot za mesto, tako kot pri arabskem {{lang|ar|تونس|rtl=yes}}, in le po kontekstu je mogoče opaziti razliko. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Tunizije}} === Antika === {{glavni|Kapzijska kultura|Antična Kartagina}} Kmetijske metode so dosegle dolino [[Nil]]a iz območja [[rodovitni polmesec|rodovitnega polmeseca]] okoli leta 5000 pr. n. št. in se razširile v [[Magreb]] okoli leta 4000 pr. n. št. Kmetijske skupnosti na vlažnih obalnih ravnicah osrednje Tunizije so bile takrat predniki današnjih berberskih plemen. [[File:Carthaginianempire.PNG|left|thumb|upright=1.2|Kartažanske odvisnosti in protektorati med [[punske vojne|punskimi vojnami]]]] V antiki so verjeli, da so Afriko prvotno naseljevali Getulci in Libijci, oba nomadski ljudstvi. Po besedah ​​rimskega zgodovinarja [[Salustij]]a je polbog Herkul umrl v Španiji, njegova večjezična vzhodna vojska pa je ostala, da se naseli v deželi, nekateri pa so se [[Migracija ljudi|preselili]] v Afriko. [[Perzijci]] so odšli na zahod in se poročili z Getulci ter postali Numidijci. Medijci so se naselili in bili znani kot Mauri, kasneje Mavri.<ref>Banjamin Isaac, ''The Invention of Racism in Classical Antiquity'', Princeton University Press, 2013 p.147</ref> [[Numidijci]] in [[Mavri]] so pripadali rasi, iz katere izvirajo [[Berberi]]. Prevedeni pomen besede ''Numidian'' je nomad in ljudje so bili dejansko polnomadski vse do vladavine Masinisse iz plemena Massyli.<ref>{{cite web |url=http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331154523/http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-date=31 March 2012 |title=Carthage and the Numidians |publisher=Hannibalbarca.webspace.virginmedia.com |access-date=28 October 2011}}</ref><ref>{{cite web |url=http://fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |title=Numidians (DBA II/40) and Moors (DBA II/57) |publisher=Fanaticus.org |date=12 December 2001 |access-date=28 October 2011 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927024947/http://www.fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |archive-date=27 September 2011}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/422426/Numidia |title=Numidia (ancient region, Africa) |encyclopedia=Britannica Online Encyclopedia |access-date=28 October 2011}}</ref> Na začetku zapisane zgodovine so Tunizijo naseljevala berberska plemena. Njeno obalo so [[Feničani]] naselili že v 12. stoletju pred našim štetjem (Bizerte, Utica). Mesto [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] so Feničani ustanovili v 9. stoletju pred našim štetjem. Legenda pravi, da je [[Didona]] iz Tira, ki je danes v [[Libanon]]u, mesto ustanovila leta 814 pred našim štetjem, kot ga je pripovedoval grški pisatelj Timaj iz Tauromeniuma. Naseljenci Kartagine so svojo kulturo in vero prinesli iz [[Fenicija|Fenicije]], ki je danes v Libanonu in sosednjih območij. [[File:Mommsen p265.jpg|thumb|upright|Kip kartažanskega generala [[Hanibal]]a Barce]] Po seriji vojn z grškimi mestnimi državami Sicilije v 5. stoletju pred našim štetjem se je Kartagina povzpela na oblast in sčasoma postala prevladujoča civilizacija v zahodnem Sredozemlju. Kartažani so častili panteon bližnjevzhodnih bogov, vključno z [[Baal]]om in [[Tanit]]o. Tanitin simbol, preprosta ženska figura z iztegnjenimi rokami in dolgo obleko, je priljubljena ikona, ki jo najdemo na starodavnih najdiščih. Ustanovitelji Kartagine so ustanovili tudi Tofet, ki je bil v rimskih časih spremenjen. Kartažanska invazija na Italijo pod vodstvom [[Hanibal]]a med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]], eno od serije vojn z Rimom, je skoraj ohromila vzpon rimske moči. Po koncu druge punske vojne leta 202 pr. n. št. je Kartagina še 50 let delovala kot odvisna država [[Rimska republika|Rimske republike]].<ref>[[Apijan]]. [https://www.livius.org/sources/content/appian/appian-the-punic-wars/ ''The Punic<!-- Foreign? --> Wars'']. livius.org</ref> [[File:Temple du Capitole (Dougga).JPG|thumb|upright|left|Ruševine templja iz 2. stoletja v Douggi, enem od devetih območij svetovne dediščine v Tuniziji]] Po [[Obleganje Kartagine|obleganju Kartagini]], ki se je začela leta 149 pr. n. št. med [[tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]], je Rim leta 146 pr. n. št. osvojil Kartagino. Po osvojitvi so Rimljani Kartagino preimenovali v ''Afriko'' in jo vključili kot [[Afrika (rimska provinca)|provinco]]. Berberski škof Donat Magnus je bil ustanovitelj krščanske skupine, znane kot [[Donatizem|donatisti]].<ref>{{Cite encyclopedia | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/169009/Donatist | title = Donatist | encyclopedia = Encyclopædia Britannica}}</ref> V 5. in 6. stoletju (od 430 do 533 n. št.) so germanski Vandali napadli in vladali kraljestvu v severozahodni Afriki, ki je vključevalo današnji [[Tripoli]]. Regijo so v letih 533–534 n. št., med vladavino cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]], zlahka ponovno osvojili vzhodni Rimljani pod vodstvom generala [[Belizar]]ja,<ref>Bury, John Bagnell (1958) ''History of the Later Roman Empire from the Death of Theodosius I. to the Death of Justinian'', Part 2, Courier Corporation. pp.124–148</ref> kar je pomenilo začetek 165-letne dobe bizantinske vladavine. === Srednji vek === [[File:Statue de Okba ibn Nafi al Fihri en Algérie.jpg|thumb|upright|Uqba ibn Nafi je konec 7. stoletja vodil omajadsko osvajanje Tunizije]] Nekje med drugo polovico 7. stoletja in začetkom 8. stoletja so v regiji potekala arabska muslimanska osvajanja. Ustanovili so prvo islamsko mesto v severozahodni Afriki, [[Kairouan]]. Tam je bila leta 670 n. št. zgrajena mošeja Uqba ali [[Velika mošeja v Kairouanu]].<ref>{{cite book|last1=Davidson |first1=Linda Kay |last2=Gitlitz |first2=David Martin |title=Pilgrimage: From the Ganges to Graceland: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=YVYkrNhPMQkC&pg=PA302|date=2002|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-004-8|page=302}}</ref> Ta mošeja je najstarejše in najprestižnejše svetišče na muslimanskem Zahodu z najstarejšim stoječim [[minaret]]om na svetu;<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=Historic Cities of the Islamic World|url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&pg=PA264|year=2007|publisher=Brill|isbn=978-90-04-15388-2|page=264}}</ref> velja tudi za mojstrovino islamske umetnosti in arhitekture. V tem času se je začela arabska migracija v Magreb. Regija je bila v celoti zavzeta leta 695, leta 697 jo je ponovno zavzelo [[Bizantinsko cesarstvo]], a jo je leta 698 trajno izgubilo. Prehod iz latinsko govoreče krščanske berberske družbe v muslimansko in večinoma arabsko govorečo družbo je trajal več kot 400 let (enakovreden proces v Egiptu in rodovitnem polmesecu je trajal 600 let) in je povzročil dokončno izginotje [[krščanstvo|krščanstva]] in [[latinščina|latinščine]] v 12. ali 13. stoletju. Večina prebivalstva ni bila muslimanska do precej poznega 9. stoletja; velika večina je bila v 10. stoletju. Tudi nekateri tunizijski kristjani so se izselili; nekateri bogatejši člani družbe so to storili po osvojitvi leta 698, druge pa so normanski vladarji sprejeli na Sicilijo ali v Italijo v 11. in 12. stoletju – logična destinacija zaradi 1200 let trajajoče tesne povezave med regijama.<ref>Jonathan Conant (2012). ''Staying Roman, Conquest and Identity in Africa and the Mediterranean, 439–700''. Cambridge University Press. pp. 358–378. {{ISBN|978-1-107-53072-0}}</ref> Arabski guvernerji Tunisa so ustanovili dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Tuniziji, [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in vzhodni [[Alžirija|Alžiriji]] od 800 do 909. Tunizija je cvetela pod arabsko oblastjo, ko so bili zgrajeni obsežni sistemi za oskrbo mest z vodo za gospodinjstva in namakanje, kar je spodbujalo kmetijstvo (zlasti pridelavo oljk).<ref name="lapidus">{{cite book|last=Lapidus|first=Ira M.|title=A History of Islamic Societies|url=https://books.google.com/books?id=I3mVUEzm8xMC&pg=302|date= 2002|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-77933-3|pages=302–303}}</ref><ref name="tunisia-lp">{{cite book | last1 = Ham | first1 = Anthony | last2 = Hole | first2 = Abigail | last3 = Willett | first3 = David. | title = Tunisia | publisher = Lonely Planet | year = 2004 | edition = 3rd | page = 65 | isbn = 978-1-74104-189-7}}</ref> Ta blaginja je omogočala razkošno dvorno življenje in jo je zaznamovala gradnja novih palačnih mest, kot sta al-Abbasiya (809) in Raq Adda (877). [[File:Panorama of the courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|left|upright=1.25|Kupole Velike mošeje v Kairouanu. Ustanovljena je bila leta 670, v sedanji obliki pa večinoma izvira iz obdobja Aglabidov (9. stoletje)]] Po osvojitvi [[Kairo|Kaira]] so [[Fatimidi]] Tunizijo in dele vzhodne Alžirije prepustili lokalnim Ziridom (972–1148).<ref name="stearns">{{cite book | last1 = Stearns | first1 = Peter N. | last2 = Leonard Langer | first2 = William | title = The Encyclopedia of World History: Ancient, Medieval, and Modern, Chronologically Arranged | publisher = Houghton Mifflin Harcourt | year = 2001 | edition = 6th | pages = 129–131 | isbn = 978-0-395-65237-4}}</ref> Ziridska Tunizija je cvetela na številnih področjih: kmetijstvo, industrija, trgovina ter versko in posvetno izobraževanje. Upravljanje poznejših ziridskih emirjev je bilo zanemarljivo, politična nestabilnost pa je bila povezana z upadom tunizijske trgovine in kmetijstva.<ref name="islamic-dynasties">{{cite book | last = Singh | first = Nagendra Kr | title = International encyclopaedia of islamic dynasties | volume = 4: A Continuing Series | publisher = Anmol | year = 2000 | pages = 105–112 | isbn = 978-81-261-0403-1}}</ref><ref name="history-of-africa">{{cite book | title = General history of Africa | publisher = James Currey Publishers | pages = 171–173 | isbn = 978-0-85255-093-9 |last1=Ki-Zerbo |first1=J. |last2=Mokhtar |first2=G. |last3=Boahen |first3=A. Adu |last4=Hrbek |first4=I. | year = 1992 }}</ref> Plenjenje tunizijskih pohodov s strani [[Banu Hilal]], bojevitega arabskega plemena, ki so ga egiptovski Fatimidi spodbudili k zavzetju severozahodne Afrike, je podeželsko in mestno gospodarstvo v regiji še bolj upadlo. Posledično je regija doživela hitro urbanizacijo, saj so lakote izpraznile podeželje, industrija pa se je preusmerila iz kmetijstva v manufakture. Arabski zgodovinar Ibn Khaldun je zapisal, da so zemljišča, ki so jih opustošili osvajalci Banu Hilal, postala popolnoma sušna puščava.<ref>{{cite web|url=http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |title=Populations Crises and Population Cycles, Claire Russell and W.M.S. Russell |publisher=Galtoninstitute.org.uk |access-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130527170154/http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |archive-date=27 May 2013 }}</ref> Glavna tunizijska mesta so v 12. stoletju osvojili [[Normani]] na Siciliji pod Afriškim kraljestvom, vendar so bili po osvojitvi Tunizije s strani [[Almohadi|Almohadov]] v letih 1159–1160 Normani evakuirani na Sicilijo. Skupnosti tunizijskih kristjanov so v Nefzaoui še obstajale do 14. stoletja.<ref name="hrbek">{{cite book |last1=Hrbek |first1=Ivan |title=Africa from the Seventh to the Eleventh Century |date=1992 |publisher=UNESCO. International Scientific Committee for the Drafting of a General History of Africa. J. Currey |isbn=0-85255-093-6 |page=34 |url=https://books.google.com/books?id=qDFcD0BuekQC&pg=PA34}}</ref> Almohadi so sprva vladali Tuniziji prek guvernerja, običajno bližnjega sorodnika kalifa. Kljub ugledu novih gospodarjev je bila država še vedno neukrotljiva, z nenehnimi izgredi in boji med meščani ter potujočimi Arabci in Turki, pri čemer so bili slednji podložniki muslimanskega armenskega pustolovca Karakuša. Tunizijo so med letoma 1182 in 1183 ter ponovno med letoma 1184 in 1187 zasedli [[Ajubidi]].<ref>{{cite journal|doi=10.3989/alqantara.2013.010|title=Saladin and the Ayyubid Campaigns in the Maghrib|journal=Al-Qanṭara|volume=34|issue=2|pages=267–295|year=2013|last1=Baadj|first1=Amar|doi-access=free | issn = 0211-3589}}</ref> Največja grožnja almohadski vladavini v Tuniziji so bili Banu Ganija, sorodniki Almoravidov, ki so iz svojega oporišča na [[Majorka|Majorki]] poskušali obnoviti almoravidsko oblast nad Magrebom. Okoli leta 1200 jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotno Tunizijo, dokler jih leta 1207 niso uničile almohadske čete. Po tem uspehu so Almohadi za guvernerja Tunizije postavili Walida Abu Hafsa. Tunizija je ostala del almohadske države do leta 1230, ko se je sin Abu Hafsa razglasil za neodvisnega. Med vladavino dinastije [[Hafsidi|Hafsidov]] so bili iz njihove prestolnice Tunisa vzpostavljeni plodni trgovinski odnosi z več krščanskimi sredozemskimi državami.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first= Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual|url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA46 |year=2004 |publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0-7486-2137-8|page=46}}</ref> Konec 16. stoletja je obala postala piratska trdnjava. === Osmanska Tunizija === [[File:Frans Hogenberg battle of Tunis.jpg|left|thumb|Osvojitev Tunisa s strani Karla V. in osvoboditev krščanskih galejskih sužnjev leta 1535]] V zadnjih letih dinastije Hafsidov je Španija zavzela številna obalna mesta, vendar jih je [[Osmansko cesarstvo]] ponovno zavzelo. Prva osmanska osvojitev Tunisa se je zgodila leta 1534 pod poveljstvom [[Hajredin Barbarosa|Hajredina Barbarosse]] paše, mlajšega brata Oruča Reisa, ki je bil ''[[kapudan paša]]'' osmanske flote med vladavino [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Vendar pa so Osmani šele po končni osmanski ponovni osvojitvi Tunisa od Španije leta 1574 pod kapudan pašo Uluč Ali Reisom trajno pridobili nekdanji hafsidski Tunis in ga obdržali do francoske osvojitve Tunizije leta 1881. Sprva pod turško oblastjo iz Alžira je Osmanska porta kmalu za Tunis neposredno imenovala guvernerja, imenovanega paša, ki so ga podpirale janičarske sile. Kmalu pa je Tunizija dejansko postala avtonomna provinca pod lokalnim [[beg|begom]]. Pod turškimi guvernerji, begi, je Tunizija dosegla praktično neodvisnost. Dinastija [[Huseinidi|begov Husein]], ustanovljena leta 1705, je trajala do leta 1957.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual |url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA55|year=2004 |publisher=Edinburgh University Press |isbn=978-0-7486-2137-8 |page=55}}</ref> Ta razvoj statusa je Alžir občasno neuspešno izpodbijal. V tem obdobju so bili upravni sveti, ki so nadzorovali Tunizijo, večinoma sestavljeni iz tuje elite, ki je še naprej vodila državne posle v turškem jeziku. [[File:St Louis Cathedral - Carthage - Tunisia - 1899.jpg|thumb|Stolnica sv. Ludvika, Kartagina, Tunizija, 1899]] Napade na evropsko ladjevje so izvajali gusarji, predvsem iz Alžira, pa tudi iz Tunisa in Tripolija, a po dolgem obdobju upadanja napadov je naraščajoča moč evropskih držav končno prisilila k njihovemu koncu. Epidemije [[kuga|kuge]] so Tunizijo pustošile v letih 1784–1785, 1796–1797 in 1818–1820.<ref>{{cite book|last=Panzac |first= Daniel |title=Barbary Corsairs: The End of a Legend, 1800–1820|url=https://books.google.com/books?id=_dyeFP5Hyc4C&pg=PA309|year=2005|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-12594-0|page=309}}</ref> V 19. stoletju so se tunizijski vladarji zavedali nenehnih prizadevanj za politične in socialne reforme v osmanski prestolnici. Tuniški beg je nato, po lastni presoji, a pod vplivom turškega zgleda, poskušal izvesti modernizacijsko reformo institucij in gospodarstva.<ref name="Clancy-Smith1997">{{cite book|last=Clancy-Smith |first= Julia A. |title=Rebel and Saint: Muslim Notables, Populist Protest, Colonial Encounters (Algeria and Tunisia, 1800–1904) |url=https://books.google.com/books?id=ApCtcGPHOxIC&pg=PA157 |year=1997 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-92037-8 |page=157}}</ref> Tunizijski mednarodni dolg je postal neobvladljiv. To je bil razlog ali pretveza, da so francoske sile leta 1881 vzpostavile protektorat.<ref>{{Cite web |last=Toussaint |first=Eric |date=2016-06-13 |title=Debt: how France appropriated Tunisia |url=https://www.cadtm.org/Debt-how-France-appropriated |access-date=2025-09-23 |website=CADTM |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Modern History of the Arab Countries by Vladimir Borisovich Lutsky 1969 |url=https://www.marxists.org/subject/arab-world/lutsky/ch21.htm |access-date=2025-09-23 |website=www.marxists.org}}</ref> === Francoski protektorat Tunizija (1881–1956) === {{glavni|Francoski protektorat Tunizija}} [[File:A Churchill tank and other vehicles parade through Tunis, 8 May 1943. NA2880.jpg|thumb|upright=0.95|Britanski tanki se premikajo skozi Tunis po tem, ko je bilo mesto vzeto iz rok [[sile osi|sil osi]], 8. maja 1943]] Leta 1869 je Tunizija razglasila bankrot in mednarodna finančna komisija je prevzela nadzor nad njenim gospodarstvom. Leta 1881 so Francozi pod pretvezo tunizijskega vdora v Alžirijo napadli z vojsko približno 36.000 mož in prisilili tuniškega bega Muhameda III. as-Sadika, da se strinja s pogoji Bardske pogodbe iz leta 1881.<ref>{{cite book|last=Gearon |first= Eamonn |title=The Sahara: A Cultural History |url=https://books.google.com/books?id=TKh_21ZERH4C&pg=PA117 |year=2011 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-986195-8 |page=117}}</ref> S to pogodbo je Tunizija uradno postala francoski protektorat, kljub nasprotovanju Italije. Evropska naselja v državi so bila aktivno spodbujana; število francoskih kolonistov se je povečalo s 34.000 leta 1906 na 144.000 leta 1945. Leta 1910 je bilo v Tuniziji tudi 105.000 Italijanov.<ref>{{cite book|author=Ion Smeaton Munro|title=Through fascism to world power: a history of the revolution in Italy|year=1933|publisher=A. Maclehose & co.|page=221}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je protektorat Tunizije nadzorovala kolaboracionistična vichyjska vlada v metropolitanski Franciji. Antisemitski statut o Judih, ki ga je sprejela vichyjska vlada, je bil izveden tudi v severozahodni Afriki, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, in na drugih čezmorskih francoskih ozemljih. Tako je bilo preganjanje in umor Judov med letoma 1940 in 1943 del holokavsta v Franciji. Od novembra 1942 do maja 1943 je bila Tunizija, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, pod nemško okupacijo. Poveljnik SS Walter Rauff je tam še naprej izvajal »končno rešitev«. Od leta 1942 do 1943 je bila Tunizija prizorišče tunizijske kampanje, vrste bitk med silami osi in zavezniki. Bitka se je začela z začetnim uspehom nemških in italijanskih sil, vendar sta ogromna oskrba in številčna premoč zaveznikov privedli do predaje sil osi 13. maja 1943.<ref>{{cite book|first=Gordon|last=Williamson|author-link=Gordon Williamson (writer)|title=Afrikakorps 1941–43|url=https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|year= 1991|publisher=Osprey |isbn=978-1-85532-130-4|page=24|archive-url=http://web.archive.org/web/20140101065726/https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|archive-date=2014-01-01}}</ref><ref>{{cite book|last=Palmer |first=Michael A. |title=The German Wars: A Concise History, 1859–1945|url=https://books.google.com/books?id=4eHKE9NIwbMC&pg=PA199|year=2010|publisher=Zenith Imprint|isbn=978-0-7603-3780-6|page=199}}</ref> Šestmesečna kampanja za osvoboditev Tunizije izpod okupacije osi je pomenila konec vojne v Afriki. === Boj za neodvisnost (1943–1956) === Po osvoboditvi Tunizije izpod Nemcev so Francozi ponovno prevzeli nadzor nad vlado in ponovno prepovedali sodelovanje v nacionalistični stranki. Moncefa Bega, ki je bil priljubljen med Tunizijci, so Francozi odstavili. Francozi so trdili, da je bila njegova odstranitev posledica njegovega naklonjenosti državam osi med nemško okupacijo, vendar je pravi razlog predmet razprave.<ref name=":02">{{Cite journal |last=Rivlin |first=Benjamin |date=1952 |title=The Tunisian Nationalist Movement: Four Decades of Evolution |journal=Middle East Journal |volume=6 |issue=2 |pages=167–193 |jstor=4322381 |issn=0026-3141}}</ref> Leta 1945 je tunizijski nacionalist [[Habib Bourguiba]], potem ko je pobegnil francoskemu nadzoru, prispel v Kairo. Medtem ko je bil tam, je lahko navezal stik z Arabsko ligo. Kasneje leta 1946 se je po potovanju v druge države Bližnjega vzhoda odpravil v Združene države Amerike, da bi govoril tako z Združenimi narodi na njihovem sedežu v ​​Lake Success kot z uradniki ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu D.C., kjer je zagovarjal tunizijske nacionaliste. Kot del povojne Tunizije je bila ustanovljena nova vsetunizijska delavska organizacija, ''Union Générale des Travailleurs'' (UGTT). To je bila ena od močnejših komponent nacionalistične skupine Neo-Destour.<ref name=":02" /> Habib Bourguiba se je 13. septembra 1949 odpravil v Združene države.<ref name=":12">{{Cite journal |last=Houssi |first=Leila El |date=2017 |title=The History and Evolution of Independence Movements in Tunisia |journal=Oriente Moderno |volume=97 |issue=1 |pages=67–88 |doi=10.1163/22138617-12340139 |jstor=48572291 |issn=0030-5472}}</ref> Udeležil se je srečanja Ameriške federacije dela v San Franciscu v Kaliforniji. Francozi so nasprotovali njegovi prisotnosti tam, ZDA pa so se bale političnih sprememb v Severni Afriki zaradi grozeče prisotnosti morebitne komunistične širitve Sovjetske zveze. Bourguiba je še naprej prosil tuje voditelje, ko je 6. novembra 1951 odpotoval v Italijo. Med njegovimi stiki so bili Alberto Mellini Ponce De León, Mario Toscano in Licinio Vestri. De León je bil Bourguibin stari prijatelj, ki mu je pomagal osvoboditi ga iz nemškega ujetništva, Toscano je bil vodja Ufficio Studi e Documentazione na ministrstvu za zunanje zadeve, Vestri pa afrikanistični učenjak. Kljub njegovim najboljšim prizadevanjem so Italijani ostali nevtralni, saj niso želeli uničiti odnosov z zaveznico Nata Francijo, niti niso želeli ovirati nobene možnosti prihodnjih odnosov s Tunizijo, saj je bila ta ključni del Sredozemlja.<ref name=":12" /> Francoski generalni rezident v Tuniziji, Jean de Hautecloque, je 25. avgusta 1953 zapustil Tunis in odšel v Pariz, kjer ga je zamenjal Pierre Voizard.<ref name=":2">{{Cite journal |last=Levy |first=Henry L. |date=1955 |title=TUNISIA |journal=The American Jewish Year Book |volume=56 |pages=435–445 |jstor=23604900 |issn=0065-8987}}</ref> Voizard je bil prej francoski minister v Monaku. Mesec dni po prihodu v Tunis 26. septembra 1953 je Voizard uvedel številne spremembe za ublažitev napetosti v Tuniziji. Odpravil je cenzuro tiska in osvobodil več političnih zapornikov. Prav tako je obnovil polna pooblastila civilnih oblasti in razglasil obsedno stanje v Sahelu. 26. januarja 1954 je Voizard v Parizu na srečanju ''Cercle Republicain d'outre Mer'' napovedal, da bodo kmalu uvedene nove reforme v prid podelitvi večje suverenosti Tunizijcem, hkrati pa bodo zavarovani interesi Francozov in francoskih državljanov v Tuniziji. Skupina Neo-Destour ni bila naklonjena tem reformam, če sama ni bila vključena v njihovo ustvarjanje. Zahtevali so tudi izpustitev Bourguibe, ki je bil zaprt na otoku Galete. === Po osamosvojitvi (1956–2011) === [[File:Habib Bourguiba portrait4.jpg|thumb|left|Habib Bourguiba je bil prvi predsednik Tunizije od leta 1957 do 1987|192x192px]] Tunizija je dosegla neodvisnost od Francije 20. marca 1956 s Habibom Bourguibo kot predsednikom vlade.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-14107720|title=Tunisia profile|date=2017-11-01|work=BBC News|access-date=2020-04-05|language=en-GB}}</ref> 20. marec se vsako leto praznuje kot tunizijski dan neodvisnosti. Leto kasneje je bila Tunizija razglašena za republiko, Bourguiba pa je bil prvi predsednik.<ref name = BBC>{{cite news | title = Habib Bourguiba: Father of Tunisia | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/obituaries/703907.stm | publisher = BBC | date = 6 April 2000}}</ref> Od osamosvojitve leta 1956 do revolucije leta 2011 sta bila vlada in Ustavni demokratični zbor (RCD), prej Neo Destour in Socialistična Destourian stranka, dejansko eno. Po poročilu ''Amnesty International'' je ''The Guardian'' Tunizijo označil za »eno najsodobnejših, a represivnih držav v arabskem svetu«.<ref>{{cite news|last=Black |first= Ian |url=https://www.theguardian.com/world/2010/jul/13/amnesty-criticises-tunisia-human-rights |title=Amnesty International censures Tunisia over human rights |work=The Guardian |date= 13 July 2010|access-date=19 January 2013 |location=London}}</ref> 12. maja 1964 je Tunizija nacionalizirala tuja kmetijska zemljišča.] Takoj zatem je Francija odpovedala vso finančno pomoč državi, ki naj bi znašala več kot 40 milijonov dolarjev. To je privedlo do tega, da je tunizijska državna skupščina sprejela zakon, ki je od vseh prebivalcev države zahteval, da se sorazmerno s svojim dohodkom naročijo na »ljudsko posojilo«.<ref name=":1">{{Cite news |date=23 May 1964 |title=Tunisia Will Seek Loan From Public |work=[[The New York Times]] |url=https://www.proquest.com/docview/115791987|id={{ProQuest|115791987}} }}</ref> Od leta 1977 do 2005 je bila Tunizija snemalna lokacija za pet filmov filmske franšize ''Vojna zvezd''. Leta 1982 je Tunizija postala središče [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinske osvobodilne organizacije]] s sedežem v prestolnici Tunis. 1. oktobra 1985 so izraelske zračne sile bombardirale sedež PLO, pri čemer je umrlo najmanj 60 ljudi.<ref name=":22">{{Cite news |last1=Prial |first1=Frank J. |date=October 3, 1985 |title=Tunisia's Leader Bitter at the U.S. |url=https://www.nytimes.com/1985/10/03/world/tunisia-s-leader-bitter-at-the-us.html |newspaper=The New York Times}}</ref> [[File:Zine El Abidine Ben Ali.jpg|thumb|Zine El Abidine Ben Ali, predsednik Tunizije od leta 1987 do 2011|209x209px]] Novembra 1987 so zdravniki Bourguibo razglasili za nesposobnega za vladanje in v nekrvavem državnem udaru je premier [[Zine El Abidine Ben Ali]] prevzel predsedniški položaj v skladu s 57. členom tunizijske ustave. Obletnica Ben Alijevega nasledstva, 7. november, se je praznovala kot državni praznik. Vsakih pet let je bil dosledno ponovno izvoljen z ogromno večino (precej več kot 80 odstotkov glasov), nazadnje 25. oktobra 2009,<ref>{{cite web|last=Vely |first= Yannick |url=http://www.parismatch.com/Actu/International/Ben-Ali-tunisie-election-143751 |title=Ben Ali, sans discussion |publisher=ParisMatch.com |date=23 November 2009 |access-date=2 May 2010}}</ref> dokler ni januarja 2011 zaradi ljudskih nemirov pobegnil iz države. Ben Ali in njegova družina so bili obtoženi korupcije in plenjenja državnega denarja. Gospodarska liberalizacija je ponudila nadaljnje priložnosti za finančno slabo upravljanje, medtem ko so koruptivni člani družine Trabelsi, predvsem v primerih Imeda Trabelsija in Belhassena Trabelsija, nadzorovali velik del poslovnega sektorja v državi. Prva dama Leila Ben Ali je bila opisana kot »nesramna nakupoholičarka«, ki je državno letalo uporabljala za pogosta neuradna potovanja v evropske modne prestolnice. Tunizija je zavrnila francosko zahtevo za izročitev dveh predsednikovih nečakov z Leiline strani, ki ju je francoski državni tožilec obtožil kraje dveh megajaht iz francoske marine.<ref>{{cite web|url=http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|title=Ajaccio – Un trafic de yachts entre la France et la Tunisie en procès|date=30 September 2009|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303204309/http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|archive-date=3 March 2016}}</ref> Po poročanju ''Le Monda'' naj bi Ben Alijev zet sčasoma prevzel oblast v državi. Neodvisne skupine za človekove pravice, kot so Amnesty International, Freedom House in Protection International, so dokumentirale, da se temeljne človekove in politične pravice niso spoštovale. Režim je na vse mogoče načine oviral delo lokalnih organizacij za človekove pravice. Leta 2008 se je Tunizija po svobodi tiska uvrstila na 143. mesto od 173. === Po revoluciji (od leta 2011) === {{glavni|Tunizijska revolucija}} [[File:Tunisia Unrest - VOA - Tunis 14 Jan 2011 (2).jpg|thumb|242x242px|left|Tunis 14. januarja 2011 med tunizijsko revolucijo]] Tunizijska revolucija<ref>{{cite web|author=Yasmine Ryan |url=http://english.aljazeera.net/indepth/features/2011/01/2011126121815985483.html |title=How Tunisia's revolution began |publisher=Al Jazeera English |date=26 January 2011 |access-date=13 February 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.alarabiya.net/articles/2011/01/15/133592.html |title=Wikileaks might have triggered Tunis' revolution |work=Alarabiya |date=15 January 2011|access-date=13 February 2011}}</ref> je bila intenzivna kampanja civilnega odpora, ki so jo sprožili visoka brezposelnost, inflacija cen hrane, korupcija,[107] pomanjkanje svobode govora in drugih političnih svoboščin ter slabe življenjske razmere. Sindikati naj bi bili sestavni del protestov.[109] Protesti so navdihnili arabsko pomlad, val podobnih dejanj po vsem arabskem svetu. Katalizator za množične demonstracije je bila smrt Mohameda Bouazizija, 26-letnega tunizijskega uličnega prodajalca, ki se je 17. decembra 2010 zažgal v znak protesta proti zaplembi njegovega blaga in ponižanju, ki mu ga je povzročila občinska uradnica Faida Hamdy. Jeza in nasilje sta se stopnjevala po Bouazizijevi smrti 4. januarja 2011, kar je dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Ben Alija na koncu pripeljalo do odstopitve in bega iz države 14. januarja 2011, po 23 letih na oblasti.<ref>{{Cite book|title=The power and the people: paths of resistance in the Middle East|first=Charles|last=Tripp|date=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-80965-8|location=New York|oclc=780063882}}</ref> Protesti za prepoved vladajoče stranke in izselitev vseh njenih članov iz prehodne vlade, ki jo je oblikoval Mohammed Ghannouchi, so se nadaljevali. Nova vlada je sčasoma popustila zahtevam. Tuniško sodišče je prepovedalo nekdanjo vladajočo stranko RCD in zaseglo vsa njena sredstva. Z odlokom ministra za notranje zadeve je bila prepovedana »politična policija«, posebne enote, ki so bile uporabljene za ustrahovanje in preganjanje političnih aktivistov. 3. marca 2011 je začasni predsednik napovedal, da bodo volitve v ustavodajno skupščino potekale 24. julija 2011.] 9. junija 2011 je premier napovedal, da bodo volitve prestavljene na 23. oktober 2011. Mednarodni in notranji opazovalci so volitve razglasili za svobodne in poštene. Gibanje Ennahda, ki je bilo prej prepovedano pod režimom Ben Alija, je na volitvah izšlo kot največja stranka z 89 sedeži od skupno 217. 12. decembra 2011 je bil za predsednika izvoljen nekdanji disident in veteran aktivist za človekove pravice Moncef Marzouki. Marca 2012 je Ennahda izjavila, da ne bo podprla, da bi šeriatsko pravo postalo glavni vir zakonodaje v novi ustavi, s čimer bi ohranila sekularno naravo države. Stališče Ennahde do tega vprašanja so kritizirali trdi islamisti, ki so si želeli stroge šeriatske pravice, vendar so ga sekularne stranke pozdravile. 6. februarja 2013 je bil umorjen Chokri Belaid, vodja levičarske opozicije in vidni kritik Ennahde. Leta 2014 je predsednik Moncef Marzouki ustanovil tunizijsko Komisijo za resnico in dostojanstvo kot ključni del ustvarjanja nacionalne sprave. Tunizijo sta leta 2015 prizadela dva teroristična napada na tuje turiste, najprej v Narodnem muzeju Bardo, nato pa na plaži Sousse 38 ljudi. Tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je oktobra izredne razmere podaljšal za nadaljnje tri mesece. [[Tunizijska četverica za dialog]] je leta 2015 prejel [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] za svoje delo pri vzpostavljanju mirnega in pluralističnega političnega reda v Tuniziji.<ref>"The Nobel Peace Prize 2015". Nobel Foundation. Retrieved 15 December 2016.</ref> Prvi demokratično izvoljeni tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je umrl julija 2019.<ref>{{cite news |title=Tunisian President Beji Caid Essebsi dies aged 92 |url=https://www.france24.com/en/20190725-tunisia-president-essebsi-dies-aged-92 |work=France 24 |date=25 July 2019 |language=en}}</ref> Po njem je Kais Saied postal tunizijski predsednik po prepričljivi zmagi na tunizijskih predsedniških volitvah oktobra 2019. 23. oktobra 2019 je Saied prisegel kot novi tunizijski predsednik. Februarja 2022 sta Tunizija in Mednarodni denarni sklad izvedla predhodna pogajanja v upanju, da bi zagotovila večmilijardno reševanje gospodarstva, ki ga pestijo recesija, javni dolg, inflacija in brezposelnost.<ref>{{cite news |title=Tunisia's talks with the IMF: What's at stake? |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/18/tunisias-talks-with-the-imf-whats-at-stake |access-date=20 February 2022 |work=Al Jazeera |agency=AFP |date=18 February 2022}}</ref> 6. oktobra 2024 je predsednik Kais Saied na predsedniških volitvah z 28,8-odstotno udeležbo osvojil drugi mandat z več kot 90 % glasov. Pet političnih strank je ljudi pozvalo k bojkotu volitev.<ref>{{cite news |title=Tunisia election: Kais Saied secures second term with 91% of votes |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx25ree1g18o |work=www.bbc.com}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Tunizije}} [[Slika:Ts-map.gif|sličica|139px|Zemljevid Tunizije]] Tunizija leži na sredozemski obali severozahodne Afrike, na pol poti med Atlantskim oceanom in delto Nila. Na zahodu (965 km) in jugozahodu meji na Alžirijo, na jugovzhodu pa na Libijo (459 km). Leži med 30° in 38° severne zemljepisne širine ter 7° in 12° vzhodne zemljepisne dolžine. Nenaden južni zavoj sredozemske obale v severni Tuniziji daje državi dve značilni sredozemski obali, na severu od zahoda proti vzhodu in na vzhodu od severa proti jugu. Čeprav je Tunizija relativno majhna, ima zaradi svoje lege od severa proti jugu veliko okoljsko raznolikost. Njeno raztezanje od vzhoda proti zahodu je omejeno. Razlike v Tuniziji, tako kot v preostalem Magrebu, so v veliki meri okoljske razlike od severa proti jugu, ki jih določa močno zmanjšanje padavin proti jugu od katere koli točke. Hrbtni del, vzhodni podaljšek [[Atlas (gorovje)|gorovja Atlas]], poteka čez Tunizijo v severovzhodni smeri od alžirske meje na zahodu do [[Polotok Bon|polotoka Cape Bon]] na vzhodu. Severno od Dorsala je [[Telski Atlas]], regija, za katerega so značilni nizki, valoviti hribi in ravnine, ki so spet podaljšek gora na zahodu v Alžiriji. V Khroumerieju, severozahodnem vogalu tunizijskega Tella, nadmorska višina doseže 1050 metrov, pozimi pa tam oddaja sneg. [[Sahel]], širša obalna ravnica vzdolž vzhodne sredozemske obale Tunizije, je med najpomembnejšimi območji gojenja oljk na svetu. V notranjosti od Sahela, med Dorsalom in gorovjem južno od Gafse, se nahajajo stepe. Velik del južne regije je polsušen in puščavski. Tunizija ima obalo dolgo 1148 kilometrov. V pomorskem smislu si država lasti sosednji pas 24 navtičnih milj (44 kilometrov) in teritorialno morje 12 navtičnih milj (22 kilometrov).<ref>{{cite book|last=Ewan W.|first=Anderson|title=International Boundaries: Geopolitical Atlas|url=https://books.google.com/books?id=E7-menNPxREC&pg=PA816|year=2003|publisher=Psychology Press|isbn=978-1-57958-375-0|page=816}}</ref> Mesto [[Tunis]] je zgrajeno na pobočju hriba, ki se spušča do [[Jezero Tunis|Tuniškega jezera]]. Na teh hribih so kraji, kot so Notre-Dame de Tunis, Ras Tabia, La Rabta, La Kasbah, Montfleury in La Manoubia, z nadmorsko višino tik nad 50 metri. Mesto je na križišču ozkega pasu zemlje med jezerom Tunis in Séjoumijem.<ref>{{Cite web|title=Visit Tunis, Tunisia|url=https://visitafrica.site/tunis.html|access-date=2021-04-13|website=visitafrica.site|language=en-GB|archive-date=18 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418193746/https://visitafrica.site/tunis.html}}</ref> [[File:Water_stress,_top_countries_(2022).svg|thumb|Tunizija je bila leta 2022 osemnajsta država z največjim pomanjkanjem vode na svetu]] Podnebje Tunizije je na severu sredozemsko, z blagimi deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Jug države je puščavski. Teren na severu je gorat, ki se proti jugu umakne v vročo, suho osrednjo ravnino. Jug je polsušen in se zliva s [[Sahara|Saharo]]. Na severnem robu Sahare se v črti vzhod-zahod razteza vrsta slanih jezer, znanih kot ''čoti'' ali ''šarti''. Najnižja točka je Chott el Djerid na 17 metrih pod morsko gladino, najvišja pa Jebel ech Chambi na 1544 metrih.<ref>{{cite book|last=Aldosari |first= Ali |title=Middle East, western Asia, and northern Africa |url=https://books.google.com/books?id=j894miuOqc4C&pg=PA1270 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-7571-2|year=2006 |pages=1270–}}</ref> Tunizija je dom petih kopenskih ekoregij: sredozemskih iglavcev in mešanih gozdov, saharskih halofitov, sredozemskih suhih gozdov in step, sredozemskih gozdov in gozdov ter severnosaharskih step in gozdov. === Podnebje === Tunizija leži v [[subtropski pas|subtropskem]] podnebnem pasu, in sicer stika [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]] (širši obalni pas) ter [[subtropsko podnebje|subtropsko]] suho in polsuho podnebje (notranjost). [[Podnebje]] prehaja tako od zmernih sredozemskih razmer na severu proti vročim in suhim pogojem na jugu. V severnem delu države je povprečna januarska [[temperatura]] 9&nbsp;°C, julijska pa 26&nbsp;°C. Na tem območju je [[dež]]evno obdobje razpotegnjeno čez hladen del leta, med oktobrom in majem. Povprečne letne [[padavine]] na severu dosežejo 610 [[milimeter|mm]], značilno pa je veliko letno gibanje stolpca. Puščavski del v Sahari na jugu dobi povprečno 210&nbsp;mm dežja letno. === Naravna bogastva === Temeljno mineralno bogastvo Tunizije je [[nafta]], katere črpališča stojijo tako na kopnem kot na [[morje|morju]]. V 1980-ih so bila odkrita pomembna nova nahajališča. Zraven tega Tunizija izkorišča nahajališča [[fosfati|fosfatov]], [[železo|železove rude]], [[svinec|svinca]], [[cink]]a in [[sol]]i. === Okoljski problemi === Velika težava Tunizije je neurejeno odlaganje strupenih in drugih [[nevarni odpadki|nevarnih odpadkov]], kar predstavlja veliko nevarnost za zdravje okolja. Zaradi majhne količine vode v deželi je prisoten tudi problem čezmernega onesnaževanja slednje. Primanjkuje tudi zalog [[pitna voda|pitne vode]]. Tu so tudi tipični problemi puščavskih držav, kot so [[krčenje gozdov]] in zelenih površin zaradi pašnje, [[erozija prsti]] ter [[dezertifikacija]]. Tunizija je razglasila tri [[narodni park|narodne parke]], kar pomeni le 0,3 odstotka državno zaščitenih površin dežele. Najbolj znan je [[narodni park Ichkeul]] v severni Tuniziji, ki ga zavzema veliko jezero in spremljajoča [[mokrišče|mokrišča]], pribežališče številnih ptic, med njimi rac, gosi in plamencev. Vlada je ratificirala mednarodne okoljske sporazume, ki se nanašajo na ohranjanje [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejevanje [[klimatske spremembe|klimatskih sprememb]] in [[dezertifikacija|dezertifikacije]], ohranjanje [[ogrožene vrste|ogroženih vrst]], spreminjanje okolja, nevarne odpadke, [[onesnaževanje morja]], ladijsko onesnaževanje, varovanje [[ozonski plašč|ozonskega plašča]] in varovanje mokrišč. == Politika in uprava == Tunizija je [[republika]] z močnim [[predsednik|predsedniškim]] sistemom, ki je sicer enostrankarski. === Veje oblasti === [[Predsednik]] [[država|države]] [[Foued Mebazaa]] je po prebegu [[Zine al-Abidine Ben Ali]]ja, ki je bil na svojem položaju od leta 1987, ko je nadomestil prvega predsednika republike [[Habib Bourguiba|Habiba Bourguibo]], predsednika Tunizije (med letoma 1956 in 1987) postal tretji predsednik Tunizije. Vladajoča [[politična stranka|stranka]], [[demokracija|Demokratični]] [[parlament]]arni zbor ([[francoščina|francosko]] ''Rassemblement Constitutionel Démocratique'') je bila edina stranka v državi 25 let. Ta stranka je naslednica [[socializem|Socialistične]] desturske stranke (francosko ''Parti Socialiste Destourien'', [[kratica]] '''PSD'''), ki je Tunizijo pripeljala do suverenosti. Država premore šest legalnih [[Opozicija (politika)|opozicijskih]] strank. Predsedniške volitve potekajo vsakih 5 let. Na njih kandidira edina državna [[stranka]], ki po volitvah imenuje tudi predsednika vlade in njegov kabinet, slednji pa igra pomembno vlogo v državni politiki. Prav tako državni vrh postavlja tudi regionalne [[guverner]]je in administratorje. Volitve potekajo še za krajevne [[župan]]e in krajevne svete. Državno upravo tvori enodomni [[parlament]] (zakonodajno telo) – Dom poslancev (''Chambre des députés'') s 182 članskimi mesti, izmed katerih je 20 odstotkov rezerviranih za opozicijo. Dom poslancev ima vedno večjo funkcijo prostora za državnopolitično razpravo, a zaenkrat še nima velike vloge pri izdajanju [[zakon]]ov – v praksi vedno potrdi predloge [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]] z manjšimi popravki. [[Sodstvo]] je uradno suvereno oblastno telo. Sicer je opaziti visoko stopnjo sodelovanja z vlado, zlasti ko gre za politično usmerjene primere. === Upravna delitev === Tunizija je upravno razdeljena na 24 [[governorat]]ov: {| |width="150"| * Ariana * Béja * Ben Arous * Bizerte * Gabès * Gafsa * Jendouba * Kairouan |width="150"| * Kasserine * Kebili * Kef * Mahdia * Manouba * Medenine * Monastir * Nabeul |width="150"| * Sfax * Sidi * Siliana * Sousse * Tataouine * Tozeur * Tunis * Zaghouan | |} === Oborožene sile === {{glavni|Tunizijske oborožene sile}} Tunizija ima organizirane profesionalne [[oborožene sile]] z okoli 35 tisoč [[vojak]]i. Razdeljena je na [[kopenska vojska|kopensko vojsko]], [[vojna mornarica|vojno mornarico]], [[vojno letalstvo]], [[paramilitarizem|paravojaške]] sile in [[narodna garda|narodno gardo]]. Povprečna starost vojakov je 20 let. Država namenja vojski 1,8 odstotka [[bruto državni proizvod|bruto državnega proizvoda]] (približek za leto 2002). == Gospodarstvo == Tunizija je v procesu razsežnih [[ekonomska reforma|ekonomskih reform]] in [[liberalizacija|liberalizacije]] po desetletjih državnega usmerjanja in deleža v [[gospodarstvo|gospodarstvu]]. Preudarno finančno in gospodarsko načrtovanje pa v zadnjem desetletju povzročata zmerno [[gospodarska rast|gospodarsko rast]]. Tunizijsko gospodarstvo se tradicionalno opira na [[nafta|nafto]], [[fosfat]]e, [[kmetijstvo]] in [[turizem]]. [[Politika]] države je nekoliko zaustavila rast v prvih letih samostojnosti (po letu 1956). 1960-ih so prinesla močno zavrtje razvoja gospodarstva zaradi spodbujanja [[kolektivizacija|kolektivizacije]], zaradi česar je padel tudi letni proizvod kmetijskih dejavnosti. V 1970-ih je prišlo do nekoliko povečane gospodarske rasti zaradi povišanja cen nafte ter fosfatov na svetovnem trgu ter uveljavljanja turizma, a je svojo negativno vlogo pri rasti še vedno igral [[protekcionizem]] in regulacija uvoza. V času samostojnosti je Tunizija prejemala zajetne vsote finančne pomoči od [[Združene države Amerike|ZDA]] ter [[Evropa|evropskih]], pa tudi nekaterih arabskih držav. Danes je sicer še vedno [[država v razvoju]], sodi pa med dežele [[Bruto domači proizvod|s srednjim dohodkom]]. Zaradi precenjenega dinarja (uradna valuta) in rastočega mednarodnega dolga je Tunizija doživela veliko krizo na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja v 1980-ih. Leta 1986 je vlada zato sprejela vrsto ukrepov, med katerimi so strukturno prilagajanje za liberalizacijo trga, zmanjševanje tarif in preusmeritev države v [[tržno gospodarstvo]]. Ta model gospodarske reforme so predlagale in podprle [[mednarodne finančne ustanove]], s tem pa je bila Tunizija deležna dodatnih [[posojilo|posojil]] [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in drugih zahodnih upnikov. Leta 1990 je Tunizija pristopila k [[Sporazum o carinah in trgovanju|Sporazumu o carinah in trgovanju]] ({{langx|en|General Agreement on Tariffs and Trade}}, kratica GATT), kasneje pa se je vključila v [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]] ({{langx|en|World Trade Organization}}, kratica WTO). Leta 1996 je država sklenila sporazum o sodelovanju z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki odpravlja [[carina (dajatev)|carine]] in druge prepreke za [[prosta trgovina|prosto trgovino]], tiče pa se večine dobrin. Na ta način naj bi EU uradno pomagala Tuniziji k hitrejšemu razvoju in pripravi na [[konkurenca|konkurenco]] [[globalni trg|globalnega trga]]. Država je od leta 1987 privatizirala 160 družb v svoji lasti, in sicer v okviru ukrepov reforme 1987. leta. Kljub temu so potrebni resni napori za preprečitev množičnih odpuščanj, čemur velja dodati, da je [[brezposelnost]] že sicer pereč problem v deželi. Uradne statistike govorijo o 15 % [[nezaposlenost|nezaposlene]] delovne sile, dejanska množina pa naj bi bila večja. Izmenjava [[delnica|delnic]] poteka preko državno vodenega Sveta za finančni trg, ki trguje s [[kapital]]om nekaj več kot 50 podjetij. Leta 1993 je tunizijska vlada sprejela zakon, ki dovoljuje in celo privlači tuje vlagatelje. Tako je danes v državi prijavljenih več kot 1600 [[izvoz]]no usmerjenih podjetij v tuji lasti. Slednja se zanašajo in izkoriščajo predvsem potencial nizko plačane delovne sile in bližino evropskega trga, s katerim poteka največ izmenjav. Državna valuta, [[tunizijski dinar]], je [[konvertibilnost|nekonvertibilna]]. ===Oskrba z vodo in sanitacija === Tunizija je dosegla najvišje stopnje dostopa do oskrbe z vodo in sanitacije na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Od leta 2011 je dostop do varne pitne vode postal skoraj univerzalen, in sicer se je v urbanih območjih približal 100 %, na podeželju pa 90 %.<ref name="JMP">{{cite web|last = World Health Organization|author-link = World Health Organization|author2 = UNICEF|title = Joint Monitoring Programme for Drinking Water Supply and Sanitation|url = http://www.wssinfo.org|access-date = 27 December 2012|archive-url = https://web.archive.org/web/20080216075751/http://www.wssinfo.org/|archive-date = 16 February 2008}}</ref> Tunizija zagotavlja kakovostno pitno vodo skozi vse leto.<ref name="PSP">{{in lang|fr}} Ministère du Developpement et de la Cooperation Internationale, Banque Mondiale et Programme "Participation Privee dans les infrastructures mediterreeanees" (PPMI): [http://www-wds.worldbank.org/external/default/main?pagePK=64193027&piPK=64187937&theSitePK=523679&menuPK=64187510&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679&entityID=000012009_20041201140320&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679 "Étude sur la participation privée dans les infrastructures en Tunisie"]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120305195148/http://www-wds.worldbank.org/external/default/main?pagePK=64193027&piPK=64187937&theSitePK=523679&menuPK=64187510&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679&entityID=000012009_20041201140320&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679 |date=5 March 2012 }}, Volume III, 2004, accessed on 21 March 2010</ref> == Prebivalstvo == Tunizija je s svojim strateškim položajem skozi celotno [[zgodovina|zgodovino]] pomenila območje trenja med [[ljudstvo|ljudstvi]]. Zavojevali so jo tako stari Rimljani kot [[Vandali]], tako črni [[Afričani]] kot Arabci in druga [[pleme]]na, [[ljudstvo|ljudstva]], [[narod]]i. Sodobni prebivalci dežele pa pretežno izhajajo iz Berberov, četudi jih je okoli 98 odstotkov berberski jezik zamenjalo za arabskega. Poseljenost z ljudmi je velika zlasti v priobalnih regijah, kjer na 30 odstotkih državnega ozemlja živi okoli 70 odstotkov prebivalstva. Z dobrimi deset milijoni prebivalcev Tunizija premore 65 ljudi na km². === Večja mesta === Tunizijska mesta so razmeroma majhnega obsega s pomembno izjemo [[Tunis]]om, ki je največje in [[glavno mesto]] države. To sredozemsko [[pristanišče]] na severovzhodu države ob [[jezero Tunis|jezeru Tunis]], v svet pa je prometno povezano z [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] in ladijskimi linijami v Evropo (Italija in Francija). Nekoliko manj pomembni mesti sta [[Sfax]] in [[Sousse]] (arabsko Susa), ki obe ležita ob vzhodni obali, razvili pa sta se ob [[industrija|industriji]] oziroma [[turizem|turizmu]]. Po svoji slikovitosti in starem pristanišču je znano tudi večje mesto [[Bizerte]] na severni obali. === Jezik in vera === Uradni jezik Tunizije je [[arabščina]]. Poznavalci govorijo o tunizijski arabščini kot dialektu, izvirajočem iz skupine [[magreb]]ške arabščine, ki jo je slišati tudi v zahodni Alžiriji in vzhodni Libiji. Slednja pa je izpeljanka iz klasične arabščine. Zraven tega velika večina prebivalcev zna govoriti [[francoščina|francoščino]]. V srednjih šolah je obvezno učenje četrtega jezika, učenci lahko izbirajo med [[nemščina|nemščino]], [[španščina|španščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[ruščina|ruščino]] in [[kitajščina|kitajščino]]. Prvotni jezik v Tuniziji je bil [[Berberščina|berberski]], katerega je govorila večina berberskih plemen, danas ga govori zaradi islamizacije in uradne arabščine vedno manj prebivalcev. Berberščina je bila sicer tudi zapisana, vendar je napisanih malo književnih del v tem jeziku, ohranja se v redko poseljenih gorskih vaseh, kjer so bivališča vkopana v zemljo. Kot Arabci so prebivalci Tunizije skoraj vsi zavezani [[islam]]u (98 odstotkov populacije), in sicer njegovi [[sunitizem|sunitski]] veji imenovani [[fatimidi]]. V deželi je tako najti množico [[mošeja|mošej]], izmed katerih po svoji znamenitosti izstopata mošeja v svetem mestu [[Al Kairouan]] in slikovita utrdbena mošeja v obalnem Sousseu. V Tuniziji obstajajo še majhne skupine [[katoličani|rimo-katoličanov]], [[Judje|Judov]] in [[protestanti|protestantov]]. === Izobrazba in znanje === Izobraževalni sistem v Tuniziji je brezplačen, zaradi česar osnovno šolo obiskujejo praktično vsi otroci. Pouk poteka v arabščini in deloma v francoščini. [[osnovna šola|Osnovne šole]] je v letu 2000 obiskovalo približno 1,4 milijona otrok, srednje šole 1,1 milijona, v [[visoko šolstvo|visokošolsko izobraževanje]] ([[Univerza v Tunisu]]) pa je bilo vključenih nekaj več kot 200 tisoč prebivalcev. Tunizija ima tri pomembnejše [[knjižnica|knjižnice]], locirane v Tunisu. Posebno zanimiv pa je narodni muzej [[Bardo]], ki od leta 1888 v Tunisu daje na ogled zbirke feničanskih, [[antična Grčija|grških]] in rimskih ter muslimanskih umetniških izdelkov na čelu z [[mozaik]]i. === Komunikacije === [[Komunikacijski sistem]] je po razvitosti – tako kot večina drugih stvari – nad afriškim povprečjem. Izhodiščne komunikacijske točke so Sfax, Sussah, Bizerte in Tunis. [[Telefon]]ske priključke je leta [[1997]] posedovalo 654.000 gospodinjstev, v uporabi pa je bilo poleg tega leta 1998 50.000 [[mobilni telefon|mobilnih telefonov]]. Tunizijci uporabljajo 920.000 [[televizija|televizij]] (ocena 1997) za spremljanje 26 televizijskih postaj (1998). Leta 2002 je natanko 1 [[ponudnik spletnih storitev]] omogočal spletni dostop 400 tisoč uporabnikom (ocena 2002). == Kultura == Kultura Tunizije je mešana zaradi dolgoletne zgodovine zunanjega vpliva ljudstev – kot so Feničani, Rimljani, Vandali, Bizantinci, Arabci, Sikulo-Normani, Turki, Italijani, Maltežani in Francozi – ki so vsi pustili svoj pečat v državi. Trenutno so v petdesetih umetniških galerijah razstave tunizijskih in mednarodnih umetnikov. Te galerije so med drugimi galerijo Yahia v Tunisu in galerija Carthage Essaadi.<ref name="tunisia online">{{cite web|url=http://www.tunisiaonline.com/culture/culture1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20010210043336/http://www.tunisiaonline.com/culture/culture1.html |archive-date=10 February 2001 |title=Culture de la Tunisie |publisher=Tunisia Online |date=10 February 2001 |access-date=19 January 2013 }}</ref> Tunizijska literatura obstaja v dveh oblikah: arabski in francoski. Arabska literatura sega v 7. stoletje s prihodom arabske civilizacije v regijo. Po obsegu in vrednosti je pomembnejša od francoske literature, ki je bila uvedena med francoskim protektoratom leta 1881. Na začetku 20. stoletja je glasbeno dejavnost zaznamoval liturgični repertoar, povezan z različnimi verskimi bratovščinami, in posvetni repertoar, ki je obsegal instrumentalne skladbe in pesmi v različnih andaluzijskih oblikah in slogih, v bistvu pa si je izposojal značilnosti glasbenega jezika. Na stotine mednarodnih festivalov, nacionalnih, regionalnih ali lokalnih, zaznamuje koledarsko leto. Na nacionalni kulturni sceni prevladujejo glasbeni in gledališki festivali. == Naravne in kulturne znamenitosti == * '''[[Bulla Regia]]''' - izkopanine rimskega mesta v dolini reke [[Medžerda (reka)|Medžerda]] pri [[Jendouba|Jendoubi]]: kopališče, forum, Apolonovo svetišče, gledališče; 2.–3. stoletje * '''[[Dougga]]''' - izkopanine rimskega mesta Thugga iz 2.–3. stoletja: Saturnovo svetišče, gledališče, podzemne cisterne - del Unescove svetovne dediščine * '''[[El Džem]]''' - z nekaj najbolj impresivnimi ostanki rimskih zgradb v Afriki - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Narodni park Ichkeul]]''' južno od Bizerte - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kairouan]]''', četrto najsvetejše muslimansko mesto - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kartagina (mesto)|Kartagina]]''' - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kerkouane]]''' - izkopanine feničanskega mesta 6.–2. stol. pr. n. št. - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Mahdia]]''' mesto ustanovljeno leta 912 kot prestolnica fatimidskih vladarjev; mestna vrata, mošeje, turška trdnjava Bordž el Kebir * '''[[Sbeitla]]''' - majhno mesto v zahodni osrednji Tuniziji. V bližini so ruševine rimske Sufetule z najbolje ohranjenimi rimskimi Kapitolinskimi templji v državi. * '''[[Sousse]]''' - obzidano mesto s staro medino, trdnjavo, veliko mošejo - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Tunis]]''' - staro mestno jedro je del Unescove svetovne dediščine; več mošej, [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] (mozaiki) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{commons category|تونس / Tunest / Tunisie}} {{Wikivoyage}} {{wikislovar}} * [https://www.carthage.tn Presidency] – official website of the president of Tunisia * [https://pm.gov.tn Prime Minister] – official website of the prime minister of Tunisia * [https://www.ins.tn Statistics] – official website of National Institute of Statistics * [https://www.inp2020.tn/ar/inp_tunisie/les-traces-de-lhomme-en-tunisie/ "History"] – Tunisian History at National Heritage Institute * [https://www.discovertunisia.com/en Discover Tunisia] – Tunisia's official tourism portal {{North_Africa}} {{Arabska_liga}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tunizija| ]] [[Kategorija:Severnoafriške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Afriška unija]] 9ou5cod2hueg7hr29zcurhg4cxknjcf 0 9280 6684799 6639940 2026-06-03T19:21:11Z Shabicht 3554 6684799 wikitext text/x-wiki {{Waffen-SS}} {{Infopolje Vojaška enota |unit_name= |image= |caption= |country=[[Tretji rajh]] |allegiance= |type=[[Paravojaške sile|Paravojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] n6azg3pppekz44avjm10vxpur46edpv 6684801 6684799 2026-06-03T19:29:00Z Shabicht 3554 6684801 wikitext text/x-wiki {{Waffen-SS}} {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= |country=[[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Paravojaške sile|Paravojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] basv3qs21dw70ad2uj6sfmyywh6y81c 6684802 6684801 2026-06-03T19:29:39Z Shabicht 3554 6684802 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= |country=[[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Paravojaške sile|Paravojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] gyb1p2nqvrovaqgtm6xphn8ql6gypqk 6684803 6684802 2026-06-03T19:31:40Z Shabicht 3554 6684803 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enote Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country=[[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Paravojaške sile|Paravojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] idhizo446lxvqlpn21mt0t2x9z7wj96 6684804 6684803 2026-06-03T19:33:15Z Shabicht 3554 6684804 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enote Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country={{Flag|Nazi Germany}} [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Paravojaške sile|Paravojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] 0b3ace31zddz5sbm6vcpwxz0qy0ukym 6684805 6684804 2026-06-03T19:34:59Z Shabicht 3554 6684805 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enote Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|pxpx|sličica]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Paravojaške sile|Paravojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] 3ndqhbbvrra7wqmhp2uurkvjy2s2hdg 6684806 6684805 2026-06-03T19:35:26Z Shabicht 3554 6684806 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enote Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|20px|sličica]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Paravojaške sile|Paravojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] n2ydz4yyplu9jb5qh1vucndc7suve4u 6684807 6684806 2026-06-03T19:35:55Z Shabicht 3554 6684807 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enote Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|20px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Paravojaške sile|Paravojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] cdu60o2dr9k3g8k77cct0ce4vvpxvci 6684808 6684807 2026-06-03T19:36:18Z Shabicht 3554 6684808 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enote Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Paravojaške sile|Paravojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] 8x3cgxyihfee03jgkl6qa1eldmpvmj7 6684809 6684808 2026-06-03T19:37:12Z Shabicht 3554 6684809 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enote Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Vojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] p8wasjm7847c5fmd233ds8qe93yh0ql 6684812 6684809 2026-06-03T19:38:35Z Shabicht 3554 6684812 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enote Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Vojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=Flag of the Schutzstaffel.svg |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] g0hcu90eokvesw9g6hs2574oqsn9994 6684813 6684812 2026-06-03T19:39:49Z Shabicht 3554 6684813 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enote Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Vojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:Flag of the Schutzstaffel.svg|20 px|sličica]] |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] cs8q3516d2m65pme3zhe9dkszaz6s4v 6684814 6684813 2026-06-03T19:40:19Z Shabicht 3554 6684814 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enote Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Vojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:Flag of the Schutzstaffel.svg|40px|]] |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] l1bsqbsv62nybafgesdh09bkftsf1kp 6684816 6684814 2026-06-03T19:43:25Z Shabicht 3554 6684816 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enote Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Vojaške enote]] |branch= [[artilerija]], [[Oklepne enote|oklepne in tankovske enote]], [[izvidniške enote]], oskrbovalne enote |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:Flag of the Schutzstaffel.svg|40px|]] |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] 4agcq9t6r1vp4o7443y11u402jdu604 6684818 6684816 2026-06-03T19:50:02Z Shabicht 3554 6684818 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enota Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Vojaške enote]] |branch= [[pehota]], [[artilerija]], [[Oklepne enote|oklepne in tankovske enote]], [[izvidniške enote]], oskrbovalne enote |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:Flag of the Schutzstaffel.svg|40px|]] |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] 2pzh7gxxuxesu6npodl7d1mdckwcy9o 6684821 6684818 2026-06-03T19:55:31Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6684821 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enota Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Vojaške enote]] |branch= [[pehota]], [[artilerija]], [[Oklepne enote|oklepne in tankovske enote]], [[izvidniške enote]], oskrbovalne enote |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:Flag of the Schutzstaffel.svg|40px|]] |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[11. SS-prostovoljna tankovsko-grenadirska divizija »Nordland«]] * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] 5t0yb896sovr4dphgk5ihzmp1fsj67m 6684823 6684821 2026-06-03T20:03:55Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6684823 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enota Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Vojaške enote]] |branch= [[pehota]], [[artilerija]], [[Oklepne enote|oklepne in tankovske enote]], [[izvidniške enote]], oskrbovalne enote |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:Flag of the Schutzstaffel.svg|40px|]] |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[11. SS-prostovoljna tankovsko-grenadirska divizija »Nordland«]] * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] gpko8jclp0xmtgi8b8tatqgwatddeso 6684824 6684823 2026-06-03T20:04:25Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6684824 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Waffen-SS |image= Bundesarchiv Bild 101III-Wiegand-117-02, Russland, Kradschütze, Beiwagenkrad.jpg |caption= Enota Waffen-SS v Sovjetski zvezi leta 1941 |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[Vojaške enote]] |branch= [[pehota]], [[artilerija]], [[Oklepne enote|oklepne in tankovske enote]], [[izvidniške enote]], oskrbovalne enote |dates= |title= |specialization=[[Nekonvencionalno bojevanje]] |command_structure= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:Flag of the Schutzstaffel.svg|40px|]] |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} == Zgodovina == '''Waffen-SS''' ('''W-SS''') oziroma '''Oborožena SS''' se je razvila iz [[Schutzstaffel|SS]]. === [[1939]] === Ime Waffen-SS se je pojavilo šele [[1. december|1. decembra]] [[1939]] in s tem nazivom so označevali vse [[orožje|oborožene]] [[vojaška enota|enote]] pod okriljem [[Schutzstaffel|SS]], ki so se [[vojaštvo|vojaško]] udejstvovale. Med prvo vojaško [[kampanja|kampanjo]] enot SS se je izkazalo, da enote SS niso navajene sodobnega [[bojišče|bojišča]] in sodelovanja z drugimi rodovi [[oborožene sile|oboroženih sil]]. Edina rešitev tega problema je bila ustanovitev samostojne W-SS [[divizija|divizije]]. Zato je bila [[19. oktober|19. oktobra]] 1939 ustanovljena prva SS-divizija z imenom »SS-Division Verfügungstruppe« z vsemi nujnimi divizijskimi enotami ([[artilerija]], [[tankovske enote]], [[izvidniške enote]], [[oskrbovalne enote]] ) ter popolnoma neodvisna. Iz treh oboroženih skupin ([[LSSAH]], [[SS-Verfügungstruppen]], [[SS-Totenkopfverbände]]) pod okriljem SS se je z združitvijo, reorganizacijo in razširjenjem razvila Waffen-SS. === [[1939]]–[[1942]] === Obdobje pozitivnega razvoja lahko poimenujemo tudi klasično obdobje enot W-SS, ki je trajalo vzporedno z obdobjem dokazovanja. V tem času se je W-SS širila počasi, a kvalitetno. S popolnitvijo starih, preizkušenih enot so ustvarili dobre [[bojne enote]], kar so dokazovali uspehi na bojišču. [[Slika:Waffen SS POWS Netherlands Sep 1944 IWM BU 1159.jpg|thumb|Ostrostrelci Waffen SS]] V tem času so veljali še kar strogi vpisni pogoji, zato so bile te nove generacije SS-[[rekrut]]ov dobre, saj so sprejemali zahodne prostovoljce in rasno ustrezne vzhodne prostovoljce, ki so zadostili kriterijem. === [[1942]]–[[1945]] === Kot obdobje negativnega razvoja navajam obdobje od leta 1942 do leta 1945. Takrat se je organizacije W-SS popolnila z (večino neustreznih in vojaško slabih) vzhodnimi prostovoljci. Iz teh skupin prostovoljcev so na veliko ustvarjali nove enote (predvsem divizije in [[legija|legije]]), ki pa se večinoma niso izkazala kot [[fronta (vojaštvo)|frontne]] enote. Hitro ustanavljanje teh »nacionalnih« enot W-SS je resda povečal obseg W-SS, a te novoustanovljene enote niso bile bojno izkušene, moštvo je bilo slabo izurjeno in same enote niso bile popolnjene do konca. Namesto teh novih enot bi morali slediti počasnemu razvoju, kot je bilo včasih. Elitizem enot W-SS je počasi propadal. === [[1945]] === Propad organizacije W-SS se je začel januarja 1945, istočasno z zlomom [[tretji rajh|tretjega rajha]]. Večina enot W-SS je bila popolnoma ali delno uničena v [[boj]]ih. V tem obdobju je elitizem enota W-SS popolnoma propadel. Čeprav so se enote W-SS krčevito branile in s tem daljšale agonijo tretjega rajha in njenih prebivalcev ter tako upravičevale sloves dobrih vojakov, je kadrovsko W-SS čisto propadla. Od prvih generacij, ki niso smele imeti kriminalne kartoteke, se je rekrutni tempo sprevrgel v grotesko – v elitno organizacijo so sprejemali tudi [[kriminalec|kriminalne]] osebe, ki so do tedaj veljale za [[asocialnost|asocialne]] in nevarne tretjemu rajhu. To so bili predvsem [[Nemci|nemški]] in [[Avstrijci|avstrijski]] preddelavci, [[kapo]]ji in tisti [[interniranec|interniranci]], ki so se izkazali v [[koncentracijsko taborišče|taboriščnem]] življenju. Interniranci niso v enote W-SS vstopili prostovoljno, ampak so jih [[mobilizacija|mobilizirali]] pod grožnjo, da jih bodo drugače usmrtili. Ti novi pripadniki niso dali nobene prisege, kot so jih dali ostali pripadniki W-SS. === Načrt za W-SS === [[Adolf Hitler|Hitler]] je napovedal, da bo njegov rajh trajal 1.000 let (v resnici je trajal le 12 let) in v tej [[nacizem|nacistični]] zgodovini sveta bi W-SS prevzela vodilno vlogo v vojaški organizaciji. [[Heinrich Himmler|Himmler]] je bil velik ljubitelj [[germanska zgodovina|germanske zgodovine]] in [[mistika|mistike]]. O sebi je govoril, da je [[duh]]ovna [[reinkarnacija]] nemškega [[kralj]]a [[Henrik I. Ptičar|Henrika I.]], ki je ubranil [[nemške dežele]] pred vdori [[Slovani|Slovanov]]. Hotel je ustvarili SS kot elito nacistične [[diktatura|diktature]], enote W-SS pa naj bi bile naslednice nemških viteških redov – [[Tevtonski vitezi|tevtonskih vitezov]]. [[Organizacija]] SS je prevzela tudi barve viteškega reda – črna in bela. Naloga W-SS je bila torej »širiti« nemštvo oziroma germanstvo na vzhod, kjer bi zasedli potrebne širjave za [[Tretji rajh|rajh]]. Po koncu vojne, ki se bi končala v korist Nemčije in [[sile osi|sil osi]], bi [[veteran]]om enot W-SS razdelili zasedeno posest na vzhodu in bi tvorili nekakšen obrambni-kmetijski pas nemškega rajha. Po vojni bi W-SS izpodrinila redno [[Heer (Wehrmacht)|nemško kopensko vojsko]] in sama postala jedro [[Wehrmacht|nemške državne vojske]]. Nemčija oziroma veliki tretji nemški rajh bi postala SS-država, v kateri bi živeli le plavolasi, modrooki [[Nordijci]], ki bi bili pripadniki SS . Čast vsakega nemškega [[državljan]]a bi bila, da lahko služi v enotah W-SS. Celotno [[šolanje]] je temeljilo na priprava za služenje vojaškega roka. Vojaško usposabljenje se je začelo pri 10 letih, ko je fant vstopil v [[Nemška mladež|Nemško mladež]] (Jungvolk; dekleta so vstopila v sestrsko organizacijo Jungmädchen). Pri 14 je napredoval v [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevo mladino]] (Hitlerjugend). Pri 18 letih je mladenič vstopil v vrste [[RAD]]a, odslužil [[delovni rok]] in vstopil v [[oborožene sile|vojsko]]. Po odsluženem [[vojaški rok|vojaškem roku]] bi postal [[rezervist]]. Ves ta čas naj bi bil vzoren predstavnik rajha, dober [[vojak]] in poslušen nacist. Himmler je začel tudi z nekakšno [[rod (vojaštvo)|rodovno]] [[selekcija|selekcijo]]. Ustanovili je organizacijo [[Lebensborn]], ki je imela nalogo ohraniti in oplemenititi nemško [[kri]] z načrtno selekcijo mater in očetov, ki so nato »darovali« predvsem sinove pa tudi hčere na »oltar nacizma«. Vsak pripadnik SS je moral prispevati del svoje [[plača|plače]] za to organizacijo. Zaslužni vojaki W-SS, ki so bili nordijskega porekla, nordijskega izgleda, nacističnega prepričanja, brez [[dedna bolezen|dednih]] in [[duševna bolezen|duševnih]] [[bolezen|bolezni]] in dobri vojaki, so lahko sodelovali v načrtih te organizacije, tako da so [[oploditev|oplodili]] žensko, ki jim jo je izbrala organizacija. Tako so vojaki sprostili svojo spolno napetost in Hitler je dobil svoje vojake. Poleg tega je organizacija skrbela za mlade, samske matere ter organizirala je [[posvojitev|posvojitve]] (po navadi ugrabljenih) otrok nordijskega porekla in izgleda. Še na en način so poskrbeli za naraščaj pripadnikov SS. Vsak član SS je moral do določenega leta imeli določeno število (zakonskih ali izvenzakonskih) otrok, drugače je plačeval višjo [[članarina|članarino]] za Lebensborn. Himmlerju je uspela tudi neverjetna integriranost organizacije SS v [[družbena institucija|družbene institucije]] in [[družbena skupina|skupine]] tretjega rajha. Tako ni bilo nobene organizacije ali [[društvo|društva]], ki ni bila pod nadzorom SS-a. Po vojni bi enote W-SS reorganizirali v državno [[policija|policijsko]] silo. Njene bojne izkušnje in pridobljena slava bi jim pomagala opravljati to delo. W-SS bi lahko maksimalno dosegla 10 % mirnodobne sestave kopenske vojske; tj. 6 divizij W-SS. == Trenja med W-SS in Wehrmachtom == Čeprav so se enote W-SS in [[Heer (Wehrmacht)|redne kopenske vojske]] skupaj borile, je bilo med njimi na bojišču prisotna napetost, ki je vplivala na bojno delovanje proti sovražniku in celo do skorajšnjih spopadov med njimi. Nasprotja so izhaja iz naslednjih problemov: * prvo in glavno dejstvo je bila [[tradicija]]. Medtem, ko je tradicija redne kopenske vojske zelo dolga in sega v [[14. stoletje]], so se enote W-SS komaj dobro razvile v vojaške formacije. [[Prusi|Prusko]] vzgojeni [[oficir]]ji niso mogli sprejeti dejstva, da se istočasno razvija še druga državna vojska pod okriljem [[NSDAP]]. * medtem, ko so enote W-SS izhajale oziroma so bile pod okriljem nacistične stranke, pripadniki redne vojske niso smeli biti člani nobenih [[politična stranka|političnih strank]]. Ker so bile enote W-SS pod okriljem NSDAP, so imele prednost pred redno vojsko. * čeprav je organizacija W-SS v povojih, je imela delno prednost v dobavi nove [[vojaška oprema|opreme]] in [[orožje|orožja]] pred dolgoletno državno vojsko. To je bil predvsem zaradi dejstva, da je SS nadzorovala nekatere [[tovarna|tovarne]] in objekte [[oborožitvena industrija|oborožitvene industrije]] in je pošiljala potrebno blago k W-SS * med tem ko so bili člani redne vojske poklicni vojaki – profesionalci, so vojaki W-SS izhajali iz [[delavstvo|delavskega]] ali [[meščanstvo|meščanskega]] sloja. Njihova osnovna izobrazba je bila pomanjkljiva in malo je bilo dobro izurjenih kadrov. Poveljujočim oficirjem W-SS so očitali prevelik [[fanatizem]] – vse za dosego cilja - , ki je vodil do velikih izgub v enotah W-SS. Odnos med W-SS in redno vojsko je kazilo tudi dejstvo, da bi po (uspešno) končani vojni W-SS prevzela vlogo redne vojske in postala edina oborožene vojaška sila v rajhu. Trenje med obema vojaškima konkurentoma pa se je še okrepilo po [[20. junij]]u [[1944]], ko so nekateri vodilni predstavniki kopenske vojske sodelovali v ponesrečenem [[atentat]]u na Hitlerja. Po tem dogodku je uradni pozdrav v vojski postal »[[nemški pozdrav]]«, uvedli so nacionalsocialistične ([[politični častnik|politične]]) oficirje == Organizacija in struktura == === Organizacija === Organizacija W-SS se je v veliki meri naslanjala na krovno organizacijo SS in njene podorganizacije, malo manj pa na redno vojsko. S tem so dosegli skoraj neodvisno delovanje W-SS od redne vojske. Organizacijska shema organizacije W-SS je bila zelo preprosta. Na vrhu sheme je bila [[SS-Führungshauptamt]] (SS-FHA), ki je nadzorovala celotno W-SS; torej enote in ustanove W-SS. === Struktura === * glej [[enote Waffen-SS]] * glej [[ustanove Waffen-SS]] == Pripadniki == {{glavni|Pripadniki Waffen-SS}} Prvi pripadniki Waffen-SS, ki so bili sami prostovoljci, so morali ustrezati strogim [[rasa|rasnim]], fizičnim, [[zdravje|zdravstvenim]], [[politika|političnim]], pogojem, da so lahko vstopili. Z razvojem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal dotok prostovoljcev premajhen, zato so pričeli tudi z [[nabor]]om ([[Nemci|nemški]] [[vojaški obveznik]]i so lahko pristopili v [[Wehrmacht]] ali Waffen-SS), [[novačenje]]m tujcev, ki so rasno ustrezali (predvsem [[Skandinavci|Skandinavcev]]) in prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]] na [[okupacija|okupiranih]] področjih. Ob koncu [[vojna|vojne]] je bilo v vrstah W-SS okoli 1.100.000 [[vojak]]ov. == Zunanji izgled == === Čini Waffen-SS === : glej [[Čini Waffen-SS]] === Uniforme === : glej [[Uniforme Waffen-SS]] === Oznake === [[Slika:Ss-sturmmann.jpg|thumb|200px|desno|Ovratna oznaka vojaka Waffen SS]] : glej [[Oznake Waffen-SS]] == Glej tudi == * [[11. SS-prostovoljna tankovsko-grenadirska divizija »Nordland«]] * [[NKVD]] * [[Iraška republikanska garda]] ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Schutzstaffel]] [[Kategorija:Waffen-SS|*]] 1ail43zviz53c0ikpb2fdr8ofl8k9fp 0 9281 6684787 6414769 2026-06-03T18:41:54Z Shabicht 3554 6684787 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag Schutzstaffel.svg|thumb|Zastava SS]] '''Schutzstaffel''' ({{Audio|De-Schutzstaffel.ogg|izgovorjava}} ({{abbr|dob.|dobesedno}} ''zaščitni vod''; [[kratica]] '''SS''') je bila [[paravojaštvo|paravojaška]] [[organizacija]] [[NSDAP|Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]] (NSDAP). Sprva je bil Schutzstaffel del [[Sturmabteilung]]a (SA), a je po [[noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]] pridobil samostojnost znotraj stranke. Organizacijo je leta 1925 ustanovil [[Adolf Hitler]] za potrebe osebne straže. Pripadnike SS so izšolali za popolno zvestobo in poslušnost ter brezobzirnost do nasprotnikov. Od leta 1929 do razpada Tretjega rajha je SS vodil [[Heinrich Himmler]], ki je pripadnike enote razdelil na dve glavni skupini: splošni SS (Allgemeine) in bojne enote SS ([[Waffen-SS]]). Enote SS so bile sprva podrejene SA in so leta 1934 pomagale Hitlerju v [[noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]], ko je odstranil svoje tekmece. Med pododdelki SS sta bila tudi [[Gestapo]] in varnostna služba (''Sicherheitsdienst'' SD), ki je skrbela za domačo in tujo obveščevalno varnost. Bojne enote SS so bile elitne bojna skupina, ki se je borila skupaj z oboroženimi silami, vendar neodvisno od njih. Vodila je tudi koncentracijska taborišča. Mednarodno sodišče je po vojni SS uvrstilo med zločinske organizacije. ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> {{hist-stub}} [[Kategorija:Nacionalsocialistična nemška delavska stranka]] [[Kategorija:Sturmabteilung]] [[Kategorija:Schutzstaffel|*]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1925]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945]] {{normativna kontrola}} 3yq8pnsiy5yahbc365jg6p399k55luu 6684825 6684787 2026-06-03T20:06:35Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6684825 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag Schutzstaffel.svg|thumb|Zastava SS]] '''Schutzstaffel''' ({{Audio|De-Schutzstaffel.ogg|izgovorjava}} ({{abbr|dob.|dobesedno}} ''zaščitni vod''; [[kratica]] '''SS''') je bila [[paravojaštvo|paravojaška]] [[organizacija]] [[NSDAP|Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]] (NSDAP). Sprva je bil Schutzstaffel del [[Sturmabteilung]]a (SA), a je po [[noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]] pridobil samostojnost znotraj stranke. Organizacijo je leta 1925 ustanovil [[Adolf Hitler]] za potrebe osebne straže. Pripadnike SS so izšolali za popolno zvestobo in poslušnost ter brezobzirnost do nasprotnikov. Od leta 1929 do razpada Tretjega rajha je SS vodil [[Heinrich Himmler]], ki je pripadnike enote razdelil na dve glavni skupini: splošni SS (Allgemeine) in bojne enote SS ([[Waffen-SS]]). Enote SS so bile sprva podrejene SA in so leta 1934 pomagale Hitlerju v [[noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]], ko je odstranil svoje tekmece. Med pododdelki SS sta bila tudi [[Gestapo]] in varnostna služba (''Sicherheitsdienst'' SD), ki je skrbela za domačo in tujo obveščevalno varnost. Bojne enote SS so bile elitne bojna skupina, ki se je borila skupaj z oboroženimi silami, vendar neodvisno od njih. Vodila je tudi koncentracijska taborišča. Mednarodno sodišče je po vojni SS uvrstilo med zločinske organizacije. ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Nacionalsocialistična nemška delavska stranka]] [[Kategorija:Sturmabteilung]] [[Kategorija:Schutzstaffel|*]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1925]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945]] {{normativna kontrola}} hto69o73amvxcrxvcs36actd80sz7yv 6684827 6684825 2026-06-03T20:10:18Z Shabicht 3554 6684827 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Schutzstaffel-SS |image= |caption= |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[paravojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:Flag of the Schutzstaffel.svg|40px|]] |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} '''Schutzstaffel''' ({{Audio|De-Schutzstaffel.ogg|izgovorjava}} ({{abbr|dob.|dobesedno}} ''zaščitni vod''; [[kratica]] '''SS''') je bila [[paravojaštvo|paravojaška]] [[organizacija]] [[NSDAP|Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]] (NSDAP). Sprva je bil Schutzstaffel del [[Sturmabteilung]]a (SA), a je po [[noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]] pridobil samostojnost znotraj stranke. Organizacijo je leta 1925 ustanovil [[Adolf Hitler]] za potrebe osebne straže. Pripadnike SS so izšolali za popolno zvestobo in poslušnost ter brezobzirnost do nasprotnikov. Od leta 1929 do razpada Tretjega rajha je SS vodil [[Heinrich Himmler]], ki je pripadnike enote razdelil na dve glavni skupini: splošni SS (Allgemeine) in bojne enote SS ([[Waffen-SS]]). Enote SS so bile sprva podrejene SA in so leta 1934 pomagale Hitlerju v [[noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]], ko je odstranil svoje tekmece. Med pododdelki SS sta bila tudi [[Gestapo]] in varnostna služba (''Sicherheitsdienst'' SD), ki je skrbela za domačo in tujo obveščevalno varnost. Bojne enote SS so bile elitne bojna skupina, ki se je borila skupaj z oboroženimi silami, vendar neodvisno od njih. Vodila je tudi koncentracijska taborišča. Mednarodno sodišče je po vojni SS uvrstilo med zločinske organizacije. ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Nacionalsocialistična nemška delavska stranka]] [[Kategorija:Sturmabteilung]] [[Kategorija:Schutzstaffel|*]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1925]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945]] {{normativna kontrola}} 03z8fnn1pg5rqj2jhx0iw5aemvndmmg 6684828 6684827 2026-06-03T20:10:53Z Shabicht 3554 6684828 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Schutzstaffel-SS |image= |caption= |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[paravojaška enota|paravojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:Flag of the Schutzstaffel.svg|40px|]] |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Waffen-SS}} '''Schutzstaffel''' ({{Audio|De-Schutzstaffel.ogg|izgovorjava}} ({{abbr|dob.|dobesedno}} ''zaščitni vod''; [[kratica]] '''SS''') je bila [[paravojaštvo|paravojaška]] [[organizacija]] [[NSDAP|Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]] (NSDAP). Sprva je bil Schutzstaffel del [[Sturmabteilung]]a (SA), a je po [[noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]] pridobil samostojnost znotraj stranke. Organizacijo je leta 1925 ustanovil [[Adolf Hitler]] za potrebe osebne straže. Pripadnike SS so izšolali za popolno zvestobo in poslušnost ter brezobzirnost do nasprotnikov. Od leta 1929 do razpada Tretjega rajha je SS vodil [[Heinrich Himmler]], ki je pripadnike enote razdelil na dve glavni skupini: splošni SS (Allgemeine) in bojne enote SS ([[Waffen-SS]]). Enote SS so bile sprva podrejene SA in so leta 1934 pomagale Hitlerju v [[noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]], ko je odstranil svoje tekmece. Med pododdelki SS sta bila tudi [[Gestapo]] in varnostna služba (''Sicherheitsdienst'' SD), ki je skrbela za domačo in tujo obveščevalno varnost. Bojne enote SS so bile elitne bojna skupina, ki se je borila skupaj z oboroženimi silami, vendar neodvisno od njih. Vodila je tudi koncentracijska taborišča. Mednarodno sodišče je po vojni SS uvrstilo med zločinske organizacije. ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Nacionalsocialistična nemška delavska stranka]] [[Kategorija:Sturmabteilung]] [[Kategorija:Schutzstaffel|*]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1925]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945]] {{normativna kontrola}} tt5okzl5ibrmcdqv4lsoktpf9radaxt 0 9283 6684829 4748812 2026-06-03T20:14:13Z Shabicht 3554 6684829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Sturmabteilung-SA |image= |caption= |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[paravojaška enota|paravojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:SA-Logo.svg|thumb|Simbol SA]] |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Audio|De-Sturmabteilung.ogg|'''Sturmabteilung'''}} ([[slovenščina|slovensko]] ''Jurišni oddelek''; [[kratica]] [[SA]]) je bila [[paravojaštvo|paravojaška]] [[organizacija]] pod okriljem [[NSDAP]]. Pripadniki SA so predstavljali udarno moč stranke v zgodnjih letih obstoja stranke. Glavni namen njih je bilo širiti [[politična stranka|strankarsko]] [[ideologija|ideologijo]], napadati člane »sovražnih strank« (predvsem [[komunist]]e in [[socialni demokrati|social-demokrate]]) itd. Iz SA se je razvil [[Schutzstaffel]]. Bili so pripadniki različnih nasilniških družbenih skupin, njihovo organizacijo pa je v leta 1921 V Munchnu ustanovil [[Adolf Hitler]]. Oblečeni so bili v rjave uniforme po katerih so dobili ime rjavosrajčniki. Spominjali so na [[Benito Mussolini|Mussolinijeve]] [[črnosrajčniki|črnosrajčnike]]. Z nasiljem so ustrahovali politične nasprotnike in Žide, metode, ki so jih pri tem uporabljali, pa so bile ključne za Hitlerjev vzpon na oblast. Od leta 1931 je bil na čelu SA radikalni nasprotnik kapitalizma [[Ernst Röhm]]. Leta 1933 je bilo rjavosrajčnikov že okoli dva milijona, dvakrat več kot nemške vojske, ki jim ni bila naklonjena. Rohm je želel, da bi bila SA enakopravna z vojsko in z nacistično stranko, in ga je želel uporabiti kot sredstvo za izvedbo nacistične revolucije v državi in družbi. Hitler pa je hotel svojemu režimu zagotoviti predvsem lojalnost vseh oboroženih sil, še posebej nemških častniških korpusov, zato so po njegovem ukazu oddelki SS v t. i. »[[Noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]]« usmrtili več kot sedemdeset pripadnikov SA. S tem je bilo konec revolucionarnega obdobja nacizma. {{hist-stub}} [[Kategorija:Tretji rajh]] [[Kategorija:Sturmabteilung|*]] {{normativna kontrola}} mulfd4isfnc1zteey1id4xes25k602q 6684830 6684829 2026-06-03T20:15:24Z Shabicht 3554 6684830 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Sturmabteilung-SA |image= |caption= |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[paravojaška enota|paravojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:SA-Logo.svg|20px]] |identification_symbol_label=Simbol SA |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Audio|De-Sturmabteilung.ogg|'''Sturmabteilung'''}} ([[slovenščina|slovensko]] ''Jurišni oddelek''; [[kratica]] [[SA]]) je bila [[paravojaštvo|paravojaška]] [[organizacija]] pod okriljem [[NSDAP]]. Pripadniki SA so predstavljali udarno moč stranke v zgodnjih letih obstoja stranke. Glavni namen njih je bilo širiti [[politična stranka|strankarsko]] [[ideologija|ideologijo]], napadati člane »sovražnih strank« (predvsem [[komunist]]e in [[socialni demokrati|social-demokrate]]) itd. Iz SA se je razvil [[Schutzstaffel]]. Bili so pripadniki različnih nasilniških družbenih skupin, njihovo organizacijo pa je v leta 1921 V Munchnu ustanovil [[Adolf Hitler]]. Oblečeni so bili v rjave uniforme po katerih so dobili ime rjavosrajčniki. Spominjali so na [[Benito Mussolini|Mussolinijeve]] [[črnosrajčniki|črnosrajčnike]]. Z nasiljem so ustrahovali politične nasprotnike in Žide, metode, ki so jih pri tem uporabljali, pa so bile ključne za Hitlerjev vzpon na oblast. Od leta 1931 je bil na čelu SA radikalni nasprotnik kapitalizma [[Ernst Röhm]]. Leta 1933 je bilo rjavosrajčnikov že okoli dva milijona, dvakrat več kot nemške vojske, ki jim ni bila naklonjena. Rohm je želel, da bi bila SA enakopravna z vojsko in z nacistično stranko, in ga je želel uporabiti kot sredstvo za izvedbo nacistične revolucije v državi in družbi. Hitler pa je hotel svojemu režimu zagotoviti predvsem lojalnost vseh oboroženih sil, še posebej nemških častniških korpusov, zato so po njegovem ukazu oddelki SS v t. i. »[[Noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]]« usmrtili več kot sedemdeset pripadnikov SA. S tem je bilo konec revolucionarnega obdobja nacizma. {{hist-stub}} [[Kategorija:Tretji rajh]] [[Kategorija:Sturmabteilung|*]] {{normativna kontrola}} rgszulum50f8r3s3oonyzoc75ojzx23 6684831 6684830 2026-06-03T20:15:50Z Shabicht 3554 6684831 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Sturmabteilung-SA |image= |caption= |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[paravojaška enota|paravojaške enote]] |branch= |dates= |title= |specialization= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:SA-Logo.svg|40px]] |identification_symbol_label=Simbol SA |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Audio|De-Sturmabteilung.ogg|'''Sturmabteilung'''}} ([[slovenščina|slovensko]] ''Jurišni oddelek''; [[kratica]] [[SA]]) je bila [[paravojaštvo|paravojaška]] [[organizacija]] pod okriljem [[NSDAP]]. Pripadniki SA so predstavljali udarno moč stranke v zgodnjih letih obstoja stranke. Glavni namen njih je bilo širiti [[politična stranka|strankarsko]] [[ideologija|ideologijo]], napadati člane »sovražnih strank« (predvsem [[komunist]]e in [[socialni demokrati|social-demokrate]]) itd. Iz SA se je razvil [[Schutzstaffel]]. Bili so pripadniki različnih nasilniških družbenih skupin, njihovo organizacijo pa je v leta 1921 V Munchnu ustanovil [[Adolf Hitler]]. Oblečeni so bili v rjave uniforme po katerih so dobili ime rjavosrajčniki. Spominjali so na [[Benito Mussolini|Mussolinijeve]] [[črnosrajčniki|črnosrajčnike]]. Z nasiljem so ustrahovali politične nasprotnike in Žide, metode, ki so jih pri tem uporabljali, pa so bile ključne za Hitlerjev vzpon na oblast. Od leta 1931 je bil na čelu SA radikalni nasprotnik kapitalizma [[Ernst Röhm]]. Leta 1933 je bilo rjavosrajčnikov že okoli dva milijona, dvakrat več kot nemške vojske, ki jim ni bila naklonjena. Rohm je želel, da bi bila SA enakopravna z vojsko in z nacistično stranko, in ga je želel uporabiti kot sredstvo za izvedbo nacistične revolucije v državi in družbi. Hitler pa je hotel svojemu režimu zagotoviti predvsem lojalnost vseh oboroženih sil, še posebej nemških častniških korpusov, zato so po njegovem ukazu oddelki SS v t. i. »[[Noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]]« usmrtili več kot sedemdeset pripadnikov SA. S tem je bilo konec revolucionarnega obdobja nacizma. {{hist-stub}} [[Kategorija:Tretji rajh]] [[Kategorija:Sturmabteilung|*]] {{normativna kontrola}} hglbcb6eiww0dd0ppozqtiyd1vrx6r6 6684832 6684831 2026-06-03T20:17:23Z Shabicht 3554 6684832 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Sturmabteilung-SA |image= |caption= |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[paravojaška enota|paravojaške enote]] |branch= |dates= {{Start date|1921|10|05}}–{{End date|1945|05|08}} |title= |specialization= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:SA-Logo.svg|40px]] |identification_symbol_label=Simbol SA |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Audio|De-Sturmabteilung.ogg|'''Sturmabteilung'''}} ([[slovenščina|slovensko]] ''Jurišni oddelek''; [[kratica]] [[SA]]) je bila [[paravojaštvo|paravojaška]] [[organizacija]] pod okriljem [[NSDAP]]. Pripadniki SA so predstavljali udarno moč stranke v zgodnjih letih obstoja stranke. Glavni namen njih je bilo širiti [[politična stranka|strankarsko]] [[ideologija|ideologijo]], napadati člane »sovražnih strank« (predvsem [[komunist]]e in [[socialni demokrati|social-demokrate]]) itd. Iz SA se je razvil [[Schutzstaffel]]. Bili so pripadniki različnih nasilniških družbenih skupin, njihovo organizacijo pa je v leta 1921 V Munchnu ustanovil [[Adolf Hitler]]. Oblečeni so bili v rjave uniforme po katerih so dobili ime rjavosrajčniki. Spominjali so na [[Benito Mussolini|Mussolinijeve]] [[črnosrajčniki|črnosrajčnike]]. Z nasiljem so ustrahovali politične nasprotnike in Žide, metode, ki so jih pri tem uporabljali, pa so bile ključne za Hitlerjev vzpon na oblast. Od leta 1931 je bil na čelu SA radikalni nasprotnik kapitalizma [[Ernst Röhm]]. Leta 1933 je bilo rjavosrajčnikov že okoli dva milijona, dvakrat več kot nemške vojske, ki jim ni bila naklonjena. Rohm je želel, da bi bila SA enakopravna z vojsko in z nacistično stranko, in ga je želel uporabiti kot sredstvo za izvedbo nacistične revolucije v državi in družbi. Hitler pa je hotel svojemu režimu zagotoviti predvsem lojalnost vseh oboroženih sil, še posebej nemških častniških korpusov, zato so po njegovem ukazu oddelki SS v t. i. »[[Noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]]« usmrtili več kot sedemdeset pripadnikov SA. S tem je bilo konec revolucionarnega obdobja nacizma. {{hist-stub}} [[Kategorija:Tretji rajh]] [[Kategorija:Sturmabteilung|*]] {{normativna kontrola}} 4recy1a6ff6xgb90g5aw66yqsmi3zfm 6684833 6684832 2026-06-03T20:18:07Z Shabicht 3554 6684833 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Sturmabteilung-SA |image= |caption= |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[paravojaška enota|paravojaške enote]] |branch= |dates= {{Start date|1921|10|05}} – {{End date|1945|05|08}} |title= |specialization= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:SA-Logo.svg|40px]] |identification_symbol_label=Simbol SA |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Audio|De-Sturmabteilung.ogg|'''Sturmabteilung'''}} ([[slovenščina|slovensko]] ''Jurišni oddelek''; [[kratica]] [[SA]]) je bila [[paravojaštvo|paravojaška]] [[organizacija]] pod okriljem [[NSDAP]]. Pripadniki SA so predstavljali udarno moč stranke v zgodnjih letih obstoja stranke. Glavni namen njih je bilo širiti [[politična stranka|strankarsko]] [[ideologija|ideologijo]], napadati člane »sovražnih strank« (predvsem [[komunist]]e in [[socialni demokrati|social-demokrate]]) itd. Iz SA se je razvil [[Schutzstaffel]]. Bili so pripadniki različnih nasilniških družbenih skupin, njihovo organizacijo pa je v leta 1921 V Munchnu ustanovil [[Adolf Hitler]]. Oblečeni so bili v rjave uniforme po katerih so dobili ime rjavosrajčniki. Spominjali so na [[Benito Mussolini|Mussolinijeve]] [[črnosrajčniki|črnosrajčnike]]. Z nasiljem so ustrahovali politične nasprotnike in Žide, metode, ki so jih pri tem uporabljali, pa so bile ključne za Hitlerjev vzpon na oblast. Od leta 1931 je bil na čelu SA radikalni nasprotnik kapitalizma [[Ernst Röhm]]. Leta 1933 je bilo rjavosrajčnikov že okoli dva milijona, dvakrat več kot nemške vojske, ki jim ni bila naklonjena. Rohm je želel, da bi bila SA enakopravna z vojsko in z nacistično stranko, in ga je želel uporabiti kot sredstvo za izvedbo nacistične revolucije v državi in družbi. Hitler pa je hotel svojemu režimu zagotoviti predvsem lojalnost vseh oboroženih sil, še posebej nemških častniških korpusov, zato so po njegovem ukazu oddelki SS v t. i. »[[Noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]]« usmrtili več kot sedemdeset pripadnikov SA. S tem je bilo konec revolucionarnega obdobja nacizma. {{hist-stub}} [[Kategorija:Tretji rajh]] [[Kategorija:Sturmabteilung|*]] {{normativna kontrola}} ank2mbzgjvjer80jvvm2s22f48jlzei 0 9717 6684939 6684363 2026-06-04T07:38:32Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Prise de Constantinople par les croisés (12 avril 1204).jpg]] → [[File:Eugène Delacroix - Prise de Constantinople par les croisés (12 avril 1204) - 2026 restoration.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] · Artist's name and to make it clear that this is a restored version of the painting 6684939 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Bizantinsko cesarstvo<br>Βασιλεία Ῥωμαίων<br>Basileía Rhōmaíōn<br>Imperium Romanum |conventional_long_name = |common_name = Bizantinsko cesarstvo |common_name2 = Vzhodno Rimsko cesarstvo | |continent = Afroeurasia |region = Sredozemlje |era = pozna antika do zgodnji srednji vek |status = imperij |government_type = monarhija | |year_start = 395 |year_end = 1453 |event_start = ustanovitev² |date_start = 11. maj |event_end = padec Konstantinopla |date_end = 29. maj | |event1 = [[tetrarhija|razdelitev cesarstva]] |date_event1 = [[17. januar]] [[395]] |event2 = ustanovitev Konstantinopla |date_event2 = 330 |event3 = Teodozijeva smrt |date_event3 = 395 |event4 = uraden konec Zahodnega rimskega cesarstva |date_event4 = 476 |event5 = [[četrta križarska vojna]] |date_event5 = 1204 |event6 = ponovna osvojitev Konstantinopla |date_event6 = 1261 |event7 = padec Konstantinopla |date_event7 = 19. maj 1453 | |p1 = Rimsko cesarstvo |flag_p1 = <!-- Roman_empire.png --><!-- SPQR-Stone.jpg --> Arch of Constantine (Rome) - South side, from Via triumphalis.jpg |s1 = Osmansko cesarstvo |flag_s1 = Fictitious Ottoman flag 2.png |s2 = Morejski despotat |s3 = Trebizonsko cesarstvo | |image_flag = |flag = |flag_type = Zastava poznega cesarstva | |image_coat = Byzantine Palaiologos Eagle.svg |symbol = Dvoglavi orel |symbol_type = Cesarski emblem | |image_map = EasternRomanEmpire.png |image_map_caption = Bizantinsko cesarstvo pri največjem obsegu okoli leta 550;<br /> ozemlja v vijolični barvi so bila ponovno osvojena med vladavino [[Justinijan I.|Justinijana I.]] | |capital = [[Istanbul|Konstantinopel]]<small><br />([[330]]–[[1204]] in [[1261]]–[[1453]])</small> |common_languages = [[latinščina]] (uradno do leta 10)<br> [[grščina]] (uradno po letu 610) |religion = [[rimsko mnogoboštvo]] (do leta 380)<br>[[krščanstvo]] (dovoljeno po [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] leta 313, od leta 380 uradna državna vera) |currency = [[Solid (kovanec)|solid]], [[hiperpiron]] in [[folis]] | |leader1 = [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]] |leader2 = [[Leon I.]] |leader3 = [[Justinijan I.]] |leader4 = [[Heraklij]] |leader5 = [[Bazilij II. Bolgarokton|Bazilij II.]] |leader6 = [[Aleksej I. Komnen|Aleksej I.]] |leader7 = [[Mihael VIII. Paleolog|Mihael VIII.]] |leader8 = [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantin XI.]] |year_leader1 = 306–337 |year_leader2 = 457–474 |year_leader3 = 527–565 |year_leader4 = 610–641 |year_leader5 = 976–1025 |year_leader6 = 1081–1118 |year_leader7 = 1259–1282 |year_leader8 = 1449–1453 |title_leader = [[seznam bizantinskih cesarjev|cesar]] |deputy1 = Lukas Notaras |year_deputy1 = do 1453 |title_deputy = Megas Doux |stat_year1 = 565 |stat_area1 = |stat_pop1 = 26.000.000{{ref|population|b}} |stat_year2 = 780 |stat_area2 = |stat_pop2 = 7.000.000 |stat_year3 = 1025 |stat_area3 = |stat_pop3 = 12.000.000 |stat_year4 = 1143 |stat_area4 = |stat_pop4 = 10.000.000 |stat_year5 = 1204 |stat_area5 = |stat_pop5 = 9.000.000 |stat_year6 = 1282 |stat_area6 = |stat_pop6 = 5.000.000 |footnotes = ¹ Do 13. stoletja. <br />² Datum ustanovitve se tradicionalno nanaša na ponovno ustanovitev Konstantinopla kot prestolnice Rimskega cesarstva. }} '''Bizantinsko cesarstvo''' ali '''Vzhodno Rimsko cesarstvo''' je bil vzhodni, pretežno [[Grščina|grško]] govoreči del razpadlega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Njegovo glavno mesto je bil [[Konstantinopel]] (slovensko Carigrad), ki se je od ustanovitve leta 667 pr. n. št. do leta 330 imenoval [[Bizanc]]. Cesar [[Konstantin I. Veliki]] ga je takrat preimenoval v Novi Rim ([[Latinščina|latinsko]] Nova Roma), po njegovi smrti leta 337 pa so začeli uporabljati ime Konstantinopel, se pravi Konstantinovo mesto. V [[osmanska turščina|turščini]] se je ime Kostantiniyye (قسطنطینية) obdržalo do leta 1930, ko ga je [[Mustafa Kemal Atatürk|Atatürk]] preimenoval v [[Istanbul]], kot se je dotlej imenoval samo azijski del mesta. Cesarstvo je preživelo deljenje in propad Zahodnega Rimskega cesarstva v 5. stoletju n. št. ter živelo še približno tisoč let, dokler ga niso leta 1453 osvojili [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] [[Turki]] [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II. Osvajalca]]. Večino svojega obstoja je bilo najmočnejša gospodarska, kulturna in vojaška sila v [[Evropa|Evropi]]. Naziva »Bizantinsko cesarstvo« in »Vzhodno Rimsko cesarstvo« sta zgodovinopisna izraza, ki sta nastala po propadu cesarstva. Bizantinski državljani so svojo državo imenovali Rimsko cesarstvo ([[Grščina|antično grško]] {{jezik-el2|Βασιλεία Ῥωμαίων}} [Basileia Rhōmaiōn], latinsko Imperium Romanum)<ref>Kazhdan & Epstein 1985, str. 1.</ref> ali {{jezik-el2|Ῥωμανία}} [Romania], sebe pa Rimljani.<ref name="#1">Millar 2006, str. 2, 15; James 2010, str. 5; Freeman 1999, str. 431, 435–437, 459–462; Baynes & Moss 1948, str. xx; Ostrogorsky 1969, str. 27; Kaldellis 2007, str. 2–3; Kazhdan & Constable 1982, str. 12; Norwich 1998, str. 383.</ref> Prehodno obdobje, v katerem se je Rimsko cesarstvo razdelilo na grški vzhod in latinski zahod, je od 4. do 6. stoletja zaznamovalo več ključnih dogodkov. Leta 285 je cesar [[Dioklecijan]] (vladal 284–305) razdelil rimsko državno upravo na vzhodno (''pars Orientalis'') in zahodno polovico (''pars Occidentalis'').<ref>Treadgold 1997, str. 847.</ref> V letih 324 do 330 je cesar Konstantin Veliki (vladal 306–337) prestavil prestolnico cesarstva iz Rima v Bizanc, in ga preimenoval v Novi Rim (Nova Roma).<ref>Benz 1963, str. 176.</ref> Pod [[Teodozij I.|Teodozijem I.]] (vladal 379–395) je [[krščanstvo]] postalo uradna državna vera. Vse druge vere, vključno z [[rimsko mnogoboštvo|rimskim mnogoboštvom]], so bile prepovedane. Naslednji prelomni dogodek je bil propad zahodnega dela cesarstva leta 476, po katerem je cesar na vzhodu postal edina in vrhovna oblast. Nazadnje se je med vladavino cesarja [[Heraklij]]a (vladal 610–641) reformirala vojaška in civilna državna uprava in latinščino je kot uradni jezik zamenjala grščina.<ref>Ostrogorsky 1969, str. 105–107, 109; Norwich 1998, str. 97; Haywood 2001, str. 2.17, 3.06, 3.15.</ref> Rimska država in navade so se v veliki meri ohranile. Zgodovinarji kljub temu ločujejo Bizantinsko cesarstvo od klasičnega Rimskega, predvsem zato, ker je v njem prevladovala grška in ne latinska kultura ter [[Pravoslavje|pravoslavno]] krščanstvo namesto rimskega mnogoboštva.<ref name="#1"/> Meje cesarstva so se zelo spreminjale in doživele več obdobij krčenja in širjenja. Cesarstvo je doseglo svoj največji obseg med vladavino cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]] (vladal 527–565). V tem času je ponovno osvojilo večino zgodovinske rimske zahodne obale [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno s severno [[Afrika|Afriko]], [[Italija|Italijo]] in samim [[Rim]]om, katerega je obdržalo dve stoletji. Med vladavino cesarja [[Mavricij]]a (vladal 582–602) se je cesarstvo razširilo proti vzhodu in utrdilo svojo severno mejo. Njegov umor je sprožil [[Sasanidsko cesarstvo|bizantinsko-sasanidsko]] vojno (602–628), ki je izčrpala cesarstvo in bila eden od vzrokov za veliko izgubo ozemlja na vzhodu med [[Islam|muslimanskimi]] osvajanji v 7. stoletju. V tem obdobju je v nekaj letih izgubilo svoji najbogatejši provinci [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]] in [[Sirija (rimska provinca)|Sirijo]].<ref>''Warfare, State And Society In The Byzantine World 560–1204''. str. 47.</ref> V 10. in 11. stoletju se je med vladavino Makedonske dinastije cesarstvo ponovno razširilo in doživelo obdobje tako imenovane makedonske renesanse, ki se je po porazu v bitki s [[Seldžuki]] pri [[Bitka pri Manzikertu|Manzikertu]] leta 1071 končala z izgubo večine [[Mala Azija|Male Azije]]. Poraz je odprl vrata naseljevanju Turkov v Mali Aziji. V zadnjih stoletjih obstoja je cesarstvo na splošno propadalo. Poskuse, da bi se ponovno okrepilo, je zapečatila [[četrta križarska vojna]], v kateri so latinski [[križarji]] leta 1204 osvojili in izropali Konstantinopel. Cesarstvo se je razdelilo na rivalska bizantinska grška in latinska kraljestva. Cesarstvo s Konstantinoplom kot prestolnico je uspela restavrirati dinastija [[Paleologi|Paleologov]] leta 1261, vendar je ostalo samo kot ena od majhnih rivalskih držav z ozemljem, ki se je v preostalih dveh stoletjih vztrajno krčilo na račun sosed (Osmanov, Bolgarov, Srbov, križarjev). Ostanek ozemlja, ki se je postopoma skrčilo na mestno državo, so v 15. stoletju dokončno osvojili osmanski Turki. Cesarstvo je dokončno propadlo leta 1453, ko je sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed Osvajalec]] osvojil Konstantinopel. == Ime == [[Slika:Byzantine klivanium (Κλιβάνιον).jpg|thumb|Bizantinski lamelasti oklep klivanij ({{jezik-el2|Κλιβάνιον}}), predhodnik osmanskega [[krug]]a]] Izraz »bizantinski« za vzhodni del nekdanjega Rimskega cesarstva je prvi uporabil nemški zgodovinar [[Hieronymus Wolf]] v svoji zbirki zgodovinskih virov z naslovom ''Corpus Historiæ Byzantinæ'', objavljeni leta 1557. Nastal je iz imena [[Bizanc]], ki ga je imelo mesto do preimenovanja v ''Nova Roma'' (Novi Rim) okoli leta 330. Po tem datumu se je staro ime uporabljalo zelo redko, večinoma v zgodovinskih ali pesniških kontekstih. Po objavi ''Byzantine du Louvre'' (''Corpus Scriptorum Historiae Byzantinae'') leta 1648 in Du Cangejeve ''Bizantinske zgodovine'' (''Historia Byzantina'') leta 1680 je med francoskimi pisci, med katere je sodil tudi [[Montesquieu]],<ref>Fox, ''What, If Anything, Is a Byzantine?;'' Rosser 2011, str. 1.</ref> postal izraz »bizantinski« vedno bolj priljubljen. V zahodnem svetu je kljub temu prešel v splošno rabo šele sredi 19. stoletja. Izraz Bizantinsko cesarstvo (imperij) se je prvič pojavil leta 1857 v ''Zgodovini Bizantinskega cesarstva od 716 do 1057'' angleškega avtorja [[George Finlay|Georgea Finlaya]].<ref>Rosser 2011, str. 2.</ref> Njegovi prebivalci so svojo državo imenovali Rimsko cesarstvo ali Cesarstvo Rimljanov<ref>Fossier & Sondheimer 1997, str. 104.</ref> (latinsko ''Imperium Romanum'', ''Imperium Romanorum'', grško ''{{jezik-el2|Βασιλεία τῶν Ῥωμαίων}}'' [Basileia tōn Rhōmaiōn], ''{{jezik-el2|Ἀρχὴ τῶν Ῥωμαίων}}'' ''Arhē tōn Rhōmaiōn''), Romanija<ref>Wolff 1948, str. 5–7, 33–34.</ref> (latinsko ''Romania'', grško ''Ῥωμανία'' [Rōmania]), Rimska republika (latinsko ''Res Publica Romana'', grško ''{{jezik-el2|Πολιτεία τῶν Ῥωμαίων}}'' [Politeia tōn Rhōmaiōn]), Grekija (grško ''{{jezik-el2|Γραικία}}'' [Graikia]) in ''{{jezik-el2|Ῥωμαΐς}}'' [Rhōmais]).<ref>Cinnamus 1976, str. 240; Theodore the Studite, Epistulae, 145, vrstica 19 ("ἡ ταπεινὴ Γραικία") in 458, vrstica 28 ("ἐν Ἀρμενίᾳ καὶ Γραικίᾳ").</ref> Sebe so imenovali ''Romaioi'' in ''Graikoi'', se pravi Rimljani ali Grki. Zanimivo je, da so Grki svoj sodobni jezik še v 19. stoletju imenovali ''romaika'' in ''graikika''. Četudi je bilo Bizantinsko cesarstvo večino svoje zgodovine multietnično<ref>Ahrweiler & Laiou 1998, str. 3; Mango 2002, str. 13.</ref> in je ohranilo rimsko-grško izročilo,<ref>Gabriel 2002, str. 277.</ref> so ga začeli njegovi zahodni in severni sodobniki istovetiti z vedno bolj prevladujočim grškim elementom.<ref>Ahrweiler & Laiou 1998, str. vii; Davies 1996, str. 245; Gross 1999, str. 45; Lapidge, Blair & Keynes 1998, str. 79; Millar 2006, str. 2, 15; Moravcsik 1970, str. 11–12; Ostrogorsky 1969, str. 28, 146; Browning 1983, str. 113.</ref> Na Zahodu sta se za Bizantinsko cesarstvo in bizantinskega cesarja začela priložnostno uporabljati izraza Grško cesarstvo (latinsko ''Imperium Graecorum'') in cesar Grkov (''Imperator Graecorum'').<ref>Klein 2004, str. 290 (opomba #39); Annales Fuldenses, str. 389.</ref><ref>Fouracre & Gerberding 1996, str. 345.</ref> Avtoriteta bizantinskega cesarja kot zakonitega rimskega cesarja se je zamajala leta 800, ko je [[papež Leon III.]] leta 800 za cesarja (''Imperator Augustus'') [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] kronal [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. Papež, ki je potreboval Karlovo podporo v boju proti svojim sovražnikom v Rimu, je hkrati izkoristil praznino na rimskem prestolu in cesarja imenoval kar sam.<ref>Garland 1999, str. 87.</ref> Kadar so zahodni vladarji in papež morali za vzhodne rimske cesarje uporabiti naslov »rimski«, so namesto naslova ''Imperator Romanorum'' (rimski cesar) običajno uporabili naslov ''Imperator Romaniae'', se pravi cesar Romanije. Naslov ''Imperator Romanorum'' so uporabljali izključno za Karla Velikega in njegove naslednike.<ref>Wolff 1948, str. 11, 27–28.</ref> V [[islam]]skem in [[Slovani|slovanskem]] svetu so na cesarstvo gledali bolj neposredno, kot na nadaljevanje Rimskega cesarstva, in pri poimenovanju niso delali nobenih razlik. V islamskem svetu je bili cesarstvo znano predvsem kot ''Rûm''.<ref>Tarasov & Milner-Gulland 2004, str. 121; El-Cheikh 2004, str. 22.</ref> Naziv ''millet-i Rûm'', se pravi rimsko ljudstvo, se je v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] uporabljal še v 20. stoletju za nekdanje podanike Bizantinskega cesarstva oziroma njihove [[Pravoslavje|pravoslavne]] verske skupnosti. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === [[File:Roman-empire-395AD.svg|upright=1.2|thumb|Razdelitev cesarstva po smrti Teodozija I. leta 395.{{Legend|#85d295|Zahodno rimsko cesarstvo}} {{Legend|#ed9595|Bizantinsko/Vzhodno rimsko cesarstvo}}|alt=Zemljevid, ki prikazuje zahodno in vzhodno rimsko cesarstvo c.395, razdeljen na Balkan in Severno Afriko]] V seriji konfliktov med 3. in 1. stoletjem pr. n. št. je [[Rimska republika]] postopoma vzpostavila [[hegemonija|hegemonijo]] nad vzhodnim Sredozemljem, medtem ko se je njena vlada na koncu preoblikovala v enoosebno vladavino cesarja. Rimsko cesarstvo je uživalo obdobje relativne stabilnosti do 3. stoletja našega štetja, ko je kombinacija zunanjih groženj in notranjih nestabilnosti povzročila razpad rimske države, ko so regionalne vojske svoje generale razglasile za 'vojake-cesarje'.{{sfnm|Greatrex|2008|1p=233|Kaldellis|2023|2pp=16–17|Treadgold|1997|3pp=4–7}} Eden od teh, [[Dioklecijan]] (vladal 284–305), je videl, da je država prevelika, da bi ji vladal en človek, in je poskušal težavo rešiti z uvedbo [[tetrarhija|tetrarhije]] ali vladavine štirih in razdelitvijo cesarstva na vzhodno in zahodno polovice. Čeprav je sistem tetrarhije hitro propadel, se je delitev cesarstva izkazala za trajen koncept.{{sfnm|Greatrex|2008|1pp=233–235|Kaldellis|2023|2pp=17–18|Treadgold|1997|3pp=14–18}} Dioklecijanove reforme so bistveno spremenile vladno strukturo, obseg in obdavčitev, te reforme pa so imele tudi učinek znižanja prve prestolnice, Rima.{{sfnm|Kaldellis|2023|1pp=20-21, 34|Treadgold|1997|2pp=39, 45, 85|Rotman|2022|3pp=41–43|Greatrex|2008|3p=234–235}} [[Konstantin I. Veliki]] (vladal 306–337) si je zagotovil izključno oblast leta 324. V naslednjih šestih letih je ponovno zgradil mesto [[Bizanc]] kot glavno mesto, ki se je preimenovalo v [[Konstantinopel]]. Rim je bil dlje od pomembnih vzhodnih provinc in na strateško manj pomembni lokaciji; niso ga cenili 'vojaki-cesarji', ki so vladali z meja, ali prebivalstvo cesarstva, ki se je po podelitvi državljanstva imelo za 'Rimljane'.{{sfnm|Greatrex|2008|1p=335|Kaldellis|2023|2pp=16–20|Treadgold|1997|3pp=39–40}} Konstantin je obsežno reformiral vojaško in civilno upravo cesarstva ter uvedel zlati solidus kot stabilno valuto.{{sfnm|Greatrex|2008|1pp=335–337|Kaldellis|2023|2loc=chapter 2|Treadgold|1997|3p=40}} Bil je naklonjen krščanstvu, v katerega se je spreobrnil leta 312. Konstantinova dinastija je vodila dolgotrajen spopad proti [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidski Perziji]] in se končal leta 363 s smrtjo njegovega zeta [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]]. Kratka Valentinijanova dinastija, ki se je ukvarjala z vojnami proti barbarom, verskimi razpravami in protikorupcijskimi kampanjami, se je končala na vzhodu s smrtjo [[Valens]]a v bitki pri Adrianoplu leta 378.{{sfnm|Greatrex|2008|1pp=239–240|Kaldellis|2023|2pp=114–118, 121–123|Treadgold|1997|3pp=63–67}} [[Slika:Raphael Baptism Constantine.jpg|thumb|250px|''Konstantinov krst''; Rafaelovi učenci (1520–1524, freska, Vatikan, Apostolska palača); Evzebij iz Cezareje piše, da je Konstantin odlašal s krstom skoraj do smrti, kar se je v zgodnjem krščanstvu pogosto dogajalo<ref>Evzebij, IV, lxii.</ref>]] Valensov naslednik [[Teodozij I.]] (vladal 379–395) je obnovil politično stabilnost na vzhodu tako, da je Gotom dovolil, da so se naselili na rimskem ozemlju; dvakrat je posegel tudi v zahodno polovico in premagal uzurpatorja Magna Maksima in Evgenija leta 388 oziroma 394.{{sfnm|Greatrex|2008|1p=241|Kaldellis|2023|2pp=129–137|Treadgold|1997|3pp=74–75}} Dejavno je obsodil poganstvo, potrdil primat nicejskega krščanstva nad [[arijanstvo]]m in uveljavil [[krščanstvo]] kot rimsko državno vero. Bil je zadnji cesar, ki je vladal tako zahodni kot vzhodni polovici cesarstva;{{sfn|Kaldellis|2023|p=136}} po njegovi smrti bi Zahod destabiliziralo zaporedje 'vojakov-cesarjev', za razliko od Vzhoda, kjer bi upravitelji še naprej imeli oblast. [[Teodozij II.]] (vladal 408–450) je vladavino vzhoda v veliki meri prepustil uradnikom, kot je Antemij, ki je zgradil Teodozijevo obzidje za obrambo Konstantinopla, ki je zdaj trdno zasidran kot prestolnica Rima. Teodozijevo vladavino je zaznamoval teološki spor o [[nestorijanstvo|nestorijanstvu]], ki je bilo sčasoma razglašen za krivoversko in oblikovanje zakonika ''Theodosianus Codex''. Tam so prišli tudi [[Atila|Atilovi]] [[Huni]], ki so opustošili [[Balkan]] in od cesarstva zahtevali ogromen davek; Atila je vendarle svojo pozornost preusmeril na hitro propadajoče zahodno cesarstvo in njegovo ljudstvo je po njegovi smrti leta 453 razpadlo. Potem ko je [[Leon I. Tračan]] (vladal 457–474) leta 468 spodletel v svojem poskusu ponovne osvojitve zahoda, je vojskovodja [[Odoaker]] leta 476 odstavil [[Romul Avgust|Romula Avgusta]], leta 480 ubil njegovega naslovnega naslednika [[Julij Nepot|Julija Nepota]] in urad zahodnega cesarja je bil uradno ukinjen.{{sfnm|Greatrex|2008|1p=242|Kaldellis|2023|2pp=165–167|Treadgold|1997|3pp=87–90}} Zaradi kombinacije sreče, kulturnih dejavnikov in političnih odločitev Vzhodno cesarstvo nikoli ni trpelo zaradi uporniških barbarskih vazalov in mu nikoli niso vladali barbarski vojskovodje – težave, ki so zagotovile propad Zahoda. [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] (vladal 474–491) je prepričal problematičnega ostrogotskega kralja [[Teoderik Veliki|Teoderika]], da prevzame nadzor nad Italijo od Odoakra, kar je tudi storil; ko je umrl v miru s cesarstvom, je Zenona nasledil [[Anastazij I. Dikor]] (vladal 491–518). Čeprav je njegov monofizitizem prinesel občasne težave, je bil Anastazij sposoben upravitelj in je uvedel več uspešnih finančnih reform, vključno z ukinitvijo davka ''krizargiron''. Bil je prvi cesar po Dioklecijanu, ki je umrl brez resnih težav, ki bi prizadele njegovo cesarstvo.{{sfnm|Greatrex|2008|1p=244|Kaldellis|2023|2pp=223–226|Treadgold|1997|3pp=164–173}} === Ponovna centralizacija === Konstantin je leta 330 prestavil prestolnico cesarstva v Konstantinopel kot drugi Rim. Mesto je imelo pomemben strateški položaj na križišču trgovskih poti med Evropo in Azijo ter Sredozemljem in Črnim morjem. Dopolnitev strateški vrednosti mesta je simbolika sedmih gričev, čeprav so bili v mejah Konstantinovega obzidja zgolj štirje in se je šele kasneje pod [[Teodozijem II.|Teodozijem II.]] razširilo na vseh sedem. Konstantin je razen tega temeljito reformiral vojaške, denarne, upravne in verske institucije. Nekateri sodobniki so ga obtoževali, predvsem zaradi gospodarske politike, da je »brezbrižen finančnik«, vendar je njegov zlati [[solidus]] postal stabilna valuta, ki je utrdila gospodarstvo in pospešila razvoj.<ref>Bury 1923, str. 1; Esler 2004, str. 1081; Gibbon 1906, III, IV. del, 18. poglavje, str. 168; Teall 1967, str. 13,19–23, 25, 28–30, 35–36. </ref> Krščanstvo med njegovo vladavino še ni postalo izključna državna vera, vendar je uživalo cesarjevo podporo in imelo privilegije. Konstantin je uvedel načelo, da cesar ne more urejati doktrinarnih verskih vprašanj, lahko pa v ta namen sklicuje cerkvene zbore. S sklicem sinode v Arlesu in [[Prvi nicejski koncil|Prvega nicejskega koncila]] je pokazal zanimanje za enotnost Cerkve in svojo zahtevo, da on postane njen poglavar.<ref>Bury 1923, str. 63; Drake 1995, str. 5; Grant 1975, str. 4, 12.</ref> [[Slika:Roman Empire 460 AD.png|thumb|350px|Rimsko cesarstvo okoli leta 460 med vladanjem Leona I. na vzhodu in Majorijana na zahodu]] Leta 460 sta vladala cesarja [[Leon I. Tračan|Leon I.]] na vzhodu in [[Majorijan]] na zahodu. Rimska oblast na zahodu je nato trajala manj kot dve destletji, medtem ko je ozemlje na vzhodu ostalo nespremenjeno do ponovnih osvajanj cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]]. Leta 395 je [[Teodozij I.]] razdelil cesarski položaj med svoja sinova [[Arkadij]]a na Vzhodu in [[Honorij (rimski cesar)|Honorija]] na Zahodu, s čimer je ponovno razdelil državno upravo. V 5. stoletju se je vzhodni del cesarstva večinoma izognil težavam, s katerimi so se soočali na Zahodu, predvsem zaradi razvitejše urbane kulture in bogatejših finančnih virov, s katerimi so podkupovali nasprotnike, plačevali najemniške vojake, utrjevali obzidja in vzdrževali pomorske povezave. [[Teodozij II.|Teodoziju II.]] je takšen položaj omogočil, da se je osredotočil na kodificiranje [[Rimsko pravo|rimskega prava]] in utrjevanju konstantinopelskega obzidja, ki je vzdržalo vse do napada križarjev leta 1204.<ref>Cameron 2009, str. 54, 111, 153. </ref> Za ustavitev [[Huni|Hunov]] je moral Teodozij [[Atila|Atili]] plačevati ogromen letni davek. Njegov naslednik [[Marcijan]] je plačevanje davka zavrnil, vendar je Atila takrat že obrnil svojo pozornost proti Zahodu. Po Atilovi smrti leta 453 se je Hunsko cesarstvo sesulo. Veliko preostalih Hunov je kasneje služilo v bizantinski najemniški vojski.<ref>Alemany 2000, str. 207; Bayless 1976, str. 176–177; Treadgold 1997, str. 184, 193. </ref> === Izguba Zahodnega rimskega cesarstva === Po Atilovi smrti je Vzhodno cesarstvo doživelo obdobje miru, medtem ko je Zahodno cesarstvo propadalo zaradi stalnih vdorov in širjenja [[Germani|germanskih]] ljudstev. Zahodno cesarstvo je uradno propadlo leta 476, ko je germanski rimski general [[Odoaker]] odstavil zadnjega zahodnega rimskega cesarja [[Romul Avgustul|Romula Avgusta]].<ref>Cameron 2009, str. 52. </ref> Leta 480 je cesar [[Zenon]] delitev cesarstva preklical in se razglasil za izključnega cesarja. Odoaker, takrat vladar v Italiji, je uradno postal njegov podanik, v resnici pa je vladal popolnoma samostojno in celo podprl upor proti cesarju.<ref name=Burns29>Burns 1991, str. 65, 76–77, 86–87. </ref> Zenon se je pogajal z [[Ostrogoti]], ki so vdrli preko [[Donava|Donave]] in se nato s cesarjevim dovoljenjem naselili v [[Mezija|Meziji]], ter prepričal njihovega kralja [[Teoderik Veliki|Teodorik]]a, da se je kot njegov vrhovni poveljnik vojske v Italiji (''magister militum per Italiam'') odpravil na pohod v Italijo z nalogo odstaviti Odoakerja. Cesar se je z njegovim odhodom znebil samovoljnega podložnika, po Odoakerjevem porazu pa še drugega. Leta 493 je v Italiji zavladal Teodorik, čeprav ga vzhodni cesarji nikoli niso uradno priznali za kralja (''rex'').<ref name=Burns29/> Leta 491 je bizantinski prestol zasedel [[Anastazij I. (bizantinski cesar)|Anastazij I.]], postarani državni uradnik rimskega porekla, kateremu je leta 497 uspelo zatreti [[izavrijska vojna |izavrijski upor]].<ref>Lenski 1999, str. 428–429. </ref> Anastazij se je izkazal kot učinkovit reformator in sposoben državni uradnik. Dodelal je denarni sistem Konstantina I.<ref> Grierson 1999, str. 17. </ref> in standardiziral maso bakrenega [[folis]]a, s katerim se je opravljala večina dnevnih denarnih transakcij. Reformiral je tudi davčni sistem in za vedno ukinil davek ''[[Collatio lustralis|hrisargir]]'' (latinsko ''collatio lustralis''), ki se je plačeval vsaka štiri leta v zlatu ali srebru. Ko je Ansatazij umrl, je državna zakladnica posedovala ogromno količino 320.000 liber (150.000 kg) zlata.<ref>Postan, Miller & Postan 1987, str. 140.</ref><ref>Gregory 2010, str. 137; Meier 2003, str. 297–300. </ref> === Ponovna osvojitev zahodnih provinc === {{Glej tudi|Gotska vojna (535–554)}} [[Slika:Justinian.jpg|thumb|250px|[[Justinijan I.]] na enem od slavnih mozaikov v [[bazilika San Vitale|baziliki San Vitale]], [[Ravena]]]] [[Justinijan I.]], sin [[Iliri|ilirskega]] kmeta, je oblast prevzel verjetno že med vladanjem svojega strica [[Justin I.|Justina I.]] (vladal 518–527).<ref> Gregory 2010, str. 150. </ref> Z njegovim uradnim ustoličenjem leta 527 se je začelo obdobje osvajanja nekdanjih rimskih ozemelj. Leta 532 je zaradi zavarovanja vzhodne meje cesarstva podpisal mirovno pogodbo s perzijskim kraljem [[Kozrav I. Anošarvan|Kozravom I. Anošarvanom]], s katero se je obvezal plačevati velik letni davek [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskemu cesarstvu]]. Isto leto je zatrl [[Nika (upor)|upor Nika]] v Konstantinoplu, ki je sicer utrdil njegovo oblast, vendar je hkrati zahteval 30.000 do 35.000 na njegov ukaz usmrčenih in izgnanih upornikov.<ref> Gregory 2010, str. 145. </ref> Leta 529 je desetčlanska komisija pod predsedstvom [[Ivan Kapadokijski |Ivana Kapadokijskega]] revidirala [[rimsko pravo]] in sestavila nov zbornik zakonov in pravnih izvlečkov. Leta 534 so zakonik dopolnili s predpisi, ki jih je izdal Justinijan do leta 534, in vzpostavili pravni sistem, ki je veljal skoraj do konca bizantinskega obdobja.<ref>Gregory 2010, str. 150.</ref> Osvajanje zahoda se je začelo leta 533, ko se je general [[Belizar]] odpravil na pohod v nekdanjo rimsko provinco [[Afrika (rimska provinca)|Afriko]] z glavnim mestom [[Kartagina|Kartagino]], ki so jo leta 529 okupirali [[Vandali]].<ref>Gregory 2010, str. 145.</ref> Osvajanje je poteklo presenetljivo lahko, sledili pa so upori podjarmljenih lokalnih plemen, ki so trajali vse do leta 548.<ref>Evans 2005, str. xxv.</ref> V ostrogotski Italiji je smrt Teodorika, njegovega nečaka in naslednika [[Atalarik]]a ter hčerke [[Amalasunta|Amalasunte]] omogočila njihovemu morilcu [[Teodahad]]u, da je kljub omajani avtoriteti zasedel ostrogotski prestol (vladal 534–536).<ref name=Bury38>Bury 1923, str. 180–216; Evans 2005, str. xxvi, 76.</ref> Leta 535 se je majhna bizantinska ekspedicijska vojska izkrcala na [[Sicilija|Siciliji]], kjer je naletela na šibek odpor, in začela osvajati [[Apeninski polotok]]. Odpor Gotov se je hitro okrepil, zato je Belizarju po uspešnih obleganjih [[Neapelj|Neaplja]] in [[Rim]]a šele leta 540 uspelo osvojiti tudi gotsko prestolnico [[Ravena|Raveno]].<ref name=Bury38/> Leta 535–536 je Teodahad v Konstantinopel poslal [[Papež Agapit I.|papeža Agapita I.]] z zahtevo, da cesar umakne svojo vojsko s Sicilije, Dalmacije in Italije. Agapitu ni uspelo skleniti miru z Justinijanom, uspelo pa mu je javno ožigosati in odstaviti [[Monofizitstvo|monofizitskega]] [[patriarh]]a [[Antim I. Konstantinopelski |Antima I.]], kljub temu, da je užival podporo in zaščito cesarice Teodore.<ref>Sotinel 2005, str. 278; Treadgold 1997, str. 187.</ref> Ostrogoti so se kmalu ponovno združili pod kraljem [[Totila|Totilo]] in leta 546 zasedli Rim. V Italijo so leta 544 ponovno poslali Belizarja, vendar so ga že leta 549 odpoklicali.<ref>Bury 1923, str. 236–258; Evans 2005, str. xxvi.</ref> Konec leta 551 ga je v Italiji zamenjal armenski evnuh [[Narzes]] z vojsko 35.000 mož, ki je obrnila gotsko vojno srečo. Totila je bil v [[bitka pri Tagini|bitki pri Tagini]] leta 552 poražen in ubit. Njegov naslednik [[Teja]] je bil poražen v [[bitka pri Vezuvu|bitki pri Vezuvu]] (latinsko ''Mons Lactarius'') oktobra 552. Vojna v Italiji se je kljub upiranju nekaj gotskih garnizij ter napadu najprej [[Franki|Frankov]] in nato [[Alemani|Alemanov]] končala.<ref>Bury 1923, str. 259–281; Evans 2005, str. 93. </ref> Leta 551 je [[Atanagild]], plemič iz vizigotske Hispanije, prosil Justinijana za pomoč v vojni proti upornikom v Hispaniji in cesar mu je poslal vojsko pod poveljstvom uspešnega poveljnika [[Liberij]]a. Bizantinsko cesarstvo je po zatrtju upora do vladavine cesarja [[Heraklij]]a obdržalo majhen pas hispanske sredozemske obale.<ref>Bury 1923, str. 286–288; Evans 2005, str. 11.</ref> Na vzhodu se je bizantinsko-perzijska vojna nadaljevala do leta 561, ko so Justinijanovi in Kozravovi odposlanci sklenili petdesetletno premirje.<ref>Greatrex 2005, str. 489; Greatrex & Lieu 2002, str. 113.</ref> Do sredine 550. let je Justinijan zmagal na večini bojišč, razen na [[Balkan]]u, ki je bil prizorišče stalnih vdorov [[Slovani|Slovanov]] in [[Gepidi|Gepidov]]. Plemena [[Srbi|Srbov]] in [[Hrvati|Hrvatov]] so se kasneje med vladanjem cesarja Heraklija naselila na severozahodnem Balkanu.<ref>Bury 1920, Preface, str. v–vi. </ref> Justinijan je zaradi nove hunske grožnje ponovno vpoklical že upokojenega generala Belizarja in okrepil donavsko ladjevje, ki je prisililo [[Kutriguri|kutrigurske Hune]] k umiku. Cesar jim je s posebno pogodbo omogočil neoviran prehod preko Donave.<ref>Evans 2005, str. 11, 56–62; Sarantis 2009, passim.</ref> V 6. stoletju je imela tradicionalna grško-rimska kultura v vzhodnem cesarstvu še vedno velik vpliv. Filozofe, tudi [[Ivan Filopon|Ivana Filopona]], so začele privlačiti novoplatonske ideje, povezane s krščanskim naukom in empirizmom. Helenistično filozofijo je začela postopoma izpodrivati novejša krščanska filozofija. Mnogoboštvo je država zatrla. Pomembna prelomnica je bilo zaprtje [[Platon]]ske akademije. S hvalnicami [[Roman Melod|Romana Meloda]] se je začel razvoj božanske liturgije, medtem ko so arhitekti in gradbeniki zaključevali gradnjo [[Hagija Sofija|Hagije Sofije]] – cerkve Svete modrosti, ki je nadomestila starejšo cerkev, porušeno v uporu Nike. Hagija Sofija še vedno stoji in spada med največje dosežke bizantinske arhitekture.<ref>Cameron 2009, str. 113, 128.</ref> V 6. in 7. stoletju je cesarstvo prizadela vrsta [[epidemija|epidemij]], ki so zdesetkale prebivalstvo in znatno prispevale h gospodarskemu nazadovanju in slabljenju cesarstva.<ref>Bray 2004, str. 19–47; Haldon 1990, str. 110–111; Treadgold 1997, str. 196–197.</ref> [[Slika:Roman Empire 600 AD.PNG|thumb|350px|Vzhodno rimsko cesarstvo okoli leta 600 med vladanjem cesarja Mavricija]] Po Justinijanovi smrti leta 565 je njegov naslednik [[Justin II.]] prenehal plačevati letni davek (tribut) Perzijskemu cesarstvu. Medtem so v Italijo vdrli germanski [[Langobardi]]. Do konca 6. stoletja je v bizantinskih rokah ostala samo še tretjina Apeninskega polotoka. Justinov naslednik [[Tiberij II.]] se je soočal s kar dvema sovražnikoma: [[Avari]], katere je umiril z denarnimi podelitvami (subvencijami), in [[Sasanidi|Perzijci]], proti katerim je sprožil vojno. Njegov general Mavricij se je uspešno vojskoval s Perzijci, denarni prispevki pa niso preprečili vdora Avarov. Leta 582 so osvojili balkansko trdnjavo Sirmium (sedanja [[Sremska Mitrovica]]), medtem pa so preko Donave začeli vdirati tudi Slovani.<ref name=Loth48>Louth 2005, str. 113–115; Nystazopoulou-Pelekidou 1970, passim; Treadgold 1997, str. 231–32.</ref> Mavricij, ki je nasledil Tiberija, se je vmešal tudi v perzijsko državljansko vojno. Na prestol je vrnil odstavljenega zakonitega cesarja [[Kozrav II.|Kozrava II.]] in ga poročil s svojo hčerko Marijo. Mirovna pogodba z Mavricijevim zetom je pomaknila mejo Bizantinskega cesarstva proti vzhodu in omogočila energičnemu cesarju, da je svojo pozornost preusmeril na Balkan. Do leta 602 je z nizom uspešnih vojnih pohodov potisnil Avare in Slovane nazaj preko Donave.<ref name=Loth48/> === Krčenje meja === ==== Heraklijska dinastija ==== [[Slika:Byzantiumby650AD.svg|thumb|350px|Bizantinsko cesarstvo leta 650; do tega leta je izgubilo vse svoje južne province, razen Afriškega eksarhata]] [[Fokas]]ov umor cesarja Mavricija je izkoristil Kozrav kot pretvezo za zasedbo nekdanje rimske province [[Mezopotamija (rimska provinca)|Mezopotamije]].<ref>Foss 1975, str. 722. </ref> Fokas, ki je bil nepriljubljen vladar in je v bizantinskih virih vedno opisan kot tiran, je bil tarča številnih zarot pod vodstvom [[Bizantinski senat|Senata]]. Leta 610 ga je dokončno odstavil njegov naslednik [[Heraklij]], ki je z vojnim ladjevjem priplul iz Kartagine.<ref>Haldon 1990, str. 41; Speck 1984, str. 178. </ref> Po Heraklijevem prihodu na bizantinski prestol so [[Sasanidi]] prodrli globoko v [[Levant]], zasedli [[Damask]] in [[Jeruzalem]] in odnesli Jezusov križ v [[Ktezifon]].<ref>Haldon 1990, str. 42–43. </ref> Heraklijev protinapad je imel značilnosti svete vojne. Vojska je nosila prapor s [[Kristus]]ovo podobo,<ref>Grabar 1984, str. 37; Cameron 1979, str. 23. </ref> podobno kot med neuspešnim avarskim obleganjem Konstantinopla leta 526, v katerem so zmago pripisovali Marijini ikoni, ki jo je patriarh Sergij nosil v procesiji po mestnem obzidju.<ref> Cameron 1979, str. 5–6, 20–22. </ref> Glavnina sasanidske vojske je bila leta 527 uničena v bitki pri [[Ninive|Ninivah]]. Cesar Heraklij je čez dve leti slavnostno vrnil Jezusov križ v Jeruzalem.<ref>Haldon 1990, str. 46; Baynes 1912, passim; Speck 1984, str. 178. </ref> Vojna je izčrpala tako Bizantince kot Sasanide in obe cesarstvi sta postali zelo ranljivi za muslimanske armade, ki so se pojavile v naslednjih letih.<ref>Foss 1975, str. 746–747. </ref> Bizantinci so leta 636 doživeli katastrofalen poraz v bitki z Arabci [[Bitka pri Jarmuku|pri Jarmuku]] in padec [[Ktezifon]]a leta 637.<ref>Haldon 1990, str. 50. </ref> ==== Obleganje Konstantinopla (674–678) ==== Ko so Arabci utrdili svojo oblast v [[Sirija|Siriji]] in Levantu, so se pogosto odpravljali na vojne pohode globoko v Malo Azijo in leta 674–678 oblegali sam Konstantinopel. Arabsko ladjevje pred mestom je Bizantincem uspelo odbiti z [[Grški ogenj|grškim ognjem]]. Po uspešno odbitem obleganju so z [[Omajadski kalifat|Omajadskim kalifatom]] sklenili tridesetletno premirje.<ref> Haldon 1990, str. 61–62. </ref> Pohodi v Malo Azijo so se kljub temu nadaljevali v enakem obsegu in pospešili propadanje klasične urbane kulture. Prebivalci številnih mest so ali močno utrdili majhen del mesta znotraj starega mestnega obzidja ali se v celoti preselili v bližnje trdnjave.<ref>Haldon 1990, str. 102–114; Laiou & Morisson 2007, str. 47. </ref> Konstantinopel se je močno skrčil in delno ruraliziral, število prebivalcev pa se je s 500.000 zmanjšalo na samo 40.000 do 70.000.<ref name="#2"> Laiou & Morisson 2007, str. 38–42, 47; Wickham 2009, str. 260. </ref> Po sasanidski in nato arabski zasedbi [[Egipt (rimska provinca)|Egipta]] so se dobave brezplačnega egiptovskega žita ustavile in javne delitve pšenice so se ukinile.<ref name="#2"/> [[Slika:Greekfire-madridskylitzes1.jpg|thumb|250px|Grški ogenj je bizantinska mornarica prvič uporabila v bizantinsko-arabskih vojnah]] Praznino, ki je nastala z razpadom starega sistema delno samostojnih civilnih institucij je zapolnil sistem vojaških okrožij – [[Tema (bizantinsko okrožje)|tém]]. Mala Azija je bila razdeljena na okrožja, ki so jih zasedle različne vojske. Vojska je prevzela tudi civilno oblast in bila odgovorna neposredno cesarski administraciji. Sistem, ki je imel korenine morda že v ''[[ad hoc]]'' ukrepih cesarja Heraklija, se je v 7. stoletju razvil v popolnoma nov sistem državne uprave.<ref>Haldon 1990, str. 208–215; Kaegi 2003, str. 236, 283. </ref> Obsežno kulturno in ustanovno preurejanje cesarstva zaradi izgube velikega ozemlja v 7. stoletju je povzročilo dokončen prelom v rimskosti vzhodnega Sredozemlja. Na Bizantinsko cesarstvo se je začelo gledati kot na državo, ki ni naslednica in nadaljevanje nekdanjega Rimskega cesarstva.<ref>Heather 2005, str. 431. </ref> Premik velikega števila vojakov z [[Balkan]]a na vzhod v vojno s Sasanidi in nato [[Arabci]] je odprla vrata postopnemu širjenju slovanskih ljudstev na Balkanski polotok. Proces krčenja mest, ki se je dogajal v Mali Aziji, se je zdaj ponovil na Balkanu. Mnogo velikih mest se je skrčilo na velikost majhnega utrjenega naselja.<ref> Haldon 1990, str. 43–45, 66, 114–115.</ref> Zaradi prodiranja [[Hazari|Hazarov]] proti zahodu so v 670. letih preko Donave vdrli tudi pred njimi umikajoči se [[Bolgari]]. Bizantinska vojska, ki naj bi leta 680 preprečila njihovo naseljevanje, je bila poražena.<ref name=Haldon63> Haldon 1990, str. 66–67.</ref> Leta 681 je [[Konstantin IV.]] podpisal mirovno pogodbo z bolgarskim kanom [[Asparuh]]om in Bolgari so prevzeli oblast nad številnimi slovanskimi plemeni, ki so pred tem, vsaj uradno, priznavala bizantinsko oblast.<ref name=Haldon63/> Leta 687–688 se je [[Justinijan II.]], zadnji cesar iz Heraklijske dinastije, odpravil na pohod proti Bolgarom in Slovanom in dosegel velike uspehe. Dejstvo, da si je moral z orožjem utreti pot iz [[Trakija (rimska provinca)|Trakije]] v [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonijo]] kaže, kako zelo je upadla moč cesarstva na severnem Balkanu.<ref> Haldon 1990, str. 71.</ref> Justinijan II. je z uvedbo visokih davkov in imenovanjem nepomembnežev na uradniške položaje poskušal zlomiti moč mestne aristokracije, zato so ga leta 695 odstavili. Zatekel se je k Hazarom in nato k Bolgarom in se leta 705 vrnil v Konstantinopel z vojsko bolgarskega kana [[Tervel]]a. Ponovno je zasedel prestol in proti svojim nasprotnikom uvedel vladavino terorja. Po dokončni odstavitvi leta 711, ki jo je tudi tokrat sprožila mestna aristokracija, se je vladavina Heraklijske dinastije končala.<ref>Haldon 1990, str. 70–78, 169–171; Haldon 2004, str. 216–217; Kountoura-Galake 1996, str. 62–75.</ref> ==== Od Izavrijske dinastije do Bazilija I. ==== [[Slika:ByzantineEmpire717+extrainfo+themes.svg|thumb|350px|Bizantinsko cesarstvo na začetku vladavine Leona III. leta 717; svetleljše pobarvano ozemlje je bilo cilj stalnih napadov Arabcev]] [[Leon III. Izavrijec]] je odbil napad muslimanov leta 718 in se posvetil reorganizaciji in utrjevanju maloazijskih tém. Njegov naslednik [[Konstantin V. Kopronim]] je izvojeval več spoštovanja vrednih zmag v severni Siriji in temeljito spodkopal moč Bolgarov.<ref>Cameron 2009, str. 67–68.</ref> Arabci so izkoristili šibkost cesarstva po uporu [[Tomaž Slovan|Tomaža Slovana]] na začetku 820. let, zasedli [[Kreta|Kreto]] in uspešno napadli [[Sicilija|Sicilijo]]. Leta 863 je bizantinski general Petronas dosegel odločilno zmago proti melitenskemu emirju Omarju Al-Aktu. Cesarstvo so začeli ponovno ogrožati tudi Bolgari carja [[Krum]]a, dokler ni Krumov sin [[Omurtag]] leta 815–816 podpisal mirovne pogodbe z [[Leon V. Armenec|Leonom V.]]<ref>Treadgold 1997, str. 432–433.</ref> ==== Verski spori zaradi ikonoklazma ==== {{glavni|Bizantinski ikonoklazem}} 8. in zgodnje 9. stoletje so zaznamovala prerekanja in verska delitev zaradi ikonoklazma, ki so trajala več kot stoletje. Ikone, se pravi vse oblike podob z versko vsebino, sta cesarja Leon in Konstantin okoli leta 730 prepovedala, kar je v celem cesarstvu sprožilo niz uporov njihovih častilcev – ikonudulov. Na pobudo cesarice Irene je bil leta 787 sklican [[Drugi nicejski koncil]], ki je sklenil, da se podobe lahko spoštujejo, vendar se ne smejo častiti. Za Ireno se je govorilo, da se je pogajala za svojo poroko s [[Karel Veliki|Karlom Velikim]]. [[Teofan Spovednik]] trdi, da je njen načrt preprečil eden od njenih od njenih ljubljencev Ecij.<ref> Cameron 2009, str. 167–170; Garland 1999, str. 89. </ref> Na začetku 9. stoletja je [[Leon V. Armenec|Leon V.]] ponovno uvedel politiko ikonoklazma, katero je leta 843 prekinila cesarica Teodora s pomočjo patriarha Metodija.<ref>Parry 1996, str. 11–15. </ref> Ikonoklazem je igral pomembno vlogo tudi v kasnejši odtujitvi Vzhoda in Zahoda, ki se je še bolj poglobila med tako imenovano Fotijevo [[Shizma|shizmo]], ker je [[papež Nikolaj I.]] izpodbijal imenovanje Fotija na čelo patriarhata. <ref>Cameron 2009, str. 267. </ref> === Makedonska dinastija in oživitev cesarstva (867–1025) === {{glavni|Makedonska dinastija}} [[Slika:ByzantineEmpire867AD4lightpurple.PNG|thumb|350px|Bizantinsko cesarstvo okoli leta 867]] Prihod [[Bazilij I. Makedonec|Bazilija I.]] na bizantinski prestol leta 867 je pomenil začetek Makedonske dinastije, ki je vladala skoraj dve in pol stoletji. V dinastiji je bilo nekaj najmočnejših cesarjev v bizantinski zgodovini. Cesarstvo je v tem obdobju krenilo iz obrambe pred zunanjim sovražnikom v ponovno osvajanje izgubljenih ozemelj.<ref name="Browning71">Browning 1992, str. 95.</ref> Za to obdobje je značilna tudi oživitev kulture, predvsem filozofije in umetnosti. Ponovno se je poskušal vzpostaviti blišč časov pred vdorom Slovanov in kasneje Arabcev, zato se njihova vladavina imenuje tudi »zlata doba Bizanca«.<ref name="Browning71"/> Cesarstvo je bilo geografsko mnogo manjše kot pod Justinijanom I., vendar je imelo večjo moč, bilo ozemeljsko bolj celovito ter politično, gospodarsko in kulturno bolj enotno. ==== Vojne z Arabci (780–1180) ==== [[Slika:Leo Phokas defeats Hambdan at Adrassos.png|thumb|250px|General Leon Fokas premaguje vojsko hamanidskega Alepskega emirata v bitki pri Andrasu leta 960]] V prvih letih vladanja [[Bazilij I. Makedonec|Bazilija I.]] so Bizantinci uspešno odbijali napade Arabcev na [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] in pokrajina je ponovno prišla pod njihovo oblast. To je omogočilo bizantinskim [[misijonar]]jem, da so [[Srbi|Srbe]] in prebivalce sedanje [[Hercegovina|Hercegovine]] in [[Črna gora|Črne gore]] spreobrnili v [[Pravoslavno krščanstvo|pravoslavno krščanstvo]].<ref name="Browning72">Browning 1992, str. 96.</ref> Poskus ponovne osvojitve [[Malta (otok)|Malte]] se je končal s polomom, ko je lokalno prebivalstvo stopilo na arabsko stran in pobilo bizantinsko vojaško posadko.<ref name=Karlin73>Karlin-Heyer 1967, str. 24.</ref> Nasprotno pa se je bizantinski položaj v južni Italiji postopoma okrepil. Leta 873 so osvojili [[Bari]]<ref name="Browning72"/> in večina južne Italije je ostala pod njihovo oblastjo še naslednjih 200 let.<ref name=Karlin73/> Na bolj pomembni vzhodni fronti je cesarstvo utrdilo svojo obrambo in prešlo v protinapad. V njihovem glavnem mestu Tefrike (sedanji Divriği) v osrednji Mali Aziji so premagali heretične [[pavlikanci|pavlikance]], ofenziva proti [[Umajadski kalifat|Umajadskemu kalifatu]] pa se je začela z osvojitvijo [[Samosata|Samosate]].<ref name="Browning72"/> Pod Bazilijevim sinom in naslednikom [[Leon VI. Modri|Leonom VI. Modrim]] so se vojaški uspehi proti sedaj šibkemu [[Abasidski kalifat|Abasidskemu kalifatu]] nadaljevali, cesarstvo pa je kljub temu leta 902 izgubilo Sicilijo, leta 904 pa je arabsko ladjevje oplenilo [[Solun]], drugo najpomembnejše mesto v cesarstvu. Šibko bizantinsko vojno ladjevje so hitro okrepili, tako da je nekaj let kasneje ponovno zasedlo [[Ciper]], izgubljen v 7. stoletju, in vdrlo v [[Latakija|Laodikejo]] v Siriji. Bizantinci kljub temu še vedno niso mogli doseči odločilnega udarca proti muslimanom in so pri poskusu ponovne osvojitve [[Kreta|Krete]] leta 911 doživeli katastrofalen poraz.<ref name="Browning74">Browning 1992, str. 101.</ref> [[Slika:Paris psaulter gr139 fol1v.jpg|thumb|250px|Vojaški uspehi v 10. stoletju so sprožili veliko oživitev kulture, tako imenovano makedonsko renesanso; miniatura s Pariškega psalterja, nastala pod vplivom helenistične umetnosti]] Smrt bolgarskega carja [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] leta 927 je močno oslabila Bolgare in omogočila Bizantincem, da so se osredotočili na vzhodno fronto.<ref> Browning 1992, str. 107. </ref> Leta 934 so dokončno osvojili [[Melitena|Meliteno]], leta 943 pa je slavni general Ivan Kurukas nadaljeval ofenzivo v [[Mezopotamija (rimska provinca)|Mezopotamiji]] in dosegel nekaj omembe vrednih zmag, ki so se končale z osvojitvijo [[Şanlıurfa|Edese]]. Kurkuasa so še posebej slavili potem, ko je v Konstantinopel vrnil [[Mandilion]], relikvijo s podobo [[Kristus]]a.<ref> Browning 1992, str. 108. </ref> Cesarja-vojaka [[Nikefor II. Fokas]] (vladal 963–969) in [[Ivan I. Cimiskes]] (vladal 969–976) sta po porazu [[emir]]jev iz severozahodnega [[Irak]]a razširila cesarstvo globoko v Sirijo. Nikefor je leta 962 zavzel [[Alep]] in leta 963 dokončno pregnal Arabce s Krete. Z osvojitvijo Krete so se končali arabski vdori v [[Egejsko morje]] in celinska [[Grčija]] je ponovno zaživela. Cesar je leta 965 ponovno osvojil tudi Ciper in dosegel višek svojih vojaških uspehov leta 969 z vključitvijo province [[Antiohija|Antiohije]] v Bizantinsko cesarstvo.<ref> Browning 1992, str. 112. </ref> Njegov naslednik Ivan Cimisk je osvojil [[Damask]], [[Bejrut]], [[Akkon]], [[Sidon]], [[Caesarea Maritima|Cezarejo]] in [[Tiberias|Tiberijo]] in mejo cesarstva pomaknil v neposredno bližino [[Jeruzalem]]a, arabski centri moči v Iraku in Egiptu pa so ostali nedotaknjeni.<ref> Browning 1992, str. 113. </ref> Njegov naslednik [[Bazilij II. Bolgarokton]] se je po številnih pohodih na severu in prenehanju arabske grožnje Konstantinoplu leta 1025 usmeril proti bogati provinci [[Sicilija (rimska provinca)|Siciliji]], vendar je še pred zaključkom odprave umrl. V tistem času se je cesarstvo raztezalo od [[Messina|Mesinskega kanala]] do [[Evfrat]]a in od [[Donava|Donave]] do Sirije.<ref name="Browning79"> Browning 1992, str. 116.</ref> ==== Vojne z Bolgari ==== Tradicionalni spori s Svetim sedežem v Rimu, ki jih je podžigalo vprašanje verske nadvlade nad novo pokristjanjeno državo [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarijo]], so se nadaljevali skozi celo makedonsko obdobje.<ref name="Browning71"/> Osemdeset let trajajoč mir med Bizantinskim cesarstvom in Bolgarijo je prekinil močan bolgarski car [[Simeon I. Bolgarski|Simeon I.]], ki je leta 894 napadel Bizantinsko cesarstvo. Njegov napad so Bizantinci odbili s svojim ladjevjem, ki je po [[Črno morje|Črnem morju]] odplulo na sever in jih s podporo [[Madžari|Madžarov]] napadlo iz zaledja. Bizantinci so bili v [[Bitka pri Bolgarofigonu|bitki pri Bolgarofigonu]] leta 896 poraženi in so pristali na plačevanje letnih tributov.<ref name="Browning74"/> Leon VI. Modri je leta 912 umrl. Sovražnosti so se kmalu po njegovi smrti nadaljevale in Simeon je na čelu velike vojske prišel pred Konstantinopel.<ref>Browning 1992, str. 102–3.</ref> Četudi je bilo mestno obzidje nepremagljivo, je zmedena mestna uprava povabila Simeona v mesto in mu podelila krono bolgarskega cesarja, mladi bizantinski cesar [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin VII.]] pa bi se moral poročiti z eno od njegovih hčera. Ko je Simeonove dinastične načrte preprečil upor v Konstantinoplu, je ponovno napadel [[Trakija|Trakijo]] in osvojil [[Odrin]].<ref> Browning 1992, str. 103–5. </ref> Bizantinsko cesarstvo se je sedaj soočalo z močno krščansko državo, ki je bila oddaljena samo nekaj dni hoda od prestolnice,<ref name="Browning71"/> in vojskovanjem na dveh frontah.<ref name="Browning74"/> Velik vojni pohod pod poveljstvom generala Leona Fokasa in cesarja [[Roman I. Lekapen|Romana I. Lekapena]] se je končal s še enim polomom, tokrat v [[Bitka pri Aheloju|bitki pri Aheloju]] leta 917. Naslednje leto so Bolgari neovirano opustošili severno [[Grčija|Grčijo]]. Leta 923 so ponovno oplenili [[Odrin]] (Adrianopel) in naslednje leto oblegali Konstantinoplel. Leta 927 je Simeon nenadoma umrl in bolgarska moč se je sesula. Za Bolgarsko in Bizantinsko cesarstvo se je začelo dolgo obdobje miroljubnih odnosov, zato so se Bizantinci lahko ponovno posvetili muslimanom na svoji vzhodni meji.<ref> Browning 1992, str. 106–107. </ref> Leta 968 so s pomočjo [[Kijevska Rusija|ruskega]] kralja [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslava I. Kijevskega]] preplavili Bolgare, tri leta kasneje pa je [[Ivan I. Cimisk]] premagal [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] in vzhodno Bolgarijo priključil k svojemu cesarstvu.<ref> Browning 1992, str. 112–3.</ref> [[Slika:Map Byzantine Empire 1025-en.svg|thumb|right|350px|Bizantinsko cesarstvo pod Bazilijem II. Bolgatoktonom]] Bolgarski odpor je ponovno oživel med vladavino dinastije Kometopuli (vladala 976–1018), toda novi cesar [[Bazilij II. Bolgarokton|Bazilij II.]] (vladal 976–1025) se je odločil, da bo njegov primarni cilj vojna proti Bolgarom.<ref name="Browning85">Browning 1992, str. 115.</ref> Njegov prvi pohod proti Bolgarom se je končal s ponižujočim porazom pri [[Bitka pri Trajanovih vratih|Trajanovih vratih]]. Naslednjih nekaj let se je ukvarjal predvsem z notranjimi upori v Mali Aziji, medtem pa so Bolgari širili svoje ozemlje na Balkan. Vojna se je vlekla že skoraj dvajset let. Bizantinski zmagi v bitkah pri Serheju (996) in Skopju (1004) sta odločilno oslabili bolgarsko vojsko. Bazilij je zatem z vsakoletnimi vojnimi pohodi sistematično uničeval bolgarske utrdbe.<ref name="Browning85"/> V [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]] leta 1014 je bila bolgarska vojska popolnoma uničena. Od vsakih 100 ujetnikov so jih Bizantinci 99 oslepili, stotemu pa so iztaknili samo eno oko, da jih je lahko odpeljal domov. Ko je car [[Samuel Bolgarski|Samuil]] videl ostanke svoje razbite vojske, je zaradi šoka umrl. Leta 1018 so se vdale zadnje bolgarske utrdbe in Bolgarija je postala del bizantinskega imperija.<ref name="Browning85"/> Po zmagi se je obnovila meja na Donavi, s katere so se morali Bizantinci umakniti med vladavino cesarja [[Heraklij]]a (vladal 610–641).<ref name="Browning79"/> ==== Odnosi s Kijevsko Rusijo ==== {{Further|Kijevska Rusija}} [[Slika:Царьград.jpg|thumb|right|250px|Rusi pod obzidjem Konstantinopla (860)]] Od leta 850 do 1100 je imelo cesarstvo mešane odnose z novo državo [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] severno od Črnega morja.<ref name="Browning86">Browning 1992, str. 114–5.</ref> Odnosi bi lahko imeli dolgoročne posledice v zgodovini vzhodnih Slovanov, zato je Bizantinsko cesarstvo hitro postalo glavni trgovinski in kulturni partner Kijeva. Rusi so kljub temu že leta 860 prvič napadli Konstantinopel in oplenili okolico mesta. Leta 941 so se pojavili na azijski obali [[Bospor]]ja. Tokrat so jih Bizantinci zdrobili, kar kaže na izboljšave v bizantinski vojski po letu 907, saj je pred tem vsiljivce odvračala samo spretna bizantinska diplomacija. Bazilij II. ni smel prezreti naraščajoče ruske moči lin je po zgledu na svoje predhodnike kot sredstvo za dosego političnih ciljev uporabil vero.<ref name=Cameron87> Cameron 2009, str. 77. </ref> Rusko-bizantinski odnosi so se otoplili po poroki Ane Porfirogenete, hčerke cesarja [[Roman II.|Romana II.]], in [[Vladimir Veliki|Vladimirja Velikega]] leta 988 in kasnejšem pokristjanjenju Rusov.<ref name="Browning86"/> Rusi so po pokristjanjenju v svoje kraljestvo povabili bizantinske duhovnike, arhitekte in umetnike, ki so po Rusiji gradili številne cerkve in katedrale in hkrati širili bizantinsko kulturo. Številni Rusi so po drugi strani služili v bizantinski vojski kot najemniki, predvsem v znameniti [[Varjagi|varjaški gardi]].<ref name="Browning86"/> Odnosi med državama tudi po pokristjanjenju niso bili vedno prijateljski. Najbolj resen konflikt med obema silama je bila vojna v Bolgariji leta 968–971, vendar so bili pogosti tudi plenilski pohodi na bizantinska mesta ob Črnem morju in celo Konstantinopel. Četudi so Bizantinci večino napadov odbili, so jim pogosto sledile mirovne pogodbe, ki so bile večinoma bolj ugodne za Ruse. Ena od njih je bila podpisana po vojni leta 1043, s katero so Rusi pokazali svoje ambicije, da tekmujejo z Bizantinci kot enakopravna sila.<ref name=Cameron87/> ==== Vrh ==== [[Slika:Bizansist touchup.jpg|thumb|250px|Od 9. do 11. stoletja je bil Konstantinopel največje in najbogatejše mesto v Evropi]] Ko je Baziij II. leta 1025 umrl, se je Bizantinsko cesarstvo raztezalo od [[Armenija|Armenije]] na vzhodu do [[Kalabrija|Kalabrije]] v južni [[Italija|Italiji]] na zahodu.<ref name="Browning79"/> Bazilij je k temu prispeval z osvojitvijo Bolgarije, priključitvijo delov [[Gruzija|Gruzije]] in Armenije ter ponovno osvojitvijo [[Kreta|Krete]], [[Ciper|Cipra]] in pomembnega mesta [[Antiohija|Antiohije]]. Vse osvojitve niso bile taktične, ampak trajne.<ref name="Browning72"/> Leon VI. je dosegel popolno kodifikacijo [[Rimsko pravo|bizantinskega prava]], napisano v grščini. To monumentalno delo v 60 zvezkih je postalo temelj vseh kasnejše bizantinske zakonodaje in se preučuje še danes.<ref name="Browning88"> Browning 1992, str. 97–8.</ref> Leon je reformiral tudi državno upravo, ponovno začrtal meje vojaško-civilnih okrožij (''themata'') in uredil sistem državnih položajev in privilegijev ter obnašanja različnih trgovskih cehov v Konstantinoplu. Z reformami je močno zmanjšal prejšnjo razdrobljenost cesarstva in ustanovil en sam center moči – Konstantinopel.<ref>Browning 1992, str. 98–9.</ref> Z naraščajočo vojaško močjo se je močno obogatilo in okrepilo privilegirano deželno plemstvo, položaj kmetov pa se je spustil na raven tlačanov.<ref>Browning 1992, str. 98–109.</ref> Konstantinopel se je pod makedonskimi vladarji razcvetel in postal največje in najbogatejše mesto v Evropi. V 9. in 10. stoletju je v njem živelo okoli 400.000 prebivalcev. V tem obdobju je imelo cesarstvo močno državno upravo s kompetentnimi uradniki, ki so nadzirali pobiranje davkov, upravo in zunanjo politiko. Makedonski cesarji so povečali bogastvo svojega imperija tudi s pospeševanjem trgovine z zahodno Evropo, predvsem s prodajo [[Svila|svile]] in kovinskih izdelkov.<ref>Duiker & Spielvogel 2010, str. 317.</ref> ==== Razkol med pravoslavjem in katolištvom ==== {{Further| Velika shizma}} [[Slika:Cyril-methodius-small.jpg|thumb|200px|Stenska podoba sv. Cirila in Metoda, 19. stoletje, samostan Trojan, Bolgarija]] V makedonskem obdobju so se dogajale pomembne stvari tudi na verskem področju. S spreobrnitvijo Bolgarov, Srbov in Rusov v [[pravoslavje]] se je za vedno spremenila verska slika Evrope. Za pokristjanjenje Slovanov in uvedbo glagolice, predhodnice cirilice, imata veliko zaslug pravoslavna solunska brata [[Ciril in Metod]].<ref>Timberlake 2004, str. 14.</ref> Leta 1054 je kriza v odnosih med pravoslavjem in katolištvom dosegla višek, znan kot [[velika shizma]]. Čeprav so bile institucije obeh cerkva formalno ločene že pred tem datumom, so 16. julija 1054 v [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] med sobotno popoldansko mašo vstopili trije papeževi odposlanci in na oltar položili papeževo bulo o [[Izobčenje|izobčenju]].<ref>Patterson 1995, str. 15.</ref> Izobčenje je bilo v resnici samo kulminacija več sto let trajajočega postopnega ločevanja.<ref>Cameron 2009, str. 83.</ref> === Kriza in drobljenje cesarstva === Cesarstvo se je kmalu znašlo v obdobju težav, ki so bile v veliki meri posledica spodkopavanja tematskega sistema in zanemarjanja vojske. Sistem vojških okrožij, ki so ga vzpostavili Nikefor II., Ivan Cimisk in Bazilij II., je bizantinsko vojsko, sestavljeno iz domačega prebivalstva, spremenil v profesionalno mobilno vojsko, v kateri je bilo vedno več najemnikov. Najemniki so bili dragi, vojaške grožnje v 10. stoletju pa velike, kar je zahtevalo vzdrževanje velike armade, pomorske flote in dragih trdnjav.<ref>Treadgold 1997, str. 548–549. </ref> Bazilj II. je po smrti zapustil polno državno blagajno, ni pa uredil svojega nasledstva z imenovanjem socesarja. Nobeden od možnih neposrednih naslednikov ni imel skoraj nobenega vojaškega ali političnega talenta, zato je državna uprava vedno bolj prehajala v roke državnih uradnikov. Napori za oživitev gospodarstva so povzročili samo [[Inflacija|inflacijo]] in razvrednotenje zlatega denarja. Na vojsko se je začelo gledati kot na velik in nepotreben strošek in politično grožnjo. Vojaške enote domačinov so zato izplačali in jih zamenjali z najemniki s pogodbami za določene vojaške operacije.<ref name=Markham97>Markham, ''The Battle of Manzikert''.</ref> Primer tega so pomorske operacije, za katere so bili v veliki meri najeti [[Beneška republika|Benečani]], kar se je dolgoročno izkazalo za zelo škodljivo. Cesarstvo se je v tem obdobju začelo soočati z novimi sovražniki. Province v južni Italiji so začeli ogrožati [[Normani]], ki so prišli v Italijo na začetku 11. stoletja. V obdobju velike shizme so začeli počasi in vztrajno prodirati v bizantinsko Italijo.<ref>Vasiliev 1928–1935. ''Relations with Italy and Western Europe''.</ref> Leta 1060 je [[Robert Guiscard]] zavzel Reggio, glavno mesto tagme [[Kalabrija|Kalabrije]], kateri je leta 1068 sledil [[Otranto]]. Isto leto je oblegal [[Bari]], glavno bizantinsko trdnjavo v [[Apulija|Apuliji]]. Mesto je aprila 1071 padlo.<ref>Hooper & Bennett 1996, str. 82; Stephenson 2000, str. 157.</ref> Bizantinci so leta 1069 izgubili oblast tudi nad dalmatinskimi obalnimi mesti v korist hrvaškega kralja [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] (vladal 1058–1074/1075).<ref>Šišić 1990.</ref> [[Slika:The seizure of Edessa in Syria by the Byzantine army and the Arabic counterattack from the Chronicle of John Skylitzes.jpg|thumb|left|250px|Bizantinsko zavzetje [[Şanlıurfa|Edese]] leta 1031 in protinapad [[Seldžuki|Seldžukov]]]] Največja katastrofa se je zgodila v Mali Aziji, ko so [[Seldžuki]] iz [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]] v letih 1065 in 1067 prvič vdrli preko bizantinske meje v [[Armenija|Armenijo]]. Njihov nepričakovan vdor je pripomogel k temu, da je vojaška aristokracija omogočila enemu od svojih pripadnikov, [[Roman IV. Diogen|Romanu Diogenu]], da je bil leta 1068 izvoljen za bizantinskega cesarja. Spomladi 1071 se je Roman odpravil na velik pohod proti Seldžukom in jih poskušal zvabiti v odločilno bitko. V bitki s sultanom [[Alp Arslan]]om pri [[Bitka pri Manzikertu|Manzikertu]] je doživel nepričakovan poraz in bil ujet. Alp Arslan je z njim ravnal spoštljivo in Bizantincem ni vsilil ostrih mirovnih pogojev.<ref name=Markham97/> V Konstantinoplu je kljub temu prišlo do državnega udara in ustoličenja [[Mihael VII. Dukas|Mihaela Dukasa]], ki se je kmalu soočil z opozicijo [[Nikefor Brienij|Nikeforja Brienija]] in [[Nikefor III. Botanijat|Nikeforja Botanijata]]. Seldžuki so do leta 1081 razširili svojo oblast na skoraj vso maloazijsko planoto od Armenije na vzhodu do [[Bitinija|Bitinije]] na zahodu. Za svojo prestolnico so izbrali [[Iznik|Nikejo]], ki stoji samo 90 km vzhodno od Konstantinopla.<ref>''Byzantine Empire''. Encyclopædia Britannica. 2002. Markham. The Battle of Manzikert.</ref> === Komnenska dinastija in križarske vojne === {{glavni|Komneni}} [[Slika:Alexios I Komnenos.jpg|thumb|200px| [[Aleksej I. Komnen]], ustanovitelj dinastije]] V komnenskem obdobju od leta 1081 do 1185 se je zvrstilo pet cesarjev: [[Aleksej I. Komnen|Aleksej I.]], [[Ivan II. Komnen|Ivan II.]], [[Manuel I. Komnen|Manuel I.]], [[Aleksej II. Komnen|Aleksej II.]] in [[Andronik I. Komnen|Andronik I.]], ki so vztrajno poskušali obnoviti vojaški, ozemeljski, gospodarski in politični položaj države, kar pa jim ni v celoti uspelo.<ref name="Browning">Browning 1992, str. 190. </ref> Bizantinski cesarji so se kljub temu, da so Seldžuki zasedli skoraj celo Malo Azijo, v tem obdobju vojskovali predvsem z zahodnimi silami, zlasti z [[Normani]] v južni Italiji.<ref name="Browning"/> Cesarstvo je pod Komneni igralo ključno vlogo v zgodovini [[Križarske vojne|križarskih pohodov]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. K [[Prva križarska vojna|prvi vojni]] je veliko pripomogel prav Aleksej I. Kasnejše vojne med vladavinama Ivana I. in Manuela I. so imele izjemen kulturni in politični vpliv na [[Evropa|Evropo]], [[Bližnji vzhod ]]in pokrajine ob vzhodnem [[Sredozemsko morje |Sredozemskem morju]]. Stiki med bizantinskim vzhodom in latinskim zahodom, vključno s [[Križarske države|križarskimi državami]], so se v komnenskem obdobju zelo okrepili. V Konstantinoplu in drugod so se v velikem številu naselili trgovci iz [[Beneška republika|Benetk]] in drugih italijanskih mest. Ocenjuje se, da se je samo v Konstantinopel, ki je imel od 300.000–400.000 prebivalcev, naselilo približno 60.000 Latincev. Trgovci in številni Manuelovi latinski vojaški najemniki so pripomogli k širjenju bizantinske tehnologije, umetnosti, književnosti in kulture na latinski zahod, cesarstvo pa je bilo hkrati cilj zahodnih idej in običajev.<ref> Cameron 2006, str. 46.</ref> Komnensko obdobje je v tem pogledu pomenilo enega od vrhov v bizantinski zgodovini.<ref>Cameron 2006, str. 42.</ref> Konstantinopel je po velikosti, bogastvu in kulturi ostal vodilno mesto krščanskega sveta.<ref>Cameron 2006, str. 47.</ref> Krščanski svet se je začel ponovno zanimati za klasično grško filozofijo, hkrati pa je začelo naraščati število književnih del v takratni [[Grščina|grščini]].<ref name="Browning106">Browning 1992, str. 198–208.</ref> Bizantinska umetnost in književnost sta imeli v Evropi prevladujočo vlogo in izjemen in dolgotrajen vpliv.<ref name="Browning218">Browning 1992, str. 218.</ref> ==== Aleksej I. in prva križarska vojna ==== [[Slika:Byzantiumforecrusades.jpg|300px|left|thumb|Bizantinsko cesarstvo in Rumski sultanat pred prvo križarsko vojno]] Po polomu pri Manzikertu se je cesarstvo po zaslugi Komnenov delno opomoglo.<ref>Magdalino 2002, str. 124.</ref> Postopni stabilizaciji je botrovala neenotnost Seldžuškega cesarstva, ki je postopoma razpadlo na manjše dinastične enote. Ena od teh je bila leta 1077 ustanovljen [[Sultanat Rum]] s prestolnico v [[Konya|Ikónionu]], ki je obvladoval osrednjo Anatolijo in s tem večinoma mejil na Bizantinsko cesarstvo. Zato je Sultanat Rum sam po sebi še vedno predstavljal dovolj veliko grožnjo za cesarstvo. Seldžuki so svoj sultanat imenovali ''Rum'', ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko.<ref>Alexander Kazhdan, “Rūm” ''The Oxford Dictionary of Byzantium'' (Oxford University Press, 1991), vol. 3, str. 1816.</ref> V severnovzhodni Anatoliji so se uveljavili [[Danišmendi]], ki so bili sovražni ikonijskim Seldžukom, pa tudi do sosednjih Bizantincev v obalnem pasu od [[Sinop]]a do [[Trapezunt]]a. Prvi komnenski cesar je bil [[Izak I. Komnen|Izak I.]] (vladal 1057–1059), po katerem je prišla na oblast dinastija Dukas (vladala 1029–1081). Cesarstvo se je ponovno okrepilo šele pod Aleksejem I., ki je prišel na oblast leta 1081. Cesar se je od samega začetka soočal s silnim pritiskom Normanov [[Robert Guiscard|Roberta Guiscarda]] in njegovega sina [[Bohemond I. Antioški|Bohemonda Tarantskega]], ki sta osvojila [[Drač]] in [[Krf]] in oblegala [[Larisa|Lariso]] v [[Tesalija|Tesaliji]]. Guiscardova smrt leta 1085 je začasno ustavila pritisk Italo-Normanov. Aleksej je medtem presenetil in v bitki pri Levuniju 28. aprila 1091 brez tuje pomoči porazil [[Pečenegi|Pečenege]].<ref name=BC>''Byzantine Empire''. Encyclopædia Britannica.</ref> Ko se je stanje na zahodu umirilo, se je Aleksej posvetil resnim gospodarskim težavam in razpadlemu obrambnemu sistemu.<ref>Birkenmeier 2002. </ref> Za ponovno osvojitev ozemlja v Mali Aziji in pritisk na Seldžuke ni imel dovolj moči, zato so njegovi odposlanci na [[Koncil v Piacenzi|koncilu v Piacenzi]] leta 1095 poročali [[Papež Urban II.|papežu Urbanu II.]] o trpljenju kristjanov na Vzhodu in poudarili, da bodo morali brez pomoči Zahoda še naprej prenašati muslimansko oblast.<ref name=Harris111> Harris 2014; Read 2000, str. 124; Watson 1993, str. 12. </ref> [[Slika:Histamenon nomisma-Alexius I-sb1776.jpg|thumb|Prvi novec iz kovnice v [[Solun]]u, ki jo je septembra 1081 ustanovil Aleksej I. na pohodu proti Normanom Roberta Guiscarda]] Urban II. je v Aleksejevi prošnji videl dvojno priložnost: združenje zahodne Evrope in ponovno združitev vzhodne pravoslavne in zahodne katoliške cerkve pod njegovo oblastjo.<ref name=Harris111/> Sklical je [[Koncil v Clermontu|koncil v Clermontu]] in na njem pozval vse prisotne, naj vzamejo v roke orožje in se pod znakom križa odpravijo na oboroženo romanje za osvoboditev [[Jeruzalem]]a izpod muslimanske oblasti. Odziv zahodne Evrope je bil ogromen.<ref name=Harris111/> Aleksej, ki je pričakoval pomoč v obliki vojaških najemnikov, je bil popolnoma nepripravljen na prihod ogromne nedisciplinirane vojske, ki je kmalu zatem prišla na njegovo ozemlje. Druga težava je bilo vodstvo pohoda, v katerem so bili od osmih članov kar štirje Normani, med njimi tudi Bohemond. Ker so morali križarji iti skozi Konstantinopel, je imel cesar nad njimi vsaj nekaj moči. Od vodij pohoda je zahteval prisego, da bodo Bizantinskemu cesarstvu prepustili vsa mesta in ozemlja, ki jih bodo osvojili na poti v Sveto deželo. V zameno jim je dal vodnike in vojaško spremstvo.<ref>Komnena 1928, ''Aleksiada'', 10.261</ref> Aleksej bi lahko s pohodom pridobil več pomembnih mest in otokov in večino zahodne Male Azije, vendar so ga katoliški/latinski križarji obtožili, da jim ni prišel na pomoč pri [[Obleganje Antiohije|obleganju Antiohije]] in razglasili prisego za nično. Aleksej je v resnici prihajal na pomoč, vendar se je vrnil, ko ga je Štefan Bloiški prepričal, da je vse izgubljeno in da je pohod propadel.<ref>Komnena 1928, ''Aleksiada'', 11.291</ref> Bohemond se je po osvojitvi mesta razglasil za kneza Antiohije in se takoj začel vojskovati proti Bizantinskemu cesarstvu. Vojno je prekinila [[Devolska pogodba|Devolska pogodba]], s katero se je leta 1108 obvezal, da postane Aleksejev vazal. Pogodba je pomenila konec normanske grožnje Bizantinskemu cesarstvu.<ref>Komnena 1928, ''Aleksiada'', 13.348–13.358; Birkenmeier 2002, str. 46.</ref> ==== Ivan II., Manuel I. in druga križarska vojna ==== [[Slika:1099jerusalem.jpg|thumb|Srednjeveški rokopis s podobo osvojitve Jeruzalema v prvi križarski vojni]] Aleksejev sin [[Ivan II. Komnen]] je nasledil bizantinski prestol leta 1118 in vladal do leta 1143. Bil je pobožen in predan cesar, ki se je odločil popraviti škodo, ki je nastala zaradi poraza pri Manzikertu pred petdesetimi leti.<ref>Norwich 1998, str. 267. </ref> Vladal je izredno blago in pravično in bil izjemen primer moralnega vladarja v času, ko je bila krutost povsem običajna,<ref>Ostrogorsky 1969, str. 377. </ref> zato so ga imenovali »bizantinski Mark Avrelij«. Med petindvajsetletno vladavino je sklenil zavezništva s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] na zahodu in odločilno porazil Pečenege v [[bitka pri Beroji|bitki pri Beroji]].<ref>Birkenmeier 2002, str. 90.</ref> V 1120. letih je odbijal napade [[Madžari|Ogrov]] in [[Srbi|Srbov]] in se leta 1130 povezal z nemškim cesarjem [[Lotar III. Nemški|Lotarjem III. Supplinburškim]] proti Normanom kralja [[Rogerij II. Sicilski|Rogerija II. Sicilskega]].<ref>Cinnamus 1976, str. 74–75. </ref> V kasnejših letih je svojo pozornost obrnil proti vzhodu in osebno vodil številne pohode proti Turkom v Mali Aziji. Njegovi pohodi so temeljito spremenili ravnotežje sil na vzhodu in prisilile Turke na obrambo. Osvobodil je več mest in trdnjav, porazil [[Danišmendi|Danišmende]] iz Melitene, osvojil skoraj celo [[Kilikija|Kilikijo]] in prisilil antioškega kneza Rajmonda Poitierskega, da je priznal bizantinsko suverenost. Da bi pokazal svojo vlogo vodje krščanskega sveta, je na čelu združene vojske Bizantinskega cesarstva in križarskih držav vkorakal v Sveto deželo. Njegov pohod je kljub veliki gorečnosti zaradi izdaje križarskih zaveznikov propadel.<ref>Harris 2014, str. 84.</ref> Leta 1142 se je vrnil, da bi pritisnil na Antiohijo, vendar je zaradi posledic nesreče na lovu spomladi 1143 umrl. Rajmond se je po njegovi smrti ojunačil in napadel Kilikijo, vendar je bil poražen in prisiljen oditi v Konstantinopel moledovat za milost novega cesarja.<ref>Brooke 1962, str. 326.</ref> [[Slika:The Byzantine Empire, c.1180.svg|thumb|left|300px|Bizantinsko cesarstvo (oranžno) na koncu komnenskega obdobja okoli leta 1180]] Ivan je za naslednika izbral svojega četrtega sina [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]], ki se je agresivno vojskoval tako z vzhodnimi kot zahodnimi sosedi. V [[Palestina (regija)|Palestini]] se je povezal s križarskim [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskim kraljestvom]] in poslal na vzhod veliko vojno ladjevje za skupen napad na [[Fatimidski kalifat|fatimidski]] Egipt. Manuel je s pogodbo s problematičnim antioškim knezom [[Rejnald Chatillonski|Rejnaldom Chatillonskim]] in jeruzalemskim kraljem [[Amalrik Jeruzalemski|Amalrikom]] utrdil svoj položaj fevdalnega gospoda [[Kneževina Antiohija|Kneževine Antiohije]] in Jeruzalemskega kraljestva.<ref> Magdalino 2002, str. 74.</ref> V poskusu ponovne vzpostavitve bizantinske oblasti nad pristanišči v južni Italiji je leta 1155 poslal v Italijo močno vojaško odpravo, ki je zaradi sporov v koaliciji propadla. Manuelova vojska je leta 1167 uspešno napadla južno Ogrsko kraljestvo in v bitki pri Sirmiju porazila Madžare. Do leta 1168 je bila v Manuelovih rokah skoraj cela vzhodna [[Jadransko morje|jadranska]] obala.<ref>Sedlar 1994, str. 372.</ref> Cesar je sklenil tudi več zavezništev s papežem in zahodnimi krščanskimi kraljestvi in uspešno vodil prehod [[Druga križarska vojna|druge križarske vojske]] skozi njegovo cesarstvo<ref>Magdalino 2002, str. 67.</ref>, ki pa so jo popolnoma uničili Seldžuki. Na vzhodu je leta 1176 doživel velik poraz v bitki s Turki pri Miriokefalonu. Po porazu se je hitro opomogel in naslednje leto porazil Turke.<ref>Birkenmeier 2002, str. 128.</ref> Bizantinskemu poveljniku Ivanu Vatacu, ki je uničil turške napadalce v bitki pri Hielionu in Limohirju, je poleg vojske, ki jo je povedel iz Konstinopla, uspelo zbirati vojake tudi na poti na bojišče, kar pomeni, da je obrambni program za zahodno Malo Azijo še vedno deloval.<ref> Birkenmeier 2002, str. 196. </ref> ==== Renesansa 12. stoletja ==== [[Slika:Meister von Nerezi 001.jpg|thumb|250px|Objokavanje Kristusa (1164), freska v cerkvi sv. Panteleimona v Nerezi pri Skopju, je sijajen primer komnenske umetnosti 12. stoletja]] Ivan in Manuel sta izvajala aktivno vojaško politiko in namenila velika sredstva za obrambo države.<ref> Birkenmeier 2002, str. 185–186. </ref> Njuna in Aleksejeva politika je kljub porazu v bitki pri Miriokefalonu prinesla cesarstvu obsežna osvojena ozemlja in okrepila stabilnost meja v Mali Aziji in Evropi. Približno od leta 1081 do 1180 je komnenska armada zagotavljala takšno varnost cesarstva, da je omogočila razcvet bizantinske kulture.<ref> Birkenmeier 2002, str. 1. </ref> Bizantinsko cesarstvo je bilo pod Komneni bolj uspešno kot kdaj koli po perzijski invaziji v 7. stoletju. Število prebivalcev je začelo naraščati, zato so se začela obdelovati tudi obsežna, do takrat neobdelana kmetijska zemljišča. Arheološke najdbe v Evropi in Mali Aziji dokazujejo znatno povečanje urbanih naselij in gradnjo novih. Cvetelo je tudi trgovanje, predvsem z Benečani in Genovežani. Konstantinopel in egejska pristanišča so postala središča za trgovanje in pretovarjanje blaga iz Levanta in Egipta v Evropo in obratno<ref> Day 1977, str. 289–290; Harvey 2003. </ref> V umetnosti so ponovno oživeli [[mozaik]] in regionalne šole arhitekture, ki so pod tujimi kulturnimi vplivi razvile različne sloge.<ref> Diehl 1948.</ref> V 12. stoletju so Bizantinci razvili svoj model zgodnjega humanizma in se začeli ponovno zanimati za klasične avtorje. Bizantinski humanizem je bil najbolj izražen pri [[Evstahij Solunski|Evstahiju Solunskemu]].<ref> Tatakes & Moutafakis 2003, str. 110. </ref> V filozofiji se je obudilo preučevanje klasičnih flozofov, ki je v 7. stoletju zamrlo. Za to področje je značilno znatno povečanje objavljenih komentarjev klasičnih del.<ref name="Browning106"/> V komnenskem obdobju se je začel tudi prvi prenos klasičnega grškega znanja na zahod.<ref name="Browning218"/> === Upadanje in razpad === ==== Angelska dinastija ==== Manuela je po smrti 24. septembra 1180 na prestolu nasledil njegov enajstletni sin [[Aleksej II. Komnen]]. Aleksej je bil za ta položaj popolnoma neprimeren, zato je v njegovem imenu kot regentka vladala mati Marija Antioška, ki je bila zaradi frankovskega porekla dokaj nepriljubljena.<ref>Norwich 1998, str. 291.</ref> [[Andronik I. Komnen|Andronik I.]], vnuk Alekseja I. Komnena, je zato proti njima organiziral upor in ju v nasilnem državnem udaru odstavil.<ref name=Norwich132> Norwich 1998, str. 292.</ref> Izkoristil je svoj lep videz in silne simpatije v armadi, avgusta 1182 vkorakal v Konstantinopel in sprožil krvav pokol Latincev.<ref name=Norwich132/> Po odstranitvi vseh tekmecev se je septembra 1183 okronal za socesarja, odstranil Alekseja II. in vzel njegovo dvanajst let staro ženo Nežo Francosko za svojo.<ref name=Norwich132/> [[Slika:Schnorr von Carolsfeld - Die Schlacht von Iconium.jpg|thumb|Osvojitev [[Konya|Ikonija]] v [[Tretja križarska vojna|tretji križarski vojni]]]] Andronikov začetek vladanja je bil obetaven. Odločil se je, da bo izkoreninil korupcijo, zato je ukinil prodajo državnih služb. Izbiranje novih kandidatov je temeljilo na zaslugah in ne na protekciji. Uradniki so bili primerno plačani, s čimer se je zmanjšala možnost njihovega podkupovanja. Njegovi ukrepi so imeli znaten in takojšen učinek tudi v provincah.<ref name=Ostrogorsky133>Ostrogorsky 1969, str. 397. </ref> Aristokrati so bili razkačeni, stanje pa je še poslabšala njegova vedno večja duševna neuravnovešenost. Usmrtitve in nasilje sta postala nekaj vsakdanjega, kot da bi hotel iztrebiti vso aristokracijo. Njegovo vladanje in ohranjanje oblasti za vsako ceno<ref>Harris 2014, str. 118.</ref> se je spremenilo v vladavino nasilja.<ref name=Ostrogorsky133/> Andronik se kljub vojaškim izkušnjam ni mogel vzporejati z Izakom Angelom, [[Béla III. Ogrski|Bélo III. Ogrskim]] (vladal 1172–1196), ki je v svoje kraljestvo vključil hrvaška ozemlja, in Štefanom Nemanjičem (vladal 1166–1196), ki je razglasil neodvisnost od Bizantinskega cesarstva. Velike težave mu je povzročal [[Viljem II. Sicilski]] (vladal 1166–1189), ki je s 300 ladjami in 80.000 možmi napadel cesarstvo leta 1185.<ref>Norwich 1998, str. 293.</ref> Andronik je mobiliziral majhno ladjevje sto ladij in branil prestolnico, do podeželja pa je bil povsem brezbrižen. Izak Angel ga je zato po preživelem poskusu umora s pomočjo prebivalstva odstavil in ga prepustil mučnemu javnemu linču. Med vladavino [[Izak II. Angel|Izaka II.,]] še bolj pa med vladavino njegovega brata [[Aleksej III. Angel|Alekseja III.]], so se povsem sesuli še zadnji ostanki centralizirane državne uprave in obrambe. Normane so sicer pregnali iz Grčije nazaj v [[Drač]], vendar so se leta 1186 začeli upirati [[Vlahi]] in [[Bolgari]], ki so nazadnje ustanovili [[Drugo bolgarsko cesarstvo]]. Za notranjo politiko Angelov je bilo značilno zapravljanje državnega denarja in zgrešeno vodenje davčne politike. Avtoriteta centralne oblasti je izredno oslabela, kar je spodbudilo drobljenje cesarstva. Nekaj Komnenovih naslednikov je že pred letom 1204 ob vzhodnem Črnem morju ustanovilo svoje delno neodvisno [[Trapezundsko cesarstvo]].<ref>Angold 1997; Paparrigopoulos & Karolidis 1925, str. 216.</ref> Zgodovinar Aleksander Vasiljev trdi, da je ''»Angelska dinastija pospešila rušenje navzven oslabljenega in navznoter sprtega cesarstva«.''<ref> Vasiliev 1928–1935. ''Foreign Policy of the Angeloi''.</ref> ==== Četrta križarska vojna ==== {{Further|Četrta križarska vojna}} [[Slika:Eugène Delacroix - Prise de Constantinople par les croisés (12 avril 1204) - 2026 restoration.jpg|thumb|left|Križarji vstopajo v Konstantinopel; [[Eugène Delacroix]] (1840)]] Leta 1198 je [[papež Inocenc III.]] preko svojih legatov in okrožnic pozval vernike na novo križarsko vojno.<ref>Norwich 1998, str. 299. </ref> Njen cilj naj bi bil zasedba Egipta, središča muslimanske moči v Levantu. Križarska vojska, ki se je zbrala leta 1202 v [[Benetke|Benetkah]], je bila manjša od pričakovane, zato ni imela dovolj sredstev za plačilo beneških ladij za prevoz v Egipt. Beneška politika pod starim in slepim, a še vedno ambicioznim dožem [[Enrico Dandolo|Enricom Dandolom]], se je razhajala od politike papeža in križarjev, ker so imele Benetke tesne trgovske stike z Egiptom.<ref name=FC> ''The Fourth Crusade and the Latin Empire of Constantinople''. Encyclopædia Britannica.</ref> Dož je križarjem ponudil, da namesto plačila pomagajo Benetkam osvojiti krščanski [[Zadar]], ki je bil sicer beneški vazal, vendar se je uprl in leta 1186 sprejel zaščito madžarskega kralja.<ref>''Siege of Zara''. Britannica Concise.</ref> Križarji so njegovo ponudbo neradi sprejeli in Zadar se je leta 1202 po kratkem obleganju vdal.<ref>Geoffrey of Villehardouin 1963, str. 46.</ref> Papež Inocenc je vedel za beneški načrt in ga prepovedal, vendar se ni upal tvegati propada križarskega pohoda, in je dal križarjem pogojno odvezo, Benečanom pa ne.<ref name=FC/> Po smrti grofa [[Teobald III. Šampanjski|Teobalda III. Šampanjskega]] novembra 1202 je poveljstvo križarske vojske prevzel [[Bonifacij I. Montferraški]], prijatelj Hohenštaufna [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]]. Oba sta bila poročena v bizantinsko cesarsko družino. Filipov svak Aleksej Angel, sin odstavljenega in oslepljenega cesarja [[Izak II. Angel|Izaka II. Angela]], se je že pred četrtim križarskim pohodom pojavil v Evropi in iskal pomoč za vzpon na prestol. Navezal je stike s križarji in jim za pomoč ponudil združitev pravoslavne cerkve z latinsko cerkvijo oziroma Rimom, plačilo 200.000 srebrnih mark in popolno oskrbo na poti do Egipta.<ref>Norwich 1998, str. 301.</ref> Križarji so tudi njegovo ponudbo sprejeli. Papež Inocenc se je zavedal, da se bo križarski pohod morda preusmeril iz Egipta v Konstantinopel, zato je prepovedal napad na mesto. Njegovo pismo s prepovedjo je prišlo v Zadar prepozno, ko je križarsko ladjevje že odplulo na vzhod. ==== Opustošenje Konstantinopla (1204) ==== [[Slika:Byzantium1215.jpg|thumb|350px|Delitev Bizantinskega cesarstva po četrti križarski vojni ]] Križarji so pripluli pred Konstantinopel poleti 1203 in takoj napadli, zanetili velik požar, ki je uničil velik del mesta, in za nekaj časa prevzeli oblast. Cesar [[Aleksej III. Angel|Aleksej III.]] je pobegnil iz mesta in Aleksej Angel je kot [[Aleksej IV. Angel|Aleksej IV.]] skupaj s slepim očetom Izakom zasedel bizantinski prestol. Aleksej in Izak nista bila zmožna niti izpolniti svojih obljub križarjem niti obraniti mesta pred križarji. V mestu je izbruhnil upor, v katerem so oba cesarja odstavili, oblast in obrambo pa je prevzel [[Aleksej V. Dukas]]. Alekseja IV. so v ječi zadavili, oče Izak II. pa je kmalu za tem umrl. Križarji so nato po teden dni trajajočem obleganju 13. aprila 1204 ponovno zasedli mesto in začeli roparski pokol, ki je trajal tri dni. Zelo veliko ukradenih dragocenih ikon, relikvij in drugih predmetov se je kasneje pojavilo v Evropi, še posebej v Benetkah. Po pričanju [[Niketas Honiates|Niketasa Honiatesa]] so skrunili celo patriarhov prestol, tako da so nanj posedli prostitutko.<ref>Choniates 1912, ''The Sack of Constantinople''.</ref> Ko je papež izvedel za početje svojih križarjev, jih je ukoril. Stanje mu je vsekakor ušlo iz rok, zlasti potem, ko je njegov legat na lastno pobudo križarje odvezal prisege, da bodo nadaljevali pot v Sveto deželo.<ref name=FC/> Ko se je v mestu ponovno vzpostavil red, so križarji in Benečani nadaljevali z izpolnjevanjem medsebojne pogodbe. Balduin Flandrijski je bil izvoljen za cesarja novega [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]], Benečan [[Tomaž Morosini|Tomaž Morosini]] pa za novega konstantinopelskega [[patriarh]]a. Večino ozemlja cesarstva so razdelili med voditelje pohoda, čeprav se je upor proti njim nadaljeval, predvsem v Nikeji, Trabpezundu in Epirju.<ref name=FC/> Benečani se kot spretni trgovci niso potegovali za osvojeno ozemlje, ampak so si prilastili samo ključne dele Konstantinopla in cesarstva. Beneški dož je dobil naslov ''»gospodar četrtine in pol četrtine Rimskega imperija«''.<ref>Norwich. ''A History of Venice''. str. 127–43. ISBN 978-0-14-101383-1</ref> === Propad === ==== Cesarstvo v izgnanstvu ==== Po opustošenju Konstantinopla leta 1204 sta bili ustanovljeni dve nasledstveni državi Bizantinskega cesarstva: [[Nikejsko cesarstvo]] in [[Epirski despotat]]. Tretjo državo, [[Trapezundsko cesarstvo]], je nekaj tednov pred opustošenjem ustanovil [[Aleksej I. Veliki Komnen]]. Največ možnosti za ponovno osvojitev Konstantinopla sta imela Nikeja in Epir. Nikejsko cesarstvo se je naslednjih nekaj desetletij borilo za lastno preživetje in je v vojnah s Seldžuki do sredine 13. stoletja izgubilo večino južne Male Azije.<ref>Kean 2006; Madden 2005, str. 162.</ref> Oslabitev [[Sultanat Rum|Rumskega sultanata]] po invaziji [[Mongoli|Mongolov]] leta 1242–1243 je omogočila številnim [[beg]]om in [[gazi]]jem ustanovitev lastnih kneževin v Mali Aziji.<ref>Lowe-Baker. ''The Seljuks of Rum''.</ref>Eden od njih, [[Osman I.]], je ustanovil [[Emirat|emirat]], iz katerega se je razvilo [[Osmansko cesarstvo]], ki je kakšnih dvesto let kasneje dokončno osvojilo Konstantinopel. Invazija Mongolov je dala nekaj predaha tudi Nikeji in ji omogočila soočenje z Latinskim cesarstvom na severu, ki se je od uspešnega začetka v naslednjih desetletjih vztrajno krčilo na račun močnejših sosed: Nikeje, Epira in Bolgarije. ==== Ponovna osvojitev Konstantinopla ==== {{glavni|Paleologi}} [[Slika:1263 Mediterranean Sea.svg|thumb|350px|Bizantinsko cesarstvo leta 1263]] Nikejskemu cesarstvu, ki ga je ustanovila Larsakidska dinastija, je leta 1261 uspelo osvojiti Konstantinopel in poraziti Epir. To je privedlo do kratkotrajne oživitve cesarstva pod [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaelom VIII. Paleologom]], vendar je bilo opustošeno in zato slabo opremljeno za spopadanje s sovražniki, ki so ga obkrožali. Za vojno z Latinci je Mihael uporabil vojsko iz Male Azije in z visokimi davki ohromil kmečko prebivalstvo, kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo.<ref>Madden 2005, str. 179; Reinert 2002, str. 260.</ref> Z ogromnimi gradbenimi projekti v Konstantinoplu je poskušal popraviti škodo, ki jo je povzročila četrta križarska vojna, z nobenim ukrepom pa ni zavaroval kmetov v Mali Aziji pred pohodi muslimanskih gazijev. Namesto da bi obdržal samo ozemlje v Mali Aziji, se je Mihael odločil za širjenje cesarstva, kar je prineslo samo kratkotrajen uspeh. Da bi se izognil še enemu latinskemu plenjenju Konstantinopla, je vpregel diplomacijo in prisilil pravoslavno cerkev, da se je podredila Rimu. Tudi ta odločitev je bila kratkotrajna in je sprožila splošno sovraštvo kmečkega prebivalstva do Mihaela in Konstantinopla.<ref>Reinert 2002, str. 257. </ref> Napori njegovega sina in naslednika [[Andronik II. Paleolog|Andronika II.]] in kasneje njegovega vnuka [[Andronik III. Paleolog|Andronika III.]] so bili zadnji poskusi obnovitve nekdanje slave Bizantinskega cesarstva. Vojaški najemniki so Androniku II. pogosto povzročali težave, zlasti najemniška [[Katalonska združba]], ki naj bi jo uporabil proti Turkom, več škode pa je povzročila na podeželju, ki ga je opustošila. ==== Vzpon Osmanov in padec Konstantinopla ==== [[Slika:Constantinople 1453.jpg|thumb|200px|left|Obleganje Konstantinopla leta 1453; francoska miniatura iz 15. stoletja]] Stanje v cesarstvu se je še poslabšalo med državljanskimi vojnami po smrti Andronika III. Šestletna državljanska vojna je uničila cesarstvo in omogočila srbskemu vladarju [[Dušan Silni|Stefanu Dušanu]] (vladal 1331–1346) ustanovitev kratko živečega [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]] na večjem delu ostankov ozemlja Bizantinskega cesarstva. Leta 1354 je potres porušil trdnjavo na [[Galipoli]]ju in omogočil Osmanom, da s pomočjo vojakov, ki jih je med državljansko vojno najel [[Ivan VI. Kantakuzen]], prodrejo na evropsko celino.<ref>Reinert 2002, str. 268.</ref> Osmani so do konca bizantinskih državljanskih vojn porazili [[Srbi|Srbe]] in jih prisilili v vazalni odnos. Sledila je [[bitka na Kosovskem polju]] leta 1389, po kateri so Osmani zasedli večino [[Balkan]]a.<ref>Reinert 2002, str. 270.</ref> Bizantinski cesarji so prosili Zahod za pomoč, toda papež je kakršno koli pomoč pogojeval z združitvijo Vzhodne pravoslavne cerkve z Rimom. Združitev cerkva je bila začasno uradno izvršena s cesarskim dekretom, pravoslavno prebivalstvo in kler pa se je nadoblasti Rima in latinskemu obredju močno upiralo.<ref>Runciman 1990, str. 71–2.</ref> Obrambo Konstantinopla je sicer okrepilo nekaj oddelkov zahodnih vojakov, večina zahodnih vladarjev pa se je ukvarjala z lastnimi problemi in ni storila ničesar v obrambo Bizantinskega cesarstva, ki so ga po koščkih osvajali Osmani.<ref name=Runciman154>Runciman 1990, str. 84–5.</ref> [[Slika:Eastern Mediterranean 1450.svg|thumb|250px|Vzhodno Sredozemlje tik pred padcem Konstantinopla]] Konstantinopel je bil razdejan in razseljen. Od njega je ostala samo gruča vasi, ločenih s polji. 2. aprila 1453 je vojska sultana [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] s približno 80.000 možmi in velikim številom nerednih vojakov začela oblegati mesto,<ref>Runciman 1990, str. 84–6.</ref> katerega je branilo samo 7.000 mož, med njimi 2.000 tujcev.<ref name=Runciman154/> Mesto je po dveh mesecih obleganja 29. maja 1453 padlo. Zadnji bizantinske cesar, [[Konstantin XI. Paleolog]], je potem, ko je obzidja padlo, odložil svoje regalije in se tudi sam bojeval z napadalci.<ref>Hindley 2004, str. 300.</ref> === Politične posledice === Po padcu Konstantinopla je od cesarstva ostal samo [[Morejski despotat]] na [[Peloponez]]u, v katerem sta vladala Tomaž in Dimitrij Paleolog, brata zadnjega bizantinskega cesarja. Despotat je ostal neodvisen zaradi plačevanja letnega davka Osmanskemu cesarstvu. Nekompetentno vladanje, neredno plačevanje davka in upor proti Osmanom je sprožil napad [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] maja 1460. Osmane je pozval Dimitrij, ki je želel pregnati Tomaža in zavladati kot edini vladar. Tomaž je pobegnil in Osmani so do poletja osvojili skoraj celo državo. Dimitrijev načrt, da bo po vojni sam prevzel oblast, se ni izšel, ker so Osmani Peloponez priključili k svojemu cesarstvu. Po padcu Peloponeza je ostalo svobodnih samo še nekaj ozemelj, med njimi otok [[Monemvazija]], na katerem je nekaj časa vladal aragonski korzár. Ko so ga prebivalci pregnali, je malo pred koncem leta 1460 s Tomaževim soglasjem poiskal papeževo zaščito. Polotok Mani na skrajnem jugu Peloponeza se je upiral do razpada koalicije lokalnih klanov, potem pa prišel pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]], vendar je zaradi njihove oddaljenosti in težke dostopnosti polotoka vseskozi ostal piratsko gnezdo in trn v peti Osmanov. Čisto zadnje svobodno ozemlje je bil grad [[Salmeniko]] z okolico na severozahodu Peloponeza, ki ga je branil Graicas Paleolog. Ko se je grad julija 1461 vdal, se je Paleologu z grajsko posadko in nekaj meščani uspelo prebiti do beneškega ozemlja.<ref>Miller 1907, str. 236. </ref> [[Slika:Byzantine imperial flag, 14th century.svg|thumb|left| Zastava poznega Bizantinskega cesarstva s tetragramskim križem, simbolom Paleološke dinastije]] [[Trapezundsko cesarstvo]], ki se je od Bizantinskega cesarstva odcepilo nekaj tednov pred padcem Konstantinopla, je ostalo ''[[de facto]]'' zadnja nasledstvena država Bizantinskega cesarstva. Napori cesarja Davida, da bi spodbudil evropske sile za križarsko vojno proti Osmanskemu cesarstvu, so sprožili vojno z Osmani poleti 1461. Po mesec dni dolgem obleganju se je prestolnica 14. avgusta 1461 vdala. Trapezundska Teodorova kneževina na [[Krim, Ukrajina|Krimu]] se je obdržala še štirinajst let in leta 1475 kot zadnja padla pod osmansko oblast. Nasledstvo naslova bizantinskega cesarja je zahteval [[Andrej Paleolog]], nečak zadnjega cesarja Konstantina XI., ki je do leta 1460 živel v Moreji, potem pa je pobegnil v Rim in do smrti živel pod zaščito [[Papeške države|Papeških držav]]. Ker naslov bizantinskega cesarja tehnično nikoli ni bil deden, Andrejeva zahteva ni bila v skladu z bizantinsko zakonodajo. Zahodne države so kljub temu, da je Bizantinsko cesarstvo ugasnilo, na splošno sledile dednim načelom, ki jih je zagovarjala rimskokatoliška cerkev. Andrej se je zato naslavljal s ''Imperator Constantinopolitanus'' (konstantinopelski cesar) in prodal dedne pravice tako [[Karel VIII. Francoski |Karlu VIII. Francoskemu]] kot katoliškima monarhoma ([[Izabela I. Kastiljska]] in [[Ferdinand II. Aragonski]]). Po Andrejevi smrti naslova konstantinopelskega cesarja ni uporabljal noben vladar. Konstantin XI. je umrl brez zakonitih naslednikov. Če Konstantinopel ne bi padel, bi bizantinski prestol nasledili sinovi njegovega odstavljenega starejšega brata, ki so po padcu mesta dobili službe na dvoru Mehmeda II.. Najstarejši sin, ki je prestopil v [[islam]] in se preimenoval v Has Murata, je postal Mehmedov izbranec in služil kot [[beglerbeg]] (glavni guverner) [[Balkan]]a. Mlajši sin se je primenoval v Mesih Pašo in postal [[admiral]] osmanske vojne mornarice in [[sandžakbeg]] (guverner) province Galipoli. Nazadnje je dvakrat služil kot [[veliki vezir]] Mehmedovega sina [[Bajazid II.|Bajazida II.]].<ref>Lowry, Heath W. (2003). ''The Nature of the Early Ottoman State''. Albany, NY: SUNY Press. str. 115–116. </ref> Mehmed II. in njegovi nasledniki so se imeli za naslednike Rimskega cesarstva do ukinitve Osmanskega cesarstva na začetku 20. stoletja. Trdili so, da je cesarstvo samo spremenilo vero, tako kot med vladavino [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I. Velikega]]. Prebivalce osvojenega Bizantinskega cesarstva, se pravi pravoslavne kristjane, so še naprej imeli za Rimljane (Rûm). Za naslednike cesarjev Vzhodnega rimskega cesarstva so se imeli tudi vladarji Donavskih kneževin, ki so gostile pravoslavne ubežnike iz Osmanskega cesarstva,<ref>Clark 2000, str. 213. </ref> med njimi tudi nekaj bizantinskih plemičev. Vlogo cesarja kot pokrovitelja pravoslavne cerkve je prevzel moskovski veliki knez [[Ivan III. Vasiljevič]]. Poročil se je z Andrejevo sestro Sofijo Paleologino, katere vnuk je postal prvi ruski car [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni]]. Vsi Ivanovi nasledniki so podpirali idejo, da je Moskva pravi naslednik Rima in Konstantinopla. Ideja, da je Rusko cesarstvo Tretje rimsko cesarstvo, je živela do propada [[Rusko cesarstvo|Ruskega cesarstva]] v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917.<ref>Seton-Watson 1967, str. 31.</ref> == Gospodarstvo == Bizantinsko gospodarstvo je bilo več stoletij med najbolj naprednimi gospodarstvi v Evropi in na Sredozemlju. Zlasti Evropa se je lahko primerjala z njim šele v poznem srednjem veku. Konstantinopel je bil glavno križišče trgovskih poti, ki so bile v različnih obdobjih razpredene po skoraj celi Evropi, Aziji in severni Afriki. Najpomembnejša je bila tako imenovana [[svilna cesta]] med Daljnjim vzhodom in Evropo. Cvetoče bizantinsko gospodarstvo se je razlikovalo od gospodarstev propadajočega Zahoda zlasti do prve polovice 6. stoletja.<ref>Laiou & Morisson 2007, str. 1, 23–38.</ref> Po [[Justinijanova kuga|Justinijanovi kugi]] (541–542) in arabskih osvajanjih se je stanje obrnilo v obdobje stagnacije in upadanja gospodarstva. Izavrijske reforme, ponovno naseljevanje med vladavino [[Konstantin V. Kopronim|Konstantina V.,]] javna dela in davčna reforma so označili začetek oživljanja, ki je kljub temu, da se je ozemlje cesarstva krčilo, trajalo do leta 1204.<ref>Laiou & Morisson 2007, str. 3, 45, 49–50, 231; Magdalino 2002, str. 532. </ref> Od 10. do konca 12. stoletja je kazalo cesarstvo videz razkošne države in popotniki so se čudili bogastvu, nakopičenem v njegovi prestolnici.<ref name=Laiou163>Laiou & Morisson 2007, str. 90–91, 127, 166–169, 203–204; Magdalino 2002, str. 535. </ref> V zameno za pomoč v dragih vojnah in dinastičnih spletkah so bizantinski cesarji od 11. stoletja naprej podeljevali trgovske privilegije Benečanom, kasneje pa še njihovim rivalom [[Genovska republika|Genovčanom]] in [[Pisanska republika|Pisancem]], kar se je izkazalo za dolgoročno usodno, saj so do četrte križarske vojne izgubili ekonomsko samozadostnost. [[Četrta križarska vojna]] je povzročila razkroj bizantinske proizvodnje in začetek trgovinske dominacije zahodne Evrope na vzhodnem Sredozemlju, kar je za Bizantinsko cesarstvo pomenilo gospodarsko katastrofo.<ref name=Laiou163/> Paleologi so poskušali oživiti gospodarstvo, vendar pozno cesarstvo ni moglo doseči popolnega nadzora niti nad tujimi niti nad domačimi gospodarskimi dejavniki. Postopoma je izgubilo vpliv tudi nad načini trgovanja in mehanizmi cen, odtekanjem dragih kovin in, po mnenju nekaterih poznavalcev, tudi nad kovnicami denarja.<ref>Matschke 2002, str. 805–6.</ref> Eden od gospodarskih temeljev je bila trgovina, podprta z obmorsko lego cesarstva. Najpomembnejše izvozno blago so bile tkanine. [[Svila|Svilo]] so izvažali predvsem v Egipt, verjetno tudi v Bolgarijo in na zahod.<ref>Laiou 2002, str. 723; Laiou & Morisson 2007, str. 13.</ref> Država je dosledno nadzirala notranjo in zunanjo trgovino ter imela monopol nad emisijami denarja. Denarni sistem je bil trden in elastičen ter se je prilagajal potrebam trgovine.<ref name=Laiou166>Laiou 2002, str. 3–4; Laiou & Morisson 2007, str. 18.</ref> Vlada je poskušala nadzirati tudi obrestne mere za posojila in predpisovati merila za dejavnosti [[ceh]]ov in združenj, v katerih je imela svoje interese. Cesar in državna uprava so v obdobjih krize s svojimi posegi zagotavljali oskrbo prestolnice in zniževali ceno žita. Vlada je z obdavčenjem pogosto zbirala del tržnih viškov in jih na primer v obliki plač državnih uradnikov ali investicij v javna dela ponovno pošiljala v obtok.<ref name=Laiou166/> == Znanost, medicina in zakonodaja == {{glej tudi|Bizantinska medicina}} [[Slika:Hagia Sophia Interior Panorama.jpg|thumb|Notranjost konstantinopelske patriarhalne bazilike [[Hagija Sofija|Hagije Sofije]], zgrajene leta 537; zgradil jo je Izidor Miletski, prvi zbiralec Arhimedovih del; iz njene arhitekture je razvidno Arhimedovo načelo pravilne geometrije]] Spisi klasičnih antičnih avtorjev v Bizantinskem cesarstvu niso nikoli utonili v pozabo. Bizantinska znanost je bila v vseh obdobjih tesno povezana z antično [[Filozofija|filozofijo]] in [[Metafizika|metafiziko]].<ref>Anastos 1962, str. 409. </ref> [[Izidor Miletski]], grški matematik, arhitekt in graditelj [[Hagija Sofija|Hagije Sofije]], je okoli leta 530 prvi zbral [[Arhimed]]ova dela. Zbirka se je ohranila preko šole za matematiko in inženirstvo, ki jo je v obdobju bizantinske renesanse okoli leta 850 ustanovil [[Leon Geometer]].<ref>Alexander Jones. ''Book Review, Archimedes Manuscript''. American Mathematical Society, maj 2005.</ref> Bizantinska specialnost je bila [[geometrija]] in njena raba, predvsem v arhitekturi in načrtovanju vojaških naprav. Učenóst je v mračnem obdobju po arabskih osvajanjih nekoliko zastala, med bizantinsko renesanso konec prvega tisočletja pa so bizantinski učenjaki postali izvedenci za arabske in perzijske znanstvene dosežke, zlasti za [[Astronomija|astronomijo]] in [[Matematika|matematiko]].<ref>King 1991, str. 116–118. </ref> Bizantinci so dosegli tudi več lastnih tehnoloških dosežkov, predvsem v arhitekturi, kot so na primer gradnje [[Kupola|kupol]], in vojaški tehnologiji, na primer [[grški ogenj]]. Poleg tega, da so ohranili veliko večino antičnega znanja s področja znanosti in geometrije, so od 6. stoletja njihovi učenjaki prispevali tudi svoj izvirni delež k razvoju novih teorij in širjenju del klasičnih avtorjev.<ref>Cohen 1994, str. 395; Dickson, Mathematics Through the Middle Ages.</ref> [[Slika:ViennaDioscoridesFolio3v7Physicians.jpg|thumb|150px|left|Prednja stran ''[[Dunajski Dioskurid|Dunajskega Dioskurida]]'', na kateri je upodobljenih sedem slavnih zdravnikov]] V zadnjem stoletju obstoja cesarstva so bili bizantinski slovničarji tisti, ki so osebno ali s svojimi pisnimi deli prenesli antične grške slovnične in književne študije v zgodnjo renesančno Italijo.<ref>Robins 1993, str. 8.</ref> V tem obdobju so astronomijo in matematiko poučevali predvsem v Trapezundu, medicina pa je zanimala skoraj vse učenjake.<ref>Tatakes & Moutafakis 2003, str. 189.</ref> Bizantinska medicinska znanost je vplivala tako na arabsko medicino kot tudi na preporod znanosti na Zahodu v času [[renesansa|renesanse]]. ''Medicinski priročnik v sedmih knjigah'' ({{jezik-el2|Επιτομές ιατρικές βιβλίο χεπτα}} [Epitomes iatrikes biblio hepta]) grškega zdravnika [[Pavel iz Ajgine|Pavla iz Ajgine]], napisan v 7. stoletju, je bil v takratnem času pomemben del medicinske literature in je zaradi [[kirurgija|kirurških]] ter [[ginekologija|ginekoloških]] spisov neposredno vplival na pomembne [[Arabska medicina|arabske zdravnike]], kot so [[Muhammad ibn Zakariya al-Razi|al-Razi]], [['Ali ibn al-'Abbas al-Majusi|al-Majusi]], [[al-Zahrawi]] in [[Ibn Sina]].<ref>Rooney A. (2013). [https://books.google.si/books?id=29gV_kCmZrIC&pg=PA136&dq=Medical+Compendium+in+Seven+Books&hl=sl&sa=X&redir_esc=y#v=onepage&q=Medical%20Compendium%20in%20Seven%20Books&f=false ''The History of Medicine'']. New York: Arcturus Publishing Ltd., str. 136. ISBN 978-1-4488-7228-2</ref><ref>{{navedi knjigo |author=[[Peter Borisov|Borisov, Peter]] |year=2009 |title=Zgodovina medicine: poskus sinteze medicinske misli|edition=2 |publisher=Maribor: Založba Pivec |isbn=978-961-6494-93-9 |cobiss=63316737 |page=147}}</ref> V Bizantinskem cesarstvu so se pojavile tudi prve [[bolnišnica|bolnišnice]] na svetu: prvo bolnišnico je ustanovil [[Bazilij Veliki]] v 4. stoletju blizu [[Cezareja|Cezareje]]. V sledečih stoletjih so se bolnišnice pojavile tudi v Konstantinoplu ter drugih večjih mestih, kot so [[Antiohija]], [[Aleksandrija]], [[Nikeja]] in [[Tesaloniki]]. Ustanovitve bolnišnic so podpirali tako cesarji kot tudi plemstvo in škofje pravoslavne cerkve, pri tem pa je bil osrednji motiv krščanska pomoč ubogim, lačnim in bolnim. V nasprotju z začetnimi [[Človekoljubje|človekoljubnimi]] (filantropskimi) ustanovami, ki so skrbele predvsem za revne ljudi, brezdomce in tuje prebežnike ter niso imeli prave organizacije dela,{{efn|Te ustanove so bile znane pod imenoma {{jezik-el2|ξενώνες}} [xenónes] (iz besede ''xénos'' – tujec) ter {{jezik-el2|νοσοκομεία}} [nosokomeia] (iz besede ''nósos'' – bolezen).<ref name="miller"/>}} so se poznejše ustanove po 7. stoletje razvile v prave bolnišnice, saj so imele oddelke za različne skupine bolezni, organizirano delo, stalno zaposleno osebje z jasno hierarhijo, bolniki so pripadali različnim družbenim slojem, končni cilj obravnave bolnika pa ni bilo samo lajšanje trpljenja, pač pa tudi ozdravitev, če je le bila možna.<ref name="miller">{{navedi revijo|author=Miller TS.|year=1984|title=Byzantine Hospitals|journal=Dumbarton Oaks Papers|volume=38|pages=53–63|publisher=JSTOR|accessdate=9.10.2015|url=http://www.jstor.org/stable/1291494}}</ref> Na zakonodajnem področju je imel [[Justinijan I.]] nedvomno ogromno prispeval k razvoju pravoznanstva v cesarstvu, ''Ekloga'' [[Leon III. Izavrijec|Leona III.]] pa je imela velik vpliv na razvoj pravnih institucij v slovanskem svetu.<ref>Troianos & Velissaropoulou-Karakosta 1997, str. 340.</ref> V 10. stoletju je [[Leon VI. Modri|Leonu VI. Modremu]] uspelo zbrati in v grškem jeziku zapisati vse bizantinske zakone, ki so postali osnova za vse kasnejše bizantinske zakonike in so še danes predmet visokošolskega študija.<ref name=Mango188>Mango 2007, str. 275–6.</ref> == Vera == Bizantinsko cesarstvo je bilo [[Teokracija|teokratska]] država, v kateri je v imenu Boga vladal cesar. Jennifer Fretland Van Voorst pravi, da je ''»Bizantinsko cesarstvo postalo teokracija v tem smislu, da so krščanske vrednote in ideje postale temelj cesarskih političnih idealov in so se tesno prepletale z njegovimi političnimi cilji«''.<ref>Jennifer Fretland VanVoorst (2012). ''The Byzantine Empire''. Capstone. str. 14.</ref> Steven Runciman o tem pravi: :''»Osnovni principi Bizantinskega cesarstva so temeljili na prepričanju, da je zemeljska kopija nebeškega kraljestva. Ravno tako, kot na nebu vlada bog, vlada na zemlji cesar in izvaja božje zapovedi. Na cesarstvo se je gledalo kot na univerzalno. Idealno cesarstvo bi obsegalo ves svet in vse prebivalce, ki bi v idealnem primeru pripadali eni sami pravi, se pravi pravoslavni cerkvi. Tako kot je človek ustvarjen po božji podobi, tako je človeško kraljestvo ustvarjeno po podobi nebeškega kraljestva.«''<ref>Steven Runciman. ''The Byzantine Theocracy'' (2004), str. 1–2, 162-3.</ref> Preživetje cesarstva je zahtevalo aktivno vlogo cesarja v cerkvenih zadevah. Bizantinska država je iz poganskih časov podedovala upravne in finančne postopke za vodenje verskih zadev, ki so se uporabili tudi za krščansko cerkev. Bizantinci so po vzorcu Evzebija Cezarejskega na svojega cesarja gledali kot na Kristusovega predstavnika ali njegovega glasnika, odgovornega predvsem za širjenje krščanstva med pogane in druge dejavnosti, med katere sta spadala predvsem upravljanje in financiranje. Cyril Mango poudarja, da je bizantinsko politično razmišljanje mogoče strniti v moto ''»En bog, eno cesarstvo, ena vera«''.<ref>Mango 2007, str. 108.</ref> [[Slika:Aya sofya.jpg|thumb|250px|Justinijan I. je kot simbol prestiža Konstantinopelskega patriarhata zgradil Hagijo Sofijo, cerkev Svete božje modrosti; cerkev je bila zgrajena v štirih letih in pol (532–527)]] Vloga cesarja v cerkvenih zadevah se nikoli ni razvila v nespremenljiv, zakonsko določen sistem.<ref>Meyendorff 1982, str. 13.</ref> Zaradi upadanja moči Rima in naraščanja nesoglasij med vzhodnimi [[patriarhat]]i, je bil od 6. do 11. stoletja konstantinopelski patriarhat najbogatejše in najvplivnejše krščansko versko središče.<ref>Meyendorff 1982, str. 19.</ref> Cerkev je obdržala pomemben vpliv tudi izven cesarstva še potem, ko je od cesarstva ostala le še senca nekdanje moči. Jurij Ostrogorski poudarja, da je konstantinopelski patriarhat ostal središče moči s podrejenimi metropolitskimi in škofovskimi sedeži na ozemlju [[Mala Azija|Male Azije]] in [[Balkan]]a, ki ga je Bizantinsko cesarstvo izgubilo, pa tudi na [[Kavkaz]]u, [[Rusija|Rusiji]] in [[Litva|Litvi]]. Cerkev je ostala najbolj stabilen element Bizantinskega cesarstva.<ref>Meyendorff 1982, str. 130.</ref> Uradna državna krščanska doktrina je bila začrtana na prvih sedmih cerkvenih zborih. Cesarjeva dolžnost je bila, da to doktrino vsili svojim podložnikom. Cesarski odlok 388, ki je bil kasneje vključen v ''[[Justinijanov zakonik]]'' (''Codex Justinianus''), je veleval prebivalcem, da ''»prevzamejo ime katoliški kristjani«''. Vse tiste ''»nore in nespametne osebe«'', ki se niso podredile odloku, so razglasili za »zagovornike heretičnih dogm«.<ref>''Justinian Code'': Book 1, Title 1; Blume 2008, Headnote C. 1.1; Mango 2007, str. 108.</ref> Pravoslavna cerkev, ki je kasneje postala znana kot Vzhodna pravoslavna cerkev ali vzhodno krščanstvo, kljub cesarskim dekretom in strogim stališčem nikoli ni predstavljala vseh kristjanov v cesarstvu. Mango je celo prepričan, da je v zgodnjih fazah cesarstva med »nore in nespametnih osebe«, ki so jih imeli za »heretike«, spadala večina prebivalstva.<ref>Mango 2007, str. 108–9.</ref> Poleg poganov, ki so obstajali do konca 6. stoletja, je bil v državi tudi mnogo [[Judje|Judov]] in pripadnikov drugih krščanskih doktrin, na primer [[nestorijanstvo |nestorijancev]], [[Monofizitizem|monofizitov]], [[Arijanstvo|arijanov]] in pavličanov, katerih nauki so bili v nasprotju z uradno teološko doktrino, določeno na cerkvenih zborih.<ref>Blume 2008, Headnote C. 1.1; Mango 2007, str. 108–9, 115–25.</ref> Naslednjo delitev med kristjani je povzročil ukaz cesarja [[Leon III. Izavrijec|Leona III.]], da se po vsem cesarstvu [[Ikonoklazem|uničijo ikone]]. Ukaz je povzročil resno versko krizo, ki se je končala šele sredi 9. stoletja. V tem obdobju se je na Balkanu pojavil nov val poganov, predvsem [[Slovani|Slovanov]]. Prišleki so se postopoma pokristjanili, zato je bila v kasnejših obdobjih cesarstva večina prebivalstva pravoslavna.<ref>Mango 2007, str 115–25.</ref> [[Judje]] so bili skozi celo zgodovino cesarstva pomembna manjšina, ki je bila po rimski zakonodaji priznana kot samostojna verska skupina. V zgodnjem bizantinskem obdobju so bili do Judov večinoma strpni, kasneje pa so se pojavljala obdobja napetosti in preganjanj. Po arabskih osvajanjih je večina Judov ostala izven cesarstva. Tisti, ki so ostali v cesarstvu, so od 10. stoletja dalje živeli relativno mirno.<ref>Mango 2007, str 111–4.</ref> Gruzijski samostani so se prvič pojavili v drugi polovici 9. stoletja, najprej v Konstantinoplu in na Olimpu v severozahodni Mali Aziji. Kasneje so v cesarstvu igrali vedno bolj pomembno vlogo.<ref>Whittow 1996, str 200.</ref> == Umetnost in književnost == {{glavni|Bizantinska umetnost}} [[Slika:RabulaGospelsFol13vAscension.jpg|thumb|250px|Miniature iz ''[[Rabulov evangelij|Rabulovega evangelija]]'' (6. stoletje) predstavljajo najbolj abstraktno in simbolično naravo bizantinske umetnosti]] Ohranjena bizantinska umetnost ima predvsem versko vsebino. Izjeme so nekatera obdobja, ko je bila zelo konvencionalna. Zgledovala se je po tradicionalnih modelih, katere je v umetniškem smislu skrbno nadzorovala cerkvena teologija. Glavni mediji so bile [[Freska|freske]], [[Iluminirani rokopis|iluminirani rokopisi]], [[Ikona|ikone]], v začetih obdobjih tudi [[mozaik]]i. [[Skulptura|Skulpture]] so bile redke, razen majhnih, iz slonovine izrezljanih podob. Bizantinska umetnost je bila zelo prestižna in zelo iskana. V zahodni Evropi je imela stalen vpliv na srednjeveško umetnost skoraj do konca [[Srednji vek|srednjega veka]]. Posebno velik vpliv je imela v Italiji, kjer so se spreminjajoči se bizantinski slogi ohranili do 12. stoletja in imeli velik vpliv na italijansko [[Renesansa|renesančno]] umetnost. V obratni smeri so bili vplivi na bizantinski slog zelo majhni. S širitvijo vzhodne pravoslavne cerkve so se bizantinske izrazne oblike in slogi razširili na ves pravoslavni svet in preko njegovih meja.<ref>Rice 1968, poglavja 15–17; Weitzmann 1982, poglavja 2–7; Evans 2004, str. 389–555.</ref> Vplive bizantinske arhitekture, zlasti verskih objektov, je mogoče najti v različnih regijah od [[Egipt]]a in [[Arabija|Arabije]] do [[Rusija|Rusije]] in [[Romunija|Romunije]]. V bizantinski književnosti so prepoznavni štirje različni kulturni elementi: grški, krščanski, rimski in orientalski. Bizantinsko književnost se pogosto razvršča v pet skupin: zgodovinsko in letopisno, enciklopedijsko (med največje bizantinske enciklopediste spadajo patriarh [[Fotij]], [[Mihael Psel]] in [[Mihael Honijat]]) ter esejistično in posvetno pesništvo. Edina izvirna bizantinska junaška epska pesnitev je ''[[Digenis Akritas]]''. V preostalo skupino spadajo cerkvena in teološka književnost ter ljudska poezija. Od približno tri tisoč ohranjenih del bizantinske književnosti je samo tristo trideset del s posvetno poezijo, zgodovino, znanostjo in [[psevdoznanost]]jo.<ref name=Mango188/> Posvetna bizantinska književnost je namreč najbolj cvetela od 9. do 12. stoletja, medtem ko se je cerkvena književnost (pridige, liturgične knjige in pesmi, teologija in verske razprave) razvila že mnogo prej. Njen najbolj viden predstavnik je bil [[Roman Melodist]].<ref>Byzantine Literature. Catholic Encyclopedia.</ref> == Glasba == [[Slika:Byzantine Lyra Museo Nazionale.jpg|thumb|left|Najstarejši prikaz bizantinske lire na škatlici iz slonovine (900–1100); Museo Nazionale, [[Firence]], [[Italija]]]] [[Slika:Dion654a ancient organ.jpg|thumb|upright|150px|Vodne orgle (''hydraulis''), 1. stoletje n. št.; Arheološki muzej Diona, [[Grčija]]]] Najbolj znane ohranjene oblike bizantinske glasbe so obredna, praznična in cerkvena glasba, komponirana na grška besedila.<ref>''Byzantine music''. The Columbia Electronic Encyclopedia, 6. izdaja (2007).</ref> Osnovo tega žanra so tvorili cerkveni [[psalm]]i. Grški in drugi zgodovinarji se strinjajo, da so modulacija in na splošno cel sistem bizantinske glasbe tesno povezani z antičnim grškim sistemom.<ref>''Ecumenical Patriarchate - Byzantine Music''. ec-patr.net.</ref> Ohranili so se tudi najstarejši žanri bizantinske glasbe, načini njihove izvedbe (od 5. stoletja dalje dokaj natančni), imena skladateljev in včasih tudi okoliščine, v katerih je kakšno delo nastalo. [[Ibn Hordadbeh]], perzijski geograf iz 9. stoletja (?–911) v svojem leksikografski razpravi o glasbenih instrumentih kot tipične bizantinske instrumente navaja [[Lira (glasbilo)|liro]] (''lūrā''), [[Orgle|orgle]] (''urghun''), šiljani (verjetno vrsta [[Harfa|harfe]] ali lire) in salandž (verjetno [[Dude|dude]]).<ref>Kartomi, Margaret J. (1990). ''On Concepts and Classifications of Musical Instruments''. University of Chicago Press. str. 124. ISBN 0-226-42548-7</ref> Prvi od naštetih instrumentov je [[bizantinska lira]], ki se je v Benetkah preimenovala v ''lira da braccio''<ref>''Lira''. Encyclopædia Britannica (2009). Encyclopædia Britannica Online.</ref> in je po mnenju poznavalcev verjetno predhodnica sodobne [[Violina|violine]].<ref>Arkenberg, Rebecca. (oktober 2002). ''Renaissance Violins'' Metropolitan Museum of Art. Pridobljeno 22. septembra 2006.</ref> Na bizantinsko liro se še vedno igra v nekdanjih bizantinskih regijah. V Grčiji se imenuje ''mestna'' (se pravi ''konstantinopelska'') lira (grško ''politiki lira''), v južni Italiji ''kalabrijska lira'', v Dalmaciji pa ''lirica'', ''lijerica'' ali ''vijalo''. Drugi instrument, orgle, izvira iz helenističnega sveta (''hidraulis'') in se je uporabljal na dirkah na [[hipodrom]]u.<ref>{{navedi revijo|author=Schrodt B.|year=1981|title=Sports of the Byzantine Empire|journal=Journal of Sport History|volume=8|issue=3|pages=44|url=http://rbedrosian.com/Byz02/Byz_Sports.pdf}}</ref><ref name=Douglas196>Douglas Earl Bush, Richard Kassel (ur.) (2006). ''The Organ''. An Encyclopedia Routledge, str. 327.</ref> Orgle z velikimi svinčenimi cevmi je cesar [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] leta 757 poslal [[Franki|frankovskemu]] kralju [[Pipin Mali|Pipinu Malemu]]. Pipinov sin [[Karel Veliki]] je leta 812 zahteval podoben instrument za svojo kapelo v [[Aachen|Aachnu]], s čimer se je začel razvoj zahodne cerkvene glasbe.<ref name=Douglas196/> Zadnji bizantinski instrument, dude, znane kot dankijo (iz starogrškega ''angion'' (''{{jezik-el2|Τὸ ἀγγεῖον}}'') – posoda), se je igral celo v rimskih časih. [[Dion Krizostom]] je v 1. stoletju zapisal, da je ''»vladar (morda [[Neron]]) znal igrati na piščal ([[golenica]], rimske dude, podobne grškemu aulosu) z usti ali tako, da je pod pazduho stiskal napihnjen meh«''.<ref>''Discourses by Dio Chrysostom'' (Or. 71.9). The Seventy-first Discourse: On the Philosopher (Volume V). Loeb Classical Library 173. Pridobljeno 2. januarja 2013.</ref> Na dude se še danes igra po vsem nekdanjem cesarstvu. Na Balkanu se imenujejo ''gajde'', v Grčiji ''campuna'', v severni Mali Aziji ''tulum'', na Kreti ''askomadura'', v Armeniji ''parzapuk'' in v Romuniji ''compoi''. == Kuhinja in razvedrilo == [[Slika:Tabula - boardgame - Zeno game.svg|thumb|300px|Družabno igro ''tabula'' (grško ''{{jezik-el2|τάβλη}}'' [távli] – ''plošča'') je igral tudi bizantinski cesar Zenon leta 480; podatek je znan iz Agatijevega zapisa, da je cesar (rdeči) s tremi kockami vrgel zelo nesrečno kombinacijo številk (2, 5 in 6) in bil zato prisiljen nasprotniku prepustiti osem osamljenih kamnov<ref>{{navedi revijo|author=Austin, Roland G.|title=Zeno's Game of τάβλη|journal=The Journal of Hellenic Studies|volume=54|issue=2|year=1934|pages=202-5}}</ref>]] Bizantinska kultura zabave in kuhinje je bila na začetku enaka pozno rimski, v naslednjih tisoč letih pa se je počasi spremenila v nekaj, kar je bolj podobno sodobni balkanski in anatolski kulturi. Kuhinja se je še vedno zanašala na rimsko ribjo omako in začimbo ''[[garos]]'', vendar je poznala tudi druga, še danes znana živila, na primer prekajeno meso ''pastirma'' (bizantinsko grško ''paston''), ki so ga od njih prevzeli Turki in ga med zasedbo Balkana prenesli na Madžarsko in v Romunijo.<ref>Ash, John. (2006). ''A Byzantine journey'' (2. izdaja). London: Tauris Parke Paperbacks. ISBN 9781845113070</ref> Pastirma je predhodnica sodobne turške specialitete z enakim imenom.<ref>Davidson, Alan. (2014). ''The Oxford Companion to Food''. Oxford University Press, str. 123. Pridobljeno oktobra 2014.</ref><ref>Anagnostakis, Ilias. (2013). ''Flavours and Delights. Tastes and Pleasures of Ancient and Byzantine Cuisine''. Armos, str. 81.</ref> Bizantinskega izvora so tudi [[baklava]] (grško ''{{jezik-el2|κοπτοπλακοῦς}}'' [koptoplakous]),<ref>Ash, John. ''A Byzantine Journey'', str. 223.</ref><ref name=Patrick204>Faas, Patrick. (2003). ''Around the Roman Table: Food and Feasting in Ancient Rome''. Chicago: University of Chicago Press, str. 184.</ref><ref name="Speros">Vryonis, Speros, jr. (1971). ''The Decline of Medieval Hellenism in Asia Minor'', ACLS Humanities E-Book, str. 482. ISBN 978-1597404761</ref> ''tiropita'', znana tudi kot ''plakuntas tetiromenus'' ali ''tiritas plakuntas'',<ref name=Patrick204/><ref name=Speros/><ref>Salaman, Rena. (1983). ''[https://books.google.si/books?id=jYa3J6xrjt4C&pg=PA184&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Food in Motion: The Migration of Foodstuffs and Cookery Techniques]''. Oxford Symposium, str. 184. ISBN 0907325165</ref> in slovita srednjeveška sladka vina (komandarija in istoimenski rumney). Pilo se je tudi vino ''retsina'', začinjeno z [[bor (drevo)|bor]]ovo smolo, ki se v Grčiji proizvaja še danes in pri nevajenih pivcih sproža enake reakcije kot nekoč. Zanj se je namreč Liutprand iz Kremone, veleposlanik nemškega cesarja Svetega rimskega cesarstva Otona I. leta 968 pritožil, da je ''»mešanica vina, katrana, smole in beleža«'' in zato neužitno.<ref name=IHSP>''[http://www.fordham.edu/halsall/source/liudprand1.asp Internet History Sourcebooks Project] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141017151834/http://www.fordham.edu/halsall/source/liudprand1.asp |date=2014-10-17 }}''. fordham.edu.</ref> Za nevajene jedce je neužitna tudi ribja omaka ''garos'', za katero je Liutprand zapisal, da so ''»jedi prelivali z izjemno slabim ribjim izcedkom«''.<ref name=IHSP/> Bizantinci so uporablja tudi sojini omaki podobno omako ''muri'' iz fermentiranega [[Ječmen|ječmena]], ki je dala jedem [[mesni okus]].<ref>Jayyusi, Salma Khadra; Marín, Manuela (1992). ''The Legacy of Muslim Spain'' (2. ilustrirana izdaja). BRILL. ISBN 9789004095991, str. 729. </ref><ref>Perry, Charles (31. oktober 2001). The Soy Sauce That Wasn't. Los Angeles Times. Pridobljeno 21. marca 2009.</ref> Bizantinci so bili navdušeni igralci ''tavlija'', ki je še vedno priljubljen in v angleško govorečem svetu znan kot [[backgammon]].<ref>Austin, Roland G.. ''Zeno's Game of τάβλη''. The Journal of Hellenic Studies '''54''' (2, 1934): 202–205. </ref> Bizantinski plemiči so bili navdušeni igralci ''cikaniona'', sedanjega pola. Igra je prišla iz [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidske]] [[Perzija|Perzije]]. Prvi ''cikanisterion'', stadion za igranje ''cikaniona'', je bil zgrajen znotraj konstantinopelske Velike palače med vladavino cesarja [[Teodozij II.|Teodozija II.]] (vladal 408–450). V igri se je odlikoval cesar [[Bazilij I. Makedonec|Bazilij I.]] ( vladal 867–886). Cesar [[Aleksander (bizantinski cesar)|Aleksander]] (vladal 912–913) je med igranjem umrl zaradi izčrpanosti, cesar [[Aleksej I. Komnen]] (vladal 1081–1118) se je med igranjem s Taktikijem poškodoval, cesar Ivan I. Trebzonski (vladal 1235–1238) pa je zaradi usodne poškodbe med igro umrl.<ref>Kazhdan, Alexander Petrovich. (ur.) (1991). ''The Oxford Dictionary of Byzantium''. New York, New York and Oxford, United Kingdom: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-504652-6.</ref><ref>[[Ana Komnena]]. ''[[Aleksiada]]'' XIV, IV.</ref> Igrišč nista imela samo Konstantinopel in Trabzon, ampak tudi druga bizantinska mesta, predvsem [[Sparta]], [[Efez]] in [[Atene]], kar kaže na cvetoče mestno plemstvo.<ref>Laiou, Angeliki E. (ur.) (2002). ''The Economic History of Byzantium from the Seventh through the Fifteenth Century'' (PDF). Washington, District of Columbia: Dumbarton Oaks. ISBN 0-88402-288-9</ref> Med vladavino zahodno usmerjenega cesarja [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]] so se nad igro navdušili tudi [[Križarji|križarji]] in jo prenesli v zahodno Evropo. == Vlada in državna uprava == V bizantinski državi je bil edini in absolutni vladar cesar, katerega oblast je bila božanskega izvora.<ref>Mango 2007, str. 259–260. </ref> [[Bizantinski senat|Senat]] je svojo politično in zakonodajno oblast prenesel na cesarja in postal nekakšen častni svet s titularnimi senatorji. Do konca 8. stoletja je civilna uprava, osredotočena na dvoru, postala del obsežne konsolidacije oblasti in kapitala. Za to obdobje je značilen pojav vplivnih visokih državnih uradnikov ''[[sakelarij]]ev''.<ref>Louth 2005, str. 291; Neville 2004, str. 7.</ref> Najpomembnejša upravna reforma, ki je verjetno začela veljati sredi 7. stoletja, je bilo ustvarjanje civilno-vojaških okrožij – [[Tema (upravna enota)|tém]], ki so jih upravljali ''[[strateg]]i''.<ref>Cameron 2009, str. 138–42; Mango 2007, str. 60.</ref> {{multiple image | footer = | align = right | image1 = Byzantine Empire Themata-750-en.svg | width1 = 210 | alt1 = Karta Bizantinskega cesarstva z vrisanimi temami okoli leta 750 | caption1 = Téme okoli leta 750 | image2 = Byzantine Empire Themata-950-en.svg | width2 = 210 | alt2 = Karta Bizantinskega cesarstva z vrisanimi temami okoli leta 950 | caption2 = Téme okoli leta 950 }} Bizantinska državna uprava je bila kljub občasnim odstopanjem in negativnemu prizvoku izraza »bizantinski« zelo sposobna in prilagodljiva. Dodelan [[Bizantinska aristokracija in birokracija|sistem državnih naslovov]] in prioritet je dajal dvoru ugled in velik vpliv. Uradniki okoli cesarja so bili razporejeni v strogem redu in bili zelo odvisni od cesarjeve volje. Država je imela tudi dejanska upravna delovna mesta, ki so se namesto uradom praviloma dodeljevala posameznikom.<ref>Cameron 2009, str. 157–8; Neville 2004, str. 34.</ref> V 8. in 9. stoletju je služba državnega uradnika pomenila najbolj zanesljivo pot do [[Aristokracija|aristokratskega]] položaja, vendar je že začetku 9. stoletja civilno aristokracijo začela izpodrivati plemiška aristokracija. Po nekaterih študijah je v 11. stoletju v bizantinski upravi prevladovala konkurenca med civilno in vojaško aristokracijo. V tem obdobju je [[Aleksej I. Komnen]] izvedel pomembne upravne reforme, vključno z ustanovitvijo novih dvorni dostojanstev in položajev.<ref>Neville 2004, str. 13.</ref> === Diplomacija === [[Slika:John the Grammarian as ambassador before Theophilos and Mamun.jpg|thumb|250px|Delegacija patriarha Ivana VII. Konstantinopelskega, ki jo je leta 829 cesar Teofil poslal abasidskemu kalifu Al Mamunu]] Po padcu Rima je bil za Bizantinsko cesarstvo ključni izziv ohraniti [[diplomacija|diplomatske]] odnose s sosednjimi državami. Ko so druge države začele graditi svoje politične institucije, so se pogosto zgledovale po Bizantinskem cesarstvu. Bizantinski diplomaciji je kmalu uspelo vplesti svoje sosede v mrežo mednarodnih in meddržavnih odnosov.<ref name=Neumann218>Neumann 2006, str. 869–71.</ref> Mrežo je stkala z meddržavnimi [[pogodba]]mi, vključevanjem novih vladarjev v bizantinsko cesarsko družino in sprejemanjem bizantinskih družbenih odnosov, vrednot in institucij.<ref>Chrysos 1992, str. 35.</ref> Medtem ko klasični pisci radi razpravljajo o etičnih in pravnih razlikah med mirom in vojno, so imeli Bizantinci diplomacijo za obliko vojne z drugimi sredstvi. Bolgarsko grožnjo, na primer, so preprečili z zagotavljanjem denarja za [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]].<ref>Antonucci 1993, str. 11–3.</ref> Diplomacija je imela razen povsem politične funkcije tudi izjemno pomembno funkcijo zbiranja za državo pomembnih podatkov. Urad za [[barbar]]e (tujce) v Konstantinoplu se je ukvarjal s protokolom in vodenjem zapisov o vseh vprašanjih, povezanih z »barbari«, in je morda imel predvsem obveščevalno funkcijo.<ref>Antonucci 1993, str. 11–3; Seeck 1876, str. 31–3.</ref> John B. Bury je prepričan, da je urad izvajal nadzor nad vsemi tujci na obisku v Konstantinoplu. Podrejen je bil [[logotet]]u za javno pošto (grško ''{{jezik-el2|λογοθέτης τοῦ δρόμου}}'' [Logothetes tou dromou]).<ref>Bury & Philotheus 1911, str. 93.</ref> Urad se je torej navzven kazal kot urad za protokol, katerega naloga je bila zagotavljanje ustrezne skrbi za tuje odposlance, od države pa je v ta namen prejemal sredstva za vzdrževanje in imel uradne prevajalce, vendar je verjetno obenem imel tudi skrivno obveščevalno-varnostno vlogo.<ref>Dennis 1985, str. 125.</ref> Bizantinci so izkoriščali številne diplomatske prakse. Delegacije v tujih prestolnicah, na primer, so tam ostale tudi več let, od članov tujih kraljevih hiš pa se je rutinsko zahtevalo, da prebivajo v Konstantinoplu, ne le kot morebitni talci, ampak tudi kot uporabno orodje ob spremembah političnih razmer. Druga ključna praksa je bila, da so obiskovalce zasuli z razkošjem.<ref name=Neumann218/> Dimitrij Obolenski meni, da se je starodavna civilizacija v Evropi ohranila samo zaradi spretnost in iznajdljivost bizantinske diplomacije.<ref>Obolensky 1994, str. 3.</ref> === Zastave in insignije === Bizantinsko cesarstvo v večini svoje zgodovine ni poznalo ali uporabljalo [[Heraldika|heraldike]] v zahodnoevropskem smislu. V uradnih priložnostih in za vojaške namene so se uporabljali različni emblemi (grško {{jezik-el2|σημείον}} [sēmeion], mn. {{jezik-el2|σημεία}} [sēmeia]), kot so pasice in ščiti z različnimi motivi, na primer križem in kristogramom (☧). Na pečatih uradnikov so se pogosto upodabljali križ, Kristus, Marija in različni svetniki, ki so bili bolj osebni kot družinski simboli.<ref>Kazhdan 1991, str. 472, 999.</ref> == Jezik == {{multiple image | footer = | align = right | image1 = Mudil Psalter.jpg | width1 =200 | alt1 = Mudilov psalter, najstarejša popolna knjiga psalmov v koptskem jeziku; Koptski muzej, Kairo, Egipt | caption1 = Mudilov psalter, najstarejša popolna knjiga psalmov v koptskem jeziku; Koptski muzej, Kairo, Egipt | image2 = Joshua Roll.jpg | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = Jozuetov svitek, iluminiran grški rokopis iz 10. stoletja, napisan verjetno v Konstantinoplu; Vatikanska knjižnica, Rim }} [[Slika:Anatolian Greek dialects.png|thumb|250px|Grška narečja v Mali Aziji od poznega Bizantinskega cesarstva do leta 1923: demotsko (rumeno), pontsko (oranžno), kapadoško (zeleno); zelene točke prikazujejo vasi, v katerih so leta 1910 govorili kapadoško grško<ref>Dawkins, R.M. (1916). ''Modern Greek in Asia Minor: A study of dialect of Silly, Cappadocia and Pharasa''. Cambridge: Cambridge University Press. </ref>]] V vzhodnih [[Rimska provinca|rimskih provincah]] je bil tudi pred padcem Zahodnega rimskega cesarstva primarni jezik [[grščina]], ki se je v regiji govorila več stoletij pred uvedbo [[Latinščina|latinščine]].<ref>Millar 2006, str. 279.</ref> Izjeme so bile cesarski dvor, državna uprava in vojska. Po rimski osvojitvi vzhoda sta [[Pax Romana]] in razvoj javne infrastrukture omogočila nadaljnjo širitev in utrditev grškega jezika na vzhodu. Grščina je zelo zgodaj postala tudi skupni jezik Cerkve, učenosti in umetnosti ter v veliki meri ''[[lingua franca]]'' za trgovanje med provincami in z drugimi narodi.<ref>Bryce 1901, str. 59; McDonnell 2006, str. 77; Millar 2006, str. 97–8; Oikonomides 1999, str. 12–3.</ref> Grški jezik je sčasoma postal diglosen s pogovornim jezikom, znanim kot [[koiné]]. Slednji se je kasneje razvil v demotsko grščino. Uporabljal se je vzporedno s starejšo pisno obliko, dokler ni postal standardni govorni in pisni jezik.<ref>Oikonomides 1999, str. 12–3.</ref> Latinščina se je v državni upravi ohranila do 7. stoletja, ko jo je uradno ukinil cesar [[Heraklij]]. Med izobraženci je hitro utonila v pozabo, v državnih ceremonialih pa se je uporabljala še nekaj časa.<ref>Apostolides 1992, str. 25–6; Wroth 1908, ''Introduction'', Section 6.</ref> Ljudska latinščina je ostala manjšinski jezik nekaterih delov cesarstva, predvsem vzdolž [[Dalmacija|dalmatinske]] obale ([[dalmatinščina]]) in med [[Romunščina|romunskimi]] narodi.<ref>Sedlar 1994, str. 403–40.</ref> V večnarodnem imperiju so se govorili tudi drugi jeziki. V različnih obdobjih in provincah so imeli nekateri celo status uradnega jezika. Predvsem na začetku [[Srednji vek|srednjega veka]] se je vzhodnih provincah med izobraženci pogosto uporabljala [[Sirščina|sirščina]].<ref>Oikonomides 1999, str. 10–1.</ref> Podoben položaj so v svojih provincah imeli [[Koptščina|koptski]], [[Armenščina|armenski]] in [[Gruzijščina|gruzijski]] jezik.<ref>Beaton 1996, str. 10; Jones 1986, str. 991; Versteegh 1977, Chapter 1.</ref> Pozneje so postali pomembni tudi [[Stara cerkvena slovanščina|stara cerkvena slovanščina]], [[Perzijščina|perzijščina]] in [[Arabščina|arabščina]].<ref>Campbell 2000, str. 40; Hacikyan et al. 2002, Part 1.</ref> V Konstantinoplu kot najpomembnejšem trgovskem središču [[Mediteran]]a in širše se je v srednjem veku poleg omenjenih jezikov govorilo skoraj vse znane svetovne jezike, celo [[Kitajščina|kitajsko]].<ref>Baynes 1907, str. 289; Gutas 1998, Chapter 7, Section 4; Comrie 1987, str. 129.</ref> V obdobju propadanja cesarstva se je njegovo prebivalstvo kulturno homogeniziralo in grški jezik je postal osnovni povezovalni element njihove identitete in vere.<ref>Beckwith 1993, str. 171; Halsall 1998; Oikonomides 1999, str. 20.</ref> == Zapuščina == Bizanc se je pogosto istovetil z absolutizmom, pravoslavno duhovnostjo, orientalizmom in eksotiko, medtem ko je izraz ''bizantinski'' pomenil dekadenco, zapleteno birokracijo in represijo. V državah srednje in jugovzhodne Evrope, ki so v poznih 1980. in zgodnjih 1990. letih dvajsetega stoletja izstopile iz vzhodnega bloka, so bila mnenja o bizantinski civilizaciji in njeni zapuščini izrazito negativna zaradi njene povezave z domnevno »vzhodno avtoritarnostjo in avtokracijo«. Avtorji iz vzhodne in zahodne Evrope so Bizanc pogosto dojemali kot jedro verskih, političnih in filozofskih idej, ki so bile v nasprotju s tistimi na Zahodu. V 19. stoletju so tudi v Grčiji poudarjali predvsem svojo klasično preteklost in bizantinsko tradicijo povezovali z negativnimi konotacijami.<ref>Kaldellis 2007, Chapter 6; Nicol 1993, Chapter 5. </ref> [[Slika:Paris psaulter gr139 fol7v.jpg|thumb|left|250px|Kralj [[David (kralj)|David]] v opravi bizantinskega cesarja, miniatura iz ''Pariškega psalterja'']] Takšen tradicionalen pogled na Bizanc so delno ali v celoti izpodbile sodobne študije, ki se osredotočajo na pozitivne vidike bizantinske kulture in dediščine. Averil Cameron meni, da bizantinskega prispevka k nastanku srednjeveške Evrope ni mogoče zanikati. Cameron in Obolensky priznavata tudi pomembno vlogo Bizanca pri oblikovanju [[Pravoslavje|pravoslavja]], ki pa je imel osrednje mesto v zgodovini in družbah Grčije, Romunije, Bolgarije, Rusije, Gruzije, Srbije in drugih držav.<ref>Cameron 2009, str. 277–281. </ref> Bizantinci so s prepisovanjem ohranili dela klasičnih avtorjev kot nosilcev klasičnega znanja, zato so pomembno prispevali k razvoju sodobne evropske civilizacije in bili predhodniki tako renesančnega humanizma<ref name="#3">Cameron 2009, str. 186–277. </ref> kot slovanske pravoslavne kulture. Bizantinsko cesarstvo je kot edina stabilna srednjeveška evropska država ločevalo zahodno Evropo od novonastajajočih sil na vzhodu. Evropo je branilo pred stalnimi napadi Perzijcev, Arabcev, Seldžukov in nekaj časa tudi osmanskih Turkov. Razvoj in stalno preoblikovanje bizantinske države po 7. stoletju sta bila neposredno povezana prav s širjenjem islama.<ref name="#3"/> Po turški osvojitvi Konstantinopla leta 1453 je [[sultan]] [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]] prevzel naslov ''kaysar-i rum'', ki je turški ekvivalent naslova ''rimski cesar''. Sultan se je namreč odločil, da bo [[Osmansko cesarstvo]] dedič Vzhodnega rimskega cesarstva.<ref name=Cameron240>Cameron 2009, str. 261. </ref> Po Cameronovem mnenju so Osmani ohranili pomembne vidike bizantinskega izročila, kar je v postkomunističnem obdobju omogočilo preporod pravoslavja v vzhodnoevropskih državah.<ref name=Cameron240/> {{-}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == === Primarni viri === * [[Prokopij iz Cezareje]]. (1961). ''Pod Justinijanovim žezlom''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=1442305}} * [[Niketas Honiates]]. (1912). ''Opustošenje Konstantinopla (1204)''. Angleški prevod in ponatis iz ''Original Sources of European History''. D.C. Munro (Series 1, Vol 3:1). Filadelfija: University of Pennsylvania Press. str. 15–6. * Cinamus, Joanes. (1976). ''Deeds of John and Manuel Comnenus'' (Dejanja Ivana in Manuela Komnena). New York in West Sussex: Columbia University Press. ISBN 0-231-04080-6 * [[Evzebij Cezarejski]]. Life of Constantine (Book IV). Christian Classics Ethereal Library. * Geoffroi de Villehardouin (1963). ''The Conquest of Constantinople''. Chronicles of the Crusades (prevod Margaret R. Shaw). Penguin Classics. ISBN 0-14-044124-7 * [[Ana Komnena]]. (1928). [[Aleksiada]] X-XIII. Angleški prevod Elizabeth A. S. Dawes. Internet Medieval Sourcebook. * Seeck, Otto. (ur.) (1876). ''Notitia Dignitatum; accedunt Notitia Urbis Constantinopolitanae Laterculi Prouinciarum''. Berlin: Weidmann. === Sekundarni viri === * Ahrweiler, Hélène; Laiou, Angeliki E. (1998). ''Preface''. Studies on the Internal Diaspora of the Byzantine Empire. Washington, DC: Dumbarton Oaks. ISBN 0-88402-247-1. * Anastos, Milton V. (1962). ''The History of Byzantine Science''. Report on the Dumbarton Oaks Symposium of 1961. Dumbarton Oaks Papers '''16''': 409–11. doi: 10.2307/1291170. ISSN 0070-7546 JSTOR 1291170 * Angold, Michael (1997). ''The Byzantine Empire, 1025–1204: A Political History''. London: Longman. ISBN 978-0-582-29468-4 * Antonucci, Michael. (1993). ''War by Other Means: The Legacy of Byzantium''. History Today '''43''' (2): 11–3. ISSN 0018-2753 Pridobljeno 21. maja 2007. * Apostolides, Sophocles Evangelinus. (1992). ''Greek Lexicon of the Roman and Byzantine Periods''. Hildesheim: Georg Olms. ISBN 3-487-05765-4 * Bayless, William N. (1976). ''The Treaty with the Huns of 443''. The American Journal of Philology '''97''': 176–9. JSTOR 294410 * Baynes, Norman Hepburn; Moss, Henry St. Lawrence Beaufort, eds. (1948). ''Byzantium: An Introduction to East Roman Civilization''. Oxford: Clarendon Press. * Baynes, Norman Hepburn. (1912). ''The Restoration of the Cross at Jerusalem''. The English Historical Review '''27''' (106): 287–99. doi: 10.1093/ehr/XXVII.CVI.287. ISSN 0013-8266 * Baynes, Spencer (1907). ''Vlachs''. Encyclopædia Britannica (11. izdaja). New York. * Beaton, Roderick (1996). ''The Medieval Greek Romance''. New York and London: Routledge. ISBN 0-415-12032-2 * Beckwith, John (1993) [1970]. ''Early Christian and Byzantine Art''. New Haven: Yale University Press. ISBN 0-300-05296-0 * Béhar, Pierre (1999). ''Vestiges d'Empires: La Décomposition de l'Europe Centrale et Balkanique''. Pariz: Éditions Desjonquères. ISBN 2-84321-015-1 * Benz, Ernst (1963). ''The Eastern Orthodox Church: Its Thought and Life''. Piscataway: Aldine. * Bideleux, Robert; Jeffries, Ian (1998). ''A History of Eastern Europe: Crisis and Change''. New York and London: Routledge. ISBN 0-415-16111-8 * Birkenmeier, John W. (2002). ''The Development of the Komnenian Army: 1081–1180''. Leiden: Brill. ISBN 90-04-11710-5 * Blume, Fred H; Kearley, Timothy. (ur.) (2008). ''Annotated Justinian Code''. Laramie: University of Wyoming. * Bray, R. S. (2004). ''Armies of Pestilence: The Impact of Disease on History''. James Clarke. ISBN 0-227-17240-X * Brooke, Zachary Nugent (1962). ''A History of Europe, from 911 to 1198''. London: Methuen. * Bryce, James (1901). ''Studies in History and Jurisprudence'', Vol. 1. H. Frowde. ISBN 1-4021-9046-8 * Browning, Robert (1983). ''The Continuity of Hellenism in the Byzantine world: Appearance or Reality''?. In Winnifrith, Tom; Murray, Penelope. Greece Old and New. New York: Macmillan. str. 111–128. ISBN 0-333-27836-4 * Browning, Robert (1992). ''The Byzantine Empire''. Washington, DC: The Catholic University of America Press. ISBN 0-8132-0754-1. * Burns, Thomas S. (1991). ''A History of Ostrogoths''. Bloomington and Indianapolis: Indiana University Press. ISBN 0-253-20600-6. * Bury, John Bagnall (1923). ''History of the Later Roman Empire''. London: Macmillan. * Bury, John Bagnall; Philotheus (1911). ''The Imperial Administrative System of the Ninth Century: With a Revised Text of the Kletorologion of Philotheos''. London: Oxford University Press. * Bury, John Bagnall (1920). ''The Early History of the Slavonic Settlements in Dalmatia, Croatia, & Serbia''. New York: Macmillan. * Cameron, Averil (1979). ''Images of Authority: Elites and Icons in Late Sixth-century Byzantium''. Past and Present '''84''' (1): 3. doi:10.1093/past/84.1.3. * Cameron, Averil (2006). ''The Byzantines''. Oxford: Blackwell. ISBN 978-1-4051-9833-2 * Cameron, Averil (2009). ''Οι Βυζαντινοί''. Atene: Psychogios. ISBN 978-960-453-529-3 * Campbell, George L. (2000) [1991]. ''Compendium of the World's Languages: Abaza to Kurdish''. New York and London: Routledge. ISBN 0-415-20296-5 * Chrysos, Evangelos (1992). ''Byzantine Diplomacy, CE 300–800: Means and End''. In Jonathan Shepard, Simon Franklin. ''Byzantine Diplomacy: Papers from the Twenty-Fourth Spring Symposium of Byzantine Studies''. Cambridge, marec 1990 (Society for the Promotion of Byzant). Variorum. ISBN 0-86078-338-3 * Clark, Victoria (2000). ''Why Angels Fall: A Journey through Orthodox Europe from Byzantium to Kosovo''. London: Macmillan. ISBN 0-312-23396-5 * Cohen, H. Floris (1994). ''The Scientific Revolution: A Historiographical Inquiry''. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 0-226-11280-2 * Comrie, Bernard (1987). ''Russian''. V Shopen, Timothy. ''Languages and Their Status''. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. str. 91–152. ISBN 0-8122-1249-5 * Davies, Norman (1996). ''Europe: A History''. Oxford: Oxford University Press. ISBN 0-19-820171-0 * Day, Gerald W. (1977). ''Manuel and the Genoese: A Reappraisal of Byzantine Commercial Policy in the Late Twelfth Century''. The Journal of Economic History '''37''' (2): 289–301. doi: 10.1017/S0022050700096947. JSTOR 2118759. * Dennis, George T. (1985). ''Three Byzantine Military Treatises''. Washington, DC: Dumbarton Oaks. * Diehl, Charles (1948). ''Byzantine Art''. V Baynes, Norman Hepburn; Moss, Henry St. Lawrence Beaufort. ''Byzantium: An Introduction to East Roman Civilization''. Oxford: Clarendon. OCLC 1058121. * Drake, H. A. (1995). ''Constantine and Co''nsensus. Church History '''64''' (1): 1–15. JSTOR 3168653. * Duiker, William J.; Spielvogel, Jackson J. (2010). ''The Essential World History''. Boston: Wadsworth. ISBN 978-0-495-90227-0 * El-Cheikh, Nadia Maria (2004). ''Byzantium Viewed by the Arabs''. Cambridge, MA: Harvard University Press. ISBN 0-932885-30-6 * Esler, Philip Francis (2004). ''The Early Christian World''. New York and London: Routledge. ISBN 0-415-33312-1 * Evans, James Allan Stewart (2005). ''The Emperor Justinian and the Byzantine Empire''. Westport: Greenwood. ISBN 0-313-32582-0. * Evans, Helen C. (2004). ''Byzantium, Faith and Power (1261–1557)''. New York, NY: Metropolitan Museum of Art/Yale University Press. ISBN 1-58839-114-0 * [[Jadran Ferluga|Ferluga, Jadran]], ''Bizantinska družba in država''. Ljubljana, 1992. * Foss, Clive (1975). ''The Persians in Asia Minor and the End of Antiquity''. The English Historical Review '''90''' (357): 721–747. doi: 10.1093/ehr/XC.CCCLVII.721. * Fossier, Robert; Sondheimer, Janet (1997). ''The Cambridge Illustrated History of the Middle Ages''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-26644-0 * Fouracre, Paul; Gerberding, Richard A. (1996). ''Late Merovingian France: History and Hagiography, 640–720''. Manchester: Manchester University Press. ISBN 0-7190-4791-9 * Freeman, Charles (1999). ''The Greek Achievement – The Foundation of the Western World''. New York: Penguin. ISBN 0-670-88515-0 * Gabriel, Richard A. (2002). ''The Great Armies of Antiquity''. Westport: Greenwood. ISBN 0-275-97809-5 * {{navedi knjigo |author=Lynda Garland |year=1999 |edition=1|title=Byzantine Empresses: Women and Power in Byzantium AD 527-1204 |url=https://archive.org/details/byzantineempress0000garl |publisher=Routledge |isbn=0-415-14688-7 |cobiss= |pages=}} * Gibbon, Edward (1906). J. B. Bury. ''The Decline and Fall of the Roman Empire'' (Volumes II, III, and IX). New York: Fred de Fau. * Grabar, André (1984). ''L'iconoclasme Byzantin: le dossier archéologique''. Flammarion. ISBN 2-08-081634-9 * Grant, Robert M. (1975). ''Religion and Politics at the Council at Nicaea''. The Journal of Religion '''55''' (1): 1–12. doi:10.1086/486406. JSTOR 1202069. * Greatrex, Geoffrey B. (2005). ''Byzantium and the East in the Sixth Century''. In Maas, Michael. The Cambridge Companion to the Age of Justinian. Cambridge: Cambridge University Press. str. 477–509. ISBN 0-521-81746-3 * Greatrex, Geoffrey; Lieu, Samuel N. C. (2002). ''The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars (Part II, 363–630 AD)''. New York and London: Routledge. ISBN 0-415-14687-9. * Gregory, Timothy E. (2010). ''A History of Byzantium''. Malden: Wiley-Blackwell. ISBN 1-4051-8471-X * Grierson, Philip (1999). Byzantine Coinage (PDF). Washington, DC: Dumbarton Oaks. ISBN 0-88402-274-9. Archived from the original (PDF) on 27 September 2007. * Gross, Feliks (1999). ''Citizenship and Ethnicity: The Growth and Development of a Democratic Multiethnic Institution''. Westport: Greenwood. ISBN 0-313-30932-9 * Gutas, Dimitri (1998). ''Greek Thought, Arabic Culture: The Graeco-Arabic Translation Movement''. New York and London: Routledge. ISBN 0-415-06132-6 * Hacikyan, Agop Jack; Basmajian, Gabriel; Franchuk, Edward S.; Ouzounian, Nourhan (2002). ''The Heritage of Armenian Literature: From the Sixth to the Eighteenth Century''. Detroit: Wayne State University Press. ISBN 0-8143-3023-1 * Haldon, John F. (ur.) (2009). ''A Social History of Byzantium''. Hoboken, NJ. ISBN 978-1-4051-3241-1 * Haldon, John (1990). ''Byzantium in the Seventh Century: The Transformation of a Culture''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-31917-X. * Haldon, John (2004). ''The Fate of the Late Roman Senatorial Elite: Extinction or Transformation?''. In John Haldon and Lawrence I. Conrad. The Byzantine and Early Islamic Near East VI: Elites Old and New in the Byzantine and Early Islamic Near East. Darwin. ISBN 0-87850-144-4. * Halsall, Paul (1998). ''East Asian History Sourcebook: Chinese Accounts of Rome, Byzantium and the Middle East, c. 91 B.C.E. – 1643 C.E.''. New York: Fordham University. Pridobljeno 21. aprila 2012. * Harris, Jonathan. (2014). ''Byzantium and the Crusades'', 2. izdaja. Bloomsbury. ISBN 978-1-78093-767-0 * Harvey, Alan. (2003). ''Economic Expansion in the Byzantine Empire, 900–1200''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-52190-4. * Haywood, John. (2001) [1997]. ''Cassell's Atlas of World History''. London: Cassell. ISBN 0-304-35757-X * Heather, Peter. (2005). ''The Fall of the Roman Empire''. London: Macmillan. ISBN 978-0-330-49136-5 * Hindley, Geoffrey. (2004). A Brief History of the Crusades. London: Robinson. ISBN 978-1-84119-766-1 * Hooper, Nicholas; Bennett, Matthew. (1996). ''The Cambridge Illustrated Atlas of Warfare: The Middle Ages''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-44049-1 * James, Liz (2010). ''A Companion to Byzantium''. Chichester: John Wiley. ISBN 1-4051-2654-X * Jenkins, Romilly James Heald. (1987). ''Byzantium: The Imperial Centuries, CE 610–1071''. Toronto: University of Toronto Press. ISBN 0-8020-6667- * Jones, Arnold Hugh Martin. (1986). ''The Later Roman Empire, 284–602: A Social Economic and Administrative Survey''. Baltimore: Johns Hopkins University Press. ISBN 0-8018-3353-1. * Kaegi, Walter Emil. (2003). ''Heraclius, Emperor of Byzantium''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-81459-6 * Kaldellis, Anthony. (2007). ''Hellenism in Byzantium: The Transformations of Greek Identity and the Reception of the Classical Tradition''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-87688-5 * Karlin-Heyer, P. (1967). ''When Military Affairs Were in Leo's Hands''. Tradition '''23''': 15–40. JSTOR 27830825. * {{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |pages=}} * Kazhdan, Aleksandr Petrovich; Epstein, Ann Wharton (1985). ''Change in Byzantine Culture in the Eleventh and Twelfth Centuries''. Berkeley and Los Angeles: University of California Press. ISBN 0-520-05129-7 * Kazhdan, Alexander Petrovich; Constable, Giles. (1982). People and Power in Byzantium: An Introduction to Modern Byzantine Studies. Washington, DC: Dumbarton Oaks. ISBN 0-88402-103-3 * Kean, Roger Michael- (2006). ''Forgotten Power: Byzantium: Bulwark of Christianity''. Shropshire: Thalamus. ISBN 1-902886-07-0. * King, David A. (marec 1991). ''Reviews: The Astronomical Works of Gregory Chioniades, Volume I: The Zij al- Ala'i by Gregory Chioniades, David Pingree; An Eleventh-Century Manual of Arabo-Byzantine Astronomy by Alexander Jones''. Isis '''82''' (1): 116–118. doi:10.1086/355661. * Klein, Holgen A. (2004). ''Eastern Objects and Western Desires: Relics and Reliquaries between Byzantium and the West''. Dumbarton Oaks Papers 58: 283–314. JSTOR 3591389. * Kountoura-Galake, Eleonora. (1996). ''Ο βυζαντινός κλήρος και η κοινωνία των "Σκοτεινών Αἰώνων'' [Bizantinski kler in družba v srednjem veku] (v grščini). Athene: Ethniko Idryma Erevnon. ISBN 978-960-7094-46-9 * Kuhoff, Wolfgang (2002). ''Die diokletianische Tetrarchie als Epoche einer historischen Wende in antiker und moderner Sicht''. International Journal of the Classical Tradition '''9''' (2): 177–194. doi:10.1007/BF02898434. JSTOR 30224306. * Laiou, Angeliki E. (2002). ''Exchange and Trade, Seventh-Twelfth Centuries''. In Angeliki E. Laiou. The Economic History of Byzantium (Volume 2). Washington, D.C.: Dumbarton Oaks, str. 697–708. * Laiou, Angeliki E.; Morisson, Cécile. (2007). ''The Byzantine Economy''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-84978-0 * Laiou, Angeliki E. (2002). ''Writing the Economic History of Byzantium''. In Angeliki E. Laiou. The Economic History of Byzantium (Volume 1) (PDF). Washington, DC: Dumbarton Oaks, str. 3–8. * Lapidge, Michael; Blair, John; Keynes, Simon. (1998). ''The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England''. Malden: Blackwell. ISBN 0-631-22492-0 * Lenski, Noel. (1999). ''Assimilation and Revolt in the Territory of Isauria, From the 1st Century BC to the 6th Century AD''. Journal of the Economic and Social History of the Orient '''42''': 413–465. doi: 10.1163/1568520991201687. ISSN 0022-4995. JSTOR 3632602. * Louth, Andrew. (2005). ''The Byzantine Empire in the Seventh Century''. In Paul Fouracre and Rosamond McKitterick. The New Cambridge Medieval History (Volume I). Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-36291-1 * Madden, Thomas F. (2005). ''Crusades: The Illustrated History''. Ann Arbor: University of Michigan Press. ISBN 0-472-03127-9. * Magdalino, Paul. (2002). ''Medieval Constantinople: Built Environment and Urban Development''. V Angeliki E. Laiou. ''The Economic History of Byzantium'' (Volume 2). Washington, DC: Dumbarton Oaks. str. 529–537. * Magdalino, Paul. (2002). ''The Empire of Manuel I Komnenos, 1143–1180''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-52653-1 * Mango, Cyril A. (2002). ''The Oxford History of Byzantium''. Oxford: Oxford University Press. ISBN 0-19-814098-3 * Mango, Cyril A. (2007). ''Η Αυτοκρατορία της Νέας Ρώμης'' [Byzantium: The Empire of the New Rome]. Athens: Educational Institution of the National Bank of Greece. * Matschke, Klaus-Peter. (2002). ''Commerce, Trade, Markets, and Money: Thirteenth-Fifteenth Centuries''. '''V:''' Angeliki E. Laiou. ''The Economic History of Byzantium'' (Volume 2). Washington, DC: Dumbarton Oaks, str. 771–806. * McDonnell, Myles Anthony. (2006). ''Roman Manliness: Virtus and the Roman Republic''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-82788-1 * Meyendorff, John. (1982). ''The Byzantine Legacy in the Orthodox Church''. Yonkers: St Vladimir's Seminary Press.ISBN 0-913836-90-7. * Meier, William N. (2003). ''Die Inszenierung einer Katastrophe: Justinian und der Nika-Aufstand''. Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik '''142''': 273–300. JSTOR 20191600. * Millar, Fergus. (2006). ''A Greek Roman Empire: Power and Belief under Theodosius II (408–450).'' Berkeley and Los Angeles: University of California Press. ISBN 0-520-24703-5 * Miller, William. (1907). ''Monemvasia''. The Journal of Hellenic Studies '''27'''. * Moravcsik, Gyula. (1970). ''Byzantium and the Magyars''. Amsterdam: Hakkert. * Neumann, Iver B. (2006). ''Sublime Diplomacy: Byzantine, Early Modern, Contemporary''. Millennium: Journal of International Studies '''34''' (3): 865-8888. doi: 10.1177/03058298060340030201. ISSN 1569-2981 * Neville, Leonora Alice (2004). ''Authority in Byzantine Provincial Society, 950–1100''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-83865-7. * Nicol, Donald MacGillivray. (1993). ''The Last Centuries of Byzantium, 1261–1453''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-43991-4 * Norwich, John Julius (1998). ''A Short History of Byzantium''. Ringwood, Vic.: Penguin. ISBN 978-0-14-025960-5 * Nystazopoulou-Pelekidou, Maria (1970). ''Συμβολή εις την χρονολόγησιν των Αβαρικών και Σλαβικών επιδρομών επί Μαυρικίου (582–602) (μετ' επιμέτρου περί των Περσικών πολέμων)'' [Prispevek h kronologiji avarskih in slovanskih pohodov med vladanjem cesarja Mavricija (582–602) z izvlečki o perzijskih vojnah]. Byzantina Symmeikta '''2''': 145–206. ISSN 1105-1639. Pridobljeno 10. marca 2012. * Obolensky, Dimitri. (1994). ''Byzantium and the Slavs''. Yonkers: St Vladimir's Seminary Press. ISBN 0-88141-008-X * Oikonomides, Nikos. (1999). ''L᾽ Unilinguisme Officiel de Constantinople Byzantine''. Byzantina Symmeikta '''13''': 9–22. ISSN 1105-1639. Pridobljeno 11. marca 2012. * Ostrogorsky, George. (1959). ''The Byzantine Empire in the World of the Seventh Century''. Dumbarton Oaks Papers '''13''': 1–21. doi:10.2307/1291127. JSTOR 1291126. * Ostrogorsky, George. (1969). ''History of the Byzantine State''. New Brunswick: Rutgers University Press. ISBN 0-8135-1198-4. * Ostrogorski, Georgij. ''Zgodovina Bizanca''. Ljubljana. DZS, 1961. {{COBISS|ID=2224385}} * Paparrigopoulos, Constantine; Karolidis, Pavlos (1925).''Ιστορία του Ελληνικού Έθνους'' [Zgodovina grškega ljudstva], 4. zvezek (v gtščini). Eleftheroudakis. * Parry, Kenneth. (1996). ''Depicting the Word: Byzantine Iconophile Thought of the Eighth and Ninth Centuries''. Leiden in New York: Brill. ISBN 90-04-10502-6 * Postan, Michael Moïssey; Miller, Edward; Postan, Cynthia. (1987). ''The Cambridge Economic History of Europe'' (Volume 2). Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-08709-0 * Patterson, Gordon M. (1995) [1990]. ''The Essentials of Medieval History: 500 to 1450 AD, the Middle Ages''. Piscataway: Research and Education Association. ISBN 978-0-87891-705-1 * Pounds, Norman John Greville. (1979). ''An Historical Geography of Europe, 1500–1840''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-22379-2 * Read, Piers Paul (2000) [1999]. ''The Templars: The Dramatic History of the Knights Templar, The Most Powerful Military Order of the Crusades''. New York: St. Martin's Press. ISBN 0-312-26658-8 * Reinert, Stephen W. (2002). ''Fragmentation (1204–1453)''. V Cyril Mango. ''The Oxford History of Byzantium''. Oxford: Oxford University Press. str. 248–283. ISBN 0-19-814098-3 * Rice, David Talbot. (1968). ''Byzantine Art'' (3. izdaja). Harmondsworth: Penguin Books Limited. * Robins, Robert Henry. (1993). ''The Byzantine Grammarians: Their Place in History''. Berlin and New York: Mouton de Gruyter. ISBN 3-11-013574-4 * Rosser, John H. (2011). "Introduction". Historical Dictionary of Byzantium. Lanham, MA: Scarecrow. ISBN 0-8108-7567-5. * Runciman, Steven. (1990). ''The Fall of Constantinople, 1453''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-39832-0. * Sarantis, Alexander. (2009). ''War and Diplomacy in Pannonia and the Northwest Balkans during the Reign of Justinian: The Gepid Threat and Imperial Responses''. Dumbarton Oaks Papers '''63''': 15–40. JSTOR 41219761. * {{navedi knjigo |author=Jean W. Sedlar |year=1994 |title=East Central Europe in the Middle Ages, 1000–1500. |url=https://archive.org/details/eastcentraleurop0003sedl |publisher=Seattle ; Washington : University of Washington Press |isbn=978-0-295-97290-9 |cobiss= |pages=}} * Seton-Watson, Hugh (1967). ''The Russian Empire, 1801–1917''. Oxford: Oxford University Press. ISBN 0-19-822152-5 * Shepard, Jonathan. (ur.) (2008). ''The Cambridge History of the Byzantine Empire c. 500-1492''. Cambridge. ISBN 978-0-521-83231-1 * Sotinel, Claire (2005). ''Emperors and Popes in the Sixth Century: The Western View''. In Maas, Michael. The Cambridge Companion to the Age of Justinian. Cambridge: Cambridge University Press. str. 267–290. ISBN 0-521-81746-3 * Speck, Paul (1984). ''Ikonoklasmus und die Anfänge der Makedonischen Renaissance''. Poikila Byzantina '''4''': 175–210. * Stephenson, Paul. (2010). (ur.) ''The Byzantine World''. London, New York. ISBN 978-0-415-44010-3 * Stephenson, Paul. (2000). ''Byzantium's Balkan Frontier: A Political Study of the Northern Balkans, 900–1204''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-77017-3 * Šišić, Ferdo (1990). ''Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara: sa 280 slika i 3 karte u bojama''. Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske. ISBN 86-401-0080-2 * Tarasov, Oleg; Milner-Gulland, R. R. (2004). ''Icon and Devotion: Sacred Spaces in Imperial Russia''. London: Reaktion. ISBN 1-86189-118-0. * Tatakes, Vasileios N.; Moutafakis, Nicholas J. (2003). ''Byzantine Philosophy''. Indianapolis: Hackett. ISBN 0-87220-563-0. * Teall, John L. (1967). ''The Age of Constantine Change and Continuity in Administration and Econo''. Dumbarton Oaks Papers 21: 11–36. JSTOR 1291256. * Timberlake, Alan. (2004). ''A Reference Grammar of Russian''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-77292-1. * Treadgold, Warren. (1995). ''Byzantium and Its Army, 284–1081''. Stanford: Stanford University Press. ISBN 0-8047-2420-2. * Treadgold, Warren. (1997). ''A History of the Byzantine State and Society''. Stanford: Stanford University Press. ISBN 0-8047-2630-2. * Troianos, Spyros; Velissaropoulou-Karakosta, Julia (1997).''Ιστορία δικαίου από την αρχαία στην νεώτερη Ελλάδα'' ["History of law from ancient to modern Greece"]. Athens: Sakkoulas. ISBN 960-232-594-1 * Vasiliev, Alexander Alexandrovich. (1928–1935). ''History of the Byzantine Empire''. Madison: The University of Wisconsin Press. ISBN 0-299-80925-0. * Versteegh, Cornelis H.M. (1977). ''Greek Elements in Arabic Linguistic Thinking''. Leiden: Brill. ISBN 90-04-04855-3 * Watson, Bruce. (1993). ''Sieges: A Comparative Study. Westport: Praeger''. ISBN 0-275-94034-9 * Weitzmann, Kurt. (1982). ''The Icon''. London: Evans Brothers. ISBN 0-237-45645-1 * Whittow, Mark. (1996). ''The Making of Byzantium, 600–1025''. Berkeley and Los Angeles, CA: University of California Press. ISBN 0-520-20496-4 * Wickham, Chris. (2009). ''The Inheritance of Rome: A History of Europe from 400 to 1000''. New York: Viking. ISBN 0-670-02098-2 * Wolff, Robert Lee. (1948). ''Romania: The Latin Empire of Constantinople''. Speculum '''23''' (1): 1–34. JSTOR 2853672. * Wroth, Warwick. (1908). ''Catalogue of the Imperial Byzantine Coins in the British Museum''. British Museum Dept. of Coins and Medals. ISBN 1-4021-8954-0 == Glej tudi == * [[Seznam bizantinskih cesarjev]] * [[Bizantinska aristokracija in birokracija]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Byzantine Empire}} * Louis BRÉHIER, [http://classiques.uqac.ca/classiques/brehier_louis/monde_byzantin/monde_byzantin.html '''Vie et Mort de Byzance''', Pariz, 1946 (v francoščini)] {{zvezdica}} [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] [[Kategorija:Grška kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Zgodovina Sirije]] [[Kategorija:Zgodovina Grčije]] [[Kategorija:Zgodovina Turčije]] [[Kategorija:Rimsko cesarstvo]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo|*]] {{normativna kontrola}} 438uul6x0qjr9ta7zjtpkrkhlb7nble 0 14015 6684564 6683847 2026-06-03T12:44:13Z Erardo Galbi 166658 6684564 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = Predsednik vlade dr. Robert Golob z visokimi gosti BSF 2.9.2024 (cropped).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Robert Golob]] | acting = | incumbentsince = 1. junij 2022<ref>{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/slovenias-parliament-approves-new-centre-left-government-2022-06-01/|title=Slovenia's parliament approves a new centre-left government}}</ref> | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Robert Golob]], ki je svoj mandat začel 1. junija 2022. Kot mandatar za predsednika naslednje vlade je bil 22. maja 2026 izvoljen [[Janez Janša]]. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta bila za predsednika vlade izvoljena štirikrat: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in bo vodil 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| ''trenutni'' | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped 3).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | ''izvoljen'' | | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till: end color:gs text:"[[Robert Golob]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] siuo6f5sbjid77p3pzzukisohly1nwn 6684848 6684564 2026-06-03T20:57:50Z VidicK01 193275 Slika Goloba je bila iz 2024; za zadnji dan dodajam iz 2026 6684848 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = Premier slavnostni govornik na proslavi ob 85. obletnici začetka upora slovenskega naroda (cropped).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Robert Golob]] | acting = | incumbentsince = 1. junij 2022<ref>{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/slovenias-parliament-approves-new-centre-left-government-2022-06-01/|title=Slovenia's parliament approves a new centre-left government}}</ref> | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Robert Golob]], ki je svoj mandat začel 1. junija 2022. Kot mandatar za predsednika naslednje vlade je bil 22. maja 2026 izvoljen [[Janez Janša]]. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta bila za predsednika vlade izvoljena štirikrat: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in bo vodil 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| ''trenutni'' | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped 3).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | ''izvoljen'' | | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till: end color:gs text:"[[Robert Golob]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] rlg2ecbzaj1i558ie7wk1cfpu5ykm7r 6684925 6684848 2026-06-04T07:33:20Z Erardo Galbi 166658 /* Seznam predsednikov vlad Slovenije */ Preverjeno v Delu 6684925 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = Premier slavnostni govornik na proslavi ob 85. obletnici začetka upora slovenskega naroda (cropped).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Robert Golob]] | acting = | incumbentsince = 1. junij 2022<ref>{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/slovenias-parliament-approves-new-centre-left-government-2022-06-01/|title=Slovenia's parliament approves a new centre-left government}}</ref> | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Robert Golob]], ki je svoj mandat začel 1. junija 2022. Kot mandatar za predsednika naslednje vlade je bil 22. maja 2026 izvoljen [[Janez Janša]]. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta bila za predsednika vlade izvoljena štirikrat: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in bo vodil 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 29. april 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 29. april 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| ''trenutni'' | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped 3).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | ''izvoljen'' | | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till: end color:gs text:"[[Robert Golob]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] 28gacqz5ashfje21tjnvkw7gsimuzow 0 14025 6685012 6640152 2026-06-04T09:12:55Z VidicK01 193275 preimenovanje resorja 6685012 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za delo, družino, socialne zadeve | body = <br />in enake možnosti<br>Republike Slovenije | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Luka Mesec]] | incumbentsince = 1. junija 2022 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije| Svet Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov]] | termlength = 4 leta | first = [[Jožica Puhar]] | residence = Štukljeva cesta 44 <br />1000 Ljubljana | website = http://www.mddsz.gov.si/ | image = Novinarska konferenca po seji vlade - 17. 8. 2023 (cropped).jpg }} '''Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutno položaj zaseda Luka Mesec.<ref>{{Navedi splet|title=O vladi {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-01|language=sl}}</ref> == Zakonodaja == Funkcija ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bila s tem nazivom vzpostavljena 6. marca 2013, ko se je [[Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] razširilo in preimenovalo v [[Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so:<ref>[http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/ - Delovna področja, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]</ref> * individualna delovna razmerja, kolektivne pogodbe in inšpekcija dela, * aktivna politika zaposlovanja, * socialno varstvo, * varstvo vojnih veteranov, invalidov in žrtev vojn ''ter'' * enake možnosti. == Položaj v Evropski uniji == Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je član [[Svet Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov|Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov]] (EPSCO), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam ministrov == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. === Predsednik Republiškega komiteja za delo Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožica Puhar]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za delo Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožica Puhar]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> === Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije === ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožica Puhar]] (25. januar 1993 – razrešena 21. junija 1994)<ref name="#1"/> * [[Rina Klinar]] (21. junij 1994 – razrešena 31. januarja 1996)<ref name="#1"/> * [[Anton Rop]] (7. februar 1996 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Rop]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Miha Brejc]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Vlado Dimovski]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Vlado Dimovski]] (19. december 2002 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Drobnič]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=52467 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 1. decembra 2006<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006127&stevilka=5357 - Uradni list RS, št. 127/2006, Sklep o razrešitvi ministra za delo, družino in socialne zadeve]</ref>) * [[Andrej Vizjak]] (začasno pooblaščen 1. decembra 2006<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/clanek/215383 |title=- Drobnič razrešen, njegov resor Vizjaku |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130602203040/http://www.dnevnik.si/clanek/215383 |url-status=dead }}</ref> – razrešen 18. decembra 2006<ref name="#2">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=77153 - Uradni list RS, št. 136/2006, Sklep o imenovanju ministrice]</ref>) * [[Marjeta Cotman]] (imenovana 18. decembra 2006<ref name="#2"/> – razrešena 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Ivan Svetlik]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Vizjak]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) === Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije === ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Anja Kopač Mrak]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Anja Kopač Mrak]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" /> – 13. septembra 2018) [[13. vlada Republike Slovenije|'''13. vlada Republike Slovenije''']] *[[Ksenija Klampfer]] (imenovana 13. septembra 2018 – 13. marec 2020) '''[[14. vlada Republike Slovenije]]''' * [[Janez Cigler Kralj]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022) '''[[15. vlada Republike Slovenije]]''' * [[Luka Mesec]] (1. junij 2022 – danes) === Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije === '''[[16. vlada Republike Slovenije]]''' == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mddsz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Delo]] [[Kategorija:Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za delo po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Ministri za socialne zadeve po državah|Slovenija]] j7uvg1bce0kuieopny2ukdlyp2hna17 6685013 6685012 2026-06-04T09:14:27Z VidicK01 193275 /* Seznam ministrov */ 6685013 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za delo, družino, socialne zadeve | body = <br />in enake možnosti<br>Republike Slovenije | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Luka Mesec]] | incumbentsince = 1. junija 2022 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije| Svet Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov]] | termlength = 4 leta | first = [[Jožica Puhar]] | residence = Štukljeva cesta 44 <br />1000 Ljubljana | website = http://www.mddsz.gov.si/ | image = Novinarska konferenca po seji vlade - 17. 8. 2023 (cropped).jpg }} '''Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutno položaj zaseda Luka Mesec.<ref>{{Navedi splet|title=O vladi {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-01|language=sl}}</ref> == Zakonodaja == Funkcija ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bila s tem nazivom vzpostavljena 6. marca 2013, ko se je [[Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] razširilo in preimenovalo v [[Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so:<ref>[http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/ - Delovna področja, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]</ref> * individualna delovna razmerja, kolektivne pogodbe in inšpekcija dela, * aktivna politika zaposlovanja, * socialno varstvo, * varstvo vojnih veteranov, invalidov in žrtev vojn ''ter'' * enake možnosti. == Položaj v Evropski uniji == Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je član [[Svet Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov|Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov]] (EPSCO), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam ministrov == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. === Predsednik Republiškega komiteja za delo Republike Slovenije === ; [[1. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožica Puhar]] (16. maj 1990 – 14. maj 1992)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}</ref> === Minister za delo Republike Slovenije === ; [[2. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožica Puhar]] (14. maj 1992 – 25. januar 1993)<ref name="#1"/> === Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije === ; [[3. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožica Puhar]] (25. januar 1993 – razrešena 21. junija 1994)<ref name="#1"/> * [[Rina Klinar]] (21. junij 1994 – razrešena 31. januarja 1996)<ref name="#1"/> * [[Anton Rop]] (7. februar 1996 – 27. februar 1997)<ref name="#1"/> ; [[4. vlada Republike Slovenije]] * [[Anton Rop]] (27. februar 1997 – 7. junij 2000)<ref name="#1"/> ; [[5. vlada Republike Slovenije]] * [[Miha Brejc]] (7. junij 2000 – 30. november 2000)<ref name="#1"/> ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Vlado Dimovski]] (30. november 2000 – 19. december 2002)<ref name="#1"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Vlado Dimovski]] (19. december 2002 – 3. december 2004)<ref name="#1"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Drobnič]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=52467 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 1. decembra 2006<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006127&stevilka=5357 - Uradni list RS, št. 127/2006, Sklep o razrešitvi ministra za delo, družino in socialne zadeve]</ref>) * [[Andrej Vizjak]] (začasno pooblaščen 1. decembra 2006<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/clanek/215383 |title=- Drobnič razrešen, njegov resor Vizjaku |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130602203040/http://www.dnevnik.si/clanek/215383 |url-status=dead }}</ref> – razrešen 18. decembra 2006<ref name="#2">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=77153 - Uradni list RS, št. 136/2006, Sklep o imenovanju ministrice]</ref>) * [[Marjeta Cotman]] (imenovana 18. decembra 2006<ref name="#2"/> – razrešena 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Ivan Svetlik]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Vizjak]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) === Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije === ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Anja Kopač Mrak]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Anja Kopač Mrak]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" /> – 13. septembra 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] *[[Ksenija Klampfer]] (imenovana 13. septembra 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Janez Cigler Kralj]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Luka Mesec]] (1. junij 2022 – danes) === Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije === ; [[16. vlada Republike Slovenije]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mddsz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Delo]] [[Kategorija:Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za delo po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Ministri za socialne zadeve po državah|Slovenija]] nz2l2ubw7ctxy36wr0qst6renkt1imt 0 15292 6684834 6663764 2026-06-03T20:19:46Z Shabicht 3554 6684834 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Nacionalsocialistična nemška delavska stranka | native_name = Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei | native_name_lang = de | logo = Parteiadler der Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei (1933–1945).svg | logo_size = | colorcode = {{party color|Nacistična stranka}} | abbreviation = NSDAP | foundation = {{start date and age|df=yes|1920|02|24}} | ideology = [[Nacizem]] | headquarters = [[Rjava hiša, München|Rjava hiša]], München, Nemčija{{sfn|Steves|2010|p=28}} | country = Nemčija | leader1_title = Predsednik | leader1_name = [[Anton Drexler]]<br />(24. februar 1920 – 29. julij 1921){{sfn|Kershaw|1998|pp=164–65}} | leader2_title = [[Führer]] | leader2_name = [[Adolf Hitler]]<br />(29. julij 1921 – 30. april 1945) | leader3_title = vodja stranke | leader3_name = [[Martin Bormann]]<br />(30. april 1945 – 2. maj 1945) | banned = {{Datum rojstva in starost|link=ne|1945|10|10}} | predecessor = [[Nemška delavska stranka]] | slogan = {{lang|de|Deutschland erwache!}}<br />("Nemčija, zbudi se!") (neuradno) | newspaper = {{lang|de|[[Völkischer Beobachter]]}} | student_wing = [[Nacionalsocialistična nemška študentska zveza]] | youth_wing = [[Hitlerjeva mladina]] | womens_wing = [[Nacionalsocialistična ženska zveza]] (''NS Frauenschaft'') | wing1_title = {{nowrap|Paramilitarne sekcije}} | wing1 = [[Sturmabteilung|SA]], [[Schutzstaffel|SS]], [[Nacionalsocialistični motorizirani korpus|Motorizirani korpus]], [[Nacionalsocialistični korpus letalcev|Korpus letalcev]] | wing2_title = Športno telo | wing2 = [[Nacionalsocialistična zveza Rajha za telesno aktivnost]] | wing3_title = Čezmorska sekcija | wing3 = [[Nazi Party/Foreign Organization|NSDAP/AO]] | wing4_title = Delavska sekcija | wing4 = [[Nacionalsocialistična organizacija tovarniških celic |NSBO]] (1928–35), [[Nemška delavska fronta|DAF]] (1933–45)<ref>T. W. Mason, ''Social Policy in the Third Reich: The Working Class and the "National Community", 1918–1939,'' Oxford: UK, Berg Publishers, 1993, p. 77.</ref> | membership = {{plainlist| * manj kot 60 (1920) * 8,5&nbsp;milijonov (1945){{sfn|McNab|2011|pp=22, 23}}}} | position = [[Skrajna desnica]]{{sfn|Davidson|1997|p=241}}{{sfn|Orlow|2010|p=29}} | anthem = "[[Horst-Wessel-Lied]]"<br />[[File:Песня Хорста Весселя.ogg|200px|Horst-Wessel-Lied]] | colours = {{plainlist| * {{color box|#000000|border=darkgray}} [[črna]] {{color box|#FFFFFF|border=darkgray}} [[bela]] {{color box|#DE0000|border=darkgray}} [[rdeča]]<br />(uradno, Nemške cesarske barve) * {{colorbox|{{party color|Nacistična stranka}}|border=darkgray}} [[rjava]] (običajno)}} |affiliation1_title = [[Poslanska skupina|Politična zveza]] |affiliation1 = {{nowrap|{{ubl|Kampanija proti-[[Youngov načrt|Youngovemu načrtu]] ([[Nemški referendum leta 1929|1929]]){{Efn|Uradno imenovan "Odbor Rajha za nemško ljudsko iniciativo proti Youngovemu načrtu in laži o krivdi za vojno" (''[https://www.dhm.de/lemo/kapitel/weimarer-republik/innenpolitik/volksentscheid-gegen-den-young-plan-1929.html Reichsausschuß für die Deutsche Volksinitiative gegen den Young-Plan und die Kriegsschuldlüge]'')<ref>{{navedi splet |last=Pfleiderer |first=Doris |date=2007 |title=Volksbegehren und Volksentscheid gegen den Youngplan, in: Archivnachrichten 35 / 2007 |trans-title=Initiative and Referendum against the Young Plan, in: Archived News 35 / 2007 |url=https://www.landesarchiv-bw.de/sixcms/media.php/120/Archivnachrichten_35_Quellen_34_kl.pdf |access-date=26 November 2022 |website=Landesarchiv Baden-Württemberg |page=43 |language=de |archive-date=4 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221204123216/https://www.landesarchiv-bw.de/sixcms/media.php/120/Archivnachrichten_35_Quellen_34_kl.pdf |url-status=live }}</ref>}}|[[Harzburška fronta]] ([[July 1932 German federal election|1931]])<ref>Jones, Larry E. (Oct., 2006). [https://www.jstor.org/stable/27668122 "Nationalists, Nazis, and the Assault against Weimar: Revisiting the Harzburg Rally of October 1931"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230426042839/https://www.jstor.org/stable/27668122 |date=26 April 2023 }}. 'German Studies Review.'' Vol. 29, No. 3. pp. 483–94. [[Johns Hopkins University Press]].</ref>}}}} | flag = Flag of the NSDAP (1920–1945).svg }} '''Nacionalsocialistična nemška delavska stranka''' ([[nemščina|nemško]] ''Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei''; krajše '''nacistična stranka''', '''NSDAP''') je bila skrajna [[Nacionalsocializem|nacionalistična]], [[fašizem|fašistična]] in protidemokratična [[politična stranka]], ki je delovala v [[Nemčija|Nemčiji]] v prvi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]]. Njen predsednik je bil [[Adolf Hitler]]. Na [[nürnberški procesi|nürnberških procesih]] (1945-1949) je bila stranka razglašena za zločinsko organizacijo in prepovedana. == Vzpon nacistične stranke == {| class="wikitable" |- !Datum !Glasovi (v&nbsp;tisočih) !Odstotki !Sedeži v<br />državnem zboru<br />(Reichstagu) !Ozadje |- |maj [[1924]] |1.918,3 |6,5 |32 |Hitler v zaporu |- |december [[1924]] |907,3 |3,0 |14 |Hitlerja izpustijo iz zapora |- |maj [[1928]] |810,1 |2,6 |12 |&nbsp; |- |september [[1930]] |6.409,6 |18,3 |107 |Po finančni krizi |- |julij [[1932]] |13.745,8 |37,4 |230 |Po Hitlerjevi kandidaturi za predsednika |- |november [[1932]] |11.737,0 |33,1 |196 |&nbsp; |- |marec [[1933]] |17.277,0 |43,9 |288 |Hitler postane nemški kancler |} == Glej tudi == * [[seznam nacističnih organizacij]] * [[fašizem]] * [[NSDAP/AO]] * [[Nacionalna fašistična stranka|Fašistična stranka]] ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|21em}} '''Bibliografija''' {{refbegin}} * {{navedi knjigo |last1=Abel |first1=Theodore Fred |title=The Nazi Movement |date=2012 |orig-year=1938 |publisher=Aldine Transaction |isbn=978-1412846134}} * {{navedi knjigo |last1=Arendt |first1=Hannah |author-link1=Hannah Arendt |title=The Origins of Totalitarianism |title-link=The Origins of Totalitarianism |date=1951 |publisher=Harvest Book |location=London; New York; San Diego |oclc= 52814049}} * {{navedi knjigo |last1=Bartov |first1=Omer |author-link1=Omer Bartov |title=The Eastern Front, 1941–45: German Troops and the Barbarisation of Warfare |date=1986 |publisher=St. Martin's Press |location=New York |isbn=978-0312224868}} * {{cite encyclopedia |last1=Bauer |first1=Yehuda |author-link1=Yehuda Bauer |last2=Rozett |first2=Robert |editor-last=Gutman |editor-first=Israel |editor-link=Israel Gutman |encyclopedia=Encyclopedia of the Holocaust |title=Appendix |url=https://archive.org/details/encyclopediaofho0000unse_l4l4/page/1797 |year=1990 |publisher=Macmillan Library Reference |location=New York |isbn=0028960904 |pages=[https://archive.org/details/encyclopediaofho0000unse_l4l4/page/1797 1797–1802] }} * {{navedi knjigo |last1=Beck |first1=Hermann |title=The Fateful Alliance: German Conservatives and Nazis in 1933: The ''Machtergreifung'' in a New Light |date=2013 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-0857454102}} * {{navedi knjigo |last1=Blamires |first1=Cyprian P. |title=World Fascism: A Historical Encyclopedia |date=2006 |publisher=ABC-CLIO |url=https://books.google.com/books?id=nvD2rZSVau4C&pg=PA185 |access-date=13 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130622030210/http://books.google.com/books?id=nvD2rZSVau4C&pg=PA185 |archive-date=22 June 2013 |url-status=live |isbn=978-1576079409 }} * {{navedi knjigo |last1=Broszat |first1=Martin |title=The Hitler State: The Foundation and Development of the Internal Structure of the Third Reich |date=1985 |publisher=Longman |location=London and New York}} * {{navedi knjigo |last1=Burch |first1=Betty Brand |title=Dictatorship and Totalitarianism: Selected Readings |url=https://archive.org/details/dictatorshiptota0000unse |date=1964 |publisher=Van Nostrand}} * {{navedi knjigo |last1=Carlsten |first1=F. L. |title=The Rise of Fascism |date=1982 |publisher=University of California Press |isbn=978-0520046436 |edition=2nd}} * {{navedi knjigo |last1=Carruthers |first1=Bob |title=Hitler's Violent Youth: How Trench Warfare and Street Fighting Moulded Hitler |date=2015 |publisher=[[Pen and Sword Books|Pen and Sword]] |isbn=978-1473859647}} *{{Cite episode| title= The Weimar Republic and the Rise of the Nazi Party| url= https://www.wondrium.com/a-history-of-hitlers-empire-2nd-edition| access-date= 27 March 2023| series= A History of Hitler's Empire, 2nd Edition| first= Thomas| last= Childers| author-link= Thomas Childers| publisher= [[The Great Courses]]| date= 2001a| number= 3| language= English| archive-date= 27 March 2023| archive-url= https://web.archive.org/web/20230327110328/https://www.wondrium.com/a-history-of-hitlers-empire-2nd-edition| url-status= live}} *{{Cite episode| title= The Twenties and the Great Depression| url= https://www.wondrium.com/a-history-of-hitlers-empire-2nd-edition| access-date= 28 March 2023| series= A History of Hitler's Empire, 2nd Edition| first= Thomas| last= Childers| author-link= Thomas Childers| publisher= [[The Great Courses]]| date= 2001b| number= 4| language= English| archive-date= 27 March 2023| archive-url= https://web.archive.org/web/20230327110328/https://www.wondrium.com/a-history-of-hitlers-empire-2nd-edition| url-status= live}} * {{navedi knjigo |last1=Cogen |first1=Marc |title=Democracies and the Shock of War: The Law as a Battlefield |date=2016 |publisher=Routledge |location=Oxon |isbn=978-1409443636}} * {{navedi knjigo |last1=Curtis |first1=Michael |title=Totalitarianism |url=https://archive.org/details/totalitarianism0000curt |date=1979 |publisher=Transactions Publishers |location=New Brunswick (US); London |isbn=978-0878552887}} * {{navedi knjigo |last1=Davidson |first1=Eugene |title=The Making of Adolf Hitler: The Birth and Rise of Nazism |date=1997 |publisher=University of Missouri Press |isbn=978-0826211170 |url=https://books.google.com/books?id=JagUZcri3s8C&q=241 |access-date=14 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150927145845/https://books.google.com/books?id=JagUZcri3s8C&printsec=frontcover&dq=The+Making+of+Adolf+Hitler:+The+Birth+and+Rise+of+Nazism&hl=en&sa=X&ei=bYqMUtqAEYyg7AbL14C4AQ&ved=0CDIQ6AEwAA#v=onepage&q=241&f=false |archive-date=27 September 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Delarue |first1=Jacques |title=The Gestapo: A History of Horror |url=https://archive.org/details/gestapohistoryof0000dela_y0q0 |year=2008 |publisher=Frontline Books |isbn=978-1602392465}} * {{navedi knjigo |last1=Domarus |first1=Max |editor1-last=Romane |editor1-first=Patrick |title=The Essential Hitler: Speeches and Commentary |date=2007 |publisher=Bolchazy-Carducci Pub. |isbn=978-0865166271}} * {{navedi knjigo |last1=Eatwell |first1=Roger |title=Fascism, A History |date=1996 |publisher=Penguin Books |isbn=978-0140257007}} * {{navedi knjigo |last1=Ehrenreich |first1=Eric |title=The Nazi Ancestral Proof: Genealogy, Racial Science, and the Final Solution |date=2007 |publisher=Indiana University Press |url=https://archive.org/details/naziancestralpro00ehre_0 |url-access=registration |isbn=978-0253116871 }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Elzer |editor1-first=Herbert |title=Dokumente Zur Deutschlandpolitik |date=2003 |publisher=Oldenbourg Wissenschaftverlag |volume=First half band – Appendix B, Section XI, §39 |url=https://books.google.com/books?id=P9JaIiRTPwQC&q=illegal |access-date=6 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151130163122/https://books.google.com/books?id=P9JaIiRTPwQC&printsec=frontcover&vq=to+be+illegal&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q=illegal&f=false |archive-date=30 November 2015 |url-status=live |isbn=3486566679 }} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=In Hitler's Shadow West German Historians and the Attempt to Escape the Nazi Past |date=1989 |publisher=Pantheon |location=New York |isbn=978-0394576862 |edition=f |url=https://archive.org/details/inhitlersshadow00rich }} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=The Coming of the Third Reich |title-link=The Coming of the Third Reich |date=2003 |publisher=Penguin |location=New York; Toronto |isbn=978-0143034698}} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=The Third Reich in Power |date=2005 |publisher=Penguin |location=New York |isbn=978-0143037903 |url=https://archive.org/details/thirdreichinpowe00evan |url-access=registration }} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=The Third Reich at War |url=https://archive.org/details/thirdreichatwar00evan_1 |date=2008 |publisher=Penguin Group |location=New York |isbn=978-0143116714}} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=The Third Reich in History and Memory |date=2015 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0190228392}} * {{navedi knjigo |last1=Farrell |first1=Joseph |title=Nazi International: The Nazis' Postwar Plan to Control Finance, Conflict, Physics and Space |date=2008 |publisher=SCB Distributors|location=Kempton, Illinois |isbn=978-1931882934}} * {{navedi knjigo |last1=Fest |first1=Joachim |title=The Face of the Third Reich |url=https://archive.org/details/faceofthirdreich0000joac |date=1979 |publisher=Penguin books |isbn=978-0201407143}} * {{navedi knjigo |last1=Fischel |first1=Jack R. |title=The Holocaust |url=https://archive.org/details/holocaust0000fisc_f6n0 |date=1998 |publisher=Greenwood Press |location=Westport, CT |isbn=0313298793}} * {{navedi knjigo |last1=Franz-Willing |first1=Georg |title=Die Hitler-Bewegung: 1925 bis 193 |url=https://archive.org/details/diehitlerbewegun0000fran |date=2001 |publisher=Deutsche Verlagsgesellschaft |isbn=978-3920722641 |language=de}} * {{navedi knjigo |last1=Fritzsche |first1=Peter |title=Germans into Nazis |url=https://archive.org/details/germansintonazis00frit |date=1998 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=978-0674350922}} * {{navedi splet |author1=German Historical Institute |title=Administrative Structure under National Socialism (1941) |date=2008 |url=http://www.germanhistorydocs.ghi-dc.org/map.cfm?map_id=2885 |access-date=9 January 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150110001143/http://www.germanhistorydocs.ghi-dc.org/map.cfm?map_id=2885 |archive-date=10 January 2015 |location=Washington DC }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Gigliotti |editor1-first=Simone |editor2-last=Lang |editor2-first=Berel |title=The Holocaust: a reader |date=2005 |publisher=Blackwell Publishing |location=Malden, Massachusetts; Oxford, England; Carlton, Victoria, Australia |isbn=978-1405114004}} * {{navedi knjigo |last1=Glaus |first1=Beat |title=Die Nationale front |date=1969 |publisher=Zürich |language=de}} * {{navedi knjigo |last1=Goldhagen |first1=Daniel |author-link1=Daniel Goldhagen |title=Hitler's Willing Executioners: Ordinary Germans and the Holocaust |title-link=Hitler's Willing Executioners |date=1996 |publisher=Knopf |location=New York |isbn=978-0679446958}} * {{navedi knjigo |last1=Gordon |first1=Sarah Ann |title=Hitler, Germans, and the "Jewish Question" |year=1984 |publisher=Princeton University Press |url=https://archive.org/details/hitlergermansjew0000gord/page/265 |isbn=0691101620 }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Gottlieb |editor1-first=Henrik |editor2-last=Morgensen |editor2-first=Jens Erik |title=Dictionary Visions, Research and Practice: Selected Papers from the 12th International Symposium on Lexicography, Copenhagen, 2004 |date=2007 |publisher=J. Benjamins Pub. Co. |location=Amsterdam |isbn=978-9027223340 |edition=illustrated |url=https://books.google.com/books?id=UaggHAJ7jToC&pg=PA247 |access-date=22 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150905170544/https://books.google.com/books?id=UaggHAJ7jToC&pg=PA247 |archive-date=5 September 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Grant |first1=Thomas D. |title=Stormtroopers and Crisis in the Nazi Movement: Activism, Ideology and Dissolution |url=https://archive.org/details/stormtrooperscri0000gran |date=2004 |publisher=Routledge |location=London; New York |isbn=978-0415196024}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Griffen |editor1-first=Roger |title=Fascism |url=https://archive.org/details/fascism0000unse_y3b4 |date=1995 |publisher=Oxford University Press |location=New York |isbn=978-0192892492}} * {{navedi knjigo |last1=Griffin |first1=Roger |author-link1=Roger Griffin |editor1-last=Parker |editor1-first=David |chapter=Revolution from the Right: Fascism |title=Revolutions and the Revolutionary Tradition in the West 1560–1991 |date=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0415172950}} * {{navedi knjigo |last1=Hakim |first1=Joy |title=A History of Us: War, Peace and all that Jazz |date=1995 |publisher=Oxford University Press |location=New York |isbn= 0195095146}} * {{navedi knjigo |last1=Hancock |first1=Ian |author-link1=Ian Hancock |editor1-last=Stone |editor1-first=Dan |title=The Historiography of the Holocaust |date=2004 |publisher=Palgrave Macmillan |location=New York; Basingstoke |isbn=978-0333997451 |chapter=Romanies and the Holocaust: A Reevaluation and an Overview}} * {{navedi splet |last1=Harper |first1=Douglas |title=Nazi |url=http://www.etymonline.com/index.php?term=Nazi |date=n.d. |website=etymonline.com |publisher=Online Etymology Dictionary |access-date=22 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006134952/http://www.etymonline.com/index.php?term=Nazi |archive-date=6 October 2014 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |author1=Historischer Verein des Kantons Bern |title=Archiv des Historischen Vereins des Kantons Bern, vol 57–60 |publisher=Stämpfliche Verlagshandlung |year=1973 }}{{ISBN?}} * {{navedi splet |author1=The History Place |title=German population in 1945 |date=2015 |url=http://www.historyplace.com/specials/faq/ |website=The History Place |access-date=28 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150828050815/http://www.historyplace.com/specials/faq/ |archive-date=28 August 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Hitler |first1=Adolf |author-link1=Adolf Hitler |title=Die Reden des Führers am Parteitag der Ehre, 1936 |date=1936 |publisher=Zentralverlag der NSDAP |location=Munich |url=https://archive.org/details/DieRedendesFuehrersamParteitagderEhre1936 |access-date=25 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121025035527/http://archive.org/details/DieRedendesFuehrersamParteitagderEhre1936 |archive-date=25 October 2012 |language=de |quote="Parteigenossen! Parteigenossinnen! Nationalsozialisten!" |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Hitler |first1=Adolf |author-link1=Adolf Hitler |title=''Mein Kampf'' |title-link=Mein Kampf |date=2010 |publisher=Bottom of the Hill Publishing |isbn=978-1935785071}} * {{navedi splet |author1=Holocaust Memorial Museum |title=Introduction to the Holocaust |publisher=[[United States Holocaust Memorial Museum]] |url=http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005143 |access-date=23 October 2017 |archive-date=30 June 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630184902/http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005143 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Höhne |first1=Heinz |author-link1=Heinz Höhne |title=The Order of the Death's Head: The Story of Hitler's SS (Der Orden unter dem Totenkopf: Die Geschichte der SS) |url=https://archive.org/details/orderofdeathshea0000hohn |date=2000 |orig-year=1969 |publisher=Penguin |location=London |isbn=978-0141390123 }}<!-- not referenced --> * {{navedi knjigo|last=Ingrao|first=Christian|title=Believe and Destroy: Intellectuals in the SS War Machine|date=2013|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-0-7456-7004-1}} * {{navedi knjigo |last1=Jablonsky |first1=David |title=The Nazi Party in Dissolution: Hitler and the Verbotzeit, 1923–1925 |url=https://archive.org/details/nazipartyindisso0000jabl |date=1989 |publisher=Routledge |isbn=978-0714633220}} * {{navedi knjigo |last1=Jaman |first1=T. L. |title=The Rise and Fall of Nazi Germany |date=1956 |publisher=New York University Press |location=New York }} * {{navedi knjigo | last = Joachimsthaler | first = Anton |author-link=Anton Joachimsthaler | others = Trans. Helmut Bögler | title = The Last Days of Hitler: The Legends, the Evidence, the Truth | url = https://archive.org/details/lastdaysofhitler0000joac_o3a8 | year = 1999 | orig-year = 1995 | publisher = Brockhampton Press | location = London | isbn = 978-1-86019-902-8 }} * {{navedi knjigo |last1=Johnson |first1=Paul |title=A History of the Modern World: From 1917 to the 1980s |url=https://archive.org/details/historyofmodernw0000john |year= 1984 |publisher=Weidenfeld & Nicolson|isbn=978-0297782261}} * {{navedi knjigo |last1=Jones |first1=Daniel |author-link1=Daniel Jones (phonetician) |editor-last1=Roach |editor-first1=Peter |editor-last2=Hartmann |editor-first2=James |editor-last3=Setter |editor-first3=Jane |title=English Pronouncing Dictionary |url=https://archive.org/details/englishpronounci0000jone_n4n5 |date=2003 |orig-year=1917 |publisher=Cambridge University Press |isbn=3125396832}} * {{navedi knjigo |last1=Judt |first1=Tony |title=Postwar: A History of Europe Since 1945 |url=https://archive.org/details/alf.3003.940.5.jud |date=2006 |publisher=Penguin Books |location=London |isbn=978-1440624766}} * {{navedi knjigo |last1=Junker |first1=Detlef |title=The United States and Germany in the Era of the Cold War, 1945–1990: A Handbook, Volume 1 |date=2004 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-0521791120}} * {{cite journal | last = Karacs | first = Imre | title = DNA test closes book on mystery of Martin Bormann | date = 4 May 1998 | journal = [[The Independent]] | publisher = Independent Print Limited | location = London | url = https://www.independent.co.uk/news/dna-test-closes-book-on-mystery-of-martin-bormann-1161449.html | access-date = 1 May 2024 | archive-date = 7 November 2017 | archive-url = https://web.archive.org/web/20171107013555/https://www.independent.co.uk/news/dna-test-closes-book-on-mystery-of-martin-bormann-1161449.html | url-status = live }} * {{navedi knjigo |last1=Kershaw |first1=Ian |author-link1=Ian Kershaw |title=Hitler: 1889–1936: Hubris |date=1998 |publisher=W. W. Norton & Company |location=New York |isbn=0393046710 |url=https://archive.org/details/hitlerhubris00kers |url-access=registration }} * {{navedi knjigo |author-last=Kershaw |author-first=Ian |title=Hitler, 1889–1936: Hubris |location=New York; London |publisher=W.W. Norton & Company |year=2000}} * {{navedi knjigo |last1=Kershaw |first1=Ian |author-link1=Ian Kershaw |title=Hitler: A Biography |url=https://archive.org/details/hitlerbiography0000kers |date=2008 |publisher=W. W. Norton & Company |location=New York |isbn=978-0393067576}} * {{navedi knjigo |last1=Koehl |first1=Robert |title=The SS: A History 1919–45 |url=https://archive.org/details/sshistory1919450000robe |date=2004 |publisher=Tempus |location=Stroud |isbn=978-0752425597}} * {{navedi knjigo |last1=Kolb |first1=Eberhard |author-link1=Eberhard Kolb |title=The Weimar Republic |date=2005 |orig-year=1984 |publisher=Routledge |location=London; New York |url=https://archive.org/details/weimarrepublic00kolb |url-access=limited |isbn=978-0415344418 }} * {{navedi knjigo |last1=Kuntz |first1=Dieter |title=Hitler and the functioning of the Third Reich |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0415779562}} * {{navedi knjigo |last1=Lepage |first1=Jean-Denis G.G. |title=Hitler Youth, 1922–1945: An Illustrated History |date=2009 |publisher=McFarland |isbn=978-0786452811}} * {{navedi knjigo |last1=Lewkowicz |first1=Nicolas |title=The German Question and the Origins of the Cold War |url=https://archive.org/details/germanquestionor0000lewk |date=2008 |publisher=Ipoc Press |location=Milan |isbn=978-8895145273}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Maier |editor1-first=Hans |translator-last1=Bruhn |translator-first1=Jodi |title=Totalitarianism and Political Religions: Concepts for the Comparison of Dictatorships |url=https://archive.org/details/totalitarianismp0000unse_y1z2 |date=2004 |publisher=Routledge |location=Oxon (UK); New York |isbn=978-0714656090}} * {{navedi knjigo |last1=Majer |first1=Diemut |title="Non-Germans" Under The Third Reich: The Nazi Judicial and Administrative System in Germany and Occupied Eastern Europe, with Special Regard to Occupied Poland, 1939–1945 |date=2013 |publisher=Texas Tech University Press in association with the United States Holocaust Memorial Museum |isbn=978-0896728370}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Materna |editor1-first=Ingo |editor2-last=Ribbe |editor2-first=Wolfgang |title=Brandenburgische Geschichte |date=1995 |publisher=De Gruyter Akademie Forschung |url=https://books.google.com/books?id=D64GY0T8_M4C&q=%22gau+kurmark%22&pg=PA633 |access-date=12 November 2010 |language=de |isbn=978-3050025087 }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=February 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{cite journal |last1=Mautner |first1=Franz H. |title=Nazi und Sozi |journal=Modern Language Notes |date=1944 |volume=59 |issue=2 |pages=93–100 |doi=10.2307/2910599 |jstor=2910599 |quote=Dass ''Nazi'' eine Abkürzung von ''Nationalsozialist'' ist ... [u]nd zwar eine Verkürzung des Wortes auf seine ersten zwei Silben, aber nicht eine Zusammenziehung aus ''Na''tionalso''zi''alist' ...[... that ''Nazi'' is an abbreviation of ''Nationalsozialist'' ... and to be precise a truncation of the word to its first two syllables, not a contraction of ''Na''tionalso''zi''alist' ...]}} * {{navedi knjigo |last1=McDonough |first1=Frank |title=Hitler and the Rise of the Nazi Party |url=https://archive.org/details/hitlerriseofnazi0000mcdo |date=2003 |publisher=Pearson/Longman |isbn=978-0582506060}} * {{navedi knjigo |last1=McNab |first1=Chris |title=The Third Reich |date=2009 |publisher=Amber Books |isbn=978-1906626518}} * {{navedi knjigo |last1=McNab |first1=Chris |title=Hitler's Masterplan: The Essential Facts and Figures for Hitler's Third Reich |url=https://archive.org/details/hitlersmasterpla00unse |date=2011 |publisher=Amber Books Ltd |isbn=978-1907446962}} * {{navedi knjigo |last1=McNab |first1=Chris |title=Hitler's Elite: The SS 1939–45 |url=https://archive.org/details/hitlerselitess190000unse |date=2013 |publisher=Osprey |isbn=978-1782000884}} * {{navedi knjigo | last = Miller | first = Michael | year = 2006 | title = Leaders of the SS and German Police, Vol. 1 | publisher = R. James Bender | location = San Jose, CA | isbn = 978-93-297-0037-2 }} *{{navedi knjigo |last1= Miller |first1= Michael D. |last2= Schulz |first2= Andreas |title= Gauleiter: The Regional Leaders of the Nazi Party and Their Deputies, 1925–1945 |volume= 1 (Herbert Albrecht – H. Wilhelm Hüttmann) |publisher= R. James Bender Publishing |year= 2012 |isbn=978-1-932970-21-0}} * {{navedi knjigo |last1=Mitcham |first1=Samuel W. |author-link1=Samuel W. Mitcham |title=Why Hitler?: The Genesis of the Nazi Reich |url=https://archive.org/details/whyhitlergenesis0000mitc |date=1996 |publisher=Praeger |location=Westport, Connecticut |isbn=978-0275954857}} * {{navedi knjigo |last1=Mitchell |first1=Otis C. |title=Hitler's Stormtroopers and the Attack on the German Republic, 1919–1933 |date=2008 |publisher=McFarland & Company, Inc. |location=Jefferson, North Carolina|isbn=978-0786477296}} * {{navedi splet |last1=Musiał |first1=Bogdan |author-link1=Bogdan Musiał |title=Fakty wypaczone przez Erikę Steinbach |date=2009 |access-date=24 June 2009 |url=http://www.rp.pl/artykul/324302.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120303004727/http://www.rp.pl/artykul/324302.html |archive-date=3 March 2012 |language=pl |location=Rzeczpospolita }} * {{navedi knjigo |last1=Niewyk |first1=Donald L. |last2=Nicosia |first2=Francis R. |title=The Columbia Guide to the Holocaust |date=2000 |publisher=Columbia University Press |location=New York |isbn=978-0231112000 |url=https://archive.org/details/columbiaguidetot00niew }} * {{navedi knjigo |last1=Orlow |first1=Dietrich |title=The Nazi Party 1919–1945: A Complete History |year=2010 |publisher=Enigma Books |isbn=978-0982491195 |url=https://books.google.com/books?id=9a9MRnxtdJgC&q=far+right |access-date=14 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151001162036/https://books.google.com/books?id=9a9MRnxtdJgC&printsec=frontcover&dq=The+Nazi+Party+1919-1945:+A+Complete+History&hl=en&sa=X&ei=momMUriAFumN7AawiIDwBg&ved=0CDIQ6AEwAA#v=snippet&q=far%20right&f=false |archive-date=1 October 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Rabinbach |editor1-first=Anson |editor2-last=Gilman |editor2-first=Sander |title=The Third Reich Sourcebook |date=2013 |publisher=California University Press |location=Berkeley |isbn=978-0520955141 |url=https://books.google.com/books?id=XhDakMp55i0C&pg=PA4 |access-date=14 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150905172830/https://books.google.com/books?id=XhDakMp55i0C&pg=PA4 |archive-date=5 September 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Panayi |first1=P. |title=Life and Death in a German Town: Osnabrück from the Weimar Republic to World War II and Beyond |url=https://archive.org/details/lifedeathingerma0000pana |date=2007 |publisher=Tauris Academic Studies |location=New York}} * {{navedi knjigo |last1=Rees |first1=Laurence |title=The Nazis: A Warning From History |url=https://archive.org/details/naziswarningfrom0000rees_h1f1 |date=2006 |publisher=BBC Books |isbn=978-0563493334}} * {{navedi knjigo |last1=Rosar |first1=Wolfgang |title=Deutsche Gemeinschaft. Seyss-Inquart und der Anschluß |date=1971 |publisher=Europa-Verlag |location=Wien |language=de |isbn=978-3203503844}} * {{navedi knjigo |last1=Rummel |first1=Rudolph |author-link1=Rudolph Rummel |title=Death by Government |date=1994 |publisher=Transaction |location=New Brunswick, NJ |isbn=978-1560001454 |url=https://archive.org/details/deathby_rum_1994_00_3431 |url-access=registration }} * {{navedi knjigo |last1=Schaarschmidt |first1=Thomas |title=Mobilizing German Society for War: The National Socialist ''Gaue'' |date=2014 |series=Visions of Community in Nazi Germany |publisher=Oxford University Press}} * {{navedi knjigo |last1=Schom |first1=Alan Morris |author-link=Alan Schom |title=A Survey of Nazi and Pro-Nazi Groups in Switzerland: 1930–1945 |date=1998 |publisher=Simon Wiesenthal Center |url=http://www.wiesenthal.com/site/pp.asp?c=lsKWLbPJLnF&b=4441393 |access-date=17 October 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606202923/http://www.wiesenthal.com/site/pp.asp?c=lsKWLbPJLnF&b=4441393 |archive-date=6 June 2011 |chapter=NSDAP and Affiliated Meetings in Northern Switzerland for the Week of May 10–18, 1935 |url-status=dead }} *{{navedi knjigo |last = Shirer |first = William L.|author-link1=William L. Shirer |title = [[The Rise and Fall of the Third Reich]] |year = 1990 |orig-year=1959 |location = New York |publisher = MJF Books |isbn = 978-1-56731-163-1}} * {{navedi knjigo |last1=Shirer |first1=William L. |author-link1=William L. Shirer |title=The Rise and Fall of the Third Reich |date=1991 |orig-year=1960 |publisher=Arrow Books |location=London |isbn=978-0099421764}} * {{navedi knjigo |last1=Simpson |first1=Christopher |title=War Crimes of the Deutsche Bank and the Dresdner Bank: Office of Military Government (U.S.) Reports |url=https://archive.org/details/warcrimesofdeuts0000unse |date=2002 |publisher=Lynne Rienner Publishers |location=London |isbn=978-0841914070}} * {{navedi knjigo |last1=Snyder |first1=Timothy |author-link1=Timothy D. Snyder |title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin |title-link=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin |date=2010 |publisher=Basic Books |location=New York |isbn=978-0465002399}} * {{navedi knjigo |last1=Spector |first1=Robert |title=World Without Civilization: Mass Murder and the Holocaust, History, and Analysis |date=2004 |publisher=University of America Press |isbn=978-0761829638}} * {{navedi knjigo |last1=Steber |first1=Martina |last2=Gotto |first2=Bernhard |title=Visions of Community in Nazi Germany: Social Engineering and Private Lives |date=2018 |publisher=Oxford University Press |location=New York |isbn=978-0199689590}} * {{navedi knjigo |last1=Steves |first1=Rick |title=Rick Steves' Snapshot Munich, Bavaria & Salzburg |date=2010 |publisher=Avalon Travel |location=Berkeley, California; New York|isbn=978-1598806892 |quote="Though the Nazis eventually gained power in Berlin, they remembered their roots, dubbing Munich "Capital of the Movement". The Nazi headquarters stood near today's obelisk on Brienner Strasse..."}} * {{navedi knjigo | last = Trevor-Roper | first = Hugh | author-link = Hugh Trevor-Roper | title = The Last Days of Hitler | url = https://archive.org/details/lastdaysofhitler0000trev_j2d4 | publisher = Pan Books | location = London | year = 2002 | orig-year = 1947 | isbn = 978-0-330-49060-3 }} * {{navedi knjigo |last1=van der Vat |first1=Dan |author-link1=Dan van der Vat |title=The Good Nazi: The Life and Lies of Albert Spee |url=https://archive.org/details/goodnazilifelies0000vand_v5f6 |date=1997 |publisher=George Weidenfeld & Nicolson|isbn=0297817213}} * {{navedi knjigo |last1=Weale |first1=Adrian |author-link1=Adrian Weale |title=The SS: A New History |date=2010 |publisher=Little, Brown |location=London |isbn=978-1408703045}} * {{navedi knjigo |last1=Weikart |first1=Richard |title=Hitler's Ethic |year=2009 |publisher=Palgrave Macmillan |url=https://archive.org/details/hitlersethicnazi00weik |url-access=limited |isbn=978-0230623989 }} * {{navedi knjigo | last = Whiting | first = Charles | author-link = Charles Whiting | title = The Hunt for Martin Bormann: The Truth | url = https://archive.org/details/huntformartinbor0000whit | year = 1996 | orig-year = 1973 | publisher = Pen & Sword | location = London | isbn = 0-85052-527-6 }} * {{navedi knjigo |last1=Wildt |first1=Michael |title=Hitler's Volksgemeinschaft and the Dynamics of Racial Exclusion: Violence Against Jews in Provincial Germany, 1919–1939 |date= 2012 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-0857453228}} * {{navedi knjigo |last1=Wolf |first1=Walter |title=''Faschismus in der Schweiz'' |date=1969 |publisher=Flamberg |url=https://books.google.com/books?id=psYJAQAAIAAJ&q=gau+basel |archive-url=https://web.archive.org/web/20151018233925/https://books.google.com/books?ei=tyNTTMTPFo6bOJ7NvZ4O&ct=result&id=psYJAQAAIAAJ&dq=aktion+s+himmler+schweiz&q=gau+basel |archive-date=18 October 2015 }} * {{navedi knjigo |last1 = Zentner |first1 = Christian |last2 = Bedürftig |first2 = Friedemann |title = [[The Encyclopedia of the Third Reich]] |year = 1997 |origyear = 1991 |publisher = Da Capo Press |location = New York |isbn = 978-0-3068079-3-0 }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|National Socialist German Workers' Party}} * [https://archive.org/details/MeinKampf_483 Text of ''Mein Kampf''] * {{in lang|de}} [http://www.dhm.de/lemo/html/weimar/innenpolitik/nsdap/index.html Die Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei (NSDAP) 1920–1933] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090207000355/http://www.dhm.de/lemo/html/weimar/innenpolitik/nsdap/index.html |date=7 February 2009 }} at ''Lebendiges Museum Online''. * {{in lang|de}} [http://www.dhm.de/lemo/html/nazi/innenpolitik/nsdap/index.html Die Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei (NSDAP) 1933–1945] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140706130717/http://www.dhm.de/lemo/html/nazi/innenpolitik/nsdap/index.html |date=6 July 2014 }} at ''Lebendiges Museum Online''. * [https://archive.org/details/OrganisationsbuchNSDAP ''Organisationsbuch NSDAP'' An encyclopedic reference guide to the Nazi Party, organisations, uniforms, flags etc. published by the party itself] {{normativna kontrola}} {{Zgodovinska škrbina}} [[Kategorija:Politične stranke v Nemčiji]] [[Kategorija:Prepovedane politične stranke]] [[Kategorija:Nacizem]] [[Kategorija:Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1919]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1945]] cwfgnlj011fume1hhnqk8ehlyrqjewh 6684835 6684834 2026-06-03T20:22:29Z Shabicht 3554 6684835 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Nacionalsocialistična nemška delavska stranka | native_name = Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei | native_name_lang = de | logo = Parteiadler der Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei (1933–1945).svg | logo_size = | colorcode = {{party color|Nacistična stranka}} | abbreviation = NSDAP | foundation = {{start date and age|df=yes|1920|02|24}} | ideology = [[Nacizem]] | headquarters = [[Rjava hiša, München|Rjava hiša]], München, Nemčija{{sfn|Steves|2010|p=28}} | country = Nemčija | leader1_title = Predsednik | leader1_name = [[Anton Drexler]]<br />(24. februar 1920 – 29. julij 1921){{sfn|Kershaw|1998|pp=164–65}} | leader2_title = [[Führer]] | leader2_name = [[Adolf Hitler]]<br />(29. julij 1921 – 30. april 1945) | leader3_title = vodja stranke | leader3_name = [[Martin Bormann]]<br />(30. april 1945 – 2. maj 1945) | banned = {{Datum rojstva in starost|link=ne|1945|10|10}} | predecessor = [[Nemška delavska stranka]] | slogan = {{lang|de|Deutschland erwache!}}<br />("Nemčija, zbudi se!") (neuradno) | newspaper = {{lang|de|[[Völkischer Beobachter]]}} | student_wing = [[Nacionalsocialistična nemška študentska zveza]] | youth_wing = [[Hitlerjeva mladina]] | womens_wing = [[Nacionalsocialistična ženska zveza]] (''NS Frauenschaft'') | wing1_title = {{nowrap|Paramilitarne sekcije}} | wing1 = [[Sturmabteilung|SA]], [[Schutzstaffel|SS]], [[Nacionalsocialistični motorizirani korpus|Motorizirani korpus]], [[Nacionalsocialistični korpus letalcev|Korpus letalcev]] | wing2_title = Športno telo | wing2 = [[Nacionalsocialistična zveza Rajha za telesno aktivnost]] | wing3_title = Čezmorska sekcija | wing3 = [[Nazi Party/Foreign Organization|NSDAP/AO]] | wing4_title = Delavska sekcija (Arbeitsdienst) uradno: Reichsarbeitsdienst | wing4 = [[Nacionalsocialistična organizacija tovarniških celic |NSBO]] (1928–35), [[Nemška delavska fronta|DAF]] (1933–45)<ref>T. W. Mason, ''Social Policy in the Third Reich: The Working Class and the "National Community", 1918–1939,'' Oxford: UK, Berg Publishers, 1993, p. 77.</ref> | membership = {{plainlist| * manj kot 60 (1920) * 8,5&nbsp;milijonov (1945){{sfn|McNab|2011|pp=22, 23}}}} | position = [[Skrajna desnica]]{{sfn|Davidson|1997|p=241}}{{sfn|Orlow|2010|p=29}} | anthem = "[[Horst-Wessel-Lied]]"<br />[[File:Песня Хорста Весселя.ogg|200px|Horst-Wessel-Lied]] | colours = {{plainlist| * {{color box|#000000|border=darkgray}} [[črna]] {{color box|#FFFFFF|border=darkgray}} [[bela]] {{color box|#DE0000|border=darkgray}} [[rdeča]]<br />(uradno, Nemške cesarske barve) * {{colorbox|{{party color|Nacistična stranka}}|border=darkgray}} [[rjava]] (običajno)}} |affiliation1_title = [[Poslanska skupina|Politična zveza]] |affiliation1 = {{nowrap|{{ubl|Kampanija proti-[[Youngov načrt|Youngovemu načrtu]] ([[Nemški referendum leta 1929|1929]]){{Efn|Uradno imenovan "Odbor Rajha za nemško ljudsko iniciativo proti Youngovemu načrtu in laži o krivdi za vojno" (''[https://www.dhm.de/lemo/kapitel/weimarer-republik/innenpolitik/volksentscheid-gegen-den-young-plan-1929.html Reichsausschuß für die Deutsche Volksinitiative gegen den Young-Plan und die Kriegsschuldlüge]'')<ref>{{navedi splet |last=Pfleiderer |first=Doris |date=2007 |title=Volksbegehren und Volksentscheid gegen den Youngplan, in: Archivnachrichten 35 / 2007 |trans-title=Initiative and Referendum against the Young Plan, in: Archived News 35 / 2007 |url=https://www.landesarchiv-bw.de/sixcms/media.php/120/Archivnachrichten_35_Quellen_34_kl.pdf |access-date=26 November 2022 |website=Landesarchiv Baden-Württemberg |page=43 |language=de |archive-date=4 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221204123216/https://www.landesarchiv-bw.de/sixcms/media.php/120/Archivnachrichten_35_Quellen_34_kl.pdf |url-status=live }}</ref>}}|[[Harzburška fronta]] ([[July 1932 German federal election|1931]])<ref>Jones, Larry E. (Oct., 2006). [https://www.jstor.org/stable/27668122 "Nationalists, Nazis, and the Assault against Weimar: Revisiting the Harzburg Rally of October 1931"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230426042839/https://www.jstor.org/stable/27668122 |date=26 April 2023 }}. 'German Studies Review.'' Vol. 29, No. 3. pp. 483–94. [[Johns Hopkins University Press]].</ref>}}}} | flag = Flag of the NSDAP (1920–1945).svg }} '''Nacionalsocialistična nemška delavska stranka''' ([[nemščina|nemško]] ''Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei''; krajše '''nacistična stranka''', '''NSDAP''') je bila skrajna [[Nacionalsocializem|nacionalistična]], [[fašizem|fašistična]] in protidemokratična [[politična stranka]], ki je delovala v [[Nemčija|Nemčiji]] v prvi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]]. Njen predsednik je bil [[Adolf Hitler]]. Na [[nürnberški procesi|nürnberških procesih]] (1945-1949) je bila stranka razglašena za zločinsko organizacijo in prepovedana. == Vzpon nacistične stranke == {| class="wikitable" |- !Datum !Glasovi (v&nbsp;tisočih) !Odstotki !Sedeži v<br />državnem zboru<br />(Reichstagu) !Ozadje |- |maj [[1924]] |1.918,3 |6,5 |32 |Hitler v zaporu |- |december [[1924]] |907,3 |3,0 |14 |Hitlerja izpustijo iz zapora |- |maj [[1928]] |810,1 |2,6 |12 |&nbsp; |- |september [[1930]] |6.409,6 |18,3 |107 |Po finančni krizi |- |julij [[1932]] |13.745,8 |37,4 |230 |Po Hitlerjevi kandidaturi za predsednika |- |november [[1932]] |11.737,0 |33,1 |196 |&nbsp; |- |marec [[1933]] |17.277,0 |43,9 |288 |Hitler postane nemški kancler |} == Glej tudi == * [[seznam nacističnih organizacij]] * [[fašizem]] * [[NSDAP/AO]] * [[Nacionalna fašistična stranka|Fašistična stranka]] ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|21em}} '''Bibliografija''' {{refbegin}} * {{navedi knjigo |last1=Abel |first1=Theodore Fred |title=The Nazi Movement |date=2012 |orig-year=1938 |publisher=Aldine Transaction |isbn=978-1412846134}} * {{navedi knjigo |last1=Arendt |first1=Hannah |author-link1=Hannah Arendt |title=The Origins of Totalitarianism |title-link=The Origins of Totalitarianism |date=1951 |publisher=Harvest Book |location=London; New York; San Diego |oclc= 52814049}} * {{navedi knjigo |last1=Bartov |first1=Omer |author-link1=Omer Bartov |title=The Eastern Front, 1941–45: German Troops and the Barbarisation of Warfare |date=1986 |publisher=St. Martin's Press |location=New York |isbn=978-0312224868}} * {{cite encyclopedia |last1=Bauer |first1=Yehuda |author-link1=Yehuda Bauer |last2=Rozett |first2=Robert |editor-last=Gutman |editor-first=Israel |editor-link=Israel Gutman |encyclopedia=Encyclopedia of the Holocaust |title=Appendix |url=https://archive.org/details/encyclopediaofho0000unse_l4l4/page/1797 |year=1990 |publisher=Macmillan Library Reference |location=New York |isbn=0028960904 |pages=[https://archive.org/details/encyclopediaofho0000unse_l4l4/page/1797 1797–1802] }} * {{navedi knjigo |last1=Beck |first1=Hermann |title=The Fateful Alliance: German Conservatives and Nazis in 1933: The ''Machtergreifung'' in a New Light |date=2013 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-0857454102}} * {{navedi knjigo |last1=Blamires |first1=Cyprian P. |title=World Fascism: A Historical Encyclopedia |date=2006 |publisher=ABC-CLIO |url=https://books.google.com/books?id=nvD2rZSVau4C&pg=PA185 |access-date=13 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130622030210/http://books.google.com/books?id=nvD2rZSVau4C&pg=PA185 |archive-date=22 June 2013 |url-status=live |isbn=978-1576079409 }} * {{navedi knjigo |last1=Broszat |first1=Martin |title=The Hitler State: The Foundation and Development of the Internal Structure of the Third Reich |date=1985 |publisher=Longman |location=London and New York}} * {{navedi knjigo |last1=Burch |first1=Betty Brand |title=Dictatorship and Totalitarianism: Selected Readings |url=https://archive.org/details/dictatorshiptota0000unse |date=1964 |publisher=Van Nostrand}} * {{navedi knjigo |last1=Carlsten |first1=F. L. |title=The Rise of Fascism |date=1982 |publisher=University of California Press |isbn=978-0520046436 |edition=2nd}} * {{navedi knjigo |last1=Carruthers |first1=Bob |title=Hitler's Violent Youth: How Trench Warfare and Street Fighting Moulded Hitler |date=2015 |publisher=[[Pen and Sword Books|Pen and Sword]] |isbn=978-1473859647}} *{{Cite episode| title= The Weimar Republic and the Rise of the Nazi Party| url= https://www.wondrium.com/a-history-of-hitlers-empire-2nd-edition| access-date= 27 March 2023| series= A History of Hitler's Empire, 2nd Edition| first= Thomas| last= Childers| author-link= Thomas Childers| publisher= [[The Great Courses]]| date= 2001a| number= 3| language= English| archive-date= 27 March 2023| archive-url= https://web.archive.org/web/20230327110328/https://www.wondrium.com/a-history-of-hitlers-empire-2nd-edition| url-status= live}} *{{Cite episode| title= The Twenties and the Great Depression| url= https://www.wondrium.com/a-history-of-hitlers-empire-2nd-edition| access-date= 28 March 2023| series= A History of Hitler's Empire, 2nd Edition| first= Thomas| last= Childers| author-link= Thomas Childers| publisher= [[The Great Courses]]| date= 2001b| number= 4| language= English| archive-date= 27 March 2023| archive-url= https://web.archive.org/web/20230327110328/https://www.wondrium.com/a-history-of-hitlers-empire-2nd-edition| url-status= live}} * {{navedi knjigo |last1=Cogen |first1=Marc |title=Democracies and the Shock of War: The Law as a Battlefield |date=2016 |publisher=Routledge |location=Oxon |isbn=978-1409443636}} * {{navedi knjigo |last1=Curtis |first1=Michael |title=Totalitarianism |url=https://archive.org/details/totalitarianism0000curt |date=1979 |publisher=Transactions Publishers |location=New Brunswick (US); London |isbn=978-0878552887}} * {{navedi knjigo |last1=Davidson |first1=Eugene |title=The Making of Adolf Hitler: The Birth and Rise of Nazism |date=1997 |publisher=University of Missouri Press |isbn=978-0826211170 |url=https://books.google.com/books?id=JagUZcri3s8C&q=241 |access-date=14 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150927145845/https://books.google.com/books?id=JagUZcri3s8C&printsec=frontcover&dq=The+Making+of+Adolf+Hitler:+The+Birth+and+Rise+of+Nazism&hl=en&sa=X&ei=bYqMUtqAEYyg7AbL14C4AQ&ved=0CDIQ6AEwAA#v=onepage&q=241&f=false |archive-date=27 September 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Delarue |first1=Jacques |title=The Gestapo: A History of Horror |url=https://archive.org/details/gestapohistoryof0000dela_y0q0 |year=2008 |publisher=Frontline Books |isbn=978-1602392465}} * {{navedi knjigo |last1=Domarus |first1=Max |editor1-last=Romane |editor1-first=Patrick |title=The Essential Hitler: Speeches and Commentary |date=2007 |publisher=Bolchazy-Carducci Pub. |isbn=978-0865166271}} * {{navedi knjigo |last1=Eatwell |first1=Roger |title=Fascism, A History |date=1996 |publisher=Penguin Books |isbn=978-0140257007}} * {{navedi knjigo |last1=Ehrenreich |first1=Eric |title=The Nazi Ancestral Proof: Genealogy, Racial Science, and the Final Solution |date=2007 |publisher=Indiana University Press |url=https://archive.org/details/naziancestralpro00ehre_0 |url-access=registration |isbn=978-0253116871 }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Elzer |editor1-first=Herbert |title=Dokumente Zur Deutschlandpolitik |date=2003 |publisher=Oldenbourg Wissenschaftverlag |volume=First half band – Appendix B, Section XI, §39 |url=https://books.google.com/books?id=P9JaIiRTPwQC&q=illegal |access-date=6 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151130163122/https://books.google.com/books?id=P9JaIiRTPwQC&printsec=frontcover&vq=to+be+illegal&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q=illegal&f=false |archive-date=30 November 2015 |url-status=live |isbn=3486566679 }} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=In Hitler's Shadow West German Historians and the Attempt to Escape the Nazi Past |date=1989 |publisher=Pantheon |location=New York |isbn=978-0394576862 |edition=f |url=https://archive.org/details/inhitlersshadow00rich }} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=The Coming of the Third Reich |title-link=The Coming of the Third Reich |date=2003 |publisher=Penguin |location=New York; Toronto |isbn=978-0143034698}} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=The Third Reich in Power |date=2005 |publisher=Penguin |location=New York |isbn=978-0143037903 |url=https://archive.org/details/thirdreichinpowe00evan |url-access=registration }} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=The Third Reich at War |url=https://archive.org/details/thirdreichatwar00evan_1 |date=2008 |publisher=Penguin Group |location=New York |isbn=978-0143116714}} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=The Third Reich in History and Memory |date=2015 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0190228392}} * {{navedi knjigo |last1=Farrell |first1=Joseph |title=Nazi International: The Nazis' Postwar Plan to Control Finance, Conflict, Physics and Space |date=2008 |publisher=SCB Distributors|location=Kempton, Illinois |isbn=978-1931882934}} * {{navedi knjigo |last1=Fest |first1=Joachim |title=The Face of the Third Reich |url=https://archive.org/details/faceofthirdreich0000joac |date=1979 |publisher=Penguin books |isbn=978-0201407143}} * {{navedi knjigo |last1=Fischel |first1=Jack R. |title=The Holocaust |url=https://archive.org/details/holocaust0000fisc_f6n0 |date=1998 |publisher=Greenwood Press |location=Westport, CT |isbn=0313298793}} * {{navedi knjigo |last1=Franz-Willing |first1=Georg |title=Die Hitler-Bewegung: 1925 bis 193 |url=https://archive.org/details/diehitlerbewegun0000fran |date=2001 |publisher=Deutsche Verlagsgesellschaft |isbn=978-3920722641 |language=de}} * {{navedi knjigo |last1=Fritzsche |first1=Peter |title=Germans into Nazis |url=https://archive.org/details/germansintonazis00frit |date=1998 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=978-0674350922}} * {{navedi splet |author1=German Historical Institute |title=Administrative Structure under National Socialism (1941) |date=2008 |url=http://www.germanhistorydocs.ghi-dc.org/map.cfm?map_id=2885 |access-date=9 January 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150110001143/http://www.germanhistorydocs.ghi-dc.org/map.cfm?map_id=2885 |archive-date=10 January 2015 |location=Washington DC }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Gigliotti |editor1-first=Simone |editor2-last=Lang |editor2-first=Berel |title=The Holocaust: a reader |date=2005 |publisher=Blackwell Publishing |location=Malden, Massachusetts; Oxford, England; Carlton, Victoria, Australia |isbn=978-1405114004}} * {{navedi knjigo |last1=Glaus |first1=Beat |title=Die Nationale front |date=1969 |publisher=Zürich |language=de}} * {{navedi knjigo |last1=Goldhagen |first1=Daniel |author-link1=Daniel Goldhagen |title=Hitler's Willing Executioners: Ordinary Germans and the Holocaust |title-link=Hitler's Willing Executioners |date=1996 |publisher=Knopf |location=New York |isbn=978-0679446958}} * {{navedi knjigo |last1=Gordon |first1=Sarah Ann |title=Hitler, Germans, and the "Jewish Question" |year=1984 |publisher=Princeton University Press |url=https://archive.org/details/hitlergermansjew0000gord/page/265 |isbn=0691101620 }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Gottlieb |editor1-first=Henrik |editor2-last=Morgensen |editor2-first=Jens Erik |title=Dictionary Visions, Research and Practice: Selected Papers from the 12th International Symposium on Lexicography, Copenhagen, 2004 |date=2007 |publisher=J. Benjamins Pub. Co. |location=Amsterdam |isbn=978-9027223340 |edition=illustrated |url=https://books.google.com/books?id=UaggHAJ7jToC&pg=PA247 |access-date=22 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150905170544/https://books.google.com/books?id=UaggHAJ7jToC&pg=PA247 |archive-date=5 September 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Grant |first1=Thomas D. |title=Stormtroopers and Crisis in the Nazi Movement: Activism, Ideology and Dissolution |url=https://archive.org/details/stormtrooperscri0000gran |date=2004 |publisher=Routledge |location=London; New York |isbn=978-0415196024}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Griffen |editor1-first=Roger |title=Fascism |url=https://archive.org/details/fascism0000unse_y3b4 |date=1995 |publisher=Oxford University Press |location=New York |isbn=978-0192892492}} * {{navedi knjigo |last1=Griffin |first1=Roger |author-link1=Roger Griffin |editor1-last=Parker |editor1-first=David |chapter=Revolution from the Right: Fascism |title=Revolutions and the Revolutionary Tradition in the West 1560–1991 |date=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0415172950}} * {{navedi knjigo |last1=Hakim |first1=Joy |title=A History of Us: War, Peace and all that Jazz |date=1995 |publisher=Oxford University Press |location=New York |isbn= 0195095146}} * {{navedi knjigo |last1=Hancock |first1=Ian |author-link1=Ian Hancock |editor1-last=Stone |editor1-first=Dan |title=The Historiography of the Holocaust |date=2004 |publisher=Palgrave Macmillan |location=New York; Basingstoke |isbn=978-0333997451 |chapter=Romanies and the Holocaust: A Reevaluation and an Overview}} * {{navedi splet |last1=Harper |first1=Douglas |title=Nazi |url=http://www.etymonline.com/index.php?term=Nazi |date=n.d. |website=etymonline.com |publisher=Online Etymology Dictionary |access-date=22 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006134952/http://www.etymonline.com/index.php?term=Nazi |archive-date=6 October 2014 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |author1=Historischer Verein des Kantons Bern |title=Archiv des Historischen Vereins des Kantons Bern, vol 57–60 |publisher=Stämpfliche Verlagshandlung |year=1973 }}{{ISBN?}} * {{navedi splet |author1=The History Place |title=German population in 1945 |date=2015 |url=http://www.historyplace.com/specials/faq/ |website=The History Place |access-date=28 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150828050815/http://www.historyplace.com/specials/faq/ |archive-date=28 August 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Hitler |first1=Adolf |author-link1=Adolf Hitler |title=Die Reden des Führers am Parteitag der Ehre, 1936 |date=1936 |publisher=Zentralverlag der NSDAP |location=Munich |url=https://archive.org/details/DieRedendesFuehrersamParteitagderEhre1936 |access-date=25 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121025035527/http://archive.org/details/DieRedendesFuehrersamParteitagderEhre1936 |archive-date=25 October 2012 |language=de |quote="Parteigenossen! Parteigenossinnen! Nationalsozialisten!" |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Hitler |first1=Adolf |author-link1=Adolf Hitler |title=''Mein Kampf'' |title-link=Mein Kampf |date=2010 |publisher=Bottom of the Hill Publishing |isbn=978-1935785071}} * {{navedi splet |author1=Holocaust Memorial Museum |title=Introduction to the Holocaust |publisher=[[United States Holocaust Memorial Museum]] |url=http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005143 |access-date=23 October 2017 |archive-date=30 June 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630184902/http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005143 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Höhne |first1=Heinz |author-link1=Heinz Höhne |title=The Order of the Death's Head: The Story of Hitler's SS (Der Orden unter dem Totenkopf: Die Geschichte der SS) |url=https://archive.org/details/orderofdeathshea0000hohn |date=2000 |orig-year=1969 |publisher=Penguin |location=London |isbn=978-0141390123 }}<!-- not referenced --> * {{navedi knjigo|last=Ingrao|first=Christian|title=Believe and Destroy: Intellectuals in the SS War Machine|date=2013|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-0-7456-7004-1}} * {{navedi knjigo |last1=Jablonsky |first1=David |title=The Nazi Party in Dissolution: Hitler and the Verbotzeit, 1923–1925 |url=https://archive.org/details/nazipartyindisso0000jabl |date=1989 |publisher=Routledge |isbn=978-0714633220}} * {{navedi knjigo |last1=Jaman |first1=T. L. |title=The Rise and Fall of Nazi Germany |date=1956 |publisher=New York University Press |location=New York }} * {{navedi knjigo | last = Joachimsthaler | first = Anton |author-link=Anton Joachimsthaler | others = Trans. Helmut Bögler | title = The Last Days of Hitler: The Legends, the Evidence, the Truth | url = https://archive.org/details/lastdaysofhitler0000joac_o3a8 | year = 1999 | orig-year = 1995 | publisher = Brockhampton Press | location = London | isbn = 978-1-86019-902-8 }} * {{navedi knjigo |last1=Johnson |first1=Paul |title=A History of the Modern World: From 1917 to the 1980s |url=https://archive.org/details/historyofmodernw0000john |year= 1984 |publisher=Weidenfeld & Nicolson|isbn=978-0297782261}} * {{navedi knjigo |last1=Jones |first1=Daniel |author-link1=Daniel Jones (phonetician) |editor-last1=Roach |editor-first1=Peter |editor-last2=Hartmann |editor-first2=James |editor-last3=Setter |editor-first3=Jane |title=English Pronouncing Dictionary |url=https://archive.org/details/englishpronounci0000jone_n4n5 |date=2003 |orig-year=1917 |publisher=Cambridge University Press |isbn=3125396832}} * {{navedi knjigo |last1=Judt |first1=Tony |title=Postwar: A History of Europe Since 1945 |url=https://archive.org/details/alf.3003.940.5.jud |date=2006 |publisher=Penguin Books |location=London |isbn=978-1440624766}} * {{navedi knjigo |last1=Junker |first1=Detlef |title=The United States and Germany in the Era of the Cold War, 1945–1990: A Handbook, Volume 1 |date=2004 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-0521791120}} * {{cite journal | last = Karacs | first = Imre | title = DNA test closes book on mystery of Martin Bormann | date = 4 May 1998 | journal = [[The Independent]] | publisher = Independent Print Limited | location = London | url = https://www.independent.co.uk/news/dna-test-closes-book-on-mystery-of-martin-bormann-1161449.html | access-date = 1 May 2024 | archive-date = 7 November 2017 | archive-url = https://web.archive.org/web/20171107013555/https://www.independent.co.uk/news/dna-test-closes-book-on-mystery-of-martin-bormann-1161449.html | url-status = live }} * {{navedi knjigo |last1=Kershaw |first1=Ian |author-link1=Ian Kershaw |title=Hitler: 1889–1936: Hubris |date=1998 |publisher=W. W. Norton & Company |location=New York |isbn=0393046710 |url=https://archive.org/details/hitlerhubris00kers |url-access=registration }} * {{navedi knjigo |author-last=Kershaw |author-first=Ian |title=Hitler, 1889–1936: Hubris |location=New York; London |publisher=W.W. Norton & Company |year=2000}} * {{navedi knjigo |last1=Kershaw |first1=Ian |author-link1=Ian Kershaw |title=Hitler: A Biography |url=https://archive.org/details/hitlerbiography0000kers |date=2008 |publisher=W. W. Norton & Company |location=New York |isbn=978-0393067576}} * {{navedi knjigo |last1=Koehl |first1=Robert |title=The SS: A History 1919–45 |url=https://archive.org/details/sshistory1919450000robe |date=2004 |publisher=Tempus |location=Stroud |isbn=978-0752425597}} * {{navedi knjigo |last1=Kolb |first1=Eberhard |author-link1=Eberhard Kolb |title=The Weimar Republic |date=2005 |orig-year=1984 |publisher=Routledge |location=London; New York |url=https://archive.org/details/weimarrepublic00kolb |url-access=limited |isbn=978-0415344418 }} * {{navedi knjigo |last1=Kuntz |first1=Dieter |title=Hitler and the functioning of the Third Reich |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0415779562}} * {{navedi knjigo |last1=Lepage |first1=Jean-Denis G.G. |title=Hitler Youth, 1922–1945: An Illustrated History |date=2009 |publisher=McFarland |isbn=978-0786452811}} * {{navedi knjigo |last1=Lewkowicz |first1=Nicolas |title=The German Question and the Origins of the Cold War |url=https://archive.org/details/germanquestionor0000lewk |date=2008 |publisher=Ipoc Press |location=Milan |isbn=978-8895145273}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Maier |editor1-first=Hans |translator-last1=Bruhn |translator-first1=Jodi |title=Totalitarianism and Political Religions: Concepts for the Comparison of Dictatorships |url=https://archive.org/details/totalitarianismp0000unse_y1z2 |date=2004 |publisher=Routledge |location=Oxon (UK); New York |isbn=978-0714656090}} * {{navedi knjigo |last1=Majer |first1=Diemut |title="Non-Germans" Under The Third Reich: The Nazi Judicial and Administrative System in Germany and Occupied Eastern Europe, with Special Regard to Occupied Poland, 1939–1945 |date=2013 |publisher=Texas Tech University Press in association with the United States Holocaust Memorial Museum |isbn=978-0896728370}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Materna |editor1-first=Ingo |editor2-last=Ribbe |editor2-first=Wolfgang |title=Brandenburgische Geschichte |date=1995 |publisher=De Gruyter Akademie Forschung |url=https://books.google.com/books?id=D64GY0T8_M4C&q=%22gau+kurmark%22&pg=PA633 |access-date=12 November 2010 |language=de |isbn=978-3050025087 }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=February 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{cite journal |last1=Mautner |first1=Franz H. |title=Nazi und Sozi |journal=Modern Language Notes |date=1944 |volume=59 |issue=2 |pages=93–100 |doi=10.2307/2910599 |jstor=2910599 |quote=Dass ''Nazi'' eine Abkürzung von ''Nationalsozialist'' ist ... [u]nd zwar eine Verkürzung des Wortes auf seine ersten zwei Silben, aber nicht eine Zusammenziehung aus ''Na''tionalso''zi''alist' ...[... that ''Nazi'' is an abbreviation of ''Nationalsozialist'' ... and to be precise a truncation of the word to its first two syllables, not a contraction of ''Na''tionalso''zi''alist' ...]}} * {{navedi knjigo |last1=McDonough |first1=Frank |title=Hitler and the Rise of the Nazi Party |url=https://archive.org/details/hitlerriseofnazi0000mcdo |date=2003 |publisher=Pearson/Longman |isbn=978-0582506060}} * {{navedi knjigo |last1=McNab |first1=Chris |title=The Third Reich |date=2009 |publisher=Amber Books |isbn=978-1906626518}} * {{navedi knjigo |last1=McNab |first1=Chris |title=Hitler's Masterplan: The Essential Facts and Figures for Hitler's Third Reich |url=https://archive.org/details/hitlersmasterpla00unse |date=2011 |publisher=Amber Books Ltd |isbn=978-1907446962}} * {{navedi knjigo |last1=McNab |first1=Chris |title=Hitler's Elite: The SS 1939–45 |url=https://archive.org/details/hitlerselitess190000unse |date=2013 |publisher=Osprey |isbn=978-1782000884}} * {{navedi knjigo | last = Miller | first = Michael | year = 2006 | title = Leaders of the SS and German Police, Vol. 1 | publisher = R. James Bender | location = San Jose, CA | isbn = 978-93-297-0037-2 }} *{{navedi knjigo |last1= Miller |first1= Michael D. |last2= Schulz |first2= Andreas |title= Gauleiter: The Regional Leaders of the Nazi Party and Their Deputies, 1925–1945 |volume= 1 (Herbert Albrecht – H. Wilhelm Hüttmann) |publisher= R. James Bender Publishing |year= 2012 |isbn=978-1-932970-21-0}} * {{navedi knjigo |last1=Mitcham |first1=Samuel W. |author-link1=Samuel W. Mitcham |title=Why Hitler?: The Genesis of the Nazi Reich |url=https://archive.org/details/whyhitlergenesis0000mitc |date=1996 |publisher=Praeger |location=Westport, Connecticut |isbn=978-0275954857}} * {{navedi knjigo |last1=Mitchell |first1=Otis C. |title=Hitler's Stormtroopers and the Attack on the German Republic, 1919–1933 |date=2008 |publisher=McFarland & Company, Inc. |location=Jefferson, North Carolina|isbn=978-0786477296}} * {{navedi splet |last1=Musiał |first1=Bogdan |author-link1=Bogdan Musiał |title=Fakty wypaczone przez Erikę Steinbach |date=2009 |access-date=24 June 2009 |url=http://www.rp.pl/artykul/324302.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120303004727/http://www.rp.pl/artykul/324302.html |archive-date=3 March 2012 |language=pl |location=Rzeczpospolita }} * {{navedi knjigo |last1=Niewyk |first1=Donald L. |last2=Nicosia |first2=Francis R. |title=The Columbia Guide to the Holocaust |date=2000 |publisher=Columbia University Press |location=New York |isbn=978-0231112000 |url=https://archive.org/details/columbiaguidetot00niew }} * {{navedi knjigo |last1=Orlow |first1=Dietrich |title=The Nazi Party 1919–1945: A Complete History |year=2010 |publisher=Enigma Books |isbn=978-0982491195 |url=https://books.google.com/books?id=9a9MRnxtdJgC&q=far+right |access-date=14 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151001162036/https://books.google.com/books?id=9a9MRnxtdJgC&printsec=frontcover&dq=The+Nazi+Party+1919-1945:+A+Complete+History&hl=en&sa=X&ei=momMUriAFumN7AawiIDwBg&ved=0CDIQ6AEwAA#v=snippet&q=far%20right&f=false |archive-date=1 October 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Rabinbach |editor1-first=Anson |editor2-last=Gilman |editor2-first=Sander |title=The Third Reich Sourcebook |date=2013 |publisher=California University Press |location=Berkeley |isbn=978-0520955141 |url=https://books.google.com/books?id=XhDakMp55i0C&pg=PA4 |access-date=14 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150905172830/https://books.google.com/books?id=XhDakMp55i0C&pg=PA4 |archive-date=5 September 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Panayi |first1=P. |title=Life and Death in a German Town: Osnabrück from the Weimar Republic to World War II and Beyond |url=https://archive.org/details/lifedeathingerma0000pana |date=2007 |publisher=Tauris Academic Studies |location=New York}} * {{navedi knjigo |last1=Rees |first1=Laurence |title=The Nazis: A Warning From History |url=https://archive.org/details/naziswarningfrom0000rees_h1f1 |date=2006 |publisher=BBC Books |isbn=978-0563493334}} * {{navedi knjigo |last1=Rosar |first1=Wolfgang |title=Deutsche Gemeinschaft. Seyss-Inquart und der Anschluß |date=1971 |publisher=Europa-Verlag |location=Wien |language=de |isbn=978-3203503844}} * {{navedi knjigo |last1=Rummel |first1=Rudolph |author-link1=Rudolph Rummel |title=Death by Government |date=1994 |publisher=Transaction |location=New Brunswick, NJ |isbn=978-1560001454 |url=https://archive.org/details/deathby_rum_1994_00_3431 |url-access=registration }} * {{navedi knjigo |last1=Schaarschmidt |first1=Thomas |title=Mobilizing German Society for War: The National Socialist ''Gaue'' |date=2014 |series=Visions of Community in Nazi Germany |publisher=Oxford University Press}} * {{navedi knjigo |last1=Schom |first1=Alan Morris |author-link=Alan Schom |title=A Survey of Nazi and Pro-Nazi Groups in Switzerland: 1930–1945 |date=1998 |publisher=Simon Wiesenthal Center |url=http://www.wiesenthal.com/site/pp.asp?c=lsKWLbPJLnF&b=4441393 |access-date=17 October 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606202923/http://www.wiesenthal.com/site/pp.asp?c=lsKWLbPJLnF&b=4441393 |archive-date=6 June 2011 |chapter=NSDAP and Affiliated Meetings in Northern Switzerland for the Week of May 10–18, 1935 |url-status=dead }} *{{navedi knjigo |last = Shirer |first = William L.|author-link1=William L. Shirer |title = [[The Rise and Fall of the Third Reich]] |year = 1990 |orig-year=1959 |location = New York |publisher = MJF Books |isbn = 978-1-56731-163-1}} * {{navedi knjigo |last1=Shirer |first1=William L. |author-link1=William L. Shirer |title=The Rise and Fall of the Third Reich |date=1991 |orig-year=1960 |publisher=Arrow Books |location=London |isbn=978-0099421764}} * {{navedi knjigo |last1=Simpson |first1=Christopher |title=War Crimes of the Deutsche Bank and the Dresdner Bank: Office of Military Government (U.S.) Reports |url=https://archive.org/details/warcrimesofdeuts0000unse |date=2002 |publisher=Lynne Rienner Publishers |location=London |isbn=978-0841914070}} * {{navedi knjigo |last1=Snyder |first1=Timothy |author-link1=Timothy D. Snyder |title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin |title-link=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin |date=2010 |publisher=Basic Books |location=New York |isbn=978-0465002399}} * {{navedi knjigo |last1=Spector |first1=Robert |title=World Without Civilization: Mass Murder and the Holocaust, History, and Analysis |date=2004 |publisher=University of America Press |isbn=978-0761829638}} * {{navedi knjigo |last1=Steber |first1=Martina |last2=Gotto |first2=Bernhard |title=Visions of Community in Nazi Germany: Social Engineering and Private Lives |date=2018 |publisher=Oxford University Press |location=New York |isbn=978-0199689590}} * {{navedi knjigo |last1=Steves |first1=Rick |title=Rick Steves' Snapshot Munich, Bavaria & Salzburg |date=2010 |publisher=Avalon Travel |location=Berkeley, California; New York|isbn=978-1598806892 |quote="Though the Nazis eventually gained power in Berlin, they remembered their roots, dubbing Munich "Capital of the Movement". The Nazi headquarters stood near today's obelisk on Brienner Strasse..."}} * {{navedi knjigo | last = Trevor-Roper | first = Hugh | author-link = Hugh Trevor-Roper | title = The Last Days of Hitler | url = https://archive.org/details/lastdaysofhitler0000trev_j2d4 | publisher = Pan Books | location = London | year = 2002 | orig-year = 1947 | isbn = 978-0-330-49060-3 }} * {{navedi knjigo |last1=van der Vat |first1=Dan |author-link1=Dan van der Vat |title=The Good Nazi: The Life and Lies of Albert Spee |url=https://archive.org/details/goodnazilifelies0000vand_v5f6 |date=1997 |publisher=George Weidenfeld & Nicolson|isbn=0297817213}} * {{navedi knjigo |last1=Weale |first1=Adrian |author-link1=Adrian Weale |title=The SS: A New History |date=2010 |publisher=Little, Brown |location=London |isbn=978-1408703045}} * {{navedi knjigo |last1=Weikart |first1=Richard |title=Hitler's Ethic |year=2009 |publisher=Palgrave Macmillan |url=https://archive.org/details/hitlersethicnazi00weik |url-access=limited |isbn=978-0230623989 }} * {{navedi knjigo | last = Whiting | first = Charles | author-link = Charles Whiting | title = The Hunt for Martin Bormann: The Truth | url = https://archive.org/details/huntformartinbor0000whit | year = 1996 | orig-year = 1973 | publisher = Pen & Sword | location = London | isbn = 0-85052-527-6 }} * {{navedi knjigo |last1=Wildt |first1=Michael |title=Hitler's Volksgemeinschaft and the Dynamics of Racial Exclusion: Violence Against Jews in Provincial Germany, 1919–1939 |date= 2012 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-0857453228}} * {{navedi knjigo |last1=Wolf |first1=Walter |title=''Faschismus in der Schweiz'' |date=1969 |publisher=Flamberg |url=https://books.google.com/books?id=psYJAQAAIAAJ&q=gau+basel |archive-url=https://web.archive.org/web/20151018233925/https://books.google.com/books?ei=tyNTTMTPFo6bOJ7NvZ4O&ct=result&id=psYJAQAAIAAJ&dq=aktion+s+himmler+schweiz&q=gau+basel |archive-date=18 October 2015 }} * {{navedi knjigo |last1 = Zentner |first1 = Christian |last2 = Bedürftig |first2 = Friedemann |title = [[The Encyclopedia of the Third Reich]] |year = 1997 |origyear = 1991 |publisher = Da Capo Press |location = New York |isbn = 978-0-3068079-3-0 }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|National Socialist German Workers' Party}} * [https://archive.org/details/MeinKampf_483 Text of ''Mein Kampf''] * {{in lang|de}} [http://www.dhm.de/lemo/html/weimar/innenpolitik/nsdap/index.html Die Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei (NSDAP) 1920–1933] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090207000355/http://www.dhm.de/lemo/html/weimar/innenpolitik/nsdap/index.html |date=7 February 2009 }} at ''Lebendiges Museum Online''. * {{in lang|de}} [http://www.dhm.de/lemo/html/nazi/innenpolitik/nsdap/index.html Die Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei (NSDAP) 1933–1945] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140706130717/http://www.dhm.de/lemo/html/nazi/innenpolitik/nsdap/index.html |date=6 July 2014 }} at ''Lebendiges Museum Online''. * [https://archive.org/details/OrganisationsbuchNSDAP ''Organisationsbuch NSDAP'' An encyclopedic reference guide to the Nazi Party, organisations, uniforms, flags etc. published by the party itself] {{normativna kontrola}} {{Zgodovinska škrbina}} [[Kategorija:Politične stranke v Nemčiji]] [[Kategorija:Prepovedane politične stranke]] [[Kategorija:Nacizem]] [[Kategorija:Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1919]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1945]] 8xw2pp1cexpq6mvptmx8f1jxuptml82 6684836 6684835 2026-06-03T20:25:35Z Shabicht 3554 6684836 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Nacionalsocialistična nemška delavska stranka | native_name = Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei | native_name_lang = de | logo = Parteiadler der Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei (1933–1945).svg | logo_size = | colorcode = {{party color|Nacistična stranka}} | abbreviation = NSDAP | foundation = {{start date and age|df=yes|1920|02|24}} | ideology = [[Nacizem]] | headquarters = [[Rjava hiša, München|Rjava hiša]], München, Nemčija{{sfn|Steves|2010|p=28}} | country = Nemčija | leader1_title = Predsednik | leader1_name = [[Anton Drexler]]<br />(24. februar 1920 – 29. julij 1921){{sfn|Kershaw|1998|pp=164–65}} | leader2_title = [[Führer]] | leader2_name = [[Adolf Hitler]]<br />(29. julij 1921 – 30. april 1945) | leader3_title = vodja stranke | leader3_name = [[Martin Bormann]]<br />(30. april 1945 – 2. maj 1945) | banned = {{Datum rojstva in starost|link=ne|1945|10|10}} | predecessor = [[Nemška delavska stranka]] | slogan = {{lang|de|Deutschland erwache!}}<br />("Nemčija, zbudi se!") (neuradno) | newspaper = {{lang|de|[[Völkischer Beobachter]]}} | student_wing = [[Nacionalsocialistična nemška študentska zveza]] | youth_wing = [[Hitlerjeva mladina]] (Hitlerjugend) | womens_wing = [[Nacionalsocialistična ženska zveza]] (''NS Frauenschaft'') | wing1_title = {{nowrap|Paramilitarne sekcije}} | wing1 = [[Sturmabteilung|SA]], [[Schutzstaffel|SS]], [[Nacionalsocialistični motorizirani korpus|Motorizirani korpus]], [[Nacionalsocialistični korpus letalcev|Korpus letalcev]] | wing2_title = Športno telo | wing2 = [[Nacionalsocialistična zveza Rajha za telesno aktivnost]] | wing3_title = Čezmorska sekcija | wing3 = [[Nazi Party/Foreign Organization|NSDAP/AO]] | wing4_title = Delavska sekcija | wing4 = [[Nacionalsocialistična organizacija tovarniških celic |NSBO]] (1928–35), [[Nemška delavska fronta|DAF]] (1933–45)<ref>T. W. Mason, ''Social Policy in the Third Reich: The Working Class and the "National Community", 1918–1939,'' Oxford: UK, Berg Publishers, 1993, p. 77.</ref>, Reichsarbeitsdienst (Arbeitsdienst) | membership = {{plainlist| * manj kot 60 (1920) * 8,5&nbsp;milijonov (1945){{sfn|McNab|2011|pp=22, 23}}}} | position = [[Skrajna desnica]]{{sfn|Davidson|1997|p=241}}{{sfn|Orlow|2010|p=29}} | anthem = "[[Horst-Wessel-Lied]]"<br />[[File:Песня Хорста Весселя.ogg|200px|Horst-Wessel-Lied]] | colours = {{plainlist| * {{color box|#000000|border=darkgray}} [[črna]] {{color box|#FFFFFF|border=darkgray}} [[bela]] {{color box|#DE0000|border=darkgray}} [[rdeča]]<br />(uradno, Nemške cesarske barve) * {{colorbox|{{party color|Nacistična stranka}}|border=darkgray}} [[rjava]] (običajno)}} |affiliation1_title = [[Poslanska skupina|Politična zveza]] |affiliation1 = {{nowrap|{{ubl|Kampanija proti-[[Youngov načrt|Youngovemu načrtu]] ([[Nemški referendum leta 1929|1929]]){{Efn|Uradno imenovan "Odbor Rajha za nemško ljudsko iniciativo proti Youngovemu načrtu in laži o krivdi za vojno" (''[https://www.dhm.de/lemo/kapitel/weimarer-republik/innenpolitik/volksentscheid-gegen-den-young-plan-1929.html Reichsausschuß für die Deutsche Volksinitiative gegen den Young-Plan und die Kriegsschuldlüge]'')<ref>{{navedi splet |last=Pfleiderer |first=Doris |date=2007 |title=Volksbegehren und Volksentscheid gegen den Youngplan, in: Archivnachrichten 35 / 2007 |trans-title=Initiative and Referendum against the Young Plan, in: Archived News 35 / 2007 |url=https://www.landesarchiv-bw.de/sixcms/media.php/120/Archivnachrichten_35_Quellen_34_kl.pdf |access-date=26 November 2022 |website=Landesarchiv Baden-Württemberg |page=43 |language=de |archive-date=4 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221204123216/https://www.landesarchiv-bw.de/sixcms/media.php/120/Archivnachrichten_35_Quellen_34_kl.pdf |url-status=live }}</ref>}}|[[Harzburška fronta]] ([[July 1932 German federal election|1931]])<ref>Jones, Larry E. (Oct., 2006). [https://www.jstor.org/stable/27668122 "Nationalists, Nazis, and the Assault against Weimar: Revisiting the Harzburg Rally of October 1931"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230426042839/https://www.jstor.org/stable/27668122 |date=26 April 2023 }}. 'German Studies Review.'' Vol. 29, No. 3. pp. 483–94. [[Johns Hopkins University Press]].</ref>}}}} | flag = Flag of the NSDAP (1920–1945).svg }} '''Nacionalsocialistična nemška delavska stranka''' ([[nemščina|nemško]] ''Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei''; krajše '''nacistična stranka''', '''NSDAP''') je bila skrajna [[Nacionalsocializem|nacionalistična]], [[fašizem|fašistična]] in protidemokratična [[politična stranka]], ki je delovala v [[Nemčija|Nemčiji]] v prvi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]]. Njen predsednik je bil [[Adolf Hitler]]. Na [[nürnberški procesi|nürnberških procesih]] (1945-1949) je bila stranka razglašena za zločinsko organizacijo in prepovedana. == Vzpon nacistične stranke == {| class="wikitable" |- !Datum !Glasovi (v&nbsp;tisočih) !Odstotki !Sedeži v<br />državnem zboru<br />(Reichstagu) !Ozadje |- |maj [[1924]] |1.918,3 |6,5 |32 |Hitler v zaporu |- |december [[1924]] |907,3 |3,0 |14 |Hitlerja izpustijo iz zapora |- |maj [[1928]] |810,1 |2,6 |12 |&nbsp; |- |september [[1930]] |6.409,6 |18,3 |107 |Po finančni krizi |- |julij [[1932]] |13.745,8 |37,4 |230 |Po Hitlerjevi kandidaturi za predsednika |- |november [[1932]] |11.737,0 |33,1 |196 |&nbsp; |- |marec [[1933]] |17.277,0 |43,9 |288 |Hitler postane nemški kancler |} == Glej tudi == * [[seznam nacističnih organizacij]] * [[fašizem]] * [[NSDAP/AO]] * [[Nacionalna fašistična stranka|Fašistična stranka]] ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|21em}} '''Bibliografija''' {{refbegin}} * {{navedi knjigo |last1=Abel |first1=Theodore Fred |title=The Nazi Movement |date=2012 |orig-year=1938 |publisher=Aldine Transaction |isbn=978-1412846134}} * {{navedi knjigo |last1=Arendt |first1=Hannah |author-link1=Hannah Arendt |title=The Origins of Totalitarianism |title-link=The Origins of Totalitarianism |date=1951 |publisher=Harvest Book |location=London; New York; San Diego |oclc= 52814049}} * {{navedi knjigo |last1=Bartov |first1=Omer |author-link1=Omer Bartov |title=The Eastern Front, 1941–45: German Troops and the Barbarisation of Warfare |date=1986 |publisher=St. Martin's Press |location=New York |isbn=978-0312224868}} * {{cite encyclopedia |last1=Bauer |first1=Yehuda |author-link1=Yehuda Bauer |last2=Rozett |first2=Robert |editor-last=Gutman |editor-first=Israel |editor-link=Israel Gutman |encyclopedia=Encyclopedia of the Holocaust |title=Appendix |url=https://archive.org/details/encyclopediaofho0000unse_l4l4/page/1797 |year=1990 |publisher=Macmillan Library Reference |location=New York |isbn=0028960904 |pages=[https://archive.org/details/encyclopediaofho0000unse_l4l4/page/1797 1797–1802] }} * {{navedi knjigo |last1=Beck |first1=Hermann |title=The Fateful Alliance: German Conservatives and Nazis in 1933: The ''Machtergreifung'' in a New Light |date=2013 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-0857454102}} * {{navedi knjigo |last1=Blamires |first1=Cyprian P. |title=World Fascism: A Historical Encyclopedia |date=2006 |publisher=ABC-CLIO |url=https://books.google.com/books?id=nvD2rZSVau4C&pg=PA185 |access-date=13 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130622030210/http://books.google.com/books?id=nvD2rZSVau4C&pg=PA185 |archive-date=22 June 2013 |url-status=live |isbn=978-1576079409 }} * {{navedi knjigo |last1=Broszat |first1=Martin |title=The Hitler State: The Foundation and Development of the Internal Structure of the Third Reich |date=1985 |publisher=Longman |location=London and New York}} * {{navedi knjigo |last1=Burch |first1=Betty Brand |title=Dictatorship and Totalitarianism: Selected Readings |url=https://archive.org/details/dictatorshiptota0000unse |date=1964 |publisher=Van Nostrand}} * {{navedi knjigo |last1=Carlsten |first1=F. L. |title=The Rise of Fascism |date=1982 |publisher=University of California Press |isbn=978-0520046436 |edition=2nd}} * {{navedi knjigo |last1=Carruthers |first1=Bob |title=Hitler's Violent Youth: How Trench Warfare and Street Fighting Moulded Hitler |date=2015 |publisher=[[Pen and Sword Books|Pen and Sword]] |isbn=978-1473859647}} *{{Cite episode| title= The Weimar Republic and the Rise of the Nazi Party| url= https://www.wondrium.com/a-history-of-hitlers-empire-2nd-edition| access-date= 27 March 2023| series= A History of Hitler's Empire, 2nd Edition| first= Thomas| last= Childers| author-link= Thomas Childers| publisher= [[The Great Courses]]| date= 2001a| number= 3| language= English| archive-date= 27 March 2023| archive-url= https://web.archive.org/web/20230327110328/https://www.wondrium.com/a-history-of-hitlers-empire-2nd-edition| url-status= live}} *{{Cite episode| title= The Twenties and the Great Depression| url= https://www.wondrium.com/a-history-of-hitlers-empire-2nd-edition| access-date= 28 March 2023| series= A History of Hitler's Empire, 2nd Edition| first= Thomas| last= Childers| author-link= Thomas Childers| publisher= [[The Great Courses]]| date= 2001b| number= 4| language= English| archive-date= 27 March 2023| archive-url= https://web.archive.org/web/20230327110328/https://www.wondrium.com/a-history-of-hitlers-empire-2nd-edition| url-status= live}} * {{navedi knjigo |last1=Cogen |first1=Marc |title=Democracies and the Shock of War: The Law as a Battlefield |date=2016 |publisher=Routledge |location=Oxon |isbn=978-1409443636}} * {{navedi knjigo |last1=Curtis |first1=Michael |title=Totalitarianism |url=https://archive.org/details/totalitarianism0000curt |date=1979 |publisher=Transactions Publishers |location=New Brunswick (US); London |isbn=978-0878552887}} * {{navedi knjigo |last1=Davidson |first1=Eugene |title=The Making of Adolf Hitler: The Birth and Rise of Nazism |date=1997 |publisher=University of Missouri Press |isbn=978-0826211170 |url=https://books.google.com/books?id=JagUZcri3s8C&q=241 |access-date=14 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150927145845/https://books.google.com/books?id=JagUZcri3s8C&printsec=frontcover&dq=The+Making+of+Adolf+Hitler:+The+Birth+and+Rise+of+Nazism&hl=en&sa=X&ei=bYqMUtqAEYyg7AbL14C4AQ&ved=0CDIQ6AEwAA#v=onepage&q=241&f=false |archive-date=27 September 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Delarue |first1=Jacques |title=The Gestapo: A History of Horror |url=https://archive.org/details/gestapohistoryof0000dela_y0q0 |year=2008 |publisher=Frontline Books |isbn=978-1602392465}} * {{navedi knjigo |last1=Domarus |first1=Max |editor1-last=Romane |editor1-first=Patrick |title=The Essential Hitler: Speeches and Commentary |date=2007 |publisher=Bolchazy-Carducci Pub. |isbn=978-0865166271}} * {{navedi knjigo |last1=Eatwell |first1=Roger |title=Fascism, A History |date=1996 |publisher=Penguin Books |isbn=978-0140257007}} * {{navedi knjigo |last1=Ehrenreich |first1=Eric |title=The Nazi Ancestral Proof: Genealogy, Racial Science, and the Final Solution |date=2007 |publisher=Indiana University Press |url=https://archive.org/details/naziancestralpro00ehre_0 |url-access=registration |isbn=978-0253116871 }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Elzer |editor1-first=Herbert |title=Dokumente Zur Deutschlandpolitik |date=2003 |publisher=Oldenbourg Wissenschaftverlag |volume=First half band – Appendix B, Section XI, §39 |url=https://books.google.com/books?id=P9JaIiRTPwQC&q=illegal |access-date=6 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151130163122/https://books.google.com/books?id=P9JaIiRTPwQC&printsec=frontcover&vq=to+be+illegal&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q=illegal&f=false |archive-date=30 November 2015 |url-status=live |isbn=3486566679 }} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=In Hitler's Shadow West German Historians and the Attempt to Escape the Nazi Past |date=1989 |publisher=Pantheon |location=New York |isbn=978-0394576862 |edition=f |url=https://archive.org/details/inhitlersshadow00rich }} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=The Coming of the Third Reich |title-link=The Coming of the Third Reich |date=2003 |publisher=Penguin |location=New York; Toronto |isbn=978-0143034698}} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=The Third Reich in Power |date=2005 |publisher=Penguin |location=New York |isbn=978-0143037903 |url=https://archive.org/details/thirdreichinpowe00evan |url-access=registration }} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=The Third Reich at War |url=https://archive.org/details/thirdreichatwar00evan_1 |date=2008 |publisher=Penguin Group |location=New York |isbn=978-0143116714}} * {{navedi knjigo |last1=Evans |first1=Richard J. |author-link1=Richard J. Evans |title=The Third Reich in History and Memory |date=2015 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0190228392}} * {{navedi knjigo |last1=Farrell |first1=Joseph |title=Nazi International: The Nazis' Postwar Plan to Control Finance, Conflict, Physics and Space |date=2008 |publisher=SCB Distributors|location=Kempton, Illinois |isbn=978-1931882934}} * {{navedi knjigo |last1=Fest |first1=Joachim |title=The Face of the Third Reich |url=https://archive.org/details/faceofthirdreich0000joac |date=1979 |publisher=Penguin books |isbn=978-0201407143}} * {{navedi knjigo |last1=Fischel |first1=Jack R. |title=The Holocaust |url=https://archive.org/details/holocaust0000fisc_f6n0 |date=1998 |publisher=Greenwood Press |location=Westport, CT |isbn=0313298793}} * {{navedi knjigo |last1=Franz-Willing |first1=Georg |title=Die Hitler-Bewegung: 1925 bis 193 |url=https://archive.org/details/diehitlerbewegun0000fran |date=2001 |publisher=Deutsche Verlagsgesellschaft |isbn=978-3920722641 |language=de}} * {{navedi knjigo |last1=Fritzsche |first1=Peter |title=Germans into Nazis |url=https://archive.org/details/germansintonazis00frit |date=1998 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=978-0674350922}} * {{navedi splet |author1=German Historical Institute |title=Administrative Structure under National Socialism (1941) |date=2008 |url=http://www.germanhistorydocs.ghi-dc.org/map.cfm?map_id=2885 |access-date=9 January 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150110001143/http://www.germanhistorydocs.ghi-dc.org/map.cfm?map_id=2885 |archive-date=10 January 2015 |location=Washington DC }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Gigliotti |editor1-first=Simone |editor2-last=Lang |editor2-first=Berel |title=The Holocaust: a reader |date=2005 |publisher=Blackwell Publishing |location=Malden, Massachusetts; Oxford, England; Carlton, Victoria, Australia |isbn=978-1405114004}} * {{navedi knjigo |last1=Glaus |first1=Beat |title=Die Nationale front |date=1969 |publisher=Zürich |language=de}} * {{navedi knjigo |last1=Goldhagen |first1=Daniel |author-link1=Daniel Goldhagen |title=Hitler's Willing Executioners: Ordinary Germans and the Holocaust |title-link=Hitler's Willing Executioners |date=1996 |publisher=Knopf |location=New York |isbn=978-0679446958}} * {{navedi knjigo |last1=Gordon |first1=Sarah Ann |title=Hitler, Germans, and the "Jewish Question" |year=1984 |publisher=Princeton University Press |url=https://archive.org/details/hitlergermansjew0000gord/page/265 |isbn=0691101620 }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Gottlieb |editor1-first=Henrik |editor2-last=Morgensen |editor2-first=Jens Erik |title=Dictionary Visions, Research and Practice: Selected Papers from the 12th International Symposium on Lexicography, Copenhagen, 2004 |date=2007 |publisher=J. Benjamins Pub. Co. |location=Amsterdam |isbn=978-9027223340 |edition=illustrated |url=https://books.google.com/books?id=UaggHAJ7jToC&pg=PA247 |access-date=22 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150905170544/https://books.google.com/books?id=UaggHAJ7jToC&pg=PA247 |archive-date=5 September 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Grant |first1=Thomas D. |title=Stormtroopers and Crisis in the Nazi Movement: Activism, Ideology and Dissolution |url=https://archive.org/details/stormtrooperscri0000gran |date=2004 |publisher=Routledge |location=London; New York |isbn=978-0415196024}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Griffen |editor1-first=Roger |title=Fascism |url=https://archive.org/details/fascism0000unse_y3b4 |date=1995 |publisher=Oxford University Press |location=New York |isbn=978-0192892492}} * {{navedi knjigo |last1=Griffin |first1=Roger |author-link1=Roger Griffin |editor1-last=Parker |editor1-first=David |chapter=Revolution from the Right: Fascism |title=Revolutions and the Revolutionary Tradition in the West 1560–1991 |date=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0415172950}} * {{navedi knjigo |last1=Hakim |first1=Joy |title=A History of Us: War, Peace and all that Jazz |date=1995 |publisher=Oxford University Press |location=New York |isbn= 0195095146}} * {{navedi knjigo |last1=Hancock |first1=Ian |author-link1=Ian Hancock |editor1-last=Stone |editor1-first=Dan |title=The Historiography of the Holocaust |date=2004 |publisher=Palgrave Macmillan |location=New York; Basingstoke |isbn=978-0333997451 |chapter=Romanies and the Holocaust: A Reevaluation and an Overview}} * {{navedi splet |last1=Harper |first1=Douglas |title=Nazi |url=http://www.etymonline.com/index.php?term=Nazi |date=n.d. |website=etymonline.com |publisher=Online Etymology Dictionary |access-date=22 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006134952/http://www.etymonline.com/index.php?term=Nazi |archive-date=6 October 2014 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |author1=Historischer Verein des Kantons Bern |title=Archiv des Historischen Vereins des Kantons Bern, vol 57–60 |publisher=Stämpfliche Verlagshandlung |year=1973 }}{{ISBN?}} * {{navedi splet |author1=The History Place |title=German population in 1945 |date=2015 |url=http://www.historyplace.com/specials/faq/ |website=The History Place |access-date=28 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150828050815/http://www.historyplace.com/specials/faq/ |archive-date=28 August 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Hitler |first1=Adolf |author-link1=Adolf Hitler |title=Die Reden des Führers am Parteitag der Ehre, 1936 |date=1936 |publisher=Zentralverlag der NSDAP |location=Munich |url=https://archive.org/details/DieRedendesFuehrersamParteitagderEhre1936 |access-date=25 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121025035527/http://archive.org/details/DieRedendesFuehrersamParteitagderEhre1936 |archive-date=25 October 2012 |language=de |quote="Parteigenossen! Parteigenossinnen! Nationalsozialisten!" |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Hitler |first1=Adolf |author-link1=Adolf Hitler |title=''Mein Kampf'' |title-link=Mein Kampf |date=2010 |publisher=Bottom of the Hill Publishing |isbn=978-1935785071}} * {{navedi splet |author1=Holocaust Memorial Museum |title=Introduction to the Holocaust |publisher=[[United States Holocaust Memorial Museum]] |url=http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005143 |access-date=23 October 2017 |archive-date=30 June 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630184902/http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005143 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Höhne |first1=Heinz |author-link1=Heinz Höhne |title=The Order of the Death's Head: The Story of Hitler's SS (Der Orden unter dem Totenkopf: Die Geschichte der SS) |url=https://archive.org/details/orderofdeathshea0000hohn |date=2000 |orig-year=1969 |publisher=Penguin |location=London |isbn=978-0141390123 }}<!-- not referenced --> * {{navedi knjigo|last=Ingrao|first=Christian|title=Believe and Destroy: Intellectuals in the SS War Machine|date=2013|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-0-7456-7004-1}} * {{navedi knjigo |last1=Jablonsky |first1=David |title=The Nazi Party in Dissolution: Hitler and the Verbotzeit, 1923–1925 |url=https://archive.org/details/nazipartyindisso0000jabl |date=1989 |publisher=Routledge |isbn=978-0714633220}} * {{navedi knjigo |last1=Jaman |first1=T. L. |title=The Rise and Fall of Nazi Germany |date=1956 |publisher=New York University Press |location=New York }} * {{navedi knjigo | last = Joachimsthaler | first = Anton |author-link=Anton Joachimsthaler | others = Trans. Helmut Bögler | title = The Last Days of Hitler: The Legends, the Evidence, the Truth | url = https://archive.org/details/lastdaysofhitler0000joac_o3a8 | year = 1999 | orig-year = 1995 | publisher = Brockhampton Press | location = London | isbn = 978-1-86019-902-8 }} * {{navedi knjigo |last1=Johnson |first1=Paul |title=A History of the Modern World: From 1917 to the 1980s |url=https://archive.org/details/historyofmodernw0000john |year= 1984 |publisher=Weidenfeld & Nicolson|isbn=978-0297782261}} * {{navedi knjigo |last1=Jones |first1=Daniel |author-link1=Daniel Jones (phonetician) |editor-last1=Roach |editor-first1=Peter |editor-last2=Hartmann |editor-first2=James |editor-last3=Setter |editor-first3=Jane |title=English Pronouncing Dictionary |url=https://archive.org/details/englishpronounci0000jone_n4n5 |date=2003 |orig-year=1917 |publisher=Cambridge University Press |isbn=3125396832}} * {{navedi knjigo |last1=Judt |first1=Tony |title=Postwar: A History of Europe Since 1945 |url=https://archive.org/details/alf.3003.940.5.jud |date=2006 |publisher=Penguin Books |location=London |isbn=978-1440624766}} * {{navedi knjigo |last1=Junker |first1=Detlef |title=The United States and Germany in the Era of the Cold War, 1945–1990: A Handbook, Volume 1 |date=2004 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-0521791120}} * {{cite journal | last = Karacs | first = Imre | title = DNA test closes book on mystery of Martin Bormann | date = 4 May 1998 | journal = [[The Independent]] | publisher = Independent Print Limited | location = London | url = https://www.independent.co.uk/news/dna-test-closes-book-on-mystery-of-martin-bormann-1161449.html | access-date = 1 May 2024 | archive-date = 7 November 2017 | archive-url = https://web.archive.org/web/20171107013555/https://www.independent.co.uk/news/dna-test-closes-book-on-mystery-of-martin-bormann-1161449.html | url-status = live }} * {{navedi knjigo |last1=Kershaw |first1=Ian |author-link1=Ian Kershaw |title=Hitler: 1889–1936: Hubris |date=1998 |publisher=W. W. Norton & Company |location=New York |isbn=0393046710 |url=https://archive.org/details/hitlerhubris00kers |url-access=registration }} * {{navedi knjigo |author-last=Kershaw |author-first=Ian |title=Hitler, 1889–1936: Hubris |location=New York; London |publisher=W.W. Norton & Company |year=2000}} * {{navedi knjigo |last1=Kershaw |first1=Ian |author-link1=Ian Kershaw |title=Hitler: A Biography |url=https://archive.org/details/hitlerbiography0000kers |date=2008 |publisher=W. W. Norton & Company |location=New York |isbn=978-0393067576}} * {{navedi knjigo |last1=Koehl |first1=Robert |title=The SS: A History 1919–45 |url=https://archive.org/details/sshistory1919450000robe |date=2004 |publisher=Tempus |location=Stroud |isbn=978-0752425597}} * {{navedi knjigo |last1=Kolb |first1=Eberhard |author-link1=Eberhard Kolb |title=The Weimar Republic |date=2005 |orig-year=1984 |publisher=Routledge |location=London; New York |url=https://archive.org/details/weimarrepublic00kolb |url-access=limited |isbn=978-0415344418 }} * {{navedi knjigo |last1=Kuntz |first1=Dieter |title=Hitler and the functioning of the Third Reich |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0415779562}} * {{navedi knjigo |last1=Lepage |first1=Jean-Denis G.G. |title=Hitler Youth, 1922–1945: An Illustrated History |date=2009 |publisher=McFarland |isbn=978-0786452811}} * {{navedi knjigo |last1=Lewkowicz |first1=Nicolas |title=The German Question and the Origins of the Cold War |url=https://archive.org/details/germanquestionor0000lewk |date=2008 |publisher=Ipoc Press |location=Milan |isbn=978-8895145273}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Maier |editor1-first=Hans |translator-last1=Bruhn |translator-first1=Jodi |title=Totalitarianism and Political Religions: Concepts for the Comparison of Dictatorships |url=https://archive.org/details/totalitarianismp0000unse_y1z2 |date=2004 |publisher=Routledge |location=Oxon (UK); New York |isbn=978-0714656090}} * {{navedi knjigo |last1=Majer |first1=Diemut |title="Non-Germans" Under The Third Reich: The Nazi Judicial and Administrative System in Germany and Occupied Eastern Europe, with Special Regard to Occupied Poland, 1939–1945 |date=2013 |publisher=Texas Tech University Press in association with the United States Holocaust Memorial Museum |isbn=978-0896728370}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Materna |editor1-first=Ingo |editor2-last=Ribbe |editor2-first=Wolfgang |title=Brandenburgische Geschichte |date=1995 |publisher=De Gruyter Akademie Forschung |url=https://books.google.com/books?id=D64GY0T8_M4C&q=%22gau+kurmark%22&pg=PA633 |access-date=12 November 2010 |language=de |isbn=978-3050025087 }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=February 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{cite journal |last1=Mautner |first1=Franz H. |title=Nazi und Sozi |journal=Modern Language Notes |date=1944 |volume=59 |issue=2 |pages=93–100 |doi=10.2307/2910599 |jstor=2910599 |quote=Dass ''Nazi'' eine Abkürzung von ''Nationalsozialist'' ist ... [u]nd zwar eine Verkürzung des Wortes auf seine ersten zwei Silben, aber nicht eine Zusammenziehung aus ''Na''tionalso''zi''alist' ...[... that ''Nazi'' is an abbreviation of ''Nationalsozialist'' ... and to be precise a truncation of the word to its first two syllables, not a contraction of ''Na''tionalso''zi''alist' ...]}} * {{navedi knjigo |last1=McDonough |first1=Frank |title=Hitler and the Rise of the Nazi Party |url=https://archive.org/details/hitlerriseofnazi0000mcdo |date=2003 |publisher=Pearson/Longman |isbn=978-0582506060}} * {{navedi knjigo |last1=McNab |first1=Chris |title=The Third Reich |date=2009 |publisher=Amber Books |isbn=978-1906626518}} * {{navedi knjigo |last1=McNab |first1=Chris |title=Hitler's Masterplan: The Essential Facts and Figures for Hitler's Third Reich |url=https://archive.org/details/hitlersmasterpla00unse |date=2011 |publisher=Amber Books Ltd |isbn=978-1907446962}} * {{navedi knjigo |last1=McNab |first1=Chris |title=Hitler's Elite: The SS 1939–45 |url=https://archive.org/details/hitlerselitess190000unse |date=2013 |publisher=Osprey |isbn=978-1782000884}} * {{navedi knjigo | last = Miller | first = Michael | year = 2006 | title = Leaders of the SS and German Police, Vol. 1 | publisher = R. James Bender | location = San Jose, CA | isbn = 978-93-297-0037-2 }} *{{navedi knjigo |last1= Miller |first1= Michael D. |last2= Schulz |first2= Andreas |title= Gauleiter: The Regional Leaders of the Nazi Party and Their Deputies, 1925–1945 |volume= 1 (Herbert Albrecht – H. Wilhelm Hüttmann) |publisher= R. James Bender Publishing |year= 2012 |isbn=978-1-932970-21-0}} * {{navedi knjigo |last1=Mitcham |first1=Samuel W. |author-link1=Samuel W. Mitcham |title=Why Hitler?: The Genesis of the Nazi Reich |url=https://archive.org/details/whyhitlergenesis0000mitc |date=1996 |publisher=Praeger |location=Westport, Connecticut |isbn=978-0275954857}} * {{navedi knjigo |last1=Mitchell |first1=Otis C. |title=Hitler's Stormtroopers and the Attack on the German Republic, 1919–1933 |date=2008 |publisher=McFarland & Company, Inc. |location=Jefferson, North Carolina|isbn=978-0786477296}} * {{navedi splet |last1=Musiał |first1=Bogdan |author-link1=Bogdan Musiał |title=Fakty wypaczone przez Erikę Steinbach |date=2009 |access-date=24 June 2009 |url=http://www.rp.pl/artykul/324302.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120303004727/http://www.rp.pl/artykul/324302.html |archive-date=3 March 2012 |language=pl |location=Rzeczpospolita }} * {{navedi knjigo |last1=Niewyk |first1=Donald L. |last2=Nicosia |first2=Francis R. |title=The Columbia Guide to the Holocaust |date=2000 |publisher=Columbia University Press |location=New York |isbn=978-0231112000 |url=https://archive.org/details/columbiaguidetot00niew }} * {{navedi knjigo |last1=Orlow |first1=Dietrich |title=The Nazi Party 1919–1945: A Complete History |year=2010 |publisher=Enigma Books |isbn=978-0982491195 |url=https://books.google.com/books?id=9a9MRnxtdJgC&q=far+right |access-date=14 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151001162036/https://books.google.com/books?id=9a9MRnxtdJgC&printsec=frontcover&dq=The+Nazi+Party+1919-1945:+A+Complete+History&hl=en&sa=X&ei=momMUriAFumN7AawiIDwBg&ved=0CDIQ6AEwAA#v=snippet&q=far%20right&f=false |archive-date=1 October 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Rabinbach |editor1-first=Anson |editor2-last=Gilman |editor2-first=Sander |title=The Third Reich Sourcebook |date=2013 |publisher=California University Press |location=Berkeley |isbn=978-0520955141 |url=https://books.google.com/books?id=XhDakMp55i0C&pg=PA4 |access-date=14 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150905172830/https://books.google.com/books?id=XhDakMp55i0C&pg=PA4 |archive-date=5 September 2015 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |last1=Panayi |first1=P. |title=Life and Death in a German Town: Osnabrück from the Weimar Republic to World War II and Beyond |url=https://archive.org/details/lifedeathingerma0000pana |date=2007 |publisher=Tauris Academic Studies |location=New York}} * {{navedi knjigo |last1=Rees |first1=Laurence |title=The Nazis: A Warning From History |url=https://archive.org/details/naziswarningfrom0000rees_h1f1 |date=2006 |publisher=BBC Books |isbn=978-0563493334}} * {{navedi knjigo |last1=Rosar |first1=Wolfgang |title=Deutsche Gemeinschaft. Seyss-Inquart und der Anschluß |date=1971 |publisher=Europa-Verlag |location=Wien |language=de |isbn=978-3203503844}} * {{navedi knjigo |last1=Rummel |first1=Rudolph |author-link1=Rudolph Rummel |title=Death by Government |date=1994 |publisher=Transaction |location=New Brunswick, NJ |isbn=978-1560001454 |url=https://archive.org/details/deathby_rum_1994_00_3431 |url-access=registration }} * {{navedi knjigo |last1=Schaarschmidt |first1=Thomas |title=Mobilizing German Society for War: The National Socialist ''Gaue'' |date=2014 |series=Visions of Community in Nazi Germany |publisher=Oxford University Press}} * {{navedi knjigo |last1=Schom |first1=Alan Morris |author-link=Alan Schom |title=A Survey of Nazi and Pro-Nazi Groups in Switzerland: 1930–1945 |date=1998 |publisher=Simon Wiesenthal Center |url=http://www.wiesenthal.com/site/pp.asp?c=lsKWLbPJLnF&b=4441393 |access-date=17 October 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606202923/http://www.wiesenthal.com/site/pp.asp?c=lsKWLbPJLnF&b=4441393 |archive-date=6 June 2011 |chapter=NSDAP and Affiliated Meetings in Northern Switzerland for the Week of May 10–18, 1935 |url-status=dead }} *{{navedi knjigo |last = Shirer |first = William L.|author-link1=William L. Shirer |title = [[The Rise and Fall of the Third Reich]] |year = 1990 |orig-year=1959 |location = New York |publisher = MJF Books |isbn = 978-1-56731-163-1}} * {{navedi knjigo |last1=Shirer |first1=William L. |author-link1=William L. Shirer |title=The Rise and Fall of the Third Reich |date=1991 |orig-year=1960 |publisher=Arrow Books |location=London |isbn=978-0099421764}} * {{navedi knjigo |last1=Simpson |first1=Christopher |title=War Crimes of the Deutsche Bank and the Dresdner Bank: Office of Military Government (U.S.) Reports |url=https://archive.org/details/warcrimesofdeuts0000unse |date=2002 |publisher=Lynne Rienner Publishers |location=London |isbn=978-0841914070}} * {{navedi knjigo |last1=Snyder |first1=Timothy |author-link1=Timothy D. Snyder |title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin |title-link=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin |date=2010 |publisher=Basic Books |location=New York |isbn=978-0465002399}} * {{navedi knjigo |last1=Spector |first1=Robert |title=World Without Civilization: Mass Murder and the Holocaust, History, and Analysis |date=2004 |publisher=University of America Press |isbn=978-0761829638}} * {{navedi knjigo |last1=Steber |first1=Martina |last2=Gotto |first2=Bernhard |title=Visions of Community in Nazi Germany: Social Engineering and Private Lives |date=2018 |publisher=Oxford University Press |location=New York |isbn=978-0199689590}} * {{navedi knjigo |last1=Steves |first1=Rick |title=Rick Steves' Snapshot Munich, Bavaria & Salzburg |date=2010 |publisher=Avalon Travel |location=Berkeley, California; New York|isbn=978-1598806892 |quote="Though the Nazis eventually gained power in Berlin, they remembered their roots, dubbing Munich "Capital of the Movement". The Nazi headquarters stood near today's obelisk on Brienner Strasse..."}} * {{navedi knjigo | last = Trevor-Roper | first = Hugh | author-link = Hugh Trevor-Roper | title = The Last Days of Hitler | url = https://archive.org/details/lastdaysofhitler0000trev_j2d4 | publisher = Pan Books | location = London | year = 2002 | orig-year = 1947 | isbn = 978-0-330-49060-3 }} * {{navedi knjigo |last1=van der Vat |first1=Dan |author-link1=Dan van der Vat |title=The Good Nazi: The Life and Lies of Albert Spee |url=https://archive.org/details/goodnazilifelies0000vand_v5f6 |date=1997 |publisher=George Weidenfeld & Nicolson|isbn=0297817213}} * {{navedi knjigo |last1=Weale |first1=Adrian |author-link1=Adrian Weale |title=The SS: A New History |date=2010 |publisher=Little, Brown |location=London |isbn=978-1408703045}} * {{navedi knjigo |last1=Weikart |first1=Richard |title=Hitler's Ethic |year=2009 |publisher=Palgrave Macmillan |url=https://archive.org/details/hitlersethicnazi00weik |url-access=limited |isbn=978-0230623989 }} * {{navedi knjigo | last = Whiting | first = Charles | author-link = Charles Whiting | title = The Hunt for Martin Bormann: The Truth | url = https://archive.org/details/huntformartinbor0000whit | year = 1996 | orig-year = 1973 | publisher = Pen & Sword | location = London | isbn = 0-85052-527-6 }} * {{navedi knjigo |last1=Wildt |first1=Michael |title=Hitler's Volksgemeinschaft and the Dynamics of Racial Exclusion: Violence Against Jews in Provincial Germany, 1919–1939 |date= 2012 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-0857453228}} * {{navedi knjigo |last1=Wolf |first1=Walter |title=''Faschismus in der Schweiz'' |date=1969 |publisher=Flamberg |url=https://books.google.com/books?id=psYJAQAAIAAJ&q=gau+basel |archive-url=https://web.archive.org/web/20151018233925/https://books.google.com/books?ei=tyNTTMTPFo6bOJ7NvZ4O&ct=result&id=psYJAQAAIAAJ&dq=aktion+s+himmler+schweiz&q=gau+basel |archive-date=18 October 2015 }} * {{navedi knjigo |last1 = Zentner |first1 = Christian |last2 = Bedürftig |first2 = Friedemann |title = [[The Encyclopedia of the Third Reich]] |year = 1997 |origyear = 1991 |publisher = Da Capo Press |location = New York |isbn = 978-0-3068079-3-0 }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|National Socialist German Workers' Party}} * [https://archive.org/details/MeinKampf_483 Text of ''Mein Kampf''] * {{in lang|de}} [http://www.dhm.de/lemo/html/weimar/innenpolitik/nsdap/index.html Die Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei (NSDAP) 1920–1933] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090207000355/http://www.dhm.de/lemo/html/weimar/innenpolitik/nsdap/index.html |date=7 February 2009 }} at ''Lebendiges Museum Online''. * {{in lang|de}} [http://www.dhm.de/lemo/html/nazi/innenpolitik/nsdap/index.html Die Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei (NSDAP) 1933–1945] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140706130717/http://www.dhm.de/lemo/html/nazi/innenpolitik/nsdap/index.html |date=6 July 2014 }} at ''Lebendiges Museum Online''. * [https://archive.org/details/OrganisationsbuchNSDAP ''Organisationsbuch NSDAP'' An encyclopedic reference guide to the Nazi Party, organisations, uniforms, flags etc. published by the party itself] {{normativna kontrola}} {{Zgodovinska škrbina}} [[Kategorija:Politične stranke v Nemčiji]] [[Kategorija:Prepovedane politične stranke]] [[Kategorija:Nacizem]] [[Kategorija:Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1919]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1945]] ad1et7xqv27bzmip261w1opz3zjpgss 0 16681 6684746 5934108 2026-06-03T18:07:50Z Shabicht 3554 /* Uvod */ 6684746 wikitext text/x-wiki '''Operacija Konjičev skok''' ({{jezik-de|Operation Rösselsprung}}); tudi '''[[desant]] na [[Drvar]]''', '''Skok [[Skakač (šah)|šahovskega konja]]''') je bila [[Tretji rajh|nemško]] vodena [[vojaška operacija]] oz. [[ofenziva]] (sodelovale so tudi [[oborožene sile]] [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]) med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. == Uvod == [[Slika:Marshal Tito during the Second World War in Yugoslavia, May 1944.jpg|thumb|Tito s predstavniki britanske misije v Drvarju, nekaj dni pred ofenzivo]] Zaradi predhodnih neuspelih ofenziv ([[bitka na Neretvi]], [[bitka na Sutjeski]]) in neuspelih [[atentat]]ov na [[Josip Broz - Tito|Tita]] se je Vrhovno poveljstvo (Oberkommando der Wehrmacht) [[Wehrmacht|Wehrmachta]] odločilo za novo operacijo, katere glavni namen ni bil uničiti [[partizani|partizanskih]] [[vojaška enota|enot]], temveč zajeti in/ali uničiti [[Vrhovni štab NOV in POJ]] s Titom na čelu (''ločiti glavo od telesa''). S tem bi razbili osrednjo vodstvo [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] v okupirani [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] in tako pridobili strateško prednost, ki bi omogočila dokončno uničenje [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]]. == Načrt == Načrt je bil sestavljen iz treh ločenih delov. Prvi del je obsegal [[padalske enote|padalsko]]-[[jadralne enote|jadralni]] [[desant]] na [[Drvar]] (po zaslugi [[ustaši|ustaške]] [[obveščevalna dejavnost|obveščevalne dejavnosti]] so Nemci vedeli, kje se nahaja vrhovni štab NOBJ). [[Jadralno letalo|Jadralna letala]] bi predstavljala prvi val napada, ki bi zagotovil varna pristajalna področja za druga [[letalo|letala]] in padalce. Padalske enote so predstavljale drugi val. Vse enote so bile razdeljene na posamezne skupine, ki so imele dodeljene naloge: * padalska skupina Panter (110 [[vojak]]ov) - osvojiti Titovo poveljstvo * padalska skupina Napadalec (50 vojakov) - uničiti [[sovjetska zveza|sovjetsko]] vojaško misijo * padalska skupina Silak (70 vojakov) - uničiti [[radio|radijsko]] postajo * padalska skupina Popadač (40 vojakov) - uničiti [[Britanci|britansko]] vojaško misijo * padalska skupina Uničevalec (50 vojakov) - uničiti [[američani|ameriško]] vojaško misijo * jadralna skupina Modri (110 vojakov) - zavzeti in braniti vzhodne dohode do mesta * jadralna skupina Zeleni (95 vojakov) - zavzeti jugovzhodni del mesta in ga braniti * jadralna skupina Rdeči (85 vojakov) - zavzeti in braniti mestni [[hotel]] ter podpreti skupini Napadalec in Panter. Ta del operacije je prevzel [[500. SS-padalski bataljon]], 2 [[četa|četi]] [[1. padalski polk (Nemčija)|1. padalskega polka]], [[specialne sile|specialni]] vod [[Brandenburg (enota)|Brandenburg]], specialni [[odred]] Zawadil in [[četniki]] - kot [[prevajalec|prevajalci]]. Drugi del vojaške operacije je bil podporni element desantnim enotam. Te enote so imele nalogo predreti partizanski [[obramba (vojaštvo)|obrambni]] obroč okoli Drvarja in se združiti z desantom. Ta del naj bi izpeljali deli [[7. SS-prostovoljna gorska divizija »Prinz Eugen«|7. SS-divizije]] in četniške enote ter vojaška enota NDH. Tretji del je bil [[vojno letalstvo|letalski del]]. [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] je priskrbelo [[Taktično transportno letalo|transportna]] in jadralna letala, izvedlo uvodno bombardiranje mesta in okolice ter zagotavljalo letalsko podporo. == Izvedba == Operacija se je pričela 24. maja 1944 z letalskim bombardiranjem mesta. Temu je sledil prvi val jadralnih letal. Mnogi partizani so prvič videli taka letala in so bili prepričani, da so to sestreljena letala. Šele potem, ko so iz letal začeli [[juriš]]ati Nemci, so spoznali svojo zmoto in zavladala je panika. Prvemu valu je sledilo ponovno letalsko bombardiranje in nato nov val jadralnih letal, ki so jim sledili padalci. Civilisti in partizani, ki so bili v mestu, so bili sprva presenečeni in so v paniki bežali iz mesta, toda kmalu so se organizirali in napadli nemške sile, ki so se morale začeti braniti. Nemci so kmalu ugotovili, da Tita ni v mestu, ampak je v bližnji pečini, kjer je bival v [[baraka|baraki]]. Poskušali so prodreti do nje, a so jih zavrnili partizani, ki so nato izvajali protinapade na Nemce, ki so kmalu držali v svojih rokah le [[pokopališče]]. Noč so preživeli tam ob nenehnih napadih svežih partizanskih enot, ki so prihajale na pomoč. Naslednji dan jih je dosegla pomoč v obliki [[izvidniške enote]], ki je prisilila partizane k umiku. == Uspehi == Gledano vojaško je bila operacija skoraj popoln polom, saj ni dosegla pričakovanih ciljev, kljub temu, da so imele desantne enote skoraj 80 % izgube. Edina vidna uspeha sta bila zajetje Titove [[uniforma|uniforme]] in [[džip]]a ter zajetje [[Randolph Churchill|Randolpha Churchilla]] (ki pa jim je kmalu zatem pobegnil). Vrhovni štab NOVJ so z letalom evakuirali v Italijo in se je nato z ladjo vrnil na otok [[Vis]] . == Glej tudi == * [[seznam vojaških operacij]] * [[seznam desantov]] * ''[[Desant na Drvar (film, 1963)|Desant na Drvar]]'' - [[film]], posnet o operaciji Konjičev skok {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Bitke leta 1944]] [[Kategorija:Vojaške operacije druge svetovne vojne]] [[Kategorija:NOV in POJ]] [[Kategorija:Zračni desanti]] {{normativna kontrola}} tojuuaab8a56rlw3yfyvzf3bajfbw62 0 22896 6684659 6663347 2026-06-03T15:44:27Z Shabicht 3554 /* Nastanek izraza */ 6684659 wikitext text/x-wiki {{Fašizem}} {{politika}} '''Fašízem''' ([[italijanščina|italijansko]] ''fascismo'') je [[totalitarizem|totalitarni]] [[politični sistem]], ki se v ožjem pomenu nanaša na [[politična desnica|desničarsko]] avtoritarno politično [[gibanje (sociologija)|gibanje]], ki je vladalo v [[Italija|Italiji]] med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. V širšem pomenu s tem izrazom označujemo vse sisteme [[vladavina|vladavine]], ki se zgledujejo po prej omenjenem oziroma so mu podobni ([[nacizem]]<ref group=opombe>Po mnenju nekaterih je fašizem v razmerju do nacizma nadrejen pojem, drugi pa so mnenja, da je pojma fašizem in nacizem bolje ločiti.</ref>, [[Francisco Franco|Francova]] [[Španija]], [[António de Oliveira Salazar|Salazarjeva]] [[Portugalska]], [[Ferenc Szálasi|Szálasijeva]] [[Madžarska]] ipd.). Tako je »fašizem« splošen in skupen izraz za [[ideologija|ideologijo]], [[doktrina|doktrine]], politična gibanja in politične prakse, pa tudi za politične sisteme in [[država|države]], v katerih se kažejo izrazito protidemokratične, totalitarne in avtoritarne težnje.<ref>Južnič, stran 265</ref> Pri obravnavi pojava fašizma je torej najprej treba upoštevati, da se sama beseda “fašizem” uporablja za več različnih pomenov. Glavni so: * [[Fasci italiani di combattimento|Politična stranka]], kar je na začetku tudi bil edini namen gibanja; * [[Črnosrajčniki|Nasilno uveljavljanje stranke]], nastalo z nastopom črnosrajčnikov, ki so s silo utrjevali teorijo, včasih celo brez Mussolinijeve odobritve, a so bili vključeni v organizacijo tako zaradi dejanskega doprinosa kot tudi zaradi bojazni pred njihovimi izgredi; * [[Era fascista|Zgodovinsko obdobje]], ki obsega dvajset let Mussolinijeve vlade, [[italijanski imperij|imperij]] in [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]; * [[Socializacija ekonomije|Ideologija]], ki je skušala bodriti premagani narod s sklicevanjem na [[starorimska civilizacija|rimljansko veličino]] in obljubami socialne demokratičnosti, samoupravljanja in pravične porazdelitve dohodka. * Po propadu klasičnega fašizma se je beseda uporabljala kot nasprotni pojem [[komunizem|komunizma]]: [[Kominterna]] je v 30. letih [[20. stoletje|20. stoletja]] tako opredelila tudi meščansko [[demokracija|demokracijo]].<ref>Ogrin</ref> Pozneje se je izraz udomačil kot psovka za posameznike ali skupine, ki se obnašajo avtoritarno ali ki opravičujejo uporabo sile v [[politika|politiki]]. Zaradi izrazito negativnih [[zgodovina|zgodovinskih]] posledic se danes fašizem obravnava pretežno le kot izraz nasilja in obdobje [[totalitarizem|totalitarne državne ureditve]]. Uporaba sile, policijski režim, imperializem in vojni neuspehi daleč presegajo vrednost pozitivnih strani fašizma. == Nastanek izraza == Izraz »fašizem« izhaja iz [[latinščina|latinskega jezika]], kjer ''fascis'' pomeni sveženj, zvitek, snop, butara, in iz njega je izpeljan [[italijanščina|italijanski]] izraz ''fascio'' (množina ''fasci'') prav tako v pomenu snop, butara. Cilindrične butare (''fasces'') s sekiro v sredi so bile v [[starorimska civilizacija|starem Rimu]] najprej simbol kraljeve in nato republikanske oblasti in so jih na slovesnih prireditvah ali sprevodih nosili [[liktor]]ji pred najvišjimi oblastniki: [[pretor]]ji, [[Rimski konzul|konzuli]], [[imperator]]ji. Ponazarjale naj bi enotnost in moč: posamezna palica se da zlomiti, skupina palic (butara) je pa nezlomljiva in utegne biti napadalna, saj vsebuje sekiro. V Italiji je že pred letom 1919 simbol hotel poudariti povezanost Italije z veličino in sijajem starega Rima. Tako simbol kot naziv ''fascio'' je pozneje prevzela mussolinijeva politična skupina. ==Vzroki fašizma== Fašizma ni mogoče razumeti zunaj zgodovinskega okvira, saj je nastal kot posledica pomembnih zgodovinskih obdobij in dogajanj, med katera se po navadi vključujejo predvsem sledeča: * vseevropski politični nemiri 1917-1923 po zgledu [[ruska revolucija|ruske revolucije]], v Italiji predvsem v letih 1919-1920 (t. i. rdeče dveletje ali ''biennio rosso'') * splošno nezadovoljstvo po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] * politizacija množic in strah industrijalcev pred možnostjo revolucije ruskega tipa * postopna kriza [[kapitalizem|kapitalizma]], ki je končno privedla do [[Velika gospodarska kriza|velike depresije]] leta 1929 Ti dejavniki so ustvarili popularno zamisel o [[država|državni]] [[oblast]]i, ki naj bi nastopila istočasno proti komunizmu in proti kapitalizmu, a ki bi garantirala pravično porazdelitev bogastva med vse prebivalce. Tako oblast je predlagal fašizem, zato je že leta 1922 prišel na oblast v Italiji. Fašizem se je pozneje razširil po [[Evropa|Evropi]] in celo izven nje, v bolj ali manj izrazitih oblikah in v različnih lokalnih variantah. Kronološko so razvile krajevne variante fašizma naslednje države: Italija, [[Iran]], [[Poljska]], [[Portugalska]], [[Japonska]], [[Madžarska]], [[Avstrija]], [[Nemčija]], [[Bolgarija]], [[Jugoslavija]], [[Brazilija]], [[Španija]], [[Litva]], [[Romunija]] in [[Grčija]]. Za prvo mednarodno konfrontacijo med fašizmom in antifašizmom velja [[španska državljanska vojna]] leta 1938. Obnavljanje fašistične ideologije in poskusi uvajanja nekaterih njenih smernic pa se pojavljajo še v našem času. ==Značilnosti fašizma== {{Glavni|Ideologija fašizma}} Glavna značilnost fašizma je, da se ponuja kot alternativa med liberalnim kapitalizmom in [[Marx]]ovim komunizmom. Na skrajno desno ga uvrščajo [[nacionalizem]], [[militarizem]] in [[ekspanzionizem]], na skrajno levo pa vrednota dela, [[socialna demokracija]] in [[generacijska revolucija]]. Njegova ideologija se opira na [[populizem]]<ref>Gentile, stran 72</ref>, [[etatizem]]<ref>Mann</ref> in [[korporativizem]]<ref>Ferrari</ref>; posebno v prvih časih obstoja je fašizem zagovarjal socialno vlogo [[lastninska pravica|zasebne lastnine]] in delitev prebivalstva na [[družbeni razred|družbene razrede]]<ref>Gentile, stran 73</ref>; vrhovno oblast ima totalitarna država, ki ne sprejema [[demokracija|demokracije]] prebivalstva, ker je skupnost pomembnejša od posameznika. Fašizem namreč razumeva narod kot družbo s skupno identiteto, ki potrebuje energično vodstvo, sposobno uporabljati silo za njeno preživetje.<ref>Griffin, stran 185 </ref> Državo mora vladati ena sama stranka, brez opozicije.<ref>Kent, stran 69</ref> [[Kultura]] je proizvod narodne skupnosti, kjer je posameznik nepomemben.<ref>Grčić, stran 120</ref> Skupnosti, ki niso del fašističnega naroda in ki se ne [[Asimilacija (sociologija)|asimilirajo]], nimajo pravice do samostojne kulture; posebno to načelo so sprejeli vsi fašistični režimi, izrecno v odnosih do [[Judje|Judov]]. Prvotna zamisel Mussolinijevega fašizma se je naslanjala tudi na teorije nekaterih takratnih mislecev, ki so se mu pozneje večinoma tudi priključili, predvsem [[Filippo Tommaso Marinetti|Marinetti]] in [[Gabriele D’Annunzio|D’Annunzio]]. Pomemben je bil tudi vpliv ne-marksističnih levičarjev, na primer [[Georges Eugène Sorel|Sorela]], ki je predlagal [[revolucionarni sindikalizem]], za katerega je bil ''Duce'' posebno navdušen. Ena od značilnosti zgodnjega italijanskega fašizma je bila tudi pripravljenost na večje ideološke spremembe in popravke, ki so bili včasih v pravem nasprotju s strankinimi smernicami. Vendar je to nasprotje opazno le iz današnjega zornega kota: takrat prehod iz levičarske ideologije na desničarsko (ali obratno) ni pomenil odstopa od temeljnega nauka, temveč le prilagoditev novonastalim družbenim okoliščinam oziroma popravek in izboljšanje osnovne teorije. To je posebno opazno v Mussolinijevem prestopu od [[socializem|socialističnega]] zagovarjanja nižjih slojev na [[buržoazija|buržoazno]] zaščito [[industrija]]lcev; za Mussolinija je zavezništvo z bogato industrijo pomenilo samo možnost bolj uspešnega nasprotovanja tedanji [[vlada|vladi]], ki ni znala uvesti potrebnih reform. Poznejši fašistični režimi v drugih državah so to nenavadno miselno zvezo tolmačili na bolj [[utilitarizem|utilitarističen]] način. ==Definicije fašizma== Malone vsi misleci povojnega časa so na kak način definirali fašizem, vendar se je velikokrat zgodilo, da so pri opisu pojava jemali v poštev samo njegove zunanje značilnosti, oziroma samo tiste plati, ki so bile v nesoglasju z njihovimi osebnimi prepričanji. Poleg tega nekateri niso dovolj upoštevali, da se je originalna, italijanska, ideja fašizma pozneje razvila v več vrst lokalnih fašističnih gibanj, ki so bila v marsičem različna od prvotne zamisli. Benito Mussolini, začetnik in stvaritelj fašizma, je v eseju ''Doktrina fašizma''<ref>Mussolini</ref> med drugim zapisal: “Kot je bilo 19. stoletje doba posameznika, saj liberalizem predpostavlja individualnost, verjamemo, da je to stoletje “kolektivno”, torej stoletje Države. …Kdor je videl v filozofiji fašizma samo goli oportunizem, ni razumel, da je fašizem poleg vladnega sistema tudi in predvsem mišljenjski sistem.” [[Francisco Franco]] je v nekem [[intervju]]ju<ref>Griffiths, stran 103</ref> tako opisal svoje gibanje: “Fašizem je v bistvu le obrambna reakcija organizma, je želja po obstoju, ki včasih prevzame ves narod. Vsak narod pa reagira na svoj način. Naša revolucija ima le španski pomen, nima ničesar skupnega s hitlerizmom, ki je nastal iz poraza in obupa.” [[Anthony James Gregor]] je med drugim zapisal: “Fašizem je bil varianta klasičnega marksizma, ki se je opiral na marx-engelsove nauke, dokler ni izoblikoval teorije o “državnem sindakalizmu”, ki je bil podlaga zgodnjega fašizma.”<ref>Gregor, stran xi</ref> [[János Albert Lukács]] vidi tako v fašizmu in nacizmu kot v komunizmu le skrajne oblike populizma.<ref>Lukacs, stran 118</ref> [[Lev Trocki]] je menil, da gre za “spontano gibanje množic, ki so ga vodile in financirale velike kapitalistične sile”.<ref>Trocki</ref> [[Georgi Dimitrov]] je v poročilu za Sedmi kongres [[Tretja internacionala|Tretje internacionale]] avgusta 1935 zapisal, da je fašizem “izrecna teroristična diktatura največjih reakcionarjev, šovinistov in imperialistov finančnega kapitala”-<ref>Dimitrov</ref> [[Ludwig von Mises]] in pozneje [[Ernst Nolte]] sta bila prepričana, da je bil fašizem uperjen specifično proti Tretji internacionali in marksizmu sploh.<ref>von Mises, stran 48</ref><ref>Nolte</ref> [[Stanley G. Payne]] je označil fašizem za protikomunizem in protiliberalizem, ki z uporabo sile in na avtoritaren način uveljavlja nacionalistično diktaturo.<ref>Payne 1980, stran 7</ref> [[Zeev Sternhell]] ugotavlja, da je fašizem sprejel liberalno ekonomijo tržnega gospodarstva in revolucionarno retoriko marksizma, a je zavrnil njuno filozofijo; nasprotoval je osnovnim sistemom liberalizma, marksizma, pozitivizma in demokracije.<ref> Sternhell, stran 7</ref> [[Franklin D. Roosevelt]] je zapisal, da gre za fašizem, kadar si lasti državo posameznik.<ref>Roosevelt, strani 119-128</ref> ==Fašizem v Italiji== {{Glavni|Fašizem v Italiji}} [[slika:March on Rome.jpg|thumb|Benito Mussolini (v sredini) s tremi od svojih kvadrumvirov (od leve proti desni [[Emilio De Bono]], [[Italo Balbo]] in [[Cesare Maria De Vecchi]]) med [[pohod na Rim|pohodom na Rim]]]] Na italijanskih volitvah 1921 je fašistična stranka dobila 35 sedežev v poslanski zbornici in tako postala odločilen element državne politike, ki je postopoma spremenil celotno parlamentarno delovanje. Že naslednjega novembra 1922 sta tako poslanska zbornica kot senat odobrila vlado, kjer je bil Mussolini [[predsednik vlade|ministrski predsednik]] in notranji minister. Ta vlada je trajala 20 let 8 mesecev 25 dni. V tem razdobju sta v Italiji obstajali tudi drugi dve oblasti, ki jih fašizem ni mogel (in niti hotel) nadvladati, in sicer [[monarhija]] in [[rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]]. Obe sta bili sicer pod močnim vplivom vlade in sta se morali v marsičem ukloniti, vendar je formalno obstajal sporazum med njimi. Zaradi tega se italijanskemu fašizmu včasih zanika popolna pripadnost totalitarističnim režimom.<ref>Detti, strani 138-141</ref> Italijansko obdobje fašizma je moč razčleniti na več delov oziroma razvojnih faz. Prva faza (1922–1925) je bila več ali manj redno nadaljevanje parlamentarnega sistema. Druga faza (1925–1929) začne z Mussolinijevo izjavo, da si prevzame politično odgovornost za rastoče fašistično nasilje v državi, kar je postalo za škvadriste nekakšna legitimacija uporabe sile; v praksi je ta faza obdobje skrajne diktature in istovetenja fašistične stranke z vlado. Tretja faza (1929–1934) vključuje novo razmerje s [[Papeška država|Papeško državo]] ([[Lateranski sporazumi]]) in začetek gospodarske krize, ki je pozneje privedla do [[nacionalizacija|podržavljenja]] [[banka|bank]]; nadaljevala se je okupacija [[Afrika|afriških]] ozemelj. Za četrto fazo (1935–1940) je bila značilna proglasitev [[italijanski imperij|imperija]] in obsodba s strani [[Društvo narodov|Lige narodov]] zaradi prikjučitve [[Etiopija|Etiopije]], predvsem pa podpis ''jeklenega pakta'' z [[Tretji Rajh|Nemčijo]]. Peta faza (1940–1943) je bila sama druga svetovna vojna, ki se je končala z vojaškim porazom, medtem ko je bila šesta in zadnja faza (1943–1945) krhka marionetna vlada pod nemškim nadzorom.<ref>Payne 1996, stran 212</ref> Leta 1946 so se [[Italijani]] odločili z institucionalnim [[referendum]]om, da ukinejo monarhijo in ustanovijo republiko, to je današnjo italijansko državo. ==Fašizem v Evropi== Po prvi svetovni vojni je v vsej Evropi vladal strah pred komunizmom, ki je povzročil padec [[ruski imperij|ruskega imperija]], saj se je ljudstvo balo, da bodo [[boljševiki]] podžgali [[revolucija|revolucijo]] tudi v ostalih padlih [[imperij]]ih, predvsem v [[nemško cesarstvo|nemškem]] in [[Avstro-Ogrska|avstroogrskem]]. Kljub temu so industrijalci obnavljali tovarne z izkoriščanjem delavcev, kar je seveda odpiralo pot revolucionarnim idejam, saj so bili delavci že bolj dovzetni za emancipacijo proletariata.<ref>Di Nolfo, stran 46</ref><ref>Sabbatucci</ref> Tedanja logika je vsak predlog ali zahtevo po izboljšanju delovnega razmerja štela za dokaz komunističnega prodiranja, zato so po vsej celini nastajale večje in manjše reakcije proti »rdeči nevarnosti«. Porazno ekonomsko stanje je prepričalo tudi razočarane bivše bojevnike, da si bo gospodarstvo lahko opomoglo le pod vodstvom totalitarnih režimov, ki se bodo odločno zoperstavili napredovanju boljševikov. S temi idejami so nastali [[Freikorps]] v Nemčiji, [[Black and Tans]] v Angliji in [[Arditi]] v Italiji. Ko je fašizem nastopil v Italiji, ga je ostala Evropa, vključno s [[Francija|Francijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]], odobravala, saj je predstavljal odkrit odgovor [[Sovjetska zveza|sovjetski]] nevarnosti in je predlagal konkreten način odpora proti nesposobnim oblastem. Celo izven Evrope so nekatere znane osebnosti zagovarjale novo italijansko politiko, med temi [[Churchill]]<ref> Lamb, stran 108</ref> in [[Mahatma Gandhi|Gandhi]].<ref>Sofri, strani 90-91</ref> Pojavila so se različna podobna gibanja, mnoga od katerih so pa samo posnemala zunanje geste, na primer rimski pozdrav in temne srajce, pa tudi kult voditelja, nasilje in surovo nasprotovanje komunistom. Nekatera pa so se razvila vzporedno z italijansko socialno politiko in ideologijo, med temi izstopa [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka]] pod vodstvom [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]. Od ostalih so se fašistične stranke povzpele na oblast v [[Španija|Španiji]] s [[Francisco Franco|Franciscom Francom]] (na oblasti od 1939. do 1975.), v [[Romunija|Romuniji]] z [[Ion Antonescu|Ionom Antonescujem]] (1940-1944), v [[Grčija|Grčiji]] z [[Ioannis Metaxas|Ioannisom Metaxasom]] (1936-1941), na [[Norveška|Norveškem]] z [[Vidkun Quisling|Vidkunom Quislingom]] (1933-1945), na [[Portugalska|Portugalskem]] z [[Antonio Salazar|Antoniom Salazarjem]] (1932-1974). ==Neofašizem== Neofašizem je skupni izraz za socialna in politična gibanja, ki so nastala po drugi svetovni vojni za obujanje in uresničenje fašistične ideologije v Italiji. Podobna gibanja so v raznih obdobjih nastajala tudi v drugih državah: nekatera so več ali manj posnemala italijansko teorijo, druga so se zgledovala po nemškem neonacizmu. V povojni Italiji ni bila uvedena uradna defašizacija in ni bilo uradnih obsodb fašističnih zločinov. Že leta 1946 je [[vlada De Gasperi I.]] na predlog ministra [[Palmiro Togliatti|Togliattija]] odobrila [[pomilostitev|amnestijo]] za politične zločine v zadnjem obdobju vojne. S tem dekretom je vlada načeloma zaključila povojno obračunavanje s fašizmom, saj je bil uveden izrecno kot “povojna sprava vseh Italijanov, ki naj privede do političnega in socialnega miru v državi”. Iz teh besed je razvidna primarna skrb oblasti, da ukinejo vzdušje [[državljanska vojna|civilne vojne]] med prebivalstvom, čeprav za ceno odpuščanja vojnih zločinov. Amnestija Togliatti je pravi mejnik med fašizmom in demokracijo v Italiji in je obrodila pozitivne sadove kljub začetnemu nasprotovanju prebivalstva. Ena od posledic je bila tudi toleriranje skrajno-desničarske politične stranke, ki je bila znana kot neofašistična, a so jo Italiiani sprejeli kot nekakšno nostalgijo po preteklosti, ki si jo demokratična družba lahko tudi dovoli. V resnici so to stranko, [[Italijansko socialno gibanje]] oz. ''Movimento Sociale Italiano (MSI) '', pozneje ''Alleanza Nazionale (AN)'', njeni predstavniki označevali kot post-fašistično. Nekateri opazovalci so mnenja, da je prav dopuščanje te stranke privedlo do zelo poznega nastanka pravih neofašističnih skupin, ki so začele nastopati z oboroženimi [[terorizem|terorističnimi]] akcijami. Te so se pojavile šele pri naslednji generaciji, in sicer v italijanskih “svinčenih letih” (1968 – 1982): samo v obdobju 1969-1975 se je zgodilo v Italiji 4584 atentatov, od katerih so neofašistične organizacije prevzele odgovornost za kar 83 %, to je za 113 smrtnih žrtev in 351 ranjencev.<ref group=opombe> General karabinjerjev Nicolò Bozzo je dal intervju, ki je bil objavljen v knjigi (glej sklic Ruggiero, stran 229), kjer se za ta podatek navaja sledeči vir: Tribunale di Savona, ufficio del giudice per le indagini preliminari, Decreto di archiviazione procedimento penale 2276/90 R.G. pag 23 a 25 [Sodišče mesta Savona, urad preiskovalnega sodnika, dekret o arhiviranju sodnega postopka 2276/90 strani od 23 do 25]. Ta postopek arhiviranja se normalno izvede na zahtevo javnega tožilca v slučaju, ko ni bilo ugovora s strani oškodovanca.</ref> V zadnjih desetletjih nekateri zgodovinarji razlikujejo med neofašizmom in post-fašizmom, kjer naj bi slednji pomenil politiko nekaterih strank ali držav, ki sprejemajo in uveljavljajo fašistično ideologijo in socialno zamisel, a ne priznavajo diktature, avtoritarizma in nasilja. Po mnenju teh avtorjev je neofašizem, to je obnavljanje klasičnega fašizma, prisoten le v režimih nekaterih zgodovinskih diktatur, recimo v Francovi Španiji. Sodobne državne ureditve pa naj bi velikokrat aktivno upoštevale nauke post-fašizma.<ref>Fella</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Opombe== {{sklici|group=opombe}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{navedi enciklopedijo |last= Colombo |encyclopedia= Storia d'Italia |isbn=|first= Arturo |publisher= De Agostini |title= Partiti e ideologie del movimento antifascista |location= Novara |pages= vol. 8|date=1979}} * {{navedi knjigo |last1= Detti |first1= Tommaso |last2= Gozzini |first2= Giovanni |title= Storia contemporanea: il Novecento |year= 2002|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= }} *{{navedi splet |url= |title= Dimitrov, Georgi Mikhailovich (1882-1949)|author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website= marxists.org/glossary/people/d/i.htm#dimitrov-georgi |publisher= |accessdate=}} * {{navedi knjigo |last= Di Nolfo |first= Ennio |title= Dagli imperi militari agli imperi tecnologici – La politica internazionale dal XX secolo ad oggi |year= 2011|publisher= Laterza|location= Roma-Bari |isbn= 978-88-420-8495-2 }} * {{navedi knjigo |last1= Fella |first1= Stefano |last2= Ruzza |first2= Carlo |title= Re-inventing the Italian Right: Territorial politics, populism and 'post-fascism'|url= https://archive.org/details/reinventingitali0000stef |year= 2011|publisher=Routledge |location=London-New York |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Ferrari |first= Francesco Luigi |title= Il regime fascista italiano|year= 1983|publisher= Ed. di Storia e Letteratura |location= |isbn= 978-88-87114-86-7}} * {{navedi knjigo |last= Gentile |first= Emilio |title= Fascismo. Storia e interpretazione, |year= 2002|publisher= Laterza |location= Roma-Bari |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Grčić |first= Joseph |title= Ethics and political theory |year= 2000|publisher= University of America, Inc |location= Lanham, Maryland, USA |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Gregor |first= A. James |title= Il giovane Mussolini e le origini intellettuali del fascismo. |url= https://archive.org/details/youngmussoliniin0000greg |year= 1979|publisher= University of California Press |location= Berkeley, California:. |isbn= 9780520037991}} * {{navedi knjigo |last1= Griffin |first1= Roger | last2= Feldman |first2= Matthew |title= Fascism: Fascism and culture |year= 2004|publisher= Routledge |location= London, UK; New York, USA |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Griffiths |first= Richard |title= Fascismo |url= https://archive.org/details/fascism0000grif |year= 2005|publisher= Continuum |location= New York |isbn= 978-0826478566 }} * {{navedi knjigo |last1= Južnič|first1= Stane |title= Novejša zgodovina - izbrana poglavja |year= 1981|publisher= FSPN |location= Ljubljana |isbn= }} *{{navedi enciklopedijo |last1= Kent |last2= Lancour |last3= Nasri |encyclopedia= Encyclopedia of Library and Information Science |isbn=0-8247-2062-8 |first1= Allen |first2= Harold |first3= William Z | publisher= CRC Press |title= Automated Discourse Generation to the User-Centered Revolution - 1970-1995 |location= Volume 62 - Supplement 25 |pages= |date= 1998}} * {{navedi knjigo |last= Lamb |first= Richard |title= Mussolini e gli inglesi |year= 1997|publisher= Corbaccio |location= Milano |isbn= 88-7972-286-7}} * {{navedi knjigo |last= Lukacs |first= John |title= The Hitler of History |url= https://archive.org/details/hitlerofhistory0000luka_g6o6 |year= 1997 |publisher= Vintage Books |location= New York |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Mann |first= Michael |title= Fascists|url= https://archive.org/details/fascists0000mann |year= 2004|publisher= Cambridge University Press |location= |isbn= 978-0-521-53855-8}} * {{navedi knjigo |last= Mussolini |first= Benito|title= La dottrina del fascismo |year= 1941|publisher= Ist. Della Enciclopedia Treccani|location= |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Nolte |first= Ernst |title= Three Faces of Fascism: Action Française, Italian Fascism, National Socialism|url= https://archive.org/details/threefacesoffasc0000nolt |year= 1965|publisher= Weidenfeld and Nicolson |location= |isbn= }} *{{navedi časopis |last=Ogrin |first=Matija |date= |title= Površje in žarišče krize Doma in sveta leta 1937''|url= |journal= Zbornik dokumentov |volume=Kriza revije »Dom in svet« leta 1937'' |issue=Ljubljana 2001|pages= |doi=|access-date=}} * {{navedi knjigo |last= Payne |first= Stanley G.|title= Fascismo: confronto e definizione |year= 1980|publisher= Università del Wisconsin Press|location= London |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Payne |first= Stanley G. |title= A History of Fascism, 1914–1945 |year= 1996|publisher= |location= |isbn= }} *{{navedi splet |url= |title= Roosevelt "Message to Congress on the Concentration of Economic Power"|author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= |website= Internet Archive |publisher= The American Economic Review, Vol. 32, No. 2, Part 2, Supplement, Papers Relating to the Temporary National Economic Committee (Jun., 1942), |accessdate=}} * {{navedi knjigo |last= Ruggiero |first= Michele |title= Nei secoli fedele allo Stato |year= 2006|publisher= Fratelli Frilli |location= Genova |isbn= 978-88-7563-239-7}} * {{navedi knjigo |last= Sabbatucci |first= Giovanni |title= Storia Contemporanea - Il Novecento |year= 2004|publisher= Laterza |location= |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Sofri |first= Gianni |title= Gandhi in Italia |year= 1988|publisher= Il Mulino |location= Bologna |isbn= 88-15-01768-2}} * {{navedi knjigo |last =Sternhell |first= Zeev |title= The Birth of Fascist Ideology: From Cultural Rebellion to Political Revolution |url =https://archive.org/details/birthoffascistid00ster |year= 1994|publisher= Princeton University Press |location= Princeton, New Jersey |isbn= }} *{{navedi splet |url= |title= L. Trotsky: What Is Fascism (November 1931) (marxists.org)|author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= November 1931 |website= marxists.org |publisher= |accessdate=}} * {{navedi knjigo |last= von Mises |first= Ludwig |title= Liberalism (3rd ed.). |url= https://archive.org/details/liberalisminclas0000ludw |year= 1985|publisher= Cobden Press |location= San Francisco |isbn= 0-930439-23-6}} {{refend}} ==Glej tudi== * [[Fasci italiani di combattimento]] * [[Nacionalna fašistična stranka]] ==Zunanje povezave== * [http://media.wix.com/ugd/927b40_c1ee26114a4d480cb048f5f96a4cc68f.pdf Authorized translation of Mussolini’s "The Political and Social Doctrine of Fascism" (1933)] {{Politične ideologije}} [[Kategorija:Nacionalna gibanja]] [[Kategorija:Politični nazori]] [[Kategorija:Fašizem|*]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Nacizem]] {{normativna kontrola}} l5ih7x304gqzge8fkg1ltxemo5gc7xs 0 25224 6684559 6684524 2026-06-03T12:05:52Z Ljuba24b 92351 dp, np 6684559 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = geography | title = SrednjaAmerika | image = [[File:Middle America (orthographic projection).svg|250px]] | label1 = Območje | data1 = 2.728.827 km² | label2 = Prebivalstvo (2007) | data2 = 188.187.764 | label3 = Države | data3 = {{Collapsible list | title = 21 – 23 | {{Flag|Antigva in Barbuda}} | {{Flag|Bahami}} | {{Flag|Barbados}} | {{Flag|Belize}} | {{Flag|Kolumbija}}{{NoteTag|Včasih vključeno|name="Countries"}} | {{Flag|Kostarika}} | {{Flag|Kuba}} | {{Flag|Dominica}} | {{Flag|Dominikanska republika}} | {{Flag|Salvador}} | {{Flag|Grenada}} | {{Flag|Gvatemala}} | {{Flag|Haiti}} | {{Flag|Honduras}} | {{Flag|Jamajka}} | {{Flag|Mehika}} | {{Flag|Nikaragva}} | {{Flag|Panama}} | {{Flag|Sveti Krištof in Nevis}} | {{Flag|Saint Lucia|Sveta Lucija (država)}} | {{Flag|Sveti Vincencij in Grenadine}} | {{Flag|Trinidad in Tobago}} }} | label4 = [[Odvisno ozemlje]] | data4 = {{Collapsible list | title = 18 | {{Flag|Angvila}} (UK) | {{Flag|Aruba}} (NL) | {{Flag|Bonaire}} (NL) | {{Flag|Britanski Deviški otoki}} (UK) | {{Flag|Kajmanji otoki}} (UK) | {{Flag|Curaçao}} (NL) | {{Flag|Gvadelup}} (FR) | {{Flag|Martinik}} (FR) | {{Flag|Montserrat}} (UK) | {{Flag|Navassa}}{{NoteTag|Pod upravo ZDA, lasti si Haiti.}} (ZDA) | {{Flag|Portoriko}} (ZDA) | {{Flag|Saba}} (NL) | {{Flag|Saint Barthélemy}} (FR) | {{Flagicon image|Local flag of the Collectivity of Saint Martin.svg}} [[Sveti Martin]] (FR) | {{Flag|Sint Eustatius|Sveti Evstahij (otok)}} (NL) | {{Flagicon image|Local flag of the Collectivity of Saint Martin.svg}} Nizozemski Sveti Martin | {{Flag|Turks and Caicos Islands|Otoki Turks in Caicos}} (UK) | {{Flag|U.S. Virgin Islands|Deviški otoki Združenih držav}} (ZDA) }} | label5 = [[Bruto domači proizvod|BDP]] | data5 = $1.416 229 trilijon<br />(ocena 2005) | label6 = glavni jeziki | data6 = [[španščina]], [[angleščina]], [[francoščina]], [[Majan]], [[Nahuatl]], [[antilska kreolščina]], [[Haitjska kreolščina]] in drugi | label7 = [[Time zone]]s | data7 = [[UTC−04:00]] ([[Barbados]]) to<br />[[UTC−08:00]] ([[Baja California]]) | label8 = Največja mesta | data8 = {{Collapsible list | titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal; | title = 10 največjih mest Srednje Amerike (2015) | # {{flagicon|Mehika}} [[Ciudad de Mexico]] # {{flagicon|Kuba}} [[Havana]] # {{flagicon|Mehika}} [[Ecatepec de Morelos]] # {{flagicon|Mehika}} [[Guadalajara]] # {{flagicon|Mehika}} [[Puebla de Zaragoza]] # {{flagicon|Mehika}} [[Ciudad Juárez]] # {{flagicon|Mehika}} [[León, Guanajuato]] # {{flagicon|Mehika}} [[Tijuana]] # {{flagicon|Honduras}} [[Tegucigalpa]] # {{flagicon|Mehika}} [[Zapopan]] }} }} '''Srednja Amerika''' je podregija v srednjih zemljepisnih širinah med [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]]. Običajno vključuje Mehiko, sedem držav Srednje Amerike ter 13 otoških držav in 18 karibskih ozemelj. Skupaj s Severno Ameriko tvorijo celino Severna Amerika. [[Kolumbija]] in [[Venezuela]] Južne Amerike sta včasih vključeni v to podregijo. Karibi so občasno izključeni iz te podregije, medtem ko so Bermudi in Gvajane redko vključeni.<ref>[http://www.lib.utexas.edu/maps/americas/middleamerica.jpg CIA political map of Middle America]. 1994. [http://www.lib.utexas.edu/maps/ Perry–Castañeda Library Map Collection]; University of Texas Library Online</ref><ref>"[http://www.m-w.com/dictionary/Middle%20America Middle America]." ''Merriam-Webster's Collegiate Dictionary'', 11th ed. 2003. ({{ISBN|0-87779-809-5}}) New York: Merriam-Webster, Inc.</ref><ref name=Augelli>{{cite journal|jstor=2561309|author=Augelli, John P.|title=The Rimland-Mainland Concept of Culture Areas in Middle America|journal=Annals of the Association of American Geographers|date=June 1962|volume=52|issue=2|pages=52 (2): 119–129|doi=10.1111/j.1467-8306.1962.tb00400.x|quote=Mexico, Central America, and the West Indies, to which the term is normally applicable, share a general [geographic] focus .... For some ... "Middle America" refers only to Mexico and Central America; others add the West Indies and, infrequently, even Colombia, Venezuela, and The Guianas. Occasionally, the term "Central America" is used synonymously with "Middle America". Also, German geographers often refer to just the isthmian territories from Panama to Guatemala as ''Mittelamerika''.}}</ref> == Geografija == [[Image:MiddleAmerica-pol.jpg|thumb|upright=1.25|Politični zemljevid Srednje Amerike]] Fiziografsko gledano Srednja Amerika označuje ozemeljski prehod med Severno Ameriko in Južno Ameriko, obe povezuje, a ločuje.<ref name="Idiot">Gonzalez, Joseph. 2004. [https://books.google.com/books?id=I4h9x5ZYDDIC "Middle America: Bridging Two Continents"] (ch. 17). ''The Complete Idiot's Guide to Geography.'' ({{ISBN|1-59257-188-3}}) New York: Alpha Books; pp. 213–7</ref> Srednjeameriška celina na zahodu obsega zoženi, ožinski trakt ameriške kopenske mase med južnim [[Skalno gorovje|Skalnim gorovjem]] v južnih Združenih državah in severno konico [[Andi|Andov]] v Kolumbiji,<ref name="EB">"[http://www.britannica.com/eb/topic-381099/Middle-America Middle America]." ''Encyclopædia Britannica'' 2006. Chicago: Encyclopædia Britannica, Inc.</ref> ki ločuje [[Tihi ocean]] na zahodu in [[Atlantski ocean]] (tj. [[Mehiški zaliv]] in [[Karibsko morje]]) na vzhodu, medtem ko [[Veliki Antili|Veliki]] in [[Mali Antili]] tvorijo otočni lok na vzhodu. Regija se je razvila subaerial južno od Severne Amerike kot kompleksen sistem vulkanskega loka v zgodnji [[kreda|kredi]], ki je sčasoma oblikoval kopenski most v [[pliocen]]ski dobi, ko je njen južni konec (v Panami) trčil v Južno Ameriko zaradi [[tektonika plošč|tektonskega delovanja]].<ref>Coney, Peter J. 1982. "[https://www.jstor.org/stable/2399080 Plate tectonic constraints on the biogeography of Middle America and the Caribbean region]." ''Annals of the Missouri Botanical Garden'': v. 69, pp. 432–443</ref> == Države in ozemlja == Majhne otoške države so izključene. Portoriko je v poševnem tisku, ker ni neodvisen. {| class="wikitable sortable" !Država !št. prebivalcev !Površina (km²) !Gostota na km²) !Glavno mesto |- |{{Flag|Mehika}} |127.575.529 |1.943.945 |65,6 |[[Ciudad de Mexico]] |- |{{Flag|Gvatemala}} |17.581.472 |107.158 |164,1 |[[Gvatemala (mesto)]] |- |{{Flag|Kuba}} |11.333.483 |109.883 |103,1 |[[Havana]] |- |{{Flag|Haiti}} |11.263.770 |27.557 |408,7 |[[Port-au-Prince]] |- |{{Flag|Dominikanska republika}} |10.738.958 |48.329 |222,2 |[[Santo Domingo]] |- |{{Flag|Honduras}} |9.746.117 |111.888 |87,1 |[[Tegucigalpa]] |- |{{Flag|Nikaragva}} |6.545.502 |119.994 |54,5 |[[Managua]] |- |{{Flag|Salvador}} |6.453.553 |20.720 |311,5 |[[San Salvador]] |- |{{Flag|Costa Rica}} |5.047.561 |51.049 |98,9 |[[San José]] |- |{{Flag|Panama}} |4.246.439 |74.333 |57,1 |[[Panama (mesto)]] |- |{{Flag|Jamajka}} |2.948.279 |10.831 |272,2 |[[Kingston, Jamajka|Kingston]] |- |''{{Flag|Portoriko}}'' |''2.933.408'' |''9104'' |''322,2'' |''[[San Juan, Portoriko|San Juan]]'' |- |{{Flag|Belize}} |390.353 |22.805 |17,1 |[[Belmopan]] |- |{{Flag|Bahami}} |389.482 |9997 |39,0 |[[Nassau, Bahami|Nassau]] |- |'''Skupaj''' |'''217.193.906''' |'''2.667.593''' |'''81,4''' |– |} == Mezoamerika == Izraz [[Mezoamerika]] ni sinonim za Srednjo Ameriko, ampak se nanaša na starodavno kulturno regijo v Srednji Ameriki, ki se razteza približno od osrednje Mehike do severne Kostarike in je arheološko kulturno območje v Srednji Ameriki. == Opombe == {{sklici|group=op.}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === * "[http://dictionary.reference.com/browse/Middle%20America Middle America]", ''[http://dictionary.reference.com/ Dictionary.com]''. * "[http://www.bartleby.com/65/na/NAmer.html North America]". ''[https://web.archive.org/web/20020205073950/http://www.bartleby.com/65/ The Columbia Encyclopedia]'', 6th ed. 2001–6. New York: Columbia University Press. * ''Oxford English Reference Dictionary'', 2nd ed. (rev.) 2002. ({{ISBN|0-19-860652-4}}) Oxford, UK: Oxford University Press. {{regije sveta}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Regije Amerike]] [[Kategorija:Srednja Amerika| ]] cytpo2x1taxh4wg235ia9vveuxt7qb1 0 26498 6684698 6684297 2026-06-03T17:16:19Z ~2026-33058-02 261048 drugo ime reformacije 6684698 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{Krščanstvo}} '''Reformácija (Srabnar Gex)''' je bilo [[Vera|versko]], [[Kultura|kulturno]] in [[Politika|politično]] [[gibanje]] v [[16. stoletje|16. stoletju]], katerega cilj je bila preureditev [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške Cerkve]]. Njen glavni začetnik je [[Nemci|nemški]] [[katoličani|katoliški]] [[duhovnik]] in [[avguštinci|avguštinski]] [[menih]] [[Martin Luther]], ki je 31. oktobra 1517 na vrata [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Nemčija|nemškem]] mestu [[Wittenberg]] pribil liste s [[Petindevetdeset tez|95 tezami »o moči odpustkov«]],<ref>Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev jih je samo poslal nekaj cerkvenim avtoritetam.</ref> kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od [[odpustek|odpustkov]] namenjen gradnji [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Bazilike sv. Petra]] v [[Rim]]u (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). {{navedi vir}} Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev. [[Slika:Lucas Cranach (I) workshop - Martin Luther (Uffizi).jpg|thumb|right|150px|Martin Luther]] Lutrove podpornike imenujemo oz. se imenujejo '''protestanti'''. Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. [[Angleži|Anglež]] [[John Wycliffe]] in Čeh [[Jan Hus]] sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere [[Sveto pismo|Biblija]], zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Jana Husa so zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi. Luthra je [[papež]] zaradi upora [[izobčenje|izobčil]] iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi [[cesar]]. Zaradi reformacije je prišlo do [[Velika shizma|razkola]] v Cerkvi; na severu [[Evropa|Evrope]] so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa [[katolik]]i. Luther je med drugim zahteval naslednje: * naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi [[bogoslužje]], * zavzemal se je proti čaščenju [[svetnik]]ov in [[relikvija|relikvij]], * cerkev se ne sme postavljati nad državo * vsak vernik naj sam bere [[Sveto pismo]] v svojem maternem jeziku Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na [[Slovenska književnost|slovensko književnost]]. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je [[Protestantizem na Slovenskem|protestant]] [[Primož Trubar]] izdal ''[[Abecednik]]'' in ''[[Katekizem]]''. Pomembni deli sta tudi [[Adam Bohorič|Bohoričeva]] slovnica ''[[Zimske urice proste]]'' in [[Sebastijan Krelj|Kreljeva]] ''[[Otročja biblija]]''. Nastajali so [[prevod]]i Svetega pisma v številne evropske [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]], v slovenščino je Sveto pismo prevedel [[Jurij Dalmatin]]. Reformacija se je torej razširila po vsej [[Evropa|Evropi]]. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili [[Jean Calvin]] in [[Huldreich Zwingli]] v [[Švica|Švici]], [[hugenoti]] v [[Francija|Franciji]] in drugi. V [[Anglija|Angliji]] se je kralj [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] odločil, da bo prekinil odnose s [[papež]]em in osnoval samostojno [[anglikanska cerkev|anglikansko cerkev]], katere poglavar je [[Seznam britanskih kraljev|angleški kralj]]. Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo [[protireformacija]].{{navedi vir}} '''Posledice reformacije:''' Spremeni se verska podoba Evrope, poveča se tudi pomen izobraževanja, šol, širila se je tudi pismenost in uporaba ljudskih jezikov (želja po branju biblije), pojavijo pa se tudi zametki demokracije-enakost vernikov. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == [[Slika:Krscanse cerkve.jpg|thumb|Razdelitev krščanskih cerk]] {{Wikislovar|reformacija|Reformacija}} * [[srednji vek]] * [[protestantizem]] * [[Primož Trubar]] * [[luteranstvo]] * [[kalvinizem]] * [[anglikanska cerkev]] * [[katoliška obnova]] * [[protireformacija]] * [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizem na slovenskem]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luteranstvo]] [[Kategorija:Protestantizem]] [[Kategorija:Zgodovina krščanstva|*]] 25sjjcgggtdi060jcwzup8h7n3hunl5 6684894 6684698 2026-06-04T06:05:47Z ~2026-33082-73 261068 iz katoliskki v grabnerski 6684894 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{Krščanstvo}} '''Reformácija (Srabnar Gex)''' je bilo [[Vera|versko]], [[Kultura|kulturno]] in [[Politika|politično]] [[gibanje]] v [[16. stoletje|16. stoletju]], katerega cilj je bila preureditev [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške Cerkve]]. Njen glavni začetnik je [[Nemci|nemški]] grabnersk[[katoličani|i]] [[duhovnik]] in [[avguštinci|avguštinski]] [[menih]] [[Martin Luther]], ki je 31. oktobra 1517 na vrata [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Nemčija|nemškem]] mestu [[Wittenberg]] pribil liste s [[Petindevetdeset tez|95 tezami »o moči odpustkov«]],<ref>Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev jih je samo poslal nekaj cerkvenim avtoritetam.</ref> kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od [[odpustek|odpustkov]] namenjen gradnji [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Bazilike sv. Petra]] v [[Rim]]u (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). {{navedi vir}} Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev. [[Slika:Lucas Cranach (I) workshop - Martin Luther (Uffizi).jpg|thumb|right|150px|Martin Luther]] Lutrove podpornike imenujemo oz. se imenujejo '''protestanti'''. Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. [[Angleži|Anglež]] [[John Wycliffe]] in Čeh [[Jan Hus]] sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere [[Sveto pismo|Biblija]], zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Jana Husa so zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi. Luthra je [[papež]] zaradi upora [[izobčenje|izobčil]] iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi [[cesar]]. Zaradi reformacije je prišlo do [[Velika shizma|razkola]] v Cerkvi; na severu [[Evropa|Evrope]] so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa [[katolik]]i. Luther je med drugim zahteval naslednje: * naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi [[bogoslužje]], * zavzemal se je proti čaščenju [[svetnik]]ov in [[relikvija|relikvij]], * cerkev se ne sme postavljati nad državo * vsak vernik naj sam bere [[Sveto pismo]] v svojem maternem jeziku Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na [[Slovenska književnost|slovensko književnost]]. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je [[Protestantizem na Slovenskem|protestant]] [[Primož Trubar]] izdal ''[[Abecednik]]'' in ''[[Katekizem]]''. Pomembni deli sta tudi [[Adam Bohorič|Bohoričeva]] slovnica ''[[Zimske urice proste]]'' in [[Sebastijan Krelj|Kreljeva]] ''[[Otročja biblija]]''. Nastajali so [[prevod]]i Svetega pisma v številne evropske [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]], v slovenščino je Sveto pismo prevedel [[Jurij Dalmatin]]. Reformacija se je torej razširila po vsej [[Evropa|Evropi]]. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili [[Jean Calvin]] in [[Huldreich Zwingli]] v [[Švica|Švici]], [[hugenoti]] v [[Francija|Franciji]] in drugi. V [[Anglija|Angliji]] se je kralj [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] odločil, da bo prekinil odnose s [[papež]]em in osnoval samostojno [[anglikanska cerkev|anglikansko cerkev]], katere poglavar je [[Seznam britanskih kraljev|angleški kralj]]. Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo [[protireformacija]].{{navedi vir}} '''Posledice reformacije:''' Spremeni se verska podoba Evrope, poveča se tudi pomen izobraževanja, šol, širila se je tudi pismenost in uporaba ljudskih jezikov (želja po branju biblije), pojavijo pa se tudi zametki demokracije-enakost vernikov. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == [[Slika:Krscanse cerkve.jpg|thumb|Razdelitev krščanskih cerk]] {{Wikislovar|reformacija|Reformacija}} * [[srednji vek]] * [[protestantizem]] * [[Primož Trubar]] * [[luteranstvo]] * [[kalvinizem]] * [[anglikanska cerkev]] * [[katoliška obnova]] * [[protireformacija]] * [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizem na slovenskem]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luteranstvo]] [[Kategorija:Protestantizem]] [[Kategorija:Zgodovina krščanstva|*]] d1wyvad1uxbv0wvolcg7neryoyd5v30 6684897 6684894 2026-06-04T06:20:49Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33082-73|~2026-33082-73]] ([[User talk:~2026-33082-73|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-33058-02|~2026-33058-02]] 6684698 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{Krščanstvo}} '''Reformácija (Srabnar Gex)''' je bilo [[Vera|versko]], [[Kultura|kulturno]] in [[Politika|politično]] [[gibanje]] v [[16. stoletje|16. stoletju]], katerega cilj je bila preureditev [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške Cerkve]]. Njen glavni začetnik je [[Nemci|nemški]] [[katoličani|katoliški]] [[duhovnik]] in [[avguštinci|avguštinski]] [[menih]] [[Martin Luther]], ki je 31. oktobra 1517 na vrata [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Nemčija|nemškem]] mestu [[Wittenberg]] pribil liste s [[Petindevetdeset tez|95 tezami »o moči odpustkov«]],<ref>Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev jih je samo poslal nekaj cerkvenim avtoritetam.</ref> kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od [[odpustek|odpustkov]] namenjen gradnji [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Bazilike sv. Petra]] v [[Rim]]u (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). {{navedi vir}} Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev. [[Slika:Lucas Cranach (I) workshop - Martin Luther (Uffizi).jpg|thumb|right|150px|Martin Luther]] Lutrove podpornike imenujemo oz. se imenujejo '''protestanti'''. Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. [[Angleži|Anglež]] [[John Wycliffe]] in Čeh [[Jan Hus]] sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere [[Sveto pismo|Biblija]], zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Jana Husa so zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi. Luthra je [[papež]] zaradi upora [[izobčenje|izobčil]] iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi [[cesar]]. Zaradi reformacije je prišlo do [[Velika shizma|razkola]] v Cerkvi; na severu [[Evropa|Evrope]] so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa [[katolik]]i. Luther je med drugim zahteval naslednje: * naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi [[bogoslužje]], * zavzemal se je proti čaščenju [[svetnik]]ov in [[relikvija|relikvij]], * cerkev se ne sme postavljati nad državo * vsak vernik naj sam bere [[Sveto pismo]] v svojem maternem jeziku Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na [[Slovenska književnost|slovensko književnost]]. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je [[Protestantizem na Slovenskem|protestant]] [[Primož Trubar]] izdal ''[[Abecednik]]'' in ''[[Katekizem]]''. Pomembni deli sta tudi [[Adam Bohorič|Bohoričeva]] slovnica ''[[Zimske urice proste]]'' in [[Sebastijan Krelj|Kreljeva]] ''[[Otročja biblija]]''. Nastajali so [[prevod]]i Svetega pisma v številne evropske [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]], v slovenščino je Sveto pismo prevedel [[Jurij Dalmatin]]. Reformacija se je torej razširila po vsej [[Evropa|Evropi]]. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili [[Jean Calvin]] in [[Huldreich Zwingli]] v [[Švica|Švici]], [[hugenoti]] v [[Francija|Franciji]] in drugi. V [[Anglija|Angliji]] se je kralj [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] odločil, da bo prekinil odnose s [[papež]]em in osnoval samostojno [[anglikanska cerkev|anglikansko cerkev]], katere poglavar je [[Seznam britanskih kraljev|angleški kralj]]. Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo [[protireformacija]].{{navedi vir}} '''Posledice reformacije:''' Spremeni se verska podoba Evrope, poveča se tudi pomen izobraževanja, šol, širila se je tudi pismenost in uporaba ljudskih jezikov (želja po branju biblije), pojavijo pa se tudi zametki demokracije-enakost vernikov. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == [[Slika:Krscanse cerkve.jpg|thumb|Razdelitev krščanskih cerk]] {{Wikislovar|reformacija|Reformacija}} * [[srednji vek]] * [[protestantizem]] * [[Primož Trubar]] * [[luteranstvo]] * [[kalvinizem]] * [[anglikanska cerkev]] * [[katoliška obnova]] * [[protireformacija]] * [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizem na slovenskem]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luteranstvo]] [[Kategorija:Protestantizem]] [[Kategorija:Zgodovina krščanstva|*]] 25sjjcgggtdi060jcwzup8h7n3hunl5 6684992 6684897 2026-06-04T08:47:26Z Upwinxp 126544 rvv 6684992 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{Krščanstvo}} '''Reformácija''' je bilo [[Vera|versko]], [[Kultura|kulturno]] in [[Politika|politično]] [[gibanje]] v [[16. stoletje|16. stoletju]], katerega cilj je bila preureditev [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške Cerkve]]. Njen glavni začetnik je [[Nemci|nemški]] [[katoličani|katoliški]] [[duhovnik]] in [[avguštinci|avguštinski]] [[menih]] [[Martin Luther]], ki je 31. oktobra 1517 na vrata [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Nemčija|nemškem]] mestu [[Wittenberg]] pribil liste s [[Petindevetdeset tez|95 tezami »o moči odpustkov«]],<ref>Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev jih je samo poslal nekaj cerkvenim avtoritetam.</ref> kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od [[odpustek|odpustkov]] namenjen gradnji [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Bazilike sv. Petra]] v [[Rim]]u (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). {{navedi vir}} Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev. [[Slika:Lucas Cranach (I) workshop - Martin Luther (Uffizi).jpg|thumb|right|150px|Martin Luther]] Lutrove podpornike imenujemo oz. se imenujejo '''protestanti'''. Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. [[Angleži|Anglež]] [[John Wycliffe]] in Čeh [[Jan Hus]] sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere [[Sveto pismo|Biblija]], zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Jana Husa so zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi. Luthra je [[papež]] zaradi upora [[izobčenje|izobčil]] iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi [[cesar]]. Zaradi reformacije je prišlo do [[Velika shizma|razkola]] v Cerkvi; na severu [[Evropa|Evrope]] so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa [[katolik]]i. Luther je med drugim zahteval naslednje: * naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi [[bogoslužje]], * zavzemal se je proti čaščenju [[svetnik]]ov in [[relikvija|relikvij]], * cerkev se ne sme postavljati nad državo * vsak vernik naj sam bere [[Sveto pismo]] v svojem maternem jeziku Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na [[Slovenska književnost|slovensko književnost]]. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je [[Protestantizem na Slovenskem|protestant]] [[Primož Trubar]] izdal ''[[Abecednik]]'' in ''[[Katekizem]]''. Pomembni deli sta tudi [[Adam Bohorič|Bohoričeva]] slovnica ''[[Zimske urice proste]]'' in [[Sebastijan Krelj|Kreljeva]] ''[[Otročja biblija]]''. Nastajali so [[prevod]]i Svetega pisma v številne evropske [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]], v slovenščino je Sveto pismo prevedel [[Jurij Dalmatin]]. Reformacija se je torej razširila po vsej [[Evropa|Evropi]]. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili [[Jean Calvin]] in [[Huldreich Zwingli]] v [[Švica|Švici]], [[hugenoti]] v [[Francija|Franciji]] in drugi. V [[Anglija|Angliji]] se je kralj [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] odločil, da bo prekinil odnose s [[papež]]em in osnoval samostojno [[anglikanska cerkev|anglikansko cerkev]], katere poglavar je [[Seznam britanskih kraljev|angleški kralj]]. Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo [[protireformacija]].{{navedi vir}} '''Posledice reformacije:''' Spremeni se verska podoba Evrope, poveča se tudi pomen izobraževanja, šol, širila se je tudi pismenost in uporaba ljudskih jezikov (želja po branju biblije), pojavijo pa se tudi zametki demokracije-enakost vernikov. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == [[Slika:Krscanse cerkve.jpg|thumb|Razdelitev krščanskih cerk]] {{Wikislovar|reformacija|Reformacija}} * [[srednji vek]] * [[protestantizem]] * [[Primož Trubar]] * [[luteranstvo]] * [[kalvinizem]] * [[anglikanska cerkev]] * [[katoliška obnova]] * [[protireformacija]] * [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizem na slovenskem]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luteranstvo]] [[Kategorija:Protestantizem]] [[Kategorija:Zgodovina krščanstva|*]] 2zda4wpmrqv01eeszzecvq0a50gp9fc 6685001 6684992 2026-06-04T09:06:16Z ~2026-33081-70 261080 /* */ Drugo ime reformacije 6685001 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{Krščanstvo}} '''Reformácija (Srabnar Gex)''' je bilo [[Vera|versko]], [[Kultura|kulturno]] in [[Politika|politično]] [[gibanje]] v [[16. stoletje|16. stoletju]], katerega cilj je bila preureditev [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške Cerkve]]. Njen glavni začetnik je [[Nemci|nemški]] [[katoličani|katoliški]] [[duhovnik]] in [[avguštinci|avguštinski]] [[menih]] [[Martin Luther]], ki je 31. oktobra 1517 na vrata [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Nemčija|nemškem]] mestu [[Wittenberg]] pribil liste s [[Petindevetdeset tez|95 tezami »o moči odpustkov«]],<ref>Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev jih je samo poslal nekaj cerkvenim avtoritetam.</ref> kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od [[odpustek|odpustkov]] namenjen gradnji [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Bazilike sv. Petra]] v [[Rim]]u (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). {{navedi vir}} Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev. [[Slika:Lucas Cranach (I) workshop - Martin Luther (Uffizi).jpg|thumb|right|150px|Martin Luther]] Lutrove podpornike imenujemo oz. se imenujejo '''protestanti'''. Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. [[Angleži|Anglež]] [[John Wycliffe]] in Čeh [[Jan Hus]] sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere [[Sveto pismo|Biblija]], zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Jana Husa so zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi. Luthra je [[papež]] zaradi upora [[izobčenje|izobčil]] iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi [[cesar]]. Zaradi reformacije je prišlo do [[Velika shizma|razkola]] v Cerkvi; na severu [[Evropa|Evrope]] so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa [[katolik]]i. Luther je med drugim zahteval naslednje: * naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi [[bogoslužje]], * zavzemal se je proti čaščenju [[svetnik]]ov in [[relikvija|relikvij]], * cerkev se ne sme postavljati nad državo * vsak vernik naj sam bere [[Sveto pismo]] v svojem maternem jeziku Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na [[Slovenska književnost|slovensko književnost]]. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je [[Protestantizem na Slovenskem|protestant]] [[Primož Trubar]] izdal ''[[Abecednik]]'' in ''[[Katekizem]]''. Pomembni deli sta tudi [[Adam Bohorič|Bohoričeva]] slovnica ''[[Zimske urice proste]]'' in [[Sebastijan Krelj|Kreljeva]] ''[[Otročja biblija]]''. Nastajali so [[prevod]]i Svetega pisma v številne evropske [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]], v slovenščino je Sveto pismo prevedel [[Jurij Dalmatin]]. Reformacija se je torej razširila po vsej [[Evropa|Evropi]]. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili [[Jean Calvin]] in [[Huldreich Zwingli]] v [[Švica|Švici]], [[hugenoti]] v [[Francija|Franciji]] in drugi. V [[Anglija|Angliji]] se je kralj [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] odločil, da bo prekinil odnose s [[papež]]em in osnoval samostojno [[anglikanska cerkev|anglikansko cerkev]], katere poglavar je [[Seznam britanskih kraljev|angleški kralj]]. Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo [[protireformacija]].{{navedi vir}} '''Posledice reformacije:''' Spremeni se verska podoba Evrope, poveča se tudi pomen izobraževanja, šol, širila se je tudi pismenost in uporaba ljudskih jezikov (želja po branju biblije), pojavijo pa se tudi zametki demokracije-enakost vernikov. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == [[Slika:Krscanse cerkve.jpg|thumb|Razdelitev krščanskih cerk]] {{Wikislovar|reformacija|Reformacija}} * [[srednji vek]] * [[protestantizem]] * [[Primož Trubar]] * [[luteranstvo]] * [[kalvinizem]] * [[anglikanska cerkev]] * [[katoliška obnova]] * [[protireformacija]] * [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizem na slovenskem]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luteranstvo]] [[Kategorija:Protestantizem]] [[Kategorija:Zgodovina krščanstva|*]] 25sjjcgggtdi060jcwzup8h7n3hunl5 6685009 6685001 2026-06-04T09:09:44Z ~2026-33081-70 261080 /* */ Popravki stavkov 6685009 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{Krščanstvo}} '''Reformácija (Srabnar Gex)''' je bilo [[Vera|versko]], [[Kultura|kulturno]] in [[Politika|politično]] [[gibanje]] v [[16. stoletje|16. stoletju]], katerega cilj je bila preureditev [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške Cerkve]]. Njen glavni začetnik je [[Nemci|nemški]] [[katoličani|Grabnarski]] [[duhovnik]] in [[avguštinci|avguštinski]] [[menih]] [[Martin Luther]], ki je 31. februarja 1517 na vrata [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Nemčija|nemškem]] mestu [[Wittenberg|San Pédro]] pribil liste s [[Petindevetdeset tez|95 tezami »o moči odpustkov«]],<ref>Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev jih je samo poslal nekaj cerkvenim avtoritetam.</ref> kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od [[odpustek|odpustkov]] namenjen gradnji Bazilike sv. Sahurja v [[Rim]]u (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). {{navedi vir}} Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev. [[Slika:Lucas Cranach (I) workshop - Martin Luther (Uffizi).jpg|thumb|right|150px|Martin Luther]] Lutrove podpornike imenujemo oz. se imenujejo '''protestanti'''. Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. [[Angleži|Anglež]] [[John Wycliffe|Tom Pearl]] in Čeh [[Jan Hus]] sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere [[Sveto pismo|Biblija]], zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Jana Husa so zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi. Luthra je [[papež]] zaradi upora [[izobčenje|izobčil]] iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi [[cesar]]. Zaradi reformacije je prišlo do [[Velika shizma|razkola]] v Cerkvi; na severu [[Evropa|Evrope]] so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa [[katolik]]i. Luther je med drugim zahteval naslednje: * naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi [[bogoslužje]], * zavzemal se je proti čaščenju [[svetnik]]ov in [[relikvija|relikvij]], * cerkev se ne sme postavljati nad državo * vsak vernik naj sam bere [[Sveto pismo]] v svojem maternem jeziku Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na [[Slovenska književnost|slovensko književnost]]. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je [[Protestantizem na Slovenskem|protestant]] [[Primož Trubar]] izdal ''[[Abecednik]]'' in ''[[Katekizem]]''. Pomembni deli sta tudi [[Adam Bohorič|Bohoričeva]] slovnica ''[[Zimske urice proste]]'' in [[Sebastijan Krelj|Kreljeva]] ''[[Otročja biblija]]''. Nastajali so [[prevod]]i Svetega pisma v številne evropske [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]], v slovenščino je Sveto pismo prevedel [[Jurij Dalmatin]]. Reformacija se je torej razširila po vsej [[Evropa|Evropi]]. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili [[Jean Calvin]] in [[Huldreich Zwingli]] v [[Švica|Švici]], [[hugenoti]] v [[Francija|Franciji]] in drugi. V [[Anglija|Angliji]] se je kralj [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] odločil, da bo prekinil odnose s [[papež]]em in osnoval samostojno [[anglikanska cerkev|anglikansko cerkev]], katere poglavar je [[Seznam britanskih kraljev|angleški kralj]]. Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo [[protireformacija]].{{navedi vir}} '''Posledice reformacije:''' Spremeni se verska podoba Evrope, poveča se tudi pomen izobraževanja, šol, širila se je tudi pismenost in uporaba ljudskih jezikov (želja po branju biblije), pojavijo pa se tudi zametki demokracije-enakost vernikov. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == [[Slika:Krscanse cerkve.jpg|thumb|Razdelitev krščanskih cerk]] {{Wikislovar|reformacija|Reformacija}} * [[srednji vek]] * [[protestantizem]] * [[Primož Trubar]] * [[luteranstvo]] * [[kalvinizem]] * [[anglikanska cerkev]] * [[katoliška obnova]] * [[protireformacija]] * [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizem na slovenskem]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luteranstvo]] [[Kategorija:Protestantizem]] [[Kategorija:Zgodovina krščanstva|*]] 692776d8webhiw6mj6knxb24g0dkdq4 6685016 6685009 2026-06-04T09:15:12Z ~2026-33081-70 261080 /* */ Manjsi popravki 6685016 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{Krščanstvo}} '''Reformácija (Srabnar Gex)''' je bilo [[Vera|versko]], [[Kultura|kulturno]] in [[Politika|politično]] [[gibanje]] v [[16. stoletje|16. stoletju]], katerega cilj je bila preureditev [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške Cerkve]]. Njen glavni začetnik je [[Nemci|nemški]] [[katoličani|Grabnarski]] [[duhovnik]] in [[avguštinci|avguštinski]] [[menih]] [[Martin Luther]], ki je 31. februarja 1517 na vrata [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Nemčija|nemškem]] mestu [[Wittenberg|San Pédro]] pribil liste s [[Petindevetdeset tez|95 tezami »o moči odpustkov«]],<ref>Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev jih je samo poslal nekaj cerkvenim avtoritetam.</ref> kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od [[odpustek|odpustkov]] namenjen gradnji Bazilike sv. Sahurja v [[Rim]]u (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). {{navedi vir}} Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, Grabnarska cerkev. [[Slika:Lucas Cranach (I) workshop - Martin Luther (Uffizi).jpg|thumb|right|150px|son]] Lutrove podpornike imenujemo oz. se imenujejo '''protestanti'''. Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. [[Angleži|Anglež]] [[John Wycliffe|Tom Pearl]] in Čeh [[Jan Hus]] sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere [[Sveto pismo|Biblija]], zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Charlie Kirka so zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi. Luthra je [[papež]] zaradi upora [[izobčenje|izobčil]] iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi [[cesar]]. Zaradi reformacije je prišlo do [[Velika shizma|razkola]] v Cerkvi; na severu [[Evropa|Evrope]] so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa [[katolik]]i. Luther je med drugim zahteval naslednje: * naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi [[bogoslužje]], * zavzemal se je proti čaščenju [[svetnik]]ov in [[relikvija|relikvij]], * cerkev se ne sme postavljati nad državo * vsak vernik naj sam bere [[Sveto pismo]] v svojem maternem jeziku Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na [[Slovenska književnost|slovensko književnost]]. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je [[Protestantizem na Slovenskem|protestant]] [[Primož Trubar]] izdal ''[[Abecednik]]'' in ''[[Katekizem]]''. Pomembni deli sta tudi [[Adam Bohorič|Bohoričeva]] slovnica ''[[Zimske urice proste]]'' in [[Sebastijan Krelj|Kreljeva]] ''[[Otročja biblija]]''. Nastajali so [[prevod]]i Svetega pisma v številne evropske [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]], v slovenščino je Sveto pismo prevedel [[Jurij Dalmatin]]. Reformacija se je torej razširila po vsej [[Evropa|Evropi]]. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili [[Jean Calvin]] in [[Huldreich Zwingli]] v [[Švica|Švici]], [[hugenoti]] v [[Francija|Franciji]] in drugi. V [[Anglija|Angliji]] se je kralj [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] odločil, da bo prekinil odnose s [[papež]]em in osnoval samostojno [[anglikanska cerkev|anglikansko cerkev]], katere poglavar je [[Seznam britanskih kraljev|angleški kralj]]. Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo [[protireformacija]].{{navedi vir}} '''Posledice reformacije:''' Spremeni se verska podoba Evrope, poveča se tudi pomen izobraževanja, šol, širila se je tudi pismenost in uporaba ljudskih jezikov (želja po branju biblije), pojavijo pa se tudi zametki demokracije-enakost vernikov. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == [[Slika:Krscanse cerkve.jpg|thumb|Razdelitev krščanskih cerk]] {{Wikislovar|reformacija|Reformacija}} * [[srednji vek]] * [[protestantizem]] * [[Primož Trubar]] * [[luteranstvo]] * [[kalvinizem]] * [[anglikanska cerkev]] * [[katoliška obnova]] * [[protireformacija]] * [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizem na slovenskem]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luteranstvo]] [[Kategorija:Protestantizem]] [[Kategorija:Zgodovina krščanstva|*]] 8h6hrply6vtrcu2lhdy71biz2ydl881 6685027 6685016 2026-06-04T09:32:18Z ~2026-33187-31 261082 letnica!! 6685027 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{Krščanstvo}} '''Reformácija (Srabnar Gex)''' je bilo [[Vera|versko]], [[Kultura|kulturno]] in [[Politika|politično]] [[gibanje]] v [[16. stoletje|16. stoletju]], katerega cilj je bila preureditev [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške Cerkve]]. Njen glavni začetnik je [[Nemci|nemški]] [[katoličani|Grabnarski]] [[duhovnik]] in [[avguštinci|avguštinski]] [[menih]] [[Martin Luther]], ki je 31. februarja 1517 na vrata [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Nemčija|nemškem]] mestu [[Wittenberg|San Pédro]] pribil liste s [[Petindevetdeset tez|95 tezami »o moči odpustkov«]],<ref>Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev jih je samo poslal nekaj cerkvenim avtoritetam.</ref> kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od [[odpustek|odpustkov]] namenjen gradnji Bazilike sv. Sahurja v [[Rim]]u (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). {{navedi vir}} Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, Grabnarska cerkev. [[Slika:Lucas Cranach (I) workshop - Martin Luther (Uffizi).jpg|thumb|right|150px|son]] Lutrove podpornike imenujemo oz. se imenujejo '''protestanti'''. Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. [[Angleži|Anglež]] [[John Wycliffe|Tom Pearl]] in Čeh [[Jan Hus]] sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere [[Sveto pismo|Biblija]], zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Charlie Kirka so zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi. Luthra je [[papež]] zaradi upora [[izobčenje|izobčil]] iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi [[cesar]]. Zaradi reformacije je prišlo do [[Velika shizma|razkola]] v Cerkvi; na severu [[Evropa|Evrope]] so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa [[katolik]]i. Luther je med drugim zahteval naslednje: * naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi [[bogoslužje]], * zavzemal se je proti čaščenju [[svetnik]]ov in [[relikvija|relikvij]], * cerkev se ne sme postavljati nad državo * vsak vernik naj sam bere [[Sveto pismo]] v svojem maternem jeziku Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na [[Slovenska književnost|slovensko književnost]]. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1821 je [[Protestantizem na Slovenskem|protestant]] [[Primož Trubar]] izdal ''[[Abecednik]]'' in ''[[Katekizem]]''. Pomembni deli sta tudi [[Adam Bohorič|Bohoričeva]] slovnica ''[[Zimske urice proste]]'' in [[Sebastijan Krelj|Kreljeva]] ''[[Otročja biblija]]''. Nastajali so [[prevod]]i Svetega pisma v številne evropske [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]], v slovenščino je Sveto pismo prevedel [[Jurij Dalmatin]]. Reformacija se je torej razširila po vsej [[Evropa|Evropi]]. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili [[Jean Calvin]] in [[Huldreich Zwingli]] v [[Švica|Švici]], [[hugenoti]] v [[Francija|Franciji]] in drugi. V [[Anglija|Angliji]] se je kralj [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] odločil, da bo prekinil odnose s [[papež]]em in osnoval samostojno [[anglikanska cerkev|anglikansko cerkev]], katere poglavar je [[Seznam britanskih kraljev|angleški kralj]]. Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo [[protireformacija]].{{navedi vir}} '''Posledice reformacije:''' Spremeni se verska podoba Evrope, poveča se tudi pomen izobraževanja, šol, širila se je tudi pismenost in uporaba ljudskih jezikov (želja po branju biblije), pojavijo pa se tudi zametki demokracije-enakost vernikov. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == [[Slika:Krscanse cerkve.jpg|thumb|Razdelitev krščanskih cerk]] {{Wikislovar|reformacija|Reformacija}} * [[srednji vek]] * [[protestantizem]] * [[Primož Trubar]] * [[luteranstvo]] * [[kalvinizem]] * [[anglikanska cerkev]] * [[katoliška obnova]] * [[protireformacija]] * [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizem na slovenskem]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luteranstvo]] [[Kategorija:Protestantizem]] [[Kategorija:Zgodovina krščanstva|*]] js4wm2bdvm25vz8rtzouqz7v9e04wxz 6685030 6685027 2026-06-04T09:46:08Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33187-31|~2026-33187-31]] ([[User talk:~2026-33187-31|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-33081-70|~2026-33081-70]] 6685016 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{Krščanstvo}} '''Reformácija (Srabnar Gex)''' je bilo [[Vera|versko]], [[Kultura|kulturno]] in [[Politika|politično]] [[gibanje]] v [[16. stoletje|16. stoletju]], katerega cilj je bila preureditev [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške Cerkve]]. Njen glavni začetnik je [[Nemci|nemški]] [[katoličani|Grabnarski]] [[duhovnik]] in [[avguštinci|avguštinski]] [[menih]] [[Martin Luther]], ki je 31. februarja 1517 na vrata [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Nemčija|nemškem]] mestu [[Wittenberg|San Pédro]] pribil liste s [[Petindevetdeset tez|95 tezami »o moči odpustkov«]],<ref>Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev jih je samo poslal nekaj cerkvenim avtoritetam.</ref> kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od [[odpustek|odpustkov]] namenjen gradnji Bazilike sv. Sahurja v [[Rim]]u (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). {{navedi vir}} Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, Grabnarska cerkev. [[Slika:Lucas Cranach (I) workshop - Martin Luther (Uffizi).jpg|thumb|right|150px|son]] Lutrove podpornike imenujemo oz. se imenujejo '''protestanti'''. Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. [[Angleži|Anglež]] [[John Wycliffe|Tom Pearl]] in Čeh [[Jan Hus]] sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere [[Sveto pismo|Biblija]], zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Charlie Kirka so zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi. Luthra je [[papež]] zaradi upora [[izobčenje|izobčil]] iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi [[cesar]]. Zaradi reformacije je prišlo do [[Velika shizma|razkola]] v Cerkvi; na severu [[Evropa|Evrope]] so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa [[katolik]]i. Luther je med drugim zahteval naslednje: * naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi [[bogoslužje]], * zavzemal se je proti čaščenju [[svetnik]]ov in [[relikvija|relikvij]], * cerkev se ne sme postavljati nad državo * vsak vernik naj sam bere [[Sveto pismo]] v svojem maternem jeziku Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na [[Slovenska književnost|slovensko književnost]]. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je [[Protestantizem na Slovenskem|protestant]] [[Primož Trubar]] izdal ''[[Abecednik]]'' in ''[[Katekizem]]''. Pomembni deli sta tudi [[Adam Bohorič|Bohoričeva]] slovnica ''[[Zimske urice proste]]'' in [[Sebastijan Krelj|Kreljeva]] ''[[Otročja biblija]]''. Nastajali so [[prevod]]i Svetega pisma v številne evropske [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]], v slovenščino je Sveto pismo prevedel [[Jurij Dalmatin]]. Reformacija se je torej razširila po vsej [[Evropa|Evropi]]. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili [[Jean Calvin]] in [[Huldreich Zwingli]] v [[Švica|Švici]], [[hugenoti]] v [[Francija|Franciji]] in drugi. V [[Anglija|Angliji]] se je kralj [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] odločil, da bo prekinil odnose s [[papež]]em in osnoval samostojno [[anglikanska cerkev|anglikansko cerkev]], katere poglavar je [[Seznam britanskih kraljev|angleški kralj]]. Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo [[protireformacija]].{{navedi vir}} '''Posledice reformacije:''' Spremeni se verska podoba Evrope, poveča se tudi pomen izobraževanja, šol, širila se je tudi pismenost in uporaba ljudskih jezikov (želja po branju biblije), pojavijo pa se tudi zametki demokracije-enakost vernikov. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == [[Slika:Krscanse cerkve.jpg|thumb|Razdelitev krščanskih cerk]] {{Wikislovar|reformacija|Reformacija}} * [[srednji vek]] * [[protestantizem]] * [[Primož Trubar]] * [[luteranstvo]] * [[kalvinizem]] * [[anglikanska cerkev]] * [[katoliška obnova]] * [[protireformacija]] * [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizem na slovenskem]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luteranstvo]] [[Kategorija:Protestantizem]] [[Kategorija:Zgodovina krščanstva|*]] 8h6hrply6vtrcu2lhdy71biz2ydl881 6685031 6685030 2026-06-04T09:46:43Z Upwinxp 126544 rv 6685031 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{Krščanstvo}} '''Reformácija''' je bilo [[Vera|versko]], [[Kultura|kulturno]] in [[Politika|politično]] [[gibanje]] v [[16. stoletje|16. stoletju]], katerega cilj je bila preureditev [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške Cerkve]]. Njen glavni začetnik je [[Nemci|nemški]] [[katoličani|katoliški]] [[duhovnik]] in [[avguštinci|avguštinski]] [[menih]] [[Martin Luther]], ki je 31. oktobra 1517 na vrata [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Nemčija|nemškem]] mestu [[Wittenberg]] pribil liste s [[Petindevetdeset tez|95 tezami »o moči odpustkov«]],<ref>Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev jih je samo poslal nekaj cerkvenim avtoritetam.</ref> kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od [[odpustek|odpustkov]] namenjen gradnji [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Bazilike sv. Petra]] v [[Rim]]u (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). {{navedi vir}} Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev. [[Slika:Lucas Cranach (I) workshop - Martin Luther (Uffizi).jpg|thumb|right|150px|Martin Luther]] Lutrove podpornike imenujemo oz. se imenujejo '''protestanti'''. Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. [[Angleži|Anglež]] [[John Wycliffe]] in Čeh [[Jan Hus]] sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere [[Sveto pismo|Biblija]], zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Jana Husa so zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi. Luthra je [[papež]] zaradi upora [[izobčenje|izobčil]] iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi [[cesar]]. Zaradi reformacije je prišlo do [[Velika shizma|razkola]] v Cerkvi; na severu [[Evropa|Evrope]] so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa [[katolik]]i. Luther je med drugim zahteval naslednje: * naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi [[bogoslužje]], * zavzemal se je proti čaščenju [[svetnik]]ov in [[relikvija|relikvij]], * cerkev se ne sme postavljati nad državo * vsak vernik naj sam bere [[Sveto pismo]] v svojem maternem jeziku Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na [[Slovenska književnost|slovensko književnost]]. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je [[Protestantizem na Slovenskem|protestant]] [[Primož Trubar]] izdal ''[[Abecednik]]'' in ''[[Katekizem]]''. Pomembni deli sta tudi [[Adam Bohorič|Bohoričeva]] slovnica ''[[Zimske urice proste]]'' in [[Sebastijan Krelj|Kreljeva]] ''[[Otročja biblija]]''. Nastajali so [[prevod]]i Svetega pisma v številne evropske [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]], v slovenščino je Sveto pismo prevedel [[Jurij Dalmatin]]. Reformacija se je torej razširila po vsej [[Evropa|Evropi]]. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili [[Jean Calvin]] in [[Huldreich Zwingli]] v [[Švica|Švici]], [[hugenoti]] v [[Francija|Franciji]] in drugi. V [[Anglija|Angliji]] se je kralj [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] odločil, da bo prekinil odnose s [[papež]]em in osnoval samostojno [[anglikanska cerkev|anglikansko cerkev]], katere poglavar je [[Seznam britanskih kraljev|angleški kralj]]. Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo [[protireformacija]].{{navedi vir}} '''Posledice reformacije:''' Spremeni se verska podoba Evrope, poveča se tudi pomen izobraževanja, šol, širila se je tudi pismenost in uporaba ljudskih jezikov (želja po branju biblije), pojavijo pa se tudi zametki demokracije-enakost vernikov. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == [[Slika:Krscanse cerkve.jpg|thumb|Razdelitev krščanskih cerk]] {{Wikislovar|reformacija|Reformacija}} * [[srednji vek]] * [[protestantizem]] * [[Primož Trubar]] * [[luteranstvo]] * [[kalvinizem]] * [[anglikanska cerkev]] * [[katoliška obnova]] * [[protireformacija]] * [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizem na slovenskem]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luteranstvo]] [[Kategorija:Protestantizem]] [[Kategorija:Zgodovina krščanstva|*]] 2zda4wpmrqv01eeszzecvq0a50gp9fc 0 27026 6684940 6684364 2026-06-04T07:38:34Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Prise de Constantinople par les croisés (12 avril 1204).jpg]] → [[File:Eugène Delacroix - Prise de Constantinople par les croisés (12 avril 1204) - 2026 restoration.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] · Artist's name and to make it clear that this is a restored version of the painting 6684940 wikitext text/x-wiki [[File:Byzantine Constantinople-en.png|thumb|300px|Zemljevid bizantinskega Konstantinopla]] [[File:Bizansist touchup.jpg|thumb|300px|Konstantinopel v bizantinski dobi]] '''Konstantinopel''' (grško Κωνσταντινούπολις, '' Konstantinoúpolis'' ali Κωνσταντινούπολη ''Konstantinoúpoli'', "Konstantinovo mesto"; latinsko '' Constantinopolis'', otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) [[Latinsko cesarstvo|latinskega]] (1204–1261) in [[Osmansko cesarstvo|osmanskega cesarstva]] (1453–1924). Začetki mesta segajo v 7. st. pr. n. št. oziroma do nastanka starogrške naselbine in mesta [[Bizanc]]. Konstantinopel je imel strateško lego med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, na južnem ustju Bosporja, v točki, v kateri se evropska celina stika z [[Azija|azijsko]]. Konstantinopel je bil zelo pomemben kot naslednik starega Rima ter kot največje in najbogatejše mesto v Evropi v srednjem veku. Leta 324 je bil kot starodavni Bizanc ustanovljen kot novo glavno mesto rimskega imperija cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]], po katerem je bil imenovan in posvečen 11. maja 330.<ref name="Oxf">"Constantinople" in ''The Oxford Dictionary of Byzantium'', Oxford University Press, Oxford, 1991, p. 508. ISBN 0-19-504652-8</ref> V 12. stoletju je bilo največje in najbogatejše mesto v Evropi in je bilo ključnega pomena pri napredovanju krščanstva v rimskem in bizantinskem obdobju. Vzhodni rimski (bizantinski) imperij je bil po izgubi ozemelj zmanjšan na samo njegovo glavno mesto in okolico, ki sta leta 1453 pripadla Turkom. Po muslimanskih osvajanjih je nekdanji branik krščanstva na vzhodu postal Carigrad, prestolnica Otomanskega cesarstva, pod katerim je spet cvetel. Dolga stoletja se je mesto imenovalo "Istanbul". Ime je dobil po grški frazi, ki pomeni "v mesto" (εἰς τὴν πόλιν), medtem ko je bil uradno znan pod različnimi imeni, vključno Konstantinopel in Dersaadet. Ko je Turčija leta 1928 prešla na latinico, je začela pozivati druge države, da uporabljajo turško ime "Istanbul" in postopoma dosegla mednarodno uporabo.<ref name=shawn>Stanford and Ezel Shaw (1977): History of the Ottoman Empire and Modern Turkey. Cambridge: Cambridge University Press. Vol II, p. 386; Robinson (1965), The First Turkish Republic, p. 298</ref> Konstantinopel je bil znan po svoji mogočni obrambi. Čeprav so ga večkrat oblegali različni narodi, je bilo bizantinsko mesto zavzeto le leta 1204, ko ga je zasedla latinska vojska med četrto križarsko vojno, za njimi leta 1261 bizantinski cesar [[Mihael VIII. Paleolog]] in leta 1453, ko ga je osvojil osmanski sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]] Prvo manjše obzidje okoli mesta je postavil Konstantin I. V 5. stoletju je [[Teodozij II.]] zgradil [[Konstantinopelsko obzidje#Teodozijevo obzidje|Teodozijevo obzidje]], ki ga je sestavljal dvojni zid in je bil približno 2&nbsp;km zahodno od prvega. Mesto je bilo zgrajeno na sedmih gričih in na [[Zlati rog|Zlatem rogu]] ter ob [[Marmarsko morje|Marmarskem morju]]. Bil je nepremagljiva trdnjava, ki je obdajala veličastne palače, kupole in stolpe na dveh celinah. Mesto je prav tako slovelo po svojih arhitekturnih mojstrovinah, kot sta grška pravoslavna [[stolnica]] [[Hagija Sofija]], ki je bila sedež ekumenskega patriarhata, sveta [[Velika palača v Konstantinoplu|Imperialna palača]], v kateri je živel cesar, pa tudi [[Galatski stolp]], [[Konstantinopelski hipodrom|hipodrom]] in [[Konstantinopelsko obzidje#Zlata vrata in trdnjava Yedikule|Zlata vrata]], arkadne poti in trgi. Konstantinopel je imel številne umetniške in literarne zaklade, preden je bil zaseden leta 1204 in 1453. Mesto je bilo skoraj izpraznjeno, ko je padlo pod Turki,<ref name="mw28">Müller-Wiener (1977), p. 28</ref> vendar si je hitro opomoglo in bilo do sredine leta 1600 še enkrat največje mesto na svetu kot novo glavno mesto Otomanskega cesarstva. == Ime == Prvo znano ime mesta je [[Bizanc]] (grško Βυζάντιον, ''Byzántion''), ki so mu ga dali ustanovitelji, [[Megara|megarski]] kolonisti okoli 660 pr. n. št.<ref name="roo177">{{navedi knjigo|last=Room|first=Adrian|title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites|url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom|year=2006|publisher=McFarland & Company|location=Jefferson, N.C.|edition=2.|isbn=978-0-7864-2248-7|page=[https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/177 177]}}</ref> Ime ''Konstantinoupolis'' ("Konstantinovo mesto ") je dobilo po ponovni ustanovitvi pod rimskim cesarjem Konstantinom I., ki je leta 330 prenesel cesarsko glavno mesto iz zgodovinskega [[Rim]]a v Bizanc in ga imenoval ''Nea Roma'' (Novi Rim). Sodobno turško ime za mesto, ''[[Carigrad|İstanbul]]'', izhaja iz grške fraze ''eis tin polin'' (εἰς τὴν πόλιν), kar pomeni "v mestu" ali "v mesto". To ime je bilo uporabljeno v turščini poleg ''Kostantiniyye'', ki je bolj uradna prilagoditev prvotnega ''Konstantinopla'', med osmansko vladavino, medtem ko so zahodni jeziki večinoma še naprej uporabljali Konstantinopel vse do začetka 20. stoletja. Leta 1928 se je turška pisava spremenila iz arabske v latinico. Turčija je začela pozivati druge države, da uporabljajo turška imena turških mest.<ref>Tom Burham, ''The Dictionary of Misinformation'', Ballantine, 1977.</ref><ref>Room, Adrian, (1993), ''Place Name changes 1900–1991'', Metuchen, N.J., & London:The Scarecrow Press, Inc., ISBN 0-8108-2600-3 pp. 46, 86.</ref><ref>[http://concise.britannica.com/ebc/article-9368294/Istanbul Britannica, Istanbul] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071218080707/http://concise.britannica.com/ebc/article-9368294/Istanbul |date=2007-12-18 }}.</ref> Sčasoma so se uveljavili ime Istanbul in različice v večini svetovnih jezikih. "Konstantinopel" še vedno uporabljajo člani vzhodne pravoslavne cerkve v naslovu enega svojih najpomembnejših voditeljev, pravoslavnega patriarha s sedežem v mestu, ki se imenuje "Njegova vsebožanska svetost nadškof Konstantinopla – Novega Rima in ekumenski patriarh". == Zgodovina == === Bizanc === {{glavni|Bizanc}} Konstantinopel je ustanovil rimski cesar Konstantin I. (272–337) leta 324 na kraju, kjer je že bilo mesto [[Bizanc]], ki je bilo naseljeno v prvih dneh grške kolonizacije okoli 671–662 pr. n. št. Naselje je ležalo okrog poti med Evropo in Azijo ter morsko potjo od Črnega morja do Sredozemskega morja in imelo na Zlatem rogu odlično in prostorno pristanišče. === 306–337 === [[File:Constantine I Hagia Sophia.jpg|right|thumb|Cesar Konstantin I. predstavlja mesto Konstantinopel kot poklon Mariji in otroku Jezusu v mozaiku cerkve Hagija Sofija, pribl. leta 1000]] [[File:Constantinopolis coin.jpg|right|thumb|Kovanec s Konstantinom I. v spomin na ustanovitev Konstantinopla]] Konstantin je imel več načrtov. Ob obnovljeni enotnosti cesarstva tudi v skladu z večjimi vladnimi reformami, utrjevanjem krščanske cerkve se je dobro zavedal, da Rim ni primeren za glavno mesto. Bil je predaleč od meje in zato od vojske in imperialnih sodišč, bil je nezaželeno igrišče za nezadovoljne politike. Toda glavno mesto države je bil že več kot tisoč let in se je morda zdelo nepredstavljivo, da je predlagal, da se preseli drugam. Konstantinu se je Bizanc zdel pravo mesto: mesto, v katerem bi bil sedež cesarja, lahko bi se branil, ima lahek dostop do [[Donava|Donave]] ali meje [[Evfrat]]a, njegov dvor bi se napajal iz bogatih vrtov in prefinjenih delavnic rimske Azije, njegove zakladnice bi se napolnile iz najbogatejših provinc cesarstva. Konstantinopel se je gradil več kot šest let in je bil posvečen 11. maja 330. Konstantin je predvidel širjenje mesta, podobno kot Rim, v 14 regij in okrašen naj bi bil z javnimi deli, vrednimi cesarske metropole.<ref>A description can be found in the [[Notitia urbis Constantinopolitanae]].</ref> Kljub temu prvi Konstantinov Novi Rim ni imel dostojanstva starega Rima. Imel je [[prokonzul]]a, namesto [[Praefectus urbi|urbanega prefekta]] (upravitelja mesta). Ni imel [[pretor]]ja (najvišji predstavnik sodne oblasti), [[tribun]]ov ali [[kvestor]]jev. Čeprav je imel senatorje, so se imenovali ''clarus'', ne ''[[Rimski senat#Senat Rimske republike|clarissimus]]'' kot v Rimu. Manjkali so tudi drugi upravni uradi, ki skrbijo za hrano, policijo, kipe, templje, kanalizacijo, vodovod ali druga javna dela. Nov program gradnje je bil izveden v veliki naglici: stebri, marmor, vrata in ploščice so bili vzeti iz templjev po cesarstvu in preseljeni v novo mesto. Na ta način so mnoga največja dela grške in rimske umetnosti kmalu stala na trgih in ulicah. Cesar je spodbudil zasebno gradnjo z obljubo domačinom podarjenih zemljišč cesarskih posestev v [[Rimska dioceza|diocezah]] Azija in Pont. 18. maja 332 je napovedal, da je treba tako kot v Rimu omogočiti prosto razdeljevanje hrane državljanom. V tistem času je bilo razdeljenih 80.000 obrokov na dan iz 117 razdelilnih mest po mestu.<ref>Socrates II.13, cited by J B Bury, History of the Later Roman Empire, p. 74.</ref> Konstantin je določil nov trg v središču starega Bizanca in ga imenoval [[Avgustaion v Konstantinoplu|Avgustajon]]. Nov sedež senata (ali kurije) je bil v baziliki na vzhodni strani. Na južni strani velikega trga je bila postavljena [[Velika palača v Konstantinoplu|Velika cesarska palača]] z veličastnim vhodom, [[vrata Halke]], ceremonialna dvorana je bila znana kot [[palača Dafne]]. V bližini je bil velik [[Konstantinopelski hipodrom|hipodrom]] za tekmovanje z vpregami s sedeži za 80.000 gledalcev in slovito [[kopališče Zevksip]]. Na zahodnem vhodu na trg Avgustajon je bil [[Milion v Konstantinoplu|Milion]], obokan spomenik, od katerega so bile izmerjene razdalje prek vzhodnega rimskega imperija. Od Avgustajona je vodila velika ulica [[Avenija Divan Yolu (Mese Hodos)|Mesa]] (grško Μέση [Οδός] "srednja [ulica]"), prekrita s kolonadami. Kot se je spustila s prvega griča mesta in se povzpela na drug grič, je prešla na levi [[Pretorium]] ali zakonodajno sodišče. Potem je prečkala ovalen [[Konstantinov forum (Konstantinopel)|Konstantinov forum]], kjer sta bila druga senatna hiša in visok [[Konstantinov steber|steber]] s kipom Konstantina v preobleki [[Helij (mitologija)|Helija]], kronan z avreolo sedmih žarkov in pogledom v smeri vzhajajočega sonca. Od tam je Mesa prešla na forum Tavri, skozi njega, nato na forum Bovis in končno do sedmega griča (ali Kserolof) in do Zlatih vrat v [[Konstantinopelsko obzidje|Konstantinovem obzidju]]. Po gradnji [[Konstantinopelsko obzidje#Teodozijevo obzidje|Teodozijevega obzidja]] v začetku 5. stoletja se je razširil do novih Zlatih vrat in bil dolg sedem rimskih milj.<ref>J B Bury, History of the Later Roman Empire, p. 75. ''et seqq''.</ref> === 337–529 === [[File:Theodosius colum, Istanbul.jpg|thumb|Teodozij I. je bil zadnji rimski cesar, ki je vladal nedeljenemu imperiju (detajl z obeliska na hipodromu v Konstantinoplu)]] Prvi znani prefekt mesta Konstantinopel je bil Honoratus, in to od 11. decembra 359 in do 361. Cesar [[Valens]] je zgradil palačo Hebdomon na obali [[Marmarsko morje|Propontisa]] v bližini Zlatih vrat, verjetno za uporabo pri pregledu čet. Vsi cesarji do [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenona]] in [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Baziliska]] so bili okronani in priznani na Hebdomonu. [[Teodozij I.]] je zgradil [[Samostan Studios|cerkev Janeza Krstnika]] kot hišo za svetnikovo lobanjo (danes ohranjena v palači [[Topkapi Saraj|Topkapi]] v [[Carigrad]]u), postavil steber v spomin sam sebi na forumu Tavri in preuredil uničen Afroditin tempelj v hišo za [[Pretorijanska prefektura Vzhod|pretorijansko prefekturo]]; [[Arkadij]] je na Mesi, v bližini Konstantinovega obzidja, zgradil nov forum, ki ga je imenoval po sebi. Pomen Konstantinopla se je postopoma povečal. Po šoku v [[Bitka pri Odrinu (378)|bitki pri Adrianoplu]] leta 378, v kateri so cesarja Valensa s cvetom rimske vojske v nekaj pohodih uničili [[Vizigoti]], je mesto pregledalo svojo obrambo in med 413–414 je [[Teodozij II.]] zgradil 18-metrsko trojno obzidje, ki ga do izuma smodnika ni nihče premagal. Teodozij je 27. februarja 425 odprl tudi univerzo v bližini foruma Tavri. V tem času se je na Donavi pojavil Uldin, hunski princ, in napredoval v [[Trakija|Trakijo]], vendar je mnogo njegovih privržencev dezertiralo in se pridružilo Rimljanom pri pregonu svojega kralja nazaj severno od reke. Zgradili so nove zidove za obrambo mesta in izboljšali floto na Donavi. Zahodno rimsko cesarstvo so nato zavzeli [[barbari]]. Cesarji so se umaknili v Raveno in izginili. Konstantinopel je postal največje mesto rimskega imperija in sveta. Cesarji niso več potovali med različnimi prestolnicami in palačami. Ostali so v svoji palači v Velikem mestu in pošiljali ukaze svoji vojski. Bogastvo vzhodnega Sredozemlja in zahodne Azije se je stekalo v Konstantinopel. === 527–565 === [[File:Map of Constantinople (1422) by Florentine cartographer Cristoforo Buondelmonte.jpg|right|thumb|Zemljevid Konstantinopla (1422), florentinski kartograf Cristoforo Buondelmonti<ref>''Liber insularum Archipelagi'', [[Bibliothèque nationale de France]], Paris.</ref> je najstarejši ohranjeni zemljevid mesta in edini starejši kot turška osvojitev mesta leta 1453]] Cesar [[Justinijan I.]] (527–565) je bil znan po svojih vojaških uspehih, svojih pravnih reformah in javnih delih. Iz Konstantinopla je njegov pohod za ponovno osvojitev nekdanje dioceze Afrike odplul okoli 21. junij 533. Pred odhodom je bila ladja poveljnika Belizavra zasidrana pred cesarsko palačo in patriarh je daroval molitve za uspeh pohoda. Po zmagi leta 534 je bil Tempeljski zaklad iz [[Jeruzalem]]a, ki so ga Rimljani izropali v letu 70 in so ga Vandali odpeljali v [[Kartagina|Kartagino]] po njihovem zavzetju Rima leta 455 prinesen v Konstantinopel in shranjen morda v [[Cerkev svetega Polieukta|cerkvi sv. Polievkta]], preden so ga vrnili v Jeruzalem v [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|cerkev Vstajenja]] ali Novo cerkev.<ref>Margaret Barker, Times Literary Supplement 4 May 2007, p. 26.</ref> Dirke bojnih voz so bile pomembne v Rimu že stoletja. V Konstantinoplu je hipodrom postal sčasoma vse bolj kraj političnega pomena. Ljudje so s ploskanjem pokazali svojo odobritev novega cesarja, pa tudi odkrito kritizirali vlado ali vpili za odstranitev nepriljubljenih ministrov. V času Justinijana je javni red v Konstantinoplu postal kritično politično vprašanje. V poznem rimskem in zgodnjem bizantinskem obdobju je krščanstvo reševalo temeljna vprašanja identitete, spor med [[Vzhodna pravoslavna cerkev|ortodoksno]] cerkvijo in pristaši [[Monofizitizem|monofizitizma]] je postal vzrok za hude motnje, izražene z zvestobo dirkam stranke Modrih in Zelenih. Nazadnje je leta 532 nastal velik upor, ki je znan kot [[Nika (upor)|upor Nika]] (po bojnem kriku "Zmaga!" vpletenih). Požari, ki so jih začeli protestniki Nike, so zajeli Konstantinovo baziliko Hagijo Sofijo (Sveta modrost), glavno mestno cerkev na severu Avgusteuma. Justinijan je naročil arhitektoma [[Antemij iz Trala|Antemiju]] iz Tral in [[Izidor iz Mileta|Izidorju]] iz Mileta, da jo nadomestita z novo in neprimerljivo Hagijo Sofijo. To je bila velika stolnica pravoslavne cerkve, katere kupola naj bi se dvigala do samega boga in bi bila neposredno povezana s palačo, da bi se lahko cesarska družina udeležila bogoslužja brez sprehoda po ulicah.<ref>Hagia Sophia was converted into a mosque after the Ottoman conquest of the city, and is now a museum.</ref> Predaja je potekala 26. decembra 537 v prisotnosti cesarja, ki je vzkliknil: "O, [[Salomonov tempelj|Solomon]], sem te prekosil!" <ref>Source for quote: ''Scriptores originum Constantinopolitanarum'', ed T Preger I 105 (see [[Alexander Vasiliev (historian)|A. A. Vasiliev]], ''History of the Byzantine Empire'', 1952, vol I, p. 188).</ref> Hagija Sofija je lahko sprejela 600 ljudi, vključno 80 duhovnikov in je stala 20.000 funtov zlata.<ref name="cost">T. Madden, ''Crusades: The Illustrated History'', 114.</ref> Justinijan je naročil Antemiju in Izidorju, da porušita in nadomestita izvirno Konstantinovo [[Cerkev Svetih apostolov, Carigrad|Cerkev svetih apostolov]] in zgradita novo cerkev z istim imenom. Zasnovana je bila v obliki enakokrakega križa s petimi [[kupola]]mi in okrašena z lepimi [[mozaik]]i. Ta cerkev je bila grobnica cesarjev od Konstantina do 11. stoletja. Ko je mesto pripadlo Turkom leta 1453, so cerkev podrli, da bi naredili prostor za grob [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II. Osvajalca]]. Justinijan se je ukvarjal tudi z drugimi vidiki grajenega okolja v mestu, zakonodajo proti zlorabi predpisov o prepovedi gradnje v 30 m pasu na morski obali, da bi zaščitil pogled.<ref>Justinian, ''Novellae'' 63 and 165.</ref> Med vladanjem Justinijana I. je v mestu živelo približno 500.000 ljudi.<ref>[http://www.tulane.edu/~august/H303/handouts/Population.htm Early Medieval and Byzantine Civilization: Constantine to Crusades] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181225062008/http://www.tulane.edu/~august/H303/handouts/Population.htm |date=2018-12-25 }}, Dr. Kenneth W. Harl.</ref> Družbeno življenje Konstantinopla je bilo pretrgano z [[Justinijanova kuga|justinijanovo kugo]] med letoma 541 in 542. Umrlo je morda 40 % prebivalcev mesta.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/4381924.stm Past pandemics that ravaged Europe], [[BBC News]], November 7, 2005.</ref> [[File:Walls of Constantinople.JPG|right|thumb|Obnovljen del utrdb, ki so zaščitile Konstantinopel v srednjem veku]] === Preživetje, 565–717 === V začetku 7. stoletja so [[Avari]] in nato [[Prabolgari]] zavzeli precejšen del [[Balkan]]a in ogrozili Konstantinopel z zahoda. Hkrati so perzijski [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidi]] prevzeli Vzhodno prefekturo in prodrli globoko v [[Anatolija|Anatolijo]]. [[Heraklij]], sin [[eksarh]]a Afrike, je odplul v mesto in se odel v škrlat. Vojaški položaj se mu je zdel grozen, zato je sprva predvidel prenos cesarskega glavnega mesta v [[Kartagina|Kartagino]], a je popustil na prošnjo prebivalcev Konstantinopla. Državljani so izgubili pravico do zastonj žita leta 618, ko je Heraklij spoznal, da mesta ne bo več mogoče oskrbovati iz Egipta, kar je bila posledica perzijskih vojn. V tem času se je število prebivalcev v mestu bistveno zmanjšalo.<ref>Possibly from the largest city in the world with 500,000 inhabitants to just 40,000–70,000: The Inheritance of Rome, Chris Wickham, Penguin Books Ltd. 2009, ISBN 978-0-670-02098-0 (p. 260)</ref> Medtem ko je mesto prestalo obleganje, je Heraklij vodil pohod globoko na perzijsko ozemlje in na kratko obnovil ''status quo'' leta 628, ko so Perzijci predali vse zaseženo. Toda obleganja so se nadaljevala, prvo je bilo od 674 do 678 in drugo od 717 do 718. V tem času je Teodozijevo obzidje obvarovalo mesto, bilo je nepremagljivo s kopnega, medtem ko so na novo odkrili zažigalno snov, znano kot "[[grški ogenj]]", ki je bizantinski mornarici omogočil uničiti perzijsko floto in ohraniti mesto. V drugem obleganju je drugi bolgarski vladar, kan [[Tervel]] (imenovan tudi sv. Trivelij) odločilno pomagal in predvsem zaradi njega je bilo mesto ohranjeno. Imenovali so ga ''rešitelj Evrope''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.programata.bg/?p=62&c=1&id=51493&l=2 |title=Exposition, Dedicated to Khan Tervel |accessdate=2015-12-26 |archive-date=2016-05-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507131353/http://www.programata.bg/?p=62&c=1&id=51493&l=2 |url-status=dead }}</ref> === 717–1025 === [[File:Imperial Gate mosaic in Hagia Sophia.jpg|thumb|''Cesar Leon VI. Modri (886–912) časti Jezusa Kristusa'', mozaik nad ''Cesarskimi vrati'' v Hagiji Sofiji]] [[File:Ög 81, Högby (side B).JPG|thumb|Grška runa Högby je ena od okoli 30 grških run na Švedskem v spomin na Varjage]] V 730-tih je [[Leon III. Izavrijec]] popravil Teodozijevo obzidje, ki je bilo poškodovano zaradi pogostih in nasilnih napadov. Financirali so ga s posebnim davkom od vseh predmetov cesarstva.<ref>Vasiliev 1952, p. 251.</ref> Teodora, vdova cesarja [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]]a (umrl 842), je bila regentka s sinom [[Mihael III. Pijanec|Mihaelom III.]], ki naj bi se navzel razuzdanih navad od brata Bardasa. Ko je Mihael leta 856 prevzel oblast, je postal znan po pretiranem pijančevanju, pojavil se je na hipodromu kot voznik bojnega voza in smešil verske procesije duhovščine. Odstranil je Teodoro iz Velike palače v Karijsko palačo in nato v [[Mošeja Sancaktar Hayrettin|samostan Gastria]], a je bila po smrti Bardasa spuščena in je živela v palači sv. Mamasa. Imela je tudi podeželsko prebivališče v Antemijski palači,v kateri je bil leta 867 Mihael umorjen.<ref>George Finlay, History of the Byzantine Empire, Dent, London, 1906, pp. 156–161.</ref> Leta 860 je mesto napadla nova kneževina, ki sta jo nekaj let prej v Kijevu ustanovila Askold in Dir, voditelja [[Varjagi|Varjagov]]. Dvesto majhnih plovil je priplulo skozi Bospor in ropalo samostane in druge posesti v primestnih Prinčevih otokih. Orifas, admiral bizantinskega ladjevja, je opozoril cesarja Mihaela, ki je takoj poslal napadalce v beg. Hitrost in divjost juriša je naredila globok vtis na državljane.<ref>Finlay, 1906, pp. 174–5.</ref> Leta 980 je cesar [[Bazilij II.]] prejel nenavadno darilo princa [[Vladimir I. Kijevski|Vladimir]]ja iz Kijeva: 6000 Varjagov, bojevnikov, ki so postali novi telesni stražarji, znani kot [[varjaška garda]]. Bili so znani po svoji okrutnosti, časti in zvestobi. Po smrti cesarja so postali znani tudi po plenjenju v cesarskih palačah. [31] V 11. stoletju je varjaška garda postala prevladujoča pri Anglosasih, ki so raje imeli ta način življenja, podrejen novim normanskim kraljem v Angliji.<ref>J M Hussey, The Byzantine World, Hutchinson, London, 1967, p. 92.</ref> ''Eparhova knjiga'', ki datira v 10. stoletje, podrobno slika mestno poslovno življenje in njegovo organizacijo v tistem času. Združbe, v katerih so bili organizirani obrtniki iz Konstantinopla, je nadziral eparh, ki je urejal zadeve, kot so proizvodnja, cene, uvoz in izvoz. Vsak ceh je imel svoj monopol in trgovci niso mogli pripadati več kot enemu. To je dokaz, kako močna je tradicija in kako malo se je ta ureditev spremenila, saj so jo poznali v latinski različici njenega naslova, ki je bila ustanovljena leta 330 v mestni prefekturi Rim.<ref>Vasiliev 1952, pp. 343–4.</ref> V 9. in 10. stoletju je imel Konstantinopel med 500.000 in 800.000 prebivalci.<ref>[http://depts.washington.edu/silkroad/cities/turkey/istanbul/istanbul.html Silk Road Seattle – Constantinople], Daniel C. Waugh.</ref> === Polemike o ikonoklazmu === V 8. in 9. stoletju je gibanje ikonoklazma povzročilo resne politične nemire v celotnem imperiju. Cesar Leon III. je izdal odlok proti 726 podobam in odredil uničenje kipa Kristusa v enih od [[vrata Halke|vrat Halke]], dejanje, ki so se mu ostro uprli državljani. [35] [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] je sklical [[Koncil iz Hierije|cerkveni koncil]] leta 754, ki je obsodil čaščenje podob, po katerem so uničili veliko zakladov, zažgali ali prebarvali upodobitve dreves, ptic in živali. En vir se nanaša na cerkev Device Marije v Blahernu, ki naj bi bila preoblikovana v "trgovino s sadjem in ptiči". [36] Po smrti ga je leta 780 nasledil njegov sin [[Leon IV. Hazar|Leon IV.]], cesarica Irene pa obnovila čaščenje podob po [[Drugi nicejski koncil|drugem nicejskem koncilu]] leta 787. Polemika o [[ikonoklazem|ikonoklazmu]] se je vrnila v začetku 9. stoletja in še enkrat leta 843 med regenstvom cesarice Teodore, ki je rešila in obnavljala ikone. Te polemike so prispevale k poslabšanju odnosov med vzhodno in zahodno cerkvijo. === Uvod v obdobje Komnenov, 1025–1081 === V poznem 11. stoletju je Konstantinopel prizadela katastrofa z nepričakovanim in hudim porazom cesarske vojske v [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] v [[Armenija|Armeniji]] leta 1071, ko je bil ujet cesar [[Roman IV. Diogen]]. Mirovni pogoji, ki jih je zahteval [[Alp Arslan]], [[sultan]] [[Seldžuki|seldžuških]] Turkov, niso bili pretirani in Roman jih je sprejel. Toda med izpustitvijo je ugotovil, da je sovražnik postavil svojega kandidata na prestol v njegovi odsotnosti; predal se je in mučili so ga do smrti, nov vladar, [[Mihael VII. Ducas]], pa je zavrnil pogodbo. V odgovor so se leta 1073 Turki začeli premikati v Anatoliji. Propad starega obrambnega sistema je pomenil, da niso doživeli nobenega nasprotovanja in sredstva cesarstva so bila raztresena in zapravljena v vrsti državljanskih vojn. Tisoče [[Turkmeni|turkmenskih]] plemen je prečkalo nevarovano mejo in se preselilo v [[Anatolija|Anatolijo]]. Z letom 1080 je cesarstvo izgubilo veliko ozemlja in Turki so bili zelo blizu Konstantinopla. === 1081–1185 === [[File:Istanbul 2009 Comnenus Mosaics.JPG|thumb|Mozaik iz 12. st. iz zgornje galerije Hagije Sofije, Konstantinopel. Cesar Janez II. Komnen (1118–1143) je na levi, Devica Marija in otrok Jezus v sredini, Janezova žena cesarica Irena na desni]] Pod Komnensko dinastijo (1081–1185) si je Bizanc izjemno opomogel. 1090–91 so nomadski [[Pečenegi]] dosegli obzidje Konstantinopla in cesar [[Aleksej I. Komnen|Aleksej I.]] je s pomočjo [[Kiphaki|Kiphakov]] uničil njihovo vojsko.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.geocities.com/egfroth1/Pechenegs |title=The Pechenegs |accessdate=2015-12-26 |archive-date=2005-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050829210704/http://www.geocities.com/egfroth1/Pechenegs |url-status=bot: unknown }}, Steven Lowe and Dmitriy V. Ryaboy.</ref> V odgovor na Aleksejev poziv za pomoč so [[Prva križarska vojna|prvo križarsko vojsko]] pripravljali v Konstantinoplu leta 1096, vendar zavrnili, da bi bila pod bizantinskim poveljstvom.<ref>There is an excellent source for these events: the writer and historian [[Anna Komnene|Anna Comnena]] in her work [[The Alexiad]].</ref> [[Ivan II. Komnen|Ivan II.]] je zgradil samostan Pantokrator z bolnišnico za uboge s 50 ležišči.<ref>Vasiliev 1952, p. 472.</ref> Z vzpostavitvijo trdne osrednje vlade je imperij postal pravljično bogat. Število prebivalstva se je večalo (v 12. stoletju je bilo okoli 100.000 do 500.000 prebivalcev), občine in mesta po vsej državi so cvetela. Tudi denarja v obtoku je bilo več. To se je pokazalo v Konstantinoplu, ki je z gradnjo palače Blaherne ustvaril briljantna nova umetniška dela, v tem času je nastala splošna blaginja: povečala se je trgovina, ki jo je omogočila rast italijanskih mestnih državic, ta pa je pomagala rasti gospodarstva. Gotovo je, da so Benečani in drugi aktivni trgovci v Konstantinoplu živeli zunaj pomorskega prometa blaga med križarskimi kraljestvi in Zahodom, hkrati pa tudi trgovali z Bizancem in Egiptom. Benečani so imeli tovarne na severni strani Zlatega roga, zato je bilo veliko zahodnjakov v mestu v celotnem 12. stoletju. Proti koncu vladanja [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]], je bilo število tujcev v mestu približno 60.000–80.000 od skupno okoli 400.000 prebivalcev. Leta 1171 je imel Konstantinopel tudi majhno skupnost 2500 judov.<ref name="popu">J. Phillips, ''The Fourth Crusade and the Sack of Constantinople'', 144, 155.</ref> Leta 1182 so bili pobiti vsi Latini (zahodni Evropejci), prebivalci Konstantinopla.<ref>{{navedi knjigo| title=The Cambridge Illustrated History of the Middle Ages: 950-1250 |publisher= Cambridge University Press |year=1986 |isbn=978-0-521-26645-1 | url=https://books.google.com/books?id=1IhKYifENTMC | pages=506–508}}</ref> V umetniškem smislu je bilo 12. stoletje zelo plodno obdobje. Nastal je preporod v mozaični umetnosti. Mozaiki so postal bolj realistični in živahni z večjim poudarkom na prikazovanju tridimenzionalnih oblik. Povečano je bilo povpraševanje po umetnosti, več ljudi, ki so imeli dostop do potrebnega bogastva je naročalo in plačalo taka dela. === 1185–1261 === [[File:Eugène Delacroix - Prise de Constantinople par les croisés (12 avril 1204) - 2026 restoration.jpg|thumb|right|''Vstop križarjev v Konstantinopel'', Eugène Delacroix, 1840]] [[File:Byzantium1204.png|thumb|Latinsko cesarstvo, Nikejsko cesarstvo, Trapezundsko cesarstvo in Epirski despotat. Meje so zelo približne.]] 25. julija 1197 je Konstantinopel prizadel hud [[požar]], ki je uničil Latinsko četrt in območje okoli Drungariosovih vrat (turško: ''Odun Kapısı'') na Zlatem rogu. [43] [44] Kljub temu pa uničenje ni bilo nič v primerjavi s tistim, kar so prinesli križarji. V spletkarjenju med [[Filip Švabski|Filipom Švabskim]], [[Bonifacij I. Montferraški|Bonifacijem Montferraškim]] in beneškim dožem [[Enrico Dandolo|Enricom Dandolom]] je nastala [[četrta križarska vojna]] kljub papeškemu izobčenju, preusmerjena leta 1203 proti Konstantinoplu, dozdevno spodbujena s terjatvami Alekseja, sina odstavljenega cesarja Izaka. Vladajoči cesar Aleksej III. se ni pripravil. Križarji so zasedli [[Galata|Galato]], zlomili obrambno verigo zaščite Zlatega roga in vstopili v pristanišče, kjer so 27. julija prešli morsko obzidje: Aleksej III. je pobegnil. Novi [[Aleksej IV. Angel|Aleksej IV.]] je našel prazno zakladnico in ni mogel uresničiti posla, ki ga je obljubil svojim zahodnim zaveznikom. Napetosti med državljani in latinskimi vojaki so se povečale. Januarju 1204 je ''[[protovestiarij ]]'' Aleksij Murzufl izzval nemire ter ustrahoval Alekseja IV. Edina posledica je bilo uničenje velikega kipa Atene, delo [[Fidij]]e, ki je stal na glavnem forumu, obrnjen proti zahodu. Februarja so se ljudje spet dvignili: Aleksej IV. je bil zaprt in usmrčen in Murzufl je zavzel prestol kot [[Aleksej V. Dukas|Aleksej V.]] Popravil je obzidje in organiziral državljane, vendar ni bilo priložnosti, da bi vojaki iz provinc in garda demoralizirali revolucijo. Napad križarjev 6. aprila je bil neuspešen, toda drugi iz Zlatega roga 12. aprila je bil uspešen in vsiljivci so vstopili v mesto. Aleksej V. je pobegnil. Senat se je sestal v Hagiji Sofiji in ponudil krono Teodorju Laskarisu, ki se je poročil v družino Angelidov, vendar je bilo prepozno. S patriarhom je prišel pred [[Milion Konstantinopelski|Milion]] pred Veliko palačo in nagovoril [[Varjagi|varjanško]] gardo. Nato sta oba s plemstvom ušla v Azijo. Naslednji dan so bili dož in vodilni Franki nameščeni v Veliki palači in mesto so ropali tri dni. Sir [[Steven Runciman]], [[zgodovinar]] križarskih vojn, je zapisal, da je [[plenjenje Konstantinopla]] "brez primere v zgodovini": {{citatni blok|''»Devet stoletij«, pravi, »je bilo veliko mesto prestolnica krščanske civilizacije. Bilo je napolnjeno z umetniškimi deli, ki so ostali iz antične Grčije in z mojstrovinami svojih izvrstnih obrtnikov. Benečani ... zasegli zaklade in jih odnesel, da krasijo ... njihovo mesto. Vendar so bili Francozi in Flemingi polni poželenja po uničenju. Planili so med množice po ulicah in po hišah, iztrgali vse, kar ni bilo pritrjeno in uničili vse, česar ni bilo mogoče odnesti, prenehali so samo, ko so morili ali posiljevali ali ko so odprli vinske kleti .... Niti samostanom niti cerkvam niti knjižnicam niso prizanesli. V Hagiji Sofiji so pijani vojaki podirali svilene zavese in razbili velik srebrn [[ikonostas]] na koščke, medtem ko so svete knjige in ikone poteptali. Medtem ko so veselo pili iz oltarnih čaš, se je neka prostitutka usedla na patriarhov prestol in začela peti opolzko francosko pesem. V samostanih so posiljevali nune. Palače in kolibe, vse je bilo izropano in uničeno. Ranjene ženske in otroci so umirali na ulicah. Za tri dni grozljivih prizorov ... nadaljevali, dokler ni bilo veliko in lepo mesto razsuto. ... Ko ... je bil red obnovljen, ... državljane so mučili, da bi jim razkrili blago, ki so imeli skrito«.''<ref>Steven Runciman, ''A History of the Crusades'', Cambridge 1966 [1954], vol 3, p.123.</ref>}} Naslednjega pol stoletja je bil Konstantinopel sedež [[Latinsko cesarstvo|latinskega cesarstva]]. Pod vladarji latinskega cesarstva je mesto nazadovalo po številu prebivalcev in stanju njegovih zgradb. Alice-Mary Talbot navaja, a je bilo takrat 400 000 prebivalcev Konstantinopla; po uničenju, ki so ga povzročili križarji, je bila približno ena tretjina brezdomcev, številni dvorjani, plemstvo in višja duhovščina so tako kot voditelji zbežali v izgnanstvo. "Konstantinopel je postal izpraznjen," končuje Talbotova.<ref>Talbot, [http://www.jstor.org/stable/1291680 "The Restoration of Constantinople under Michael VIII"], ''Dumbarton Oaks Papers'', '''47''' (1993), p. 246</ref> Latini so prevzeli vsaj 20 cerkva in 13 samostanov, najpomembnejša je bila Hagija Sofija, ki je postala stolnica latinskega patriarha Konstantinopla. E. H. Swift pripisuje gradnjo vrste zunanjih opornikov potrebni okrepitvi cerkvenih zidov, ki so bili oslabljeni v stoletjih zaradi potresnih sunkov.<ref>Talbot, "Restoration of Constantinople", p. 247</ref> A to je bila izjema. Večina del latinskih okupatorjev ni bila uporabljena le za vzdrževanje zgradb, posvetnih in svetih, mnoge so postale tarče vandalizma ali razstavljanja. Bron in svinec so odstranili s streh zapuščenih stavb in ga pretopili ter prodajali, da bi zagotovili denar za financiranje imperija za obrambo in pomoč dvoru. Deno John Geanokoplos piše, da "se je morda prav tu začel razkol: latinski laiki praznijo posvetne zgradbe, kleriki, cerkve".<ref>Geanakoplos, ''Emperor Michael Palaeologus and the West'' (Harvard University Press, 1959), p. 124 n. 26</ref> Zgradbe niso bile edini cilji uradnikov, ki so želeli pridobiti sredstva za obubožano Latinsko cesarstvo: monumentalne kipe, ki so krasili hipodrom in forume mesta, so podrli in pretopili v kovance. "Med uničenimi mojstrovinami," piše Talbot, "so bili [[Lizip]]ov Heraklej iz 4. stoletja pr. n. št. in monumentalni kipi Here, Parisa in Helene".<ref name="Talbot-248">Talbot, "Restoration of Constantinople", p. 248</ref> Nikejski cesar [[Ivan III. Dukas Vatatzes|Ivan III. Vatatzes]] je menda rešil več cerkev, ki so jih nameravali uničiti zaradi njihovega dragocenega gradbenega materiala; pošiljal je denar Latinom, "da bi jih odkupil" (''exonesamenos'').<ref>Geanakoplos, ''Emperor Michael'', p. 124</ref> Po Talbotu so to tudi cerkve sv. Marije Blahernske, Rufinianaj in [[Nea Ekklesia|svetega Mihaela pri Anaplusu]]. Dodelil je tudi sredstva za obnovo [[Crkva Svetih apostolov (Carigrad)|cerkve Svetih apostolov]], ki je bila močno poškodovana v [[potres]]u. Bizantinsko plemstvo je bilo razpršeno, mnogi so šli v [[Nikejsko cesarstvo|Nikejo]], kjer je Teodor Laskaris ustanovil cesarski dvor, ali v [[Episki despotat|Epir]], kjer je Teodor Angelus naredil enako; drugi so pobegnili v [[Trapezundsko cesarstvo|Trabezund]], kjer je eden od Komnenov že imel gruzijsko podporo in ustanovil neodvisni sedež imperija.<ref>Hussey 1967, p. 70.</ref> Nikeja in Epir, oba kandidata za cesarski naslov, sta poskušala izterjati Konstantinopel. Leta 1261 je bil v Konstantinoplu ujet zadnji latinski vladar [[Baldvin II. (latinski cesar)|Baldvin II.]], ujele so ga sile nikejskega cesarja [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaela VIII. Paleologa]]. === 1261–1453 in padec Konstantinopla === [[File:Zonaro GatesofConst.jpg|right|thumb|Mehmed Osvajalec v Konstantinoplu, narisal Fausto Zonaro]] Čeprav je Konstantinopel ponovno zavzel Mihael VIII. Paleolog, je cesarstvo izgubilo veliko svojih ključnih gospodarskih virov in se borilo za preživetje. [[Palača Blaherne]] na severozahodu mesta je postala glavno cesarsko prebivališče, stara Velika palača na obali [[Bospor]]ja je bila v zatonu. Ko je Mihael VIII. zasedel mesto, je imelo 35.000 ljudi, do konca svojega vladanja mu je uspelo številopovečati na okoli 70.000.<ref name="popu2">T. Madden, ''Crusades: The Illustrated History'', 113.</ref> Cesar je to dosegel z vabljenjem nekdanjih prebivalcev, ki so pobegnili pred križarji, in preseljene Grke iz nedavno izgubljenega Peloponeza.<ref name="repopu">J. Norwich, ''Byzantium: The Decline and Fall'', 217.</ref> Leta 1347 se je v Konstantinopel razširila [[črna smrt]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.channel4.com/history/microsites/H/history/a-b/blackdeath.html |title=The Black Death |accessdate=2015-12-26 |archive-date=2008-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080625094232/http://www.channel4.com/history/microsites/H/history/a-b/blackdeath.html |url-status=bot: unknown }}, Channel 4 – History.</ref> Leta 1453, ko so Turki [[Padec Konstantinopla (1453)|zavzeli]] mesto, je imelo okoli 50.000 prebivalcev.<ref name="popu3">D. Nicolle, ''Constantinople 1453: The end of Byzantium'', 32.</ref> Konstantinopel je [[Osmansko cesarstvo|Otomansko cesarstvo]] zasedlo v torek, 29. maja 1453. Turkom je poveljeval 22-letni otomanski sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]] Osvojili so ga po sedemtedenskem obleganju, ki se je začelo v petek, 6. aprila 1453. Po začetnem napadu se je otomanska vojska pahljačasto razporedila po glavnih poteh mesta, Mesa, mimo velikih forumov in mimo cerkve Svetih apostolov, ker je Mehmed II. želel zagotoviti sedež za svojega novoimenovanega patriarha, ki bi mu pomagal bolje nadzorovati krščanstvo. Mehmed II. je poslal vnaprej skupino za zaščito ključnih zgradb, kot je bila cerkev Svetih apostolov. Ko so Benečani umaknili svoje ladje, so Turki že zavzeli obzidje pri Zlatem rogu. K sreči je Turke bolj zanimala osvojitev mestnih hiš kot pobijanje prebivalcev, zato so se odločili, da napadejo mesto in ne njih. Beneški kapitan je ukazal svojim možem, naj ne odpirajo vrat Zlatega roga; ko so to storili, so spustili ladje, napolnjene z beneškimi vojaki in begunci. Kmalu za tem so spustili nekaj ženevskih ladij in celo cesarjeve ladje so zaplule za njimi od Zlatega roga. Vse je bilo storjeno v pravem času, saj je imela otomanska mornarica kmalu po tem, ko so odšli, nadzor nad Zlatim rogom.<ref name="coursesa.matrix.msu.edu">{{Navedi splet |url=http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/nicol.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-26 |archive-date=2017-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170517165055/http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/nicol.html |url-status=dead }}</ref> Vojska se je združila ob Avgusteumu, velikem trgu nasproti cerkve Hagije Sofije, katerih bronasta vrata so zadrževala ogromne množice civilistov v stavbi v upanju na božje varstvo. Ko so bila vrata odprta, so jih vojaki ločevali glede ceno, ki bi jim jo prinesli na trgih s sužnji. Mehmed II. je vojakom dovolil, da so tri dni plenili mesto, kot je bilo to v navadi.<ref>Smith, Michael Llewellyn, ''The Fall of Constantinople'', History Makers magazine No. 5, Marshall Cavendish, Sidgwick & Jackson (London).</ref> Vojaki so se borili za vojni plen. Po besedah beneškega kirurga Nikola Barbare "v celem dnevu so Turki zagrešili velik pokol kristjanov v mestu". Po Philipu Manselu so na tisoče civilistov ubili in jih 30.000 zasužnjili ali izgnali.<ref>{{navedi knjigo|last=Mansel|first=Philip|title=Constantinople: City of the World's Desire|year=1995|publisher=Hachette UK|isbn=0-7195-5076-9|page=79}}</ref> === Otomansko obdobje 1453–1922 === Končno je bil krščansko-pravoslavni Konstantinopel pod otomanskim nadzorom. Ko je Mehmed II. dokončno vstopil v Konstantinopel skozi zdajšnja vrata Topkapi, je takoj odjezdil v Hagijo Sofijo in odredil svojim vojakom, da ustavijo plenjenje marmorja, morajo "biti zadovoljni s plenom in ujetniki; vse stavbe pripadajo njemu".<ref name="ReferenceB">Mansel, Philip. Constantinople: City of the World's Desire. Penguin History Travel, ISBN 0-14-026246-6. Page 1.</ref> Z [[imam]]om se je sestal v Hagiji Sofiji in z [[adhan]]om preoblikoval pravoslavno stolnico v muslimansko [[mošeja|mošejo]] in utrdil islamski red v Konstantinoplu.<ref>Lewis, Bernard. Istanbul and the Civilization if the Ottoman Empire. 1, University of Oklahoma Press, 1963. p. 6</ref> Glavna Mehmedova skrb je bila obnoviti obrambo in prebivalce mesta. Gradbeni projekti so se začeli takoj po osvojitvi in vključevali so popravila obzidja, gradnjo citadele in gradnjo nove palače.<ref name="Inalcik, Halil 1969, p. 236">Inalcik, Halil. “The Policy of Mehmed II toward the Greek Population of Istanbul and the Byzantine Buildings of the City.” Dumbarton Oaks Papers 23, (1969): 229–249. p. 236</ref> Mehmed je izdal ukaz, da bi se morali muslimani, kristjani in judje ponovno naseliti v mestu. Zahteval je, da se 5000 gospodinjstev iz vsega imperija preseli v Konstantinopel do septembra, vojne ujetnike in prisilno preseljene ljudi so poslali v mesto. Ti ljudje so se imenovali "sürgün" v turščini (grško: σουργουνιδες ). Dve stoletji pozneje je otomanski popotnik Evliya Çelebi sestavil seznam skupin v mestu po njihovem izvoru. Veliko četrti Carigrada, kot sta Aksaray, Çarşamba, ima še danes imena krajev po izvoru njihovih prebivalcev. Mnogi so spet pobegnili iz mesta, bilo je več izbruhov kuge, tako da je leta 1459 Mehmed prisilno preseljenim Grkom dovolil, da se vrnejo. == Pomen == [[File:Istanbull - palasset - 13.jpg|right|thumb|''Orel in kača'', talni mozaik iz 6. st., Velika imperialna palača]] === Kultura === Konstantinopel je bil največje in najbogatejše mesto v vzhodnem Sredozemlju v poznem vzhodnorimskem imperiju predvsem zaradi svoje strateške lege trgovskih poti med Egejskim in Črnim morjem. Več kot tisoč let je ostala prestolnica vzhodnega, grško govorečega imperija. Na vrhuncu, v grobem ustreza srednjemu veku, je bilo najbogatejše in največje evropsko mesto z močnim kulturnim življenjem in gospodarstvom. Obiskovalci in trgovci so še posebej občudovali lepe samostane in cerkve v mestu, še zlasti Hagijo Sofijo ali cerkev Svete modrosti. Ruski popotnik iz 14. stoletja, Štefan Novgorod, je zapisal: "Hagije Sofije človeški um ne more niti opisati." Še posebej pomembno je bilo za ohranjanje rokopisov grških in latinskih avtorjev v knjižnicah v celotnem obdobju, ko so nestabilnost in motnje povzročale njihovo množično uničevanje v zahodni Evropi in severni Afriki. Po padcu mesta so jih na tisoče prinesli begunci v Italijo in so igrale ključno vlogo pri spodbujanju renesanse in prehoda v sodobni svet. Vpliv mesta na zahod je v mnogih stoletjih svojega obstoja neizmerljiv. V smislu tehnologije, umetnosti in kulture kakor tudi samo velikosti je bil Konstantinopel brez primerjave kjer koli v Evropi vsaj tisoč let. [[Armenci]], [[Sirci]], [[Slovani]] in [[Gruzijci]] so bili del bizantinske družbene hierarhije.<ref>Rome, Constantinople, Moscow: Historical and Theological Studies, John Meyendorff, p.29</ref> === Mednarodni status === [[File:Constantinople imperial district.png|right|thumb|Konstantinoplovo monumentalno središče]] Mesto je bilo obramba vzhodnih provinc starega rimskega imperija proti barbarskim vpadom v 5. stoletju. 18 metrov visoko obzidje, ki ga je zgradil Teodozij II., je bilo v bistvu nepremagljivo za barbare, ki so prihajali južno od reke Donave in si našli lažje cilje na zahodu namesto bogatejših dežel na vzhodu v Aziji. Od 5. stoletja je bilo mesto prav tako zaščiteno z Anastazijevim obzidjem, ki je bilo 60 kilometrov dolga veriga zidov po vsem Traškem polotoku. Mnogi trdijo, da so te prefinjene utrdbe dovoljevale vzhodu razviti sorazmerno dobro obrambo pred antičnim Rimom in zahodnim propadom. S pojavom krščanstva in vzponom islama je Konstantinopel postal zadnji branik krščanske Evrope, ki je stal v ospredju islamskega širjenja in odbija njegov vpliv. Kot je bizantinsko cesarstvo ležalo med islamskim svetom in krščanskim zahodom, tako je Konstantinopel deloval kot prva evropska obrambna črta proti arabskemu napredku v 7. in 8. stoletju. Mesto in imperij sta konec leta 1453 padla pod Turki, vendar je njuna trajna zapuščina stoletja vplivala na Evropo po propadu Rima. === Arhitektura === {{glavni|Bizantinska arhitektura}} [[File:Ayasofya-Innenansicht.jpg|right|thumb|Notranjost Hagije Sofije, danes muzej]] Bizantinsko cesarstvo je uporabljalo rimske in grške arhitekturne modele in sloge, da bi ustvarila svoj tip arhitekture. Vpliv bizantinske arhitekture in umetnosti je mogoče videti v kopijah po vsej Evropi. Konkretni primeri so bazilika svetega Marka v Benetkah, bazilika v Ravenni in številne cerkve po vsem slovanskem vzhodu. Samo v Evropi se je do 13. stoletja koval italijanski florin, zlat kovanec, Dioklecijanov [[solidus]] je postal [[bezant]], cenjen ves srednji vek. Njegovo obzidje je bilo množično posnemano (na primer [[Grad Caernarfon]]), njegova urbana infrastruktura je bila čudo ves srednji vek, ohranjajoč umetnost, spretnost in tehnično znanje rimskega imperija. V otomanskem obdobju sta bili uporabljeni islamska arhitektura in simbolika. === Religija === Konstantinov temelj je dal ugled škofu Konstantinopla, ki je na koncu postal znan kot [[ekumenski patriarh Carigrada|ekumenski patriarh]] in je bil glavno središče krščanstva poleg Rima. To je prispevalo h kulturnim in teološkim razlikam med vzhodnim in zahodnim krščanstvom, ki so sčasoma povzročile [[Velika shizma|velik razkol]] in od leta 1054 dalje razdelile [[Rimskokatoliška cerkev|zahodni katolicizem]] in [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodno pravoslavje]]. Konstantinopel je zelo pomemben tudi za [[islam]], saj je njegova osvojitev eden od znakov [[eshatologija|nauka o zadnjih ciljih življenja in sveta v islamu]]. == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == *{{navedi knjigo|last=Bury|first=J. B.|title= History of the Later Roman Empire: From the Death of Theodosius I to the Death of Justinian |url=https://archive.org/details/historyoflaterro0001jbbu|year= 1958 |publisher= [[Dover Publications]]}} *{{navedi knjigo|last= Crowley |first= Roger |authorlink= |title= Constantinople: Their Last Great Siege, 1453 |url= https://archive.org/details/constantinoplela0000roge |year= 2005 |publisher= Faber and Faber |location= |isbn= 978-0-571-22185-1}} *{{navedi knjigo|last=Freely|first=John|title=Istanbul: The Imperial City|url=https://archive.org/details/isbn_9780140244618|year=1998|publisher=Penguin |isbn=978-0-14-024461-8}} *{{navedi knjigo |last= Freely |first= John|author2=Ahmet S. Cakmak |title= The Byzantine Monuments of Istanbul|url= https://archive.org/details/byzantinemonumen0000free |year=2004 |publisher= Cambridge University Press|isbn=978-0-521-77257-0}} *{{navedi knjigo |last= Gibbon |first= Edward |title= The Decline and Fall of the Roman Empire |url= https://archive.org/details/declinefallofrom0000gibb_s1s6 |year= 2005 |publisher= Phoenix Press |isbn= 978-0-7538-1881-7}} *{{navedi knjigo |first=Toivanen|last=Hanna-Riitta|title=The Influence of Constantinople on Middle Byzantine Architecture (843–1204). A typological and morphological approach at the provincial level|year=2007|publisher=Suomen kirkkohistoriallisen seuran toimituksia 202 (Publications of the Finnish Society of Church History No. 202)|isbn=978-952-5031-41-6}} *{{navedi knjigo |last= Harris |first= Jonathan |title= Constantinople: Capital of Byzantium |url= https://archive.org/details/constantinopleca00harr |year= 2007 |publisher= Hambledon Continuum |location= |isbn= 978-1-84725-179-4 }} *{{navedi knjigo |last= Harris |first= Jonathan |authorlink= |title= Byzantium and the Crusades |url= https://archive.org/details/byzantiumcrusade0000jona |year= 2003 |publisher= Hambledon and London |location= |isbn= 978-1-85285-501-7 }} *{{navedi knjigo |last= Herrin |first= Judith |title= Byzantium: The Surprising Life of a Medieval Empire |url= https://archive.org/details/byzantiumsurpris0000herr |year= 2008 |publisher= Princeton University Press |location= |isbn= 978-0-691-13151-1 }} *{{navedi knjigo | last=Janin | first= Raymond | title=Constantinople Byzantine | publisher=Institut Français d'Etudes Byzantines | location=Paris | language=fr | edition=2 | year=1964}} * Korolija Fontana-Giusti, Gordana 'The Urban Language of Early Constantinople: The Changing Roles of the Arts and Architecture in the Formation of the New Capital and the New Consciousness' in ''Intercultural Transmission in the Medieval Mediterranean'', (2012), Stephanie L. Hathaway and David W. Kim (eds), London: Continuum, pp 164–202. ISBN 978-1-4411-3908-5. * {{navedi knjigo | last=Mamboury | first= Ernest | title=The Tourists' Istanbul | publisher=Çituri Biraderler Basımevi | location=Istanbul | year=1953}} *{{navedi knjigo |last= Mansel |first= Philip |title= Constantinople: City of the World's Desire, 1453–1924 |url= https://archive.org/details/constantinopleci0000mans |year= 1998 |publisher= St. Martin's Griffin|isbn= 978-0-312-18708-8}} *{{navedi knjigo | last=Müller-Wiener | first= Wolfgang | title=Bildlexikon zur Topographie Istanbuls: Byzantion, Konstantinupolis, Istanbul bis zum Beginn d. 17 Jh | publisher=Wasmuth | location=Tübingen | year=1977 | isbn = 978-3-8030-1022-3 | language=de}} *{{navedi knjigo |last= Phillips |first= Jonathan |title= The Fourth Crusade and the Sack of Constantinople |url= https://archive.org/details/fourthcrusadesac0000phil_l9p4 |year= 2005 |publisher= Pimlico|isbn= 978-1-84413-080-1 }} *{{navedi knjigo |last= Runciman |first= Steven |title= The Fall of Constantinople, 1453 |url= https://archive.org/details/fallofconstantin0000runc |year= 1990 |publisher= Cambridge University Press|isbn= 978-1-84413-080-1}} *{{navedi knjigo |last= Treadgold |first= Warren |title= A History of the Byzantine State and Society|url= https://archive.org/details/historyofbyzanti0000trea |year=1997|publisher= Stanford University Press|isbn=978-0-8047-2630-6}} ==Literatura== *{{navedi knjigo |editor-first1=Helen C. |editor-last1=Evans |editor-first2=William D. |editor-last2=Wixom |url=http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/ref/collection/p15324coll10/id/188784 |title=The glory of Byzantium: art and culture of the Middle Byzantine era, A.D. 843-1261 |location=New York |publisher=The Metropolitan Museum of Art |year=1997 |isbn=978-0-8109-6507-2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Constantinople}} * [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/secondary/BURLAT/3*.html#1 Constantinople], from ''History of the Later Roman Empire'', by [[J.B. Bury]] * [http://www.newadvent.org/cathen/04301a.htm History of Constantinople] from the "New Advent Catholic Encyclopedia." * [http://www.pallasweb.com/pantokrator/ Monuments of Byzantium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060218051306/http://www.pallasweb.com/pantokrator/ |date=2006-02-18 }} – Pantokrator Monastery of Constantinople * [http://www.ellopos.net/elpenor/greek-texts/greek-resources-constantinople.asp Constantinoupolis on the web] Select internet resources on the history and culture * [http://www.sephardicstudies.org/istanbul.html Info on the name change] from the Foundation for the Advancement of Sephardic Studies and Culture * {{Wayback |date=20060915170436 |url=www2.arch.uiuc.edu/research/rgouster/ |title=Welcome to Constantinople }}, documenting the monuments of Byzantine Constantinople * [http://www.byzantium1200.com/ Byzantium 1200], a project aimed at creating computer reconstructions of the Byzantine monuments located in Istanbul in 1200 AD. * [http://www.civilization.org.uk/decline-and-fall/constantine/constantinople Constantine and Constantinople] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180505130920/http://www.civilization.org.uk/decline-and-fall/constantine/constantinople |date=2018-05-05 }} How and why Constantinople was founded * [http://www.pallasweb.com/deesis/ Hagia Sophia Mosaics] The Deesis and other Mosaics of Hagia Sophia in Constantinople {{Coord|41.01224|28.976018|type:city|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Konstantinopel| ]] [[Kategorija:Sveta mesta]] k42s74m0rtlw7jqxdoqczqvuvn6k72h 0 29138 6685061 6490001 2026-06-04T11:32:38Z Ljuba24b 92351 novo infopolje, dodano iz en wiki 6685061 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox settlement | name = Tunis | native_name = تونس | native_name_lang = aeb | settlement_type = [[glavno mesto]] | image_skyline = {{multiple image | total_width =288 | border = infobox | perrow = 1/2/2/1 | caption_align = center | image1 = Panorama - Medina de Tunis.jpg | caption1 = [[Medina, Tunis|Medina]] | image2 = Minaret et patio de la mosquée Zitouna au centre de la Médina de Tunis.jpg | caption2 = [[Mošeja Al-Zajtuna]] | image3 = Porte de dar othman (DSC00036).JPG | caption3 = [[palača Dar Othman]] | image4 = Antonine Baths 01.jpg | caption4 = [[Antoninove terme]] | image5 = Acropolium.jpg | caption5 = [[Akropolij Kartagine|Akropolij]] | image6= Bardo Museum Hall.jpg | Caption6= [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] | image7 = TunisAveHabibBourguiba.jpg | caption7 = [[Avenija Habiba Bourguibe]] }} | image_caption = | image_flag = Flag of Tunis.svg | image_seal = | image_shield = Coat of arms of Tunis.svg | nickname = | motto = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = Tunisia | pushpin_label_position = | pushpin_relief = yes | pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji in Afriki | coordinates = {{Coord|36|48|23|N|10|10|54|E|region:TN-11_type:city(693,000)|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Tunizija]] | subdivision_type1 = Guvernat | subdivision_name1 = Tunis | subdivision_type2 = Okrožja | subdivision_name2 = El Bab Bhar, Bab Souika, Cité El Khadra, Djebel Jelloud, El Kabaria, El Menzah, El Omrane, El Omrane Superieur, El Ouardia, Ettahrir, Ezzouhour, Hraïria, Medina, Séjoumi, Sidi El Bechir | established_title = Ustanovitev | established_date = 698 n. št. | seat_type = | seat = | government_footnotes = | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Imed Boukhris | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information" /> | area_total_km2 = 212 | area_metro_km2 = 2668 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_note = | elevation_footnotes = | elevation_max_m = 41 | elevation_min_m = 4 | population_footnotes = <ref name="Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information">{{cite web | title=Tunisia: Governorates, Major Cities, Communes & Urban Agglomerations | website=Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information | date=2022-01-01 |access-date=2022-11-20 | url=https://www.citypopulation.de/en/tunisia/cities/}}</ref> | population_total = 693.210 | population_as_of = 1. januar 2024 | population_demonym = {{langx|ar|تونسي}} ''Tounsi'' <br /> {{langx|fr|Tunisois}} | population_note = | population_urban = 1.110.000 | population_metro = 2.885.040 | population_density_km2 = {{#expr:602560/104 round 0}} | demographics_type1 = BDP (PPP, constant 2015 values)]] | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = Leto | demographics1_info1 = 2024 | demographics1_title2 = Skupaj (Urban) | demographics1_info2 = $14,1&nbsp;mrd<ref name="TelluBase">{{cite web |title=TelluBase—Tunisia Fact Sheet (Tellusant Public Service Series) |url=https://tellusant.com/repo/tb/tellubase-factsheet-tun.pdf |publisher=Tellusant |access-date=2025-07-11}}</ref> | demographics1_title3 = Per capita | demographics1_info3 = $12.500 | timezone1 = [[Central European Time]] | utc_offset1 = +01:00 | timezone_DST = (Not Observed) | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 1xxx, 2xxx | area_code_type = Klicna koda | area_code = 71 | iso_code = [[ISO 3166-2:TN|TN-11]], [[ISO 3166-2:TN|TN-12]], [[ISO 3166-2:TN|TN-13]] and [[ISO 3166-2:TN|TN-14]] | blank_name_sec2 = [[geoTLD]] | blank_info_sec2 = [[.tn]] | website = {{Official website|www.commune-tunis.gov.tn}} | footnotes = }} '''Tunis''' (staro [[ime]] ''Tunes'') je [[pristanišče|pristaniško]] [[glavno mesto]] [[Tunizija|Tunizije]], ki se nahaja ob [[jezero Tunis|jezeru Tunis]] v severovzhodni Tuniziji. [[Mesto]] je [[promet]]no povezano s pomočjo [[mednarodno letališče|mednarodnega letališča]] [[Habib Bourguiba]], z [[ladijski promet|ladijskimi povezavami]] pa s pristanišči v [[Italija|Italiji]] in [[Francija|Franciji]]. Mestna [[železniška postaja]] je postojna točka [[železnica|železnice]], ki vodi na jug do [[obala|obalnega]] mesta [[Gabes]] ter na zahod v [[Alžirija|Alžirijo]] proti drugim [[Sredozemlje|sredozemskim]] pristaniščem. V mestu prebiva 1.897.000 ljudi (ocena leta 2000). Tunis je [[trgovina|trgovski]] in upravni center, s svojo razvijajočo se [[kemična industrija|kemično]], [[prehrambena industrija|prehrambeno]] in [[tekstilna industrija|tekstilno]] produkcijo, postaja pa tudi [[industrijsko središče]]. Kot produkti mesta so še posebej značilne [[preproga|preproge]], [[sadje]], [[železo|železova ruda]] in [[olive]]. Mesto je ločeno na dva dela: staro [[Arabci|arabsko]] jedro, ki ga obkroža obzidje, ter novi, z evropsko [[arhitektura|arhitekturo]] zaznamovani del. V starem delu mesta je najti t. i. [[medina|medino]] (arabsko ''belo mesto'') z množico ozkih ulic in neštetimi trgovinami, še zlasti s tradicionalno trgovsko [[Berberi|berbersko]] robo, kot so preproge, [[boben|bobni]] in [[nakit]]. Prav tako se ni treba naprezati, da najdemo več mogočnih in zanimivih [[mošeja|mošej]] ali palačo [[bej]]a, ki je dandanes preurejena v [[muzej]] umetnin in starin. V bližini je Mošeja olivnega drevesa, ki je svoje čase služila kot [[muslimani|muslimanska]] [[univerza]]. Danes za visoko šolstvo skrbi [[Univerza v Tunisu]]. == Zgodovina == Tunis je začel rasti kot [[Feničani|feničanska]] utrdba [[6. stoletje|6. stoletja pr. n. št.]], a je bil popolnoma dominiran s strani bližnje [[Kartagina|Kartagine]]. Skupaj s Kartagino so Tunis zajeli [[Rimljani]] leta [[146 pr. n. št.]] Kasneje je Tunis pomembno oživel s prihodom [[Arabci|Arabcev]] v [[7. stoletje|7. stoletju n.š.]], svoj razcvet pa je dosegel pod [[dinastija|dinastijo]] [[Hafsidi|Hafsidov]] ([[1228]]-[[1574]]). Razvoj je bil še vedno prisoten v nadaljnjih [[stoletje|stoletjih]], ko je mesto blestelo zaradi močnega trgovanja in [[piratstvo|piratstva]]. Vsled tega so [[Angleži]] poslali [[Robert Blake|Roberta Blakea]] v boj proti piratom, ki so povzročali škodo [[Anglija|angleški]] [[Trgovska mornarica|pomorski trgovski]] mreži. Ker je [[bej]] Tunisa zavrnil sodelovanje, je Blake napadel mesto leta [[1655]]. Z zavzetjem Tunizije so nadzor nad mestom prevzeli [[Francozi]] leta [[1881]], do svojega odhoda leta [[1956]] pa so ga zaznamovali s svojo [[arhitektura|arhitekturo]] in drugimi značilnostmi. V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo mesto [[okupacija|okupirano]] pod [[sile osi|silami osi]], ki so se iz njega umaknile maja [[1943]] kot iz zadnje postojanke v [[Afrika|Afriki]]. Svoj sedež je v Tunisu imela [[Arabska liga]] med letoma [[1979]] in [[1990]]. == Zanimivosti == * razvaline [[Fenicija|feničanskega]] mesta [[Kartagina]] se nahajajo v neposredni bližini mesta * staro mesto (medina) hrani mnoge tradicionalne značilnosti in ga je pod svoje varstveno okrilje [[svetovna kulturna dediščina|svetovne kulturne dediščine]] vzel [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] leta [[1979]] * v mestu je najti okoli 700 spomenikov, kot so palače, mošeje, [[mavzolej]]i in [[madresa|madrese]] == Glej tudi == * [[seznam mest v Tuniziji]] * [[seznam pristanišč v Tuniziji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{wikivoyage|Tunis}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151127050808/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=en |date=2015-11-27 }} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/ The Municipality of Tunis official website] {{in lang|ar}} * [http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr The Municipality of Tunis official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160220005949/http://www.commune-tunis.gov.tn/publish/content/default.asp?lang=fr |date=2016-02-20 }} {{in lang|fr}} * [http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm Lexicorient] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101124133120/http://lexicorient.com/tunisia/tunis.htm |date=2010-11-24 }} * [http://www.tunisforum.com TunisForum:Guide ou sortir en Tunisie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215223119/http://www.tunisforum.com/ |date=2018-12-15 }} * [https://web.archive.org/web/20060323095400/http://www.andycarvin.com/archives/2005/12/the_bardo_museu.html Video tour] of the Bardo Museum * [https://web.archive.org/web/20060323094745/http://www.andycarvin.com/archives/2005/11/strolling_throu_1.html Video of Tunis Medina] {{Seznam afriških glavnih mest}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Afrike]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 698]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] da0vy0nc57b1d30pent0is6u3fcanqz 1 30377 6684661 164021 2026-06-03T15:49:52Z TadejM 738 oznaka [[WP:KRON]] 6684661 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} == Bitka pri Midwayu == [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen]], morda vprašanje zate. Ali [[bitka pri Midwayu|bitki pri Midwayu]] lahko rečemo zračno-pomorska, ali je dovolj kar ''[[bitka]]'', oziroma pomorsko-zračna bitka? --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 18:32, 23 maj 2005 (CEST) :Ponavadi se reče kar samo bitka. Tudi drugače se bitke ne poimenujejo glede na uporabo sil oz. terene. lP; --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 18:34, 23 maj 2005 (CEST) Lahko pa vseeno pustimo, saj se ne krega s čimerkoli in še nedvoumno je zapisano. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 18:37, 23 maj 2005 (CEST) :Mogoče bi lahko le preoblikoval zapis tako, da se bolje opazi glavno geslo stavka [[bitka pri Midwayu]]? LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 18:56, 23 maj 2005 (CEST) d6hm0z7mthwtgwzfzls4gqm4p7dsfh7 0 30547 6684893 6456641 2026-06-04T06:01:20Z ~2026-33008-90 261067 6684893 wikitext text/x-wiki {{Infobox Anatomy | Name = Penis | Latin = penis, penes | GraySubject = 262 | GrayPage = 1247 | Image = Labelled_flaccid_penis.jpg | Image2 = | Caption = | Width = 220 | Precursor = | System = | Artery = arterije penisa, globoke arterije penisa | Vein = vene penisa | Nerve = hrbtni živec penisa | Lymph = površinske dimeljske bezgavke | MeshName = Penis | MeshNumber = A05.360.444.492 | DorlandsPre = | DorlandsSuf = }} '''Pénis''', '''môški spôlni úd''' ali '''môško spolovílo''' je s [[koža|kožo]] pokrit del [[moška spolovila|moškega zunanjega spolovila]], zgrajen iz dveh [[kavernozno telo|kavernoznih teles]] in [[spongiozno telo|spongioznega telesa]], skozi katerega poteka [[sečnica]].<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=penis {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140328012734/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=penis |date=2014-03-28 }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 11. 2011.</ref> == Anatomija == == Fiziološke funkcije penisa == [[Slika:Ejaculation penis, ejakulacija penisa, Ejakulation des Penis.jpg|levo|sličica|639x639_pik]] === Penis kot spolni organ === Penis je spolni organ, ki moškemu poleg izločanja seča omogoča, da ima [[spolni odnos|spolne odnose]] in da oplodi [[Jajčece|jajčeca]] s [[semenčica]]mi. Semenčice in moški spolni hormoni nastanejo v modih, paru jajčastih žlez, ki visita v kožni vrečki ali modniku (skrotumu). Iz mod prehajajo semenčice v [[obmodek|odmodka]], po dolgi zaviti cevki, ki leži za modi. V odmodku so semenčice shranjena in počasi dozorevajo. Malo pred ejakulacijo (izbrizganjem semena) preidejo v [[semenovod]] in po njem potujejo do semenskih mešičkov, para vrečic, ki ležita za [[sečni mehur|mehurjem]]. Semenska mešička izločata semensko tekočino, v katero se pomešajo semenčice. Vse skupaj tvori seme. To nato potuje iz semenskih mešičkov po dveh vodih v [[sečnica|sečnico]] (uretra), cevko, ki je izvodilo za seč in seme. Sečnica poteka skozi prostato, [[žleza|žlezo]] kostanjeve oblike, ki leži pod mehurjem in obdaja zgornji del sečnice. V prostati nastajajo izločki, ki se premešajo semenu. Med orgazmom pride do izbrizganja semena iz sečnice skozi nabrekel penis. Misel na spolnost pri moškemu povzroči kopičenje krvi v spolnem udu kar povzroči, da penis nabrekne in utrdi. Pri spolnem odnosu med moškim in žensko je to namenjeno prodiranju penisa v [[nožnica|nožnico]]. Ko ta prodre v nožnico, se pričnejo potiskajoči gibi, to pri moškem povzroči občutek užitka. Penis pri tem doseže svojo največjo velikost, moda pa se dvignejo. V določenem obdobju spolnega odnosa pride pri moškem do orgazma. Ta povzroči krčenje mišic v semenskih vodih, ki nato izbrizgajo oz. ejakulirajo seme v žensko spolovilo. === Izločanje seča === Seč prihaja iz sečnega mehurja, ki se nahaja pred [[zadnjik]]om, ter nato potuje po sečnici do konca penisa, kjer se izloči iz telesa. Prevelika kožica na koncu penisa lahko moti tok seča, ker pride do turbulence. Posledica tega je počasen ter debelejši tok urina. Če kožica ne ovira toka urina, je ta tanek in potuje s hitrostjo, ki je enaka tisti ob izhodu iz sečnice. == Motnje in bolezni == Najpogostejša prirojena hiba penisa je [[hipospadija]], pri kateri se sečnica odpira spodaj na penisu nekje med bazo glavice in korenom. Ta hiba se pogosto pojavlja skupaj s [[psevdohermafrodizem|psevdohermafrodizmom]], ki je prav tako prirojena hiba. Za to hibo je značilen zelo majhen penis. Vnetje kože penisa se imenuje [[balanitis]], pri tem gre za vnetje glavice in kožice. V večini primerov je vzrok za vnetje [[kandidioza]], povzročijo pa ga lahko tudi različne spolno prenosljive bolezni, kot sta npr. [[gonoreja]] in [[sifilis]]. Balanitis lahko včasih povzroči [[fimoza|fimozo]], pri kateri je kožica na penisu nenormalno tesna, včasih pa parafimozo, pri kateri se kožica med erekcijo pomakne nazaj čez glavico, nazaj pa se ne vrne. Bradavice na penisu povzročajo [[virus|virusi]] ([[Herpes simplex]], [[humani papiloma virus]]), ki se prenašajo spolno. [[Impotenca]] (nezmožnost doseči erekcijo ali jo ohraniti) je najpogostejša težava, povezana s penisom. V večini primerov je psihološkega izvora. Povzroča pa jo tudi okvara živcev pri [[sladkorna bolezen|sladkorni bolezni]], [[alkoholizem|alkoholni odvisnosti]], [[ateroskleroza|aterosklerozi]] ali okvari [[hrbtni mozeg|hrbtnega mozga]]. Nasprotje impotence je [[priapizem]], pri katerem je erekcija boleča in traja nenormalno dolgo. Nabrekne samo spongiozno telo. Priapizem je značilen za [[levkemija|levkemijo]]. [[Rak (bolezen)|Rak]] penisa je redek, najpogosteje se pojavi pri neobrezanih moških s pomanjkljivo osebno higieno. Dodatna vzročna dejavnika sta virusna infekcija in [[kajenje]]. Kadar bolezen izbruhne, se maligni [[tumor]] navadno pojavi na glavici ali na kožici kot suha, neboleča, bradavici podobna oteklina ali boleča razjeda, ki se kasneje razvije v cvetačasto gmoto. Tumor se v večini primerov širi počasi, vendar pa se lahko zelo agresiven tumor razširi tudi v [[bezgavka|bezgavke]] v [[dimlje|dimljah]]. Bolezen je smrtna in jo je treba hitro zdraviti. == Obrezanje == {{glavni|Obrezovanje moških}} Obrezanje (cirkumcizija) je odstranitev kožice ob glavici spolnega uda. Opravijo ga lahko pri [[novorojenček|novorojenčku]] iz verskih razlogov. Lahko pa se ta poseg opravi tudi pri starejših otrocih ali odraslih. V osnovi je obrezovanje verski obred, ki ga že mnoga stoletja opravljajo [[Jud]]je in [[musliman]]i. V nekaterih deželah obrezujejo rutinsko iz higienskih razlogov, saj se pod kožico nabirajo izločki, kar lahko privede do vnetja in okužbe. Medicinski razlogi za obrezovanje so: tesna kožica, ki povzroča napihovanje pri uriniranju ali ponavljajoči se balanitis (vnetje kožice zaradi nabiranja izločkov). Kožico je treba odstraniti tudi, kadar je pretesna in povzroča bolečine med spolnim odnosom. Obrezanje se lahko pri novorojenčkih opravi pod [[lokalna anestezija|lokalno anestezijo]], pri starejših otrocih ali odraslih pa v [[splošna anestezija|splošni anesteziji]]. Pri operaciji se odrežeta zunanji in notranji sloj kožice, obrezani robovi pa se nato zašijejo. == Viri == {{seznam_referenc}} # {{navedi knjigo |title=Histologija |last=Petrovčič D |first=Zorc M|authorlink= |year=2005 |publisher=Inštitut za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=222138880 |page= |pages= }} # {{navedi knjigo |title=Kirurgija |last=Smrkolj V |first=|authorlink= |year=1995 |publisher= |location=Ljubljana |isbn= |cobiss= |page= |pages= }} # {{navedi knjigo |title=Interna medicina |last=Kocijančič A |first= Mrevlje F|authorlink= |year=2005 |publisher=Littera picta |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=217601536 |page= |pages= }} == Zunanje povezave == *[http://www.kinseyinstitute.org/resources/bib-penis.html Kinsey Institute on the penis] {{Zbirka|Category:Penis}} {{Wikislovar|penis|Penis}} {{anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Spolovila]] j75bagdkrlbpxgql6obqg507ktxfmy0 6684896 6684893 2026-06-04T06:20:45Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33008-90|~2026-33008-90]] ([[User talk:~2026-33008-90|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6456135 wikitext text/x-wiki {{Infobox Anatomy | Name = Penis | Latin = penis, penes | GraySubject = 262 | GrayPage = 1247 | Image = Labelled_flaccid_penis.jpg | Image2 = | Caption = | Width = 220 | Precursor = | System = | Artery = arterije penisa, globoke arterije penisa | Vein = vene penisa | Nerve = hrbtni živec penisa | Lymph = površinske dimeljske bezgavke | MeshName = Penis | MeshNumber = A05.360.444.492 | DorlandsPre = | DorlandsSuf = }} '''Pénis''', '''môški spôlni úd''' ali '''môško spolovílo''' je s [[koža|kožo]] pokrit del [[moška spolovila|moškega zunanjega spolovila]], zgrajen iz dveh [[kavernozno telo|kavernoznih teles]] in [[spongiozno telo|spongioznega telesa]], skozi katerega poteka [[sečnica]].<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=penis {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140328012734/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=penis |date=2014-03-28 }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 11. 2011.</ref> == Anatomija == Penis sestavljajo pretežno tri cilindrična telesa [[brecilno tkivo|brecilnega]] oziroma erektilnega [[tkivo|tkiva]] (gobasto tkivo, polno drobnih žil), po vsej dolžini [[organ]]a. Tej telesom pravimo tudi brecila. Dve t. i. kavernozni telesi, ''corpora cavernosa'', ležita druga ob drugi v zgornjem delu penisa. Tretje, spongiozno telo, ''corpus spongiosum'' leži v sredini pod njima in se na kraju razširi, da oblikuje glavico penisa. Skozi sredini spongioznega telesa teče sečnica, ozka cevka, po kateri skozi ustje na glavici penisa odtekata iz telesa [[seč]] in [[seme]]. Brecilno tkivo obdaja ovojnica [[fibrozno vezivo|fibroznega veziva]], ki ga obdaja koža. Preko glavice naredi koža ohlapno gubo, imenovano [[kožica penisa|kožica]], ki jo včasih odstranijo. Koža penisa je nežna, raztegljiva in pomična. == Fiziološke funkcije penisa == === Puberteta === [[Puberteta]] je obdobje, ko se razvijejo sekundarni spolni znaki in dozorijo spolni organi, ki omogočajo reprodukcijo. Pri moškem se puberteta po navadi pojavi med 11. in 15. letom. Začne jo [[možganski privesek]] (hipofiza) z izločanjem [[hormon]]ov, ki spodbudijo [[moda]], da začnejo tvoriti [[testosteron]]. Ta povzroči nenadno rast mod in [[modnik]]a, sledi pa poraščenost osramja,obraza in pazduhe. Penis se začne večati približno v 13. letu in doseže odraslo velikost dve leti pozneje. Vendar obstajajo v razvoju velike razlike, tako da so nekateri dečki pri 14 ali 15 letih že popolno zreli, drugi pa imajo spolovila še nerazvita. Večja tvorba testosterona v telesu spodbuja nastajanje semena in povzroči, da dozorijo [[prostata]] in semenski mešički. === Erekcija === [[Slika:Erection Development.jpg|thumb|right|200px|Erekcija]] [[Erekcija]] pomeni povečanje in utrditev penisa. Do nje pride pri spolnem in nespolnem vzburjanju, takrat začne telo v penis preko razširjenih [[arterija|arterij]] pošiljati velike količine krvi, ki napolni tri cilindrična telesa brecilnega tkiva. Ko se ta telesa napolnijo s krvjo ,pritisnejo na žile (vene), ki odvajajo kri iz penisa tako, da v penis prihaja več krvi, kot jo iz njega izstopa. To traja toliko časa, dokler se pretok krvi med krvjo, ki prihaja v penis, in krvjo, ki odhaja iz penisa, ne uravnovesi, takrat penis doseže svojo največjo in konstantno velikost. Med erekcijo je lahko penis usmerjen v različne smeri: skoraj vertikalno, horizontalno in celo navzdol. Usmerjenost je odvisna od zgradbe gobastega tkiva. Spodnja preglednica kaže statistične podatke usmerjenosti penisa med erekcijo, pri čemer 0 stopinj pomeni, da je penis usmerjen navzgor proti trebuhu, 90 stopinj, da je usmerjen naravnost, in 180 stopinj, da je usmerjen navzdol proti nogam. {| class="wikitable" |- |+ Koti erekcij ! Kot (º)<br />od zgoraj navzdol ! Delež<br />moških |- | 0–30 | style="text-align: right;" | 5 |- | 30–60 | style="text-align: right;" | 30 |- | 60–85 | style="text-align: right;" | 31 |- | 85–95 | style="text-align: right;" | 10 |- | 95–120 | style="text-align: right;" | 20 |- | 120–180 | style="text-align: right;" | 5 |}[[Slika:Kožica foreskin predsemenska tekočina precum.jpg|sličica|374x374px|Kožica neobrezanega penisa in predsemenska tekočina.]] === Ejakulacija === [[Ejakulacija]] je izbrizganje semena iz penisa, v večini primerov pa je vzrok zanjo [[orgazem]]. Za ejakulacijo skrbijo mišice, ki seme iz modnika preko sečnice izstisnejo iz penisa. Da pride do tega, je potrebna spolna stimulacija, katere del je lahko tudi stimulacija prostate. Do izliva semena lahko pride tudi spontano med spanjem, temu pravimo [[mokre sanje]]. Ejakulacija je sestavljena iz dveh delov: emisije in izliva. Pri emisiji je ejakulacija pod nadzorom [[simpatično živčevje|simpatičnega živčnega sistema]], sam izliv pa je pod nadzorom živcev iz [[hrbtenica|hrbtenice]]. [[Slika:Ejaculation penis, ejakulacija penisa, Ejakulation des Penis.jpg|levo|sličica|639x639_pik|Ejakulacija penisa pri moškem oz. izliv semena]] <br /> === Penis kot spolni organ === Penis je spolni organ, ki moškemu poleg izločanja seča omogoča, da ima [[spolni odnos|spolne odnose]] in da oplodi [[Jajčece|jajčeca]] s [[semenčica]]mi. Semenčice in moški spolni hormoni nastanejo v modih, paru jajčastih žlez, ki visita v kožni vrečki ali modniku (skrotumu). Iz mod prehajajo semenčice v [[obmodek|odmodka]], po dolgi zaviti cevki, ki leži za modi. V odmodku so semenčice shranjena in počasi dozorevajo. Malo pred ejakulacijo (izbrizganjem semena) preidejo v [[semenovod]] in po njem potujejo do semenskih mešičkov, para vrečic, ki ležita za [[sečni mehur|mehurjem]]. Semenska mešička izločata semensko tekočino, v katero se pomešajo semenčice. Vse skupaj tvori seme. To nato potuje iz semenskih mešičkov po dveh vodih v [[sečnica|sečnico]] (uretra), cevko, ki je izvodilo za seč in seme. Sečnica poteka skozi prostato, [[žleza|žlezo]] kostanjeve oblike, ki leži pod mehurjem in obdaja zgornji del sečnice. V prostati nastajajo izločki, ki se premešajo semenu. Med orgazmom pride do izbrizganja semena iz sečnice skozi nabrekel penis. Misel na spolnost pri moškemu povzroči kopičenje krvi v spolnem udu kar povzroči, da penis nabrekne in utrdi. Pri spolnem odnosu med moškim in žensko je to namenjeno prodiranju penisa v [[nožnica|nožnico]]. Ko ta prodre v nožnico, se pričnejo potiskajoči gibi, to pri moškem povzroči občutek užitka. Penis pri tem doseže svojo največjo velikost, moda pa se dvignejo. V določenem obdobju spolnega odnosa pride pri moškem do orgazma. Ta povzroči krčenje mišic v semenskih vodih, ki nato izbrizgajo oz. ejakulirajo seme v žensko spolovilo. === Izločanje seča === Seč prihaja iz sečnega mehurja, ki se nahaja pred [[zadnjik]]om, ter nato potuje po sečnici do konca penisa, kjer se izloči iz telesa. Prevelika kožica na koncu penisa lahko moti tok seča, ker pride do turbulence. Posledica tega je počasen ter debelejši tok urina. Če kožica ne ovira toka urina, je ta tanek in potuje s hitrostjo, ki je enaka tisti ob izhodu iz sečnice. == Motnje in bolezni == Najpogostejša prirojena hiba penisa je [[hipospadija]], pri kateri se sečnica odpira spodaj na penisu nekje med bazo glavice in korenom. Ta hiba se pogosto pojavlja skupaj s [[psevdohermafrodizem|psevdohermafrodizmom]], ki je prav tako prirojena hiba. Za to hibo je značilen zelo majhen penis. Vnetje kože penisa se imenuje [[balanitis]], pri tem gre za vnetje glavice in kožice. V večini primerov je vzrok za vnetje [[kandidioza]], povzročijo pa ga lahko tudi različne spolno prenosljive bolezni, kot sta npr. [[gonoreja]] in [[sifilis]]. Balanitis lahko včasih povzroči [[fimoza|fimozo]], pri kateri je kožica na penisu nenormalno tesna, včasih pa parafimozo, pri kateri se kožica med erekcijo pomakne nazaj čez glavico, nazaj pa se ne vrne. Bradavice na penisu povzročajo [[virus|virusi]] ([[Herpes simplex]], [[humani papiloma virus]]), ki se prenašajo spolno. [[Impotenca]] (nezmožnost doseči erekcijo ali jo ohraniti) je najpogostejša težava, povezana s penisom. V večini primerov je psihološkega izvora. Povzroča pa jo tudi okvara živcev pri [[sladkorna bolezen|sladkorni bolezni]], [[alkoholizem|alkoholni odvisnosti]], [[ateroskleroza|aterosklerozi]] ali okvari [[hrbtni mozeg|hrbtnega mozga]]. Nasprotje impotence je [[priapizem]], pri katerem je erekcija boleča in traja nenormalno dolgo. Nabrekne samo spongiozno telo. Priapizem je značilen za [[levkemija|levkemijo]]. [[Rak (bolezen)|Rak]] penisa je redek, najpogosteje se pojavi pri neobrezanih moških s pomanjkljivo osebno higieno. Dodatna vzročna dejavnika sta virusna infekcija in [[kajenje]]. Kadar bolezen izbruhne, se maligni [[tumor]] navadno pojavi na glavici ali na kožici kot suha, neboleča, bradavici podobna oteklina ali boleča razjeda, ki se kasneje razvije v cvetačasto gmoto. Tumor se v večini primerov širi počasi, vendar pa se lahko zelo agresiven tumor razširi tudi v [[bezgavka|bezgavke]] v [[dimlje|dimljah]]. Bolezen je smrtna in jo je treba hitro zdraviti. == Obrezanje == {{glavni|Obrezovanje moških}} Obrezanje (cirkumcizija) je odstranitev kožice ob glavici spolnega uda. Opravijo ga lahko pri [[novorojenček|novorojenčku]] iz verskih razlogov. Lahko pa se ta poseg opravi tudi pri starejših otrocih ali odraslih. V osnovi je obrezovanje verski obred, ki ga že mnoga stoletja opravljajo [[Jud]]je in [[musliman]]i. V nekaterih deželah obrezujejo rutinsko iz higienskih razlogov, saj se pod kožico nabirajo izločki, kar lahko privede do vnetja in okužbe. Medicinski razlogi za obrezovanje so: tesna kožica, ki povzroča napihovanje pri uriniranju ali ponavljajoči se balanitis (vnetje kožice zaradi nabiranja izločkov). Kožico je treba odstraniti tudi, kadar je pretesna in povzroča bolečine med spolnim odnosom. Obrezanje se lahko pri novorojenčkih opravi pod [[lokalna anestezija|lokalno anestezijo]], pri starejših otrocih ali odraslih pa v [[splošna anestezija|splošni anesteziji]]. Pri operaciji se odrežeta zunanji in notranji sloj kožice, obrezani robovi pa se nato zašijejo. == Viri == {{seznam_referenc}} # {{navedi knjigo |title=Histologija |last=Petrovčič D |first=Zorc M|authorlink= |year=2005 |publisher=Inštitut za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=222138880 |page= |pages= }} # {{navedi knjigo |title=Kirurgija |last=Smrkolj V |first=|authorlink= |year=1995 |publisher= |location=Ljubljana |isbn= |cobiss= |page= |pages= }} # {{navedi knjigo |title=Interna medicina |last=Kocijančič A |first= Mrevlje F|authorlink= |year=2005 |publisher=Littera picta |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=217601536 |page= |pages= }} == Zunanje povezave == *[http://www.kinseyinstitute.org/resources/bib-penis.html Kinsey Institute on the penis] {{Zbirka|Category:Penis}} {{Wikislovar|penis|Penis}} {{anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Spolovila]] geh8q2m8ii6ejllm59onyyjnxyoa4y6 0 30916 6684795 5934757 2026-06-03T19:13:06Z Shabicht 3554 6684795 wikitext text/x-wiki [[File:Člana gestapa in raztrganci.jpg|thumb|Gestapovca Gottle in Brišček s svojo skupino raztrgancev]] '''Protibande''' ([[nemščina|nemško]] ''Gegenbande''; tudi '''raztrganci''') so bile majhne, [[paravojska|paravojaške]] [[vojaška enota|enote]] (po navadi v velikosti [[vod]]a ali [[četa|čete]]), izurjene za [[protigverilsko bojevanje]], ki jih je organiziral [[Gestapo]] na področju [[Gorenjska|Gorenjske]] in [[Štajerska|Štajerske]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Moštvo enot so večinoma sestavljali [[Kolaboracija|izdajalci]] in [[kriminalec|kriminalci]], ki so sprva delovali le kot ogledniki in [[vodič]]i, nakar so jih reorganizirali v bolj aktivno enoto. Poveljnik enote je bil po navadi [[Nemci|nemški]] pripadnik Gestapa. Partizanski dezerterji so bili zelo primerni za tako enoto, saj so poznali [[gverilsko bojevanje]], vedeli za organizacijo in sam princip delovanja [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]]. Kot dezerterji so se še bolj intenzivno borili, saj jim je v primeru zajetja grozila [[smrtna kazen]]. Večino časa je enota tako preživela na terenu, kjer je bila oblečena v partizanske [[uniforma|uniforme]] in po navadi v [[zaseda]]h lovila manjše enote, [[patrulja|patrulje]], [[terenec|terence]] in [[kurir]]je. == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Gegenbande in Slovenia in World War II}} * [[vojaška kolaboracija]] {{Slov_PRS}} {{portal|Vojaštvo}} {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Paravojaške enote]] htudhtrp7itkddsflirhinjcwae9k7t 6684796 6684795 2026-06-03T19:14:41Z Shabicht 3554 6684796 wikitext text/x-wiki [[File:Člana gestapa in raztrganci.jpg|thumb|Gestapovca Gottle in Brišček s svojo skupino raztrgancev]] '''Protibande''' ([[nemščina|nemško]] ''Gegenbande''; tudi '''raztrganci''') so bile majhne, [[paravojska|paravojaške]] [[vojaška enota|enote]] (po navadi v velikosti [[vod]]a ali [[četa|čete]]), izurjene za [[protigverilsko bojevanje]], ki jih je organiziral [[Gestapo]] na področju [[Gorenjska|Gorenjske]] in [[Štajerska|Štajerske]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Moštvo enot so večinoma sestavljali [[Kolaboracija|izdajalci]] in [[kriminalec|kriminalci]], ki so sprva delovali le kot ogledniki in [[vodič]]i, nakar so jih reorganizirali v bolj aktivno enoto. Poveljnik enote je bil po navadi [[Nemci|nemški]] pripadnik Gestapa. Partizanski dezerterji so bili zelo primerni za tako enoto, saj so poznali [[gverilsko bojevanje]], vedeli za organizacijo in sam princip delovanja [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]]. Kot dezerterji so se še bolj intenzivno borili, saj jim je v primeru zajetja grozila [[smrtna kazen]]. Večino časa je enota tako preživela na terenu, kjer je bila oblečena v partizanske [[uniforma|uniforme]] in po navadi v [[zaseda]]h lovila manjše enote, [[patrulja|patrulje]], [[terenec|terence]] in [[kurir]]je. == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Gegenbande in Slovenia in World War II}} * [[vojaška kolaboracija]] {{Slov_PRS}} {{portal|Vojaštvo}} {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Paravojaške skupine]] 9jihgwsgo9szg12car30aun377e8h9b 0 32959 6685066 6032372 2026-06-04T11:40:48Z Upwinxp 126544 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/5970008|5970008]] uporabnika/ce [[Special:Contributions/2A01:261:592:BB00:CB0:BC4C:4C6:A194|2A01:261:592:BB00:CB0:BC4C:4C6:A194]] ([[User talk:2A01:261:592:BB00:CB0:BC4C:4C6:A194|pogovor]]) 6685066 wikitext text/x-wiki {{Infobox lake | lake_name = Chott el Djerid | image_lake = Djerid3.jpg | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = | coords = {{koord|33.7|N|8.43|E|type:waterbody_region:TN|display=inline,title}} | type = [[slano jezero]], brezodtočno | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Tunizija | length = | width = | area = 7,000 km² | depth = | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = | islands = | cities = | frozen = }} [[Slika:Chott_El_Djerid.JPG|thumb|250px|Chott el Jerid v sušnem obdobju]] '''Chott el Jerid''' je [[slano jezero]] v osrednji [[Tunizija|Tuniziji]]. Leži med krajema [[Tozeur]] in [[Kebili]] ter je največja slana [[Depresija (geologija)|depresija]] [[severna Afrika|severne Afrike]], zaradi česar daje ime celotni regiji. Meri 700.000 [[hektar|ha]] (7000&nbsp;km²) in leži med -15 in 15 [[meter|m]] [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. V vlažnih [[zima]]h se preobrazi v malo [[celinsko morje]], a gladina vode nikoli ne preseže 1 m. Izraz ''Chott'' je v Tuniziji uporabljan za [[jezero|jezera]], ki se osušijo v toplem delu leta. Jezero je bilo nekaj tisoč let nazaj del [[Sredozemlje|Sredozemskega morja]], danes pa leži v notranjosti dežele. Njegovo območje upravno zavzema tunizijski [[guvernat]] Kebili. Preko njega vodi po nasipu regionalna [[cesta]] Tozeur-Kebili. Na območju jezera uspeva malo rastlin zaradi sušnega podnebja in slanih tal. Prav tako zaradi tega na območju jezera ni opaziti večjih jat [[ptič|ptic]]. Na obrobju jezera je najti manjše skupine [[veliki plamenec|velikih plamencev]] in nekaterih drugih ptic. == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično||{{PAGENAME}}}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-geo-tn}} [[Kategorija:Jezera v Tuniziji]] 71a6lrtuictwpxw1an36q5dfd8oul7n 0 33393 6684952 6682202 2026-06-04T07:42:30Z ~2026-33235-47 261075 vgcfgx 6684952 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Paraphyletic group | subheader = [[Parafilija|parafiletska skupina]] |name=Ribe |fossil_range={{fossilrange|535|0}} [[srednji kambrij]] – [[danes]] |image=Balantiocheilos melanopterus - Karlsruhe Zoo 02 (cropped).jpg |image_caption=Jata rib v akvariju |auto=yes |parent=Vertebrata |includes=:[[Agnatha|Brezčeljustnice]] :{{extinct}}[[Placodermi]] :{{extinct}}[[Acanthodii|Akantodi]] :[[Chondrichthyes|Hrustančnice]] :[[Osteichthyes|Kostnice]] ::[[Actinopterygii|Žarkoplavutarice]] ::[[Sarcopterygii|Resoplavutarice in pljučarice]] |excludes=:[[Tetrapoda|Tetrapodi]] : }} '''Ribe''' so [[ektotermija|ektotermni]] [[vretenčarji]] (glup glup), ki so prilagojeni na življenje v [[voda|vodnem]] okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev ([[Dvoživke|dvoživk]], [[Plazilci|plazilcev]], [[Ptiči|ptičev]], [[Sesalci|sesalcev]]) skupaj. Imajo parne [[plavut]]i ter gladko kožo z [[luska]]mi. Njihovo [[telo]] je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje [[upor sredstva|vodnega upora]]. Parne plavuti so [[prsi|prsne]] in [[trebuh|trebušne]], neparne pa [[rep]]na, podrepna in [[hrbet|hrbtna]] (za [[Salmidi|Salmide]] je značilna še četrta naparna plavut, to je tolščenka). Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri [[znanstvenik]]i menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v [[Evropa|Evropi]]. Najmanjša vrsta rib je ''[[Paedocypris progenetica]]'', katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 [[milimeter|mm]], [[kitovec|največji morski pes]] pa zraste do 21 [[meter|m]] in tehta do 25 [[tona|ton]]. == Razširjenost (glup-glup) == Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin [[ocean]]ov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije [[Sonce]] do toplih vrelcev, v katerih [[temperatura]] vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih [[jezero|jezerih]] do nadmorskih višin 4572 m (jezero [[Titikaka]]). == Telesna zgradba (glup-glup) == [[slika:Lampanyctodes hectoris (Hector's lanternfish).svg|thumb|300px|Zunanja telesna zgradba vrste ''Lampanyctodes hectoris'' <br /><small> (1) - škržni poklopec, (2) - pobočnica, (3) - hrbtna plavut, (4) - tolščenka, (5) - rep, (6) - repna plavut, (7) - podrepna plavut, (8) - svetilni organi, (9) - trebušna plavut (parna), (10) - prsna plavut (parna)</small>]] Glede na sestavo [[ogrodje|ogrodja]] rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice [[škržni poklopec]], zato posamezne [[škržne reže]] pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi [[ribji mehur]], ki ga uporabljajo za nadzorovanje [[plovnost]]i, torej je [[Hidrostatski skelet|hidrostatski organ]]. [[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. [[Srce]] je zgrajeno iz enega [[preddvor (srce)|preddvora]] in [[prekat]]a. Ribe imajo dokaj dobro razvita [[čutilo|čutila]]. [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, [[mišica|mišice]] primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno čutilo [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na [[bok]]u ribe, s katero zaznavajo premikanje vode. ====Škrge==== Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh [[žrelo|žrela]]. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani [[filament]]i. Vsak filament je zgrajen iz mreže [[kapilare|kapilar]], z veliko površino, na kateri se lahko [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]] izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo [[morski pes]] ali pa [[piškur]], imajo na škrgah več odprtin. [[Kostnica|kostnice]] imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje [[operkulum (ribe)|operkulum]]. == Razmnoževanje == [[Razmnoževanje|Razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], gre za zunanjo oploditev. So ločenih [[Biološki spol|spolov]]. Samice v vodo sprostijo [[jajce|jajca]] - [[ikra|ikre]], ki jih samec kasneje [[osemenitev|osemeni]]. Iz oplojenih iker se razvijejo [[mladica|mladice]]. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena [[delikatesa]], imenovana [[kaviar]]. Nekatere ribe so živorodne ([[morski psi]]), te imajo notranjo oploditev. == Klasifikacija == Ribe niso naravna skupina ([[klad]]), saj so se iz njih [[evolucija|razvili]] vsi ostali [[četveronožci]], in rang [[razred (biologija)|razreda]] (''Classis Pisces''), ki jim ga pripisujejo starejša [[taksonomija|taksonomska]] dela, v sodobni [[znanstvena klasifikacija živih bitij|razvrstitvi]] ni veljaven. Danes živeče ribe delimo v dve glavni skupini, [[hrustančnice]] in [[kostnice]], ki jih združujemo v skupino [[ribe čeljustnice|rib čeljustnic]], poleg njih pa med ribe uvrščamo tudi [[piškur]]je, primitivne predstavnike [[vretenčarji|vretenčarjev]], ki sodijo med [[ribe brezčeljustnice|brezčeljustnice]]. Hrustančnice in kostnice najhitreje ločimo po repni plavuti - hrustančnice imajo nesimetrično, kostnice pa simetrično. Pomembni pripadniki hrustančnic so [[morski psi]] in [[skati]]. Iz njihovih plakoidnih lusk, ki jih sestavlja [[dentin]], so se kasneje razvili [[zob]]je [[sesalci|sesalcev]]. <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> Ribe so razporejene v sledečih glavnih skupinah: * Podrazred [[Pteraspidomorphi]] (piškurji) * Razred [[Thelodonti]] (teleodonti) * Razred [[Anaspida]] (anaspidi) * (nerangirano) [[Cephalaspidomorphi]] (piškurji) ** (nerangirano) [[Hyperoartia]] (piškurji) *** [[Petromyzontidae]] (piškurji) ** Razred [[Galeaspida]] (galeaspidi) ** Razred [[Pituriaspida]] ** Razred [[Osteostraci]] (osteostraki) * Infradeblo [[Gnathostomata]] (vretenčarji s čeljustjo) ** Razred [[Placodermi]] (placodermi, izumrli) ** Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice: morski psi, skati) ** Razred [[Acanthodii]] (akantodi, izumrli) ** Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) *** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) *** Razred [[Sarcopterygii]] (resoplavutarice in pljučarice) **** Podrazred [[Coelacanthimorpha]] (latimerije) **** Podrazred [[Dipnoi]] (pljučarice) </div> == Pomen za človeka == Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. [[Japonska|Japonski]]) predstavlja ribje [[meso]] poglavitni vir [[beljakovina|beljakovin]] živalskega izvora. Človek se z [[ribištvo]]m ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v [[ribogojnica]]h) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006<ref>Yearbooks of Fishery Statistics - ''[ftp://ftp.fao.org/fi/stat/summary/a1a.pdf World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}''. Fishery information, data and statistics unit, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] OZN. Pridobljeno 9.10.2008.</ref>). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in [[populacija (biologija)|populaciji]] teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij,<ref>(5.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/highlands_and_islands/6234881.stm Call to halt cod 'over-fishing']. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref><ref>(26.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6301187.stm Tuna groups tackle overfishing]. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref> poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem [[habitat]]ov (npr. morskega dna) in vnašanjem [[tujerodna vrsta|tujerodnih vrst]]. [[Rdeči seznam IUCN]] iz leta 2006 navaja 1.173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|title=Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)|accessdate=18 January 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060630054235/http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|publisher=iucnredlist.org|archivedate=2006-06-30|url-status=dead}}</ref> Med njimi je najti [[Gadus morhua|polenovko]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/8784/summ|title=Gadus morhua (Atlantska polenovka)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[Cyprinodon diabolis]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/6149/summ|title=Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[koelakant]]e,<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/11375/summ|title=Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> in [[veliki beli morski pess|velikega belega morskega psa]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/3855/summ|title=Carcharodon carcharias (Great White Shark)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati kot pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5×3,5×3 m.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=449–450}} V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije [[alergija]] na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. [[vegetarijanstvo|vegetarijanci]]). [[Krščanstvo|Krščanska]] cerkev rib ne šteje za [[meso]], zaradi česar se ob petkih in zapovedanih [[Postni čas|postih]], ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge [[religija|religije]] štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso. == Glej tudi == * [[Ihtis]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * {{cite book |last1=Helfman |first1=G. |last2=Collette |first2=B. |last3=Facey |first3=D. |title=The Diversity of Fishes |url=https://archive.org/details/diversityoffishe0000helf |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |year=1997 |isbn=978-0-86542-256-8 |edition=1.}} {{refend}} == Zunanji viri == {{Commons category multi|Fish|Actinopterygii|align=right|Marine aquarium fish|Freshwater aquarium fish}} {{Taxonbar|from=Q152}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Ribe|*]] [[Kategorija:Opuščene taksonomske skupine]] qvodroa8zva0hwfg88vnadzu234bekm 6684990 6684952 2026-06-04T08:39:31Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33235-47|~2026-33235-47]] ([[User talk:~2026-33235-47|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:USSR-Slav|USSR-Slav]] 6682202 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Paraphyletic group | subheader = [[Parafilija|parafiletska skupina]] |name=Ribe |fossil_range={{fossilrange|535|0}} [[srednji kambrij]] – [[danes]] |image=Balantiocheilos melanopterus - Karlsruhe Zoo 02 (cropped).jpg |image_caption=Jata rib v akvariju |auto=yes |parent=Vertebrata |includes=:[[Agnatha|Brezčeljustnice]] :{{extinct}}[[Placodermi]] :{{extinct}}[[Acanthodii|Akantodi]] :[[Chondrichthyes|Hrustančnice]] :[[Osteichthyes|Kostnice]] ::[[Actinopterygii|Žarkoplavutarice]] ::[[Sarcopterygii|Resoplavutarice in pljučarice]] |excludes=:[[Tetrapoda|Tetrapodi]] : }} '''Ribe''' so [[ektotermija|ektotermni]] [[vretenčarji]], ki so prilagojeni na življenje v [[voda|vodnem]] okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev ([[Dvoživke|dvoživk]], [[Plazilci|plazilcev]], [[Ptiči|ptičev]], [[Sesalci|sesalcev]]) skupaj. Imajo parne [[plavut]]i ter gladko kožo z [[luska]]mi. Njihovo [[telo]] je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje [[upor sredstva|vodnega upora]]. Parne plavuti so [[prsi|prsne]] in [[trebuh|trebušne]], neparne pa [[rep]]na, podrepna in [[hrbet|hrbtna]] (za [[Salmidi|Salmide]] je značilna še četrta naparna plavut, to je tolščenka). Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri [[znanstvenik]]i menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v [[Evropa|Evropi]]. Najmanjša vrsta rib je ''[[Paedocypris progenetica]]'', katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 [[milimeter|mm]], [[kitovec|največji morski pes]] pa zraste do 21 [[meter|m]] in tehta do 25 [[tona|ton]]. == Razširjenost == Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin [[ocean]]ov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije [[Sonce]] do toplih vrelcev, v katerih [[temperatura]] vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih [[jezero|jezerih]] do nadmorskih višin 4572 m (jezero [[Titikaka]]). == Telesna zgradba == [[slika:Lampanyctodes hectoris (Hector's lanternfish).svg|thumb|300px|Zunanja telesna zgradba vrste ''Lampanyctodes hectoris'' <br /><small> (1) - škržni poklopec, (2) - pobočnica, (3) - hrbtna plavut, (4) - tolščenka, (5) - rep, (6) - repna plavut, (7) - podrepna plavut, (8) - svetilni organi, (9) - trebušna plavut (parna), (10) - prsna plavut (parna)</small>]] Glede na sestavo [[ogrodje|ogrodja]] rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice [[škržni poklopec]], zato posamezne [[škržne reže]] pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi [[ribji mehur]], ki ga uporabljajo za nadzorovanje [[plovnost]]i, torej je [[Hidrostatski skelet|hidrostatski organ]]. [[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. [[Srce]] je zgrajeno iz enega [[preddvor (srce)|preddvora]] in [[prekat]]a. Ribe imajo dokaj dobro razvita [[čutilo|čutila]]. [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, [[mišica|mišice]] primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno čutilo [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na [[bok]]u ribe, s katero zaznavajo premikanje vode. ====Škrge==== Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh [[žrelo|žrela]]. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani [[filament]]i. Vsak filament je zgrajen iz mreže [[kapilare|kapilar]], z veliko površino, na kateri se lahko [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]] izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo [[morski pes]] ali pa [[piškur]], imajo na škrgah več odprtin. [[Kostnica|kostnice]] imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje [[operkulum (ribe)|operkulum]]. == Razmnoževanje == [[Razmnoževanje|Razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], gre za zunanjo oploditev. So ločenih [[Biološki spol|spolov]]. Samice v vodo sprostijo [[jajce|jajca]] - [[ikra|ikre]], ki jih samec kasneje [[osemenitev|osemeni]]. Iz oplojenih iker se razvijejo [[mladica|mladice]]. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena [[delikatesa]], imenovana [[kaviar]]. Nekatere ribe so živorodne ([[morski psi]]), te imajo notranjo oploditev. == Klasifikacija == Ribe niso naravna skupina ([[klad]]), saj so se iz njih [[evolucija|razvili]] vsi ostali [[četveronožci]], in rang [[razred (biologija)|razreda]] (''Classis Pisces''), ki jim ga pripisujejo starejša [[taksonomija|taksonomska]] dela, v sodobni [[znanstvena klasifikacija živih bitij|razvrstitvi]] ni veljaven. Danes živeče ribe delimo v dve glavni skupini, [[hrustančnice]] in [[kostnice]], ki jih združujemo v skupino [[ribe čeljustnice|rib čeljustnic]], poleg njih pa med ribe uvrščamo tudi [[piškur]]je, primitivne predstavnike [[vretenčarji|vretenčarjev]], ki sodijo med [[ribe brezčeljustnice|brezčeljustnice]]. Hrustančnice in kostnice najhitreje ločimo po repni plavuti - hrustančnice imajo nesimetrično, kostnice pa simetrično. Pomembni pripadniki hrustančnic so [[morski psi]] in [[skati]]. Iz njihovih plakoidnih lusk, ki jih sestavlja [[dentin]], so se kasneje razvili [[zob]]je [[sesalci|sesalcev]]. <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> Ribe so razporejene v sledečih glavnih skupinah: * Podrazred [[Pteraspidomorphi]] (piškurji) * Razred [[Thelodonti]] (teleodonti) * Razred [[Anaspida]] (anaspidi) * (nerangirano) [[Cephalaspidomorphi]] (piškurji) ** (nerangirano) [[Hyperoartia]] (piškurji) *** [[Petromyzontidae]] (piškurji) ** Razred [[Galeaspida]] (galeaspidi) ** Razred [[Pituriaspida]] ** Razred [[Osteostraci]] (osteostraki) * Infradeblo [[Gnathostomata]] (vretenčarji s čeljustjo) ** Razred [[Placodermi]] (placodermi, izumrli) ** Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice: morski psi, skati) ** Razred [[Acanthodii]] (akantodi, izumrli) ** Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) *** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) *** Razred [[Sarcopterygii]] (resoplavutarice in pljučarice) **** Podrazred [[Coelacanthimorpha]] (latimerije) **** Podrazred [[Dipnoi]] (pljučarice) </div> == Pomen za človeka == Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. [[Japonska|Japonski]]) predstavlja ribje [[meso]] poglavitni vir [[beljakovina|beljakovin]] živalskega izvora. Človek se z [[ribištvo]]m ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v [[ribogojnica]]h) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006<ref>Yearbooks of Fishery Statistics - ''[ftp://ftp.fao.org/fi/stat/summary/a1a.pdf World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}''. Fishery information, data and statistics unit, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] OZN. Pridobljeno 9.10.2008.</ref>). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in [[populacija (biologija)|populaciji]] teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij,<ref>(5.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/highlands_and_islands/6234881.stm Call to halt cod 'over-fishing']. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref><ref>(26.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6301187.stm Tuna groups tackle overfishing]. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref> poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem [[habitat]]ov (npr. morskega dna) in vnašanjem [[tujerodna vrsta|tujerodnih vrst]]. [[Rdeči seznam IUCN]] iz leta 2006 navaja 1.173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|title=Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)|accessdate=18 January 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060630054235/http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|publisher=iucnredlist.org|archivedate=2006-06-30|url-status=dead}}</ref> Med njimi je najti [[Gadus morhua|polenovko]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/8784/summ|title=Gadus morhua (Atlantska polenovka)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[Cyprinodon diabolis]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/6149/summ|title=Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[koelakant]]e,<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/11375/summ|title=Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> in [[veliki beli morski pess|velikega belega morskega psa]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/3855/summ|title=Carcharodon carcharias (Great White Shark)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati kot pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5×3,5×3 m.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=449–450}} V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije [[alergija]] na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. [[vegetarijanstvo|vegetarijanci]]). [[Krščanstvo|Krščanska]] cerkev rib ne šteje za [[meso]], zaradi česar se ob petkih in zapovedanih [[Postni čas|postih]], ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge [[religija|religije]] štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso. == Glej tudi == * [[Ihtis]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * {{cite book |last1=Helfman |first1=G. |last2=Collette |first2=B. |last3=Facey |first3=D. |title=The Diversity of Fishes |url=https://archive.org/details/diversityoffishe0000helf |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |year=1997 |isbn=978-0-86542-256-8 |edition=1.}} {{refend}} == Zunanji viri == {{Commons category multi|Fish|Actinopterygii|align=right|Marine aquarium fish|Freshwater aquarium fish}} {{Taxonbar|from=Q152}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Ribe|*]] [[Kategorija:Opuščene taksonomske skupine]] trxdr1yonv724im4aoak032d2ayx9s3 0 42856 6684598 6515443 2026-06-03T14:05:40Z Ljuba24b 92351 6684598 wikitext text/x-wiki {{Infopolje otok | name = Galapaški otoki | image name = Alvaro Sevilla Design Isla Santa Cruz Galapagos foto tomada desde el avión.jpg | image caption = Baltra (desno) in Santa Cruz (levo) z letala | image size = 250 | map_image = Galapagos Islands topographic map-de.svg | map_width = 250 | map_caption = Topografski zemljevid otočja | native name = Archipiélago de Colón | native name link = | nickname = | location = [[Tihi ocean]] | lat_d = 0 | lat_m = 40 | lat_NS = S | long_d = 90 | long_m = 33 | long_EW = W | type = | archipelago = | total islands = | major islands = 18 | area km2 = 7.880 | length_km = | width_km = | coastline_km = | highest mount = | elevation m = 1.707 | country = {{ECU}} | country admin divisions title = [[Province Ekvadorja|Provinca]] | country admin divisions = [[Manabi]] | population = 30.000 | population as of = 2011 | density km2 = | ethnic groups = | additional info = }} '''Galapáški otóki''' (špansko ''Islas Galápagos'', uradno ''Archipiélago de Colón'') <!-- po KSZI --> so [[arhipelag]] 14 večjih [[otok]]ov, 3 manjših otokov in 107 otočkov in čeri v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] okrog 1000 [[kilometer|km]] [[zahod]]no od [[obala|obale]] [[Južna Amerika|Južne Amerike]], prečka jih tudi [[ekvator]]. Politično so del Ekvadorja, province Manabi, vendar s posebno ureditvijo. Galapaški arhipelag obsega 7.880&nbsp;km² kopnega, vsega skupaj z morjem pa 45.000&nbsp;km² oceana. ''Galápago'' pomeni v španščini želvji oklep, ki je obokan, pri nekaterih podvrstah [[Želva|želv]] velikank ima na mestu vratu sedlo. Otočje je sestavljeno iz 14 glavnih in nekaj manjših otokov: ([[Isabela (Galápagos)|Isabela]], [[Santa Cruz (Galápagos)|Santa Cruz]], San Salvador tudi ([[Santiago (Galápagos)|Santiago]], [[James(Galápagos)|James]]), [[Fernandina (Galápagos)|Fernandina]], [[San Cristobal (Galápagos)|San Cristobal]], [[Floreana (Galápagos)|Floreana]] ([[Santa Maria (Galápagos)|Santa Maria]]), [[Marchena (Galápagos)|Marchena]], [[Española (Galápagos)|Española]], [[Pinta (Galápagos)|Pinta]], [[Santa Fe (Galápagos)|Santa Fe]], [[Genovesa (Galápagos)|Genovasa]], [[Pinzón (Galápagos)|Pinzón]], [[Baltra (Galápagos)|Baltra]], Plaza (severni in južni otok) in [[Rábida (Galápagos)|Rábida]]), na skrajnem severozahodu ležita še otočka [[Darwin (Galápagos)|Darwin]] in [[Wolf (otok)|Wolf]] in več kot 100 manjših otočkov in čeri. Pet otokov je naseljenih: Santa Cruz (okoli 24.000 prebivalcev, stanje leta 2011), San Cristobal (9.000 prebivalcev), Isabela (približno 1200 prebivalcev), Floreana (Santa Maria) (približno 150 prebivalcev) in [[Baltra]] (Seymour Sur) (vojaško oporišče z do 400 vojaki, zaposlenimi v obalni straži). V letu 2006 je bilo na vseh otokih skupaj 19.184 prebivalcev. Do leta 2011 se je njihovo število povečalo s priseljevanjem iz celine na več kot 30.000 prebivalcev. Uprava Nacionalnega parka ocenjuje to kot kritično. Dohodek na prebivalca v provinci Galapagos je daleč največji od vseh provinc v Ekvadorju, kriminala je najmanj, tako da se dotok domačih ekonomskih migrantov kljub prepovedi priseljevanja nadaljuje. Za izredno in edinstveno rastlinstvo in živalstvo otokov velja [[UNESCO|Unescova]] zaščita svetovne dediščine. Približno 97 % na območja otočja Galapágos in 99 % okoliškega morja ima status [[izključna ekonomska cona|izključne ekonomske cone]] tako so [[okolje]], [[kmetijstvo]] in [[ribištvo]] strogo nadzorovani. Uporaba in križarjenje v teh vodah je strogo urejeno. Nadzor opravlja [[Uprava narodnega parka]] s sedežem v kraju Puerto Ayora na otoku Santa Cruz. == Otoki == === Večji otoki === [[Slika:Galapagos China hat.jpg|thumb||350px|right|Otok imenovan Kitajski klobuk - naseljuje ga množica morskih legvánov]] Otoki površine več kot 1&nbsp;km²: {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" !Otok|| Staro<br />Ime || V-<br />skupini || [[Kanton (Ecuador)|Kanton]] || Raziskava || Višina<br />m|| Površina<br />km² |- |[[Isabela (Galápagos)|Isabela]]||Albemarle||zahodna||Isabela||[[Wolf (Vulkan)|Wolf]]||align="right" |1707||align="right" |4855 |- |[[Santa Cruz (Galápagos)|Santa Cruz]]||Indefatigable||centralna||Santa Cruz||Cerro Crocker||align="right" |864||align="right" |986 |- |[[Fernandina (Galápagos)|Fernandina]]||Narborough||zahodna||Isabela||[[La Cumbre (Fernandina)|La Cumbre]]||align="right" |1476||align="right" |642 |- | [[Santiago (Galápagos)|Santiago]] ||James||centralna||Santa Cruz||Cerro Pelado||align="right" |907||align="right" |585 |- |[[San Cristóbal (Galápagos)|San Cristóbal]]||Chatham||vzhodna||San Cristóbal||Cerro San Joaquín||align="right" |730||align="right" |558 |- |[[Floreana (Galápagos)|Floreana]] (Santa María)||Charles||vzhodna||San Cristóbal||Cerro Pajas||align="right" |640||align="right" |173 |- |[[Marchena (Galápagos)|Marchena]]||Bindloe||severna||Santa Cruz||&nbsp;||align="right" |343||align="right" |130 |- |[[Española (Galápagos)|Española]]||Hood||vzhodna||San Cristóbal||&nbsp;||align="right" |206||align="right" |61 |- |[[Pinta (Galápagos)|Pinta]]||Abington||severna||Santa Cruz||&nbsp;||align="right" |777||align="right" |59 |- |[[Baltra (Galápagos)|Baltra]]||Južni Seymour||centralna||Santa Cruz||&nbsp;||align="right" |...||align="right" |27 |- |[[Santa Fe (Galápagos)|Santa Fé]]||Barrington||centralna||San Cristóbal||&nbsp;||align="right" |...||align="right" |24 |- |[[Pinzón (Galápagos)|Pinzón]]||Duncan||centralna||Santa Cruz||&nbsp;||align="right" |458||align="right" |18 |- |[[Genovesa (Galápagos)|Genovesa]]||Tower||severna||San Cristóbal||&nbsp;||align="right" |64||align="right" |14 |- |[[Rábida (Galápagos)|Rábida]]||Jervis||centralna||Santa Cruz||&nbsp;||align="right" |...||align="right" |5 |- |[[Severni Seymour (Galápagos)|Severni Seymour]]||Severni Seymour||centralna||Santa Cruz||&nbsp;||align="right" |...||align="right" |2 |- |[[Tortuga (Galápagos)|Tortuga]]||Brattle||zahodna||Isabela||&nbsp;||align="right" |...||align="right" |1,3 |- |[[Wolf (Galápagos)|Wolf]]||Wenman||&nbsp;||Isabela||&nbsp;||align="right" |253||align="right" |1,3 |- |[[Bartolomé (Galápagos)|Bartolomé]]||Bartholomew||centralna||Santa Cruz||&nbsp;||align="right" |114||align="right" |1,2 |- |[[Darwin (Galápagos)|Darwin]]||Culpepper||&nbsp;||Isabela||&nbsp;||align="right" |165||align="right" |1,1 |-style="background: #DDDDDD;" class="sortbottom" |Galapagos||Colón||&nbsp;||&nbsp;||[[Wolf (Vulkan)|Wolf]]||align="right" |1707||align="right" |8010 |} === Manjši otoki === Med številnimi manjšimi otoki in čermi so pomembni še Kitajski klobuk (''Chinese hat''), Daphne (''Daphne Mayor''), Plaza Sur, neimenovan in precej osamljen otok [[Roca Redonda]], pomemben zaradi ptic, ki tam gnezdijo. === Naseljeni otoki === {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" !Otok|| prebivalci|| glavno mesto || druga okrožja (z vasmi) |- |Isabela||align="right" |950||Puerto Villamil || Tomás de Berlanga (z Las Merceditas, San Antonio de los Tintos, Cerro Azul in Alemania) |- |Santa Cruz||align="right" |15000||Puerto Ayora||Bellavista (z El Occidente in El Carmen), Santa Rosa (s Saasaca) |- |San Cristóbal||align="right" |5600||Puerto Baquerizo Moreno||Progreso (s La Soledad, El Socavon, Tres Palos in El Chino) |- |Floreana||align="right" |100||Puerto Velasco Ibarra||— |- |Baltra||align="right" |...||Letališče Seymour||— (del občine Santa Rosa na Santa Cruzu) |-style="background: #DDDDDD;" class="sortbottom" |Galapagos||align="right" |21700||Puerto Baquerizo Moreno||— |} Druga mesta so še La Cascada, to je [[slum (mestna četrt)|slum]] na severu Puerto Ayora in El Mirador, gradbeni projekt za 1000 stanovanj na obrobju Puerto Ayora.<ref>[http://www.nytimes.com/2009/10/05/world/americas/05galapagos.html Simon Romero: Invasive Humans, The New York Times, October 12, 2009]</ref> == Zgodovina == Galapaške otoke so 10. marca 1535 po naključju odkrili Španci. [[Tomás de Berlanga]], 4. panamski škof, je plul s svojimi možmi na poti v [[Peru]], da bi rešil spor med [[Francisco Pizarro|Franciscom Pizarrom]] in njegovimi poročniki in z ladjo nasedel na enem od vulkanskih otokov. Na njih so preživeli nekaj dni in iskali pitno vodo. Ker je niso našli, so pili kaktusov sok in lovili morske leve in želve velikanke. Razočarani so odšli, a kljub temu v Španijo poročali o zanimivih živalih, ki so jih videli. Galapaško otočje se prvič pojavi na [[zemljevid]]u leta 1570 pod imenom ''Insulae de los Galopegos'' (otoki želv). Prvi angleški kapitan, ki je leta 1593 obiskal Galapaške otoke, je bil [[Richard Hawkins]]. Do začetka 19. stoletja, so [[arhipelag]] večinoma angleški [[pirat]]in pogosto uporabljali kot skrivališče, ko so napadali španske galeje [[Galleon]], natovorjene z zlatom in srebrom, na poti iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] v Španijo. Leta 1684 je pirat William Ambrose Cowley izdelal prvo osnovno navigacijsko karto otočja in nekatere otoke poimenoval z imeni angleške kraljeve družine. Leta 1807 je [[Irska|Irec]] Patrick Watkins prišel na današnji otok Floreana in na njem preživel dve leti, nakar se je vrnil na celino. 12. februarja 1832 je general [[José María Villamil]] otoke zasedel v imenu Ekvadorja in jih imenoval '''Arhipelag del Ekvador''', postal prvi guverner otočja, angleška imena nekaterih otokov pa zamenjal s španskimi. Začelo se je prvo stalno naseljevanje otokov in sicer kot kazenska kolonija za [[vojak]]e in [[kriminalec|kriminalce]], ki so tukaj pridobivali [[gvano]], na otoku San Cristobal pa tudi [[premog]]. Za njimi so prišli [[Kitolov|lovci na kite]], ki jih je bilo okoli otočja v izobilju. Leta 1835 je otoke prvič obiskal [[Charles Darwin]]. Leta 1892 so v čast [[Krištof Kolumb|Krištofu Kolumbu]] otoke preimenovali v ''Archipiélago de Colón''. Z izgradnjo [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]], so Galapaški otoki pridobili strateški pomen. Ko so [[Japonci]] v [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] napredovali v vojaškem spopadu v Tihem oceanu, so [[ZDA]] dobile dovoljenje Ekvadorske vlade za gradnjo letališke steze in male pomorske baze na otoku Baltra. Po vojni so ZDA otok vrnile in sedaj TAME (Transporte Aereo Militar Ecuadoriano) uporablja stezo za civilno [[letališče]]. Leta 1959 je Ekvadorska vlada razglasila Galapaške otoke za [[Nacionalni park]]. Od leta 1978 je [[UNESCO]] otoke sprejel na seznam [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]]. Leta 1996 so bili razglašeni kot morski rezervat pod okriljem ''Instituto de Forestal Naturales y Ecuatoriano Vida Silvestre''. Leta 1998 je bil za varstvo morskega rezervata sprejet tudi zakon. Leta 2001 je bila svetovna naravna dediščina razširjena še na morski rezervat. Od leta 2007 do 2010 je UNESCO ugotovil tolikšno ogroženost naravne dediščine, da jo je leta 2010 vpisal na [[Rdeči seznam]]. == Naravne danosti == === Podnebje === Galapaško otočje leži na stičišču različnih [[Morski tok|morskih tokov]]. Otočje ima svojevrstno [[podnebje]], ki jo oblikujeta hladen [[Perujski tok|Humboldtov tok]] ([[El Nina]]) in topel Panamski tok ([[El Nino]]). Prvi prinaša hladno vodo iz globin [[Antarktika|Antarktike]] z juga in prevladuje od julija do decembra. Povzroča hladnejše in bolj oblačno [[vreme]]. Drugi priteče s severa, od koder prinaša toplo vodo, ki jo je v Panamskem zalivu segrelo toplo tropsko sonce. Prevladuje med januarjem in junijem, ko ob sončnih dnevih prinaša z vlago nasičen [[zrak]]. To povzroča redne popoldanske plohe. Sicer je padavin na otokih malo in so odvisne od nadmorske višine. Tako v nižinah pade okoli 250&nbsp;mm [[dež]]ja, v višinah pa do 800&nbsp;mm dežja. Pri tem je za višine značilno vlažno pršenje iz [[Megla|megle]] imenovano ''garua''. Področje Galapaških otokov pokriva v nižjih legah pol[[puščava]] s skromnim grmičevjem in kaktejami predvsem [[opuncija]]mi. V višjih predelih prevladuje zimzeleni megleni [[gozd]], nad 600 m pa travna [[stepa]]. Gozd pokriva 39% površine vseh otokov. Leta 1999 je El Nino povzročil hudo škodo [[korala]]m in uničil približno 60 odstotkov [[Galapaški pingvin|pingvinov]]. [[Slika:36 Bartolome (48).JPG|thumb|350px|right|Tipična vulkanska pokrajina na otoku Bartolome]] === Geologija === Pravijo da so Galapaški otoki zaradi pogostih vulkanskih izbruhov ''rojeni iz ognja'' in so ena od [[Vroča točka|vročih točk]] na zemlji. V zadnjih 200 letih je bilo kar 50 izbruhov, ki so ogrožali edinstveno [[rastlinstvo]] in [[živalstvo]] in ustvarjali nove otoke oziroma širili obstoječe. Najstarejši otoki so stari 5 - 10 milijonov let, večina pa je nastala pred 4 do 5 milijoni let in sodijo v mlajšo geološko zgodovino. Nahajajo se na površini še posebej vročega dela [[Zemeljski plašč|zemeljskega plašča]] in so zato aktivnosti še močneje izražene. Ko se premikajo [[Tektonska plošča|tektonske plošče]] (cca 5&nbsp;cm na leto) - severni rob Nasca tektonske plošče - se pojavljajo večje vulkanske aktivnosti na zahodu (novi otoki), kjer so otoki najmlajši (Fernandina, Isabela) in manjše na vzhodu, kar je razvidno iz sestave [[Kamnina|kamnin]]. Ti novejši otoki so stari samo 1-2 milijona let. [[Vulkan]] La Cumbre na Fernardini je nazadnje bruhal aprila 2009. Relativno sveža bazaltna [[lava]] se vidi tudi na otoku Isabela. V splošnem so otoki nastali kot posledica izbruha bazaltne lave in še danes širijo svoje obale. Njihovemu nastanku je botrovala kombinacija vulkanske aktivnosti, dežja in morja. Primer oblike otoka Genovese - četrtinka lune s potopljenim jedrom in skale Pinnacle na Bartolomeu pričajo, da so otoki "rojeni iz ognja in kaljeni z morjem". Te naravne sile so ustvarile okolje za nastanek posebnih živali in rastlin, ki sedaj živijo na teh otokih. === Živali in rastline === [[Slika:40 Sauth Plaza (19).JPG|thumb|350px|right|Otok South Plaza - kaktusi Opuncije in kopenski legvan]] Zaradi svoje oddaljenosti od drugih kopnih delov, so za Galapaške otoke značilne [[Endemična vrsta|endemične]] živalske in rastlinske vrste. Omembe vredne vrste so: * Galapaški kopenski levgan (''Conolophus spp''); * Morski legvan (''Amblyrhynchus cristatus''), je legvan, ki se hrani v morju; * Galapaške želve velikanke (''Chelonoidis nigra''), znane kot galápago v španščini, kar je dalo otokom ime; * Galapaška zelena želva (''Chelonia mydas agassisi''), podvrsta zelene želve; * Morske kumare, ki so postale vzrok okoljskih bitk z ribiči zaradi ribolovnih kvot (v Aziji je to draga specialiteta); * Neleteči kormoran (''Phalacrocorax harrisi''); * Velika burnica in veličastna burnica (''Fregata magnificens'') * Modronogi strmoglavci (''Sula nebouxii''); * Galapaški pingvin (''Spheniscus mendiculus''), edini še živeči tropski pingvin * Albatros (''Phoebastria irrorata''), edini tropski albatros * Galapaški sokol (''Buteo galapagoensis''), glavni smetar otokov ali "okoljska policija" * Štirje endemični Galapaški oponašalci (mockingbirds), za katere je že Darwin opazil, da se razlikujejo od otoka do otoka * Trinajst endemičnih ptičev pevcev imenovanih Darwinovi ščinkavci. Med njimi je tudi ostro kljunati ''Geospiza difficilis septentrionalis'', ki se včasih imenuje "vampirski ščinkavec" zaradi njegove navade, da sesa kri in ''Camarhynchus pallidus'', ščinkavec podoben žolni * Galapaški morski lev (''Zalophus wollebaeki''), ki je v sorodu s kalifornijskim morskim levom, vendar nekoliko manjši Uvajanje tujih vrst in lova v 19. stoletju je prineslo skorajšnje izumrtje nekaterih vrst. Galapaška velika [[želva]] je bila dolgo časa zelo ogrožena, ker so v 18. stoletju na otoke pripelajli [[Koza|koze]], ki so želvam odžirale hrano. Leta 2007 so začeli koze načrtno ubijati in do danes so jih iztrebili. [[Ptice]] in druge živali, ki so imele preko milijon let posebne [[habitat]]e na otokih, so z naseljevanjem ljudi, ki so s seboj pripeljali majhne tuje plenilce ([[Pes|pse]], [[Mačka|mačke]] in [[Podgana|podgane]]), postali ogroženi. V zalogah hrane so pogosto [[parazit]]i in [[Klica|klice]], ki tako pridejo do živali in rastlin na otokih. V zadnjih desetih letih so na otočju zasledili okoli 200 novih vrst. Med paraziti so tudi taki, ki sesajo kri mladih [[Ščinkavci|ščinkavcev]] ali povrozačajo [[Malarija|malarijo]]. [[Breskova muha]] (''Ceratitis capitata'') je nevarna nadloga, saj lahko okuži veliko različnih vrst pridelkov in njihovi plodovi zato gnijejo. To vse je velika grožnja Galapaškim otokom. Nekatere izmed najbolj škodljivih uvedenih rastlin so: guayaba ali guava (''Psidium guajava''), avokado (''Persea americana''), kininovec (''cascarilla pubescens''), balza (''Ochroma pyramidale''), gorske maline (Rubus niveus), različni citrusi (pomaranče, grenivke, limone ), drevesa floripondio, higuerilla (''Ricinus communis'') in slonova trava (''Pennisetum purpureum''). Te rastline so se razširile na velika območja in izrinile endemične vrste v vlažnih območjih otokov San Cristobala, Floreane, Isabele in na Santa Cruzu. To pa so le nekatere izmed vnesenih vrst na Galapaških otokih, ki so škodljive. Danes je na otokih naseljenih že več kot 700 rastlinskih. Avtohtonih in endemičnih vrst je le 500. Ta razlika povzroča velik okoljski problem. == Charles Darwin in Galapaški otoki == [[Charles Darwin]] je Galapaške otoke obiskal v okviru svojega prvega potovanja z ladjo [[HMS Beagle|Beagle]] v letih 1831-1837. Tukaj je opazoval vrsto [[Ščinkavci|ščinkavca]] in ugotovil, da se razen po obliki [[kljun]]a, ne razlikujejo od ščinkavcev v Južni Ameriki. Ugotovil je, da je to posledica različne vrste [[Hrana|hrane]], kateri so se morali kljuni prilagoditi. Prav tako je izvedel, da se želve razlikujejo od otoka do otoka po različnih oklepih. Vzorce ptičev, ki jih je prinesel domov, je kasneje uredil in pregledal s pomočjo [[ornitolog]]a Johna Goulda (1804-1881) in spoznal, kako majhna je razlika med vrsto in variacijo ter tako zasnoval teorijo o geografski specializaciji. S knjigo ''Darwinovi ščinkavci'' (1947) David Lack uveljavil izraz "Darwinovi ščinkavci" kot tipičen primer prilagodljivosti vrst na oceanskih otokih. Danes so Galapaški otoki [[laboratorij]] za opazovanje razvoja. == Ohranjanje narave in [[Biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] == Po razglasitvi nacionalnega parka ter vzpostavitvi Darwinovega raziskovalnega centra (''Charles Darwin Research Station''), na otokih vse bolj prevladuje [[turizem]] in ribištvo. Prvotno sanjsko destinacijo za [[Biologija|biologe]] je zamenjal interes gospodarstva, vendar pod strogim nadzorom okoljevarstvenikov. Morsko območje okoli otokov je bogato z ribami. Ker so pri Japoncih in Kitajcih posebej priljubljene plavuti [[Morski pes|morskega psa]] in [[morska kumara|morske kumare]], je lov nanje najbolj vabljiv. Ulov morske kumare je dovoljen pod strogo določenimi pogoji, lov na morske pse pa je prepovedan. Na splošno je lov v morskem rezervatu zelo omejen in dovoljen samo pod določenimi pogoji in je možen samo za nekatere vrste. Pogosto prihaja do konfliktov med naravovarstveniki in ribiči, ki se čutijo ovirani. Marca in junija 2004 so nastali nemiri tako, da so bili na Darwinovi raziskovalni postaji in v Upravi Nacionalnega parka onemogočeni dva tedna. Po pogajanjih so se sporazumeli in določili nove kvote, ki pa jih ribiči niti ne dosegajo kar pomeni, da so se zaloge morskega življa močno zmanjšale. Tako je v aprilu 2007 ekvadorska vlada razglasila otoke s svojim edinstvenim rastlinstvom in živalstvom za območje ekološkega tveganja. Turizem, letalstvo in ribištvo je treba omejiti tudi v prihodnje. Ekvador je želel, da bi UNESCO otoke pod svoje varstvo sprejel precej prej, kot se je to dejansko zgodilo. Junija 2007 je tako UNESCO razvrstil otoke na rdeči seznam ogrožene svetovne dediščine.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.n-tv.de/819573.html |title=n-tv.: ''Schaukasten der Evolution – Galàpagos-Inseln in Gefahr'', 26. Juni 2007 |accessdate=2012-05-02 |archive-date=2009-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090129161127/http://www.n-tv.de/819573.html |url-status=dead }}</ref> Urejanje turizma, omejitve naseljevanja in težnje po samozadostnosti pri energentih in hrani je pripomoglo, da so otočje v juliju 2010 odstranili s seznama.<ref>[http://diepresse.com/home/panorama/klimawandel/584278/index.do Die Presse: ''Weltkulturerbe: Galapagos von Roter Liste gestrichen'', 29. Juli 2010]</ref> Še vedno pa velja, da je ogrožena več kot polovica vseh endemičnih vrst in ena od petih rastlinskih vrst.<ref>{{Internetquelle|autor=Udo Vieth|hrsg=Deutschlandradio|titel=Kampf um Galapagos|url=http://www.dradio.de/dlf/sendungen/forschak/978585/ |seiten=1,13|zugriff=6. Januar 2010}}</ref>. Sedaj obstajajo stroga pravila za letalske polete za turiste, kot tudi za priseljevanje lokalnega prebivalstva. [[Slika:36 Bartolome (56).JPG|thumb|350px|right|Ladje s turisti zasidrane v enem od zalivov, od koder odhajajo na kopno na ogledovanje kopenskih rastlin in živali ali se potapljajo ob obali]] == Turizem == Turizem je na Galapaških otokih, ki je sedaj največji vir prihodkov, tudi največja grožnja za krhek [[ekosistem]] in divje živali.<ref>[http://www.dradio.de/dlf/sendungen/forschak/978585/ Deutschlandfunk.: ''Kampf um Galapagos'', 8. Juni 2009]</ref> Turisti vedno znova, predvsem v organiziranih skupinah, prihajajo z letali na otoke Baltra in San Cristobal, kjer sta letališči. Skupina se odloči za križarjenje ali za posamezne izlete, pri čemer bivajo na enem od otokov.<ref>[http://www.islasgalapagos.de/reiseinfos.html Advenation – Adventure Locations.: ''Reiseinformationen Galapagos Inseln'', 26. Januar 2010]</ref> Glavna pristanišča za križarjenje so: Baltra, Puerto Ayora (Santa Cruz) in Puerto Baquerizo Moreno (San Cristobal). Po vpisu v Unescovo dediščino se izvaja stroga kontrola nad turističnimi tokovi. Od leta 2009 je bil uveden nov sistem za nadzor - tako imenovana INGALA kartica (v španščini: Tarjeta de Control de Transito TCT). To je neke vrste elektronski vizum, ki ga je treba kupiti pred odhodom na otočje. Ideja tega vizuma je, da se prepreči nezakonito priseljevanje, zlasti delavcev, pa naj bodo to tujci ali domačini.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ingala.gov.ec/galapagos/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemid=26 |title=INGALA: ''Tarjeta de Control de Transito TCT'', 26. Januar 2010 |accessdate=2012-05-02 |archive-date=2009-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090626200248/http://www.ingala.gov.ec/galapagos/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemid=26 |url-status=dead }}</ref> Večji turistični otoki so: Santa Cruz z mestom Puerto Ayora (turistično središče otočja z zelo dobro turistično infrastrukturo) in otok San Cristobal z mestom Puerto Baquerizo Moreno (upravno središče in drugo največje letališče), sledi otok Isabela z mestom Puerto Villamil (tudi majhno lokalno letališče) in Floreana z naseljem Puerto Velasco Ibarra. Južni otok Baltra (Seymour) nima samo turističnega pomena ampak je na njem tudi letališče in pristanišče za križarjenje.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.galapagospark.org/turismo_sitios_guias.html |title=Galapagos Nationalparkverwaltung.: ''Sitios de visita'', 26. Januar 2010 |accessdate=2012-05-02 |archive-date=2011-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110825013251/http://www.galapagospark.org/turismo_sitios_guias.html |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 je Galapaško otočje obiskalo skupaj 163.480 turistov, do sedaj rekordno pa je bilo leto 2008 s 173.420 obiskovalci. Največje skupine turistov prihajajo iz ZDA (27%), Velike Britanije (7%), Nemčije (4%) in Kanade (4%). Večina turistov (49,8%) po otočju križari po enem od ponujenih programov. Velik del turistov pride preko letališča Baltra (78%). Na Galapaškem otočju imajo (Stanje: 2008) skupaj 77 ladij. Skupaj je sedaj izdanih 86 licenc za prevoz turistov. Ladje lahko na teden prepeljejo max. 1.866 turistov.<ref>[http://www.galapagospark.org/onecol.php?page=turismo_estadisticas Galapagos Nationalparkverwaltung.: ''Statistik'', 8.&nbsp;Juli 2010]</ref> Letalski prevozniki imajo na dan na voljo 500 do 800 sedežev.<ref>[http://www.aerogal.com.ec/destinos/ecuador/galapagos/ Aerogal Airline: ''Destino Galapagos'', Januar 2010]</ref> Od septembra 2010, se je z vstopom letalske družbe LAN Ecuador, kapaciteta povečala za 150 sedežev na dan.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.lan.com/de_de/destinationen/sudamerika/ekuador/galapagosinseln.html |title=LAN Ecuador Airline: ''Flüge zu den Galapagosinseln'', September 2010 |accessdate=2012-05-02 |archive-date=2011-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215234250/http://www.lan.com/de_de/destinationen/sudamerika/ekuador/galapagosinseln.html |url-status=dead }}</ref> == Viri == * Islas Galapagos, Everest, 2011, ISBN 978-84-441-3087-3 * http://www.galapagosislands.com/ * Browne E.J (1995). Charles Darwin: vol. 1 Voyaging, London: Jonathan Cape, ISBN 1-84413-314-1 * http://www.britishcouncil.org/darwinnowbooklet-lowres.pdf{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Galápagos Islands}} * [http://www.worldwildlife.org/wildworld/profiles/terrestrial/nt/nt1307_full.html Galápagos Islands xeric scrub (World Wildlife Fund)] * [http://www.geo.cornell.edu/geology/Galapagos.html Galápagos geology, with general information on the Galápagos Islands] * [http://www.darwinfoundation.org/english/pages/index.php Raziskovalna postaja Charles Darwin] * [http://www.galapagospark.org Galapagos National Park] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20020613201455/http://www.galapagospark.org/ |date=2002-06-13 }} * [http://www.iucnredlist.org/details/5239/0 IUCN Rdeči seznam] == Reference == <references /> [[Kategorija:Galapaški otoki|*]] [[Kategorija:Geografija Ekvadorja]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Ekvadorju|Galapaški otoki]] [[Kategorija:Otočja v Tihem oceanu]] {{normativna kontrola}} edtwbbsmj37eigbbtt03pskfozsysff 0 43229 6684900 6682322 2026-06-04T06:37:18Z ~2026-32970-16 261070 6684900 wikitext text/x-wiki h[[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} 84gr8rx3fqoe1dwxjlr0iortha7ff3b 6684901 6684900 2026-06-04T06:42:36Z ~2026-32970-16 261070 6684901 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} 7mst0lucuda01ks7n2ctaca86wk1xiu 6684922 6684901 2026-06-04T07:32:29Z ~2026-32970-16 261070 6684922 wikitext text/x-wiki anabel[[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} a48xyhgiqcz6ksm9a2u8zs04eaqxhtc 6684924 6684922 2026-06-04T07:33:07Z ~2026-32970-16 261070 6684924 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip I. Francoski]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije leta 1848|*]] {{normativna kontrola}} 7mst0lucuda01ks7n2ctaca86wk1xiu 0 49724 6684857 6321000 2026-06-03T21:44:07Z Alebarasi 50192 /* B */ 6684857 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Belgijci|belgijskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Belgijcev|Belgija|belgijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Sabine Appelmans]] *[[Maxime Authom]] == B == *[[Ruben Bemelmans]] *[[Alexander Blockx]] *[[Ysaline Bonaventure]] == C == *[[Julien Cagnina]] *[[Els Callens]] *[[Raoul-Constantin-Joseph-Ghislain Daufresne de la Chevalerie|Raoul Daufresne de la Chevalerie]] *[[Kim Clijsters]] *[[Kimmer Coppejans]] == D == *[[Steve Darcis]] *[[Niels Desein]] *[[Filip Dewulf]] == E == *[[Gilles Elseneer]] == F == *[[Nancy Feber]] *[[Debbrich Feys]] *[[Kirsten Flipkens]] == G == *[[Germain Gigounon]] *[[David Goffin]] *[[Arthur De Greef (tenisač)|Arthur De Greef]] == H == *[[Justine Henin-Hardenne]] *[[Tamaryn Hendler]] == L == *[[Klaartje Liebens]] *[[Joris De Loore]] == M == *[[Caroline Maes]] *[[Xavier Malisse]] *[[Eduardo Masso]] *[[Elise Mertens]] *[[Yannick Mertens]] *[[An-Sophie Mestach]] *[[Greet Minnen]] *[[Dominique Monami]] == N == *[[Dick Norman]] == O == *[[Sofie Oyen]] == P == *[[Libor Pimek]] == R == *[[Christophe Rochus]] *[[Olivier Rochus]] *[[Dominique van Roost]] == S == *[[Paul-Henri Spaak]] == U == *[[Tessa Van den Broeck]] *[[Alison Van Uytvanck]] == V == *[[Tom Vanhoudt]] *[[Aude Vermoezen]] *[[Joran Vliegen]] *[[Kristof Vliegen]] == W == *[[Yanina Wickmayer]] == Z == *[[Marina Zanevska|Maryna Zanevska]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Belgijcev|Tenisači]] [[Kategorija:Belgijski tenisači|*]] 7mzu8zvobxpzt88shpjpr5ehlnnx8g3 0 49790 6684858 6370838 2026-06-03T21:44:52Z Alebarasi 50192 /* M */ 6684858 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Denisa Allertová]] == B == *[[Michaela Bayerlová]] *[[Iveta Benešová]] *[[Tomaš Berdych]] *[[Eva Birnerová]] *[[Olga Blahotová]] *[[Kateřina Böhmová]] *[[Marie Bouzková]] == C == *[[Petra Cetkovská]] *[[Tomáš Cibulec]] == Č == *[[František Čermák]] == D == *[[Martin Damm]] *[[Lukáš Dlouhý]] *[[Jaroslav Drobný (hokejist/tenisač)|Jaroslav Drobný]] == F == *[[Nikola Fraňková]] *[[Leoš Friedl]] *[[Linda Fruhvirtová]] *[[Ota Fukárek]] == G == *[[Iveta Gerlová]] *[[Adriana Gerši]] == H == *[[Jan Hájek]] *[[Jan Hernych]] *[[Jakob Hlasek]] *[[Andrea Sestini Hlaváčková]] *[[Andrea Holíková]] *[[Eva Hrdinová]] == J == *[[Roman Jebavý]] == K == *[[Sandra Kleinová]] *[[Jan Kodeš]] *[[Zdeněk Kolář]] *[[Michal Konečný]] *[[Petr Korda]] *[[Jiří Košler]] *[[Klára Koukalová]] *[[Karel Koželuh]] *[[Barbora Krejčíková]] *[[Petra Krejsová]] *[[Lucie Kriegsmannová]] *[[Magdalena Kučerová]]? *[[Renata Kučerová]] *[[Petra Kvitová]] == L == *[[Jiří Lehečka]] *[[Ivan Lendl]] *[[Dušan Lojda]] *[[Jana Lubasová]] *[[Petr Luxa]] == M == *[[Tomáš Macháč]] *[[Jana Macurová]] *[[Hana Mandlíková]] *[[Regina Maršíková]] *[[Eva Martincová]] *[[Tereza Martincová]] *[[Iveta Melzer]] *[[Pernilla Mendesová]] *[[Jakub Menšík]] *[[Jan Mertl]] *[[Ivo Minář]] *[[Karolína Muchová]] == N == *[[Michal Navratil]] *[[Gabriela Navrátilová]] *[[Martina Navratilova]] *[[Milena Nekvapilová]] *[[Sylva Nesvadbová]] *[[Linda Nosková]] *[[Karel Nováček]] *[[Jiří Novák (tenisač)|Jiří Novák]] *[[Jana Novotná]] == O == *[[Zuzana Ondrášková]] == P == *[[Petr Pála]] *[[Michaela Paštiková]] *[[Adam Pavlásek]] *[[Květa Peschke]] *[[Libor Pimek]] *[[Karolína Plíšková]] *[[Kristýna Plíšková]] *[[Libuše Průšová]] *[[Zuzana Průšová]] == R == *[[Ludmila Richterová]] *[[David Rikl]] *[[Lukáš Rosol]] == S == *[[Kateřina Siniaková]] *[[Anna Sisková]] *[[Pavel Složil]] *[[Tereza Smitková]] *[[Barbora Strýcová]]  *[[Cyril Suk]] *[[Helena Suková]] == Š == *[[Lucie Šafářová]] *[[Jan Šátral]] *[[Kateřina Šišková]] *[[Tomáš Šmíd]] *[[Pavel Šnobel]] *[[Martina Špačková]] *[[Hana Šromová]] *[[Barbora Štefková]] *[[Radek Štěpánek]] == U == *[[Bohdan Ulihrach]] == V == *[[Nicole Vaidišová]] *[[Kateřina Vaňková]] *[[Alena Vašková]] *[[Jiří Veselý]] *[[Helena Vildová]] *[[Pavel Vízner]] *[[Markéta Vondroušová]] *[[Renata Voráčová]] == Z == *[[Barbora Záhlavová-Strýcová]] *[[Sandra Záhlavová]] *[[Magdalena Zděnovcová]] == Ž == *[[Ladislav Žemla]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Tenisači]] [[Kategorija:Češki tenisači|*]] orwfi9p9lhvyclap5quogg0qdlxbpg7 0 49802 6684876 6632524 2026-06-03T23:11:42Z ~2026-32552-67 260877 /* B */ 6684876 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[zgodovinar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Josip Adamček]] * [[Damir Agičić]] * [[Miroslav Akmadža]] *[[Josip Alačević]] *[[Mladen Ančić]] *[[Pavao Andreis|Pavao (Paolo) Andreis]] *[[Pavao Anđelić]] *[[Stjepan Antoljak]] *[[Đuro Arnold]] == B == *[[Anto Babić]] (Bosna) *[[Ambroz Bačić]] *[[Stanko Bačić]] *[[Karlo Balić]] *[[Lucija Balikić]] *[[Andrija Balović]] *[[Vicko Balović]] *[[Ivo Banac]] (1947–2020) *[[Tena Banjeglav]] * [[Miho Barada]] * [[Fran Barbalić]] (1878–1952) * [[Radojica Fran Barbalić]] (1914–1994) *[[Janko Barle]]? *[[Štefka Batinić]] *[[Zlatko Begonja]] *[[Irena Benyovsky Latin]] *[[Jerolim Bernardi]] * [[Miroslav Bertoša]] *[[Slaven Bertoša]] *[[Ivan Beuc]] * [[Dušan Bilandžić]] *[[Albert Bing]] *Mihovil Biočić? * [[Andrija Blašković]] *[[Ljubo Boban]] * [[David Bogdanović]] *[[Baltazar Bogišić]] (''Valtazar Bogišić'') *[[Ivan Bojničić]] *[[Josip Bösendorfer]] *Ivan Botica *[[Ivan Božić]] (hrvaško-srbski) *Santo (Sveto) Brandolini *[[Vinko Branica]] *[[Miroslav Brandt]] *[[Mateo Bratanić]] *([[Josip Bratulić]]) *[[Vjekoslav Bratulić]] *[[Boško Breider]] *[[Mirko Breyer]] *Vitaliano Brunelli *[[Franjo Bučar (pisatelj)|Franjo Bučar]] *[[Neven Budak]] * [[Franjo Buntak]] *[[Pavao Butorac]] (škof) *[[Josip Buturac]] == C == *[[Frano Carrara]] (Karara) *[[Milko Cepelić]] *[[Alfonso Cvitanović]] *[[Vladislav Cvitanović]] *[[Božo Cvjetković]] == Č == * [[Eduard Čalić]] (1910-2003) (hrv.-nemško-avstrijski) *[[Hrvoje Čapo]] *[[Dalibor Čepulo]] *[[Ivan Čizmić]] (1934-2022) *[[Nikola Čolak]] *[[Lovorka Čoralić]] *[[Ivan Črnčić]] * ([[Zvane Črnja]]) *[[Ferdo Čulinović]] *[[Ante Čuvalo]] == Ć == * [[Lazar Ćelap]] * [[Pejo Ćošković]] == D == * [[Antun Dabinović]] *[[Žarko Dadić]] (zgodovinar znanosti) *[[Miroslava Despot]] *[[Mira Dimitrijević-Kolar]] *[[Frane Divnić]] *[[Stevo Đurašković]] *[[Lelja Dobronić]] *[[Kamilo Dočkal]] *[[Ljubiša Doklestić]] *[[Serđo Dokoza]] *[[Krunoslav Draganović]] *[[Ivan Drljača]] *[[Branko Dubravica]] *[[Igor Duda]] *[[Vlatka Dugački]] *[[Darko Dukovski]] == Đ == * [[Zlatko Đukić]] == E == * [[Bruna Esih]]? == F == *[[Donat Fabijanić]] *[[Ivan Feretić]] *[[Krešimir Filić]] *[[Amos Rube Filipi]] *[[Ivan Filipović]] (v Kopru 1965-68) *([[Nedim Filipović]] : bosanski orientalist) *[[Dinko Foretić]] *[[Miljenko Foretić]] *[[Vinko Foretić]] *[[Antun Franki]] == G == *[[Tomislav Galović]] *[[Tereza Ganza-Aras]] *[[Ignacije Gavran]] *[[Darko Gavrilović]]? *[[Vladimir Geiger]] *[[Josip Gelčić]] *[[Frano Glavina]] *[[Mihovil Glavinić]]? (1833-1895) *[[Matko Globačnik]] *[[Ivo Goldstein]] *([[Slavko Goldstein]]) *[[Ivica Golec]] *[[Ivan Golub]] (1930-2018) *[[Jeronim Golubović]] *[[Jugoslav Gospodnetić]]? *[[Julije Grabovac]] *[[Hrvoje Gračanin]] *[[Jeronim Granić]] *[[Grgo Grbešić]] *[[Ivan Grgić]] *[[Milan Dražen Grmek|Milan (Mirko) Dražen Grmek]] (zgodovinar medicine in znanosti) *[[Mirjana Gross]] (1922-2012) *[[Ivan Gršković]] *[[Dane Gruber]] *[[Radoslav Grujić]] *[[Anna Maria Grünfelder]] (avstrijsko-hrv.) *[[Ante Gulin]] *[[Ivan Marinov Gundulić]] (1600-1650) *[[Stjepan Gunjača]] == H == *[[Jaromir Haněl]] ? *[[Branko Hanžek]] *[[Zlatko Hasanbegović]] *[[Ferdo Hauptmann]] *[[Ljudmil Hauptmann]] *[[Većeslav Henneberg]] *[[Zlatko Herkov]] *[[Antun Herljević]] *[[Željko Holjevac]] *[[Josip Horvat]](h) (1896-1968) *[[Karlo Horvat]] *[[Katarina Horvat]] *[[Marijan Horvat]] *[[Rudolf Horvat]] *[[Vlado Horvat]] *[[Franjo Emanuel Hoško]] *[[Ante Hrabar]] *[[Goran Hutinec]] == I == * ([[Mladen Ibler]]) * [[Tomislav Išek]] *[[Antun Ivandija]] *[[Jozo Ivičević]] *[[Iskra Iveljić]] *[[Aleksandra Ivić]] *[[Daniel Ivin]] == J == *Ante Jadrijević *[[Josip Jagić]] *[[Zdenko Jajčević]] (1946-2011) *[[Živko Jakić]] *[[Aleksandar Jakir]] *[[Branimir Janković]] *[[Julije Janković]] *[[Tvrtko Jakovina]] *[[Tomo Jančiković]] *[[Berislav Jandrić]] *[[Zdenka Janeković Römer]] *[[Bosiljka Janjatović]] *[[Julije Janković]] *[[Jere Jareb]] *[[Mario Jareb]] *[[Aleksije Jelačić]] *[[Joško Jelaska]] *[[Zdravka Jelaska Marijan]] *[[Charles Jelavich]] (1922-2013) *[[Julijan Jelenić]] *[[Josip Jelčić]] *[[Ivan Jelić]] *[[Luka Jelić]] *[[Fikreta Jelić-Butić]] *[[Jakov Jelinčić]] *Tomislav Jonjić *Ivan Josipović? *[[Igor Jovanović]]  * [[Josip Jurčević]] * [[Ante Jurica]] (- ''Lastovo'') * [[Frano Jurić|Fran(j)o Jurić]] * [[Ivan Jurić]] * Lucija Jurinjak *[[Šimun Jurišić]] *[[Ivan Jurković]] *[[Miljenko Jurković]] == K == *[[Petar Kaer]] (Cayer) *[[Slaven Kale]] *[[Martin Kaminski]] *[[Ivan Kampuš]] *[[Vicko Kapitanović]] *[[Mato Kapović]] *[[Vladimir Kapun]] *[[Igor Karaman]] *[[Ljubo Karaman]] *[[Tomislav Karamarko]] *[[Damir Karbić]] *[[Petar Karlić]] *Ivan (Ivo) Kasandrić *Mirjana Kasapović? *[[Dušan Kašić]] *[[Ivan Katalinić]] *[[Kazimir Katalinić]] *[[Lovre Katić|Lovre (Lovro) Katić]] *[[Maja Katušić]] *[[Anica Kisić]] *[[Nada Kisić-Kolanović]] * [[Nada Klaić]] * [[Vjekoslav Klaić]] *[[Mate Klarić]] *[[Hrvoje Klasić]] *[[Vedran Klaužer]] *[[Danilo Klen]] *[[William Klinger]] *[[Stipe Kljaić]] *[[Vojmir Kljaković]] *[[Cvetka Knapič Krhen]] *[[Ivan Knezović]] (1977-2011) *[[Oton (Andrija) Knezović]] *[[Zlata Knezović]] *[[Antun (Petar) Knežević]] *[[Dragutin Kniewald|Dragutin (Karlo) Kniewald]] *[[Giovanni Kobler|Giovanni (Ivan) Kobler]] *[[Juraj Kocijanić|Juraj (Đuro) Kocijanić]] *[[Janko Koharić]] *[[Vlaho Kojaković]] *[[Branko Kojić]] *[[Dušan Kokotović]] *[[Đuro Kokša]] *[[Juraj Kolaković]] *[[Zlatko Kolander]] *[[Josip Kolanović]] *[[Mira Dimitrijević-Kolar|Mira Kolar-Dimitrijević]] *[[Ružica Kolarević-Kovačić]] *[[Juraj Kolarić]] *[[Anton Kolendić]] *[[Mile Konjević]] *[[Snježana Koren]] *[[Petar Korunić]] *[[František Bronislav Kořínek]] (češ.-hrv.) * [[Marko Kostrenčić]] * [[Vladimir Košćak]] ([[Vlado Koščak]]) * [[Ivan Košutić|Ivan (Ivo) Košutić]] * [[Danilo Kovač]] ? (Sapienza, Rim) * [[Karel Kovač]] *[[Miro Kovač]] *[[Neven Kovačev]] *[[Ivan Kovačević (1920|Ivan Kovačević]] *[[Davor Kovačić]] *[[Anto Slavko Kovačić]] (Bosna) *[[Slavko Kovačić]] *[[Midhat Kozličić]] *[[Stjepan Krasić]] *[[Baltazar Adam Krčelić]] *[[Bariša Krekić]] *Hamdija Kreševljaković (BiH) *[[Jure Krišto]] (Kristo) *Ivan Krištolovec *[[Stjepan Krivošić]] *[[Bogdan Krizman]] *[[Milan Kruhek]] * [[Ivan Kukuljević]] *[[Ljerka Kuntić]] *[[Miroslav Kurelac]] *[[Robert Kurelić]] *[[Šefko Kurtović]] *[[Krešimir Kužić]] *[[Romuald Josip Kvaternik]] == L == * [[Emilij Laszowski]] *[[Božidar Latković]] *[[Ivo John Lederer]] *[[Narcisa Lengel-Krizman]] *[[Srećko Lipovčan]] *[[Ljubomir Lisac|(Andrej) Ljubomir Lisac]] (''Andrija Ljubomir Lisac-HBL'') *[[Petar Lisičar|Petar (Pero) Lisičar]] *[[Vicko Lisičar]] *[[Šime Ljubičić]] (1822.-1896) ''župnik, arheolog, povjesničar i biograf'' *[[Juraj Lončarević|Juraj (Đuka, Đuro) Lončarević]] *[[Nella Lonza]] *[[Radoslav Lopašić]] *[[René Lovrenčić]] *[[Ivan Lucić]] (''Johannes Lucius''; Trogiranin) *[[Ivica Lučić]] *[[Josip Lučić]] (1924-94) *([[Filip Lukas]]) *[[Josip Luetić|Josip (Jozo) Luetić]] (1920-2005) *[[Andrija Lukinović]] == M == * [[Trpimir Macan]] * Norka Machiedo-Mladinić * [[Miha de Barbazanis Madijev]] * [[Tomislav Majetić]] * Ivan Majnarić * [[Alfred Makanec]] * [[Ivo Makek]] *[[Dominik Mandić]] *[[Mihovil Mandić]] *[[Lujo Margetić]] *[[Ante Marinović]] *[[Dragan Markovina]] *[[Josip Matasović]] *Tomo Matić? *Robert Matijašić? *[[Hrvoje Matković]] *[[Stjepan Matković]] *[[Milivoj-Klement Maurović]] *[[Vladimir Mažuranić]] *[[Danilo Medaković]] *[[Milorad Medaković]] *[[Matija Mesić]] *[[Mate Meštrović]] *[[Ivo Mihovilović]]? *[[Josip Mikoczi]]/Mikoczy *[[Franko Mirošević]] *[[Ivo Mišur]] *[[Violeta Moretti]] *[[Vladimir Muljević]] (zgod. znanosti) *[[Ivan Mužić]] *[[Zdravko Mužinić]] == N == *[[Ante Nazor]] *[[Zrinka Nikolić Jakus]] *[[Denis Njari]] *[[Natko Nodilo]] *[[Božidar Novak, hrvaški|Božidar Novak]] *[[Grga Novak]] *[[Viktor Novak]] (1889-1977) *[[Domagoj Novosel]] *[[Zrinko Novosel]] == O == *[[Ivan Očak]] *[[Boris Olujić]] * [[Mila Orlić]] == P == *[[Bibijana Papo Hutinec]] *[[Samanta Paronić]] *[[Antonio Pauletich]] (''Rovinj'') *[[Dragutin Pavličević]] *[[Ivan Ped-erin]] *[[Franjo Ksaver Pejačević]] *[[Božidar Petranović]] *[[Tea Perinčić]] *[[Zrinka Pešorda Vardić]] *[[Hrvoje Petrić]] *''Živko'' ''Petričić'' *[[Ivo Petrinović]] *[[Ivo Pilar]] *[[Mirjana Polić Bobić]] *[[Tihomir Ponoš]] *[[Tomislav Popović]] *[[Filip Potrebica]] *[[Petar Požar]]? *Giuseppe Praga (dalmatinsko-italijanski) *[[John Ivan Prcela]] *[[Josip Predavec]] *[[Ivica Prlender]] == R == * [[Franjo Rački]] * ([[Milan Radanović]]) * [[Zdenko Radelić]] * [[Bogdan Radica]] (1904-1993) * [[Milan Radošević]] * [[Ivan Ratkaj]] * [[Tomislav Raukar]] * [[Jakša Ravlić]] (preds. MH 1954-68) *[[Vojo Rajčević]]/Vojislav Raičević? *[[Krešimir Regan]] *[[Milan Rešetar]] (1860-1942)?? *[[Milan Rešetar]]? * [[Svetozar Ritig]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Drago Roksandić]] *[[Karlo Ruzicic-Kessler]] == S == * [[Relja Seferović]] * [[Elizabeta Serdar]] * [[Teodora Shek Brnardić]] * [[Hodimir Sirotković]] (1917-1998) * [[Tadija Smičiklas]] * [[Franjo Smiljanić]] – Hari (1951-2012) * [[Stjepan Srkulj]] * [[Nikša Stančić]] * [[Jakov Stipišić]] (1920-2010) * [[Zvonimir Stopić]] *[[Petar Strčić]] (1936-2019) *[[Bernard Stulli]] *[[Agneza Szabo]] * [[Gjuro Szabo]] == Š == *[[Franjo Šanjek]] (1939-2019) *[[Igor Šaponja]] *[[Goran Šarić]] *[[Kerubin Šegvić]] *[[Dragovan Šepić]] (1907-1997) *[[Jaroslav Šidak]] *[[Ferdo Šišić]] *[[Petar Škarica]] (1831) *[[Filip Škiljan]] *Danko Šourek? *[[Dario Špelić]] *[[Luka Špoljarić]] *[[Nataša Štefanec]] *[[Vladimir Štokalo]] *[[Milan Šufflay]] *[[Bogoslav Šulek]] (1816-1895) *[[Ivica Šute]] *[[Mladen Švab]] * [[Ivan Švear]] *[[Držislav Švob]] == T == * [[Jorjo Tadić]] *[[Ivan Krstitelj Tkalčić]] *[[Vladimir Tkalčić]] *[[Nikola Tomašegović]] *Josip "Jozo" Tomasevich/Tomašević *[[Petar Tomić]] (1839-1918) *[[Ante Tresić Pavičić]] *[[Marko Trogrlić]] *[[Franjo Tuđman]] == U == * [[Ante Uglešić]] (1964) == V == * [[Miroslav Vanino]] * [[Nenad Vekarić]] (1955-2018) *[[Rudolf Vimer]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Andreja Vujičić]] == Z == * [[Bartol Zmajić]] (arhivist, pom.zgod.vede) {{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Zgodovinarji]] [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji|*]] kcca5spfezuqezwa5u3f3mhqjy0mv38 0 49980 6684859 6030745 2026-06-03T21:45:36Z Alebarasi 50192 /* N */ 6684859 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Argentinci|argentinskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Argentincev|Argentina|argentinskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[José Acasuso]] *[[Franco Agamenone]] *[[Pablo Albano]] *[[Martín Alund]] *[[Lito Álvarez]] *[[Guido Andreozzi]] *[[Facundo Argüello]] *[[Mailen Auroux]] *[[Roberto Azar]] == B == *[[Sebastián Báez]] *[[Facundo Bagnis]] *[[Carlos Berlocq]] *[[Juan Pablo Brzezicki]] *[[Tatiana Bua]] == C == *[[Pedro Cachín]] *[[Agustín Calleri]] *[[Guillermo Cañas]] *[[Ricardo Cano]] *[[Camilo Ugo Carabelli]] *[[Francisco Cerúndolo]] *[[Juan Manuel Cerúndolo]] *[[Juan Ignacio Chela]] *[[José Luis Clerc]] *[[Federico Coria]] *[[Guillermo Coria]] *[[Jorgelina Cravero]] == D == *[[Brian Dabul]] *[[Federico Delbonis]] *[[Gisella Dulko]] *[[Guillermo Durán]] == E == *[[Artin Elmayan]] *[[Tomas Martín Etcheverry]] *[[Gastón Etlis]] == F == *[[Clarisa Fernández]] *[[Juan Pablo Ficovich]] == G == *[[Alejandro Ganzábal]] *[[Juan Garat]] *[[Gastón Gaudio]] *[[Raquel Giscafré]] *[[Inés Gorrochategui]] *[[Nicolas Alejandro De Gregorio]] *[[Juan Pablo Guzmán]] == I == *[[Marcelo Ingaramo]] *[[María Irigoyen]] == J == *[[Martín Jaite]] *[[Diego Junqueira]] == K == *[[Lucas Arnold Ker]] *[[Nicolas Kicker]] *[[Ignacio González King]] *[[Christian Kordasz]] == L == *[[Luis Lobo]] *[[Juan Ignacio Londero]] *[[Sofía Luini]] == M == *[[Leonardo Mayer]] *[[Andrés Molteni]] *[[Juan Mónaco]] == N == *[[David Nalbandian]] *[[Mariano Navone]] == O == *[[Renzo Olivo]] *[[Paula Ormaechea]] *[[Daniel Orsanic]] == P == *[[Guido Pella]] *[[Horacio de la Peña]] *[[Nadia Podorska]] *[[Juan Martín del Potro]] *[[Sebastián Prieto (tenisač)|Sebastián Prieto]] *[[Mariano Puerta]] == R == *[[Diego del Río]] *[[Sergio Roitman]] *[[Guillermo Pérez Roldán]] == S == *[[Roberto Saad]] *[[Gabriela Sabatini]] *[[Maria-Emilia Salerni]] *[[Pitu Salerni]] *[[Aranza Salut]] *[[Eduardo Schwank]] *[[Diego Sebastián Schwartzman]] *[[Franco Squillari]] *[[Paola Suárez]] == T == *[[Patricia Tarabini]] *[[Santiago Rodríguez Taverna]] *[[Marco Trungelliti]] == V == *[[Guillermo Vilas]] == Z == *[[Horacio Zeballos]] *[[Matías Zukas]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Argentincev|Tenisači]] [[Kategorija:Argentinski tenisači|*]] 2ipenwj8rx42arbmcmf4o781phgvhfn 6684864 6684859 2026-06-03T21:51:59Z Alebarasi 50192 /* T */ 6684864 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Argentinci|argentinskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Argentincev|Argentina|argentinskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[José Acasuso]] *[[Franco Agamenone]] *[[Pablo Albano]] *[[Martín Alund]] *[[Lito Álvarez]] *[[Guido Andreozzi]] *[[Facundo Argüello]] *[[Mailen Auroux]] *[[Roberto Azar]] == B == *[[Sebastián Báez]] *[[Facundo Bagnis]] *[[Carlos Berlocq]] *[[Juan Pablo Brzezicki]] *[[Tatiana Bua]] == C == *[[Pedro Cachín]] *[[Agustín Calleri]] *[[Guillermo Cañas]] *[[Ricardo Cano]] *[[Camilo Ugo Carabelli]] *[[Francisco Cerúndolo]] *[[Juan Manuel Cerúndolo]] *[[Juan Ignacio Chela]] *[[José Luis Clerc]] *[[Federico Coria]] *[[Guillermo Coria]] *[[Jorgelina Cravero]] == D == *[[Brian Dabul]] *[[Federico Delbonis]] *[[Gisella Dulko]] *[[Guillermo Durán]] == E == *[[Artin Elmayan]] *[[Tomas Martín Etcheverry]] *[[Gastón Etlis]] == F == *[[Clarisa Fernández]] *[[Juan Pablo Ficovich]] == G == *[[Alejandro Ganzábal]] *[[Juan Garat]] *[[Gastón Gaudio]] *[[Raquel Giscafré]] *[[Inés Gorrochategui]] *[[Nicolas Alejandro De Gregorio]] *[[Juan Pablo Guzmán]] == I == *[[Marcelo Ingaramo]] *[[María Irigoyen]] == J == *[[Martín Jaite]] *[[Diego Junqueira]] == K == *[[Lucas Arnold Ker]] *[[Nicolas Kicker]] *[[Ignacio González King]] *[[Christian Kordasz]] == L == *[[Luis Lobo]] *[[Juan Ignacio Londero]] *[[Sofía Luini]] == M == *[[Leonardo Mayer]] *[[Andrés Molteni]] *[[Juan Mónaco]] == N == *[[David Nalbandian]] *[[Mariano Navone]] == O == *[[Renzo Olivo]] *[[Paula Ormaechea]] *[[Daniel Orsanic]] == P == *[[Guido Pella]] *[[Horacio de la Peña]] *[[Nadia Podorska]] *[[Juan Martín del Potro]] *[[Sebastián Prieto (tenisač)|Sebastián Prieto]] *[[Mariano Puerta]] == R == *[[Diego del Río]] *[[Sergio Roitman]] *[[Guillermo Pérez Roldán]] == S == *[[Roberto Saad]] *[[Gabriela Sabatini]] *[[Maria-Emilia Salerni]] *[[Pitu Salerni]] *[[Aranza Salut]] *[[Eduardo Schwank]] *[[Diego Sebastián Schwartzman]] *[[Franco Squillari]] *[[Paola Suárez]] == T == *[[Patricia Tarabini]] *[[Santiago Rodríguez Taverna]] *[[Thiago Agustín Tirante]] *[[Marco Trungelliti]] == V == *[[Guillermo Vilas]] == Z == *[[Horacio Zeballos]] *[[Matías Zukas]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Argentincev|Tenisači]] [[Kategorija:Argentinski tenisači|*]] 062g4vz0cz3k5wzju4wj2fz6kwgysfa 0 50028 6684861 6524661 2026-06-03T21:49:38Z Alebarasi 50192 /* R */ 6684861 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Audrey Albié]] *[[Tessah Andrianjafitrimo]] *[[Manon Arcangioli]] *[[Luca Van Assche]] == B == *[[Grégoire Barrère]] *[[Marion Bartoli]] *[[Elliot Benchetrit]] *[[Julien Benneteau]] *[[Amandine Béra]] *[[Geoffrey Blancaneaux]] *[[Benjamin Bonzi]] *[[Jean Borotra]] *[[Mathias Bourgue]] *[[Charles-Antoine Brezac]] *[[Marguerite Broquedis]] *[[Jacques Brugnon]] *[[Clara Burel]] *[[Grégoire Burquier]] == C == *[[Rodolphe Cadart]] *[[Grégory Carraz]] *[[Julien Cassaigne]] *[[Angelique Cauchy]] *[[Arthur Cazaux]] *[[Gail Chanfreau]] *[[Jérémy Chardy]] *[[Olivier Charroin]] *[[Sébastien de Chaunac]] *[[Antoine Cornut Chauvinc]] *[[Arnaud Clément]] *[[Henri Cochet]] *[[Stéphanie Cohen-Aloro]] *[[Julie Coin]] *[[Alizé Cornet]] *[[Enzo Couacaud]] *[[Maxime Cressy]] == D == *[[Alexia Dechaume-Balleret]] *[[Nathalie Dechy]] *[[Max Decugis]] *[[Océane Dodin]] *[[Françoise Dürr]] == E == *[[Jonathan Eysseric]] == F == *[[Jean-Christophe Faurel]] *[[Fiona Ferro]] *[[Claire Feuerstein]] *[[Arthur Fils]] *[[Stéphanie Foretz]] *[[Guy Forget]] *[[Alexandra Fusai]] == G == *[[Caroline Garcia]] *[[Richard Gasquet]] *[[Hugo Gaston]] *[[Augustin Gensse]] *[[Myrtille Georges]] *[[Marc Gicquel]] *[[Tatiana Golovin]] *[[Varvara Gracheva]] *[[Sébastien Grosjean]] *[[David Guez]] *[[Manuel Guinard]] == H == *[[Jérôme Haehnel]] *[[Julie Halard]] *[[Quentin Halys]] *[[Maxime Hamou]] *[[Calvin Hemery]] *[[Pierre-Hugues Herbert]] *[[Amandine Hesse]] *[[Antoine Hoang]] *[[Ugo Humbert]] == J == *[[Elsa Jacquemot]] *[[Selena Janicijevic]] *[[Yannick Jankovits]] *[[Maxime Janvier]] *[[Léolia Jeanjean]] *[[Mathilde Johansson]] *[[Tom Jomby]] *[[Romain Jouan]] == L == *[[René Lacoste]] *[[Tristan Lamasine]] *[[Victoria Larrière]] *[[Henri Leconte]] *[[Suzanne Lenglen]] *[[Constant Lestienne]] *[[Alizé Lim]] *[[Jean-René Lisnard]] *[[Michaël Llodra]] *[[Émilie Loit]] *[[Laurent Lokoli]] == M == *[[Nicolas Mahut]] *[[Adrian Mannarino]] *[[Fabrice Martin]] *[[Paul-Henri Mathieu]] *[[Amélie Mauresmo]] *[[Harold Mayot]] *[[Axel Michon]] *[[Vincent Millot]] *[[Kristina Mladenovic]] *[[Gaël Monfils]] *[[Carole Monnet]] *[[Corentin Moutet]] *[[Alexandre Müller]] == N == *[[Yannick Noah]] == O == *[[Thomas Oger]] *[[Albano Olivetti]] == P == *[[Benoît Paire]] *[[Chloé Paquet]] *[[Pauline Parmentier]] *[[Diane Parry]] *[[Arnaud Di Pasquale]] *[[Giovanni Mpetshi Perricard]] *[[Mary Pierce]] *[[Camille Pin]] *[[Cédric Pioline]] *[[Sarah Pitkowski-Malcor]] *[[Jessika Ponchet]] *[[Lucas Pouille]] == R == *[[Irina Ramialison]] *[[Virginie Razzano]] *[[Shérazad Reix]] *[[Arthur Rinderknech]] *[[Stéphane Robert]] *[[Mathieu Rodrigues]] *[[Christophe Roger-Vasselin]] *[[Édouard Roger-Vasselin]] *[[Rayane Roumane]] *[[Valentin Royer]] *[[Guillaume Rufin]] == S == *[[Gleb Saharov|Gleb Sakharov]] *[[Fabrice Santoro]] *[[Kenny de Schepper]] *[[Florent Serra]] *[[Constance Sibille]] *[[Alexandre Sidorenko]] *[[Anne-Gaëlle Sidot]] *[[Gilles Simon]] == T == *[[Harmony Tan]] *[[Johan Tatlot]] *[[Nathalie Tauziat]] *[[Laura Thorpe]] *[[Nicolas Tourte]] *[[Jo-Wilfried Tsonga]] == V == *[[Aurélie Védy]] *[[Jonathan Dasnières de Veigy]] == W == *[[Tak Khunn Wang]] *[[Sascha Gueymard Wayenburg]] == Y == *[[Pierrick Ysern]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Tenisači]] [[Kategorija:Francoski tenisači|*]] s2m7h48wzk5fig59zaqw06iyn96qsmq 0 51418 6684865 6684359 2026-06-03T21:52:58Z Alebarasi 50192 /* B */ 6684865 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Roberto Bautista Agut]] *[[Carlos Alcaraz]] *[[Nicolas Almagro]] *[[Manuel Alonso]] *[[José Francisco Altur]] *[[Emilio Benfele Álvarez]] *[[Lilí Álvarez]] *[[Pablo Andújar]] *[[Sara del Barrio Aragón]] *[[Jordi Arrese]] == B == *[[Paula Badosa]] *[[Roberto Carballés Baena]] *[[Pol Toledo Bagué]] *[[Marina Bassols Ribera]] *[[Alberto Berasategui]] *[[Aliona Bolsova]] *[[Jéssica Bouzas Maneiro]] *[[Sergi Bruguera]] *[[Eva Fernández Brugués]] *[[Cristina Bucșa]] *[[Jordi Burillo]] *[[Pablo Carreño Busta]] == C == *[[Estrella Cabeza Candela]] *[[Tomás Carbonell]] *[[Pablo Carreño]] *[[Francisco Clavet]] *[[Álex Corretja]] *[[Albert Costa]] == D == *[[Jaime Fermosell Delgado]] *[[Nuria Párrizas Díaz]] == E == *[[Silvia Soler Espinosa]] == F == *[[David Ferrer]] *[[Juan Carlos Ferrero]] *[[María Teresa Torró Flor]] *[[Alejandro Davidovich Fokina]] == G == *[[Gala León García]] *[[Guillermo García-López]] *[[Anabel Medina Garrigues]] *[[Paula Badosa Gibert]] *[[Andrés Gimeno]] *[[Daniel Gimeno-Traver]] *[[Carlos Gómez-Herrera]] *[[Gerard Granollers]] *[[Marcel Granollers]] == H == *[[Óscar Hernández (tenisač)|Óscar Hernández]] *[[Rubén Ramírez Hidalgo]] *[[José Higueras]] *[[Íñigo Cervantes Huegun]] == J == *[[Rafael Jódar]] == K == *[[Nicola Kuhn]] == L == *[[Martín Landaluce]] *[[Lourdes Domínguez Lino]] *[[Feliciano López]] *[[Marc López]] == M == *[[Jéssica Bouzas Maneiro]] *[[Paula Arias Manjón]] *[[David Marrero]] *[[Álvaro López San Martín]] *[[Conchita Martínez]] *[[Mario Vilella Martínez]] *[[Pedro Martínez (tenisač)|Pedro Martínez]] *[[Rebeka Masarova]] *[[Adrián Menéndez-Maceiras]] *[[Bernabé Zapata Miralles]] *[[Albert Montañés]] *[[Carlos Moyà]] *[[Garbiñe Muguruza]] *[[Jaume Munar]] == N == *[[Rafael Nadal]] *[[Daniel Muñoz de la Nava]] *[[Carla Suárez Navarro]] *[[Iván Navarro]] == O == *[[Roberto Ortega Olmedo]] *[[Manuel Orantes]] == P == *[[Virginia Ruano Pascual]] *[[Albert Portas]] *[[Miquel Pérez Puigdomenech]] == R == *[[Pere Riba]] *[[Tommy Robredo]] *[[Francisco Roig]] == S == *[[Jordi Samper-Montaña]] *[[Javier Sánchez]] *[[María José Martínez Sánchez]] *[[Manuel Santana]] *[[Arantxa Parra Santonja]] *[[Inés Ferrer Suárez]] == T == *[[Carlos Taberner]] *[[Laura Pous Tió]] *[[Sara Sorribes Tormo]] *[[Gabriel Trujillo-Soler]] == V == *[[Cristina Torrens Valero]] *[[Lara Arruabarrena Vecino]] *[[Fernando Verdasco]] *[[Arantxa Sánchez Vicario]] *[[Albert Ramos Viñolas]] *[[Nuria Llagostera Vives]] == Z == *[[Aliona Bolsova Zadoinov]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Tenisači]] [[Kategorija:Španski tenisači|*]] ppl9fq4ffgzpab3vabt1msv0glh0sgk 6684866 6684865 2026-06-03T21:53:18Z Alebarasi 50192 /* C */ 6684866 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Roberto Bautista Agut]] *[[Carlos Alcaraz]] *[[Nicolas Almagro]] *[[Manuel Alonso]] *[[José Francisco Altur]] *[[Emilio Benfele Álvarez]] *[[Lilí Álvarez]] *[[Pablo Andújar]] *[[Sara del Barrio Aragón]] *[[Jordi Arrese]] == B == *[[Paula Badosa]] *[[Roberto Carballés Baena]] *[[Pol Toledo Bagué]] *[[Marina Bassols Ribera]] *[[Alberto Berasategui]] *[[Aliona Bolsova]] *[[Jéssica Bouzas Maneiro]] *[[Sergi Bruguera]] *[[Eva Fernández Brugués]] *[[Cristina Bucșa]] *[[Jordi Burillo]] *[[Pablo Carreño Busta]] == C == *[[Estrella Cabeza Candela]] *[[Tomás Carbonell]] *[[Francisco Clavet]] *[[Álex Corretja]] *[[Albert Costa]] == D == *[[Jaime Fermosell Delgado]] *[[Nuria Párrizas Díaz]] == E == *[[Silvia Soler Espinosa]] == F == *[[David Ferrer]] *[[Juan Carlos Ferrero]] *[[María Teresa Torró Flor]] *[[Alejandro Davidovich Fokina]] == G == *[[Gala León García]] *[[Guillermo García-López]] *[[Anabel Medina Garrigues]] *[[Paula Badosa Gibert]] *[[Andrés Gimeno]] *[[Daniel Gimeno-Traver]] *[[Carlos Gómez-Herrera]] *[[Gerard Granollers]] *[[Marcel Granollers]] == H == *[[Óscar Hernández (tenisač)|Óscar Hernández]] *[[Rubén Ramírez Hidalgo]] *[[José Higueras]] *[[Íñigo Cervantes Huegun]] == J == *[[Rafael Jódar]] == K == *[[Nicola Kuhn]] == L == *[[Martín Landaluce]] *[[Lourdes Domínguez Lino]] *[[Feliciano López]] *[[Marc López]] == M == *[[Jéssica Bouzas Maneiro]] *[[Paula Arias Manjón]] *[[David Marrero]] *[[Álvaro López San Martín]] *[[Conchita Martínez]] *[[Mario Vilella Martínez]] *[[Pedro Martínez (tenisač)|Pedro Martínez]] *[[Rebeka Masarova]] *[[Adrián Menéndez-Maceiras]] *[[Bernabé Zapata Miralles]] *[[Albert Montañés]] *[[Carlos Moyà]] *[[Garbiñe Muguruza]] *[[Jaume Munar]] == N == *[[Rafael Nadal]] *[[Daniel Muñoz de la Nava]] *[[Carla Suárez Navarro]] *[[Iván Navarro]] == O == *[[Roberto Ortega Olmedo]] *[[Manuel Orantes]] == P == *[[Virginia Ruano Pascual]] *[[Albert Portas]] *[[Miquel Pérez Puigdomenech]] == R == *[[Pere Riba]] *[[Tommy Robredo]] *[[Francisco Roig]] == S == *[[Jordi Samper-Montaña]] *[[Javier Sánchez]] *[[María José Martínez Sánchez]] *[[Manuel Santana]] *[[Arantxa Parra Santonja]] *[[Inés Ferrer Suárez]] == T == *[[Carlos Taberner]] *[[Laura Pous Tió]] *[[Sara Sorribes Tormo]] *[[Gabriel Trujillo-Soler]] == V == *[[Cristina Torrens Valero]] *[[Lara Arruabarrena Vecino]] *[[Fernando Verdasco]] *[[Arantxa Sánchez Vicario]] *[[Albert Ramos Viñolas]] *[[Nuria Llagostera Vives]] == Z == *[[Aliona Bolsova Zadoinov]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Tenisači]] [[Kategorija:Španski tenisači|*]] c391janshh9vafjhsum9xs5vd2agpsb 6684869 6684866 2026-06-03T21:56:45Z Alebarasi 50192 +1 6684869 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Roberto Bautista Agut]] *[[Carlos Alcaraz]] *[[Nicolas Almagro]] *[[Manuel Alonso]] *[[José Francisco Altur]] *[[Emilio Benfele Álvarez]] *[[Lilí Álvarez]] *[[Pablo Andújar]] *[[Sara del Barrio Aragón]] *[[Jordi Arrese]] == B == *[[Paula Badosa]] *[[Roberto Carballés Baena]] *[[Pol Toledo Bagué]] *[[Marina Bassols Ribera]] *[[Alberto Berasategui]] *[[Aliona Bolsova]] *[[Jéssica Bouzas Maneiro]] *[[Sergi Bruguera]] *[[Eva Fernández Brugués]] *[[Cristina Bucșa]] *[[Jordi Burillo]] *[[Pablo Carreño Busta]] == C == *[[Estrella Cabeza Candela]] *[[Tomás Carbonell]] *[[Francisco Clavet]] *[[Álex Corretja]] *[[Albert Costa]] == D == *[[Jaime Fermosell Delgado]] *[[Nuria Párrizas Díaz]] == E == *[[Silvia Soler Espinosa]] == F == *[[David Ferrer]] *[[Juan Carlos Ferrero]] *[[María Teresa Torró Flor]] *[[Alejandro Davidovich Fokina]] == G == *[[Gala León García]] *[[Guillermo García-López]] *[[Anabel Medina Garrigues]] *[[Paula Badosa Gibert]] *[[Andrés Gimeno]] *[[Daniel Gimeno-Traver]] *[[Carlos Gómez-Herrera]] *[[Gerard Granollers]] *[[Marcel Granollers]] == H == *[[Óscar Hernández (tenisač)|Óscar Hernández]] *[[Rubén Ramírez Hidalgo]] *[[José Higueras]] *[[Íñigo Cervantes Huegun]] == J == *[[Rafael Jódar]] == K == *[[Nicola Kuhn]] == L == *[[Martín Landaluce]] *[[Lourdes Domínguez Lino]] *[[Feliciano López]] *[[Marc López]] == M == *[[Jéssica Bouzas Maneiro]] *[[Paula Arias Manjón]] *[[David Marrero]] *[[Álvaro López San Martín]] *[[Conchita Martínez]] *[[Mario Vilella Martínez]] *[[Pedro Martínez (tenisač)|Pedro Martínez]] *[[Rebeka Masarova]] *[[Adrián Menéndez-Maceiras]] *[[Bernabé Zapata Miralles]] *[[Albert Montañés]] *[[Carlos Moyà]] *[[Garbiñe Muguruza]] *[[Jaume Munar]] == N == *[[Rafael Nadal]] *[[Daniel Muñoz de la Nava]] *[[Carla Suárez Navarro]] *[[Iván Navarro]] == O == *[[Roberto Ortega Olmedo]] *[[Manuel Orantes]] == P == *[[Virginia Ruano Pascual]] *[[Albert Portas]] *[[Miquel Pérez Puigdomenech]] == Q == *[[Kaitlin Quevedo]] == R == *[[Pere Riba]] *[[Tommy Robredo]] *[[Francisco Roig]] == S == *[[Jordi Samper-Montaña]] *[[Javier Sánchez]] *[[María José Martínez Sánchez]] *[[Manuel Santana]] *[[Arantxa Parra Santonja]] *[[Inés Ferrer Suárez]] == T == *[[Carlos Taberner]] *[[Laura Pous Tió]] *[[Sara Sorribes Tormo]] *[[Gabriel Trujillo-Soler]] == V == *[[Cristina Torrens Valero]] *[[Lara Arruabarrena Vecino]] *[[Fernando Verdasco]] *[[Arantxa Sánchez Vicario]] *[[Albert Ramos Viñolas]] *[[Nuria Llagostera Vives]] == Z == *[[Aliona Bolsova Zadoinov]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Tenisači]] [[Kategorija:Španski tenisači|*]] 4yatgx6l30i52e1svdm48c7ko6lov8i 0 54051 6684862 6684353 2026-06-03T21:50:28Z Alebarasi 50192 /* M */ 6684862 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jan Abaza]] - [[Andre Agassi]] - [[Kristie Ahn]] - [[Fred Alexander]] - [[Leslie Allen]] - [[Wilmer Allison]] - [[Anna Alons]] - [[Frances Altick]] - [[Victor Amaya]] - [[Jessie Aney]] - [[Amanda Anisimova]] - [[Paul Annacone]] - [[Julie Anthony (tenisačica)|Julie Anthony]] - [[JC Aragone]] - [[Usue Maitane Arconada]] - [[Jimmy Arias]] - [[Arthur Ashe]] - [[Raquel Atawo]] - [[Juliette Atkinson]] - [[Tracy Austin]] - == B == [[Brian Baker (tenisač)|Brian Baker]] - [[Maud Banks]] - [[Maud Barger-Wallach]] - [[Emina Bektas]] - [[CiCi Bellis]] - [[Jay Berger]] - [[Pauline Betz]] - [[James Blake]] - [[Thomas Blake]] - [[Ulises Blanch]] - [[Jeff Borowiak]] - [[Julia Boserup]] - [[Jennifer Brady (tenisačica)|Jennifer Brady]] - [[Madison Brengle]] - [[Jenson Brooksby]] - [[Louise Brough]] - [[Mary Browne]] - [[Bob Bryan]] - [[Mike Bryan]] - [[Chase Buchanan]] - [[Butch Buchholz]] - [[Don Budge]] - [[Mallory Burdette]] - [[Dawn Buth]] - == C == [[Sandra Cacic]] - [[Oliver Campbell]] - [[Jennifer Capriati]] - [[Hayley Carter]] - [[Rosemary Casals]] - [[Ray Casey]] - [[James Cerretani]] - [[Dorothea Douglass Chambers]] - [[Michael Chang]] - [[Kelly Chen (tenisačica)|Kelly Chen]] - [[Bundy Cheney]] - [[Dorothy Cheney]] - [[Louisa Chirico]] - [[Winona Closterman]] - [[Danielle Collins]] - [[Maureen Connolly]] - [[Jimmy Connors]] - [[Jim Courier]] - [[Jane Craven]] - [[Samantha Crawford]] - [[Jill Craybas]] - [[Maxime Cressy]] - [[Kevin Curren]] - == D == [[Lindsay Davenport]] - [[Dwight F. Davis]] - [[Lauren Davis]] - [[Scott Davis (tenisač)]] - [[Kayla Day]] - [[Ryler DeHeart]] - [[Taylor Dent]] - [[John H. Doeg]] - [[Caroline Dolehide]] - [[Jared Donaldson]] - [[Laura DuPont]] - [[Margaret Osborne duPont]] - [[Pat Dupre]] - [[Victoria Duval]] - == E == [[Lauren Embree]] - [[Ernesto Escobedo]] - [[Christopher Eubanks]] - [[Chris Evert]] - [[Jimmy Evert]] - == F == [[Irina Falconi]] - [[Bob Falkenburg]] - [[Gigi Fernández]] - [[Mary Joe Fernández]] - [[Mardy Fish]] - [[Ken Flach]] - [[Peter Fleming (tenisač)]] - [[Bjorn Fratangelo]] - [[Amy Frazier]] - [[Taylor Fritz]] - [[Shirley Fry]] - == G == [[Edina Gallovits-Hall]] - [[Jan-Michael Gambill]] - [[Zina Garrison]] - [[Cori Gauff]] - [[Vitas Gerulaitis]] - [[Nicole Gibbs]] - [[Althea Gibson]] - [[Brad Gilbert]] - [[Justin Gimelstob]] - [[Robby Ginepri]] - [[Marcos Giron]] - [[Alexa Glatch]] - [[Pancho Gonzales]] - [[Coco Gouff]] - [[George Jay Gould II.]] - [[Jim Grabb]] - [[Wylie Cameron Grant]] - [[Laura Granville]] - [[Clarence Griffin]] - == H == [[Jamie Hampton]] - [[Darlene Hard]] - [[Christian Harrison]] - [[Ryan Harrison]] - [[Jada Hart]] - [[Doris Hart]] - [[John Hennessey]] - [[Tommy Ho]] - [[Jennifer Hopkins]] - == I == [[John Isner]] - == J == [[Helen Jacobs]] - [[Andrea Jaeger]] - [[Scoville Jenkins]] - [[Donald Johnson]] - [[Steve Johnson]] - [[Bill Johnston]] - [[Kelly Jones (tenisač)|Kelly Jones]] - [[Marion Jones Farquhar|Marion Jones]] - [[Kathy Jordan]] - == K == [[Robert Kendrick]] - [[Sofia Kenin]] - [[Madison Keys]] - [[Allie Kiick]] - [[Kevin Kim]] - [[Billie Jean King]] - [[Vania King]] - [[Howard Kinsey]] - [[Bradley Klahn]] - [[Andy Kohlberg]] - [[Raquel Kops-Jones]] - [[Sebastian Korda]] - [[Frank Kovacs]] - [[Stefan Kozlov]] - [[Austin Krajicek]] - [[Jack Kramer (tenisač)|Jack Kramer]] - [[Ashley Kratzer]] - [[Desirae Krawczyk]] - [[Aaron Krickstein]] - [[Johan Kriek]] - [[Mitchell Krueger]] - [[Denis Kudla]] - [[Thai-Son Kwiatkowski]] - [[Patrick Kypson]] - == L == [[Danielle Lao]] - [[William Larned]] - [[Arthur Larsen]] - [[Rick Leach]] - [[Varvara Lepchenko]] - [[Ann Li (tenisačica)|Ann Li]] - [[Scott Lipsky]] - [[Claire Liu]] - [[Jamie Loeb]] - [[Francesca Di Lorenzo]] - [[Bob Lutz (tenisač)]] - == M == [[Gretchen Magers]] - [[Molla Mallory]] - [[Sanaz Marand]] - [[Alice Marble]] - [[Todd Martin]] - [[Bethanie Mattek-Sands]] - [[Tim Mayotte]] - [[Myrtle McAteer]] - [[Mackenzie McDonald]] - [[John McEnroe]] - [[Patrick McEnroe]] - [[Christina McHale]] - [[Chuck McKinley]] - [[Maurice McLoughlin]] - [[Caty McNally]] - [[John McNally (tenisač)|John McNally]] - [[Lori McNeil]] - [[Nicole Melichar]] - [[Alex Michelsen]] - [[Grace Min]] - [[Brienne Minor]] - [[Michael Mmoh]] - [[Nicholas Monroe]] - [[Robin Montgomery]] - [[Helen Wills Moody]] - [[Elisabeth Moore]] - [[Corina Morariu]] - [[Megan Moulton-Levy]] - [[Asia Muhammad]] - [[Lindley Murray (tenisač)]] - == N == [[Betsy Nagelsen]] - [[Brandon Nakashima]] - [[Emilio Nava]] - [[Martina Navratilova]] - [[Ingrid Neel]] - [[Dennis Novikov]] - == O == [[Wayne Odesnik]] - [[Alex Olmedo]] - [[Reilly Opelka]] - [[Junior Alexander Ore]] - [[Lilia Osterloh]] - [[Whitney Osuigwe]] - [[Melanie Oudin]] - == P == [[Frank Parker]] - [[Alycia Parks]] - [[Tommy Paul (tenisač)|Tommy Paul]] - [[Jessica Pegula]] - [[Bernarda Pera]] - [[Tom Pettitt]] - [[Kimberly Po]] - [[Barbara Potter]] - [[Jim Pugh]] - == Q == [[Sam Querrey]] - [[Eric Quigley]] - == R == [[Dennis Ralston]] - [[Rajeev Ram]] - [[Sunitha Rao]] - [[Elizabeth Rastall]] - [[Lisa Raymond]] - [[Richey Reneberg]] - [[Renée Richards]] - [[Vincent Richards]] - [[Nancy Richey]] - [[Bobby Riggs]] - [[Brie Rippner]] - [[Alison Riske]] - [[Andy Roddick]] - [[Shelby Rogers]] - [[Ahsha Rolle]] - [[Christina Rosca]] - [[Derrick Rostagno]] - [[Chanda Rubin]] - [[JoAnne Russell]] - == S == [[Pete Sampras]] - [[Tennys Sandgren]] - [[Sabrina Santamaria]] - [[Alexander Sarkissian]] - [[Richard Savitt]] - [[Zoë Gwen Scandalis]] - [[Max Schnur]] - [[Chalena Scholl]] - [[Ted Schroeder]] - [[Pablo Schurig]] - [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]] - [[Pancho Segura]] - [[Robert Seguso]] - [[Vic Seixas]] - [[Monika Seleš]] - [[Sofia Sewing]] - [[Ryan Shane]] - [[Meghann Shaughnessy]] - [[Ben Shelton (tenisač)|Ben Shelton]] - [[Ena Shibasara]] - [[Francis Xavier Shields]] - [[Leif Shiras]] - [[Pam Shriver]] - [[Dick Skeen]] - [[Henry Slocum (tenisač)]] - [[Anne Smith]] - [[Stan Smith]] - [[Tim Smyczek]] - [[Jack Sock]] - [[Vince Spadea]] - [[Abigail Spears]] - [[Mitch Sprengelmeyer]] - [[Stan Smith (tenisač)|Stan Smith]] - [[Peyton Stearns]] - [[Sloane Stephens]] - [[Alexandra Stevenson]] - [[May Sutton]] - [[Zachary Svajda]] - == T == [[Bill Talbert]] - [[Roscoe Tanner]] - [[Jeff Tarango]] - [[Anna Tatishvili]] - [[Brian Teacher]] - [[Pam Teeguarden]] - [[Francis Tiafoe]] - [[Learner Tien]] - [[Bill Tilden]] - [[Taylor Townsend (tenisačica)|Taylor Townsend]] - [[Tony Trabert]] - [[Meilen Tu]] - [[Story Tweedie-Yates]] == V == [[Brian Vahaly]] - [[Coco Vandeweghe]] - [[Welby Van Horn]] - [[Sachia Vickery]] - [[Ellsworth Vines]] - [[Katie Volynets]] - == W == [[Sharon Walsh-Arnold|Sharon Walsh]] - [[Holcombe Ward]] - [[MaliVai Washington]] - [[Mashona Washington]] - [[Jolene Watanabe]] - [[Joe Whalen]] - [[David Wheaton]] - [[Tami Whitlinger]] - [[Malcolm Whitman]] - [[Hazel Hotchkiss Wightman]] - [[Richard Williams (tenisač)]] - [[Serena Williams]] - [[Venus Williams]] - [[Helen Wills]] - [[J.J. Wolf]] - [[Keri Wong]] - [[Sidney Wood]] - [[Chris Woodruff]] - [[Robert Wrenn]] - [[Beals Wright]] - == Y == [[Donald Young (tenisač)|Donald Young]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Tenisači]] [[Kategorija:Ameriški tenisači|*]] o4ahss1xasr9lg4p7d3v8v1in0fo0m6 6684863 6684862 2026-06-03T21:51:03Z Alebarasi 50192 /* B */ 6684863 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jan Abaza]] - [[Andre Agassi]] - [[Kristie Ahn]] - [[Fred Alexander]] - [[Leslie Allen]] - [[Wilmer Allison]] - [[Anna Alons]] - [[Frances Altick]] - [[Victor Amaya]] - [[Jessie Aney]] - [[Amanda Anisimova]] - [[Paul Annacone]] - [[Julie Anthony (tenisačica)|Julie Anthony]] - [[JC Aragone]] - [[Usue Maitane Arconada]] - [[Jimmy Arias]] - [[Arthur Ashe]] - [[Raquel Atawo]] - [[Juliette Atkinson]] - [[Tracy Austin]] - == B == [[Brian Baker (tenisač)|Brian Baker]] - [[Maud Banks]] - [[Maud Barger-Wallach]] - [[Nishesh Basavareddy]] - [[Emina Bektas]] - [[CiCi Bellis]] - [[Jay Berger]] - [[Pauline Betz]] - [[James Blake]] - [[Thomas Blake]] - [[Ulises Blanch]] - [[Jeff Borowiak]] - [[Julia Boserup]] - [[Jennifer Brady (tenisačica)|Jennifer Brady]] - [[Madison Brengle]] - [[Jenson Brooksby]] - [[Louise Brough]] - [[Mary Browne]] - [[Bob Bryan]] - [[Mike Bryan]] - [[Chase Buchanan]] - [[Butch Buchholz]] - [[Don Budge]] - [[Mallory Burdette]] - [[Dawn Buth]] - == C == [[Sandra Cacic]] - [[Oliver Campbell]] - [[Jennifer Capriati]] - [[Hayley Carter]] - [[Rosemary Casals]] - [[Ray Casey]] - [[James Cerretani]] - [[Dorothea Douglass Chambers]] - [[Michael Chang]] - [[Kelly Chen (tenisačica)|Kelly Chen]] - [[Bundy Cheney]] - [[Dorothy Cheney]] - [[Louisa Chirico]] - [[Winona Closterman]] - [[Danielle Collins]] - [[Maureen Connolly]] - [[Jimmy Connors]] - [[Jim Courier]] - [[Jane Craven]] - [[Samantha Crawford]] - [[Jill Craybas]] - [[Maxime Cressy]] - [[Kevin Curren]] - == D == [[Lindsay Davenport]] - [[Dwight F. Davis]] - [[Lauren Davis]] - [[Scott Davis (tenisač)]] - [[Kayla Day]] - [[Ryler DeHeart]] - [[Taylor Dent]] - [[John H. Doeg]] - [[Caroline Dolehide]] - [[Jared Donaldson]] - [[Laura DuPont]] - [[Margaret Osborne duPont]] - [[Pat Dupre]] - [[Victoria Duval]] - == E == [[Lauren Embree]] - [[Ernesto Escobedo]] - [[Christopher Eubanks]] - [[Chris Evert]] - [[Jimmy Evert]] - == F == [[Irina Falconi]] - [[Bob Falkenburg]] - [[Gigi Fernández]] - [[Mary Joe Fernández]] - [[Mardy Fish]] - [[Ken Flach]] - [[Peter Fleming (tenisač)]] - [[Bjorn Fratangelo]] - [[Amy Frazier]] - [[Taylor Fritz]] - [[Shirley Fry]] - == G == [[Edina Gallovits-Hall]] - [[Jan-Michael Gambill]] - [[Zina Garrison]] - [[Cori Gauff]] - [[Vitas Gerulaitis]] - [[Nicole Gibbs]] - [[Althea Gibson]] - [[Brad Gilbert]] - [[Justin Gimelstob]] - [[Robby Ginepri]] - [[Marcos Giron]] - [[Alexa Glatch]] - [[Pancho Gonzales]] - [[Coco Gouff]] - [[George Jay Gould II.]] - [[Jim Grabb]] - [[Wylie Cameron Grant]] - [[Laura Granville]] - [[Clarence Griffin]] - == H == [[Jamie Hampton]] - [[Darlene Hard]] - [[Christian Harrison]] - [[Ryan Harrison]] - [[Jada Hart]] - [[Doris Hart]] - [[John Hennessey]] - [[Tommy Ho]] - [[Jennifer Hopkins]] - == I == [[John Isner]] - == J == [[Helen Jacobs]] - [[Andrea Jaeger]] - [[Scoville Jenkins]] - [[Donald Johnson]] - [[Steve Johnson]] - [[Bill Johnston]] - [[Kelly Jones (tenisač)|Kelly Jones]] - [[Marion Jones Farquhar|Marion Jones]] - [[Kathy Jordan]] - == K == [[Robert Kendrick]] - [[Sofia Kenin]] - [[Madison Keys]] - [[Allie Kiick]] - [[Kevin Kim]] - [[Billie Jean King]] - [[Vania King]] - [[Howard Kinsey]] - [[Bradley Klahn]] - [[Andy Kohlberg]] - [[Raquel Kops-Jones]] - [[Sebastian Korda]] - [[Frank Kovacs]] - [[Stefan Kozlov]] - [[Austin Krajicek]] - [[Jack Kramer (tenisač)|Jack Kramer]] - [[Ashley Kratzer]] - [[Desirae Krawczyk]] - [[Aaron Krickstein]] - [[Johan Kriek]] - [[Mitchell Krueger]] - [[Denis Kudla]] - [[Thai-Son Kwiatkowski]] - [[Patrick Kypson]] - == L == [[Danielle Lao]] - [[William Larned]] - [[Arthur Larsen]] - [[Rick Leach]] - [[Varvara Lepchenko]] - [[Ann Li (tenisačica)|Ann Li]] - [[Scott Lipsky]] - [[Claire Liu]] - [[Jamie Loeb]] - [[Francesca Di Lorenzo]] - [[Bob Lutz (tenisač)]] - == M == [[Gretchen Magers]] - [[Molla Mallory]] - [[Sanaz Marand]] - [[Alice Marble]] - [[Todd Martin]] - [[Bethanie Mattek-Sands]] - [[Tim Mayotte]] - [[Myrtle McAteer]] - [[Mackenzie McDonald]] - [[John McEnroe]] - [[Patrick McEnroe]] - [[Christina McHale]] - [[Chuck McKinley]] - [[Maurice McLoughlin]] - [[Caty McNally]] - [[John McNally (tenisač)|John McNally]] - [[Lori McNeil]] - [[Nicole Melichar]] - [[Alex Michelsen]] - [[Grace Min]] - [[Brienne Minor]] - [[Michael Mmoh]] - [[Nicholas Monroe]] - [[Robin Montgomery]] - [[Helen Wills Moody]] - [[Elisabeth Moore]] - [[Corina Morariu]] - [[Megan Moulton-Levy]] - [[Asia Muhammad]] - [[Lindley Murray (tenisač)]] - == N == [[Betsy Nagelsen]] - [[Brandon Nakashima]] - [[Emilio Nava]] - [[Martina Navratilova]] - [[Ingrid Neel]] - [[Dennis Novikov]] - == O == [[Wayne Odesnik]] - [[Alex Olmedo]] - [[Reilly Opelka]] - [[Junior Alexander Ore]] - [[Lilia Osterloh]] - [[Whitney Osuigwe]] - [[Melanie Oudin]] - == P == [[Frank Parker]] - [[Alycia Parks]] - [[Tommy Paul (tenisač)|Tommy Paul]] - [[Jessica Pegula]] - [[Bernarda Pera]] - [[Tom Pettitt]] - [[Kimberly Po]] - [[Barbara Potter]] - [[Jim Pugh]] - == Q == [[Sam Querrey]] - [[Eric Quigley]] - == R == [[Dennis Ralston]] - [[Rajeev Ram]] - [[Sunitha Rao]] - [[Elizabeth Rastall]] - [[Lisa Raymond]] - [[Richey Reneberg]] - [[Renée Richards]] - [[Vincent Richards]] - [[Nancy Richey]] - [[Bobby Riggs]] - [[Brie Rippner]] - [[Alison Riske]] - [[Andy Roddick]] - [[Shelby Rogers]] - [[Ahsha Rolle]] - [[Christina Rosca]] - [[Derrick Rostagno]] - [[Chanda Rubin]] - [[JoAnne Russell]] - == S == [[Pete Sampras]] - [[Tennys Sandgren]] - [[Sabrina Santamaria]] - [[Alexander Sarkissian]] - [[Richard Savitt]] - [[Zoë Gwen Scandalis]] - [[Max Schnur]] - [[Chalena Scholl]] - [[Ted Schroeder]] - [[Pablo Schurig]] - [[Richard Sears (tenisač)|Richard Sears]] - [[Pancho Segura]] - [[Robert Seguso]] - [[Vic Seixas]] - [[Monika Seleš]] - [[Sofia Sewing]] - [[Ryan Shane]] - [[Meghann Shaughnessy]] - [[Ben Shelton (tenisač)|Ben Shelton]] - [[Ena Shibasara]] - [[Francis Xavier Shields]] - [[Leif Shiras]] - [[Pam Shriver]] - [[Dick Skeen]] - [[Henry Slocum (tenisač)]] - [[Anne Smith]] - [[Stan Smith]] - [[Tim Smyczek]] - [[Jack Sock]] - [[Vince Spadea]] - [[Abigail Spears]] - [[Mitch Sprengelmeyer]] - [[Stan Smith (tenisač)|Stan Smith]] - [[Peyton Stearns]] - [[Sloane Stephens]] - [[Alexandra Stevenson]] - [[May Sutton]] - [[Zachary Svajda]] - == T == [[Bill Talbert]] - [[Roscoe Tanner]] - [[Jeff Tarango]] - [[Anna Tatishvili]] - [[Brian Teacher]] - [[Pam Teeguarden]] - [[Francis Tiafoe]] - [[Learner Tien]] - [[Bill Tilden]] - [[Taylor Townsend (tenisačica)|Taylor Townsend]] - [[Tony Trabert]] - [[Meilen Tu]] - [[Story Tweedie-Yates]] == V == [[Brian Vahaly]] - [[Coco Vandeweghe]] - [[Welby Van Horn]] - [[Sachia Vickery]] - [[Ellsworth Vines]] - [[Katie Volynets]] - == W == [[Sharon Walsh-Arnold|Sharon Walsh]] - [[Holcombe Ward]] - [[MaliVai Washington]] - [[Mashona Washington]] - [[Jolene Watanabe]] - [[Joe Whalen]] - [[David Wheaton]] - [[Tami Whitlinger]] - [[Malcolm Whitman]] - [[Hazel Hotchkiss Wightman]] - [[Richard Williams (tenisač)]] - [[Serena Williams]] - [[Venus Williams]] - [[Helen Wills]] - [[J.J. Wolf]] - [[Keri Wong]] - [[Sidney Wood]] - [[Chris Woodruff]] - [[Robert Wrenn]] - [[Beals Wright]] - == Y == [[Donald Young (tenisač)|Donald Young]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Tenisači]] [[Kategorija:Ameriški tenisači|*]] hnfgx8o4scu9iprvkyo8ft347zcl0m1 0 65211 6684963 6674140 2026-06-04T07:48:25Z ~2026-33235-47 261075 pa nevem 6684963 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | company_name = BMW AG | company_logo = BMW logo (gray).svg | image = BMW Welt Night.jpg | motto = Užitek v vožnji | company_type = [[delniška družba]] | foundation = 7. marec 1916 | founder = [[Franz Josef Popp]] | location = {{ikonazastave|Nemčija}} [[München]], [[Nemčija]]| | key_people = [[dr. Milan Nedeljković]] - [[predsednik uprave]]<br /> [[dr. Nicolas Peter]] - [[predsednik nadzornega sveta]] | num_employees = {{Increase}} 92.216 (31. december 2025) | industry = [[avtomobilska industrija]] | products = {{Increase}} 2.171.700 avtomobilov BMW (2025)<br /> {{Increase}} 203.208 motociklov BMW (2025) | revenue = {{Increase}} € 98,81 milijarde (2025) | net_income = {{Increase}} € 1,21 milijarde (2025) }} '''BMW AG''' [be-em-ve a-ge]; je nemška kratica za '''Bayerische Motoren Werke Aktiengesellschaft''' ali prevedeno ''Bavarski motorni obrat delniška družba'' in je del koncerna [[BMW Group]]. BMW je globalno podjetje s sedežem v [[München|Münchnu]], [[Nemčija]]. Izdelujejo [[avtomobil]]e in [[motocikel|motocikle]] v preteklosti je delal tudi [[Letalski motor|letalske motorje]], zaradi česar ga cenijo [[Pilot|piloti]]. BMW Group ima v lasti tudi avtomobilski znamki [[Mini (blagovna znamka avtomobilov)|Mini]] in [[Rolls-Royce]] ter podznamki [[BMW M]] in [[BMW i]]. == O podjetju (nemorete zgrešiti pri nakupu BMW-ja) == [[Slika:BMW tower seen from Olympic tower on a sunny November afternoon.jpg|right|thumb|[[Poslovna zgradba BMW]] v Münchnu, v ospredju [[BMW muzej]].]] [[Slika:BMW523i.JPG|thumb|right|250px|]] === BMW kompleks === [[BMW kompleks]] v [[München|Münchenu]] sestavljajo [[poslovna zgradba BMW]], [[BMW muzej]], [[BMW svet]] in [[obrat München]] za izdelavo avtomobilov. === Uspeh === Uspeh podjetja BMW je vedno temeljil na dolgoročnem razmišljanju in odgovornem ravnanju. Iz tega naslova se je podjetje znotraj verige ustvarjanja vrednosti zavezalo trajnostnemu razvoju na področju [[Ekologija|ekologije]] in družbe, sprejelo celovito odgovornost za proizvode in podalo jasno obvezo za ohranjanje virov v sklopu integralnega dela strategije podjetja. Zaradi svojih prizadevanj zaseda [[BMW Group]] sam vrh lestvice trajnostnega razvoja v svoji industrijski panogi po indeksu [[Dow Jones Sustainability]] že sedmo leto zapored. Bodoče uspehe pa gradijo z vrhunsko strategijo poslovanja in nastopa na zahtevnem avtomobilskem trgu z vrhunskimi produkti, uspešno in razvejano prodajno mrežo z aktivnostmi, ki obsega več kot 150 držav sveta ter odlično organiziranostjo poslovanja, prilagojeno razmeram na tržišču. === Raziskave in razvoj === V BMW posvečajo veliko skrb tudi raziskavam in razvoju, kjer deluje več skupin. Izdelujejo [[Hibridno vozilo|hibridne]] in [[Električno vozilo|električne avtomobile]], poleg tega pa poskušajo zmanjšati porabo pri navadnih modelih z enako ali celo boljšo dinamiko vožnje ter razviti vozilo na najvišjo raven vožnje. Takšne so zavore, ki shranjujejo energijo pri zaviranju s sistemom [[EfficientDynamics]], varčevalni sistem izklopa vozila na mestu s sistemom [[Start-Stop]], komunikacijski sistem [[BMW ConnectedDrive]]... === Trajnostna usmeritev in družbena odgovornost === Podjetje BMW želi tudi v prihodnosti ostati vodilni proizvajalec v premium segmentu vozil na globalni ravni, zato je angažirano družbeno odgovorno podjetje, ki podpira trajnostno naravnane aktivnosti v svetu. BMW je tudi ponosni partner številnim projektom po svetu, saj trajnostno povezuje poslovni svet s športom in izobraževanjem. === Dosedanji predsedniki uprave === * 1922-1942: [[Franz Josef Popp]] * 1942-1944: [[Fritz Hille]] * 1948-1957: [[Hanns Grewenig]] * 1957-1960: [[Heinrich Richter-Brohm]] * 1962-1965: [[Karl-Heinz Sonne]] * 1965-1969: [[Gerhard Wilcke (Manager)|Gerhard Wilcke]] * 1970-1993: [[Eberhard von Kuenheim]] * 1993-1999: [[Bernd Pischetsrieder]] * 1999-2002: [[Joachim Milberg]] * 2002-2006: [[Helmut Panke]] * 2006-2015: [[Norbert Reithofer]] * 2015-2019: [[Harald Krüger]] * 2019-2026: [[Oliver Zipse]] * 2026-danes: [[Milan Nedeljković]] === Lastništvo podjetja na dan 31.12.2025 === * prosto na trgu: 48,5 % * [[Stefan Quandt (neposredno in posredno lastništvo delnic)]]: 27,7 %<br /> * [[Susanne Klatten (neposredno in posredno lastništvo delnic)]]: 22,5 %<br /> * lastne delnice: 1,3 %<br /> == [[Zgodovina BMW|Zgodovina]] == === Začetki === Leta 1913 je inženir [[Karl Friedrich Rapp]] ustanovil še eno podjetje v Münchnu, imenovano [[Rapp Motorenwerke GmbH]] za izdelavo letalskih motorjev. Zaradi finančnih težav je podjetje l.1916 prodal [[Max Friz|Maxu Frizu]] in [[Franz Josef Popp|Franzu Josefu Poppu]], ki sta ga aprila l.1917 preimenovala v Bayeriche Motoren Werke GmbH. Vzporedno je 7. marca 1916 ustanovil svoje podjetje [[Gustav Otto]] z imenom [[Bayerische Flugzeugwerke AG (BFW)]], ki se je prav tako ukvarjalo z izdelavo letalskih motorjev. Leta 1917 je to podjetje dobilo tudi uradni [[Logotip BMW|logotip]], ki pa se ne razlikuje veliko od današnjega. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] l.1922 se je podjetje prestrukturiralo. Finančnik [[Camilo Castiglioni]] je zagotovil kapital, prvi generalni direktor pa je postal Franz Josef Popp, ki je k svojemu podjetju pripojil še del podjetja BFW in tako je nastalo enotno podjetje BMW AG, ki obstaja še danes. Jeseni l.1923 so izdelali prvi [[BMW motocikli|BMW motocikel]] [[BMW R32]] in l.1929 še prvi avtomobil po licenci angleškega [[Austin Motor Company|Austin Sevena]]. To je bil model [[BMW 3/15 PS]], imenovan tudi "Dixi". === Časovnica pomembnejših dogodkov v BMW AG === * 1916: Ustanovitev podjetja Bayerische Flugzeug Werke (BFW) * 1917: Preimenovanje podjetja Rapp Motoren Werke GmbH v Bayerische Motoren Werke GmbH, predstavitev BMW logotipa * 1918: Preoblikovanje BMW GmbH v BMW AG (delniško družbo), Franz Josef Popp postane prvi generalni direktor podjetja * 1922: Pri prestrukturiranju podjetja združijo del podjetja Bayerische Flugzeug Werke (BFW) * 1923: Izdelajo prvi motocikel BMW R32 * 1928: Kupijo tovarno za izdelavo avtomobilov [[Fahrzeugfabrik Eisenach A.G.]] * 1929: Izdelajo prvi avtomobil BMW 3/15 PS v [[Eisenach]]u * 1934: Podjetje loči letalski del in ustanovi [[BMW Flugmotorenbau GmbH]] * 1939: Kupijo podjetje [[Brandenburgische Motorenwerke GmbH]] v [[Berlin]]u in nastane podjetje [[BMW Flugmotorenwerke Brandenburg GmbH]] * 1944: Med bombardiranjem v [[II. svetovna vojna|II. svetovni vojni]] je precej poškodovana tovarna v Münchnu. * 1945: Dovoljenje za popravilo vojaških vozil ZDA in izdelavo motociklov, vendar morajo razstaviti vojne obrate v Münchnu. * 1948: Izdelajo prvi povojni motocikel * 1959: Zgodovinska skupščina delničarjev, kjer preprečijo sovražni prevzem s strani [[Daimler-Benz]]a * 1960: BMW zaposluje 7000 delavcev in ima letnega prihodka 239 milijonov [[nemška marka|DEM]] * 1961: Direktor prodaje postane legendarni [[Paul G. Hahnemann]] * 1962: Predsednik uprave postane [[Karl-Heinz Sonne]] * 1963: Podjetje prvič delničarjem izplača [[dividenda|dividende]] * 1965: Za tržno komunikacijo se prične uporabljati slogan "Aus Freude am Fahren", ki ga l.1969 malce priredijo v "Freude am Fahren" * 1967: Kupijo podjetje [[Hans Glas GmbH]], odprejo obrat v [[Dingolfingu]] * 1967: Odprejo tovarno za izdelavo motociklov v Berlinu * 1969: Preselijo vso izdelavo motociklov v Berlin * 1969: BMW zaposluje 21000 ljudi in ustvari 1,5 milijarde DEM letnega prihodka * 1970: Predsednika uprave zasede legendarni [[Eberhard von Kuenheim]], ustanovitev fundacije [[Herbert Quandt]] * 1972: Dokončanje [[BMW poslovna zgradba|nove poslovne zgradbe]] BMW (BMW-štirivaljnik) poleg olimpijskega parka v Münchnu * 1972: Gradnja tovarne v [[South Africa|Rosslyn]] (JAR) * 1973: Otvoritev obrata v Landshutu * 1975: [[Alexander Calder]] je zasnoval prvi [[BMW Art Car]] * 1978: Predstavitev serije 5 na vodikov pogon v sodelovanju z nemškim vesoljskim centrom (DLR) * 1978: BMW zaposluje 30000 ljudi in ustavri 6 milijard DEM letnega prihodka * 1979: Otvoritev tovarne motorjev v [[Steyr]] v Avstriji * 1984: Otvoritev novega obrata za izdelavo motociklov v Berlinu * 1985: Začetek gradnje centra za raziskave in inovacije (FIZ) * 1985: Ustanovitev [[BMW Technik GmbH]] s predrazvojem * 1987: Otvoritev obrata v [[Regensburg]]u * 1990: Uradna otvoritev centra za raziskave in razvoj (FIZ) * 1990: BMW zaposluje 70900 ljudi in ustvari 27,1 milijarde DEM letnega prihodka * 1992: Odprtje tovarne v [[Spartanburg]]u (ZDA) * 1993: [[Bernd Pischetsrieder]] postane novi predsednik uprave * 1994: BMW kupi podjetje [[Rover Group]] skupaj z [[Mini]]jem * 1995: Prevzame DesignworksUSA in podjetje se preimenuje v [[BMW Group DesignworksUSA]] * 1999: BMW sklene pogodbo z ruskim podjetjem [[Avtotor]] v mestu [[Kaliningrad]] za proizvodnjo avtomobilov * 1999: [[Joachim Milberg]] prevzame vodenje BMW * 2000: Ustanovitev fundacije [[Eberhard von Kuenheim]] * 2000: Otvoritev Completely Knocked Down (CKD) obrata na [[Tajska|Tajskem]] * 2000: Prodaja [[MG-Rover]] in [[Land Rover]] * 2001: Otvoritev obrata v [[Hams Hall]] (Anglija) * 2002: [[Helmut Panke]] postane predsednik uprave, prične se gradnja obrata v [[Leipzig]]u * 2003: Pridobitev pravic za trženje blagovne znamke [[Rolls-Royce Motor Cars|Rolls-Royce]] * 2003: Ustanovitev skupnega podjetja (Joint Venture) za proizvodnjo in prodajo vozil na [[Kitajska|Kitajskem]] s podjetjem [[Brilliance China Automotive Holding]] * 2004: Predstavitev [[BMW serije 7]] (E65) z vodikovim pogonom - [[BMW Hydrogen 7]] * 2004: Prične se gradnja [[BMW svet]] v Münchenu in hkrati prenova BMW muzeja * 2005: Uradna otvoritev obrata v Leipzigu 13. maja 2005 * 2005: Uradna otvoritev distribucijskega centra v Dingolfingu (obrat 2.70) * 2006: Novi predsednik uprave postane [[Norbert Reithofer]] * 2007: Otvoritev Completely Knocked Down (CKD) obrata [[Chennai]] (Indija) * 2007: [[BMW Motorrad]] prevzame [[Husqvarna Motorcycles]] * 2007: Otvoritev [[BMW svet]] v Münchnu * 2008: Otvoritev prenovljenega [[BMW muzej]]a 19. junija 2008 * 2013: Prodaja Husqvarna Motorcycles avstrijskemu [[KTM AG]] === Časovnica pomembnejših produktov v BMW AG === == Produkti in proizvodnja == === Aktualni modeli avtomobilov === '''[[BMW SERIJA 1]]''' * [[BMW 1 (5 vrat)]] '''[[BMW SERIJA 2]]''' * [[BMW 2 Coupé]] * [[BMW 2 Gran Coupé]] * [[BMW 2 Active Tourer]] [[Slika:BMW 328i F30 2012 vl 2.jpg|thumb|220px|Avtomobil BMW serije 3 (F30)]] '''[[BMW SERIJA 3]]''' * [[BMW 3 Limuzina]] * [[BMW 3 Touring]] '''[[BMW SERIJA 4]]''' * [[BMW 4 Coupé]] * [[BMW 4 Cabrio]] * [[BMW 4 Gran Coupé]] '''[[BMW SERIJA 5]]''' * [[BMW 5 Limuzina]] * [[BMW 5 Touring]] '''[[BMW SERIJA 7]]''' * [[BMW 7 Limuzina]] '''[[BMW SERIJA 8]]''' * [[BMW 8 Coupé]] * [[BMW 8 Cabrio]] * [[BMW 8 Gran Coupé]] '''[[BMW SERIJA X]]''' * [[BMW X1]] * [[BMW X2]] * [[BMW X3]] * [[BMW X4]] * [[BMW X5]] * [[BMW X6]] * [[BMW X7]] '''[[BMW SERIJA Z]]''' * [[BMW Z4]] '''[[BMW Modeli M]]''' * [[BMW M2 Coupé]] * [[BMW M3]] * [[BMW M3 Touring]] * [[BMW M4 Coupé]] * [[BMW M4 Cabrio]] * [[BMW M5 Limuzina]] * [[BMW M5 Touring]] * [[BMW M8 Coupé]] * [[BMW M8 Cabrio]] * [[BMW M8 Gran Coupé]] * [[BMW X3M]] * [[BMW X4M]] * [[BMW X5M]] * [[BMW X6M]] * [[BMW XM]] '''[[BMW SERIJA i]]''' * ''[[BMW i1]]'' * [[BMW iX1]] * [[BMW i3]] * [[BMW iX3]] * [[BMW i4]] * [[BMW i5]] * [[BMW i7]] * [[BMW iX]] ''(* ležeče - načrtovani modeli)'' === Aktualni modeli motociklov === '''[[Sport]]''' * [[BMW R 1250 RS]] * [[BMW S 1000 RR]] * [[BMW HP4 Race]] '''[[Tour]]''' * [[BMW F 800 GT]] * [[BMW R 1200 RT]] * [[BMW R 1250 RT]] * [[BMW K 1600 GT]] * [[BMW K 1600 GTL]] * [[BMW K 1600 B]] * [[BMW K 1600 Grand America]] '''[[Roadster]]''' * [[BMW G 310 R]] * [[BMW F 800 R]] * [[BMW S 1000 R]] * [[BMW R 1200 R]] * [[BMW R 1250 R]] '''[[Heritage]]''' * [[BMW R nineT]] * [[BMW R nineT Pure]] * [[BMW R nineT Racer]] * [[BMW R nineT Scrambler]] * [[BMW R nineT Urban G/S]] '''[[BMW Adventure]]''' [[File:BMW motorbike F 650 GS in Gdansk.jpg|thumb|200px|BMW F 650 GS Dakar (2004)]] * [[BMW G 310 GS]] * [[BMW F 750 GS]] * [[BMW F 850 GS]] * [[BMW F 850 GS Adventure]] * [[BMW S 1000 XR]] * [[BMW R 1200 GS]] * [[BMW R 1200 GS Adventure]] * [[BMW R 1250 GS]] * [[BMW R 1250 GS Adventure]] '''[[BMW Urban Mobility]]''' * [[BMW C 400 X]] * [[BMW C 400 GT]] * [[BMW C evolution]] * [[BMW C 650 GT]] * [[BMW C 650 Sport]] ===[[Proizvodni obrati BMW]]=== [[Slika:BMW Leipzig MEDIA 050719 Download Karosseriebau max.jpg|thumb|Varilni roboti pri izdelavi karoserij v BMW tovarni v Leipzigu]] BMW Group ima 30 proizvodnih in montažnih obratov v 14 državah sveta, kjer izdelujejo avtomobile in motocikle ter njihove sestavne dele. Prvo BMW tovarno za proizvodnjo avtomobilov so odprli l.1929 v [[Eisenach]]u od koder je prišel tudi prvi BMW avtomobil.<br /> Obrati za izdelavo BMW avtomobilov in motociklov: '''Anglija''' * [[Hams Hall]]: bencinski in dieselski motorji majhne prostornine * [[Swindon]]: avtomobilski deli '''Avstrija''' * [[Steyr]]: 4 in 6 valjni dieselski motorji ter 6 valjni bencinski motorji '''Brazilija''' * [[Araquari]]: BMW 1, BMW 2, BMW 3, BMW X1, BMW X3, BMW X4, BMW X5 in BMW X6 * [[Manaus]]: motocikli '''Indija''' * [[Chennai]]: BMW 1, BMW 3, BMW 5, BMW 7, BMW X1, BMW X3, BMW X4, BMW X5 in BMW X6 '''JAR''' * [[South Africa|Rosslyn]]: BMW 3 Limuzina '''Kitajska''' * [[Shenyang]]: BMW 3 Limuzina, BMW 3 Limuzina (lang), BMW 5 Limuzina (lang), BMW X1 (lang) in BMW X3 (lang) '''Mehika''' * ''[[San Luis Potosí]]'' '''Nemčija''' * [[Berlin]]: motocikli * [[Dingolfing]]: BMW 3 Gran Turismo, BMW 4 Gran Coupe, BMW 5 Limuzina, BMW 5 Touring, BMW 5 Gran Turismo, BMW ActiveHybrid 5, BMW 6 Coupe, BMW 6 Cabrio, BMW 6 Gran Coupe, BMW 7 Limuzina, BMW ActiveHybrid 7, BMW M5 Limuzina, BMW M6 Coupe, BMW M6 Cabrio in BMW M6 Gran Coupe * [[Eisenach]]: izdelava velikih orodij za obdelavo kovin * [[Landshut]]: avtomobilski deli in učni center za specializacijo * [[Leipzig]]: avtomobilski deli CFRP, BMW 1 (5 vrat), BMW 2 Coupe, BMW 2 Active Tourer, BMW X1, BMW i3 in BMW i8 * [[München]]: BMW 3 Limuzina, BMW 3 Touring, BMW ActiveHybrid 3 in BMW 4 Coupe * [[Regensburg]]: BMW 1 (3 vrata), BMW 1 (5 vrat), BMW 3 Limuzina, BMW 4 Cabrio, BMW Z4, BMW M3 Limuzina in BMW 4 Cabrio * [[Wackersdorf]]: avtomobilski deli '''Tajska''' * [[Rayong]]: BMW 1, BMW 3, BMW 5, BMW 7, BMW X1, BMW X3, BMW X4, BMW X5, BMW X6 in motocikli '''ZDA''' * [[Spartanburg]]: BMW X3, BMW X4, BMW X5, BMW X6, BMW X5M in BMW X6M ''(*ležeče - planirana proizvodnja v letu 2019)'' === Proizvodnja avtomobilov === Proizvodnja BMW avtomobilov po letih: {| class="wikitable" |- !leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih |- |'''1929'''||5350||'''1939'''||8703||'''1949'''||-||'''1959'''||36609||'''1969'''||144700||'''1979'''||336981||'''1989'''||511476||'''1999'''||755547||'''2009'''||1043829||'''2019'''||2205841 |- |'''1930'''||6792||'''1940'''||2236||'''1950'''||-||'''1960'''||53888||'''1970'''||161164||'''1980'''||340919||'''1990'''||519660||'''2000'''||834519||'''2010'''||1236989||'''2020'''||1933242 |- |'''1931'''||3326||'''1941'''||253||'''1951'''||-||'''1961'''||52943||'''1971'''||164702||'''1981'''||351451||'''1991'''||553230||'''2001'''||904335||'''2011'''||1440315||'''2021'''||2166644 |- |'''1932'''||2886||'''1942'''||5||'''1952'''||49||'''1962'''||53527||'''1972'''||182858||'''1982'''||378769||'''1992'''||598145||'''2002'''||930221||'''2012'''||1547057||'''2022'''||2100320 |- |'''1933'''||5839||'''1943'''||-||'''1953'''||1645||'''1963'''||57880||'''1973'''||197446||'''1983'''||420962||'''1993'''||532960||'''2003'''||944072||'''2013'''||1699835||'''2023'''||2253835 |- |'''1934'''||8322||'''1944'''||-||'''1954'''||3471||'''1964'''||61766||'''1974'''||188965||'''1984'''||431999||'''1994'''||573083||'''2004'''||1059978||'''2014'''||1838268||'''2024'''||2229009 |- |'''1935'''||8724||'''1945'''||-||'''1955'''||17478||'''1965'''||67709||'''1975'''||221298||'''1985'''||445233||'''1995'''||595056||'''2005'''||1122308||'''2015'''||1933647||'''2025'''||2171700 |- |'''1936'''||8847||'''1946'''||-||'''1956'''||35436||'''1966'''||74076||'''1976'''||275022||'''1986'''||446438||'''1996'''||639433||'''2006'''||1179317||'''2016'''||2002997||'''2026'''|| |- |'''1937'''||8172||'''1947'''||-||'''1957'''||40371||'''1967'''||87560||'''1977'''||290237||'''1987'''||461340||'''1997'''||672238||'''2007'''||1302774||'''2017'''||2123947||'''2027'''|| |- |'''1938'''||9410||'''1948'''||-||'''1958'''||51081||'''1968'''||107537||'''1978'''||320852||'''1988'''||484121||'''1998'''||706426||'''2008'''||1203482||'''2018'''||2168496||'''2028'''|| |-} === Proizvodnja motociklov === Proizvodnja BMW motociklov po letih: {| class="wikitable" |- !leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih |- |'''1923'''|| ||'''1933'''|| ||'''1943'''|| ||'''1953'''||27704||'''1963'''||6043||'''1973'''||20856||'''1983'''||28048||'''1993'''||36990||'''2003'''||89745||'''2013'''||110127 |- |'''1924'''|| ||'''1934'''|| ||'''1944'''|| ||'''1954'''||29699||'''1964'''||9043||'''1974'''||23160||'''1984'''||34001||'''1994'''||44435||'''2004'''||93836||'''2014'''||133615 |- |'''1925'''|| ||'''1935'''|| ||'''1945'''|| ||'''1955'''||23531||'''1965'''||7118||'''1975'''||25566||'''1985'''||37104||'''1995'''||52653||'''2005'''||92012||'''2015'''||151004 |- |'''1926'''|| ||'''1936'''|| ||'''1946'''||-||'''1956'''||15500||'''1966'''||9071||'''1976'''||28209||'''1986'''||32054||'''1996'''||48950||'''2006'''||103759||'''2016'''||145555 |- |'''1927'''|| ||'''1937'''|| ||'''1947'''||-||'''1957'''||5429||'''1967'''||7896||'''1977'''||31515||'''1987'''||27508||'''1997'''||54993||'''2007'''||104396||'''2017'''||185682 |- |'''1928'''|| ||'''1938'''|| ||'''1948'''||59||'''1958'''||7156||'''1968'''||5074||'''1978'''||29580||'''1988'''||23817||'''1998'''||60152||'''2008'''||104220||'''2018'''|| |- |'''1929'''|| ||'''1939'''|| ||'''1949'''||9400||'''1959'''||8412||'''1969'''||4701||'''1979'''||24415||'''1989'''||25761||'''1999'''||69157||'''2009'''||82631||'''2019'''|| |- |'''1930'''|| ||'''1940'''|| ||'''1950'''||17061||'''1960'''||9473||'''1970'''||12287||'''1980'''||29260||'''1990'''||31589||'''2000'''||74397||'''2010'''||99236||'''2020'''|| |- |'''1931'''|| ||'''1941'''|| ||'''1951'''||25101||'''1961'''||9460||'''1971'''||18772||'''1981'''||33120||'''1991'''||33980||'''2001'''||90478||'''2011'''||110360||'''2021'''|| |- |'''1932'''||||'''1942'''|| ||'''1952'''||28310||'''1962'''||4302||'''1972'''||21122||'''1982'''||30559||'''1992'''||35910||'''2002'''||93010||'''2012'''||113811||'''2022'''|| |} == [[BMW M]] == === Zgodovina === Podjetje '''[[BMW M|BMW Motorsport GmbH]]''' je bilo ustanovljeno l.1972, kot hčerinska družba BMW AG in je odgovorno za razvoj in proizvodnjo visokozmogljivih športnih modelov BMW. Dirkaške verzije teh modelov sodelujejo v raznih dirkah avto športa. V letih 1973-1979 je bil predsednik uprave BMW Motorsport GmbH dirkač Jochen Neerpasch, njegov dirkaški kolega Martin Braungart pa je postal tehnični direktor med leti l.1972-1979. Leta 1993 pa se je podjetje preimenovalo v BMW M GmbH. === Uspehi BMW v [[Avtomobilistično dirkanje|avto športu]] === * '''[[BMW v Formuli 1]]''' * '''[[BMW v Formuli 2]]''' * '''[[Formula BMW]]''' * '''[[BMW na dirkah 24 ur Le Mansa]]''' * '''[[BMW na dirkah 24 ur Nürburgringa]]''' * '''[[BMW na dirkah 24 ur Spaja]]''' * '''[[BMW na dirkah 24 ur Daytone]]''' * '''[[BMW na dirkah 24 ur Willhira]]''' * '''[[BMW na dirkah 24 ur Zolderja]]''' * '''[[BMW na dirkah 24 ur Dubaja]]''' * '''[[BMW na dirkah 1000 km Nürburgringa]]''' * '''[[BMW na dirkah 1000 km Österreichringa (1000 km Zeltwega)]]''' * '''[[BMW na dirkah 1000 km Fujija]]''' * '''[[BMW na dirkah 1000 km Bathursta]]''' * '''[[BMW na dirkah 1000 km Suzuke]]''' * '''[[BMW na dirkah 12 ur Reimsa]]''' * '''[[BMW na dirkah 12 ur Sebringa]]''' * '''[[BMW na dirkah 12 ur Sepanga]]''' * '''[[BMW na dirkah 12 ur Bathursta]]''' * '''[[BMW na dirkah nemškega prvenstva turnih avtomobilov (DTM)]]''' * '''[[BMW na dirkah britanskega prvenstva turnih avtomobilov (BTCC)]]''' * '''[[BMW na dirkah avstralskega prvenstva turnih avtomobilov (V8 Supercars)]]''' * '''[[BMW na dirkah azijskega prvenstva turnih avtomobilov (ATCS)]]''' * '''[[BMW na dirkah svetovnega prvenstva turnih avtomobilov (WTCC)]]''' * '''[[BMW na dirkah turnih avtomobilov (VLN)]]''' * '''[[BMW na dirkah ameriške Le Mans serije (ALMS)]]''' * '''[[BMW na dirkah severnoameriške serije (USCC)]]''' * '''[[BMW M1 Procar Championship]]''' * '''[[BMW na dirkah Mille Miglia]]''' * '''[[BMW na dirkah Targa Florio]]''' * '''[[BMW na Rally Švedska]]''' === Uspehi BMW v [[Motociklistično dirkanje|moto športu]] === * '''[[BMW na dirkah svetovnega prvenstva Superbike (SBK)]]''' * '''[[BMW na dirkah nemškega prvenstva Superbike (IDM)]]''' * '''[[BMW na dirkah avstralskega prvenstva Superbike (ASBK)]]''' * '''[[BMW na dirkah kanadskega prvenstva Superbike (CSBK)]]''' * '''[[BMW na dirkah ameriškega prvenstva Superbike (AMA)]]''' * '''[[BMW na dirkah svetovnega prvenstva prikoličarjev (Sidecar)]]''' * '''[[BMW na Rally Pariz-Dakar]]''' == [[BMW Art Car]] == == [[BMW i]] == Podznamko i je BMW začel razvijati že l.2007 pod imenom [[Projekt I]]. Uradno so prihod podznamke napovedali v februarju l.2011. Trgu je bilo treba ponuditi avtomobil z zelo majhno porabo goriva in brez emisij. Na salonu se je pojavil koncept [[Megacity Vehicle]], ki je kasneje dobil oznako [[BMW i3]] in je popolnoma električno vozilo brez emisij. Kot dodatno opremo je možno naročiti še poleg električnega motorja, motor z notranjim zgorevanjem za podaljšanje dometa vozila. Naslednji je bil predstavljen športni model [[Vision Efficient Dynamics]], ki je kasneje dobil oznako [[BMW i8]]. V planu ima BMW še nekaj vozil i, ki bodo predstavljeni v prihodnosti. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|BMW}} * [http://www.bmw.com/ BMW International] * [http://www.bmw.si/ BMW Slovenija] *[https://www.bmwblog.si/ BMW Blog Slovenija] * [http://www.bmwslo.com/ BMW Avto Klub Slovenija] [[Kategorija:Avtomobilska podjetja Nemčije]] [[Kategorija:München]] [[Kategorija:Proizvajalci avtomobilov]] [[Kategorija:Proizvajalci motornih koles]] [[Kategorija:Proizvajalci tovornjakov]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1916]] [[Kategorija:Blagovne znamke]] [[Kategorija:BMW|*]] [[Kategorija:Kratice]] {{Avtomobilske znamke}} {{Proizvajalci motornih koles}} {{normativna kontrola}} l4v07ff3zdq3a3fmud9dv4sjw68eijf 6684988 6684963 2026-06-04T08:39:18Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33235-47|~2026-33235-47]] ([[User talk:~2026-33235-47|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-28360-86|~2026-28360-86]] 6674140 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | company_name = BMW AG | company_logo = BMW logo (gray).svg | image = BMW Welt Night.jpg | motto = Užitek v vožnji | company_type = [[delniška družba]] | foundation = 7. marec 1916 | founder = [[Franz Josef Popp]] | location = {{ikonazastave|Nemčija}} [[München]], [[Nemčija]]| | key_people = [[dr. Milan Nedeljković]] - [[predsednik uprave]]<br /> [[dr. Nicolas Peter]] - [[predsednik nadzornega sveta]] | num_employees = {{Increase}} 92.216 (31. december 2025) | industry = [[avtomobilska industrija]] | products = {{Increase}} 2.171.700 avtomobilov BMW (2025)<br /> {{Increase}} 203.208 motociklov BMW (2025) | revenue = {{Increase}} € 98,81 milijarde (2025) | net_income = {{Increase}} € 1,21 milijarde (2025) }} '''BMW AG''' [be-em-ve a-ge]; je nemška kratica za '''Bayerische Motoren Werke Aktiengesellschaft''' ali prevedeno ''Bavarski motorni obrat delniška družba'' in je del koncerna [[BMW Group]]. BMW je globalno podjetje s sedežem v [[München|Münchnu]], [[Nemčija]]. Izdelujejo [[avtomobil]]e in [[motocikel|motocikle]] v preteklosti je delal tudi [[Letalski motor|letalske motorje]], zaradi česar ga cenijo [[Pilot|piloti]]. BMW Group ima v lasti tudi avtomobilski znamki [[Mini (blagovna znamka avtomobilov)|Mini]] in [[Rolls-Royce]] ter podznamki [[BMW M]] in [[BMW i]]. == O podjetju == [[Slika:BMW tower seen from Olympic tower on a sunny November afternoon.jpg|right|thumb|[[Poslovna zgradba BMW]] v Münchnu, v ospredju [[BMW muzej]].]] [[Slika:BMW523i.JPG|thumb|right|250px|]] === BMW kompleks === [[BMW kompleks]] v [[München|Münchenu]] sestavljajo [[poslovna zgradba BMW]], [[BMW muzej]], [[BMW svet]] in [[obrat München]] za izdelavo avtomobilov. === Uspeh === Uspeh podjetja BMW je vedno temeljil na dolgoročnem razmišljanju in odgovornem ravnanju. Iz tega naslova se je podjetje znotraj verige ustvarjanja vrednosti zavezalo trajnostnemu razvoju na področju [[Ekologija|ekologije]] in družbe, sprejelo celovito odgovornost za proizvode in podalo jasno obvezo za ohranjanje virov v sklopu integralnega dela strategije podjetja. Zaradi svojih prizadevanj zaseda [[BMW Group]] sam vrh lestvice trajnostnega razvoja v svoji industrijski panogi po indeksu [[Dow Jones Sustainability]] že sedmo leto zapored. Bodoče uspehe pa gradijo z vrhunsko strategijo poslovanja in nastopa na zahtevnem avtomobilskem trgu z vrhunskimi produkti, uspešno in razvejano prodajno mrežo z aktivnostmi, ki obsega več kot 150 držav sveta ter odlično organiziranostjo poslovanja, prilagojeno razmeram na tržišču. === Raziskave in razvoj === V BMW posvečajo veliko skrb tudi raziskavam in razvoju, kjer deluje več skupin. Izdelujejo [[Hibridno vozilo|hibridne]] in [[Električno vozilo|električne avtomobile]], poleg tega pa poskušajo zmanjšati porabo pri navadnih modelih z enako ali celo boljšo dinamiko vožnje ter razviti vozilo na najvišjo raven vožnje. Takšne so zavore, ki shranjujejo energijo pri zaviranju s sistemom [[EfficientDynamics]], varčevalni sistem izklopa vozila na mestu s sistemom [[Start-Stop]], komunikacijski sistem [[BMW ConnectedDrive]]... === Trajnostna usmeritev in družbena odgovornost === Podjetje BMW želi tudi v prihodnosti ostati vodilni proizvajalec v premium segmentu vozil na globalni ravni, zato je angažirano družbeno odgovorno podjetje, ki podpira trajnostno naravnane aktivnosti v svetu. BMW je tudi ponosni partner številnim projektom po svetu, saj trajnostno povezuje poslovni svet s športom in izobraževanjem. === Dosedanji predsedniki uprave === * 1922-1942: [[Franz Josef Popp]] * 1942-1944: [[Fritz Hille]] * 1948-1957: [[Hanns Grewenig]] * 1957-1960: [[Heinrich Richter-Brohm]] * 1962-1965: [[Karl-Heinz Sonne]] * 1965-1969: [[Gerhard Wilcke (Manager)|Gerhard Wilcke]] * 1970-1993: [[Eberhard von Kuenheim]] * 1993-1999: [[Bernd Pischetsrieder]] * 1999-2002: [[Joachim Milberg]] * 2002-2006: [[Helmut Panke]] * 2006-2015: [[Norbert Reithofer]] * 2015-2019: [[Harald Krüger]] * 2019-2026: [[Oliver Zipse]] * 2026-danes: [[Milan Nedeljković]] === Lastništvo podjetja na dan 31.12.2025 === * prosto na trgu: 48,5 % * [[Stefan Quandt (neposredno in posredno lastništvo delnic)]]: 27,7 %<br /> * [[Susanne Klatten (neposredno in posredno lastništvo delnic)]]: 22,5 %<br /> * lastne delnice: 1,3 %<br /> == [[Zgodovina BMW|Zgodovina]] == === Začetki === Leta 1913 je inženir [[Karl Friedrich Rapp]] ustanovil še eno podjetje v Münchnu, imenovano [[Rapp Motorenwerke GmbH]] za izdelavo letalskih motorjev. Zaradi finančnih težav je podjetje l.1916 prodal [[Max Friz|Maxu Frizu]] in [[Franz Josef Popp|Franzu Josefu Poppu]], ki sta ga aprila l.1917 preimenovala v Bayeriche Motoren Werke GmbH. Vzporedno je 7. marca 1916 ustanovil svoje podjetje [[Gustav Otto]] z imenom [[Bayerische Flugzeugwerke AG (BFW)]], ki se je prav tako ukvarjalo z izdelavo letalskih motorjev. Leta 1917 je to podjetje dobilo tudi uradni [[Logotip BMW|logotip]], ki pa se ne razlikuje veliko od današnjega. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] l.1922 se je podjetje prestrukturiralo. Finančnik [[Camilo Castiglioni]] je zagotovil kapital, prvi generalni direktor pa je postal Franz Josef Popp, ki je k svojemu podjetju pripojil še del podjetja BFW in tako je nastalo enotno podjetje BMW AG, ki obstaja še danes. Jeseni l.1923 so izdelali prvi [[BMW motocikli|BMW motocikel]] [[BMW R32]] in l.1929 še prvi avtomobil po licenci angleškega [[Austin Motor Company|Austin Sevena]]. To je bil model [[BMW 3/15 PS]], imenovan tudi "Dixi". === Časovnica pomembnejših dogodkov v BMW AG === * 1916: Ustanovitev podjetja Bayerische Flugzeug Werke (BFW) * 1917: Preimenovanje podjetja Rapp Motoren Werke GmbH v Bayerische Motoren Werke GmbH, predstavitev BMW logotipa * 1918: Preoblikovanje BMW GmbH v BMW AG (delniško družbo), Franz Josef Popp postane prvi generalni direktor podjetja * 1922: Pri prestrukturiranju podjetja združijo del podjetja Bayerische Flugzeug Werke (BFW) * 1923: Izdelajo prvi motocikel BMW R32 * 1928: Kupijo tovarno za izdelavo avtomobilov [[Fahrzeugfabrik Eisenach A.G.]] * 1929: Izdelajo prvi avtomobil BMW 3/15 PS v [[Eisenach]]u * 1934: Podjetje loči letalski del in ustanovi [[BMW Flugmotorenbau GmbH]] * 1939: Kupijo podjetje [[Brandenburgische Motorenwerke GmbH]] v [[Berlin]]u in nastane podjetje [[BMW Flugmotorenwerke Brandenburg GmbH]] * 1944: Med bombardiranjem v [[II. svetovna vojna|II. svetovni vojni]] je precej poškodovana tovarna v Münchnu. * 1945: Dovoljenje za popravilo vojaških vozil ZDA in izdelavo motociklov, vendar morajo razstaviti vojne obrate v Münchnu. * 1948: Izdelajo prvi povojni motocikel * 1959: Zgodovinska skupščina delničarjev, kjer preprečijo sovražni prevzem s strani [[Daimler-Benz]]a * 1960: BMW zaposluje 7000 delavcev in ima letnega prihodka 239 milijonov [[nemška marka|DEM]] * 1961: Direktor prodaje postane legendarni [[Paul G. Hahnemann]] * 1962: Predsednik uprave postane [[Karl-Heinz Sonne]] * 1963: Podjetje prvič delničarjem izplača [[dividenda|dividende]] * 1965: Za tržno komunikacijo se prične uporabljati slogan "Aus Freude am Fahren", ki ga l.1969 malce priredijo v "Freude am Fahren" * 1967: Kupijo podjetje [[Hans Glas GmbH]], odprejo obrat v [[Dingolfingu]] * 1967: Odprejo tovarno za izdelavo motociklov v Berlinu * 1969: Preselijo vso izdelavo motociklov v Berlin * 1969: BMW zaposluje 21000 ljudi in ustvari 1,5 milijarde DEM letnega prihodka * 1970: Predsednika uprave zasede legendarni [[Eberhard von Kuenheim]], ustanovitev fundacije [[Herbert Quandt]] * 1972: Dokončanje [[BMW poslovna zgradba|nove poslovne zgradbe]] BMW (BMW-štirivaljnik) poleg olimpijskega parka v Münchnu * 1972: Gradnja tovarne v [[South Africa|Rosslyn]] (JAR) * 1973: Otvoritev obrata v Landshutu * 1975: [[Alexander Calder]] je zasnoval prvi [[BMW Art Car]] * 1978: Predstavitev serije 5 na vodikov pogon v sodelovanju z nemškim vesoljskim centrom (DLR) * 1978: BMW zaposluje 30000 ljudi in ustavri 6 milijard DEM letnega prihodka * 1979: Otvoritev tovarne motorjev v [[Steyr]] v Avstriji * 1984: Otvoritev novega obrata za izdelavo motociklov v Berlinu * 1985: Začetek gradnje centra za raziskave in inovacije (FIZ) * 1985: Ustanovitev [[BMW Technik GmbH]] s predrazvojem * 1987: Otvoritev obrata v [[Regensburg]]u * 1990: Uradna otvoritev centra za raziskave in razvoj (FIZ) * 1990: BMW zaposluje 70900 ljudi in ustvari 27,1 milijarde DEM letnega prihodka * 1992: Odprtje tovarne v [[Spartanburg]]u (ZDA) * 1993: [[Bernd Pischetsrieder]] postane novi predsednik uprave * 1994: BMW kupi podjetje [[Rover Group]] skupaj z [[Mini]]jem * 1995: Prevzame DesignworksUSA in podjetje se preimenuje v [[BMW Group DesignworksUSA]] * 1999: BMW sklene pogodbo z ruskim podjetjem [[Avtotor]] v mestu [[Kaliningrad]] za proizvodnjo avtomobilov * 1999: [[Joachim Milberg]] prevzame vodenje BMW * 2000: Ustanovitev fundacije [[Eberhard von Kuenheim]] * 2000: Otvoritev Completely Knocked Down (CKD) obrata na [[Tajska|Tajskem]] * 2000: Prodaja [[MG-Rover]] in [[Land Rover]] * 2001: Otvoritev obrata v [[Hams Hall]] (Anglija) * 2002: [[Helmut Panke]] postane predsednik uprave, prične se gradnja obrata v [[Leipzig]]u * 2003: Pridobitev pravic za trženje blagovne znamke [[Rolls-Royce Motor Cars|Rolls-Royce]] * 2003: Ustanovitev skupnega podjetja (Joint Venture) za proizvodnjo in prodajo vozil na [[Kitajska|Kitajskem]] s podjetjem [[Brilliance China Automotive Holding]] * 2004: Predstavitev [[BMW serije 7]] (E65) z vodikovim pogonom - [[BMW Hydrogen 7]] * 2004: Prične se gradnja [[BMW svet]] v Münchenu in hkrati prenova BMW muzeja * 2005: Uradna otvoritev obrata v Leipzigu 13. maja 2005 * 2005: Uradna otvoritev distribucijskega centra v Dingolfingu (obrat 2.70) * 2006: Novi predsednik uprave postane [[Norbert Reithofer]] * 2007: Otvoritev Completely Knocked Down (CKD) obrata [[Chennai]] (Indija) * 2007: [[BMW Motorrad]] prevzame [[Husqvarna Motorcycles]] * 2007: Otvoritev [[BMW svet]] v Münchnu * 2008: Otvoritev prenovljenega [[BMW muzej]]a 19. junija 2008 * 2013: Prodaja Husqvarna Motorcycles avstrijskemu [[KTM AG]] === Časovnica pomembnejših produktov v BMW AG === == Produkti in proizvodnja == === Aktualni modeli avtomobilov === '''[[BMW SERIJA 1]]''' * [[BMW 1 (5 vrat)]] '''[[BMW SERIJA 2]]''' * [[BMW 2 Coupé]] * [[BMW 2 Gran Coupé]] * [[BMW 2 Active Tourer]] [[Slika:BMW 328i F30 2012 vl 2.jpg|thumb|220px|Avtomobil BMW serije 3 (F30)]] '''[[BMW SERIJA 3]]''' * [[BMW 3 Limuzina]] * [[BMW 3 Touring]] '''[[BMW SERIJA 4]]''' * [[BMW 4 Coupé]] * [[BMW 4 Cabrio]] * [[BMW 4 Gran Coupé]] '''[[BMW SERIJA 5]]''' * [[BMW 5 Limuzina]] * [[BMW 5 Touring]] '''[[BMW SERIJA 7]]''' * [[BMW 7 Limuzina]] '''[[BMW SERIJA 8]]''' * [[BMW 8 Coupé]] * [[BMW 8 Cabrio]] * [[BMW 8 Gran Coupé]] '''[[BMW SERIJA X]]''' * [[BMW X1]] * [[BMW X2]] * [[BMW X3]] * [[BMW X4]] * [[BMW X5]] * [[BMW X6]] * [[BMW X7]] '''[[BMW SERIJA Z]]''' * [[BMW Z4]] '''[[BMW Modeli M]]''' * [[BMW M2 Coupé]] * [[BMW M3]] * [[BMW M3 Touring]] * [[BMW M4 Coupé]] * [[BMW M4 Cabrio]] * [[BMW M5 Limuzina]] * [[BMW M5 Touring]] * [[BMW M8 Coupé]] * [[BMW M8 Cabrio]] * [[BMW M8 Gran Coupé]] * [[BMW X3M]] * [[BMW X4M]] * [[BMW X5M]] * [[BMW X6M]] * [[BMW XM]] '''[[BMW SERIJA i]]''' * ''[[BMW i1]]'' * [[BMW iX1]] * [[BMW i3]] * [[BMW iX3]] * [[BMW i4]] * [[BMW i5]] * [[BMW i7]] * [[BMW iX]] ''(* ležeče - načrtovani modeli)'' === Aktualni modeli motociklov === '''[[Sport]]''' * [[BMW R 1250 RS]] * [[BMW S 1000 RR]] * [[BMW HP4 Race]] '''[[Tour]]''' * [[BMW F 800 GT]] * [[BMW R 1200 RT]] * [[BMW R 1250 RT]] * [[BMW K 1600 GT]] * [[BMW K 1600 GTL]] * [[BMW K 1600 B]] * [[BMW K 1600 Grand America]] '''[[Roadster]]''' * [[BMW G 310 R]] * [[BMW F 800 R]] * [[BMW S 1000 R]] * [[BMW R 1200 R]] * [[BMW R 1250 R]] '''[[Heritage]]''' * [[BMW R nineT]] * [[BMW R nineT Pure]] * [[BMW R nineT Racer]] * [[BMW R nineT Scrambler]] * [[BMW R nineT Urban G/S]] '''[[BMW Adventure]]''' [[File:BMW motorbike F 650 GS in Gdansk.jpg|thumb|200px|BMW F 650 GS Dakar (2004)]] * [[BMW G 310 GS]] * [[BMW F 750 GS]] * [[BMW F 850 GS]] * [[BMW F 850 GS Adventure]] * [[BMW S 1000 XR]] * [[BMW R 1200 GS]] * [[BMW R 1200 GS Adventure]] * [[BMW R 1250 GS]] * [[BMW R 1250 GS Adventure]] '''[[BMW Urban Mobility]]''' * [[BMW C 400 X]] * [[BMW C 400 GT]] * [[BMW C evolution]] * [[BMW C 650 GT]] * [[BMW C 650 Sport]] ===[[Proizvodni obrati BMW]]=== [[Slika:BMW Leipzig MEDIA 050719 Download Karosseriebau max.jpg|thumb|Varilni roboti pri izdelavi karoserij v BMW tovarni v Leipzigu]] BMW Group ima 30 proizvodnih in montažnih obratov v 14 državah sveta, kjer izdelujejo avtomobile in motocikle ter njihove sestavne dele. Prvo BMW tovarno za proizvodnjo avtomobilov so odprli l.1929 v [[Eisenach]]u od koder je prišel tudi prvi BMW avtomobil.<br /> Obrati za izdelavo BMW avtomobilov in motociklov: '''Anglija''' * [[Hams Hall]]: bencinski in dieselski motorji majhne prostornine * [[Swindon]]: avtomobilski deli '''Avstrija''' * [[Steyr]]: 4 in 6 valjni dieselski motorji ter 6 valjni bencinski motorji '''Brazilija''' * [[Araquari]]: BMW 1, BMW 2, BMW 3, BMW X1, BMW X3, BMW X4, BMW X5 in BMW X6 * [[Manaus]]: motocikli '''Indija''' * [[Chennai]]: BMW 1, BMW 3, BMW 5, BMW 7, BMW X1, BMW X3, BMW X4, BMW X5 in BMW X6 '''JAR''' * [[South Africa|Rosslyn]]: BMW 3 Limuzina '''Kitajska''' * [[Shenyang]]: BMW 3 Limuzina, BMW 3 Limuzina (lang), BMW 5 Limuzina (lang), BMW X1 (lang) in BMW X3 (lang) '''Mehika''' * ''[[San Luis Potosí]]'' '''Nemčija''' * [[Berlin]]: motocikli * [[Dingolfing]]: BMW 3 Gran Turismo, BMW 4 Gran Coupe, BMW 5 Limuzina, BMW 5 Touring, BMW 5 Gran Turismo, BMW ActiveHybrid 5, BMW 6 Coupe, BMW 6 Cabrio, BMW 6 Gran Coupe, BMW 7 Limuzina, BMW ActiveHybrid 7, BMW M5 Limuzina, BMW M6 Coupe, BMW M6 Cabrio in BMW M6 Gran Coupe * [[Eisenach]]: izdelava velikih orodij za obdelavo kovin * [[Landshut]]: avtomobilski deli in učni center za specializacijo * [[Leipzig]]: avtomobilski deli CFRP, BMW 1 (5 vrat), BMW 2 Coupe, BMW 2 Active Tourer, BMW X1, BMW i3 in BMW i8 * [[München]]: BMW 3 Limuzina, BMW 3 Touring, BMW ActiveHybrid 3 in BMW 4 Coupe * [[Regensburg]]: BMW 1 (3 vrata), BMW 1 (5 vrat), BMW 3 Limuzina, BMW 4 Cabrio, BMW Z4, BMW M3 Limuzina in BMW 4 Cabrio * [[Wackersdorf]]: avtomobilski deli '''Tajska''' * [[Rayong]]: BMW 1, BMW 3, BMW 5, BMW 7, BMW X1, BMW X3, BMW X4, BMW X5, BMW X6 in motocikli '''ZDA''' * [[Spartanburg]]: BMW X3, BMW X4, BMW X5, BMW X6, BMW X5M in BMW X6M ''(*ležeče - planirana proizvodnja v letu 2019)'' === Proizvodnja avtomobilov === Proizvodnja BMW avtomobilov po letih: {| class="wikitable" |- !leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih |- |'''1929'''||5350||'''1939'''||8703||'''1949'''||-||'''1959'''||36609||'''1969'''||144700||'''1979'''||336981||'''1989'''||511476||'''1999'''||755547||'''2009'''||1043829||'''2019'''||2205841 |- |'''1930'''||6792||'''1940'''||2236||'''1950'''||-||'''1960'''||53888||'''1970'''||161164||'''1980'''||340919||'''1990'''||519660||'''2000'''||834519||'''2010'''||1236989||'''2020'''||1933242 |- |'''1931'''||3326||'''1941'''||253||'''1951'''||-||'''1961'''||52943||'''1971'''||164702||'''1981'''||351451||'''1991'''||553230||'''2001'''||904335||'''2011'''||1440315||'''2021'''||2166644 |- |'''1932'''||2886||'''1942'''||5||'''1952'''||49||'''1962'''||53527||'''1972'''||182858||'''1982'''||378769||'''1992'''||598145||'''2002'''||930221||'''2012'''||1547057||'''2022'''||2100320 |- |'''1933'''||5839||'''1943'''||-||'''1953'''||1645||'''1963'''||57880||'''1973'''||197446||'''1983'''||420962||'''1993'''||532960||'''2003'''||944072||'''2013'''||1699835||'''2023'''||2253835 |- |'''1934'''||8322||'''1944'''||-||'''1954'''||3471||'''1964'''||61766||'''1974'''||188965||'''1984'''||431999||'''1994'''||573083||'''2004'''||1059978||'''2014'''||1838268||'''2024'''||2229009 |- |'''1935'''||8724||'''1945'''||-||'''1955'''||17478||'''1965'''||67709||'''1975'''||221298||'''1985'''||445233||'''1995'''||595056||'''2005'''||1122308||'''2015'''||1933647||'''2025'''||2171700 |- |'''1936'''||8847||'''1946'''||-||'''1956'''||35436||'''1966'''||74076||'''1976'''||275022||'''1986'''||446438||'''1996'''||639433||'''2006'''||1179317||'''2016'''||2002997||'''2026'''|| |- |'''1937'''||8172||'''1947'''||-||'''1957'''||40371||'''1967'''||87560||'''1977'''||290237||'''1987'''||461340||'''1997'''||672238||'''2007'''||1302774||'''2017'''||2123947||'''2027'''|| |- |'''1938'''||9410||'''1948'''||-||'''1958'''||51081||'''1968'''||107537||'''1978'''||320852||'''1988'''||484121||'''1998'''||706426||'''2008'''||1203482||'''2018'''||2168496||'''2028'''|| |-} === Proizvodnja motociklov === Proizvodnja BMW motociklov po letih: {| class="wikitable" |- !leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih!!leto!!št. izdelanih |- |'''1923'''|| ||'''1933'''|| ||'''1943'''|| ||'''1953'''||27704||'''1963'''||6043||'''1973'''||20856||'''1983'''||28048||'''1993'''||36990||'''2003'''||89745||'''2013'''||110127 |- |'''1924'''|| ||'''1934'''|| ||'''1944'''|| ||'''1954'''||29699||'''1964'''||9043||'''1974'''||23160||'''1984'''||34001||'''1994'''||44435||'''2004'''||93836||'''2014'''||133615 |- |'''1925'''|| ||'''1935'''|| ||'''1945'''|| ||'''1955'''||23531||'''1965'''||7118||'''1975'''||25566||'''1985'''||37104||'''1995'''||52653||'''2005'''||92012||'''2015'''||151004 |- |'''1926'''|| ||'''1936'''|| ||'''1946'''||-||'''1956'''||15500||'''1966'''||9071||'''1976'''||28209||'''1986'''||32054||'''1996'''||48950||'''2006'''||103759||'''2016'''||145555 |- |'''1927'''|| ||'''1937'''|| ||'''1947'''||-||'''1957'''||5429||'''1967'''||7896||'''1977'''||31515||'''1987'''||27508||'''1997'''||54993||'''2007'''||104396||'''2017'''||185682 |- |'''1928'''|| ||'''1938'''|| ||'''1948'''||59||'''1958'''||7156||'''1968'''||5074||'''1978'''||29580||'''1988'''||23817||'''1998'''||60152||'''2008'''||104220||'''2018'''|| |- |'''1929'''|| ||'''1939'''|| ||'''1949'''||9400||'''1959'''||8412||'''1969'''||4701||'''1979'''||24415||'''1989'''||25761||'''1999'''||69157||'''2009'''||82631||'''2019'''|| |- |'''1930'''|| ||'''1940'''|| ||'''1950'''||17061||'''1960'''||9473||'''1970'''||12287||'''1980'''||29260||'''1990'''||31589||'''2000'''||74397||'''2010'''||99236||'''2020'''|| |- |'''1931'''|| ||'''1941'''|| ||'''1951'''||25101||'''1961'''||9460||'''1971'''||18772||'''1981'''||33120||'''1991'''||33980||'''2001'''||90478||'''2011'''||110360||'''2021'''|| |- |'''1932'''||||'''1942'''|| ||'''1952'''||28310||'''1962'''||4302||'''1972'''||21122||'''1982'''||30559||'''1992'''||35910||'''2002'''||93010||'''2012'''||113811||'''2022'''|| |} == [[BMW M]] == === Zgodovina === Podjetje '''[[BMW M|BMW Motorsport GmbH]]''' je bilo ustanovljeno l.1972, kot hčerinska družba BMW AG in je odgovorno za razvoj in proizvodnjo visokozmogljivih športnih modelov BMW. Dirkaške verzije teh modelov sodelujejo v raznih dirkah avto športa. V letih 1973-1979 je bil predsednik uprave BMW Motorsport GmbH dirkač Jochen Neerpasch, njegov dirkaški kolega Martin Braungart pa je postal tehnični direktor med leti l.1972-1979. Leta 1993 pa se je podjetje preimenovalo v BMW M GmbH. === Uspehi BMW v [[Avtomobilistično dirkanje|avto športu]] === * '''[[BMW v Formuli 1]]''' * '''[[BMW v Formuli 2]]''' * '''[[Formula BMW]]''' * '''[[BMW na dirkah 24 ur Le Mansa]]''' * '''[[BMW na dirkah 24 ur Nürburgringa]]''' * '''[[BMW na dirkah 24 ur Spaja]]''' * '''[[BMW na dirkah 24 ur Daytone]]''' * '''[[BMW na dirkah 24 ur Willhira]]''' * '''[[BMW na dirkah 24 ur Zolderja]]''' * '''[[BMW na dirkah 24 ur Dubaja]]''' * '''[[BMW na dirkah 1000 km Nürburgringa]]''' * '''[[BMW na dirkah 1000 km Österreichringa (1000 km Zeltwega)]]''' * '''[[BMW na dirkah 1000 km Fujija]]''' * '''[[BMW na dirkah 1000 km Bathursta]]''' * '''[[BMW na dirkah 1000 km Suzuke]]''' * '''[[BMW na dirkah 12 ur Reimsa]]''' * '''[[BMW na dirkah 12 ur Sebringa]]''' * '''[[BMW na dirkah 12 ur Sepanga]]''' * '''[[BMW na dirkah 12 ur Bathursta]]''' * '''[[BMW na dirkah nemškega prvenstva turnih avtomobilov (DTM)]]''' * '''[[BMW na dirkah britanskega prvenstva turnih avtomobilov (BTCC)]]''' * '''[[BMW na dirkah avstralskega prvenstva turnih avtomobilov (V8 Supercars)]]''' * '''[[BMW na dirkah azijskega prvenstva turnih avtomobilov (ATCS)]]''' * '''[[BMW na dirkah svetovnega prvenstva turnih avtomobilov (WTCC)]]''' * '''[[BMW na dirkah turnih avtomobilov (VLN)]]''' * '''[[BMW na dirkah ameriške Le Mans serije (ALMS)]]''' * '''[[BMW na dirkah severnoameriške serije (USCC)]]''' * '''[[BMW M1 Procar Championship]]''' * '''[[BMW na dirkah Mille Miglia]]''' * '''[[BMW na dirkah Targa Florio]]''' * '''[[BMW na Rally Švedska]]''' === Uspehi BMW v [[Motociklistično dirkanje|moto športu]] === * '''[[BMW na dirkah svetovnega prvenstva Superbike (SBK)]]''' * '''[[BMW na dirkah nemškega prvenstva Superbike (IDM)]]''' * '''[[BMW na dirkah avstralskega prvenstva Superbike (ASBK)]]''' * '''[[BMW na dirkah kanadskega prvenstva Superbike (CSBK)]]''' * '''[[BMW na dirkah ameriškega prvenstva Superbike (AMA)]]''' * '''[[BMW na dirkah svetovnega prvenstva prikoličarjev (Sidecar)]]''' * '''[[BMW na Rally Pariz-Dakar]]''' == [[BMW Art Car]] == == [[BMW i]] == Podznamko i je BMW začel razvijati že l.2007 pod imenom [[Projekt I]]. Uradno so prihod podznamke napovedali v februarju l.2011. Trgu je bilo treba ponuditi avtomobil z zelo majhno porabo goriva in brez emisij. Na salonu se je pojavil koncept [[Megacity Vehicle]], ki je kasneje dobil oznako [[BMW i3]] in je popolnoma električno vozilo brez emisij. Kot dodatno opremo je možno naročiti še poleg električnega motorja, motor z notranjim zgorevanjem za podaljšanje dometa vozila. Naslednji je bil predstavljen športni model [[Vision Efficient Dynamics]], ki je kasneje dobil oznako [[BMW i8]]. V planu ima BMW še nekaj vozil i, ki bodo predstavljeni v prihodnosti. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|BMW}} * [http://www.bmw.com/ BMW International] * [http://www.bmw.si/ BMW Slovenija] *[https://www.bmwblog.si/ BMW Blog Slovenija] * [http://www.bmwslo.com/ BMW Avto Klub Slovenija] [[Kategorija:Avtomobilska podjetja Nemčije]] [[Kategorija:München]] [[Kategorija:Proizvajalci avtomobilov]] [[Kategorija:Proizvajalci motornih koles]] [[Kategorija:Proizvajalci tovornjakov]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1916]] [[Kategorija:Blagovne znamke]] [[Kategorija:BMW|*]] [[Kategorija:Kratice]] {{Avtomobilske znamke}} {{Proizvajalci motornih koles}} {{normativna kontrola}} j9xfzchrkgaq4xt3u2n4rz2yg0gqsrn 0 70268 6684890 6683192 2026-06-04T04:09:13Z Signal 28172 /* */ slog 6684890 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miha Maleš''' (pravo ime '''Melhior Maleš'''), [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[6. januar]] [[1903]], [[Jeranovo]] pri [[Kamnik]]u, † [[24. junij]] [[1987]], [[Ljubljana]]. Študiral je na [[likovna akademija|likovnih akademijah]] v [[Zagreb]]u, na [[Dunaj]]u in v [[Praga|Pragi]], kjer je leta 1927 [[diploma|diplomiral]]. ==Življenjepis== Oče mu je bil mlinar Franc, mati mu je bila Marija (roj. Rems). Rojstni kraj [[Jeranovo]] pri [[Kamnik]]u je s svojo slikovito okolico Maleša zaznamoval za vse življenje in ostal mu je zvest do zadnjih dni. Svet podob, v katere se je zagledal kot otrok, je nosil s seboj kamorkoli je šel. Najprej je obiskoval šolo v Ljubljani, nato v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi, kjer je dobil svetovljansko širino in pogled v vse smeri likovnega ustvarjanja. Praga je zanj pomenila mnogo več kot konec študija in potrditev njegove usposobljenosti za slikarja in [[grafik]]a. Praga je v njem prebudila in izoblikovala vse talente, ki so tleli v mladem kmečkem fantu. Vse spodbude, ki jih je tu sprejel, je kasneje na domačih tleh razvijal in spreminjal v delo. Delal je veliko in z velikim veseljem, zanj je bilo to kot igra. V slovensko duhovno življenje je prinesel nekaj duhovne razgibanosti tedanje Prage, popularizacijo umetnosti, sodoben likovni izraz, odlično grafiko, katero je želel dvigniti na raven slikarstva, [[ilustracija|ilustracijo]], ustanovil prvo bibliofilsko [[založba|založbo]], izdajal takrat prvo umetniško revijo - ''[[Umetnost (revija)|Umetnost]]'' od 1936 do 1945, usmerjal je pisanje zanjo in iskal nove pisce, urejal revijo ''[[Ilustracija (revija)|Ilustracija]]'' 1929/30, odprl trgovino - Umetniški salon, izdajal [[umetniška mapa|umetniške mape]], zamenjaval, zbiral ter hranil umetniška dela. Ustvaril je, v sodelovanju z ženo Olgo, eno največjih [[Umetniška zbirka|umetniških zbirk]] v Sloveniji. Veliko je potoval po [[Evropa|Evropi]] in bil informiran o vseh novostih na področju grafike ter slikarstva. Spremljal je tudi delo svojih sošolcev, prijateljev in znancev in stkal veliko tovarištev. Podobe ki so pritegnile njegovo pozornost z linijo, [[barva|barvo]], občutenjem, vsebino in so bile ubrane z njim, je želel imeti nekje blizu sebe. Tako je ohranil veliko del svoje generacije. Na razstavi v [[Mestna galerija Ljubljana|Mestni galeriji v Ljubljani]], je bilo med 3. in 25. septembrom leta 1980 predstavljenih javnosti kar 430 del iz njegove zbirke. Velik del Maleševe ustvarjalnosti je kot donacija shranjen v Maleševi galeriji v Kamniku. Galerija redno pripravlja manjše preglede njegove ustvarjalnosti in del iz njegove zbirke. Na prelomu 2007 - 2008 so razstavljena dela slovenskih ustvarjalcev, od romantike in realizma, impresionizma in do Neodvisnih. Njegova hči, arhitektka [[Travica Maleš Grešak]] (1941–2022), je na svojem domu v [[Rečica|Rečici]] pri Laškem uredila posebno spominsko sobo, kjer je shranjen del bogate zapuščine Mihe Maleša, čigar opus obsega več kot 1200 slik ter vsaj 3500 risb in grafik. Leta 2018 je izšla njgova pesniška zbirka ''Obrazi iz sanj'', ki jo je uredila [[Breda Illich Klančnik]] s spremno besedo [[Miklavž Komelj|Miklavža Komelja]]. Nečak Mihe Maleša je bil slovenski kipar [[Janez Boljka]]. ==Maleševo delovanje med obema svevtovnima vojnama== Od leta 1926 je Miha Maleš sodeloval na mnogih razstavah doma in v tujini, obiskoval je pravzaprav razstave po celi [[Evropa|Evropi]] in tudi drugje po svetu. Razstavljal je v Pragi, [[Lvov]]u, [[Krakov]]u, [[Rim]]u, Zagrebu, [[Beograd]]u, [[Milano|Milanu]], [[Pariz]]u, [[München|Münchnu]], [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]], [[Cincinnati|Cincinnatiju]] in tudi drugje. Na razstavah so ga kritiki ocenjevali in označili za ekspresionista v črti in [[fauvizem|fauvista]] v barvi. [[Risba]] je bila pri Malešu vedno odlična, zato so tudi njegove [[Grafika|grafike]] dosegale visoko kvaliteto v njej je vedno tudi opazna igrivost. Likovnim poudarkom grafik je dodal še program upodabljanja pomembnih Slovencev. [[Slika|Slike]] ki jih je ustvarjal, zlasti [[Krajinsko slikarstvo|krajine]] so dekorativno učinkovite kot kakšno žlahtno [[vezenina|vezenje]] in gosto tkana [[tapeta|tapiserija]]. Barve, ki jih je uporabljal so bodisi ubrane, bodisi presunljive. ==Maleševo delovanje po drugi svetovni vojni== Po letu 1945 je bil Miha Maleš dozorel in zgrajen [[grafika|grafik]] in [[slikar]], vendar nekoliko odrinjen od nove akademije in revij. Njegove risbe, grafike in slike so kvalitetne, vendar se v njih oglašajo tragični toni, kot da so vsa dela obarvana v [[Molova lestvica|mol]]u. Kruta vojna je zapustila posledice, ustvarjalec ni želel več spogledovanj z literaturo. V slikah je izginila igrivost, v grafikah veselost, postal je trpek, resen in strog. Delal je še vedno veliko in od leta 1950 dalje razstavljal na samostojnih razstavah: * 1950 - Trst, galerija Scorpione * 1951 - Pariz, Agence Yugoslave d'Information * 1953 - Heidelberg, * 1957 - Praga, * 1957 - Piran, Turistično društvo (se prenaša v Koper, Izolo in Postojno), * 1957 - Zürich, Galerie Beno * 1961 - Ženeva, Galerie Connaitre * 1966 - Maribor, Razstavni salon Rotovž * 1969 - Praga, Litoměřice, Olomuc, * 1970 - Ljubljana, Mestna galerija (Maks Kavčič - Miha Maleš - Lajči Pandur) == Glej tudi == *[[seznam slovenskih slikarjev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{SloBio|id=344761|avtor=Stele France|ime=Maleš Miha|vir=SBL}} * {{leksikon.si|83}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{painter-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Maleš, Miha}} [[Kategorija:Kamničani]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 5ij2fn4d04i65slpiaat9e5naqfhyjy 0 73422 6684868 6370827 2026-06-03T21:55:24Z Alebarasi 50192 /* C */ 6684868 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Franco Agamenone]] * [[Federica Arcidiacono]] * [[Andrea Arnaboldi]] * [[Matteo Arnaldi]] * [[Enzo Artoni]] == B == * [[Filippo Baldi]] * [[Gioia Barbieri]] * [[Alessandro Bega]] * [[Matteo Berrettini]] * [[Jessica Bertoldo]] * [[Massimo Bertolini]] * [[Astrid Besser]] * [[Simone Bolelli]] * [[Daniele Bracciali]] * [[Nuria Brancaccio]] * [[Cristian Brandi]] * [[Lucia Bronzetti]] * [[Nastassja Burnett]] == C == * [[Omar Camporese]] * [[Francesco Cancellotti]] * [[Paolo Canè]] * [[Cristiano Caratti]] * [[Salvatore Caruso]] * [[Marco Cecchinato]] * [[Deborah Chiesa]] * [[Federico Cinà]] * [[Flavio Cipolla]] * [[Nicole Clerico]] * [[Elisabetta Cocciaretto]] * [[Marco Crugnola]] == D == * [[Corinna Dentoni]] * Chiara De Vito * [[Matteo Donati]] == E == * [[Silvia Farina Elia]] * [[Sara Errani]] == F == * [[Thomas Fabbiano]] * [[Fabio Fognini]] * [[Renzo Furlan]] == G == * [[Federico Gaio]] * [[Tathiana Garbin]] * [[Laura Garrone]] * [[Giulia Gatto-Monticone]] * [[Andrea Gaudenzi]] * [[Riccardo Ghedin]] * [[Alessandro Giannessi]] * [[Camila Giorgi]] * [[Lorenzo Giustino]] * [[Laura Golarsa]] * [[Rita Grande]] * [[Anastasia Grymalska]] == I == * [[Stefano Ianni]] == K == * [[Karin Knapp]] == L == * [[Paolo Lorenzi]] == M == * [[Gianluca Mager]] * [[Roberto Marcora]] * [[Alice Matteucci]] * [[Evelyn Mayr]] * [[Giulio di Meo]] * [[Umberto De Morpurgo]] * [[Lorenzo Musetti]] == N == * [[Stefano Napolitano]] * [[Diego Nargiso]] * [[Mose Navarra]] == O == * [[Gianni Ocleppo]] == P == * [[Giulia Pairone]] * [[Adriano Panatta]] * [[Jasmine Paolini]] * [[Flavia Pennetta]] * [[Stefano Pescosolido]] * [[Nicola Pietrangeli]] * [[Gianluca Pozzi]] == Q == * [[Gianluigi Quinzi]] == R == * [[Anna Remondina]] * [[Camilla Rosatello]] == S == * [[Davide Sanguinetti]] * [[Vincenzo Santopadre]] * [[Federica Di Sarra]] * [[Francesca Schiavone]] * [[Andreas Seppi]] * [[Sabina Simmonds]] * [[Jannik Sinner]] * [[Orlando Sirola]] * [[Lorenzo Sonego]] * [[Dalila Spiteri]] * [[Potito Starace]] * [[Valentina Sulpizio]] == T == * [[Laurence Tieleman]] * [[Stefano Travaglia]] * [[Martina Trevisan]] * [[Matteo Trevisan]] == V == * [[Luca Vanni]] * [[Andrea Vavasorri]] * [[Alice Vicini]] * [[Uros Vico]] * [[Roberta Vinci]] * [[Matteo Viola]] * [[Chiara De Vito]] * [[Filippo Volandri]] == Z == * [[Giulio Zeppieri]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Tenisači]] [[Kategorija:Italijanski tenisači|*]] a6my0ziq42nkiu1rcs0dkb6t0rfttlj 10 79055 6684811 6359596 2026-06-03T19:38:07Z Janezdrilc 3152 test 6684811 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}} | Ajdovec = iz [[Župnija Dobova|Dobova]] | Batuje = žpk Boštjan Berkopec | Celje = upr Celestin Cigale }} i195r2awf1bb51xe7vju7bkl7g8snzf 6684815 6684811 2026-06-03T19:40:44Z Janezdrilc 3152 pp 6684815 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} | Ajdovec = iz [[Župnija Dobova|Dobova]] | Batuje = žpk Boštjan Berkopec | Celje = upr Celestin Cigale }} rxkys2bv1svpbinww09ntpcs6nixf9c 6684817 6684815 2026-06-03T19:46:45Z Janezdrilc 3152 pp 6684817 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} | Ajdovec = iz [[Župnija Dobova|Dobova]] | Batuje = žpk Boštjan Berkopec | Cerknica = upr [[Celestin Cigale]] }} fwg7voxk7wqvd6n00vm9kuj8r8zd09m 6684820 6684817 2026-06-03T19:54:48Z Janezdrilc 3152 pp 6684820 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} | 1001 = A1 | 1002 = A2 | 1003 = A3 | 1004 = A4 | 1005 = A5 | 1006 = A6 | 1007 = A7 | 1008 = A8 | 1009 = A9 | 1010 = A10 | 1011 = A11 | 1012 = A12 | 1013 = A13 | 1014 = A14 | 1015 = A15 | 1016 = A16 | 1017 = A17 | 1018 = A18 | 1019 = A19 | 1020 = A20 | 1021 = A21 | 1022 = A22 | 1023 = A23 | 1024 = A24 | 1025 = A25 | 1026 = A26 | 1027 = A27 | 1028 = A28 | 1029 = A29 | 1030 = A30 | 1031 = A31 | 1032 = A32 | 1033 = A33 | 1034 = A34 | 1035 = A35 | 1036 = A36 | 1037 = A37 | 1038 = A38 | 1039 = A39 | 1040 = A40 | 1041 = A41 | 1042 = A42 | 1043 = A43 | 1044 = A44 | 1045 = A45 | 1046 = A46 | 1047 = A47 | 1048 = A48 | 1049 = A49 | 1050 = A50 | 1051 = A51 | 1052 = A52 | 1053 = A53 | 1054 = A54 | 1055 = A55 | 1056 = A56 | 1057 = A57 | 1058 = A58 | 1059 = A59 | 1060 = A60 | 1061 = A61 | 1062 = A62 | 1063 = A63 | 1064 = A64 | 1065 = A65 | 1066 = A66 | 1067 = A67 | 1068 = A68 | 1069 = A69 | 1070 = A70 | 1071 = A71 | 1072 = A72 | 1073 = A73 | 1074 = A74 | 1075 = A75 | 1076 = A76 | 1077 = A77 | 1078 = A78 | 1079 = A79 | 1080 = A80 | 1081 = A81 | 1082 = A82 | 1083 = A83 | 1084 = A84 | 1085 = A85 | 1086 = A86 | 1087 = A87 | 1088 = A88 | 1089 = A89 | 1090 = A90 | 1091 = A91 | 1092 = A92 | 1093 = A93 | 1094 = A94 | 1095 = A95 | 1096 = A96 | 1097 = A97 | 1098 = A98 | 1099 = A99 | 1100 = A100 | 1101 = A101 | 1102 = A102 | 1103 = A103 | 1104 = A104 | 1105 = A105 | 1106 = A106 | 1107 = A107 | 1108 = A108 | 1109 = A109 | 1110 = A110 | 1111 = A111 | 1112 = A112 | 1113 = A113 | 1114 = A114 | 1115 = A115 | 1116 = A116 | 1117 = A117 | 1118 = A118 | 1119 = A119 | 1120 = A120 | 1121 = A121 | 1122 = A122 | 1123 = A123 | 1124 = A124 | 1125 = A125 | 1126 = A126 | 1127 = A127 | 1128 = A128 | 1129 = A129 | 1130 = A130 | 1131 = A131 | 1132 = A132 | 1133 = A133 | 1134 = A134 | 1135 = A135 | 1136 = A136 | 1137 = A137 | 1138 = A138 | 1139 = A139 | 1140 = A140 | 1141 = A141 | 1142 = A142 | 1143 = A143 | 1144 = A144 | 1145 = A145 | 1146 = A146 | 1147 = A147 | 1148 = A148 | 1149 = A149 | 1150 = A150 | 1151 = A151 | 1152 = A152 | 1153 = A153 | 1154 = A154 | 1155 = A155 | 1156 = A156 | 1157 = A157 | 1158 = A158 | 1159 = A159 | 1160 = A160 | 1161 = A161 | 1162 = A162 | 1163 = A163 | 1164 = A164 | 1165 = A165 | 1166 = A166 | 1167 = A167 | 1168 = A168 | 1169 = A169 | 1170 = A170 | 1171 = A171 | 1172 = A172 | 1173 = A173 | 1174 = A174 | 1175 = A175 | 1176 = A176 | 1177 = A177 | 1178 = A178 | 1179 = A179 | 1180 = A180 | 1181 = A181 | 1182 = A182 | 1183 = A183 | 1184 = A184 | 1185 = A185 | 1186 = A186 | 1187 = A187 | 1188 = A188 | 1189 = A189 | 1190 = A190 | 1191 = A191 | 1192 = A192 | 1193 = A193 | 1194 = A194 | 1195 = A195 | 1196 = A196 | 1197 = A197 | 1198 = A198 | 1199 = A199 | 1200 = A200 | 1201 = A201 | 1202 = A202 | 1203 = A203 | 1204 = A204 | 1205 = A205 | 1206 = A206 | 1207 = A207 | 1208 = A208 | 1209 = A209 | 1210 = A210 | 1211 = A211 | 1212 = A212 | 1213 = A213 | 1214 = A214 | 1215 = A215 | 1216 = A216 | 1217 = A217 | 1218 = A218 | 1219 = A219 | 1220 = A220 | 1221 = A221 | 1222 = A222 | 1223 = A223 | 1224 = A224 | 1225 = A225 | 1226 = A226 | 1227 = A227 | 1228 = A228 | 1229 = A229 | 1230 = A230 | 1231 = A231 | 1232 = A232 | 1233 = A233 | 1234 = A234 | 1235 = A235 | 1236 = A236 | 1237 = A237 | 1238 = A238 | 1239 = A239 | 1240 = A240 | 1241 = A241 | 1242 = A242 | 1243 = A243 | 1244 = A244 | 1245 = A245 | 1246 = A246 | 1247 = A247 | 1248 = A248 | 1249 = A249 | 1250 = A250 | 1251 = A251 | 1252 = A252 | 1253 = A253 | 1254 = A254 | 1255 = A255 | 1256 = A256 | 1257 = A257 | 1258 = A258 | 1259 = A259 | 1260 = A260 | 1261 = A261 | 1262 = A262 | 1263 = A263 | 1264 = A264 | 1265 = A265 | 1266 = A266 | 1267 = A267 | 1268 = A268 | 1269 = A269 | 1270 = A270 | 1271 = A271 | 1272 = A272 | 1273 = A273 | 1274 = A274 | 1275 = A275 | 1276 = A276 | 1277 = A277 | 1278 = A278 | 1279 = A279 | 1280 = A280 | 1281 = A281 | 1282 = A282 | 1283 = A283 | 1284 = A284 | 1285 = A285 | 1286 = A286 | 1287 = A287 | 1288 = A288 | 1289 = A289 | 1290 = A290 | 1291 = A291 | 1292 = A292 | 1293 = A293 | 1294 = A294 | 1295 = A295 | 1296 = A296 | 1297 = A297 | 1298 = A298 | 1299 = A299 | 1300 = A300 | 1301 = A301 | 1302 = A302 | 1303 = A303 | 1304 = A304 | 1305 = A305 | 1306 = A306 | 1307 = A307 | 1308 = A308 | 1309 = A309 | 1310 = A310 | 1311 = A311 | 1312 = A312 | 1313 = A313 | 1314 = A314 | 1315 = A315 | 1316 = A316 | 1317 = A317 | 1318 = A318 | 1319 = A319 | 1320 = A320 | 1321 = A321 | 1322 = A322 | 1323 = A323 | 1324 = A324 | 1325 = A325 | 1326 = A326 | 1327 = A327 | 1328 = A328 | 1329 = A329 | 1330 = A330 | 1331 = A331 | 1332 = A332 | 1333 = A333 | 1334 = A334 | 1335 = A335 | 1336 = A336 | 1337 = A337 | 1338 = A338 | 1339 = A339 | 1340 = A340 | 1341 = A341 | 1342 = A342 | 1343 = A343 | 1344 = A344 | 1345 = A345 | 1346 = A346 | 1347 = A347 | 1348 = A348 | 1349 = A349 | 1350 = A350 | 1351 = A351 | 1352 = A352 | 1353 = A353 | 1354 = A354 | 1355 = A355 | 1356 = A356 | 1357 = A357 | 1358 = A358 | 1359 = A359 | 1360 = A360 | 1361 = A361 | 1362 = A362 | 1363 = A363 | 1364 = A364 | 1365 = A365 | 1366 = A366 | 1367 = A367 | 1368 = A368 | 1369 = A369 | 1370 = A370 | 1371 = A371 | 1372 = A372 | 1373 = A373 | 1374 = A374 | 1375 = A375 | 1376 = A376 | 1377 = A377 | 1378 = A378 | 1379 = A379 | 1380 = A380 | 1381 = A381 | 1382 = A382 | 1383 = A383 | 1384 = A384 | 1385 = A385 | 1386 = A386 | 1387 = A387 | 1388 = A388 | 1389 = A389 | 1390 = A390 | 1391 = A391 | 1392 = A392 | 1393 = A393 | 1394 = A394 | 1395 = A395 | 1396 = A396 | 1397 = A397 | 1398 = A398 | 1399 = A399 | 1400 = A400 | 1401 = A401 | 1402 = A402 | 1403 = A403 | 1404 = A404 | 1405 = A405 | 1406 = A406 | 1407 = A407 | 1408 = A408 | 1409 = A409 | 1410 = A410 | 1411 = A411 | 1412 = A412 | 1413 = A413 | 1414 = A414 | 1415 = A415 | 1416 = A416 | 1417 = A417 | 1418 = A418 | 1419 = A419 | 1420 = A420 | 1421 = A421 | 1422 = A422 | 1423 = A423 | 1424 = A424 | 1425 = A425 | 1426 = A426 | 1427 = A427 | 1428 = A428 | 1429 = A429 | 1430 = A430 | 1431 = A431 | 1432 = A432 | 1433 = A433 | 1434 = A434 | 1435 = A435 | 1436 = A436 | 1437 = A437 | 1438 = A438 | 1439 = A439 | 1440 = A440 | 1441 = A441 | 1442 = A442 | 1443 = A443 | 1444 = A444 | 1445 = A445 | 1446 = A446 | 1447 = A447 | 1448 = A448 | 1449 = A449 | 1450 = A450 | 1451 = A451 | 1452 = A452 | 1453 = A453 | 1454 = A454 | 1455 = A455 | 1456 = A456 | 1457 = A457 | 1458 = A458 | 1459 = A459 | 1460 = A460 | 1461 = A461 | 1462 = A462 | 1463 = A463 | 1464 = A464 | 1465 = A465 | 1466 = A466 | 1467 = A467 | 1468 = A468 | 1469 = A469 | 1470 = A470 | 1471 = A471 | 1472 = A472 | 1473 = A473 | 1474 = A474 | 1475 = A475 | 1476 = A476 | 1477 = A477 | 1478 = A478 | 1479 = A479 | 1480 = A480 | 1481 = A481 | 1482 = A482 | 1483 = A483 | 1484 = A484 | 1485 = A485 | 1486 = A486 | 1487 = A487 | 1488 = A488 | 1489 = A489 | 1490 = A490 | 1491 = A491 | 1492 = A492 | 1493 = A493 | 1494 = A494 | 1495 = A495 | 1496 = A496 | 1497 = A497 | 1498 = A498 | 1499 = A499 | 1500 = A500 | 1501 = A501 | 1502 = A502 | 1503 = A503 | 1504 = A504 | 1505 = A505 | 1506 = A506 | 1507 = A507 | 1508 = A508 | 1509 = A509 | 1510 = A510 | 1511 = A511 | 1512 = A512 | 1513 = A513 | 1514 = A514 | 1515 = A515 | 1516 = A516 | 1517 = A517 | 1518 = A518 | 1519 = A519 | 1520 = A520 | 1521 = A521 | 1522 = A522 | 1523 = A523 | 1524 = A524 | 1525 = A525 | 1526 = A526 | 1527 = A527 | 1528 = A528 | 1529 = A529 | 1530 = A530 | 1531 = A531 | 1532 = A532 | 1533 = A533 | 1534 = A534 | 1535 = A535 | 1536 = A536 | 1537 = A537 | 1538 = A538 | 1539 = A539 | 1540 = A540 | 1541 = A541 | 1542 = A542 | 1543 = A543 | 1544 = A544 | 1545 = A545 | 1546 = A546 | 1547 = A547 | 1548 = A548 | 1549 = A549 | 1550 = A550 | 1551 = A551 | 1552 = A552 | 1553 = A553 | 1554 = A554 | 1555 = A555 | 1556 = A556 | 1557 = A557 | 1558 = A558 | 1559 = A559 | 1560 = A560 | 1561 = A561 | 1562 = A562 | 1563 = A563 | 1564 = A564 | 1565 = A565 | 1566 = A566 | 1567 = A567 | 1568 = A568 | 1569 = A569 | 1570 = A570 | 1571 = A571 | 1572 = A572 | 1573 = A573 | 1574 = A574 | 1575 = A575 | 1576 = A576 | 1577 = A577 | 1578 = A578 | 1579 = A579 | 1580 = A580 | 1581 = A581 | 1582 = A582 | 1583 = A583 | 1584 = A584 | 1585 = A585 | 1586 = A586 | 1587 = A587 | 1588 = A588 | 1589 = A589 | 1590 = A590 | 1591 = A591 | 1592 = A592 | 1593 = A593 | 1594 = A594 | 1595 = A595 | 1596 = A596 | 1597 = A597 | 1598 = A598 | 1599 = A599 | 1600 = A600 | 1601 = A601 | 1602 = A602 | 1603 = A603 | 1604 = A604 | 1605 = A605 | 1606 = A606 | 1607 = A607 | 1608 = A608 | 1609 = A609 | 1610 = A610 | 1611 = A611 | 1612 = A612 | 1613 = A613 | 1614 = A614 | 1615 = A615 | 1616 = A616 | 1617 = A617 | 1618 = A618 | 1619 = A619 | 1620 = A620 | 1621 = A621 | 1622 = A622 | 1623 = A623 | 1624 = A624 | 1625 = A625 | 1626 = A626 | 1627 = A627 | 1628 = A628 | 1629 = A629 | 1630 = A630 | 1631 = A631 | 1632 = A632 | 1633 = A633 | 1634 = A634 | 1635 = A635 | 1636 = A636 | 1637 = A637 | 1638 = A638 | 1639 = A639 | 1640 = A640 | 1641 = A641 | 1642 = A642 | 1643 = A643 | 1644 = A644 | 1645 = A645 | 1646 = A646 | 1647 = A647 | 1648 = A648 | 1649 = A649 | 1650 = A650 | 1651 = A651 | 1652 = A652 | 1653 = A653 | 1654 = A654 | 1655 = A655 | 1656 = A656 | 1657 = A657 | 1658 = A658 | 1659 = A659 | 1660 = A660 | 1661 = A661 | 1662 = A662 | 1663 = A663 | 1664 = A664 | 1665 = A665 | 1666 = A666 | 1667 = A667 | 1668 = A668 | 1669 = A669 | 1670 = A670 | 1671 = A671 | 1672 = A672 | 1673 = A673 | 1674 = A674 | 1675 = A675 | 1676 = A676 | 1677 = A677 | 1678 = A678 | 1679 = A679 | 1680 = A680 | 1681 = A681 | 1682 = A682 | 1683 = A683 | 1684 = A684 | 1685 = A685 | 1686 = A686 | 1687 = A687 | 1688 = A688 | 1689 = A689 | 1690 = A690 | 1691 = A691 | 1692 = A692 | 1693 = A693 | 1694 = A694 | 1695 = A695 | 1696 = A696 | 1697 = A697 | 1698 = A698 | 1699 = A699 | 1700 = A700 | 1701 = A701 | 1702 = A702 | 1703 = A703 | 1704 = A704 | Ajdovec = iz [[Župnija Dobova|Dobova]] | Batuje = žpk Boštjan Berkopec | Cerknica = upr [[Celestin Cigale]] }} fywi8zthh06qu34627c3asher238027 6684839 6684820 2026-06-03T20:38:20Z Janezdrilc 3152 pp 6684839 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Bolniška = žpk Bolniški Župnik | Univerzitetna = upr [[Študentski Župnik]] | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Artiče = iz [[Župnija Dobova|Dobova]] | Bele Vode = žpk Boštjan Berkopec | Bizeljsko = upr [[Celestin Cigale]] | Bočna = | Braslovče = | Brestanica = | Brežice = | Buče = | Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = | Celje – Sveta Cecilija = | Celje – Sveti Danijel = | Celje – Sveti Duh = | Celje – Sveti Jožef = | Črešnjice = | Dobje pri Planini = | Dobova = | Dobrna = | Dol pri Hrastniku = | Dramlje = | Frankolovo = | Galicija = | Gomilsko = | Gornja Ponikva = | Gornji Grad = | Gotovlje = | Griže = | Hrastnik = | Jurklošter = | Kalobje = | Kapele pri Brežicah = | Koprivnica = | Kostrivnica = | Kozje = | Ljubečna = | Ljubno ob Savinji = | Loka pri Zidanem Mostu = | Luče ob Savinji = | Marija Reka = | Marija Širje = | Mozirje = | NadLaško = | Nazarje = | Nova Cerkev = | Nova Štifta = | Olimje = | Petrovče = | Pilštanj = | Pišece = | Planina pri Sevnici = | Podčetrtek = | Podsreda = | Polje ob Sotli = | Polzela = | Ponikva = | Prebold = | Radmirje = | Razbor pod Lisco = | Rečica ob Savinji = | Rogaška Slatina = | Rogatec = | Senovo = | Sevnica = | Sladka Gora = | Slivnica pri Celju = | Solčava = | Sromlje = | Sveti Andraž nad Polzelo = | Sveta Ema = | Sv. Florijan ob Boču = | Sv. Jedert nad Laškim = | Sv. Jošt na Kozjaku = | Sv. Jurij ob Taboru = | Sveti Lenart nad Laškim = | Sv. Lovrenc nad Štorami = | Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = | Sv. Miklavž nad Laškim = | Sv. Peter na Kristan Vrhu = | Sv. Peter pod Svetimi gorami = | Sv. Rok ob Sotli = | Sv. Rupert nad Laškim = | Sv. Štefan = | Sv. Vid pri Planini = | Svetina = | Šempeter v Savinjski dolini = | Šentjanž na Vinski Gori = | Šentjur = | Šentvid pri Grobelnem = | Šmarje pri Jelšah = | Šmartno ob Dreti = | Šmartno ob Paki = | Šmartno v Rožni dolini = | Šmihel nad Mozirjem = | Šoštanj = | Šentilj pri Velenju = | Teharje = | Trbovlje – Sveta Marija = | Trbovlje – Sveti Martin = | Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = | Velenje – Sveta Marija = | Velenje – Sveti Martin = | Videm - Krško = | Vojnik = | Vransko = | Zabukovje = | Zagorje (Škofija Celje) = | Zavodnje = | Zdole = | Zibika = | Žalec = | Vitanje = | Prevorje = | Žusem = <!-- Župnije Škofije Koper (99) --> | Ajdovščina = | Ankaran = | Sveti Anton (Škofija Koper) = | Batuje = | Bertoki = | Biljana = | Bilje = | Bovec = | Branik = | Budanje = | Bukovica = | Cerkno = | Col = | Črni Vrh nad Idrijo = | Črniče = | Dekani = | Deskle = | Divača = | Dornberk = | Drežnica = | Dutovlje = | Goče = | Godovič = | Grgar = | Hrenovice = | Hrpelje - Kozina = | Hrušica = | Idrija = | Ilirska Bistrica = | Izola = | Jelšane = | Kamnje = | Kanal = | Knežak = | Kobarid = | Kojsko = | Komen = | Koper – Marijino vnebovzetje = | Korte = | Kostanjevica na Krasu = | Košana = | Krkavče = | Kromberk = | Ledine = | Lokavec = | Lokev = | Lucija = | Marezige = | Koper – Sveti Marko = | Matenja vas = | Miren = | Most na Soči = | Nova Gorica = | Nova Gorica – Kapela = | Opatje selo = | Osek = | Otlica = | Piran = | Pivka = | Planina = | Podbrdo = | Podgrad (Škofija Koper) = | Podkraj = | Podnanos = | Podgraje = | Portorož = | Postojna = | Predloka = | Prvačina = | Renče = | Sečovlje = | Senožeče = | Sežana = | Slavina = | Sočerga = | Solkan = | Spodnja Idrija = | Strunjan = | Studeno = | Šempas = | Šempeter pri Gorici = | Šentviška Gora = | Škofije = | Šlovrenc = | Šmarje pri Kopru = | Šmihel = | Štanjel = | Šturje = | Tolmin = | Tomaj = | Trnje = | Vipava = | Vipavski Križ = | Vogrsko = | Volče = | Vreme = | Vrhpolje (Škofija Koper) = | Vrtojba = | Zagorje (Škofija Koper) = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234) --> | Babno Polje = | Begunje na Gorenjskem = | Begunje pri Cerknici = | Besnica = | Bevke = | Blagovica = | Bled = | Bloke = | Bohinjska Bela = | Bohinjska Bistrica = | Bolniška župnija = | Borovnica = | Brdo = | Breznica = | Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = | Bukovščica = | Cerklje na Gorenjskem = | Cerknica = | Čemšenik = | Češnjice = | Črni Vrh = | Davča = | Dob = | Dobovec = | Dobrava = | Dobrepolje – Videm = | Dobrova = | Dol pri Ljubljani = | Dolenja vas = | Dolnji Logatec = | Domžale = | Dovje = | Draga = | Dražgoše = | Duplje = | Golo = | Gora pri Sodražici = | Goriče = | Gorje = | Gornji Logatec = | Gozd = | Grahovo = | Grosuplje = | Homec = | Horjul = | Hotedršica = | Hotič = | Ig = | Ihan = | Ivančna Gorica = | Izlake = | Janče = | Jarše = | Javor = | Javorje nad Škofjo Loko = | Javorje pri Litiji = | Jesenice = | Jezersko = | Kamna Gorica = | Kamnik = | Kisovec = | Kokra = | Kokrica = | Kolovrat = | Komenda = | Kopanj = | Koprivnik v Bohinju = | Koroška Bela = | Kovor = | Kranj = | Kranj - Drulovka/Breg = | Kranj - Primskovo = | Kranj - Šmartin = | Kranj - Zlato Polje = | Kranjska Gora = | Krašnja = | Kresnice = | Križe = | Kropa = | Lesce = | Leskovica = | Leše = | Lipoglav = | Litija = | Ljubljana - Barje = | Ljubljana Bežigrad = | Ljubljana - Črnuče = | Ljubljana - Dravlje = | Ljubljana - Fužine = | Ljubljana - Ježica = | Ljubljana - Kašelj/Zalog = | Ljubljana - Kodeljevo = | Ljubljana - Koseze = | Ljubljana – Marijino oznanjenje = | Ljubljana - Moste = | Ljubljana - Podutik = | Ljubljana - Polje = | Ljubljana - Rakovnik = | Ljubljana - Rudnik = | Ljubljana - Šentvid = | Ljubljana - Stožice = | Ljubljana – Sv. Jakob = | Ljubljana – Sveti križ = | Stolna Ljubljana – Sv. Nikolaj = | Ljubljana - Šiška = | Ljubljana - Šmartno ob Savi = | Ljubljana - Štepanja vas = | Ljubljana Trnovo = | Ljubljana - Vič = | Ljubljana - Zadobrova = | Ljubljana – Sv. Trojica = | Ljubljana – Sv. Peter = | Ljubno = | Lom (Nadškofija Ljubljana) = | Loški potok = | Lučine = | Mavčiče = | Mekinje = | Mengeš = | Moravče = | Mošnje = | Motnik = | Naklo = | Nevlje = | Notranje Gorice = | Nova Oselica = | Ovsiše = | Peče = | Pirniče = | Planina pri Rakeku = | Podbrezje = | Podlipa = | Polhov Gradec = | Polica = | Poljane nad Škofjo Loko = | Polšnik = | Preddvor = | Predoslje = | Preserje = | Preska = | Prežganje = | Primskovo na Dolenjskem = | Radeče = | Radomlje = | Radovljica = | Rakek = | Rakitna = | Rateče - Planica = | Reteče = | Ribnica = | Ribno = | Rob = | Rova = | Rovte = | Sava = | Sela pri Kamniku = | Selca = | Smlednik = | Sodražica = | Sora = | Sorica = | Sostro = | Srednja vas v Bohinju = | Stara Loka = | Stara Oselica = | Stari Trg pri Ložu = | Stična = | Stranje = | Struge = | Sveti Duh pri Škofji Loki = | Sv. Gregor = | Sv. Helena - Dolsko = | Sveti Jakob ob Savi = | Sv. Katarina - Topol = | Sv. Križ nad Jesenicami = | Sv. Lenart = | Sveta Planina = | Sv. Trojica nad Cerknico = | Sv. Vid nad Cerknico = | Sveta gora = | Svibno = | Šenčur = | Šentgotard = | Šentjošt nad Horjulom = | Šentjurij - Podkum = | Šentjurij pri Grosupljem = | Šentlambert = | Šentožbolt = | Šenturška Gora = | Šentvid pri Stični = | Škocjan pri Turjaku = | Škofja Loka = | Škofja Loka - Suha = | Škofljica = | Šmarca - Duplica = | Šmarje - Sap = | Šmartno pod Šmarno goro = | Šmartno pri Litiji = | Šmartno v Tuhinju = | Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = | Štanga = | Tomišelj = | Trata - Gorenja vas = | Trboje = | Trstenik = | Trzin = | Tržič = | Tržič - Bistrica = | Tunjice = | Turjak = | Unec = | Vače = | Velesovo = | Velike Lašče = | Velike Poljane = | Vir = | Višnja Gora = | Vodice = | Vranja Peč = | Vrh Svetih Treh Kraljev = | Vrhnika = | Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = | Zagorje ob Savi = | Zali Log = | Zaplana = | Zapoge = | Zasip = | Zgornji Tuhinj = | Zlato Polje = | Žabnica = | Žalna = | Železniki = | Želimlje = | Žiri = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144) --> | Brezno = | Cirkovce = | Čadram - Oplotnica = | Črešnjevec = | Črna na Koroškem = | Črneče = | Dornava = | Dravograd = | Fram = | Gornja Sveta Kungota = | Hajdina = | Hoče = | Jarenina = | Javorje = | Sveti Jernej pri Ločah = | Kamnica = | Kapla na Kozjaku = | Kebelj = | Kidričevo = | Kog = | Koprivna = | Kotlje = | Laporje = | Lenart v Slovenskih goricah = | Libeliče = | Limbuš = | Loče pri Poljčanah = | Lovrenc na Pohorju = | Majšperk = | Makole = | Maribor - Košaki = | Maribor – Sveta Magdalena = | Maribor - Brezje = | Maribor - Radvanje = | Maribor – Sveti Janez Bosko = | Maribor – Sveti Janez Krstnik = | Maribor – Sveti Jožef = | Maribor – Sveti križ = | Maribor – Sveta Marija = | Maribor – Sveto rešnje telo = | Maribor - Tezno = | Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = | Marija Snežna = | Mežica = | Sv. Miklavž pri Ormožu = | Muta = | Negova = | Ojstrica = | Ormož = | Pameče = | Pernice = | Pesnica = | Podgorje pri Slovenj Gradcu = | Polenšak = | Poljčane = | Prevalje = | Prihova = | Ptuj – Sveti Jurij = | Ptuj – Sveti Ožbalt = | Ptuj – Sveti Peter in Pavel = | Ptujska Gora = | Rače = | Radlje ob Dravi = | Ravne na Koroškem = | Razbor pri Slovenj Gradcu = | Remšnik = | Ribnica na Pohorju = | Ruše = | Sele pri Slovenj Gradcu = | Selnica ob Dravi = | Skomarje = | Slivnica pri Mariboru = | Slovenj Gradec = | Slovenska Bistrica = | NadSlovenske Konjice = | Spodnja Polskava = | Spodnja Sveta Kungota = | Središče ob Dravi = | Stari trg pri Slovenj Gradcu = | Stoperce = | Stranice = | Strojna = | Studenice = | Sveta Ana v Slovenskih goricah = | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = | Sveti Anton na Pohorju = | Sveti Anton v Slovenskih goricah = | Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = | Sveta Barbara v Slovenskih goricah = | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = | Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = | Sveti Danijel nad Prevaljami = | Sveti Duh na Ostrem vrhu = | Sv. Florijan v Doliču = | Sv. Jakob v Slovenskih goricah = | Jernej nad Muto = | Sv. Jurij ob Pesnici = | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = | Sveti Križ nad Mariborom = | Sv. Kunigunda na Pohorju = | Sv. Lenart - Podgorci = | Sv. Lovrenc - Juršinci = | Sv. Lovrenc na Dravskem polju = | Sv. Marija v Puščavi = | Sv. Marjeta niže Ptuja = | Sv. Marjeta ob Pesnici = | Sv. Marko niže Ptuja = | Sveti Martin na Pohorju = | Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = | Sv. Miklavž ob Dravi = | Sv. Ožbalt ob Dravi = | Sveti Peter na Kronski gori = | Sveti Peter pri Mariboru = | Sveti Primož na Pohorju = | Sv. Rupert v Slovenskih goricah = | Sv. Tomaž = | Sv. Trojica - Podlehnik = | Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = | Sv. Urban - Destrnik = | Sveti Venčesl = | Sv. Vid nad Valdekom = | Sveti Vid pri Ptuju = | Svečina = | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = | Svetinje = | Šentilj v Slovenskih goricah = | Šmartno pri Slovenj Gradcu = | Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = | Špitalič (Nadškofija Maribor) = | Šentilj pod Turjakom = | Šentjanž na Dravskem polju - Starše = | Šentjanž pri Dravogradu = | Tinje = | Trbonje = | Velika Nedelja = | Vuhred = | Vurberk = | Vuzenica = | Zavrč = | Zgornja Polskava = | Zreče = | Žetale = | Žiče = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = | Bakovci = | Beltinci = | Bogojina = | Cankova = | Cezanjevci = | Črenšovci = | Dobrovnik = | Dokležovje = | Dolenci = | Gornja Radgona = | Gornji Petrovci = | Grad = | Hotiza = | Kančevci = | Kapela pri Radencih = | Kobilje = | Križevci pri Ljutomeru = | Kuzma = | Lendava = | Ljutomer = | Mala Nedelja = | Markovci = | Martjanci = | Murska Sobota = | Odranci = | Pečarovci = | Pertoča = | Radenci = | Razkrižje = | Sv. Jurij ob Ščavnici = | Sveti Jurij v Prekmurju = | Tišina = | Turnišče = | Velika Polana = | Veržej = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71) --> | Adlešiči = | Ajdovec = | Ambrus = | Banja Loka = | Bela Cerkev = | Boštanj = | Brusnice = | Bučka = | Cerklje ob Krki = | Čatež - Zaplaz = | Čatež ob Savi = | Črmošnjice = | Črnomelj = | Dobrnič = | Dole pri Litiji = | Dragatuš = | Fara pri Kočevju = | Hinje = | Kočevje = | Kočevska Reka = | Kostanjevica na Krki = | Krka = | Krško = | Leskovec pri Krškem = | Metlika = | Mirna = | Mirna Peč = | Mokronog = | Mozelj = | Novo mesto – Kapitelj = | Novo mesto – Sveti Janez = | Novo mesto – Sveti Lenart = | Novo mesto - Šmihel = | Osilnica = | Podgrad (Škofija Novo mesto) = | Podzemelj = | Poljane - Dolenjske Toplice = | Prečna = | Preloka = | Radovica = | Raka = | Sela pri Šumberku = | Semič = | Sinji Vrh = | Soteska = | Stara Cerkev = | Stari trg ob Kolpi = | Stopiče = | Studenec = | Suhor = | Sveti Duh - Veliki Trn = | Sv. Križ - Gabrovka = | Sv. Križ - Podbočje = | Šentjanž = | Šentjernej = | Šentlovrenc = | Šentrupert = | Škocjan pri Novem mestu = | Šmarjeta = | Šmihel pri Žužemberku = | Šentpeter - Otočec = | Toplice = | Trebelno = | Trebnje = | Tržišče = | Vavta vas = | Velika Dolina = | Veliki Gaber = | Vinica = | Zagradec = | Žužemberk = }} }} lu8i9yf5s2uxt41wdycpzutfasxubqb 6684844 6684839 2026-06-03T20:53:59Z Janezdrilc 3152 pp 6684844 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška = | Univerzitetna = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Artiče = iz [[Župnija Dobova|Dobova]] | Bele Vode = žpk Boštjan Berkopec | Bizeljsko = upr [[Celestin Cigale]] | Bočna = | Braslovče = | Brestanica = | Brežice = | Buče = | Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = | Celje – Sveta Cecilija = | Celje – Sveti Danijel = | Celje – Sveti Duh = | Celje – Sveti Jožef = | Črešnjice = | Dobje pri Planini = | Dobova = | Dobrna = | Dol pri Hrastniku = | Dramlje = | Frankolovo = | Galicija = | Gomilsko = | Gornja Ponikva = | Gornji Grad = | Gotovlje = | Griže = | Hrastnik = | Jurklošter = | Kalobje = | Kapele pri Brežicah = | Koprivnica = | Kostrivnica = | Kozje = | Ljubečna = | Ljubno ob Savinji = | Loka pri Zidanem Mostu = | Luče ob Savinji = | Marija Reka = | Marija Širje = | Mozirje = | NadLaško = | Nazarje = | Nova Cerkev = | Nova Štifta = | Olimje = | Petrovče = | Pilštanj = | Pišece = | Planina pri Sevnici = | Podčetrtek = | Podsreda = | Polje ob Sotli = | Polzela = | Ponikva = | Prebold = | Radmirje = | Razbor pod Lisco = | Rečica ob Savinji = | Rogaška Slatina = | Rogatec = | Senovo = | Sevnica = | Sladka Gora = | Slivnica pri Celju = | Solčava = | Sromlje = | Sveti Andraž nad Polzelo = | Sveta Ema = | Sv. Florijan ob Boču = | Sv. Jedert nad Laškim = | Sv. Jošt na Kozjaku = | Sv. Jurij ob Taboru = | Sveti Lenart nad Laškim = | Sv. Lovrenc nad Štorami = | Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = | Sv. Miklavž nad Laškim = | Sv. Peter na Kristan Vrhu = | Sv. Peter pod Svetimi gorami = | Sv. Rok ob Sotli = | Sv. Rupert nad Laškim = | Sv. Štefan = | Sv. Vid pri Planini = | Svetina = | Šempeter v Savinjski dolini = | Šentjanž na Vinski Gori = | Šentjur = | Šentvid pri Grobelnem = | Šmarje pri Jelšah = | Šmartno ob Dreti = | Šmartno ob Paki = | Šmartno v Rožni dolini = | Šmihel nad Mozirjem = | Šoštanj = | Šentilj pri Velenju = | Teharje = | Trbovlje – Sveta Marija = | Trbovlje – Sveti Martin = | Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = | Velenje – Sveta Marija = | Velenje – Sveti Martin = | Videm - Krško = | Vojnik = | Vransko = | Zabukovje = | Zagorje (Škofija Celje) = | Zavodnje = | Zdole = | Zibika = | Žalec = | Vitanje = | Prevorje = | Žusem = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (99) --> | Ajdovščina = | Ankaran = | Sveti Anton (Škofija Koper) = | Batuje = | Bertoki = | Biljana = | Bilje = | Bovec = | Branik = | Budanje = | Bukovica = | Cerkno = | Col = | Črni Vrh nad Idrijo = | Črniče = | Dekani = | Deskle = | Divača = | Dornberk = | Drežnica = | Dutovlje = | Goče = | Godovič = | Grgar = | Hrenovice = | Hrpelje - Kozina = | Hrušica = | Idrija = | Ilirska Bistrica = | Izola = | Jelšane = | Kamnje = | Kanal = | Knežak = | Kobarid = | Kojsko = | Komen = | Koper – Marijino vnebovzetje = | Korte = | Kostanjevica na Krasu = | Košana = | Krkavče = | Kromberk = | Ledine = | Lokavec = | Lokev = | Lucija = | Marezige = | Koper – Sveti Marko = | Matenja vas = | Miren = | Most na Soči = | Nova Gorica = | Nova Gorica – Kapela = | Opatje selo = | Osek = | Otlica = | Piran = | Pivka = | Planina = | Podbrdo = | Podgrad (Škofija Koper) = | Podkraj = | Podnanos = | Podgraje = | Portorož = | Postojna = | Predloka = | Prvačina = | Renče = | Sečovlje = | Senožeče = | Sežana = | Slavina = | Sočerga = | Solkan = | Spodnja Idrija = | Strunjan = | Studeno = | Šempas = | Šempeter pri Gorici = | Šentviška Gora = | Škofije = | Šlovrenc = | Šmarje pri Kopru = | Šmihel = | Štanjel = | Šturje = | Tolmin = | Tomaj = | Trnje = | Vipava = | Vipavski Križ = | Vogrsko = | Volče = | Vreme = | Vrhpolje (Škofija Koper) = | Vrtojba = | Zagorje (Škofija Koper) = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234 (bolniška na vrhu)) --> | Babno Polje = | Begunje na Gorenjskem = | Begunje pri Cerknici = | Besnica = | Bevke = | Blagovica = | Bled = | Bloke = | Bohinjska Bela = | Bohinjska Bistrica = | Bolniška župnija = | Borovnica = | Brdo = | Breznica = | Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = | Bukovščica = | Cerklje na Gorenjskem = | Cerknica = | Čemšenik = | Češnjice = | Črni Vrh = | Davča = | Dob = | Dobovec = | Dobrava = | Dobrepolje – Videm = | Dobrova = | Dol pri Ljubljani = | Dolenja vas = | Dolnji Logatec = | Domžale = | Dovje = | Draga = | Dražgoše = | Duplje = | Golo = | Gora pri Sodražici = | Goriče = | Gorje = | Gornji Logatec = | Gozd = | Grahovo = | Grosuplje = | Homec = | Horjul = | Hotedršica = | Hotič = | Ig = | Ihan = | Ivančna Gorica = | Izlake = | Janče = | Jarše = | Javor = | Javorje nad Škofjo Loko = | Javorje pri Litiji = | Jesenice = | Jezersko = | Kamna Gorica = | Kamnik = | Kisovec = | Kokra = | Kokrica = | Kolovrat = | Komenda = | Kopanj = | Koprivnik v Bohinju = | Koroška Bela = | Kovor = | Kranj = | Kranj - Drulovka/Breg = | Kranj - Primskovo = | Kranj - Šmartin = | Kranj - Zlato Polje = | Kranjska Gora = | Krašnja = | Kresnice = | Križe = | Kropa = | Lesce = | Leskovica = | Leše = | Lipoglav = | Litija = | Ljubljana - Barje = | Ljubljana Bežigrad = | Ljubljana - Črnuče = | Ljubljana - Dravlje = | Ljubljana - Fužine = | Ljubljana - Ježica = | Ljubljana - Kašelj/Zalog = | Ljubljana - Kodeljevo = | Ljubljana - Koseze = | Ljubljana – Marijino oznanjenje = | Ljubljana - Moste = | Ljubljana - Podutik = | Ljubljana - Polje = | Ljubljana - Rakovnik = | Ljubljana - Rudnik = | Ljubljana - Šentvid = | Ljubljana - Stožice = | Ljubljana – Sv. Jakob = | Ljubljana – Sveti križ = | Stolna Ljubljana – Sv. Nikolaj = | Ljubljana - Šiška = | Ljubljana - Šmartno ob Savi = | Ljubljana - Štepanja vas = | Ljubljana Trnovo = | Ljubljana - Vič = | Ljubljana - Zadobrova = | Ljubljana – Sv. Trojica = | Ljubljana – Sv. Peter = | Ljubno = | Lom (Nadškofija Ljubljana) = | Loški potok = | Lučine = | Mavčiče = | Mekinje = | Mengeš = | Moravče = | Mošnje = | Motnik = | Naklo = | Nevlje = | Notranje Gorice = | Nova Oselica = | Ovsiše = | Peče = | Pirniče = | Planina pri Rakeku = | Podbrezje = | Podlipa = | Polhov Gradec = | Polica = | Poljane nad Škofjo Loko = | Polšnik = | Preddvor = | Predoslje = | Preserje = | Preska = | Prežganje = | Primskovo na Dolenjskem = | Radeče = | Radomlje = | Radovljica = | Rakek = | Rakitna = | Rateče - Planica = | Reteče = | Ribnica = | Ribno = | Rob = | Rova = | Rovte = | Sava = | Sela pri Kamniku = | Selca = | Smlednik = | Sodražica = | Sora = | Sorica = | Sostro = | Srednja vas v Bohinju = | Stara Loka = | Stara Oselica = | Stari Trg pri Ložu = | Stična = | Stranje = | Struge = | Sveti Duh pri Škofji Loki = | Sv. Gregor = | Sv. Helena - Dolsko = | Sveti Jakob ob Savi = | Sv. Katarina - Topol = | Sv. Križ nad Jesenicami = | Sv. Lenart = | Sveta Planina = | Sv. Trojica nad Cerknico = | Sv. Vid nad Cerknico = | Sveta gora = | Svibno = | Šenčur = | Šentgotard = | Šentjošt nad Horjulom = | Šentjurij - Podkum = | Šentjurij pri Grosupljem = | Šentlambert = | Šentožbolt = | Šenturška Gora = | Šentvid pri Stični = | Škocjan pri Turjaku = | Škofja Loka = | Škofja Loka - Suha = | Škofljica = | Šmarca - Duplica = | Šmarje - Sap = | Šmartno pod Šmarno goro = | Šmartno pri Litiji = | Šmartno v Tuhinju = | Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = | Štanga = | Tomišelj = | Trata - Gorenja vas = | Trboje = | Trstenik = | Trzin = | Tržič = | Tržič - Bistrica = | Tunjice = | Turjak = | Unec = | Vače = | Velesovo = | Velike Lašče = | Velike Poljane = | Vir = | Višnja Gora = | Vodice = | Vranja Peč = | Vrh Svetih Treh Kraljev = | Vrhnika = | Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = | Zagorje ob Savi = | Zali Log = | Zaplana = | Zapoge = | Zasip = | Zgornji Tuhinj = | Zlato Polje = | Žabnica = | Žalna = | Železniki = | Želimlje = | Žiri = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144 (univerzitetna na vrhu)) --> | Brezno = | Cirkovce = | Čadram - Oplotnica = | Črešnjevec = | Črna na Koroškem = | Črneče = | Dornava = | Dravograd = | Fram = | Gornja Sveta Kungota = | Hajdina = | Hoče = | Jarenina = | Javorje = | Sveti Jernej pri Ločah = | Kamnica = | Kapla na Kozjaku = | Kebelj = | Kidričevo = | Kog = | Koprivna = | Kotlje = | Laporje = | Lenart v Slovenskih goricah = | Libeliče = | Limbuš = | Loče pri Poljčanah = | Lovrenc na Pohorju = | Majšperk = | Makole = | Maribor - Košaki = | Maribor – Sveta Magdalena = | Maribor - Brezje = | Maribor - Radvanje = | Maribor – Sveti Janez Bosko = | Maribor – Sveti Janez Krstnik = | Maribor – Sveti Jožef = | Maribor – Sveti križ = | Maribor – Sveta Marija = | Maribor – Sveto rešnje telo = | Maribor - Tezno = | Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = | Marija Snežna = | Mežica = | Sv. Miklavž pri Ormožu = | Muta = | Negova = | Ojstrica = | Ormož = | Pameče = | Pernice = | Pesnica = | Podgorje pri Slovenj Gradcu = | Polenšak = | Poljčane = | Prevalje = | Prihova = | Ptuj – Sveti Jurij = | Ptuj – Sveti Ožbalt = | Ptuj – Sveti Peter in Pavel = | Ptujska Gora = | Rače = | Radlje ob Dravi = | Ravne na Koroškem = | Razbor pri Slovenj Gradcu = | Remšnik = | Ribnica na Pohorju = | Ruše = | Sele pri Slovenj Gradcu = | Selnica ob Dravi = | Skomarje = | Slivnica pri Mariboru = | Slovenj Gradec = | Slovenska Bistrica = | NadSlovenske Konjice = | Spodnja Polskava = | Spodnja Sveta Kungota = | Središče ob Dravi = | Stari trg pri Slovenj Gradcu = | Stoperce = | Stranice = | Strojna = | Studenice = | Sveta Ana v Slovenskih goricah = | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = | Sveti Anton na Pohorju = | Sveti Anton v Slovenskih goricah = | Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = | Sveta Barbara v Slovenskih goricah = | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = | Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = | Sveti Danijel nad Prevaljami = | Sveti Duh na Ostrem vrhu = | Sv. Florijan v Doliču = | Sv. Jakob v Slovenskih goricah = | Jernej nad Muto = | Sv. Jurij ob Pesnici = | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = | Sveti Križ nad Mariborom = | Sv. Kunigunda na Pohorju = | Sv. Lenart - Podgorci = | Sv. Lovrenc - Juršinci = | Sv. Lovrenc na Dravskem polju = | Sv. Marija v Puščavi = | Sv. Marjeta niže Ptuja = | Sv. Marjeta ob Pesnici = | Sv. Marko niže Ptuja = | Sveti Martin na Pohorju = | Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = | Sv. Miklavž ob Dravi = | Sv. Ožbalt ob Dravi = | Sveti Peter na Kronski gori = | Sveti Peter pri Mariboru = | Sveti Primož na Pohorju = | Sv. Rupert v Slovenskih goricah = | Sv. Tomaž = | Sv. Trojica - Podlehnik = | Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = | Sv. Urban - Destrnik = | Sveti Venčesl = | Sv. Vid nad Valdekom = | Sveti Vid pri Ptuju = | Svečina = | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = | Svetinje = | Šentilj v Slovenskih goricah = | Šmartno pri Slovenj Gradcu = | Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = | Špitalič (Nadškofija Maribor) = | Šentilj pod Turjakom = | Šentjanž na Dravskem polju - Starše = | Šentjanž pri Dravogradu = | Tinje = | Trbonje = | Velika Nedelja = | Vuhred = | Vurberk = | Vuzenica = | Zavrč = | Zgornja Polskava = | Zreče = | Žetale = | Žiče = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = | Bakovci = | Beltinci = | Bogojina = | Cankova = | Cezanjevci = | Črenšovci = | Dobrovnik = | Dokležovje = | Dolenci = | Gornja Radgona = | Gornji Petrovci = | Grad = | Hotiza = | Kančevci = | Kapela pri Radencih = | Kobilje = | Križevci pri Ljutomeru = | Kuzma = | Lendava = | Ljutomer = | Mala Nedelja = | Markovci = | Martjanci = | Murska Sobota = | Odranci = | Pečarovci = | Pertoča = | Radenci = | Razkrižje = | Sv. Jurij ob Ščavnici = | Sveti Jurij v Prekmurju = | Tišina = | Turnišče = | Velika Polana = | Veržej = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71) --> | Adlešiči = | Ajdovec = | Ambrus = | Banja Loka = | Bela Cerkev = | Boštanj = | Brusnice = | Bučka = | Cerklje ob Krki = | Čatež - Zaplaz = | Čatež ob Savi = | Črmošnjice = | Črnomelj = | Dobrnič = | Dole pri Litiji = | Dragatuš = | Fara pri Kočevju = | Hinje = | Kočevje = | Kočevska Reka = | Kostanjevica na Krki = | Krka = | Krško = | Leskovec pri Krškem = | Metlika = | Mirna = | Mirna Peč = | Mokronog = | Mozelj = | Novo mesto – Kapitelj = | Novo mesto – Sveti Janez = | Novo mesto – Sveti Lenart = | Novo mesto - Šmihel = | Osilnica = | Podgrad (Škofija Novo mesto) = | Podzemelj = | Poljane - Dolenjske Toplice = | Prečna = | Preloka = | Radovica = | Raka = | Sela pri Šumberku = | Semič = | Sinji Vrh = | Soteska = | Stara Cerkev = | Stari trg ob Kolpi = | Stopiče = | Studenec = | Suhor = | Sveti Duh - Veliki Trn = | Sv. Križ - Gabrovka = | Sv. Križ - Podbočje = | Šentjanž = | Šentjernej = | Šentlovrenc = | Šentrupert = | Škocjan pri Novem mestu = | Šmarjeta = | Šmihel pri Žužemberku = | Šentpeter - Otočec = | Toplice = | Trebelno = | Trebnje = | Tržišče = | Vavta vas = | Velika Dolina = | Veliki Gaber = | Vinica = | Zagradec = | Žužemberk = }} }} 2xr37uzx8gdygbj9g2xu2816m1k742g 0 82300 6684565 6684262 2026-06-03T12:50:59Z Janezdrilc 3152 /* Kraji z več cerkvami na enem mestu */ + 1, slike 6684565 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[cerkev (zgradba)|cerkva]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' je [[krovni seznam]]. V posameznih seznamih se nahajajo cerkve, razvrščene po patrociniju (posvetitvi). Zaradi sistematičnosti seznama so na podstraneh zabeležene samo rimskokatoliške cerkve, ki jim je poleg podatka o naselju dodan še podatek o župniji in škofiji. Poleg tega so vsi Jezusovi in Marijini patrociniji ločeno zbrani na posamičnima podstranema (glej črki J in M). Cerkve manjšinskih veroizpovedi so navedene nižje spodaj na tej strani. {{Seznam cerkva v Sloveniji}} [[Slika:Domovina, mili, mili kraj.jpg|thumb|right|400px|Domovina, mili, mili kraj<br>([[Maksim Gaspari]])]] == Patrociniji rimskokatoliških cerkva == * V oklepajih so navedena alternativna imena posameznih patrocinijev, kakor se pojavljajo pri nekaterih cerkvah. * Za razvrstitev po abecednem redu kliknite na ikono s puščicama v zgornjem desnem delu stolpca. * Število cerkva se nanaša na trenutno število vnosov v posamezni tabeli na podstrani. Čeprav bi naj bila večina cerkva zabeleženih, obstaja precejšnja verjetnost, da manjše število cerkva še ni vključenih v seznam. * Glavni viri podatkov: [http://rkd.situla.org/ Rkd.situla.org], [http://www.naizletu.si/KRAJI/SLO-cerkve.html Naizletu.si]. {| class="wikitable sortable" width=70% ! width=23% | Opredelitev ! Patrocinij ! width=16% | God ! Cerkve |- ! rowspan=13 | Posvečeni Bogu | [[Sveti Duh|Duh]] | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (D)#Duh|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>48]] |- | [[Sveta Trojica|Trojica]] (Presveta Trojica) | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (T)#Trojica|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>52]] |- ! Posvečeni [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]] | style="background:#eaecf0;" | | style="text-align:right; background:#eaecf0;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)|<span style="color:#eaecf0;">0</span>22]] |- | [[Bičani Zveličar]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Bičani Zveličar|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Glej človek]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Glej človek|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Gospodov vnebohod]] | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Gospodov vnebohod|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Jezusova spremenitev|Jezusova spremenitev na gori]] | {{Hs|08-06}} 6. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Jezusova spremenitev na gori|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Jezusovo vstajenje]] (Gospodovo vstajenje, Vstali Jezus, Vstali Odrešenik) | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Jezusovo vstajenje|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Kristus Kralj]] | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Kristus Kralj|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Kristus Odrešenik]] (Božji Odrešenik, Božji Zveličar) | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Kristus Odrešenik|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Kristusovo učlovečenje]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Kristusovo učlovečenje|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveto rešnje telo in kri|Rešnje telo in kri]] (sv. Rešnje Telo) | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Rešnje telo in kri|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Srce Jezusovo]] (Presveto Srce Jezusovo) | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Srce Jezusovo|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>6]] |- ! rowspan=3 | Angeli | [[Angel varuh|Angeli varuhi]] | {{Hs|10-02}} 2. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Angeli varuhi|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Sveti Gabrijel|Gabrijel]] | {{Hs|09-29}} 29. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (G)#Gabrijel|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Sveti Mihael|Mihael]] | {{Hs|09-29}} 29. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Mihael|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>63]] |- ! rowspan=3 | Svetopisemske osebe<br>Stare zaveze | [[Danijel (prerok)|Danijel]] | {{Hs|07-21}} 21. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (D)#Danijel|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>10]] |- | [[Elija (prerok)|Elija]] | {{Hs|07-20}} 20. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (E)#Elija|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Job]] | {{Hs|05-10}} 10. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Job|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- ! rowspan=55 valign=top | Svetopisemske osebe<br>Nove zaveze ! Posvečeni [[Sveta Marija|Mariji]] | style="background:#eaecf0;" | | style="text-align:right; background:#eaecf0;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#|318]] |- | [[Čenstohovska Mati Božja]] | {{Hs|08-26}} 26. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Čenstohovska Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Čudodelna Mati Božja]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Čudodelna Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Karmelska Mati Božja]] | {{Hs|07-16}} 16. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Karmelska Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>12]] |- | [[Loretska Mati Božja]] (Marija Loretska) | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Loretska Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>4]] |- | [[Lurška Mati Božja]] | {{Hs|02-11}} 11. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Lurška Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>6]] |- | [[Marija Kraljica angelov]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Kraljica angelov|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Marija Kraljica miru]] | {{Hs|07-09}} 9. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Kraljica miru|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Marija Mati Cerkve]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Mati Cerkve|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Pomočnica kristjanov|Marija Pomočnica kristjanov]] | {{Hs|05-24}} 24. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Pomočnica kristjanov|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>18]] |- | [[Marija Pribežališče grešnikov]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Pribežališče grešnikov|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Marija Snežna]] | {{Hs|08-05}} 5. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Snežna|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>16]] |- | [[Marija Tolažnica]] (Devica Marija Tolažnica žalostnih) | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Tolažnica|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>7]] |- | [[Marija Zvezda]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Zvezda|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Marijina in Jožefova zaroka]] (Marijina zaroka) | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijina in Jožefova zaroka|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Marijino brezmadežno spočetje]] (Brezmadežno spočetje Device Marije, Brezmadežna Devica Marija, Marija Brezmadežna) | {{Hs|12-08}} 8. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino brezmadežno spočetje|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>11]] |- | [[Brezmadežno Srce Marijino|Marijino Brezmadežno Srce]] (Brezmadežno Srce Marijino) | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino Brezmadežno Srce|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Marijino darovanje]] (Gospodovo darovanje) | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino darovanje|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Marijino ime]] (Ime Marijino) | {{Hs|09-12}} 12. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino ime|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>10]] |- | [[Marijino obiskanje]] (Obiskanje Device Marije) | {{Hs|05-31}} 31. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino obiskanje|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>9]] |- | [[Marijino oznanjenje]] (Gospodovo oznanjenje Mariji, Oznanjenje Devici Mariji) | {{Hs|03-25}} 25. marec | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino oznanjenje|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>10]] |- | [[Marijino rojstvo]] (Rojstvo Device Marije) | {{Hs|09-08}} 8. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino rojstvo|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>21]] |- | [[Marijino vnebovzetje]] (Marija Vnebovzeta, Vnebovzetje Device Marije) | {{Hs|08-15}} 15. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino vnebovzetje|107]] |- | [[Marija Božja mati|Mati Božja]] (Devica Marija, sv. Marija) | {{Hs|01-01}} 1. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>17]] |- | [[Mati Božja od zdravja]] (Marija od zdravja) | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Mati Božja od zdravja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Mati Dobrega sveta]] (Marija Mati dobrega sveta) | {{Hs|04-26}} 26. april | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Mati Dobrega sveta|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Mati Usmiljenja]] (Marija Mati milosti, Marija Mati usmiljenja) | {{Hs|01-25}} 25. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Mati Usmiljenja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Rožnovenska Mati Božja]] (Marija Kraljica sv. rožnega venca, Devica Marija Rožnovenska, Rožnovenska kraljica) | {{Hs|10-07}} 7. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Rožnovenska Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>13]] |- | [[Žalostna Mati Božja]] (Marija sedem žalosti) | {{Hs|09-15}} 15. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Žalostna Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>33]] |- ! Nadaljevanje | style="background:#eaecf0;" | | style="background:#eaecf0;" | |- | [[Sveta Ana|Ana]] | {{Hs|07-26}} 26. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Ana|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>55]] |- | [[Sveti Andrej|Andrej]] | {{Hs|11-30}} 30. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Andrej|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>49]] |- | [[Sveta Družina|Družina]] | {{Hs|12-30}} 30. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (D)#Družina|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>7]] |- | [[Sveti Filip|Filip]] in [[Jakob Mlajši|Jakob]] | {{Hs|05-03}} 3. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (F)#Filip in Jakob|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>8]] |- | [[Sveti Jakob|Jakob]] | {{Hs|07-25}} 25. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Jakob|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>67]] |- | [[Janez Evangelist]] | {{Hs|12-27}} 27. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Janez Evangelist|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>15]] |- | [[Janez Krstnik]] | {{Hs|08-29}} 29. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Janez Krstnik|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>85]] |- | [[Sveti Jernej|Jernej]] | {{Hs|08-24}} 24. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Jernej|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>29]] |- | [[Sveti Joahim|Joahim]] | {{Hs|07-26}} 26. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Joahim|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Sveti Jožef|Jožef]] | {{Hs|03-19}} 19. marec | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Jožef|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>32]] |- | [[Papež Klemen I.|Klemen I.]] | {{Hs|11-23}} 23. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Klemen I.|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>5]] |- | [[Sveti Luka|Luka]] | {{Hs|10-18}} 18. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Luka|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Marija Magdalena]] (Magdalena) | {{Hs|07-22}} 22. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Marija Magdalena|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>49]] |- | [[Sveti Marko|Marko]] | {{Hs|04-25}} 25. april | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Marko|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>12]] |- | [[Marta iz Betanije]] | {{Hs|07-29}} 29. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Marta iz Betanije|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Matej|Matej]] | {{Hs|09-21}} 21. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Matej|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>5]] |- | [[Sveti Matija|Matija]] | {{Hs|02-24}} 24. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Matija|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>6]] |- | [[Sveti Pavel|Pavel]] (Spreobrnitev sv. Pavla) | {{Hs|06-29}} 29. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (P)#Pavel|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>21]] |- | [[Sveti Peter|Peter]] | {{Hs|06-29}} 29. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (P)#Peter|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>64]] |- | [[Sveti Peter in Pavel|Peter in Pavel]] | {{Hs|06-29}} 29. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (P)#Peter in Pavel|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>18]] |- | [[Simon Gorečnik|Simon]] in [[Juda Tadej]] | {{Hs|10-28}} 28. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (S)#Simon in Juda Tadej|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>8]] |- | [[Sveti Štefan|Štefan]] | {{Hs|12-26}} 26. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Š)#Štefan|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>34]] |- | [[Sveti Tomaž|Tomaž]] | {{Hs|07-03}} 3. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (T)#Tomaž|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>34]] |- | [[Sveti trije kralji|Trije kralji]] | {{Hs|01-06}} 6. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (T)#Trije kralji|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>12]] |- ! rowspan=63 valign=top | Antika<br>(rimski svetniki) | [[Sveta Agata|Agata]] | {{Hs|02-05}} 5. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Agata|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Ahacij|Ahacij]] (Ahac) | {{Hs|06-22}} 22. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Ahacij|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>10]] |- | [[Ambrož Milanski]] | {{Hs|12-07}} 7. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Ambrož Milanski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Anastazija Sirmijska]] | {{Hs|12-25}} 25. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Anastazija Sirmijska|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Anton Puščavnik]] | {{Hs|01-17}} 17. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Anton Puščavnik|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>32]] |- | [[Sveta Apolonija|Apolonija]] | {{Hs|02-09}} 9. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Apolonija|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Avguštin iz Hipona]] | {{Hs|08-28}} 28. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Avguštin iz Hipona|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>4]] |- | [[Sveta Barbara|Barbara]] | {{Hs|12-04}} 4. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Barbara|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>16]] |- | [[Bas iz Nice]] (Basso) | {{Hs|12-05}} 5. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Bas iz Nice|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Blaž|Blaž]] | {{Hs|02-03}} 3. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Blaž|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Sveti Boštjan|Boštjan]] (Sebastijan) | {{Hs|01-20}} 20. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Boštjan|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>8]] |- | [[Brigita Irska]] (Brida) | {{Hs|02-01}} 1. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Brigita Irska|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Brikcij iz Toursa]] (Bric) | {{Hs|11-13}} 13. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Brikcij iz Toursa|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>8]] |- | [[Sveta Cecilija|Cecilija]] | {{Hs|11-22}} 22. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (C)#Cecilija|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Donat iz Arezza]] | {{Hs|08-07}} 7. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (D)#Donat iz Arezza|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Donat iz Münstereifla]] | {{Hs|08-07}} 7. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (D)#Donat iz Münstereifla|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveta Doroteja|Doroteja]] | {{Hs|02-06}} 6. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (D)#Doroteja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Elij iz Koštabone]] (Elio) | {{Hs|07-18}} 18. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (E)#Elij iz Koštabone|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Erazem iz Formie]] | {{Hs|06-02}} 2. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (E)#Erazem iz Formie|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveta Evfemija|Evfemija]] | {{Hs|09-16}} 16. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Just in Evfemija|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Papež Fabijan|Fabijan]] in [[Sveti Boštjan|Boštjan]] (Fabijan in Sebastjan) | {{Hs|01-20}} 20. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (F)#Fabijan in Boštjan|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>5]] |- | [[Sveti Florjan|Florijan]] | {{Hs|05-04}} 4. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (F)#Florijan|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>26]] |- | [[Gervazij in Protazij]] | {{Hs|06-19}} 19. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (G)#Gervazij in Protazij|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveta Helena|Helena]] | {{Hs|08-18}} 18. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (H)#Helena|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>17]] |- | [[Sveti Hieronim|Hieronim]] (Jeronim) | {{Hs|09-30}} 30. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (H)#Hieronim|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>9]] |- | [[Hilarij in Tacijan]] | {{Hs|03-16}} 16. marec | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (H)#Hilarij in Tacijan|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Janez in Pavel]] | {{Hs|06-26}} 26. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Janez in Pavel|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Sveti Jurij|Jurij]] | {{Hs|04-23}} 23. april | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Jurij|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>75]] |- | [[Just Tržaški]] | {{Hs|11-03}} 3. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Just Tržaški|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>8]] |- | [[Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila|Kancijan]] (Kancijan in tovariši, Kocijan) | {{Hs|05-31}} 31. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Kancijan|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>25]] |- | [[Katarina Aleksandrijska]] | {{Hs|11-25}} 25. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Katarina Aleksandrijska|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>32]] |- | [[Sveti Kozma in Damijan|Kozma in Damijan]] | {{Hs|09-26}} 26. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Kozma in Damijan|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>9]] |- | [[Sveti Krištof|Krištof]] | {{Hs|07-25}} 25. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Krištof|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Krizogon Oglejski]] | {{Hs|11-24}} 24. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Krizogon Oglejski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Kvirik in Julijeta|Kvirik]] | {{Hs|06-16}} 16. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Kvirik|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Kvirin|Kvirin]] | {{Hs|06-04}} 4. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Kvirin|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Lovrenc|Lovrenc]] (Lavrencij) | {{Hs|08-10}} 10. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Lovrenc|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>50]] |- | [[Sveta Lucija|Lucija]] | {{Hs|12-13}} 13. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Lucija|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>13]] |- | [[Maksimilijan Celjski]] | {{Hs|08-12}} 12. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Maksimilijan Celjski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Marjeta Antiohijska]] | {{Hs|07-20}} 20. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Marjeta Antiohijska|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>47]] |- | [[Martin iz Toursa]] | {{Hs|11-11}} 11. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Martin iz Toursa|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>81]] |- | [[Maver Poreški]] | {{Hs|11-21}} 21. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Maver Poreški|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Sveti Mavricij|Mavricij]] | {{Hs|09-22}} 22. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Mavricij|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Mohor in Fortunat]] | {{Hs|07-12}} 12. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Mohor in Fortunat|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>30]] |- | [[Nazarij Koprski]] | {{Hs|06-19}} 19. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (N)#Nazarij Koprski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveta Neža|Neža]] | {{Hs|01-21}} 21. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (N)#Neža|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>18]] |- | [[Nikolaj iz Mire]] (Miklavž) | {{Hs|12-06}} 6. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (N)#Nikolaj iz Mire|117]] |- | [[Onufrij Veliki]] (Onofrij) | {{Hs|06-12}} 12. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (O)#Onufrij Veliki|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Pankracij|Pankracij]] | {{Hs|05-12}} 12. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (P)#Pankracij|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>6]] |- | [[Sveti Pantaleon|Pantaleon]] | {{Hs|07-27}} 27. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (P)#Pantaleon|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Primož in Felicijan]] | {{Hs|06-09}} 9. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (P)#Primož in Felicijan|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>32]] |- | [[Ruf iz Loparja]] (Jeruf) | {{Hs|07-27}} 27. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (R)#Ruf iz Loparja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Papež Sikst II.|Sikst II.]] | {{Hs|04-03}} 3. april | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (S)#Sikst II.|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Papež Silvester I.|Silvester I.]] | {{Hs|12-31}} 31. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (S)#Silvester I.|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Sveti Socerb|Socerb]] (Servul) | {{Hs|05-24}} 24. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (S)#Socerb|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Papež Štefan I.|Štefan I.]] | {{Hs|08-02}} 2. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Š)#Štefan I.|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Sveti Tilen|Tilen]] (Egidij, Ilj, Ilij) | {{Hs|09-01}} 1. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (T)#Tilen|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>18]] |- | [[Papež Urban I.|Urban I.]] | {{Hs|05-25}} 25. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (U)#Urban I.|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>18]] |- | [[Sveta Uršula|Uršula]] | {{Hs|10-21}} 21. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (U)#Uršula|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>12]] |- | [[Sveti Valentin|Valentin]] | {{Hs|02-14}} 14. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (V)#Valentin|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>5]] |- | [[Sveti Vid|Vid]] | {{Hs|06-15}} 15. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (V)#Vid|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>40]] |- | [[Vincencij iz Zaragoze]] | {{Hs|01-22}} 22. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (V)#Vincencij iz Zaragoze|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Zenon|Zenon]] | {{Hs|12-20}} 20. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Z)#Zenon|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- ! rowspan=22 valign=top | Zgodnji srednji vek<br>(od leta 500 do 1000) | [[Benedikt Nursijski]] | {{Hs|07-11}} 11. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Benedikt Nursijski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>8]] |- | [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]] | {{Hs|07-05}} 5. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (C)#Ciril in Metod|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>6]] |- | [[Papež Gregor I.|Gregor I.]] (Gregor Veliki, Gregorij Veliki) | {{Hs|09-03}} 3. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (G)#Gregor I.|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>4]] |- | [[Sveti Ingenuin|Ingenuin]] in [[Albin Koroški|Albuin]] | {{Hs|02-05}} 5. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (I)#Ingenuin in Albuin|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Jedrt Nivelska]] (Jedert, Gendrca, Jera) | {{Hs|03-17}} 17. marec | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Jedrt Nivelska|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>13]] |- | [[Sveti Jošt|Jošt]] | {{Hs|12-13}} 13. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Jošt|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>13]] |- | [[Sveti Koloman|Koloman]] | {{Hs|10-13}} 13. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Koloman|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Ladislav I. Ogrski]] | {{Hs|06-27}} 27. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Ladislav I. Ogrski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Lambert iz Maastrichta]] | {{Hs|09-17}} 17. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Lambert iz Maastrichta|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>7]] |- | [[Sveti Lenart|Lenart]] | {{Hs|11-06}} 6. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Lenart|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>60]] |- | [[Leopold III. Babenberški]] | {{Hs|11-15}} 15. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Leopold III. Babenberški|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Modest|Modest Koroški]] | {{Hs|03-31}} 31. marec | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Modest Koroški|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Osvald Northumbrijski]] (Ožbolt, Ožbalt) | {{Hs|08-05}} 5. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (O)#Osvald Northumbrijski|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>22]] |- | [[Sveta Radegunda|Radegunda]] | {{Hs|08-13}} 13. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (R)#Radegunda|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>7]] |- | [[Rupert Salzburški]] | {{Hs|03-27}} 27. marec | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (R)#Rupert Salzburški|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>7]] |- | [[Saba Posvečeni|Saba]] | {{Hs|12-05}} 5. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (S)#Saba|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Štefan I. Ogrski]] | {{Hs|08-16}} 16. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Š)#Štefan I. Ogrski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Ulrik Augsburški]] (Urh) | {{Hs|07-04}} 4. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (U)#Ulrik Augsburški|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>39]] |- | [[Sveta Valburga|Valburga]] | {{Hs|02-25}} 25. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (V)#Valburga|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Venceslav|Venceslav]] (Venčeslav) | {{Hs|09-28}} 28. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (V)#Venceslav|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Wolfgang Regensburški]] (Volbenk, Bolfenk) | {{Hs|10-31}} 31. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (W)#Wolfgang Regensburški|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>10]] |- | [[Sveti Žiga|Žiga]] | {{Hs|05-01}} 1. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Ž)#Žiga|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- ! rowspan=15 valign=top | Pozni srednji vek<br>(od leta 1000 do 1500) | [[Anton Padovanski]] | {{Hs|05-13}} 13. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Anton Padovanski|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>24]] |- | [[Brigita Švedska]] | {{Hs|07-23}} 23. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Brigita Švedska|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Dominik Guzmán]] | {{Hs|08-08}} 8. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (D)#Dominik Guzmán|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Elizabeta Ogrska]] | {{Hs|11-17}} 17. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (E)#Elizabeta Ogrska|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>5]] |- | [[Ema Krška]] | {{Hs|06-27}} 27. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (E)#Ema Krška|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Frančišek Asiški]] | {{Hs|10-04}} 4. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (F)#Frančišek Asiški|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>6]] |- | [[Gotard iz Hildesheima]] | {{Hs|05-05}} 5. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (G)#Gotard iz Hildesheima|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Henrik II. Sveti]] | {{Hs|07-13}} 13. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (H)#Henrik II. Sveti|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Janez Nepomuk]] | {{Hs|05-16}} 16. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Janez Nepomuk|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>5]] |- | [[Klara Asiška]] | {{Hs|08-11}} 11. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Klara Asiška|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Kunigunda Luksemburška]] | {{Hs|03-03}} 3. marec | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Kunigunda Luksemburška|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>6]] |- | [[Sveta Notburga|Notburga]] | {{Hs|09-14}} 14. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (N)#Notburga|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Sveti Rok|Rok]] | {{Hs|08-16}} 16. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (R)#Rok|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>30]] |- | [[Sveta Rozalija|Rozalija]] | {{Hs|09-04}} 4. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (R)#Rozalija|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>4]] |- | [[Ubald Baldassini]] (Teobald, Tibot) | {{Hs|05-16}} 16. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (U)#Ubald Baldassini|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- ! rowspan=5 | Novi vek | [[Alojzij Gonzaga]] | {{Hs|06-21}} 21. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Alojzij Gonzaga|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Frančišek Ksaverij]] (Frančišek Ksaver) | {{Hs|12-03}} 3. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (F)#Frančišek Ksaverij|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>11]] |- | [[Ignacij Lojolski]] | {{Hs|07-31}} 31. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (I)#Ignacij Lojolski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Jacinta Marescotti]] (Hijacinta) | {{Hs|01-30}} 30. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Jacinta Marescotti|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Stanislav Kostka]] | {{Hs|11-13}} 13. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (S)#Stanislav Kostka|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- ! rowspan=3 | 19. stoletje | [[Anton Martin Slomšek]] | {{Hs|09-24}} 24. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Anton Martin Slomšek|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Janez Bosko]] | {{Hs|01-31}} 31. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Janez Bosko|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja|Terezija Deteta Jezusa]] | {{Hs|10-01}} 1. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (T)#Terezija Deteta Jezusa|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- ! rowspan=2 | 20. stoletje | [[Leopold Mandić]] | {{Hs|05-12}} 12. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Leopold Mandić|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Maksimilijan Kolbe]] | {{Hs|08-14}} 14. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Maksimilijan Kolbe|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- ! Druge osebe | [[Vsi sveti|Vsi svetniki]] (Vsi sveti) | {{Hs|11-01}} 1. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (V)#Vsi svetniki|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>5]] |- ! Relikvije | [[Pravi križ|Križ]] (povišanje sv. Križa, najdenje sv. Križa) | {{Hs|09-14}} 14. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Križ|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>88]] |} === Nekdanji patrociniji === Patrociniji, katerih cerkve več ne obstajajo ali so desakralizirane: {| class="wikitable sortable" width=70% ! Patrocinij ! Naselje cerkve ! Opomba ! Vir |- | [[Sveti Apolinarij|Apolinarij]] | [[Ankaran]] | cerkev [[Benediktinski samostan Ankaran|Benediktinskega samostana Ankaran]], kasneje prevzela patrocinij [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja iz Mire]], danes Hotel Convent | |- | [[Bernardin Sienski]] | [[Portorož]] | danes [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|ruševinska cerkev]] z ohranjenim zvonikom in prezbiterijem | |- | [[Filip Neri]] | [[Piran]] | | |- | rowspan=3 | [[Ime Jezusovo]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine odstranjene po drugi svetovni vojni | <ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- | [[Dolga vas, Kočevje|Dolga vas]] | | |- | [[Svetli Potok]] | | |- | rowspan=2 | [[Klara Asiška]] | [[Koper]] | cerkev nekdanjega [[Samostan klaris Koper|Samostana klaris Koper]] danes služi za osrednje skladišče za arhivsko gradivo Pokrajinskega arhiva Koper | <ref>{{navedi splet |url=https://visitkoper.si/znamenitosti/historic-sights-samostan-sv-klare/ |title=Samostan sv. Klare |accessdate=2026-01-21 |date= |format= |work=Visitkoper.si }}</ref> |- | [[Ljubljana]] | cerkev nekdanjega [[Samostan klaris Ljubljana|Samostana klaris Ljubljana]] je bila porušena po ljubljanskem potresu leta 1895 | <ref>Anton Štrukelj in drugi, ''Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji'', Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje, Nazarje 2019, stran 347.</ref> |- | [[Sveti Kolumban|Kolumban]] | [[Kolomban]] | | |- | [[Marija Kraljica vseh svetnikov]] | [[Komarna vas]] | | |- | [[Nedelja]] | [[Parecag]] | | |- | [[Sveti Odorik|Odorik]] | [[Koper]] | | |- | [[Sveti Peregrin|Peregrin]] | [[Piran]] | | |} === Patrociniji brez cerkve === Za patrocinije, ki nimajo cerkve v Sloveniji, imajo pa kapelo ali vsaj stranski oltar, glej [[Uporabnik:Janezdrilc/Patrociniji|Seznam patrocinijev brez cerkve v Sloveniji]]. == Cerkve manjšinskih veroizpovedi == === Baptistične === * [[Baptistična cerkev, Ljubljana]] * Baptistična cerkev, Murska Sobota * Cerkev Novo Življenje, Murska Sobota === Evangeličanske === * [[Evangeličanska cerkev, Bodonci]] * [[Evangeličanska cerkev, Domanjševci]] * [[Evangeličanska cerkev, Gornji Petrovci]] * [[Evangeličanska cerkev, Gornji Slaveči]] * [[Evangeličanska cerkev, Hodoš]] * [[Evangeličanska cerkev, Križevci]] * [[Evangeličanska cerkev, Lendava]] * [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana]] * [[Evangeličanska cerkev, Maribor]] * [[Evangeličanska cerkev, Moravske Toplice]] * [[Evangeličanska cerkev, Murska Sobota|Evangeličanska cerkev Martina Luthra, Murska Sobota]] * [[Evangeličanska cerkev, Puconci]] * [[Evangeličanska cerkev, Selo]] : Kapele :* [[Evangeličanska kapela, Andrejci]] :* [[Evangeličanska cerkev, Kupšinci]] :* [[Evangeličanska cerkev, Prosenjakovci]] : Nekdanje cerkve :* [[Evangeličanska cerkev, Arja vas]] :* [[Evangeličanska cerkev, Celje]] :* [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi]]<ref>[http://zgodovina.si/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ “Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!”]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Zgodovina.si, pridobljeno 20. januar 2016.</ref> : Nebogoslužne :* [[Evangeličanska cerkev, Štrihovec]] (preurejena v stanovanjsko poslopje) === Grškokatoliške === * [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Metlika]] * [[Cerkev sv. Svetice, Drage]]<ref>[http://kraji.eu/slovenija/metlika_cerkev_sv_cirila_in_metoda/slo Metlika - Cerkev sv. Cirila in Metoda], Kraji.eu.</ref> === Mormonske === : Kapele :* [[Mormonska kapela, Ljubljana]]<ref>[http://www.cerkev-jezusa-kristusa.si/about O nas], Cerkev-jezusa-kristusa.si.</ref> === Pravoslavne === * [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana]] * [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Miliči]] * [[Cerkev Usekovanje glave Svetog Jovana Krstitelja, Bojanci]] : Kapele :* [[Ruska kapelica|Kapela sv. Vladimirja, Vršič]] (Ruska kapelica)<ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=855 Vršič - Ruska kapelica], Giskd2s.situla.org.</ref> :* [[Pravoslavna kapela, Maribor]] : Nekdanje cerkve :* [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi]] :* [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor]] :* [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči]]<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> :* [[Cerkev sv. Save, Celje]] :* [[Cerkev sv. Stevana, Marindol]]<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> : Načrtovane cerkve :* [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor (pravoslavna)|Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor]]<ref>[http://spc-mb.net/istorijat/ Istorijat], Spc-mb.net.</ref> :* [[Pravoslavna cerkev Celje (nova)|Pravoslavna cerkev Celje]]<ref>[http://www.vecer.com/clanek2012030305755271 Zgradili bodo pravoslavno cerkev]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Vecer.com, pridobljeno 20. januar 2016.</ref> :* [[Pravoslavna cerkev Koper]]<ref>[http://www.primorske.si/Plus/7--Val/Pravoslavni-verniki-zelijo--v-Kopru---zgraditi--sv Pravoslavni verniki želijo v Kopru zgraditi svojo cerkev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170427095756/http://www.primorske.si/Plus/7--Val/Pravoslavni-verniki-zelijo--v-Kopru---zgraditi--sv |date=2017-04-27 }}, Primorske.si, pridobljeno 26. april 2017.</ref> == Statistika == {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable col2right col3right" width=22% ! Veroizpoved ! Cerkve ! Patrociniji |- | Rimskokatoliška | [[Predloga:Število rimskokatoliških cerkva|{{Barva|black|{{Število rimskokatoliških cerkva}}}}]] | 184 |- | Grškokatoliška | 2 | 2 |- | Evangeličanska | 13 | 2 |- | Pravoslavna | 3 | 3 |- | '''Skupno''' | '''{{#expr: {{formatnum:{{Število rimskokatoliških cerkva}}|R}} + 2 + 13 + 3 }}''' | '''{{#expr: 184 + 2 + 2 + 3 }}'''* |- | colspan=3 style="background-color=white;" | <nowiki>*</nowiki> <small>Skupno število '''različnih''' patrocinijev je {{#expr: 184 + 2 + 2 + 3 -3 }}, saj so trije patrociniji – dva pravoslavna in en grškokatoliški – identični rimskokatoliškim patrocinijem.</small> |} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col2right col3right" width=22% ! Škofija ! Cerkve ! Delež |- | [[Škofija Celje|Celje]] | 323 | 13,6 % |- | [[Škofija Koper|Koper]] | 572<!-- 4 nebogoslužne --> | 24,1 % |- | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | 733 | 30,9 % |- | [[Nadškofija Maribor| Maribor]] | 278<!-- 2 nebogoslužni --> | 11,7 % |- | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | 46 | 1,9 % |- | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | 422<!-- 4 nebogoslužne --> | 17,8 % |- | '''Skupno''' | '''{{#expr: 323 + 572 + 733 + 278 + 46 + 422}}''' | '''100,0 %''' |} == Kraji z več cerkvami na enem mestu == [[Slika:Tri fare Rosalnice Metlika.JPG|thumb|right|250px|»[[Tri fare]]«, [[Rosalnice]]]] [[Slika:Žusem.jpg|thumb|right|250px|Župnijska in podružnična cerkev, [[Dobrina, Šentjur|Dobrina]]]] [[Slika:St. Elizabeth of Hungary Parish Church (Slovenj Gradec) 01.jpg|thumb|right|250px|Župnijska in podružnična cerkev, [[Slovenj Gradec]]]] V Sloveniji je kar nekaj krajev, na katerih stojita vsaj dve cerkvi skupaj: * 3: [[Rosalnice]] ([[Cerkev Lurške Matere Božje, Rosalnice|cerkev Lurške Matere Božje]], [[Cerkev Glej človek, Rosalnice|cerkev Glej človek]] in [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rosalnice|cerkev Žalostne Matere Božje]])<ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/AF2069443F494310C12572030034F867?OpenDocument Metlika], Družina.si.</ref> * 2: [[Bele Vode]] (obe [[Cerkev sv. Križa, Bele Vode|cerkvi sv. Križa]]) * 2: [[Črna pri Kamniku]] ([[Cerkev sv. Petra, Črna pri Kamniku|cerkev sv. Petra]] in [[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Črna pri Kamniku|cerkev sv. Primoža in Felicijana]])<ref name="#1">[http://rkd.situla.org/ Register nepremične kulturne dediščine], Rkd.situla.org.</ref> * 2: [[Dobrina, Šentjur|Dobrina]] ([[Cerkev sv. Jakoba, Dobrina|cerkev sv. Jakoba]] in [[Cerkev sv. Valentina, Dobrina|cerkev sv. Valentina]]) * 2: [[Dvor pri Polhovem Gradcu]] ([[Cerkev sv. Nikolaja, Dvor pri Polhovem Gradcu|cerkev sv. Nikolaja]] in [[Cerkev sv. Petra, Dvor pri Polhovem Gradcu|cerkev sv. Petra]]) * 2: [[Grosuplje]] (obe [[Cerkev sv. Mihaela, Grosuplje|cerkvi sv. Mihaela]]) * 2: [[Hrib - Loški Potok]] ([[Cerkev sv. Lenarta, Hrib - Loški Potok|cerkev sv. Lenarta]] in [[Cerkev sv. Barbare, Hrib - Loški Potok|cerkev sv. Barbare]]) * 2: [[Krško]] ([[Cerkev sv. Janeza Evangelista, Krško|cerkev sv. Janeza Evangelista]] in [[Cerkev sv. Duha, Krško|cerkev sv. Duha]] (danes Galerija Krško)) * 2: [[Leše, Prevalje|Leše]] ([[Cerkev sv. Ane, Leše|cerkev sv. Ane]] in [[Cerkev sv. Volbenka, Leše|cerkev sv. Volbenka]]) * 2: [[Četrtna skupnost Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] ([[Cerkev sv. Roka, Ljubljana|cerkev sv. Roka]] in [[Cerkev Kristusovega učlovečenja, Ljubljana|cerkev Kristusovega učlovečenja]]) * 2: [[Slovenj Gradec]] ([[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkev sv. Elizabete]] in [[Cerkev sv. Duha, Slovenj Gradec|cerkev sv. Duha]]) * 2: [[Spodnje Tinsko]] ([[Cerkev Matere Božje, Tinsko|cerkev Matere Božje]] in [[Cerkev sv. Ane, Tinsko|cerkev sv. Ane]]) * 2: [[Srednja vas pri Šenčurju]] ([[Cerkev sv. Radegunde, Srednja vas pri Šenčurju|cerkev sv. Radegunde]] in [[Cerkev sv. Katarine, Srednja vas pri Šenčurju|cerkev sv. Katarine]]) * 2: [[Sveti Duh na Ostrem vrhu]] ([[Cerkev sv. Duha, Sveti Duh na Ostrem vrhu|cerkev sv. Duha]] in [[Cerkev sv. Avguština, Sveti Duh na Ostrem vrhu|cerkev sv. Avguština]]) * 2: [[Svetina]] ([[cerkev Marije Snežne, Svetina nad Celjem|cerkev Marije Snežne]] in [[cerkev sv. Križa, Svetina nad Celjem|cerkev sv. Križa]]) * 2: [[Turnišče]] (obe [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|cerkvi Marijinega vnebovzetja]]) * 2: [[Velika Varnica]] ([[Cerkev sv. Avguština, Velika Varnica|cerkev sv. Avguština]] in [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Velika Varnica|cerkev sv. Marije Magdalene]]) * 2: [[Zgornje Pirniče]] ([[Cerkev sv. Tomaža, Zgornje Pirniče|cerkev sv. Tomaža]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornje Pirniče|cerkev Marijinega vnebovzetja]]) '''Cerkev in kapele''' * 5: [[Zagaj]] ([[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore|cerkev Marijinega rojstva]], [[Kapela Lurške Matere Božje, Svete gore|kapela Lurške Matere Božje]], [[Kapela sv. Jurija, Svete gore|kapela sv. Jurija]], [[Kapela sv. Martina, Svete gore|kapela sv. Martina]] in [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Svete gore|kapela sv. Boštjana in Fabijana]])<ref>[http://www.svetegore.si/ Svetegore.si].</ref> * 3: [[Gradišče, Kozje|Gradišče]] ([[Cerkev Marije Sedem žalosti, Gradišče|cerkev Marije Sedem žalosti]], [[Kapela sv. Ane, Gradišče|kapela sv. Ane]] in [[Kapela sv. Mohorja in Fortunata, Gradišče|kapela sv. Mohorja in Fortunata]])<ref name="#1"/> * 2: [[Celje]] ([[Stolnica sv. Danijela, Celje|stolnica sv. Danijela]] in [[Kapela sv. Elizabete, Celje|kapela sv. Elizabete]]) * 2: [[Motnik]] ([[Cerkev sv. Jurija, Motnik|cerkev sv. Jurija]] in [[Kapela sv. Marije Magdalene, Motnik|kapela sv. Marije Magdalene]]) * 2: [[Nova Cerkev]] ([[Cerkev sv. Lenarta, Nova Cerkev|cerkev sv. Lenarta]] in [[Kapela sv. Mihaela, Nova Cerkev|kapela sv. Mihaela]]) '''Glej tudi''' * 2: [[Bučka, Škocjan|Bučka]] ([[Cerkev sv. Matije, Bučka|cerkev sv. Matije]] in [[Cerkev sv. Martina, Bučka|cerkev sv. Martina]] 130 metrov stran) * 2: [[Velike Brusnice]] ([[Cerkev sv. Križa, Velike Brusnice|cerkev sv. Križa]] in [[Cerkev sv. Družine, Velike Brusnice|sv. Družine]] 70 metrov stran) * 2: [[Trdinov vrh]] ([[Cerkev sv. Jere, Trdinov vrh|cerkev sv. Jere]] na slovenski strani državne meje in [[Cerkev sv. Elije, Trdinov vrh|cerkev sv. Elije]] na hrvaški strani) * 2: [[Dobrač]] na Koroškem v Avstriji (tako imenovana [[Slovenska cerkev (Dobrač)|slovenska cerkev]] in [[Nemška cerkev (Dobrač)|nemška cerkev]]) == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[:Kategorija:Kapele v Sloveniji|Kapele v Sloveniji]] * [[:Kategorija:Sinagoge v Sloveniji|Sinagoge v Sloveniji]] * [[:Kategorija:Džamije v Sloveniji|Džamije v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Churches in Slovenia}} * [https://slocerkve.si/ Slocerkve.si] * [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/ Pregledovalnik kulturne dediščine] * [https://www.naizletu.si/KRAJI/SLO-cerkve.html Naizletu.si] {{Cerkve v Sloveniji}} {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Seznami cerkva|Slovenija]] [[Kategorija:Krovni seznami|Cerkve v Sloveniji]] 6oyx2boifxnj0krp4k9111kghzjb3qs 0 87270 6684594 6684396 2026-06-03T14:02:15Z ~2026-33118-58 261037 Dodajanje busa 812 6684594 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''^K: 19:15 '''B'''^K: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''^K= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''^K= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''219''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''143''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |2 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22<br>2026: E23 | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062<br>2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |3 |MAN Lion's City 12 E |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2026: 750–752 | |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 16 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]] 409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 1997: 385 (1)<br>1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)<br>2000: 409–411, 414, 416–418 (7) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 9 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424–428, 430 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 11 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359, 812 (3) | |- |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) <ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923230131/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 |date=2015-09-23 }} 7. april 2010, Dnevnik.si</ref> * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi (WIP) === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140, 141 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september) * 2000–2026: 419 MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 * 2003–2026: 432 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025) '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] tumcfm98f209r138776iy49ea5u6a3a 0 96293 6684757 6677775 2026-06-03T18:18:33Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +zp: arhivalija meseca 6684757 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kartuzijanski samostan Pleterje | image = <!-- WD --> | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Drča]] | area = | built = 15. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Pleterje - Kartuzijanski samostan | designation1_date = 16. avgust 1992 | designation1_number = 528<ref>{{RKD|528}}</ref> | designation2 = | designation2_offname = | designation2_date = | designation2_number = | občina = Šentjernej }} '''Kartuzijanski samostan Pleterje''' ali krajše '''Kartuzija Pleterje''', [[latinščina|latinsko]] Domus sanctissime Trinitatis (Dom Svete Trojice), je [[samostan]] reda [[Kartuzijani|kartuzijanov]], najstrožjega moškega reda v [[Katoliška cerkev|Katoliški cerkvi]]. Stoji na [[Dolenjska|Dolenjskem]], blizu [[Šentjernej]]a, v objemu [[Gorjanci|Gorjancev]]. Ta samostan je edina še delujoča [[kartuzija]] v Sloveniji. Ustanovil jo je grof [[Herman II. Celjski]] leta 1403. Hkrati je edina Kartuzija v Srednji Evropi, trenutno je v njej 13 patrov in 2 brata (2026).<ref>{{Navedi splet|title=Bratje|url=http://www.kartuzija-pleterje.si/slo/bratje.html|website=www.kartuzija-pleterje.si|accessdate=2026-01-09}}</ref> == Zgodovina == Kartuzija Pleterje je bila četrta in hkrati zadnja ustanovljena slovenska kartuzija. Ustanovil jo je leta 1403 celjski grof [[Herman II. Celjski|Herman II.]]; osnovno dotacijo in ustanovno listino je izdal leta 1407. Tega leta se je končala tudi osnovna gradnja samostana in kapele. Samostan je bil dokončno zgrajen šele leta 1410 (tega leta so bile Pleterje tudi inkorporirane v red), medtem ko je bila samostanska cerkev končana šele leta 1420. Sodelovanje celjskih grofov (pozneje knezov) pri delovanju samostana je označevalo »obdobje najintenzivnejše rasti te ustanove«.<ref>Kartuzija Pleterje 1403-1595, str. 196</ref> S smrtjo Ulrika II. (1456), ko so Celjani propadli, se je pričelo tudi počasno zamiranje samostana. Temu so v veliki meri pripomogli še številni [[turški vpadi]], saj se je kartuzija nahajala ob pomembni prometni poti. Leta 1471 so tako požgali samostanska poslopja, večkrat pa so opustošili samostansko posest in pobili oz. odpeljali podložnike. Kartuzijo so obnovili in jo utrdili z obzidjem. V drugi četrtini 16. stoletja pa so pričeli na področju kartuzije naseljevati tudi [[uskoki|Uskoke]], tako da se je kartuzijska posest ponovno zmanjšala. To propadanje je potekalo vse dokler niso leta 1595 prevzeli kartuzijo [[jezuiti]]. S tem je bilo za slabih dvesto let delovanje kartuzije prekinjeno. Šele leta 1899 je [[Kartuzijani|kartuzijanski red]] odkupil bivšo kartuzijo (ta je že postala zasebna last), ker so kartuzijane medtem izgnali iz [[Francija|Francije]], ob vrnitvi so patri s seboj pripeljali skoraj vso notranjo opremo, tudi dragocena umetniška dela, ki so danes na ogled v prostorih Galerije Božidar Jakac v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]]. Do leta 1904 je potekala obnovitev kartuzije, od starih stavb je ostala le več kot 600 let stara samostanska cerkev. Med drugo svetovno vojno so se jeseni leta 1942 v samostan vselili belogardisti, zato so ga čez nekaj mesecev napadli partizani. V spopadih je bilo uničenih več meniških celic. O kartuzijanih in pleterski kartuziji je nekaj knjig napisal njen dolgoletni prior Josip Edgar Leopold. == Kartuzija Pleterje danes == Obiskovalci Pleterij si lahko danes v nekdanji samostanski [[gotika|gotski]] cerkvi ogledajo projekcijo življenja kartuzijanov, saj vstop v kartuzijo ni dovoljen, na ogled pa je tudi [[muzej na prostem]], v katerem so predstavljene nekdanje značilne kmečke stavbe in objekti s [[Šentjernej|Šentjernejskega polja]]. Kartuzija Pleterje danes preko svojega gospodarskega podjetja, t.i. ekonomije, upravlja med drugim tudi s šestimi hektarji [[vinograd]]ov in šestimi hektarji [[sadovnjak]]ov, patri in zaposleni se ukvarjajo tudi s [[čebelarstvo]]m, [[žganje]]kuho, sadjarstvom, imajo svojo zbirko starih in odpornih sort [[jablana|jablan]] in [[hruška|hrušk]], posebej pa je kartuzija znana po pleterski hruški, ki raste in dozori v [[steklo|steklenici]], nato pa jo zalijejo s hruškovim žganjem, ter po pleterski grenčici iz 49 vrst zelišč. == Nagrade in priznanja == * 2002: [[Steletovo priznanje]] za sodelovanje pri ohranjanju in vzdrževanju samostana<ref>[https://www.dnevnik.si/20378 Podelitev Steletovih nagrad in priznanj za leto 2001]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. 27. marec 2002. ''dnevnik.si''</ref> * 12. marec 2026: območje samostana je bilo iz spomenika lokalnega pomena povišano v [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenik državnega pomena]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2026-03-13-kartuzija-pleterje-razglasena-za-kulturni-spomenik-drzavnega-pomena/|title=Kartuzija Pleterje razglašena za kulturni spomenik državnega pomena|date=13. 3. 2026|accessdate=19.5.2026|website=gov.si|publisher=Ministrstvo za kulturo}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kartuzijani]] * [[Kartuzijanski samostan Žiče]] *[[seznam samostanov v Sloveniji]] == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Pleterje sredi vinogradov.jpg|Samostan od daleč Slika:Pleterje-Samostan4.jpg|Vinogradi v okolici samostana Slika:Pleterje-Samostan3.jpg|Vhodno poslopje Slika:Pleterje-Samostan2.JPG|Drevored Slika:Pleterje-Samostan.jpg|Samostan Slika:Pleterje-GotskaCerkev2.jpg|Gotska cerkev Slika:Pleterje-GotskaCerkev1.jpg|Notranjost stare gorske cerkve </gallery> == Zunanje povezave == {{Zbirka|Kartuzija Pleterje}} * [http://www.kartuzija-pleterje.si/ Uradna stran] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=45&Itemid=13 gremoVEN.com - Kartuzija Pleterje] * [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/pleterska_pot.html Pleterska pešpot] * [http://www.kam.si/etno_kmetije/muzej_na_prostem_pri_kartuziji_pleterje.html Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje] * »[https://www.gov.si/novice/2026-05-01-potrditev-privilegijev-kartuziji-pleterje/ Potrditev privilegijev kartuziji Pleterje]«. ''Arhivalija meseca'' (maj 2026). Arhiv Republike Slovenije. {{Kartuzije v Sloveniji}} {{Škofija Novo mesto}} {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Kartuzije v Sloveniji]] [[Kategorija:Drča]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1403]] 6hg6fa18v7oojub8eahwaefe6534ifa 0 109736 6684874 6387168 2026-06-03T22:23:32Z ~2026-32552-67 260877 /* Dela o Borisu Paternuju */ 6684874 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | spouse= [[Marija Pirjevec]] | children=Marko Paternu<br>Uroš Paternu |signature= }} '''Boris Paternu''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]] in [[literarni teoretik|teoretik]], * [[5. junij]] [[1926]], [[Predgrad]], † [[26. november]] [[2021]], [[Trst]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je literarni zgodovinar Boris Paternu|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-literarni-zgodovinar-boris-paternu/602765|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrl akademik Boris Paternu|url=http://www.sazu.si/events/61a0ce7cdee036da279a25df|website=www.sazu.si|accessdate=2021-11-26|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrl prešernoslovec Boris Paternu|url=https://zurnal24.si/gorenjska/umrl-presernoslovec-boris-paternu-377172|website=zurnal24.si|accessdate=2021-11-26|language=sl}}</ref> == Življenje == Kot gimnazijec je deloval v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Leta 1951 je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] diplomiral iz [[slavistika|slavistike]], leta 1960 pa tam doktoriral s tezo ''Idejno in estetsko teoretično izhodišče realizma v Levstikovi literarni kritiki'' (v knjigi pod naslovovm ''Estetske osnove Levstikove literarne kritike'', 1962). Na Filozofski fakulteti je predaval od leta 1961, od leta 1972 kot [[redni profesor]] za [[literarna zgodovina|zgodovino slovenske književnosti]]. Leta 1979 je bil izvoljen za doopisnega, leta 1985 pa za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. S predavanji je gostoval na tujih univerzah, največkrat v [[Celovec|Celovcu]] in [[Trst]]u. Leta 1979 je zasnoval [[simpozij Obdobja]] v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi in bil v letih 1979, 1980, 1981, 1986 in 1995 njegov predsednik. Leta 1966 je postal sourednik [[Slavistična revija|''Slavistične revije'']], od leta 1987 do leta 1991 je bil član glavnega uredniškega odbora [[Enciklopedija Slovenije|''Enciklopedije Slovenije'']], od leta 1990 do leta 1992 pa član uredniškega odbora nove izdaje [[Brižinski spomeniki|''Brižinskih spomenikov'']]. Upokojil se je leta 1994. Najprej se je ukvarjal s pripovedništvom 19. stoletja in začetki [[literarna kritika|literarne kritike]]. Vodil je skupinsko raziskavo povojne literature (''Slovenska književnost 1945−1965, I-II''), v njenem sklopu je z generacijskega vidika obdelal [[lirika|liriko]]. V razpravah je obravnaval smeri in sloge [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] od [[reformacija|reformacije]] do sodobnosti. Podrobno se je ukvarjal s [[France Prešeren|Prešernom]]. Vodil je raziskavo o [[NOB-literatura|pesništvu upora]] iz obdobja 1941−1945 in uredil antološko izdajo v štirih knjigah. Literarno zgodovino je prenavljal s postopki imanentne interpretacije ter pozneje sprejemal pobude modernih teoretičnih in metodoloških smeri. Tematsko in jezikovno-stilno obravnavo literarnih del in avtorskih opusov je združeval s strukturnimi in recepcijskimi vidiki v integralno interpretacijo. V literarni zgodovini je raziskoval časovne oziroma obdobne sloge. Prizadeval si je pojasniti evolucijsko dinamiko slovenske literature, zlasti poezije, in v njej odkriti značilne tipološke poteze. Ob tem je teoretično in metodološko utemeljeval svoje poglede in dognanja. Uredil je antologijo slovenske poezije v makedonščini ''Slovenečka poezija'' (1972) in dvojezično antologijo ''Na zeleni strehi vetra − Auf dem grünen Dach des Windes'' (1980), pa tudi antologije s spremnimi razpravami. ==Priznanja== *Kidričeva nagrada za znanost (1981) *srebrni častni znak svobode RS (1996) *[[Župančičeva nagrada]] mesta Ljubljane (skupinska, 1981) *nagrada vstaje slovenskega naroda (1987) *[[zaslužni profesor]] ljubljanske univerze (1994) * [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasador RS v znanosti]] (1996) * častni član Slavističnega društva Slovenije * častni meščan Kranja (2006) * častni doktor (1986)??? == Bibliografija knjig == *''Slovenska literarna kritika pred Levstikom'' (1960) *''Estetske osnove Levstikove literarne kritike'' (1962) *''Pogledi na slovensko književnost I–II'' (1974) *''France Prešeren in njegovo pesniško delo, I–II'' (1976, 1977) *''Slovensko pesništvo upora 1941−1945, I&ndash;V'' (1987&ndash;1997) {{COBISS|ID=16870913}} *''Na zeleni strehi vetra / Auf dem Grünen Dach der Windes'' (antologija, urednik, 1980) *''Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura'' (1988) {{COBISS|ID=6540032}} *''Janko Kersnik: Kmetske slike'' (1989) {{COBISS|ID=285983}} *''Obdobja in slogi v slovenski književnosti'' (1989) {{COBISS|ID=8243712}} *''Modeli slovenske literarne kritike'' (1989) {{COBISS|ID=14569216}} *''Brižinski spomeniki. 2. pregledana izdaja'' (1993) {{COBISS|ID=34109184}} *''[[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Razpotja slovenske proze|Razpotja slovenske proze]]'' (1993) {{COBISS|ID=33628672}} *''France Prešeren 1800−1849'' (1994, v nemščini) {{COBISS|ID=44750080}} *''Pesmi od tam, kjer se je smrt utrudila do smrti: Slovenske zaporniške in taborniške pesmi iz vojnih let 1941−1945'' (1995) {{COBISS|ID=49827072}} * ''Od ekspresionizma do postmoderne: Študije o slovenskem pesništvu in jeziku'' (1999) * ''Književne študije, I–IV'' (2001, 2006, 2010) * ''Po sledeh jezikovnih travm v sodobni slovenski književnosti'' (2005) * ''Premisleki o književnosti in jeziku'' (2016) * ''Ljubim jih, te preproste besede: Slovenska književnost na Tržaškem in avstrijskem Koroškem'' (2026; uredila [[Marija Pirjevec]] Paternu in [[Miran Košuta]]) == Dela o Borisu Paternuju == *''Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti''. Knj. 34−41. Ljubljana: SAZU. *[[Jože Munda]]: Bibliografija Borisa Paternuja: ob šestdesetletnici. ''Slavistična revija'' 34/3 (1986). {{COBISS|ID=7072557}} *''Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani: 1919−1989''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989. *[[Luc Menaše]]: ''Svetovni biografski leksikon''. Ljubljana: Mihelač, 1994. {{COBISS|ID=35671553}} *''Univerza v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev''. Ljubljana: Univerza, 1995. (ULBB) *[[Marko Juvan]]: Paternujev most med klasiko in modernostjo (2006) *Marko Juvan: [https://www.dnevnik.si/1042978144/Pisma%20bralcev/in-memoriam-boris-paternu-19262021 In memoriam: Boris Paternu (1926–2021).] ''Dnevnik'' 1. dec. 2021. *''Zbornik za Borisa Paternuja in Marka Sosiča'' (ur. [[Vilma Purič]]), Mladika, Trst; Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, 2024<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/214887939#full</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prešernoslovcev]] {{commons}}{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Paternu, Boris}} [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Prešernoslovci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze na Primorskem]] [[Kategorija:Častni meščani Kranja]] 7yibow1vodwxlnryaatb0itiw5eo76r 6684875 6684874 2026-06-03T22:26:33Z ~2026-32552-67 260877 /* Priznanja */ 6684875 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | spouse= [[Marija Pirjevec]] | children=Marko Paternu<br>Uroš Paternu |signature= }} '''Boris Paternu''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]] in [[literarni teoretik|teoretik]], * [[5. junij]] [[1926]], [[Predgrad]], † [[26. november]] [[2021]], [[Trst]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je literarni zgodovinar Boris Paternu|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-literarni-zgodovinar-boris-paternu/602765|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrl akademik Boris Paternu|url=http://www.sazu.si/events/61a0ce7cdee036da279a25df|website=www.sazu.si|accessdate=2021-11-26|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrl prešernoslovec Boris Paternu|url=https://zurnal24.si/gorenjska/umrl-presernoslovec-boris-paternu-377172|website=zurnal24.si|accessdate=2021-11-26|language=sl}}</ref> == Življenje == Kot gimnazijec je deloval v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Leta 1951 je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] diplomiral iz [[slavistika|slavistike]], leta 1960 pa tam doktoriral s tezo ''Idejno in estetsko teoretično izhodišče realizma v Levstikovi literarni kritiki'' (v knjigi pod naslovovm ''Estetske osnove Levstikove literarne kritike'', 1962). Na Filozofski fakulteti je predaval od leta 1961, od leta 1972 kot [[redni profesor]] za [[literarna zgodovina|zgodovino slovenske književnosti]]. Leta 1979 je bil izvoljen za doopisnega, leta 1985 pa za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. S predavanji je gostoval na tujih univerzah, največkrat v [[Celovec|Celovcu]] in [[Trst]]u. Leta 1979 je zasnoval [[simpozij Obdobja]] v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi in bil v letih 1979, 1980, 1981, 1986 in 1995 njegov predsednik. Leta 1966 je postal sourednik [[Slavistična revija|''Slavistične revije'']], od leta 1987 do leta 1991 je bil član glavnega uredniškega odbora [[Enciklopedija Slovenije|''Enciklopedije Slovenije'']], od leta 1990 do leta 1992 pa član uredniškega odbora nove izdaje [[Brižinski spomeniki|''Brižinskih spomenikov'']]. Upokojil se je leta 1994. Najprej se je ukvarjal s pripovedništvom 19. stoletja in začetki [[literarna kritika|literarne kritike]]. Vodil je skupinsko raziskavo povojne literature (''Slovenska književnost 1945−1965, I-II''), v njenem sklopu je z generacijskega vidika obdelal [[lirika|liriko]]. V razpravah je obravnaval smeri in sloge [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] od [[reformacija|reformacije]] do sodobnosti. Podrobno se je ukvarjal s [[France Prešeren|Prešernom]]. Vodil je raziskavo o [[NOB-literatura|pesništvu upora]] iz obdobja 1941−1945 in uredil antološko izdajo v štirih knjigah. Literarno zgodovino je prenavljal s postopki imanentne interpretacije ter pozneje sprejemal pobude modernih teoretičnih in metodoloških smeri. Tematsko in jezikovno-stilno obravnavo literarnih del in avtorskih opusov je združeval s strukturnimi in recepcijskimi vidiki v integralno interpretacijo. V literarni zgodovini je raziskoval časovne oziroma obdobne sloge. Prizadeval si je pojasniti evolucijsko dinamiko slovenske literature, zlasti poezije, in v njej odkriti značilne tipološke poteze. Ob tem je teoretično in metodološko utemeljeval svoje poglede in dognanja. Uredil je antologijo slovenske poezije v makedonščini ''Slovenečka poezija'' (1972) in dvojezično antologijo ''Na zeleni strehi vetra − Auf dem grünen Dach des Windes'' (1980), pa tudi antologije s spremnimi razpravami. ==Priznanja== *Kidričeva nagrada za znanost (1981) *srebrni častni znak svobode RS (1996) *[[Župančičeva nagrada]] mesta Ljubljane (skupinska, 1981) *nagrada vstaje slovenskega naroda (1987) *[[zaslužni profesor]] ljubljanske univerze (1994) * [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasador RS v znanosti]] (1996) * častni član Slavističnega društva Slovenije * častni meščan Kranja (2006) * častni doktor Univerze na Primorskem (2008) == Bibliografija knjig == *''Slovenska literarna kritika pred Levstikom'' (1960) *''Estetske osnove Levstikove literarne kritike'' (1962) *''Pogledi na slovensko književnost I–II'' (1974) *''France Prešeren in njegovo pesniško delo, I–II'' (1976, 1977) *''Slovensko pesništvo upora 1941−1945, I&ndash;V'' (1987&ndash;1997) {{COBISS|ID=16870913}} *''Na zeleni strehi vetra / Auf dem Grünen Dach der Windes'' (antologija, urednik, 1980) *''Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura'' (1988) {{COBISS|ID=6540032}} *''Janko Kersnik: Kmetske slike'' (1989) {{COBISS|ID=285983}} *''Obdobja in slogi v slovenski književnosti'' (1989) {{COBISS|ID=8243712}} *''Modeli slovenske literarne kritike'' (1989) {{COBISS|ID=14569216}} *''Brižinski spomeniki. 2. pregledana izdaja'' (1993) {{COBISS|ID=34109184}} *''[[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Razpotja slovenske proze|Razpotja slovenske proze]]'' (1993) {{COBISS|ID=33628672}} *''France Prešeren 1800−1849'' (1994, v nemščini) {{COBISS|ID=44750080}} *''Pesmi od tam, kjer se je smrt utrudila do smrti: Slovenske zaporniške in taborniške pesmi iz vojnih let 1941−1945'' (1995) {{COBISS|ID=49827072}} * ''Od ekspresionizma do postmoderne: Študije o slovenskem pesništvu in jeziku'' (1999) * ''Književne študije, I–IV'' (2001, 2006, 2010) * ''Po sledeh jezikovnih travm v sodobni slovenski književnosti'' (2005) * ''Premisleki o književnosti in jeziku'' (2016) * ''Ljubim jih, te preproste besede: Slovenska književnost na Tržaškem in avstrijskem Koroškem'' (2026; uredila [[Marija Pirjevec]] Paternu in [[Miran Košuta]]) == Dela o Borisu Paternuju == *''Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti''. Knj. 34−41. Ljubljana: SAZU. *[[Jože Munda]]: Bibliografija Borisa Paternuja: ob šestdesetletnici. ''Slavistična revija'' 34/3 (1986). {{COBISS|ID=7072557}} *''Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani: 1919−1989''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989. *[[Luc Menaše]]: ''Svetovni biografski leksikon''. Ljubljana: Mihelač, 1994. {{COBISS|ID=35671553}} *''Univerza v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev''. Ljubljana: Univerza, 1995. (ULBB) *[[Marko Juvan]]: Paternujev most med klasiko in modernostjo (2006) *Marko Juvan: [https://www.dnevnik.si/1042978144/Pisma%20bralcev/in-memoriam-boris-paternu-19262021 In memoriam: Boris Paternu (1926–2021).] ''Dnevnik'' 1. dec. 2021. *''Zbornik za Borisa Paternuja in Marka Sosiča'' (ur. [[Vilma Purič]]), Mladika, Trst; Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, 2024<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/214887939#full</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prešernoslovcev]] {{commons}}{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Paternu, Boris}} [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Prešernoslovci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze na Primorskem]] [[Kategorija:Častni meščani Kranja]] grjd339vpbei92wgig828c8dxjv5i2r 0 110400 6684711 6447883 2026-06-03T17:28:00Z Shabicht 3554 6684711 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Lidice |other_name = |native_name = |nickname = |settlement_type = Vas |motto = |image_skyline = Lidice CZ new Lidice municipal office.JPG |image_caption = Lidice, nova stavba občine |image_flag = |image_seal = |image_shield = |pushpin_map = Czech Republic |pushpin_label_position = none |pushpin_map_caption = Lega Lidic na Češkem |coordinates_region = CZ | coordinates_display = inline,title |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{CZE}} |subdivision_type1 = [[upravna delitev Češke|Okraj]] |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = [[okresi na Češkem|Okres]] |subdivision_name2 = |leader_title = [[župan]] |leader_name = |established_title = Prvič omenjeno |established_date = |area_magnitude = |area_total_km2 = |population_as_of = |population_note = |population_total = |population_density_km2 = auto |latd = |latm = |lats = |latNS = N |longd = |longm = |longs = |longEW = E |elevation_m = |postal_code_type = [[seznam poštnih številk na Češkem|Poštna številka]] |postal_code = |website = http://www.lidice.cz |footnotes = }} '''Lidice''' ([[nemščina|nemško]] ''Liditz''), so [[vas]] v bližini [[Kladno|Kladna]] pri [[Praga|Pragi]] na [[Češka|Češkem]]. [[Nemci|Nemški]] [[okupator]] je vas junija [[1942]] požgal in popolnoma porušil. To dejanje je bilo maščevanje za v [[atentat]]u ubitim reichprotektorjem (okupacijskim upraviteljem) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] in [[Moravska|Moravske]] [[Reinhard Heydrich|Reinhardom Heydrichom]]. Vse moške v starosti nad 16 let so usmrtili s [[Streljanje|streli]], ženske in otroke pa odpeljali v [[taborišče|taborišča]]. Lidice so postale simbol zločinskih represalij [[nacizem|nacističnega režima]]. Po vojni so češke oblasti vas ponovno zgradile, v njej je danes spominski muzej o lidiškem zločinu. == Glej tudi == * [[Nacizem]] * [[Tretji rajh]] * [[Uničevalno taborišče]] * [[Taborišče]] {{cz-naselje-stub}} {{mil-hist-stub}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Nacizem]] [[Kategorija:Tretji rajh]] [[Kategorija:Nemški vojni zločini druge svetovne vojne]] {{normativna kontrola}} nbjcekc7fvuyxeuq73ik4kgr0m3ejyx 0 116666 6684735 6462780 2026-06-03T17:55:25Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ + slovenski vodni krog 6684735 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10099951_b4 | latd = 45 |latm = 34 |lats = 29.76 |latNS = N | longd = 14 |longm = 47 |longs = 57.12 |longEW = E |najdisi=Kočevska+Reka |slika=Kocevska Reka.jpg |povrsina=17,5 |prebivalstvo=261 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=567 |postna=1338 |posta=Kočevska Reka |obcina=Kočevje |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Kočevska Reka - naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=18023 | občina = Kočevje }} }} '''Kočevska Reka''' je [[naselje]] v [[občina Kočevje|občini Kočevje]]. ==Opis kraja== Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in [[pašnik]]ov Goteniško-reške [[dolina|doline]], ob vznožju [[Goteniški Snežnik|Goteniškega Snežnika]] (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja [[Reški potok]], ki izvira pod [[Trnjeva Gora|Trnjevo Goro]] in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. [[Kraški svet]] v okolici je zelo [[vrtača]]st. ==Zgodovinski oris== Na (širšem) območju Kočevske naj bi se ljudje postopoma naseljevali že pred 3000 leti, kar dokazuje najdeni ostanki človeka, katerega so izkopali leta 1924 v Gorenju pri Stari Cerkvi. Slovenci so se začeli naseljevati na izsekane čistine ob gozdovih postopoma v 13. stoletju. V letih 1330-1350 so [[grof]]je [[Ortenburžani]] poselili kočevsko območje z nemško govorečimi kmeti, predvsem s Tirolske in Koroške. Kočevarji so se zaradi nacistične propagande in obljub večinoma izselili med II. svetovno vojno, ker je ta del Slovenije pripadel Kraljevini Italiji. V času naselitve [[Kočevarji|kočevarjev]], se je Kočevska Reka imenovala ''Rieg'', v kočevskoreški osnovni šoli pa so do leta 1923 poučevali le v [[nemščina|nemškem jeziku]]. Njihove zapuščene hiše so po zadnji vojni naselili s [[Slovenci]], kasneje pa je bil kraj iz [[politika|političnih]] in vojaških razlogov zaprt, nekaj okoliških vasi ([[Mokri potok]],...) pa izseljenih. Leta 1929 je vas skoraj v celoti pogorela in bila nato obnovljena. Po vojni je bila izpraznjena, požgana in porušena [[cerkev (zgradba)|cerkev]]. Nova država Slovenija je na istem griču zgradila novo župnijsko cerkev, v kateri je shranjeno nekaj opreme starejše cerkve. ==Krajevne znamenitosti== Kraj je najbolj znan zaradi [[status]]a katerega je imel v obdobju socialistične Jugoslavije, ko je bil za [[javnost]] zaprt zaradi bližnjih [[bunker]]jev in drugih vojaško-političnih objektov. Sredi vasi je manjši [[spominski park]] s [[kostanj]]evim [[drevored]]om in najdebelejšim [[oreh]]om v Sloveniji z zavidljivo starostjo nad 400 let. V prsni višini ima obseg 434&nbsp;cm, visok je 15 m. Pod orehom je kamnita [[klop]] z vklesano letnico 1696. [[Slika:Kočevska reka oreh.jpg|thumb|250px|Najdebelejši oreh v Sloveniji]] Sredi vasi je nova cerkev Sv. Janeza Krstnika, ki je bila zgrajena na mestu, kjer je stala prejšnja, porušena v letih 1953-54, kot tudi vse druge (26) cerkve tega območja. Starejša cerkev je verjetno stala že v 14. stoletju; leta 1511 jo je porušil [[potres]], nato je bila prezidana v obrambno cerkev kot protiturški [[tabor (fortifikacija)|tabor. L]]<nowiki/>eta 1693 pa je zgorela in bila znova postavljena. Imela je razkošen poznobaročni oltar, delo Frančiška Duldta in različne oltarne slike, nastale pretežno v 19. stoletju. Posebnost je bil slikan Križev pot, ki je ohranjen in restavriran. V novi cerkvi je večina lesene opreme delo kiparja Staneta Jarma. Posebnost so barvasta okna. Pod vasjo teče [[ponikalnica]] Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori [[umetno jezero]]. Razpotegnjeno, okoli 2&nbsp;km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben [[habitat]] za [[rastline]] in [[živali]] ter je skupaj z [[gozd]]om okoli jezera razglašeno za gozdni [[rezervat]], v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel [[belorepec]] in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko [[arhitektura|arhitekturo]] oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V bližnji vasi [[Novi Lazi]] je tudi delno ohranjeno kočevarsko pokopališče z nekaj nagrobniki. Sosednja vas, Koče, je rojstni kraj gospodarstvenika in avtorja znane karte slovenskih dežel, Petra Kozlerja. Na robu vasi urejajo spominski park (arhitekt Janez Lajovic), ki opominja, da je bila v tem kraju postrojena slovenska vojska. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/kocevska-reka-nekoc-in-danes/ Kočevska reka nekoč in danes, televizijski dokumentarec RTV Slovenija] * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/174866909 Kočevska Reka]«. ''Slovenski vodni krog'' (25. 2. 2026). RTV Slovenija. {{Kočevje}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kočevje]] <br /> {{normativna kontrola}} 618sopm30cal96qabomoaondobilv0t 0 119516 6684569 6435575 2026-06-03T13:11:46Z ~2026-28279-21 259659 /* Objavljena dela */ 6684569 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Štucin''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbeni pedagog]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], *[[14. oktober]] [[1955]], [[Cerkno]]. Jože Štucin se je rodil leta [[1955]] v [[Cerkno|Cerknem]]. Po končanem študiju se je v [[Tolmin]]u zaposlil kot [[glasbeni pedagog]]. Glasbo je poučeval na OŠ Franceta Bevka Tolmin, Gimnaziji Tolmin, do leta 2017 pa tudi na Glasbeni šoli Tolmin. V glavnem piše [[Poezija|poezijo]], [[Literarna kritika|literarne]] in [[Glasbena kritika|glasbene kritike]], več let je urejal [[Literatura|literaturo]] pri reviji [[Primorska srečanja]]. Je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in bil vodja [[Literarni klub Tolmin|Literarnega kluba Tolmin]], ki je prenehal delovati 2019. Pesmi objavlja v mnogih slovenskih revijah, glasbene kritike piše za Primorske novice, Odzven - SIGIC, [[Novi glas]] in [[Radio Koper]], literarne pa za [[Delo]] (Književni listi), [[Radio Slovenija]] (S knjižnega trga) in [[Radio Trst A]]. Do sedaj je izdal dvanajst [[Pesniška zbirka|pesniških zbirk]], nekatere pod psevdonimom Regina Kralj. Od leta 2002 je vodja in organizator slovenskega osnovnošolskega haiku natečaja. Izvajal ga je ga na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin, kjer je bil zaposlen. Na natečaj se vsako leto prijavijo učenci iz povprečno petdesetih OŠ, izbor najboljših haikujev pa izide v zborniku. Do leta 2020 je izšlo 18 zbornikov izbranih haikujev slovenskih osnovnošolcev, ki jih vsako leto sodeluje na stotine. == Objavljena dela == # Jožek Štucin, [[Ritem zavesti]], [[Samozaložba]], [[Tolmin]], [[1986]]. {{COBISS|ID=16802560}} # Jožek Štucin, [[Meglene nitke]], [[Založba Lipa Koper]], zbirka Rob, [[Koper]], [[1991]]. {{COBISS|ID=27988480}} # Regina Kralj, [[Breztelesje in gon]], zbirka Fondi Orya Pala, [[Kranj]], [[1992]]. {{COBISS|ID=31620864}} # Jožek Štucin, [[Ob dotiku]], Gorenjska založniška družba (GOZD), zbirka Bela, [[Kranj]], [[1996]]. {{COBISS|ID=62817280}} # Jožek Štucin / Regina Kralj: [[Market kvintesenc / Persona non granata]], Subkulturni azil, zbirka Frontier, [[Maribor]], [[1998]]. {{COBISS|ID=42317313}} # Regina Kralj, [[Hex 'n' šus]], Subkultruni azil, zbirka Frontier, [[Maribor]], [[2002]]. {{COBISS|ID=116825344}} # Jože Štucin, [[Na drugem bregu]], Založba Fontana, [[Koper]], [[2004]]. {{COBISS|ID=129135104}} # Jože Štucin, [[Zgoraj (pesniška zbirka)|Zgoraj]], Literarni klub Tolmin, zbirka Pot v Štrklepce, [[Tolmin]], [[2004]]. {{COBISS|ID=128315904}} # Jože Štucin, [[Čuja]], Subkultirni azil, zbirka Frontier, [[Maribor]], [[2005]]. {{COBISS|ID=217881088}} # Jože Štucin / [[Edelman Jurinčič]], Odhodi - odhodi / Partenze - partenze, Libris, Koper, [[2008]].{{COBISS|ID=237114112}} # Jože Štucin, [[Tattoo trenutka / Tattoo of a moment]] , Apokalipsa, zbirka Haiku, 2008. (COBISS[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/5428704 h]) #Jože Štucin, Brez prič, Založba GOGA, Novo Mesto, 2009. [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/nuk/275365376 (COBISS]) ''Matador in ljubica'', 2026{{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955|Štucin, Jože]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Štucin, Jože]] [[Kategorija:Slovenski pesniki|Štucin, Jože]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji|Štucin, Jože]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi|Štucin, Jože]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Štucin, Jože]] qz2wxlghu79lsfhrpm8c6xu2tysbuff 0 120126 6684670 6683641 2026-06-03T16:32:53Z Marko3 1829 /* Nominiranci 2024 */ 6684670 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Kresnik}} {{Infopolje nagrada | image = Kresnik 2013.jpg | alt = Podelitev leta 2013 | description = najboljši slovenski roman leta | presenter = časopisna hiša Delo | country = [[Slovenija]] | year = [[1991]] | website = }} '''Kresnikovo nagrado''', tudi '''nagrado kresnik''', od 1991 dalje podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' za najboljši slovenski [[roman]] preteklega leta. Podelitev se je zadnja leta dogajala na [[Rožnik]]u nad [[Ljubljana|Ljubljano]], leta 2026 pa se je preselila v Švicarijo. Komisija je bila na začetku šest ali sedemčlanska, pozneje pet, zdaj pa je štiričlanska. Pravila nagrajevanja ne vsebujejo seznama kriterijev, po katerih bi komisija presojala in utemeljevala izbor, računa se na strokovno kompetenco in avtoriteto žirantov.<ref>Urška Perenič, Miran Hladnik: Literarno nagrajevanje med kulturnim ritualom in strokovno objektivizacijo. http://lit.ijs.si/nagrajevanje.pdf</ref> __NOTOC__ == Nagrajenci == {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Avtor ! Roman ! Založba romana |- | 1991 | [[Lojze Kovačič]] | ''[[Kristalni čas]]'' |[[DZS]] |- | 1992 | [[Feri Lainšček]] | ''[[Namesto koga roža cveti]]'' | Prešernova družba |- | 1993 | [[Miloš Mikeln]] | ''[[Veliki voz (roman)|Veliki voz]]'' | Mihelač |- | 1994 | [[Andrej Hieng]] | ''[[Čudežni Feliks]]'' |[[Mladinska knjiga]] |- | 1995 | [[Tone Perčič]] | ''[[Izganjalec hudiča (roman, 1994)|Izganjalec hudiča]]'' | Cankarjeva založba |- | 1996 | [[Berta Bojetu]] | ''[[Ptičja hiša]]'' | Wieser |- | 1997 | [[Vlado Žabot]] | ''[[Volčje noči]]'' | Pomurska založba |- | 1998 | [[Zoran Hočevar]] | ''[[Šolen z brega]]'' | Založba /*cf |- | 1999 | [[Drago Jančar]] | ''[[Zvenenje v glavi (roman)|Zvenenje v glavi]]''<ref>Po romanu je bil posnet film ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]''.</ref> | Mladinska knjiga |- | 2000 | [[Andrej Skubic]] | ''[[Grenki med]]'' | DZS |- | 2001 | [[Drago Jančar]] | ''[[Katarina, pav in jezuit]]'' | Slovenska matica |- | 2002 | [[Katarina Marinčič]] | ''[[Prikrita harmonija]]'' | Mladinska knjiga |- | 2003 | [[Rudi Šeligo]] | ''[[Izgubljeni sveženj]]'' |[[Nova revija]] |- | 2004 | [[Lojze Kovačič]] * | ''[[Otroške stvari]]'' |[[Beletrina]] |- | 2005 | [[Alojz Rebula]] | ''[[Nokturno za Primorsko]]'' | Mohorjeva Celje/Trst |- | 2006 | [[Milan Dekleva]] | ''[[Zmagoslavje podgan]]'' | Cankarjeva založba |- | 2007 | [[Feri Lainšček]] | ''[[Muriša]]'' | Beletrina |- | 2008 | [[Štefan Kardoš]] | ''[[Rizling polka]]'' | Litera |- | 2009 | [[Goran Vojnović]] | ''[[Čefurji raus!]]'' | Beletrina |- | 2010 | [[Tadej Golob]] | ''[[Svinjske nogice]]'' | Litera |- | 2011 | [[Drago Jančar]] | ''[[To noč sem jo videl]]'' | Modrijan |- | 2012 | [[Andrej Skubic]] | ''[[Koliko si moja]]'' | Beletrina |- | 2013 | [[Goran Vojnović]] | ''[[Jugoslavija, moja dežela]]'' | Beletrina |- | 2014 | [[Davorin Lenko]] | ''[[Telesa v temi]]'' | Center za slovensko književnost |- | 2015 | [[Andrej E. Skubic]] | ''[[Samo pridi domov]]'' | Modrijan |- | 2016 | [[Miha Mazzini]] | ''[[Otroštvo (roman)|Otroštvo]]'' | Goga |- | 2017 | [[Goran Vojnović]] | ''[[Figa (roman)|Figa]]'' | Beletrina |- | 2018 | [[Drago Jančar]] | ''[[In ljubezen tudi]]'' | Beletrina |- | 2019 |[[Bronja Žakelj]] | ''[[Belo se pere na devetdeset]]'' | Beletrina |- | 2020 | [[Veronika Simoniti]] | ''[[Ivana pred morjem]]'' | Cankarjeva založba |- | 2021 | [[Borut Kraševec]] | ''[[Agni (roman)|Agni]]'' | LUD Šerpa |- | 2022 | [[Roman Rozina]] | ''[[Sto let slepote]]'' | Mladinska knjiga |- | 2023 | [[Lado Kralj]]* | ''[[Ne bom se več drsal na bajerju]]'' | Beletrina |- | 2024 | [[Anja Mugerli]] | ''[[Pričakovanja]]'' | Cankarjeva založba |- | 2025 | [[Ana Schnabl]] | ''[[September (roman)|September]]'' | Beletrina |} <nowiki>*</nowiki> kresnik podeljen po smrti nagrajenca – posthumno ;Večkratni nagrajenci {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! <small>Št. zmag</small> !! Avtor !! Romani |- | style="text-align:center"|4 || Drago Jančar || ''Zvenenje v glavi'' (1999), ''Katarina, pav in jezuit'' (2001), ''To noč sem jo videl'' (2011), ''In ljubezen tudi'' (2018) |- | rowspan="2" style="text-align:center" |3 || Goran Vojnović || ''Čefurji raus!'' (2009), ''Jugoslavija, moja dežela'' (2013), ''Figa'' (2017) |- | Andrej Skubic || ''Grenki med'' (2000), ''Koliko si moja'' (2012), ''Samo pridi domov'' (2015) |- | rowspan="2" style="text-align:center" |2 || Lojze Kovačič || ''Kristalni čas'' (1991), ''Otroške stvari'' (2004, posthumno) |- | Feri Lainšček || ''Namesto koga roža cveti'' (1992), ''Muriša'' (2007) |} ;Posebni kresniki * kresnik vseh kresnikov, podeljen ob 25-letnici nagrade (2016): ''Kristalni čas'' Lojzeta Kovačiča * najboljši s kresnikom nagrajeni roman med letoma 2010 in 2019 – kresnik desetletja (2020): ''To noč sem jo videl'' Draga Jančarja ==1991== Nominacij še ni bilo. Žirija: [[Andrej Hieng]] (predsednik), [[Franc Zadravec]], [[Janko Kos]], [[Aleš Berger]], [[Peter Božič]], [[Tomo Virk]], [[Silvija Borovnik]] ==Nominiranci 1992== *[[Andrej Capuder]], [[Iskanje drugega]] *[[Florjan Lipuš]], [[Srčne pege]] *[[Metod Pevec]], [[Carmen (roman)|Carmen]] *[[Marjan Tomšič]], [[Oštrigeca]] Žirija: [[Franc Zadravec]], [[Aleš Berger]], [[Matej Bogataj]], [[Peter Kolšek]], [[Tomo Virk]], [[Vlado Žabot]] ==Nominiranci 1993== *[[Nedeljka Pirjevec]], [[Zaznamovana]] *[[Peter Malik]]/[[Željko Kozinc]], [[Lovci na Rembrandta]] *[[Igor Škamperle]], [[Sneg na zlati veji]] *[[Ivo Zorman]], [[Kajnov rod]] Žirija: [[Franc Zadravec]], [[Peter Božič]], [[Igor Bratož]], [[Peter Kolšek]], [[Matevž Kos]], [[Tomo Virk]], [[Vlado Žabot]] ==Nominiranci 1994== *[[Mate Dolenc]], [[Pes z Atlantide]] *[[Drago Jančar]], [[Posmehljivo poželenje]] *[[Lojze Kovačič]], [[Vzemljohod]] *[[Marjan Tomšič]], [[Zrno od frmentona]] Žirija: [[Marjan Dolgan]], [[Igor Bratož]], Aleš Debeljak, Jože Horvat, Ženja Leiler, Aleksander Zorn, [[Vlado Žabot]] ==Nominiranci 1995== *[[Igor Karlovšek]], [[Klan]] *[[Kajetan Kovič]], [[Pot v Trento]] *[[Alojz Rebula]], [[Kačja roža]] *[[Vlado Žabot]], [[Pastorala (roman)|Pastorala]] Žirija: [[Marjan Dolgan]], [[Andrej Hieng]], Jože Horvat, Milček Komelj, Ženja Leiler, [[Tomo Virk]], Tea Štoka ==Nominiranci 1996== *[[Florjan Lipuš]], [[Stesnitev]] *[[Maja Novak]], [[Cimre]] *[[Marko Sterle]], [[Stara hiša]] *[[Jani Virk]], [[1895, potres]] Žirija: [[Silvija Borovnik]], Goran Gluvič, Milček Komelj, Marjeta Novak Kajzer, Alenka Zor Simoniti ==Nominiranci 1997== *[[Jože Hudeček]], [[Ulice mojega predmestja]] *[[Uroš Kalčič]], [[Numeri]] *[[Dušan Merc]], [[Galilejev lestenec]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Tek za rdečo hudičevko]] Žirija: [[Silvija Borovnik]], Mate Dolenc, Goran Gluvič, Marjeta Novak Kajzer, Alenka Zor Simoniti ==Nominiranci 1998== *[[Milan Dekleva]], [[Oko v zraku]] *[[Dušan Merc]], [[Sarkofag (roman)|Sarkofag]] *[[Marko Sosič]], [[Balerina, balerina|Balerina, Balerina]] *[[Igor Škamperle]], [[Kraljeva hči]] Žirija: Veno Taufer (Nova revija), Andrej Arko (Sodobnost), Samo Kutoš (Literatura), Jože Horvat (Delo), Nela Malečkar (Delo) ==Nominiranci 1999== *[[Evald Flisar]], [[Potovanje predaleč]] *[[Nina Kokelj]], [[Milovanje]] *[[Alojz Rebula]], [[Cesta s cipreso in zvezdo]] *[[Brina Švigelj Merat]], [[Con brio (roman)|Con brio]] Žirija: Veno Taufer (Nova revija, predsednik), Andrej Arko (Sodobnost), Samo Kutoš (Literatura), Jože Horvat (Delo), Nela Malečkar (Delo) ==Nominiranci 2000== *[[Aleš Čar]], [[Pasji tango]] *[[Boris Jukić]], [[Pardon, madame]] *[[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk (roman)|Petelinji zajtrk]] *[[Dušan Merc]], [[Slepi potnik]] Žirija: [[Andrej Inkret]] (Delo, predsednik), Drago Bajt (Nova revija), Ignacija J. Fridl (Literatura), Miloš Mikeln (Sodobnost), Ženja Leiler (Delo) ==Nominiranci 2001== *[[Mate Dolenc]], [[Morje v času mrka]] *[[Zdenko Kodrič]], [[Barva dežja ali Pritlikavec iz Marane Pilvax]] *[[Jože Snoj]], [[Gospod Pepi ali Zgodnje iskanje imena]] *[[Matjaž Zupančič]], [[Sence v očesu]] Žirija: [[Andrej Inkret]] (Delo, predsednik), Drago Bajt (Nova revija), Ignacija J. Fridl (Literatura), Miloš Mikeln (Sodobnost), Ženja Leiler (Delo) ==Nominiranci 2002== *[[Polona Glavan]], [[Noč v Evropi]] *[[Jože Hudeček]], [[Gluhota]] *[[Lenart Zajc]], [[Zguba]] *[[Andrej E. Skubic]], [[Fužinski bluz]] Žirija: [[Andrej Inkret]] (Delo, predsednik), [[Sandra Baumgartner]] (Sodobnost), Ignacija J. Fridl (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), Ženja Leiler (Delo) ==Nominiranci 2003== ===Prva peterica=== *[[Rudi Šeligo]], [[Izgubljeni sveženj]] (Nova revija) *[[Miloš Mikeln]], [[Poročnik z Vipote]] (Slovenska matica) *[[Ted Kramolc]], [[Tango v svilenih coklah]] (Nova revija) *[[Vladimir P. Štefanec]], [[Viktor Jelen, sanjač]] (Mladinska knjiga) *[[Štefan Kardoš]], [[Norma Bale]] in [[Robert Titan Felix]], [[Sekstant (roman)|Sekstant]] (Franc-Franc in Litera) ===Druga peterica=== *[[Dušan Čater]], [[Ata je spet pijan]] *[[Marjan Tomšič]], [[Grenko morje]] *[[Dušan Merc]], [[Čista ženska]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Predmestje (roman)|Predmestje]] *[[Evald Flisar]], [[Ljubezni tri in ena smrt]] Žirija: [[Andrej Inkret]], Ženja Leiler Kos (Delo), Ignacija J. Fridl (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Sandra Baumgartner]] (Sodobnost) ==Nominiranci 2004== ===Prva peterica=== *[[Lojze Kovačič]], [[Otroške stvari]] *[[Nedeljka Pirjevec]], [[Saga o kovčku]] *[[Florjan Lipuš]], [[Boštjanov let]] *[[Feri Lainšček]], [[Ločil bom peno od valov]] *[[Dušan Merc]], [[Jakobova molitev]] ===Druga peterica=== *[[Franjo Frančič]], [[Princesa in smrt]] *[[Zdenko Kodrič]], [[Odvzemanje samote]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Omejen rok trajanja]] *[[Sergej Verč]], [[Pogrebna maškarada]] *[[Vlado Žabot]], [[Sukub]] Žirija: Matevž Kos, [[Vanesa Matajc]] (Literatura), [[Sandra Baumgartner]] (Sodobnost), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Matej Bogataj]] (Delo) ==Nominiranci 2005== ===Prva peterica=== *[[Alojz Rebula]], [[Nokturno za Primorsko]] (Mohorjeva družba) *[[Evald Flisar]], [[Čaj s kraljico]] (Mladinska knjiga) *[[Željko Kozinc]], [[Visoki tujec]] (Mladinska knjiga) *[[Sebastijan Pregelj]], [[Leta milosti]] (Goga) *[[Jani Virk]], [[Aritmija]] (Mladinska knjiga) ===Druga peterica=== *[[Zoran Hočevar]], [[Rožencvet]] (/*cf.) *[[Janez Kajzer]], [[Sanjska hiša]] (Nova revija) *[[Igor Karlovšek]], [[Gimnazijec]] (Mladinska knjiga) *[[Dušan Merc]], [[Potopljeni zvon]] (samozaložba) *[[Irena Svetek]], [[Od blizu]] (Beletrina) Žirija: Matevž Kos, [[Vanesa Matajc]] (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Matej Bogataj]] (Delo), Lucija Stepančič (Sodobnost) ==Nominiranci 2006== ===Prva peterica=== *[[Milan Dekleva]], [[Zmagoslavje podgan]] (Cankarjeva založba) *[[Marko Hudnik]], [[Jelovškove ženske]] (Cankarjeva založba) *[[Vladimir Kavčič]], [[Prihodnost, ki je ni bilo]] (Študentska založba) *[[Vinko Möderndorfer]], [[Ljubezni Sinjebradca]] (DZS) *[[Marko Sosič]], [[Tito, amor mijo]] (Litera) ===Druga peterica=== *[[Janko Lorenci]], [[Potovanje k Leonardi]] (Modrijan) *[[Iztok Osojnik]], [[Temna snov ali zapiski o neki nespečnosti]] (Litera) *[[Alojz Rebula]], [[Zvonovi Nilandije]] (Mohorjeva družba) *[[Robert Titan Felix]], [[Sanja in samostan]] (Litera) *[[Dim Zupan]], [[Hudo brezno]] (Litera) Žirija: Matevž Kos, [[Vanesa Matajc]] (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Matej Bogataj]] (Delo), Lucija Stepančič (Sodobnost) ==Nominiranci 2007== ===Prva peterica=== *[[Feri Lainšček]], [[Muriša]] (Študentska založba) *[[Nejc Gazvoda]], [[Camera obscura (roman)|Camera obscura]] (Goga) *[[Vinko Möderndorfer]], [[Nespečnost]] (Cankarjeva založba) *[[Andrej E. Skubic]], [[Popkorn]] (Cankarjeva založba) *[[Vladimir P. Štefanec]], [[Republika jutranje rose]] (Mladinska knjiga) ===Druga peterica=== *[[Drago Jančar]], [[Graditelj]] (Mladinska knjiga) *[[Dušan Merc]], [[Šesta knjiga sanj]] (Študentska založba) *[[Andrej Morovič]], [[Seks, ljubezen in to]] (Študentska založba) *[[Brina Švigelj-Mérat]], [[Odveč srce]] (Cankarjeva založba) *[[Vinko Vasle]], [[Darovalec]] (Mladinska knjiga) Žirija: Matevž Kos, [[Vanesa Matajc]] (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Matej Bogataj]] (Delo), Vesna Jurca Tadel (Sodobnost) ==Nominiranci 2008== ===Prva peterica=== *[[Štefan Kardoš]], [[Rizling polka]] (Litera) *[[Nataša Kramberger]], [[Nebesa v robidah]] (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti) *[[Suzana Tratnik]], [[Tretji svet]] (Cankarjeva založba) *[[Feri Lainšček]], [[Nedotakljivi]] (Mladinska knjiga) *[[Dušan Šarotar]], [[Biljard v Dobrayu]] (Beletrina) ===Druga peterica=== *[[Avgust Demšar]], [[Olje na balkonu]] (Sanje) *[[Evald Flisar]], [[Mogoče nikoli]] (Litera) *[[Nejc Gazvoda]], [[Sanjajo tisti, ki preveč spijo]] (Beletrina) *[[Alojz Rebula]], [[Ob babilonski reki]] (Celjska Mohorjeva družba) *[[Jože Snoj]], [[Gospa in policaj]] (Beletrina) Žirija: [[Vanesa Matajc]], [[Matej Bogataj]], Vesna Jurca Tadel, [[Peter Kolšek]], Urban Vovk == Nominiranci 2009 == ===Prva peterica=== *[[Goran Vojnović]], [[Čefurji raus!]] (Študentska založba) * [[Andrej Blatnik]],[[Spremeni me]] (Litera) * [[Drago Jančar]], [[Drevo brez imena]] (Modrijan) * [[Boris Kolar]], [[Iqball hotel]] (založba Obzorja) * [[Sebastijan Pregelj]], [[Na terasi babilonskega stolpa]] (Študentska založba) ===Druga peterica=== *[[Avgust Demšar]], [[Retrospektiva]] (Sanje) *[[Dušan Dim]], [[Rdeča mesečina]] (Cankarjeva založba) *[[Vinko Möderndorfer]], [[Opoldne nekega dne]] (Cankarjeva založba) *[[Brina Svit]], [[Coco Dias ali Zlata vrata]] (Cankarjeva založba) *[[Robert Titan Felix]], [[Pontifikat (roman)|Pontifikat]] (Litera) Žirija: [[Vanesa Matajc]], [[Matej Bogataj]], Vesna Jurca Tadel, [[Peter Kolšek]], Urban Vovk Žirija je pregledala 110 romanov. V odsotnosti zmagovalca Gorana Vojnovića je nagrado 5000 evrov prejel in kres prižgal Aleksandar Rajaković, ki upodablja glavnega junaka v gledališki uprizoritvi romana.<ref>(23. 6. 2009). [http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kresnik-goranu-vojnovicu/205950 Kresnik Goranu Vojnoviću]. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 24. 6. 2009; Igor Bratož, [http://www.delo.si/clanek/83174 Kresnik Goranu Vojnoviću za roman Čefurji raus!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090626114231/http://delo.si/clanek/83174 |date=2009-06-26 }} ''Delo'' 24. 6. 2009.</ref> == Nominiranci 2010 == ===Prva peterica === *[[Tadej Golob]], [[Svinjske nogice]] *[[Evald Flisar]], [[Opazovalec]] (Cankarjeva založba) *[[Lojze Kovačič]], [[Zrele reči]] (Beletrina) *[[Andrej E. Skubic]], [[Lahko]] (Beletrina) *[[Jani Virk]], [[Ljubezen v zraku]] (Beletrina) ===Druga peterica=== *[[Gabriela Babnik]], [[V visoki travi]] (Beletrina) *[[Nejc Gazvoda]], [[V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta]] (Beletrina) *[[Borut Golob]], [[Smreka, bukev, lipa, križ]] (Modrijan) *[[Milan Kleč]], [[Snežne krogle]] (Beletrina) *[[Matej Krajnc]], [[Requiem za gospo Goršičevo]] (Litera) Žirija: [[Miran Hladnik]], [[Miriam Drev]], [[Vesna Jurca Tadel]], [[Peter Kolšek]], [[Urban Vovk]] == Nominiranci 2011 == ===Prva peterica=== *[[Drago Jančar]], [[To noč sem jo videl]] *[[Sebastijan Pregelj]], [[Mož, ki je jahal tigra]] (Študentska založba) *[[Evald Flisar]], [[Na zlati obali]] (Mladinska knjiga) *[[Vladimir P. Štefanec]], [[Odličen dan za atentat]] (Mladinska knjiga) *[[Štefan Kardoš]], [[Pobočje sončnega griča]] (Litera) ===Druga peterica=== *[[Miha Mazzini]], [[Nemška loterija]] (Študentska založba) *[[Avgust Demšar]], [[Evropa (roman)|Evropa]] (Sanje) *[[Zoran Hočevar]], [[Ernijeva kuhna]] (/*cf) *[[Roman Rozina]], [[Galerija na izviru Sončne ulice]] (Modrijan) *[[Vlado Žabot]], [[Ljudstvo lunja]] (Cankarjeva založba)<ref>Med avtorji je bilo žensk 37 %, knjig, ki so jih napisale ženske, pa med okroglo 110 romani 42 %. Deseto mesto je za las zgrešila [[Vesna Lemaić]] z [[Odlagališče|Odlagališčem]]. *Gl. tudi: Miran Hladnik: [http://www.siol.net/kultura/novice/2011/06/miran_hladnik_predsednik_zirije_za_nagrado_kresnik_2011.aspx?vote=1 "Kmalu bo več ljudi pisalo kot bralo"], Planet Siol.net 1. 6. 2011; [http://www.delo.si/kultura/kresnik/miran-hladnik-moj-favorit-je-ze-izpadel-iz-ozjega-izbora.html Moj favorit je že izpadel iz ožjega izbora], ''Delo'' 22. junija 2011. 15.</ref> Žirija: [[Miran Hladnik]], [[Miriam Drev]], [[Vesna Jurca Tadel]], [[Peter Kolšek]], [[Urban Vovk]] == Nominiranci 2012 == ===Prva peterica=== *[[Cvetka Bevc]], [[Potovci]] (Franc&Franc) *[[Aleš Čar]], [[O znosnosti]] (Beletrina) *[[Zdenko Kodrič]], [[Opoldne zaplešejo škornji ]] (Beletrina) *[[Andrej Skubic]], [[Koliko si moja]] (Beletrina) *[[Lucija Stepančič]], [[V četrtek ob šestih]] (Beletrina) === Druga peterica=== *[[Milan Dekleva]], [[Svoboda belega gumba]] (CZ) *[[Avgust Demšar]], [[Hotel Abbazia]] (Sanje) *[[Evald Flisar]], [[To nisem jaz]] (Vodnikova) *[[Dušan Merc]], [[Pedagoški triptih]] (Beletrina) *[[Irena Velikonja]], [[Naj počiva v miru]] (MK) Evidentirano je bilo okrog 100 romanov.<ref>Lanska slovenska romaneskna bera je bila nekaj manjša kot leto prej in je mogoče znak, da se je ekonomska kriza dotaknila tudi te produkcije. Žirija, ki je z izjemo starega predsednika v sveži sestavi, je po utečenem postopku najprej izločila mladinsko berilo, ponatise, prevode in knjige z neustrezno letnico ter dodala naslove, ki jih je bibliografija pomotoma izpustila. Potem je iz stotnije kandidatov izbrala deseterico nominirancev tako, da je upoštevala tiste romane, za katere je glasovalo vsaj troje od petih žirantov. Da se nismo odločali po inerciji, dokazuje to, da v izbor nista prišla dva od štirih starih nagrajencev in štirje od sedmih nekdanjih nominirancev. V drugem krogu smo iz deseterice izbrali pet finalistov, med njimi dve avtorici, ki sta bili nominirani prvič in blažita dosedanji moški monopol. Odločitev za zadnjega v peterici ni bila enostavna, soglasnost članov žirije pa je bila nekaj čez 70 %, kar ob raznolikosti blaga, ki smo ga ocenjevali, ni slabo. Kriterije imamo sicer iste (slog, sporočilnost, kompozicija, berljivost), naše ocene se razhajajo zaradi različne teže, ki jo pripisujemo posameznim lastnostim. Splošni vtis o slovenskem romanopisju? Opraviti imamo z žanri detektivke, ljubezenskega, vojnega, humorističnega, družbenokritičnega, (avto)biografskega, rodbinskega romana in romana s ključem. Nobeden od finalistov ni v absolutni prednosti, kar pomeni, da se splača vzeti v roke vse. -- Miran Hladnik, izjava za ''Delo'' 24. maja, str. 22, ob izboru peterice finalistov za kresnika; gl. tudi: [http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2012.html Kresnik 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131020055302/http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2012.html |date=2013-10-20 }}, ''Delo'' 23. junija 2013, za polemiko z Vladom Žabotom pa [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004140.html Kdo zatira najboljše romane?] Slovlit 12. junija in [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004160.html 30. junija] 2013.</ref> Žirija: [[Miran Hladnik]], [[Igor Bratož]], [[Alojzija Zupan Sosič]], [[Tina Vrščaj]], [[Valentina Plahuta Simčič]] == Nominiranci 2013 == ===Prva peterica=== *[[Borut Golob]], [[Raclette]] (Modrijan) *[[Maruša Krese]], [[Da me je strah]]? (Goga) *[[Peter Rezman]], [[Zahod jame]] (Goga) *[[Marko Sosič]], [[Ki od daleč prihajaš v mojo bližino]] (Beletrina) *[[Goran Vojnović]], [[Jugoslavija, moja dežela]] (Beletrina) ===Druga peterica=== *[[Gabriela Babnik]], [[Sušna doba (roman)|Sušna doba]] (Beletrina) *[[Emil Filipčič]], [[Mojstrovka (roman)|Mojstrovka]] (Beletrina) *[[Stanka Hrastelj]], [[Igranje]] (Mladinska knjiga) *[[Milan Kleč]], [[Trojke]] (Beletrina) *[[Tomo Podstenšek]], [[Sodba v imenu ljudstva]]: Roman (Droplja) Evidentirano je bilo okrog 130 romanov.<ref>"Roman nam je letos spet dobro obrodil in proč so strahovi, da bo ekonomska kriza zatrla pripovedno strast med Slovenci, prej narobe; nevarno je posegla le v delo žirije, ki ji je odvzela enega člana in jo primorala, da v okrnjeni postavi in za manj denarja prebere in oceni več del. Za devetdeset odstotkov od pregledanih 130 romanov smo bili žiranti soglasni v prepričanju, da niso za ožji izbor, obetavni preostanek pa smo morali oklestiti na deset nominirancev in tu so se naše literarne preference začele rahlo razhajati. Aritmetika je nazadnje [...] iz individualnih lestvic določila dokončni izbor tako, da je izločila posamezne osamljene oz. nizko rangirane kandidate. Tvegano je v izbrani pestri romaneskni množici iskati tiste prepoznavne skupne poteze, ki naj bi jih določil aktualni čas in bi znabiti celo nakazovale, v katero smer je krenila domača »pripovedna karavana« [...], ena od njih pa je prav gotovo razmerje med očeti in sinovi, oziroma, če posplošimo, odnos potomcev do predhodne generacije. Kot da je postalo očitno, kako vzorci obnašanja iz preteklosti ne veljajo več in se je treba življenja lotiti po svoje. Že če bodo romani ozaveščali samo to spoznanje, bodo med bralci opravili nemajhno delo, da o užitku v njihovem slogovnem in kompozicijskem artizmu ter pripovedni zasvojljivosti ne izgubljamo besed." (Iz izjave predsednika žirije za ''Delo''.) — Deseto mesto je za las zgrešil [[Evald Flisar]] z romanom [[Dekle, ki bi raje bilo drugje]]. Gl. tudi [http://www.delo.si/zgodbe/multimedija/minute-za-kulturo-o-polfinalistih-kresnika.html Minute za kulturo s predsednikom kresnikove žirije dr. Miranom Hladnikom], Delo: Multimedija [video] 26. aprila 2013; tudi na [http://www.youtube.com/watch?v=ZOQnke4V3lQ Youtubu]. </ref> Žirija: [[Miran Hladnik]], [[Igor Bratož]], [[Alojzija Zupan Sosič]], [[Urška Perenič]] == Nominiranci 2014 == ===Prva peterica=== *[[Evald Flisar]], [[Začarani Odisej]] (Litera) *[[Jasmin B. Frelih]], [[Na/pol]] (Cankarjeva založba) *[[Jurij Hudolin]], [[Ingrid Rosenfeld]] (Beletrina) *[[Davorin Lenko]], [[Telesa v temi]] (Aleph) *[[Tone Peršak]], [[Usedline (Peršak)|Usedline]] (Cankarjeva založba) ===Druga peterica=== *[[Tadej Golob]], [[Ali boma ye]]! (Goga) *[[Miha Mazzini]], [[Paloma negra]] (Beletrina) *[[Vinko Möderndorfer]], [[Balzacov popek]] (Mladinska knjiga) *[[Robert Simonišek]], [[Soba pod gradom]] (Litera) *[[Nataša Sukič]], [[Kino (Sukič)|Kino]] (Litera) Žirija: [[Alojzija Zupan Sosič]], [[Igor Bratož]], [[Urška Perenič]], [[Aljoša Harlamov]] ==Nominiranci 2015== ===Prva peterica=== *[[Katarina Marinčič]]: [[Po njihovih besedah]] *[[Veronika Simoniti]]: [[Kameno seme]] *[[Andrej E. Skubic]]: [[Samo pridi domov]] *[[Marko Sosič]]: [[Kratki roman o snegu in ljubezni]] *[[Dušan Šarotar]]: [[Panorama (Šarotar)|Panorama]]: Pripoved o poteku dogodkov ===Druga peterica=== *[[Evald Flisar]]: [[Tam me boš našel]] *[[Polona Glavan]]: [[Kakorkoli]] *[[Miha Mazzini]]: [[Izbrisana_(Mazzini)| Izbrisana ]] *[[Sebastijan Pregelj]]: [[Kronika pozabljanja]] *[[Aleš Šteger]]: [[Odpusti]] Žirija: [[Gabriela Babnik]], [[Igor Bratož]], [[Aljoša Harlamov]], [[Tina Kozin]] ==Nominiranci 2016== ;Finalisti * [[Gabriela Babnik]]: ''Intimno'' (Beletrina) * [[Štefan Kardoš]]: ''Veter in odmev'' (Franc-Franc) * [[Mirt Komel]]: ''Pianistov dotik'' (Goga) * [[Miha Mazzini]]: ''[[Otroštvo (roman)|Otroštvo]]'' (Goga) * [[Nataša Sukič]]: ''Piknik'' (Škuc) ;Preostali nominiranci * [[Milan Kleč]]: ''Koralde'' (Litera) * [[Dino Bauk]]: ''Konec. Znova'' (Beletrina) * [[Milan Dekleva]]: ''Telo iz črk'' ([[Cankarjeva založba]]) * [[Emil Filipčič]]: ''Serafa s Šarhove 2'' (Beletrina) * [[Peter Rezman]]: ''Tekoči trak'' (Litera) Žirija: [[Tone Smolej]], [[Tina Vrščaj]], [[Tina Kozin]], [[Aljoša Harlamov]] ===Kresnik vseh kresnikov=== Leta 2016 je potekal tudi izbor najboljšega s kresnikom nagrajenega romana zadnjih 25 let. V ožji izbor so se uvrstili romani ''Katarina, pav in jezuit'' ter ''To noč sem jo videl'' Draga Jančarja, ''Kristalni čas'' in ''Otroške stvari'' Lojzeta Kovačiča ter ''Čefurji raus!'' Gorana Vojnovića, za najboljši slovenski roman, kresnika vseh dotedanjih kresnikov, pa je bil izbran Kovačičev ''Kristalni čas''.<ref>{{navedi splet |url= https://old.delo.si/kultura/knjiga/iz-drugega-sveta-in-drugega-jezika.html|title=Kresnik vseh kresnikov Lojzetu Kovačiču |accessdate=26. 5. 2021 |date=10. 6. 2016 |format= |work= }}</ref> ==Nominiranci 2017== ;Finalisti * [[Tadej Golob]]: ''Jezero'' (Goga) * Gašper Kralj: ''Rok trajanja'' (Založba /*cf.) * [[Mojca Kumerdej]]: ''Kronosova žetev'' (Beletrina) * [[Tomo Podstenšek]]: ''Papir, kamen, škarje'' (Litera) * [[Goran Vojnović]]: ''[[Figa (roman)|Figa]]'' (Beletrina) ;Preostali nominiranci * Tina Batista Napotnik: ''Tunel'' (Mladinska knjiga) * Ivana Djilas: ''Hiša'' (Cankarjeva založba) * [[Jurij Hudolin]]: ''Osnove ljubezni in zla'' (Beletrina) * [[Miha Mazzini]]: ''[[Zemljevidi tujih življenj]]'' (Goga) * Roman Rozina: ''Zločin in ljubezen'' (Modrijan) Žirija v sestavi Tina Vrščaj, [[Tina Kozin]], Alen Albin Širca in [[Tone Smolej]] je izbirala med približno 110 romani z letnico 2016. ==Nominiranci 2018== ;Finalisti *[[Drago Jančar]]: [[In ljubezen tudi]] (Beletrina) *[[Štefan Kardoš]]: [[Vse moje Amerike]] (Litera) *[[Sarival Sosič]]: [[Starec in jaz]] (Litera) *[[Florjan Lipuš]]: [[Gramozna jama (Florjan Lipuš)|Gramoz (Litera)]] *[[Vlado Žabot]]: [[Sveti boj]] (Beletrina) ;Drugi nominiranci *[[Nataša Sukič]]: [[Bazen]] (Litera) *[[Anja Mugerli]]: [[Spovin]] (Litera) *[[Maja Gal Štromar]]: [[Ženska drugje]] (Goga) *[[Evald Flisar]]: [[Greh (Evald Flisar)|Greh (Sodobnost)]] *[[Vinko Möderndorfer]]: [[Druga preteklost]] (Goga) Žirija v sestavi Tone Smolej, Tina Vrščaj, Tina Kozin in Alen Albin Širca je izbirala med 172 romani. ==Nominiranci 2019== ;Finalisti *[[Vladimir P. Štefanec]]: ''Najlepša neznanka svetloba'' (Mladinska knjiga) *[[Mirt Komel]]: ''Medsočje'' (Goga) *'''[[Bronja Žakelj]]: ''[[Belo se pere na devetdeset]]'' (Beletrina)''' *[[Mojca Širok]]: ''Pogodba'' (Mladinska knjiga) *[[Jani Virk]]: ''Brez imena'' (Mladinska knjiga) ;Preostali nominiranci *[[Borut Golob]]: ''Pes je mrtev'' (Litera) *[[Tadej Golob]]: ''Leninov park'' (Goga) *[[Jela Krečič]]: ''Knjiga drugih'' (Beletrina) * Katja Perat: ''Mazohistka'' (Beletrina) *[[Samo Rugelj]]: ''Resnica ima tvoje oči'' (Litera) Žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Tina Vrščaj, Mateja Komel Snoj, Tone Smolej in Alen Albin Širca je izbirala med 175 romani. ==Nominiranci 2020== ;Finalisti *[[Branko Cestnik]]: ''Sonce Petovione'' (Celjska Mohorjeva družba) *[[Jiři Kočica]]: ''Izvirnik'' (Mladinska knjiga) *[[Sebastijan Pregelj]]: ''V Elvisovi sobi'' (Goga) * '''Veronika Simoniti: ''Ivana pred morjem'' (Cankarjeva založba)''' *[[Suzana Tratnik]]: ''Norhavs na vrhu hriba'' (Cankarjeva založba) ;Preostali nominiranci *[[Gabriela Babnik]]: ''Tri smrti'' (Beletrina) *[[Zdenko Kodrič]]: ''Pet ljubezni'' (Litera) *[[Tone Partljič]]: ''Pesnica'' (Beletrina) * Andraž Rožman: ''Trije spomini'' (Goga) *[[Lenart Zajc]]: ''Delci svetlobe'' (Litera) Kresnikova žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] in Alen Albin Širca je izbirala med približno 130 romani. ==Nominiranci 2021== ;Finalisti * [[Mirana Likar Bajželj|Mirana Likar]]: ''Pripovedovalec'' (Goga) * '''Borut Kraševec: ''Agni'' (LUD Šerpa)''' * Gašper Kralj: ''Škrbine'' (*cf.) * Vincenc Gotthardt: ''Na drugem koncu sveta'' (Mohorjeva Celovec) * [[Feri Lainšček]]: ''Kurji pastir'' (Beletrina) ;Preostali nominiranci * [[Evald Flisar]]: ''Moje kraljestvo umira'' (KUD Sodobnost International) * [[Borut Golob]]: ''Šala'' (Litera) * [[Dušan Merc]]: ''Črna maska'' (Slovenska matica) * [[Tomo Podstenšek]]: ''Kar se začne z nasmehom'' (Litera) * [[Ivo Svetina]]: ''Malabar'' (Miš) Kresnikova žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Anja Mrak, Mateja Komel Snoj, Igor Divjak in Igor Žunković je izbirala med približno 150 romani. ==Nominiranci 2022== ;Finalisti * [[Davorin Lenko]]: ''Triger'' (LUD Literatura) * '''Roman Rozina: ''Sto let slepote'' (Mladinska knjiga)''' * [[Andrej E. Skubic]]: ''Krasni dnevi'' (Beletrina) * [[Dušan Šarotar]]: ''Zvezdna karta'' (Goga) * Marjan Žiberna: ''Dedič'' (Litera) ;Preostali nominiranci * [[Miriam Drev]]: ''Od dneva so in od noči'' (založba Pivec) * Boris Kolar: ''Potopimo Islandijo!'' (Goga) * [[Jedrt L. Maležič]]: ''Napol morilke'' (Goga) * [[Tomo Podstenšek]]: ''Površinska napetost'' (Litera) * [[Goran Vojnović]]: ''Đorđić se vrača'' (Beletrina) Kresnikova žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, Igor Divjak in Igor Žunković je izbirala med 200 romani. ==Nominiranci 2023== ;Finalisti<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kresnik/izbiranje-odtenkov-v-razkosju-raznolikosti/|title=Pet finalistov: Vrhunec na Rožniku bo žensko obarvan |accessdate=23. 5. 2023 |date=23. 5. 2023 |format= |work= }}</ref> * '''[[Lado Kralj]]: ''Ne bom se več drsal na bajerju'' (Beletrina)''' * [[Katja Gorečan]]: ''Materinska knjižica'' (LUD Literatura) * [[Katarina Marinčič]]: ''Ženska s srebrnim očesom'' (Beletrina) * [[Dijana Matković]]: ''Zakaj ne pišem'' (Cankarjeva založba) * [[Tina Vrščaj]]: ''Na Klancu'' (Cankarjeva založba) ;Preostali nominiranci<ref name=delo23>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kresnik/kresnikova-deseterica-tokrat-v-znamenju-avtoric/|title=Kresnikova deseterica tokrat v znamenju avtoric|date=22. 4. 2023|accessdate=22. 4. 2023|website=www.delo.si|last=Gostiša|first=Nina}}</ref> * [[Anja Radaljac]]: ''Punčica'' (Litera) * [[Andraž Rožman]]: ''Titov sin'' (Goga) * [[Primož Mlačnik]]: ''Otok psov'' (LUD Literatura) * [[Ana Schnabl]]: ''Plima'' (Beletrina) * [[Gabriela Babnik]]: ''Tišina, polna vetra'' (Beletrina) Kresnikova žirija v sestavi [[Igor Bratož]] (predsednik), Anja Mrak, Igor Žunkovič, Igor Divjak, Tanja Petrič in Robert Kuret je izbirala med 173 romani.<ref name=delo23/> ==Nominiranci 2024== ;Finalisti * Boris Kolar: ''O vinu, kozah in drugih prevarah'' (Goga) * '''[[Anja Mugerli]]: ''Pričakovanja'' (Cankarjeva založba)''' * [[Pia Prezelj]]: ''Težka voda'' (Goga) * Janja Rakuš: ''Tri barve za eno smrt'' (Litera) * [[Vlado Žabot]]: ''Gral'' (Beletrina) ;Preostali nominiranci * Laura Buzeti: ''Posuj se s pepelom vaših očetov'' (Litera) * Samanta Hadžić Žavski: ''Smrt, v temo zavita'' (LUD Literatura) * [[Blaž Kutin]]: ''Kenozoik'' (Goga) * Eva Mahkovic: ''Toxic'' (Beletrina) * [[Tereza Vuk]]: ''Zakaj ima moj hudič krila'' (Beletrina) Kresnikova žirija v sestavi Igor Bratož (predsednik), Igor Divjak, Robert Kuret, Tanja Petrič in Igor Žunkovič je izbirala med 185 romani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kresnik/knjige-ki-bodo-bralce-navdihnile-in-potesile/ |title=V igri za roman leta le še deseterica, v njej kar nekaj prvencev |accessdate=23. 4. 2024 |date=23. 4. 2024 |format= |work= }}</ref> ==Nominiranci 2025== ;Finalisti * Kazimir Kolar: ''Onečejevalec'' (Goga) * [[Feri Lainšček]]: ''Kurja fizika'' (Beletrina) * [[Tina Perić]]: ''Ćrtice'' (Goga) * Anja Radaljac: ''Prst v prekatu'' (Litera) * '''[[Ana Schnabl]]: ''September'' (Beletrina)''' ;Preostali finalisti * [[Kaja Bucik Vavpetič]]: ''Srebrne vezi'' (Cankarjeva založba) * [[Miriam Drev]]: ''Po poti se je zvečerilo'' (Pivec) * Katarina Gomboc Čeh: ''Nihče nikogar ne spozna'' (Cankarjeva založba) * [[Tanja Mastnak]]: ''Sibirija'' (Mladinska knjiga) * [[Vinko Möderndorfer]]: ''Zvezda, žlica in ura'' (Miš) Žirija: Igor Bratož (predsednik), Kristina Kočan, Tanja Petrič, Igor Žunkovič, Seta Knop. ==Nominiranci 2026== ;Finalisti * [[Ajda Bračič]]: ''Kresničevje'' (LUD Literatura) * [[Vesna Lemaić]]: ''Obraz'' (Cankarjeva založba) * [[Roman Rozina]]: ''Trafikant'' (Mladinska knjiga) * [[Irena Svetek]]: ''Tam, kjer plešejo tulipani'' (Beletrina) * [[Agata Tomažič]]: ''Ušabti'' (Goga) ;Preostali nominiranci * Sergej Curanović: ''Dete iz gozda'' (Goga) * [[Tone Partljič]]: ''Voranc'' (Beletrina) * [[Aleš Šteger]]: ''Ogenj'' (Beletrina) * [[Kaja Teržan]]: ''Obračun'' (Beletrina) * Ivan Vogrič: ''Iz strasti'' (Zavod Litera) Žirija: Igor Bratož (predsednik), Seta Knop, Kristina Kočan, Tanja Petrič, Peter Svetina. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == *[[Miran Hladnik]], [http://lit.ijs.si/kresnik2010.html Nagrada kresnik 2010]. ''Sodobna slovenska književnost (1980–2010)''. Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba FF (Obdobja, 29). 93–99. *[[Miran Hladnik]], [https://sl.wikiversity.org/wiki/O_literarnih_nagradah_pri_Modrijanu O literarnih nagradah pri Modrijanu 10. okt. 2013]. *Urška Perenič in Miran Hladnik, [http://www.academia.edu/4815097/Processing_literary_prizes_Between_cultural_ritual_and_scholarly_objectivization Literarno nagrajevanje med kulturnim ritualom in strokovno objektivizacijo], 2013. == Glej tudi == {{:Portal:Literatura/povezava}} * [[seznam slovenskih nagrad za književnost]] ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Kresnik (award)|kresnik}} * [http://www.delo.si/kultura/kresnik Kresnik] v Delovih arhivih *[http://med.over.net/forum5/read.php?33,5419505 Kresnik 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131209043840/http://med.over.net/forum5/read.php?33,5419505 |date=2013-12-09 }}/[http://med.over.net/forum5/read.php?33,6119748 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131209043835/http://med.over.net/forum5/read.php?33,6119748 |date=2013-12-09 }}/[http://med.over.net/forum5/read.php?33,6460645 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131209043250/http://med.over.net/forum5/read.php?33,6460645 |date=2013-12-09 }}/[http://med.over.net/forum5/read.php?33,7000735 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130626120016/http://med.over.net/forum5/read.php?33,7000735 |date=2013-06-26 }}/[http://med.over.net/forum5/read.php?33,7901018 2013]. Knjižni molji. ''Med.Over.net''. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130509000848/http://med.over.net/forum5/read.php?33,7901018 |date=2013-05-09 }} *[https://web.archive.org/web/20040720072546/http://www.delo.si/kresnik_2004.pdf Kresnik 2004]. ''Delova'' pdf knjižica (web archive org. 20. jul. 2004) {{KresnikoviNagrajenci}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Delo (časopis)]] pk3i5egd3l25eanmsysys36eykimugr 0 125836 6684932 6621354 2026-06-04T07:36:55Z ~2026-33235-47 261075 nekaj malega... 6684932 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Bobri|roman [[Janez Jalen|Janeza Jalna]]|Bobri (roman)}} {{Taksonomka | name = Bober | fossil_range = pozni [[miocen]] – recentno | image = American Beaver.jpg | image_caption = [[Kanadski bober]] (''Castor canadensis'') | image_width = 240 px | regnum = [[Živali|Animalia]] (živali) | phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji) | classis = [[Sesalci|Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Glodavci|Rodentia]] (glodavci) | familia = [[Castoridae]] (bobri) | genus = '''''Castor''''' | genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija)|Vrste]] | subdivision = ''[[Castor canadensis|C. canadensis]]''<br />''[[Evropski bober|C. fiber]]''<br />†''[[Castor californicus|C. californicus]]'' }} '''Bobri''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Castor''') je [[Rod (biologija)|rod]] [[Glodavci|glodavcev]] s tremi znanimi vrstami. '''Evropski''' bober je nekdaj živel skoraj po vsej Evraziji, do danes pa so se ohranile samo posamezne izolirane populacije. Najdemo jih v [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Poljska|Poljskem]], v [[Skandinavija|Skandinaviji]] ter [[Rusija|Rusiji]]. Posamezne populacije so se razvile v samostojne podvrste. Zaradi posebnosti lobanje nekateri zoologi obravnavajo zahodnoevropskega bobra kot samostojno vrsto Castor albicus. V zadnjih letih se bober uspešno širi po slovenskih vodotokih. V Sloveniji živijo ob Savi, Krki, Kolpi, Dravi, Sotli, Muri, Kolpi, Lahinji, Dobličici in tudi ob manjših vodotokih v Beli krajini. '''Kanadski''' bober živi na večini svojega zgodovinskega ozemlja, tako da ga še vedno najdemo na obsežnih severnoameriških prostranstvih. Zasluga za to velja državljanom in zveznim agencijam za varstvo divjih živali, ki so ga ponovno naselili na območja, kjer ga je človek iztrebil. V vzhodnih delih [[Združene države Amerike|ZDA]] je bil namreč že ob koncu 19. stoletja na robu preživetja. Kanadskega bobra so naselili tudi na [[Finska|Finsko]], [[Poljska|Poljsko]] in v [[Rusija|Rusijo]]. == Bobrilnosti == Za bobra so značilna ploščat, luskast rep, plavalna kožica med prsti zadnjih nog, veliki sekalci in nekaj anatomskih posebnosti v zgradbi [[grlo|grla]] in prebavil. Bobri dosežejo maso 30[[kilogram|kg]] in več, tako da so drugi največji [[glodavci|glodalci]] na svetu. So napol vodne [[živali]] z vretenasto oblikovanim telesom in plavalno kožico med prsti zadnjih nog. Njihov zajeten rep, ki je hrbtno-trebušno sploščen in luskast je namenjen krmiljenju in plavanju. Ko z njim udarjajo gor in dol hitro pospešijo [[plavanje]]. Pri potapljanju zaprejo [[sluhovod]] in nosnici, oči pa prekrijejo s posebno prozorno opno. [[Grlo]] stisnejo skupaj takoj za [[Jezik (organ)|jezikom]], [[ustnica|ustnice]] pa zožijo tik za sekalci. Zato bober brez težav gloda tudi pod vodo. Na kopnem je počasen in neokreten. Okorno koraka in prestavlja velike, galebjim podobne zadnje noge in kratke prednje okončine. Z glavo pri tleh in z visoko dvignjenim križem še najbolj spominja na premikajoči se klin. Če ga kaj prestraši odgalopira do vode in se požene vanjo. == Hierarhična delitev in bobri == V družini so bobri razdeljeni po hierarhični lestvici. Na vrhu je odrasel par, pod njim enoletni bobri, še nižje pa [[mladič]]i iz istega leta. Hierarhične odnose vzdržujejo z oglašanjem, telesnimi držami in gibi. [[Nasilje]] je redko. Parijo se [[zima|pozimi]] v vodi. Mladiči se skotijo pozno spomladi v družinskem brlogu. Enoletni mladiči pa se pred tem raztepejo naokoli. Navadno se oddaljijo manj kot 20&nbsp;km od domačega brloga, izjemoma pa potujejo tudi 250&nbsp;km daleč. Mladi bobri so ob rojstvu odlakani, vidijo in se lahko gibljejo po brlogu. Po nekaj urah že plavajo, vendar se zaradi majhnega telesa in gostega kožuha le težko potopijo, zaradi česar ne morejo plavati skozi rov. Mati jih neguje približno 6 tednov, vsi člani družine pa jim nosijo trdo hrano. Mladiči rastejo zelo hitro, vendar potrebujejo veliko vaje, da izpopolnijo gradbene veščine. == Sporazumevanje == Bobri se med seboj sporazumevajo z oddajanjem vonjav. To počnejo ob bregovih vode, kjer živi družina. Kanadski bober pusti vonjavne oznake na majhnih kupih materiala, ki ga je izvlekel iz vode in postavil na breg, evropski pa markira neposredno na tla. Vonj izločka bobrovih žlez iz zadnjičnih odprtin je oster in močan. Pri [[markiranje|markiranju]] sodeluje vsa [[družina]], najaktivnejši pa je [[samec]]. Izločki imajo najmočnejši vonj [[Pomlad|spomladi]]. Takrat družina sporoča sosedom in klateškim osebkom, da je območje zasedeno. Bober pa se sporazumeva tudi z udarjanjem repa po [[voda|vodi]]. Takšno vedenje je najpogostejše pri odraslih živalih. Udarec opozori druge člane na nevarnost, da se hitro potopijo v globino. [[Zvok]] pa lahko tudi prestraši plenilce. == Bobrova == Bobri s svojimi gradnjami spreminjajo okolje. Tako dosežejo večjo varnost pred plenilci in si olajšajo nabiranje hrane. Kopanje kanala je najpreprostejši gradbeni poseg, zato tudi domnevamo, da se je pojavil prvi. Bobri s prednjimi nogami odnašajo blato in druge usedline z dna plitvega potoka ali močvirnatega jarka in jih porivajo na stran. Rezultat stalnega poglabljanja in odstranjevanja materiala je ta, da so bobri na svoji poti od jezera h kraju kjer se hranijo, ves čas v vodi. To vedenje je najbolj izrazito poleti, ko je vodna gladina nizka. Pri kopanju sodeluje vsa družina. Jezove gradijo prek potokov, da zajezijo vodo in pri tem uporabljajo blato, kamenje, palice in veje. Na severu so bobri zaradi takšnih zajezitev varnejši pred plenilci, omogočajo pa jim tudi pašo na bolj oddaljenih krajih. [[Jezero]] mora biti dovolj globoko, da družina lahko splava pod ledom do svoje shrambe. Gradnjo [[jez]]u spodbujata šumenje potoka in sam pogled na tekočo vodo. Bobri z majhnimi prednjimi nogami urno pobirajo blato in manjše [[kamen|kamne]] z dna potoka ter jih nosijo na kraj bodočega jezu. Palice in veje prinesejo v ustih. Veje utrdijo jez ter držijo skupaj blato in pesek. Bobri ves čas prinašajo blato in palice, tako da postaja jez vse daljši in višji. == Bobrov 29-urni delavnik == Večji del leta so bobri aktivni ponoči. Zbudijo se zvečer, v brlog pa se umaknejo proti jutru. Takšnemu pravilnemu dnevnemu ciklu pravimo tudi cirkadiani ritem. Na severu kjer jezera pozimi zamrznejo pa bobri ostanejo v bobriščih ali pod ledom. Tam je [[temperatura]] okrog 0º, zunanj pa je veliko hladneje. Aktivnost nad ledeno skorjo bi bila v energetskem pogledu zelo razsipna. V mračnem bobrišču in v okolni vodi je podnevi količina svetlobe bolj ali manj enaka. Bober ne zazna sončnega vzhoda in zahoda. Ker mu manjka [[Sonce|sončna]] budilka, njegovo življenje ni več usklajeno z menjavanjem [[dan|dneva]] in [[noč]]i. Cirkadiani ritem se spremeni, bobrov dan pa postaja daljši. Morda je to samo naključna posledica bobrovega življenja pod ledom, kajti biološki pomen sprememb v aktivnosti ni poznan. Bobrov dan je tako dolg od 26 do 29 ur, kar pomeni, da živali pod [[led]]om preživijo manj dni. Takšni vrsti cikla pravimo sproščeni [[cirkadiani ritem]]. == Bobrovo bobrovanje == Bobrovo domovanje je velika [[kupola]], zgrajena iz [[glina|blata]] in vejevja, ki lahko stoji na bregu ali sredi vode. Bober izkoplje v breg najprej podvodni rov, koplje s prednjimi nogami. Rov se dviguje kvišku, proti površini. Ko pride na površje, z vejami in blatom zadela odprtino, nato pa na vrh ves čas nanaša gradbeni material. Med vodno gladino in stropom nove gradnje je bobrova kamra. Naraščajoča voda oblije bobrišče in ga tako loči od obale. Navadno bobri začno z gradnjo bobrišč pozno poleti in zgodaj jeseni. Na [[sever]]u družina vsako jesen obda zunanjo stran bobrišča z novo plastjo blata in vej. Zmrznjeno blato je dober izolator, poleg tega pa onemogoči plenilcem, da bi se prebili do kamre. Bobrišče gradijo in vzdržujejo vsi člani družine, razen istoletnih mladičev. Samice so nasploh prizadevnejše od samcev, najaktivnejša pa ja odrasla samica. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Castor}} {{wikispecies|Castor}} * [http://animal.discovery.com/mammals/beaver/ Beaver Facts & Pictures] [[Kategorija:Bobri]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] {{normativna kontrola}} pa2thhdl48c1bt3ernaqvqfspdalev0 6684991 6684932 2026-06-04T08:39:48Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33235-47|~2026-33235-47]] ([[User talk:~2026-33235-47|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:PieWriter|PieWriter]] 6621354 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Bobri|roman [[Janez Jalen|Janeza Jalna]]|Bobri (roman)}} {{Taksonomka | name = Bober | fossil_range = pozni [[miocen]] – recentno | image = American Beaver.jpg | image_caption = [[Kanadski bober]] (''Castor canadensis'') | image_width = 240 px | regnum = [[Živali|Animalia]] (živali) | phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji) | classis = [[Sesalci|Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Glodavci|Rodentia]] (glodavci) | familia = [[Castoridae]] (bobri) | genus = '''''Castor''''' | genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija)|Vrste]] | subdivision = ''[[Castor canadensis|C. canadensis]]''<br />''[[Evropski bober|C. fiber]]''<br />†''[[Castor californicus|C. californicus]]'' }} '''Bobri''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Castor''') je [[Rod (biologija)|rod]] [[Glodavci|glodavcev]] s tremi znanimi vrstami. '''Evropski''' bober je nekdaj živel skoraj po vsej Evraziji, do danes pa so se ohranile samo posamezne izolirane populacije. Najdemo jih v [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Poljska|Poljskem]], v [[Skandinavija|Skandinaviji]] ter [[Rusija|Rusiji]]. Posamezne populacije so se razvile v samostojne podvrste. Zaradi posebnosti lobanje nekateri zoologi obravnavajo zahodnoevropskega bobra kot samostojno vrsto Castor albicus. V zadnjih letih se bober uspešno širi po slovenskih vodotokih. V Sloveniji živijo ob Savi, Krki, Kolpi, Dravi, Sotli, Muri, Kolpi, Lahinji, Dobličici in tudi ob manjših vodotokih v Beli krajini. '''Kanadski''' bober živi na večini svojega zgodovinskega ozemlja, tako da ga še vedno najdemo na obsežnih severnoameriških prostranstvih. Zasluga za to velja državljanom in zveznim agencijam za varstvo divjih živali, ki so ga ponovno naselili na območja, kjer ga je človek iztrebil. V vzhodnih delih [[Združene države Amerike|ZDA]] je bil namreč že ob koncu 19. stoletja na robu preživetja. Kanadskega bobra so naselili tudi na [[Finska|Finsko]], [[Poljska|Poljsko]] in v [[Rusija|Rusijo]]. == Značilnosti == Za bobra so značilna ploščat, luskast rep, plavalna kožica med prsti zadnjih nog, veliki sekalci in nekaj anatomskih posebnosti v zgradbi [[grlo|grla]] in prebavil. Bobri dosežejo maso 30[[kilogram|kg]] in več, tako da so drugi največji [[glodavci|glodalci]] na svetu. So napol vodne [[živali]] z vretenasto oblikovanim telesom in plavalno kožico med prsti zadnjih nog. Njihov zajeten rep, ki je hrbtno-trebušno sploščen in luskast je namenjen krmiljenju in plavanju. Ko z njim udarjajo gor in dol hitro pospešijo [[plavanje]]. Pri potapljanju zaprejo [[sluhovod]] in nosnici, oči pa prekrijejo s posebno prozorno opno. [[Grlo]] stisnejo skupaj takoj za [[Jezik (organ)|jezikom]], [[ustnica|ustnice]] pa zožijo tik za sekalci. Zato bober brez težav gloda tudi pod vodo. Na kopnem je počasen in neokreten. Okorno koraka in prestavlja velike, galebjim podobne zadnje noge in kratke prednje okončine. Z glavo pri tleh in z visoko dvignjenim križem še najbolj spominja na premikajoči se klin. Če ga kaj prestraši odgalopira do vode in se požene vanjo. == Hierarhična delitev in mladiči == V družini so bobri razdeljeni po hierarhični lestvici. Na vrhu je odrasel par, pod njim enoletni bobri, še nižje pa [[mladič]]i iz istega leta. Hierarhične odnose vzdržujejo z oglašanjem, telesnimi držami in gibi. [[Nasilje]] je redko. Parijo se [[zima|pozimi]] v vodi. Mladiči se skotijo pozno spomladi v družinskem brlogu. Enoletni mladiči pa se pred tem raztepejo naokoli. Navadno se oddaljijo manj kot 20&nbsp;km od domačega brloga, izjemoma pa potujejo tudi 250&nbsp;km daleč. Mladi bobri so ob rojstvu odlakani, vidijo in se lahko gibljejo po brlogu. Po nekaj urah že plavajo, vendar se zaradi majhnega telesa in gostega kožuha le težko potopijo, zaradi česar ne morejo plavati skozi rov. Mati jih neguje približno 6 tednov, vsi člani družine pa jim nosijo trdo hrano. Mladiči rastejo zelo hitro, vendar potrebujejo veliko vaje, da izpopolnijo gradbene veščine. == Sporazumevanje == Bobri se med seboj sporazumevajo z oddajanjem vonjav. To počnejo ob bregovih vode, kjer živi družina. Kanadski bober pusti vonjavne oznake na majhnih kupih materiala, ki ga je izvlekel iz vode in postavil na breg, evropski pa markira neposredno na tla. Vonj izločka bobrovih žlez iz zadnjičnih odprtin je oster in močan. Pri [[markiranje|markiranju]] sodeluje vsa [[družina]], najaktivnejši pa je [[samec]]. Izločki imajo najmočnejši vonj [[Pomlad|spomladi]]. Takrat družina sporoča sosedom in klateškim osebkom, da je območje zasedeno. Bober pa se sporazumeva tudi z udarjanjem repa po [[voda|vodi]]. Takšno vedenje je najpogostejše pri odraslih živalih. Udarec opozori druge člane na nevarnost, da se hitro potopijo v globino. [[Zvok]] pa lahko tudi prestraši plenilce. == Bobrova gradnja == Bobri s svojimi gradnjami spreminjajo okolje. Tako dosežejo večjo varnost pred plenilci in si olajšajo nabiranje hrane. Kopanje kanala je najpreprostejši gradbeni poseg, zato tudi domnevamo, da se je pojavil prvi. Bobri s prednjimi nogami odnašajo blato in druge usedline z dna plitvega potoka ali močvirnatega jarka in jih porivajo na stran. Rezultat stalnega poglabljanja in odstranjevanja materiala je ta, da so bobri na svoji poti od jezera h kraju kjer se hranijo, ves čas v vodi. To vedenje je najbolj izrazito poleti, ko je vodna gladina nizka. Pri kopanju sodeluje vsa družina. Jezove gradijo prek potokov, da zajezijo vodo in pri tem uporabljajo blato, kamenje, palice in veje. Na severu so bobri zaradi takšnih zajezitev varnejši pred plenilci, omogočajo pa jim tudi pašo na bolj oddaljenih krajih. [[Jezero]] mora biti dovolj globoko, da družina lahko splava pod ledom do svoje shrambe. Gradnjo [[jez]]u spodbujata šumenje potoka in sam pogled na tekočo vodo. Bobri z majhnimi prednjimi nogami urno pobirajo blato in manjše [[kamen|kamne]] z dna potoka ter jih nosijo na kraj bodočega jezu. Palice in veje prinesejo v ustih. Veje utrdijo jez ter držijo skupaj blato in pesek. Bobri ves čas prinašajo blato in palice, tako da postaja jez vse daljši in višji. == Bobrov 29-urni delavnik == Večji del leta so bobri aktivni ponoči. Zbudijo se zvečer, v brlog pa se umaknejo proti jutru. Takšnemu pravilnemu dnevnemu ciklu pravimo tudi cirkadiani ritem. Na severu kjer jezera pozimi zamrznejo pa bobri ostanejo v bobriščih ali pod ledom. Tam je [[temperatura]] okrog 0º, zunanj pa je veliko hladneje. Aktivnost nad ledeno skorjo bi bila v energetskem pogledu zelo razsipna. V mračnem bobrišču in v okolni vodi je podnevi količina svetlobe bolj ali manj enaka. Bober ne zazna sončnega vzhoda in zahoda. Ker mu manjka [[Sonce|sončna]] budilka, njegovo življenje ni več usklajeno z menjavanjem [[dan|dneva]] in [[noč]]i. Cirkadiani ritem se spremeni, bobrov dan pa postaja daljši. Morda je to samo naključna posledica bobrovega življenja pod ledom, kajti biološki pomen sprememb v aktivnosti ni poznan. Bobrov dan je tako dolg od 26 do 29 ur, kar pomeni, da živali pod [[led]]om preživijo manj dni. Takšni vrsti cikla pravimo sproščeni [[cirkadiani ritem]]. == Bobrovo domovanje == Bobrovo domovanje je velika [[kupola]], zgrajena iz [[glina|blata]] in vejevja, ki lahko stoji na bregu ali sredi vode. Bober izkoplje v breg najprej podvodni rov, koplje s prednjimi nogami. Rov se dviguje kvišku, proti površini. Ko pride na površje, z vejami in blatom zadela odprtino, nato pa na vrh ves čas nanaša gradbeni material. Med vodno gladino in stropom nove gradnje je bobrova kamra. Naraščajoča voda oblije bobrišče in ga tako loči od obale. Navadno bobri začno z gradnjo bobrišč pozno poleti in zgodaj jeseni. Na [[sever]]u družina vsako jesen obda zunanjo stran bobrišča z novo plastjo blata in vej. Zmrznjeno blato je dober izolator, poleg tega pa onemogoči plenilcem, da bi se prebili do kamre. Bobrišče gradijo in vzdržujejo vsi člani družine, razen istoletnih mladičev. Samice so nasploh prizadevnejše od samcev, najaktivnejša pa ja odrasla samica. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Castor}} {{wikispecies|Castor}} * [http://animal.discovery.com/mammals/beaver/ Beaver Facts & Pictures] [[Kategorija:Bobri]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] {{normativna kontrola}} ovnovxy0yuv4iectn8u78bwy4slo18n 0 134605 6684826 6318352 2026-06-03T20:07:26Z ~2026-32985-40 261058 6684826 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Združenje evropskih nogometnih zvez | image = UEFA logo 2012.png | size = 150px | map = UEFA member associations map.svg | abbreviation = UEFA | formation = 15. junij 1954; 62 let | type = Športna organizacija | headquarters = {{CHE}} | coords = {{Coord|46.371009|6.23103|region:CH-VD_type:landmark}} | region_served = [[Evropa]] | membership = 55 nacionalnih zvez | languages = [[francoščina]], [[angleščina]], [[nemščina]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.uefa.org/MultimediaFiles/Download/OfficialDocument/uefaorg/WhatUEFAis/02/09/93/25/2099325_DOWNLOAD.pdf |title=UEFA Statues |date=2013-12-12 |publisher=UEFA |access-date=2016-10-23 }}</ref> | leader_title = Predsednik | leader_name = {{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Čeferin]]<ref>http://www.uefa.org/about-uefa/organisation/congress/news/newsid=2403250.html#ceferin+elected+uefa+president</ref> | leader_title2 = Podpredsedniki | leader_name2 = | leader_title3 = Generalni sekretar | leader_name3 = {{ikonazastave|GRE}} Theodore Theodoridis | leader_title4 = Častni predsednik | leader_name4 = | main_organ = UEFA Kongres | parent_organization = [[FIFA]] | website = [http://www.uefa.com/ UEFA.com] }} '''Združenje evropskih nogometnih zvez''' ({{jezik-en|Union of European Football Associations}}, kratica '''UEFA/Uefa'''), v slovenskih medijih znano kot '''Evropska nogometna zveza''', je organizacija, ki povezuje [[Evropa|evropski]] [[nogomet]]. Je ena izmed šestih celinskih konfederacij svetovne nogometne upravne organizacije [[FIFA]]. Združuje 55 nacionalnih zvez. Uefa predstavlja nacionalne nogometne zveze v Evropi, organizira [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo]] ter [[Nogometna Liga prvakov|ligo prvakov]], [[Liga Evropa|ligo Evropa]]/evropsko ligo in [[Evropska konferenčna liga|konferenčno ligo]]. Nadzoruje denarne nagrade, predpise in pravice medijev na teh tekmovanjih. Do leta 1959 je bil glavni sedež Uefe v [[Pariz]]u, kasneje v [[Bern]]u, od leta 1995 je v [[Nyon|Nyonu]] v Švici. Prvi generalni sekretar je bil Henri Delaunay, prvi predsednik pa Ebbe Schwartz. Trenutni predsednik je [[Aleksander Čeferin]]. == Zgodovina == UEFA je bila ustanovljena 15. junija 1954 v [[Basel|Baslu]] v Švici po posvetovanju med italijansko, francosko in belgijsko zvezo. Najprej jo je sestavljalo 25 članov. == Člani == {| |valign="top" width=5%| * {{fb|Albanija}} * {{fb|Andorra}} * {{fb|Armenia}} * {{fb|Avstrija}} * {{fb|Azerbajdžan}} * {{fb|Belorusija}} * {{fb|Belgija}} * {{fb|Bosna in Hercegovina}} * {{fb|Bolgarija}} * {{fb|Hrvaška}} * {{fb|Ciper}} * {{fb|Češka}} * {{fb|Danska}} * {{fb|Anglija}} |valign="top" width=5%| * {{fb|Estonija}} * {{fb|Farski otoki}} * {{fb|Finska}} * {{fb|Francija}} * {{fb|Gruzija}} * {{fb|Nemčija}} * {{fb|Gibraltar}} * {{fb|Grčija}} * {{fb|Madžarska}} * {{fb|Islandija}} * {{fb|Republika Irska}} * {{fb|Izrael}} * {{fb|Italija}} * {{fb|Kazahstan}} |valign="top" width=5%| * {{fb|Kosovo}} * {{fb|Latvija}} * {{fb|Lihtenštajn}} * {{fb|Litva}} * {{fb|Luksemburg}} * {{fb|Makedonija}} * {{fb|Malta}} * {{fb|Moldavija}} * {{fb|Črna gora}} * {{fb|Nizozemska}} * {{fb|Severna Irska}} * {{fb|Norveška}} * {{fb|Poljska}} * {{fb|Portugalska}} |valign="top" width=5%| * {{fb|Romunija}} * {{fb|Rusija}} * {{fb|San Marino}} * {{fb|Škotska}} * {{fb|Srbija}} * {{fb|Slovaška}} * {{fb|Slovenija}} * {{fb|Španija}} * {{fb|Švedska}} * {{fb|Švica}} * {{fb|Turčija}} * {{fb|Ukraine}} * {{fb|Wales}} |} == Glej tudi == * [[Superliga]] ==Viri== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * {{Official website|http://www.uefa.com/ }} {{en icon}} {{fr icon}} {{de icon}} {{ru icon}} {{es icon}} {{pt icon}} {{it icon}} {{ja icon}} [[Kategorija:Nogometna krovna telesa]] [[Kategorija:Nogomet v Evropi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]] [[Kategorija:UEFA| ]] {{normativna kontrola}} 04u3sy8cl5w181thhhottl5r7xbovpx 0 136823 6684654 5833216 2026-06-03T15:41:54Z Shabicht 3554 6684654 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. Sprva je bil mornariški kadet, njegov predpostavljeni je bil poznejši admiral in šef Abwehra, Wilhelm Franz Canaris. Po neslavnem odpustu iz mornarice se je pridružil nacistom. Kasneje je s pomočjo Heinricha Himmlerja napredoval v strankarski hierarhiji. Bil je [[Schutzstaffel|SS]]-Obergruppenführer, od leta [[1929]] sodelavec [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]], kasneje je postal šef SD ([[varnostna služba]]), 30. januarja [[1942]] ga je zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Na koncu kariere pa je bil za devet mesecev rajhsprotektor (nekakšen [[guverner]]) Češke in Moravske s sedežem v Pragi. Tam je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], čez teden dni je umrl za posledicami napada od [[gangrena|gangrene]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh Tretjega rajha (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je padla končna odločitev - zapečatenje usode [[Judje|židovskega]] naroda "''Endlösung''", kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« in v prenesenem pomenu besede [[genocid]] celega [[narod]]a. Na tem sestanku je sodelovala [[elita]] nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. Kot posledica atentata nanj je bil nacističen pogrom na vas [[Lidice]]. Vse moške so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v koncentracijska taborišča. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili vsi izvežbani pri SOE v Angliji, Angeži so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe in jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Gabčika in Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde, izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta atentatorja storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino.<gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery>{{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 0hom6p2bjfunmcz389bdfno8s83r37d 6684691 6684654 2026-06-03T17:07:02Z Shabicht 3554 6684691 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. =Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblasti in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef SD ([[varnostna služba]]), na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]], Od 27. junija 1942 pa je bil Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh Tretjega rajha (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« in v prenesenem pomenu besede [[genocid]] judovskih prebivalcev. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], čez teden dni je umrl za posledicami napada od [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v koncentracijska taborišča. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili vsi izvežbani pri SOE v Angliji, Angeži so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe in jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Gabčika in Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde, izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta atentatorja storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino.<gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery>{{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] ozz6zag5yh3ev9sihw6799xs8wxze65 6684693 6684691 2026-06-03T17:08:14Z Shabicht 3554 /* Vojaška kariera= */ 6684693 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef SD ([[varnostna služba]]), na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]], Od 27. junija 1942 pa je bil Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh Tretjega rajha (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« in v prenesenem pomenu besede [[genocid]] judovskih prebivalcev. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], čez teden dni je umrl za posledicami napada od [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v koncentracijska taborišča. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili vsi izvežbani pri SOE v Angliji, Angeži so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe in jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Gabčika in Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde, izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta atentatorja storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino.<gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery>{{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 87a177wjvr4mm860n5g6av74uc65hvf 6684700 6684693 2026-06-03T17:16:54Z Shabicht 3554 6684700 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef SD ([[varnostna služba]]), na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]], Od 27. junija 1942 pa je bil Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh Tretjega rajha (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« in v prenesenem pomenu besede [[genocid]] judovskih prebivalcev. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], čez teden dni je umrl za posledicami napada od [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v koncentracijska taborišča. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili vsi izvežbani pri SOE v Angliji, Angleži so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde, izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|SS]] * [[Sicherheitdienst|SD]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery>{{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] hid7xnmltimwsmb382ktsyyudmwm0b1 6684707 6684700 2026-06-03T17:23:22Z Shabicht 3554 /* Varnostnoobveščevalna služba SD in SS */ 6684707 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 pa je bil Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh Tretjega rajha (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni (»[[dokončna rešitev]]«) oz.[[genocid]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], čez teden dni je umrl za posledicami napada od [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v koncentracijska taborišča. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili vsi izvežbani pri SOE v Angliji, Angleži so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde, izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|SS]] * [[Sicherheitdienst|SD]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery>{{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] tvl2p8szl4qx3l9mxvkno21y5cgko89 6684708 6684707 2026-06-03T17:24:31Z Shabicht 3554 /* Varnostnoobveščevalna služba SD in SS */ 6684708 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni (»[[dokončna rešitev]]«) oz.[[genocid]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], čez teden dni je umrl za posledicami napada od [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v koncentracijska taborišča. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili vsi izvežbani pri SOE v Angliji, Angleži so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde, izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|SS]] * [[Sicherheitdienst|SD]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery>{{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 9fzms47ikh2v41gj1wak613i6lnju2o 6684710 6684708 2026-06-03T17:25:58Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6684710 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni (»[[dokončna rešitev]]«) oz.[[genocid]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], čez teden dni je umrl za posledicami napada od [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v koncentracijska taborišča. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili vsi izvežbani pri SOE v Angliji, Angleži so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde, izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery>{{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 1mn4g6ik0pbrkj9dxu3t2cr4vhbx3zq 6684712 6684710 2026-06-03T17:32:15Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6684712 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni (»[[dokončna rešitev]]«) oz.[[genocid]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], čez teden dni je umrl za posledicami napada od [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v koncentracijska taborišča. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili vsi izvežbani pri SOE v Angliji, Angleži so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde, izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 7fi7qcqnqgb18lcsv41ech1tfzwav0l 6684713 6684712 2026-06-03T17:34:07Z Shabicht 3554 /* Varnostnoobveščevalna služba SD in SS */ 6684713 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni (»[[dokončna rešitev]]«) - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], čez teden dni je umrl za posledicami napada od [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v koncentracijska taborišča. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili vsi izvežbani pri SOE v Angliji, Angleži so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde, izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] sratbeggeqwuun883s5ynnnuecp3icm 6684715 6684713 2026-06-03T17:35:07Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6684715 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni (»[[dokončna rešitev]]«) - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], čez teden dni je umrl za posledicami napada od [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v koncentracijska taborišča. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili vsi izvežbani pri SOE v Angliji, Angleži so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde, izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] e8e36xjcmtg17hey0s49l0qazzzmw81 6684717 6684715 2026-06-03T17:37:46Z Shabicht 3554 /* Varnostnoobveščevalna služba SD in SS */ 6684717 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], čez teden dni je umrl za posledicami napada od [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v koncentracijska taborišča. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili vsi izvežbani pri SOE v Angliji, Angleži so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde, izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] pgzd9gu84urvfxg5hahbljqr5saoozw 6684718 6684717 2026-06-03T17:38:51Z Shabicht 3554 6684718 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, Obengruppenführer enot [[SS]] [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], čez teden dni je umrl za posledicami napada od [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v koncentracijska taborišča. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili vsi izvežbani pri SOE v Angliji, Angleži so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde, izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] g2ixlfgy4iw5z8hrz7ttw3gj4uwra2e 6684720 6684718 2026-06-03T17:39:47Z Shabicht 3554 6684720 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]] [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], čez teden dni je umrl za posledicami napada od [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v koncentracijska taborišča. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili vsi izvežbani pri SOE v Angliji, Angleži so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde, izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] sy3m96jvo46xveno15ulvlxpun7iqi1 6684732 6684720 2026-06-03T17:51:38Z Shabicht 3554 /* Atentat in Lidice ter Ležaky */ 6684732 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]] [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani pri SOE v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] ix78don0yvsrd0levacyymracpj9mdo 6684736 6684732 2026-06-03T17:59:03Z Shabicht 3554 /* Atentat in Lidice ter Ležaky */ 6684736 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]] [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je tudi prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] k31h7jt0fh8e9w5nkg4w2bd27usbtuu 6684737 6684736 2026-06-03T17:59:32Z Shabicht 3554 /* Zasebno življenje */ 6684737 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]] [[nacizem|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 5evaqqb00j4v1ouawzwekl1sg6n5osh 6684739 6684737 2026-06-03T18:00:22Z Shabicht 3554 6684739 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe [[Sicherheitdienst|SD]]. Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 2t94ru1ko43tjibjj1ulb5hc6i0eyka 6684743 6684739 2026-06-03T18:03:33Z Shabicht 3554 /* Varnostnoobveščevalna služba SD in SS */ 6684743 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe (Sicherheitdienst/SD). Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 9c3sag8zy4qile35tc4bkaf13w04k7s 6684778 6684743 2026-06-03T18:32:04Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6684778 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe (Sicherheitdienst/SD). Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] pxocphj0kpanmvx05munfywfksun1qk 6684779 6684778 2026-06-03T18:32:52Z Shabicht 3554 /* Zasebno življenje */ 6684779 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe (Sicherheitdienst/SD). Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 7tqfwxp9j9rxpnha03ybmbzlefc6p8m 6684780 6684779 2026-06-03T18:33:17Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6684780 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe (Sicherheitdienst/SD). Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 6aq71xjxeuyv0k4hobhuufr87vpfa42 6684781 6684780 2026-06-03T18:34:41Z Shabicht 3554 /* Zasebno življenje */ 6684781 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe (Sicherheitdienst/SD). Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. <gallery mode="packed"> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov Mercedes 27. maja 1942 po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov Mercedes je imel številko 3 - bil je tretji človek Tretjega rajha - Za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] qj76zgw0c540yf2i96yas4p4ng9w2wi 6684783 6684781 2026-06-03T18:36:13Z Shabicht 3554 /* Zasebno življenje */ 6684783 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe (Sicherheitdienst/SD). Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery mode="packed"> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov mercedes po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] e02yudtarcjehnkgv71me741m7w54sb 6684784 6684783 2026-06-03T18:36:43Z Shabicht 3554 /* Galerija */ 6684784 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe (Sicherheitdienst/SD). Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== </gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov mercedes po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] shw5vzgbsitm58n1c0dmshx5iwtr2x6 6684785 6684784 2026-06-03T18:38:08Z Shabicht 3554 /* Galerija */ 6684785 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe (Sicherheitdienst/SD). Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov mercedes po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] m12x8tq5f6c5a4j92pcvdzvhfgrigh9 6684786 6684785 2026-06-03T18:39:03Z Shabicht 3554 /* Galerija */ 6684786 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe (Sicherheitdienst/SD). Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] o07mx8iu6r31ca1p0mfyj1ee7tcjr26 6684789 6684786 2026-06-03T18:54:37Z Shabicht 3554 /* Vojaška kariera */ 6684789 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|250px|thumb|desno|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v [[Nemška vojna mornarica|nemško vojno mornarico (Reichmarine)]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju v čin mornariškega poročnika se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe (Sicherheitdienst/SD). Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] mwn02os8pff6lcs86ovz6nf24cevku1 6684790 6684789 2026-06-03T18:56:20Z Shabicht 3554 /* Vojaška kariera */ 6684790 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|250px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine)]]. Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju med mornariške poročnike se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistom]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe (Sicherheitdienst/SD). Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] bvpsuwxjnncolt48xflv7b3q0senbd3 6684791 6684790 2026-06-03T19:00:13Z Shabicht 3554 /* Vojaška kariera */ 6684791 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|250px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do mornariškega nadporočnika (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaški enoti [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe (Sicherheitdienst/SD). Ko se je Hitler po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] bdx2ck1mw8lxn4y1w1m2uya28y5ufh1 6684792 6684791 2026-06-03T19:02:18Z Shabicht 3554 /* Varnostnoobveščevalna služba SD in SS */ 6684792 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer enot [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|250px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do mornariškega nadporočnika (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je [[Adolf Hitler|Hitler]] po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] gvovzurbsw7lk9zcznuf97send351tu 6684794 6684792 2026-06-03T19:10:36Z Shabicht 3554 6684794 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|250px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do mornariškega nadporočnika (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je [[Adolf Hitler|Hitler]] po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 1tvj5s4h8dij4lvgaslbsv6cvqgeumx 6684996 6684794 2026-06-04T09:03:48Z Shabicht 3554 /* Varnostnoobveščevalna služba SD in SS */ 6684996 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|250px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do mornariškega nadporočnika (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je [[Adolf Hitler|Hitler]] po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939.<ref>{{navedi revijo |last1=Mager |first1=Ingrid |last2= |first2= |year=2026 |title=Smrti sadističnega »mesarja iz Prage« |journal= [[Nedeljski dnevnik]]|volume=22 |issue= |pages=25 |publisher=Dnevnik Mediji, družba medijskih vsebin, d.o.o., Ljubljana |doi= |url= https://www.dnevnik.si/nedeljski |accessdate=3. junij 2026 }}</ref> 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 7ap8azdrfsirc5yyh0i0ez97w8fydqs 6684999 6684996 2026-06-04T09:05:23Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6684999 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|250px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do mornariškega nadporočnika (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je [[Adolf Hitler|Hitler]] po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939.<ref>{{navedi revijo |last1=Mager |first1=Ingrid |last2= |first2= |year=2026 |title=Smrti sadističnega »mesarja iz Prage« |journal= [[Nedeljski dnevnik]]|volume=22 |issue= |pages=25 |publisher=Dnevnik Mediji, družba medijskih vsebin, d.o.o., Ljubljana |doi= |url= https://www.dnevnik.si/nedeljski |accessdate=3. junij 2026 }}</ref> 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=>DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] nuhwyq91tc9zgqi07o6hvqp4fftbdp4 6685000 6684999 2026-06-04T09:06:15Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6685000 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|250px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do mornariškega nadporočnika (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je [[Adolf Hitler|Hitler]] po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939.<ref>{{navedi revijo |last1=Mager |first1=Ingrid |last2= |first2= |year=2026 |title=Smrti sadističnega »mesarja iz Prage« |journal= [[Nedeljski dnevnik]]|volume=22 |issue= |pages=25 |publisher=Dnevnik Mediji, družba medijskih vsebin, d.o.o., Ljubljana |doi= |url= https://www.dnevnik.si/nedeljski |accessdate=3. junij 2026 }}</ref> 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešenjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] a464jlw3ncbnjuq4k4qdwcbsggsp4qm 6685005 6685000 2026-06-04T09:07:26Z Shabicht 3554 /* Atentat in Lidice ter Ležaky */ 6685005 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|250px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do mornariškega nadporočnika (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je [[Adolf Hitler|Hitler]] po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939.<ref>{{navedi revijo |last1=Mager |first1=Ingrid |last2= |first2= |year=2026 |title=Smrti sadističnega »mesarja iz Prage« |journal= [[Nedeljski dnevnik]]|volume=22 |issue= |pages=25 |publisher=Dnevnik Mediji, družba medijskih vsebin, d.o.o., Ljubljana |doi= |url= https://www.dnevnik.si/nedeljski |accessdate=3. junij 2026 }}</ref> 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešanjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] s8nfl3ep7jpiz7sqcnvv25r22n95xjp 6685007 6685005 2026-06-04T09:08:37Z Shabicht 3554 /* Galerija */ 6685007 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|250px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do mornariškega nadporočnika (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je [[Adolf Hitler|Hitler]] po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939.<ref>{{navedi revijo |last1=Mager |first1=Ingrid |last2= |first2= |year=2026 |title=Smrti sadističnega »mesarja iz Prage« |journal= [[Nedeljski dnevnik]]|volume=22 |issue= |pages=25 |publisher=Dnevnik Mediji, družba medijskih vsebin, d.o.o., Ljubljana |doi= |url= https://www.dnevnik.si/nedeljski |accessdate=3. junij 2026 }}</ref> 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešanjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 6frjl3zcm8jdnma3bu9z6ule737433c 6685008 6685007 2026-06-04T09:09:14Z Shabicht 3554 /* Vojaška kariera */ 6685008 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|200px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do mornariškega nadporočnika (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je [[Adolf Hitler|Hitler]] po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939.<ref>{{navedi revijo |last1=Mager |first1=Ingrid |last2= |first2= |year=2026 |title=Smrti sadističnega »mesarja iz Prage« |journal= [[Nedeljski dnevnik]]|volume=22 |issue= |pages=25 |publisher=Dnevnik Mediji, družba medijskih vsebin, d.o.o., Ljubljana |doi= |url= https://www.dnevnik.si/nedeljski |accessdate=3. junij 2026 }}</ref> 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešanjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] r1ai71hqnt2wn4kshpbh0k0qne3y5f3 6685011 6685008 2026-06-04T09:10:44Z Shabicht 3554 /* Vojaška kariera */ 6685011 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški poročnik, obengruppenführer [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|200px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do mornariškega nadporočnika (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo prijateljevanja s [[Heinrich Himmler|Heinrichom Himmlerjem]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je [[Adolf Hitler|Hitler]] po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939.<ref>{{navedi revijo |last1=Mager |first1=Ingrid |last2= |first2= |year=2026 |title=Smrti sadističnega »mesarja iz Prage« |journal= [[Nedeljski dnevnik]]|volume=22 |issue= |pages=25 |publisher=Dnevnik Mediji, družba medijskih vsebin, d.o.o., Ljubljana |doi= |url= https://www.dnevnik.si/nedeljski |accessdate=3. junij 2026 }}</ref> 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešanjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] ra4kr9dzbtndrq19ym4vyrt0gin83v6 6685023 6685011 2026-06-04T09:25:05Z Shabicht 3554 6685023 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški nadporočnik, obengruppenführer [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|200px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do [[Nadporočnik (Bundesmarine)|mornariškega nadporočnika]] (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo prijateljevanja s [[Heinrich Himmler|Heinrichom Himmlerjem]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je [[Adolf Hitler|Hitler]] po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za invazijo na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939.<ref>{{navedi revijo |last1=Mager |first1=Ingrid |last2= |first2= |year=2026 |title=Smrti sadističnega »mesarja iz Prage« |journal= [[Nedeljski dnevnik]]|volume=22 |issue= |pages=25 |publisher=Dnevnik Mediji, družba medijskih vsebin, d.o.o., Ljubljana |doi= |url= https://www.dnevnik.si/nedeljski |accessdate=3. junij 2026 }}</ref> 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešanjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] qe03387lwkbs5aa7sg3x0et8kq4rdet 6685024 6685023 2026-06-04T09:29:32Z Shabicht 3554 /* Varnostnoobveščevalna služba SD in SS */ 6685024 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški nadporočnik, obengruppenführer [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|200px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do [[Nadporočnik (Bundesmarine)|mornariškega nadporočnika]] (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo prijateljevanja s [[Heinrich Himmler|Heinrichom Himmlerjem]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je [[Adolf Hitler|Hitler]] po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za [[Poljska kampanja (1939)|invazijo na Poljska 1. septembra 1939]].<ref>{{navedi revijo |last1=Mager |first1=Ingrid |last2= |first2= |year=2026 |title=Smrti sadističnega »mesarja iz Prage« |journal= [[Nedeljski dnevnik]]|volume=22 |issue= |pages=25 |publisher=Dnevnik Mediji, družba medijskih vsebin, d.o.o., Ljubljana |doi= |url= https://www.dnevnik.si/nedeljski |accessdate=3. junij 2026 }}</ref> 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešanjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] ocpurrfvp8qodecbbjn7ucpvh2cic9w 6685025 6685024 2026-06-04T09:30:07Z Shabicht 3554 /* Varnostnoobveščevalna služba SD in SS */ 6685025 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški nadporočnik, obengruppenführer [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|200px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do [[Nadporočnik (Bundesmarine)|mornariškega nadporočnika]] (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo prijateljevanja s [[Heinrich Himmler|Heinrichom Himmlerjem]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je [[Adolf Hitler|Hitler]] po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za [[Poljska kampanja (1939)|invazijo na Poljsko 1. septembra 1939]].<ref>{{navedi revijo |last1=Mager |first1=Ingrid |last2= |first2= |year=2026 |title=Smrti sadističnega »mesarja iz Prage« |journal= [[Nedeljski dnevnik]]|volume=22 |issue= |pages=25 |publisher=Dnevnik Mediji, družba medijskih vsebin, d.o.o., Ljubljana |doi= |url= https://www.dnevnik.si/nedeljski |accessdate=3. junij 2026 }}</ref> 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]). Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešanjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 4iuu61vanf7mb6xoux6bxv0jmcrzatk 6685026 6685025 2026-06-04T09:31:59Z Shabicht 3554 /* Varnostnoobveščevalna služba SD in SS */ 6685026 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški nadporočnik, obengruppenführer [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|200px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do [[Nadporočnik (Bundesmarine)|mornariškega nadporočnika]] (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo prijateljevanja s [[Heinrich Himmler|Heinrichom Himmlerjem]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je [[Adolf Hitler|Hitler]] po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za [[Poljska kampanja (1939)|invazijo na Poljsko 1. septembra 1939]].<ref>{{navedi revijo |last1=Mager |first1=Ingrid |last2= |first2= |year=2026 |title=Smrti sadističnega »mesarja iz Prage« |journal= [[Nedeljski dnevnik]]|volume=22 |issue= |pages=25 |publisher=Dnevnik Mediji, družba medijskih vsebin, d.o.o., Ljubljana |doi= |url= https://www.dnevnik.si/nedeljski |accessdate=3. junij 2026 }}</ref> 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]. Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na [[Wannsee|Gross Wannsee]]ju 20. januarja 1942, kjer je bila sprejeta končna odločitev o usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešanjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] 7omxjzb845fvy5n99b9yo11h1roq7wh 6685065 6685026 2026-06-04T11:39:03Z Shabicht 3554 /* Varnostnoobveščevalna služba SD in SS */ 6685065 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Reinhard Heydrich''', mornariški nadporočnik, obengruppenführer [[Schutzstaffel|SS]], [[nacistična stranka|nacistični]] [[politik]], *[[7. marec]] [[1904]], [[Halle, Saška-Anhalt|Halle]] † [[4. junij]] [[1942]], [[Praga]]. ==Vojaška kariera== [[Slika:Reinhard Heydrich (1922).jpg|200px|thumb|levo|Heydrich kot mornariški kadet Reichmarine leta 1922]] Heydrich se je leta 1919 pridružil paravojaškim enotam Freikorps in leta 1922 vstopil v nemško vojno mornarico (Reichmarine). Sprva je bil mornariški kadet, po napredovanju do [[Nadporočnik (Bundesmarine)|mornariškega nadporočnika]] (Oberleutnant zur See) se je po neslavnem odpustu iz mornarice pridružil [[Nacistična stranka|nacistični stranki]]. Tudi s pomočjo prijateljevanja s [[Heinrich Himmler|Heinrichom Himmlerjem]] je vse višje napredoval v strankarski hierarhiji. ==Varnostnoobveščevalna služba SD in SS== Leta 1913 se je pridružil paravojaškim enotam [[Schutzstaffel|SS]] in kmalu postal pomemben član varnoostnoobveščevalne službe SD (Sicherheitdienst). Ko se je [[Adolf Hitler|Hitler]] po odstopu [[Paul von Hindenburg|Hidenburga]] povzpel na oblast in postal nemški kancler, je bil Heydrich imenovan za načelnika političnega oddelka [[München|münchenske]] policije in je pomagal spraviti vse policijske enote po vsej Nemčiji pod neposreden Himmlerjev nadzor. Leta 1934 je bil imenovan za načelnika enot SS v [[Berlin|Berlinu]], ko pa je Himmler leta 1936 postal načelnik vseh nemških policijskih enot, je Heydrich prevzel vodilno vlogo v Reichtssiherheitshauptamtu (RSHA) centralnem uradu za varnost [[Tretji rajh|rajha]], kjer je usklajeval delovanje [[Gestapo|gestapa]], kriminalne policije in obveščevalnih služb. Med pogromom na [[Judje|Jude]], oz. t.i. [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1939, je ukazal aretacijo na tisoče Judov v Nemčiji in njihovo zaprtje v [[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|koncentracijska taborišča]]. Heydrich je načrtoval tudi lažni »poljski« napad na radijsko postajo Gleiwitz, ki je Hitlerju služil za povod za [[Poljska kampanja (1939)|invazijo na Poljsko 1. septembra 1939]].<ref>{{navedi revijo |last1=Mager |first1=Ingrid |last2= |first2= |year=2026 |title=Smrti sadističnega »mesarja iz Prage« |journal= [[Nedeljski dnevnik]]|volume=22 |issue= |pages=25 |publisher=Dnevnik Mediji, družba medijskih vsebin, d.o.o., Ljubljana |doi= |url= https://www.dnevnik.si/nedeljski |accessdate=3. junij 2026 }}</ref> 1. avgusta 1931 je postal vrhovni šef varnostnoobveščevalne službe SD, na katerem ga je 30. januarja [[1942]] zamenjal [[Ernst Kaltenbrunner]]. Septembra 1941 je postal rajhsprotektor (nekakšen okupacijski [[guverner]]) [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] ter [[Moravska|Moravske]], s sedežem v [[Praga|Pragi]]. Od 27. junija 1942 je bil tudi Obengruppenführer zloglasne [[Schutzstaffel|SS]]. Slovel je po svoji krvoločnosti in zlobi - pa tudi po neverjetni inteligenci in iznajdljivosti, saj je že od leta 1929 dalje tajno zbiral dokumentacijo o vseh pomembnih ljudeh [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] (s tem jih je izsiljeval in je krepil svojo oblast, isto je počel tudi njegov šef Heinrich Himmler). Heydrich je tudi vodil zloglasni sestanek v vili na Gross Wannseeju 20. januarja 1942, na katerem je bila sprejeta odločitev o dokončni usodi [[Judje|židovskega]] naroda oz. t.i. »Endlösung«, kar pomeni »[[dokončna rešitev]]« - [[genocid]] oz. [[holokavst]] prebivalcev judovskega porekla. Na tem sestanku je sodelovala elita nacističnih posvečencev najožjega kroga, zapisnikar pa je bil zloglasni [[Adolf Eichmann]]. ==Atentat in Lidice ter Ležaky== V Pragi je bil 27. maja [[1942]] nanj izvršen bombni [[atentat]], za posledicami katerega je čez teden dni umrl zaradi [[gangrena|gangrene]]. Atentatu nanj je sledil nacistični pogrom oz. maščevanje nad povsem nedolžnimi prebivalci vasi [[Lidice]]. Vse tamkajšnje moške (nad 14 let starosti) so pobili, nekaj otrok so odvedli v Nemčijo v nacistično prevzgojo (arijanizacijo), ženske, starce in ostale otroke pa odvedli v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]]. Ko so bile Lidice prazne, so jih zravnali z zemljo. Enako so pozneje storili še v kraju Ležaky. Atentatorji nanj so bili češki domoljubi, vsi izvežbani [[Padalstvo|padalci]] in [[Diverzantske enote|diverzanti]] pri SOE ((Special Operations Executive) v Angliji, kjer so jim tudi preskrbeli vse dokumente, orožje in bombe ter jih z letali prepeljali do Češke. Atentatorja Jozefa Gabčika in Jana Kubiša so po izdajstvu Karla Čurde izsledili v kripti neke cerkve v Pragi, kjer sta storila [[samomor]]. Izdajalec Karel Čurda (za svojo izdajo je menda prejel dva milijona čeških kron), je bil po vojni pri poskusu pobega v Nemčijo prijet in so ga Čehi obsodili na najsramotnejšo smrt z [[Obešanje|obešanjem]]. ==Zasebno življenje== Heydrich je imel štiri otroke, poročen je bil z Lino van Osten - Heydrich. Žena je do smrti imela penzion na rojstnem otoku Fehmarn, po njem je prejemala tudi generalsko pokojnino. ==Galerija== <gallery> Slika:Heydrich Benz.jpg|Heydrichov mercedes je imel številko 3, bil je tretji človek rajha, za Hitlerjem in Himmlerjem. Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-039-44, Heydrich-Attentat.jpg|Heydrichov [[Mercedes-Benz|mercedes]] po atentatu nanj. Slika:Operace Anthropoid - Jozef Gabčík.jpg|Josef Gabčik, eden od obeh atentatorjev na Heydricha Slika:Bundesarchiv Bild 121-1344, Berlin, Beisetzung Heydrich, Trauerzug.jpg|Žalni sprevod za Reinhardom Heydrichom v Berlinu. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 2, Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}}</ref> == Glej tudi== * [[Schutzstaffel|Schutzstaffel (SS)]] * [[Sicherheitdienst|Sicherheitdienst (SD)]] * Einsatzgruppen * Operacija Anthropoid * [[Lidice]] * [[Genocid]] * [[Holokavst]] {{politician-stub}} {{mil-hist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heydrich, Reinhardt}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški nacisti]] [[Kategorija:Holokavst]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]] kclmjcvuitu6933o2qjbeswkb8r29nv 0 139532 6684774 6340886 2026-06-03T18:26:31Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684774 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Puhov most |native_name = |native_name_lang = |image = Puhov most Ptuj 1.JPG |alt = Pogled na Puhov most leta 2007. |caption = |other_name = |carries = 2 vozna pasova in pasova za pešce in kolesarje |crosses = [[Reka]] [[Drava]] |locale = [[Ptuj]], [[Slovenija]] |owner = |maint = [[DARS]] |id = |designer = [[Viktor Markelj]], gradbeni inženir |engineering = |design = Extradosed prednapeta konstrukcija |material = [[beton]], [[jeklo]] |length = 430 m |width = 18,7 m |height = |mainspan = |spans = 65 + 100 + 100 + 100 + 65 m |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = JV: SCT d.d. Ljubljana, Porr d.o.o., Slovenija<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/1140/Spojen_drugi_cestni_most_cez_Dravo_na_Ptuju|title=Spojen drugi cestni most čez Dravo na Ptuju|publisher=DARS|date=2. marec 2007|accessdate=27. maj 2020|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314002242/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/1140/Spojen_drugi_cestni_most_cez_Dravo_na_Ptuju|url-status=dead}}</ref> |fabricator = |begin = |complete = |cost = [[Euro|€]]&nbsp;8.800.000<ref name="#1"/> |inaugurated = |open = 18. maj 2007 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|24|46|N|15|52|40|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} [[Slika:PtujskoJezero1.JPG|thumb|300px|Pogled na ptujsko jezero in Puhov most]] '''Puhov most''' je [[most]], ki je del južne obvoznice mesta Ptuj, pravilno del glavne ceste G1-2 na odseku Hajdina - Ptuj - Ormož in prečka reko [[Drava|Dravo]] na Ptuju oziroma že umetno akumulacijsko jezero na Dravi [[Ptujsko jezero|Ptujsko jezero]] na predelu, kjer je jezero široko skoraj tristo metrov in globoko pet metrov. Ime nosi po izumitelju [[Janez Puh|Janezu Puhu]]. Cesta G1-2 se v [[Draženci]]h navezuje na [[avtocesta A4|avtocesto A4]] Slivnica-Gruškovje-meja s [[Hrvaška|Hrvašk]]o, ki poteka v trasi [[Phyrnska avtocesta|Phyrnske avtoceste]]. Cestna povezava, ki je bila zgrajena skupaj z [[most]]om, pomeni razbremenitev starega ptujskega cestnega mostu, ki je bil zgrajen pred petdesetimi leti in zaradi velikih prometnih obremenitev že večkrat obnovljen. Ta cestna povezava naj bi po prognozah prevzela okoli 25.000 motornih vozil na dan (2011 jih je 12.200 - Vir: DRSC, Prometne obremenitve). ==Osnovni podatki== Most je dolg 430 m, poteka preko petih polj (65 + 100 + 100 + 100 + 65 m), širok je 18,7 m in poteka v precej ostrem horizontalnem radiju 460 m. Dvopasovno [[vozišče]] ima skupno širino 8,1 m, pasova za [[kolesar]]je in [[Pešec|pešce]] širine 3,1 m sta od vozišča fizično ločena. Most stoji na dveh [[opornik]]ih in štirih vmesnih stebrih, od katerih so trije v jezeru, eden pa na suhem. Na podporni konstrukciji je prekladna (voziščna) konstrukcija v obliki prednapete armiranobetonske škatle trapezne oblike, konstrukcijske višine 2,7 m. Statični sistem mostu je kontinuirna zunanje prednapeta škatlasta konstrukcija (sistem »extradosed bridge« - nosilec, prednapet z nizkimi zategami), ki jo v svetu uporabljajo zadnjih petnajst let. Značilnost tovrstnih mostov je podobnost kabelskim mostovom, vendar imajo precej nižje [[pilon (stavbarstvo)|pilon]]e. V času projektiranja je bilo v [[Evropa|Evrop]]i samo nekaj podobnih mostov, nekaj več jih je zgrajenih na [[Japonska|Japonsk]]em. Precej konstruktorskih in oblikovnih karakteristik Puhovega mostu pa je popolna novost, tako da skupaj s starodavnim Ptujem v ozadju tvori pravi unikat. {| class="wikitable" |- ! colspan="2" |Osnovni podatki |- | velikost || dolžina 430 m<ref name="Mladina2-2012">{{navedi novice |url=http://www.mladina.si/109610/mostovi-kot-znamenitost/ |newspaper=Mladina.si |title=Mostovi kot znamenitost |first=Špela |last=Kuhar |first2=Ana |last2=Struna Bregar |issue=8 |date=24. februarja 2012}}</ref>, širina 18,7 m, površina 8097 m² |- | prometna površina || dvopasovno vozišče širine 8,1 m, pešci in kolesarji 2 x 31,1 m |- | čas gradnje || oktober 2005 - maj [[2007]] |- | pogodbena vrednost || 8,8 milijonov [[evro]]v |- | temeljenje || [[beton]]ski piloti premera 1,5 m segajo do 32 m pod vodno gladino |- | največja [[obremenitev]] posameznega pilota || do 900 ton |- | kabli || sestavljeni so iz 31 jeklenih vrvi premera 1,5 cm nosilnosti 820 ton,<br>vsak je napet s silo enako masi 400 ton, zunanji premer kablov znaša 18 cm |- ! colspan="2" | Poraba glavnih materialov |- | [[beton]] || 9.488 m³ |- | armaturno [[jeklo]]|| 1300 ton |- | visokovredno jeklo za kable || 189.900 kg |- | visokovredno jeklo za zatege || 99.060 kg |- | nerjaveče jeklo || 21.000 kg |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Nacionalni_program_izgradnje_avtocest/O_avtocestah/Obstojece_AC_in_HC/Druge_drzavne_ceste_174.aspx DARS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121028230116/http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Nacionalni_program_izgradnje_avtocest/O_avtocestah/Obstojece_AC_in_HC/Druge_drzavne_ceste_174.aspx |date=2012-10-28 }} == Zunanje povezave == * http://www.slo-foto.net/galerija_slika-31647.html [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Ptuju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2007]] [[Kategorija:Mostovi čez Dravo]] [[Kategorija:Janez Puh]] [[Kategorija:Viktor Markelj]] [[Kategorija:Ponting]] oivlp6zkzvlq4c73w0yd7hh46txd5mg 0 144026 6685067 5826651 2026-06-04T11:55:59Z Upwinxp 126544 ena povezava na vrstico 6685067 wikitext text/x-wiki '''Krma''' je lahko: * [[Krma (hrana)|krma]], živalska hrana, ki je večinoma rastlinskega izvora * [[Krma (plovilo)|krma]], zadnji del plovila (ladje, čolna) * [[Krma (Julijske Alpe)|Krma]], alpska ledeniška dolina v bližini Mojstrane {{razločitev}} jj5l48iandcl85cvvaep15gnr9p5rja 0 165784 6684819 6580695 2026-06-03T19:52:40Z ~2026-33101-06 261056 преклад 6684819 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika=Tucepi.jpg |napis=Tučepi |prebivalstvo=1763 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=12 |postna=21235 |posta=Tučepi |mesto= |obcina=Tučepi |zupanija=[[Slika:Zastava splitsko dalmatinske zupanije.gif|25px|Splitsko-dalmatinska županija]] [[Splitsko-dalmatinska županija]] }} '''Tučepi''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Tučepi|občino Tučepi]]; le-ta pa spada pod [[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinsko županijo]]. == Geografija == Naselje leži pod [[gora|gorskim masivom]] [[Biokovo|Biokova]] ob [[cesta|glavni cesti]] [[Split]] - [[Dubrovnik]] okoli 5 [[km]] [[jug]]ovzhodno od [[Makarska|Makarske]]. Kraj odlikujejo prostrane peščene [[plaža|plaže]] in [[bor (drevo)|borovi]] [[gozd]]ički v katerih je postavljenih več [[turizem|turističnih objektov]]. V dobro zavarovanem manjšem [[pristanišče|pristanišču]] z okoli 100 m dolgim [[valobran]]om v obliki črke "L" stoji [[svetilnik]]. Tu lahko pristajajo plovila dolga do 15 [[m]]. Globina morja v pristanu je do 4 m. Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik, ki stoji na koncu valabrana, oddaja signal: R Bl 5s. Nazivni domet svetilnika je 4 [[morska milja|milje]]. == Gospodarstvo == [[Slika:Biokovo from Tucepi.jpg|thumb|Plaža v Tučepih, v ozadju Biokovo [https://translate.yandex.ru/?text=%D1%82%D1%83%D1%87%D0%B0&from=tabbar&utm_referrer=https%3A%2F%2Fya.ru%2F&source_lang=ru&target_lang=sl]]] Glavna gospodarska dejavnost v občini je turizem. Tučepi so se razrastli v pravi turistični kompleks s sedmimi [[hotel]]i: (H.Alga, H.Jadran, H.Kaštelet, H.Lavurentum, H.Neptun, H.Villa Marja, H.Afrodita), vilami in drugimi objekti. == Zgodovina == Področje, kjer stoji današnje naselje, je bilo poseljeno že v [[Antika|antiki]]. V starih listinah je [[1434]] prva omenjena [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''sv. Jurja'', ki danes stoji neposredno ob ohotelu Jadran. Cerkev je bila grajena v prehodnem slogu iz [[romanika|romanike]] v [[gotika|gotiko]]. V cerkev so vzidani rimski kapitlji, ob njej paje rimska nagrobna stela, [[srednji vek|srednjeveška]] nagrobna plošča in dva stečeka. Na [[pokopališče|pokopališču]] stoji [[barok|baročna]] cerkvica v kateri so shranjeni fragmenti [[krščanstvo|starikrščanske]] [[bazilika|bazilike]], ki je stala postavljena v neposredni bližini. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 871 || 1091 || 1118 || 1289 || 1494 || 1693 || 1693 || 1533 || 1579 || 1593 || 1449 || 1500 || 1632 || 1760 || 1763 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{commonscat|Tučepi}} * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Splitsko-dalmatinske županije]] [[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]] 40zln6aumhwrpgsyvia6yytr9fo7zqk 6684850 6684819 2026-06-03T21:01:31Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33101-06|~2026-33101-06]] ([[User talk:~2026-33101-06|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6580695 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika=Tucepi.jpg |napis=Tučepi |prebivalstvo=1763 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=12 |postna=21235 |posta=Tučepi |mesto= |obcina=Tučepi |zupanija=[[Slika:Zastava splitsko dalmatinske zupanije.gif|25px|Splitsko-dalmatinska županija]] [[Splitsko-dalmatinska županija]] }} '''Tučepi''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Tučepi|občino Tučepi]]; le-ta pa spada pod [[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinsko županijo]]. == Geografija == Naselje leži pod [[gora|gorskim masivom]] [[Biokovo|Biokova]] ob [[cesta|glavni cesti]] [[Split]] - [[Dubrovnik]] okoli 5 [[km]] [[jug]]ovzhodno od [[Makarska|Makarske]]. Kraj odlikujejo prostrane peščene [[plaža|plaže]] in [[bor (drevo)|borovi]] [[gozd]]ički v katerih je postavljenih več [[turizem|turističnih objektov]]. V dobro zavarovanem manjšem [[pristanišče|pristanišču]] z okoli 100 m dolgim [[valobran]]om v obliki črke "L" stoji [[svetilnik]]. Tu lahko pristajajo plovila dolga do 15 [[m]]. Globina morja v pristanu je do 4 m. Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik, ki stoji na koncu valabrana, oddaja signal: R Bl 5s. Nazivni domet svetilnika je 4 [[morska milja|milje]]. == Gospodarstvo == [[Slika:Biokovo from Tucepi.jpg|thumb|Plaža v Tučepih, v ozadju Biokovo]] Glavna gospodarska dejavnost v občini je turizem. Tučepi so se razrastli v pravi turistični kompleks s sedmimi [[hotel]]i: (H.Alga, H.Jadran, H.Kaštelet, H.Lavurentum, H.Neptun, H.Villa Marja, H.Afrodita), vilami in drugimi objekti. == Zgodovina == Področje, kjer stoji današnje naselje, je bilo poseljeno že v [[Antika|antiki]]. V starih listinah je [[1434]] prva omenjena [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''sv. Jurja'', ki danes stoji neposredno ob ohotelu Jadran. Cerkev je bila grajena v prehodnem slogu iz [[romanika|romanike]] v [[gotika|gotiko]]. V cerkev so vzidani rimski kapitlji, ob njej paje rimska nagrobna stela, [[srednji vek|srednjeveška]] nagrobna plošča in dva stečeka. Na [[pokopališče|pokopališču]] stoji [[barok|baročna]] cerkvica v kateri so shranjeni fragmenti [[krščanstvo|starikrščanske]] [[bazilika|bazilike]], ki je stala postavljena v neposredni bližini. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 871 || 1091 || 1118 || 1289 || 1494 || 1693 || 1693 || 1533 || 1579 || 1593 || 1449 || 1500 || 1632 || 1760 || 1763 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{commonscat|Tučepi}} * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Splitsko-dalmatinske županije]] [[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]] oii61wmuw3127kd94r3c88hxlkkgr6z 10 166052 6684585 5582479 2026-06-03T13:51:52Z SirFranzPaul 189873 slovenska ikona 6684585 wikitext text/x-wiki {{asbox | image = Linguistics stub sl.svg | pix = 40 | subject = [[jezikoslovje|jezikoslovni]] | qualifier = | category = Jezikoslovne škrbine | tempsort = * | name = Predloga:Škrbina-jezikoslovje }} <noinclude> [[Kategorija:Predloge za jezikoslovne škrbine]] </noinclude> 8ky0dl7sfnjf2vibcyqvvgt844uut55 6684586 6684585 2026-06-03T13:54:00Z SirFranzPaul 189873 6684586 wikitext text/x-wiki {{asbox | image = Linguistics stub sl.svg | pix = 50 | subject = [[jezikoslovje|jezikoslovni]] | qualifier = | category = Jezikoslovne škrbine | tempsort = * | name = Predloga:Škrbina-jezikoslovje }} <noinclude> [[Kategorija:Predloge za jezikoslovne škrbine]] </noinclude> npyz0ppjhpk7giw2ve79dqidf4x7dqy 0 169377 6684655 6580816 2026-06-03T15:42:10Z MaksiKavsek 244409 MaksiKavsek je prestavil stran [[Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945]] na [[Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1941]]: nesmisel vključitve 2. svetovne vojne, saj imamo o tem že poseben članek; gl. pogovor. Prosim, da kdo izbriše prvotni članek 6580816 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945''' je obdobje v [[zgodovina|zgodovini]], v katerem je [[Slovenija]] prvič dobila samostojno [[vojska|vojsko]] in svojo prvo [[Prva narodna vlada Slovenije|Narodno vlado]]. ==Država SHS== [[Slika:Flag_of_the_State_of_Slovenes,_Croats_and_Serbs.svg|thumb|300px|Zastava Države SHS]] Z razpadom [[Avstro-ogrska|avstro-ogrske]] monarhije leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u, ki pa ni bila nikoli mednarodno priznana državna tvorba. 31. oktobra 1918 je ljubljanski Narodni svet imenoval Narodno [[vlada|vlado]] SHS. Za [[predsednik]]a vlade je bil imenovan [[Josip Pogačnik]]. Narodno vlado je potrdil tudi Narodni svet v Zagrebu, s tem pa je slovenska Narodna vlada dobila tudi vsa zakonodajna in izvršilna [[pooblastila]]. Država SHS je imela skupno samo zunanjo in vojaško politiko. Sredi novembra 1918 je Narodna vlada SHS izdala ''Naredbo o prehodni upravi'', ki predstavlja prvo slovensko [[ustava|ustavo]]. Ta ustava je Sloveniji določila tudi samostojno delovanje na obrambnem področju, saj skupna država ni bila sposobna izvajati obrambne politike. Razlog za ta korak je bila razglasitev o nedeljivosti dežele in pripadnost Avstriji, ki jo je razglasila [[Koroška deželna vlada]]. Poleg tega je italijanska vojska na vzhodu prekoračila razmejitveno črto, ki je bila določena v [[Londonski sporazum|Londonskem sporazumu]]. Prodirajoče italijanske sile je 14. novembra v [[Logatec|Logatcu]] po nalogu Narodnega sveta zaustavila srbska [[vojaška enota]] pod vodstvom [[Stevan Švabić|Stevana Švabića]]. Na slovenski severni meji je [[Rudolf Maister]] 1. novembra 1918 s svojimi vojaki prevzel nadzor nad [[Maribor]]om in mesto z okolico razglasil za del Slovenije. Podporo mu je izrekel štajerski Narodni svet, ki ga je povišal v [[general]]a. Na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] je [[koroški Heimwehr]] do konca leta 1918 prevzel nadzor nad ozemljem in od tam pregnal slovenske enote. Medtem se je na političnem področju vse bolj začelo oblikovati stališče, da se mora Država SHS združiti s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]]. Sredi novembra je svoje mnenje o tem podal tudi Kulturni odsek Narodnega sveta, ki je sprejel [[resolucija|resolucijo]], v kateri so se zavzemali za slovensko kulturno avtonomijo in jezikovno kontinuiteto. Kasneje so resolucijo na pritisk liberalnih strank umaknili in podprli unitarizem. Glasovanje o združitvi je potekalo 23. novembra 1918 v Zagrebu, ljubljanska Narodna vlada pa je odločila, da bodo na njem njeni predstavniki glasovali za takojšnjo združitev s Kraljevino Srbijo v skupno državo. V [[Prekmurje|Prekmurju]] ([[Slovenska krajina-program]]) so [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] in drugi politiki hoteli ob [[Mura|Muri]] udejanjiti bodisi avtonomni entitet [[Madžarska|Madžarske]] ali svobodno državo. Kasneje se je Klekl odločil, da se Slovenska krajina enostavno združi s Slovenijo, oziroma s takratno Državo SHS. Leta 1919 je v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] [[Vilmoš Tkalec]] oznanil samostojno [[Murska republika|Mursko republiko]] (obstajala je šest dni), ampak v Prekmurju dejansko ni bilo stvarnih teženj po neodvisnosti. ==Kraljevina SHS== [[Slika:Locator map Drava Banovina in Yugoslavia 1929-1939.svg|thumb|left|200px|Dravska banovina]][[Slika:Politični plakat Slovenske socialnodemokratske stranke 1919.jpg|thumb|Politični plakat Slovenske socialnodemokratske stranke leta 1919]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] je bila razglašena 1. decembra 1918 v Zagrebu, že januarja 1919 pa so bile ukinjene avtonomne narodne vlade. Imenovane so bile nove deželne vlade z omejenimi pooblastili. Deželna vlada Slovenije je imela šest poverjenikov, ki so sodelovali pri pripravi prve ustave nove države. Med tem so se v Sloveniji stopnjevala nesoglasja med političnimi strankami, predvsem med unitaristično [[Jugoslovanska demokratska stranka|JDS]] in katoliško konzervativno [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]]. SLS je javno zagovarjala slovensko [[avtonomija|avtonomijo]] in večjo vlogo katoliške cerkve v političnem življenju. Poleg tega se je SLS zavzemala tudi za večjo zaščito [[kmet]]ov in [[delavec|delavcev]]. [[28. november|28. novembra]] 1920 so bile v Sloveniji [[volitve]] v ustavodajno skupščino, v luči volitev pa so se ustanavljale nove stranke, že obstoječe stranke pa so se združevale ali razpadale. Tako sta leta 1920 na novo nastali [[Samostojna kmetijska stranka]] in [[Narodno socialistična stranka]], [[Jugoslovanska demokratska stranka]], tako so se od 1918 imenovali liberalci v Sloveniji, se je združila s sorodnimi strankami v [[Demokratska stranka|Demokratsko stranko]], od [[Jugoslovanska socialdemokratska stranka|Jugoslovanske socialdemokratske stranke]] pa se je odcepila [[Delavska socialistična stranka za Slovenijo]], ki je vstopila v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] (ta je nastala že leta 1919). Preostanek JSDS je leta 1921 vstopil v [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistično stranko Jugoslavije]]. Na teh volitvah je Slovenija dobila 40 poslanskih mest. SLS je dobila 15 mest, SKS 8, JSDS 6, KPJ 6, DS 3 in NS 2 mesti. ==Slovenci v Avstriji== [[File:Volkabstimmung Kärnten 1920.svg|thumb|right|270px|Območje plebiscita na [[Južna Koroška (Avstrija)|Koroškem]] leta 1920]]Vprašanje severne meje se je rešilo s [[koroški plebiscit|koroškim plebiscitom]] 10. oktobra 1920. Na tem plebiscitu, pred katerim je Avstrija vodila ostro [[propaganda|propagandno]] kampanjo, so se prebivalci zasedenih ozemelj odločili za priključitev k [[Avstrija|Avstriji]], s čimer je Slovenija izgubila še dodaten del slovenskega naselitvenega prostora. ==Slovenci v Kraljevini Italiji== Na pogajanjih med Kraljevino in Italijo za določitev meje med državama so se Slovenci zavzemali za razmejitev po narodnostni meji; to stališče pa so zavzemali tudi na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]] leta 1919. Italijani so pa vztrajali na meji, ki so jo zahtevali že v londonskem paktu. {{multiple image |align=right |image1=Treaty of Rapallo.png |width1=350 |caption1=Del slovenskega naselitvenega prostora, ki ga je pridobila Italija na podlagi Rapalske pogodbe leta 1920 |image2=Provinces of Venezia Giulia (1923-1947).svg |width2=120 |caption2=Razdelitev [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] znotraj kraljevine Italije }} Mednarodna skupnost je zadeve na koncu prepustila v reševanje Kraljevini SHS in Italiji. Državi sta na koncu vprašanje meje rešili z [[Rapallska pogodba|rapalsko pogodbo]] s katero je bila določena meja, ki je potekala po [[razvodje|razvodju]] med [[Črno morje|Črnim]] in [[Jadransko morje|jadranskim morjem]]. [[Rapalska pogodba]] je bila podpisana 12. novembra 1920: Italija je z njenim podpisom priznala Kraljevino SHS, v zameno pa je Italija pridobila velik del slovenskega naselitvenega prostora, na katerem je prebivalo 327.230 [[Slovenci|Slovencev]]<ref>po avstrijskem štetju iz leta 1910</ref>, in del hrvaškega naselitvenega prostora, na keterem je prebivalo približno 180.000 Hrvatov. Italija je na novo pridobljeno ozemlje, ki je obsegalo [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Trst]], [[Istra|Istro]] in nekdanje [[avstrijski okraji|avstrijske okraje]]: trbiškega, idrijskega, postojnskega in ilirskobistriškega je Italija poimenovala [[Julijska krajina]]. Po letu 1923 so prej enotno upravno-politično enoto razdelili na [[provinca|province]], tako da Slovenci v nobeni niso imeli večine. ==Vidovdanska ustava== Ustavodajna skupščina je 28. junija 1921 sprejela [[vidovdanska ustava|vidovdansko ustavo]], s katero je država postala unitaristična in [[centralizem|centralistična]], na čelo pa je postavila [[dinastija|dinastijo]] [[Karađorđevići|Karađorđevićev]]. Posledica te ustave je bila zahteva 43 vidnih slovenskih kulturnikov in znanstvenih delavcev po avtonomiji Slovenije znotraj države. Zahtevo so podali v začetku leta 1922, podporo pa so dobili v številnih manjših političnih strankah ter med slovenskimi kulturnimi delavci. Leta 1923 so se tudi slovenski komunisti zavzeli novo državno ureditev, ki naj bi bila po njihovem [[federacija]] delavsko-kmečkih republik. Že leta 1924 se je [[Slovenska republikanska stranka]] pod vodstvom [[Anton Novačan|Antona Novačana]] združila s slovenskimi avtonomisti pod vodstvom [[Dragotin Lončar|Dragotina Lončarja]] in [[Albin Prepeluh|Albina Prepeluha]] v [[Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev|Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev]]. Stranka je leta 1925 objavila program za samostojno Slovenijo v okviru federativne [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Leta 1927 je slovenska SLS pod vodstvom Antona Korošca sklenila [[blejski sporazum]] s [[Srbska radikalna stranka|Srbsko radikalno stranko]], ki jo je zastopal [[Velja Vukčević]], da bosta stranki na volitvah nastopili skupaj. To je pomenilo, da se je SLS odrekla avtonomistični politiki. Na volitvah je stranka dosegla velik uspeh in Anton Korošec je postal edini nesrbski predsednik katere od jugoslovanskih vlad. Položaj [[predsednik vlade|predsednika vlade]] je zasedal od julija 1928 do januarja 1929, med tem pa si je njegova stranka nakopala veliko zamer zavednih Slovencev, veliko neodobravanje pa so izražali tudi hrvaški katoliški krogi. ==Kraljevina Jugoslavija== Zaradi neprestanih političnih [[kriza|kriz]] je [[kralj]] januarja 1929 razpustil Narodno skupščino in razveljavil ustavo. Šestega januarja je razglasil novo, t. i. [[šestojanuarska ustava|šestojanuarsko ustavo]] in uzakonil [[diktatura|diktaturo]]. To je SLS v Sloveniji sprva podprla, saj je menila, da bo z njo kralj razmere umiril in v državo vrnil red. Zaradi tega je SLS vstopila v vlado, ki jo je sestavil premier [[Petar Živković]]. KPJ, ki je bila prepovedana že leta 1921 se je diktaturi uprla in pozivala celo k oboroženemu uporu, kar pa je stranki prineslo še večje preganjanje. Kralj je državo preuredil in jo razdelil na devet [[banovina|banovin]], s čimer je poskušal ukiniti vse narodne institucije nekdanje države, zaradi česar jo je dal preimenovati v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Slovenija je postala [[Dravska banovina]], ozemlje današnje [[Bela krajina|Bele krajine]] in del Kočevskega pa sta do leta 1931 spadala pod [[Savska banovina|Savsko banovino]]. Banovinam je načeloval [[ban]], ki ga je imenoval kralj osebno, dravska pa je imela sedež v Ljubljani. Notranje napetosti in politično posredovanje nekaterih evropskih držav, med katerimi sta bili najbolj glasni [[Francija]] in [[Češkoslovaška]] sta prisilili kralja, da je leta 1931 izdal novo, t. i. [[oktroirana ustava|oktroirano ustavo]]. Ta ustava naj bi spremenila določene politične relacije v državi, a tega ni storila v bistveni meri. Politične stranke so bile še vedno prepovedane na narodni, verski in razredni podlagi, centralistična enotnost pa je bila še vedno osnova delovanja države. Iz teh razlogov je SLS izstopila iz vlade, liberalne stranke v Sloveniji pa so podpirale novo ustavo. Z izstopom iz vlade je SLS postala prepovedana stranka. ==Druga svetovna vojna== {{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}} V Jugoslaviji se je v času [[Milan Stojadinović|Stojadinovićeve]] vlade med letoma 1935 in 1939 začel vzpon [[fašizem|fašistične miselnosti]].<ref>»Not only was Stojadinović's foreign policy increasingly pro-Italian and pro-German, but he appeared to have adopted the image of a fascist dictator. According to a British observer it seemed as [he] is going to be satisfied with nothing short of personal dictatorship.« (Rebecca Haynes, Martyn Rady. ''In the Shadow of Hitler: Personalities of the Right in Central and Eastern Europe''. London: I. B. Tauris, 2011. 154.</ref> Po izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Evropa|Evropi]] se je kmalu pokazalo, da bo tudi Jugoslavija kmalu ujeta v spopade. Politični vrh se je odločil, da bo pristopil k [[trojni pakt|trojnemu paktu]], kar se je zgodilo 25. marca 1941. Posledica te odločitve so bile splošne ljudske [[demonstracija|demonstracije]], ki so vodile v [[vojaški udar]], s katerim je bila vlada odstranjena, Jugoslavija pa je 27. marca preklicala vstop. V novi vladi sta dobila svoje mesto tudi dva člana SLS, [[Franc Kulovec]] in [[Miha Krek]]. {{Več slik | align = right | footer = Simboli nasilja italijanskih okupatorjev Slovenije med drugo svetovno vojno: 1) Prepoved izhoda iz mesta [[Okupirana Ljubljana|Ljubljane]] – 2) Italijansko [[Koncentracijsko taborišče Rab|koncentracijsko taborišče na otoku Rabu]] (nad 10.500 internirancev, 1.500 umrlih, med katerimi 100 otrok izpod 10. leta starosti) | width = 275 | image1 = Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg | alt1 = Rumeni karton | image2 = Inmate at the Rab concentration camp.jpg | alt2 = Rdeči karton }}Napad na Jugoslavijo, s kodnim imenom [[Operacija Belo]] se je začel 6. aprila 1941. Jugoslovanska vlada se je preko [[Egipt]]a umaknila v [[London]], na domačih tleh pa je vojna med vojskami sil Osi in [[Jugoslovanska kraljeva vojska|Jugoslovansko kraljevo vojsko]] trajala do 17. aprila, ko je jugoslovanska vojska brezpogojno [[kapitulacija|kapitulirala]]. Slovenija je bila po ustanovitvi fašistične [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] 10. aprila 1941 povsem odrezana od dogodkov v ostalih delih Jugoslavije in že kmalu zasedena. Po kapitulaciji je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na tri dele. Pod nemško [[okupacija|okupacijo]] so prišle slovenska [[Štajerska]], [[Gorenjska]] in slovenska [[Koroška (pokrajina)|Koroška]], skupaj 10.261 kvadratnih kilometrov ozemlja. [[Prekmurje]] je prišlo pod [[Madžarska|madžarsko]] okupacijsko oblast, ki je tako dobila 997&nbsp;km² slovenskega ozemlja. [[Italijani]] pa so dobili večji del [[Notranjska|Notranjske]], [[Dolenjska|Dolenjsko]] in [[Ljubljana|Ljubljano]], skupaj 4.544&nbsp;km² s 340.000 prebivalci. [[File:Croatia-41-45.gif|thumb|right|300px|Razdelitev Jugoslavije in Slovenije med silami osi: Nemška zasedba (modra), Italijanska zasedba (zelena) in Madžarska zasedba (siva), Hrvaška NDH (rdeča).]]Zasedena ozemlja so te tri države kmalu priključile k matičnim državam. 3. maja 1941 je to prva storila [[Italija]], ki je [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]], kot je imenovala svoj del slovenskega ozemlja, na ta dan združila z Italijo. Madžari so prekmurje priključili k Madžarski decembra 1941, Nemci pa so sicer imeli načrte za priključitev izdelane že ob zasedbi, a formalno zasedenih območij niso nikoli vključili v Tretji Rajh. Kljub temu so prebivalce zasedenih območij obravnavali kot lastne državljane in jih začeli klicati v nemško vojsko. Prav tako so tem območjem predpisali nemške zakone, za njihovo dosledno izvajanje pa so imenovali dva [[gaulajter]]ja, enega za Koroško in enega za Štajersko. ==Opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Primorska]] * [[Rapalska pogodba]] * [[Slovenska krajina (Ogrska)]] * [[Murska republika]] ==Viri== * ''Slovenska zgodovina v besedi in sliki'', Mladinska knjiga 2003 ISBN 86-11-16514-4 {{Slovenija}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] dpwxvvy0c8qwfrayuuyb40pfowgnyqn 6684667 6684655 2026-06-03T16:00:37Z MaksiKavsek 244409 -- ww2, + lit 6684667 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1941''' je obdobje v slovenski [[zgodovina|zgodovini]], v katerem so [[Slovenci]] prvič dobili samostojno [[vojska|vojsko]] in svojo prvo [[Prva narodna vlada Slovenije|Narodno vlado]]. ==Država SHS== [[Slika:Flag_of_the_State_of_Slovenes,_Croats_and_Serbs.svg|thumb|300px|Zastava Države SHS]] Z razpadom [[Avstro-ogrska|avstro-ogrske]] monarhije leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u, ki pa ni bila nikoli mednarodno priznana državna tvorba. 31. oktobra 1918 je ljubljanski Narodni svet imenoval Narodno [[vlada|vlado]] SHS. Za [[predsednik]]a vlade je bil imenovan [[Josip Pogačnik (politik)|Josip vitez Pogačnik]]. Narodno vlado je potrdil tudi Narodni svet v Zagrebu, s tem pa je slovenska Narodna vlada dobila tudi vsa zakonodajna in izvršilna [[pooblastila]]. Država SHS je imela skupno samo zunanjo in vojaško politiko. Sredi novembra 1918 je Narodna vlada SHS izdala ''Naredbo o prehodni upravi'', ki predstavlja prvo slovensko [[ustava|ustavo]]. Ta ustava je Sloveniji določila tudi samostojno delovanje na obrambnem področju, saj skupna država ni bila sposobna izvajati obrambne politike. Razlog za ta korak je bila razglasitev o nedeljivosti dežele in pripadnost Avstriji, ki jo je razglasila [[Koroška deželna vlada]]. Poleg tega je italijanska vojska na vzhodu prekoračila razmejitveno črto, ki je bila določena v [[Londonski sporazum|Londonskem sporazumu]]. Prodirajoče italijanske sile je 14. novembra v [[Logatec|Logatcu]] po nalogu Narodnega sveta zaustavila srbska [[vojaška enota]] pod vodstvom [[Stevan Švabić|Stevana Švabića]]. Na slovenski severni meji je [[Rudolf Maister]] 1. novembra 1918 s svojimi vojaki prevzel nadzor nad [[Maribor]]om in mesto z okolico razglasil za del Slovenije. Podporo mu je izrekel štajerski Narodni svet, ki ga je povišal v [[general]]a. Na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] je [[koroški Heimwehr]] do konca leta 1918 prevzel nadzor nad ozemljem in od tam pregnal slovenske enote. Medtem se je na političnem področju vse bolj začelo oblikovati stališče, da se mora Država SHS združiti s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]]. Sredi novembra je svoje mnenje o tem podal tudi Kulturni odsek Narodnega sveta, ki je sprejel [[resolucija|resolucijo]], v kateri so se zavzemali za slovensko kulturno avtonomijo in jezikovno kontinuiteto. Kasneje so resolucijo na pritisk liberalnih strank umaknili in podprli unitarizem. Glasovanje o združitvi je potekalo 23. novembra 1918 v Zagrebu, ljubljanska Narodna vlada pa je odločila, da bodo na njem njeni predstavniki glasovali za takojšnjo združitev s Kraljevino Srbijo v skupno državo. V [[Prekmurje|Prekmurju]] ([[Slovenska krajina-program]]) so [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] in drugi politiki hoteli ob [[Mura|Muri]] udejanjiti bodisi avtonomni entitet [[Madžarska|Madžarske]] ali svobodno državo. Kasneje se je Klekl odločil, da se Slovenska krajina enostavno združi s Slovenijo, oziroma s takratno Državo SHS. Leta 1919 je v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] [[Vilmoš Tkalec]] oznanil samostojno [[Murska republika|Mursko republiko]] (obstajala je šest dni), ampak v Prekmurju dejansko ni bilo stvarnih teženj po neodvisnosti. ==Kraljevina SHS== [[Slika:Locator map Drava Banovina in Yugoslavia 1929-1939.svg|thumb|left|200px|Dravska banovina]][[Slika:Politični plakat Slovenske socialnodemokratske stranke 1919.jpg|thumb|Politični plakat Slovenske socialnodemokratske stranke leta 1919]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] je bila razglašena 1. decembra 1918 v Zagrebu, že januarja 1919 pa so bile ukinjene avtonomne narodne vlade. Imenovane so bile nove deželne vlade z omejenimi pooblastili. Deželna vlada Slovenije je imela šest poverjenikov, ki so sodelovali pri pripravi prve ustave nove države. Med tem so se v Sloveniji stopnjevala nesoglasja med političnimi strankami, predvsem med unitaristično [[Jugoslovanska demokratska stranka|JDS]] in katoliško konzervativno [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]]. SLS je javno zagovarjala slovensko [[avtonomija|avtonomijo]] in večjo vlogo katoliške cerkve v političnem življenju. Poleg tega se je SLS zavzemala tudi za večjo zaščito [[kmet]]ov in [[delavec|delavcev]]. [[28. november|28. novembra]] 1920 so bile v Sloveniji [[volitve]] v ustavodajno skupščino, v luči volitev pa so se ustanavljale nove stranke, že obstoječe stranke pa so se združevale ali razpadale. Tako sta leta 1920 na novo nastali [[Samostojna kmetijska stranka]] in [[Narodno socialistična stranka]], [[Jugoslovanska demokratska stranka]], tako so se od 1918 imenovali liberalci v Sloveniji, se je združila s sorodnimi strankami v [[Demokratska stranka|Demokratsko stranko]], od [[Jugoslovanska socialdemokratska stranka|Jugoslovanske socialdemokratske stranke]] pa se je odcepila [[Delavska socialistična stranka za Slovenijo]], ki je vstopila v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] (ta je nastala že leta 1919). Preostanek JSDS je leta 1921 vstopil v [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistično stranko Jugoslavije]]. Na teh volitvah je Slovenija dobila 40 poslanskih mest. SLS je dobila 15 mest, SKS 8, JSDS 6, KPJ 6, DS 3 in NS 2 mesti. ==Slovenci v Avstriji== [[File:Volkabstimmung Kärnten 1920.svg|thumb|right|270px|Območje plebiscita na [[Južna Koroška (Avstrija)|Koroškem]] leta 1920]]Vprašanje severne meje se je rešilo s [[koroški plebiscit|koroškim plebiscitom]] 10. oktobra 1920. Na tem plebiscitu, pred katerim je Avstrija vodila ostro [[propaganda|propagandno]] kampanjo, so se prebivalci zasedenih ozemelj odločili za priključitev k [[Avstrija|Avstriji]], s čimer je Slovenija izgubila še dodaten del slovenskega naselitvenega prostora. ==Slovenci v Kraljevini Italiji== Na pogajanjih med Kraljevino in Italijo za določitev meje med državama so se Slovenci zavzemali za razmejitev po narodnostni meji; to stališče pa so zavzemali tudi na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]] leta 1919. Italijani so pa vztrajali na meji, ki so jo zahtevali že v londonskem paktu. {{multiple image |align=right |image1=Treaty of Rapallo.png |width1=350 |caption1=Del slovenskega naselitvenega prostora, ki ga je pridobila Italija na podlagi Rapalske pogodbe leta 1920 |image2=Provinces of Venezia Giulia (1923-1947).svg |width2=120 |caption2=Razdelitev [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] znotraj kraljevine Italije }} Mednarodna skupnost je zadeve na koncu prepustila v reševanje Kraljevini SHS in Italiji. Državi sta na koncu vprašanje meje rešili z [[Rapallska pogodba|rapalsko pogodbo]] s katero je bila določena meja, ki je potekala po [[razvodje|razvodju]] med [[Črno morje|Črnim]] in [[Jadransko morje|jadranskim morjem]]. [[Rapalska pogodba]] je bila podpisana 12. novembra 1920: Italija je z njenim podpisom priznala Kraljevino SHS, v zameno pa je Italija pridobila velik del slovenskega naselitvenega prostora, na katerem je prebivalo 327.230 [[Slovenci|Slovencev]]<ref>po avstrijskem štetju iz leta 1910</ref>, in del hrvaškega naselitvenega prostora, na keterem je prebivalo približno 180.000 Hrvatov. Italija je na novo pridobljeno ozemlje, ki je obsegalo [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Trst]], [[Istra|Istro]] in nekdanje [[avstrijski okraji|avstrijske okraje]]: trbiškega, idrijskega, postojnskega in ilirskobistriškega je Italija poimenovala [[Julijska krajina]]. Po letu 1923 so prej enotno upravno-politično enoto razdelili na [[provinca|province]], tako da Slovenci v nobeni niso imeli večine. ==Vidovdanska ustava== Ustavodajna skupščina je 28. junija 1921 sprejela [[vidovdanska ustava|vidovdansko ustavo]], s katero je država postala unitaristična in [[centralizem|centralistična]], na čelo pa je postavila [[dinastija|dinastijo]] [[Karađorđevići|Karađorđevićev]]. Posledica te ustave je bila zahteva 43 vidnih slovenskih kulturnikov in znanstvenih delavcev po avtonomiji Slovenije znotraj države. Zahtevo so podali v začetku leta 1922, podporo pa so dobili v številnih manjših političnih strankah ter med slovenskimi kulturnimi delavci. Leta 1923 so se tudi slovenski komunisti zavzeli novo državno ureditev, ki naj bi bila po njihovem [[federacija]] delavsko-kmečkih republik. Že leta 1924 se je [[Slovenska republikanska stranka]] pod vodstvom [[Anton Novačan|Antona Novačana]] združila s slovenskimi avtonomisti pod vodstvom [[Dragotin Lončar|Dragotina Lončarja]] in [[Albin Prepeluh|Albina Prepeluha]] v [[Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev|Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev]]. Stranka je leta 1925 objavila program za samostojno Slovenijo v okviru federativne [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Leta 1927 je slovenska SLS pod vodstvom Antona Korošca sklenila [[blejski sporazum]] s [[Srbska radikalna stranka|Srbsko radikalno stranko]], ki jo je zastopal [[Velja Vukčević]], da bosta stranki na volitvah nastopili skupaj. To je pomenilo, da se je SLS odrekla avtonomistični politiki. Na volitvah je stranka dosegla velik uspeh in Anton Korošec je postal edini nesrbski predsednik katere od jugoslovanskih vlad. Položaj [[predsednik vlade|predsednika vlade]] je zasedal od julija 1928 do januarja 1929, med tem pa si je njegova stranka nakopala veliko zamer zavednih Slovencev, veliko neodobravanje pa so izražali tudi hrvaški katoliški krogi. ==Kraljevina Jugoslavija== Zaradi neprestanih političnih [[kriza|kriz]] je [[kralj]] januarja 1929 razpustil Narodno skupščino in razveljavil ustavo. Šestega januarja je razglasil novo, t. i. [[šestojanuarska ustava|šestojanuarsko ustavo]] in uzakonil [[diktatura|diktaturo]]. To je SLS v Sloveniji sprva podprla, saj je menila, da bo z njo kralj razmere umiril in v državo vrnil red. Zaradi tega je SLS vstopila v vlado, ki jo je sestavil premier [[Petar Živković]]. KPJ, ki je bila prepovedana že leta 1921 se je diktaturi uprla in pozivala celo k oboroženemu uporu, kar pa je stranki prineslo še večje preganjanje. Kralj je državo preuredil in jo razdelil na devet [[banovina|banovin]], s čimer je poskušal ukiniti vse narodne institucije nekdanje države, zaradi česar jo je dal preimenovati v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Slovenija je postala [[Dravska banovina]], ozemlje današnje [[Bela krajina|Bele krajine]] in del Kočevskega pa sta do leta 1931 spadala pod [[Savska banovina|Savsko banovino]]. Banovinam je načeloval [[ban]], ki ga je imenoval kralj osebno, dravska pa je imela sedež v Ljubljani. Notranje napetosti in politično posredovanje nekaterih evropskih držav, med katerimi sta bili najbolj glasni [[Francija]] in [[Češkoslovaška]] sta prisilili kralja, da je leta 1931 izdal novo, t. i. [[oktroirana ustava|oktroirano ustavo]]. Ta ustava naj bi spremenila določene politične relacije v državi, a tega ni storila v bistveni meri. Politične stranke so bile še vedno prepovedane na narodni, verski in razredni podlagi, centralistična enotnost pa je bila še vedno osnova delovanja države. Iz teh razlogov je SLS izstopila iz vlade, liberalne stranke v Sloveniji pa so podpirale novo ustavo. Z izstopom iz vlade je SLS postala prepovedana stranka. ==Opombe== {{sklici}} == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[Primorska]] * [[Rapalska pogodba]] * [[Slovenska krajina (Ogrska)]] * [[Murska republika]] ==Viri== * {{cite book|last=Balkovec|first=Bojan|title=Prva slovenska vlada 1918–1921|publisher=Znanstveno in publicistično središče|place=Ljubljana|year=1992|url=https://www.sistory.si/publication/872|cobiss=31658497|language=slovenščina}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * Čepič, Zdenko, et al. (1979). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP Zgodovina Slovencev]''. Ljubljana, Cankarjeva založba. * {{cite book|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|title=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|publisher=Mladinska knjiga|place=Ljubljana|year=2005|cobiss=221408256|language=sl}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book|last=Kacin-Wohinz|first=Milica|last2=Pirjevec|first2=Jože|title=Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000|publisher=Nova revija|place=Ljubljana|year=2000|cobiss=109171968|language=slovenščina}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] b2gfrim1uipji8zh55scbdj7z3czfre 1 171396 6684657 6656556 2026-06-03T15:42:10Z MaksiKavsek 244409 MaksiKavsek je prestavil stran [[Pogovor:Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945]] na [[Pogovor:Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1941]]: nesmisel vključitve 2. svetovne vojne, saj imamo o tem že poseben članek; gl. pogovor. Prosim, da kdo izbriše prvotni članek 6656556 wikitext text/x-wiki Morda bi bilo bolje Zgodovina Slovenije 1918-1945? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 17:20, 13. februar 2008 (CET) == Detailed map of Slovenia (1918-1924) == Hallo, I'd like to know the precise definition of the border of Slovenia in this era. Is there any precise and detailed map? And what about those 7 villages ([[Gibina, Razkrižje|Gibina]], [[Globoka]], [[Kopriva, Razkrižje|Kopriva]], [[Razkrižje]], [[Šafarsko]], [[Šprinc]] and [[Veščica, Razkrižje|Veščica]]) south of river Mura? Were they also part of Slovenia in this era? ([[Gibina, Razkrižje|Gibina]], [[Globoka]], [[Kopriva, Razkrižje|Kopriva]], [[Razkrižje]], [[Šafarsko]], [[Šprinc]] and [[Veščica, Razkrižje|Veščica]]). They were until [[1918]] part of the County of Zala in the Kingdom of Hungary - see map: http://mapire.eu/en/map/secondsurvey/?bbox=1805055.6456401695%2C5861205.660850118%2C1818594.5542751814%2C5869030.901620814 and http://lazarus.elte.hu/hun/maps/1910/zala.jpg. --[[Uporabnik:Kirk|Kirk]] ([[Uporabniški pogovor:Kirk|pogovor]]) 16:15, 11. december 2016 (CET) == Smisel vključitve 2. svetovne vojne == Pmm ni smiselna vključitev 2. svetovne vojna na Slovenskem, saj ima ta že posebej članek, in kjer na kratko omeni predvojno dogajanje ter njene posledice. Bolje bi bilo, da opišemo medvojno dogajanje tako je pri literarni zgodovini in praviloma tudi drugod (torej od propada Avstro-Ogrske do zloma stare Jugoslavije). Kaj menite? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:38, 5. april 2026 (CEST) :Ja, če je članek o zgodovini do 1945, potem je smiselno, da ostane vsebina o drugi svetovni vojni v članku. Lahko se skrajša ali naredi povzetek (pa bralce jasno nameriš na podrobnejše članke z uporabo predlog {{tl|glavni}} in {{tl|podrobno}}). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:00, 5. april 2026 (CEST) ::Mislim (?), da nisi razumen. Menim, da ni smiselno vključevati 2. svetovne vojne na Slovenskem, saj je ta podobno že povzeta v zgodovini Slovenije ter ima samostojen članek in npr. tudi če se spomniš imamo po literarnih obdobjih [[književnost med obema vojnama]] in (pogosto popačeno imenovano) obdobje NOB, primerneje imenovana književnost med 2. svetovno vojno. Ko je stara Jugoslavija kapitulirala oz. se zlomila ni naredila dosti, sicer je nastal slovenski Narodni svet pod vodstvom [[Marko Natlačen|Natlačena]], pa SLS je organizarila določene obveščevalne službe. Pred napadom s(m)o imeli obveščevalca [[Vladimir Vauhnik|Vauhnika]], ki je obvestil generalštab vojske Kraljevine Jugoslavije, da [[Tretji rajh]] namerava napasti [[Kraljevina Jugoslavija|K Jugoslavijo]]. Kraljeva vojska se je (le) simbolno uprla, njeno nadaljevanje pa spremljamo pod imenom [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniki]], ki jih v Sloveniji ni bilo ravno dosti. Kaj dosti več o (smiselnosti) povezave ne vidim @[[Uporabnik:A09|A09]]. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:39, 5. april 2026 (CEST) :::Naslov je [...] '''do 1945''', torej mora članek vsebovat vsaj povzetek dogajanja na Slovenskem od začetka druge svetovne vojne. Kaj točno se je takrat dogajalo, me v sklopu tega članka ne zanima; vsekakor pa bi izpadlo čudno, če uvoda v specifičen članek ne bi bilo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:51, 5. april 2026 (CEST) ::::Mislim, da MaksiKavsek predlaga spremembo teme v zgodovino med vojnama. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:49, 5. april 2026 (CEST) :::::Tako ja @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], (članek tudi nima prevoda v druge jezike in lahko popravimo) [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:11, 6. april 2026 (CEST) 6wcjhtowrwjcu88uheo3l74kih1j0xd 0 171404 6684916 6580885 2026-06-04T07:17:57Z Makenzis 158308 6684916 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = '''Górnik Zabrze''' | image = [[Slika:600px Rosso Bianco e Blu con G e martelli.png|logo|250px]] | fullname = Górnik Zabrze Sportowa Spółka Akcyjna | nickname = Górnicy, Trójkolorowi | founded = [[1948]]| ground = [[Stadion Ernesta Pohla]],<br />[[Zabrze]], [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] [[Poljska]] | capacity = 24,563 | chairman = [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Adam Matysek | manager = [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Jan Urban | league = [[Ekstraklasa]] | season = 2025-26 | position = 2. | pattern_la1=|pattern_b1=|pattern_ra1=| leftarm1=FFFFFF|body1=FF0000|rightarm1=FFFFFF|shorts1=FF0000|socks1=FFFFFF| pattern_la2=|pattern_b2=|pattern_ra2=| leftarm2=FFFFFF|body2=0000C0|rightarm2=FFFFFF|shorts2=0000C0|socks2=FFFFFF| }} '''Górnik Zabrze''' je [[Poljska|poljski]] [[nogometni klub]]. Navijači so organizirani pod imenom ''Torcida Górnik''. [[File:Ernest Pohl Stadium - Zabrze 2.jpg|thumb|250px|[[Stadion Ernesta Pohla]]]] == Dosežki == * '''[[Ekstraklasa|Državni prvak]]: (14)''' :: 1957, 1959, 1961, 1963, 1964, 1965, 1966, 1967, 1971, 1972, 1985, 1986, 1987, 1988 * '''Pokalni zmagovalec: (6)''' :: 1965, 1968, 1969, 1970, 1971, 1972 * '''Superpokal: (1)''' :: 1988 ==Znani bivši igralci== {| style="font-size:10pt" | * {{ikonazastave|Poljska}} [[Zygmunt Anczok]] * {{ikonazastave|Poljska}} Henryk Bałuszyński * {{ikonazastave|Poljska}} [[Jakub Błaszczykowski]] * {{ikonazastave|Poljska}} Grzegorz Bonin * {{ikonazastave|Poljska}} Jerzy Brzęczek * {{ikonazastave|Poljska}} Krzysztof Bukalski * {{ikonazastave|Poljska}} Ryszard Cyron * {{ikonazastave|Poljska}} Alexander Famulla * {{ikonazastave|Poljska}} [[Seweryn Gancarczyk]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Jerzy Gorgoń]] * {{ikonazastave|Poljska}} Tomasz Hajto * {{ikonazastave|Poljska}} Andrzej Iwan * {{flagicon|Slovaška}} [[Róbert Jež (1981)|Róbert Jež]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Ireneusz Jeleń]] * {{ikonazastave|Poljska}} Ryszard Komornicki * {{ikonazastave|Poljska}} [[Kamil Kosowski]] * {{ikonazastave|Poljska}} Roman Lentner * {{ikonazastave|Poljska}} [[Włodzimierz Lubański]] * {{ikonazastave|Poljska}} Waldemar Matysik | * {{ikonazastave|Poljska}} [[Arkadiusz Milik]] * {{ikonazastave|Poljska}} Andrzej Niedzielan * {{ikonazastave|Poljska}} Stanisław Oślizło * {{flagicon|Slovaška}} [[Boris Peškovič]] * {{ikonazastave|Poljska}} {{flagicon|Nemčija}} [[Lukas Podolski]] * {{ikonazastave|Poljska}} {{flagicon|Nemčija}} [[Ernest Pohl]] * {{flagicon|Avstrija}} {{ikonazastave|Poljska}} Daniel Sikorski * {{ikonazastave|Poljska}} [[Radosław Sobolewski]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Andrzej Szarmach]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Zygfryd Szołtysik]] * {{ikonazastave|Poljska}} Krzysztof Świerczyna * {{ikonazastave|Poljska}} [[Jan Urban (1962)|Jan Urban]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Tomasz Wałdoch]] * {{ikonazastave|Poljska}} Józef Wandzik * {{flagicon|Latvija}} Māris Smirnovs * {{ikonazastave|Poljska}} Robert Warzycha * {{ikonazastave|Poljska}} Erwin Wilczek * {{ikonazastave|Poljska}} Tomasz Zahorski |} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.gornikzabrze.pl Górnik Zabrze] * [http://www.90minut.pl/skarb.php?id_klub=101&id_sezon=105 Górnik Zabrze] (90minut.pl) {{normativna kontrola}} {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Poljski nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1948]] g7exopxg6jp63c87738z9ad9anc7ivh 0 177796 6684563 6684557 2026-06-03T12:40:25Z Erardo Galbi 166658 6684563 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}} {{Infopolje Funkcionar |name = Anton Vratuša |order = 8. [[Predsednik Vlade Republike Slovenije#Socialistična republika Slovenija|Predsednik Izvršnega sveta<br>Socialistične republike Slovenije]] |term_start = 9. maj 1978<ref>''Delo'', št. 106, 10. maj 1978, naslovnica.</ref> |term_end = 16. julij 1980 |party = [[Zveza komunistov Slovenije]] |order1 = |termstart1 = |president = [[Sergej Kraigher]]<br>[[Viktor Avbelj]] |predecessor = [[Andrej Marinc]] |successor = [[Janez Zemljarič]] }} '''Anton Vratuša''' (madžarsko ime ''Vratussa Antal''; ilegalno ime ''Vran'' in ''Urban''), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[diplomat]], publicist, borec [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] in [[slavist]], * [[21. februar]] [[1915]], [[Dolnji Slaveči]], občina [[Grad]] (tedaj [[Avstro-Ogrska]]), † [[30. julij]] [[2017]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Vratuša se je rodil v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenski krajini]] na [[Ogrska|Ogrskem]] (sedaj [[Prekmurje]]). Njegova starša sta bila Anton Vratuša starejši in Ana Bokan. Realno gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, od 1931 v Ljubljani, kjer je nato študiral je [[slavistika|slavistiko]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in leta 1941 [[doktorat|doktoriral]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Levec in Ljubljanski zvon''. Leta 1950 je ob delu končal tudi tretjo stopnjo študija družbenih ved na Visoki politični šoli v Beogradu. Med letoma 1936 in 1941 se je ob študiju uveljavljal v jezikoslovju, literarni zgodovini in kritiki. Uspešno delo v tej smeri je pretrgala vojna. Začel s kronološkim povzetkom Levstikovih pisem (''Mentor'' 1936/7), pregledno orisal slovenstvo prekmurskih pisateljev (''Mladi Prekmurec'' 1938/9). V razpravah je kritično upošteval dotedanje izsledke in pritegoval nove vire, posebej pa v seminarski nalogi o goričkem govoru (1939; neobj., prejel svetosavsko nagrado ljubljanske univerze) ter razpravah ''Jezikovne razmere v severnem Prekmurju in slovenskem Porabju'' (1939; ponatis v ''Panonskem zborniku'' 1966) in ''Jezik Nouvoga zákona in Szvétih evangyeliomov'' (napisal 1940, obj. v ''Zborniku Štefana Küzmiča'' 1974). [[Slika:Miting po prihodu Rabske brigade v Slovenijo.jpg|thumb|300px|left|Miting po prihodu [[Rabska brigada|Rabske brigade]] v Slovenijo. Predstavniki [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV. divizije]] in [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije|Glavnega štaba NOV in POS]], 22. septembra 1943. Od leve proti desni: Anton Vratuša, pesnik [[Karel Destovnik - Kajuh]], komisar divizije [[Jože Brilej|Jože Brilej - Bolko]], verski referent [[Jože Lampret]], komandat divizije [[Mirko Bračič]] in komandant Glavnega štaba NOV in POS [[Franc Rozman - Stane]]]] Takoj po [[druga svetovna vojna na Slovenskem|okupaciji Slovenije]] se je leta 1941 vključil v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Februarja 1943 so ga Italijani aretirali in poslali v [[Koncentracijsko taborišče Gonars]], od tod pa naprej v taborišča [[Treviso]], [[Padova]] in Rab. V [[Koncentracijsko taborišče Rab|Koncentracijskem taborišču Rab]] je takoj vstopil v tajno organizacijo slovenske [[Osvobodilna fronta|OF]], ki je še pred kapitulacijo [[Kraljevina Italija|Italije]] organizirala taboriščnike v ilegalne vojaške enote – pet bataljonov [[Rabska brigada|Rabske brigade]]. V tej brigadi je bil Vratuša namestnik [[komandant]]a. Ob kapitulaciji Italije so taboriščniki razorožili italijansko posadko in pristaniško stražo, prevzeli celotno taborišče, zasegli nekaj manjših ladij in z njimi napadli italijansko posadko na [[Cres]]u. Tu so zasegli veliko orožja, s katerim so Rabsko brigado usposobili za učinkovito delovanje na kopnem. Brigada z večino preživelih taboriščnikov, veliko je bilo tudi žensk in mladine, se je prebila proti Snežniku, kjer je ob koncu leta 1943 prešla na [[Mašun]]u pod okrilje slovenske partizanske vojske. Postal je predstavnik predsedstva OF pri Komiteju za nacionalno osvoboditev za severno Italijo (CLINAI) ter Glavnega štaba NOV in POS pri komandi garibaldincev in Korpusu dobrovoljcev svobode v Milanu, 16. julija 1944 je v imenu POOF za Slovensko primorje sklenil z njimi sporazum o organizacijskem sodelovanju. Bil je oseba za zvezo med CK KPS in CK KPI za severno Italijo. Vmes je ob potovanjih skozi Trst pri OK KPS za Trst opravljal tudi funkcijo inštruktorja oblastnega komiteja KPS za Slovensko primorje. Marca 1945 je iz Italije prek Barija pripotoval v Beograd, kjer je postal namestnik načelnika oddelka v UDV, od 1949 je bil nametnik načelnika 2. uprave generalštaba JA, 1952/3 načelnik oddelka – pooblaščeni minister v zunanjem ministrstvu, 1953–65 kot državni podsekretar šef kabineta podpredsednika zvezne vlade oz. (od 1963) predsednika zvezne skupščine [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]]. 1965–67 je bil direktor Inštituta društvenih nauka v Beogradu, 1967–69 stalni predstavnik SFRJ pri [[OZN]] v [[New York]]u ter nekaj časa tudi veleposlanik na [[Jamajka|Jamajki]] ter predsednik ad hoc komiteja za Jugozahodno Afriko ([[Namibija|Namibijo]]) pri OZN (1966–67), 1969–71 namestnik državnega sekretarja za zunanje zadeve, 1971–78 podpredsednik [[Zvezni izvršni svet|zveznega izvršnega sveta]] (zvezne vlade), 1978–80 predsednik izvršnega sveta Skupščine SRS (slovenske republiške vlade), od 1982 delegat v Skupščini SFRJ in 1982/83 predsednik njenega zveznega zbora, 1982–84 vodja delegacije SRS v tem zboru. Bil je tudi član [[CK KPJ|CK ZKJ]] (1982-86). [[Slika:Anton Vratuša (1).jpg|thumb|Anton Vratuša v povojnem obdobju]] Znanje tujih jezikov, delovna vnema in vestnost ter natančnost so ga usposobili za delo v zunanji politiki in na zelo odgovornih mestih v državni upravi. Na pariški mirovni konferenci, zasedanjih generalne skupščine OZN, konferencah [[UNESCO]] in [[UNCTAD]], sestankih s tujimi državnimi delegacijami, mednarodnih seminarjih, predavanjih itd. Kot šef kabineta Edvarda Kardelja je vodil skupino raziskovalcev za več področij. Od 1982 je bil glavni urednik Kardeljevih ''Zbranih del''. Bil je predsednik zveznega sveta za vprašanja družbene ureditve in 1974–82 predsednik sveta Mednarodnega centra za podjetja v družbeni lasti v državah v razvoju v Ljubljani (ICPE), ki ga je tudi ustanovil, potem pa častni predsednik sveta te medvladne ustanove. Bil je predsednik programskega sveta Ustanove dr. [[Ivan Vanek Šiftar|Šiftarjeva]] fundacija (1996–2006) in častni član zbora ustanoviteljev te ustanove (2006–). Bil je predsednik odbora [[SAZU]] za preučevanje [[narodna manjšina|narodnih manjšin]] (1988–2002), pobudnik/ustanovitelj Inštituta za slovensko izseljenstvo [[ZRC SAZU]] (zdaj Inštitut za izseljenstvo in migracije), član odbora SAZU za trajnostni razvoj itd. Bil je podpredsednik predsedstva Zveze združenj za družbene vede Jugoslavije in član sveta Mednarodnega združenja za politične vede (IPSA; 1986–90), član upravnega odbora inštituta OZN za raziskovanje in izobraževanje (UNITAR) (1969–1990), član uprave Mednarodnega inštituta za oceane na Malti (IOI; 1972–2002). Objavil je več kot tristo petdeset razprav in člankov v domačih in tujih znanstvenih ter strokovnih časopisih. Samostojna dela: ''Levec in Ljubljanski zvon'' (doktorska disertacija 1941), ''Profili neuvrščenosti'' (1980), ''Ten years of ICPE'' (1984), ''Iz verig v svobodo'', ''Rabska brigada'' (1998), ''Piran, a green coastal community in the Northern Adriatic'' (2002), ''Vrt spominov in tovarištva: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija na Petanjcih'' (2004). Bil je redni profesor na Visoki politični šoli v Beogradu (1956–67) oz. (od 1969) na beograjski Fakulteti za politične vede in sicer za predmet teorija in praksa samoupravljanja, od 1974 za isti predmet tudi na ljubljanski [[FSPN]] (danes FDV). Prejel je partizansko spomenico 1941, red zaslug za narod z zlato zvezdo (1945, 1954), red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem (1946), red partizanske zvezde s srebrnim vencem (1948), red za hrabrost (1948), red dela z rdečo zastavo (1961), red republike z zlatim vencem (1974), red jugoslovanske zastave z lento (1975) in več tujih odlikovanj. 1978 je bil izvoljen za dopisnega, 1985 za rednega člana [[SAZU]], 1979 je postal častni doktor ljubljanske in 1988 še mariborske univerze ter častni član [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]]. 2015 je izšla monografija ''Jezikoslovna in literarna misel Antona Vratuše'' ''Munda'' (ur. [[Mirko Munda]]). Na njegovi rojstni hiši so mu ob 110-letnici rojstva, 9. oktobra 2025 odkrili spominsko ploščo, SAZU pa priredila simpozij in izdala zbornik o njem, ki ga je uredil [[Marko Jesenšek]]. == Sklici == {{kategorija v Zbirki}} {{sklici}} {{predsedniki vlade Slovenije}} {{Slovenski stoletniki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vratuša, Anton}} [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Jugoslovanski diplomati]] [[Kategorija:Predstavniki SFRJ pri Združenih narodih]] [[Kategorija:Predsedniki zveznega zbora SFRJ]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] [[Kategorija:Predsedniki Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Rab]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Treviso]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Padova]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski stoletniki]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] equr77twsayhtmr6pk0gxgtnrmrlxza 0 178787 6684854 6539729 2026-06-03T21:34:06Z ~2026-32552-67 260877 /* 2025 */ 6684854 wikitext text/x-wiki '''Seznam dobitnikov Župančičeve nagrade''' vključuje vse dobitnike [[Župančičeva nagrada|Župančičeve nagrade]], pravilnik se je med leti spreminjal zato so ponekod tudi več kot štirje nagrajenci. ===1965=== *[[Matej Bor]] *[[Dragotin Cvetko]] *[[Božidar Jakac]] *[[Pavle Kalan]] *[[Mile Klopčič]] *[[Boris Kobe]] *[[Gojmir Anton Kos]] *[[Ciril Kosmač]] *[[Juš Kozak]] *[[Niko Kralj]] *[[Marija Nablocka]] *[[Fani Potokar]] *[[Edvard Ravnikar]] *Milena, [[Emil Medvešček]] *[[Tatjana Remškar]] *[[Franc Smerdu]] *[[Bogdana Stritar]] *[[Marko Šlajmer]] *[[France Štiglic]] *[[Jože Tiran]] *[[Dušan Povh]] *[[Ciril Cvetko]] *[[Edo Mihevc]] *[[Mira Mihelič]] *[[Duša Počkaj]] *[[Radovan Gobec]] *[[Stane Sever]] ===1966=== *[[Dejan Bravničar]] *[[France Ivanšek]] *[[France Jamnik]] *[[Ančka Levar]] *[[Janez Menart]] *[[Karol Pahor]] ===1967=== *[[Lojze Filipič]] *[[Mitja Gregorač]] *[[Janko Moder]] *[[Ivan Mrak]] *[[Bert Sotlar]] *[[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]] ===1968=== *[[Marjan Lipovšek]] *[[Primož Kozak]] *[[Miha Maleš]] *[[Rapa Šuklje]] *[[Metod Jeras]] *[[Rudi Kosmač]] ===1969=== *[[Savin Sever]] *[[Gabrijel Stupica]] *[[Dane Zajc]] *[[Mladinsko gledališče]] *[[Aci Bertoncelj]] ===1970=== *[[Lutkovno gledališče Jože Pengov]] *[[Peter Božič]] *[[Svetozar Križaj]] *[[Jože Kregar]] *[[Štefan Planinc]] *[[Dubravka Tomšič]] ===1971=== *[[Saša Mächtig]] *[[Marjan Dovjak]] *[[Vojko Vidmar]] *[[Maruša Berginc]] (''Maruša Vidmar'') *[[Mile Korun]] *[[Andrej Hieng]] ===1972=== *[[Lojze Kovačič]] *[[Eksperimentalno gledališče Glej]] *[[Eva Novšak - Houška|Eva Novšak-Houška]] *[[Kiar Meško]] *[[Peter Skalar (likovnik)|Peter Skalar]], [[Matjaž Vipotnik]], [[Janez Suhadolc]] in [[Judita Skalar]] ===1973=== *[[Samo Hubad]] *[[Matjaž Klopčič]] *[[Franc Novinc]] *[[Milan Mihelčič]] *[[Vitomil Zupan]] ===1974=== *[[Pavel Šivic]] *[[Dušan Tršar]] *[[Janez Lajovic]] *[[Gregor Strniša]] *[[Polde Bibič]] ===1975=== *[[Jože Ciuha]] *[[Beno Zupančič]] *[[Josip Vidmar]] *[[Magda Vrhovec]] *[[Dušan Moravec]] ===1976=== *[[Stanko Kristl]] *[[Mojmir Lasan]] *[[Anton Nanut]] *[[Nace Šumi]] *[[Ciril Zlobec]], [[Marko Šušteršič]] in [[Vida Volpi]] ===1977=== *[[Niko Matul]] *[[Ivo Petrič]] *[[Vida Juvan]] *[[Mimi Malenšek]] *[[Bogdan Borčič]] *[[Ivo Spinčič]] *Dramska redakcija kulturno umetniškega programa Televizije Ljubljana ===1978=== *[[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] *[[Maja Jarc]] *[[Janez Menart]] *[[Janez Vipotnik]] *[[Stojan Batič]] *[[Ksenija Rozman]] *[[Avgust Vižintin]] ===1979=== *[[Iva Zupančič]] *[[Mestno gledališče ljubljansko]] *[[Drago Golob]] *[[Akademska folklorna skupina France Marolt]] *[[Zdenko Kalin]] *Ustvarjalci knjige [[Zakladi Slovenije (knjiga)|Zakladi Slovenije]] *[[Pionirska knjižnica]] *[[Joža Mahnič]] ===1980=== *[[France Rotar]] *[[Uroš Kraigher]] *[[Zlata Ognjanovič]] *[[Stanko Arnold]] *[[Peter Militarov]] *[[Štefka Drolc]] *[[Alenka Zupan]] ===1981=== *[[Jožica Avbelj]] *[[Tomaž Gorjup]] *[[Kostadin Kirkov]] *[[Nace Simončič]] *[[Tinca Stegovec]] *[[Alenka Auersperger]] in [[Janez Drozg]] *Uredniški odbor knjižne zbirke [[Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev]] ===1982=== *[[France Brenk]] *[[Božena Glavak]] *[[Niko Goršič]] *[[Janez Mesesnel]] *[[France Peršin]] *[[Braco Rotar]] *[[Knjižnica Jože Mazovec]] ===1983=== *[[Vida Fakin]] *[[Jani Golob]] *[[Marjan Loboda]] *[[Igor Samobor]] *[[Vitomil Zupan]] *Študentski kulturni center za študentski film ===1984=== *[[Nika Juvan Kalan]] *[[Tončka Marolt]] *[[Pavel Mihelčič]] *[[Janez Pirnat]] *[[Ivan Puš]] *[[Bojan Štih]] *[[Jože Žontar]] ===1985=== *[[Drago Bajt]] *[[Danilo Benedičič]] *[[Milan Butina]] *[[Ljudmila Plesničar]] *[[Matej Rebolj|Mateja Rebolj]] *[[Habka Štular|Hanka Štular]] s sodelavci: [[Vera Baloh]], [[Vesna Bučić]], [[Jasna Horvat]], [[Mirko Kambič]], [[Damjan Prelovšek]], [[Borut Rovšnik]], [[Marjetica Simoneti]], [[Andreja Vrišer]] in [[Matija Žargi]] *[[Franc Zupet-Krištof]] *[[Festival Ljubljana]] ===1986=== *[[Ivo Ban]] *[[Emerik Bernard]] *[[Miloš Bonča]] *[[Marjan Drnovšek]] *[[Meta Hočevar]] *[[Franc Javornik]] *[[Lojze Kovačič]] *[[Tomaž Lorenz]] ===1987=== *[[Darijan Božič]] *[[Branko Grubar]] *[[Jože Javoršek]] *[[Milan Jesih]] *[[Zvonko Čoh]] in [[Milan Erič]] *[[Branko Miklavc]] in [[Tugo Štiglic]] *[[Slovenski kvintet trobil]] *[[Maja Žvanut]] ===1988=== *[[Jože Hanc]] *[[Janez Knez]] *[[Marjana Kobe]] *[[Jože Lapuh]] *[[Janez Pipan]] *[[Hanna Preuss]] *[[Alenka Železnik]] in [[Peter Zupan]] *[[Peter Škerlavaj]] ===1989=== *[[Milan Kleč]] *[[Mirko Ramovš]] *[[Maksim Sedej ml.]] *[[Igor Skulj]] *[[Ansambel Slovenskega mladinskega gledališča]] *[[Silvan Furlan]], [[Bojan Kavčič]], [[Lilijana Nedič]], [[Stojan Pelko]] in [[Zdenko Vrdlovec]] *[[Consortium musicum]] *Oddelek ljudske revolucije Mestnega muzeja Ljubljana: [[Taja Čepič]], [[Janez Kos]], [[Irena Kovač]], [[Egon Ravbar]] ===1990=== *[[Jasna Horvat]] *[[Mirko Kambič]] *[[Silvester Kopriva]] *[[Stane Koritnik]] *[[Gregor Moder (umetnostni zgodovinar)]] *[[Pavle Ravnohrib]] *[[Bogo Leskovic]] ===1991=== *[[Radko Polič]] *[[Jože Fürst]] *[[Tugo Šušnik]] *[[Andrej Blatnik]] *[[Vesna Bučić]] *[[Nace Šumi]] *[[Koreodrama]] in [[Damir Zlatar Frey]] ===1992=== *[[Matija Rozman]] *[[Olga Gracelj]] *[[Matjaž Pograjc]] in [[Betontanc]] *[[Galerija Equrna]] *[[Boris Cavazza]] *[[Brane Mozetič]] *[[Alenka Bole-Vrabec]] *[[Taja Čepič]] ===1993=== *[[Gledališče Ane Monro]] *[[Mirko Cuderman]] *[[Jože Slak]] *[[Tone Stojko]] *[[Slavko Avsenik ml.]], [[Miha Zadnikar]], [[Antun Poljanič]] in [[Policijski orkester|Orkester Policije]] *[[Aleš Berger]] *[[Kemal Selmanović]] *[[Bojan Adamič]] ===1994=== *[[Olga Grad]] *[[Vita Mavrič]] *[[Alojz Ajdič]] *[[Matjaž Farič]] *[[Marko A. Kovačič]] *[[Vinko Möderndorfer]] *[[Mile Korun]] ===1995=== *[[Draga Potočnjak]] *[[Janez Gregorc]] *[[Milan Dekleva]] *[[Lojze Rozman]] ===1996=== *[[Ksenija Hribar]] *[[Andrej Stražišar]] *[[Silva Čušin]] *[[Janez Kobe]] ===1997=== *[[Božena Glavak]] *[[Mirsad Begić]] *[[Danilo Benedičič]] *[[Kulturno informacijski center Križanke]] ===1998=== *[[Zlatko Šugman]] *[[Jože Hudeček]] *Kulturni dom [[Španski borci (razločitev)|Španski borci]] - Moje gledališče *[[Tomaž Rode]] *[[Tone Demšar]] ===1999=== *[[Zoran Kržišnik]] *[[Jerica Mrzel]] *[[Dare Valič]] *[[Pihalni kvintet Slowind]] ===2000=== *[[Janez Bole]] *[[Romana Šalehar]] *[[Metka Simončič]] *[[Blaž Vurnik]] *[[Josip Osti]] ===2001=== *[[Mara Jeraj Kralj]] *[[Anica Cevc]] *[[Aleš Jan]] *[[Trio Luwigana]] ===2002=== *[[Janez Bitenc]] *[[Robert Waltl]] *[[Regina Križaj-Babačić]] *[[Mojca Smerdu]] ===2003=== *[[Zvonimir Ciglič]] *[[Uroš Zupan]] *[[Miloš Florjančič]] *[[Matej Blenkuš]] *[[Nevenka Koprivšek]] ===2004=== *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] *Komorni godalni orkester [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] *[[Zmago Lenardič]] *[[Mestni muzej Ljubljana]] ===2005=== *[[Alojz Srebotnjak]] *[[Boris Ostan]] *[[Zdenko Huzjan]] *[[Mateja Bučar]] ===2006=== *[[Vladimir Kavčič]] *[[Mednarodni festival Druga godba]] *[[Damjana Černe]] *[[Milček Komelj]] ===2007=== *[[Alenka Gerlovič]] *[[Polona Juh]] *[[Ana Klašnja]] *[[Andrej E. Skubic]] ===2008=== *[[Boris Gaberščik]]- (umetniški fotograf) *[[Damjan Kozole]]- (filmski režiser in scenarist) *[[Urša Lah]]- (dirigentka-zborovodkinja) *[[Lidija Sotlar]]- (baletna umetnica, pedagoginja, organizatorka) ===2009=== * [[Miklavž Komelj]] * [[Jelka Reichman]] * [[Andrej Rozman - Roza]] * [[Branko Završan]] ===2010=== * [[Milko Lazar]] * [[Vasja Predan]] * [[Slavko Pregl]] * [[Matjaž Zupančič]] ===2011=== *[[Lojze Lebič]], za življenjsko delo *[[Primož Bezjak]] *[[Rosana Hribar]] in [[Gregor Luštek]] *[[Sadar + Vuga|Sadar + Vuga arhitekti]] ===2012=== *[[Olga Kacjan]] (za življenjsko delo) *[[Uroš Rojko]] *[[Tobias Putrih]] *[[Iztok Kovač]] ===2013=== *[[Evald Flisar]] (za življenjsko delo) *[[Ivan Peternelj]] *[[Brane Vižintin]] *Ansambel [[Slovenski tolkalni projekt]] (SToP) ===2014=== *[[Niko Grafenauer]] (za življenjsko delo) *[[Janja Majzelj]] *[[Ema Kugler]] *[[Metod Pevec]] === 2015 === * [[Vladimir Makuc]] (za življenjsko delo) * [[Barbara Novakovič Kolenc]] * [[Alojz Svete]] * [[Boris A. Novak]] za prvi del epa ''Vrata nepovrata: Zemljevidi domotožja'' ===2016=== *[[Veno Taufer]] (za življenjsko delo) *[[Nataša Barbara Gračner]] *[[Zora Stančič]] *[[Nataša Velikonja]] ===2017=== *[[Jakob Jež]] (za življenjsko delo) *[[Špela Čadež]] *[[Željko Hrs]] *[[Goran Vojnović]] ===2018=== *[[Karpo Godina]] (za življenjsko delo) *Ansambel za sodobni ples [[EnKnapGroup]] *[[Nataša Sultanov|Nataša]] in [[Ravil Sultanov]] *[[Jani Virk]] ===2019=== *[[Marlenka Stupica]] (za življenjsko delo) *[[Sanja Nešković Peršin]] *[[Bojan Gorišek]] *[[Urša Menart]] ===2020=== * [[Stanko Kristl]] (za življenjsko delo) * [[Nina Dragičević]] * [[Dragan Živadinov]] in [[Dunja Zupančič]] * [[Nino de Gleria]] ===2021=== * [[Matjaž Počivavšek]] (za življenjsko delo) * [[Andreja Podrzavnik]], koreografinja in pedagoginja * [[Maja Smrekar]] * [[Žiga Divjak]], gledališki režiser ===2022=== * [[Meta Hočevar]] (za življenjsko delo) * [[Saša Pavček]] * [[Tijana Zinajić]] * [[Tomaž Grom]] ===2023=== * [[Ranko Novak]] (za življenjsko delo) * [[Ajda Smrekar]] * [[Urška Djukić]] * [[Dušan Šarotar]] === 2024 === * [[Aldo Kumar]] (za življenjsko delo) * [[Tjaša Črnigoj]] * [[Anja Novak]] * [[Urša Vidic]] === 2025 === * [[Uroš Lajovic]] (za življenjsko delo) * [[Maja Doroteja Prelog]] * [[Blaž Šef]] * [[Suzana Tratnik]] === 2026 === * [[Svetlana Slapšak]] (za življenjsko delo) [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci|*]] 4gwbulu2qybj35bj0tgo00rdqq6b0z4 0 178855 6685036 4573501 2026-06-04T10:06:17Z Romanm 13 slika iz Zbirke 6685036 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rudnik Trbovlje - Terezija rov.jpg|Terezija rov v 20. stoletju]] '''[[Premogovnik]] [[Trbovlje]]''' je [[rudnik]] rjavega premoga, ustanovljen 10. novembra 1804 v Trbovljah. == Zgodovina == === Do leta 1873 === Premogovnik Trbovlje je bil ustanovljen 10. novembra 1804 potem ko je dve leti prej [[Franz Maurer]], skupaj s petimi družabniki v Trbovljah najel ozemlje za kopanje [[premog]]a. Franz Maurer, deželni odvetnik iz [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]], je za najdbo premoga v Trbovljah slišal od dveh rudarjev, Thonhauserja in Holubarja. Ozemlje pa je najel skupaj s petimi družabniki, ker sam ni imel dovolj sredstev. Podelitveno listino je za višji rudarski urad podpisal [[Jožef Winter]], rudarski svetnik. V [[podelitvena listina|podelitvini listini]] so bile označene podeljene [[jamska mera|jamske mere]], posebni rudniki, z lastnim rovom, ki so se imenovali [[Frančiškov rov|Frančiškov]] (St. Francisci Stollen), [[Vilijemov rov|Vilijemov]] (St. Wilhelm Stollen), [[Jurijev rov|Jurijev]] (St. Georgii Stollen), [[Antonov rov|Antonov]] (St. Antonii Stollen), [[Jožefov rov|Jožefov]]) (St. Josephi Stollen, [[Terezijin rov|Terezijin]] (St. Theresia Stollen), [[Nežin rov|Nežin]] (St. Agnes Stollen) in [[Ignacijev rov]] (St. Ignatii Stollen). Jamske mere so bile imenovane po krstnih imenih družabnikov (Franc, Vilijem, Jurij, Anton) in po članih Maurerjeve rodbine (Jožef, Terezija, Neža, Ignacij). Celoten kompleks pa se je imenoval [[Rudnik kamenega premoga v Trbovljah]] (Steinkohlenbergbau in Trifail). Kmalu po odprtju pa se je pojavila težava, saj nakopanega premoga niso mogli prodati, saj so bile prometne povezave v celotnem [[Zasavje|Zasavju]] zelo slabe in zato se je skupina razšla. Maurer pa je vztrajal sam, in je premog skušal spraviti v promet, toda z malo uspeha. Leta 1825 sta njegova sinova Ignacij Pavel in Franc Ksaverij, ki sta dve leti prej prevzela podjetje, zgradila steklarno, ki je do leta 1855 kot gorivo uporabljala kosovni premog, kasneje pa tudi drobnejše vrste, ki so jih prej zametavali. Kljub temu, da so nekateri rovi opusteli, sta brata premogovnik obdržala v obratovanju. V premogovniku so sprva nakopali zelo malo (leta 1818 so nakopali samo 22,4 tone, leta 1841 pa 473 ton), poraba pa se je povečala z industrializacijo, oziroma z gradnjo [[južna železnica|južne železnice]] med [[Trst]]om in [[Dunaj]]em, torej po letu 1847, saj so med gradnjo potrebovali velike količine apna in opeke, ki med drugim za nastanek potrebujeta ogenj. Premog pa je zelo gorljiva snov. Tudi po izgradnji, leta 1849, je južna železnica ostala konstanten porabnik premoga, saj so [[parna lokomotiva|lokomotive]] za delovanje potrebovale premog. Prav tako pa je [[železnica]] omogočala prevoz večjih količin premoga. Od leta 1839 se je za trboveljski premogovnik začela zanimati tudi država, torej [[Avstrijsko cesarstvo]], in v letih od 1847 do 1867 je tudi [[erar]] imel svoj premogovnik. Vendar pa je do tega prišlo šele po številnih sporih in po podpisu izvensodnega sporazuma. Istega leta pa se je rudniška posest povečala še za 20 jamskih polj in Maurerji ter erar so izkopavali vse več premoga, toda pravi razvoj je prinesla združitev kapitala. Najprej je erarno posest kupilo več industrijalcev, med njimi pivovarji Kozlerji, ti pa so leta 1869 ustanovili Združbo Vodenskega rova, ki je kmalu še dodatno povečala izkop (leta 1872 že 48.537 ton). V drugi polovici 19. stoletja pa so se v Trbovljah zgradile [[rudarska hiša|rudarske hiše]]. Namenjene so bile rudarjem in njihovim družinam in so zagotavljale le najnujnejše bivanje. Pri gradnji sočasnega večjega števila so jih združevali v [[rudarska kolonija|rudarske kolonije]]: [[Njiva, Trbovlje|Njiva]], [[Žabjek, Trbovlje|Žabjek]], [[Terezija, Trbovlje|Terezija]], [[Kolonija ob cesti, Trbovlje|Kolonija ob cesti]], za višje rudarske uradnike kolonijo [[Gvido, Trbovlje|Gvido]], za rudniške nadzornike pa koloniji [[Kurja vas, Trbovlje|Kurjo vas]] in [[Bauerjeva kolonija, Trbovlje|Bauerjevo kolonijo]]. ===Do konca 19. stoletja=== [[Slika:Palača Trboveljske premogokopne družbe 1925.jpg|thumb|Palača Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani (1925)]] Leta 1873 je [[Združba Vodenskega rova]] prodala svojo posest [[Trboveljska premogokopna družba|Trboveljski premogokopni družbi]] (TPD), ki je bila ustanovljena 30. decembra 1872 kot delniška družba na temelju koncesijske pogodbe. TPD je isto leto odkupila tudi Maurerjev premogovnik. Toda TPD se ni zadovoljila samo s trboveljskim rudnikom, temveč je pokupila rudnike v celotnem Zasavju: leta 1880 [[zagorski rudnik]], v letih od 1880 do 1886 pa še hrastniške rudnike v [[Dol pri Hrastniku|Dolu]] in [[Jama Ojstro|Ojstrem]]. TPD je postala eden izmed največjih [[monopol]]ov, ki so delovali na ozemlju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Vodstvo TPD je bilo na Dunaju, na rudnikih pa je bilo vodenje zaupano strokovnjakom, ki so že prej vodili rudnike. Rudarski strokovnjaki so bili tujci, proti koncu 19. stoletja pa so bili izšolani že prvi slovensk strokovnjaki. TPD je poskrbela za [[modernizacija|modernizacijo]] in je začela dopolnjevati tehnično opremo rudnikov, v jamah je uvedla [[ventilacija|ventilacijo]] in druge tehnične izboljšave ter tako neprenehoma večala proizvodnjo in zniževala lastno ceno premoga. Leta 1882 so trboveljski rudnik razdelili na vzhodni in zahodni revir, leta 1891 so uvedli umetno ventilacijo (zgradili so ventilatorje, katere so poganjale lokomotive, ostalo moderniziranje je nastopilo šele po letu 1900), količina nakopanega premoga pa se je še povečala: leta 1884 je rudnik presegel mejo 300,000 ton izkopa, leta 1895 pa so v njem nakopali že 505 130 ton. Do edinega padca cen je prišlo leta 1877, ko se je na premogovnem trgu pojavila kriza, ki je vplivala na proizvodnjo, ki je najbolj padla v letih 1878 in 1879. Takrat je splošno nižanje cen prisilio TPD v cenejše prodajanje premoga. Premogovnik Trbovlje je imel tudi štiri dnevne ali površinske kope. Po prevzemu TPD se število dnevnih kopov v 19. stoletju ni povečalo, edina sprememba, ki se je zgodila, je bilo označevanje kopov z rimskimi številkami. Prvi je bil na območju od [[Trboveljščica|Trboveljščice]] do [[Mala Bukova gora|Male Bukove gore]], drugi na območju Gvido – [[Žabja vas, Trbovlje|Žabja vas]] (zaprt leta 1875), tretji na območju nad današnjem naseljem [[Ribnik, Trbovlje|Ribnik]] proti [[Limbar, Trbovlje|Limbarjem]], četrti pa na območju [[Neža, Trbovlje|Neža]], ki pa je bil zaradi oddaljenosti manj izkoriščen. Zaradi primanjkljaja, ki je nastajal zaradi izčrpavanja [[dnevni kop|dnevnih kopov]], se je rudnik ves čas širil in odpiral nove rove, saj je bilo potrebno primanjkljaj nadomestiti z delom v jamah. Najpomembnejše jame, ki so jih odprli na novo so se imenovale [[Baron Hopfenov rov]], [[Lakonški rov]], [[Grabenski rov]], [[Rov na gmajni]], [[Talni rov]], [[Vodenski rov]]. Poleg teh rovov so na novo odprli še nekaj že zaprtih rovov, kot na primer [[Frančiškov rov]], [[Ferdinandovo polje]], [[Franc Karlovo polje]], idr. Število zaposlenih se je večalo že od odprtja premogovnika. Ob prevzemu, leta 1873, je bilo v rudniku zaposlenih 1050 ljudi, toda to število se je vsako leto, tako kot proizvodnja, večalo, do konca 19. stoletja je bilo zaposlenih že okrog 3000 ljudi. Med zaposlenimi so sicer prevladovali polnoletni moški, nekaj pa je bilo tudi žensk in mladoletnih: leta 1883 je bilo zaposlenih 264 žensk in 450 mladoletnikov. Število žensk se je do konca 19. stoletja večalo (leta 1900 zaposlenih 340), število mladoletnih pa manjšalo (leta 1900 zaposlenih 76), po letu 1900 pa se je začelo manjšati tudi število žensk. Leta 1883 je Trbovlje obiskal avstro-ogrski cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]], ki si je ogledal tudi dnevni kop, kjer so ga pričakali rudarji in mu prikazali razstrelitev materiala. [[Anekdota]] pravi, da naj bi cesar na ogledu dnevnega kopa nekega paznika vprašal kje sploh je premog, ta pa naj bi mu odvrnil: ''Vaše veličanstvo, vse, kar je črno, je premog.'' == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Trbovlje Hrastnik Mine|Premogovnik Trbovlje}} [[Kategorija:Trbovlje]] [[Kategorija:Rudniki v Sloveniji]] by8dbdvniu8klrssj8ou7y0kwi7xr6l 6685037 6685036 2026-06-04T10:06:27Z Romanm 13 thumb! 6685037 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rudnik Trbovlje - Terezija rov.jpg|thumb|Terezija rov v 20. stoletju]] '''[[Premogovnik]] [[Trbovlje]]''' je [[rudnik]] rjavega premoga, ustanovljen 10. novembra 1804 v Trbovljah. == Zgodovina == === Do leta 1873 === Premogovnik Trbovlje je bil ustanovljen 10. novembra 1804 potem ko je dve leti prej [[Franz Maurer]], skupaj s petimi družabniki v Trbovljah najel ozemlje za kopanje [[premog]]a. Franz Maurer, deželni odvetnik iz [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]], je za najdbo premoga v Trbovljah slišal od dveh rudarjev, Thonhauserja in Holubarja. Ozemlje pa je najel skupaj s petimi družabniki, ker sam ni imel dovolj sredstev. Podelitveno listino je za višji rudarski urad podpisal [[Jožef Winter]], rudarski svetnik. V [[podelitvena listina|podelitvini listini]] so bile označene podeljene [[jamska mera|jamske mere]], posebni rudniki, z lastnim rovom, ki so se imenovali [[Frančiškov rov|Frančiškov]] (St. Francisci Stollen), [[Vilijemov rov|Vilijemov]] (St. Wilhelm Stollen), [[Jurijev rov|Jurijev]] (St. Georgii Stollen), [[Antonov rov|Antonov]] (St. Antonii Stollen), [[Jožefov rov|Jožefov]]) (St. Josephi Stollen, [[Terezijin rov|Terezijin]] (St. Theresia Stollen), [[Nežin rov|Nežin]] (St. Agnes Stollen) in [[Ignacijev rov]] (St. Ignatii Stollen). Jamske mere so bile imenovane po krstnih imenih družabnikov (Franc, Vilijem, Jurij, Anton) in po članih Maurerjeve rodbine (Jožef, Terezija, Neža, Ignacij). Celoten kompleks pa se je imenoval [[Rudnik kamenega premoga v Trbovljah]] (Steinkohlenbergbau in Trifail). Kmalu po odprtju pa se je pojavila težava, saj nakopanega premoga niso mogli prodati, saj so bile prometne povezave v celotnem [[Zasavje|Zasavju]] zelo slabe in zato se je skupina razšla. Maurer pa je vztrajal sam, in je premog skušal spraviti v promet, toda z malo uspeha. Leta 1825 sta njegova sinova Ignacij Pavel in Franc Ksaverij, ki sta dve leti prej prevzela podjetje, zgradila steklarno, ki je do leta 1855 kot gorivo uporabljala kosovni premog, kasneje pa tudi drobnejše vrste, ki so jih prej zametavali. Kljub temu, da so nekateri rovi opusteli, sta brata premogovnik obdržala v obratovanju. V premogovniku so sprva nakopali zelo malo (leta 1818 so nakopali samo 22,4 tone, leta 1841 pa 473 ton), poraba pa se je povečala z industrializacijo, oziroma z gradnjo [[južna železnica|južne železnice]] med [[Trst]]om in [[Dunaj]]em, torej po letu 1847, saj so med gradnjo potrebovali velike količine apna in opeke, ki med drugim za nastanek potrebujeta ogenj. Premog pa je zelo gorljiva snov. Tudi po izgradnji, leta 1849, je južna železnica ostala konstanten porabnik premoga, saj so [[parna lokomotiva|lokomotive]] za delovanje potrebovale premog. Prav tako pa je [[železnica]] omogočala prevoz večjih količin premoga. Od leta 1839 se je za trboveljski premogovnik začela zanimati tudi država, torej [[Avstrijsko cesarstvo]], in v letih od 1847 do 1867 je tudi [[erar]] imel svoj premogovnik. Vendar pa je do tega prišlo šele po številnih sporih in po podpisu izvensodnega sporazuma. Istega leta pa se je rudniška posest povečala še za 20 jamskih polj in Maurerji ter erar so izkopavali vse več premoga, toda pravi razvoj je prinesla združitev kapitala. Najprej je erarno posest kupilo več industrijalcev, med njimi pivovarji Kozlerji, ti pa so leta 1869 ustanovili Združbo Vodenskega rova, ki je kmalu še dodatno povečala izkop (leta 1872 že 48.537 ton). V drugi polovici 19. stoletja pa so se v Trbovljah zgradile [[rudarska hiša|rudarske hiše]]. Namenjene so bile rudarjem in njihovim družinam in so zagotavljale le najnujnejše bivanje. Pri gradnji sočasnega večjega števila so jih združevali v [[rudarska kolonija|rudarske kolonije]]: [[Njiva, Trbovlje|Njiva]], [[Žabjek, Trbovlje|Žabjek]], [[Terezija, Trbovlje|Terezija]], [[Kolonija ob cesti, Trbovlje|Kolonija ob cesti]], za višje rudarske uradnike kolonijo [[Gvido, Trbovlje|Gvido]], za rudniške nadzornike pa koloniji [[Kurja vas, Trbovlje|Kurjo vas]] in [[Bauerjeva kolonija, Trbovlje|Bauerjevo kolonijo]]. ===Do konca 19. stoletja=== [[Slika:Palača Trboveljske premogokopne družbe 1925.jpg|thumb|Palača Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani (1925)]] Leta 1873 je [[Združba Vodenskega rova]] prodala svojo posest [[Trboveljska premogokopna družba|Trboveljski premogokopni družbi]] (TPD), ki je bila ustanovljena 30. decembra 1872 kot delniška družba na temelju koncesijske pogodbe. TPD je isto leto odkupila tudi Maurerjev premogovnik. Toda TPD se ni zadovoljila samo s trboveljskim rudnikom, temveč je pokupila rudnike v celotnem Zasavju: leta 1880 [[zagorski rudnik]], v letih od 1880 do 1886 pa še hrastniške rudnike v [[Dol pri Hrastniku|Dolu]] in [[Jama Ojstro|Ojstrem]]. TPD je postala eden izmed največjih [[monopol]]ov, ki so delovali na ozemlju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Vodstvo TPD je bilo na Dunaju, na rudnikih pa je bilo vodenje zaupano strokovnjakom, ki so že prej vodili rudnike. Rudarski strokovnjaki so bili tujci, proti koncu 19. stoletja pa so bili izšolani že prvi slovensk strokovnjaki. TPD je poskrbela za [[modernizacija|modernizacijo]] in je začela dopolnjevati tehnično opremo rudnikov, v jamah je uvedla [[ventilacija|ventilacijo]] in druge tehnične izboljšave ter tako neprenehoma večala proizvodnjo in zniževala lastno ceno premoga. Leta 1882 so trboveljski rudnik razdelili na vzhodni in zahodni revir, leta 1891 so uvedli umetno ventilacijo (zgradili so ventilatorje, katere so poganjale lokomotive, ostalo moderniziranje je nastopilo šele po letu 1900), količina nakopanega premoga pa se je še povečala: leta 1884 je rudnik presegel mejo 300,000 ton izkopa, leta 1895 pa so v njem nakopali že 505 130 ton. Do edinega padca cen je prišlo leta 1877, ko se je na premogovnem trgu pojavila kriza, ki je vplivala na proizvodnjo, ki je najbolj padla v letih 1878 in 1879. Takrat je splošno nižanje cen prisilio TPD v cenejše prodajanje premoga. Premogovnik Trbovlje je imel tudi štiri dnevne ali površinske kope. Po prevzemu TPD se število dnevnih kopov v 19. stoletju ni povečalo, edina sprememba, ki se je zgodila, je bilo označevanje kopov z rimskimi številkami. Prvi je bil na območju od [[Trboveljščica|Trboveljščice]] do [[Mala Bukova gora|Male Bukove gore]], drugi na območju Gvido – [[Žabja vas, Trbovlje|Žabja vas]] (zaprt leta 1875), tretji na območju nad današnjem naseljem [[Ribnik, Trbovlje|Ribnik]] proti [[Limbar, Trbovlje|Limbarjem]], četrti pa na območju [[Neža, Trbovlje|Neža]], ki pa je bil zaradi oddaljenosti manj izkoriščen. Zaradi primanjkljaja, ki je nastajal zaradi izčrpavanja [[dnevni kop|dnevnih kopov]], se je rudnik ves čas širil in odpiral nove rove, saj je bilo potrebno primanjkljaj nadomestiti z delom v jamah. Najpomembnejše jame, ki so jih odprli na novo so se imenovale [[Baron Hopfenov rov]], [[Lakonški rov]], [[Grabenski rov]], [[Rov na gmajni]], [[Talni rov]], [[Vodenski rov]]. Poleg teh rovov so na novo odprli še nekaj že zaprtih rovov, kot na primer [[Frančiškov rov]], [[Ferdinandovo polje]], [[Franc Karlovo polje]], idr. Število zaposlenih se je večalo že od odprtja premogovnika. Ob prevzemu, leta 1873, je bilo v rudniku zaposlenih 1050 ljudi, toda to število se je vsako leto, tako kot proizvodnja, večalo, do konca 19. stoletja je bilo zaposlenih že okrog 3000 ljudi. Med zaposlenimi so sicer prevladovali polnoletni moški, nekaj pa je bilo tudi žensk in mladoletnih: leta 1883 je bilo zaposlenih 264 žensk in 450 mladoletnikov. Število žensk se je do konca 19. stoletja večalo (leta 1900 zaposlenih 340), število mladoletnih pa manjšalo (leta 1900 zaposlenih 76), po letu 1900 pa se je začelo manjšati tudi število žensk. Leta 1883 je Trbovlje obiskal avstro-ogrski cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]], ki si je ogledal tudi dnevni kop, kjer so ga pričakali rudarji in mu prikazali razstrelitev materiala. [[Anekdota]] pravi, da naj bi cesar na ogledu dnevnega kopa nekega paznika vprašal kje sploh je premog, ta pa naj bi mu odvrnil: ''Vaše veličanstvo, vse, kar je črno, je premog.'' == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Trbovlje Hrastnik Mine|Premogovnik Trbovlje}} [[Kategorija:Trbovlje]] [[Kategorija:Rudniki v Sloveniji]] pyjn1nakych3ttr8zmdp8w4onkt8gzs 0 183153 6684578 6526163 2026-06-03T13:31:11Z ~2026-28279-21 259659 6684578 wikitext text/x-wiki '''Tratnik''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 958 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 975 oseb, ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe na 176. mestu. Največ ljudi s tem priimkom, 220, živi v [[Savinjska statistična regija|Savinjski statistični regiji]]. Priimek je po pogostnosti najvišje uvrščen v Goriški statistični regiji, kjer je z 210 nosilci 69. najbolj pogost priimek. * [[Alenka Tratnik]], jezikoslovka anglistka, doc. FOV UM/Kr * [[Aljaž Tratnik]], plezalec? *[[Bojan Tratnik]] (1919—2013), arhitekt * [[David Tratnik]] (*1982), kolesar * [[Dušan Tratnik]] (1928—2017), ekonomist * [[Emil Tratnik]], alpinist, plezalec * [[Fran Tratnik]] (1881—1957), slikar, risar in ilustrator * [[Franc Tratnik]] (1885—1942), učitelj, prosvetni in kulturni delavec * [[Igo Tratnik]] (*1935), novinar * [[Igor Tratnik]] (*1989), košarkar * [[Irena Tratnik]] Dosso, pevka zabavne glasbe * [[Iva Tratnik]] (*1980), slikarka, likovna in plesna umetnica, performerka ... * [[Ivica Tratnik Prinčič]] (1927—2003), časnikarka, prevajalka in kulturna delavka * [[Jan Tratnik]] (*1990), kolesar * [[Jelka Tratnik]] (poročena [[Bakarčič]]) (1911—1973), atletinja, farmacevtka * [[Josephine Tratnik]] (1890—1962), društvena delavka v ZDA * [[Jože Tratnik]] (*1941), pravnik, vrhovni in ustavni sodnik * [[Karel Tratnik]] (1869—1935), pasar, pevec, planinec, podjetnik, politik * [[Katja Tratnik]], TV voditeljica * [[Ksenja Tratnik]], novinarka * [[Leopold Tratnik]] (1853—1930), pasar in hotelir * [[Lucija Tratnik|Lucija (Lila) Tratnik]] (*1989), igralka * [[Ludvik Tratnik]] (*1943), lesar * [[Maja Tratnik]], pravnica, sodnica, častna predsednica svetovnega združenja sodnikov * [[Marjeta Tratnik Volasko]], sociologinja, kulturna antropologinja * [[Matjaž Tratnik]] (*1957), pravnik, sodnik, prof. * [[Mirko Tratnik (salezijanec)|Mirko Tratnik]] (?—1945), salezijanec * [[Mirko Tratnik (inženir gozdarstva)|Mirko Tratnik]] (1938—2018), lesarski strokovnjak, prof. BF * [[Polona Tratnik]] (*1976), vizualna umetnica in teoretičarka, pionirka biotehnološke umetnosti, filozofinja * [[Suzana Tratnik]] (*1963), pisateljica, prevajalka, sociologinja, lezbična aktivistka * [[Tadej Tratnik]] - "[[Tadiman]]", reggae glasbenik, multiinstrumentalist, pevec, tekstopisec * [[Valentin Tratnik]] (1801—1876), botanik in mineralog, duhovnik * [[Valentin Tratnik (pisatelj)|Valentin Tratnik]] (1929—2014?), pisatelj in publicist * [[Vid Tratnik]], alternativni? gladališčnik, mentor * [[Špela Tratnik]], pevka in plesalka == Glej tudi == * priimek [[Tratar]] * priimek [[Potrata]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tratnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] sw1p18c3cn1r3qk00d4cd3bhkd7r1c9 6684582 6684578 2026-06-03T13:41:56Z ~2026-28279-21 259659 6684582 wikitext text/x-wiki '''Tratnik''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 958 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 975 oseb, ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe na 176. mestu. Največ ljudi s tem priimkom, 220, živi v [[Savinjska statistična regija|Savinjski statistični regiji]]. Priimek je po pogostnosti najvišje uvrščen v Goriški statistični regiji, kjer je z 210 nosilci 69. najbolj pogost priimek. * [[Alenka Tratnik]], jezikoslovka anglistka, doc. FOV UM/Kr * [[Aljaž Tratnik]], plezalec? *[[Bojan Tratnik]] (1919—2013), arhitekt * [[David Tratnik]] (*1982), kolesar * [[Dušan Tratnik]] (1928—2017), ekonomist * [[Emil Tratnik]], alpinist, plezalec * [[Fran Tratnik]] (1881—1957), slikar, risar in ilustrator * [[Franc Tratnik]] (1885—1942), učitelj, prosvetni in kulturni delavec * [[Igo Tratnik]] (*1935), novinar * [[Igor Tratnik]] (*1989), košarkar * [[Irena Tratnik]] Dosso, pevka zabavne glasbe * [[Iva Tratnik]] (*1980), slikarka, likovna in plesna umetnica, performerka ... * [[Ivica Tratnik Prinčič]] (1927—2003), časnikarka, prevajalka in kulturna delavka * [[Jan Tratnik]] (*1990), kolesar * [[Jelka Tratnik]] (poročena [[Bakarčič]]) (1911—1973), atletinja, farmacevtka * [[Josephine Tratnik]] (1890—1962), društvena delavka v ZDA * [[Jože Tratnik]] (*1941), pravnik, vrhovni in ustavni sodnik * [[Karel Tratnik]] (1869—1935), pasar, pevec, planinec, podjetnik, politik * [[Katja Tratnik]], TV voditeljica * [[Ksenja Tratnik]], novinarka * [[Leopold Tratnik]] (1853—1930), pasar in hotelir * [[Lucija Tratnik|Lucija (Lila) Tratnik]] (*1989), igralka, pšerformerka * [[Ludvik Tratnik]] (*1943), lesar * [[Maja Tratnik]], pravnica, sodnica, častna predsednica svetovnega združenja sodnikov * [[Marjeta Tratnik Volasko]], sociologinja, kulturna antropologinja * [[Matjaž Tratnik]] (*1957), pravnik, sodnik, prof. * [[Mirko Tratnik (salezijanec)|Mirko Tratnik]] (?—1945), salezijanec * [[Mirko Tratnik (inženir gozdarstva)|Mirko Tratnik]] (1938—2018), lesarski strokovnjak, prof. BF * [[Polona Tratnik]] (*1976), vizualna umetnica in teoretičarka, pionirka biotehnološke umetnosti, filozofinja * [[Suzana Tratnik]] (*1963), pisateljica, prevajalka, sociologinja, lezbična aktivistka * [[Tadej Tratnik]] - "[[Tadiman]]", reggae glasbenik, multiinstrumentalist, pevec, tekstopisec * [[Valentin Tratnik]] (1801—1876), botanik in mineralog, duhovnik * [[Valentin Tratnik (pisatelj)|Valentin Tratnik]] (1929—2014?), pisatelj in publicist * [[Vid Tratnik]], alternativni? gladališčnik, mentor * [[Špela Tratnik]], pevka in plesalka == Glej tudi == * priimek [[Tratar]] * priimek [[Potrata]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tratnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] su3n5791d7betsk1ytmh6i4ztrt0ra9 0 187115 6684766 6683833 2026-06-03T18:22:29Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ + arhivalija meseca 6684766 wikitext text/x-wiki {{Politika Slovenije}} '''Volitve v skupščino Socialistične republike Slovenije''' leta 1990 so bile prve demokratične [[volitve]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Volitve v tridomno [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščino Socialistične republike Slovenije]] so potekale v več delih. 8. aprila 1990 so bile obenem z volitvami za [[Predsednik Predsedstva SR Slovenije|predsednika in člane predsedstva]] še volitve za 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin. Volitve za 80 delegatov zbora združenega dela so potekale 12. aprila, ko so bile tudi občinske volitve. Volilno pravico je imelo 1.491.471 volivcev. Volilna udeležba je bila 83,5%. Na volitvah je zmagala Stranka demokratične prenove, a vladno koalicijo po volitvah so sestavile stranke Demokratične opozicije Slovenije ([[DEMOS]]), ki so v skupščini imele večino sedežev. Najboljši volilni rezultat med strankami DEMOS je dosegla tretje-uvrščena stranka Slovenskih krščanskih demokratov.   Liste kandidatov so dobile naslednje število glasov: {| class="wikitable" |- ! Ime liste ! Odstotek glasov ! Število mandatov |- | [[Komunistična partija Slovenije|Stranka demokratične prenove]] | 17,3 | 14 |- | [[Zveza socialistične mladine Slovenije]]<br><small>({{Abbr|Liberalno demokratična stranka|stranka je 14. novembra 1990 dobila novo ime}})</small> | 14,5 | 12 |- | [[Slovenski krščanski demokrati]] | 13,0 | 11 |- | [[Slovenska kmečka zveza|Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka]]<br><small>([[Slovenska ljudska stranka]])</small> | 12,6 | 11 |- | [[Slovenska demokratična zveza]] | 9,5 | 8 |- | [[Zeleni Slovenije]] | 8,8 | 8 |- | [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Socialdemokratska zveza Slovenije<br><small>(Socialdemokratska stranka Slovenije]])</small> | 7,4 | 6 |- | [[Socialistična stranka Slovenije]] | 5,4 | 5 |- | [[Slovenska obrtniška stranka]] | 3,5 | 3 |} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih poslancev (1990-1992)]] * [[1. vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.stat.si/doc/06-po-078-0402.doc Podatki Statističnega urada RS za volitve 1990-2004] * »[https://www.gov.si/novice/2026-04-01-rezultati-prvih-demokraticnih-volitev-v-sloveniji/ Rezultati prvih demokratičnih volitev v Sloveniji]«. ''Arhivalija meseca'' (april 2026). Arhiv Republike Slovenije. {{Volitve v RS}} [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji|D]] [[Kategorija:1990 v Sloveniji]] [[Kategorija:1990 v politiki]] {{poli-stub}} 6rxkcx8pl6q4hg273dzecs1kj5mrylc 0 187290 6684640 6534435 2026-06-03T15:10:40Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi, posneti po muzikalu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6684640 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Mamma Mia! | image = Mamma Mia! (film).jpg | caption = filmski poster | producer = [[Judy Craymer]]<br />[[Gary Goetzman]]<br />'''Izvršni producenti'''<br />[[Benny Andersson]]<br />[[Björn Ulvaeus]]<br />[[Rita Wilson]]<br />[[Tom Hanks]] | director = [[Phyllida Lloyd]] | writer = ''[[Catherine Johnson]] | starring = [[Meryl Streep]]<br />[[Amanda Seyfried]]<br />[[Pierce Brosnan]]<br />[[Stellan Skarsgård]]<br />[[Colin Firth]]<br />[[Julie Walters]]<br />[[Christine Baranski]] | music = [[ABBA]]<br />[[Benny Andersson]]<br />[[Björn Ulvaeus]]<br />[[Stig Anderson]] | distributor = [[Universal Studios|Universal Pictures]]<br />[[Playtone]]<br />[[Littlestar]] | released = {{ikonazastave|Grčija}} [[3]].[[julij|jul]], [[2008]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}}{{ikonazastave|Avstralija}}{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[10]].[[julij|jul]], [[2008]]<br />{{ikonazastave|Švedska}} [[11]].[[julij|jul]], [[2008]]<br /> {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[18. julij]] [[2008]] <br /> {{ikonazastave|Izrael}} [[24. julij]] [[2008]]<br />{{ikonazastave|Ukrajina}} [[18. september]] [[2008]]| runtime = 108 min | country = [[Velika Britanija|VB]]<br />[[Združene države Amerike|ZDA]] | language = [[Angleščina|angleški]], [[Grščina|grški]] | budget = 52.000.000 [[ameriški dolar|USD$]] | }} '''Mamma Mia!''' je ameriška glasbeno romantična komedija, ki so ga posneli po istoimenskem mjuziklu in ga uprizorili na znamenitem gledališču [[West End]] na glasbo skupine [[ABBA]] in še nekaj nove glasbe [[Benny Anderson|Bennyja Andersona]]. Film je požel velik uspeh v kinodvoranah po [[Združene države Amerike|ZDA]], saj je v prvem tednu predvajanja zaslužil največ v zgodovini glasbenih filmov.{{cn}} == Vsebina == [[Slika:ABBA 2008 Av Daniel Åhs.jpg|thumb|300px|left|Vsi bivši člani skupine [[ABBA]] so se leta [[2008]] pojavili na premieri filma.]] Skozi film odpojejo vse njihove pesmi, ki se skladajo z vsebino filma. 20-letna ''Sophie Sheridan'' ([[Amanda Seyfried]]) živi s svojo mamo Donno ([[Meryl Streep]]) na majhnem grškem otoku imenovanem Kalkairi, kjer tudi vodi majhen družinski hotel. Sophie se namerava poročiti s Skyjem ([[Dominic Cooper]]) in si želi, da bi jo oddal njen oče, ki pa ga ne pozna. Ko prebere materin dnevnik izpred 20 let, sklepa, da je to izmed treh moških, ki so bili takrat z njeno materjo: ''Sam Carmichael'' ([[Pierce Brosnan]]), ''Harry Bright'' ([[Colin Firth]]) ali ''Bill Anderson'' ([[Stellan Skarsgård]]). Ne da bi povedala materi, jih povabi k sebi in skrije na podstrešje. Ko to odkrije Donna, nad tem ni nič kaj navdušena in jih odžene. Vendar pa oni čakajo potencialno hčer na ladji in se z njo dobivajo. Tudi oni doživijo šok, ko izvejo, da so morda očetje. Vsi se trudijo po svojih najboljših močeh in kar največ prispevati k poroki. Vendar pa Donna ni navdušena nad njeno poroko, češ da je še premlada. Zato se spreta, potem pa še Sky začne dvomiti o tej poroki... Na koncu vendar gredo na poroko, a kaj kmalu zaročenca ugotovita, da sta še premlada za zakonski stan. Sophie pa se sprijazni s tem, da ima kar tri morebitne očete, vsakega tretjino. Ker pa bi bilo škoda odpovedati poroko, se vzameta kar Donna in Sam. == Igralska zasedba == {| class="wikitable" !Igralec !Vloga !Lik<br>Opis |- |[[Meryl Streep]] |Donna Sheridan |Sophijina mama, lastnica hotela Villa Donna. Samova žena na koncu.<ref>{{navedi novice |first=Andrew |last=Gans |title=Playbill News: Meryl Streep to Star in Mamma Mia! Film |url=http://www.playbill.com/news/article/104803.html |work=Playbill |publisher= |date=2007-01-11 |accessdate=2008-03-09 }}</ref> |- |[[Amanda Seyfried]] |Sophie Sheridan |Donnina hčerka in Skyjeva zaročenka.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/name/nm1086543/ |title=Amanda Seyfried |publisher=Imdb.com |date= |accessdate=2009-01-17}}</ref> |- |[[Pierce Brosnan]] |Sam Charmichael |Sophijin možni oče, Donnin mož in [[Američani|ameriški]] [[arhitekt]].<ref>{{navedi novice |title=Brosnan set for Abba show movie |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/6428471.stm |work=BBC |publisher= |date=2007-03-07 |accessdate=2008-03-09 }}</ref> |- |[[Julie Walters]] |Rosie Mulligan |<!--This is her last name according to the cover of her book, seen on the boat.--> Ena izmed Donninih bivših [[pevec|sopevk]] v [[band]]u Donna in diname, neporočena avtorica kuharske knjige. |- |[[Christine Baranski]] |Tanya Wilkinson |Druga bivša sopevka iz Donninega banda, bogataška trikratna ločenka. |- |[[Colin Firth]] |Harry Bright |Sophijin možni oče in [[Britanci|britanski]] [[bankir]]. |- |[[Stellan Skarsgård]] |Bill Anderson |Sophijin možni oče, [[Švedi|švedski]] [[popotnik]] in [[pisatelj]]. |- |[[Dominic Cooper]] |Sky |Sophijin zaročenec, oblikoval je spletno stran hotela. |- |[[Enzo Squillino Jr.]] |Gregoris |Eden izmed Donninih uslužbencev. |- |[[Philip Michael]] |Pepper |Skyjeva priča, zaljubljen je v Tanyo. |- |[[Ashley Lilley]] &<br>[[Rachel McDowall]] |Ali & Lisa |Sophijini najboljši prijateljici in njeni družici. |- |[[Benny Andersson]] | |[[Pianist]] med pesmijo "[[Dancing Queen (pesem)|Dancing Queen]]" |- |[[Björn Ulvaeus]] |Grški bog | |- |[[Rita Wilson]] |Grška boginja | |} == Glasba == # "[[I Have a Dream (pesem)|I Have a Dream]]" - Sophie # "[[Honey, Honey]]" - Sophie # "[[Money, Money, Money]]" - Donna, Tanya, in Rosie # "[[Mamma Mia (pesem)|Mamma Mia]]" - Donna # "[[Chiquitita]]" - Tanya in Rosie # "[[Dancing Queen]]" - Donna, Tanya, in Rosie # "[[Our Last Summer]]" - Sophie, Sam, Harry, in Bill # "[[Lay All Your Love on Me]]" - Sky in Sophie # "[[Super Trouper (pesem)|Super Trouper]]" - Donna, Tanya, in Rosie # "[[Gimme! Gimme! Gimme! (A Man After Midnight)|Gimme! Gimme! Gimme!]]" - zasedba # "[[The Name of the Game]]" - Sophie and Bill ([[neprikazano]], samo na DVD) # "[[Voulez-Vous (pesem)|Voulez-Vous]]" - zasedba # "[[SOS (pesem skupine ABBA)|SOS]]" - Sam in Donna # "[[Does Your Mother Know]]" - Tanya, Pepper, in Fantje # "[[Slipping Through My Fingers]]" - Donna and Sophie # "[[The Winner Takes It All]]" - Donna # "[[I Do, I Do, I Do, I Do, I Do]]" - Donna, Sam, in Company # "[[When All Is Said and Done (pesem)|When All is Said and Done]]" - Sam in Družba # "[[Take a Chance on Me]]" - Rosie in Bill # "[[Mamma Mia]]" (Reprise) - zasedba # "[[Dancing Queen]]" - Donna, Tanya in Rosie # "[[Waterloo (pesem)|Waterloo]]" - zasedba # "[[Thank You for the Music]]" - Sophie # == Snemanje == Večinoma je potekalo na majhnih grških otokih, kot sta [[Skopelos]] in [[Skiathos]] (avgusta/septembra 2007). Zaliv Kastani na zahodni obali je bil glavno prizorišče. Ostali deli filma so bili posneti v [[Pinewood Studios]] v Veliki Britaniji, kjer so lahko kontrolirali svetlobo in temperaturo. == Glej tudi == * [[seznam filmov]] * {{IMDb title|0795421}} == Literatura == {{seznam_referenc}} == Zunanje povezave == * http://www.mammamiamovie.com {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 2008]] [[Kategorija:Filmi Universal Studios]] [[Kategorija:Ameriški romantično komični filmi]] [[Kategorija:Glasbeno komični filmi]] [[Kategorija:Filmi o poroki]] [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na otok]] [[Kategorija:Romantično glasbeni filmi]] [[Kategorija:Ameriški glasbeni filmi]] [[Kategorija:Filmi o odnosu matere in hčere]] [[Kategorija:Filmi, posneti po muzikalu]] bc9gkunrxa2l0objg2sw7c2m2voot8r 0 195965 6685049 6684523 2026-06-04T11:01:43Z A09 188929 n, par razširjenih, posodobljene slikce 6685049 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto porušitve/propada !Opis !Vir |- |{{slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |{{slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |- | |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristranski prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]]. | |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč pod Mirno goro]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q139844530}} |[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje|Kozice]] |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev se datira v sredo 17. stoletja. Tekom druge svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}} |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |<ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- |{{slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz l. 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po drugi svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- |{{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |{{slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q140042919}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |{{slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladje, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | |v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |71 |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | |cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |druga svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q140051735}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]] |1955 |Kapela{{efn|name="klasifikacija"}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjana leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{slika d|Q130565121}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name="klasifikacija"|Objekt se imenuje "kapela", navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristranski prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po drugi svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- |{{Slika d|Q130565121}} |[[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]] |[[Onek]] | | | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |stoji zvonik in obod cerkve | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |jožefinske reforme |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] | |nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | |[[cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |105 |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |Ptuj |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |86 |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) |[[Kunšperk]] | | | |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- |{{slika d|Q140042762}} |[[cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev sega v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |108 |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152 |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1950. |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] |[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] | |ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del | |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sv. Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Omenjena 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. Požgana med roško ofenzivo 1942. |<ref>{{RKD sklic|02767}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana {{c.}} 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{slika d|Q140042998}} |[[cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sveta Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Imela je pravokoten tloris z gotskimi in baročnimi elementi. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |{{slika d|Q140043080}} |[[cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenjal Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |{{slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz druge polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" ! width="3%" |Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] 3s8dyzxj6g9uxx1ke8j5r4mtpm6jxd3 6685050 6685049 2026-06-04T11:03:03Z A09 188929 /* Seznam */ -podvojen (?) 6685050 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto porušitve/propada !Opis !Vir |- |{{slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |{{slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |- | |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristranski prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]]. | |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč pod Mirno goro]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q139844530}} |[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje|Kozice]] |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev se datira v sredo 17. stoletja. Tekom druge svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}} |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |<ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- |{{slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz l. 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po drugi svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- |{{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |{{slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q140042919}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |{{slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladje, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | |v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |71 |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | |cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |druga svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q140051735}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]] |1955 |Kapela{{efn|name="klasifikacija"}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjana leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{slika d|Q130565121}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name="klasifikacija"|Objekt se imenuje "kapela", navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristranski prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po drugi svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |stoji zvonik in obod cerkve | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |jožefinske reforme |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] | |nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | |[[cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |105 |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |Ptuj |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |86 |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) |[[Kunšperk]] | | | |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- |{{slika d|Q140042762}} |[[cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev sega v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |108 |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152 |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1950. |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] |[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] | |ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del | |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sv. Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Omenjena 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. Požgana med roško ofenzivo 1942. |<ref>{{RKD sklic|02767}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana {{c.}} 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{slika d|Q140042998}} |[[cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sveta Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Imela je pravokoten tloris z gotskimi in baročnimi elementi. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |{{slika d|Q140043080}} |[[cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenjal Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |{{slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz druge polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" ! width="3%" |Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] lu22wvtwfa3y2p2cdpy877t4bizy57z 0 212941 6684671 5632956 2026-06-03T16:37:45Z ~2026-33145-28 261043 6684671 wikitext text/x-wiki Dvojica '''jin in jang''' je med osnovnimi pojmi [[kitajske filozofija|kitajske filozofije]] (''jin'' - {{zh-stp|s=阴|t=陰|p=yīn}}; ''jang'' - {{zh-stp|s=阳|t=陽|p=yáng}}). Ponazarja navidez ločene in nezdružljive sile narave, ki pa se medsebojno dopolnjujejo in oplajajo. Dvojnost je srčika različnih vej kitajske znanosti in filozofije ter vodilo [[tradicionalna kitajska medicina|tradicionalne kitajske medicine]], kot tudi osrednje načelo kitajskih telesnih vaj in borilnih veščin. Dvojica pojmov jin in jang tolmači različne naravne dvojnosti, kot na primer: svetloba in tema; moško in žensko načelo; visoko in nizko; toplo in hladno. Jang povezujejo z belim, moškim načelom in poudarkom na zunanjosti; jin pa s črnim (temnim), ženskim načelom in [[Slika:Yin and Yang symbol.svg|thumb|80px|Klasični [[taoizem|taoistični]] simbol za jin in jang]] Ena izmed klasičnih predstavitev pojma jin in jang je krog (celota), razdeljen s krivuljo v obliki črke S. Jin in jang sta dopolnjujoči si nasprotji, ki skupaj tvorita celoto. Vsak stvar ima delež obojega. Jin in jang nikoli ne obstajata v čisti obliki in mirovanju, vedno v dinamičnem vzajemnem delovanju. {{philo-stub}} [[Kategorija:Daoizem]] [[Kategorija:Kitajska filozofija]] [[Kategorija:Kitajska misel]] {{normativna kontrola}} jkehrc0m72sa7eh1g447btb88ljwkub 6684765 6684671 2026-06-03T18:22:21Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33145-28|~2026-33145-28]] ([[User talk:~2026-33145-28|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 5247422 wikitext text/x-wiki Dvojica '''jin in jang''' je med osnovnimi pojmi [[kitajske filozofija|kitajske filozofije]] (''jin'' - {{zh-stp|s=阴|t=陰|p=yīn}}; ''jang'' - {{zh-stp|s=阳|t=陽|p=yáng}}). Ponazarja navidez ločene in nezdružljive sile narave, ki pa se medsebojno dopolnjujejo in oplajajo. Dvojnost je srčika različnih vej kitajske znanosti in filozofije ter vodilo [[tradicionalna kitajska medicina|tradicionalne kitajske medicine]], kot tudi osrednje načelo kitajskih telesnih vaj in borilnih veščin. Dvojica pojmov jin in jang tolmači različne naravne dvojnosti, kot na primer: svetloba in tema; moško in žensko načelo; visoko in nizko; toplo in hladno. Jang povezujejo z belim, moškim načelom in poudarkom na zunanjosti; jin pa s črnim (temnim), ženskim načelom in ponotranjenjem. [[Slika:Yin and Yang symbol.svg|thumb|80px|Klasični [[taoizem|taoistični]] simbol za jin in jang]] Ena izmed klasičnih predstavitev pojma jin in jang je krog (celota), razdeljen s krivuljo v obliki črke S. Jin in jang sta dopolnjujoči si nasprotji, ki skupaj tvorita celoto. Vsak stvar ima delež obojega. Jin in jang nikoli ne obstajata v čisti obliki in mirovanju, vedno v dinamičnem vzajemnem delovanju. {{philo-stub}} [[Kategorija:Daoizem]] [[Kategorija:Kitajska filozofija]] [[Kategorija:Kitajska misel]] {{normativna kontrola}} jl8dylb8ahsrj95fdlqgrcj75kbn27j 0 216004 6684652 6680832 2026-06-03T15:40:09Z ~2026-32719-36 261038 6684652 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} Damijan Šinigoj ima lepo frizuro === Glej tudi === *[[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] ==Viri in literatura== * http://www.sinigoj.si/ * http://www.goga.si/index3.php?topic=recenzije&zbirka=knjige&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8<nowiki/>{{Slepa povezava}} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-021-1 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070437/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-021-1 |date=2012-06-11 }} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-010-5 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070325/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-010-5 |date=2012-06-11 }} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070425/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8 |date=2012-06-11 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šinigoj, Damijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] 1r39ye03nk5cte5y2rxskza2dpfk88c 6684653 6684652 2026-06-03T15:41:00Z ~2026-32719-36 261038 /* */ 6684653 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} === Glej tudi === *[[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] ==Viri in literatura== * http://www.sinigoj.si/ * http://www.goga.si/index3.php?topic=recenzije&zbirka=knjige&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8<nowiki/>{{Slepa povezava}} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-021-1 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070437/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-021-1 |date=2012-06-11 }} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-010-5 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070325/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-010-5 |date=2012-06-11 }} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070425/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8 |date=2012-06-11 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šinigoj, Damijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] 62k3pbg89m7uzknp5pwxxye8bd2svjr 6684668 6684653 2026-06-03T16:23:24Z A09 188929 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-32719-36|~2026-32719-36]] ([[User talk:~2026-32719-36|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Quinlan83|Quinlan83]] 6650786 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Damijan Šinigoj je''' [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[publicist]], [[scenarist]] in [[Jamarstvo|jamar]]. Rodil se je *[[24. oktober|24. oktobra]] [[1964]], v [[Novo mesto|Novem mestu]], [[Slovenija]]. Pisatelj Šinigoj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev|Društva slovenskih književnih prevajalcev]], urednik revije Jamar ter kolumnist pri reviji MAMA. Strasten jamar, inštruktor jamarstva, jamarski reševalec in inštruktor jamarskega reševanja, vodja izobraževanja pri Jamarski reševalni službi Slovenije in podpredsednik Jamarske zveze Slovenije. ==Delo== ===Leposlovje=== *''Vojake ubijajo, mar ne?'', Založba Amalietti, Ljubljana, 1991. Je pisateljev prvi roman, ki ga je napisal pri dvajsetih letih. Opisuje svoje osebne izkušnje med služenjem vojaškega roka v [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanski ljudski armadi]]. Zgodba o maščevanju generala JLA in strašnih posledicah, ki so uničile mladega v dezerterstvo pahnjenega vojaka in krog njegovih prijateljev. [[Akcijski roman]] z dobro obdelano in zanimivo temo, ki prinaša pronicljiv pogled v razmišljanje in čustvovanje odraščajočega mladeniča. *''Neizstreljeni naboj'', Založba Amalietti in Slon, Ljubljana, 1994. Je roman o [[vojna|vojni]], ki prikazuje dogodke iz leta 1991. Damijan je bil star šestindvajset let, ko se je prostovoljno prijavil v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|teritorialno obrambo]] in še danes ne ve, ali naj mu bo žal, ker ni izstrelil niti enega samega [[Naboj (orožje)|naboj]]a. *''Očkov kotiček'', Založba Goga, Novo mesto, 2003. Očkov kotiček je zbirka petdesetih kratkih zgodb, ki že dolga leta izhajajo v reviji Mama in ki na zabaven in duhovit način razodevajo zagate, s katerimi se srečuje (vsak) oče dveh nabritih fantalinov. *''Kratek dnevnik jamarskega zasvojenca'', Založba Goga, Novo mesto, 2012. Duhoviti dnevniški zapisi jamarskega pripravnika od njegovih prvih negotovih korakov v podzemni svet proti še bolj negotovim korakom v še globlje globine in ožje ožine, poln zabavnih dogodivščin … *''Iskanje Eve'', Založba Miš, 2014. Prvo avtorjevo mladinsko besedilo, ki prikazuje zgodbo dveh najstnikov, ki se s pomočjo interneta, socialnih omrežij in sodobne tehnologije spoprijateljita. *''Kjer veter spi'', Založba Miš, 2020. (nagrada desetnica, 2021) Avtorjev drugi mladinski roman je polnokrvna pustolovka, ki se zvečine dogaja v jami, torej v okolju, ki ga kot vrhunski jamar in jamarski reševalec pozna kot lasten žep. *''Tretji otrok'', Založba Novelish 2020. Dolgo pričakovane nadaljevanje uspešnice Očkov kotiček. *''Priročnik jamarskega reševanja, JZS 2025.'' ''Priročnik, ki zajema vse, kar mora vedeti ter obvladati vsak (slovenski) jamarski reševalec.'' ===Prevodi=== *Ratko Cvetnić, Kratek izlet (Kratak izlet), Založba Goga, 2000. *Zilhad Ključanin, Pričevalec (Šehid), Založba Goga, 2001. *Veselin Marković Izplavanje (Izranjanje), Založba Goga, 2003. *Aleksandra Kardum, Kar sem zamolčala (Ono, što sam prešutjela), Založba Goga, 2006. *Konec stoletja, začetek tisočletja (Zilhad Ključanin et al.), antologija bosanske sodobne kratke proze, Založba Goga, 2009. *Dekle na cesti (Goran Samardžić), kratka proza sodobnega bosanskega avtorja, Založba Goga, 2011. *Ukulele jam (Alen Mešković), roman o preživetvenem instinktu mladostnika na s sovraštvom prežetem Balkanu, Založba Miš, 2015. *Jasminka Tihi-Stepanić, Poletje na jezeru Čiče, Založba Miš, 2023. *Ivana Šojat, Zmaji, ki ne letijo, Založba Miš, 2026. ===Filmi=== *''Ko potrka vojna'', scenarij za dokumentarni film, 45 minut. *''Gusti'', otroški film, 13 minut (v soavtorstvu z [[Jadran Sterle|Jadranom Sterletom]] in Primožem Kastelicem) *''1991 – Neizstreljeni naboj'', scenarij za celovečerni film, 85 minut, 2011. === Nagrade === * Trdinova nagrada za literaturo 2010. * Rastem s knjigo 2015 za roman Iskanje Eve. * Nominacija za Večernico 2015, za najboljše mladinsko delo za roman Iskanje Eve. * Nominacija za Desetnico 2015, za najboljšo mladinsko književnost za roman Iskanje Eve. * Zlata hruška 2015 za roman Iskanje Eve. * Zlata hruška za najboljši prevod leta 2015 za roman Ukulele jam Alena Meškovića. * Nominacija za Večernico 2021, za najboljše mladinsko delo za roman Kjer veter spi. * Desetnica 2021, za najboljšo mladinsko književnost za roman Kjer veter spi. * Zlata hruška 2021 za roman Kjer veter spi. * The White Ravens za roman Kjer veter spi. * Zlato priznanje Zavoda za tehnično kulturo Slovenije za izjemen prispevek k uresničevanju poslanstva ZOTKS na področju jamarstva. * Zlati znak Civilne zaščite kot priznanje za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti in usposobljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč, hrabra dejanja ter raziskovalne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. === Glej tudi === *[[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] ==Viri in literatura== * http://www.sinigoj.si/ * http://www.goga.si/index3.php?topic=recenzije&zbirka=knjige&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8<nowiki/>{{Slepa povezava}} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-021-1 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070437/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-021-1 |date=2012-06-11 }} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-010-5 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070325/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-010-5 |date=2012-06-11 }} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070425/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8 |date=2012-06-11 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šinigoj, Damijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] 3d18d1pbws7ckawrupf4p4q49sulx52 0 224721 6684731 6514144 2026-06-03T17:51:04Z TadejM 738 +zp: slovenski vodni krog 6684731 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Reka}} {{Infopolje Vodotok | name = Reka |image = Reka Creek - Dvorje Cerklje na Gorenjskem Slovenia.JPG |image_caption = Reka pri vasi [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje]] |source1 = vzhodno od naselja [[Zgornja Štefanja vas]], [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |mouth = [[Pšata]], v naselju [[Komenda]] |mouth_coordinates = {{koord|46|16|8.92|N|14|29|33.75|E|region:SI_type:river|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] }} '''Reka''' je potok, drugi desni pritok reke [[Pšata]]. Izvira v dveh povirnih krakih, [[Lukenjski graben]] in [[Brezovški graben]] na [[Krvavec|Krvavcu]] in teče skozi [[Cerklje na Gorenjskem]]. Južno od tega naselja se mu pridruži še desni pritok, potok [[Ušica]] (s pritokom [[Češnjevica]]). == Zunanje povezave == * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/175201169 Potok Reka]«. ''Slovenski vodni krog (24. 2. 2026). {{Pritoki Kamniške Bistrice}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Pšate]] {{si-hidro-stub}} rcdqs7yulpwfph3n8i10ic5wzqucf9m 6684733 6684731 2026-06-03T17:54:32Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ + 6684733 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Reka}} {{Infopolje Vodotok | name = Reka |image = Reka Creek - Dvorje Cerklje na Gorenjskem Slovenia.JPG |image_caption = Reka pri vasi [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje]] |source1 = vzhodno od naselja [[Zgornja Štefanja vas]], [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |mouth = [[Pšata]], v naselju [[Komenda]] |mouth_coordinates = {{koord|46|16|8.92|N|14|29|33.75|E|region:SI_type:river|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] }} '''Reka''' je potok, drugi desni pritok reke [[Pšata]]. Izvira v dveh povirnih krakih, [[Lukenjski graben]] in [[Brezovški graben]] na [[Krvavec|Krvavcu]] in teče skozi [[Cerklje na Gorenjskem]]. Južno od tega naselja se mu pridruži še desni pritok, potok [[Ušica]] (s pritokom [[Češnjevica]]). == Zunanje povezave == * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/175201169 Potok Reka]«. ''Slovenski vodni krog (24. 2. 2026). RTV Slovenija. {{Pritoki Kamniške Bistrice}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Pšate]] {{si-hidro-stub}} 3b242m09yzdwp7s1a99dzk82hdveetp 6684734 6684733 2026-06-03T17:54:43Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ 6684734 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Reka}} {{Infopolje Vodotok | name = Reka |image = Reka Creek - Dvorje Cerklje na Gorenjskem Slovenia.JPG |image_caption = Reka pri vasi [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje]] |source1 = vzhodno od naselja [[Zgornja Štefanja vas]], [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |mouth = [[Pšata]], v naselju [[Komenda]] |mouth_coordinates = {{koord|46|16|8.92|N|14|29|33.75|E|region:SI_type:river|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] }} '''Reka''' je potok, drugi desni pritok reke [[Pšata]]. Izvira v dveh povirnih krakih, [[Lukenjski graben]] in [[Brezovški graben]] na [[Krvavec|Krvavcu]] in teče skozi [[Cerklje na Gorenjskem]]. Južno od tega naselja se mu pridruži še desni pritok, potok [[Ušica]] (s pritokom [[Češnjevica]]). == Zunanje povezave == * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/175201169 Potok Reka]«. ''Slovenski vodni krog'' (24. 2. 2026). RTV Slovenija. {{Pritoki Kamniške Bistrice}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Pšate]] {{si-hidro-stub}} ps6uv2a8ux0yn2qzkecd7477funo8xt 0 262940 6684891 6596992 2026-06-04T04:17:59Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6684891 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franjo Čibej''', [[Slovenci|slovenski]] [[pedagog]], [[filozof]] in strokovni pisec, * [[21. junij]] [[1901]], [[Gorica]], † [[15. maj]] [[1929]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Družina se je večkrat selila, zato je [[osnovna šola|osnovno šolo]] obiskoval v [[Trst]]u, [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] v [[Gradec|Gradcu]], po preselitvi v Ljubljano (1919) je obiskoval 8. razred na [[Gimnazija Poljane|poljanski gimnaziji]]. Po [[matura|maturi]] je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] študiral [[filozofija|filozofijo]], [[pedagogika|pedagogiko]] in [[matematika|matematiko]]. Leta 1924 je [[diploma|diplomiral]] in se kot profesor zaposlil na ljubljanskem učiteljišču, 1925 pa je [[doktorat|doktoriral]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Predmetno-psihološka analiza socialnih form.''<ref name="#1">''Primorski slovenski biografski leksikon'' (1976). Snopič 3. Gorica: Goriška Mohorjeva družba</ref> Veliko je pisal o pedagoških, socialnih in filozofskih vprašanjih ter o otroški in mladinski psihologiji. [[Članek|Članke]] in razprave je objavljal v ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]'', ''Pedagoškem zborniku, Socialni misli'' in ''Popotniku''.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Čibej je bil oster pronisljiv um, široko razgledan, kljub temu pa po značaju skromen in ljubezniv. Živel je samo za študij in iskanje duhovnih vrednot. Vsi so mu - ne glede na svetovni nazor - priznavali objektivnost, zraven tega pa izjemno nazornost v ekspoziciji njegovih idej.<ref name="#1"/> == Bibliografija == * ''Predmetno-psihološka analiza socialnih form'' {{COBISS|ID=249032448}} * ''Pota in razpotja v sosobnem mladinskem gibanju'' (Pedagoški zbornik, 1922) * ''O virih duhovnega in kulturnega življenja'' (Pedagoški zbornik, 1923) * ''Umetniška možnost kina'' (Dom in svet, 1924) * ''Morala in družina'' (Dom in svet, 1925) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih filozofov]] == Viri == {{sklici}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čibej, Franjo}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] nngyk8xw310sakcoe5lrfn9ys7eueph 0 273108 6684629 6269071 2026-06-03T15:04:05Z Gledalec 242658 pp 6684629 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Russell Crowe | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | othername = | yearsactive = | spouse = [[Danielle Spencer]] (2003 do danes) | partner = | children = | parents = | influences = | influenced = | website = |years_active=1972–danes| awards = }} '''Russell Ira Crowe''', [[Avstralci|avstralski]] [[filmski igralec]] in [[glasbenik]], * [[7. april]] [[1964]] [[Wellington]], [[Nova Zelandija]]. Crowe je najbolj znan po vlogah [[Maximus Decimus Meridius|Maxima Decima Meridia]] v filmu ''[[Gladiator (film, 2000)|Gladiator]]'', za katerega je prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo glavno moško vlogo in po vlogi [[John Nash|Johna Nasha]] v filmu ''[[Čudoviti um]]''. == Sklici == {{sklici|1}} {{Academy Award Best Actor}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{Zlati globus za najboljšega igralca TV miniserija film}} {{Normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Crowe, Russell}} [[Kategorija:Avstralski filmski igralci]] [[Kategorija:Avstralski glasbeniki]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]] [[Kategorija:Avstralski filmski producenti]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]] [[Kategorija:Novozelandski monarhisti]] 138o98xet6di75149y3jgtiygy4qpdv 0 273207 6684626 6374080 2026-06-03T15:01:57Z Gledalec 242658 pp 6684626 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Gladiator | image = Gladiator logo.svg | alt = | caption = | director = [[Ridley Scott]] | producer = [[Douglas Wick]]<br />[[David Franzoni]]<br />[[Branko Lustig]] | screenplay = David Franzoni<br />[[John Logan (writer)|John Logan]]<br />[[William Nicholson (writer)|William Nicholson]] | story = David Franzoni | starring = [[Russell Crowe]]<br />[[Joaquin Phoenix]]<br />[[Connie Nielsen]]<br />[[Oliver Reed]]<br />[[Derek Jacobi]]<br />[[Djimon Hounsou]]<br />[[Richard Harris]] | music = [[Hans Zimmer]]<br />[[Klaus Badelt]]<br />[[Lisa Gerrard]] | cinematography = [[John Mathieson (cinematographer)|John Mathieson]] | editing = [[Pietro Scalia]] | studio = [[Scott Free Productions]]<br />Red Wagon Entertainment<ref name="Ref_">{{citeweb|url=http://movies.nytimes.com/movie/184587/Gladiator/credits|accessdate=July 30, 2010|title=Company Information|publisher=movies.nytimes.com}}</ref> | distributor = [[DreamWorks]] (ZDA)<br />[[Universal Studios]] (izven ZDA) | released = 1. 5. 2000 (LA)<br />5. 5. 2000 (ZDA)<br />12. 5. 2000 (VB) | runtime = 155 min | country = VB in ZDA | language = angleški | budget = 103 milijonov [[ameriški dolar|USD]]<ref name="LoseWin">{{Citation|title=Losing Like Forrest Gump: Winners and Losers in the Film Industry|last1=Sale|first1=Martha Lair|last2=Parker|first2=Paula D.|url=http://www.sbaer.uca.edu/research/allied/2005vegas/acctg%20%26%20fina%20studies/30.pdf|publisher=|year=2005|accessdate=8. 2. 2011|format=PDF|archive-date=2007-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20070227210623/http://www.sbaer.uca.edu/research/allied/2005vegas/acctg%20%26%20fina%20studies/30.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="FilmsRS">{{Citation |last=Schwartz |first=Richard |title=The Films of Ridley Scott |year=2002 |publisher=Praeger |location=Westport, CT |isbn=0275969762 |page=141}}</ref> | gross = 457.640.427 USD }} '''''Gladiator''''' je [[zgodovinski film]] režiserja [[Ridley Scott|Ridleyja Scotta]], ki prikazuje življenje [[Rimljani|rimskega]] generala [[Maximus Decimus Meridius|Maximusa Decimusa Meridiusa]]. V filmu igrata [[Russell Crowe]] kot general Maximus in [[Joaquin Phoenix]] kot [[Komod]], morilec svojega očeta, cesarja, ki Maximusa izda in se zavihti na prestol. == Zgodba == Rimski general Maximus Decimus Meridius je poveljnik rimske vojske na severni meji [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]], kjer zabeleži pomembno zmago v [[Markomanske vojne|vojni]] proti barbarskim germanskim plemenom. To mu prinese velik ugled v očeh umirajočega cesarja Marka Avrelija, ki se odloči, da bo po smrti oblast začasno raje predal njemu, kot pa svojemu sinu Komodu, katerega moralne vrednote so vprašljive. Ko Komod izve za očetovo odločitev, ga umori in prevzame oblast. Takoj po prevzemu oblasti razpusti senat ter začne vladati kot absolutist, zaradi česar ga ljudje zasovražijo. Maximus ugotovi, da je bil Mark Avrelij umorjen, vendar ga izda njegov prijatelj, general Kvint, ki ukaže usmrtitev Maximusa ter njegove žene in sina. Maximus uspe zbežati in odhiti domov, vendar je prepozen, da bi rešil ženo in sina. Nezavestnega najdejo trgovci s sužnji in ga prodajo Proksimu, ki vodi šolo za gladiatorje nekje v Severni Afriki. Ker je po smrti žene in sina izgubil upanje v lepšo prihodnost in zaradi svoje vojaške preteklosti se Maximus izkaže kot zelo uspešen gladiator. Skupaj z ostalimi gladiatorji kmalu nastopi v rimskem [[Kolosej]]u, kjer ob uprizoritvi [[Bitka za Kartagino|bitke za Kartagino]] kljub neenakovrednemu boju porazijo nasprotnike, kar sproži navdušenje množice. Komod ukaže, da Maximus, skrit za čelado, razkrije svojo identiteto in zgrožen ugotovi, da je Maximus še vedno živ. Maximus spregovori o zločinih, ki jih je proti njemu in njegovi družini zagrešil Komod. Ta mu zaradi strahu pred ljudstvom prizanese. Kmalu zatem Maximus premaga predhodno neporaženega gladiatorja Tigrisa in se kljub Komodovemu ukazu, da poraženca ubije, odloči, da mu prizanese. Ta poteza Maximusu da še večji ugled v očeh javnosti in s tem si Komod ne more več privoščiti njegove javne usmrtitve brez da bi si nakopal še večji gnev ljudstva. Po boju k Maximusu pristopi njegov nekdanji pomočnik Cicero in mu pove, da ga njegovi vojaki še vedno podpirajo. Maximus nato za pomoč zaprosi Komodovo sestro Lucillo in skuje načrt, kako bi s pomočjo vojske Komoda zrušili z oblasti. Komod izve za načrt in ukaže napad na gladiatorsko šolo, pri čemer Maximus pravočasno pobegne, vendar je ujet, ko poskuša neuspešno rešiti Cicera. Komod se Maximusa želi znebiti, zato si uredi dvoboj z njim v koloseju, tik pred dvobojem pa ga zabode, s čimer mu oteži boj. Med samim dvobojem Maximus vseeno razoroži Komoda, ki nato od Kvinta zahteva meč, vendar ga ta ignorira. Zato Komod poskuša ponovno zabosti Maximusa, vendar mu Maximus bodalo vzame in ubije. Umirajoči Maximus nato javnosti sporoči želje Marka Avrelija, s katerimi zahteva osvoboditev sužnjev in ponovno dodelitev oblasti senatu. Po smrti se sreča z družino v onostranstvu. == Nagrade == Film je leta 2000 prejel pet [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]]: za najboljši film, glavnega igralca (Russell Crowe), posebne učinke, kostumografijo in glasbo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.filmsite.org/aa00.html |title=2000 Academy Awards Winners and History |accessdate=8. 2. 2011}}</ref> == Sklici in opombe == <references /> == Glej tudi == * [[IV. legija Flavia Felix]] * [[Markomanske vojne]] {{Academy Award Best Picture}} {{Zlati globus za najboljši dramski film}} {{BAFTA Best Film}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški zgodovinski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2000]] [[Kategorija:Filmi Universal Studios]] [[Kategorija:Filmi DreamWorks Pictures]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši film]] [[Kategorija:Filmi o smrti]] [[Kategorija:Filmi o incestu]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljši dramski film‎]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Rim]] [[Kategorija:Filmi v režiji Ridleyja Scotta]] [[Kategorija:Filmi o patricidu]] [[Kategorija:Filmi o regicidu]] mfpuexpv3p82yr3z1s669bd0wwhd0qv 0 274608 6684740 6166299 2026-06-03T18:00:26Z TadejM 738 --mrtva povezava 6684740 wikitext text/x-wiki [[Slika:OsapskaReka1.JPG|thumb|right|250px|Osapska reka ob izlivu v Jadransko morje]] '''Osapska reka''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''Rio Ospo'') je [[reka]] ali potok, ki izvira v [[Osapska jama|Osapski jami]] (tudi jama Grad) blizu vasi [[Osp]] na [[Primorska|Primorskem]]. Reka, ki v sušnem obdobju presahne, v deževnem obdobju svoje vode nabira tudi na pobočjih [[Osapska dolina|Osapske doline]], nad Ospu bližnjo vasjo [[Gabrovica pri Črnem Kalu]], v okolici [[Tinjan]]a, itd. Osapska reka po slovenskem ozemlju teče nekaj več kot dva kilometra, pot nadaljuje po [[italija]]nskem ozemlju, kjer je regulirana in se po približno 4 kilometrih od državne meje v bližini naselja [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] izliva v [[Tržaški zaliv]] (natančneje [[Miljski zaliv|Miljski]] oziroma [[Žaveljski zaliv]]). ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih vodotokov z izlivom v Italiji]] ==Zunanje povezave== *[http://tvslo.si/predvajaj/osapska-reka/ava2.82619578/00:01:22/0:0:0/ Odprti kop - Slovenski vodni krog - Osapska reka, oddaja RTV Slovenija] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Reke v Italiji]] izc5uzvzui9whtk72uurqe2ytytvehf 0 279374 6684584 5934958 2026-06-03T13:50:39Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6684584 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Reginald Hackett Hewetson |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1928–1967 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Reginald Hackett Hewetson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. avgust]] [[1908]], † [[19. januar]] [[1993]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hewetson/Reginald_Hackett/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hewetson, Reginald Hackett}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 842ycwsyizuhxi9dm1u5krc481733s2 6684587 6684584 2026-06-03T13:54:28Z Engelbert 76895 + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6684587 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Reginald Hackett Hewetson |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1928–1967 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Reginald Hackett Hewetson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. avgust]] [[1908]], † [[19. januar]] [[1993]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hewetson/Reginald_Hackett/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hewetson, Reginald Hackett}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 5hxnbg1wnw2ieok0mnpsqokm33lpjo7 0 279375 6684591 5927047 2026-06-03T13:59:37Z Engelbert 76895 pp 6684591 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Caulfield Hewitt |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1941 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Charles Caulfield Hewitt''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. marec]] [[1883]], † [[17. junij]] [[1949]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hewitt/Charles_Caulfield/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hewitt, Charles Caulfield}} [[Kategorija:Rojeni leta 1883]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ge4qwi1c8o335pc6gv11z17ifolvbew 6684592 6684591 2026-06-03T14:00:00Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1883]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1949]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6684592 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Caulfield Hewitt |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1941 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Charles Caulfield Hewitt''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. marec]] [[1883]], † [[17. junij]] [[1949]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hewitt/Charles_Caulfield/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hewitt, Charles Caulfield}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 83czi46kxmnknbr47c2l89ar4944w7g 0 279377 6684597 5928785 2026-06-03T14:04:55Z Engelbert 76895 pp, zp 6684597 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Douglas Gordon Dufferin Heyman |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1959]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''George Douglas Gordon Dufferin Heyman''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. maj]] [[1905]], † [[18. maj]] [[1965]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Heyman/George_Douglas_Gordon_Dufferin/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Heyman, George Douglas Gordon Dufferin}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] jfdnzjwoidwe656eti3p73inik1mj19 0 279379 6684604 5930271 2026-06-03T14:17:01Z Engelbert 76895 pp, zp 6684604 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Hugh Brownlow Hibbert |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1913–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Hugh Brownlow Hibbert''', [[Britanci|britanski]] [[generalmajor]], * [[10. december]] [[1893]], † [[22. junij]] [[1988]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hibbert/Hugh_Brownlow/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hibbert, Hugh Brownlow}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] hdmh2yvyj1bx18ii5mwvwxqu1mrh603 6684605 6684604 2026-06-03T14:18:42Z Engelbert 76895 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6684605 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Hugh Brownlow Hibbert |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1913–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Hugh Brownlow Hibbert''', [[Britanci|britanski]] [[generalmajor]], * [[10. december]] [[1893]], † [[22. junij]] [[1988]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hibbert/Hugh_Brownlow/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hibbert, Hugh Brownlow}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Vojni ujetniki prve svetovne vojne]] ck8aq0uesr1q6se8x50zaeh56b4mdvq 0 279380 6684886 5932026 2026-06-04T03:39:50Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6684886 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Lancelot Daryl Hickes |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1903–1942 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Lancelot Daryl Hickes''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. maj]] [[1884]], † [[4. oktober]] [[1965]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hickes/Lancelot_Daryl/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hickes, Lancelot Daryl}} [[Kategorija:Rojeni leta 1884]] [[Kategorija:Umrli leta 1965]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] euyi5rkdl3b93h7vu2452pbr0l83c86 6684887 6684886 2026-06-04T03:43:02Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6684887 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Lancelot Daryl Hickes |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1903–1942 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Lancelot Daryl Hickes''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. maj]] [[1884]], † [[4. oktober]] [[1965]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hickes/Lancelot_Daryl/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hickes, Lancelot Daryl}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] attemclkk20wlprp30135fpt107zft5 0 279384 6684888 4607947 2026-06-04T03:49:28Z Engelbert 76895 pp 6684888 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Philip Hugh Whitby Hicks |nickname=»Pip« |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1948 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands=[[1. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)|1. zračnopristajalna brigada]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Philip Hugh Whitby Hicks''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. september]] [[1895]], [[Warwick]], † [[8. oktober]] [[1967]], [[Hartley Wintney]]. == Glej tudi == * [[seznam britanskih generalov]] {{portal|Vojaštvo}} == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hicks/Philip_Hugh_Whitby/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hicks, Philip Hugh Whitby}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] k7jnye9e3u4o4f4uzckvl1k0qnmcpln 0 279385 6684889 5929871 2026-06-04T03:57:47Z Engelbert 76895 pp, zp 6684889 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Harold John Crossley Hildreth |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1964]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Harold John Crossley Hildreth''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. junij]] [[1908]], † [[11. oktober]] [[1992]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hildreth/Harold_John_Crossley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hildreth, Harold John Crossley}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] qvf096td9pz80e7cpasrh74j5dpo9il 0 279386 6684994 5934962 2026-06-04T09:02:30Z Engelbert 76895 pp 6684994 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Reginald John Thoroton Hildyard |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1896–1939 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Druga burska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Reginald John Thoroton Hildyard''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. december]] [[1876]], † [[29. september]] [[1965]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hildyard/Reginald_John_Thoroton/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Hildyard, Reginald John Thoroton}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Guvernerji Bermude]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] pvt9wt1gsi68nxc1eaonjx1lulto2ck 6685006 6684994 2026-06-04T09:08:34Z Engelbert 76895 + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685006 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Reginald John Thoroton Hildyard |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1896–1939 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Druga burska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Reginald John Thoroton Hildyard''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. december]] [[1876]], † [[29. september]] [[1965]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hildyard/Reginald_John_Thoroton/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Hildyard, Reginald John Thoroton}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Guvernerji Bermude]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge burske vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne vojske (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] tmhya8k3hokf5nnzee5w0e0l0hx3k6z 0 279391 6685014 5930706 2026-06-04T09:14:46Z Engelbert 76895 pp, zp 6685014 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Hills |lived= |image= |caption= |nickname=»Jimmy« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Hills''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1903]], † [[2. maj]] [[1982]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hills/James/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hills, James}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] rbc5cbzskx5blnl1hnilgd9ufredc21 6685018 6685014 2026-06-04T09:16:48Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685018 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Hills |lived= |image= |caption= |nickname=»Jimmy« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Hills''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1903]], † [[2. maj]] [[1982]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hills/James/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hills, James}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 6xpyirgr4wmezqqs5zeehl9ny84onsm 0 279394 6685021 5931241 2026-06-04T09:20:19Z Engelbert 76895 pp, zp 6685021 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John William Hinchcliffe |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John William Hinchcliffe''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1893]], † [[1975]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hinchcliffe/John_William/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hinchcliffe, John William}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 4z4sbdjpql24kpjyjnxg6ojbryzfuku 0 279395 6685048 5933827 2026-06-04T10:59:20Z Engelbert 76895 pp, zp 6685048 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Neville Godfray Hind |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=?–[[1945]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Neville Godfray Hind''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. januar]] [[1892]], † [[11. januar]] [[1973]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hind/Neville_Godfray/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hind, Neville Godfray}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 6b40crwe55qtkllmkww427izqrq5agb 0 279398 6685051 5928722 2026-06-04T11:03:59Z Engelbert 76895 pp, zp 6685051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Geoffrey Bernard Sylvester Hindley |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1956]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Geoffrey Bernard Sylvester Hindley''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. oktober]] [[1902]], † [[19. december]] [[1980]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hindley/Geoffrey_Bernard_Sylvester/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hindley, Geoffrey Bernard Sylvester}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 6rj8z4jx3o2iknfaohh6wh9t0sgn9mg 6685052 6685051 2026-06-04T11:04:27Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Geoffrey Bernard Sylvester Hindley |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1956]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Geoffrey Bernard Sylvester Hindley''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. oktober]] [[1902]], † [[19. december]] [[1980]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hindley/Geoffrey_Bernard_Sylvester/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hindley, Geoffrey Bernard Sylvester}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 0z77u0jb141w2ug3vem7y2sc58s0a9d 0 279399 6685053 5927065 2026-06-04T11:11:31Z Engelbert 76895 pp 6685053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Ernest Rickards Hirsch |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1923–1958 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red kopeli|CB]]<br>[[Red britanskega imperija|CBE]] |relations= |laterwork= }} '''Charles Ernest Rickards Hirsch''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. januar]] [[1903]], † [[20. marec]] [[1975]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Hirsch/Charles_Ernest_Rickards/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hirsch, Charles Ernest Rickards}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški obveščevalci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] t58a7x9tiwvrico4sp092r6sc6zwkkw 0 279400 6685054 5931045 2026-06-04T11:15:25Z Engelbert 76895 pp, zp 6685054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Anthony Edwards Hirst |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Anthony Edwards Hirst''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1898]], † [[2. december]] [[1972]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hirst/John_Anthony_Edwards/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hirst, John Anthony Edwards}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1972]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 1tq1cvc3r23j6kisenoqr6tnb5r6f4l 6685055 6685054 2026-06-04T11:15:55Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1898]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1972]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685055 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Anthony Edwards Hirst |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Anthony Edwards Hirst''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1898]], † [[2. december]] [[1972]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hirst/John_Anthony_Edwards/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hirst, John Anthony Edwards}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] l91ys9ki3nlidqr1j1jgq89oyeneel3 0 280986 6685059 5932234 2026-06-04T11:25:18Z Engelbert 76895 pp, zp 6685059 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Lionel Lennard Hoare |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1939]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Lionel Lennard Hoare''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[24. julij]] [[1871]], † [[26. januar]] [[1955]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hoare/Lionel_Lennard/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hoare, Lionel Lennard}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] a1rp6d86mteiovrx14hxn2zpjh1m23a 0 280988 6685062 5934403 2026-06-04T11:35:03Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6685062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Percy Cleghorn Stanley Hobart |image= |caption= |nickname=»Hobo« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1902–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[7. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|7. oklepna divizija]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Percy Cleghorn Stanley Hobart''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[14. junij]] [[1885]], † [[19. februar]] [[1957]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hobart/Percy_Cleghorn_Stanley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hobart, Percy Cleghorn Stanley}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] 7d7k61tilf5ydi03wko1xsdqp19i3iq 6685063 6685062 2026-06-04T11:38:06Z Engelbert 76895 + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6685063 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Percy Cleghorn Stanley Hobart |image= |caption= |nickname=»Hobo« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1902–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[7. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|7. oklepna divizija]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Percy Cleghorn Stanley Hobart''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[14. junij]] [[1885]], † [[19. februar]] [[1957]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hobart/Percy_Cleghorn_Stanley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hobart, Percy Cleghorn Stanley}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] q6gf2zrh87siamdv275giar9tnxjd2f 0 299680 6685015 6640155 2026-06-04T09:14:59Z VidicK01 193275 /* Seznam */ preimenovanje resorja 6685015 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za gospodarstvo, turizem in šport | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Matjaž Han]] | incumbentsince = 1. junija 2022 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije|Svet Evropske unije za konkurenčnost]] | termlength = 4 leta | residence = Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport<br /> Kotnikova 5, 1000 Ljubljana | website = http://www.mgrt.gov.si/si/ | image = Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Matjaž Han - 12.9.2024 (cropped).jpg }} '''Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutno položaj zaseda [[Matjaž Han]].<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-53-glasovi-podpore-potrdil-vladno-ekipo-roberta-goloba-ob-20-15-predaja-poslov-z-janezom-janso/629375]</ref> == Zakonodaja == Preden je bila 27. januarja 2012 z vzpostavitvijo [[Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo|Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo]] vzpostavljena funkcija ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo,<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&stevilka=268 - Uradni list RS, št. 8/2012, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> so s tega istega področja obstajale naslednje funkcije:<ref name="vlade_republike_slovenije">[http://vlada.arhiv-spletisc.gov.si/o_vladi/pretekle_vlade/ - Pretekle vlade Republike Slovenije]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[Predsednik Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Republike Slovenije|predsednik Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo]], * [[Predsednik Republiškega komiteja za drobno gospodarstvo Republike Slovenije|predsednik Republiškega komiteja za drobno gospodarstvo]], * [[Minister za turizem in gostinstvo Republike Slovenije|minister za turizem in gostinstvo]], * [[Minister za trgovino Republike Slovenije|minister za trgovino]], * [[Minister za industrijo in gradbeništvo Republike Slovenije|minister za industrijo in gradbeništvo]], * [[Minister za malo gospodarstvo Republike Slovenije|minister za malo gospodarstvo]], * [[Minister za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije|minister za gospodarske dejavnosti]], * [[Minister za ekonomske odnose in razvoj Republike Slovenije|minister za ekonomske odnose in razvoj]], * [[Minister za malo gospodarstvo in turizem Republike Slovenije|minister za malo gospodarstvo in turizem]] ''in'' * [[Minister za gospodarstvo Republike Slovenije|minister za gospodarstvo]]. 24. januarja 2023 je prišlo do reorganizacije vlade Roberta Goloba, s čimer je bil položaj preimenovan v minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Od predhodnega Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so odvzeli področja regionalnega razvoja, tehnologije in oskrbe z naftnimi derivati ter dodali področje športa.<ref name=":1" /> == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za gospodarski razvoj in tehnologijo so:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/ |title=- Delovna področja, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629064356/http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/ |url-status=dead }}</ref> * notranji trg, * podjetništvo, konkurenčnost in tehnologija, * turizem in internacionalizacija, * evropska kohezijska politika ''in'' * regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje. == Položaj v Evropski uniji == Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je član [[Svet Evropske unije za konkurenčnost|Sveta Evropske unije za konkurenčnost]] (COMP), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. === Minister za gospodarstvo === ; [[6. vlada Republike Slovenije]] * [[Tea Petrin]] (30. november 2000–19. december 2002)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> ; [[7. vlada Republike Slovenije]] * [[Tea Petrin]] (19. december 2002–20. april 2004)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> * [[Matej Lahovnik]] (20. april 2004–3. december 2004)<ref name="vlade_republike_slovenije"/> ; [[8. vlada Republike Slovenije]] * [[Andrej Vizjak]] (imenovan 3. decembra 2004<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–razrešen 7. novembra 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}</ref>) ; [[9. vlada Republike Slovenije]] * [[Matej Lahovnik]] (imenovan 21. novembra 2008<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–odstopil 8. julija 2010<ref>[http://www.zurnal24.si/lahovnik-odstopil-kot-minister-clanek-87860 - Lahovnik odstopil kot minister]</ref>) * [[Darja Radić]] (imenovana 16. julija 2010<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/07/dz_imenoval_darjo_radic_za_novo_ministrico_za_gospodarstvo.aspx SiOL.net - Državni zbor imenoval Darjo Radić za novo ministrico za gospodarstvo]</ref>–odstopila 11. julija 2011<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |title=Dnevnik.si - Od ponedeljka namesto ministric iz Zares začasni ministri |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118181450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |url-status=dead }}</ref>) * [[Mitja Gaspari]] (začasno pooblaščen julija 2011–razrešen 20. septembra 2011<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]</ref>) === Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo === ; [[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Radovan Žerjav]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–odstopil 25. januarja 2013<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-danes-je-vlado-zapustil-najslabsi-minister-za-gospodarstvo-v-zgodovini-slovenije |title=- Janša: Danes je vlado zapustil najslabši minister za gospodarstvo v zgodovini Slovenije |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2013-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130403063721/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-danes-je-vlado-zapustil-najslabsi-minister-za-gospodarstvo-v-zgodovini-slovenije |url-status=dead }}</ref>) ; [[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Stanko Stepišnik]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref> – razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ; [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada Republike Slovenije]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] (imenovan 18. septembra 2014<ref name=":0" />–4. decembra 2014) *Zdravko Počivalšek (imenovan 4. decembra 2014–13. septembra 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] *[[Zdravko Počivalšek]] (13. september 2018–13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] *[[Zdravko Počivalšek]] (13. marec 2020–1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] *[[Matjaž Han]] (1. junij 2022–24. januar 2023) === Minister za gospodarstvo, turizem in šport === ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Matjaž Han]] (24. januar 2023–) === Minister za gospodarstvo, delo in šport === ; [[16. vlada Republike Slovenije]] == Galerija == <gallery> Slika:Matej_Lahovnik_2010-04-22.jpg|[[Matej Lahovnik]] (2004, 2008-2010) Slika:Informal_meeting_of_environment_ministers_Vizjak_(cropped).jpg|[[Andrej Vizjak]] (2004-2008) Slika:Darja_Radić_in_2011_cropped.jpg|[[Darja Radić]] (2010-2011) Slika:Mitja_Gaspari_2011cropped.jpg|[[Mitja Gaspari]] (2011) Slika:Radovan_Žerjav_2012.JPG|[[Radovan Žerjav]] (2012-2013) Slika:Stanko_Stepišnikcropped.jpg|[[Stanko Stepišnik]] (2013-2014) Slika:Jožef_Petrovič_2014.jpg|[[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] (2014) Slika:Novinarska_konferenca_(52132371052)_(cropped).jpg|[[Zdravko Počivalšek]] (2014-2022) Slika:Matjaž Han (52114733348) (cropped).jpg|[[Matjaž Han]] (2022-''danes'') </gallery> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mgrt.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Gospodarstvo]] [[Kategorija:Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ministri za gospodarstvo po državah|Slovenija]] hcv2zsu46s71n2pfm67tkyhsy9u9qle 0 301890 6684610 6604273 2026-06-03T14:43:56Z Makenzis 158308 6684610 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Jagiellonia Białystok | image = | fullname = Jagiellonia Białystok<br />Sportowa Spółka Akcyjna| nickname = Jaga| founded = [[1920]]| ground = [[Mestni stadion (Białystok)|Mestni stadion]], [[Białystok]]<br />[[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] [[Poljska]] | capacity = 22, 386 | chairman = [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Wojciech Pertkiewicz| manager = [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Adrian Siemieniec | league = [[Ekstraklasa]] | season = 2025-26 | position = 3. | pattern_la1=_red_hoops|pattern_b1=_redhoops|pattern_ra1=_red_hoops| leftarm1=FFFF00|body1=FFFF00|rightarm1=FFFF00|shorts1=FF0000|socks1=FFFF00| pattern_la2=|pattern_b2=|pattern_ra2=| leftarm2=FFFFFF|body2=FFFFFF|rightarm2=FFFFFF|shorts2=FFFFFF|socks2=FFFFFF| }} '''Jagiellonia Białystok''' je [[Poljska|poljski]] [[nogometni klub]]. [[File:20240602 122805 June 2024 in Białystok.jpg|thumb|260px|[[Mestni stadion (Białystok)|Mestni stadion]]]] [[File:20240602 123013 June 2024 in Białystok.jpg|thumb|260px|[[Mestni stadion (Białystok)|Mestni stadion]]]] [[Slika:Polonia Warszawa vs Jagiellonia Białystok 05-2011 1.jpg|thumb|260px|[[Polonia Warszawa|Polonia Varšava]] - Jagiellonia]] == Dosežki == * '''[[Ekstraklasa|Državni prvak]]: (1)''' :: 2024 * '''Superpokal: (1)''' :: 2010 * '''Pokalni zmagovalec: (1)''' :: 2009/10 == Znani igralci == [[Slika:Ruch-Jagiellonia 9.11.2009 (4).JPG|260px|right|thumb|[[Ruch Chorzów]] - Jagiellonia (09.11.2009)]] [[Slika:Ruch-Jagiellonia 9.11.2009 (2).JPG|260px|right|thumb|[[Ruch Chorzów]] - Jagiellonia (09.11.2009)]] * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Jacek Bayer * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Daniel Bogusz * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Marcin Burkhardt * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Marek Citko * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Tomasz Frankowski * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Kamil Grosicki * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Radosław Kałużny * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Antoni Komendo-Borowski * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] [[Grzegorz Rasiak]] * [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] Marco Reich * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Grzegorz Sandomierski * [[Slika:Flag of Lithuania.svg|20px]] Andrius Skerla * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] [[Euzebiusz Smolarek]] * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] [[Radosław Sobolewski]] * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Grzegorz Szamotulski * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Tomasz Wałdoch * {{flagicon|Estonia}} [[Konstantin Vassiljev]] * [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Łukasz Załuska ===Slovenci:=== * [[Slika:Flag of Slovenia.svg|20px]] [[Roman Bezjak]] (2018–2019) * [[Slika:Flag of Slovenia.svg|20px]] [[Dejan Lazarević]] (2018) * [[Slika:Flag of Slovenia.svg|20px]] [[Nemanja Mitrović]] (2017–2019) * [[Slika:Flag of Slovenia.svg|20px]] [[Dušan Stojinović]] (2023–...) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Jagiellonia Białystok}} * [http://www.jagiellonia.pl Jagiellonia Białystok] * [http://www.jagiellonia.net/ Jagiellonia Fans I] * [http://www.jagiellonia.neostrada.pl Jagiellonia Fans II] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120226204302/http://jagiellonia.neostrada.pl/ |date=2012-02-26 }} * [http://www.90minut.pl/skarb.php?id_klub=132&id_sezon=105 Jagiellonia Białystok] (90minut.pl) * [http://www.stadion.bialystok.pl/ Stadion] (stadion.bialystok.pl) {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Poljski nogometni klubi]] [[Kategorija:Jagiellonia Białystok|*]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1920]] fas569bjmcd8sdx530qcoqsjekf47ov 0 341323 6684962 6636970 2026-06-04T07:47:41Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684962 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |image=Fabijanijev most (3).JPG |design=odprt dvonivojski most |crosses=[[Ljubljanica]] |locale=[[Ljubljana]] |architect=Jurij Kobe |designer=Iztok Turk |open=22. avgust 2012 |length=146,50 m|width=14,2 - 15,9 m |builder=GRADIS }} '''Fabianijev most''' je odprt dvonivojski most preko reke [[Ljubljanica|Ljubljanice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Odprt je bil 22. avgusta 2012. Povezuje [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševo]] in [[Roška cesta, Ljubljana|Roško]] cesto in s tem zaokroža ljubljanski notranji obroč.<ref name="Projekti">{{navedi splet | title=Projekti: Ljubljanski notranji obroč | url=http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.asp | work=ljubljana.si | publisher=Mestna občina Ljubljana | accessdate=4. september 2012 }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Most je poimenovan po snovalcu prostorskega plana Ljubljane arhitektu [[Maks Fabiani|Maksu Fabianiju]] (1865–1962)<ref name="history">{{navedi splet|last=Kavčič|first=Jože|title=Fabijanijev most - Zgodovinski pomen realizacije davno sprejete urbanistične rešitve|url=http://trajekt.org/2012/08/23/fabianijev-most/|work=Trajekt.org|publisher=Trajekt.org|accessdate=26. avgust 2012|archive-date=2013-04-15|archive-url=https://archive.today/20130415233900/http://trajekt.org/2012/08/23/fabianijev-most/|url-status=dead}}</ref>, ki je zasnoval notranji obroč v Ljubljani po vzoru [[Dunaj|dunajskega]] "ringa".<ref name="Trajekt">{{navedi splet|title=Fabianijev most - Zgodovinski pomen realizacije davno sprejete urbanistične rešitve|url=http://trajekt.org/2012/08/31/fabianijev-most/|work=trajekt.org|publisher=Trajekt, zavod za prostorsko kulturo|accessdate=22. september 2012|archive-date=2013-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20130330193531/http://trajekt.org/2012/08/31/fabianijev-most/|url-status=dead}}</ref> Arhitekt na koncu vzpostavljene rešitve je bil [[Jurij Kobe]], odgovorni projektant konstrukcije pa Iztok Turk, Promico.<ref name="municipality">{{navedi splet|title=Fabianijev most|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/78747/detail.html|work=ljubljana.si|publisher=Mestna občina Ljubljana|accessdate=26. avgust 2012|archive-date=2016-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20161227125712/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/78747/detail.html|url-status=dead}}</ref> ==Zgodovina== Že Fabiani je načrtoval notranji obvozni obroč, ki bi razbremenil prometa središče Ljubljane. Danes notranji obroč skoraj v celoti sledi Fabianijevemu načrtu, v južnem delu pa je speljan precej bliže Stari Ljubljani, kot je predvidel Fabiani. Tvorijo ga naslednje ceste: [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolska cesta]], [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisova cesta]], [[Aškerčeva cesta, Ljubljana|Aškerčeva cesta]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]], [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]], [[Cesta za Gradom, Ljubljana|Cesta za Gradom]], [[Roška cesta, Ljubljana|Roška cesta]], Lipičeva ulica, [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševa cesta]], [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykova cesta]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trg OF]]. Fabianijev most je bil zadnji manjkajoči element; z njegovo dograditvijo je sedaj obroč okrog mestnega središča sklenjen.<ref name="Projekti"/> Dela so se pričela aprila 2009 z rušitvijo Gimplove hiše pri [[Cukrarna, Ljubljana|Cukrarni]]. Avgusta 2009 je bil na podlagi javnega razpisa in pogajanj izbran izvajalec, gradbeno podjetje [[SCT d.d.]] za pogodbeno vrednost 16.547.169 EUR z vključenim DDV. V septembru leta 2009 se je pričelo rušenje povezovalnega trakta med Cukrarno in Palačo. Leta 2010 so potekala že gradbena dela, najprej na spodnjem mostu. Po stečaju podjetja SCT d.d. in zastoju del je junija 2011 dela za dokončanje del na podlagi aneksa k pogodbi prevzelo podjetje [[Gradis skupina G d.d.]], ki je dela tudi zaključilo. ==Tehnični podatki== [[Slika:Fabijanijev most (5).JPG|thumb|Pogled na spodnjo etažo]] * dolžina mostu: 146,60 m * dolžina povezovalne ceste med Roško cesto in [[Zaloška cesta, Ljubljana|Zaloško cesto]]: 560 m (urejeno na novo) * število nivojev: 2; zgornji za motorni promet, spodnji za pešce in kolesarje * število voznih pasov na zgornjem nivoju: 4 (zgornji nivo je brez pločnikov in kolesarskih stez) Statično gledano most spada pod prednapete [[armirani beton|armiranobetonske]] kontinuirane konstrukcije. Kot križanja mostu in Ljubljanice je 90 º. [[Niveleta]] ceste je v konveksni zaokrožitvi z radijem 4000 m. '''Spodnji most''' poteka v enem razponu 32 m, temeljen na uvrtanih armiranobetonskih [[pilot (temelj)|piloti]]h premera 1,5 m, dolžine 16,5 do 24,5 m. Prečni prerez [[most|razponske konstrukcije]] je prednapeti nosilec s konzolama. Pohodna širina objekta znaša 8,40 m, skupaj z robnimi venci pa 9,20 m. Poteka v nivoju terena in povezuje obrežne [[pešpot]]i od Vrazovega trga na levem bregu do Poljanskega nasipa na desnem bregu Ljubljanice. Svetla višina pod objektom je 6,0 m, nad koto visoke vode pa 1,60 m, kar pomeni, da bo vpliv konstrukcije na rečni tok Ljubljanice zanemarljiv. '''Zgornja konstrukcija''' je izvedena preko 6 polj razponov 15,30 m - 32,00 m. Širina objekta se giba med 14,20 m in 15,90 m. Služi štiripasovnemu motornemu prometu (dva prometna pasova v vsako smer) z možnostjo vgradnje tramvajske proge in ima obojestranski vzdrževalni hodnik. Svetla višina do spodnjega objekta je približno 4 m. Na spodnji most so na južni strani omogočeni dostopi pešcem, invalidom in kolesarjem z dvigalom in stopnišči ter po klančini. Ograje na mostu so izdelane po načrtih arhitekta in so visoke 110 cm. Zaključki hodnikov so izvedeni z [[granit]]nimi robniki, pohodna površina na spodnjem mostu pa s [[porfir]]nimi ploščami. Preko objekta potekajo tudi različni komunalni vodi ([[javna razsvetljava]], [[semafor]]izacija, ...), ki so skriti pod nosilci in zakriti z INOX ekspandirano mrežo, vse po navodilih arhitekta. Jambori za reflektorje so visoki 12,0 m, ostali kandelabri javne razsvetljave pa 8,0 m. V sklopu mostu je bila narejena tudi armiranobetonska dostopna brv do [[Plečnik]]ovih [[zapornica (vodna zgradba)|zapornic]] dolžine 11,60 m in širine 3,0 m. ==Posebnosti gradnje== * pri gradnji je bilo potrebno porušiti povezovalni trakt med dvema zaščitenima stavbama v kompleksu Cukrarne. Širina tako nastale ožine je nato narekovala dvonivojski most in število voznih pasov; * dostopnost spodnjega nivoja za pešce in kolesarje je v javnosti povzročala burne polemike - na južni strani mostu je bil predviden dostop samo za pešce, preko stopnic in dvigala, kolesarji v/iz smeri Roške ceste pa naj bi uporabljali obstoječe obvozne ceste (npr. [[Šempetrski most]]). Poleg dvigala na južni strani mostu so v zadnjih dneh pred odprtjem mostu na južni strani (izven projektnega načrta) izkopali usek ter v njem asfaltirali peš in kolesarsko stezo. Kljub temu so ostali prisotni nekateri izzivi dostopnosti, zlasti za kolesarje, na severni strani mostu. <ref name=Dnevnik>{{navedi splet|title=Notranji cestni obroč končno sklenjen|url=http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042547993|work=Dnevnik.si|publisher=Dnevnik d.d.|accessdate=4. september 2012|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402161441/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042547993|url-status=dead}}</ref> :Ker je pešcem in kolesarjem uporaba direktne povezave med Njegoševo in Roško cesto prepovedana, so nekateri strokovnjaki za urbani promet in zastopniki mestnih kolesarjev dali pobude za nemotoriziranim udeležencem prijaznejšo ureditev, tj. za kolesarske pasove in pločnike ter samo tri namesto štirih voznih pasov za avtomobile na zgornji etaži.<ref>{{navedi splet |url=http://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |author=Ljubljanska kolesarska mreža |title=Peticija za Fabianijev most |publisher=kolesarji.org |date=12. junij 2012 |accessdate=24. avgust 2012 |archive-date=2012-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120824211642/https://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |url-status=dead }}</ref> * na obeh straneh povezovalne ceste (na križišču Zaloške in Njegoševe ter na križišču Roške in Poljanske ceste) so uporabili za slovenske razmere nov, sicer danski princip ureditve prostorov za pešce in kolesarje. Ti prostori od vozišča niso ločeni z robnikom, temveč so v nivoju vozišča, robovi pa so samo označeni. Nekateri strokovnjaki kot npr. Javna agencija za varnost prometa so ureditev kritizirali, češ da ovira pretočnost motoriziranega prometa.<ref name=Dnevnik_o_kriziscih>{{navedi splet|title=Sporna ureditev križišča med Poljansko in Roško cesto v Ljubljani|url=http://dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042513118|work=Dnevnik.si|publisher=Dnevnik d.d.|accessdate=4. september 2012|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402181735/http://dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042513118|url-status=dead}}</ref> Po drugi strani so strokovnjaki Ljubljanske kolesarske mreže novo križišče pohvalili kot "zgodovinski premik na področju urejanja prometne infrastrukture", ki kolesarje "bistveno bolj varuje pred motoriziranim prometom". Opozarjajo tudi na dobre izkušnje v drugih državah kot npr. v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, ZDA, na Nizozemskem in Danskem.<ref>{{Navedi splet |url=http://kolesarji.org/novo-krizice-sporno-nekaterim-strokovnjakom/ |title=Ljubljanska kolesarska mreža: Novo križišče sporno nekaterim strokovnjakom |accessdate=2012-09-05 |archive-date=2012-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120510175659/http://kolesarji.org/novo-krizice-sporno-nekaterim-strokovnjakom/ |url-status=dead }}</ref> == Javni potniški promet == Preko mostu potekajo trase [[Ljubljanski potniški promet|mestnih avtobusnih linij]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''' in '''20Z''']]. ==Glej tudi== * [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]] ==Viri== * Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (tehnični podatki) {{sklici}} [[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2012]] [[Kategorija:Dela Maksa Fabianija]] [[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico]] hlisa30gnqe4hc8x7uu74918m87g0in 0 341457 6684867 6370820 2026-06-03T21:54:50Z Alebarasi 50192 +1 6684867 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nizozemci|nizozemskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Nizozemcev|Nizozemska|nizozemskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Thiemo de Bakker]] *[[Kiki Bertens]] *[[Lara Bitter]] *[[Kristie Boogert]] *[[Gijs Brouwer]] *[[Cindy Burger (tenisačica)|Cindy Burger]] == D == *[[Hendrik Jan Davids]] *[[Antal van der Duim]] == E == *[[Jacco Eltingh]] *[[Greg Van Emburgh]] == F == *[[Stephan Fransen]] == G == *[[Jesse Huta Galung]] *[[Tallon Griekspoor]] *[[Sven Groeneveld]] == H == *[[Paul Haarhuis]] *[[Martijn van Haasteren]] *[[Robin Haase]] *[[Daniëlle Harmsen]] *[[Melvyn op der Heijde]] *[[Rosalie van der Hoek]] *[[Richèl Hogenkamp]] *[[Amanda Hopmans]] == J == *[[Jesper de Jong]] == K == *[[Tom Kempers]] *[[Lesley Pattinama Kerkhove]] *[[Mark Koevermans]] *[[Wesley Koolhof]] *[[Michaëlla Krajicek]] *[[Richard Krajicek]] == L == *[[Suzan Lamens]] *[[Quirine Lemoine]] *[[John van Lottum]] == M == *[[Matwé Middelkoop]] *[[Angelique van der Meet]] *[[Nicole Muns-Jagerman]] == N == *[[Tom Nijssen]] *[[Seda Noorlander]] == O == *[[Tom Okker]] *[[Menno Oosting]] *[[Miriam Oremans]] == R == *[[Tim van Rijthoven]] *[[Jean-Julien Rojer]] *[[Arantxa Rus]] == S == *[[Sjeng Schalken]] *[[Dennis van Scheppingen]] *[[Bibiane Schoofs]] *[[Thomas Schoorel]] *[[Brenda Schultz-McCarthy]] *[[Demi Schuurs]] *[[Jelle Sels]] *[[Jan Siemerink]] *[[Igor Sijsling]] *[[Raemon Sluiter]] *[[Jasper Smit]] *[[Betty Stöve]] == T == *[[Elise Tamaëla]] == V == *[[Martin Verkerk]] *[[Erika Vogelsang]] *[[Indy de Vroome]] == W == *[[Rogier Wassen]] == Z == *[[Botic van de Zandschulp]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Nizozemcev|Tenisači]] [[Kategorija:Nizozemski tenisači|*]] 3vtjne11kheiidlu8qrbg37dhex1wm0 0 341719 6684949 6529433 2026-06-04T07:41:23Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684949 wikitext text/x-wiki {{for|stari Karlovški most|Karlovški most (stari)}} {{Infopolje Most |image=Karlovški most 1976 (4).JPG |inaugurated=16. oktober 1976 |crosses=Gruberjevo nabrežje, [[Gruberjev kanal]], [[Ižanska cesta, Ljubljana|Ižanska cesta]] |locale=[[Ljubljana]]|carries=[[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]] |fabricator=GRADIS Ljubljana |length=87,25 m |width=22 m }} '''Karlovški most''' premošča Gruberjevo nabrežje, [[Gruberjev kanal]] in [[Ižanska cesta, Ljubljana|Ižansko cesto]] in leži v trasi [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovške ceste]] v Ljubljani. Projekt, ki ga je po naročilu [[Republiška skupnost za ceste|Republiške skupnosti za ceste]] izdelal GRADIS, Biro za projektiranje Maribor pod vodstvom Vukašina Ačanskega, je bil izdelan konec leta 1976. Most je gradilo gradbeno podjetje GRADIS Ljubljana, za promet je bil odprt 16. oktobra 1976. leta. Nov most stoji cca 30 m gorvodno od [[Karlovški most (stari)|starega Karlovškega mostu]]. == Tehnični podatki == Mostna konstrukcija Gruberjev kanal prečka pod kotom 72 °. Svetla višina do Gruberjevega nabrežja je 3,00 m, do Ižanske ceste pa 4,50 m. Normalni prečni prerez na mostu je sledeč: * štirje vozni pasovi po 3,50 m * obojestranski kolesarski stezi po 2,0 m * obojestranska pločnika po 2,0 m V križiščih se razširi za uvozne in izvozne pasove ter ločilni pas. Širina normalnega prečnega prereza tako znaša 22,0 m, razširjenega pa 28,15 m. Dolžina premostitve znaša 87,25 m in poteka preko treh neenakih polj (ožji krajni in daljše srednje polje). Niveleta poteka v vertikalni in horizontalni zaokrožitvi. Zaradi slabe nosilnosti temeljnih tal (paleozoiska podlaga, črni skrilavci in glinasti peščenjaki) je zgornja konstrukcija iz montažnih prednapetih armiranobetonskih škatlastih nosilcev nekonstantne višine med 1,14–1,54 m. Spodnjo konstrukcijo sestavljajo štirje prečni okvirji, na katerih ležijo nosilci. Podporno konstrukcijo sestavlja pet stebrov, ki ležijo na uvrtanih pilotih, ki segajo v trdno podlago. Stebri so v prečni smeri povezani s prečko. Vozišče in hodniki so asfaltirani. Na mostu je javna razsvetljava. Križišče z Roško in Privozom je semaforizirano. Istočasno s Karlovškim mostom in delom nove Karlovške in v nadaljevanju Dolenjske ceste je bil zgrajen tudi podvoz za dolenjsko železniško progo, ki je bila sočasno poglobljena. == Javni potniški promet == Preko mostu potekajo trase [[Ljubljanski potniški promet|mestnih avtobusnih linij]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''N3''', '''3B''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']] in integrirana linija [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']]. == Galerija == <gallery> Slika:Karlovški most 1976 (5).JPG|Pogled na konstrukcijo Slika:Karlovški most 1976 (8).JPG|Pogled na vozišče proti mestu Slika:Karlovški most 1976 (2).JPG|Podvoz za Gruberjevo nabrežje Slika:Karlovški most 1976 (7).JPG|Podvoz za Ižansko cesto Slika:Karlovški most 1976 (9).JPG|Pogled na oba mostova </gallery> == Viri == * Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, Republiška skupnost za ceste, 1976 == Glej tudi == * [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]] == Zunanji viri == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.dc.gov.si/ Direkcija RS za ceste] * [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ST8SPJZH/e7ec6b1c-f7a2-4dee-96fc-b65ae70873b5/PDF Gradisov vestnik] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1976]] [[Kategorija:Mostovi čez Gruberjev prekop]] 0tzr9fo5ezo2qihqip8frr89wt6w3l8 0 342982 6684776 5983175 2026-06-03T18:27:02Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684776 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Ribja brv |native_name = |native_name_lang = |image = Slika:Ljubljanica banks night.jpg |alt = Ribja brv čez Ljubljanico in Cankarjevo nabrežje decembra 2017 |caption =Ribja brv čez Ljubljanico in Cankarjevo nabrežje decembra 2017 |other_name = |carries = Most za pešce in kolesarje |crosses = [[Reka]] [[Ljubljanica]] |locale = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] |owner = Mestna občina [[Ljubljana]] |maint = |id = |designer = [[Ponting|Ponting inženirski biro]], Arhitektura d.o.o. |engineering = |design = Segmentna montažna gradnja |material = Vitka jeklena konstrukcija |length = 24,85 m |width = 3,6 m |height = 0,5 m (struktura) |mainspan = 24,85 m |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Makro 5 gradnje |fabricator = Metalia d.o.o. (jeklena konstrukcija) |begin = |complete = |cost = [[Euro|€]]&nbsp;663.000<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ribja-brv-v-novi-preobleki/347367 |title=Ribja brv v novi 'preobleki' |accessdate=25.9.2014 |date=27.9.2014 |format= |work=MMC RTV SLO }}</ref> |inaugurated = |open = 27. september 2014 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = Lesena brv iz leta 1991 |coordinates = {{Coord|46|3|0.98|N|14|30|19.93|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }}'''Ribja brv''' je bil manjši [[most]] ([[brv za pešce]]) preko [[Ljubljanica|Ljubljanice]] v Ljubljani, ki je ležal med [[Hribarjevo nabrežje|Hribarjevim nabrežjem]] v podaljšku Gerberjevega stopnišča na levem bregu in [[Ribji trg, Ljubljana|Ribjim trgom]] na desnem bregu reke. Postavljena je bila leta 1991 iz ostankov nosilcev iz lepljenega lesa, ki so jih uporabili pri obnovi [[Tromostovje|Tromostovja]]. Brv se je takoj po odprtju izkazala kot nenadomestljiva povezava pešcem med [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnim trgom]] in Staro Ljubljano. V skladu z regulacijskim načrtom za mesto Ljubljana je brv na tem mestu predvidel že [[Maks Fabiani]], [[arhitekt]] in [[urbanist]], v letu 1895. Kasneje (1913) je arhitekt [[Alfred Keller (arhitekt)|Alfred Keller]] v okviru ureditve obrežja Ljubljanice na tem mestu predvidel stopnice do reke. Leta 1934 je obe zamisli povzel arhitekt [[Jože Plečnik]], saj je pri preureditvi [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnega trga]] oblikoval stopnišče k pristanu Makalonca. V naslednjih letih so različni študentje [[Arhitektura|arhitektur]]e narisali več variant projektnih rešitev vse do leta 1991, ko je bila brv tudi zgrajena. Brv je z leti propadala, tako da je v letu 2004 Oddelek za gospodarske javne službe in promet [[Mestna uprava Mestne občine Ljubljana|mestne uprave Mestne občine Ljubljana]] izvedel prvo sanacijo, ki je obsegala impregnacijo poškodovanih lesenih delov in zamenjavo dotrajanih delov konstrukcije ter zaščito oziroma zamenjavo dotrajanih jeklenih delov brvi. Ponovno je bila potrebna sanacija leta 2011, ko je Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) izdal mnenje o stanju lesene brvi, v katerem so predlagali, da se zaradi močnih poškodb glavnih nosilcev, zaradi česar brv ni več primerna za uporabo, celotna brv čim prej zamenja. Izvedena so bila nujna sanacijska dela: sanacija lesenih lepljenih nosilcev, spodnjih napenjalk in veznih tramov. V juniju 2012 pa je [[Mestna občina Ljubljana|MOL]] razpisala arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve ter izbiro izvajalca za izdelavo projektne dokumentacije nove brvi čez Ljubljanico med Ribjim trgom in Gerberjevim stopniščem. Izbrana je bila rešitev avtorjev Petra Gabrijelčiča, Gregorja Cipota in Boštjana Gabrijelčiča s sodelavci Tomažem Budkovičem, Danielom Zorcom, Simonom Severjem. Avtorji utemeljujejo svojo zamisel na prepričanju, da sta Kellerjevo rečno korito, Plečnikove ureditve Gerberjevega stopnišča, presledka v obrežni ograji in arkadni loki pristana Makalonce opredelili vse nastavke za oblikovanje in postavitev brvi na tem mestu. Najbolj spoštljiv in najmanj moteč odgovor nanje tako daje povsem nevtralna in transparentna brv. Sedmega julija 2014 dopoldne so leseno Ribjo brv razrezali in odpeljali. Na njenem mestu so konec septembra 2014 po načrtih na natečaju izbranega arhitekturnega biroja Arhitektura d.o.o. in [[Ponting|inženirskega podjetja Ponting d.o.o.]] odprli prenovljeno minimalistično brv iz jeklene konstrukcije in s steklenimi ograjami. Zaradi izkušenj iz Mesarskega mostu, ima most ogrevana tla, kar naj bi preprečevalo poledenitev pohodne površine.<ref>{{navedi splet |url=http://www.siol.net/kultura/umetnost_in_oblikovanje/2014/09/nova_ribja_brv_cez_ljubljanico_elegantna_skromna_skoraj_nevidna.aspx |title=Nova Ribja brv čez Ljubljanico: elegantna, skromna, skoraj nevidna |accessdate=25.9.2014 |date=25.9.2014 |format= |work=[[Planet SiOL.net]] }}</ref> ==Glej tudi== * [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]] == Viri == *[http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/75231/detail.html revija Ljubljana] *[http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/1205/detail.html revija Ljubljana] *[http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna-uprava/oddelki/urejanje-prostora/urbanisticni-natecaji/78418/detail.html Objava razpisa]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.uradni-list.si/1/content?id=111765#!/Odlok-o-dolocitvi-imen-ulic-mostov-brvi-in-sprememb-potekov-ulic-na-obmocju-Mestne-obcine-Ljubljana Uradni list RS, št. 10/2013 z dne 1. 2. 2013], pridobljeno 4. februarja 2013 {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Fish Footbridge|Ribja brv}} *[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042557605 Ribja brv se bo prilegala kot švicarska obleka] [[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico]] [[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1991]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2014]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Brvi za pešce]] pv43ykhi9nr0ipa4oe82g5gfr96j9a4 0 343064 6684860 6613600 2026-06-03T21:49:04Z Alebarasi 50192 /* F */ 6684860 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Brazilci|brazilskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Brazilcev|Brazilija|brazilskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Ricardo Acioly]] *[[Maria Fernanda Alves]] == B == *[[Thomaz Bellucci]] *[[Maria Bueno]] == C == *[[Dacio Campos]] *[[Gabriela Cé]] *[[Guilherme Clezar]] == D == *[[Marcos Daniel]] *[[Marcelo Demoliner]] *[[Ana-Clara Duarte]] == F == *[[Franco Ferreiro]] *[[João Fonseca (tenisač)|João Fonseca]] == G == *[[André Ghem]] *[[Paula Cristina Gonçalves]] == H == *[[Ricardo Hocevar]] == K == *[[Cesar Kist]] *[[Thomaz Koch]] *[[Carlos Kirmayr]] *[[Gustavo Kuerten]] == L == *[[Orlando Luz]] == M == *[[Beatriz Hadad Maia]] *[[Luiz Mattar]] *[[Fernando Meligeni]] *[[Marcelo Melo]] *[[Mauro Menezes]] *[[André Miele]] *[[Rodrigo Monte]] *[[Thiago Monteiro]] *[[Cássi Motta]] == O == *[[Jaime Oncins]] == P == *[[Teliana Pereira]] == R == *[[Fernando Roese]] == S == *[[André Sá]] *[[Daniel Dutra da Silva]] *[[Joao Lucas Reis da Silva]] *[[Rogério Dutra da Silva]] *[[Bruno Soares]] *[[João Pedro Sorgi]] *[[João Souza]] *[[Luisa Stefani]] == T == *[[Carla Tiene]] == V == *[[Roxane Vaisemberg]] == W == *[[Thiago Seyboth Wild]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Brazilcev|Tenisači]] [[Kategorija:Brazilski tenisači|*]] 5d6oyi5o5fbxckm9uajjnlnsfq86wyj 0 345075 6684575 6684375 2026-06-03T13:21:11Z Ljuba24b 92351 dp, infopolje 6684575 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Otok Santa Fe <br>(Barrington Island) | image_name = Isla Santa Fe as seen from Playa el Garrapatero, Isla Santa Cruz, Galapagos Islands.jpg | image_size = | image_caption = Isla Santa Fe kot je videti s Playa el Garrapatero, Isla Santa Cruz | map_image = Galapagos Islands topographic map-de.svg | map = | map_width = | map_caption = Lega Galapaških otokov | map_relief = | label = | label_position = bottom | coordinates = {{coord|-0.818|-90.062|display=inline,title}} |location = [[Galapaški otoki]], Ekvador | pop = | archipelago = Galapaški otoki | waterbody = | total_islands = | major_islands = | rank = | elevation_m = | elevation_footnotes = | country = [[Ekvador]] }} '''Santa Fe''' je eden od [[otok]]ov, ki sestavljajo otočje [[Galapaški otoki|Galapaško otočje]], poimenovan po istoimenskem mestu v Španiji. Je v centralnem delu [[otočje|otočja]], jugovzhodno od otoka [[Santa Cruz (Galápagos)|Santa Cruz]]. Ima površino 24 km² in meri v višino 259 metrov. == Okolje == Geološko je otok eden najstarejših v arhipelagu; našli so vulkanske kamnine, stare približno 4 milijone let.<ref>{{cite web|title=Santa Fe Island Tour|url=https://www.galapagosalternative.com/islands/Santa-Fe-Galapagos-Tour.asp|publisher=galapagosalternative.com|access-date=6 June 2017}}</ref> Vegetacijo otoka zaznamujejo grmičevje, drevesa ''palo santo'' in sestoji velike podvrste galapaškega bodičastega kaktusa, ''Opuntia galapageia subvar. barringtonensis''.<ref>{{cite web|title=SANTA FE ISLAND (BARRINGTON), GALAPAGOS|url=https://animalcorner.co.uk/santa-fe-island/|publisher=animalcorner.co.uk|access-date=6 June 2017}}</ref> V Santa Feju živita dve endemični vrsti in dve endemični podvrsti: barringtonov kopenski legvan (''Conolophus pallidus''), barringtonov listnasti gekon (''Phyllodactylus barringtonensis''),<ref>{{EMBL species|genus=Phyllodactylus|species=barringtonensis}} www.reptile-database.org.</ref> santafejski morski legvan (''Amblyrhynchus cristatus trillmichi'') in galapaška riževa podgana (''Aegialomys galapagoensis bauri''). Na plažah zaliva Barrington najdemo veliko število morskih levov, ki občasno ovirajo dostop do dveh poti, ki vodita s plaže. Na otoku je nekoč živela njegova, doslej neopisana vrsta galapaške želve, endemična santafejska želva, ki je sredi 19. stoletja izumrla zaradi prekomernega izkoriščanja kitolovcev in naseljencev. Več kot 150 let na otoku ni bilo želv. Genetski pregled kosti želv, najdenih na otoku, je pokazal, da je bila njena najbližja sorodnica orjaška želva z otoka Hood (''Chelonoidis hoodensis'') z otoka Española (prej otok Hood). Po odločitvi, sprejeti na mednarodni delavnici o orjaških želvah leta 2012, je bil sprožen program za ponovno vzpostavitev populacije želv na Santa Feju, pri čemer se vrsta z otoka Española uporablja kot ekološki analog ali nadomestek. Želve so ekološko pomembne za otoški ekosistem, zlasti zaradi svoje vloge razširjevalk semen. Med letoma 2015 in 2021 je projekt ''Santa Fe Tortoise Project'' uspešno v Santa Fe vnesel približno 700 mladih in 31 pododraslih španskih želv, da bi dokončal program ekološke obnove (ki se je začel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z iztrebljanjem divjih koz) za otok.<ref name="gc">{{cite web |url= https://www.galapagos.org/about_galapagos/about-galapagos/the-islands/santa-fe/|title= Santa Fé|author=<!--Not stated--> |date=|website= The Galapagos Islands |publisher= Galapagos Conservancy |access-date= 17 July 2021}}</ref><ref name="gc2">{{cite web|url= https://www.galapagos.org/newsroom/santa-fe-tortoise-project-2021/|title= Final Phase of the Santa Fe Tortoise Repopulation Process Complete|author= <!--Not stated-->|date= 2 March 2021|website= The Galapagos Islands|publisher= Galapagos Conservancy|access-date= 17 July 2021|archive-date= 17 July 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20210717051712/https://www.galapagos.org/newsroom/santa-fe-tortoise-project-2021/|url-status= dead}}</ref> Projekt Globalnega okoljskega sklada o biološki varnosti in obnovi ekosistema Galapaških otokov, ki ga izvaja Conservation International Ecuador kot projektna agencija, vključuje premestitev orjaških želv na otok.<ref name="GEF_9282_ProDoc">{{cite report |title=GEF Project Document: Safeguarding biodiversity in the Galapagos Islands by enhancing biosecurity and creating the enabling environment for the restoration of Galapagos Island ecosystems |publisher=Conservation International (CI-GEF Project Agency) |date=September 2018 |url=https://www.islandconservation.org/wp-content/uploads/2020/02/9282-galapagos-prodoc.pdf |pages=1-2, 6 |format=PDF}}</ref> <gallery> Slika:41 Santa Fe (24).JPG|Velika drevesa opuncije Slika:Zalophus wollebaeki 41 Santa Fe (44).jpg|Morski levi na peščeni plaži Slika:41 Santa Fe (19).JPG|Galapaška kanja Slika:41 Santa Fe (36).JPG|Palisander </gallery> == Viri == * Vodnik Ecuador in Galapagos, Insight guide, 2010 * Islas Galapagos, Everest, 2011, ISBN 978-84-441-3087-3 == Zunanji povezave == * [http://www.galapagosonline.com/Islands/islands/Santa_Fe/Santa_Fe.html Santa Fe Information Galapagosonline.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040414232915/http://galapagosonline.com/Islands/islands/Santa_Fe/Santa_Fe.html |date=2004-04-14 }} * [http://www.iucnredlist.org/details/5239/0 IUCN Rdeči seznam] {{Kategorija v Zbirki|Santa Fe (Barrington)}} [[Kategorija:Galapaški otoki]] stxa9l0eg3s2za4zq8t29o7tuyjdfra 0 345080 6684606 5480632 2026-06-03T14:22:54Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6684606 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Otok Santiago<br>(James Island) | image name = | image size = | image caption = | map_image = Galapagos Islands topographic map-de.svg | map = | map_alt = | map_width = | map_caption = | map_relief = | label = Otok Santiago | label_position = right | coordinates = {{coord|-0.252364|-90.717952|display=inline,title}} | location = [[Galapaški otoki]], [[Ekvador]] | pop = | archipelago = Galapaški otoki | waterbody = | total islands = | major islands = | rank = | elevation_m = 906 | highest_mount = Cerro Pelado | elevation footnotes = | population = 0 | country = [[Ekvador]] }} '''Otok Santiago''' je eden od [[Galapaški otoki|Galapaških otokov]]. Otok, ki ga sestavljata dva prekrivajoča se [[vulkan]]a, ima površino 585 kvadratnih kilometrov in najvišjo nadmorsko višino 907 metrov, na vrhu severozahodnega [[ščitasti vulkan|ščitastega vulkana]]. Vulkan na jugovzhodu otoka je izbruhnil vzdolž linearne razpoke in je veliko nižji. Najstarejši tokovi lave na otoku segajo v čas pred 750.000 leti. == Imena == Prvotno špansko ime je bilo ''otok San Marcos''<ref>{{citation |last=Kitchin |first=Thomas |author-link= |title=Kitchin's General Atlas... |publisher=Laurie & Whittle |location=London |date=1797 |contribution=[[:File:1795 D'Anville Wall Map of South America - Geographicus - SouthAmerica-laruiewhittle-1794.jpg|South America]] }}.</ref> ({{lang|es|Isla}} ali {{lang|es|Ysla San Marcos}}),<ref>{{citation |last=De la Fuente |first=Vicente |lang=es |title=[[:File:Nueva y correcta carta del mar Pacifico ó del Sur - Vicente de la Fuente f. - btv1b53053066z.jpg|Nueva y Correcta Carta del Mar Pacifico ó del Sur...]] ''[''New and Improved Map of the Pacific or Southern Sea'']'' |date=1744 |publisher= |location=Madrid }}.</ref> v čast evangelistu [[sveti Marko|sv. Marku]]. Leta 1892 so ga v okviru ekvadorskega praznovanja štiristoletnice Kolumbovega prvega potovanja preimenovali v ''Salvador'' ali ''otok San Salvador'' ({{lang|es|Isla San Salvador}}) po prvem otoku, ki ga je dosegel [[Krištof Kolumb]]. [[Isabela (Galápagos)|Isabela]] in [[Fernandina (Galápagos)|Fernandina]] sta bila podobno preimenovana po tretjem in četrtem otoku. Sedanje ime ''Santiago'' je špansko ime za sv. Jakoba in pomembno [[Santiago de Compostela|romarsko središče]] v severni Španiji. V angleščini je otok znan tudi kot Otok vojvode Yorka,{{sfnp|McEwen|1988|p=237}} Otok kralja Jakoba{{sfnp|McEwen|1988|p=235}} in Jakobov otok, vse v čast kralja [[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]].{{sfnp|McEwen|1988|p=237}} Ime mu je prvotno podelil pirat William Ambrosia Cowley leta 1684 in ga spremenil leta 1685 po Jakobovem kronanju. Cowley je podobno poimenoval otok Floreana, kralja Karla otok, po [[Karel II. Angleški|Karlu II.]] == Geologija == Otok Santiago je eden od otokov v Galapaškem arhipelagu.<ref>{{cite web|title=Santiago|url=https://www.galapagos.org/about_galapagos/about-galapagos/the-islands/santiago/|website=Galapagos Conservancy| publisher=galapagos.org| access-date=6 June 2017}}</ref> Nastal je iz ščitastega vulkana z istoimenskim imenom Santiago.<ref>{{cite web|url=https://www.volcanodiscovery.com/santiago.html |title=Santiago Volcano|publisher=Volcano Discovery|access-date=14 July 2021}}</ref> Najstarejši tokovi lave na otoku segajo v čas pred 750.000 leti.<ref>{{cite web |title=Santiago |url=https://www.geo.cornell.edu/geology/GalapagosWWW/Santiago.html |website=Galapagos Geology on the Web |publisher=Cornell University |access-date=2021-04-28}}</ref> Nizki, ravni vrhovi vulkana so omogočili, da je lava z nizko viskoznostjo tekla na velike razdalje od izvornih odprtin.<ref>{{cite journal |last1=Swanson|first1=Frederick|date=1 November 1974 |title=Geology of Santiago, Rábida, and Pinzón Islands, Galápagos|url=https://pubs.geoscienceworld.org/gsa/gsabulletin/article-abstract/85/11/1803/201542/Geology-of-Santiago-Ra-bida-and-Pinzo-n-Islands |journal=Geological Society of America Bulletin |volume=154 |issue= 11|pages=1803–1810 |doi=10.1130/0016-7606(1974)85<1803:GOSRAP>2.0.CO;2|access-date=14 July 2021|url-access=subscription}}</ref> Zaradi vulkanskega izvora je otok posejan s [[holocen]]skimi piroklastičnimi kamninami, ki jih najdemo po vsem otoku.<ref>{{cite web|url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=353090 |title=Santiago|publisher=Smithsonian Institution Museum of Natural History Global Volcanism Program|access-date=14 July 2021}}</ref> Na vzhodni in zahodni strani otoka so vidni [[tuf]]ni stožci, ki so nastali zaradi hitre interakcije vroče lave in vode.<ref>{{cite web|url=https://www.geo.fu-berlin.de/en/v/geolearning/mountain_building/magmatism/volcanoes/spatter_tuff_cone/index.html |title=Types of Volcanos: Splatter and Tuff Cones|publisher=Freie Universität Berlin Department of Earth Science|access-date=14 July 2021}}</ref> Vrh vulkana je na severozahodnem delu otoka, zadnja zabeležena vulkanska aktivnost na otoku Santiago pa je bila med letoma 1904 in 1906.<ref>{{cite web|url=https://www.earthobservatory.nasa.gov/images/79530/isla-santiago-galapagos-islands |title=Isla Santiago, Galapagos Islands|publisher=NASA Earth Observatory|access-date=14 July 2021}}</ref> V območju Sulivan Bay, kjer je urejena tudi razgledna pot, je mogoče opaziti območja strjenih [[Lava|pahoehoe]] tokov lave. == Živalstvo in rastlinstvo == Tako kot drugi otoki galapaškega arhipelaga je tudi otok Santiago poln divjih živali, zlasti vrst, ki so endemične za otoke. Nekatere živali, ki jih običajno vidimo na otoku, so galapaški medved (''Arctocephalus galapagoensis''), galapaški morski lev (''Zalophus wollebaeki''), rakovica ''Grapsus grapsus'', morski legvan (''Amblyrhynchus cristatus'') in galapaški kopenski legvan (''Conolophus subcristatus''), [[velika pliskavka]], riževa podgana (''Aegialomys galapagoensis bauri'') in kuščar ''Microlophus''.<ref>{{cite web|url=https://galapagosinsiders.com/travel-blog/santiago-island-galapagos/ |title=Santiago Island, Galapagos|publisher=Galapagos Insiders|access-date=14 July 2021}}</ref> [[Charles Darwin]] je oktobra 1835 ugotovil, da je otoška populacija kopenskih legvanov ogromna: »Ne morem podati bolj prepričljivega dokaza o njihovem številu kot z izjavo, da ko smo ostali na Jamesovem otoku, nekaj časa nismo mogli najti mesta brez njihovih rovov, kjer bi lahko postavili svoj šotor.«<ref>{{cite web|url=https://www.ling.upenn.edu/courses/hum100/Beagle17.html |title=The Voyage of the Beagle|publisher=The University of Pennsylvania|access-date=14 July 2021}}</ref> Darwinovi in Galapaški [[ščinkavci]] so na tem otoku najpogostejši. O rastlinah in vegetaciji je Darwin opazil: »Tako kot na drugih otokih je spodnji del pokrival skoraj grmovje brez listov, toda drevesa so bila tukaj bolj razrasla kot drugod, ker so jih ohranjali vlažni oblaki, ki podpirajo zeleno in cvetočo vegetacijo.«<ref>{{cite journal |last1=Hamann|first1=Ole|date=May 1993 |title=The Vegetation of Isla Santiago-Past and Present|url=https://core.ac.uk/download/pdf/11021349.pdf |journal=Noticias de Galapagos |volume=52 |issue= |pages=6–11 |doi=|access-date=14 July 2021}}</ref> == Obnova == Direktorat za varstvo nacionalnega parka in Galapaških otokov je 4. januarja 2019 po 180-letni odsotnosti ponovno naselil 1436 galapaških kopenskih legvanov (''Conolophus subcristatus'') na otok Santiago. Partnerji so ponovno naselili kopenske legvane, da bi obnovili ekološko zdravje otoka in tej vrsti legvanov omogočili uspevanje. Kopenski legvani so bili pridobljeni z otoka North Seymour, kamor so jih pripeljali v 1930-ih in se je povečalo na več kot 5000 ter se soočilo s pomanjkanjem hrane. Charles Darwin je bil predzadnji človek, ki je zabeležil kopenske legvane žive na otoku Santiago leta 1835, pri čemer je bil Abel-Nicolas Bergasse du Petit-Thouars zadnji leta 1838.<ref>{{cite web|url=https://www.islandconservation.org/galapagos-land-iguanas-return-santiago-island-180-year-absence/ |title=Threatened Galápagos Land Iguanas Return to Santiago Island En-Masse After 180-Year Absence|publisher=Island Conservation|access-date=9 January 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2019/jan/08/galapagos-island-gets-its-first-iguanas-since-darwin-after-mass-release |title=Galápagos island gets its first iguanas since Darwin after mass-release|work=The Guardian|access-date=9 January 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cnn.com/travel/article/galapagos-island-iguanas-scli-intl/index.html |title=Iguanas reintroduced to Galapagos island after 200 years|publisher=CNN.com|access-date=9 January 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://time.com/5496466/galapagos-island-iguanas-reintroduced/ |title=Iguanas Are Being Reintroduced to a Galapagos Island Two Centuries After They Disappeared|publisher=TIME|access-date=9 January 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/iguanas-galapagos-island-national-park-santiago-island-charles-darwin-a8718246.html |title=Iguanas reintroduced to Galapagos island after almost 200 years|work=The Independent|access-date=9 January 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://earther.gizmodo.com/iguanas-reintroduced-to-the-largest-galapagos-island-af-1831584615 |title=Iguanas Reintroduced to the Largest Galapagos Island After Nearly 200 Year Absence|publisher=Earther|access-date=9 January 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.voyagers.travel/galapagos/galapagos-islands-information/islands/santiago-island |title=Santiago Island Lava fields and wildlife at Puerto Egas|access-date=30 January 2021}}</ref> Otok Santiago je bil priljubljen med pirati in kitolovci. Prvi naseljenci so seboj prinesli prašiče in koze, ki so se v 19. st. namnožile do 100.000 primerkov. Na otoku so povzročile veliko škodo na [[Endemična vrsta|endemičnih]] vrstah rastlin, zato so jih v zadnjih desetletjih naravovarstveniki iztrebili. Med letoma 1920 in 1960 so v bližini Puerto Egas iz vulkanskega kraterja pridobivali sol, kar pa so zaradi nedonosnosti in zaščite okolja opustili. Nekateri ostanki te dejavnosti so še vidni. == Galerija == <gallery> Slika:37 Santiago Sullivan bay (3).JPG|Pahoehoe lava Slika:37 Santiago (37).JPG|Rakovice Slika:37 Santiago Sullivan bay (26).JPG|Stara in novejša lava Slika:37 Santiago Sullivan bay (33).JPG|Začetek življenja na lavi Slika:37 Santiago Sullivan bay (24).JPG|[[Vulkansko steklo]] (obsidijan) </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Vodnik Ecuador in Galapagos, Insight guide, 2010 * Islas Galapagos, Everest, 2011, ISBN 978-84-441-3087-3 == Zunanji povezave == {{Commons category|Santiago (Galápagos)}} * [http://www.galapagosonline.com/Islands/islands/Santiago/Santiago.html Otok Santiago] * [http://www.iucnredlist.org/details/5239/0 IUCN Rdeči seznam] [[Kategorija:Galapaški otoki]] [[Kategorija:Vulkani v Ekvadorju]] {{normativna kontrola}} sle41rli22ixid9admobxylrfed7e3b 0 345140 6684612 5773210 2026-06-03T14:45:44Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6684612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name=Darwin |image=39 Saymour (2).JPG | elevation_m =168 m |area km2=1,1 |country={{zastavadržave|Ekvador}} |native_name=Isla Darwin |archipelago=[[Galapaški otoki]] |coordinates wikidata=1 |image_map=Galapagos Islands topographic map-en.svg |image_map_caption=Zemljevid Galapškega otočja, Darwin zgoraj levo }} [[File:Darwinarch.jpg|thumb|Darwinov lok preden je zaradi erozije postal skupina stebrov]] '''Otok Darwin''' ({{langx|es|Isla Darwin}}) je osamljen severni del [[Galapaški otoki|Galapaškega otočja]] v [[Ekvador]]ju, najvišji del ugaslega vulkana. Ime je dobil po [[Charles Darwin|Charlesu Darwinu]] in je med manjšimi otoki v arhipelagu. Ima površino 1 kvadratni kilometer in sega 165 metrov nadmorske višine. Na otoku se ni mogoče izkrcati. Prvi obisk je doživel šele leta 1964 s pomočjo helikopterja. Skupina, ki jo tvorita Darwin in bližnji otok Wolf, je danes znana kot Darwin and Wolf. == Geologija == Otok Darwin je ostanek ugaslega [[vulkan]]a in je severozahodno od glavne skupine Galapaških otokov na liniji Wolf-Darwin, ki se razteza od Galapaške plošče do središča širjenja Galapagos, srednjeoceanskega grebena, ki ločuje [[Tektonika plošč|tektonski plošči]] [[Nazca plošča|Nazca]] in [[Kokosova plošča|Kokos]]. Nastanek otoka Darwin se razlikuje od glavnih galapaških otokov. Obstajata dve teoriji o oblikovanju: prva pravi, da se je dvigajoča [[magma]] razširila iz centralnega dela otočja; druga teorija pravi, da je bil dvig magme ločen in ga je povzročila napetost v oceanski litosferi zaradi transformnega preloma.<ref>[http://adsabs.harvard.edu/abs/2002AGUFM.V61A1358B Blair et al., Plume Ridge Interaction]</ref> Darwinov otok je najsevernejši od dveh vrhov na liniji Wolf-Darwin, ki segata nad površje. Drugi, otok Wolf, je oddaljen približno 40 km, čeprav so na njem še drugi podzemni vrhovi. Vulkan, ki tvori otok, je ugasnil, zadnji izbruh pa naj bi se zgodil pred približno 400.000 leti,<ref>[https://www.geo.cornell.edu/geology/GalapagosWWW/WolfDarwin.html Cornell University]</ref> zaradi česar je mlajši od Wolfa. Tokovi lave okoli Darwina so homogeni, očitno zaradi njegove mladosti, in imajo podobno kemično sestavo kot tokovi v središču širjenja na Galapagosu.<ref name="adsabs.harvard.edu">[http://adsabs.harvard.edu/abs/2002AGUFM.V61A1359R Role of Plume-Ridge Interaction in Magma Genesis III: Darwin Island]</ref> Darwin je verjel, da sta imela otoka vsaj dve obdobji nastajanja v svoji zgodovini. Vidne so plasti [[tuf]]a in [[bazalt]]a. Vse kaže, da je otok Darwin ostanek nekoč veliko večjega otoka, ki pa se je kot posledica erupcij zmanjšal. Posebna naravna znamenitost, [[Darwinov lok]] (''Arco de Darwin''), skalni [[naravni most]] sredi morja, manj kot kilometer od glavnega otoka Darwin, se je porušil zaradi erozije 17. maja 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi erozije se je porušil znameniti Darwinov lok|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/zaradi-erozije-se-je-porusil-znameniti-darwinov-lok/580646|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-28|language=sl}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == Otok Darwin ni odprt za obiske s kopnega. Ker ni suhih pristajališč, so glavne znamenitosti otoka Darwin v Tihem oceanu, ki mrgoli z veliko raznolikostjo morskega življenja. Edini obiskovalci so tisti, ki se pridejo potapljat, saj tudi tukaj zaradi oddaljenosti od glavnega otoka križari le omejeno število ladij za bivanje na krovu. Morsko življenje v Darwinu je raznoliko z velikimi jatami rib. Otoške vode privabljajo [[kitovec|kitovce]] od junija do novembra, pa tudi [[kladvenice]] (''Sphyrnidae''), galapaške (''Carcharhinus galapagensis''), svilnate (''Carcharhinus falciformis'')in črnoplavute (''Carcharhinus limbatus'') morske pse. Poleg tega lahko najdemo [[orjaška črepaha|orjaške črepahe]] (''Chelonia mydas''), mante in [[delfini|delfine]].<ref>{{Cite web |url=http://www.galapagospark.org/png/index.php |title=Galápagos National Park Interactive Map |access-date=2009-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090216032714/http://galapagospark.org/png/index.php |archive-date=2009-02-16 |url-status=dead }}</ref> Na otoku živi tudi velika populacija ptic, med njimi [[burnice]], rdečenogi strmoglavec (''Sula sula'') in vampirski ščinkavec (''Geospiza septentrionalis''). == Zgodovina == Čeprav je bil otok označen na zemljevidih, se je prvo znano pristajanje na Darwinu zgodilo šele leta 1964, ko ga je obiskal helikopter.<ref>''Ecuador & the Galápagos Islands'', by Danny Palmerlee, Michael Grosberg, Carolyn McCarthy. {{ISBN|1-74104-295-X}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Vodnik Ecuador in Galapagos, Insight guide, 2010 * Islas Galapagos, Everest, 2011, ISBN 978-84-441-3087-3 * [http://www.geo.cornell.edu/geology/GalapagosWWW/WolfDarwin.html Geologija otoka Darwin in Wolf] == Zunanje povezave == {{commons category|Darwin Island}} *[http://www.govisitgalapagos.com/islands/isla-darwin.asp Darwin Island - govisitgalapagos.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061102040458/http://www.govisitgalapagos.com/islands/isla-darwin.asp |date=2006-11-02 }} * [http://www.iucnredlist.org/details/5239/0 IUCN Rdeči seznam] [[Kategorija:Galapaški otoki]] {{normativna kontrola}} 3f7pbt1i3fwvrcj2y3dj56qvzv840y8 0 345270 6684588 5554743 2026-06-03T13:57:25Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6684588 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Otok Santa Island<br />(Indefatigable Island) | image_size = | image_caption = | map_image = Galapagos Islands topographic map-de.svg | map = | map_width = | map_caption = | map_relief = | label = Otok Santa Cruz | label_position = right | coordinates = {{coord|-0.6255|-90.3679|type:isle_globe:earth_region:EC|display=ti}} | location = [[Tihi ocean]] | area_km2 = 986 | archipelago = [[Galapaški otoki]] | waterbody = | total_islands = | major_islands = | rank = | population = 15.701 (2015) | elevation_m = 864 | highest_mount = [[Cerro Crocker]] | elevation_footnotes = <ref name=GCSC /> | country = [[Ekvador]] }} [[Slika:42 Santa Cruz (3).JPG|thumb||300px|right|Jutro v Puerto Ayora na otoku Santa Cruz]] Otok '''Santa Cruz''' ({{langx|es|Isla Santa Cruz}}), znan tudi kot ''Neutrudljiv otok'' in pod drugimi imeni, je najbolj naseljen in drugi največji otok v skupini [[Galapaški otoki|Galapaških otokov]] v [[Ekvador]]ju. Santa Cruz, ki leži na sredini skupine, je [[ščitasti vulkan]] s površino 986 km² in najvišjo nadmorsko višino 864 m. Sedež kantona Santa Cruz je Puerto Ayora na Santa Cruzu. Skupno prebivalstvo otoka je približno 18.000, tisti, ki živijo v manjših vaseh in se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in živinorejo. Je med večjimi otoki v Galapaškem otočju. == Imena == Prvotno špansko ime otoka je bilo San Clemente Island<ref>{{citation |last=Kitchin |first=Thomas |author-link= |title=Kitchin's General Atlas... |publisher=Laurie & Whittle |location=London |date=1797 |contribution=[[:File:1795 D'Anville Wall Map of South America - Geographicus - SouthAmerica-laruiewhittle-1794.jpg|South America]] }}.</ref> ({{lang|es|Isla}} or {{lang|es|Ysla San Clemente}})<ref>{{citation |last=De la Fuente |first=Vicente |lang=es |title=[[:File:Nueva y correcta carta del mar Pacifico ó del Sur - Vicente de la Fuente f. - btv1b53053066z.jpg|Nueva y Correcta Carta del Mar Pacifico ó del Sur...]] ''[''New and Improved Map of the Pacific or Southern Sea'']'' |date=1744 |publisher= |location=Madrid }}.</ref> v čast sv. Klemena. To ime se je spremenilo v otok Bolivija ({{lang|es|Isla Bolivia}}) v čast južnoameriškega revolucionarnega junaka [[Simón Bolívar|Simóna Bolívarja]] po priključitvi otokov Ekvadorju leta 1832 in nato v Santa Cruz ('Sveti križ'") v povezavi s križem, na katerem je bil Jezus križan med preimenovanjem otokov leta 1892 ob štiristoletnici prvega potovanja [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]]. Včasih je bil znan tudi kot otok Chavez ({{lang|es|Isla Chávez}}).{{sfnp|McEwen|1988|p=236}} Angleški pirat William Ambrosia Cowley je leta 1684 otok poimenoval Otok vojvode Norfolškega,{{sfnp|McEwen|1988|p=235}} kasneje skrajšano na Otok Norfolški, v čast Henryja Howarda, 6. vojvode Norfolškega ali njegovega sina Henryja, 7. vojvode Norfolškega ali morda obeh.{{sfnp|McEwen|1988|p=236}} Kasneje so ga preimenovali v ''Indefatigable Island'' v čast tretjerazredne linijske ladje HMS ''Indefatigable'', ki se je odlikovala med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] in kasneje služila v južnoameriški eskadrilji kraljeve mornarice. == Geografija == Santa Cruz je ovalni otok, dolg 32 km in širok 40 km. Ima površino 986 km² in najvišjo nadmorsko višino 864 m.<ref name=GCSC>{{cite web|title=Santa Cruz|url=https://www.galapagos.org/about_galapagos/santa-cruz/|publisher=Galápagos Conservancy|accessdate=26 September 2012}}</ref><ref>http://m.nzherald.co.nz/travel/news/article.cfm?c_id=7&objectid=11491237 On Santa Cruz, the walkable downtown area of Puerto Ayora is a small strip of hotels, restaurants, tour companies and gift shops.</ref><ref>http://www.heraldsun.com.au/leader/news/visit-the-galapagos-islands-but-tread-lightly-on-natures-construction-site/story-fnglekhp-1227463418157 Visit Santa Cruz Island, Galápagos Islands, but tread lightly on "nature's construction site"</ref><ref>http://traveller24.news24.com/Explore/Islands/Top-10-islands-number-one-might-surprise-you-20150714 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160505062659/http://traveller24.news24.com/explore/islands/top-10-islands-number-one-might-surprise-you-20150714 |date=2016-05-05 }} Tortuga Bay Puerto Ayora Galápagos Islands,</ref> Santa Cruz je drugi največji otok za Isabelo. V mestu Puerto Ayora so poleg nekaj manjših [[hotel]]ov tudi pomemben raziskovalni inštitut ''Charles Darwin Research Station'', sedež uprave [[Narodni park|Narodnega parka]] in sedež regionalne vlade (''Municipalidad de Santa Cruz''). V raziskovalnem inštitutu deluje center za vzrejo [[želve|želv]], kjer se mlade želve izvalijo, hranijo jih dve leti, nakar so pripravljene, da jih vrnejo v njihov naravni habitat. Visokogorje na otoku Santa Cruz predstavljajo ugasli [[vulkan]]i in je poraščeno z bujnim rastlinjem. Tukaj živi velika populacija želv. Jama Želv je prostor obdan z [[mangrove|mangrovami]], ki ga morske želve, raže in majhni [[morski psi]] pogosto uporabljajo za parjenje. Področje Cerro Dragon je znano po svoji [[Laguna|laguni]] s plamenci, lahko pa vidimo tudi kopenske legvane. === Geologija === Otok je ščitasti vulkan. Na njegovem vrhu je plitva [[kaldera]], ki je bila večinoma zakopana pod mladimi [[krater]]ji in pepelnatimi stožci z dobro ohranjenimi kraterji. Najnovejši izbruhi so se morda zgodili le pred nekaj tisoč leti z izlivom redko poraslih tokov lave iz odprtin na severnem pobočju in vzdolž vrhovne razpoke.<ref>{{cite gvp|title=Santa Cruz|vn=353091|accessdate=2020-02-26}}</ref> Ogromna lavna cev, dolga več kot 2000 m, je turistična atrakcija na otoku. Kot pričevanje o njegovi vulkanski zgodovini sta dve veliki luknji, ki sta nastali zaradi zrušitve magmatske komore, znane kot 'Dvojčka' ({{lang|es|Los Gemelos}}).<ref>{{Cite web|url=http://worldlandforms.com/landforms/pit-crater/|title=Pit Craters|date=2015|website=World Land Forms|access-date=2016-05-30|archive-date=2023-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20230605011654/http://worldlandforms.com/landforms/pit-crater/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.eluniverso.com/noticias/2015/08/13/nota/5065640/gobernador-galapagos-inadmisible-cerrar-locales|title = Gobernador de Galápagos: Inadmisible cerrar locales|date = 13 August 2015}}</ref> <gallery> Slika:42 Santa Cruz (6).JPG|Mangrove Slika:42 Santa Cruz (14).JPG|Gojenje želv Slika:42 Santa Cruz (23).JPG|Želve v območju raziskovalnega centra Slika:42 Santa Cruz (33).JPG|Trajektno pristanišče za otok Baltra </gallery> ==Zanimivosti== [[Slika:Puerto Ayora isla Santa Cruz Islas Galápagos Ecuador foto por Alvaro Sevilla Design.jpg|right|thumb|300px|Puerto Ayora, ponoči]] * [[Raziskovalna postaja Charles Darwin]] * Sedež službe [[Galapaško otočje|narodnega parka]] * [[Lavina cev|Lavne cevi]] * Rezervata želv velikank El Chato in Rancho Primicias * Kanal Itabaca * Black Turtle Cove * Cerro Dragon * Zaliv Tortuga * Playa El Garrapatero * Los Gemelos * Sestoj ''Scalesia'' - rod rastlin iz družine ''Asteraceae'', ki rastejo kot grmi ali drevesa. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Vodnik Ecuador in Galapagos, Insight guide, 2010 * Islas Galapagos, Everest, 2011, ISBN 978-84-441-3087-3 == Zunanje povezave == {{commonscat|Santa Cruz (Galápagos)|Santa Cruz}} {{Wikivoyage}} * [http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=1503-091 Global Vocanism Program] * [http://www.darwinfoundation.org/english/pages/index.php Inštitut Charles Darwin] * [http://www.galapagosonline.com/Islands/islands/Santa_Cruz/Santa_Cruz.html Santa Cruz] * [http://www.iucnredlist.org/details/5239/0 IUCN Rdeči seznam] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Galapaški otoki]] lm5zsma09m6waj3uz0kubbh2yg3bza6 0 346517 6684946 6608684 2026-06-04T07:40:38Z Makenzis 158308 /* Dosežki */ 6684946 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = '''Lech Poznań''' | image = | fullname = '''KKS Lech Poznań Spółka Akcyjna''' | nickname = (pl: Kolejorz, Poznańska lokomotywa) | founded = [[1922]]| ground = [[Mestni stadion (Poznanj)|Mestni stadion]], [[Poznanj]], [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] [[Poljska]] | capacity = 45.830 | chairman = [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Karol Klimczak | manager = [[Slika:Flag of Denmark.svg|20px]] Niels Frederiksen | league = [[Ekstraklasa]] | season = 2024-25 | position = 1. | |pattern_la1 =_whiteborder |pattern_b1 =_lech1213h |pattern_ra1 =_whiteborder |pattern_sh1 = |pattern_so1 = |leftarm1 = 0069C4 |body1 = 0069C4 |rightarm1 = 0069C4 |shorts1 = FFFFFF |socks1 = FFFFFF | pattern_la2=_borderonwhite | pattern_b2=_lech1213a | pattern_ra2=_borderonwhite | pattern_sh2= | pattern_so2= | leftarm2=034CAB | body2=FFFFFF | rightarm2=034CAB | shorts2=034CAB | socks2=034CAB | pattern_la3=_whiteborder | pattern_b3=_lech1213t | pattern_ra3=_whiteborder | pattern_sh3= | pattern_so3= | leftarm3=000000 | body3=000000 | rightarm3=000000 | shorts3=000000 | socks3=000000 }} '''KKS Lech Poznań''' je [[Poljska|poljski]] [[Ekstraklasa|prvoligaški]] [[nogometni klub]] s sedežem v [[Poznanj]]u, ki je bil ustanovljen leta 1922. [[File:Lech Poznań 2015 8687.JPG|thumb|320px|Lech Poznań 2015]] [[File:Stadion Miejski w Poznaniu 2010 środek.jpg|thumb|320px|Mestni stadion]] [[File:Lech Poznań Mistrz Polski 2014-15 Trofeum.JPG|thumb|right|320px|Lech Poznań 2014/15]] == Dosežki == * '''[[Ekstraklasa|Državni prvak]]: (10)''' :: 1982/83, 1983/84, 1989/90, 1991/92, 1992/93, 2009/10, 2014/15, 2021/22, 2024/25, 2025/26. * '''Superpokal: (5)''' :: 1981/82, 1983/84, 1987/88, 2003/04, 2008/09. * '''Pokalni zmagovalec: (6)''' :: 1990, 1992, 2004, 2009, 2015, 2016. == Moštvo sezone 2019/20 == {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Vratarji (GK) </span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 1|| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Mickey van der Hart|Mickey van der '''HART''']] {{Birth date and age|1994|6|13| df=yes}} |- | 31|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Krzysztof Bąkowski (nogometaš)|Krzysztof '''BĄKOWSKI''']] {{Birth date and age|2003|1|4| df=yes}} |- | 33||{{ikonazastave|Poljska}} [[Karol Szymański|Karol '''SZYMAŃSKI''']] {{Birth date and age|1993|6|25| df=yes}} |- | 99||{{ikonazastave|Poljska}} [[Miłosz Mleczko|Miłosz '''MLECZKO''']] {{Birth date and age|1999|3|1| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Branilci (DF)</span> |- | 2|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Robert Gumny|Robert '''GUMNY''']] {{Birth date and age|1998|6|4| df=yes}} |- | 4|| {{ikonazastave|Norveška}} [[Thomas Rogne|Thomas '''ROGNE''']] {{Birth date and age|1990|6|29| df=yes}} [[Image:Captain sports.svg|12px]] |- | 5|| {{ikonazastave|Srbija}} [[Đorđe Crnomarković|Đorđe '''CRNOMARKOVIĆ''']] {{Birth date and age|1993|9|10| df=yes}} |- | 13|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Tomasz Dejewski|Tomasz '''DEJEWSKI''']] {{Birth date and age|1995|4|22| df=yes}} |- | 22|| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Volodimir Kostevič|Volodimir '''KOSTEVIČ''']] {{Birth date and age|1992|10|29| df=yes}} |- | 27|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Tymoteusz Puchacz|Tymoteusz '''PUCHACZ''']] {{Birth date and age|1999|1|23| df=yes}} |- | 37|| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Ľubomír Šatka|Ľubomír '''ŠATKA''']] {{Birth date and age|1995|12|2| df=yes}} |- | 40|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Jakub Niewiadomski (nogometaš)|Jakub '''NIEWIADOMSKI''']] {{Birth date and age|2002|4|9| df=yes}} |- | 91|| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bogdan Butko|Bogdan '''BUTKO''']] {{Birth date and age|1991|1|13| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Vezisti (MF)</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 6|| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Karlo Muhar|Karlo '''MUHAR''']] {{Birth date and age|1996|1|17| df=yes}} |- | 7|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Kamil Jóźwiak|Kamil '''JÓŹWIAK''']] {{Birth date and age|1998|4|22| df=yes}} |- | 14|| {{ikonazastave|Španija}} [[Dani Ramírez|Dani '''RAMÍREZ''']] {{Birth date and age|1992|6|18| df=yes}} |- | 15|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Jakub Moder|Jakub '''MODER''']] {{Birth date and age|1999|4|7| df=yes}} |- | 16|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Juliusz Letniowski|Juliusz '''LETNIOWSKI''']] {{Birth date and age|1998|4|8| df=yes}} |- | 18|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Eryk Kryg|Eryk '''KRYG''']] {{Birth date and age|2000|2|6| df=yes}} |- | 19|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Tomasz Cywka|Tomasz '''CYWKA''']] {{Birth date and age|1988|6|27| df=yes}} |- | 20|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Mateusz Skrzypczak|Mateusz '''SKRZYPCZAK''']] {{Birth date and age|2000|8|22| df=yes}} |- | 21|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Michał Skóraś|Michał '''SKÓRAŚ''']] {{Birth date and age|2000|2|15| df=yes}} |- | 25|| {{ikonazastave|Portugalska}} [[Pedro Tiba|Pedro '''TIBA''']] {{Birth date and age|1988|8|31| df=yes}} |- | 36|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Filip Marchwiński|Filip '''MARCHWIŃSKI''']] {{Birth date and age|2002|1|10| df=yes}} |- | 38|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Jakub Kamiński (nogometaš)|Jakub '''KAMIŃSKI''']] {{Birth date and age|2002|6|5| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Napadalci (FW)</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 8|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Paweł Tomczyk|Paweł '''TOMCZYK''']] {{Birth date and age|1998|5|4| df=yes}} |- | 9|| {{ikonazastave|Danska}} [[Christian Gytkjær|Christian '''GYTKJÆR''']] {{Birth date and age|1990|5|6| df=yes}} |- | 11|| {{ikonazastave|Rusija}} [[Timur Žamaletdinov|Timur '''ŽAMALETDINOV''']] {{Birth date and age|1997|5|21| df=yes}} |- | 23|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Filip Szymczak|Filip '''SZYMCZAK''']] {{Birth date and age|2002|5|6| df=yes}} |- |} {|class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin:0.5em;" !colspan="2" align=center bgcolor="#DDDDDD"|<span style="color:#000000;">Trener</span> |- |{{ikonazastave|Poljska}} ||[[Dariusz Żuraw|Dariusz '''ŻURAW''']] {{Birth date and age|1972|11|14| df=yes}} |- |} {{-}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.lechpoznan.pl/index.php}} * [http://www.90minut.pl/skarb.php?id_klub=169&id_sezon=105 Lech Poznań] (90minut.pl) {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Poljski nogometni klubi]] [[Kategorija:Poznanj]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1922]] {{normativna kontrola}} or9ljzwjie9tm4y29dsqrkmiwl05nm4 6684947 6684946 2026-06-04T07:40:50Z Makenzis 158308 6684947 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = '''Lech Poznań''' | image = | fullname = '''KKS Lech Poznań Spółka Akcyjna''' | nickname = (pl: Kolejorz, Poznańska lokomotywa) | founded = [[1922]]| ground = [[Mestni stadion (Poznanj)|Mestni stadion]], [[Poznanj]], [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] [[Poljska]] | capacity = 45.830 | chairman = [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Karol Klimczak | manager = [[Slika:Flag of Denmark.svg|20px]] Niels Frederiksen | league = [[Ekstraklasa]] | season = 2025-26 | position = 1. | |pattern_la1 =_whiteborder |pattern_b1 =_lech1213h |pattern_ra1 =_whiteborder |pattern_sh1 = |pattern_so1 = |leftarm1 = 0069C4 |body1 = 0069C4 |rightarm1 = 0069C4 |shorts1 = FFFFFF |socks1 = FFFFFF | pattern_la2=_borderonwhite | pattern_b2=_lech1213a | pattern_ra2=_borderonwhite | pattern_sh2= | pattern_so2= | leftarm2=034CAB | body2=FFFFFF | rightarm2=034CAB | shorts2=034CAB | socks2=034CAB | pattern_la3=_whiteborder | pattern_b3=_lech1213t | pattern_ra3=_whiteborder | pattern_sh3= | pattern_so3= | leftarm3=000000 | body3=000000 | rightarm3=000000 | shorts3=000000 | socks3=000000 }} '''KKS Lech Poznań''' je [[Poljska|poljski]] [[Ekstraklasa|prvoligaški]] [[nogometni klub]] s sedežem v [[Poznanj]]u, ki je bil ustanovljen leta 1922. [[File:Lech Poznań 2015 8687.JPG|thumb|320px|Lech Poznań 2015]] [[File:Stadion Miejski w Poznaniu 2010 środek.jpg|thumb|320px|Mestni stadion]] [[File:Lech Poznań Mistrz Polski 2014-15 Trofeum.JPG|thumb|right|320px|Lech Poznań 2014/15]] == Dosežki == * '''[[Ekstraklasa|Državni prvak]]: (10)''' :: 1982/83, 1983/84, 1989/90, 1991/92, 1992/93, 2009/10, 2014/15, 2021/22, 2024/25, 2025/26. * '''Superpokal: (5)''' :: 1981/82, 1983/84, 1987/88, 2003/04, 2008/09. * '''Pokalni zmagovalec: (6)''' :: 1990, 1992, 2004, 2009, 2015, 2016. == Moštvo sezone 2019/20 == {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Vratarji (GK) </span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 1|| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Mickey van der Hart|Mickey van der '''HART''']] {{Birth date and age|1994|6|13| df=yes}} |- | 31|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Krzysztof Bąkowski (nogometaš)|Krzysztof '''BĄKOWSKI''']] {{Birth date and age|2003|1|4| df=yes}} |- | 33||{{ikonazastave|Poljska}} [[Karol Szymański|Karol '''SZYMAŃSKI''']] {{Birth date and age|1993|6|25| df=yes}} |- | 99||{{ikonazastave|Poljska}} [[Miłosz Mleczko|Miłosz '''MLECZKO''']] {{Birth date and age|1999|3|1| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Branilci (DF)</span> |- | 2|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Robert Gumny|Robert '''GUMNY''']] {{Birth date and age|1998|6|4| df=yes}} |- | 4|| {{ikonazastave|Norveška}} [[Thomas Rogne|Thomas '''ROGNE''']] {{Birth date and age|1990|6|29| df=yes}} [[Image:Captain sports.svg|12px]] |- | 5|| {{ikonazastave|Srbija}} [[Đorđe Crnomarković|Đorđe '''CRNOMARKOVIĆ''']] {{Birth date and age|1993|9|10| df=yes}} |- | 13|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Tomasz Dejewski|Tomasz '''DEJEWSKI''']] {{Birth date and age|1995|4|22| df=yes}} |- | 22|| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Volodimir Kostevič|Volodimir '''KOSTEVIČ''']] {{Birth date and age|1992|10|29| df=yes}} |- | 27|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Tymoteusz Puchacz|Tymoteusz '''PUCHACZ''']] {{Birth date and age|1999|1|23| df=yes}} |- | 37|| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Ľubomír Šatka|Ľubomír '''ŠATKA''']] {{Birth date and age|1995|12|2| df=yes}} |- | 40|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Jakub Niewiadomski (nogometaš)|Jakub '''NIEWIADOMSKI''']] {{Birth date and age|2002|4|9| df=yes}} |- | 91|| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bogdan Butko|Bogdan '''BUTKO''']] {{Birth date and age|1991|1|13| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Vezisti (MF)</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 6|| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Karlo Muhar|Karlo '''MUHAR''']] {{Birth date and age|1996|1|17| df=yes}} |- | 7|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Kamil Jóźwiak|Kamil '''JÓŹWIAK''']] {{Birth date and age|1998|4|22| df=yes}} |- | 14|| {{ikonazastave|Španija}} [[Dani Ramírez|Dani '''RAMÍREZ''']] {{Birth date and age|1992|6|18| df=yes}} |- | 15|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Jakub Moder|Jakub '''MODER''']] {{Birth date and age|1999|4|7| df=yes}} |- | 16|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Juliusz Letniowski|Juliusz '''LETNIOWSKI''']] {{Birth date and age|1998|4|8| df=yes}} |- | 18|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Eryk Kryg|Eryk '''KRYG''']] {{Birth date and age|2000|2|6| df=yes}} |- | 19|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Tomasz Cywka|Tomasz '''CYWKA''']] {{Birth date and age|1988|6|27| df=yes}} |- | 20|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Mateusz Skrzypczak|Mateusz '''SKRZYPCZAK''']] {{Birth date and age|2000|8|22| df=yes}} |- | 21|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Michał Skóraś|Michał '''SKÓRAŚ''']] {{Birth date and age|2000|2|15| df=yes}} |- | 25|| {{ikonazastave|Portugalska}} [[Pedro Tiba|Pedro '''TIBA''']] {{Birth date and age|1988|8|31| df=yes}} |- | 36|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Filip Marchwiński|Filip '''MARCHWIŃSKI''']] {{Birth date and age|2002|1|10| df=yes}} |- | 38|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Jakub Kamiński (nogometaš)|Jakub '''KAMIŃSKI''']] {{Birth date and age|2002|6|5| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Napadalci (FW)</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 8|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Paweł Tomczyk|Paweł '''TOMCZYK''']] {{Birth date and age|1998|5|4| df=yes}} |- | 9|| {{ikonazastave|Danska}} [[Christian Gytkjær|Christian '''GYTKJÆR''']] {{Birth date and age|1990|5|6| df=yes}} |- | 11|| {{ikonazastave|Rusija}} [[Timur Žamaletdinov|Timur '''ŽAMALETDINOV''']] {{Birth date and age|1997|5|21| df=yes}} |- | 23|| {{ikonazastave|Poljska}} [[Filip Szymczak|Filip '''SZYMCZAK''']] {{Birth date and age|2002|5|6| df=yes}} |- |} {|class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin:0.5em;" !colspan="2" align=center bgcolor="#DDDDDD"|<span style="color:#000000;">Trener</span> |- |{{ikonazastave|Poljska}} ||[[Dariusz Żuraw|Dariusz '''ŻURAW''']] {{Birth date and age|1972|11|14| df=yes}} |- |} {{-}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.lechpoznan.pl/index.php}} * [http://www.90minut.pl/skarb.php?id_klub=169&id_sezon=105 Lech Poznań] (90minut.pl) {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Poljski nogometni klubi]] [[Kategorija:Poznanj]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1922]] {{normativna kontrola}} 7v9k79evdch1xf8iw7ld1sxw575reef 6684948 6684947 2026-06-04T07:41:05Z Makenzis 158308 /* Moštvo sezone 2019/20 */ 6684948 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = '''Lech Poznań''' | image = | fullname = '''KKS Lech Poznań Spółka Akcyjna''' | nickname = (pl: Kolejorz, Poznańska lokomotywa) | founded = [[1922]]| ground = [[Mestni stadion (Poznanj)|Mestni stadion]], [[Poznanj]], [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] [[Poljska]] | capacity = 45.830 | chairman = [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Karol Klimczak | manager = [[Slika:Flag of Denmark.svg|20px]] Niels Frederiksen | league = [[Ekstraklasa]] | season = 2025-26 | position = 1. | |pattern_la1 =_whiteborder |pattern_b1 =_lech1213h |pattern_ra1 =_whiteborder |pattern_sh1 = |pattern_so1 = |leftarm1 = 0069C4 |body1 = 0069C4 |rightarm1 = 0069C4 |shorts1 = FFFFFF |socks1 = FFFFFF | pattern_la2=_borderonwhite | pattern_b2=_lech1213a | pattern_ra2=_borderonwhite | pattern_sh2= | pattern_so2= | leftarm2=034CAB | body2=FFFFFF | rightarm2=034CAB | shorts2=034CAB | socks2=034CAB | pattern_la3=_whiteborder | pattern_b3=_lech1213t | pattern_ra3=_whiteborder | pattern_sh3= | pattern_so3= | leftarm3=000000 | body3=000000 | rightarm3=000000 | shorts3=000000 | socks3=000000 }} '''KKS Lech Poznań''' je [[Poljska|poljski]] [[Ekstraklasa|prvoligaški]] [[nogometni klub]] s sedežem v [[Poznanj]]u, ki je bil ustanovljen leta 1922. [[File:Lech Poznań 2015 8687.JPG|thumb|320px|Lech Poznań 2015]] [[File:Stadion Miejski w Poznaniu 2010 środek.jpg|thumb|320px|Mestni stadion]] [[File:Lech Poznań Mistrz Polski 2014-15 Trofeum.JPG|thumb|right|320px|Lech Poznań 2014/15]] == Dosežki == * '''[[Ekstraklasa|Državni prvak]]: (10)''' :: 1982/83, 1983/84, 1989/90, 1991/92, 1992/93, 2009/10, 2014/15, 2021/22, 2024/25, 2025/26. * '''Superpokal: (5)''' :: 1981/82, 1983/84, 1987/88, 2003/04, 2008/09. * '''Pokalni zmagovalec: (6)''' :: 1990, 1992, 2004, 2009, 2015, 2016. {{-}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.lechpoznan.pl/index.php}} * [http://www.90minut.pl/skarb.php?id_klub=169&id_sezon=105 Lech Poznań] (90minut.pl) {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Poljski nogometni klubi]] [[Kategorija:Poznanj]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1922]] {{normativna kontrola}} 2hg7b7ua0adwo9g89nt74qrnmiaydyo 0 346519 6684590 6608685 2026-06-03T13:58:42Z Makenzis 158308 6684590 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = '''Legia Varšava''' | image = [[Slika:600px Diagonale Legia.png|logo|250px]]| fullname = '''Legia Warszawa Spółka Akcyjna''' | nickname = Vojska (pl: Wojskowi) | founded = [[1922]]| ground = [[Stadion Wojska Polskiego]], [[Varšava]], [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] [[Poljska]] | capacity = 31.103 | chairman = [[Slika:Flag of Poland.svg|20px]] Dariusz Mioduski | manager = {{ikonazastave|Portugalska}} Gonçalo Feio | league = [[Ekstraklasa]] | season = 2025-26 | position = 6. | | pattern_la1=_shoulder_stripes_black_stripes_half | pattern_b1=_blackcollar | pattern_ra1=_shoulder_stripes_black_stripes_half | pattern_sh1=_adidaswhite | pattern_so1=_3_stripes_black | leftarm1=ffffff | body1=ffffff | rightarm1=ffffff | shorts1=000000 | socks1=ffffff | pattern_la2=_shoulder_stripes_white_stripes_half | pattern_b2=_whitecollar | pattern_ra2=_shoulder_stripes_white_stripes_half | pattern_sh2=_adidaswhite | pattern_so2=_3_stripes_white | leftarm2=2E8B57 | body2=2E8B57 | rightarm2=2E8B57 | shorts2=2E8B57 | socks2=2E8B57 }} '''Legia Varšava''' je [[Poljska|poljski]] [[Ekstraklasa|prvoligaški]] [[Nogomet|nogometni]] [[Športni klub|klub]] s sedežem v [[Varšava|Varšavi]], ki je bil ustanovljen leta 1916. Leta 1920 so se poimenovali ''Wojskowy Klub Sportowy Warszawa'', iz imena je razvidno da gre za vojaški klub. Me letoma 1949 in 1957 se je imenoval ''CWKS Warszawa'', kratica pomeni prevedeno ''Centralni vojaški klub športa''. Pred letom 2014 je bil lastnik kluba konglomerat ITI Group, sedaj pa je v lasti treh Poljakov, ki se ukvarjajo tudi s samim vodenjem. Sodi med najboljše poljske nogometne klube. Leta 2016 so osvojili svoj zadnji, že enajsti naslov poljskega državnega prvaka. V vitrini imajo še 18 naslovov pokalnih zmagovalcev in štiri superpokalne. [[Slika:Ch65 DSC0296.JPG|thumb|260px|[[Stadion Wojska Polskiego]]]] [[Slika:Warszawa 8645.jpg|thumb|260px|[[Stadion Wojska Polskiego]]]] == Dosežki == * '''[[Ekstraklasa|Državni prvak]]: (15)''' :: 1955, 1956, 1968/69, 1969/70, 1993/94, 1994/95, 2001/02, 2005/06, 2012/13, 2013/14, 2015/16, 2016/17, 2017/18, 2019/20, 2020/21. * '''Superpokal: (4 naslovi v sedmih finalih)''' :: 1989, 1994, 1997, 2008. * '''Pokalni zmagovalec: (20 naslovov in še šestkrat finalist)''' :: 1954/55, 1955/56, 1963/64, 1965/66, 1972/73, 1979/80, 1980/81, 1988/89, 1989/90, 1993/94, 1994/95, 1996/97, 2007/08, 2010/11, 2011/12, 2012/13, 2014/15, 2015/16, 2017/18, 2022/23. == Znani bivši igralci == {| | valign="top" | * {{ikonazastave|Brazilija}} [[Hugo Alcântara]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Henryk Apostel]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Ismael Blanco]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Bernard Blaut]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Artur Boruc]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Ariel Borysiuk]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Lucjan Brychczy]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Andrzej Buncol]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Alejandro Cabral]] * {{ikonazastave|Zimbabve}} [[Takesure Chinyama]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Lesław Ćmikiewicz]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Iñaki Descarga]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Kazimierz Deyna]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Dariusz Dziekanowski]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Łukasz Fabiański]] * {{ikonazastave|Ljudska republika Kitajska}} [[Dong Fangzhuo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Robert Gadocha]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Jacek Gmoch]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Kazimierz Górski]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Władysław Grotyński]] * {{ikonazastave|Brazilija}} {{ikonazastave|Poljska}} [[Roger Guerreiro]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Michal Hubník]] | valign="top" | * {{ikonazastave|Poljska}} [[Maciej Iwański]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Paweł Janas]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Marek Jóźwiak]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Jacek Kazimierski]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dejan Kelhar]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Marcin Komorowski]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Roman Kosecki]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Wojciech Kowalczyk]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Jerzy Kurowski]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Marek Kusto]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Cezary Kucharski]] * {{ikonazastave|Poljska}} Horst Mahseli * {{ikonazastave|Poljska}} [[Stefan Majewski]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Piotr Mowlik]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Ján Mucha]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Józef Nawrot]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Nacho Novo]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Moshe Ohayon]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Henrik Ojamaa]] * {{ikonazastave|Burkina Faso}} [[Moussa Ouattara]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Jan Pieszko]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Leszek Pisz]] | valign="top" | * {{ikonazastave|Poljska}} [[Jerzy Podbrożny]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Ernst Pohl]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Zbigniew Robakiewicz]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Maciej Rybus]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Marek Saganowski]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Radostin Stanev]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Zygmunt Steuermann]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Šuler]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Stanko Svitlica]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Maciej Szczęsny]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Wojciech Szczęsny]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Edward Szymkowiak]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Adam Topolski]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Dariusz Wdowczyk]] * {{ikonazastave|Srbija}} Aleksandar Vuković * {{ikonazastave|Poljska}} [[Jerzy Jan Woźniak]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Łukasz Załuska]] * {{ikonazastave|Nigerija}} [[Kenneth Zeigbo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Jacek Zieliński]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Michał Żewłakow]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Janusz Żmijewski]] |} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|http://legia.com/}} * [http://www.90minut.pl/skarb.php?id_klub=171&id_sezon=105 Legia Warszawa] (90minut.pl) {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Poljski nogometni klubi]] [[Kategorija:Legia Warszawa|*]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1916]] {{normativna kontrola}} 2g0uiesqthiaa6bjck2w8a6bbh965j1 0 349425 6684583 6679330 2026-06-03T13:49:58Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani domačini */ 6684583 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bistrica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |zgodovinsko ime = Sveti Peter pod Svetimi gorami <small>(do 1952)</small> |slika= <!-- d: --> | latd = 46|latm = 3|lats = 32|latNS = N | longd = 15|longm = 39|longs = 51|longEW = E |regija=Posavska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Bistrica ob Sotli |povrsina=2,1 |prebivalstvo=242 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3256 |posta=Bistrica ob Sotli |najdisi=Bistrica+ob+Sotli |geopedia= | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Bistrica ob Sotli - Trško naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=4592 <!--slika--> | lokacija = | občina = Bistrica ob Sotli <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Bistrica ob Sotli''' (do leta 1952 ''Sveti Peter pod Svetimi gorami'')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je središče [[občina Bistrica ob Sotli|istoimenske občine]] na [[Kozjansko|Kozjanskem]] na [[Štajerska|Štajerskem]] ter sedež [[Župnija Sveti Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sveti Peter pod Svetimi gorami]]. == Ime in zgodovina == Originalno ime naselja v [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo Leskovec.<ref name="Savnik">{{navedi knjigo |last1=Savnik |first1=Roman |title=Krajevni leksikon Slovenije, vol. 3 |date=1976 |publisher=Državna založba Slovenije |location=Ljubljana |page=61}}</ref> Kasneje se je po krajevni [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] sv. Petra poimenovalo Sveti Peter pod Svetimi gorami, v govorici domačinov tudi preprosto ''Šempeter'' in ohranilo to ime skozi stoletja vse do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Zgodovinski viri nam sporočajo le dva pomembnejša dogodka iz bistriške preteklosti. Leta 1475 so Turki, ko so se vračali s Koroške, v bližini vasi popolnoma uničili deželno vojsko polkovnika Žige pl. Pohlheima, ob [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|velikem slovensko-hrvaškem kmečkem puntu]] leta 1573 pa je plemiška vojska pod poveljstvom okrožnega glavarja Schrattenbacha pod bližnjim [[Kunšperk]]om razbila del kmečke vojske, ki jo je vodil [[Ilija Gregorič]]. Ker je kraj med [[nacizem|nacistično]] okupacijo [[Slovenci|slovenske]] [[Štajerska|Štajerske]] spadal v področje, ki so ga nacisti namenili poselitvi z [[Nemci|nemškimi]] kolonisti, je bil začasno preimenovan v Königsberg am Sattelbach.<ref>Carstanjen, Helmut. 1943. "Deutsche Ortsnamen in der Untersteiermark." ''Marburger Zeitung'' 317/318 (13/14 Nov.), p. 4.</ref> Takoj po vojni mu je bilo povrnjeno njegovo staro slovensko ime, vendar le do leta 1952. Takrat je bilo naselje na osnovi [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)|Zakona o poimenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb]] iz leta 1948, na osnovi katerega so bili iz imen številnih slovenskih krajev odstranjeni verski elementi, preimenovano v Bistrica ob Sotli.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>{{navedi revijo |last=Urbanc |first=Mimi |last2=Gabrovec |first2=Matej |title=Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete |work=Geografski vestnik |volume=77 |issue=2 |year=2005 |page=33 |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X/cd405bbb-1e7f-4e78-ac6e-68dddf868c9f/PDF}}</ref> V Bistrici ob Sotli danes biva med 240 in 250 prebivalcev. Severno meji na [[občina Podčetrtek|Občino Podčetrtek]], južno na [[občina Brežice|Občino Brežice]], zahodno na [[občina Kozje|Občino Kozje]] in vzhodno na sosednjo [[Hrvaška|Hrvaško]] na sotočju rek [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrice]] in [[Sotla|Sotle]] (od tod izhaja tudi ime kraja). V preteklosti je kraj veliko sodeloval z obmejnim hrvaškim območjem, saj ga je z njim družila skupina turistična in spominska pot posvečena bivšemu predsedniku Jugoslavije, imenovana ''Spominski park Kumrovec - Trebče''. Po osamosvojitvi obeh držav je sodelovanje razumljivo upadlo, danes pa se zopet krepi. Nekoč močan gospodarski in kulturni center, najmočnejši med Brežicami in Šmarjem ter [[Rogaška Slatina|Rogaška Slatino]] je nekoč spadal med razvitejše kraje v svoji regiji, v 1960-ih in 1970-ih letih dvajsetega stoletja pa je bil med bolj zaostalimi naselji. Povprečna velikost posestva je bila 2 do 3 ha obdelovalnih površin. Zaradi neugodne konfiguracije terena je bilo intenzivno kmetijstvo onemogočeno, ker je bilo nedostopno za težko kmetijsko mehanizacijo, dohodki večine ljudi pa so bili prenizki za nakup primerne kmetijske mehanizacije. Zaradi tega so mladi zapuščali družinske kmetije ter se podajali v iskanje zaposlitve v industrijsko bolj razvita središča. V procesu, ki je skozi zadnja desetletja 20. stoletja pripeljal industrializacijo tudi na podeželje je kraj Bistrica ob Sotli te leta 1975 vzpostavila stik z [[Velenje|Velenjskim]] [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]]m, ki je v kraju postavil manjšo tovarno, ki zaposluje ljudi še danes. Pouk v vasi se je začel leta 1783, leta 1979 je bila uspešno zaključena gradnja osnovne šole Marije Broz, katere otvoritve se je udeležil tudi dolgoletni predsednik Jugoslavije [[Josip Broz Tito]]. Šola je nosila ime po njegovi materi, spominska plošča s tem poimenovanjem še danes stoji na šoli. Vodovod so si krajani zgradili leta 1927, elektriko pa so v vas pripeljali 1947, ker je elektrifikacijo leta 1941 preprečila druga svetovna vojna. Med vojno je bila večina prebivalstva izseljena v nemška delovna taborišča, na njihove domove pa so naselili Kočevarje in Besarabce. Med letoma 1926-28 je bil zgrajen ''Katoliški prosvetni dom'', kasneje imenovan ''Zadružni dom'', ki mu danes pravijo ''Kulturni dom''. V 1980-ih letih je kraj dobil bencinsko črpalko, asfaltirali so vse ceste, uredili avtobusna postajališča, dogradili vodovod. V kraju se nahaja manjši poštni urad, vrtec, zdravstvena ambulanta, gasilski dom, fitnes center, živilska trgovina, tehnična trgovina. V kraju je ohranjenih kar nekaj vodnjakov. Eden takih je v samem centru. Leta 1940 ga je občina s podporo banske uprave ob tržnem prostoru zgradila javno vodno ''izlivko'', kot so jo tedaj imenovali. Služila naj bi zlasti številnim turistom in romarjem, ki so prihajali na Svete gore in v Bistrici spraševali za pitno vodo. Po vojni so nanj namestili ploščo z napisom: »Krajevna skupnost Bistrica ob Sotli, 213 m. Prvotno Leskovec ob vznožju Orlice 698 m; kasneje Sv. Peter pod Sv. gorami«. V obeležje osebam in dogodkom, ki so svoj čas zaznamovali tukajšnje okolje, so bili postavljeni javni spomeniki, katerih spominska in simbolična kakor tudi umetniška in estetska vrednost nas vodi tako k spominskim srečanjem kot tudi obogatenemu videzu pokrajine. (Gabronov vodnjak pri občinski hiši, Javni vodnjak nasproti Hohnječeve hiše). Čez Bistrico ob Sotli poteka del [[Evropska pešpot E-7|Evropske pešpoti E-7]] Atlantik-južna Madžarska. Slovenijo prečka v smeri zahod-vzhod, na tej poti pa prečka tudi Orlico in se s Svetih gor spusti v dolino Bistrice ter se prek vinorodnega gričevja poslovi iz kraja. == Cerkev svetega Petra == Farna cerkev sv. Petra stoji na platoju, ki je s treh strani obdan z obzidjem in predstavlja ostanek nekoč utrjenega tabora. Prvič se omenja leta 1275. Današnja cerkev ima kratko podolgovato ladjo, prezbiterij z gotskimi in neogotskimi okni, severno in južno tristransko sklenjeno kapelo ter zakristijo. Cerkev ima tudi baročni križev pot. Arhitekturno in umetnostno najpomembnejši je prezbiterij, ki je v večjem delu prekrit s čudovitimi freskami. == Svete gore == {{glavni|Svete Gore, Bistrica ob Sotli}} Svete gore so prastaro kultno in romarsko središče, kjer se na ozkem hribu nahaja 5 svetišč. Osrednje mesto zavzema znana Marijina romarska cerkev posvečena Marijinemu rojstvu. Nad cerkvijo sta kapeli Lurške Matere Božje ter sv. Boštjana in Fabijana, pod cerkvijo sta kapeli sv. Jurija in sv. Martina, v osnovi še predromanski, ki sodita v ozek krog najstarejših sakralnih objektov na Slovenskem. Arheološka izkopavanja so potrdila, da so bile Svete gore nepretrgoma poseljene že vsaj 2000 let. Našli so ostanke lončenine, grobove, novce iz 1. stoletja našega štetja, kakor iz vseh kasnejših obdobij. V steni kapele sv. Jurija je vzidan trapezni kamen imenovan Orant (molivec) zgodnje srednjeveški spomenik s konca prvega tisočletja. Na polkrožni prekladi nad vrati je napis v nenavadnih pismenkah, ki jih do danes še niso razvozlali. Na velikonočni ponedeljek, prvega maja, potem pa vsako nedeljo do Martinove nedelje v novembru se pri sveti maši zbirajo romarji od blizu in daleč. == Javni spomeniki == * Kamen časti v parku nasproti občinske hiše, delo domačina Francija Černelča * NOB spomenik v parku nasproti občinske hiše * Kip REX pri občinski hiši * Doprsni kip Marije Broz pred osnovno šolo, delo hrvaškega kiparja [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]] * Spominska plošča Josipa Broza Tita na stari šoli * Spominska plošča Ivanu Skvarči - Modrasu na kulturnem domu * Spominska plošča izgnancev na obzidju na župnijski cerkvi * Spominska plošča umrlim v izgnanstvu na obzidju pokopališča * Spominska plošča na mostu čez Sotlo * Kip A. Martina Slomška na Svetih gorah, delo domačina Francija Černelča == Prireditve == * Jožefovo v Šempetru (marec) * Šempeterski praznik vina in salam (april) * Petrov sejem (junij) * Šempeterske vaške igre (avgust) * Martinovanje (november) * Festival penin (december) == Društva == * Društvo vinogradnikov in kletarjev Šempeter * Društvo kmetic Ajda * Kulturno društvo * Društvo prijateljev mladine * Mladinsko društvo * Športno društvo * Turistično društvo * Društvo upokojencev * Prostovoljno gasilsko društvo * Lovska družina * Društvo izgnancev * Planinska sekcija ==Povojna grobišča== {{multiple image | align = left | total_width = 500 | image1 = New_fire_station.jpg|thumbnail|left|Grobišča pri novem gasilskem domu | caption1 = Grobišče pri novem gasilskem domu | image2 = Bistrica ob Sotli - Primary School grave.JPG | caption2 = Grobišče pri osnovni šoli | image3 = Bistrica ob Sotli - plaque.JPG | caption3 = Nagrobnik }} V Bistrica ob Sotli so locirana 4 grobišča iz obdobja po koncu druge svetovne vojne. Približno 1000 hrvaških beguncev je bilo ubitih na več lokacijah v Bistrici ob Sotli junija 1945. V štirih grobiščih so ob gradnji nove osnovne šole Marije Broz leta 1979 našli trupla hrvaških civilistov in ustašev. Grobišče pri starem gasilskem domu je bilo locirano blizu mestnega trg, približno tam kjer danes stoji otroško igrišče. Grobišče pri novem gasilskem domu se razteza od starega gasilskega doma proti novemu gasilskemu domu, preko travnika, atletskega igrišča in nove osnovne šole. Grobišče pri novi osnovni šoli je bilo prav tako odkrito leta 1979, ko so začeli graditi novo osnovno šolo (takrat osnovna šola Marije Broz, danes osnovna šola Bistrica ob Sotli). Izkopavanje je nadzoroval dr. Jože Dežman. V grobišču pri osnovni šoli so polek človeških kosti našli tudi telefonske žice. V bližini strelskega jarka pod Čehovcem sta bili izkopani dve trupli. Strelski jarek je potekal ob današnji glavni cesti pod osnovno šolo sto metrov proti jugovzhodu. ==Znani domačini== *[[Friderik Degen]] (1906–2001), ekonomist<ref name="Savnik"/> *[[Josip Hohnjec]] (1873–1964), pisatelj in politik<ref name="Savnik"/> *[[Ado Darian]] (Moric) (1895–1966), učitel glasbe in operni pevec<ref name="Savnik"/> *[[Anton Babič]] (1969), kulturnik, aforist, pesnik<ref name="Ferjanič">{{navedi knjigo |last1=Ferjanič |first1=Fric |title=Zbornik IV |date=2017 |publisher=Literarno društvo Sončnica |location=Rogarška Slatina |page=126}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:2_x551811.092333922_y101401.702969853_s15_b2 Grobišče pri novem gasilskem domu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:2_x551811.092333922_y101401.702969853_s15_b2 |date=2020-05-09 }} * [http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:1_x552507.092333922_y100861.702969853_s15_b2 Grobišče pri starem gasilskem domu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:1_x552507.092333922_y100861.702969853_s15_b2 |date=2020-05-09 }} * [http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:9_x551811.092333922_y101401.702969853_s15_b2 Grobišče pri osnovni šoli] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:9_x551811.092333922_y101401.702969853_s15_b2 |date=2020-05-09 }} * [http://www.bistricaobsotli.si/predstavitev/drustva Društva v kraju] * [http://www.td.bistricaobsotli.si/o%20kraju.html Turistično društvo Bistrica ob Sotli] {{Bistrica ob Sotli}} {{Trgi v Sloveniji}} [[Kategorija:Naselja Občine Bistrica ob Sotli]] [[Kategorija:Trgi v Sloveniji]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli| ]] {{normativna kontrola}} 5x77e9lag84xzw3na9ebk3teg5d9s3s 0 349551 6684621 6626954 2026-06-03T14:53:41Z Janezdrilc 3152 /* Zunanje povezave */ + 6684621 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Cerkev Marije Pomočnice}} {{Infopolje Cerkev | name = Bazilika Marije Pomagaj | fullname = | image = | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Brezje, Radovljica|Brezje]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Vid]] | side altars = [[Anton Padovanski]]<br>[[Marija Pomočnica kristjanov|Marija Pomagaj]]<br>[[Anton Puščavnik]]<br>[[Srce Jezusovo]] | relics = | status = [[bazilika]]<br>[[romarsko središče|narodno romarsko središče]]<br>[[romarsko središče|škofijsko romarsko središče]]<br>[[samostanska cerkev]] | functional status = aktivno | heritage designation = [[Kulturni spomenik Slovenije|Kulturni spomenik lokalnega pomena Slovenije]] | designated date = | membership = | attendance = | website = [http://www.marija.si Marija.si] | former name = Cerkev sv. Vida | bull date = | founded date = | founder = [[Franc Faleschini ml.]] | groundbreaking = 9. oktober 1889 | completed date = 1900 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 7. oktober 1900 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Robert Mikovics]] | architectural type = | style = [[Neorenesansa (arhitektura)|neorenesansa]] | capacity = | length = 39 m | width = 19 m | width nave = | height = 17 m | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 540 m² | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = 53 m | materials = | bells hung = | bell weight = | parish = neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana (pred tem podružnična cerkev [[Župnija Mošnje|Župnije Mošnje]]) | deanery = | archdeaconry = | episcopalarea = | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Brezje na Gorenjskem - Cerkev sv. Vida | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=2069 | lokacija = | občina = Radovljica }} }} '''Bazilika Marije Pomagaj''', imenovana tudi '''Slovensko ([[Sveta Marija|Marijino]]) narodno svetišče''',<ref>{{navedi splet |url= http://www.marija.si/|title= Marija.si|accessdate= 13. julij 2015|date= |format= |work= Marija.si}}</ref> je glavno [[romarsko središče]] v Sloveniji.<ref name="Radol'ca">{{navedi splet |url= https://www.radolca.si/sl/znamenitosti/kultura-in-zgodovina/cerkve/bazilika-marije-pomagaj-brezje|title= Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah|accessdate= 13. julij 2015|date= |format= |work= Radol'ca}}</ref> Njen uradni status je [[narodno romarsko središče]] in [[škofijsko romarsko središče]] [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]].<ref name="Kam.si">{{navedi splet |url= http://www.kam.si/romarske_cerkve/brezje.html|title= Franci Petrič: Bazilika Marije Pomagaj, posvečena sv. Vidu|accessdate= 13. julij 2015|date= |format= |work= Kam.si}}</ref> Stoji na [[Brezje, Radovljica|Brezjah]] v [[Občina Radovljica|Občini Radovljica]], tik ob [[Avtocesta A2|gorenjski avtocesti]]. Je ena izmed dveh [[Bazilika|bazilik]] v ljubljanski nadškofiji, druga je [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Bazilika Žalostne Matere Božje v Stični]]. Odkar jo je leta 1999 [[Slovenska škofovska konferenca]] razglasila za narodno romarsko središče, je neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana, pred tem pa je bila [[podružnična cerkev]] [[Župnija Mošnje|Župnije Mošnje]]. Hkrati služi tudi kot samostanska cerkev [[Frančiškanski samostan Brezje|Frančiškanskega samostana Brezje]], ki je bil tik ob njej zgrajen leta 1898. Na leto jo obišče okoli 400.000 ljudi,<ref name="Ognjišče">{{navedi splet |url= http://radio.ognjisce.si/sl/162/slovenija/15913/|title= Brezjanska bazilika že 15 let slovensko narodno svetišče|accessdate= 13. julij 2015|date= 1. januar 2015|format= |work= Radio Ognjišče}}</ref> od leta 1800 naj bi jo skupno obiskalo več kot 13 milijonov vernikov.<ref name="Radol'ca"/> Glavni romarski shod je 24.&nbsp;maja, na praznik [[Marija Pomočnica kristjanov|Marije Pomočnice kristjanov]], zelo obiskana shoda pa sta tudi vsakoletno junijsko romanje bolnikov, invalidov in ostarelih ter praznik [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] 15.&nbsp;avgusta.<ref name="Ognjišče"/> Glavni oltar je posvečen [[Sveti Vid|svetemu Vidu]]. Oltar z znamenito sliko [[Marija Pomagaj (slika)|Marije Pomagaj]], po kateri se bazilika imenuje, je v stranski kapeli Marije Pomagaj spredaj na desni strani. Posebnost te kapele je, da gre za ''kapelo v kapeli'', saj večja pokriva manjšo, ki je popolnoma samostojen arhitekturni objekt, podobno kot v Italiji [[Porciunkula]] v [[Bazilika Marije Angelske, Assisi|Baziliki Marije Angelske]] (''Basilica di Santa Maria degli Angeli'') v [[Assisi]]ju. == Zgodovina == [[Slika:Benedikt Lergetporer - cerkev sv. Vida na Brezjah 1887.jpg|thumb|left|250px|Cerkev sv. Vida, predhodnica bazilike, leta 1887]] [[Slika:Brezjanska Marija.jpeg|thumb|left|250px|[[Marija Pomagaj (slika)|''Marija Pomagaj'']]<br>([[Leopold Layer]], domnevno 1800)]] [[Slika:Radovljica Brezje Bazilika Sv Vida interior 28082012 333.jpg|thumb|left|250px|Glavna cerkvena ladja]] === Cerkev sv. Vida === Cerkev sv. Vida na Brezjah je obstojala že vsaj v 15. stoletju. Bila je podružnica [[Župnija Mošnje|Župnije Mošnje]]. Maše v njej so bile trikrat na leto. Imela je eno ladjo in samo glavni oltar. Sredi 17. stoletja so ji prizidali prezbiterij, v drugi polovici tega stoletja pa še kapelo živinskega zavetnika svetega [[Anton Puščavnik|Antona Puščavnika]] (ob vizitaciji leta 1685 je že stala).<ref>Ana Lavrič, Blaž Resman, ''[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XNYZA4NB/16c4ff3b-f9a5-43b0-aaf9-a71bb6c45e06/PDF Marija Pomagaj na Slovenskem. Layerjeva slika, njene predhodnice in naslednice]''; v: ''Kronika'', letnik 62, številka 2, 2014, strani 233–254.</ref> Kot poroča frančiškan [[Henrik Damiš]] (1883–1957), je bila cerkev konec 18. stoletja potreba temeljite obnove. Tako so med letoma 1794 in 1798 obnovili glavni oltar in vanj postavili novo sliko [[Sveti Vid|svetega Vida]], ki jo je naslikal kranjski slikar [[Leopold Layer]].<ref name="Ob dvestoletnici">[http://pogledi.delo.si/mnenja/ob-dvestoletnici-ki-najbrz-ni Ob dvestoletnici, ki to najbrž ni], Pogledi.delo.si, pridobljeno 15. februar 2019.</ref> Leta 1796 je prišel v Mošnje za župnika [[Urban Ažbe]]. Ažbe je v letih 1776–1779 študiral na [[Univerza v Inssbrucku|Univerzi v Innsbrucku]] na Tirolskem, kjer je doktoriral iz teologije.<ref>[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001220/ Ažbe, Urban], Slovenska-biografija.si, pridobljeno 15. februar 2019.</ref> V tamkajšnji [[Stolnica sv. Jakoba, Innsbruck|Stolnici sv. Jakoba]] se je seznanil z milostno podobo Marije Pomagaj <small>([[:de:Gnadenbild Mariahilf|de]])</small>, ki je bila takrat že zelo priznana in po Evropi razširjena Marijina podoba, h kateri so se verniki radi priporočali. V Mošnjah se je naposled odločil, da bi tako podobo oskrbel tudi za svojo župnijo. Tako je pri Layerju naročil kopijo, k brezjanski cerkvi pa dal prizidati stransko kapelo, v kateri naj bi slika domovala. Kapela je bila zgrajena leta 1800, kljub temu pa letnica nastanka slike ostaja neznana. Domneva se, da je nastala ob istem času. Slika je imela preprost lesen okvir, ob njej pa so na oltarju stali še kipi Marijinih staršev [[Sveti Joahim|svetega Joahima]] in [[Sveta Ana|svete Ane]] ter [[Sveti Valentin|svetega Valentina]] in [[Sveti Rok|Roka]]. Ko so se v letih 1863 in 1864 zgodile tri očitne ozdravitve, so romanja začela postajati množična. Leta 1866 so župljani že naslovili prošnjo na škofijo, da bi uradno priznala romarsko središče, vendar je bila prošnja razrešena neugodno. Kljub temu se je škofija odločila, da namesti v Mošnjah kaplana, čigar naloga bo skrb za romarje. Romanja je olajšala izgradnja [[Železniška proga Ljubljana–Jesenice–d. m.|železniške proge Ljubljana–Trbiž]], ki je bila dokončana leta 1870. 4. septembra 1876 je Brezje obiskal sekavski škof [[Johann Baptist Zwerger]], pri čemer je spričo ogromne množice, ki ni mogla v cerkev, predlagal povečavo le-te. Zaradi številnih gostujočih duhovnikov so najprej samo nadzidali cerkovnikovo hišo.<ref name="Najbolj znana">[https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/ali-je-to-najbolj-znana-slovenska-slika/337128 Ali je to najbolj znana slovenska slika?], Rtvslo.si, pridobljeno 18. februar 2019.</ref> === Sedanja cerkev in samostan === Projekta izgradnje nove cerkve sv. Vida se je lotil mošenjski župnik Franc Kumer. Graškemu arhitektu [[Robert Mikovics|Robertu Mikovicsu]] je zaupal izdelavo načrtov, te pa je potem 6. decembra 1887 predložil ljubljanski škofiji, ki jih je tudi odobrila. Nato je šel na Dunaj, da jih odobri še vlada, kar se je zgodilo že 27. januarja 1888. Nekaj časa je preteklo še za iskanje gradbenika. Izbran je bil [[Franc Faleschini]] iz Ljubljane. Tako je ljubljanski škof [[Jakob Missia]] 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen, s čimer se je gradnja začela. Dogovorjeno je bilo, da bo kapela Marije Pomagaj ostala nedotaknjena in da jo bodo samo obdali z novo kapelo, ki bo dobila kupolo.<ref name="Najbolj znana"/> Istočasno z gradnjo nove je potekalo postopno rušenje stare cerkve. Leta 1892 je bil porušen še njen zadnji preostanek. Dve leti zatem je nova cerkev že bila dograjena in 30. julija 1894 jo je blagoslovil radovljiški dekan Jožef Razboršek. Romanja so vse bolj presegala zmožnosti mošenjskega župnika in kaplana, zato so hodili romarje oskrbovat tudi razni upokojeni duhovniki in patri frančiškani iz Ljubljane. Naslednja prelomnica se je zgodila, ko je Ljubljančanka Frančiška Ovijač v svoji oporoki namenila sredstva za gradnjo samostana na Brezjah. Tako so 5. septembra 1897 položili temeljni kamen še za samostan. Pol leta zatem je ljubljanski škofovski sedež zasedel [[Anton Bonaventura Jeglič]] in že oktobra tega leta frančiškanom izročil v skrb cerkev sv. Vida. 7. oktobra 1900 je cerkev v navzočnosti škofov Jegliča in [[Jakob Trobec|Jakoba Trobca]], slovenskega škofa v Ameriki, ter množice vernikov posvetil Jakob Missia – tokrat kardinal in goriški nadškof.<ref name="Najbolj znana"/><ref>[https://katoliska-cerkev.si/praznik-marije-pomocnice-kristjanov-marija-pomagaj Praznik Marije Pomočnice kristjanov – Marija Pomagaj], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 18. februar 2019.</ref> 1. septembra 1907 je bilo slovesno kronanje milostne podobe. Leta 1911 je cerkev dobila nove orgle z 32 registri, ki jih je izdelal mojster [[Anton Dernič]] iz [[Lancovo|Lancovega]] pri Radovljici. Sledila je prva svetovna vojna, ki je pobrala tri od štirih zvonov. Te so leta 1918 začasno nadomestili z jeklenimi, leta 1932 pa z novimi bronastimi.<ref name="Opis cerkve">[http://www.marija.si/marija-pomagaj/bazilika-marije-pomagaj/opis-cerkve/ Opis cerkve], Marija.si, pridobljeno 19. februar 2019.</ref> V letih 1937–1938 je Zveza bojevnikov iz prve svetovne svetovne vojne po načrtu [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] uredila prostor pred cerkvijo. Leta 1941 je sledila nemška okupacija in že 23. aprila je nova oblast prepovedala v cerkvi bogoslužje, frančiškane pa izgnala. Ti so se na Brezje vrnili po vojni.<ref name="Najbolj znana"/> Leta 1968 so dali frančiškani orgle prenoviti. Delo je opravil mojster [[Franc Jenko]], pri čemer je mehanični sistem spremenil v pnevmatičnega in povečal število registrov na 47. 26. januarja 1971 je [[Papeški obiski v Sloveniji#Frančišek|cerkev obiskal]] argentinski jezuit Jorge Mario Bergoglio, kasnejši [[papež Frančišek]].<ref>[https://siol.net/novice/svet/kako-je-papez-francisek-za-en-dan-obiskal-slovenijo-15451 Kako je Papež Frančišek za en dan obiskal Slovenijo], Siol.net, pridobljeno 19. februar 2019.</ref> V letu 1973/74, ko je bil na Brezjah predstojnik in rektor svetišča p. Konstantin Urankar, je potekala prenova prezbiterija Marijinega svetišča, v luči 2. vatikanskega koncila. Prenovo je načrtoval in vodil arhitekt, profesor Tone Bitenc. Obnovitvena dela so obsegala tudi pozlato kapitlov in dekorativnih letev v cerkveni ladji. Zamisel p. Konstantina Urankarja o prenovi kapele Brezjanske Marije sta podprla tudi arhitekt profesor Bitenc in pater dr. Roman Tominec, profesor umetnostne zgodovine na Teološki fakulteti. Predvidena je bila rekonstrukcija prezračevanja, ki sta jo poleg prof. Bitenca načrtovala in končala arhitekta Jože Kregar in Emil Fijavž ter nov okvir za Layerjevo sliko Marije Pomagaj. Naročilo za svobodno načrtovanje in izdelavo oltarnega okvirja je dobil znani rezbar Maks Bergant (1912-1996) iz Kamnika. Po odobritvi predvidenih del s strani nadškofijskega umetnostnega sveta, so stekla dela in 1977 sta bila končana rekonstrukcija kapele in nov oltarni okvir – rezbarska umetnina v sedanjem izgledu.<ref>{{Navedi revijo|last=p. prof. dr. Tominec|first=Roman|date=1977|title=Ob novem oltarju na Brezjah|magazine=Družina|issue=38}}</ref> 1955 je Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov LRS na zid ob cerkvi pritrdilo [[Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|spominsko ploščo duhovnikom žrtvam fašizma]], ki so jo frančiškani leta 2014 odstranili.<ref>Miran Hladnik. Izbrisani duhovniki. ''Mladina'' 10. jan. 2020.</ref> === Bazilika in narodno romarsko središče === 5. oktobra 1988 je [[papež Janez Pavel II.]] cerkev razglasil za [[Bazilika|baziliko]] (''basilica minor'').<ref name="Kam.si"/> 17. maja 1996 jo je ob [[Papeški obiski v Sloveniji#Janez Pavel II.|svojem prvem uradnem obisku v Sloveniji]] tudi obiskal in v njej molil.<ref>{{navedi splet |url= http://www.marija.si/pot-na-brezje/|title= Romanje k Mariji Pomagaj|accessdate= 13. julij 2015|date= |format= |work= Marija.si}}</ref> Ob tej priložnosti je v knjigo gostov zapisal: »Marija, pomagaj! Janez Pavel II.«<ref>[https://www.franciskani.si/?page_id=155 Brezje], Franciskani.si, pridobljeni 18. februar 2019.</ref> 7. septembra 1999 je [[Slovenska škofovska konferenca]] baziliko razglasila za slovensko [[narodno romarsko središče]], slovesna razglasitev pa je bila 1. januarja 2000.<ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/30-obletnica-razglasitve-cerkve-na-brezjah-za-baziliko 30. obletnica razglasitve cerkve na Brezjah za baziliko], Družina.si, pridobljeno 12. oktober 2018.</ref> Za romarje so frančiškani maja 2009 odprli Romarski urad. Leta 2016 so v prostorih samostana odprli še Muzej Jaslic. Tu ima svoj sedež tudi Frančiškanski Marijanski center.<ref name="Radol'ca"/> == Opis == Cerkev je po zunanji obliki triladijska bazilika, vendar ima v notranjosti obe stranski ladji po dvakrat pregrajeni, zaradi česar ima cerkev šest stranskih kapel. Pročelje cerkve je delo arhitekta [[Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]] iz Radovljice. Med bogato okrasje spadajo [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]], mozaični napisi in drugi vzorci. Vhodna vrata je izdelal rezbar Janez Resman iz [[Gorica, Radovljica|Gorice]] pri Radovljici. Na njih je upodobil starozavezne preroke, ki so napovedovali Marijino rojstvo: [[Mojzes]], [[David]] in [[Izaija]], ter starozavezne žene, ki predstavljajo Marijino predpodobo: [[Sara]], [[Rahela]] in [[Judita]].<ref name="Radol'ca"/> Notranjost je [[Neorenesansa (arhitektura)|neorenesančna arhitektura]]. Na glavnem oltarju, ki je narejen iz belega marmorja, domuje sveti Vid, ki je še sedaj zavetnik cerkve. Njegova podoba je narejena po sliki nemškega slikarja [[Matthäus Schiestl|Matthäusa Schiestla]]. Stranske oltarje so izdelali [[Janez Vurnik]], [[Jožef Pavlin]], [[Ivan Grohar]] in [[Ivan Vavpotič]].<ref name="Radol'ca"/> Kapela Marije Pomagaj je bila predvidena za obnovo že pred drugo svetovno vojno, vendar je načrt, ki ga je pripravil [[Janko Omahen]], med vojno izginil. Po vojni je naredil nov načrt, ki je bil realiziran leta 1954. Oltar je 8. decembra tega leta blagoslovil pomožni škof [[Anton Vovk]]. Narejen je iz belega kararskega marmorja. Na njegovi sprednji strani je vklesan latinski napis, ki se v prevodu glasi: »Krasni oltar je premilostni Kraljici posvetil ljubljanski škof Anton Ribičev«. Tlak je iz bosanskega granita, stene pa so obložene z istrskim marmorjem.<ref name="Radol'ca"/> Strop je za dober meter višji od prejšnjega, pravtako pa je preluknjan zaradi boljšega prezračevanja. Izvirne Layerjeve freske so bile zaradi dima mnogih sveč in kadila, izredno soparnega zraka ob velikem navalu romarjev in večkratnega čiščenja docela zabrisane.<ref name="Opis cerkve"/> Pred cerkvijo se nahaja Kapela sv. Frančiška Asiškega, postavljena leta 1967 ob 60. letnici kronanja podobe. Zgrajena je v slogu slovenske planinske koče po načrtih Ivana Vurnika. Oltarno sliko je naredil [[Lojze Perko]]. 2. septembra 1967 jo je blagoslovil nadškof [[Jožef Pogačnik]]. Uporablja se predvsem za obhajanje zunanjih slovesnosti, ko zaradi prevelikega števila romarji ne morejo v baziliko.<ref name="Opis cerkve"/> V neposredni bližini bazilike stoji še bronasti kip Janeza Pavla II.<ref name="Radol'ca"/> == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam romarskih središč v Sloveniji]] * [[Bazilika]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Basilica of Mary Help of Christians}} {{SocialLinks}} * [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/nadskofija-na-dlani/glavna-romarska-svetisca/brezje/ Nadskofija-ljubljana.si] * [https://www.franciskani.si/?page_id=155 Franciskani.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brezje-ni-zupnija Družina.si] * [https://www.kam.si/brezje/ Kam.si] * [https://www.hribi.net/gora/bazilika_marije_pomagaj_na_brezjah/3/2762 Hribi.net] {{Bazilike v Sloveniji}} {{Škofijska romarska središča v Sloveniji}} {{Narodna romarska središča v Evropi}} {{Nadškofija Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bazilika Marije Pomagaj, Brezje| ]] [[Kategorija:Brezje, Radovljica]] [[Kategorija:Bazilike v Sloveniji|Marija Pomagaj, Brezje]] [[Kategorija:Narodna romarska središča]] [[Kategorija:Cerkve Marije Pomočnice|Brezje]] [[Kategorija:Neorenesančne cerkve v Sloveniji|Marija Pomagaj, Brezje]] [[Kategorija:Nadškofija Ljubljana]] 2q6zsbarbo75pz857iu4sz0gpxh6jq2 10 359029 6684721 6684458 2026-06-03T17:40:18Z Pinky sl 2932 slovenjenje 6684721 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | autoheaders = y | child = {{{child|{{{embed|}}}}}} | headerstyle = background-color: #efefef;color:inherit; | above = <div style="display:inline;" class="fn org">{{If empty|{{{name|}}}|{{{bridge_name|}}}|{{{aqueduct_name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}</div><!-- -->{{#if:{{{native_name|}}}|<br /><div style="display:inline;" class="nickname" {{#if:{{{native_name_lang|}}}| lang="{{{native_name_lang}}}"}}>{{{native_name}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|P18|qid={{{qid|}}}|name=image|maxvals=1|noicon=true|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|{{{image|}}}}}|size={{{image_size|}}}|upright={{{image_upright|1.14}}}|sizedefault=250px|maxsize=325px|alt={{{alt|}}}}} | caption = {{#if:{{{image|}}}|{{{caption|{{{image_caption|}}}}}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P18|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=y|lang=en|name=caption|maxvals=1|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|{{{caption|{{{image_caption|}}}}}}}}}} | label1 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data1 = {{#invoke:WikidataIB|getCoords|qid={{{qid|}}}|name=coordinates|fetchwikidata=coordinates|display={{{coord_format|inline, title}}}|format={{{coord_format|}}}|{{{coordinates|}}}}} | label2 = [[Ordnance Survey National Grid|OS grid reference]] | data2 = {{gbmappingsmall|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P613|qid={{{qid|}}}|noicon=true|name=os_grid_reference|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|{{{os_grid_reference|}}}}}}} | label3 = Namembnost | data3 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2505|qid={{{qid|}}}|name=carries|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{carries|}}}}} | label4 = Prehod | data4 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P177|qid={{{qid|}}}|name=crosses|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{crosses|}}}}} | label5 = Lokacija | data5 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P276|qid={{{qid|}}}|name=locale|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{locale|{{{location|}}}}}}}} | class5 = label | label6 = Začetek | data6 = {{{starts|}}} | label7 = Konec | data7 = {{{ends|}}} | label8 = Uradno ime | data8 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P1448|qid={{{qid|}}}|name=official_name|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{official_name|}}}}} | label9 = Druga imena | data9 = {{{other_name|{{{also_known_as|}}}}}} | class9 = nickname | label10 = Poimenovan po | data10 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P138|qid={{{qid|}}}|name=named_for|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{named_for|}}}}} | label11 = Lastnik/upravljalec | data11 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P127|qid={{{qid|}}}|name=owner|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{owner|}}}}} | label12 = Vzdrževalec | data12 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P126|qid={{{qid|}}}|name=maintained|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{maint|{{{maintained|}}}}}}}} | label13 = Status dediščine | data13 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P1435|qid={{{qid|}}}|name=heritage|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{heritage|}}}}} | class13 = category | label14 = {{#if:{{{id_type|}}}|{{{id_type}}}|[[National Bridge Inventory#ID numbers|ID number]]}} | data14 = {{#if:{{{id_type|}}}|{{{id|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P3676|qid={{{qid|}}}|name=id|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|{{{id|}}}}}}} | label15 = Spletna stran | data15 = {{URL2|{{wdib|P856|qid={{{qid|}}}|name=website|fwd={{{fetchwikidata|}}}|osd={{{onlysourced|no}}}|{{{website|}}}}}}} | label16 = Nizvoden most | data16 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2673|qid={{{qid|}}}|name=upstream|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|{{#if:{{{preceded|}}}|{{{preceded|}}}|{{{upstream|}}}}}}} | label17 = Gorvoden most | data17 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2674|qid={{{qid|}}}|name=downstream|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|{{#if:{{{followed|}}}|{{{followed|}}}|{{{downstream|}}}}}}} | header26 = Karakteristike | label27 = Tip mosta | data27 = {{{design|}}} | class27 = category | label28 = Material podpore | data28 = {{#invoke:String2 | ucfirst | {{#invoke:WikidataIB|getValue|P186|qid={{{qid|}}}|name=material|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{material|}}}}}}} | class28 = category | label29 = Material voziščne konstrukcije | data29 = {{{material1|}}} | label30 = Gradnja stebrov | data30 = {{{material2|}}} | label31 = Skupna dolžina | data31 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2043|qid={{{qid|}}}|name=length|convert=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{length|}}}}} | label32 = Skupna širina | data32 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2049|qid={{{qid|}}}|name=width|convert=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{width|}}}}} | label33 = Višina | data33 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2048|qid={{{qid|}}}|name=height|convert=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{height|}}}}} | label34 = Globina vode | data34 = {{{depth|}}} | label35 = Prevoznost? | data35 = {{{traversable|{{{passable|}}}}}} | label36 = [[vlečna pot|Vlečne poti]] | data36 = {{{towpath|}}} | label37 = Glavni razpon | data37 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2787|qid={{{qid|}}}|name=mainspan|convert=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{mainspan|}}}}} | label38 = {{abbr|Št.|Število}} razponov | data38 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P1314|qid={{{qid|}}}|name=spans|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{number_spans|{{{spans|}}}}}}}} | label39 = Stebri v vodi | data39 = {{{piers_in_water|{{{pierswater|}}}}}} | label40 = Obremenitev | data40 = {{{load|}}} | label41 = [[Svetla višina]] nad mostom | data41 = {{{clearance_above|{{{clearance|}}}}}} | label42 = [[Svetla višina]] pod mostom | data42 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2793|qid={{{qid|}}}|name=below|convert=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{clearance_below|{{{below|}}}}}}}} | label43 = {{abbr|Št.|Število}} [[vozni pas|voznih pasov]] | data43 = {{{lanes|}}} | label44 = Projektna doba trajanja | data44 = {{{life|}}} | label45 = Diameter | data45 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2386|qid={{{qid|}}}|name=diameter|convert=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{diameter|}}}}} | label46 = Dolžina prvega odseka | data46 = {{{first_length|}}} | label47 = Premer prvega odseka | data47 = {{{first_diameter|}}} | label48 = Dolžina drugega odseka | data48 = {{{second_length|}}} | label49 = Premer drugega odseka | data49 = {{{second_diameter|}}} | label50 = Dolžina tretjega odseka | data50 = {{{third_length|}}} | label51 = Premer tretjega odseka | data51 = {{{third_diameter|}}} | label52 = Kapaciteta | data52 = {{{capacity|}}} | header55 = Lastnosti železniške proge | label56 = {{abbr|Št.|Število}} [[Tir (železnica)|tirov]] | data56 = {{{num_track|{{{notrack|}}}}}} | label57 = Tirna širina | data57 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P1064|qid={{{qid|}}}|name=gauge|convert=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{track_gauge|{{{gauge|}}}}}}}} | label58 = Profil proge | data58 = {{{structure_gauge|}}} | label59 = Elektrificirano | data59 = {{{electrification|}}} | header60 = Zgodovina | label61 = Arhitekt | data61 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P84|qid={{{qid|}}}|name=architect|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{architect|}}}}} | label62 = Projektant | data62 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P287|qid={{{qid|}}}|name=designer|uselbl=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{designer|}}}}} | label63 = Tehnični projektant | data63 = {{{contracted_designer|}}} | label64 = Zmagovalec natečaja | data64 = {{{winner|}}} | label65 = Odgovorni za gradmeno zasnovo | data65 = {{{engineering|}}} | label66 = Konstruktor | data66 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P193|qid={{{qid|}}}|name=builder|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{builder|}}}}} | label67 = Izvajalec | data67 = {{{fabricator|}}} | label68 = Gradnja | data68 = {{{built|}}} | label69 = Začetek gradnje | data69 = {{{begin|}}} | label70 = Konec gradnje | data70 = {{{complete|}}} | label71 = Stroški gradnje | data71 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2130|qid={{{qid|}}}|unitabbr=true|name=cost|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{cost|}}}}} | label72 = Odprtje | data72 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P571|qid={{{qid|}}}|name=open|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{if empty|{{{opening|}}}|{{{open|}}}|{{{opened|}}}}}}} | label73 = Otvoritev | data73 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P1619|qid={{{qid|}}}|name=inaugurated|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{if empty|{{{dedicated|}}}|{{{inaugurated|}}}}}}} | label74 = Ponovna gradnja | data74 = {{{rebuilt|}}} | label75 = Zrušitev | data75 = {{{collapsed|}}} | label76 = Uničeno | data76 = {{{destroyed|}}} | label77 = Zaprtje | data77 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P3999|qid={{{qid|}}}|name=closed|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{closed|}}}}} | label78 = Porušeno | data78 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P576|qid={{{qid|}}}|name=demolished|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{demolished|}}}}} | label79 = Nadomešča | data79 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P1398|qid={{{qid|}}}|name=replaces|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{replaces|}}}}} | label80 = Nadomeščen z | data80 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P167|qid={{{qid|}}}|name=replaced_by|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{replaced_by|}}}}} | header81 = Statistika | label82 = Dnevni promet | data82 = {{{traffic|}}} | label83 = Mostnina | data83 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2555|qid={{{qid|}}}|name=toll|unitabbr=true|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{toll|}}}}} | header84 = {{#if:{{{extra|}}}|<nowiki />}} | rowstyle84 = display:none; | data84 = {{{embedded|{{{extra|}}}}}} | header85 = Lokacija | data86 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = yes | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-marker = bridge | mapframe-type = landmark | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{If empty|{{{name|}}}|{{{bridge_name|}}}|{{{aqueduct_name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} | header91 = Reference | data92 = {{{references|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Most z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Most]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| also_known_as | alt | aqueduct_name | architect | begin | below | bridge_name | builder | built | capacity | caption | carries | child | clearance | clearance_above | clearance_below | closed | collapsed | complete | contracted_designer | coord_format | coordinates | cost | crosses | dedicated | demolished | depth | design | designer | destroyed | diameter | display | downstream | electrification | embed | embedded | ends | engineering | extra | fabricator | fetchwikidata | first_diameter | first_length | followed | gauge | height | heritage | id | id_type | image | image_caption | image_size | image_upright | inaugurated | lanes | length | life | load | locale | location | mainspan | maint | maintained | material | material1 | material2 | name | named_for | native_name | native_name_lang | notrack | num_track | number_spans | official_name | onlysourced | open | opened | opening | os_grid_reference | other_name | owner | passable | piers_in_water | pierswater | preceded | qid | rebuilt | references | replaced_by | replaces | second_diameter | second_length | spans | starts | structure_gauge | third_diameter | third_length | toll | towpath | track_gauge | traffic | traversable | upstream | website | width | winner }}{{Main other| {{#if:{{{id|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox bridge with id]] --> }}{{#if:{{{clearance|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox bridge with clearance]] --> }}{{#if:{{{extra|}}}|{{#switch:{{str left|{{{extra}}}|3}} |<tr=<!-- [[Category:Pages using infobox bridge with extra embedded table]] --> |<di=<!-- [[Category:Pages using infobox bridge with extra embedded div]] --> |#default=<!-- [[Category:Pages using infobox bridge with extra]] --> }} }}{{#if:{{{coordinates|}}}||{{#if:{{#property:P625}}|<!-- [[Category:Pages using infobox bridge with empty coordinates parameter]] -->|<!--no coordinates on Wikidata-->}}}}}}<noinclude> {{documentation}}<!-- PLEASE ADD THIS TEMPLATE'S CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> 0euuveou9id736jjjeajo9m7p8kv4m0 10 359031 6684745 6684461 2026-06-03T18:06:36Z Pinky sl 2932 pp parametri 6684745 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <includeonly>{{intricate template}}</includeonly> <!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --> == Uporaba == {{Parameter names example | built| destroyed| alt | architect | begin | builder |built | caption | carries | child | clearance_above | clearance_below | closed | collapsed | complete | contracted_designer | coordinates | cost | crosses |demolished | depth | design | designer |destroyed |diameter | electrification | embed | engineering | extra | fabricator | fetchwikidata | followed | height | heritage | id | id_type | image | image_size | image_upright | inaugurated | lanes | length | life | load | locale | mainspan | maint | material | material1 | material2 | name | named_for | native_name | native_name_lang | num_track | number_spans | official_name |onlysourced | opened | os_grid_reference | other_name | owner | piers_in_water | preceded | rebuilt | replaces | replaced_by |qid | structure_gauge | toll | towpath | track_gauge | traffic | traversable | website | width | winner | official_name | starts | ends | coordinates={{koord|0|0|type:landmark|display=inline}} | diameter | first_length | first_diameter | second_length | second_diameter | third_length | third_diameter | capacity | closed | references | extra}} {{Parameter names example | name=Uporaba lokacijske karte | coordinates={{coord|0|0|type:landmark|display=inline}} | extra}} Copy and paste the template below: <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto"> {{Infopolje Most | name = | native_name = | native_name_lang = | image = | image_size = | image_upright = | alt = | caption = | coordinates = <!-- {{Koord}} --> | os_grid_reference = | qid = | fetchwikidata = | onlysourced = | carries = | crosses = | locale = | starts = | ends = | official_name = | other_name = | named_for = | owner = | maint = | heritage = | id = | id_type = | website = | preceded = <!-- ali |upstream= --> | followed = <!-- ali |downstream= --> | design = | material = | material1 = | material2 = | length = | width = | height = | depth = | traversable = | towpath = | mainspan = | number_spans = | piers_in_water = | load = | clearance_above = | clearance_below = | lanes = | life = | diameter = | first_length = | first_diameter = | second_length = | second_diameter = | third_length = | third_diameter = | capacity = | num_track = | track_gauge = | structure_gauge = | electrification = | architect = | designer = | contracted_designer = | winner = | engineering = | builder = | fabricator = | built = | begin = | complete = | cost = | opened = <!-- ali |opening= |open= --> | inaugurated = <!-- ali |dedicated= --> | rebuilt = | collapsed = | destroyed = | closed = | demolished = | replaces = | replaced_by = | traffic = | toll = | extra = <!-- extra = module = embed = --> | references = }} </syntaxhighlight> == Opis parametrov == ; name : Ime mostu ; native_name : Ime mostu v lokalnem jeziku, če se razlikuje ; native_name_lang : ISO koda za lokalni jezik (npr. »fr« za francoščino). Če jih je več, vnesite izvorna imena z uporabo {{Tl|Lang}} ; image : Ime slike mostu ; image_upright : Faktor povečave, kjer je privzeta velikost 1 ; alt : Nadomestno besedilo za sliko mostu (glej [[WP:ALT]]) ; caption : Besedilo za napis pod sliko ; coordinates : Zemljepisna širina in dolžina. Uporabite {{Tl|Koord}}. ; os_grid_reference : OS referenca mreže ; carries : Tip nosilnega prometa (npr. za pešce, železnica, itd..) ; crosses : Vodno telo ali reliefna struktura, ki jo most prečka ; locale : Splošno območje kjer se most nahaja (npr. San Francisco, meja med zveznima državama Indiana in Kentucky) ; starts : Kje se vodovod začne ; ends : Kje se vodovod konča ; official_name : Uradno ime ; other_name : Znano tudi kot ; named_for : [[imenovan po]] ; owner : Lastnik/upravljalec mosta ; maint : Vzdrževalec (npr. California Department of Transportation) ; heritage : Status kulturne dediščine (npr. Nepremični spomenik državnega pomena) ; id : Identifikacijska številka, če je na voljo ; id_type : Oznaka za ID polje. Privzeta vrednost, če ta parameter ni določen, je [[National Bridge Inventory#ID numbers|identifikacijska številka]] (za ameriški nacionalni popis mostov) ; website : URL do spletne strani mostu; vključite v {{tl|URL}} ; preceded : Ime mosta više ob reki ; followed : Ime mosta niže ob reki ; design : Tip mosta (viseči, ločni, obokani, gredni, premični, .... ) ; material : Konstrukcijski material (beton, jeklo, železo, kamen, opeka, les) ; material1 : Gradbeni material za korito ; material2 : Gradbeni material za stebre ; length : Skupna dolžina mosta ; width : Skupna širina mosta ; height : Višina mosta ; depth : Globina kanala vodovoda s pretvorbami ; diameter : (če gre za cev) ; first_length : dolžina prvega odseka, če je segmentiran ; first_diameter : premer prvega odseka, če je segmentiran ; second_length : dolžina drugega odseka, če je segmentiran ; second_diameter : premer drugega odseka, če je segmentiran ; third_length : dolžina tretjega odseka, če je segmentiran ; third_diameter : premer tretjega odseka, če je segmentiran ; capacity : pretok ; traversable : Ali lahko standardna plovila (glede na plovne razmere) prečkajo vodni kanal (akvedukt)? Da/Ne ; towpath : Stran vlečne poti (Brez, S, J, V, Z, SV, SZ, JV, JZ, Oboje) ; mainspan : Dolžina glavnega razpona ; number_spans : Število razponov ; piers_in_water : število vmesnih podpor (stebrov) ; load : Obremenitev mosta ; clearance_above : Svetla višina nad mostom (navpičen odprt prostor na vrhu mosta) ; clearance_below : Svetla višina pod mostom ; life : Projektna doba trajanja most v letih ; architect : Odgovorni za načrt zasnove mosta - uporabi se kadar je tehnično/konstrukcijsi projekta naredila druga oseba ; designer : Projektant/arhitekt mosta(npr. Isambard Kingdom Brunel) ; contracted_designer : Vodilni načrtovalec v fazi pogodbe/po natečaju ; winner : Zmagovalec/ci faze natečaja za oblikovanje ; engineering : Oseba ali organizacija, ki je tehnično/konstrukcijsko projektirala, če je različen od 'designer' zgoraj ; builder : Konstruktorsko podjetje ali graditelj mosta ; fabricator : Proizvajalec jekla ; begin : Datum začetka gradnje ; complete : Datum konca gradnje ; cost : Skupni stroški projekta ; open : Datum odprtja, uporabite {{Tl|Start date}}; Če most še ni odprt, uporabite {{para|opening}} ; inaugurated : Datum slovesne otvoritve ; rebuilt : Datum večje prenove ; collapsed : Datum zrušenja ; closed : Datum zaprtja ; replaces : Most ali trajektna linija, ki lahko nadomešča ta most ; replaced_by : Most ali struktura, ki je nadomestila ta most ; traffic : Povprečni dnevni promet ; toll : Cena cestnine (če je most cestninski) ; extra : Rezervno polje za module, npr. {{tl|Seznam razglasitev}} ===Koordinate=== Use the <code>coordinates=</code> parameter with {{tl|Coord}} to specify latitude and longitude. See the documentation for the Coord template for details on usage. If there is no location map or map image specified, then a dynamic map will be displayed in its place if the article's Wikidata item or the Wikidata item indicated in {{para|qid}} has a {{Q|P625}}. === Zemljevid=== {{Infopolje mapframe/dok/parameters | onByDefault = yes | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-marker = bridge | mapframe-type = landmark }} == Mikroformat == {{UF-hcard-geo}} A typical 4-lane bridge (25m wide) requires 0.1 second or 0.0001&deg; of precision. == Sledilne kategorije == <!-- * {{clc|Pages using infobox bridge with clearance}} * {{clc|Pages using infobox bridge with empty coordinates parameter}} * {{clc|Pages using infobox bridge with extra}} * {{clc|Pages using infobox bridge with extra embedded div}} * {{clc|Pages using infobox bridge with extra embedded table}} * {{clc|Pages using infobox bridge with id}} --> * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Most z neznanimi parametri}} {{cot|TemplateData}} {{TemplateData header}} <templatedata> { "params": { "child": {}, "embed": {}, "name": {}, "bridge_name": {}, "aqueduct_name": {}, "native_name": {}, "native_name_lang": {}, "image": { "type": "wiki-file-name" }, "image_size": {}, "image_upright": {}, "alt": {}, "caption": {}, "image_caption": {}, "coordinates": {}, "os_grid_reference": {}, "carries": {}, "crosses": {}, "locale": {}, "location": {}, "official_name": {}, "other_name": {}, "also_known_as": {}, "named_for": {}, "owner": {}, "maint": {}, "maintained": {}, "heritage": {}, "id_type": {}, "id": {}, "website": {}, "preceded": {}, "upstream": {}, "followed": {}, "downstream": {}, "design": {}, "material": {}, "material1": {}, "material2": {}, "length": {}, "width": {}, "height": {}, "depth": {}, "traversable": {}, "passable": {}, "towpath": {}, "mainspan": {}, "number_spans": {}, "spans": {}, "piers_in_water": {}, "pierswater": {}, "load": {}, "clearance_above": {}, "clearance": {}, "clearance_below": {}, "below": {}, "lanes": {}, "life": {}, "num_track": {}, "notrack": {}, "track_gauge": {}, "gauge": {}, "structure_gauge": {}, "electrification": {}, "architect": {}, "designer": {}, "winner": {}, "contracted_designer": {}, "engineering": {}, "builder": {}, "fabricator": {}, "begin": {}, "complete": {}, "cost": {}, "open": {}, "inaugurated": {}, "rebuilt": {}, "collapsed": {}, "closed": {}, "replaces": {}, "replaced_by": {}, "dedicated": {}, "opening": {}, "opened": {}, "traffic": {}, "toll": {}, "extra": {}, "references": {}, "qid": {}, "refs": {}, "built": {}, "destroyed": {}, "mapframe": { "label": "Show mapframe map", "description": "Specify yes or no to show or hide the map, overriding the default", "example": "yes", "type": "string", "default": "no", "suggested": true }, "mapframe-caption": { "label": "Mapframe caption", "description": "Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \"Location in <<geomask's label>>\"", "type": "string" }, "mapframe-custom": { "label": "Custom mapframe", "description": "Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, or another template that generates a mapframe map, or an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-id": { "aliases": [ "id", "qid" ], "label": "Mapframe Wikidata item", "description": "Id (Q-number) of Wikidata item to use.", "type": "string", "default": "(item for current page)" }, "mapframe-wikidata": { "label": "Mapframe shapes from Wikidata", "description": "et to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter", "example": "yes", "type": "string" }, "mapframe-point": { "label": "Mapframe point feature", "description": "Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \"none\". Force point marker to be displayed by setting to \"on\"", "type": "string" }, "mapframe-shape": { "label": "Mapframe shape feature", "description": "Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \"none\". Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \"inverse\"", "type": "string" }, "mapframe-frame-width": { "aliases": [ "mapframe-width" ], "label": "Mapframe width", "description": "Frame width in pixels", "type": "number", "default": "270" }, "mapframe-frame-height": { "aliases": [ "mapframe-height" ], "label": "Mapframe height", "description": "Frame height in pixels", "type": "number", "default": "200" }, "mapframe-shape-fill": { "label": "Mapframe shape fill", "description": "Color used to fill shape features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-shape-fill-opacity": { "label": "Mapframe shape fill opacity", "description": "Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-stroke-colour" ], "label": "Mapframe stroke color", "description": "Color of line features, and outlines of shape features", "type": "string", "default": "#ff0000" }, "mapframe-stroke-width": { "label": "Mapframe stroke width", "description": "Width of line features, and outlines of shape features", "type": "number", "default": "5" }, "mapframe-marker": { "label": "Mapframe marker", "description": "Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options", "example": "museum", "type": "string" }, "mapframe-marker-color": { "aliases": [ "mapframe-marker-colour" ], "label": "Mapframe marker color", "description": "Background color for the marker", "type": "string", "default": "#5E74F3" }, "mapframe-geomask": { "label": "Mapframe geomask", "description": "Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), or a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, or P131 for located in the administrative territorial entity)", "example": "Q100", "type": "wiki-page-name" }, "mapframe-geomask-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-geomask-stroke-colour" ], "label": "Mapframe geomask stroke color", "description": "Color of outline of geomask shape", "type": "string", "default": "#555555" }, "mapframe-geomask-stroke-width": { "label": "Mapframe geomask stroke width", "description": "Width of outline of geomask shape", "type": "number", "default": "2" }, "mapframe-geomask-fill": { "label": "Mapframe geomask fill", "description": "Color used to fill outside geomask features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-geomask-fill-opacity": { "label": "Mapframe geomask fill opacity", "description": "Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-zoom": { "label": "Mapframe zoom", "description": "Set the zoom level, from \"1\" to \"18\", used if the zoom level cannot be determined automatically from object length or area", "example": "12", "type": "number", "default": "10" }, "mapframe-length_km": { "label": "Mapframe length (km)", "description": "Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-length_mi": { "label": "Mapframe length (mi)", "description": "Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_km2": { "label": "Mapframe area (km^2)", "description": "Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_mi2": { "label": "Mapframe area (mi^2)", "description": "Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-frame-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-frame-coord" ], "label": "Mapframe frame coordinates", "description": "Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}", "example": "{{Coord|12.35|N|56.71|E}}", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-switcher": { "label": "Mapframe switcher", "description": "Set to \"auto\" or \"geomasks\" or \"zooms\" to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \"zoomed in\"/\"zoomed midway\"/\"zoomed out\", where \"zoomed in\" is the default zoom (with a minimum of 3), \"zoomed out\" is 1, and \"zoomed midway\" is the average.", "type": "string" }, "mapframe-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-coord", "coordinates. coord" ], "label": "Mapframe coordinates ", "description": "Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.", "example": "{{Coord|12.34|N|56.78|E}}", "type": "wiki-template-name", "default": "(coordinates from Wikidata)" }, "fetchwikidata": {}, "onlysourced": {}, "coord_format": {}, "starts": {}, "ends": {}, "diameter": {}, "first_length": {}, "first_diameter": {}, "second_length": {}, "second_diameter": {}, "third_length": {}, "third_diameter": {}, "capacity": {}, "demolished": {}, "embedded": {} }, "paramOrder": [ "child", "embed", "name", "bridge_name", "aqueduct_name", "native_name", "native_name_lang", "image", "image_size", "image_upright", "alt", "caption", "image_caption", "coordinates", "os_grid_reference", "carries", "crosses", "locale", "location", "official_name", "other_name", "also_known_as", "named_for", "owner", "maint", "maintained", "heritage", "id_type", "id", "website", "preceded", "upstream", "followed", "downstream", "design", "material", "material1", "material2", "length", "width", "height", "depth", "traversable", "passable", "towpath", "mainspan", "number_spans", "spans", "piers_in_water", "pierswater", "load", "clearance_above", "clearance", "clearance_below", "below", "lanes", "life", "num_track", "notrack", "track_gauge", "gauge", "structure_gauge", "electrification", "architect", "designer", "winner", "contracted_designer", "engineering", "builder", "fabricator", "built", "begin", "complete", "cost", "open", "inaugurated", "rebuilt", "collapsed", "destroyed", "closed", "replaces", "replaced_by", "dedicated", "opening", "opened", "traffic", "toll", "qid", "refs", "extra", "references", "mapframe", "mapframe-caption", "mapframe-custom", "mapframe-id", "mapframe-coordinates", "mapframe-wikidata", "mapframe-point", "mapframe-shape", "mapframe-frame-width", "mapframe-frame-height", "mapframe-shape-fill", "mapframe-shape-fill-opacity", "mapframe-stroke-color", "mapframe-stroke-width", "mapframe-marker", "mapframe-marker-color", "mapframe-geomask", "mapframe-geomask-stroke-color", "mapframe-geomask-stroke-width", "mapframe-geomask-fill", "mapframe-geomask-fill-opacity", "mapframe-zoom", "mapframe-length_km", "mapframe-length_mi", "mapframe-area_km2", "mapframe-area_mi2", "mapframe-frame-coordinates", "mapframe-switcher", "fetchwikidata", "onlysourced", "coord_format", "starts", "ends", "diameter", "first_length", "first_diameter", "second_length", "second_diameter", "third_length", "third_diameter", "capacity", "demolished", "embedded" ], "format": "block" } </templatedata> {{cob}} <includeonly><!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --> [[Kategorija:Infopolja za zgradbe|Most]] [[Kategorija:Infopolja za transport|Most]] [[Kategorija:Predloge, ki generirajo hCards]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] </includeonly> rcdxj94sa368xuihkfg5csmxdhbceom 6684747 6684745 2026-06-03T18:11:14Z Pinky sl 2932 /* Koordinate */ 6684747 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <includeonly>{{intricate template}}</includeonly> <!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --> == Uporaba == {{Parameter names example | built| destroyed| alt | architect | begin | builder |built | caption | carries | child | clearance_above | clearance_below | closed | collapsed | complete | contracted_designer | coordinates | cost | crosses |demolished | depth | design | designer |destroyed |diameter | electrification | embed | engineering | extra | fabricator | fetchwikidata | followed | height | heritage | id | id_type | image | image_size | image_upright | inaugurated | lanes | length | life | load | locale | mainspan | maint | material | material1 | material2 | name | named_for | native_name | native_name_lang | num_track | number_spans | official_name |onlysourced | opened | os_grid_reference | other_name | owner | piers_in_water | preceded | rebuilt | replaces | replaced_by |qid | structure_gauge | toll | towpath | track_gauge | traffic | traversable | website | width | winner | official_name | starts | ends | coordinates={{koord|0|0|type:landmark|display=inline}} | diameter | first_length | first_diameter | second_length | second_diameter | third_length | third_diameter | capacity | closed | references | extra}} {{Parameter names example | name=Uporaba lokacijske karte | coordinates={{coord|0|0|type:landmark|display=inline}} | extra}} Copy and paste the template below: <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto"> {{Infopolje Most | name = | native_name = | native_name_lang = | image = | image_size = | image_upright = | alt = | caption = | coordinates = <!-- {{Koord}} --> | os_grid_reference = | qid = | fetchwikidata = | onlysourced = | carries = | crosses = | locale = | starts = | ends = | official_name = | other_name = | named_for = | owner = | maint = | heritage = | id = | id_type = | website = | preceded = <!-- ali |upstream= --> | followed = <!-- ali |downstream= --> | design = | material = | material1 = | material2 = | length = | width = | height = | depth = | traversable = | towpath = | mainspan = | number_spans = | piers_in_water = | load = | clearance_above = | clearance_below = | lanes = | life = | diameter = | first_length = | first_diameter = | second_length = | second_diameter = | third_length = | third_diameter = | capacity = | num_track = | track_gauge = | structure_gauge = | electrification = | architect = | designer = | contracted_designer = | winner = | engineering = | builder = | fabricator = | built = | begin = | complete = | cost = | opened = <!-- ali |opening= |open= --> | inaugurated = <!-- ali |dedicated= --> | rebuilt = | collapsed = | destroyed = | closed = | demolished = | replaces = | replaced_by = | traffic = | toll = | extra = <!-- extra = module = embed = --> | references = }} </syntaxhighlight> == Opis parametrov == ; name : Ime mostu ; native_name : Ime mostu v lokalnem jeziku, če se razlikuje ; native_name_lang : ISO koda za lokalni jezik (npr. »fr« za francoščino). Če jih je več, vnesite izvorna imena z uporabo {{Tl|Lang}} ; image : Ime slike mostu ; image_upright : Faktor povečave, kjer je privzeta velikost 1 ; alt : Nadomestno besedilo za sliko mostu (glej [[WP:ALT]]) ; caption : Besedilo za napis pod sliko ; coordinates : Zemljepisna širina in dolžina. Uporabite {{Tl|Koord}}. ; os_grid_reference : OS referenca mreže ; carries : Tip nosilnega prometa (npr. za pešce, železnica, itd..) ; crosses : Vodno telo ali reliefna struktura, ki jo most prečka ; locale : Splošno območje kjer se most nahaja (npr. San Francisco, meja med zveznima državama Indiana in Kentucky) ; starts : Kje se vodovod začne ; ends : Kje se vodovod konča ; official_name : Uradno ime ; other_name : Znano tudi kot ; named_for : [[imenovan po]] ; owner : Lastnik/upravljalec mosta ; maint : Vzdrževalec (npr. California Department of Transportation) ; heritage : Status kulturne dediščine (npr. Nepremični spomenik državnega pomena) ; id : Identifikacijska številka, če je na voljo ; id_type : Oznaka za ID polje. Privzeta vrednost, če ta parameter ni določen, je [[National Bridge Inventory#ID numbers|identifikacijska številka]] (za ameriški nacionalni popis mostov) ; website : URL do spletne strani mostu; vključite v {{tl|URL}} ; preceded : Ime mosta više ob reki ; followed : Ime mosta niže ob reki ; design : Tip mosta (viseči, ločni, obokani, gredni, premični, .... ) ; material : Konstrukcijski material (beton, jeklo, železo, kamen, opeka, les) ; material1 : Gradbeni material za korito ; material2 : Gradbeni material za stebre ; length : Skupna dolžina mosta ; width : Skupna širina mosta ; height : Višina mosta ; depth : Globina kanala vodovoda s pretvorbami ; diameter : (če gre za cev) ; first_length : dolžina prvega odseka, če je segmentiran ; first_diameter : premer prvega odseka, če je segmentiran ; second_length : dolžina drugega odseka, če je segmentiran ; second_diameter : premer drugega odseka, če je segmentiran ; third_length : dolžina tretjega odseka, če je segmentiran ; third_diameter : premer tretjega odseka, če je segmentiran ; capacity : pretok ; traversable : Ali lahko standardna plovila (glede na plovne razmere) prečkajo vodni kanal (akvedukt)? Da/Ne ; towpath : Stran vlečne poti (Brez, S, J, V, Z, SV, SZ, JV, JZ, Oboje) ; mainspan : Dolžina glavnega razpona ; number_spans : Število razponov ; piers_in_water : število vmesnih podpor (stebrov) ; load : Obremenitev mosta ; clearance_above : Svetla višina nad mostom (navpičen odprt prostor na vrhu mosta) ; clearance_below : Svetla višina pod mostom ; life : Projektna doba trajanja most v letih ; architect : Odgovorni za načrt zasnove mosta - uporabi se kadar je tehnično/konstrukcijsi projekta naredila druga oseba ; designer : Projektant/arhitekt mosta(npr. Isambard Kingdom Brunel) ; contracted_designer : Vodilni načrtovalec v fazi pogodbe/po natečaju ; winner : Zmagovalec/ci faze natečaja za oblikovanje ; engineering : Oseba ali organizacija, ki je tehnično/konstrukcijsko projektirala, če je različen od 'designer' zgoraj ; builder : Konstruktorsko podjetje ali graditelj mosta ; fabricator : Proizvajalec jekla ; begin : Datum začetka gradnje ; complete : Datum konca gradnje ; cost : Skupni stroški projekta ; open : Datum odprtja, uporabite {{Tl|Start date}}; Če most še ni odprt, uporabite {{para|opening}} ; inaugurated : Datum slovesne otvoritve ; rebuilt : Datum večje prenove ; collapsed : Datum zrušenja ; closed : Datum zaprtja ; replaces : Most ali trajektna linija, ki lahko nadomešča ta most ; replaced_by : Most ali struktura, ki je nadomestila ta most ; traffic : Povprečni dnevni promet ; toll : Cena cestnine (če je most cestninski) ; extra : Rezervno polje za module, npr. {{tl|Seznam razglasitev}} ===Koordinate=== Uporabite parameter <code>coordinates=</code> s predlogo {{tl|CKoord}}, da določite zemljepisno širino in dolžino. Za podrobnosti o uporabi si oglejte dokumentacijo predloge Koord. Če lokacijski zemljevid ali slika zemljevida nista določena, se bo namesto njiju prikazal dinamični zemljevid, če ima določen {{para|qid}} predmeta članka v Wikipodatkih ali pa ima v Wikipodatkih vnesene {{Q|P625}}. === Zemljevid=== {{Infopolje mapframe/dok/parameters | onByDefault = yes | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-marker = bridge | mapframe-type = landmark }} == Mikroformat == {{UF-hcard-geo}} A typical 4-lane bridge (25m wide) requires 0.1 second or 0.0001&deg; of precision. == Sledilne kategorije == <!-- * {{clc|Pages using infobox bridge with clearance}} * {{clc|Pages using infobox bridge with empty coordinates parameter}} * {{clc|Pages using infobox bridge with extra}} * {{clc|Pages using infobox bridge with extra embedded div}} * {{clc|Pages using infobox bridge with extra embedded table}} * {{clc|Pages using infobox bridge with id}} --> * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Most z neznanimi parametri}} {{cot|TemplateData}} {{TemplateData header}} <templatedata> { "params": { "child": {}, "embed": {}, "name": {}, "bridge_name": {}, "aqueduct_name": {}, "native_name": {}, "native_name_lang": {}, "image": { "type": "wiki-file-name" }, "image_size": {}, "image_upright": {}, "alt": {}, "caption": {}, "image_caption": {}, "coordinates": {}, "os_grid_reference": {}, "carries": {}, "crosses": {}, "locale": {}, "location": {}, "official_name": {}, "other_name": {}, "also_known_as": {}, "named_for": {}, "owner": {}, "maint": {}, "maintained": {}, "heritage": {}, "id_type": {}, "id": {}, "website": {}, "preceded": {}, "upstream": {}, "followed": {}, "downstream": {}, "design": {}, "material": {}, "material1": {}, "material2": {}, "length": {}, "width": {}, "height": {}, "depth": {}, "traversable": {}, "passable": {}, "towpath": {}, "mainspan": {}, "number_spans": {}, "spans": {}, "piers_in_water": {}, "pierswater": {}, "load": {}, "clearance_above": {}, "clearance": {}, "clearance_below": {}, "below": {}, "lanes": {}, "life": {}, "num_track": {}, "notrack": {}, "track_gauge": {}, "gauge": {}, "structure_gauge": {}, "electrification": {}, "architect": {}, "designer": {}, "winner": {}, "contracted_designer": {}, "engineering": {}, "builder": {}, "fabricator": {}, "begin": {}, "complete": {}, "cost": {}, "open": {}, "inaugurated": {}, "rebuilt": {}, "collapsed": {}, "closed": {}, "replaces": {}, "replaced_by": {}, "dedicated": {}, "opening": {}, "opened": {}, "traffic": {}, "toll": {}, "extra": {}, "references": {}, "qid": {}, "refs": {}, "built": {}, "destroyed": {}, "mapframe": { "label": "Show mapframe map", "description": "Specify yes or no to show or hide the map, overriding the default", "example": "yes", "type": "string", "default": "no", "suggested": true }, "mapframe-caption": { "label": "Mapframe caption", "description": "Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \"Location in <<geomask's label>>\"", "type": "string" }, "mapframe-custom": { "label": "Custom mapframe", "description": "Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, or another template that generates a mapframe map, or an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-id": { "aliases": [ "id", "qid" ], "label": "Mapframe Wikidata item", "description": "Id (Q-number) of Wikidata item to use.", "type": "string", "default": "(item for current page)" }, "mapframe-wikidata": { "label": "Mapframe shapes from Wikidata", "description": "et to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter", "example": "yes", "type": "string" }, "mapframe-point": { "label": "Mapframe point feature", "description": "Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \"none\". Force point marker to be displayed by setting to \"on\"", "type": "string" }, "mapframe-shape": { "label": "Mapframe shape feature", "description": "Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \"none\". Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \"inverse\"", "type": "string" }, "mapframe-frame-width": { "aliases": [ "mapframe-width" ], "label": "Mapframe width", "description": "Frame width in pixels", "type": "number", "default": "270" }, "mapframe-frame-height": { "aliases": [ "mapframe-height" ], "label": "Mapframe height", "description": "Frame height in pixels", "type": "number", "default": "200" }, "mapframe-shape-fill": { "label": "Mapframe shape fill", "description": "Color used to fill shape features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-shape-fill-opacity": { "label": "Mapframe shape fill opacity", "description": "Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-stroke-colour" ], "label": "Mapframe stroke color", "description": "Color of line features, and outlines of shape features", "type": "string", "default": "#ff0000" }, "mapframe-stroke-width": { "label": "Mapframe stroke width", "description": "Width of line features, and outlines of shape features", "type": "number", "default": "5" }, "mapframe-marker": { "label": "Mapframe marker", "description": "Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options", "example": "museum", "type": "string" }, "mapframe-marker-color": { "aliases": [ "mapframe-marker-colour" ], "label": "Mapframe marker color", "description": "Background color for the marker", "type": "string", "default": "#5E74F3" }, "mapframe-geomask": { "label": "Mapframe geomask", "description": "Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), or a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, or P131 for located in the administrative territorial entity)", "example": "Q100", "type": "wiki-page-name" }, "mapframe-geomask-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-geomask-stroke-colour" ], "label": "Mapframe geomask stroke color", "description": "Color of outline of geomask shape", "type": "string", "default": "#555555" }, "mapframe-geomask-stroke-width": { "label": "Mapframe geomask stroke width", "description": "Width of outline of geomask shape", "type": "number", "default": "2" }, "mapframe-geomask-fill": { "label": "Mapframe geomask fill", "description": "Color used to fill outside geomask features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-geomask-fill-opacity": { "label": "Mapframe geomask fill opacity", "description": "Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-zoom": { "label": "Mapframe zoom", "description": "Set the zoom level, from \"1\" to \"18\", used if the zoom level cannot be determined automatically from object length or area", "example": "12", "type": "number", "default": "10" }, "mapframe-length_km": { "label": "Mapframe length (km)", "description": "Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-length_mi": { "label": "Mapframe length (mi)", "description": "Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_km2": { "label": "Mapframe area (km^2)", "description": "Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_mi2": { "label": "Mapframe area (mi^2)", "description": "Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-frame-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-frame-coord" ], "label": "Mapframe frame coordinates", "description": "Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}", "example": "{{Coord|12.35|N|56.71|E}}", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-switcher": { "label": "Mapframe switcher", "description": "Set to \"auto\" or \"geomasks\" or \"zooms\" to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \"zoomed in\"/\"zoomed midway\"/\"zoomed out\", where \"zoomed in\" is the default zoom (with a minimum of 3), \"zoomed out\" is 1, and \"zoomed midway\" is the average.", "type": "string" }, "mapframe-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-coord", "coordinates. coord" ], "label": "Mapframe coordinates ", "description": "Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.", "example": "{{Coord|12.34|N|56.78|E}}", "type": "wiki-template-name", "default": "(coordinates from Wikidata)" }, "fetchwikidata": {}, "onlysourced": {}, "coord_format": {}, "starts": {}, "ends": {}, "diameter": {}, "first_length": {}, "first_diameter": {}, "second_length": {}, "second_diameter": {}, "third_length": {}, "third_diameter": {}, "capacity": {}, "demolished": {}, "embedded": {} }, "paramOrder": [ "child", "embed", "name", "bridge_name", "aqueduct_name", "native_name", "native_name_lang", "image", "image_size", "image_upright", "alt", "caption", "image_caption", "coordinates", "os_grid_reference", "carries", "crosses", "locale", "location", "official_name", "other_name", "also_known_as", "named_for", "owner", "maint", "maintained", "heritage", "id_type", "id", "website", "preceded", "upstream", "followed", "downstream", "design", "material", "material1", "material2", "length", "width", "height", "depth", "traversable", "passable", "towpath", "mainspan", "number_spans", "spans", "piers_in_water", "pierswater", "load", "clearance_above", "clearance", "clearance_below", "below", "lanes", "life", "num_track", "notrack", "track_gauge", "gauge", "structure_gauge", "electrification", "architect", "designer", "winner", "contracted_designer", "engineering", "builder", "fabricator", "built", "begin", "complete", "cost", "open", "inaugurated", "rebuilt", "collapsed", "destroyed", "closed", "replaces", "replaced_by", "dedicated", "opening", "opened", "traffic", "toll", "qid", "refs", "extra", "references", "mapframe", "mapframe-caption", "mapframe-custom", "mapframe-id", "mapframe-coordinates", "mapframe-wikidata", "mapframe-point", "mapframe-shape", "mapframe-frame-width", "mapframe-frame-height", "mapframe-shape-fill", "mapframe-shape-fill-opacity", "mapframe-stroke-color", "mapframe-stroke-width", "mapframe-marker", "mapframe-marker-color", "mapframe-geomask", "mapframe-geomask-stroke-color", "mapframe-geomask-stroke-width", "mapframe-geomask-fill", "mapframe-geomask-fill-opacity", "mapframe-zoom", "mapframe-length_km", "mapframe-length_mi", "mapframe-area_km2", "mapframe-area_mi2", "mapframe-frame-coordinates", "mapframe-switcher", "fetchwikidata", "onlysourced", "coord_format", "starts", "ends", "diameter", "first_length", "first_diameter", "second_length", "second_diameter", "third_length", "third_diameter", "capacity", "demolished", "embedded" ], "format": "block" } </templatedata> {{cob}} <includeonly><!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --> [[Kategorija:Infopolja za zgradbe|Most]] [[Kategorija:Infopolja za transport|Most]] [[Kategorija:Predloge, ki generirajo hCards]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] </includeonly> gf3w84cq7zha3rjlwhs5j37zyo2v7bm 6684749 6684747 2026-06-03T18:13:37Z Pinky sl 2932 6684749 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --> {{Uses Wikidata|P177|P127|P1435|P2505|P276|P138|P126|P1435|P3676|P856|P2673|P2674|P186|P2043|P2049|P2048|P2787|P1314|P2793|P2386|P1064|P84|P287|P193|P2130|P1619|P576|P3999|P1365|P1366|P2555|P613|P1448}} {{Lua|Modul:Infobox|Modul:InfopoljeSlika|Modul:Location map|Modul:Check for unknown parameters|Modul:Infobox mapframe|Modul:WikidataIB}} {{high-use}} == Uporaba == {{Parameter names example | built| destroyed| alt | architect | begin | builder |built | caption | carries | child | clearance_above | clearance_below | closed | collapsed | complete | contracted_designer | coordinates | cost | crosses |demolished | depth | design | designer |destroyed |diameter | electrification | embed | engineering | extra | fabricator | fetchwikidata | followed | height | heritage | id | id_type | image | image_size | image_upright | inaugurated | lanes | length | life | load | locale | mainspan | maint | material | material1 | material2 | name | named_for | native_name | native_name_lang | num_track | number_spans | official_name |onlysourced | opened | os_grid_reference | other_name | owner | piers_in_water | preceded | rebuilt | replaces | replaced_by |qid | structure_gauge | toll | towpath | track_gauge | traffic | traversable | website | width | winner | official_name | starts | ends | coordinates={{koord|0|0|type:landmark|display=inline}} | diameter | first_length | first_diameter | second_length | second_diameter | third_length | third_diameter | capacity | closed | references | extra}} {{Parameter names example | name=Uporaba lokacijske karte | coordinates={{coord|0|0|type:landmark|display=inline}} | extra}} Kopiraj in prelepi spodnjo kodo: <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto"> {{Infopolje Most | name = | native_name = | native_name_lang = | image = | image_size = | image_upright = | alt = | caption = | coordinates = <!-- {{Koord}} --> | os_grid_reference = | qid = | fetchwikidata = | onlysourced = | carries = | crosses = | locale = | starts = | ends = | official_name = | other_name = | named_for = | owner = | maint = | heritage = | id = | id_type = | website = | preceded = <!-- ali |upstream= --> | followed = <!-- ali |downstream= --> | design = | material = | material1 = | material2 = | length = | width = | height = | depth = | traversable = | towpath = | mainspan = | number_spans = | piers_in_water = | load = | clearance_above = | clearance_below = | lanes = | life = | diameter = | first_length = | first_diameter = | second_length = | second_diameter = | third_length = | third_diameter = | capacity = | num_track = | track_gauge = | structure_gauge = | electrification = | architect = | designer = | contracted_designer = | winner = | engineering = | builder = | fabricator = | built = | begin = | complete = | cost = | opened = <!-- ali |opening= |open= --> | inaugurated = <!-- ali |dedicated= --> | rebuilt = | collapsed = | destroyed = | closed = | demolished = | replaces = | replaced_by = | traffic = | toll = | extra = <!-- extra = module = embed = --> | references = }} </syntaxhighlight> == Opis parametrov == ; name : Ime mostu ; native_name : Ime mostu v lokalnem jeziku, če se razlikuje ; native_name_lang : ISO koda za lokalni jezik (npr. »fr« za francoščino). Če jih je več, vnesite izvorna imena z uporabo {{Tl|Lang}} ; image : Ime slike mostu ; image_upright : Faktor povečave, kjer je privzeta velikost 1 ; alt : Nadomestno besedilo za sliko mostu (glej [[WP:ALT]]) ; caption : Besedilo za napis pod sliko ; coordinates : Zemljepisna širina in dolžina. Uporabite {{Tl|Koord}}. ; os_grid_reference : OS referenca mreže ; carries : Tip nosilnega prometa (npr. za pešce, železnica, itd..) ; crosses : Vodno telo ali reliefna struktura, ki jo most prečka ; locale : Splošno območje kjer se most nahaja (npr. San Francisco, meja med zveznima državama Indiana in Kentucky) ; starts : Kje se vodovod začne ; ends : Kje se vodovod konča ; official_name : Uradno ime ; other_name : Znano tudi kot ; named_for : [[imenovan po]] ; owner : Lastnik/upravljalec mosta ; maint : Vzdrževalec (npr. California Department of Transportation) ; heritage : Status kulturne dediščine (npr. Nepremični spomenik državnega pomena) ; id : Identifikacijska številka, če je na voljo ; id_type : Oznaka za ID polje. Privzeta vrednost, če ta parameter ni določen, je [[National Bridge Inventory#ID numbers|identifikacijska številka]] (za ameriški nacionalni popis mostov) ; website : URL do spletne strani mostu; vključite v {{tl|URL}} ; preceded : Ime mosta više ob reki ; followed : Ime mosta niže ob reki ; design : Tip mosta (viseči, ločni, obokani, gredni, premični, .... ) ; material : Konstrukcijski material (beton, jeklo, železo, kamen, opeka, les) ; material1 : Gradbeni material za korito ; material2 : Gradbeni material za stebre ; length : Skupna dolžina mosta ; width : Skupna širina mosta ; height : Višina mosta ; depth : Globina kanala vodovoda s pretvorbami ; diameter : (če gre za cev) ; first_length : dolžina prvega odseka, če je segmentiran ; first_diameter : premer prvega odseka, če je segmentiran ; second_length : dolžina drugega odseka, če je segmentiran ; second_diameter : premer drugega odseka, če je segmentiran ; third_length : dolžina tretjega odseka, če je segmentiran ; third_diameter : premer tretjega odseka, če je segmentiran ; capacity : pretok ; traversable : Ali lahko standardna plovila (glede na plovne razmere) prečkajo vodni kanal (akvedukt)? Da/Ne ; towpath : Stran vlečne poti (Brez, S, J, V, Z, SV, SZ, JV, JZ, Oboje) ; mainspan : Dolžina glavnega razpona ; number_spans : Število razponov ; piers_in_water : število vmesnih podpor (stebrov) ; load : Obremenitev mosta ; clearance_above : Svetla višina nad mostom (navpičen odprt prostor na vrhu mosta) ; clearance_below : Svetla višina pod mostom ; life : Projektna doba trajanja most v letih ; architect : Odgovorni za načrt zasnove mosta - uporabi se kadar je tehnično/konstrukcijsi projekta naredila druga oseba ; designer : Projektant/arhitekt mosta(npr. Isambard Kingdom Brunel) ; contracted_designer : Vodilni načrtovalec v fazi pogodbe/po natečaju ; winner : Zmagovalec/ci faze natečaja za oblikovanje ; engineering : Oseba ali organizacija, ki je tehnično/konstrukcijsko projektirala, če je različen od 'designer' zgoraj ; builder : Konstruktorsko podjetje ali graditelj mosta ; fabricator : Proizvajalec jekla ; begin : Datum začetka gradnje ; complete : Datum konca gradnje ; cost : Skupni stroški projekta ; open : Datum odprtja, uporabite {{Tl|Start date}}; Če most še ni odprt, uporabite {{para|opening}} ; inaugurated : Datum slovesne otvoritve ; rebuilt : Datum večje prenove ; collapsed : Datum zrušenja ; closed : Datum zaprtja ; replaces : Most ali trajektna linija, ki lahko nadomešča ta most ; replaced_by : Most ali struktura, ki je nadomestila ta most ; traffic : Povprečni dnevni promet ; toll : Cena cestnine (če je most cestninski) ; extra : Rezervno polje za module, npr. {{tl|Seznam razglasitev}} ===Koordinate=== Uporabite parameter <code>coordinates=</code> s predlogo {{tl|CKoord}}, da določite zemljepisno širino in dolžino. Za podrobnosti o uporabi si oglejte dokumentacijo predloge Koord. Če lokacijski zemljevid ali slika zemljevida nista določena, se bo namesto njiju prikazal dinamični zemljevid, če ima določen {{para|qid}} predmeta članka v Wikipodatkih ali pa ima v Wikipodatkih vnesene {{Q|P625}}. === Zemljevid=== {{Infopolje mapframe/dok/parameters | onByDefault = yes | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-marker = bridge | mapframe-type = landmark }} == Mikroformat == {{UF-hcard-geo}} A typical 4-lane bridge (25m wide) requires 0.1 second or 0.0001&deg; of precision. == Sledilne kategorije == <!-- * {{clc|Pages using infobox bridge with clearance}} * {{clc|Pages using infobox bridge with empty coordinates parameter}} * {{clc|Pages using infobox bridge with extra}} * {{clc|Pages using infobox bridge with extra embedded div}} * {{clc|Pages using infobox bridge with extra embedded table}} * {{clc|Pages using infobox bridge with id}} --> * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Most z neznanimi parametri}} {{cot|TemplateData}} {{TemplateData header}} <templatedata> { "params": { "child": {}, "embed": {}, "name": {}, "bridge_name": {}, "aqueduct_name": {}, "native_name": {}, "native_name_lang": {}, "image": { "type": "wiki-file-name" }, "image_size": {}, "image_upright": {}, "alt": {}, "caption": {}, "image_caption": {}, "coordinates": {}, "os_grid_reference": {}, "carries": {}, "crosses": {}, "locale": {}, "location": {}, "official_name": {}, "other_name": {}, "also_known_as": {}, "named_for": {}, "owner": {}, "maint": {}, "maintained": {}, "heritage": {}, "id_type": {}, "id": {}, "website": {}, "preceded": {}, "upstream": {}, "followed": {}, "downstream": {}, "design": {}, "material": {}, "material1": {}, "material2": {}, "length": {}, "width": {}, "height": {}, "depth": {}, "traversable": {}, "passable": {}, "towpath": {}, "mainspan": {}, "number_spans": {}, "spans": {}, "piers_in_water": {}, "pierswater": {}, "load": {}, "clearance_above": {}, "clearance": {}, "clearance_below": {}, "below": {}, "lanes": {}, "life": {}, "num_track": {}, "notrack": {}, "track_gauge": {}, "gauge": {}, "structure_gauge": {}, "electrification": {}, "architect": {}, "designer": {}, "winner": {}, "contracted_designer": {}, "engineering": {}, "builder": {}, "fabricator": {}, "begin": {}, "complete": {}, "cost": {}, "open": {}, "inaugurated": {}, "rebuilt": {}, "collapsed": {}, "closed": {}, "replaces": {}, "replaced_by": {}, "dedicated": {}, "opening": {}, "opened": {}, "traffic": {}, "toll": {}, "extra": {}, "references": {}, "qid": {}, "refs": {}, "built": {}, "destroyed": {}, "mapframe": { "label": "Show mapframe map", "description": "Specify yes or no to show or hide the map, overriding the default", "example": "yes", "type": "string", "default": "no", "suggested": true }, "mapframe-caption": { "label": "Mapframe caption", "description": "Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \"Location in <<geomask's label>>\"", "type": "string" }, "mapframe-custom": { "label": "Custom mapframe", "description": "Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, or another template that generates a mapframe map, or an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-id": { "aliases": [ "id", "qid" ], "label": "Mapframe Wikidata item", "description": "Id (Q-number) of Wikidata item to use.", "type": "string", "default": "(item for current page)" }, "mapframe-wikidata": { "label": "Mapframe shapes from Wikidata", "description": "et to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter", "example": "yes", "type": "string" }, "mapframe-point": { "label": "Mapframe point feature", "description": "Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \"none\". Force point marker to be displayed by setting to \"on\"", "type": "string" }, "mapframe-shape": { "label": "Mapframe shape feature", "description": "Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \"none\". Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \"inverse\"", "type": "string" }, "mapframe-frame-width": { "aliases": [ "mapframe-width" ], "label": "Mapframe width", "description": "Frame width in pixels", "type": "number", "default": "270" }, "mapframe-frame-height": { "aliases": [ "mapframe-height" ], "label": "Mapframe height", "description": "Frame height in pixels", "type": "number", "default": "200" }, "mapframe-shape-fill": { "label": "Mapframe shape fill", "description": "Color used to fill shape features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-shape-fill-opacity": { "label": "Mapframe shape fill opacity", "description": "Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-stroke-colour" ], "label": "Mapframe stroke color", "description": "Color of line features, and outlines of shape features", "type": "string", "default": "#ff0000" }, "mapframe-stroke-width": { "label": "Mapframe stroke width", "description": "Width of line features, and outlines of shape features", "type": "number", "default": "5" }, "mapframe-marker": { "label": "Mapframe marker", "description": "Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options", "example": "museum", "type": "string" }, "mapframe-marker-color": { "aliases": [ "mapframe-marker-colour" ], "label": "Mapframe marker color", "description": "Background color for the marker", "type": "string", "default": "#5E74F3" }, "mapframe-geomask": { "label": "Mapframe geomask", "description": "Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), or a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, or P131 for located in the administrative territorial entity)", "example": "Q100", "type": "wiki-page-name" }, "mapframe-geomask-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-geomask-stroke-colour" ], "label": "Mapframe geomask stroke color", "description": "Color of outline of geomask shape", "type": "string", "default": "#555555" }, "mapframe-geomask-stroke-width": { "label": "Mapframe geomask stroke width", "description": "Width of outline of geomask shape", "type": "number", "default": "2" }, "mapframe-geomask-fill": { "label": "Mapframe geomask fill", "description": "Color used to fill outside geomask features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-geomask-fill-opacity": { "label": "Mapframe geomask fill opacity", "description": "Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-zoom": { "label": "Mapframe zoom", "description": "Set the zoom level, from \"1\" to \"18\", used if the zoom level cannot be determined automatically from object length or area", "example": "12", "type": "number", "default": "10" }, "mapframe-length_km": { "label": "Mapframe length (km)", "description": "Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-length_mi": { "label": "Mapframe length (mi)", "description": "Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_km2": { "label": "Mapframe area (km^2)", "description": "Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_mi2": { "label": "Mapframe area (mi^2)", "description": "Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-frame-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-frame-coord" ], "label": "Mapframe frame coordinates", "description": "Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}", "example": "{{Coord|12.35|N|56.71|E}}", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-switcher": { "label": "Mapframe switcher", "description": "Set to \"auto\" or \"geomasks\" or \"zooms\" to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \"zoomed in\"/\"zoomed midway\"/\"zoomed out\", where \"zoomed in\" is the default zoom (with a minimum of 3), \"zoomed out\" is 1, and \"zoomed midway\" is the average.", "type": "string" }, "mapframe-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-coord", "coordinates. coord" ], "label": "Mapframe coordinates ", "description": "Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.", "example": "{{Coord|12.34|N|56.78|E}}", "type": "wiki-template-name", "default": "(coordinates from Wikidata)" }, "fetchwikidata": {}, "onlysourced": {}, "coord_format": {}, "starts": {}, "ends": {}, "diameter": {}, "first_length": {}, "first_diameter": {}, "second_length": {}, "second_diameter": {}, "third_length": {}, "third_diameter": {}, "capacity": {}, "demolished": {}, "embedded": {} }, "paramOrder": [ "child", "embed", "name", "bridge_name", "aqueduct_name", "native_name", "native_name_lang", "image", "image_size", "image_upright", "alt", "caption", "image_caption", "coordinates", "os_grid_reference", "carries", "crosses", "locale", "location", "official_name", "other_name", "also_known_as", "named_for", "owner", "maint", "maintained", "heritage", "id_type", "id", "website", "preceded", "upstream", "followed", "downstream", "design", "material", "material1", "material2", "length", "width", "height", "depth", "traversable", "passable", "towpath", "mainspan", "number_spans", "spans", "piers_in_water", "pierswater", "load", "clearance_above", "clearance", "clearance_below", "below", "lanes", "life", "num_track", "notrack", "track_gauge", "gauge", "structure_gauge", "electrification", "architect", "designer", "winner", "contracted_designer", "engineering", "builder", "fabricator", "built", "begin", "complete", "cost", "open", "inaugurated", "rebuilt", "collapsed", "destroyed", "closed", "replaces", "replaced_by", "dedicated", "opening", "opened", "traffic", "toll", "qid", "refs", "extra", "references", "mapframe", "mapframe-caption", "mapframe-custom", "mapframe-id", "mapframe-coordinates", "mapframe-wikidata", "mapframe-point", "mapframe-shape", "mapframe-frame-width", "mapframe-frame-height", "mapframe-shape-fill", "mapframe-shape-fill-opacity", "mapframe-stroke-color", "mapframe-stroke-width", "mapframe-marker", "mapframe-marker-color", "mapframe-geomask", "mapframe-geomask-stroke-color", "mapframe-geomask-stroke-width", "mapframe-geomask-fill", "mapframe-geomask-fill-opacity", "mapframe-zoom", "mapframe-length_km", "mapframe-length_mi", "mapframe-area_km2", "mapframe-area_mi2", "mapframe-frame-coordinates", "mapframe-switcher", "fetchwikidata", "onlysourced", "coord_format", "starts", "ends", "diameter", "first_length", "first_diameter", "second_length", "second_diameter", "third_length", "third_diameter", "capacity", "demolished", "embedded" ], "format": "block" } </templatedata> {{cob}} <includeonly><!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --> [[Kategorija:Infopolja za zgradbe|Most]] [[Kategorija:Infopolja za transport|Most]] [[Kategorija:Predloge, ki generirajo hCards]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] </includeonly> ig77oz0dpub0ert0kyfyjkoodyfsjtg 0 359260 6684870 6052182 2026-06-03T21:57:46Z Alebarasi 50192 /* S */ 6684870 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Ukrajinci|ukrajinskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Ukrajincev|Ukrajina|ukrajinskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Katerina Baindl]] *[[Julija Bejgelzimer]] *[[Alona Bondarenko|Aljona Bondarenko]] *[[Katerina Bondarenko]] == C == *[[Lesja Curenko]] == D == *[[Aleksander Dolgopolov]] == F == *[[Mihail Filima]] == J == *[[Dajana Jastremska]] == K == *[[Angelina Kalinina]] *[[Veronika Kapšaj]] *[[Ljudmila Kičenok]] *[[Nadja Kičenok]] (Nadija Kičenok) *[[Oleksandra Korašvili]] *[[Marija Koritceva]] *[[Marta Kostjuk]] *[[Katerina Kozlova]] == L == *[[Oksana Ljubcova]] *[[Tatjana Lužanska]] == M == *[[Vladislav Manafov]] *[[Ilja Marčenko]] *[[Andrej Medvedjev]] == P == *[[Tatjana Perebijnis]] == S == *[[Olga Savčuk]] *[[Darja Snigur]] *[[Sergej Stahovski]] *[[Valerija Strahova]] *[[Elina Svitolina]] == Š == *[[Angelina Šahrajčuk]] == T == *[[Elena Tatarkova]] *[[Orest Tereščuk]] == U == *[[Vadim Ursu]] == Z == *[[Katarina Zavacka]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Ukrajincev|Tenisači]] [[Kategorija:Ukrajinski tenisači|*]] iz2gvfy0basela13ngv4mf4ajm72kr5 0 360107 6685017 6610070 2026-06-04T09:16:31Z VidicK01 193275 /* Seznam ministrov */ preimenovanje resorja 6685017 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za vzgojo in izobraževanje | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Vinko Logaj]] | incumbentsince = 7. oktober 2024 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] (COMP, TTE, EYC) | termlength = 4 leta | first = [[Žiga Turk]] | residence = Ministrstvo IZŠ <br />Masarykova cesta 16 <br />1000 Ljubljana | website = http://www.mizs.gov.si/ | image = Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 (cropped).jpg }}'''Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> == Zakonodaja == Funkcija ministra za izobraževanje, znanost in šport je bila dokončno vzpostavljena 6. marca 2013 s preoblikovanjem Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije v Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> Pred tem pa je bila 27. januarja 2012 z vzpostavitvijo Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije vzpostavljena funkcija ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&stevilka=268 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]</ref> S tem pa so bile odpravljene funkcije [[Minister za šolstvo in šport Republike Slovenije|ministra za šolstvo in šport]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije|ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo]] ter [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministra za kulturo]]. 24. januarja 2023 se položaj preimenuje v ministra za vzgojo in izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> == Delovna področja == Delovna področja za katera je odgovoren minister za izobraževanje, znanost in šport so:<ref>[http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/ - Delovna področja, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport]</ref> * predšolska vzgoja in osnovno šolstvo, * srednje, višje šolstvo in izobraževanje odraslih, * visoko šolstvo in znanost, * informacijska družba, * šport ''in'' * razvoj izobraževanja. == Položaj v Evropski uniji == Minister za izobraževanje, znanost in šport je član [[Svet za konkurenčnost|Sveta Evropske unije za konkurenčnost]] (COMP), [[Svet za promet, telekomunikacije in energetiko|Sveta Evropske unije za transport, telekomunikacije in energijo]] (TTE) in [[Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport|Sveta Evropske unije za izobraževanje, mladino in kulturo]] (EYC), ki predstavljajo tri od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].<ref>[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]</ref> == Seznam ministrov == Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za izobraževanje, znanost in šport. === Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport === ;[[10. vlada Republike Slovenije]] * [[Žiga Turk]] (imenovan 10. februarja 2012<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–razrešen 27. februarja 2013<ref>[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]</ref>) === Minister za izobraževanje, znanost in šport === ;[[11. vlada Republike Slovenije]] * [[Jernej Pikalo]] (imenovan 20. marca 2013<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]</ref>–razrešen 18. septembra 2014<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}</ref>) ;[[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Stanka Setnikar Cankar]] (imenovana 18. septembra 2014<ref name=":0" />–odstopila 6. marca 2015<ref>{{Navedi splet|url = http://www.delo.si/novice/politika/stanka-setnikar-cankar-bo-odstopila.html|title = Cerar sprejel odstop Setnikar Cankarjeve|accessdate = 2016-03-30|website = www.delo.si}}</ref>) * [[Klavdija Markež]] (imenovana 28. marca 2015<ref>{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/klavdija-markez-nova-ministrica-za-izobrazevanje.html|title=Klavdija Markež nova ministrica za izobraževanje|accessdate=2016-03-30|website=24ur.com}}</ref>–odstopila 3. aprila 2015<ref>{{Navedi splet|url = http://www.siol.net/novice/slovenija/klavdija-markez-zaradi-plagiatorstva-odstopila-tudi-kot-poslanka-smc-video-224821|title = Klavdija Markež zaradi plagiatorstva odstopila tudi kot poslanka SMC (video) - siol.net|accessdate = 2016-03-30|website = www.siol.net}}</ref>) * [[Maja Makovec Brenčič]] (imenovana 13. maja 2015<ref>{{Navedi splet|url=https://twitter.com/mizs_rs/status/598523749827276800|title=MIZŠ on Twitter|accessdate=2016-03-30|website=Twitter}}</ref>–13. septembra 2018) ;[[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Jernej Pikalo]] (13. september 2018–13. marec 2020) ;[[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Simona Kustec]] (13. marec 2020–1. junij 2022) ;[[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Igor Papič]] (1. junij 2022–24. januar 2023) === Minister za vzgojo in izobraževanje === ;[[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Darjo Felda]] (24. januar 2023 – 23. september 2024) * [[Vinko Logaj]] (7. oktober 2024 – ) === Minister za izobraževanje, mladino in znanost === ;[[16. vlada Republike Slovenije]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vlada Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mizs.gov.si/si/ Uradna spletna stran ministrstva] {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Ministri za izobraževanje po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Ministri za znanost po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Ministri za šport po državah|Slovenija]] 5y8chj35fnbaptp5n1i7dmt5b0w9v90 0 367456 6684758 6250560 2026-06-03T18:18:44Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684758 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Koroški most |native_name = |native_name_lang = |image = Maribor 03.JPG |alt = . |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Koroški most}}''' |other_name = |carries = cesta G1-1, odseka 0726/0326 |crosses = [[Reka]] [[Drava]] |locale = [[Maribor]], [[Slovenija]] |owner = Direkcija za infrastrukturo |maint = |id = |designer = Marjan Pipenbaher, gradbeni inženir |engineering = |design = Okvirna prednapeta AB konstrukcija |material = [[beton]], [[jeklo]] |length = 235 m |width = |height = |mainspan = 110 m |spans = 3 |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Gradis nizke gradnje<ref>{{navedi splet|url=http://www.zveza-dgits.si/obremenilna-preizkusnja-koroskega-mostu-v-mariboru|title=OBREMENILNA PREIZKUŠNJA KOROŠKEGA MOSTU V MARIBORU|publisher=Gradbeni vestnik|date=September 1996|accessdate=4. november 2020|archive-date=2021-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210127194255/http://www.zveza-dgits.si/obremenilna-preizkusnja-koroskega-mostu-v-mariboru|url-status=dead}}</ref> |fabricator = |begin = |complete = 1996 |cost = [[Slovenski tolar]]&nbsp;8.800.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/238405/odprli-koroski-most-v-mariboru|title=Odprli Koroški most v Mariboru|publisher=STA|date=19. oktober 1996|accessdate=4. november 2020}}</ref> |inaugurated = |open = 19. oktober 1996 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|33|38|N|15|37|35|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Koroški most''' je [[most]] čez reko [[Drava|Dravo]] v [[Maribor]]u v trasi glavne ceste G1-1, odseka 0726/0326. Zgrajen je bil leta 1996 in povezuje mestno četrt [[Studenci]] in mestno četrt [[Koroška vrata]]. Zamišljen je bil kot del zahodne obvoznice Maribora. Most meri 247 metrov in premošča reko Dravo z glavnim razponom dolžine 110 metrov. Tvorita ga dve ločeni prednapeti škatlasti okvirni konstrukciji. V času izgradnje je sodil med projektantsko-tehnično in tehnološko-izvedbeno najzahtevnejše premostitvene objekte, izvedene v Sloveniji. Kot mestni premostitveni objekt s svojo vitko konstrukcijsko-arhitektonsko zasnovo mirno posega v prostor in ohranja povezavo med starim mestnim jedrom in gorvodnim primestjem. Gorvodni objekt je bil dokončan leta 1995, kompletni most pa leta 1996. Na severovzhodni strani mostu je razgledni stolp.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YHABFQVE/673be3d4-0663-496b-a260-5024f4d7e86d/PDF|title=Konstrukcijsko arhitektonska zasnova koroškega mostu v Mariboru|publisher=Gradbeni vestnik|date=September 1995|accessdate=4. november 2020}}</ref> [[Most]] je projektiral mariborski inženirski biro [[Ponting]], odgovorni projektant je bil Marjan Pipenbaher. Investitorja gradnje sta bila [[Republika Slovenija]] in [[Mestna občina Maribor]], izvajalec pa Gradis - Podjetje za inženiring Ljubljana, p. o., ki ga je pričel graditi januarja 1994.<ref name="#1"/> Na slovesnosti 19. oktobra 1996 je most prometu predal takratni mariborski župan [[Alojz Križman]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/238405/odprli-koroski-most-v-mariboru|title=KOdprli Koroški most v Mariboru|publisher=STA|date=19. oktober 1996|accessdate=4. november 2020}}</ref> [[Mestna občina Maribor|Mestna občina]] je na lokaciji današnjega Koroškega mostu že pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] načrtovala gradnjo novega mostu. == Glej tudi == * [[seznam mostov v Mariboru]] == Viri == * Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}} [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Mostovi v Mariboru]] [[Kategorija:Mostovi čez Dravo]] [[Kategorija:Studenci]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1996]] [[Kategorija:Ponting]] mgc2v3vsvxbxni802q3wv6nt4m86x9p 0 367541 6684752 6268379 2026-06-03T18:16:09Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684752 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Dvoetažni most |native_name = |native_name_lang = |image = Dvoetažni MB pogled.jpg |alt = Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Dvoetažni most}}''' |other_name = |carries = |crosses = [[Reka]] [[Drava]] |locale = [[Maribor]], [[Slovenija]] |owner = DARS |maint = |id = |designer = Vukašin Ačanski |engineering = |design = |material = [[beton]], [[jeklo]] |length = 340 m |width = |height = |mainspan = |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Gradis, TOZD Nizke gradnje<ref name="Mostovi Slovenije">{{navedi novice |title=Mostovi Slovenije. ab Arhitektov bilten, 195, 196. |first=Kristina |last=Dešman |date=November 2012}}</ref> |fabricator = |begin = |complete = 1982, 1988 |cost = |inaugurated = |open = |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|33|20|N|15|39|38|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Dvoetažni most''' (znan tudi kot '''Meljski most''') je eden izmed [[most]]ov, ki prečkajo reko [[Drava|Dravo]] v [[Maribor]]u. Ob odprtju leta 1985 je nadomestil [[Meljski most (stari)|stari Meljski most]], zato domačini pravijo Meljski most tudi njemu, vendar uradno nima imena. Spodnja etaža mostu povezuje mestno četrt [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] in mestno četrt [[Mestna četrt Center|Center]], zgornjo etažo pa so zasnovali za [[tranzitni promet]]. S tem, ko so tranzitni promet speljali čez zgornjo etažo Meljskega mosta, so prometno razbremenili [[Partizanska cesta, Maribor|Partizansko cesto]] oziroma mariborsko [[mestno središče]]. Na lokaciji današnjega dvoetažnega mostu je [[Mestna občina Maribor]] načrtovala gradnjo novega mostu čez Dravo že v [[Dravska banovina|Dravski banovini]], v [[1930.|tridesetih letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. Z novim mostom so nameravali razbremeniti takrat že nekaj časa preobremenjeni [[Stari most, Maribor|Državni most]]. Pripravljen je bil že načrt in zagotovljena finančna sredstva, toda začetek gradnje je preprečil izbruh [[aprilska vojna|aprilske vojne]]. [[Nemci]] so na tej lokaciji med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] čez Dravo razpeli zasilni most, ki ga je leta 1949 nadomestil stari [[Meljski most, Maribor|Meljski most]], v osemdesetih letih pa je bil na tem mestu zgrajen današnji. Pred drugo svetovno vojno je blizu mesta, kjer zdaj stoji dvoetažni most, čez Dravo vozil [[Pobreški brod]]. ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> Meljski most 2014.jpg|Dvoetažni most leta 2014 Meljski most 2014 (2).jpg|Zgornja etaža, 2014. Melje 26.JPG </gallery> == Glej tudi == * [[seznam mostov v Mariboru]] == Viri == * Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}} [[Kategorija:Mostovi v Mariboru]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1985]] [[Kategorija:Mostovi čez Dravo]] [[Kategorija:Pobrežje, Maribor]] 7n8lhkvtuu0gjdlm3zted6py625cc8z 0 367796 6684919 6610233 2026-06-04T07:31:45Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684919 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Studenška brv |native_name = |native_name_lang = |image = Slika:Studenška brv v Mariboru 2-(2014).jpg |alt = Studenška brv leta 2014 |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Studenška brv}}''' |other_name = |carries = Most za pešce |crosses = [[Reka]] [[Drava]] |locale = [[Maribor]], [[Slovenija]] |owner = |maint = Mestna občina [[Maribor]] |id = |designer = [[Viktor Markelj]], gradbeni inženir, Rok Mlakar, gradbeni inženir (oba [[Ponting|Ponting inženirski biro]]). Arhitektura: [[Bogdan Reichenberg]], [[Gregor Reichenberg]], Sašo Rek, Miha Milič. |engineering = |design = Tehnologija narivanja jeklene konstrukcije |material = Jeklena nosilna konstrukcija, nosi prečno kovinsko rebrovje, pokrito z eksotičnim lesom |length = 126 m |width = 3,2 - 5,8 m |height = |mainspan = 42 m |spans = 42 + 42 + 42 = 126 m |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Pomgrad d.d., Konstruktor NGR |fabricator = Meteorit d.o.o. (jeklena konstrukcija) |begin = |complete = |cost = [[Euro|€]]&nbsp;1.500.000 |inaugurated = |open = 22. januar 2008 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|33|26|N|15|38|10|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} [[File:Mali most v Mariboru 1961 (2).jpg|thumb|Studenška brv leta 1961]] '''Studenška brv''' je [[most]] ali [[brv za pešce]] in [[kolesar]]je čez [[reka|reko]] [[Drava|Dravo]] v [[Maribor]]u. Studenška brv kot najmanjši most na Dravi v Mariboru povezuje [[Studenci|Studence]] na desnem bregu z [[Lent]]om na levem bregu. Ko so jo zgradili v [[1880.|osemdesetih letih]] [[19. stoletje|19. stoletja]], so z njo nameravali delavcem na poti med mestom in Studenci skrajšati čas, potreben za prečkanje Drave. S tem so hkrati razbremenili stari leseni dravski most, ki je takrat stal v bližini današnjega [[Glavni most, Maribor|Glavnega mosta]]. Studenška brv je pozneje večkrat temeljito spremenila svojo podobo. Po zmagi na natečaju (2004)<ref>[http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=99 Studenška brv čez reko Dravo v Mariboru], ZAPS, 18. oktobra 2004.</ref> je nazadnje dobila novo podobo leta 2008 in nato istega leta prejela tudi mednarodno nagrado Footbridge Award 2008 za najboljši novi most za pešce,<ref>[http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2008071005342264 Za mariborsko Studenško brv velika svetovna nagrada]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Večer, 11. julij 2008.</ref> nagrado Zlati svinčnik ZAPS<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/komplet-svincnikov-za-najboljse-arhitekte/157136 Komplet svinčnikov za najboljše arhitekte], MMC RTV SLO, 7. november 2008.</ref>, ter v 2009 priznanje OJK pri GZS in Mestni pečat Maribora<ref>{{navedi splet|url=https://www.mediaspeed.net/fotografije/prikazi/151305-franc-kangler-zupan-mestne-obcine-maribor-in-viktor-markelj-pointing-ter-prejemniki-mestnega-pecata|title=Podelitev priznanj Mestne občine Maribor za leto 2009 in razglasitev častnega občana|publisher=Mediaspeed|accessdate=25 May 2020}}</ref> za [[Studenška brv|Studenško brv]]. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Studenško brv imenovali '''Dravska brv'''.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Aprila 1941 so jo porušili skupaj z [[Glavni most, Maribor|Državnim mostom]] in [[Železniški most, Maribor|Železniškim mostom]], da bi nemški okupacijski vojski otežili prodor v notranjost [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]. Nemška okupacijska oblast je nato brv obnovila in jo uporabljala do konca vojne. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam mostov v Mariboru]] == Zunanje povezave == * [http://maribor-pohorje.si/studenska-brv.aspx Studenška brv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140114075829/http://maribor-pohorje.si/studenska-brv.aspx |date=2014-01-14 }} na [http://maribor-pohorje.si/izleti-dogodki-zanimivosti.aspx maribor-pohorje.si] * Studenška brv na [https://www.ponting.si/si/projekti/studenska-brv-45.html spletni strani inženirskega biroja Ponting] [[Kategorija:Studenci]] [[Kategorija:Mostovi v Mariboru]] [[Kategorija:Mostovi čez Dravo]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Brvi za pešce]] frxvuj3j5x290i326z2gs3gpbd6x5q9 6684995 6684919 2026-06-04T09:02:57Z Ljuba24b 92351 dp 6684995 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Studenška brv |native_name = |native_name_lang = |image = Slika:Studenška brv v Mariboru 2-(2014).jpg |alt = Studenška brv leta 2014 |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Studenška brv}}''' |other_name = |carries = Most za pešce |crosses = [[Reka]] [[Drava]] |locale = [[Maribor]], [[Slovenija]] |owner = |maint = Mestna občina [[Maribor]] |id = |designer = [[Viktor Markelj]], Rok Mlakar, (oba [[Ponting|Ponting inženirski biro]]). Arhitektura: [[Bogdan Reichenberg]], [[Gregor Reichenberg]], Sašo Rek, Miha Milič |engineering = |design = Tehnologija narivanja jeklene konstrukcije |material = Jeklena nosilna konstrukcija, nosi prečno kovinsko rebrovje, pokrito z eksotičnim lesom |length = 126 m |width = 3,2 - 5,8 m |height = |mainspan = 42 m |spans = 42 + 42 + 42 = 126 m |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Pomgrad d. d., Konstruktor NGR |fabricator = Meteorit d. o. o. (jeklena konstrukcija) |begin = |complete = |cost = [[Euro|€]]&nbsp;1.500.000 |inaugurated = |open = 22. januar 2008 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|33|26|N|15|38|10|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} [[File:Mali most v Mariboru 1961 (2).jpg|thumb|Studenška brv leta 1961]] '''Studenška brv''' je [[most]] ali [[brv za pešce]] in [[kolesar]]je čez [[reka|reko]] [[Drava|Dravo]] v [[Maribor]]u. Studenška brv kot najmanjši most na Dravi v Mariboru povezuje [[Studenci|Studence]] na desnem bregu z [[Lent]]om na levem bregu. Ko so jo zgradili v [[1880.|osemdesetih letih]] [[19. stoletje|19. stoletja]], so z njo nameravali delavcem na poti med mestom in Studenci skrajšati čas, potreben za prečkanje Drave. S tem so hkrati razbremenili stari leseni dravski most, ki je takrat stal v bližini današnjega [[Glavni most, Maribor|Glavnega mosta]]. Studenška brv je pozneje večkrat temeljito spremenila svojo podobo. Po zmagi na natečaju (2004)<ref>[http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=99 Studenška brv čez reko Dravo v Mariboru], ZAPS, 18. oktobra 2004.</ref> je nazadnje dobila novo podobo leta 2008 in nato istega leta prejela tudi mednarodno nagrado Footbridge Award 2008 za najboljši novi most za pešce,<ref>[http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2008071005342264 Za mariborsko Studenško brv velika svetovna nagrada]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Večer, 11. julij 2008.</ref> nagrado Zlati svinčnik ZAPS<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/komplet-svincnikov-za-najboljse-arhitekte/157136 Komplet svinčnikov za najboljše arhitekte], MMC RTV SLO, 7. november 2008.</ref>, ter v 2009 priznanje OJK pri GZS in Mestni pečat Maribora<ref>{{navedi splet|url=https://www.mediaspeed.net/fotografije/prikazi/151305-franc-kangler-zupan-mestne-obcine-maribor-in-viktor-markelj-pointing-ter-prejemniki-mestnega-pecata|title=Podelitev priznanj Mestne občine Maribor za leto 2009 in razglasitev častnega občana|publisher=Mediaspeed|accessdate=25 May 2020}}</ref> za [[Studenška brv|Studenško brv]]. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Studenško brv imenovali '''Dravska brv'''.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Aprila 1941 so jo porušili skupaj z [[Glavni most, Maribor|Državnim mostom]] in [[Železniški most, Maribor|Železniškim mostom]], da bi nemški okupacijski vojski otežili prodor v notranjost [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]. Nemška okupacijska oblast je nato brv obnovila in jo uporabljala do konca vojne. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam mostov v Mariboru]] == Zunanje povezave == * [http://maribor-pohorje.si/studenska-brv.aspx Studenška brv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140114075829/http://maribor-pohorje.si/studenska-brv.aspx |date=2014-01-14 }} na [http://maribor-pohorje.si/izleti-dogodki-zanimivosti.aspx maribor-pohorje.si] * Studenška brv na [https://www.ponting.si/si/projekti/studenska-brv-45.html spletni strani inženirskega biroja Ponting] [[Kategorija:Studenci]] [[Kategorija:Mostovi v Mariboru]] [[Kategorija:Mostovi čez Dravo]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Brvi za pešce]] 1s1mazfkdc2pvx8vp7k1my8apncspwl 6685020 6684995 2026-06-04T09:19:17Z Ljuba24b 92351 dp 6685020 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Studenška brv |native_name = |native_name_lang = |image = Slika:Studenška brv v Mariboru 2-(2014).jpg |alt = Studenška brv leta 2014 |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Studenška brv}}''' |other_name = |carries = Most za pešce |crosses = [[Reka]] [[Drava]] |locale = [[Maribor]], [[Slovenija]] |owner = |maint = Mestna občina [[Maribor]] |id = |designer = [[Viktor Markelj]], Rok Mlakar, (oba [[Ponting|Ponting inženirski biro]]). Arhitektura: [[Bogdan Reichenberg]], [[Gregor Reichenberg]], Sašo Rek, Miha Milič |engineering = |design = prostorsko [[paličje]] in sekundarna konstrukcija (prečne konzole) |material = Jeklena nosilna konstrukcija, nosi prečno kovinsko rebrovje, pokrito z eksotičnim lesom |length = 126 m |width = 3,2 - 5,8 m |height = |mainspan = 42 m |spans = 42 + 42 + 42 = 126 m |pierswater = 2 |load = |clearance = |below = |life = |builder = Pomgrad d. d., Konstruktor NGR |fabricator = Meteorit d. o. o. (jeklena konstrukcija) |begin = |complete = |cost = [[Euro|€]]&nbsp;1.500.000 |inaugurated = |open = 22. januar 2008 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|33|26|N|15|38|10|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} [[File:Mali most v Mariboru 1961 (2).jpg|thumb|Studenška brv leta 1961]] '''Studenška brv''' je [[most]] ali [[brv za pešce]] in [[kolesar]]je čez [[reka|reko]] [[Drava|Dravo]] v [[Maribor]]u. Studenška brv kot najmanjši most na Dravi v Mariboru povezuje [[Studenci|Studence]] na desnem bregu z [[Lent]]om na levem bregu. Ko so jo zgradili v [[1880.|osemdesetih letih]] [[19. stoletje|19. stoletja]], so z njo nameravali delavcem na poti med mestom in Studenci skrajšati čas, potreben za prečkanje Drave. S tem so hkrati razbremenili stari leseni dravski most, ki je takrat stal v bližini današnjega [[Glavni most, Maribor|Glavnega mosta]]. Studenška brv je pozneje večkrat temeljito spremenila svojo podobo. Po zmagi na natečaju (2004)<ref>[http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=99 Studenška brv čez reko Dravo v Mariboru], ZAPS, 18. oktobra 2004.</ref> je nazadnje dobila novo podobo leta 2008 in nato istega leta prejela tudi mednarodno nagrado Footbridge Award 2008 za najboljši novi most za pešce,<ref>[http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2008071005342264 Za mariborsko Studenško brv velika svetovna nagrada]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Večer, 11. julij 2008.</ref> nagrado Zlati svinčnik ZAPS<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/komplet-svincnikov-za-najboljse-arhitekte/157136 Komplet svinčnikov za najboljše arhitekte], MMC RTV SLO, 7. november 2008.</ref>, ter v 2009 priznanje OJK pri GZS in Mestni pečat Maribora<ref>{{navedi splet|url=https://www.mediaspeed.net/fotografije/prikazi/151305-franc-kangler-zupan-mestne-obcine-maribor-in-viktor-markelj-pointing-ter-prejemniki-mestnega-pecata|title=Podelitev priznanj Mestne občine Maribor za leto 2009 in razglasitev častnega občana|publisher=Mediaspeed|accessdate=25 May 2020}}</ref> za [[Studenška brv|Studenško brv]]. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Studenško brv imenovali '''Dravska brv'''.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Aprila 1941 so jo porušili skupaj z [[Glavni most, Maribor|Državnim mostom]] in [[Železniški most, Maribor|Železniškim mostom]], da bi nemški okupacijski vojski otežili prodor v notranjost [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]. Nemška okupacijska oblast je nato brv obnovila in jo uporabljala do konca vojne. == Nagrade == *Nagrada Footbridge 2008 – Porto, Portugalska, 2008 *Priznanje OJK pri GZS 2009 – Ljubljana, Slovenija, 2009 *Mestni pečat Maribora – Maribor, Slovenija, 2009 == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam mostov v Mariboru]] == Zunanje povezave == * [http://maribor-pohorje.si/studenska-brv.aspx Studenška brv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140114075829/http://maribor-pohorje.si/studenska-brv.aspx |date=2014-01-14 }} na [http://maribor-pohorje.si/izleti-dogodki-zanimivosti.aspx maribor-pohorje.si] * Studenška brv na [https://www.ponting.si/si/projekti/studenska-brv-45.html spletni strani inženirskega biroja Ponting] [[Kategorija:Studenci]] [[Kategorija:Mostovi v Mariboru]] [[Kategorija:Mostovi čez Dravo]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Brvi za pešce]] 7vmiih23x1frbmg67wptoi1inhybj1y 0 370085 6685039 6629806 2026-06-04T10:21:06Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6685039 wikitext text/x-wiki {{ Infopolje Starodavno najdišče |name = El Džem |native_name = <big> قصر الجمّ </big> |alternate_name = |image = El_Djem_amfiteater_2900.jpg |imagealttext = |caption = Rimski amfiteater |map_type = Tunizija |map_alt = |latd = 35 |latm = 18 |lats = |latNS = N |longd = 10 |longm = 43 |longs = |longEW = E |coordinates_display = title |location = {{zastava|Tunizija}} |region = Governorat Mahdia |type = mesto |population = 18.302 (2004)<ref name="#1">Institut National de la Statistique – Popis prebivalstva 2004.</ref> |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = zgrajeno na ostankih starega [[Kartagina|punskega]] mesta |abandoned = porušeno v 3. stoletju po neupelem uporu proti cesarju [[Maksimin Tračan|Maksiminu Tračanu]] |epochs = |cultures = [[Kartagina|Kartažani]], [[Stari Rim|Rimljani]], [[Berberi]] |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = |archaeologists = |condition = |ownership = |management = |public_access = |website = <!-- {{URL|example.com}} --> |notes = | designation1 = WHS | designation1_offname = Amfiteater El Džem | designation1_date = 1979 <small>(3. seja komiteja)</small> | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/38 38] | designation1_criteria = iv, vi | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{zastava|Tunizija}} | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = [[Arabski svet]] }} '''El Džem''' ([[Arabščina|arabsko]] قصر الجمّ [El Jem], [[Latinščina|latinsko]] {{aut|Thisdrvs}}) je mesto v [[Tunizija|tunizijskem]] governoratu Mahdia, v katerem je nekaj najbolj impresivnih ostankov [[Rimski imperij|rimskih]] zgradb v [[Afrika|Afriki]]. Leta 2004 je imel El Džem 18.302 prebivalca. ==Zgodovina== Mesto je bilo zgrajeno, tako kot skoraj vsa rimska mesta v Tuniziji, na nekdanjem [[Kartagina|punskem]] naselju. V rimskem obdobju je bilo podnebje v sedanji Tuniziji manj sušno kot je sedaj, zato je bil Thisdrus, predvsem v 2. stoletju, pomembno središče pridelave [[Oljčno olje|oljčnega olja]] za izvoz. Kasneje je bil tudi sedež [[Krščanstvo|krščanskega]] [[Škof|škofa]], ki ga še vedno zaseda [[rimskokatoliški škof|rimskokatoliški]] naslovni škof.<ref>''Annuario Pontificio 2013'' (Libreria Editrice Vaticana, 2013; {{ISBN|978-88-209-9070-1}}), pg. 992</ref> Ko je bil v zgodnjem 3. stoletju v mestu zgrajen [[amfiteater]], je Thisdrus tekmoval s Hadrumetom, sedanjo [[Sousse|Suso]], kot drugo največje rimsko mesto v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] za [[Kartagina|Kartagino]]. Po neuspelem uporu proti cesarju [[Maksimin Tračan|Maksiminu Tračanu]] leta 238 in samomoru cesarja [[Gordijan I.|Gordijana I.]] v njegovi vili blizu Kartagine, so rimski vojaki, lojalni Maksiminu Tračanu, mesto porušili in si nikoli več ni povsem opomoglo. Blaginja Tisdrusa v rimskih časih, kljub izzivom, ki jih je predstavljalo njegovo neprijazno geografsko okolje,<ref>Ch. TISSOT in his Géographiecomparée de la province romaine d'Afrique, T. II, p. 184.</ref><ref>S. GSELL, Histoire anciennede l'Afrique du Nord, t. 1, p. 74 et sq., p. 99.</ref><ref>Ch. SAUMAGNE, Dans la lumière des cités africaines. Afrique du Nord. Encyclopédie d'Outremer, Paris, 1956, p. 104,</ref> razkriva veliko bogatejšo raznolikost gospodarskih in obrtnih dejavnosti, kot se je sprva mislilo. Ta nedavna arheološka odkritja odpirajo nove perspektive o delovanju tega starodavnega mesta in izzivajo tradicionalno podobo preprostega trgovskega središča.<ref>H. Slim, Nouveaux témoignages sur la vie économique à Thysdrus In: Histoire et archéologie de l'Afrique du Nord, IIè colloque international, Congrès des sociétés savantes, 108è, Grenoble, 1983. Pages 63ff.</ref> Nedavne kmetijske raziskave so ponudile nekaj zanimivih vpogledov v dinamiko podeželja okoli Tisdrusa. Čeprav so težka tla in pomanjkanje vode predstavljala velike izzive za kmetijstvo, ostanki podeželskih naselij in majhnih mest kažejo na bolj trajnostno dejavnost, kot je bilo pričakovano. Vendar pa ostaja vprašanje obsega gojenja oljk<ref>G. H. CAMPSFABRER, L'olivier et l'huile dans l'Afrique romaine, p. 26-27</ref> v regiji odprto za razpravo zaradi odsotnosti starodavnih oljarn in nenehnih vprašanj o kmetijskih praksah v tistem času.<ref>G. Ch. PICARD, La civilisationde l'Afrique romaine, p. 80). P. GAUCKLER, Enquête sur les installations hydrauliques romaines de Tunisie, I, p. 221-222</ref> Poleg tega analiza okoliške pokrajine poudarja stopnjo ekološke degradacije, ki jo je mogoče pripisati zlasti intenzivni rabi zemljišč skozi stoletja.<ref>"The problem of desertification in and around arid lands", in Applied science and development, vol. 10, 1977, pp. 7-43</ref> Te ugotovitve zahtevajo poglobljene interdisciplinarne študije za boljše razumevanje interakcij med človeškimi dejavnostmi in okoljem v antiki. Arheološka izkopavanja v Tisdrusu razkrivajo izjemno gospodarsko in obrtno vitalnost. Ostanki metalurških, kostnih, oblikovalnih in kiparskih delavnic pričajo o iznajdljivosti in ustvarjalnosti obrtnikov v regiji. Še več, čeprav lončarskih delavnic še ni bilo mogoče identificirati, se zdi, da je keramična proizvodnja igrala ključno vlogo v lokalnem gospodarstvu, kar dokazujejo številne najdbe kipcev in terakotnih kalupov.<ref>H. Slim, Nouveaux témoignages sur la vie économique à Thysdrus, cited above</ref> ==Pomembne zgradbe== ===Amfiteater=== [[Image:El Jem anciens amphithéâtres vue générale.jpg|thumb|left|Pogled na prva dva amfiteatra]] El Džem je znan po svojem [[Rimski amfiteater|amfiteatru]], v katerem je bilo 35.000 sedežev. Večja sta bila samo [[Kolosej|Flavijski amfiteater]] v Rimu, ki je imel približno 50.000 sedežev in amfiteater v [[Capua|Capui]], ki je porušen. Gradili so ga v času prokonzula [[Gordijan I.|Gordijana]], katerega so leta 238 proglasili za rimskega cesarja. Uporabljali so ga predvsem za [[Gladiatorji|gladiatorske]] predstave in dirke konjskih vpreg, sedaj pa je priljubljeno turistično mesto, čeprav je del amfiteatra porušen. Možno je tudi, da gradnja nikoli ni bila končana. Do 17. stoletja je ostal skoraj nedotaknjen, potem pa so ga začeli uporabljati kot kamnolom za gradnjo bližnje vasi El Džem. Del gradiva so uporabili tudi za gradnjo [[Velika mošeja v Kairouanu|Velike mošeje]] v [[Kairouan]]u. V bojih domačinov z [[Osmansko cesarstvo|osmanskimi]] [[Turki]] so Turki nanj streljali s topovi, da bi iz njega pregnali upornike. Ruševine amfiteatra so bile leta 1979 razglašene za del [[Unescova svetovna dediščina|svetovne kulturne dediščine]]. V njem vsako leto poteka mednarodni simfonični festival El Djem. ===Druge zgradbe=== Naplavljeni pesek ohranja tržno mesto Tisdro in prefinjene primestne vile, ki so ga nekoč obdajale. Najdenih in objavljenih je bilo nekaj talnih [[mozaik]]ov, eden od njih prikazuje ikonografijo (Dee) Afrike,<ref>{{Cite book|title=Studies in the Iconography of Blacks in Roman Art|last=Gifty|first=Ako-Adounvo|publisher=Ph.D. Thesis awarded by McMaster University|pages=82}}</ref> vendar se terenska arheologija skoraj ni poskušala. Nedavno so z letalskimi posnetki odkrili ogromen stadion za dirkališče. Suho podnebje Tisdrosa je pripomoglo k ohranjanju zapisov na papirusu. ==Druga svetovna vojna== Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo pri El Džemu veliko vojaško [[Letališče|letališče]], ki ga je najprej uporabljala nemška [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]. Letališče so večkrat bombardirali Američani in ga kasneje tudi sami uporabljali kot letališče. Od njega se ni ohranilo skoraj nič, ker so zemljo ponovno začeli obdelovati. == Galerija == <gallery> El Djem Amphitheater aerial view.jpg|Pogled z zraka na El Djem in amfiteater Anfiteatro, El Jem, Túnez, 2016-09-04, DD 41-43 HDR.jpg|Podzemna ulica Anfiteatro, El Jem, Túnez, 2016-09-04, DD 35-37 HDR.jpg|Uličica pod areno Anfiteatro, El Jem, Túnez, 2016-09-04, DD 10.jpg|Portik Anfiteatro, El Jem, Túnez, 2016-09-04, DD 11.jpg|Pogled na areno Anfiteatro, El Jem, Túnez, 2016-09-04, DD 32.jpg|Vhod v Areno </gallery> ==Sklic== {{sklici}} ==Vir== * Hédi Slim (2007), ''El Jem, l'antique Thysdrus'', Édition Alif, Tunis. == Zunanje povezave == {{Commons category|El Jem}} * [https://web.archive.org/web/20120310220635/http://www.ancientplaces.tv/en/archive/1-season-1/6-eldjem Ancient Places TV: HD Video of El Djem amphitheatre] * [https://web.archive.org/web/20040803130854/http://www.tunisiaonline.com/mosaics/index.html Roman mosaics in Tunisia] * [http://www.romanheritage.com/en/contenido/?idsec=2592 Romanheritage.com site with photos of El Djem amphitheatre in Tunisia] [[Kategorija:Rimska mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] {{normativna kontrola}} m0sem2twunqrsqycgewrycod19dv0sp 0 376757 6684941 6684365 2026-06-04T07:38:36Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Prise de Constantinople par les croisés (12 avril 1204).jpg]] → [[File:Eugène Delacroix - Prise de Constantinople par les croisés (12 avril 1204) - 2026 restoration.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] · Artist's name and to make it clear that this is a restored version of the painting 6684941 wikitext text/x-wiki [[Slika:Roman Empire map-2.gif|thumb|300px|Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva]] '''Zgodovina Rimskega cesarstva''' se začne po zaključku t. i. republikanske dobe [[Antični Rim|antičnega Rima]] ([[Rimska republika|Rimski republiki]]), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje [[Srednji vek|srednjeveškega]] Vzhodnega rimskega ali [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] do začetka [[Novi vek|novega veka]]. Kot začetek cesarskega obdobja običajno štejemo vladavino [[Gaj Avgust Oktavijan|Gaja Avgusta Oktavijana]], pranečaka in posinovljenca [[Julij Cezar|Julija Cezarja]]. Po [[Vespazijan]]u, ki prvi ni bil iz Julijsko-klavdijske dinastije, se je ime Cezar iz družinskega imena pretvorilo v uradni cesarjev naslov. ==27. pr. n. št.-14 n. št.: Oktavijan== [[Slika:Castro Battle of Actium.jpg|thumb|250px|left|Lorenzo A. Castro (1672): ''Bitka pri Akciju'']] {{glavni|Gaj Avgust Oktavijan}} Oktavijan je bil pranečak in posinovljenec [[Julij Cezar|Julija Cezarja]], ki je v kaotičnem obdobju po Cezarjevemu umoru postal osrednja vojaška osebnost v Rimski republiki. Leta 43 pr. n. št. je pri dvajsetih letih postal eden od članov [[drugi triumvirat|drugega triumvirata]], političnega zavezništva z [[Mark Emilij Lepid|Markom Emilijem Lepidom]] in [[Mark Antonij|Markom Antonijem]].<ref>Eck 2003, str. 12.</ref> Oktavijan in Mark Antonij sta leta 42 pr. n. št. v [[bitka pri Filipih|bitki pri Filipih]] porazila in ubila še zadnja Cezarjeva morilca [[Mark Junij Brut|Marka Junija Bruta]] in [[Gaj Kasij Longin|Gaja Kasija Longina]], potem pa so se njuni odnosi začeli zaostrovati. Triumvirat je zaradi nasprotujočih si ambicij njegovih članov leta 32 pr. n. št. razpadel. Lepid je moral v izgnanstvo, Mark Antonij pa je sklenil zavezništvo z egipčansko kraljico [[Kleopatra VII.|Kleopatro]] in po porazu v [[bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] leta 30. pr. n. št. naredil samomor. Oktavijan je po njegovi smrti [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]] priključil k Rimskemu cesarstvu.<ref>Davis 1999, str. 63.</ref> Oktavijan je kot edini vladar Rima začel temeljito reformirati vojsko, davčni sistem in državno politiko. [[Rimski senat|Senat]] mu je podelil pravico, da sam imenuje člane senata in [[guverner]]je provinc,<ref name=Abbot269>Abbott 1901, str. 269.</ref> in s tem zanj ustvaril tisto, kar je kasneje postalo položaj rimskega cesarja. Leta 27 pr. n. št. je v senatu priredil predstavo, na kateri je ponudil prenos svojih pooblastil nazaj na senat.<ref>Abbott 1901, str. 267.</ref> Senat je njegovo ponudbo zavrnil in s tem potrdil njegov položaj v državi in novo politično ureditev. Oktavijanu je nato podelil naslov ''avgust'',<ref>Abbott 1901, str. 268.</ref> ki je postal del njegovega osebnega imena, sam pa si je nadel naslov ''princeps'' – prvi državljan ali, v prenesenem pomenu, prvi med enakimi.<ref name=Abbot269/> Avgust je začel skrbno oblikovati svoja pooblastila v okviru republiških ustavnih načel, hkrati pa je zavračal vse naslove, ki so jih Rimljani povezovali z monarhijo, na primer ''rex'' (kralj). [[Diktatura|Diktaturo]], vojaški ukrep, ki je v Republiki običajno trajal samo šest mesecev v sezoni vojnih pohodov, je začel prvi zlorabljati [[Sula]] v poznih 80. letih pr. n. št. in za njim Cezar sredi 40. let pr. n. št.. Naslov [[diktator]] so nato uradno ukinili. Oktavijan je kot Cezarjev posvojenec v svoje osebno ime vključil tudi Cezarjevo ime in ga prenesel na svoje naslednike iz Julijsko-klavdijske dinastije. Po [[Vespazijan]]u, ki prvi ni bil iz Julijsko-klavdijske dinastije, se je ime Cezar iz družinskega imena pretvorilo v uradni cesarjev naslov. Avgust je svoj neobičajen in zgodovinsko edinstven položaj ustvaril z združevanjem ustavnih pristojnosti več republikanskih državnih funkcionarjev. Leta 23 pr. n. št. se je odpovedal konzulskemu naslovu, vendar je obdržal svoj konzulski ''imperium'', kar je privedlo do drugega kompromisa med Avgustom in senatom, znanega kot druga poravnava. Od senata je dobil tudi pooblastila ljudskega tribuna (''tribunicia potestas''), ne pa tudi tribunskega naslova, kar mu je kljub temu dajalo pravico do sklicevanje senata in ljudske skupščine po lastni presoji, pravico veta na sklepe skupščine in senata, nadzor nad volitvami in pravico, da na vseh shodih govori prvi. V Avgustova tribunska pooblastila je bilo vključenih tudi nekaj pooblastil, ki so bila običajno rezervirana za rimskega [[cenzor]]ja. Mednje so spadale pravica do nadziranja javne morale, pregledovanja zakonov, s katerim so zagotovili, da so v javnem interesu in zmožnost obvladovanja cenzusa in določanja članstva v senatu. Takšnih pooblastil in moči ni imel pred njim noben rimski tribun. Prvič v rimski zgodovini se je zgodilo tudi to, da so se pooblastila tribuna in cenzorja združila v eni osebi, četudi Avgust nikoli ni bil izvoljen za cenzorja. Ali je senat cenzorska pooblastila Avgustu podelil kot del tribunskih pooblastil ali si jih je enostavno prilastil, je stvar razprave. [[Slika:Statue-Augustus.jpg|200px|thumb|Avgust iz Prima Porte]] Avgust je poleg tribunskih pooblastil dobil tudi edinstven ''imperium'' v samem Rimu. Vse oborožene sile v mestu, ki so bile nekoč pod poveljstvom mestnega prefekta, so prišle pod izključno Avgustovo poveljstvo. Avgustu so za povrh podelili še oblast nad vsemi prokonzuli (''imperium proconsulare maius''), s katero je dobil pravico do vmešavaja v zadeve katere koli province in preklica imenovanja provincijskih guvernerjev. Z njim je postal kot dozdevni poveljnik rimske armade tudi edini posameznik, ki je lahko uspešnim generalom priredil [[Rimski triumf|triumf]]. Senat je [[rimska provinca|rimske province]] razvrstil v dve kategoriji. Obmejne province, v katerih je bila nastanjena večina rimskih legij, je razvrstil med cesarske province, ki so pripadle Avgustu. Mirne notranje province je razvrstil med senatske province, katere so, tako kot v Republiki, upravljali senatorji z enoletnim mandatom.<ref>Eck 2003, str. 40.</ref> V [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]], ki je bil Avgustova zasebna posest in vir njegovega ogromnega bogastva in moči, je bil senatorjem vstop prepovedan tudi za zasebne obiske. Dohodki iz cesarskih provinc so se stekali v ''fiscus'', s katerim je razpolagal izključno Avgust. Dohodki iz senatskih provinc so se še naprej stekali v državno zakladnico (''aerarium''), ki je bila pod nadzorom senata. Število [[Rimska legija|rimskih legij]], ki se je zaradi državljanskih vojn povzpelo na 50, so zmanjšali na 28. Več legij, predvsem tiste z dvomljivo lojalnostjo, so enostavno razpustili. Nekatere legije so združili, kar nakazuje njihov naziv ''Gemina'' (dvojčica).<ref>Birley, str. 56-60.</ref> Avgust je ustanovil devet posebnih [[Kohorta|kohort]] za vzdrževanje miru v Italiji. Tri od njih, [[Pretorijska straža|pretorijsko stražo]], je obdržal v Rimu. Nadzor nad ''fiskusom'' mu je omogočal izplačila posebnih nagrad vojakom, s čimer si je zagotovil njihovo popolno lojalnost. Avgust je zaključil osvajanje [[Iberski polotok|Hispanije]], njegovi generali pa so rimske posesti razširili v [[Afrika|Afriko]] in [[Mala Azija|Malo Azijo]]. Njegova zadnja naloga je bila zagotoviti miren prenos svojih pooblastil na naslednika. Prvi kandidat za naslednika je bil njegov pastorek [[Tiberij]], ki je osvojil [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]], [[Retija|Retijo]] in za nekaj časa [[Velika Germanija|Germanijo]]. Leta 6 pr. n. št. je nanj prenesel nekaj svojih pooblastil<ref>Abbott 1901, str. 272.</ref> in ga kmalu zatem razglasil za svojega naslednika. Leta 13 n. št. je bil sprejet zakon, ki je Avgustovo oblast v provincah razširil na Tiberija. Tiberijeva pooblastila so se s tem izenačila z Avgustovimi in postala neodvisna.<ref>Abbott 1901, str. 273.</ref> Avgust si je prizadeval zavarovati meje cesarstva na [[Donava|Donavi]] in [[Laba|Labi]] in ukazal napasti [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]], [[Mezija|Mezijo]], [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] južno od Donave in Germanijo zahodno od Labe. Vojni pohodi so sprva potekali po načrtu, potem pa se je zataknilo. Leta 6 so se [[Velika ilirska vstaja|uprla ilirska plemena]], leta 9 pa so [[Germani]] pod [[Arminij]]evim poveljstvom v [[Bitka v Tevtoburškem gozdu|bitki v Tevtoburškem gozdu]] popolnoma uničili tri legije pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara. Avgust je postal previden. Zavaroval je vsa ozemlja zahodno od [[Ren]]a in južno od [[Donava|Donave]] in se zadovoljil z maščevalnimi vojnimi pohodi. Ren in Donava sta postala stalna severna meja Rimskega cesarstva. Avgust je leta 14 po štiridesetih letih vladanja umrl, star 75 let. Nasledil ga je Tiberij. ===Viri=== Avgustovsko obdobje ni tako dobro dokumentirano kot Cezarjevo in [[Mark Tulij Cicero|Cicerovo]]. [[Livij]] je v tistem času napisal ''Rimsko zgodovino'' do leta 9, vendar so se za obdobje pozne Republike in Avgustove vladavine ohranili samo izvlečki. Med pomembne primarne vire iz avgustovskega obdobja spadajo: * ''[[Res gestae Divi Augusti]]'' (Dejanja božanskega Avgusta), zelo pristranska Avgustova avtobiografija * ''Historiae Romanae'' Marka Veleja Paterkula, ki so najboljši letopisi iz avgustovskega obdobja * ''Controversiae'' in ''Suasoriae'' [[Seneka starejši|Seneke starejšega]] * Razne pesnitve, na primer [[Ovidij]]evi ''Fasti'' in Propercijeva ''Četrta knjiga''. omemben vir podatkov o gospodarskih, socialnih in vojaških pogojih življenja v cesarstvu v tistem obdobju so tudi zakonodaja, gradbeništvo, arheologija, napisi na zgradbah in novci. Med sekundarne antične vire iz avgustovskega obdobja spadajo dela [[Tacit]]a, [[Kasij Dion|Kasija Diona]], [[Plutarh]]a in [[Svetonij]]eva ''Življenja dvanajstih cesarjev''. Pomemben vir podatkov za [[Judeja (rimska provinca)|Judejo]] so [[Jožef Flavij|Jožefove]] ''Judovske starine''. ==14-68: Julijsko-klavdijska dinastija== {{glavni|Julijsko-klavdijska dinastija}} Avgust je imel po hčerki Juliji starejši tri vnuke: Gaja Cezarja, Lucija Cezarja in Agripa Postuma. Nobeden ni živel dovolj dolgo, da bi ga nasledil, zato je za svojega naslednika izbral pastorka [[Tiberij]]a. Tiberij je bil sin tretje Oktavijanove žene Livije iz njenega zakona s Tiberijem Neronom. Avgust je bil iz Julijske rodbine (''gens Iulia''), ki je bila ena od najstarejših rimskih patricijskih rodbin, medtem ko je bil Tiberij iz klavdijske rodbine (''gens Claudia''), ki je bila samo malo mlajša od Julijcev. Njuni trije nasledniki, [[Kaligula]], [[Klavdij]] in [[Neron]], so bili potomci obeh rodbin, zato jih zgodovinarji obravnavajo kot Julijsko-klavdijsko dinastijo. ===14-37: Tiberij=== {{Glavni|Tiberij}} Prva leta Tiberijeve vladavine so bila relativno mirna. Utrjeval je rimsko oblast in bogatil njeno zakladnico. Za njegovo vladanje je kmalu postala značilna paranoja, ki se je začela z nizom procesov za izdajstvo in usmrtitev.<ref>Plinij starejši, XXVIII.5.23.</ref> Oblast je prepustil poveljniku svoje straže Luciju Eliju Sejanu, sam pa se je leta 26 umaknil v svojo vilo na Kapriju. Sejan je z zadovoljstvom nadaljeval sodne procese in ob tem utrjeval svojo oblast. Leta 31 je bil imenovan za Tiberijevega sokonzula, se poročil s cesarjevo nečakinjo Livilijo in dosegel višek svoje moči. Cesarjeva paranoja, ki jo je s pridom uporabljaj v svojo korist, se je zdaj obrnila proti njemu. Cesar je še isto leto njega in mnogo njegovih pristašev obsodil na smrt, preganjanje nasprotnikov se je nadaljevalo do Tiberijeve smrti leta 37. ===37-41: Kaligula=== {{Glavni|Kaligula}} V času Tiberijeve smrti je bila večina možnih kandidatov za njegovega naslednika ubita. Logični naslednik in njegov osebni izbranec je bil 24-letni pranečak Gaj, bolj znan kot [[Kaligula]]. Kaligula je bil sin [[Germanik]]a in Agripine starejše. Njegova stara starša po očetovi strani sta bila Neron Klavdij Druz in Antonija Minor, po materini strani pa [[Mark Vipsanij Agripa]] in Julija starejša. Kaligulov začetek vladanja je bil dober. Prekinil je preganjanje Tiberijevih domnevnih nasprotnikov in zažgal njegove zapise. Na žalost je kmalu zbolel. Njegova duševna nestabilnost bi lahko bila posledica encefalitisa, hipertiroidizma ali živčnega zloma, ki ga je morda povzročil stres zaradi njegovega položaja. Kakor koli že, bolezen je povzročila očitno spremembo v njegovem vladanju in njegovi življenjepisci so zapisali, da je zblaznel. Večina podatkov o Kaliguli je v Svetonijevem ''Življenju dvanajstih cesarjev''. Po Svetoniju je Kaligula nameraval za senatorja imenovati tudi svojega najljubšega konja Incitata. Svojim vojakom je ukazal, naj napadejo [[Rimska Britanija|Britanijo]] in obranijo morskega boga [[Neptun]]a. V zadnjem trenutku se je premislil in jim namesto tega ukazal, naj na severni francoski obali nabirajo školjke. Domneva se, da je imel [[incest|krvoskrunske]] odnose s svojimi tremi sestrami Julijo Livilijo, Druzilijo in Agripino mlajšo. Ukazal je tudi postavitev svojega kipa v Herodovem templju v [[Jeruzalem]]u, kar bi nedvomno sprožilo upor, če ga od tega ne bi odvrnil njegov prijatelj, kralj [[Herod Agripa I.|Agripa I.]]. Ljudem je ukazal, naj ga na skrivaj ubijejo, potem pa jih je poklical v svojo palačo. Ker niso prišli, je šaljivo pripomnil, da so morali narediti samomor. Kaligulo je leta 41 umoril poveljnik njegove osebne straže Kasij Hereja. Ubil je tudi njegovo četrto ženo Milonijo Cezonijo in njuno hčerko Julijo Druzilijo. Dva dni kasneje je senat razpravljal o utemeljenosti obnove Rimske republike.<ref>Abbott 1901, str. 293.</ref> ===41-54: Klavdij=== {{Glavni|Klavdij I.}} Klavdij je bil Germanikov mlajši brat. V družini je dolgo veljal za slabiča in norega, vendar ga je pretorijska straža kljub temu priznala za cesarja. Klavdij ni bil niti paranoičen, kot njegov stric Tiberij, niti blazen, kot njegov nečak Kaligula in zato sposoben razumno voditi cesarstvo. Izboljšal je državno upravo in uredil vlogi državljanov in senatorjev. Ukazal je izgradnjo rimskega zimskega pristanišča [[Ostia Antica]], s čimer je omogočil dobave žita iz drugih delov cesarstva tudi v slabih vremenskih pogojih. Ustavil je vse vojne pohode preko [[Ren]]a<ref>Goldsworthy 2003, str. 269.</ref> in s tem določil stalno mejo med Rimskim cesarstvom in [[Velika Germanija|Germanijo]].<ref>Luttwak 1979, str. 38.</ref> Leta 43 je dokončal osvajanje [[Rimska Britanija|Britanije]], ki ga je v 50. letih 1. stoletja pr. n. št. začel Julij Cezar in v cesarstvo vključil nekaj vzhodnih provinc. Njegovo družinsko življenje je bilo manj uspešno, ker ga je žena Mesalina varala. Ko je to ugotovil, jo je ubil in se poročil s svojo nečakinjo Agripino mlajšo. Agripina je skupaj z nekaj osvobojenci imela nad njim neizmerno moč. Leta 54 je umrl. Opisi njegove smrti so neskladni, vendar ga je zelo verjetno zastrupila Agripina.<ref>Scramuzza 1940, str. 29.</ref> Naslednje leto so ga pobóžili. Klavdijeva smrt je odprla pot na prestol Agripininemu sinu, sedemnajstletnemu [[Neron|Luciju Domiciju Neronu]]. ===54-68: Neron=== {{Glavni|Neron}} Neron se je med svojim vladanjem posvečal predvsem diplomaciji, trgovanju in razcvetu kulture v prestolnici cesarstva. Ukazal je gradnjo gledališč in spodbujal atletske igre. Leta 58-63 se je uspešno vojskoval s [[Partsko cesarstvo|Partskim cesarstvom]] in vojno končal s sklenitvijo miru. V Britaniji je leta 60-61 zatrl [[Budika|Budikin]] upor in izboljšali kulturne vezi z Grčijo. Bil je samoljuben in imel resne težave z materjo, ker ga je, po njegovem mnenju, preveč nadzirala. Po več poskusih umora jo je nazadnje zabodel z bodalom. Bil je prepričan, da je bog, zato si je zgradil razkošno palačo. Palača [[Domus Aurea]] (Zlata palača) je bila zgrajena na pogorišču Rima po tako imenovanem [[Veliki rimski požar|Velikem požaru]] leta 64, zato so bili mnogi prepričani, da je za požar odgovoren prav on. Med ljudmi je vzniknila legenda, da je med požarom celo goslal, kar skoraj zagotovo ni res. Domus Aurea je bila kolosalna gradbena mojstrovina, ki je pokrivala ogromen prostor in zahtevala nove metode gradnje, da bi vzdržala z zlatom in dragulji obložene strope. Neron je zaradi nje postal zelo nepriljubljen, četudi je za večino svojih vladarskih problemov krivil kristjane. Med vojaškim državnim udarom proti njemu se je skril. Ker se je zavedal, da ga bo senat obsodil na smrt, je leta 68 naredil samomor. [[Kasij Dion]] poroča, da so njegove zadnje besede bile ''»O, Jupiter, kakšen umetnik umira v meni!«''<ref>Kasij Dion, XIII.29.</ref> ==68-69: leto štirih cesarjev== {{Glavni|Leto štirih cesarjev}} Ker Neron ni imel naslednika, je njegovemu samomoru sledila kratka [[državljanska vojna]], znana kot leto štirih cesarjev. Od junija 68 do decembra 69 je bil Rim priča zaporednih vzponov in padcev cesarjev [[Galba|Galbe]], [[Oton (rimski cesar)|Otona]] in [[Vitelij]]a, potem pa je na prestol prišel [[Vespazijan]], prvi iz [[Flavijci|Flavijske dinastije]]. Vojaška in politična anarhija med državljansko vojno je imela resne posledice, med njimi tudi [[batavska vstaja|batavsko vstajo]]. Ti dogodki so dokazali, da lahko cesarja ustvari tudi vojska.<ref>Abbott 1901, str. 298.</ref> Cesar Avgust je vzpostavil stalno vojsko, v kateri so vojaki dolgo služili na istem mestu in pod istim poveljnikom. Posledica tega je bila, da so vojaki sčasoma postali bolj lojalni svojemu poveljniku kot cesarju. Cesarstvo je zato postalo nepopolna zveza nekakšnih kneževin, ki bi lahko kadar koli razpadla.<ref>Abbott 1901, str. 296.</ref> Vespazijan je s svojo davčno politiko uspel ustvariti presežek v državni blagajni in začel graditi rimski [[Kolosej]]. Vespazijanov naslednik [[Tit Livij|Tit]] je kmalu pokazal svoje odlike, čeprav so njegovo kratko vladavino zaznamovale katastrofe, med njimi tudi izbruh [[Vezuv]]a, ki je uničil [[Pompeji|Pompeje]] in [[Herkulanej]]. V še ne dograjenem Koloseju je prirejal javne slovesnosti. Leta 81 je umrl. Nasledil ga je brat [[Domicijan]], ki je imel izredno slabe odnose s senatom in so ga septembra 98 umorili. ==69-96: Flavijska dinastija== {{glavni|Flavijci}} [[Slika:Map of the Periplus of the Erythraean Sea.jpg|thumb|350px|Rimsko trgovanje z Indijo po ''Periplu Eritrejskega morja'', 1. stoletje n. št.]] Flavijci so vladali relativno kratko, vendar so uspeli stabilizirati cesarstvo, ki je bilo na kolenih. Vsi trije cesarji so bili deležni kritik, predvsem zaradi njihovega bolj centraliziranega načina vladanja. Njihove reforme so tako utrdile cesarstvo, da se je nova resna kriza začela šele v 3. stoletju. Bili so vojaška dinastija, kar je privedlo do še večje marginalizacije senata in odklona od princepsa, prvega med enakimi, proti impreratorju oziroma cesarju. ===69-79: Vespazijan=== {{Glavni|Vespazijan}} Vespazijan je bil zelo uspešen rimski general, ki je dobil oblast nad večino vzhodnega dela Rimskega cesarstva. Podprl je imperialne zahteve Galbe in po njegovi smrti postal glavni kandidat za rimski prestol. Po Otonovem samomoru je v Egiptu dobil nadzor nad zimskimi dobavami žita Rimu in s tem dober položaj proti preostalemu tekmecu Viteliju. 20. decembra 69 je nekaj Vespazijanovih pristašem uspelo zasesti Rim. Vitelija so umorili njegovi vojaki in senat je naslednji dan za cesarja potrdil Vespazijana. Čeprav je senat na Vespazijana gledal kot na avtokrata, je cesar nadaljeval slabitev tega državnega telesa, ki se je začela pod Tiberijem. Podrejenost senata je razvidna iz predatiranja njegovega prihoda na oblast: datum so z 21. decembra, ko je njegovo imenovanje potrdil senat, prestavili na 1. julij, ko ga je za cesarja razglasila njegova vojska. Naslednji primer je njegov privzem cenzorstva leta 73, s katerim je dobil oblast nad sestavo senata. Svoja pooblastila je izrabil za izgon razkolniških senatorjev in istočasno povečal njihovo število z 200 na 1000. Večina novih senatorjev ni prihajala iz Rima, ampak iz Italije in urbanih središč zahodnih provinc. [[Slika:Colosseo 2020.jpg|thumb|250px|Vespazijanov Rimski kolosej]] Vespazijan je Rim osvobodil finančnih bremen, ki so bila posledica Neronovih ekscesov in državljanskih vojn. Primanjkljaj je pokril s povečanjem obstoječih davkov in hkratno uvedbo novih. S pooblastili cenzorja je lahko natančno preveril davčni status vseh mest in provinc, ker so mnoge plačevale davke na osnovi več kot sto let starih podatkov. S temi ukrepi mu je uspelo ustvariti višek v državni blagajni in začeti vrsto javnih del. Eno od njih je bla gradnja Flavijskega amfiteatra, bolj znanega kot [[Kolosej]] in foruma, katerega osrednja točka je bil Tempelj miru. Veliko sredstev je namenjal tudi umetnosti in iz Rima naredil središče [[Retorika|retorike]]. Vespazijan je bil učinkovit cesar tudi za province. Na zahodu je favoriziral Hispanijo, v kateri je več kot tristo mest in naselij dobilo latinske pravice. V nekoč barbarskih zahodnih provincah se je začelo obdobje urbanizacije. S povečanjem števila senatorjev iz provinc je povečal njihovo vlogo v rimskem senatu, kar je pripomoglo k enotnosti cesarstva. Razširil je tudi meje cesarstva, predvsem zato, da bi povečal njegovo obrambno moč. Kriza leta 69 je imela uničujoče posledice za rimsko vojsko. Eden on najbolj perečih problemov je bila podpora provincijskih legij možem, ki so bili po njihovem mnenju najboljši v njihovi provinci. Takšno stanje je bilo večinoma posledica namestitve pomožnih enot v province, iz katerih so izhajale. Vespazijan je takšno prakso prekinil in domačine pomešal z vojaki iz drugih delov cesarstva ali pa je cele enote prestavil v drugo okolje. Možnost vojaškega udara je zmanjšal tudi z ločevanjem legij in njihovo prerazporeditvijo ob mejah cesarstva. Ena od morda najpomembnejših vojaških reform je bila razširitev rekrutiranja legionarjev iz Italije na Galijo in Hispanijo, ki je bila skladna tudi s politiko romanizacije teh pokrajin. ===79-81: Tit=== {{glavni|Tit Flavij}} Tit je bil najstarejši Vespazijanov sin, ki je imel cesarsko vzgojo. Pod svojim očetom je služboval kot poveljujoči general, pomagal varovati vzhodne meje cesarstva in nazadnje prevzel poveljstvo rimske vojske v [[Sirija (rimska provinca)|Siriji]] in [[Judeja (rimska provinca)|Judeji]] in zadušil [[Prva judovsko-rimska vojna|veliko judovsko vstajo]]. Več let je bil skupaj z očetom [[Rimski konzul|konzul]] in imel najboljše vodstvo. Ko je zasedel rimski prestol, je bilo nekaj strahu zaradi njegovega poslovanja z neuglednimi pripadniki rimske družbe, vendar je kmalu pokazal svoje odlike in kot znak dobre volje celo odpoklical mnogo oseb, ki jih je izgnal njegov oče. Njegovo kratko vladanje sta zaznamovali katastrofi: leta 79 je izbruhnil Vezuv in pokopal Pompeje, leta 80 pa je požar uničil velik del Rima. Zaradi velikodušnosti pri obnovi mest po obeh katastrofah je postal zelo priljubljen. Zelo ponosen je bil na svoj prispevek pri gradnji Koloseja, ki ga je začel graditi njegov oče. V še ne dokončanem Koloseju je leta 80 prirejal javne slovesnosti in razkošne predstave s 100 gladiatorji, ki so trajale sto dni. Leta 81 je umrl, verjetno zaradi bolezni, star 41 let. Po smrti so se širile malo verjetne govorice, da ga je zaradi nasledstva umoril brat Domicijan. ===81-96: Domicijan=== {{Glavni|Domicijan}} Vsi Flavijci so imeli zaradi avtokratskega vladanja precej slabe odnose s senatom, vendar je bil Domicijan edini, ki je naletel na resne težave. Njegov stalni nadzor v vlogi konzula in [[cenzor]]ja, ki ga je nasledil od očeta in njegovih predhodnikov, je postal nevzdržen. Poleg tega se je v senatu pogosto pojavljal v popolni vojaški opravi [[imperator]]ja, kar je sramotilo idejo, na kateri je v [[principat]]u temeljila cesarjeva oblast: cesar je princeps, se pravi samo prvi med enakimi in ne imperator. Zadovoljstvo prebivalcev je vzdrževal na primer z darili vsem rimskim meščanom, divjimi predstavami v novozgrajenem Koloseju in nadaljevanjem javnih del, ki sta jih zastavila njegov oče in brat. Izgleda, da je po očetu nasledil dober občutek za davke, saj je kljub razsipništvu svojim naslednikom zapustil dobro založeno državno blagajno. Proti koncu svojega vladanja je tudi on postal zelo paranoičen, verjetno zaradi vzgoje, ki jo je dobil od svojega očeta: oče je nanj je prenesel veliko odgovornosti, vendar mu ni prepustil nobene pomembne zadeve brez svojega nadzora. Paranoja se je pokazala v neprizanesljivi in morda patološki reakciji po kratkotrajnem uporu guvernerja in poveljnika [[Gornja Germanija|Gornje Germanije]] Lucija Antonina Saturnina leta 89. Uporu so sledile množične aretacije, usmrtitve in zaplembe premoženja, ki so bile morda vir sredstev za njegovo razsipništvo. Stanje se je nazadnje tako poslabšalo, da so se tudi njegovi najožji svetovalci in družinski člani bali za svoje življenje. Domicijana so zato njegovi sovražniki v senatu v sodelovanju s pripadniki [[Pretorijska straža|pretorijske straže]] in cesarico Domicijo Longino leta 96 umorili. ==96-180: pet dobrih cesarjev== Naslednje stoletje je postalo znano kot obdobje petih dobrih cesarjev. Prenosi oblasti so potekali mirno, čeprav so bili nedinastični, in cesarstvo je zacvetelo. V tem obdobju so vladali [[Nerva]], [[Trajan]], [[Hadrijan]], [[Antonin Pij]] in [[Mark Avrelij]], do leta 169 skupaj z [[Lucij Ver|Lucijem Verom]]. Vsi cesarji so bili posinovljenci svojega predhodnika. Izbira naj bi temeljila njihovih odlikah, resnični razlog zanjo pa je bil verjetno ta, da noben cesar ni imel svojega naravnega naslednika. ===96–98: Nerva=== {{Glavni|Nerva}} Nerva je po prihodu na prestol osvobodil vse, ki so bili aretirani zaradi izdaje, prekinil sodne postopke zaradi izdaje, vrnil večino zaseženega premoženja in vrnil senatu njegovo prejšnjo vlogo. Vse to je naredil verjetno zato, da bi ostal relativno priljubljen (in zato živ), kar pa mu ni povsem uspelo, ker je imel Domicijan v vojski še vedno veliko svojih pristašev. Pretorijska straža je oktobra 97 napadla cesarsko palačo na [[Palatinski grič|Palatinskem griču]] in vzela Nervo za talca. Prisilila ga je, da je izročil vse odgovorne za Domicijanovo smrt in se v javnem govoru zahvalil uporniškim pretorijcem. Da bi okrepil in zavaroval svojo oblast, je Nerva kmalu zatem posvojil Trajana, poveljnika armad na germanski meji, in ga določil za svojega naslednika. Kasperija Elijana, [[prefekt]]a pretorijske straže in vodjo upora proti Nervi, je Trajan obsodil na smrt. ===98-117: Trajan=== {{Glavni|Trajan}} [[Slika:RomanEmpire 117.svg|thumb|350px|Rimsko cesarstvo je pod Trajanom leta 117 doseglo svoj največji obseg]] Trajan je po prihodu na prestol sprožil skrbno načrtovan vojni pohod v [[Rimska Dakija|Dakijo]], regijo severno od [[Donava|Donave]], ki je bila že dolgo nasprotnica Rima. Leta 101 je osebno povedel vojsko preko Donave in v bitki pri Tapah porazil vojsko dačanskega kralja [[Decebal]]a. Po zmagi je ustavil nadaljnje prodiranje, ker je njegova vojska potrebovala reorganizacijo, vendar je Dačanom vsilil zelo ostre mirovne pogoje. V Rimu so ga slavili kot heroja. Svojemu imenu je dodal naslov Dacius, ki se pojavlja tudi na njegovih novcih iz tistega obdobja.<ref>''De Imperatoribus Romanis''. Pridobljeno dne 8. novembra 2007.</ref> Decebal, nezadovoljen z mirovnimi pogoji, se je kmalu zatem uprl, zato je Trajan leta 105 ponovno napadel Dakijo. Po letu dni trajajočem pohodu je dokončno porazil Decebala in osvojil njegovo prestolnico Sarmizegetuso Regio. Decebal, obkoljen z rimsko konjenico, je namesto ujetništva in poniževalnega razkazovanja po Rimu raje izbral samomor. Osvojitev Dakije je bil največji Trajanov dosežek. Rimljani so ga proslavili s 123 dni trajajočim praznovanjem po celem cesarstvu in postavitvijo [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]]. Leta 112 je Trajana izzval [[Partsko cesarstvo|partski]] kralj [[Kosroj I.]], ki je na [[Armenija|armenski]] prestol posadil svojega nečaka Aksidarja. Mir, ki je trajal približno petdeset let, se je končal,<ref>Stacij, ''Silvae'', 5.1; Kasij Dion, 68.17.1.; Arijan, ''Parthica'', 37/40.</ref> ker sta si obe cesarstvi začeli lastili pravico do nadoblasti v Armeniji. Trajan je vkorakal v [[Rimska Armenija|Armenijo]], odstavil vsiljenega kralja in jo priključil k Rimskemu cesarstvu. Zatem se je obrnil na jug proti Partskemu cesarstvu, zavzel [[Babilon]] in [[Selevkija|Selevkijo]] in leta 116 še partsko prestolnico [[Ktezifon]] na drugem bregu [[Tigris]]a. Pohod je nadaljeval proti [[Perzijski zaliv|Perzijskemu zalivu]] in [[Mezopotamija (rimska provinca)|Mezopotamijo]] razglasil za novo provinco Rimskega cesarstva. Ob tem je obžaloval, da je prestar, da bi v slogu [[Aleksander Veliki|Aleksandra Makedonskega]] nadaljeval pohod proti vzhodu. Tarajan se ni ustavil, ampak je konec leta 115 zavzel veliko mesto [[Susa, Perzija|Susa]], odstavil kralja Kosroja I. in na njegovo mesto postavil svojega marionetnega vladarja [[Partamaspat]]a. Rimsko cesarstvo ni nikoli več prodrlo tako daleč proti vzhodu in je med Trajanovim vladanjem doseglo svoj največji obseg. Rimljani so lahko potovali od Britanije do Perzijskega zaliva ne da bi zapustili rimsko ozemlje. ===117-138: Hadrijan=== {{Glavni|Hadrijan}} [[Slika:Hadrian's wall at Greenhead Lough.jpg|thumb|250px|Hadrijanov zid]] Hadrijanova vladavina je kljub temu, da je bil izvrsten vojaški administrator, minila brez velikih vojaških konfliktov. Ukvarjal se je predvsem z utrjevanjem meja cesarstva. V Mezopotamiji je zapustil ozemlje, ki ga je osvojil Trajan, ker je bilo po njegovem mnenju neubranljivo. Okoli leta 121 je skoraj izbruhnila vojna z [[Vologas III.|Vologasom III. Partskim]], vendar jo je Hadrijan preprečil z mirovnimi pogajanji. V Judeji je zadušil [[Bar Kohbova vstaja|veliko judovsko vstajo]] (132-135), ki je dobila ime po njenem voditelju [[Simon Bar Kohba|Simonu Bar Kohbi]]. Bil je prvi cesar, ki je veliko potoval po provincah in povsod doniral denar za lokalne gradbene projekte. V [[Rimska Britanija|Britaniji]] je ukazal gradnjo obrabnega zidu, ki se po njem imenuje [[Hadrijanov zid]]. Utrjeval je tudi rimske meje v Germaniji in Afriki. Njegova notranja politika je bila relativno mirna in uspešna. ===138-161: Antonin Pij=== {{Glavni|Antonin Pij}} Tudi Antoninova vladavina je bila relativno mirna. V cesarstvu je bilo samo nekaj posameznih vojaških spopadov, predvsem v [[Mavretanija|Mavretaniji]], Judeji in med [[Briganti]] v Britaniji, vendar ni noben ogrozil cesarstva. Domneva se, da so nemiri v Britaniji spodbudili gradnjo [[Antoninov zid|Antoninovega zidu]] med Firth of Forthom in Firth of Clydeom, ki so ga kmalu zapustili. ===161-180: Mark Avrelij=== {{Glavni|Hadrijan|Lucij Ver}} [[Slika:Marcus Aurelius Glyptothek Munich.jpg|thumb|200px|[[Mark Avrelij]]]] Ob Marku Avreliju je do leta 169 kot socesar vladal [[Lucij Ver]]. Med njegovim vladanjem so na dolgi severni meji cesarstva preko Rena, predvsem v Galijo, večkrat vdrla germanska in druga plemena. Njegove zmage proti njim so ovekovečene na [[Avrelijev steber|Avrelijevem stebru]] v Rimu. V [[Azija (rimska provinca)|Aziji]] je [[Partsko cesarstvo]] ponovno začelo prodirati na rimsko ozemlje. Mark Avrelij je proti njim poslal svojega socesarja Lucija Vera, ki je bil dovolj avtoritativen, da je dosegel popolno lojalnost svojih vojakov, vendar ne dovolj motiviran, da bi strmoglavil Marka Avrelija. Ostal mu je zvest do svoje smrti leta 169. Ko se je Mark Avreliij med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]] vojskoval v Germaniji, se je uprl general [[Avidij Kasij]], poveljnik v vojnah s Parti. Razglasil se je za cesarja in prevzel oblast v Siriji in Egiptu. Viri poročajo, da je bil vzrok za upor lažna novica, da je Mark Avelij umrl. Kasija so po treh mesecih umorili in Mark Avrelij je ponovno zavladal na vzhodu cesarstva. V zadnjih letih svojega življenja je Mark Avrelij, ki je bil tudi [[filozof]], napisal knjigo o [[stoicizem|stoični filozofiji]] z naslovom ''Meditacije''. O knjigi se je takrat govorilo kot o velikem Markovem prispevku k filozofiji. Mark Avrelij je tudi eden zadnjih antičnih filozofov, ki je še ločeval med [[platon]]izmom, [[aristotel]]izmom, [[epikur]]ejstvom in stoicizmom.<ref>Collins, Randall, »''The Sociology of Philosophies, A Global Theory of Intellectual Change''«, Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts, London, England, 1998, s. 115 {{cobiss|ID=43833857}} (v angleščini)</ref> Ko je leta 180 umrl, je prestol prešel na njegovega sina [[Komod]]a, ki je bil že od leta 177 njegov socesar. Z njim se je končala praksa njegovih predhodnikov, da so jih nasledili njihovi posinovljenci. ==180-193: Komod in leto petih cesarjev== {{glavni|Komod|Leto petih cesarjev}} Obdobje petih dobrih cesarjev se je s Komodovim prihodom na prestol končalo. Komod je kot sin Marka Avrelija prekinil shemo posinovljenih naslednikov, ki se je izkazala kot dobra. Leta 177 je postal očetov socesar. Ko je po očetovi smrti leta 180 postal samostojen vladar, so Rimljani nanj gledali kot na dobro znamenje, vendar se je obnašal ravno obratno kot njegov plemenit in velikodušen oče. Sprva je vladal dobro, po poskusu umora, v katerega so bili vpleteni tudi nekateri njegovi družinski člani, pa je postal paranoičen in vedno bolj duševno zmeden. Z njegovo vladavino se je končalo dolgo obdobje miru, znano kot ''[[pax romana]]'' – rimski mir, ki je trajalo 206 let in začelo obdobje postopnega propadanja Rimskega cesarstva. Po Komodovem umoru 1. januarja 193 je se je za cesarja razglasil rimski prefekt [[Pertinaks]]. Pertinaksa je že po dveh mesecih vladanja ubila pretorijska straža in za cesarja proglasila senatorja [[Didij Julijan|Didija Julijana]]. Še isto leto so se za cesarje razglasili [[Pescenij Niger]] v Siriji, [[Septimij Sever]] v Panoniji in [[Klodij Albin]] v Britaniji. V Rim je prvi prišel Sever in v senatu dosegel potrditev svojega cesarskega položaja. Leta 194 je v [[bitka pri Isu|bitki pri Isu]] v [[Kilikija|Kilikiji]] izločil svojega tekmeca Pescenija Nigra,<ref>Birley 2000, str. 113.</ref> tri leta kasneje pa v bitki pri [[Lyon|Lugdunumu]] v Galiji še Klodija Albina.<ref>Birley 2000, str. 125.</ref> ==193-235: Severska dinastija== {{glavni|Severska dinastija}} V Severski dinastiji so v vedno težjih razmerah vladali cesarji [[Septimij Sever]] (193–211), [[Karakala]] (211–217), [[Makrin]] (217–218), [[Elagabal]] (218–222) in [[Aleksander Sever]] (222–235). Ustanovitelj dinastije Septimij Sever je bil iz vodilne domorodne družine iz Leptis Magnae v [[Afrika (rimska provinca)|Afriki]], ki se je s poroko z Julijo Domno povezala z vplivno sirsko družino iz Emese ([[Homs]]). Bil je dokaj uspešen vladar, ki je z znatnimi denarnimi nagradami in imenovanji svojih častnikov za senatorje na ključnih administrativnih položajih dosegel popolno zvestobo vojske. S temi ukrepi in z razpustitvijo rednih porotnih sodišč iz republikanskih časov je uspešno razširil moč državne uprave po celem cesarstvu. Severjev sin Mark Avrelij Antonin z vzdevkom Karakala, je s ''[[Constitutio Antoniniana]]'' leta 212 ukinil vse zakonske in politične razlike med Italci in prebivalci provinc. Vsi prebivalci so dobili polne [[Rimsko državljanstvo|rimske državljanske pravice]]. V Rimu je gradil slavno [[Karakalove terme|Karakalovo kopališče]], ki je postalo zgled za mnogo kasnejših munumentalnih javnih zgradb. Kot vladar je postajal vedno bolj nestabilen in avtokratski, zato ga je leta 217 umoril prefekt pretorijske straže [[Makrin]] in se razglasil za cesarja. Makrin je bil prvi cesar, ki ni bil senatorskega ranga. Na cesarskem dvoru so vladale avtoritativne ženske Julija Mesa, Julija Soemias in Julija Avita Mamea, ki so leta 218 pripravile Makrinovo odstavitev in usmrtitev. Na njegovo mesto so postavile Elagabala in leta 222 Aleksandra Severja, zadnja iz Severske dinastije. V zadnjem obdobju severskega [[principat]]a je nekoliko oživel [[Rimski senat|senat]] in uzakonil številne davčne reforme. Aleksander Sever je imel sprva nekaj uspehov v vojni proti [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidom]], potem pa je vedno bolj izgubljal nadzor nad vojsko, kar je nazadnje pripeljalo do upora in njegovega umora leta 235. Z njegovo smrtjo se je začelo obdobje cesarjev vojakov in skoraj pol stoletja dolgo obdobje sporov in državljanskih vojn. ==235-284: kriza tretjega stoletja== {{glavni|Kriza tretjega stoletja}} Kriza tretjega stoletja je splošno uveljavljen naziv za obdobje pretresov v letih 235 do 284, ki so skoraj uničili Rimsko cesarstvo. Imenuje se tudi obdobje vojaške anarhije. Po Avgustovi objavi konca državljanskih vojn 1. stoletja pr. n. št. je cesarstvo uživalo obdobje omejenih vdorov tujcev, notranjega miru in gospodarskega razcveta, znano kot ''pax romana'' - rimski mir. V 3. stoletju je cesarstvo doletela vojaška in gospodarska kriza in se je začelo sesedati. V cesarstvu so se stalno dogajali vdori barbarov, državljanske vojne in hiperinflacija. Del problemov je izviral iz avgustejske zakonodaje: Avgust, ki je želel svoj položaj prikazati za manj pomembnega, kot je v resnici bil, ni postavil pravil za sukcesijo cesarjev, težava, ki se je kasneje nadaljevala še v [[Bizantinsko cesarstvo]]. [[Slika:Map of Ancient Rome 271 AD.svg|thumb|right|350px|Rimski imperij leta 271 z odcepljenim [[Palmirsko cesarstvo|Palmirskim cesarstvom]] (rumeno) in [[Galsko cesarstvo|Galskim cesarstvom]] (zeleno)]] Spori zaradi nasledstva so že v 1. in 2. stoletju sprožili nekaj kratkih državljanskih vojn. Vojne so v 3. stoletju postale stalnica, ker so vsakega kandidata kmalu premagali njegovi nasprotniki. Od leta 235 do 284 se je v Rimskem prestolu zvrstilo nič manj kot 25 vladarjev. Vsi, razen dveh, so padli v bitki ali bili umorjeni.<ref>Adair 2008, str. 134.</ref> Organizacija rimske vojske, ki je bila nameščena predvsem na mejah cesarstva, je imela to slabost, da se ni mogla upirati napadalcem, ki so se prebili skoznjo. Upadanje udeležbe državljanov v lokalni upravi je cesarje prisilila, da so postopoma okrepili odgovornost centralne vlade. Obdobje se je končalo s prihodom cesarja [[Dioklecijan]]a, ki je zaradi izkušenj ali gole sreče ali obojega rešil številne pereče probleme. Jedro problema je kljub temu ostalo in nazadnje povzročilo propad zahodnega dela cesarstva. Obdobje klasične [[Antika|antike]] se je končalo in začelo se je obdobje pozne antike. ==284-301: Dioklecijan in tetrarhija== {{glavni|Dioklecijan|Tetrarhija}} Prehod Rimskega cesarstva iz celovitega na Zahodno in Vzhodno rimsko cesarstvo je bil postopen. Dioklecijan je julija 285 porazil svojega tekmeca [[Karin]]a in za krajši čas postal izključni vladar cesarstva. [[Slika:Venice – The Tetrarchs 03.jpg|thumb|200px|''Tetrarhi'', [[porfir]]ni kip, ukraden iz bizantinske palače med [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] leta 1204 (zakladnica sv. Marka, Benetke)]] Dioklecijan je spoznal, da tako obsežnemu cesarstvu ne more učinkovito vladati en sam cesar in se soočati z napadalci na dveh frontah. Cesarstvo je razdelil na dve polovici. Meja med njima je potekala malo vzhodno od Italije. Vladala sta jima enakopravna cesarja avgusta. Dioklecijan je postal avgust na vzhodu, avgust na zahodu pa je postal njegov dolgoletni prijatelj [[Maksimijan]]. Z delitvijo je naredil tisto, kar je kasneje postalo Zahodno in [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodno rimsko cesarstvo]]. Leta 293 sta oba avgusta dobila mlajša sovladarja z naslovom cezar, ki sta jima pomagala pri upravnih zadevah in jima zagotovila nasledstvo. Dioklecijanov cezar je postal [[Galerij]], Maksimijanov pa [[Konstancij Klor]]. Nastala je oblika vladavine, ki jo sodobni zgodovinarji imenjejo [[tetrarhija]] (iz [[Grščina|grškega]] Τετραρχία [tetrarhía] – ''vladavina štirih''). Po dolgem obdobju krvavih spopadov za vrhovno oblast v cesarstvu se je končno izoblikoval sistem, ki je omogočal miren prehod cesarske oblasti na njegovega naslednika: v obeh polovicah je cezar nasledil svojega avgusta in nato izbral novega cezarja. 1. maja 305 sta Dioklecijan in Maksimijan odstopila v korist svojih cezarjev. Nova cezarja je imenoval Galerij. Zase je izbral svojega nečaka [[Maksimin Tračan|Maksimina]], za Konstancija Klora pa [[Sever II.|Flavija Valerija Severja]]. Takšna organizacija je pod Dioklecijanom in Maksimijanom in še nekaj časa za njima dobro delovala, ker so bila notranja trenja v tem obdobju manj pereča, poleg tega pa je med prvimi tetrarhi vladala nekakšna uglašenost. Po umiku Dioklecijana in Maksimijana je uglašenost začela usihati, dokler ni povsem izginila. Po začetnem obdobju verske strpnosti je Dioklecijan kot vnet pogan postal zaskrbljen zaradi vedno večjega števila [[kristjan]]ov. Začel jih je preganjati s takšno vnemo, kakršne po Neronu cesarstvo ni poznalo. Njegova vladavina je bila eno od najhujših obdobij preganjanja kristjanov v zgodovini. ==305-363: Konstantinska dinastija== {{glavni|Konstantinska dinastija}} ===305-360: Konstantin in njegovi sinovi=== [[Slika:Map of Imperial Rome by William R Shepherd (died 1934).jpg|thumb|250px|Rim leta 350]] Tetrarhija je dokončno razpadla s smrtjo Konstancija Klora 25. julija 306. Njegova vojska v Eboraku v [[Rimska Britanija|Britaniji]] je takoj po njegovi smrti za avgusta proglasila njegovega sina [[Konstantin I. Veliki|Konstantina]]. Avgusta 306 je Galerij na položaj avgust povišal tudi Severja, uporniki v Rimu pa so kot svojega kandidata podprli Maksimijanovega sina [[Maksencij]]a in ga 28. oktobra 306 imenovali za avgusta. Njegovo imenovanje je podprla tudi pretorijska staža. Cesarstvo je imelo kar pet vladarjev naenkrat: štiri avguste (Galerij, Konstantin, Sever in Maksencij) in enega cezarja (Maksimin). Leta 307 se je na položaj avgusta ob Maksenciju vrnil še Maksimijan in cesarstvo je dobilo še šestega vladarja. Galerij in Sever sta se odpravila na vojni pohod proti njim v Italijo. Sever je bil 16. septembra 307 ubit, preživela avgusta v Italiji pa sta se uspela povezati s Konstantinom, tako da se je slednji poročil z Maksimijanovo hčerko in Maksencijevo sestro Fausto. Konec leta 307 je imelo cesarstvo štiri avguste (Maksimijan, Galerij, Konstantin in Maksencij) in enega samega cezarja. Leta 311 je Galerij uradno prenehal preganjati kristjane, leta 313 pa je Konstantin s tako imenovanim ''[[Milanski edikt|Milanskim ediktom]]'' dokončno legaliziral [[krščanstvo]]. Konstantin je leta 324 porazil svojega svaka [[Licinij I.|Licinija]] in pod svojo oblastjo ponovno združil oba dela cesarstva. Vladal je do svoje smrti 22. maja 337. Po njegovi smrti se je cesarstvo ponovno razdelilo, tokrat med njegove tri še žive sinove. Zahodni del sta dobila najstarejši in najmlajši sin [[Konstantin II.]] in [[Konstans]]. Vzhodni del cesarstva s [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] je dobil srednji sin [[Konstancij II.]]. Konstantin II. je leta 340 padel v spopadu z bratom Konstansom. Konstans je kasneje padel v spopadu z vojsko, ki je 18. januarja 350 za avgusta razglasila uzurpatorja [[Magnencij]]a. Magnenciju je v Rimu sprva nasprotoval samorazglašeni avgust in Konstansov bratranec [[Nepotijan]], dokler ga niso skupaj z njegovo materjo Evtropijo umorili. Konstansova sestrična Konstancija je nato prepričala [[Vetrijan]]a, naj se razglasi za cesarja kot Magnencijev nasprotnik. Vetrijan je vladal samo od 1. marca do 25 decembra 350, potem pa ga je zakoniti avgust Konstancij prisilil k odstopu. Uzurpator Magnencij je na zahodu vladal do leta 353. Po porazu v spopadu s Konstancijem je naredil samomor in Konstancij je ostal edini vladar. Konstanciju so se ponovno uprli leta 360. Leta 355 je za svojega cezarja na zahodu imenoval polbratranca Julijana. V naslednjih petih letih je Julijan večkrat premagal germanska plemena, ki so vdirala v cesarstvo, med njimi tudi [[Alemani|Alemane]] in umiril rimsko mejo na Renu. Pohodi zmagovitih galskih legij so se ustavili, zato jih je Konstancij nameraval premestiti na vzhod in okrepiti enote, ki so neuspešno napadale [[Šapur II.|Šapurja II.]] Perzijskega. Galske legije so se ukazu uprle in svojega poveljnika Julijana razglasile za avgusta. Oba avgusta sta se začela pripravljati na državljansko vojno, katero je preprečila nenadna Konstancijeva smrt 3. novembra 361. ===361-364: Julijan in Jovijan=== {{glavni|Julijan Odpadnik|Jovijan}} Julijan je kot edini vladar vladal dve leti. Nekaj let pred tem je bil krščen, vendar se ni dolgo imel za kristjana. Prenehal je omejevati in preganjati poganstvo, ki so ga začeli njegov stric Konstantin I. in bratranci Konstantin II., Konstans in Konstancij II.. S tolerančnim ediktom iz leta 362 je ukazal ponovno odpiranje poganskih templjev in vračanje zaseženega tempeljskega premoženja. Za krščansko cerkev je bil najbolj nesprejemljiv odlok, s katerim je poklical nazaj pregnane krščanske škofe. Z vrnitvijo [[Arijanstvo|arijanskih]] in [[Pravoslavje|pravoslavnih]] škofov so se ponovno začeli medsebojni spori, ki so oslabili Cerkev kot celoto. Julijan sam ni bil tradicionalen pogan. Na njegova osebna prepričanja sta v veliki meri vplivala [[novoplatonizem]] in [[teurgija]]. Bojda je verjel, da je reinkarnacija [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in pisal filozofska dela, v katerih je zagovarjal svoja prepričanja. Kratkotrajen preporod poganstva se je z njegovo smrtjo končal. Ponovno je začel vojno s Šapurjem II. Perzijskim. V bitki z njim je bil smrtno ranjen in 26. junija 363 umrl. V poganskih virih je veljal za junaka, v krščanskih pa za odpadnika. Sodobni zgodovinarji ga obravnavajo kot na kontroverzno osebo. Julijan je umrl brez otrok in imenovanega naslednika. Častniki njegove vojske so za njegovega naslednika izbrali precej obskurnega častnika [[Jovijan]]a. Jovijan je znan po tem, da je podpisal za Rim zelo neugodno mirovno pogodbo s Perzijo in ji odstopil ozemlja, ki jih je osvojil Trajan. Obnovil je privilegije, ki jih je imelo krščanstvo pred Julijanom. Sam sebe je imel za kristjana. Umrl je 17. februarja 364. ==364-392: Valentinijanska dinastija== {{glavni|Valentinijanska dinastija}} ===364-378: Valentinijan in Valens=== {{glavni|Valentinijan I.|Valens}} Vlogo za izbiro novega avgusta so ponovno prevzeli vojaški častniki in 28. februarja 364 v [[İznik|Nikeji]] v [[Bitinija|Bitiniji]] za avgusta izvolili panonskega častnika [[Valentinijan I.|Valentinijana I.]]. Vojska, ki je v manj kot letu že drugič izgubila svojega vrhovnega poveljnika, je od njega zahtevala, da takoj izbere sovladarja in Valentinijan je 28. marca izbral svojega mlajšega brata [[Valens]]a. Nova avgusta sta si cesarstvo razdelila po vzorcu, ki ga je določil Dioklecijan: Valentinijan je dobil zahodni in Valens vzhodni del cesarstva. Valensova izvolitev je kmalu postala sporna, ker se je kot možen kandidat za prestol pojavil Julijanov bratranec [[Prokopij]], ki nikoli ni bil izbran in se je od Jovijanove izvolitve skrival. Medtem ko je bil Valentinijan leta 365 v [[Pariz]]u in nato v [[Reims]]u, kjer je vodil opreacije svojih generalov proti [[Alemani|Alemanom]], je Prokopiju uspelo podkupiti dve legiji iz Konstantinopla. Legiji sta prevzeli oblast v vzhodni prestolnici in 28. septembra razglasili Prokopija za rimskega cesarja. Kmalu zatem sta obvladovali tudi Bitinijo in [[Trakija|Trakijo]]. Vojne med rivalskima vzhodnima cesarjema se je nadaljevala do Prokopijevega poraza. 27. maja 366 so ga usmrtili. 4. avgusta 367 je bil za tretjega avgusta imenovan osemletni Valentinijanov sin in Valenskov nečak [[Gracijan (rimski cesar)|Gracijan]]. Imenovanje mu je hkrati zagotovilo tudi nasledstvo. Aprila 375 je Valentinijan I. s svojo vojsko odšel na pohod proti [[Kvadi|Kvadom]], germanskemu plemenu, ki je napadlo njegovo rodno provinco [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. Na sprejemu kvadske delegacje v Brigetiu, sedanjem Komárnu na [[Slovaška|Slovaškem]], je Valentinijanu med jeznim vpitjem na zbrane počila žila v možganih, zaradi katere je 17. novembra 375 umrl. Prenos oblasti ni potekal povsem po načrtih. Gracijan je bil star 16 let in verjetno sposoben prevzeti vlogo cesarja, vendar so legije v Panoniji namesto njega za cesarja razglasile njegovega mladoletnega polbrata [[Valentinijan II.|Valentinijana II.]]. Gracijan se je sprijaznil z njegovim imenovanjem in prevzel oblast v Galiji. V Italiji, Iliriji in Afriki sta uradno vladala njegov brat in njegova mačeha Justina. Delitev je bila bolj kot ne formalna, ker je bila v resnici vsa oblast v Gracijanovih rokah. ===378: Bitka pri Odrinu=== {{glavni|Bitka pri Odrinu (378)}} [[Slika:Invasions of the Roman Empire 1.png|thumb|350px| Vdori barbarov v Rimski imperij]] Vzhodno rimsko cesarstvo se je medtem soočalo z vdori germanskih plemen. Vzhodnogermansko pleme [[Tervingi]] je zaradi napadov [[Huni|Hunov]] pobegnilo iz svoje domovine. Njihova poglavarja [[Alaviv]] in [[Frigitern]] sta poskušala najti zatočišče v Vzhodnem rimskem cesarstvu in dosegla, da jima je Valens leta 376 dovolil, da se kot [[Foederati|federata]] naselita na južnem bregu [[Donava|Donave]]. Novi naseljenci so kmalu postali žrtev podkupljivih provincijskih oblastnikov in lakote in so se uprli svojim gostiteljem. Upor je trajal dve leti, potem pa je leta 378 Valens osebno odpravil na pohod proti upornikom. Gracijan je mu obljubil pomoč zahodne armade. Valens, očitno prepričan v številčno premoč svoje armade, ni upošteval nasvetov svojih generalov in počakal na Gracijanov prihod. Vso vojno slavo je hotel imeti zase, zato je napadel upornike in v bitki pri Odrinu 9. avgusta 378 doživel katastrofalen poraz. Njegov sodobnik, zgodovinar [[Amijan Marcelin]], piše, da sta v bitki padli dve tretjini njegove vojske. Preživeli so se uspeli umakniti. Bitka je imela daljnosežne posledice. Med žrtvami bitke so bili številni izkušeni vojni veterani in sposobni državni uradniki, za katere so težko našli ustrezno zamenjavo, za vojsko pa so se začele tudi težave z rekrutacijo novih vojakov. V naslednjem stoletju so večino rimske vojske tvorili germanski najemniki. Neposredno po bitki je dodaten problem povzročila tudi Valensova smrt, ker sta po njej ostala edina avgusta Gracijan in Valentinijan II.. Gracijan je bil dejanski vladar celega cesarstva, a je kljub temu iskal primernega nadomestnega avgusta za vzhodni del cesarstva. Izbral je [[Teodozij I.|Teodozija I.]], sina nekdaj slavnega generala Teodozija, katerega so iz neznanih razlogov usmrtili na začetku leta 375. Teodozij mlajši je bil za avgusta na vzhodu imenovan 19. januarja 379. Njegovo imenovanje je pomenilo prelomen trenutek v delitvi Rimskega cesarstva. ==379-457: Teodozijska dinastija== ===383: Nemiri na Zahodu=== Gracijan je nekaj let vladal energično in uspešno, potem pa je postopoma postajal brezbrižen in postal figura. Za njegovim hrbtom sta z roko v roki zavladala frankovski general [[Merobavd]] in milanski [[Sveti Ambrož Milanski|škof Ambrož]]. Zaradi prepovedi tradicionalnega poganstva je izgubil podporo svojih poganskih pristašev v senatu in naslov [[Pontifex maximus|vrhovnega pontifika]]. Zaradi tesnih stikov s tako imenovanimi barbari je izgubil tudi podporo svojih rimskih vojakov. Viri poročajo, da je za svojo osebno stražo najel Alane in v javnosti začel nositi opravo [[Skiti|skitskega]] vojščaka. Gracijanu, Valentinijanu II. in Teodoziju I. se je januarja 383 pridružil četrti avgust. Teodozij si je očitno nameraval zagotoviti nasledstvo in je januarja 383 za avgusta imenoval svojega najstarejšega sina [[Arkadij]]a. Fant je bil star komaj pet let in ni imel nobene avtoritete, vendar so ga so ga vsi trije avgusti priznali za svojega sovladarja. Naraščajoča Gracijanova nepriljubljenost je še isto leto povzročila težave. Britanske legije so se mu uprle in za avgusta proglasile svojega poveljnika, hispanskega generala [[Magn Maksim|Magna Maksima]] in vdrle v Galijo. Gracijan je iz Lutecije ([[Pariz]]) pobegnil v Lugdunum ([[Lyon]]), kjer so ga 25. avgusta 383 umorili. Star je bil komaj 25 let. Maksim je bil prepričan vernik [[Nicejska veroizpoved|nicejske veroizpovedi]]. Uzakonil je preganjanje [[Herezija|herezije]] po službeni dolžnosti in zaradi tega prišel v spor s [[Papež Siricij|papežem Siricijem]], ki je trdil, da cesar ni pristojen za odločanje v cerkvenih zadevah. Maksim je imel zaradi svoje priljubljenosti podporo ljudstva, kar dokazuje celo rimsko-britansko izročilo: svoje mesto je dobil v srednjeveški zbirki zgodb ''[[Mabinogion]]'', ki je nastala kakšnih tisoč let po njegovi smrti. Po Gracijanovi smrti je moral Maksim deliti oblast s starejšim avgustom Valentinijanom II., ki je bil star komaj dvanajst let. Meja med njima je bila na [[Alpe|Alpah]]. Sam je vladal v Britaniji, Galiji, Hispaniji in Afriki. Za svojo prestolnico je izbral Augusto Traverorum, sedanji [[Trier]]. Začel se je pogajati z Valentinijanom II. in Teodozijem, da bi dobil njuno uradno priznanje. Ker pogajanje do leta 384 niso obrodila sadov, jih je poskušal pospešiti, tako da je za avgusta imenoval svojega mladoletnega sina [[Flavij Viktor|Flavija Viktorja]]. Konec leta je imelo cesarstvo pet avgustov: Valentinijana II., Teodozija I., Arkadija, Magna Maksima in Flavija Viktorja. Njihove pristojnosti niso bile razmejene. Teodozij je po nenadni smrti avguste Elije Flacilije leta 385 ovdovel in se ponovno poročil z Galo, sestro Valentinijana II.. S poroko je utrdil vezi med legitimnima avgustoma. Leta 386 sta Maksim in Viktor končno dobila uradno Teodozijevo, ne pa tudi Valentinijanovo priznanje. Naslednje leto se je Maksim očitno odločil, da se bo znebil svojega italskega tekmeca. Preko Alp je vdrl v dolino [[Pad]]a in ogrozil [[Milano]]. Valentinijan in njegova mati sta pobegnila v [[Solun]], od koder sta iskala Teodozijevo pomoč. Teodozij se je na njuno prošnjo odpravil na pohod na zahod. Leta 388 je premagal Maksima in ga ujel in ga 28. julija v [[Akvileja|Akvileji]] usmrtil. V Trier je poslal svojega ''magistra militum'' [[Arbogast]]a z nalogo, da ubije tudi Flavija Viktorja. Teodozij je vrnil Valentinijana na zahodni prestol, ga spreobrnil v pravoslavje in ga še naprej podpiral in ščitil pred več uzurpatorji. ===Dokončna delitev cesarstva=== [[Slika:Theodosius I's empire.png|thumb|350px|Delitev Rimskega imperija po smrti Teodozija I. okoli leta 395 z vrisanimi mejami sodobnih držav {{legend|#B53637|Zahodno rimsko cesarstvo}} {{legend|#8F36B5|Vzhodno rimsko cesarstvo }}]] Valentinijana II. so leta 392 v [[Vienne]]ju umorili in Arbogast se je dogovoril, da bodo za novega avgusta imenovali [[Evgenij]]a. Vzhodni avgust Teodozij I. njegovega imenovanja ni priznal. Odpravil se je na zahod in v [[Bitka pri Mrzli reki|bitki pri Mrzli reki]] (latinsko ''Frigidus'', verjetno [[Vipava (reka)|Vipava]]) porazil in ubil Arbogasta in Evgenija in pod svojo oblastjo ponovno združil oba dela cesarstva. Teodozij je imel s prvo ženo Elijo Flacilijo dva sinova in hčerko Pulherijo. Žena in hčerka sta leta 385 umrli. Z drugo ženo Galo je imel hčerko Galo Placidijo, mater zahodnega cesarja [[Valentinijan III.|Valentinijana III.]]. Teodozij je bil zadnji cesar, ki je vladal celotnemu Rimskemu cesarstvu. Po njegovi smrti leta 395 se je cesarstvo razdelilo med sinova [[Arkadij]]a in [[Honorij]]a. Arkadij je vladal na vzhodu iz Konstantinopla, Honorij pa na zahodu z Milana in kasneje iz [[Ravena|Ravene]]. Takšna delitev je trajala celo 5. stoletje. Vzhodni Rimljani so se ves ta čas prištevali k Rimljanom. [[Latinščina]] se je kot uradni jezik uporabljala vsaj toliko, če ne več, kot [[grščina]]. Obe polovici sta bili vsaj nominalno, če ne politično, še vedno ena država. ==395-476: propad Zahodnega rimskega cesarstva== [[Slika:628px-Western and Eastern Roman Empires 476AD(3).PNG|thumb|350px|Rimsko cesarstvo po letu 476]] Po letu 395 so bili cesarji Zahodnega rimskega cesarstva bolj kot ne figure v rokah vojaških mogočnežev, ki so sami sebe imenovali ''magister militum'', patricij ali celo oboje. Najvidnejši med njimi so bili [[Stiliho]] (395-408), [[Konstancij III.]] (411-421), [[Ecij]] (433-454) in [[Ricimer]] (približno 457-472). Leta 476 je Orest zavrnil zahtevo germanskih najemnikov za dodelitev ozemlja v Italiji in nezadovoljni najemniki, vključno s [[Heruli]], so se uprli. Upor je vodil germanski častnik [[Odoaker]]. Njegovi možje so ujeli Oresta in ga usmrtili in nekaj tednov kasneje zasedli Raveno. Cesarja [[Romul Avgustul|Romula Avgustula]] so ujeli in prisilno upokojili. Njegova odstavitev se šteje kot uraden konec Zahodnega rimskega cesarstva. Odoaker je nato hitro osvojil tudi ostale dele Italije in poslal cesarske regalije cesarju [[Zenon]]u. Zenon je kmalu zatem sprejel dve delegaciji. Prva je bila Odoakerjeva, ki je zahtevala uradno priznanje njegove oblasti v Italiji pod Zenonovo nadoblastjo, druga pa Neposova, ki je prosila za pomoč za njegovo vrnitev na zahodnorimski prestol. Zenon je Odoakerju podelil naslov patricija in njemu in rimskemu senatu ukazal, naj priznajo Neposa za svojega cesarja. Nepos se kljub temu nikoli ni vrnil iz begunstva v [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmaciji]] v Italijo, četudi je Odoaker koval novce z njegovim imenom. Po Neposovi smrti leta 480 je Zenon razglasil Dalmacijo za del Vzhodnega cesarstva. Odoaker je zato napadel Dalmacijo. Vojno je končal ostrogotski kralj [[Teodorik Veliki]], ki je osvojil Italijo in jo vrnil pod Zenonovo oblast. Po letu 476 se je v Galiji še naslednja tri desetletja obdržalo ti. [[Regnum Syagrii|Sijagrijevo kraljestvo]] (''Regnum Syagrii''), ki velja za zadnji državnopravni ostanek Zahodno rimskega cesarstva. Galorimska kraljevina je poimenovana po njenem vladarju [[Afranij Sijagrij|Afraniju Sijagriju]], ki je sam sebe nazival z vojvodom (''dux''), bojeviti germanski sosedi pa so mu priznavali naziv ''kralj Rimljanov''. Obstoj kratkožive kraljevine, ki je po propadu zahodnega dela cesarstva še vedno ohranjala status rimske province, je prekinil frankovski kralj [[Klodvik I.]], ki jo je leta 486 dokončno zavzel. ==Vzhodno rimsko cesarstvo== {{združi|Bizantinsko cesarstvo}} {{glavni|Bizantinsko cesarstvo}} ===457-527: Leonidska dinastija=== [[Slika:Leo I Louvre Ma1012.jpg|thumb| 200px|right|[[Leon I. Tračan]]]] Vzhodno rimsko cesarstvo se je v veliki meri izognilo težavam, ki so v 3. in 4. stoletju pestile Zahodno cesarstvo, delno zaradi bolj uveljavljene urbane kulture in večjih finančnih virov, iz katerih so podkupovali napadalce in plačevali vojsko tujih najemnikov. Celo 5. stoletje so vojske različnih napadalcev, ki so pustošile po Zahodnem cesarstvu, Vzhodnem cesarstvu prizanesle. Teodozij II. je dodatno utrdil [[konstantinopelsko obzidje]], ki je lahko kljubovalo večini napadalcev. [[Atila|Atilove]] napade je odvrnil s plačevanjem davka, ki je domnevno znašal 300&nbsp;kg zlata letno.<ref>Nathan, ''Theodosius II (408–450 AD)''.</ref> Poleg tega je izbranim trgovcem dovolil naselitev v mestu in trgovanje s Huni in drugimi tujci. Njegov naslednik [[Marcijan (bizantinski cesar)|Marcijan]] je zavrnil plačevanje izjemno visokega davka, čeprav je Atila takrat že preusmeril svojo pozornost proti zahodu.<ref>Treadgold 1995, str. 193.</ref> Ko je Atila leta 453 umrl, je njegov imperij razpadel, Konstantinopel pa je začel s preostalimi Huni sklepati donosne posle. Huni so postopoma postali tudi plačanci v bizantinski vojski.<ref>Alemany 2000, str. 207; Treadgold 1997, str. 184.</ref> Marcijana je nasledil [[Leon I. Tračan]], ''de facto'' vladar Konstantinopla pa je bil že od 420. let alansko-gotski general [[Aspar]]. Leonu I. se je uspelo osvoboditi vpliva svojega poganskega generala, tako da je podprl [[Izavrijci|Izavrijce]], pol barbarsko pleme iz južne [[Mala Azija|Male Azije]]. Aspar in njegov sin [[Ardabur]] sta bila v izgredih leta 471 ubita in v Konstantinoplu je uspelo ponovno vzpostaviti pravoslavno oblast.<ref>Treadgold 1997, str. 152–155.</ref> Leon je bil prvi cesar, ki ni prejel krone od vojaškega poveljnika, kar je spadalo v rimsko tradicijo, ampak od konstantinopelskega [[patriarh]]a, ki je predstavljal vrh cerkvene hierarhije. Sprememba je postala trajna in je v srednjem veku popolnoma izpodrinila staro vojaško tradicijo. Leon je leta 468 poskušal ponovno osvojiti severno [[Afrika (rimska provinca)|Afriko]], ki so je zasedli [[Vandali]], vendar mu to ni uspelo.<ref>Cameron 2000, str. 553.</ref> V te času se je ozemlje Zahodnega rimskega cesarstva skrčilo na Italijo in ozemlje na [[Balkan]]u južno od Donave. Britanijo so že v prvih desetletjih 5. stoletja osvojili [[Angli]] in [[Sasi]], deli Hispanije so bili že od leta 417 v posesti [[Vizigoti|Vizigotov]] in [[Svebi|Svebov]], severno Afriko pa so leta 429 osvojili Vandali. V Galiji so se za oblast spopadali [[Franki]] [[Klodvik I.|Klodvika I.]], [[Burgundi]], [[Bretonci]] in ostanki Rimljanov. V Italiji je do leta 526 vladal [[Teodorik Veliki]].<ref name=BE>''Byzantine Empire''. Encyclopædia Britannica.</ref> Leta 466 so Izavrijci pogojevali svoje zavezništvo s Konstantinoplom s poroko Leonove hčerke Ariadne z Izavrijcem Tarasikodisom, ki je privzel ime [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]]. Ko je Leon leta 474 umrl, ga je kot [[Leon II. (bizantinski cesar)|Leon II. Mali]] nasledil Zenonov in Ariadnin mlajši sin z Zenonom kot [[regent]]om. Ko je Leon II. še isto leto umrl, je Zenon postal cesar. Germanski rimski general [[Odoaker]] je leta 476 odstavil zadnjega zahodnorimskega cesarja [[Romul Avgustul|Romula Avgustula]] in na njegovo mesto ni postavil kakšnega drugega marionetnega vladarja. [[Slika:3Byzantium476lightblue.PNG|thumb|right|350px|Vzhodno rimsko cesarstvo okoli leta 480]] Zenon bi lahko ponovno osvojil Italijo samo s pomočjo Teodorikovih [[Vizigoti|Vizigotov]], naseljenih v [[Mezija|Meziji]], zato je Teodorika imenoval za vrhovnega poveljnika vojske v Italiji (''magister militum per Italiam'') in ga poslal na pohod na zahod. Po Odoakrerjevem padcu leta 493 je Teodorik, ki je v mladosti živel kot talec v Konstantinoplu, sam zavladal v Italiji. Ustanovil je italsko [[vizigotsko kraljestvo]], ki je, vsaj formalno, priznavalo nadoblast vzhodnega cesarja.<ref name=BE/> Leta 475 je Zenona odstavil general [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Bazilisk]], ki je leta 468 poveljeval na Leonovih pohodih v severni Afriki. Baziliska so dvajset mesecev kasneje odstavili in na prestol vrnili Zenona. Novi stari cesar se je moral takoj soočiti z izavrijskim [[uzurpator]]jem Leoncijem. Leta 491 je cesar postal ostareli rimski državni uradnik rimskega porekla [[Anastazij I. (bizantinski cesar)|Anastazij I. Dikor]], ki je šele leta 498 uspel streti uporne Izavrijce.<ref name=BE/> Izkazal se je kot energičen reformator in sposoben administrator. Izpopolnil je sistem kovanega denarja, ki ga je postavil Konstantin I. in standardiziral maso bakrenega ''[[folis]]a'', ki se je uporabljal v vsakodnevni poslih.<ref>Grierson 1999, str. 17.</ref> Reformiral je tudi davčni sistem in dokončno odpravil osovraženi ''[[collatio lustralis|chrysargyron]]'' – davek za trgovce v širšem smislu. Ko je umrl, je državni zakladnici zapustil nepredstavljivih 145.150&nbsp;kg zlata. ===527-602: Ponovna osvojitev zahodnih provinc=== [[Slika:LocationByzantineEmpire 550.png|thumb|350px| Bizantinsko cesarstvo na svojem višku leta 562]] [[Justinijan I.]], sin [[Iliri|ilirskega]] kmeta, ki je verjetno vladal že med vladanjem njegovega strica [[Justin I. (bizantinski cesar)|Justina I.]] (518–527),<ref>Meier 2003, str. 290.</ref> je postal cesar leta 527 in začel obdobje ponovnega osvajanja izgubljenih rimskih ozemelj. Leta 532 je poskušal zavarovati vzhodno mejo cesarstva s podpisom mirovne pogodbe s perzijskim vladarjem [[Kozrav I.|Kozravom I.]] s katero se je obvezal, da bo v zameno za mir Perzijcem plačeval ogromen letni davek. Še isto leto je preživel [[Nika (upor)|upor Nika]] v Konstantinoplu, v katerem je bilo požgano skoraj pol mesta in ubito neka deset tisoč ljudi. Po uporu je utrdil svojo oblast in dal usmrtiti 30.000-35.000 upornikov.<ref>Gregory 2010, str. 137; Meier 2003, str. 297–300.</ref> Osvajanja na zahodu so se začela leta 533, ko je tja poslal svojega generala [[Belizar]]ja z nalogo, da osvoji nekdanjo provinco [[Afrika (rimska provinca)|Afriko]] in njeno prestolnico [[Kartagina|Kartagino]] in prežene [[Vandali|Vandale]], ki so tam vladali od leta 429.<ref>Gregory 2010, str. 145.</ref> Belizar je presenetljivo lahko premagal Vandale, glavna lokalna plemena pa so se mu upirala vse do leta 548.<ref>Evans 2005, str. xxv.</ref> V [[Ostrogotsko kraljestvo|ostrogotski]] Italiji je po smrti [[Teodorik I.|Teodorika I.]] leta 527 zavladal njegov desetletni nečak [[Atalarik]], ki je že leta 534 umrl. Teodorikova hčerka [[Amalasunta]], ki je vladala kot njegova regentka, je za svojega sovladarja imenovala [[Teodahad]]a (vladal 534-536). Teodahad jo je odstavil in pregnal v [[Toskana|Toskano]], kjer so jo spomladi leta 534 ali 535 umorili. Leta 535 je manjša bizantinska vojska uspešno napadla [[Sicilija (rimska provinca)|Sicilijo]], potem pa so Vizigoti okrepili obrambo, tako da so jih Bizantinci dokončno premagali šele leta 540, ko je Belizar po uspešnem obleganju [[Neapelj|Neaplja]] in Rima osvojil Raveno.<ref>Bury 1923, str. 180–216; Evans 2005, str. xxvi, 76.</ref> Leta 535-536 je Teodahad poslal v Konstantinopel [[papež]]a [[Papež Agapit I.|Agapita I.]] z zahtevo po umiku bizantinske vojske s Sicilije, Dalmacije in Italije. Agapitu ni uspelo podpisati miru z Justinijanom, uspelo pa mu je javno ožigosati konstantinopelskega monofizitskega patriarha Antima I., kljub temu da je užival podporo in zaščito cesarice Teodore.<ref>Maas 2005, str. 278; Treadgold 1997, str. 187.</ref> [[Slika:Justinian.jpg|thumb|200px|left|[[Justinijan I.]], mozaik v baziliki San Vitale v [[Ravena|Raveni]]]] Vizigoti so se kmalu zatem združili pod poveljstvom kralja [[Totila|Totile]] in leta 546 zasedli Rim. Belizarja, katerega so leta 544 poslali nazaj v Italijo, so leta 549 odpoklicali v Konstantinopel.<ref>Bury 1923, str. 236–258; Evans 2005, str. xxvi.</ref> Po prihodu armenskega evnuha Narzesa z vojsko kakšnih 35.000 mož V Italijo, se je gotska vojna sreča končala. Totila je bil poražen v bitki pri Taginah julija 552, njegov naslednik [[Teja]] pa v bitki pri Mons Lactarius oktobra 552. Vojna za osvojitev Italije se je končala, četudi se je nekaj gotskih vojaških posadk še upiralo in so vanjo kmalu zatem vdrli [[Franki]] in za njimi [[Alemani]].<ref>Bury 1923, str. 259–281; Evans 2005, str. 93.</ref> Leta 551 je hispanski vizigotski plemič [[Atanagild]] zaprosil Justinijana za pomoč v uporu proti svojemu kralju [[Agil I.|Agilu I.]]. Cesar je na zahod poslal vojsko pod poveljstvom uspešnega generala Liberija. Njegovi vojski je uspelo osvojiti ozek pas iberske sredozemske obale in se tam obdržati do vladavine cesarja [[Heraklij]]a.<ref>Bury 1923, str. 286–288; Evans 2005, str. 11.</ref> Na vzhodu so se vojne s [[Sasanidi]] nadaljevale do leta 561, ko sta se Justinijanova in Kozravova delegacija dogovorili za petdesetleten mir.<ref>Greatrex 2005, str. 489; Greatrex & Lieu 2002, str. 113</ref> Justinijan je do sredine 550. let zmagal v večini vojnih operacij, razen na [[Balkan]]u, kamor so vedno pogosteje vdirali [[Slovani]] in [[Gepidi]]. Leta 559 se je cesarstvo soočilo z veliko invazijo [[Kutriguri|Kutrigurov]] in [[Sloveni|Slovenov]]. Justinijan je zato vpoklical že upokojenega generala Belizarja, ki je odbil napad [[Huni|Hunov]]. Po okrepitvi donavskega vojnega ladjevja so se kutrigurski Huni začeli umikati in si z mirovno pogodbo zagotovili neoviran umik preko Donave.<ref>Evans 2005, str. 11, 56–62; Sarantis 2009, na več mestih.</ref> Med Justinijanovo vladavino je desetčlanska komisija izbranih pravnikov pod vodstvom Ivana Kapadoškega zbrala in uredila vse takrat veljavne bizantinske zakonike in pravne akte in jih leta 529 objavila kot [[Justinijanov zakonik]] (''Codex Iustinianus''). Zakonik so do leta 534 znatno posodobili in ponovno objavili. Sprejeti pravni red je veljal skoraj do konca bizantinskega obdobja.<ref>Gregory 2010, str. 150.</ref> [[Slika:Roman Empire 600 AD.PNG|thumb|350px|Bizantinsko cesarstvo leta 600]] V 6. stoletju je bil vpliv grško-rimske kulture v Vzhodnem cesarstvu še vedno velik. Med njene prominentne predstavnike je spadal tudi filozof Janez Filopon. Tradicionalno kulturo sta vedno bolj izpodrivali krščanska filozofija in kultura. S himnami Romana Meloda se je začela razvijati tudi božja liturgija. Arhitekti in gradbeniki so dokončali zidavo nove [[Bazilika (zgradba)|bazilike]] [[Hagija Sofija|Hagije Sofije]], ki stoji na mestu starejše cerkve, porušene v uporu Nika. Hagija Sofija spada med največje spomenike bizantinske arhitekture.<ref>Cameron 2009, str. 113, 128.</ref> V 6. in 7. stoletju je cesarstvo prizadela vrsta [[Epidemija|epidemij]], ki so močno razredčile prebivalstvo in povzročile znaten upad gospodarstva in oslabitev cesarstva.<ref>Bray 2004, str. 19–47; Haldon 1990, str. 110–111; Treadgold 1997, str. 196–197.</ref> Po Justinijanovi smrti leta 565 je njegov naslednik [[Justin II. (bizantinski cesar)|Justin II.]] prenehal plačevati Perzijcem ogromen letni davek. V tem času so Italijo napadli [[Langobardi]], tako da je do konca stoletja cesarstvu ostala samo še tretjina italskega ozemlja. Justinov naslednik [[Tiberij II.]], ki se je moral odločati med dvema sovražnikoma, je [[Avari|Avarom]] odobril nekaj subvencij in sprožil vojaške operacije proti Perzijcem. Njegov general Mavricij se je uspešno vojskoval na vzhodni fronti, subvencije pa Avarov niso ustavile in leta 582 so osvojili bizantinsko balkansko trdnjavo [[Sremska Mitrovica|Sirmium]]. Preko Donave so začeli vdirati tudi Slovani. [[Mavricij (bizantinski cesar)|Mavricij]], ki je medtem nasledil Tiberija II., se je vmešal v perzijsko državljansko vojno. Na perzijski prestol je ponovno posadil [[Kozrav II.|Kozrava II.]] in z njim poročil svojo hčerko. S pogodbo s svojim novim tastom je pomaknil meje cesarstva proti vzhodu in svojo pozornost usmeril proti Balkanu. Do leta 602 je z nizom uspešnih vojnih pohodov potisnil Avare in Slovane nazaj preko Donave.<ref>Louth 2005, str. 113–115; Nystazopoulou-Pelekidou 1970, na več mestih; Treadgold 1997, str. 231–232.</ref> ===Krčenje meja=== ====Heraklijska dinastija==== [[Slika:Byzantiumby650AD.svg|thumb|350px|Bizantinsko cesarstvo leta 650; do tega leta je izgubilo vse svoje vzhodne južne province razen Afrišega eksarhata]] [[Fokas]] je leta 602 odstavil in umoril cesarja Mavricija, kar je [[Kozrav II.]] izkoristil za pretvezo za ponovno osvojitev Mezopotamije.<ref>Foss 1975, str. 722.</ref> Fokas, ki je bil nepriljubljen vladar in je v bizantinskih virih vedno prikazan kot tiran, je bil tarča številnih zarot, ki jih je organiziral [[Bizantinski senat|senat]]. Leta 610 ga je končno odstavil [[Heraklij]], ki je priplul iz Kartagine z [[Ikona|ikono]] na ladijskem premcu.<ref>Haldon 1990, str. 41; Speck 1984, str. 178.</ref> Po Heraklijevem prevzemu oblasti so Sasanidi prodrli do Male Azije. Osvojili so [[Damask]] in [[Jeruzalem]] in odnesli [[sveti križ]] v [[Ktezifon]].<ref>Haldon 1990, str. 42–43.</ref> Heraklijeva protiofenziva je imela značilnosti svete vojne. Njegova vojska je namesto prapora nosila [[Kristus]]ovo sliko (''aheiropoieton'').<ref>Grabar 1984, str. 37; Cameron 1979, str. 23.</ref> Bizantinska vojska je v bitki pri [[Ninive|Ninivah]] leta 627 uničila glavnino sasanidske vojske in Heraklij je leta 629 v mogočni procesiji vrnil sveti križ v Jeruzalem.<ref>Haldon 1990, str. 46; Baynes 1912, passim; Speck 1984, str. 178.</ref> Vojna je izčrpala tako Bizantinsko kot Sasanidsko cesarstvo in obe sta postali ranljivi za muslimanske vojske, ki so se pojavile v naslednjih letih.<ref>Foss 1975, str. 746–747.</ref> Sasanidi so leta 634 izgubili svojo prestolnico Ktezifon,<ref>Haldon 1990, str. 50.</ref> Bizantinci pa so leta 636 doživeli katastrofalen poraz v bitki z [[Arabci]] pri Jarmuku. [[Slika:Greekfire-madridskylitzes1.jpg|left|250px|thumb|Grški ogenj je prva uporabila bizantinska vojna mornarica med bizantinsko-arabskimi vojnami; Biblioteca Nacional de España,Madrid]] Arabci, ki so zdaj trdno obvladovali Sirijo in Levant, so pogosto vpadali globoko v Malo Azijo in leta 674-678 oblegali sam Konstantinopel. Arabsko ladjevje jim je uspelo odgnati z [[grški ogenj|grškim ognjem]]. Sledil je podpis tridesetletne mirovne pogodbe z [[Omajadski kalifat|Omajadskim kalifatom]].<ref>Haldon 1990, str. 61–62.</ref> Stalni vpadi v Malo Azijo so se kljub temu nadaljevali in pospešili zaton klasične urbane kulture. Prebivalci mnogih mest so ali utrdili in preselili v mnogo manjše dele mesta znotraj starega mestnega obzidja ali se v celoti preselili v bližnje trdnjave.<ref>Haldon 1990, str. 102–114; Laiou & Morisson 2007, str. 47.</ref> V Konstantinoplu se je število prebivalcev zmanjšalo s 500.000 na samo 40.000-70.000. Mesto se je, tako kot druga mestna središča, delno ruraliziralo. Po perzijski in kasneje arabski zasedbi Egipta leta 618 je mesto izgubilo brezplačne dobave žita in razdeljevanje žita se je ukinilo.<ref>Laiou & Morisson 2007, str. 38–42, 47; Wickham 2009, str. 260.</ref> Praznino, ki je nastala po izginotju starih, delno avtonomnih civilnih institucij, je zamenjal sistem vojnih okrožij (''themata''). Mala Azija je bila razdeljena na ''téme'', v katerih so bile nastanjene različne vojske, ki so predstavljale tudi civilno oblast in bile neposredno odgovorne centralni državni upravi. Sistem je imel korenine morda v ''ad hoc'' ukrepih, ki jih je uvedel Heraklij, vendar se je v 7. stoletju razvil v popolnoma nov sistem državne vladavine.<ref>Haldon 1990, str. 208–215; Kaegi 2003, str. 236, 283.</ref> Premik velikega števila vojaških enot z [[Balkan]]a na vzhod za obrambo pred Perzijci in nato Arabci je odprl vrata postopnemu prodiranju slovanskih plemen proti jugu. Mesta na Balkanu so se, podobno kot v Mali Aziji, skrčila na majhna utrjena naselja.<ref>Haldon 1990, str. 43–45, 66, 114–115.</ref> V 670. letih so pod pritiskom [[Hazari|Hazarov]] preko [[Donava|Donave]] na jug vdrli [[Bolgari]] in leta 680 porazili Bizantince. Naslednje leto je [[Konstantin IV.]] podpisal z bolgarskim kanom [[Asparuh]]om mirovno pogodbo, s katero je bolgarska država dobila oblast nad številnimi slovanskimi plemeni, ki so se tja naselila že pred prihodom Bolgarov. Bolgari so, vsaj uradno, priznavali nadoblast Bizantincev.<ref>Haldon 1990, str. 66–67.</ref> Leta 687–688 je cesar [[Justinijan II.]] proti Bolgarom in Slovanom poslal vojsko in dosegel znatne uspehe. Dejstvo, da si je moral pot iz [[Trakija (rimska provinca)|Trakije]] v [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonijo]] izboriti, kaže, kako zelo je upadla moč cesarstva na severnem Balkanu.<ref>Haldon 1990, str. 71.</ref> Justinijan II. je poskušal z visokimi obdavčitvami in imenovanjem outsiderjev na visoke upravne položaje zlomiti moč mestne aristokracije, zato so ga leta 695 odstavili. Povezal se je s Hazari in nato z Bolgari in se leta 705 vrnil v Konstantinopel z vojsko bolgarskega kana [[Tervel]]a. Ponovno je zasedel bizantinski prestol in proti svojim nasprotnikom vzpostavil vladavino terorja. Leta 711 so ga dokončno odstavili in Heraklijska dinastija je ugasnila.<ref>Haldon 1990, str. 70–78, 169–171; Haldon 2004, str. 216–217; Kountoura-Galake 1996, str. 62–75.</ref> ====Izavrijska dinastija do prihoda Bazilija I.==== [[Slika:ByzantineEmpire717+extrainfo+themes.svg|thumb|350px|Bizantinsko cesarstvo ob nastopu Leona III. okoli leta 717; progasto je označeno ozemlje, kamor so stalno vdirali Arabci]] [[Leon III. Izavrijec|Leon III.]] je leta 718 ustavil arabske vdore in sklenil reorganizirati in utrditi ''téme'' v Mali Aziji. Njegov naslednik [[Konstantin V.]] je nekajkrat prepričljivo zmagal v severni Siriji in popolnoma spodkopal moč Bolgarov.<ref>Cameron 2009, str. 67–68.</ref> Po uporu [[Tomaž Slovan|Tomaža Slovana]] na začetku 820. let so Arabci izkoristili slabosti cesarstva in zavzeli [[Kreta|Kreto]] in leta 827 še [[Sicilija|Sicilijo]]. Leta 863 je general Petronas prepričljivo premagal melitenskega emirja Umarja Al Akta. Na začetku 9. stoletja so ponovno začeli groziti Bolgari pod cesarjem [[Krum]]om, dokler ni Krumov sin [[Omurtag]] leta 815 ali 816 s cesarjem [[Leon V. Armenec|Leonom V.]] podpisal mirovne pogodbe.<ref>Treadgold 1997, str. 432–433.</ref> Za 8. in 9. stoletje so pomembni tudi verske polemike in delitev na [[Ikonoklazem|ikonoklaste]] in [[Ikonodulstvo|ikonodule]]. Cesarja Leon in Konstantin sta prepovedala čaščenje ikon, kar je v celem cesarstvu sprožilo upor njihovih zagovornikov - ikonodulov. Na pobudo cesarice [[Irena Atenska|Irene]] je bil lete 787 sklican [[Drugi nicejski koncil|drugi nicejski cerkveni zbor]], ki je sklenil, da se ikone lahko globoko spoštujejo, njihovo čaščenje pa ni dovoljeno. [[Teofan Spovednik]] piše, da se je Irena domnevno dogovarjala za svojo poroko s cesarjem [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], vendar ji je načrte prekrižal eden od njenih protežirancev Etios.<ref>Cameron 2009, str. 167–170; Garland 1999, str. 89.</ref> Na začetku 9. stoletja je [[Leon V. Armenec|Leon V.]] ponovno uvedel politiko ikonoklazma, vendar jo je cesarica Teodora leta 843 s pomočjo patriarha Metodija ponovno ukinila.<ref>Parry 1996, str. 11–15.</ref> Ikonoklazem je igral pomembno vlogo tudi v nadaljnjem odtujevanju vzhoda od zahoda. Stanje se je še poslabšalo med tako imenovano Fotijevo shizmo, ko je papež [[Papež Nikolaj I.|Nikolaj I.]] izpodbijal [[Fotij I.|Fotijevo]] imenovanje za ekumenskega pariarha Konstantinopla.<ref>Cameron 2009, str. 267.</ref> ===867-1025: Makedonska dinastija in oživitev cesarstva=== [[Slika:ByzantineEmpire867AD4lightpurple.PNG|thumb|350px| Bizantinsko cesarstvo okoli leta 867]] Prihod [[Bazilij I. Makedonec|Bazilija I.]] na bizantinski prestol leta 867 je pomenil začetek makedonske dinastije, ki je vladala naslednji dve in pol stoletji in dala nekaj najbolj sposobnih cesarjev v bizantinski zgodovini. V tem obdobju si je cesarstvo opomoglo in ponovno oživelo. Obdobje obrambe pred zunanjimi napadalci se je sprevrglo v obdobje ponovnega osvajanja izgubljenih ozemelj. Poleg ponovne vzpostavitve vojaške in politične moči je za makedonsko obdobje značilna tudi oživitev kulture, filozofije in umetnosti. Cesarstvo je poskušalo ponovno vzpostaviti sijaj obdobja pred slovanskimi in arabskimi vdori. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bilo makedonsko obdobje zlata doba Bizanca.<ref name= Browning_95>Browning 1992, str. 95.</ref> Četudi je bilo cesarstvo mnogo manjše kot v Justinijanovem obdobju, je bilo veliko močnejše, ker je bilo preostalo ozemlje geografsko bolj strnjeno in politično, gospodarsko in kulturno bolj enotno. ====Vojne z Arabci==== V prvih letih Bazilijevega vladanja so uspešno odbijali arabske napade na [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] in regija je ponovno prišla pod popolno bizantinsko oblast. Takšno stanje je omogočilo bizantinskim [[misijonar]]jem potovanja na Balkan in spreobračanje [[Srbi|Srbov]] in kneževin na ozemlju današnje [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] in [[Črna gora|Črne gore]] v pravoslavno krščanstvo.<ref name= Browning_96>Browning 1992, str. 96.</ref> Poskus ponovne osvojitve [[Malta|Malte]] se je sprevrgel v katastrofo, ker je lokalno prebivalstvo stopilo na arabsko stran in pobilo bizantinsko garnizijo. Bizantinski položaj v južni Italiji se je v nasprotju z Malto postopoma utrdil in [[Bari]] je leta 873 ponovno prišel pod bizantinsko oblast.<ref name=Browning_96/> Večina južne Italije je ostala v bizantinskih rokah še naslednjih dvesto let.<ref>Karlin-Heyer 1967, str. 24.</ref> Na bolj pomembni vzhodni fronti je cesarstvo utrdilo svojo obrambo in prešlo v ofenzivo. Bizantinci so porazili Pavličane in zasedli njihovo prestolnico Tefrike (Divriği), medtem ko se je ofenziva proti [[Abasidski kalifat|Abasidskemu kalifatu]] začela s ponovno osvojitvijo Samosate.<ref name= Browning_96/> [[Slika:Paris psaulter gr139 fol1v.jpg|thumb|200px|left|Vojaške uspehe v 10. stoletju je spremljala velika kulturna oživitev, tako imenovana makedonska renesansa; na sliki je miniatura iz ''Pariškega psalterja'', ki odseva vpliv helenistične kulture]] Pod Bazilijevim sinom in naslednikom [[Leon VI. Modri|Leonom VI.]] so se osvajanja nadaljevala, tokrat na račun oslabljenega Abasidskega kalifata. Arabci so leta 902 kljub temu osvojili Sicilijo in leta 904 izropali [[Solun]], drugo največje mesto v državi. Šibkost cesarstva na morju so kmalu odpravili in bizantinsko ladjevje je ponovno osvojilo [[Ciper]], katerega so izgubili v 7. stoletju in Laodikejo v Siriji. Cesarstvo kljub tem uspehom še vedno ni bilo sposobno zadati odločilnega udarca Arabcem, ki so leta 911 uničili cesarsko vojsko med poskusom ponovne osvojitve Krete.<ref name= Browning_101>Browning 1992, str. 101.</ref> Smrt bolgarskega carja [[Simeon I.|Simeona I.]] leta 927 je resno oslabila Bolgare in omogočila Bizantincem, da so svoje sile skoncentrirali na vzhodni fronti.<ref>Browning 1992, str. 107.</ref> Leta 934 so osvojili Meliteno, leta 943 pa je slavni general Kourkouas nadaljeval ofenzivo v Mezopotamiji in dosegel nekaj spoštovanja vrednih zmag. Ofenziva je dosegla svoj višek z osvojitvijo [[Şanlıurfa|Edese]]. Generala so še posebej slavili zato, ker je v Konstantinopel vrnil [[Mandilion]], ikono, na kateri se je v Edesi čudežno pojavila [[Kristus]]ova podoba.<ref>Browning 1992, str. 108.</ref> Cesarja-vojaka [[Nikefor II. Fokas]] (vladal 963–969) in [[Ivan I. Cimisk]] (vladal 969–976) sta porazila emirje iz severozahodnega [[Irak]]a in potisnila mejo cesarstva globoko na sirsko ozemlje. Nikefor je leta 962 osvojil veliko mesto [[Alep]] in leta 963 pregnal Arabce s Krete. Osvojitev Krete je pomenila konec arabskih roparskih pohodov po [[Egejsko morje|Egejskem morju]], kar je v celinski [[Grčija|Grčiji]] sprožilo ponoven razcvet. Leta 965 je dokončno osvojil Ciper. Nikeforjevi uspehi so dosegli višek leta 969 z osvojitvijo [[Antiohija|Antiohije]], katero so kot provinco vključili v Bizantinsko cesarstvo.<ref>Browning 1992, str. 112.</ref> Njegov naslednik Ivan Cikmisk je ponovno osvojil [[Damask]], [[Akon]], [[Sidon]], [[Cezarejo]] in [[Tiberias]], s čimer se je bizantinska vojska nevarno približala [[Jeruzalem]]u. Glavna arabska središča moči v Iraku in Egiptu so ostala nedotaknjena.<ref>Browning 1992, str. 113.</ref> [[Bazilij II.]] se je po več pohodih na sever leta 1025 obrnil proti bogati arabski provinci Siciliji, vendar je še pred koncem pohoda umrl. Cesarstvo se je ob njegovi smrti raztezalo od [[Messina|Messine]] do [[Evfrat]]a in Donave na severu.<ref name=Browning_116>Browning 1992, str. 116.</ref> ====Vojne z Bolgarskim cesarstvom==== [[Slika:Basilios II.jpg|thumb|200px|left|Bazilij II. (vladal 976–1025)]] Tradicionalni spori z rimskim papežem o verski nadvladi v nedavno pokristjanjeni [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarski državi]] so se nadaljevali skozi celo makedonsko obdobje.<ref name=Browning_95/> Močni bolgarski car [[Simeon I.]] je prekinil osemdesetletno obdobje miru in leta 894 napadel Bizantinsko cesarstvo. Napad se je končal z umikom, ker ga je bizantinsko črnomorsko vojno ladjevje s podporo [[Madžari|Madžarov]] napadlo iz zaledja.<ref>Browning 1992, str. 100.</ref> Bizantinci so bili leta 896 v bitki pri Bulgarofigonu nazadnje poraženi in prisiljeni plačevati Bolgarom letni mirovni davek.<ref name=Browning_101/> Leon Modri je leta 912 umrl. Sovražnosti so se kmalu po njegovi smrti spet začele, ko je Simeon I. na čelu velike vojske napadel Bizantince in oblegal Konstantinopel.<ref>Browning 1992, str. 102–103.</ref> Bolgarska vojska je kljub temu, da je bilo mestno obzidje nepremagljivo, povzročila precejšnjo zmedo v državni upravi. Bizantinci so Simeona povabili v mesto, kjer so mu podelili krono bolgarskega carja (''basileus''), mladi cesar [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin VII.]] pa se je poročil z eno od njegovih hčera. Ko je upor v Konstantinoplu prekinil Simeonove dinastične načrte, je ponovno napadel [[Trakija|Trakijo]] in osvojil [[Edirne|Adrianopel]].<ref>Browning 1992, str. 103–105.</ref> Bizantinsko cesarstvo se je zdaj soočalo z močno krščansko državo in vojsko, ki je bila samo nekaj dni hoda oddaljena on Konstantinopla in ponovnim vojskovanjem na dveh frontah.<ref name= Browning_101/> Velik bizantinski vojni pohod pod poveljstvom generala Leona Fokasa in cesarja [[Roman I. Lekapen|Romana I. Lekapena]] se je končal s še enim katastrofalnim porazom, tokrat v bitki pri Ahelu leta 917, ki je omogočil Bolgarom, da so naslednje leto neovirano pustošili po severni Grčiji. Leta 923 so ponovno izropali Adrianopel in naslednje leto ponovno oblegali Konstantinopel. Simeon je leta 927 nenadoma umrl in moč Bolgarov se je sesula. Začelo se je obdobje mirnih odnosov med državama, tako da se je Bizantinsko cesarstvo ponovno posvetilo Arabcem na vzhodu.<ref>Browning 1992, str. 106–107.</ref> Leta 968 je Bolgarijo opustošila [[Kijevska Rusija]] pod Svjatoslavom I. Kijevskim, tri leta kasneje pa je [[Ivan I. Cimisk]] porazil Ruse in vzhodno Bolgarijo priključil k svojemu cesarstvu.<ref>Browning 1992, str. 112–113.</ref> [[Slika:Map Byzantine Empire 1025-en.svg|thumb|right|350px|Bizantinsko cesarstvo pod Baziljem II.]] Odpor Bolgarov je ponovno oživel med vladavino Komitopulske dinastije. Bizantinski cesar [[Bazilij II.]] (vladal 976-1025) si je za glavni cilj postavil pokoritev Bolgarov,<ref name= Browning_115>Browning 1992, str. 115.</ref> vendar se je njegov prvi pohod proti njim končal s ponižujočim porazom pri Trajanovih vratih. Naslednjih nekaj let se je moral ukvarjati predvsem z notranjimi upori v Mali Aziji, medtem pa so Bolgari širili svoje ozemlje na Balkan. Vojna z njimi se je vlekla skoraj dvajset let, potem pa so Bizantinci v bitkah pri Sperheju in Skopju odločilno oslabili bolgarsko armado. Sledil je niz letnih vojnih pohodov, v katerih je Bazilij sistematično uničeval bolgarske trdnjave.<ref name= Browning_115/> V bitki na Belasici leta 1014 so bili Bolgari dokončno uničeni. Izročilo pravi, da je Bizantinci 99 od 100 vojnih ujetnikov oslepili, stotemu pa so iztaknili samo eno oko, da je lahko slepe odpeljal domov. Ko je car [[Samuil]] videl oslepljene vojake svoje nekoč mogočne vojske, je od šoka umrl. Leta 1018 so se vdale še zadnje bolgarske trdnjave in cela država je spet postala del Bizantinskega cesarstva.<ref name= Browning_115/> Meja cesarstva se je ponovno pomaknila na Donavo, kjer je bila nazadnje med vladavino cesarja Heraklija.<ref name= Browning_116/> ====Odnosi s Kijevsko Rusijo==== {{glavni|Kijevska Rusija}} Bizantinsko cesarstvo je imelo v obdobju od leta 850 do 1100 mešane odnose z novo državo Kijevsko Rusijo, ki je nastala severno od Črnega morja.<ref name=Browning_1145>Browning 1992, str. 114–115.</ref> Zelo kmalu je postalo glavni trgovski in kulturni partner [[Kijev]]a. [[Slika:Царьград.jpg|thumb|left|250px|Rusi pod konstantinopelskim obzidjem leta 860]] Rusi so prvič napadli Konstantinopel leta 860 in oplenili njegova predmestja. Leta 941 so se pojavili na maloazijski obali [[Bospor]]ja, vendar so jih Bizantinci tokrat popolnoma uničili. Zmaga kaže na izboljšave v bizantinski vojski po letu 907, saj je vsiljivce pred tem lahko odvračala samo bizantinska diplomacija. Bazilij II. ni smel prezreti naraščajoče moči Kijevske Rusije, zato je po zgledu na svoje predhodnike kot orožje za doseganje svojih ciljev uporabil vero.<ref>Cameron 2009, str. 77.</ref> Bizantinsko-ruski odnosi so se izboljšali po poroki Ane Porfirogenete v [[Vladimir Veliki|Vladimirjem Velikim]] leta 988 in kasnejšem pokristjanjenju Rusov.<ref name=Browning_1145/> V Rusijo so bili povabljeni bizantinski duhovniki, arhitekti in umetniki, ki so v Kijevu in drugod zgradili številne stolnice in cerkve, Rusi pa so služili kot plačanci v bizantinski vojski. Najbolj znana je bila znana njihova [[Varjagi|varjaška garda]].<ref name= Browning_1145/> Odnosi med državama tudi po pokristjanjenju niso bili vedno prijateljski. Najresnejši konflikt je bila vojna 968–971 v Bolgariji. Znani so tudi številni ruski pohodi proti bizantinskim mestom ob Črnem morju in samemu Konstantinoplu. Bizantinci so večino napadov odbili, pogosto pa so jim sledile mirovne pogodbe, ki so bile praviloma bolj ugodne za Ruse. Takšna je bila na primer pogodba po vojni leta 1043, s katero so Rusi jasno pokazali svoje ambicije, da kot neodvisna država konkurirajo Bizantinskemu cesarstvu.<ref>Cameron 2009, str. 82.</ref> ====Višek==== [[Slika:Bizansist touchup.jpg|thumb|350px|Konstantinopel je bil od 9. do 11. stoletja največje in najbogatejše mesto v Evropi]] Do leta 1025, ko je Bazilij II. umrl, se je Bizantinsko cesarstvo raztezalo od [[Armenija|Armenije]] na vzhodu, do [[Kalabrija|Kalabrije]] v južni Italiji na zahodu.<ref name=Browning_116/> Dosegel je mnogo zavidljivih uspehov, med njimi osvojitev Bolgarije, priključitev delov [[Gruzija|Gruzije]] in Armenije in ponovno osvojitev [[Kreta|Krete]], [[Ciper|Cipra]] in [[Antiohija|Antiohije]]. Vsi dosežki so bili trajni.<ref name=Browning_96/> Cesar [[Leon VI.]] je dosegel popolno kodifikacijo bizantinskega prava v grškem jeziku. To monumentalno delo je obsegalo 60 zvezkov in je postalo temelj za vso kasnejšo bizantinsko zakonodajo in se študira še danes.<ref>Browning 1992, str. 97–98.</ref> Leon je reformiral tudi državno upravo, ponovno zarisal meje upravnih enot (''themata''), uredil sistem državnih položajev in privilegijev ter pravila obnašanja različnih trgovskih cehov v Konstantinoplu. Zelo je zmanjšal razdrobljenost cesarstva in ustvaril en sam center moči - Konstantinopel.<ref>Browning 1992, str. 98–99.</ref> Vojaški uspehi so tudi obogatili in okrepili provincijsko plemstvo v primerjavi s kmečkim prebivalstvom, katerega položaj se je spustil na raven [[Tlačanstvo|tlačanstva]].<ref>Browning 1992, str. 98–109.</ref> V obdobju makedonskih cesarjev se je Konstantinopel razcvetel in postal največje in najbogatejše mesto v Evropi. V 9. in 10. stoletju je imel približno 400.000 prebivalcev.<ref>Laiou & Morisson 2007, str. 130–131; Pounds 1979, str. 124.</ref> Cesarstvo je imelo učinkovito državno upravo s kompetentnimi uradniki, ki so skrbeli za notranjo in zunanjo politiko in pobiranje davkov. Del bogastva je izviral tudi iz živahnejšega trgovanja z zahodno Evropo, predvsem s [[Svila|svilo]] in kovinskimi izdelki.<ref>Duiker & Spielvogel 2010, str. 317.</ref> ====1054: Razcep med [[pravoslavje]]m in [[katolištvo]]m==== {{glavni|Velika shizma}} [[Slika:Sv Kiril Metodij Zahari Zograf Trojanski mon 1848.jpg|thumb|rihht|200px|Ciril in Metod, 19. stoletje, Trojanski samostan, Bolgarija]] V makedonskem obdobju je bilo tudi nekaj dogodkov, pomembnih za krščansko versko zgodovino. Prestop Bolgarov, Srbov in Rusov v pravoslavno krščanstvo je trajno spremenil verski zemljevid Evrope, ki je aktualen še danes. V pokristjanjevanju Slovanov in oblikovanju [[Glagolica|glagolske]] pisave, predhodnice [[Cirilica|cirilice]], sta igrala zelo pomembno vlogo bizantinska misijonarja [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]].<ref>Timberlake 2004, str. 14</ref> Leta 1054 so se odnosi med vzhodnim in zahodnim izročilom znotraj krščanske Cerkve zaostrili so te mere, da je prišlo do dokončnega razkola, imenovanega [[velika shizma]]. Uradna razglasitev ločitve Cerkva se je zgodila v soboto, [[16. julij]]a [[1054]], ko so trije papeževi legati med popoldansko mašo v [[Hagija Sofija|Hagiji Sofiji]] na oltar položili papeževo bulo o izobčenju pravoslavne Cerkve.<ref>Patterson 1995, str. 15.</ref> Velika shizma je bila v resnici samo višek nekaj stoletij trajajočega postopnega ločevanja obeh Cerkva.<ref>Cameron 2009, str. 83.</ref> ===Kriza in drobitev cesarstva=== Cesarstvo je kmalu zatem zašlo v težave, ki so bile v veliki meri posledica razvrednotenja sistema vojaških okrožij (''tagmata'') in zanemarjanja vojske. [[Nikefor II. Fokas|Nikefor II.]], [[Ivan I. Cimiskij|Ivan Cimisk]] in [[Bazilij II. Bolgarokton|Bazilij II.]] so s spreminjanjem sistema vojaških okrožij spremenili bizantinsko vojsko iz obrambne vojske, sestavljene večinoma iz bizantinskih državljanov, v vojsko plačanih profesionalcev. Takšna vojska je bila draga, v 10. stoletju pa so se zaradi zunanjih groženj potrebe po veliki vojski in gradnji dragi utrdb še povečale.<ref>Treadgold 1997, str. 548–549.</ref> Bazilij II. je ob smrti zapustil bogato državno zakladnico, zanemaril pa je imenovanje svojega naslednika. Med njegovimi prvimi nasledniki ni bilo nobenega z vojaškim in političnim talentom in vodenje države je postopoma prešlo na državne službe. Prizadevanja za oživitev gospodarstva so povzročila samo visoko inflacijo in razvrednotenja zlatega denarja. Na vojsko se je začelo gledati kot na nepotreben strošek in politično grožnjo. Domače vojaške enote so zato razpustili in jih nadomestili s tujimi plačanci s pogodbami za posamezne intervencije.<ref name=Markham>Markham, ''The Battle of Manzikert''.</ref> [[Slika:The seizure of Edessa in Syria by the Byzantine army and the Arabic counterattack from the Chronicle of John Skylitzes.jpg|thumb|left|250px|Bizantinska osvojitev Edese pod poveljstvom Goerga Manijaka in seldžuški protinapad]] V tem času so začeli poleg Slovanov, Seldžukov in Arabcev cesarstvo ogrožati tudi [[Normani]], ki so se v južno Italijo priselili na začetku 11. stoletja. V obdobju sporov med Konstantinoplom in Rimom, ki so dosegli višek z veliko shizmo leta 1054, so Normani počasi, a vztrajno, prodirali proti jugu bizantinske Italije.<ref>Vasiliev 1928–1935, ''Relations with Italy and Western Europe''.</ref> [[Robert Guiscard]] je leta 1060 osvojili Reggio, središče ''tagme'' [[Kalabrija]], leta 1068 [[Otranto]] in avgusta 1068 začeli oblegati [[Bari]], glavno bizantinsko trdnjavo v [[Apulija|Apuliji]]. Aprila 1071 je Bari padel.<ref>Hooper & Bennett 1996, str. 82; Stephenson 2000, str. 157.</ref> Bizantinci so izgubili svojo oblast tudi nad dalmatinskimi obalnimi mesti, ki so leta 1069 prišla pod oblast hrvaškega kralja [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja]].<ref>Šišić 1990.</ref> Največje razdejanje se je zgodilo v Mali Aziji, kamor so začeli v letih 1065 do 1067 na svoje prve raziskovalne pohode v bizantinsko Armenijo vdirati [[Turki]] [[Seldžuki]]. Vojaška aristokracija v Mali Aziji se je poskušala pred njimi zavarovati z izvolitvijo [[Roman IV. Diogen|Romana IV. Diogena]] za bizantinskega cesarja. Spomladi leta 1071 se je Roman odpravil na velik vojaški pohod proti Seldžukom in v bitki s sultanom [[Alp Arslan]]om pri [[Bitka pri Manzikertu|Manzikertu]] doživel katastrofalen poraz. Romana so ujeli. Z njim so spoštljivo ravnali, vendar so mu vsilili ostre mirovne pogoje.<ref name=Markham/> V Konstantinoplu se je medtem zgodil državni udar, v katerem je na prestol prišel [[Mihael VII. Dukas]], ki se je moral kmalu soočiti s svojima nasprotnikoma [[Nikefor Brienij starejši|Nikeforjem Brienijem]] in [[Nikefor III. Botanijat|Nikeforjem III. Botanijatom]]. Seldžuki so do leta 1081 razširili svojo oblast na skoraj celo maloazijsko planoto od Armenije na vzhodu do [[Bitinija|Bitinije]] na zahodu. Za svojo prestolnico so izbrali [[Nikeja|Nikejo]], ki je od Konstantinopla oddaljena samo 90&nbsp;km.<ref>''Byzantine Empire'', Encyclopædia Britannica, 2002.; Markham, The Battle of Manzikert.</ref> ===Komnenska dinastija in križarji=== [[Slika:Alexios I Komnenos.jpg|thumb|200px|left|[[Aleksej I. Komnen]], ustanovitelj Komnenske dinastije]] Za komnensko obdobje, v katerem se je v letih 1081 do 1185 zvrstilo pet cesarjev ([[Aleksej I. Komnen|Aleksej I.]], [[Ivan II. Komnen|Ivan II.]], [[Manuel I. Komnen|Manuel I.]], [[Aleksej II. Komnen|Aleksej II.]] in [[Andronik I. Komnen|Andronik I.]]), je značilna stalna, čeprav na koncu nepopolna sanacija vojaškega, ozemeljskega, gospodarskega in političnega položaja cesarstva.<ref name=Browning_190>Browning 1992, str. 190.</ref> Četudi so večino Male Azije zasedli Seldžuki, je bila večina bizantinskih vojaških prizadevanj v tem obdobju usmerjenih proti zahodu, še posebej proti Normanom v Italiji.<ref name= Browning_190 /> Cesarstvo je pod Komneni igralo pomembno vlogo v [[Križarske vojne|križarskih vojnah]] v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Pod Aleksejem I. je pripomoglo k ponovni osvojitvi [[Jeruzalem]]a, pod Ivanom II. in Manuelom I. pa je imelo ogromen kulturni in politični vpliv v Evropi, Bližnjem vzhodu in na Sredozemlju. Stiki med Konstantinoplom in »latinskim« Zahodom ter [[Križarske države|križarskimi državami]] so se v komnenskem obdobju znatno okrepili. V mestu samem in drugod po cesarstvu so se naselili številni beneški in drugi italijanski trgovci. Po nekaterih ocenah je bilo med 300.000-4000.000 prebivalci Konstantinopla kar 60.000 Latincev. Trgovci in številni zahodnoevropski vojaški najemniki so pomagali širiti bizantinsko tehnologijo, umetnost, književnost in kulturo po vsem latinskem Zahodu, hkrati pa so zahodne ideje in običaje prenašali na Vzhod.<ref>Cameron 2006, str. 46.</ref> Blaginja in kulturno življenje sta v komnenskem obdobju dosegla enega od vrhov v bizantinski zgodovini <ref>Cameron 2006, str. 42.</ref> in Konstantinopel je zaradi svoje velikosti, bogastva in kulture obdržal vodilno vlogo v krščanskem svetu.<ref>Cameron 2006, str. 47.</ref> Svet se je ponovno začel zanimati za klasično grško filozofijo, povečalo pa se je tudi število literarnih del, napisanih v lokalni grščini.<ref name=Browning_1892>Browning 1992, str. 198–208.</ref> Bizantinska umetnost in književnost sta v Evropi zasedali vodilno mesto in imeli tudi ogromen dolgoročen pomen.<ref name=Browning_218>Browning 1992, str. 218.</ref> ====Aleksej I. in prva križarska vojna==== {{glavni|Aleksej I. Komnen|Prva križarska vojna}} [[Slika:Byzantiumforecrusades.jpg|350px|right|thumb|Bizantinsko cesarstvo in Rumski sultanat pred križarskimi vojnami]] Po katastrofalnem porazu v bitki pri Manzikertu si je Bizantinsko cesarstvo med vladavino Komnenske dinastije malo opomoglo.<ref>Magdalino 2002, str. 124.</ref> Prvi komnenski cesar je bil [[Izak I. Komnen|Izak I.]], ki je prišel na prestol leta 1057, vendar je čez dve leti abdiciral v korist dinastije Dukas. Dukasi so vladali do leta 1081, potem pa so na oblast ponovno prišli Komneni. Aleksej I. se je od samega začetka vladanja soočal z napadi Normanov pod vodstvom [[Robert Guiscard|Roberta Guiscarda]] in njegovega sina [[Bohemund Tarantski|Bohemunda Tarantskega]], ki sta osvojila [[Drač]] in [[Krf]] in oblegala [[Larisa|Lariso]] v [[Tesalija|Tesaliji]]. Robert Guiscard je leta 1085 umrl in Normani so se za nekaj časa umirili. Naslednje leto je umrl tudi seldžuški sultan in sultanat se je zaradi notranjega rivalstva razcepil. Aleksej sam je v bitki pri Levunionu 29. aprila 1091 presenetil in popolnoma uničil [[Pečenegi|Pečenege]].<ref name=BE/> Ko se je stanje na zahodu cesarstva stabiliziralo, se je Aleksej posvetil hudim gospodarskim težavam in razpadajočemu obrambnemu sistemu.<ref>Birkenmeier 2002.</ref> Za ponovno osvojitev izgubljenega ozemlja na vzhodu in obrambo pred prodirajočimi Turki je imel premalo moči, zato so njegovi odposlanci na [[Koncil v Piacenzi|koncilu v Piacenzi]] leta 1095 [[Papež Urban II.|papežu Urbanu II.]] govorili o trpljenju kristjanov na vzhodu in poudarili, da bo Vzhod brez pomoči Zahoda klonil pred muslimanskimi osvajalci.<ref name=Harris_1>Harris 2003; Read 2000, str. 124; Watson 1993, str. 12.</ref> [[Slika:Histamenon nomisma-Alexius I-sb1776.jpg|thumb|250px| left| Prvi novci iz solunske kovnice, ki jo je septembra 1081 ustanovil Aleksej I. na pohodu proti Normanom Roberta Guiscarda]] Urban je v Aleksejevi prošnji za pomoč videl dvojno priložnost: z njo bi lahko utrdil zahodno Evropo in pod svojo oblastjo ponovno združil pravoslavno in katoliško Cerkev.<ref name=Harris_1/> Na [[Koncil v Clermontu|koncilu v Clermontu]] je zato 27. novembra 1095 pozval vse prisotne, naj vzamejo v roke orožje in v znamenju križa krenejo na oboroženo romanje na vzhod in osvobodijo Jeruzalem. Odziv v zahodni Evropi je bil ogromen.<ref name=BE/> Aleksej je od Zahoda pričakoval vojsko izurjenih vojakov, zato je bil popolnoma nepripravljen na prihod ogromne nedisciplinirane in slabo oborožene množice, ki je že naslednje leto prišla na bizantinsko ozemlje. Poleg tega so bili med osmimi voditelji glavnine križarske vojske kar štirje Normani, med njimi tudi Bohemund Tarantski. Aleksej je hotel imeti nad njimi vsaj nekaj nadzora, zato je od njih zahteval prisego, da bodo cesarstvu vrnili vsa nekoč bizantinska ozemlja, ki jih bodo osvobodili na poti v Sveto deželo. V zameno jim je dal svoje vodnike in vojaško spremstvo.<ref>Komnene 1928, ''Alexiad'', 10.261.</ref> Aleksej je dobil nazaj številna pomembna mesta in otoke in večino zahodne Male Azije, ko je križarjem odklonil pomoč pri obleganju Antiohije<ref>Komnene 1928, Alexiad, 11.291</ref> pa so križarski voditelji imeli svojo prisego za nično. Bohemund, ki se je odcepil od križarske glavnine in se na zvijačen način polastil oblasti v Edesi, je ustanovil svojo grofijo in se kmalu zatem začel vojskovati z Bizantinci. Leta 1108 je z [[Devolska pogodba|Devolsko mirovno pogodbo]] priznal Aleksejevo nadoblast in grožnje Normanov so med Aleksejevo vladavino prenehale.<ref>Komnene 1928, Alexiad, 13.348–13.358; Birkenmeier 2002, str. 46.</ref> ====1118-1180: Ivan II., Manuel I. in druga križarska vojna==== {{glavni|Ivan II. Komnen|Manuel I. Komnen}} [[Slika:1099jerusalem.jpg|thumb|200px|left|Miniatura iz srednjeveškega rokopisa, ki prikazuje obleganje Jeruzalema med prvo križarsko vojno leta 1099]] Aleksejev sin Ivan II. je nasledil očeta leta 1118 in vladal do leta 1143. Bil je pobožen in predan cesar, odločen da popravi škodo, ki jo je cesarstvo utrpelo po porazu v bitki pri Manzikertu.<ref>Norwich 1998, str. 267.</ref> Zaradi pobožnosti in izjemno blagega vladanja v času, ko je bila krutost nekaj vsakdanjega,<ref>Ostrogorsky 1969, str. 377.</ref> so ga imenovali bizantinski [[Mark Avrelij]]. V petindvajsetih letih vladanja je sklenil zavezništvo s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] in leta 1122 odločno premagal Pečenege v bitki pri Beroji (sedanja Stara Zagora v osrednji [[Bolgarija|Bolgariji]]).<ref>Birkenmeier 2002, str. 90.</ref> V 1120. letih je preprečil napade [[Madžari|Madžarov]] in [[Srbi|Srbov]] in se leta 1130 povezal z nemškim cesarjem Lotarjem III. proti normanskemu kralju Sicilije [[Rogerij II.|Rogeriju II.]].<ref>''John II Komnenos'', Encyclopædia Britannica.</ref> V zadnjem delu svojega vladanja se je osredotočil na dogajanja na vzhodu cesarstva in osebno vodil številne pohode proti Turkom v Mali Aziji. Njegove akcije so temeljito spremenile razmerje moči na vzhodu, zaradi česar so Turki prešli v obrambo. Bizantinci so osvojili veliko mest in trdnjav po celi Mali Aziji,<ref>Stone, John II Komnenos.</ref> premagali [[Danišmendi|danišmendski]] Melitenski emirat in ponovno osvojili celo [[Kilikija|Kilikijo]]. Antiohijskega kneza Rajmunda Poitierskega je prisilil, da je priznal bizantinsko nadoblast. V prizadevanju, da bi se dokazal tudi v vlogi vodje krščanskega sveta, je na čelu združenih sil cesarstva in križarskih držav vkorakal v [[Sveta dežela|Sveto deželo]], kjer je bil zaradi izdajstva svojih križarskih zaveznikov krepko razočaran.<ref>Harris 2003, str. 84.</ref> Leta 1142 se je vrnil, da bi uveljavil svoje zahteve po Antiohiji, vendar je spomladi leta 1143 po nesreči na lovu nepričakovano umrl. Rajmund se je opogumil in sklenil napasti Kilikijo, vendar je bil poražen in prisiljen oditi v Konstantinopel prosit milost novega cesarja.<ref>Brooke 1962, str. 326.</ref> [[Slika:The Byzantine Empire, c.1180.svg|thumb|right|350px|Bizantinsko cesarstvo okoli leta 1180]] Ivan II. je za naslednika izbral svojega četrtega sina Manuela I., ki se je vztrajno vojskoval tako z vzhodnimi kot z zahodnimi sosedi. V [[Bizantinska Palestina|Palestini]] se je povezal z [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskim kraljestvom]] in mu poslal veliko floto, ki je sodelovala v skupni invaziji proti [[Fatimidi|Fatimidom]] v [[Egipt]]u. Svoj položaj vrhovnega fevdalnega vladarja križarskih držav, vključno z Antiohijo in Jeruzalemom, je zavaroval s sporazumom z antiohijskim knezom Rajnaldom in jeruzalemskim kraljem Amalrikom.<ref>Magdalino 2002, str. 74; Stone, Manuel I Comnenus.</ref> V prizadevanjih za obnovitev bizantinskega nadzora nad pristanišči v južni Italiji je leta 1155 tja poslal svojo ekspedicijo, ki je zaradi nesoglasij med zavezniki propadla. Njegova vojska je kljub temu neuspehu leta 1167 uspešno napadla Ogrsko kraljestvo in premagala Madžare v bitki pri Sirmiju. Do leta 1168 je osvojil skoraj vso vzhodno obalo [[Jadransko morje|Jadranskega morja]].<ref>Sedlar 1994, str. 372.</ref> Manuel je sklenil tudi več zavezništev s papežem in vladarji zahodnih krščanskih kraljestev in uspešno vodil vojsko [[Druga križarska vojna|drugega križarskega pohoda]] preko svojega ozemlja.<ref>Magdalino 2002, str. 67.</ref> Na vzhodu je leta 1176 doživel velik poraz v bitki s Turki pri Mariokefalonu, vendar si je hitro opomogel in naslednje leto porazil Turke.<ref>Birkenmeier 2002, str. 128.</ref> Njegov poveljnik Ivan Komnen je uničil turške napadalce v bitkah pri Helionu in Lejmoherju. Vojska, ki jo je pripeljal iz Konstantinopla je skupaj s tisto, ki jo je zbral po poti, postala dovolj močna, da je uspešno branila zahodno Malo Azijo.<ref>Birkenmeier 2002, str. 196.</ref> ====12. stoletje: Renesansa==== [[Slika:Meister von Nerezi 001.jpg|thumb|250px|levo|Objokovanje Kristusa (1164), freska v cerkvi svetega Pantelejmona v vasi Gorno Nerezi pri [[Skopje|Skopju]], izjemen primerek komnenske umetnosti 12. stoletja]] Ivan in Manuel Komnen sta izvajala aktivno vojaško politiko in namenjala velika finančna sredstva za vojsko in utrjevanje mest.<ref>Birkenmeier 2002, str. 185–186.</ref> Cesarstvo je kljub porazu v bitki pri Miriokefalonu pridobilo veliko ozemlja in povečalo stabilnost vzhodne meje v Mali Aziji in evropskih meja. Približno od leta 1081 do 1180 je vojska zagotavljala varnost, ki je omogočila bujen razcvet bizantinske civilizacije, največji od invazije Perzijcev v 7. stoletju.<ref>Birkenmeier 2002, str. 1.</ref> Ponovno so oživele tudi zahodne province. Število prebivalcev se je povečalo in začelo obdelovati nove kmetijske površine. Arheološke najdbe iz Evrope in Male Azije kažejo znatno povečanje urbanih naselij in nastajanje novih. Cvetela je tudi trgovina, predvsem z [[Beneška republika|Benečani]] in [[Genovska republika|Genovežani]], pa tudi drugimi, ki so preko pristanišč v [[Egejsko morje|Egejskem morju]] in Konstantinopla trgovali z dobrinami iz križarskih držav na Bližnjem vzhodu, fatimidskim Egiptom in Bizantinskim cesarstvom.<ref>Day 1977, str. 289–290; Harvey 2003.</ref> Na področju umetnosti je ponovno oživel [[mozaik]] in lokalne šole [[Arhitektura|arhitekture]] so začele uvajati mnogo različnih slogov.<ref>Diehl 1948.</ref> V 12. stoletju so Bizantinci ponudili svoj model zgodnjega humanizma kot renesanso zanimanja za klasične avtorje. Najbolj značilen predstavnik je bil Evstahij Solunski.<ref name=Browning_1892/><ref>Tatakes & Moutafakis 2003, str. 110.</ref> V [[Filozofija|filozofiji]] je ponovno oživelo klasično učenje, kakršnega ni bilo od 7. stoletja, za katero je značilno povečano število komentarjev klasičnih del. V komnenskem obdobju se je začelo klasično grško znanje prvič prenašati tudi na Zahod.<ref name=Browning_218/> ===Propadanje in razpad=== ====Angelska dinastija in tretja križarska vojna==== {{glavni|Tretja križarska vojna}} Manuel je po smrti 24. septembra 1180 zapustil prestol enajstletnemu sinu [[Aleksej II. Komnen|Alekseju II. Komnenu]], ki je bil za ta položaj povsem neprimeren. V njegovem imenu je zato kot regentka vladala njegova mati Marija Antiohijska, ki je bila zaradi svojega normanskega porekla nepriljubljena.<ref>Norwich 1998, str. 291.</ref> Mlademu cesarju se je kmalu uprl [[Andronik I. Komnen]], vnuk Alekseja I. Komnena. Izkoristil svojo brezmejno priljubljenost v bizantinski vojski in avgusta 1182 vkorakal v Konstantinopel in spodbudil pobijanje Latincev.<ref name=Norwich_292>Norwich 1998, str. 292.</ref> Po odstranitvi možnih tekmecev se je dal septembra 1183 okronati za socesarja. Alekseja II. je zatem odstavil in si celo prisvojil njegovo dvanajstletno ženo Agnezo Francosko.<ref name=Norwich_292/> [[Slika:Schnorr von Carolsfeld - Die Schlacht von Iconium.jpg|right| 250px|thumb|Osvojitev [[Konya|Ikonija]] v [[Tretja križarska vojna|tretji križarski vojni]]]] Začetek Andronikovega vladanja je bil obetaven. Odločil se je izkoreniniti [[Korupcija|korupcijo]] in ustavil prodajo državnih položajev. Izbira novih kandidatov je temeljila na zaslugah in ne na protekciji. Uradniki so bili za svoje delo primerno plačani, kar naj bi preprečilo njihovo podkupljivost. Njegove reforme so hitro prinesle vidno izboljšanje tudi v provincah.<ref name=Ostrogorsky_397>Ostrogorsky 1969, str. 397.</ref> Ukrepi so na drugi strani razjezili [[Aristokracija|aristokrate]], stanje pa je še poslabšala Andronikova vedno večja duševna neuravnovešenost. Nasilje in usmrtitve so postale vedno bolj pogoste in njegovo vladanje se je sprevrglo v vladavino terorja.<ref>Harris 2003, str. 118.</ref> Zdelo se je, kot da poskuša iztrebiti aristokracijo kot celoto, saj se je borba proti njej sprevrgla v masovno klanje. Za utrditev svoje oblasti je uporabljal tudi druge, še bolj krute metode.<ref name=Ostrogorsky_397/> Andronik se kljub svoji vojaški preteklosti ni zgledoval po Izaku Komnenu in [[Béla III. Ogrski]] (vladal 1172-1196) je hrvaško ozemlje ponovno priključil k svojemu kraljestvu, [[Štefan Nemanjić]] v Srbiji (vladal 1166-1196) pa je razglasil neodvisnost od Bizantinskega cesarstva. Še večje težave je Androniku povzročil [[Viljem II. Sicilski]], ki je leta 1185 napadel cesarstvo z invazijsko vojsko 300 ladij in 80.000 mož.<ref>Norwich 1998, str. 293.</ref> Andronik je za obrambo Konstantinopla zbral 100 ladij, za obrambo prebivalstva pa se ni zmenil. Njegovo ravnanje je sprožilo upor, v katerem je s pomočjo prebivalstva oblast prevzel [[Izak II. Angel]], odstavil cesarja in ga dal usmrtiti.<ref>Norwich 1998, str. 294–295.</ref> Med vladavino Izaka II., še bolj pa med vladavino njegovega brata [[Aleksej III. Angel|Alekseja III. Angela]] je propadlo še tisto, kar je ostalo od centralizirane državne uprave in obrambe. Bizantinci so sicer pregnali Normane iz Grčije, vendar so se že leta 1186 uprli [[Vlahi]] in [[Bolgari]], ki so ustanovili [[Drugo bolgarsko cesarstvo]]. Za notranjo politiko Angelov je bilo značilno zapravljanje javnega bogastva in slabo upravljanje državnih financ. Centralna oblast je zelo oslabela, kar je povzročilo drobljenje cesarstva. Dokazano je, da je nekaj potomcev Komnenov že pred letom 1204 v [[Trabzon]]u ustanovilo svojo delno neodvisno državo.<ref>Angold 1997; Paparrigopoulos & Karolidis 1925, str. 216.</ref> ====Četrta križarska vojna==== {{glavni|Četrta križarska vojna}} [[Slika:Eugène Delacroix - Prise de Constantinople par les croisés (12 avril 1204) - 2026 restoration.jpg|thumb|left|250px|Eugène Delacroix (1840): ''Križarji vstopajo v Konstantinopel'']] Leta 1198 je [[papež Inocenc III.]] preko svojih legatov in enciklik sprožil vprašanje nove križarske vojne.<ref name=Fourth_Crusade>''The Fourth Crusade and the Latin Empire of Constantinople'', Encyclopædia Britannica.</ref> Njen cilj naj bi bil osvojitev [[Egipt]]a, ki je postal središče muslimanske moči v [[Levant]]u. Križarska vojska, ki se je poleti 1202 zbrala v [[Benetke|Benetkah]], je bila manjša kot so pričakovali in ni imela dovolj denarja, da bi Benečanom plačala prevoz z ladjami do Egipta. Beneška politika, ki jo je vodil postaran in slep, a še vedno ambiciozen dož [[Enrico Dandolo]], se je razlikovala od papeževe in križarske politike, saj so Benečani živahno trgovali z Egiptom.<ref name=Fourth_Crusade/> Križarji so sprejeli dožev predlog, da namesto plačila prevoza pomagajo Benečanom osvojiti krščansko pristanišče [[Zadar]] na vzhodni [[Jadransko morje|jadranski]] obali, ki je bilo beneško vazalno mesto, vendar se je leta 1186 uprlo in sprejelo zaščito Ogrov.<ref>Britannica Concise, ''Siege of Zara''.</ref> Mesto se je po kratkem obleganju novembra 1202 vdalo.<ref>Geoffrey of Villehardouin 1963, str. 46.</ref> Inocenc, ki je za beneški načrt vedel in se z njim ni strinjal, je dal križarjem pogojno odvezo, Benečanom pa ne.<ref name= Fourth_Crusade/> Po smrti šampanjskega grofa Teobalda III. je vodstvo križarskega pohoda prevzel [[Bonifacij I. Montferraški|Bonifacij]], prijatelj Hohenstaufnovca [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]]. Bonifacij in Filip sta bila priženjena v bizantinsko cesarsko družino. V tistem času se je v zahodni Evropi pojavil Filipov svak [[Aleksej IV. Angel|Aleksej Angel]], sin odstavljenega in oslepljenega cesarja [[Izak II. Angel|Izaka II. Angela]], ki je iskal pomoč za vrnitev na bizantinski prestol in navezal stike s križarji. Obljubil jim je ponovno združitev bizantinske Cerkve z Rimom, 200.000 srebrnih mark in dobavo vseh zalog, potrebnih za pot v Egipt.<ref>Norwich 1998, str. 301.</ref> Inocenc je poskušal križarje odvrniti od načrta in jim prepovedal napasti Konstantinopel, vendar je njegova prepoved prišla šele potem, ko je križarska flota že zapustila Zadar. ====1204: Plenjenje Konstantinopla==== [[Slika:Byzantium1215.jpg|thumb|350px|Delitev Bizantinskega cesarstva po četrti križarski vojni]] Križarji so prišli pred Konstantinopel poleti 1203 in hitro napadli. V mestu so zanetili požar, ki je uničil velik del mesta, osvojili mesto in se nato umaknili. Cesar [[Aleksej III. Angel]] je pobegnil, Aleksej Angel pa je skupaj s svojim slepim očetom Izakom zavladal kot Aleksej IV.. Kmalu se je izkazalo, da novi cesar ne more izpolniti danih obljub, zato je [[Aleksej V. Dukas]] oba odstavil. Križarji so 13. aprila 1204 ponovno zavzeli mesto in tri dni ropali in neusmiljeno pobijali. Odnesli so mnogo dragocenih [[Ikona|ikon]] in drugih dragocenih predmetov, med njimi porfirni kip tetrarhov in bronasto četverovprego s [[Konstantinopelski hipodrom|konstantinopelskega hipodroma]], ki danes krasi vhod v [[Stolnica svetega Marka, Benetke|baziliko svetega Marka]] v Benetkah. Honijat piše, da so oskrunili tudi patriarhov prestol, tako da so nanj posadili prostitutko.<ref>Choniates 1912, ''The Sack of Constantinople''.</ref> Ko je Inocenc III. izvedel za njihova dejanja, jih je ostro grajal. Dogajanja so bila izven njegove kontrole, še posebej potem, ko je njegov legat križarje odvezal od njihove zaobljube, da bodo nadaljevali pot v [[Sveta dežela|Sveto deželo]].<ref name=Fourth_Crusade/> Ko se je v mestu ponovno vzpostavil red, so križarji in Benečani nadaljevali z izvrševanjem svojega dogovora. Ustanovili so [[Latinsko cesarstvo]] in za cesarja izvolili [[Balduin I. Flandrijski|Balduina Flandrijskega]], za patriarha pa Benečana Tomaža Morosinija. Večino evropskega ozemlja Bizantinskega cesarstva so si razdelili voditelji pohoda, čeprav so se jim v Nikeji, Trabzonu in Epirju še vedno upirali.<ref name=Fourth_Crusade/> ===Propad=== ====Bizantinske nasledstvene države==== Bizantinci so po opustošenju Konstantinopla ustanovili dve nasledstveni državi: [[Nikejsko cesarstvo]] in [[Epirski despotat]]. Tretjo državo, [[Trapezundsko cesarstvo|Trabzonsko cesarstvo]], je nekaj tednov pred padcem Konstantinopla ustanovil Aleksej I. Trabzonski. Nikejsko cesarstvo je naslednjih nekaj desetletij životarilo in do sredine 13. stoletja izgubilo večino južne Male Azije.<ref>Kean 2006; Madden 2005, str. 162; Lowe-Baker, ''The Seljuks of Rum''.</ref> [[Seldžuški sultanat Rum]] je po napadu [[Mongoli|Mongolov]] leta 1242-1243 oslabel, kar je spodbudilo mnogo begov in gazijev, da na bizantinskih posestih v Mali Aziji ustanovijo svoje kneževine.<ref>Lowe-Baker, ''The Seljuks of Rum''.</ref> Eden od njih je bil [[Osman I.]], katerega cesarstvo je nekaj stoletij kasneje osvojilo Konstantinopel. Mongolska invazija je po drugi strani dala Nikeji nekaj predaha pred napadi Seldžukov in ji omogočila, da se osredotoči na [[Latinsko cesarstvo]] na severu in zahodu države. ====Ponovna osvojitev Konstantinopla==== [[Slika:1263_Mediterranean_Sea.svg|thumb|350px|Vzhodno Sredozemlje okoli leta 1263]] Nikejskemu cesarstvu, ki so ga je ustanovili Laskaridi, je leta 1261 uspelo ponovno osvojiti Konstantinopel in poraziti Epir. Bizantinsko cesarstvo je za kratek čas ponovno oživelo pod [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaelom VIII. Paleologom]], vendar se zaradi opustošenja in slabe opremljenosti ni moglo upirati sovražnikom, ki so ga obkrožali. Mihael VIII. je za nadaljevanje pohodov proti Latincem uporabil vojake iz Male Azije in kmetom naložil ogromne davke, ki so povzročili veliko nezadovoljstvo.<ref>Madden 2005, str. 179; Reinert 2002, str. 260.</ref> V Konstantinoplu je z obsežnimi gradbenimi deli zaključil obnovo škode, ki je nastala po četrti križarski vojni, za kmete v Mali Aziji, ki so trpeli zaradi plenilskih pohodov muslimanskih gazijev, pa se ni zmenil. Namesto da bi obdržal svoje posesti v Mali Aziji, je cesarstvo širil proti zahodu, kar je imelo samo kratkotrajne učinke. Da bi se izognil ponovnemu plenjenju prestolnice, je prisilil bizantinsko Cerkev, da se ukloni rimskemu papežu. Tudi ta ukrep je bil kratkotrajen in je med podeželskim prebivalstvom povzročil dodatno sovraštvo do cesarja in Konstantinopla.<ref>Reinert 2002, str. 257.</ref> Poskusi cesarja [[Andronik II. Paleolog|Andronika II.]] in kasneje njegovega vnuka [[Andronik III. Paleolog|Andronika III.]] so bili zadnji, ki so poskušali Bizantinskemu cesarstvu vrniti nekdanjo slavo. Uporaba tujih vojaških najemnikov se je Androniku II. pogosto maščevala, predvsem takrat, ko je Katalonska družba svobodnih najemnikov opustošila podeželje in še povečala slabo razpoloženje proti Konstantinoplu.<ref>Reinert 2002, str. 261.</ref> ====Vzpon Osmanov in dokončen padec Konstantinopla==== [[Slika:Constantinople 1453.jpg|thumb|left|Osmansko obleganje Konstantinopla; francoska miniatura iz 15. stoletja]] Stanje v cesarstvu se je znatno poslabšalo med šest let trajajočo državljansko vojno po smrti [[Andronik III. Paleolog|Andronika III.]]. Vojna je opustošila cesarstvo in omogočila srbskemu vladarju [[Dušan Silni|Stefanu IV. Dušanu]] (vladal 1331-1346), da osvoji večino preostalega bizantinskega ozemlja in ustanovi kratkotrajno [[Srbsko cesarstvo]]. Potres leta 1354 je uničil trdnjavo na [[Galipoli]]ju in omogočil [[Osmansko cesarstvo|Osmanom]], ki so bili v državljanski vojni vojaški najemniki [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivana VI.]], da se utrdijo na evropski celini.<ref>Reinert 2002, str. 268.</ref> Osmani so med državljansko vojno porazili Srbe in iz njih naredili svoje vazale. Po [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]] leta 1389 je večina [[Balkan]]a prišla pod njihovo oblast.<ref>Reinert 2002, str. 270.</ref> Bizantinski cesarji so prosili Zahod za pomoč, vendar je papež pomoč pogojeval z združitvijo vzhodne pravoslavne Cerkve s Svetim sedežem v Rimu. Pogoj so občasno formalno izpolnili s cesarskim dekretom, pravoslavno prebivalstvo in duhovništvo pa so se nadoblasti Rima in latinskemu obredju odločno upirali.<ref>Runciman 1990, str. 71–72.</ref> V Konstantinopel je sicer prišlo nekaj zahodnih vojakov, da bi okrepili obrambo mesta, večina zahodnih vladarjev, obremenjena z lastnimi problemi, pa ni storila nič, da bi preprečila cefranje preostalega bizantinskega ozemlja.<ref name=Runciman_8485>Runciman 1990, str. 84–85.</ref> Konstantinopel je bil pred padcem leta 1453 povsem razdejan. Število prebivalcev se je tako zmanjšalo, da je postal skupek vasi, ki so jih ločevala polja. 2. aprila 1453 je vojska sultana [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]], ki je štela približno 80.000 mož in veliko pomožnih enot, začela oblegati mesto.<ref>Runciman 1990, str. 84–86.</ref> Upirala se ji je maloštevilna vojska 7.000 mož, od katerih je bilo 2.000 tujcev.<ref name=Runciman_8485/> Mesto se kljub obrambnim jarkom in mogočnemu obzidju ni mogla dolgo upirati in je 29. maja padlo. Zadnjega bizantinskega cesarja [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantina XI.]] Paleologa so nazadnje videli, ko je odložil svoje cesarske regalije in se skupaj z meščani bojeval z napadalci, ki so že osvojili mestno obzidje.<ref>Hindley 2004, str. 300.</ref> ===Zapuščina=== Po padcu Konstantinopla je od bizantinskega ozemlja ostal samo še [[Morejski despotat]], v katerem so kot osmanski vazali vladali bratje zadnjega bizantinskega cesarja. Nekompetentni vladarji, neredno plačevanje davkov in upor proti Osmanom so sultana Mehmeda II. spodbudili, da je maja 1460 napadel Morejo in jo do poletja v celoti osvojil. Trabzonsko cesarstvo, ki se je od Bizantinskega odcepilo že leta 1204, je bilo ''[[de facto]]'' zadnja nasledstvena država Bizantinskega cesarstva. Prizadevanja cesarja Davida, da bi zahodnoevropske sile spodbudil h križarski vojni proti Osmanom, so poleti 1461 sprožila osmanski napad na njegovo državo. David se je po mesec dni trajajočem obleganju Trabzona 14. avgusta 1461 vdal. Po padcu Trabzona je izginil še zadnji ostanek nekoč mogočnega Rimskega imperija. Naslov rimskega cesarja je nasledil Andrej Paleolog, naček zadnjega cesarja Konstantina XI. Paleologa. Do padca Morejskega despotata leta 1460 je živel v Moreji ([[Peloponez]]), od koder je pobegnil v Rim in do smrti živel pod zaščito [[Papeška država|Papeške države]]. Sam sebe je naslavljal z ''Imperator Constantinopolitanus'' (cesar Konstantinopla). Svoje nasledstvo je prodal francoskemu kralju [[Karel VIII. Francoski|Karlu VIII.]] in Katoliškima monarhoma ([[Izabela I. Kastiljska]] in [[Ferdinand II. Aragonski]]). Nobeden od njih naslova nikoli ni uporabljal, zato je Andrej Paleolog uradno zadnji naslovni rimski cesar. Mehmed II. in njegovi nasledniki so sami sebe imeli za naslednike Rimskega cesarstva vse do razpustitve Osmanskega cesarstva na začetku 20. stoletja. Za naslednike vzhodnih rimskih cesarjev so se imeli tudi vladarji [[Donavske kneževine|Donavskih kneževin]] ([[Transilvanija]], [[Moldavija]] in [[Vlaška]]),<ref>Clark 2000, str. 213.</ref> kamor so se zatekli bizantinski begunci, med njimi tudi nekaj bizantinskih plemičev. Po smrti Andreja Paleologa je vlogo cesarja kot zaščitnika vzhodne pravoslavne Cerkve prevzel Ivan III., vojvoda [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]]. Ivan se je poročil z Andrejevo sestro Sofijo Paleolog in postal prvi ruski car. Njuni potomci so podpirali idejo, da je pravi naslednik Rima in Konstantinopla [[Moskva]]. Ideja, da je Ruski imperij Tretji Rim, se je obdržala do njegove ukinitve med [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917.<ref>Seton-Watson 1967, str. 31.</ref> ==Sklici== {{sklici|4}} ==Viri== {{Div col|cols=2}} * Abbott, Frank Frost (1901). ''A History and Description of Roman Political Institutions''. Elibron Classics. ISBN 0-543-92749-0. * Adair, James (2008). ''Introducing Christianity''. Routledge Chapman & Hall. ISBN 9780415772112. * Birley, E.B.. ''A Note on the Title 'Gemina'''. Journal of Roman Studies (18). * Birley, A.R. (2000). ''Septimius Severus: The African Emperor''. Routledge. London. ISBN 0-415-16591-1. * Davis, Paul K. (1999). ''100 Decisive Battles from Ancient Times to the Present: The World’s Major Battles and How They Shaped History''. Oxford: Oxford University Press. * Eck, Werner (2003). ''The Age of Augustus''. Oxford: Blackwell Publishing. * Gibbon, Edward (2012). ''The History of the Decline and Fall of the Roman Empire: Edited in Seven Volumes with Introduction, Notes, Appendices, and Index''. Cambridge University Press. ISBN 9781108050739. * Goldsworthy, Adrian (2003). ''In the Name of Rome''. Weidenfeld & Nicolson. Phoenix, avgust 2004 * [[Kasij Dion]], ''Rimska zgodovina''. * Luttwak, Edward K. (1979). ''The Grand Strategy of the Roman Empire: From the First Century A.D. to the Third''. Johns Hopkins Paperbacks. * [[Plinij starejši]], ''Naturalis Historia''. * Scramuzza, Vincent (1940). ''The Emperor Claudius''. Cambridge: Harvard University Press. {{Div col end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimsko cesarstvo]] opckhd8wc6l0g1wnebt0wtvw80ixbqj 0 378423 6684822 6448619 2026-06-03T19:59:19Z ~2026-33020-33 261057 /* */ Teodosić je svojo kariero pri Crveni Zvezdi zaključil leta 2025 6684822 wikitext text/x-wiki {{infobox NBA Player | name = Miloš Teodosić | position = [[Organizator (košarka) |Organizator]] / [[Branilec (košarka) |Branilec]] | height_ft = 6 | height_in = 5 | weight_lbs = 194 | league = [[Košarkarska NBA lifa|NBA]] | team = KK Crvena Zvezda | team_link = https://en.wikipedia.org/wiki/KK_Crvena_zvezda | number = 4 | nationality = [[Srbsko]] | birth_date = <!-- WD --> | draft_year = | career_start = začel je leta 2004- | career_end = | years1 = 2004–2005 | team1 = [[KK FMP|FMP Železnik]] | years2 = 2005–2006 | team2 = [[KK Borac Čačak|Borac Čačak]] | years3 = 2006–2007 | team3 = FMP Železnik | years4 = 2007–2011 | team4 = [[Olympiacos B.C.|Olympiacos]] | years5 = 2011–2017 | team5 = [[PBC CSKA Moscow|CSKA Moskva]] | highlights = * [[Evropski prvak U20]] [[MVP]] [[2007 Evropsko prvenstvo U20 |leta 2007]]* 2x [[Grški košarkarski pokalni zmagovalec|Grški pokal]] MVP 2010, 2011* [[V peterki SP 2014]] | medaltemplates = {{MedalSport | Moška [[košarka]]}} {{MedalCountry|{{SRB}}}} {{MedalCompetition|[[EuroBasket|FIBA Evropsko prvenstvo]]}} {{MedalSilver| [[EuroBasket 2009|Poljska 2009]] | [[Srbska košarkarska reprezentanca|Srbija]]}} {{MedalCompetition|[[FIBA Evropsko prvenstvo U20|EP v košarki U20]]}} {{MedalGold| [[2007 FIBA Evropsko prvenstvo v košarki|Slovenija 2007]] | [[Srbska moška košarkarska reprezentanca U20 |Reprezentanca U20]]}} {{MedalCountry|{{SCG}}}} {{MedalCompetition|[[FIBA Evropsko prvenstvo U18|EP v košarki U18]]}} {{MedalGold|[[2005 FIBA Europe Under-18 Championship|Srbija in Črna Gora 2005]]|[[Srbsko Črnogorska moška košarkarska reprezentanca U18|SČG U18]]}} {{MedalCompetition|[[FIBA Evropsko prvenstvo v košarki U16|EP v košarki U16]]}} {{MedalGold|[[2003 FIBA Evropsko prvenstvo v košarki|Španija 2003]]|[[Srbsko Črnogorska moška košarkarska reprezentanca U16|SČG U16]]}} {{MedalCompetition|[[FIBA Svetovno prvenstvo v košarki |17.SP v košarki ]]}} {{MedalCountry|{{SRB}}}} {{MedalSilver|[[2014 FIBA Svetovno prvenstvo v košarki|Španija 2014]]|[[Srbska moška košarkarska reprezentanca |SRB]]}} |team6=[[LA Clippers|Los Angeles Clippers]]|years6=2017-2019|team7=Virtus Bologna|years7=2019-2023|team8=KK Crvena Zvezda|years8=2023-2025}} '''Miloš Teodosić''', [[Srbi|srbski]] [[košarkar]], * [[13. marec]] [[1987]], [[Valjevo]], [[Srbija]] S svojimi 196 [[cm]] višine je ta srbski košarkarski [[reprezentant]] eden najboljših predstavnikov svoje generacije. Večinoma igra na mestu [[Organizator (košarka)|organizatorja]] igre, lahko pa se po potrebi preseli tudi na položaj [[Branilec (košarka)|branilca]]. ==Življenjepis== Miloš je bil rojen v mestu [[Valjevo|Valjevo]] z 59.000 prebivalci. Ta kraj leži na zahodu Srbije in je od Beograda oddaljen 94 km , od Ljubljane pa 614 km. S košarko se je začel ukvarjati pri sedmih letih.Svojo prvo profesionalno pogodbo pa je podpisal za [[KK FMP|FMP Železnik]] , srbskega prvoligaša z obrobja Beograda. Bil je izbran tudi v idealno peterico 17. SP v košarki v Španiji 2014 in bil je edini v tej peterici,ki ni član kakega moštva NBA. ==Zunanje povezave== {{commons category|Miloš Teodosić}} * [http://www.euroleague.net/competition/players/showplayer?pcode=JDR Euroleague.net (profil na spletni strani evrolige)] * [http://www.eurobasket.com/player.asp?Cntry=gre&PlayerID=56163 Eurobasket.com Profil na spletni strani Evropske košarkarske zveze] * [http://www.turkey2010.fiba.com/pages/eng/fe/10/fwcm/player/p/eid/4728/orderby//ot//pid/44167/rid//sid/4728/tid/96799/tid2//profile.html Milošev profil Svetovnih prvenstev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130328132920/http://turkey2010.fiba.com/pages/eng/fe/10/fwcm/player/p/eid/4728/orderby/ot/pid/44167/rid/sid/4728/tid/96799/tid2/profile.html |date=2013-03-28 }} * [http://www.eurobasket2009.org/en/cid_toT,ovGDH2EaLKL67XnPo2.playerID_44167.compID_qMRZdYCZI6EoANOrUf9le2.season_2009.roundID_6328.teamID_96799.html Teodosićev EuroBasket Profil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120510161501/http://www.eurobasket2009.org/en/cid_toT,ovGDH2EaLKL67XnPo2.playerID_44167.compID_qMRZdYCZI6EoANOrUf9le2.season_2009.roundID_6328.teamID_96799.html |date=2012-05-10 }} * [http://esake.gr/player/1609 (Todosićev profil grških prvenstev)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111006001944/http://esake.gr/player/1609 |date=2011-10-06 }} {{DEFAULTSORT:Teodosić, Miloš}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski košarkarji]] [[Kategorija:Srbski košarkarski reprezentanti]] [[Kategorija:Organizatorji (košarka)]] mt0buxs1uui54e4pr55j75y1tcpkq5i 0 400685 6684634 6138648 2026-06-03T15:07:00Z Sporti 5955 /* 1950. */ sl. 6684634 wikitext text/x-wiki '''Seznam filmov''' v [[filmska produkcija|produkciji]] in/ali distribuciji ameriškega studia '''[[20th Century Fox]]''', in je izšla med njeno ustvarjanje 31 maj 1935 — kot združitev med Fox Film Corporation (1915-1935) in 20th Century Pictures (1933-1936) – do leta 1999. {{glej tudi|Seznam filmov Fox Film Corporation|Seznam filmov 20th Century Pictures|Seznam filmov 20th Century Fox (2000 - danes)}} : *:[[javna last]] ==1930.== * ''[[The Littlest Rebel]]'' (1935) * ''[[Captain January]]'' (1936) * ''[[Dimples]]'' (1936) * ''[[Pigskin Parade]]'' (1936) * ''[[Charlie Chan's Secret]]'' (1936) * ''[[Charlie Chan at the Circus]]'' (1936) * ''[[Charlie Chan at the Opera]]'' (1936) * ''[[Charlie Chan at the Race Track]]'' (1936) * ''[[Heidi (film, 1937)|Heidi]]'' (1937) * ''[[In Old Chicago]]'' (1937) * ''[[Second Honeymoon]]'' (1937) * ''[[Charlie Chan at the Olympics]]'' (1937) * ''[[Charlie Chan on Broadway]]'' (1937) * ''[[Charlie Chan at Monte Carlo]]'' (1937) * ''[[Think Fast Mr. Moto]]'' (1937) * ''[[Thank You Mr. Moto]]'' (1937) * ''[[Rebecca of Sunnybrook Farm (film, 1938)|Rebecca of Sunnybrook Farm]]'' (1938) * ''[[Alexander's Ragtime Band]]'' (1938), nominirana za oskarja za najboljšo sliko * ''[[Little Miss Broadway]]'' (1938) * ''[[Charlie Chan in Honolulu]]'' (1938) * ''[[Mr. Moto Takes a Chance]]'' (1938) * ''[[Mysterious Mr. Moto]]'' (1938) * ''[[Mr. Moto In Danger Island]]'' (1938) * ''[[Mr. Moto's Gamble]]'' (1938) * ''[[Jesse James]]'' (1939), plus nadaljevanja * ''[[The Little Princess]]''* (1939) * ''[[The Rains Came]]'' (1939) * ''[[Trije mušketirji (film iz leta 1939)|Trije mušketirji]]'' (1939) * ''[[Rose of Washington Square]]'' (1939) * ''[[Charlie Chan in Reno]]'' (1939) * ''[[Charlie Chan in Treasure Island]]'' (1939) * ''[[Charlie Chan in City in Darkness]]'' (1939) * ''[[Mr. Moto's Last Warning]]'' (1939) * ''[[Mr. Moto Takes a Vacation]]'' (1939) ==1940.== * ''[[The Blue Bird]]'' (1940) * ''[[The Mark of Zorro]]'' (1940) * ''[[The Grapes of Wrath]]'' (1940) * ''[[Rebeka (film, 1940)|Rebeka]]'' (1940), mednarodni distributer, produkcija [[Metro-Goldwyn-Mayer|MGM]] in koprodukcija z The Selznick Studio * ''[[The Return of Frank James]]'' (1940) * ''[[Down Argentine Way]]'' (1940) * ''[[Charlie Chan in Panama]]'' (1940) * ''[[Charlie Chan's Murder Cruise]]'' (1940) * ''[[How Green Was My Valley]]'' (1941) * ''[[Tobacco Road]]'' (1941) * ''[[Blood and Sand]]'' (1941) * ''[[Moon Over Miami]]'' (1941) * ''[[That Night in Rio]]'' (1941) * ''[[Charlie Chan in Rio]]'' (1941) * ''[[I Wake Up Screaming]]'' (1941) * ''[[To the Shores of Tripoli]]'' (1942) * ''[[Orchestra Wives]]'' (1942) * ''[[The Black Swan]]'' (1942) * ''[[Tales of Manhattan]]'' (1942) * ''[[The Ox-Bow Incident]]'' (1942) * ''[[The Undying Monster]]'' (1942) * ''[[Moontide]]'' (1942) * ''[[The Song of Bernadette]]'' (1943) * ''[[Guadalcanal Diary]]'' (1943) * ''[[Stormy Weather]]'' (1943) * ''[[The Gang's All Here]]'' (1943) * ''[[Hello, Frisco, Hello]]'' (1943) * ''[[The Keys of the Kingdom]]'' (1944) * ''[[Jane Eyre]]'' (1944) * ''[[The Lodger]]'' (1944) * ''[[The Purple Heart]]'' (1944) * ''[[The Big Noise]]'' (1944) * ''[[Laura (film, 1944)|Laura]]'' (1944) * ''[[Leave Her to Heaven]]'' (1945), finančno najuspešnejši film studia iz 1940. let * ''[[State Fair (film, 1945)|State Fair]]'' (1945), remake filma iz leta 1933 * ''[[Spellbound]]'' (1945), mednarodni distributer, produkcija [[Metro-Goldwyn-Mayer|MGM]] in koprodukcija s Selznick International Pictures * ''[[The Dolly Sisters]]'' (1945) * ''[[Hangover Square]]'' (1945) * ''[[Fallen Angel]]'' (1945) * ''[[The House on 92nd Street]]'' (1945) * ''[[Anna and the King of Siam]]'' (1946) * ''[[The Razor's Edge (1946 film)|The Razor's Edge]]'' (1946) * ''[[Moja draga Klementina]]'' (1946) * ''[[Dragonwyck]]'' (1946) * ''[[The Dark Corner]]'' (1946) * ''[[Shock]]'' (1946) * ''[[Notorious!]]'' (1946), mednarodni distributer, produkcija RKO Radio Pictures * ''[[Somewhere in the Night]]'' (1946) * ''[[Gentleman's Agreement]]'' (1947) * ''[[The Ghost and Mrs. Muir]]'' (1947) * ''[[Captain from Castile]]'' (1947) * ''[[Boomerang (film, 1947)|Boomerang]]'' (1947) * ''[[Daisy Kenyon]]'' (1947) * ''[[Kiss of Death (film, 1947)|Kiss of Death]]'' (1947), plus remake 1995 * ''[[Nightmare Alley]]'' (1947) * ''[[Čudež na 34. ulici (film, 1947)|Čudež na 34. ulici]]'' (1947) (in 1994 remake) * ''[[The Snake Pit]]'' (1948) * ''[[Anna Karenina]]'' (1948), U.S. distributor * ''[[The Luck of the Irish]]'' (1948) * ''[[Call Northside 777]]'' (1948) * ''[[The Road House]]'' (1948) * ''[[The Street with No Name]]'' (1948) * ''[[Twelve O'Clock High]]'' (1949) * ''[[Pinky]]'' (1949) * ''[[Prince of Foxes]]'' (1949) * ''[[House of Strangers]]'' (1949) * ''[[Whirlpool]]'' (1949) * ''[[Thieves' Highway]]'' (1949) ==1950.== * ''[[Vse o Evi]]'' (1950) * ''[[The Black Rose]]'' (1950) * ''[[The Gunfighter]]'' (1950) * ''[[Under My Skin]]'' (1950) * ''[[Halls of Montezuma]]'' (1950) * ''[[No Way Out]]'' (1950) * ''[[Panic in the Streets]]''* (1950) * ''[[Where the Sidewalk Ends]]'' (1950) * ''[[Night and the City (film, 1950)|Night and the City]]'' (1950) plus remake 1992 * ''[[The Day the Earth Stood Still]]'' (1951) in remake 2008 * ''[[I'll Never Forget You]]'' (1951) * ''[[Rawhide]]'' (1951) * ''[[On the Riviera]]'' (1951) * ''[[The Desert Fox: The Story of Rommel]]'' (1951) * ''[[Fourteen Hours]]'' (1951) * ''[[The House on Telegraph Hill]]'' (1951) * ''[[The African Queen]]'' (1951), mednarodni distributer, produkcija [[Metro-Goldwyn-Mayer|MGM]] * ''[[Les Misérables (film, 1952)|Les Misérables]]'' (1952), remake of 1935 film * ''[[O. Henry's Full House]]'' (1952) * ''[[Phone Call from a Stranger]]'' (1952) * ''[[The Snows of Kilimanjaro]]''* (1952) * ''[[Bloodhounds of Broadway]]'' (1952) * ''[[With a Song in My Heart]]'' (1952) * ''[[We're Not Married!]]'' (1952) * ''[[Titanik (film, 1953)|Titanik]]'' (1953) * ''[[Gospodje imajo raje plavolaske]]'' (1953), drug finančno najuspešnejši film studia iz 1950. let * ''[[Niagara (film)|Niagara]]'' (1953) * ''[[The Desert Rats]]'' (1953) * ''[[The Robe]]'' (1953), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Dobitnik nagrade zlati globus za najboljši film – Drama. Prvi film z logom 1953. * ''[[How to Marry a Millionaire]]'' (1953) * ''[[The Girl Next Door (film, 1953)|The Girl Next Door]]'' (1953) * ''[[Dangerous Crossing]]'' (1953) * ''[[Vicki]]'' (1953) * ''[[Pickup on South Street]]'' (1953) * ''[[Three Coins in the Fountain]]'' (1954), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Plus tri remaki. * ''[[Demetrius and the Gladiators]]'' (1954) * ''[[The Egyptian]]'' (1954) * ''[[Garden of Evil]]'' (1954) * ''[[River of No Return]]'' (1954) * ''[[Black Widow (film, 1954)|Black Widow]]'' (1954), plus remake 1987 * ''[[Oklahoma! (film)|Oklahoma!]]'' (1955) * ''[[Love Is a Many-Splendored Thing]]'' (1955), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. * ''[[Sedem let skomin]]'' (1955) * ''[[Soldier of Fortune]]'' (1955) * ''[[The Tall Men]]'' (1955) * ''[[The Virgin Queen]]'' (1955) * ''[[Daddy Long Legs]]'' (1955) * ''[[House of Bamboo]]'' (1955) * ''[[Anastasia (film, 1956)|Anastasia]]'' (1956) * ''[[The Man in the Gray Flannel Suit]]'' (1956) * ''[[The Girl Can't Help It]]'' (1956) * ''[[Love Me Tender]]'' (1956) * ''[[Carousel (film)|Carousel]]'' (1956) * ''[[The King and I]]'' (1956), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Dobitnik nagrade zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. Plus [[Warner Bros.]] animacija remake 1999 * ''[[Bus Stop]]'' (1956), kandidat za zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. * ''[[An Affair to Remember]]'' (1957) * ''[[Mestece Peyton (film)|Mestece Peyton]]'' (1957), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Plus nadaljevanja * ''[[Desk Set]]'' (1957) * ''[[The Three Faces of Eve]]'' (1957) * ''[[A Farewell to Arms]]'' (1957) * ''[[The Abominable Snowman]]'' (1957), ameriški distributer * ''[[Island in the Sun]]'' (1957) * ''[[Will Success Spoil Rock Hunter?]]'' (1957) * ''[[The Enemy Below]]'' (1957) * ''[[Muha (film, 1958)|Muha]]'' (1958), plus remake 1986 in nadaljevanje 1989 * ''[[The Inn of the Sixth Happiness]]'' (1958) * ''[[Rally 'Round the Flag, Boys!]]'' (1958) * ''[[The Sheriff of Fractured Jaw]]'' (1958) * ''[[South Pacific]]'' (1958), kandidat za zlati globus za najboljši film – Muzikal. * ''[[Dnevnik Ane Frank (film)|Dnevnik Ane Frank]]'' (1959) * ''[[The Best of Everything]]'' (1959) * ''[[Journey to the Center of the Earth]]'' (1959), plus [[New Line Cinema]] 3-D remake 2008 ==1960.== * ''[[Can-Can]]'' (1960), kandidat za zlati globus za najboljši film – Muzikal. * ''[[Let's Make Love]]'' (1960), kandidat za zlati globus za najboljši film – Muzikal. * ''[[Seven Thieves]]'' (1960) * ''[[Sink the Bismarck!]]'' (1960) * ''[[The Magnificent Seven]]'' (1960), mednarodni distributer, produkcija [[United Artists]], plus nadaljevanje * ''[[Snow White and the Three Stooges]]'' (1961) * ''[[Return to Peyton Place]]'' (1961) * ''[[Voyage to the Bottom of the Sea]]'' (1961) * ''[[Hemingway's Adventures of a Young Man]]'' (1962), kandidat za zlati globus za najboljši film – Drama. * ''[[The Longest Day]]'' (1962), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Kandidat za zlati globus za najboljši film – Drama. * ''[[Dr. No]]'' (1962), mednarodni distributer, produkcija [[United Artists]] * ''[[State Fair (film, 1962)|State Fair]]'' (1962), remake filma iz leta 1933 in 1945 * ''[[Move Over, Darling]]'' (1963) * ''[[Kleopatra (film, 1963)|Kleopatra]]'' (1963), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Kandidat za zlati globus za najboljši film – Drama. * ''[[Tom Jones]]'' (1963), distributer, kodistribucija z Lopert Pictures Corporation * ''[[It's a Mad, Mad, Mad, Mad World]]'' (1963), trenutni imetnik pravic v povezavi z MGM, kino distribucija - [[United Artists]] * ''[[Grk Zorba (film)|Grk Zorba]]'' (1964), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Kandidat za zlati globus za najboljši film – Drama. * ''[[Hush...Hush, Sweet Charlotte]]'' (1964), prvi s tem logom 1935 * ''[[The Pleasure Seekers]]'' (1964), remake filma ''[[Three Coins in the Fountain]]'' iz leta 1954 * ''[[Moje pesmi, moje sanje (film)|Moje pesmi, moje sanje]]'' (1965), dobitnik oskarja za najboljšo sliko. Dobitnik nagrade zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. * ''[[Let nad Phoenix]]'' (1965), kandidat za zlati globus za najboljši film – Drama. Prvi s tem logom 1935, plus remake 2004 * ''[[Those Magnificent Men in Their Flying Machines|Those Magnificent Men in Their Flying Machines, Or How I Flew from London to Paris in 25 Hours 11 Minutes]]'' (1965), kandidat za zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. Prvi s tem logom 1935, plus [[Paramount Pictures]] nadaljevanja * ''[[The Agony and the Ecstasy]]'' (1965) * ''[[The Nanny]]'' (1965), U.S. distributor * ''[[Von Ryan's Express]]'' (1965) * ''[[Our Man Flint]]'' (1966), plus nadaljevanja * ''[[Batman (film, 1966)|Batman]]'' (1966), zadnji film z logom 1935 * ''[[The Bible: In the Beginning...]]'' (1966) * ''[[The Sand Pebbles]]'' (1966), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Kandidat za zlati globus za najboljši film – Drama. * ''[[How to Steal a Million]]'' (1966) * ''[[Fantastic Voyage]]'' (1966) * ''[[The Quiller Memorandum]]'' (1966) * ''[[Thunderbirds are Go!]]'' (1966), mednarodni distributer, produkcija [[United Artists]] in koprodukcija z Century 21 Cinema, plus nadaljevanja in [[Universal Studios|Universal Pictures]] remake 2004 * ''[[In Like Flint]]'' (1967) * ''[[Two for the Road]]'' (1967) * ''[[Bedazzled (film, 1967)|Bedazzled]]'' (1967), plus remake 2000 * ''[[Caprice]]'' (1967) * ''[[The Valley of the Dolls]]'' (1967) * ''[[Doktor Dolittle (film)|Doktor Dolittle]]'' (1967), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Kandidat za zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. Plus remake 1998 * ''[[Hombre (film)|Hombre]]'' (1967) * ''[[Planet opic (film, 1968)|Planet opic]]'' (1968), plus remake 2001 * ''[[Chitty Chitty Bang Bang]]'' (1968), trenutni imetnik pravic v povezavi z MGM, kino distribucija - [[United Artists]] * ''[[The Magus]]'' (1968) * ''[[Star! (film)|Star!]]'' (1968) * ''[[The Boston Strangler]]'' (1968) * ''[[Thunderbird 6]]'' (1968), mednarodni distributer, produkcija [[United Artists]] in koprodukcija z Century 21 Cinema * ''[[The Producers]]'' (1968), mednarodni distributer, produkcija Embassy Pictures, plus [[Universal Studios|Universal]]/[[Columbia Pictures|Columbia]] remake 2005 * ''[[The Chairman]]'' (1969) * ''[[Hello, Dolly!]]'' (1969), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Kandidat za zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. * ''[[Butch Cassidy in Sundance Kid]]'' (1969), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Kandidat za zlati globus za najboljši film – Drama. * ''[[The Prime of Miss Jean Brodie]]'' (1969), kandidat za zlati globus za najboljši film – Drama. * ''[[A Boy Named Charlie Brown]]'' (1969), distributer, kodistribucija s National General Pictures in koprodukcija z Cinema Center Films, remake Desilu Productions filma iz leta 1965, pravice so zdaj v lasti [[Paramount Pictures]]. * ''[[Tudi konje streljajo, mar ne?]]'' (1969), distributer, kodistribucija s Cinerama Releasing Corporation ==1970.== * ''[[M*A*S*H (film)|M*A*S*H]]'' (1970), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Dobitnik nagrade zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. * ''[[Beyond the Valley of the Dolls]]'' (1970) * ''[[Patton (film)|Patton]]'' (1970), dobitnik oskarja za najboljšo sliko. Kandidat za zlati globus za najboljši film – Drama. Plus CBS-TV nadaljevanja * ''[[Tora! Tora! Tora!]]'' (1970) * ''[[The Great White Hope]]'' (1970) * ''[[Scrooge]]'' (1970), distributer, kodistribucija s National General Pictures in koprodukcija z Cinema Center Films, pravice so zdaj v lasti [[Paramount Pictures]]. * ''[[Little Big Man]]'' (1970), distributer, kodistribucija s National General Pictures in koprodukcija z Cinema Center Films, pravice so zdaj v lasti [[Paramount Pictures]]. * ''[[The Cat in the Hat]]'' (1971), distributer, kodistribucija z CBS Films in koprodukcija z DePatie-Freleng Enterprises, plus [[Universal Studios|Universal Pictures]] remake 2003, pravice so v lasti [[Warner Bros.]] * ''[[Kotch]]'' (1971), mednarodni distributer, produkcija [[United Artists]] * ''[[Straw Dogs]]'' (1971), distributer, kodistribucija s Cinerama Releasing * ''[[Blue Water, White Death]]'' (1971), distributer, kodistribucija s National General Pictures in koprodukcija z Cinema Center Films * ''[[The Night Stalker]]'' (1972) * ''[[The Lorax]]'' (1972), distributer, kodistribucija z CBS Films in koprodukcija z DePatie-Freleng Enterprises, pravice so v lasti [[Warner Bros.]] * ''[[Zadnji tango v Parizu]]'' (1972), mednarodni distributer, produkcija [[United Artists]] * ''[[Snoopy, Come Home]]'' (1972), distributer, kodistribucija s National General Pictures in koprodukcija z Cinema Center Films, pravice so zdaj v lasti [[Paramount Pictures]]. * ''[[Dr. Seuss on the Loose]]'' (1973), distributer, kodistribucija z CBS Films in koprodukcija z DePatie-Freleng Enterprises, pravice so v lasti [[Warner Bros.]] * ''[[Battle for the Planet of the Apes]]'' (1973) * ''[[Cinderella Liberty]]'' (1973), kandidat za zlati globus za najboljši film – Drama. * ''[[Trije mušketirji (film, 1973)|Trije mušketirji]]'' (1973), kandidat za zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija, distribucijske pravice zdaj pripadajo StudioCanal. * ''[[Mladi Frankenstein]]'' (1974) * ''[[The Towering Inferno]]'' (1974), koprodukcija z [[Warner Bros.]], nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. * ''[[Thunderbolt and Lightfoot]]'' (1974), mednarodni distributer, produkcija [[United Artists]] in koprodukcija z The Malapso Company * ''[[The Taking of Pelham 123]]'' (1974), mednarodni distributer, produkcija [[United Artists]], plus remake 2009 * ''[[S*P*Y*S]]'' (1974) * ''[[Štirje mušketirji (film)|Štirje mušketirji]]'' (1974), distributer, distribucijske pravice zdaj pripadajo StudioCanal. * ''[[Royal Flash]]'' (1975) * ''[[The Hoober-Bloob Highway]]'' (1975), distributer, kodistribucija z CBS Films in koprodukcija z DePatie-Freleng Enterprises, pravice so v lasti [[Warner Bros.]] * ''[[Znamenje (film)|Znamenje]]'' (1976), plus nadaljevanja * ''[[Silent Movie]]'' (1976), kandidat za zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. * ''[[Rocky]]'' (1976), mednarodni distributer, produkcija [[United Artists]] * ''[[The Duchess and the Dirtwater Fox]]'' (1976) * ''[[The Blue Bird]]'' (1976), peti prilagoditev romana [[Maurice Maeterlinck]], koprodukcija z Lenfilm, ameriško-sovjetski koprodukcijo * ''[[Kenny & Company]]'' (1976) * ''[[Moving Violation]]'' (1976) * ''[[The Cassandra Crossing]]'' (1976), mednarodni distributer, produkcija Avco/Embassy Pictures * ''[[Gator (1976 film)|Gator]]'' (1976), mednarodni distributer, produkcija [[United Artists]] * ''[[Silver Streak]]'' (1976) * ''[[Wizards]]'' (1977), koprodukcija z [[Ralph Bakshi|Bakshi Productions]] * ''[[Raggedy Ann & Andy: A Musical Adventure]]'' (1977), koprodukcija z The Bobbs-Merrill Company * ''[[Čarodeji (film)|Čarodeji]]'' (1977) * ''[[Vojna zvezd IV: Novo upanje]]'' (1977), koprodukcija z Lucas Film, nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Kandidat za zlati globus za najboljši film – Drama. Plus pet nadaljevanj * ''[[The Making of Star Wars]]'' (1977), neposredno na video, koprodukcija z Lucas Film * ''[[The Other Side of Midnight]]'' (1977) * ''[[Thunder and Lightning]]'' (1977) * ''[[Halloween is Grinch Night]]'' (1977), distributer, koprodukcija z Dr. Seuss Enterprises in DePatie-Freleng Enterprises, pravice so v lasti [[Warner Bros.]] * ''[[The Fury]]'' (1978) * ''[[Damien: Omen II]]'' (1978) * ''[[Breaking Away]]'' (1979), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Dobitnik nagrade zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. * ''[[Osmi potnik (film)|Osmi potnik]]'' (1979), plus tri nadaljevanja * ''[[Escape to Athena]]'' (1979), distributer, kodistribucija z Associated Film Distribution in koprodukcija z ITC Entertainment * ''[[The Muppet Movie]]'' (1979), distributer, kodistribucija z Associated Film Distribution in koprodukcija z ITC Entertainment in Henson Associates, plus pet nadaljevanj, pravice, ki so zdaj v lasti [[The Walt Disney Company]]. * ''[[The Black Stallion]]'' (1979), mednarodni distributer, produkcija United Artists in koprodukcija z American Zeotrope, plus [[Metro-Goldwyn-Mayer|MGM]] nadaljevanje in Disney prológ * ''[[All Quiet on the Western Front]]'' (1979) * ''[[All That Jazz]]'' (1979), koprodukcija s [[Columbia Pictures]] ==1980.== * ''[[My Bodyguard]]'' (1980) * ''[[Inferno]]'' (1980), distributer, koprodukcija z Produzioni Intersound. Ni več v lasti ZDA pravice; še vedno v lasti mednarodne pravice. * ''[[Raise the Titanic]]'' (1980), distributer, kodistribucija z Associated Film Distribution in koprodukcija z ITC Entertainment * ''[[Pontoffel Pock, Where Are You?]]'' (1980), distributer, koprodukcija z DePatie-Freleng Enterprises, pravice so v lasti [[Warner Bros.]] * ''[[On the Right Track]]'' (1981), prvi film z logom 1981 * ''[[Omen III: The Final Conflict]]'' (1981) * ''[[Ognjene kočije]]'' (1981), mednarodni distributer, produkcija [[Warner Bros.]] in The Ladd Company * ''[[The Cannonball Run]]'' (1981), pravice, ki so zdaj v lasti za HBO, plus [[Warner Bros.]] nadaljevanja in Orion Pictures prológ * ''[[The Great Muppet Caper]]'' (1981), mednarodni distributer, produkcija [[Universal Studios|Universal Pictures]] in koprodukcija z ITC Entertainment in Henson Associates * ''[[The Howling]]'' (1981), mednarodni distributer, produkcija Avco/Embassy Pictures, plus sédem nadaljevanja * ''[[Scanners]]'' (1981), mednarodni distributer, produkcija Avco/Embassy Pictures, plus nadaljevanje * ''[[For Your Eyes Only]]'' (1981), mednarodni distributer, produkcija United Artists * ''[[Taps]]'' (1981) * ''[[Modern Problems]]'' (1981) * ''[[Barbarosa]]'' (1982), mednarodni distributer, produkcija [[Universal Studios|Universal Pictures]] * ''[[Porky's]]'' (1982), plus dve nadaljevanji * ''[[Rocky III]]'' (1982), mednarodni distributer, produkcija United Artists * ''[[Eating Raoul]]'' (1982) * ''[[Visting Hours]]'' (1982) * ''[[Six Pack]]'' (1982) * ''[[The Pirate Movie]]'' (1982), distributer * ''[[Here Comes Garfield]]'' (1982), koprodukcija z United Media Productions in Film Roman * ''[[The Man from Snowy River]]'' (1982), plus Disney nadaljevanja * ''[[Razsodba (film)|Razsodba]]'' (1982), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Kandidat za zlati globus za najboljši film – Drama. * ''[[The Grinch Grinches the Cat in the Hat]]'' (1982), distributer, koprodukcija z Marvel Productions, pravice so v lasti [[Warner Bros.]] * ''[[Kralj komedije (film, 1983)|Kralj komedije]]'' (1983) * ''[[Max Dugan Returns]]'' (1983), distributer * ''[[Heart Like a Wheel]]'' (1983) * ''[[Bill Cosby: Himself]]'' (1983) * ''[[Porky's II: The Next Day]]'' (1983) * ''[[WarGames]]'' (1983), mednarodni distributer, produkcija [[Metro-Goldwyn-Mayer|MGM/UA Entertainment Co.]] * ''[[Mr. Mom]]'' (1983), distributer, koprodukcija z Sherwood Productions in Aaron Spelling Productions, pravicezdaj pripadajo [[Metro-Goldwyn-Mayer|MGM]] * ''[[The Star Chamber]]'' (1983), hlavný ten logom 1953 * ''[[Fire and Ice]]'' (1983), distributer, koprodukcija z Producers Sales Organization * ''[[Dobre poteze]]'' (1983) * ''[[Garfield on the Town]]'' (1983), koprodukcija z United Media Productions in Film Roman * ''[[A Night in Heaven]]'' (1983), distributer * ''[[Maščevanje piflarjev]]'' (1984), plus nadaljevanje * ''[[Lov za zelenim diamantom]]'' (1984), plus nadaljevanje * ''[[Rhinestone]]'' (1984) * ''[[Give My Regards to Broad Street]]'' (1984) * ''[[Garfield in the Rough]]'' (1984), koprodukcija z United Media Productions in Film Roman * ''[[Mupetki zavzamejo Manhattan]]'' (1984), mednarodni distributer, produkcija [[TriStar Pictures]] in koprodukcija s Henson Associates * ''[[Brazil (film)|Brazil]]'' (1985), koproducija z [[Universal Studios|Universal Pictures]] * ''[[Turk 182!]]'' (1985), distributer * ''[[Moving Violations]]'' (1985), distributer * ''[[The Man with One Red Shoe]]'' (1985) * ''[[Prizzi's Honor]]'' (1985), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Dobitnik nagrade zlati globus za najboljši film – Drama. Distributer, koprodukcija z ABC Motion Pictures, pravice, ki so zdaj v lasti [[Disney]]. * ''[[Porky's Revenge]]'' (1985) * ''[[Cocoon (film)|Cocoon]]'' (1985), kandidat za zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. Plus nadaljevanje * ''[[Warning Sign]]'' (1985), distributer * ''[[Commando]]'' (1985), koprodukcija s Silver Pictures * ''[[Garfield's Halloween Adventure]]'' (1985), koprodukcija z United Media Productions in Film Roman * ''[[The Jewel of the Nile]]'' (1985) * ''[[Enemy Mine]]'' (1985) * ''[[Legend (film)|Legend]]'' (1985), koprodukcija z [[Universal Studios|Universal Pictures]] * ''[[Highlander]]'' (1986), distributer * ''[[Garfield in Paradise]]'' (1986), koprodukcija z United Media Productions in Film Roman * ''[[Big Trouble in Little China]]'' (1986) * ''[[Osmi potnik 2]]'' (1986) * ''[[Iron Eagle]]'' (1986), mednarodni distributer, produkcija [[TriStar Pictures]] * ''[[Short Circuit]]'' (1986), mednarodni distributer, produkcija [[TriStar Pictures]] * ''[[Modri žamet]]'' (1986), distributer, kodistribucija z De Laurentiis Entertainment Group * ''[[The Mosquito Coast]]'' (1986), mednarodni distributer, produkcija [[Warner Bros.]] * ''[[Manhunter]]'' (1986), distributer, kodistribucija z De Laurentiis Entertainment Group * ''[[Krokodil Dundee]]'' (1986), mednaroni distributer, produkcija [[Paramount Pictures]] * ''[[9½ Weeks]]'' (1986), mednaroni distributer, produkcija [[Metro-Goldwyn-Mayer|MGM]], plus Trimark Pictures nadaljevanja * ''[[Raw Deal]]'' (1986), distributer, kodistribucija z De Laurentiis Entertainment Group * ''[[Flight of the Navigator]]'' (1986), mednarodni distributer, produkcija Walt Disney Pictures * ''[[Muha (film, 1986)|Muha]]'' (1986), remake grozljivke iz leta 1958, plus nadaljevanja * ''[[The Boy Who Could Fly]]'' (1986), distributer, koprodukcija z Lorimar Productions * ''[[Jumpin' Jack Flash]]'' (1986), koprodukcija s Silver Pictures * ''[[Black Widow (film, 1987)|Black Widow]]'' (1987), remake filma noir iz leta 1954 * ''[[Mannequin]]'' (1987), ameriški distributer, The Cannon Group razdeljeni v tujini, koprodukcija z Gladden Entertainment, plus nadaljevanja, pravicezdaj pripadajo [[Metro-Goldwyn-Mayer|MGM]] * ''[[Arizona Junior]]'' (1987) * ''[[Project X]]'' (1987) * ''[[Garfield Goes Hollywood]]'' (1987), koprodukcija z United Media Productions in Film Roman * ''[[Predator (film)|Predator]]'' (1987), koprodukcija s Silver Pictures in Davis Entertainment, plus nadaljevanje * ''[[Princesa nevesta]]'' (1987), distributer, pravicezdaj pripadajo [[Metro-Goldwyn-Mayer|MGM]] * ''[[Big Shots]]'' (1987), distributer, koprodukcija z Lorimar Productions, pravice so v lasti [[Warner Bros.]] * ''[[Less Than Zero]]'' (1987) * ''[[Wall Street (film)|Wall Street]]'' (1987), plus nadaljevanja * ''[[Broadcast News]]'' (1987), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Kandidat za zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. * ''[[A Garfield Christmas]]'' (1987), koprodukcija z United Media Productions in Film Roman * ''[[A Night in the Life of Jimmy Reardon]]'' (1988) * ''[[Bad Dreams]]'' (1988) * ''[[Big]]'' (1988), kandidat za zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. * ''[[License to Drive]]'' (1988) * ''[[Umri pokončno]]'' (1988), koprodukcija s Silver Pictures, plus tri nadaljevanja * ''[[Young Guns]]'' (1988), distributer, koprodukcija z Morgan Creek, plus nadaljevanja * ''[[Dead Ringers]]'' (1988), distributer, koprodukcija z Morgan Creek * ''[[A Nightmare on Elm Street 4: The Dream Master]]'' (1988), mednarodni distributer, produkcija New Line Cinema * ''[[Short Circuit 2]]'' (1988), mednarodni distributer, produkcija [[TriStar Pictures]] * ''[[Fright Night Part 2]]'' (1988), mednarodni distributer, produkcija [[TriStar Pictures]] * ''[[Alien Nation]]'' (1988) * ''[[Garfield: His 9 Lives]]'' (1988), koprodukcija z United Media Productions in Film Roman * ''[[Cocoon: The Return]]'' (1988) * ''[[My Neighbor Totoro]]'' (1988), distributer, kodistribucija s 50th Street Films in koprodukcija s [[Studio Ghibli|Studiom Ghibli]], pravice so zdaj v lasti GKIDS. * ''[[Working Girl]]'' (1988), nominiranec za oskarja za najboljšo sliko. Dobitnik nagrade zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. * ''[[Muha 2]]'' (1989) * ''[[Say Anything...]]'' (1989), koprodukcija z Gracie Films * ''[[Garfield's Babes and Bullets]]'' (1989), koprodukcija z United Media Productions in Film Roman * ''[[Weekend at Bernie's]]'' (1989), ameriški distributer, The Rank Orginization razdeljeni v tujini, koprodukcija z Gladden Entertainment, plus [[TriStar Pictures]] nadaljevanja, pravicezdaj pripadajo [[Metro-Goldwyn-Mayer|MGM]] * ''[[The Abyss]]'' (1989), koprodukcija z Lightstorm Entertainment * ''[[Millennium]]'' (1989), ameriški distributer, The Rank Orginization razdeljeni v tujini, koprodukcija z Gladden Entertainment * ''[[Garfield's Thanksgiving]]'' (1989), koprodukcija z United Media Productions in Film Roman * ''[[The War of the Roses]]'' (1989), kandidat za zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. * ''[[Enemies: A Love Story]]'' (1989), distributer, koprodukcija z Morgan Creek, pravice so v lasti [[Warner Bros.]] * ''[[A Grand Day Out with Wallace & Gromit]]'' (1989), koprodukcija z BBC in Aardman Animations ==1990.== * ''[[Garfield's Feline Fantasies]]'' (1990), koprodukcija z United Media Productions in Film Roman * ''[[Umri pokončno 2]]'' (1990), koprodukcija s Silver Pictures * ''[[Young Guns II]]'' (1990), zadnji film z logom 1953, distributer, koprodukcija z Morgan Creek, pravice so v lasti [[Sony]] * ''[[The Exorcist III]]'' (1990), distributer, koprodukcija z Morgan Creek * ''[[Nightbreed]]'' (1990), distributer, koprodukcija z Morgan Creek * ''[[Pacific Heights]]'' (1990), distributer, koprodukcija z Morgan Creek, pravice so v lasti [[Warner Bros.]] * ''[[Miller's Crossing]]'' (1990) * ''[[Marked for Death]]'' (1990) * ''[[Sam doma]]'' (1990), kandidat za zlati globus za najboljši film – muzikal ali komedija. Koprodukcija s Hughes Entertainment, plus štiri nadaljevanji * ''[[Edvard Škarje]]'' (1990) * ''[[Garfield Gets a Life]]'' (1991), koprodukcija z United Media Productions in Film Roman * ''[[Mannequin: On the Move]]'' (1991), ameriški distributer, The Rank Orginization razdeljeni v tujini, koprodukcija z Gladden Entertainment, pravicezdaj pripadajo [[Metro-Goldwyn-Mayer|MGM]] * ''[[Napihnjenci]]'' (1991), plus nadaljevanje * ''[[Only the Lonely]]'' (1991), koprodukcija s Hughes Entertainment * ''[[The Five Heartbeats]]'' (1991) * ''[[Dutch]]'' (1991), koprodukcija s Hughes Entertainment * ''[[Class Action]]'' (1991) * ''[[Nindža želve 2]]'' (1991), mednarodni distributer, produkcija New Line Cinema in koprodukcija z Jim Henson Productions, pravice so zdaj v lasti [[Paramount Pictures]]. * ''[[Point Break]]'' (1991), koprodukcija z Largo Entertainment, pravice so v lasti [[Warner Bros.]] * ''[[Omen IV: The Awakening]]'' (1991), koprodukcija s FNM Films * ''[[Barton Fink]]'' (1991) * ''[[Veliki kanjon]]'' (1992) * ''[[Shining Through]]'' (1992) * ''[[White Men Can't Jump]]'' (1992) * ''[[FernGully: The Last Rainforest]]'' (1992), koprodukcija s FAI Films in Kroyer Films, plus neposredno na video nadaljevanje * ''[[Osmi potnik 3]]'' (1992) * ''[[Toys]]'' (1992) * ''[[Poslednji Mohikanec (film, 1992)|Poslednji Mohikanec]]'' (1992), distributer, koprodukcija z [[Warner Bros.]] in Morgan Creek * ''[[Night and the City (film, 1992)|Night and the City]]'' (1992), remake noir filma iz leta 1950 * ''[[Love Potion No. 9]]'' (1992) * ''[[Hoffa]]'' (1992) * ''[[Rapid Fire]]'' (1992) * ''[[Hear No Evil]]'' (1993) * ''[[Jack the Bear]]'' (1993) * ''[[Napihnjenci 2]]'' (1993) * ''[[Nindža želve 3]]'' (1993), mednarodni distributer, produkcija New Line Cinema, pravice so zdaj v lasti [[Paramount Pictures]]. * ''[[The Sandlot]]'' (1993), koprodukcija z Island World, plus dve neposredno na video nadaljevanji * ''[[Once Upon a Forest]]'' (1993), koprodukcija s Hanna-Barbera in HTV * ''[[Rookie of the Year]]'' (1993) * ''[[Robin Hood: Men in Tights]]'' (1993), koprodukcija z Gaumont * ''[[Only the Strong]]'' (1993) * ''[[The Good Son]]'' (1993) * ''[[Freaked]]'' (1993) * ''[[The Beverly Hillbillies]]'' (1993), temelječ na seriji Filmways iz let 1962-1971 * ''[[Očka v krilu]]'' (1993) * ''[[Ghost in the Machine]]'' (1993) * ''[[The Wrong Trousers]]'' (1993), koprodukcija z BBC in Aardman Animations * ''[[Sugar Hill]]'' (1994) * ''[[The Chase]]'' (1994) * ''[[Vražja dekleta (film)|Vražja dekleta]]'' (1994) * ''[[Hitrost (film)|Hitrost]]'' (1994), plus nadaljevanje * ''[[Baby's Day Out]]'' (1994), koprodukcija s Hughes Entertainment * ''[[Resnične laži]]'' (1994), koprodukcija z [[Universal Studios|Universal Pictures]] in Lightstorm Entertainment * ''[[Airheads]]'' (1994), zadnji film z logom 1981 * ''[[The Scout]]'' (1994) * ''[[Čudež na 34. ulici (film, 1994)|Čudež na 34. ulici]]'' (1994), remake filma iz leta 1947, koprodukcija s Hughes Entertainment * ''[[The Pagemaster]]'' (1994), ameriški distributer, koprodukcija s Turner Pictures * ''[[Trapped in Paradise]]'' (1994) * ''[[Nell (film)|Nell]]'' (1994), Kandidat za zlati globus za najboljši film – Drama. Koprodukcija s Polygram Filmed Entertainment in Egg Pictures * ''[[Trading Mom]]'' (1994), mednarodni distributer * ''[[Far from Home: The Adventures of Yellow Dog]]'' (1995) * ''[[Kiss of Death (film, 1995)|Kiss of Death]]'' (1995), remake filmske noir klasike iz leta 1947 * ''[[Umri pokončno 3]]'' (1995), koprodukcija s [[Touchstone Pictures]] in Cinergi Pictures Entertainment * ''[[Pogumno srce]]'' (1995), koprodukcija s Paramount Pictures in Icon Productions * ''[[Mogočni morphin Power Rangers: Film]]'' (1995), koprodukcija s Fox Family Films, Saban Entertainment in Toei Company, plus nadaljevanje, pravice so zdaj v lasti Allspark Pictures * ''[[Francoski poljub (film)|Francoski poljub]]'' (1995), ameriški distributer, koprodukcija z Polygram Filmed Entertainment * ''[[A Close Shave]]'' (1995), koprodukcija z BBC in Aardman Animations * ''[[Dunston Checks In]]'' (1996), koprodukcija s Fox Family Films * ''[[Dan neodvisnosti (film)|Dan neodvisnosti]]'' (1996), koprodukcija s Centropolis Entertainment * ''[[Jingle All the Way]]'' (1996), koprodukcija s 1492 Pictures, plus neposredno na video nadaljevanje * ''[[The Crucible]]'' (1996) * ''[[Anastasia (film, 1997)|Anastasia]]'' (1997), koprodukcija s Fox Animation Studios in Fox Family Films, plus 1999 neposredno na video nadaljevanje ''[[Bartok the Magnificent]]'' * ''[[Turbo: A Power Rangers Movie]]'' (1997), koprodukcija s Saban Entertainment, pravice so zdaj v lasti Allspark Pictures * ''[[Casper: A Spirited Beginning]]'' (1997), neposredno na video, koprodukcija s Harvey Comics in Saban Entertainment * ''[[A Christmas Carol]]'' (1997), neposredno na video, koprodukcija z DIC Entertainment * ''[[Osmi potnik 4: Vstajenje]]'' (1997) * ''[[Titanik (film, 1997)|Titanik]]'' (1997), dobitnik oskarja za najboljšo sliko. Dobitnik nagrade zlati globus za najboljši film – Drama. Koprodukcija s [[Paramount Pictures]] in Lightstorm Entertainment * ''[[FernGully 2: The Magical Rescue]]'' (1998), neposredno na video * ''[[Dosjeji X (film)|Dosjeji X]]'' (1998), temelječ na TV-seriji iz let 1993-2002, plus nadaljevanje * ''[[Dr. Dolittle]]'' (1998), koprodukcija z Davis Entertainment in Jim Henson Productions, plus dve nadaljevanji * ''[[Casper Meets Wendy]]'' (1998), neposredno na video, koprodukcija s Harvey Comics in Saban Entertainment * ''[[Bartok the Magnificent]]'' (1999), neposredno na video, koprodukcija s Fox Animation Studios * ''[[Klub golih pesti]]'' (1999), koprodukcija z Regency Enterprises in Taurus Film * ''[[Olive, the Other Reindeer]]'' (1999), koprodukcija s 20th Century Fox Animation, Flower Films z The Curiosity Company ==Zunanje povezave== * [http://www.foxmovies.com/ Foxmovies.com] * [http://www.imdb.com/find?s=all&q=20th+century+fox&x=0&y=0 Filmi 20th Century Fox] na [[IMDb]] [[Kategorija:20th Century Fox]] [[Kategorija:Seznami ameriških filmov|20th Century Fox]] fiozvkcjf7nwho7wjeffp2fj4b4ffsp 0 401371 6684754 6663607 2026-06-03T18:17:36Z Shabicht 3554 /* Specifikacije (Mk I) */ 6684754 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin |name=AS.10 Oxford |image=RAF Airspeed AS.10 Oxford II Brown.jpg |caption=Oxford II v letu nad [[Saskatchewan]]om, [[Kanada]], leta 1942 }}{{Infobox Aircraft Type |type= Vadbeno letalo |manufacturer=[[Airspeed Ltd]] |designer= |first flight= 19. junij 1937 |introduction= |retired= |status= |primary user= [[Kraljeve letalske sile]] |more users= |produced= |number built= 8586 |unit cost= |developed from=[[Airspeed Envoy]] |variants with their own articles=[[Airspeed Consul]] }} |} [[Slika:Airspeeed AS.10 Oxford HM954 at Blackbushe 1954.jpg|sličica|Airspeeed AS.10 Oxford]] '''Airspeed AS.10 Oxford''' je bilo dvomotorno propelersko vadbeno [[letalo]], ki so ga zasnovali v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] v 1930ih. Letalo so uporabljali za šolanje posadk v navigaciji, radiokomunikaciji, odmetavanju bomb in operiranju strojnic. ==Specifikacije (Mk I)== [[File:Airspeed Oxford AS10 3-view silhouette.jpg|thumb|right|300px|Oxford AS 10]] {{aircraft specifications |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop |ref=Modern Trainer;''Flight'' 30 June 1938, p. 630 |crew=3 |length main=34 ft 6 in |length alt=10,52 m |span main=53 ft 4 in |span alt=16,26 m |height main=11 ft 1 in |height alt=3,38 m |area main=348 ft² |area alt=32,3 m² |empty weight main=5322 lb |empty weight alt=2419 kg |loaded weight main=7500 lb |loaded weight alt=3409 kg |max takeoff weight main= |max takeoff weight alt= |engine (prop)=[[Armstrong Siddeley Cheetah]] X |type of prop=[[radialni motor]] |number of props=2 |power main=350 KM |power alt=261 kW |max speed main=192 mph |max speed alt=167 vozlov, 309 km/h |max speed more=at 8000 ft (2440 m) |range main= |range alt= |endurance=5,5 ur |ceiling main=23550 ft |ceiling alt=7180 m |climb rate main=1340 ft/min |climb rate alt=6,8 m/s |loading main= |loading alt= |power/mass main= |power/mass alt= |guns=0.303 in (7.7 mm) [[Vickers K]] strojnica |bombs=16 × 11,5 [[lb]] (5 kilogramskih) vadbenih bomb }} ==Glej tudi== * [[Airspeed Consul]] * [[Airspeed Envoy]] * [[Avro Anson]] ==Sklici== {{sklici|group=N}} {{sklici|colwidth=30em}} == Bibliografija == * {{navedi knjigo |author=Bridgman, Leonard |year=1988 |title=Jane's Fighting Aircraft of World War II. |url=https://archive.org/details/janesfightingair0000unse_j9y9 |publisher=New York: Crescent Books |isbn=0-517-67964-7 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Flintham, Victor |year=1990 |title=Air Wars and Aircraft: a detailed record of air combat, 1945 to the present. |publisher=London : Arms and Armour |isbn=0-85368-779-X |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gunston, Bill |year=1995 |title=Classic World War II Aircraft Cutaways. |publisher=London: Osprey |isbn=1-85532-526-8 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Hamlin, John F. |year=2001 |title=The Oxford, Consul & Envoy File. |publisher=Tunbridge, U.K. : Air-Britain (Historians) |isbn=0-85130-289-0 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Jefford, C.G. |year=2001 |title=RAF Squadrons, a Comprehensive Record of the Movement and Equipment of all RAF Squadrons and their Antecedents since 1912.|edition=2 |publisher=Shrewsbury, Shropshire, UK: Airlife Publishing |isbn=1-84037-141-2 |cobiss= |pages=}} * Middleton, Don. "RAF Piston Trainers No 9 Airspeed Oxford–Part One". ''[[Aeroplane Monthly]]'', May 1980, Volume 9 No 5, ISSN 0143-7240. pp.&nbsp;242–249. * Middleton, Don. "RAF Piston Trainers No 9 Airspeed Oxford–Part Two". ''[[Aeroplane Monthly]]'', June 1980, Volume 9 No 6, ISSN 0143-7240. pp.&nbsp;322–327. * [http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1938/1938%20-%201836.html "Modern Trainer."] ''[[Flight International|Flight]]'', 30 June 1938, pp.&nbsp;628–632. * {{navedi knjigo |author=Pacco, John |year=2003 |title=Het militair vliegwezen , 1930-1940 |publisher=Aartselaar J.P. |isbn=9080113662 |cobiss= |pages=}} * Rawlings, John D.R. "The Airspeed Oxford". ''Aircraft in Profile, Volume 11''. Windsor, Berkshire, UK: Profile Publications Ltd., 1971. * Thetford, Owen. ''Aircraft of the Royal Air Force 1918–57''. London: Putnam, 1957. * {{navedi knjigo |author=Wilson, Stewart |year=1998 |title=Aircraft of WWII. |url=https://archive.org/details/aircraftofwwii0000wils |publisher=Fyshwick, ACT., Australia : Aerospace Publications |isbn=1-875671-35-8 |cobiss= |pages=}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Airspeed AS.10 Oxford}} * [http://www.fleetairarmarchive.net/Aircraft/Oxford.htm Fleet Air Arm Archive] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060528134118/http://www.fleetairarmarchive.net/Aircraft/Oxford.htm |date=2006-05-28 }} * [http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1943/1943%20-%201363.html "Singles to Twins"] 1943 article on using Oxford for training {{Airspeed aircraft}} [[Kategorija:Letala Airspeed]] [[Kategorija:Propelerska letala]] {{normativna kontrola}} 5c0ljitgk9xag3y3h2ifxxhgthvmyj9 6684775 6684754 2026-06-03T18:26:54Z Shabicht 3554 /* Specifikacije (Mk I) */ 6684775 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin |name=AS.10 Oxford |image=RAF Airspeed AS.10 Oxford II Brown.jpg |caption=Oxford II v letu nad [[Saskatchewan]]om, [[Kanada]], leta 1942 }}{{Infobox Aircraft Type |type= Vadbeno letalo |manufacturer=[[Airspeed Ltd]] |designer= |first flight= 19. junij 1937 |introduction= |retired= |status= |primary user= [[Kraljeve letalske sile]] |more users= |produced= |number built= 8586 |unit cost= |developed from=[[Airspeed Envoy]] |variants with their own articles=[[Airspeed Consul]] }} |} [[Slika:Airspeeed AS.10 Oxford HM954 at Blackbushe 1954.jpg|sličica|Airspeeed AS.10 Oxford]] '''Airspeed AS.10 Oxford''' je bilo dvomotorno propelersko vadbeno [[letalo]], ki so ga zasnovali v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] v 1930ih. Letalo so uporabljali za šolanje posadk v navigaciji, radiokomunikaciji, odmetavanju bomb in operiranju strojnic. ==Specifikacije (Mk I)== [[File:Airspeed Oxford AS10 3-view silhouette.jpg|thumb|right|300px|Oxford AS 10]] {{aircraft specifications |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop |ref=Modern Trainer;''Flight'' 30 June 1938, p. 630 |crew=3 |length main=34 ft 6 in |length alt=10,52 m |span main=53 ft 4 in |span alt=16,26 m |height main=11 ft 1 in |height alt=3,38 m |area main=348 ft² |area alt=32,3 m² |empty weight main=5322 lb |empty weight alt=2419 kg |loaded weight main=7500 lb |loaded weight alt=3409 kg |max takeoff weight main= |max takeoff weight alt= |engine (prop)=[[Armstrong Siddeley Cheetah]] X |type of prop=[[radialni motor]] |number of props=2 |power main=350 KM |power alt=261 kW |max speed main=192 mph |max speed alt=167 vozlov, 309 km/h |max speed more=na (2440 m) višine |range main= |range alt= |endurance=5,5 ur |ceiling main=23550 ft |ceiling alt=7180 m |climb rate main=1340 ft/min |climb rate alt=6,8 m/s |loading main= |loading alt= |power/mass main= |power/mass alt= |guns=7,7 [[kaliber|mm]] [[Vickers K]] strojnica |bombs=16 × 11,5 [[lb]] (5 kilogramskih) vadbenih bomb }} ==Glej tudi== * [[Airspeed Consul]] * [[Airspeed Envoy]] * [[Avro Anson]] ==Sklici== {{sklici|group=N}} {{sklici|colwidth=30em}} == Bibliografija == * {{navedi knjigo |author=Bridgman, Leonard |year=1988 |title=Jane's Fighting Aircraft of World War II. |url=https://archive.org/details/janesfightingair0000unse_j9y9 |publisher=New York: Crescent Books |isbn=0-517-67964-7 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Flintham, Victor |year=1990 |title=Air Wars and Aircraft: a detailed record of air combat, 1945 to the present. |publisher=London : Arms and Armour |isbn=0-85368-779-X |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gunston, Bill |year=1995 |title=Classic World War II Aircraft Cutaways. |publisher=London: Osprey |isbn=1-85532-526-8 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Hamlin, John F. |year=2001 |title=The Oxford, Consul & Envoy File. |publisher=Tunbridge, U.K. : Air-Britain (Historians) |isbn=0-85130-289-0 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Jefford, C.G. |year=2001 |title=RAF Squadrons, a Comprehensive Record of the Movement and Equipment of all RAF Squadrons and their Antecedents since 1912.|edition=2 |publisher=Shrewsbury, Shropshire, UK: Airlife Publishing |isbn=1-84037-141-2 |cobiss= |pages=}} * Middleton, Don. "RAF Piston Trainers No 9 Airspeed Oxford–Part One". ''[[Aeroplane Monthly]]'', May 1980, Volume 9 No 5, ISSN 0143-7240. pp.&nbsp;242–249. * Middleton, Don. "RAF Piston Trainers No 9 Airspeed Oxford–Part Two". ''[[Aeroplane Monthly]]'', June 1980, Volume 9 No 6, ISSN 0143-7240. pp.&nbsp;322–327. * [http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1938/1938%20-%201836.html "Modern Trainer."] ''[[Flight International|Flight]]'', 30 June 1938, pp.&nbsp;628–632. * {{navedi knjigo |author=Pacco, John |year=2003 |title=Het militair vliegwezen , 1930-1940 |publisher=Aartselaar J.P. |isbn=9080113662 |cobiss= |pages=}} * Rawlings, John D.R. "The Airspeed Oxford". ''Aircraft in Profile, Volume 11''. Windsor, Berkshire, UK: Profile Publications Ltd., 1971. * Thetford, Owen. ''Aircraft of the Royal Air Force 1918–57''. London: Putnam, 1957. * {{navedi knjigo |author=Wilson, Stewart |year=1998 |title=Aircraft of WWII. |url=https://archive.org/details/aircraftofwwii0000wils |publisher=Fyshwick, ACT., Australia : Aerospace Publications |isbn=1-875671-35-8 |cobiss= |pages=}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Airspeed AS.10 Oxford}} * [http://www.fleetairarmarchive.net/Aircraft/Oxford.htm Fleet Air Arm Archive] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060528134118/http://www.fleetairarmarchive.net/Aircraft/Oxford.htm |date=2006-05-28 }} * [http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1943/1943%20-%201363.html "Singles to Twins"] 1943 article on using Oxford for training {{Airspeed aircraft}} [[Kategorija:Letala Airspeed]] [[Kategorija:Propelerska letala]] {{normativna kontrola}} ibi7altk7o2iwwmjplcpw7ytbqcaz9w 0 402240 6684972 6684475 2026-06-04T07:53:16Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684972 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge | bridge_name = Brooklynski most | image = Brooklyn Bridge Postdlf.jpg | caption = Brooklynski most, pogled iz Manhattana | official_name = | also_known_as = | carries = 6-pasovnica (samo avtomobili)<br /> železnica (do 1944)<br /> tramvaj (do 1950)<br /> pešci in kolesarji | crosses = [[East River]] | locale = [[New York]] (Civic Center, Manhattan, [[Manhattan]] – Dumbo, Brooklyn/Brooklyn Heights, [[Brooklyn]]) | maint = New York City Department of Transportation | id = | designer = [[John Augustus Roebling]] | design = [[Viseči most]]/[[Most s poševnimi zategami]] Hibrid | mainspan = 486,3 m | length = 1825,4 m<ref name="nycdot info">{{navedi splet | url = http://www.nyc.gov/html/dot/html/bridges/bridges.shtml#brooklyn | title = NYCDOT Bridges Information | publisher = New York City Department of Transportation | accessdate = August 23, 2008}}</ref> | width = 25,9 m | height = 84,3 m nad srednje visoko vodo<ref>{{navedi splet | url = http://www.nycroads.com/crossings/brooklyn/|title = Brooklyn Bridge | publisher = Nycroads.com | date = | accessdate = June 4, 2013}}</ref> | below = 41,1 m | traffic = 123.781 (2008)<ref>{{navedi splet | url = http://www.nyc.gov/html/dot/downloads/pdf/bridgetrafrpt08.pdf | title = New York City Bridge Traffic Volumes 2008 | date = March 2010 | publisher = New York City Department of Transportation | page = 63 | format = PDF | accessdate = July 10, 2010 | archive-date = 2018-12-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20181225040136/http://www.nyc.gov/html/dot/downloads/pdf/bridgetrafrpt08.pdf%20 | url-status = dead }}</ref> |begin= 3. januar 1870 |complete= | open = {24. maj 1883<ref>{{navedi splet | url = http://www.endex.com/gf/buildings/bbridge/bbridgefacts.htm | title = Brooklyn Bridge Facts, History and Information | first = Gary | last = Feuerstein | date = 29 maj 1998 | publisher = Endex.com | archiveurl = https://web.archive.org/web/20100208205253/http://www.endex.com/gf/buildings/bbridge/bbridgefacts.htm | archivedate = 2010-02-08 | accessdate = 23 maj 2011 | url-status = dead }}</ref> | closed = | toll = ne | extra = {{Infobox NRHP | embed = yes | name = Brooklyn Bridge | nrhp_type = nhl | image = Pont de Brooklyn de nuit - Octobre 2008 edit.jpg | alt = | caption = | architect = | visitation_num = | visitation_year = | mpsub = | governing_body = | built =1869-1883 | architecture= [[neogotika]] | designated_nrhp_type= 29. januar 1964<ref name="nhlsum1">{{navedi splet |url=http://tps.cr.nps.gov/nhl/detail.cfm?ResourceId=376&ResourceType=Structure |title=Brooklyn Bridge |publisher=National Park Service|archiveurl=https://web.archive.org/web/20021128053708/http://tps.cr.nps.gov/nhl/detail.cfm?ResourceId=376&ResourceType=Structure |archivedate=November 28, 2002 |url-status=dead}}</ref> | added = 15. oktober 1966<ref name="nris">{{NRISref|2007a}}</ref> | refnum=66000523 }} }} '''Brooklynski most''' je hibridni [[most s poševnimi zategami]] / [[viseči most]] v [[New York]]u in je eden najstarejših mostov takega tipa v [[ZDA|Združenih državah Amerike]]. Končan leta 1883, povezuje okrožji [[Manhattan]] in [[Brooklyn]], ki ležita ob [[East River]]. Njegov glavni razpon meri 486,3 m in je bil izdelan kot prvi jekleni viseči most. Prvotno je bil imenovan ''New York and Brooklyn Bridge'' in kot ''East River Bridge'', vendar pa je bil kasneje poimenovan ''Brooklyn Bridge''. Ime izhaja od 25. januarja 1867 iz pisma uredniku ''Brooklyn Daily Eagle'', <ref>{{navedi novice|url=http://www.brooklynpubliclibrary.org/eagle/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071019230402/http://www.brooklynpubliclibrary.org/eagle/|archivedate=2007-10-19|title=Bridging the East River&nbsp;– Another Project|author=E.P.D.|date=January 25, 1867|newspaper=The Brooklyn Daily Eagle|page=2|accessdate=November 26, 2007|url-status=live}}{{verify source|date=April 2012}}</ref> in formalno tako poimenovan s strani mestne oblasti leta 1915. Od odprtja je postal ikona New Yorka. Leta 1964 je bil imenovan kot ''National Historic Landmark''<ref name="nhlsum">{{navedi splet|url=http://tps.cr.nps.gov/nhl/detail.cfm?ResourceId=376&ResourceType=Structure|title=Brooklyn Bridge|date=September 11, 2007|publisher=National Park Service|accessdate=2015-04-25|archive-date=2002-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20021128053708/http://tps.cr.nps.gov/nhl/detail.cfm?ResourceId=376&ResourceType=Structure|url-status=dead}}</ref><ref name="nrhpinv">{{navedi splet |url=http://pdfhost.focus.nps.gov/docs/NHLS/Text/66000523.pdf |first1=James B. |last1=Armstrong |first2=S. Sydney |last2=Bradford |title=The Brooklyn Bridge |work=National Register of Historic Places Inventory-Nomination |date=February 24, 1975 |publisher=National Park Service |accessdate=2015-04-25 |archive-date=2007-11-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071127025735/http://pdfhost.focus.nps.gov/docs/NHLS/Text/66000523.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="nrhpphotos">{{navedi splet|url=http://pdfhost.focus.nps.gov/docs/NHLS/Photos/66000523.pdf|title=The Brooklyn Bridge—Accompanying three photos, from 1975.|work=National Register of Historic Places Inventory-Nomination|date=February 24, 1975|publisher=National Park Service|accessdate=2015-04-25|archive-date=2007-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20071127025732/http://pdfhost.focus.nps.gov/docs/NHLS/Photos/66000523.pdf|url-status=dead}}</ref> in leta 1972 kot ''National Historic Civil Engineering Landmark''. <ref>{{navedi splet |title=Brooklyn Bridge |url=http://www.ascemetsection.org/content/view/339/872/ |publisher=ASCE Metropolitan Section |accessdate=June 30, 2010 |archive-date=2009-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090601133548/http://www.ascemetsection.org/content/view/339/872/ |url-status=dead }}</ref> Brooklynski most je po mnenju mnogih najlepši most na svetu. V verzih sta ga opisovala Walt Whitman in Hart Crane, na platnu pa ovekovečila Georgia O'Keefe in Joseph Stella.<ref>[http://www.rtvslo.si/tureavanture/severna-amerika/fotozgodba-sprehod-cez-brooklynski-most/199669] </ref> == Načrt == Čeprav je Brooklynski most tehnično viseči most <ref name="encyclopedia britannica">[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/81255/Brooklyn-Bridge "Brooklyn Bridge"], ''Encyclopedia Britannica''</ref>, je hibrid, saj uporablja tudi kable. Piloni so zgrajeni iz apnenca, granita in Rosendale cementa. Granitne kocke so bile pridobljene in oblikovane na otoku Vinalhaven, Maine, na podlagi pogodbe z družbo Bodwell Granit in pripeljane v New Yorku z dvojamborniki. <ref>{{navedi knjigo | last1 =McLane | first1 = Charles B. | last2 = McLane | first2 = Carol Evarts | title = Islands of the Mid-Maine Coast | publisher =Tilbury House & Island Institute |volume = I | year =1997 | page =134 | url = |id = | isbn =0-88448-184-0 }}</ref> Most je bil zgrajen s številnimi prehodi in predelki v sidriščih. New Yorkje oddajal v najem velike oboke pod mostom na Manhattanski strani sidrišča za financiranje mostu. Odprti leta 1876 so bili oboki uporabljeni za shranjevanje vina, saj je bilo tam vedno okoli 16 °C. Imenovali so jih "Blue Grotto" zaradi Marijinega svetišča poleg vhodne odprtine. Ko je časopis ''New York'' obiskal eno od kleti 102 leti kasneje, leta 1978, je odkril na steni slabo viden napis: "Kdor ne ljubi vina, žensk in pesmi, bo ostal bedak celo svoje življenje." <ref>{{navedi novice| title=8 Things Even New Yorkers Don't Know About New York City| work= The Huffington Post | author= Van Luling, Todd|date=April 17, 2014 | url=http://www.huffingtonpost.com/2014/04/17/new-york-history-facts_n_5107337.html}}</ref> Pred začetkom gradnje je bila ustanovljena Družba ''New York Bridge Company''. Stroški projekta so bili ocenjeni na 5 mio dolarjev, o tega naj bi dve tretjini prispevalo mesto Brooklyn, eno tretjino pa mesto New York. == Zgodovina == === Gradnja === [[File:Brooklyn Museum - John Augustus Roebling.jpg|thumb|left|200px|John Augustus Roebling]] [[File:BrooklynBridgeSchematic.jpg|thumb|left|200px|Načrt pilona za Brooklynski most, 1867]] Gradnja mostu se je začela leta 1869. Zasnoval ga je nemški priseljenec [[John Augustus Roebling]], ki je pred tem zasnoval in izdelal nekaj krajših visečih mostov, kot je Delaware akvadukt v Lackawaxenu, Pennsylvania, viseči most Waco v Teksasu in John A. Roeblingov viseči most v Cincinnatiju, Ohio. Med izvajanjem raziskav za projekt mostu si je Roebling poškodoval nogo, ko ga je [[trajekt]] pritisnil ob [[pilot (temeljenje)|pilot]]. Po amputaciji zdrobljenih prstov se je razvila okužba [[tetanus]]a, ki ga je onesposobila in kmalu po tem, ko je za projekt zadolžil svojega 32-letnega sina Washingtona Roeblinga, umrl. <ref>{{navedi novice |accessdate=October 27, 2009 |date=May 24, 1883 |url=http://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F01E5DC1431E433A25757C2A9639C94629FD7CF |title=The Building Of The Bridge.; Its Cost And The Difficulties Met With-- Details Of The History Of A Great Engineering Triumph. |newspaper=The New York Times}}</ref> Washington Roebling je kmalu po začetku gradnje 3. januarja 1870 tudi utrpel poškodbe, ki so bile posledica dekompresijske bolezni. To stanje je najprej imenoval zdravnik Andrew Smith kot "kesonska bolezen", za katero so zboleli mnogi delavci, ki so delali v kesonih. Roeblingovo izčrpavajoče stanje je pustilo posledice, da ni mogel fizično nadzorovati gradnje. Nadzor nad izvedno je opravljal iz svojega stanovanja s pogledom na gradbišče, oblikoval in preoblikoval je kesone in drugo opremo. Pomagala mu je žena Emily Warren Roebling, ki je bila pisna zveza med možem in inženirji na gradbišču. Pod vodstvom svojega moža je Emily študirala višjo matematiko, izračunavala vozne krivulje, prednosti materialov, specifikacije mostu in zapletenost kabelske gradnje. Naslednjih 11 let je asistirala Washingtonu Roeblingu in pomagala nadzorovati gradnjo mostu. <ref name=MWeigold>{{navedi knjigo|author=Weigold, Marilyn |title=Silent Builder: [[Emily Warren Roebling]] and the Brooklyn Bridge |year=1984 |publisher=Associated Faculty Press }}</ref><ref name=DMcCullough>{{navedi knjigo|author=McCullough, David |title=The Great Bridge: The Epic Story of the Building of the Brooklyn Bridge |url=https://archive.org/details/greatbridge00mccu_0 |year=1983 |publisher=Simon & Schuster |location=New York |page=[https://archive.org/details/greatbridge00mccu_0/page/421 421]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.asce.org/PPLContent.aspx?id=2147487328 |title=Emily Warren Roebling |publisher=American Society of Civil Engineers |accessdate=June 30, 2010 |archive-date=2010-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100528011207/http://www.asce.org/PPLContent.aspx?id=2147487328 |url-status=dead }}</ref> Ko je železna sonda pod kesonom za Manhattanski pilon prišla do temeljnih tal, je bila globlje, kot je bilo pričakovano, zato je Roebling ustavil gradnjo zaradi povečanega tveganja dekompresijske bolezni. Kasneje je obveljalo, da je agregat 9 m pod predvidenim nivojem dovolj za podporo baze pilona in gradnja nadaljevala. Gradnja Brooklynskega mostu je podrobno opisana v knjigi ''The Great Bridge'' Davida McCullougha (1972 ) in ''Brooklyn Bridge'' (1981), prvi PBS dokumentarni film doslej je posnel Ken Burns. Burns je za film uporabil McCulloughovo knjigo in ga uporabil kot pripovedovalca. <ref>{{navedi splet |url=http://www.museum.tv/eotvsection.php?entrycode=burnsken |title=Burns, Ken&nbsp;– U.S. Documentary Film Maker |publisher=The Museum of Broadcast Communications |accessdate=February 20, 2010 |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629014442/http://www.museum.tv/eotvsection.php?entrycode=burnsken |url-status=dead }}</ref> Opisan je tudi v ''Sedmih čudesih industrijskega sveta'', BBC Dokudrama seriji s spremljajočo knjigo. === Otvoritev === [[File:New Brooklyn to New York via Brooklyn Bridge, no. 2, by Thomas A. Edison, Inc.ogv|thumb|right|220px|thumbtime=0:33|Thomas A. Edison, Inc.: "New Brooklyn to New York Via Brooklyn Bridge", 1899]] [[File:1883 Frank Leslie's Illustrated Newspaper Brooklyn Bridge New York City.jpg|thumb|right|220px|Časopisni naslov napoveduje odprtje]] Most je bil predan v uporabo 24. maja 1883.<ref>{{navedi splet |url=http://www.endex.com/gf/buildings/bbridge/bbridgefacts.htm |title=Brooklyn Bridge Facts, History and Information |first=Gary |last=Feuerstein |date=May 29, 1998 |publisher=Endex Engineering, Inc. |archive-url=https://web.archive.org/web/20100208205253/http://www.endex.com/gf/buildings/bbridge/bbridgefacts.htm |archive-date=February 8, 2010 |access-date=May 23, 2011}}</ref> Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo več tisoč ljudi in veliko ladij v East Bayu. Predsednik [[Chester Alan Arthur]] in župan Franklin Edson sta prečkala most v spremstvu salv iz topov in pozdravila župana Brooklyna Setha Lowa, ko sta dosela Brooklynski pilon. Arthur se je rokoval z Roeblingom na njegovem domu po slovesnosti. Roebling se ni mogla udeležiti slovesnosti, vendar je imel slavnostni banket v svoji hiši na dan otvoritve mostu. Na ta prvi dan je prečkalo most skupno 1.800 vozil in 150.300 ljudi. Emily Warren Roebling je prva prečkala most. Glavni razpon čez East River je 486,3 m dolg. Most je stal US $ 15.500.000 dolarjev (danes približno US $ 379.661.000). Ocenjeno število umrlih med njegovo gradnjo je 27 ljudi. 30. maja 1883, šest dni po odprtju, so se začele govorice, da se bo most zrušil, kar je povzročilo stampedo, pri čemer je bilo najmanj dvanajst ljudi zmečkanih in ubitih. <ref>{{navedi novice |title=Dead on the New Bridge; Fatal Crush at the Western Approach |url=http://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=980DE3DA1431E433A25752C3A9639C94629FD7CF |newspaper=The New York Times |date=May 31, 1883 |accessdate=February 20, 2010}}</ref> 17. maja 1884 je P.T. Barnum pomagal razbliniti dvome o stabilnosti mostu, in s svojim slavnim cirkusom, oziroma slonom Jumbom vodil parado 21 slonov čez Brooklynski most. <ref>{{navedi knjigo|last=Bildner |first=Phil |title=Twenty-One Elephants |url=https://archive.org/details/twentyoneelephan00phil |year=2004 |publisher=Simon & Schuster |location=New York |isbn=0-689-87011-6}}</ref> V času, ko je bil odprt in še več naslednjih let, je bil najdaljši viseči most na svetu. Od leta 1980 je bil ponoči osvetljen in izpostavljal svoje arhitekturne značilnosti. Arhitekturni slog je neogotski, z značilnimi ostrimi loki nad prehode preko kamnitih pilonov. Barva shema mostu je "Brooklyn Bridge Tan" in "Silver", čeprav nekateri trdijo, da je bila prvotna barva "Rawlins Red". V času, ko je bil zgrajen most, se aerodinamika objekta ni izdelala. Mostovi niso bili preizkušeni v vetrovniku do leta 1950, tudi po razpadu prvega [[Most Tacoma Narrows (1940)|mostu Tacoma Narrows]] (''galopirajoča Gertie'') leta 1940. Zaradi tega je sreča, da je struktura podpore voziščne konstrukcije po svoji naravi manj podvržena aerodinamičnim problemom. Roebling je zasnoval most in nosilni sistem, ki je bil šestkrat predimenzioniran. Zaradi tega Brooklynski most še vedno stoji, ko so številni mostovi zgrajeni v približno istem času izginili v zgodovino in bili zamenjani. === Obnova === [[File:Brooklyn Bridge-New York.jpg|thumb|left|220px|Obnova Brooklynskega mostu v delu]] Po porušitvi I-35W avtocestnega mostu v mestu Minneapolis v letu 2007, se je povečala pozornosti javnosti na stanje mostov po vsej ZDA. Poročali so, da je pristopna rampa na Brooklynski most prejela oceno "slaba". NYC Department of Transport se je odločil, da slaba boniteta pomeni potrebno prenovo. US $ 549.397.000 vreden projekt prenove se je začel v letu 2010, polna prenova mostu se je začela spomladi 2011 in končala nekoliko kasneje od planirane, do aprila 2015. <ref>{{navedi splet |url=http://www.nyc.gov/html/dot/downloads/pdf/2014-spring-brooklyn-bridge-newsletter.pdf |title=Brooklyn Bridge Rehabilitation Spring 2014 Newsletter |publisher=New York City Department of Transportation |accessdate=September 9, 2014 |archive-date=2021-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121092151/http://www.nyc.gov/html/dot/downloads/pdf/2014-spring-brooklyn-bridge-newsletter.pdf |url-status=dead }}</ref> Kot del tega projekta sta bili razširjeni pristopni rampi iz enega pasu na dva z novo montažno rampo; razdalja nad vzhodno ''Interstate 278'' na York Street, na dvonivojsko Brooklyn-Queens avtocesto, se bo povečala; izvedena je tudi potresna naknadna vgradnja, zamenjava zarjavelih ograj in varnostnih pregrad in zamenjava vozišča. <ref>{{navedi splet|url=http://www.nyc.gov/html/dot/downloads/pdf/brooklyn_bridge_brochure.pdf | title=Rebuilding the Bridge - brochure|publisher=New York City Department of Transportation|accessdate=September 9, 2014}}</ref> == Dostop za pešce in vozila == [[Slika: Spiderweb BB jeh.jpg|thumb|left|Pogled iz pešpoti. Mostni kabli kažejo prepoznaven vzorec]] [[Slika: DwntwnNYC1885.jpeg|thumb|Zemljevid ulic v spodnjem Manhattnu in Brooklynu iz 1885, dve leti po zaključku mostu, prikazuje pristopne ulice k mostu]] Most je bil prvotno namenjen konjski vpregi in železniškemu prometu, z ločeno povišano pešpotjo v sredini za pešce in kolesa. Od leta 1950 je glavna cesta s šestimi prometnimi pasovi namenjena avtomobilskemu prometu. Glede na višino nad voziščem (3,4 m) in nosilnost 2,7 t omejitve, velja prepoved zao gospodarska vozila in avtobuse. {{wide image|Brooklyn Bridge panorama.jpg|1000px}} ==Galerija== <div align=center><gallery heights="130px" widths="130px" perrow=6> File:Construction of Brooklyn Bridge, ca. 1872-1887. (5832930865).jpg|V gradnji, okoli 1872/1887}} File:1996.164.1-974 glass bw SL1.jpg|Brooklynski most, pogled iz Brooklyna,jJulij 1899 File:1996.164.1-973 glass SL1.jpg| Brooklynski most, pogled iz Manhattana, julij 1899 File:Painters suspended on cables of the Brooklyn Bridge, on 07 October 1914.png|Slikarji, ki delajo na mostu, october 1914 (Eugene de Salignac) File:Base of Brooklyn Tower. Jet Lowe, photographer, 1982. - Brooklyn Bridge, Spanning East River between Park Row, Manhattan and Sands Street, Brooklyn, New York, New York County, NY HAER NY,31-NEYO,90-26.tif|Baza Brooklynskega pilona File:NY Brooklyn Bridge IMG 2425.JPG|Zastava na pilonu File:Bridging Brooklyn (2553059935).jpg|Pešpot File:BROOKLYN BRIDGE STRUCTURAL DETAIL 2.jpg|Pešpot med piloni File:Brooklyn Bridge Road.jpg|Pogled podporne strukture čez vozišče File:Traffic on the Brooklyn Bridge (5896405392).jpg|Zahodno vozišče,gledano proti vzhodu File:NYCBrooklynBridge.jpg|Pogled iz Brooklyna File:5.2.11BrooklynBridgeByLuigiNovi1.jpg|Pogled iz Manhattana </gallery></div> {{Wide image|Pont de Brooklyn de nuit - Octobre 2008 edit.jpg|1000px|Panorama Brooklynskega mostu in spodnjega Manhattana ponoči}} == Sklici == {{sklici |30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Brooklyn Bridge}} * [http://www.nyc.gov/html/dot/html/infrastructure/brooklyn-bridge.shtml Brooklyn Bridge] – New York City Department of Transportation * [http://www.nycroads.com/crossings/brooklyn/ Brooklyn Bridge: Historic overview] - NYCRoads.com * [http://www.greatbuildings.com/buildings/Brooklyn_Bridge.html Great Buildings entry] for the Brooklyn Bridge * [http://structurae.net/structures/brooklyn-bridge Brooklyn Bridge] * [http://www.hmdb.org/marker.asp?marker=20143 Brooklyn Bridge] at Historical Marker Database [[Kategorija:Mostovi v New Yorku]] [[Kategorija:Viseči mostovi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1883]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami]] {{normativna kontrola}} hadv026aqhlhekm8gffryc470k5u40w 0 402544 6684767 6633006 2026-06-03T18:23:02Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684767 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Most Mackinac |image= Mackinac_Bridge_Sunset.jpg |image_upright=1.2 |caption= |official_name= |also_known_as= ''Mighty Mac'' ali ''Big Mac'' |carries= 4 pasovni (MI I-75 in GLCT) |crosses= preliv Mackinac |locale=St. Ignace in Mackinaw City, [[Michigan]], [[ZDA]] |maint= Mackinac Bridge Authority |id= |design= [[Viseči most]] |designer=[[David B. Steinman]] |mainspan= 1158 m |length= 8038 m |width= 20,9 m <ref>[http://structurae.net/structures/mackinac-bridge structurae - Mackinac Straits Bridge]</ref> |height= 168 m |clearance= 61 m |below= 47 m |traffic= 11.600 |open= 1. november 1957 |closed= |toll= $2.00 na os za osebna vozila ($4.00 za avto), $5.00 za os avtodom in komercialna vozila.<ref name="mba-fares">{{navedi splet |author= Staff |url=http://www.mackinacbridge.org/fare-schedule-9/ |title= Mackinac Bridge Fare Schedule |publisher=Mackinac Bridge Authority |year=2010 |accessdate=January 30, 2010}}</ref> |coordinates= {{Coord|45.816|-84.727|region:US-MI_type:landmark_scale:50000|display=inline,title}} | mapframe-zoom = 9 }} '''Most Mackinac''' je [[viseči most]], ki se pne nad ožino Mackinac in povezuje zgornji in spodnji polotok [[Zvezna država Združenih držav Amerike |ameriške zvezne države]] [[Michigan]]. Odprt je bil leta 1957. 2626 m dolg most (znan kot ''Big Mac'' ali ''Mighty Mac'') je 16. najdaljši v viseči most in najdaljši viseči most med pritrdišči na zahodni polobli. Preko mosta poteka Interstate 75 in sestavni del krožne povezave Velikih jezer (''Great Lakes Circle Tours'') ter povezuje mesto St. Ignace na severnem koncu z vasjo Mackinaw City na jugu. Po zamisli iz leta 1880 je most zasnoval inženir David B. Steinman in je bil dokončan leta 1957, šele po več desetletjih bojev za začetek gradnje. == Dolžina == Most je bil odprt 1. novembra 1957 in povezuje dva polotoka povezana desetletja s trajekti. Leto kasneje je bil most uradno posvečen kot "najdaljši viseči most med pritrdišči na svetu", ki se lahko primerja z [[Most Golden Gate |mostom Golden Gate]] v San Franciscu, ki je imel daljši glavni razpon med piloni ali mostom San Francisco-Oakland Bay, ki ima sidrišče v sredini. Je še vedno najdaljši viseči most z dvema pilonoma med sidrišči na zahodni polobli. <ref name="mba-about">{{navedi splet |author=Staff |url=http://mackinacbridge.org/about-the-bridge-8/ |title=About the Bridge |publisher=Mackinac Bridge Authority |year=2010 |accessdate=January 30, 2010 |archive-date=2009-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091222184021/http://www.mackinacbridge.org/about-the-bridge-8/ |url-status=dead }}</ref> Mnogo daljši z razponi med sidrišči so bili zgrajeni na vzhodni polobli, vključno [[Most Akaši-Kaikjo]] na Japonskem (3909 m). Toda dolžina do pritrdišča je pri Mackinacu s svojo skupno dolžino od obale-do-obale 8 km, daljši od Akaši-Kaikjo (3,9 km). Dolžina glavnega razpona mostu je 1158 m, kar je tretji najdaljši viseči most v Združenih državah Amerike in 16. najdaljši na svetu. == Zgodovina == === Zgodnje obdobje === [[File:Vacationland, newest and largest car ferry added to Straits of Mackinaw fleet. To improve service between Mackinaw City and St. Ignace, Mich (84656).jpg|thumb|''Vacationland'', največji in zadnji trajekt na vožnji pred izgradnjo mostu Mackinac]] Algonško ljudstvo (''Algonquian people''), ki je živelo na območju ožine pred prihodom Evropejcev v 17. stoletju, je imenovalo to regijo ''Michilimackinac'', kar pogosto razlagajo kot ''Great Turtle''. S tem mislijo na obliko, kar se zdaj imenuje otok Mackinac. Ta razlaga je premet razprav učenjakov. Trgovska dejavnost preko ožine Mackinac je pritegnila največ populacije med poletno sezono, razvili so tudi medplemenske semnje. <ref>{{navedi splet |url=http://www.michilimackinac.com/ |title=Mackinaw, Mackinac Straits, Mackinac Island |publisher=Michilimackinac |date= |accessdate=November 2, 2013 |archive-date=2013-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130925185840/http://www.michilimackinac.com/ |url-status=dead }}</ref> Izkoriščanje mineralnih surovin in lesa se je povečalo v 19. stoletju, zato je območje postalo pomembno prometno vozlišče. Leta 1881 so tri železniške proge dosegle preliv, Michigan Central, Grand Rapids and Indiana in Detroit, Mackinac & Marquette, ki so skupaj ustanovili Mackinac Transportation Company za opravljanje storitev železniškega avto trajekta čez ožino in povezali dva polotoka. <ref>{{navedi splet |author= Staff |url=http://www.michigan.gov/mdot/0,4616,7-151-9620_11154_11188-26923--,00.html |title= I-75 / Straits of Mackinac |work= Michigan's Historic Bridges |publisher= Michigan Department of Transportation |date= |accessdate=November 2, 2013}}</ref> Izboljšane avtoceste vzdolž vzhodne obale Spodnjega polotoka je prineslo povečan avtomobilski promet na območju ožine začenši leta 1910. Država Michigan je uvedla trajektno povezavo med Mackinaw City in St. Ignace leta 1923. Sčasoma je delovalo devet trajektov, ki bi prenesli tudi do 9000 vozil na dan.<ref>{{navedi splet |author= Staff |url= http://www.asce.org/People-and-Projects/Projects/Landmarks/Mackinac-Bridge/ |title= Mackinac Bridge |publisher= American Society of Civil Engineers |date= |accessdate= December 5, 2013 |archive-date= 2013-10-31 |archive-url= https://web.archive.org/web/20131031082940/http://www.asce.org/People-and-Projects/Projects/Landmarks/Mackinac-Bridge/ |url-status= dead }}</ref> === Načrti za most === Po odprtju [[Brooklynski most|Brooklynskega mostu]] leta 1883, so si lokalni prebivalci začeli predstavljati, da bi takšna struktura lahko premostila ožino. Leta 1884 je lastnik trgovine v St. Ignace objavil v časopisu oglas, ki je vseboval tudi ponatis umetnikovega pojmovanja Brooklynskega mostu z napisom "Predlagani most čez ožino Mackinac«. <ref name="michigan1">{{navedi splet|url=http://www.michigan.gov/mdot/0,4616,7-151-9618_11016-25527--,00.html |title=History |publisher= Michigan Department of Transportation |date= |accessdate=November 2, 2013}}</ref> Ideja o mostu je bila premet razprav pri Michiganskem zakonodajalcu že leta 1880. Takrat je območje ožine Mackinac postalo priljubljena turistična destinacija, še posebej po ustanovitvi Mackinac [[Narodni park|narodnega parka]] na otoku Mackinac v 1875. Na seji upravnega odbora Grand Hotela na otoku Mackinac julija 1888, je Cornelius Vanderbilt II. predlagal, da bi zgradili most čez ožino podobnega tistemu v gradnji čez Firth of Forth na Škotskem. To bi pospešilo poslovanje v regiji in pomagalo podaljšalo sezono hotela. Desetletja so minevala brez formalnih aktivnosti. Leta 1920 je Michiganski državni avtocestni komisar zagovarjal gradnjo plavajočega predora čez ožino. Na povabilo državnega zakonodajalca, je C.E. Fowler iz New Yorka naredil načrt za dolgo vrsto nasipov in mostov čez ožino iz Cheboygana 27 km jugovzhodno od Mackinaw City v St. Ignace in povezal otoke Bois Blanc, Round in Mackinac kot vmesne korake. === Uradni načrti === Leta 1923 je država naložila State Highway Department vzpostaviti trajektno povezavo čez ožino. Ker je vedno več ljudi uporabljalo trajekt, se je gibanje za izgradnjo mostu povečalo. Chase Osborn, nekdanji guverner, je zapisal: "Michigan se mora poenotiti in čudovita nova pot skozi Michigan do Gornjega jezera in severozahoda Združenih držav v potrebna prek ožine Mackinac. To se ne more še naprej razvijati z nerodnimi in neustreznimi trajekti v katerem koli delu leta." Leta 1928 je trajektna linija postala tako priljubljena in tako draga za obratovanje, da Michiganski guverner Fred W. Green odredil študijo izvedljivosti izgradnje mostu čez ožino. State Highway Department je ugotovil, da je ideja izvedljiva, ocena stroškov pa 30.000.000 $ Leta 1934 je Michigan Legislature ustanovil '' Mackinac Straits Bridge Authority'', naj preuči možne načine gradnje in financiranja predlaganega most. Sredi 1930-tih, v času velike krize, so bili neuspešni pri pridobivanju finančnih sredstev federalne vlade. ''United States Army Corps of Engineers'' in predsednik [[Franklin Delano Roosevelt]] so sicer podprli projekt, a kongres ni nikoli zagotovil sredstev. Med letoma 1936 in 1940 je Agencija izbrala traso za most. Narejene so bile vrtine za podrobno [[geologija|geološko]] študijo trase. Predhodni načrti za most so predvidevali 3-pasovno vozišče, železniško progo pod voziščem ceste, centralno sidrišče in dvojni viseči most, podobno zasnovo kot most San Francisco - Oakland Bay. Ker bi to zahtevalo potop zasidranja v najglobljem območju ožine, je bila ta varianta vprašljiva. Betonski nasip dolg približno 1219 m, ki je segal od severne obale, je bil zgrajena v plitvi vodi med 1939 in 1941. Vendar je edinstven inženirski izziv ustvaril velikanske sile, ki so delovale proti vznožju mostu, saj jezero zamrzne v zimskem času, kar povzroča velike ledene gore in ogromen pritisk na mostu. V tistem času je bilo financiranje projekta še vedno negotovo in nadaljnje delo zadržano zaradi izbruha druge svetovne vojne. ''Mackinac Straits Bridge'' organ je bil ukinjen leta 1947, vendar pa je tri leta kasneje ustanovljena nova agencija. V juniju 1950 so inženirji oživili projekt. Do takrat so avtomobili s trajektom porabili pet ur med Mackinaw Cityjem in St. Ignacem in tipična zmogljivost je bila 460 vozil na uro. Ocenjeno za most 1600. Po poročilu, ki so ga pripravili inženirji januarja 1951 <ref>{{cite report |url= http://www.michigan.gov/documents/deq/Proposed_Prelim_Report_opt_306071_7.pdf |title= Proposed Mackinac Straits Bridge Preliminary Report |accessdate= April 15, 2013 |last= Ammann |first= Othmar |authorlink= Othmar Ammann |date= January 10, 1951 |format = PDF}}</ref> je država 30. aprila 1952 dovolila prodajo 85 milijonov dolarjev obveznic za gradnjo mostu. Vendar pa je šibek trg obveznic leta 1953 povzročil zamudo več kot leto dni. == Inženiring in gradnja == [[File:Mackinac Bridge Tower.jpg|thumb|upright|Severni pilon mostu]] [[File:Mackinac Bridge from Straits of Mackinac during boat tour - 0026.jpg|thumb|Pogled na prekladno konstrukcijo]] David B. Steinman je bil imenovan kot projektant v januarju 1953, do konca leta 1953 je bila podpisana pogodba. Skupna ocena stroškov v tistem času je bila 95.000.000 $ s predvidenim zaključkom do 1. novembra 1956. Cestnine bi se zbirale za most 20 let<ref>{{cite journal |url= http://books.google.com/books?id=8NsDAAAAMBAJ&pg=PA132&=onepage&q&f=true#v=onepage&q&f=true |title= Mackinac Bridge Will Rival Golden Gate |journal= Popular Mechanics |date=August 1953 |volume= 100 |issue= 2 |page=132 |issn= 0032-4558 |accessdate= February 21, 2012}}</ref>. Gradnja se je začela 7. maja 1954. Ameriški Bridge Division United States Steel Corporation je bilo oddano naročilo v višini več kot 44 milijonov dolarjev za izgradnjo jeklene konstrukcije. Gradnja s pomočjo 1939-1941 zgrajenega nasipa, je trajala tri leta in pol (štiri poletja, gradnja pozimi ni bila mogoča gradnji) v skupni nabavni vrednosti 100 milijonov dolarjev ter terjala življenje petih delavcev. Za promet je bil odprt 1. novembra 1957, trajekt je bil ukinjen še isti dan. Most je bil uradno posvečen 25. junija 1958. Ameriški senator Prentiss M. Brown je bil imenovan za "očeta mostu Mackinac" in je bil počaščen s posebno spominsko ploščo. Most je uradno dosegel svoj 100.000.000 prehod natanko štirideset let po otvoritvi 25. junija, 1998. 50. obletnico odprtja mostu so slovesno praznovali 1. novembra 2007. <ref name="facts">{{navedi splet |author= Staff |url=http://www.mackinacbridge.org/facts--figures-16/ |title=Facts and figures |publisher= Mackinac Bridge Authority}}</ref> == Dejstva in številke == [[File:Mackinac Bridge.jpg|right|thumb|Most Mackinac iz juga]] [[File:Mack brdg ngt.JPG|right|thumb|Most Mackinacponoči]] [[File:Freighter passing under Macinac Bridge.jpg|right|thumb|Tovorna ladja pelje pod mostom]] Most Mackinac je trenutno cestninski na Interstate 75. Pred prihodom I-75 je most prečkala US Highway 27. Sedanja cestnina znaša 4,00 $ za avtomobile in 5,00 $ na os za tovornjake. Organ za upravljanje mostu je nedavno dvignil davek za financiranje $ 300.000.000 za prenovo, ki bi vključevala kompletno nadomestitev mostu. <ref name="wzzm-tolls">{{navedi novice |url= http://www.wzzm13.com/news/story.aspx?storyid=83364 |title= Mackinac Bridge Authority Proposes Raising Tolls to Pay for Renovations |location= Walker, MI |publisher=[[WZZM-TV]] |date=November 7, 2007 |accessdate= January 5, 2013}}</ref> Vsak Praznik dela, dve od stez mostu zaprejo za promet in jih odprejo za pohodnike za ''Mackinac Bridge Walk''. Barvanje mostu traja sedem let, in ko je delo končano, se ponovno začne. 6. septembra 2009 je most prečkalo 150 milijonto vozilo. <ref name="mba-pr">{{cite press release |author= Staff |url=http://www.mackinacbridge.org/index.php?action=archived&artid=192 |title=150 Millionth Vehicle Crosses Mackinac Bridge |date=September 7, 2009 | publisher= Mackinac Bridge Authority |accessdate=March 19, 2010}}</ref> * Dolžina od enega do drugega sidrišča kablov je 2256 m * Skupna širina vozišča je 16,5 m **Dve zunaj steze: 3,7 m vsaka **Dva znotraj steze: 3,4 m vsaka **Ločilni pas: 0,61 m **Catwalk, robniki in železniški širina: 3 metrov (0,91 m), na vsaki strani * Višina cestišča na sredini razpona 61 m nad vodno gladino * gradbeni stroški: 99.800.000 $ (1957 USD, prilagojena za inflacijo, približno $ 732.000.000, 2007 EUR) * Višina Pilonov nad vodo: 168 m * Max. globina pilonov pod vodo: 64 m * globina vode pod sredino mostu 76 m * Skupna dolžina žic v glavnih kablih:. 68.000 km * Omejitev hitrosti: 45 milj na uro (72 km / h), za osebne avtomobile, 20 milj na uro (32 km / h) za težke tovornjake. Težki tovornjaki morajo voziti na varnostni razdalji 150 m == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave == {{Commons category|Mackinac Bridge}} *[http://www.mackinacbridge.org/ Mackinac Bridge Authority] *[http://www.michigan.gov/mdot/0,1607,7-151-9618_11016-22026--,00.html Length Comparison] *[http://www.mightymac.org/bridge.htm Mackinac Bridge photographs and facts] *[http://www.pobonline.com/CDA/Articles/Cover_Story/BNP_GUID_9-5-2006_A_10000000000000209422 Monitoring the Mighty Mac, Point of Beginning, 2007] *[http://www.mackinacbridge.org/ Web cams monitoring the Mackinac Bridge] *[http://www.round.me/tour/1271/view The view from the top of the iconic Mackinac Bridge that connects the two peninsulas of Michigan, 2014] [[Kategorija:Mostovi v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1957]] [[Kategorija:Viseči mostovi]] {{normativna kontrola}} ayrtkm60ell8yosjkkje5qvnfte4fzo 0 402759 6684973 6684476 2026-06-04T07:57:58Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684973 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Most Benjamin Franklin |image=2012_Ben_Franklin_Bridge_and_Race_Street_Pier.jpg |image_size= 300px |caption= Most leta 2012 |official_name= [[Benjamin Franklin]] Bridge |also_known_as= Ben Franklin Bridge |carries= 7 pasovna I 676, US 30, 2 tira PATCO železnice in 2 pločnika |crosses= reka Delaware |locale= Center mesta Filadelfija in Camden, New Jersey |maint= Delaware River Port Authority of Pennsylvania and New Jersey |id= 4500010 |design= [[jeklo]] [[viseči most]] |mainspan= 533,4 m |length= 2.917,86 m |height= 117,35 m |width= 39,01 m |clearance= 5,12 m |traffic= 100.000 |below= 41,19 m |cost= $37.103.765<ref>{{navedi splet|url=http://www.drpa.org/bridges/bridges_bf.html|title=DRPA :: Delaware River Port Authority|work=drpa.org}}</ref> |open= 1. julij 1926 |closed= |toll= os. avto $5,00; tovornjaki čez 7,0 lbs $7.50/os; avtobus $3.75/os (zahodno vozišče v PA) (E-ZPass) | extra = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Philadelphia Register of Historic Places | designation1_date = | designation1_number =}} }} [[File:Ben_Franklin_Bridge_at_sunrise_2009-09-02_06-08-46_4w.jpg|thumb|250px|Right|Most Ben Franklin v sončnem zahodu]] [[File:BenjaminFranklinBridgeAtNight.jpg|thumb|250px|Right|Most Ben Franklin ponoči]] '''Most Benjamina Franklina''' - prvotno imenovan '''most čez reko Delaware''' in zdaj neuradno '''most Ben Franklin''' - je [[viseči most]] čez reko Delaware in povezuje [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfijo]] v Pensilvaniji in Camden v [[New Jersey]]ju. Je v lasti in ga upravlja ''Delaware River Port Authority'' in je eden od štirih glavnih cestnih [[most]]ov med Filadelfijo in južnim New Jerseyjem (mostovi Betsy Ross, Walt Whitman in Tacony-Palmyra). Po njem tečeta cesti Interstate 676 / U.S. Route 30. Odprt je bil leta 1926 kot del mednarodne [[Svetovna razstava|svetovne razstave]] ''Sesquicentennial Exposition'', ter praznovanju 150. obletnice podpisa [[Deklaracija neodvisnosti ZDA|Deklaracije o neodvisnosti]]. Med letoma 1926 in 1929 je bil tudi rekorder kot najdaljši enopoljni viseči most na svetu. == Zgodovina == Načrti za most, zaradi naraščanja [[trajekt]]nega prometa čez reko Delaware, so se začeli porajati že leta 1818, ko je en tak načrt predvidel uporabo otoka Smith / Windmill, ozkega otoka ob obali Filadelfije. Stvarne vizije so nastale šele v 1910-tih. ''Delaware River Bridge Joint Commission'' (zdaj ''Delaware River Port Authority'') je bila za ta namen ustanovljena leta 1919. Glavni inženir mostu je bil na poljskem rojeni Ralph Modjeski, projektant je bil Leon Moisseiff in nadzorni [[arhitekt]] je bil Paul Philippe Cret. Gradnja se je začela 6. januarja 1922. Na vrhuncu gradnje je na mostu delalo 1300 ljudi. V času gradnje jih je umrlo 15. <ref>Howard, Michael and Howard, Maureen. ''The Benjamin Franklin Bridge'' Charleston, South Carolina: Arcadia Publishing, 2009 (''Images of America'' series) ISBN 978-0738562582</ref> Most je bil odprt za promet od 1. julija 1926, to je tri dni pred predvidenim praznovanjem 150. obletnice podpisa Deklaracije o neodvisnosti. Ob zaključku je bil z razponom 533 m najdaljši na svetu, prehitel ga je leta 1929 odprt ''Ambassador Bridge''. Leta 1955 so ga preimenovali v ''Benjamin Frankin Bridge'', kot drugi viseči most čez reko Delaware, ki povezuje Filadelfijo in New Jersey, ko je bil v gradnji ''Walt Whitman Bridge''. == Uporaba == === Železnica === Most je prvotno obsegal šest cestnih pasov in dve [[tramvaj]]ski progi na glavni voziščni konstrukciji, s predvideno širitvijo za hitro tranzitno progo v obe smeri na zunanji strani krova, ki bi se dvigal nad krovom in ne pod njim. Pasovi so bili zgrajeni na nestandardni širini tirov ''Public Service Company'' newjerseyjskega Camden tramvajskega sistema. Tramvajske postaje so bile zgrajene tudi v sidriščih mostu. Od odprtja mostu ni začel obratovati kot javna služba nobeden tramvaj vse do leta 1932, ko je družba opustila svoj tramvajski sistem Camden. Po tem, so bili tiri odstranjeni in prostor spremenjen v vozne pasove za avtomobile. Zunanji par hitrih tranzitnih prog je začeli obratovati leta 1936 z odprtjem podzemni linije, ki je povezala Broadway in City Hall v Camdenu z 8.^th in Market Streets v Filadelfiji. Linija je bila leta 1952 podaljšana, ko je začel voziti ''PATCO Speedline'' leta 1969. Danes vozi ''PATCO Speedline'' v [[predor]]ih na obeh straneh mostu. Obe, vzhodno in zahodno progo in podporno strukturo so rekonstruirali med junijem in oktobrom 2014. [[File:BenFranklinBridgeInbound.jpg|thumb|left|250px|Zahodno vozišče mostu kaže ločilno ograjo in portal s svetlobno signalizacijo]] === Ceste === Preko mostu trenutno teče [[avtocesta]] I-676 in US 30, del odseka v New Jerseyju nosi I-676. Del pristopov na most na strani Pennsylvanije ni po meddržavnih standardih avtocesta, saj ima nivojske prehode. Del I-676 (ki teče vzhod / zahod, in ne sever / jug tako kot New Jerseyjska I-676), se konča na rampi do I-95. Pred letom 1953 je New Jersey državne avtoceste preštevilčil. === "Zipper" ločilna ograja === Sedem avtomobilskih stez je razdeljeno s posebno "zipper" ločilno ograjo, ki jo je mogoče mehansko preseliti glede na obseg prometa ali zaradi vzdrževalnih del. Rdeče in zelene signalne luči so nameščene na portalih, in kažejo katere steze so odprte ali zaprte za promet. Na splošno, v času jutranje prometne konice, so odprte štiri steze na zahod in tri proti vzhodu, in obratno v času večerne prometne konice. Preden je bila nameščena ta ograja v obdobju 2000-2001, je bil en pas mostu ob konicah zaprt, da se je zmanjšala nevarnost čelnih trčenj, saj ni bilo fizične pregrade, ki bi ločevala smerna vozišča med seboj. === Cestnina === * 5,00 $ v eno smer se obračuna vstop v Pennsylvania za osebna vozila (manj kot 3200 kg skupne mase vozila). * 7,50 $ per os za vlačilce, tovorna vozila, avtodome in rekreacijskih vozil (>3.200 kg bruto masa vozila). <ref>{{navedi splet|url=http://www.drpa.org/commtrav/bridge_fares.html|title=Bridge Fares|work=Delaware River Port Authority|accessdate=2015-05-07|archive-date=2011-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110422043723/http://www.drpa.org/commtrav/bridge_fares.html|url-status=dead}}</ref> * Upokojenci stari 65 let in več, lahko uporabljajo programirano vozovnico za 2,50 $ na potovanje (ni povezano z E-ZPass). === Steza za pešce === Steze za pešce tečejo vzdolž obeh strani mostu, dvignjene in ločene od voznih pasov. Samo ena je odprta naenkrat. DRPA je steze začasno zaprla za javnost dan po 7. juliju 2005 - bombnem napadu v Londonu, zaradi varnostnih pomislekov. DRPA zapre pešpot tudi v času sneženja ali če je vremenska napoved omenja možnost snežnih padavin. Bile so zaprte tudi v času orkana Irene pozno avgusta 2011 in konec oktobra 2012 v času orkana Sandy. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Benjamin Franklin Bridge}} *[http://www.michaelpennphotography.com/TheBenFranklinBridge.html Ben Franklin Bridge Photo Portfolio] *[http://www.phillyroads.com/crossings/benjamin-franklin/ Benjamin Franklin Bridge], ''Historical overview'', by Steve Anderson. *[http://structurae.net/structures/benjamin-franklin-bridge Structurae Benjamin Franklin Bridge] *[http://www.drpa.org Delaware River Port Authority Official Website] *[http://www.ridepatco.org PATCO Official Website] *[http://www.youtube.com/watch?v=cntiCywmUUA Slideshow] *[http://thespeedliner.com/pages/dist.html Speedliner Newspaper Website] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]] [[Kategorija:Mostovi v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Viseči mostovi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Filadelfiji]] {{normativna kontrola}} 2q2yw1tfvi08xonrwk6yz1y4yybv43k 0 413503 6684920 6253402 2026-06-04T07:32:11Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684920 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Titov most |native_name = |native_name_lang = |image = Slika:Blick auf die Drau (19417014379).jpg |alt = Pogled na Titov most leta 2015 |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Titov most}}''' |other_name = |carries = Štiripasovna cesta |crosses = [[Reka]] [[Drava]] |locale = [[Maribor]], [[Slovenija]] |owner = |maint = |id = |designer = Boris Pipan s sodelavci |engineering = |design = Tehnologija narivanja jeklene konstrukcije |material = [[železobeton]] |length = |width = |height = |mainspan = 100 m |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Tehnogradnje |fabricator = |begin = 1961 |complete = 1963 |cost = |inaugurated = |open = 28. november 1963 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|33|21|N|15|39|3|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Titov most''' je cestni [[most]], ki prečka reko [[Drava|Dravo]] v [[Maribor|Mariboru]]. Preko njega poteka štiripasovna [[Titova cesta, Maribor|Titova cesta]]. Zgrajen je bil po načtrih Borisa Pipana in sodelavcev med leti 1961-63. Konstrukcijska novost je bil sistem proste konzolne gradnje s prednapenjanjem, zaradi česar je bil most uvrščen v register kulturne dediščine Slovenije.<ref>ab Arhitektov bilten 195-196, ''Mostovi Slovenije'', Ljubljana, November 2012. {{COBISS|ID=297533184}}</ref> Po velikosti in razponu je spadal med največje tovrstne mostove v takratni Jugoslaviji. V most so vgradili 9.152 kubičnih metrov betona, 225 ton žice in 464 ton betonskega železa. Graditi so ga začeli jeseni 1961, glavna dela so bila končana konec leta 1963, sklepna dela pa sredi leta 1964.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-v-mariboru-gradili-most/157451|title=Kako so v Mariboru gradili most|publisher=MMC RTV SLO, STA|date=5. december 2008|accessdate=4. junij 2020}}</ref> Od leta 1972 nosi ime po nekdanjem jugoslovanskem predsedniku [[Josip Broz - Tito|Josipu Brozu Titu]]. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mostovi v Mariboru]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1963]] [[Kategorija:Josip Broz - Tito]] 7fd9la19yc2uw2sefavw9uk0nyxc20o 0 420855 6684918 6347834 2026-06-04T07:31:20Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684918 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Rimski most v Trierju - ''Römerbrücke'' |native_name = ''Römerbrücke'' |native_name_lang = |image = Trier Roemerbruecke BW 1.JPG |image_size = 300px |alt = |caption = Rimski most v Trierju |official_name = |other_name = |carries = |crosses = [[Mozela]] |locale = [[Trier]], [[Porenje - Pfalška]], [[Nemčija]] |maint = |id = |designer = |design = |material = kamen |spans = |pierswater = |mainspan = |length = |width = |height = |load = |clearance = |below = |traffic = |builder = |begin = |complete = 2. stoletje |open = |preceded = |followed = |heritage = |collapsed = |closed = |toll = |coordinates = |extra = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Rimski spomeniki, stolnica sv. Petra in cerkev naše Gospe v Trierju | Type = kulturni spomenik | Criteria = i, iii, iv, vi | ID = 367 | Year = 1986 | Session = 10. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/367 }} }} [[Slika:Roman Bridge Trier 1646.jpg|thumb|Rimski most iz bakroreza Matthäusa Meriana, 1646]] [[Slika:Roemerbruecke Trier.jpg|thumb|Pogled na most od Mariensäule]] [[Slika:Trier Roemerbruecke BW 2.JPG|thumb|hochkant|Krriž in kip na sredini mostu]] '''Rimski most''' (znan tudi kot '''Alte Moselbrücke'''), ki vodi čez [[Mozela|Mozello]] v [[Trier]]ju (''Augusta Treverorum''), je najstarejši most v [[Nemčija|Nemčiji]]. Od leta 1986 je Rimski most del [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]] ''Rimskih spomenikov, stolnice in Marijine cerkve v Trierju''.<ref> [http://www.welterbe-trier.de UNESCO-Welterbe Römische Baudenkmäler, Dom und Liebfrauenkirche in Trier Unescova svetovna dediščina rimskih spomenikov, stolnice in Marijine cerkve v Trierju]</ref> == Zgodovina == Prvi rimski leseni most čez Mozelo je obstajal med 18. / 17. st. pr. n. št. <ref name="Römische Kaiser in Deutschland S.75">Holger Dietrich, „Römische Kaiser in Deutschland. Der archäologische Führer“, Holger Sonnabend und Christian Winkel, Darmstadt / Mainz 2013, S.75 Abs. 2</ref> To je bil palični podporni lesen most ....; pilote so datirali leta 1963 s pomočjo [[Dendrokronologija |dendrokronološke]] raziskave. Da je temeljni kamen iz leta 45 n. št. majhen kos, najden v spodnjem toku reke s sedanjega mesta rimskega mostu, so pokazale dendrokronološke raziskave. Deli stebrov so menda še vedno vidni ob nizkem vodostaju. Opornike tega kamnitega mostu so zgradili med letoma 142 <ref name="2000 Jahre Stadtentwicklung">Petzholdt Hans, „2000 Jahre Stadtentwicklung Trier : Katalog zur Ausstellung“, Selbstverlag des Baudezernates der Stadt Trier, Trier 1984, S.24 Abs. 2</ref> in 150 <ref name="Römische Kaiser in Deutschland, S.95">Holger Dietrich, „Römische Kaiser in Deutschland. Der archäologische Führer“, Holger Sonnabend und Christian Winkel, Darmstadt / Mainz 2013, S.95 Abs. 2</ref>. Novi Rimski most je tretji most na tem mestu od ustanovitve mesta. S pomočjo vodotesno zgrajenih pilotnih sten iz [[bazalt]]a in kamnitih blokov iz modrega kamna na rečnem dnu, so bili zgrajeni temelji opornikov. Gradbeni material je iz kamnoloma nekdanjega vulkana ''Hohe Buche''. Mostni stebri so opremljeni s koničasto oblogo, ki zdrži visoke vode in led. Na masivnih stebrih je bila v rimskih časih lesena mostna konstrukcija, tipa razpiralo. Ta bi lahko vzdržala promet na deset metrov široki cesti. Ker pa je bilo cestišče pri normalnem vodostaju okrog 14 m nad Mozelo, so morali ladijske jambore zložiti, ko so pluli pod mostom. Za vožnjo proti toku so imeli zaradi močnega toka, vleko. Porušena srednjeveška mostna vrata, ''Porta Inclyta'' (Slavna vrata) so danes uganka. Znanstveniki trenutno preučujejo ali so ''Porta Nigra'' na levi ali desni strani Mozele podobna vrata. Kamnit obok izvira iz srednjega veka 1190-1490, zgrajen verjetno v času volivnega kneza [[Balduin Luksemburški|Baldwina]] (1307-1354). Vseh devet mostnih lokov je še vedno zelo dobrem stanju. Domnevajo, da sta bila dva od teh devetih obnovljena 1717/18, vendar se to ne uporablja. Prva dva na mestni strani sta bila že v rimskih časih skrita za nasipom. Leta 1689 so most razstrelili francoski vojaki. Med 1716 do 1718 je oboke obnovil volilni knez Johann Georg Judas. Ob tej priložnosti je bilo na peti steber na zahodu postavljeno razpelo in kip sv. Miklavža. Leta 1806 so bila ukinjena zahodna mostna vrata, leta 1869 so sledila še vzhodna. Leta 1931 je bil most razširjen in do danes dobil še konzolni steze za pešce. Zjutraj 2. marca 1945 bi Američani lahko uničili [[rimski most]] v smeri Trier-zahod. Most iz neznanih razlogov niso uničili niti nemški vojaki. Po pričanju očividca so bili na mostu številni ostanki, ki so bili verjetno od poškodovanega kabla za vžig eksploziva. Po drugi svetovni vojni so bile izvedene obsežne arheološke raziskave v okviru regulacije Mozele. Leta 2012 je mesto Trier razpisalo arhitekturni natečaj za prenovo okolja mostu in samega mosta s ciljem, da bi spomenik bolje predstavili. Zaradi finančnih razlogov je izvajanje predlogov trenutno onemogočeno. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Handbuch|Dehio: ''Rheinland-Pfalz/Saarland'', 2. Aufl., München 1984, S. 1052. * Heinz Cüppers: ''Die Trierer Römerbrücken'', von Zabern, Mainz 1969, ISBN 3-923319-91-6 (''Trierer Grabungen und Forschungen 5''). * Heinz Cüppers: ''Trier – die Römerbrücke.'' in: H. Cüppers (Hrsg.): ''Die Römer in Rheinland-Pfalz.'' Lizenzausgabe, Nikol, Hamburg 2002, ISBN 3-933203-60-0, S.&nbsp;608–614. * Heinz Cüppers: ''Die Römerbrücken.'' In: Hans-Peter Kuhnen (Hrsg.): ''Das römische Trier.'' Theiss, Stuttgart 2001, ISBN 3-8062-1517-0, S.&nbsp;158–165 (''Führer zu archäologischen Denkmälern in Deutschland 40''). * Jens Fachbach: ''Zur Baugeschichte der Trierer Römerbrücke nach 1718'', in: Kurtrierisches Jahrbuch 47, 2007, S.&nbsp;383–416. * Sabine Faust: ''Römerbrücke.'' In: Rheinisches Landesmuseum Trier (Hrsg.): ''Führer zu archäologischen Denkmälern des Trierer Landes.'' Trier 2008, ISBN 978-3-923319-73-2 (''Schriftenreihe des Rheinischen Landesmuseums Trier 35'') S.&nbsp;60f. * Karl-Josef Gilles: ''„Zeit im Strom“ – Römerzeitliche und nachrömerzeitliche Funde von der Römerbrücke in Trier.'' In: H.-P. Kuhnen (Hrsg.): ''abgetaucht, aufgetaucht. Flussfundstücke. Aus der Geschichte. Mit ihrer Geschichte.'' Trier 2001, ISBN 3-923319-48-7, S.&nbsp;87–92 (''Schriftenreihe des Rheinischen Landesmuseums Trier 21''). * Klaus Grewe: ''Die Moselbrücken von Trier.'' In: Derselbe: ''Meisterwerke antiker Technik.'' Von Zabern, Mainz 2010, ISBN 978-3-8053-4239-1, S.&nbsp;120–122. * Mechthild Neyses/ Ernst Hollstein in: Rheinisches Landesmuseum Trier (Hrsg.): ''Trier – Augustusstadt der Treverer.'' 2. Auflage, Mainz 1984, S.&nbsp;180–182. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Roman bridge, Trier|Römerbrücke (Trier)}} * {{Structurae|id=s0001643|title=Trier Roman Bridge}} * [http://traianus.rediris.es/ Traianus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080528061612/http://traianus.rediris.es/ |date=2008-05-28 }} – Technical investigation of Roman public works * [http://maps.google.com/maps/ms?ie=UTF8&hl=en&t=h&msa=0&msid=102024419633429989387.00044e3b00d5ed2e80084&ll=49.752187,6.627599&spn=0.001955,0.005048&z=18&iwloc=000495899ad3f3f47f44a Site of the Römerbrücke in Google Maps] {{Rimski mostovi}} [[Kategorija:Mostovi v Nemčiji]] [[Kategorija:Rimski mostovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]] [[Kategorija: Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 150]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Trierju]] ag6u77tah8vyidsd63tvb2k3lskzzj7 0 420872 6684950 6276490 2026-06-04T07:41:49Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684950 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Cezarjeva mostova čez Ren |native_name = |native_name_lang = |image = Il ponte di Cesare sul Reno.jpg |image_size = 300px |alt = |caption = Cezarjeva mostova čez Ren, John Soane (1814) |official_name = |other_name = |carries = |crosses = [[Ren]] |locale = verjetno Neuwied |maint = |id = |designer = |design = palična konstrukcija |material = les |spans = 50 |pierswater = |mainspan = |length = ocena med 140 in 400 m |width = ocena med 7 do 9 m |height = |load = |clearance = |below = |traffic = Vojska Julija Cezarja |builder = Julij Cezar |begin = |complete = 55 in 53 pr. n. št. |open = |preceded = |followed = |heritage = |collapsed = |closed = po umiku vojakov, približno 18 dni po prvi uporabi |toll = |coordinates = }} '''Cezarjeva mostova čez Ren''', prva dva zapisana mostova, ki sta prečkala reko [[Ren]], je zgradil [[Julij Cezar]] in njegovi [[Rimska legija|legionarji]] med [[Galske vojne|galskimi vojnami]] leta 55 pred našim štetjem in 53 pred našim štetjem. Strateško uspešna veljata tudi kot mojstrovini vojaškega inženirstva. <ref name="Nebel">{{navedi splet|url=http://www.bernd-nebel.de/bruecken/3_bedeutend/caesar/caesar.html| title=Julius Cäsars Brücke über den Rhein| author=B.Nebel| accessdate=2006-09-13 |language=de}}</ref> == Ozadje == Pri osvajanju Cezarjeve [[Galija|Galije]] je bilo potrebno utrditi vzhodno mejo novih pokrajin proti roparskim germanskim plemenom. Plemena so se počutila varno na vzhodni strani reke Ren, saj so zaupali reki kot naravni meji, ki je sicer ponujala kritje pred napadi. Cezar se je odločil, da se z njimi sooči. Prav tako je želel pokazati podporo Ubianom, zavezniškemu nemškemu plemenu iz druge strani reke Ren. Medtem ko bi lahko prečkali reko s čolni, kot so ponudili Ubiani, se je odločil, da zgradi most, s čimer je hotel dokazati sposobnost Rima spopasti se v vsakem trenutku z germanskimi plemeni in poleg tega, kot je navedeno v njegovem ''[[Commentarii de bello Gallico]]'' (komentarju na galske vojne), se ta pristop sklada z njegovim dostojanstvom in slogom, bolj kot karkoli drugega. == Konstrukcija == [[Image:Caesar's Rhine Crossing.jpg|thumb|250 px|Verjetno mesto prehoda Rena]] === Prvi most === Za izgradnjo prvega mostu je Cezar po vsej verjetnosti izbral lokacijo med Andernachom in Neuwiedom, dolvodno od [[Koblenz]]a na reki Ren. Knjiga 4 (''Liber IV'') njegovih komentarjev daje tehnične podrobnosti tega lesenega paličnega mostu. Dvojni leseni piloti so bili zabitih v dno reke, ki so jih zabili s pomočjo velikega kamna in vitla za njegovo dvigovanje, pri čimer so podporne kole pripeljali v strugo s čolni. Skrajna gorvodna in dolvodna pilota sta poševna in zavarovana z gredjo, nato je več segmentov povezanih za osnovo mostu. Nasprotujoča modela sta bila predstavljena na podlagi njegovega opisa. <ref name="BIW">{{navedi splet| url=http://www.biw.fhd.edu/alumni/2002/voggenreiter/fachbeitrag/rueckblick.htm| title=Historischer Rückblick| author=A.Voggenreiter| accessdate=2006-09-13 |language=de|archiveurl = https://web.archive.org/web/20061016094500/http://www.biw.fhd.edu/alumni/2002/voggenreiter/fachbeitrag/rueckblick.htm <!-- Bot retrieved archive --> |archivedate = 2006-10-16}}</ref> Ločeni gorvodno piloti so bili uporabljeni kot zaščitne ovire proti ladijskim in morebitnim drugim napadom, medtem ko so stražni stolpi zaščitili pristop. Dolžina mostu je bila ocenjena na 140 do 400 m, njegova širina 7 do 9 m. Globina reke je lahko dosegla do 9,1 m. [[Slika:Caesars Rhine Bridge.svg|thumb|left|Shematski prikaz paličja po eni od rekonstrukcij v Deutschen Museum, München.]] Gradnja mostu je pokazala, da bi šel lahko Julij Cezar, in Rim, kamorkoli, pa čeprav le za nekaj dni. Ker je imel na razpolago več kot 40.000 vojakov, so zgradili prvi most v samo 10 dneh z uporabo lokalnega lesa. Prečkal ga je s svojimi četami na vzhodni strani in zažgal nekaj vasi, vendar je ugotovil, da so se plemena [[Sikambri]] in [[Svebi]] premaknili proti vzhodu. Plemena so se združila in so bila pripravljena se spopasti s cesarjevo vojsko. Ko je Cezar slišal za to, je hitro zapustil območje in za sabo porušil most. Stal je le 18 dni. Cezar se je brez večjih bojev vrnil v Galijo. === Drugi most === Dve leti kasneje, tik ob lokaciji prvega mosta, verjetno pri današnjem Urmitzu (blizu Neuwieda), je Cezar postavili drugi most, zgrajen "v nekaj dneh", kot je opisano v knjigi 6 (''Liber VI''). Njegove ekspedicijske sile so vdrle na podeželje, vendar niso naletela na večje nasprotovanje, saj so se Svebi umaknili. Po vrnitvi v Galijo je most spet podrl. == Rezultat == Cezarjeva strategija je bila učinkovita, ker je bil sposoben braniti vzhodno mejo Galije. Pokazalo se je, da so bili Rimljani sposobni z lahkoto prečkati Ren in odslej več stoletij ni bilo pomembnih germanskih vdorov preko Rena. Poleg tega mu je ta dosežek služil pri zagotavljanju njegove slave doma. V času rimske kolonizacije doline Rena je bilo pozneje zgrajenih več stalnih mostov: pri Castra Vetera ([[Xanten]]), Colonia Claudia Ara Agrippinensium ([[Köln]]), Confluentes ([[Koblenz]]), in Moguntiacum ([[Mainz]]). == Polemika o lokaciji == Špekulacije o lokaciji mostov, zaradi začasne narave gradnje in pomanjkanja natančnih podatkov v Cezarjevem poročilu, obstajajo. Toda izkopanine na področju Andernach-Neuwieda so dale ostanke pilotov, ki naj bi bili ostanki Cezarjevih mostov. Kot alternativna omenjeni lokaciji je bila omenjeno mesto južno od Bonna. == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== * [http://etext.lib.virginia.edu/etcbin/browse-mixed-new?id=CaeComm&tag=public&images=images/modeng&data=/texts/english/modeng/parsed Caesar's De Bello Gallico (English translation)] * {{navedi knjigo |first=Colin |last=O'Connor |title=Roman Bridges |location= |publisher=Cambridge Univ. Press |year=1994 |isbn=0-521-39326-4 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Caesar's Rhine bridges}} {{Rimski mostovi}} [[Kategorija:Mostovi v Nemčiji]] [[Kategorija:Rimski mostovi]] [[Kategorija:Mostovi čez Ren]] [[Kategorija:Gaj Julij Cezar]] 0g7bl7ggbcd259ecgcqobtkhn5xksct 0 423807 6684695 6681791 2026-06-03T17:14:15Z ~2026-32924-30 261047 6684695 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Čez planke | slika = | žanr = Dokumentarec, popotniška oddaja | čas_trajanja = 50 - 55 minut | izvršni_producent = Danijel Vrbec |začetek/konec_predvajanja=2001 –}} '''''Čez planke''''' je [[Slovenija|slovenska]] televizijska dokumentarno-popotniška oddaja, ki jo od leta [[2001]]<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Mavec je ponovno pokukala Čez planke|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/mojca-mavec-je-ponovno-pokukala-cez-planke/678844|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-03|language=sl|first=Služba za komuniciranje RTV|last=Slovenija}}</ref> predvaja prvi program [[TV Slovenija]]. Voditeljica je [[Mojca Mavec]], ki oddajo tudi ustvarja.<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Mavec že 19 let skače čez planke|url=https://govorise.metropolitan.si/dogodki/mojca-mavec-ze-19-let-skace-cez-planke-2/|website=Govori.se|date=2019-08-27|accessdate=2021-08-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Čez planke v Gruzijo, Bahrajn in Stuttgart|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/cez-planke-v-gruzijo-bahrajn-in-stuttgart/464240|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-22|language=sl|date=27. avgust 2018}}</ref> Med potovanjem po deželi se srečuje z različnimi sogovorniki. == Kritike == Revija ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' je bila do voditeljice Mavčeve večkrat kritična. Očitala ji je žaljenje žrtev [[Nacionalsocializem|nacizma]] z otročjim obnašanjem v židovskem getu v [[Krakov|Krakovu]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Hihitajoči skokec Čez planke|url=http://www.mladina.si/51571/hihitajoci-skokec-cez-planke/|website=Mladina.si|accessdate=2021-08-22|date=26. avgust 2010}}</ref> in neprimerno izjavo med oblikovanjem lizike v [[Nemčija|Nemčiji]] (»Arbeit macht glücklich«),<ref>{{Navedi splet|title=Delo osrečuje|url=http://www.mladina.si/181517/delo-osrecuje/|website=Mladina.si|accessdate=2021-08-22|date=25. avgust 2017}}</ref> njeno neresno obnašanje se ji tudi ni zdelo primerno za oddajo, namenjeno odraslim.<ref name=":0" /> Menila je, da bi morala biti oddaja po njeni plagiatorski aferi ukinjena.<ref>{{Navedi splet|title=Znova v sedlu|url=http://www.mladina.si/47776/znova-v-sedlu/|website=Mladina.si|accessdate=2021-08-22|date=23. julij 2009}}</ref> Peter Kolšek je napisal, da je njena oddaja pač tisto, kar gledalec pričakuje od poletnega razvedrila.<ref>{{Navedi splet|title=Pomisleki: Manca, Vesna, Zvezdana in drugi utrinki|url=https://old.delo.si/sobotna/pomisleki-manca-vesna-zvezdana-in-drugi-utrinki.html|website=old.delo.si|date=2016-08-26|accessdate=2021-08-22|language=sl-si|first=Peter|last=Kolšek}}</ref> == Oddaje == {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col2center" width=35% ! Država / Mesto / Pokrajina !! Leto |- | {{Zastava|Mavricij}} || rowspan="5" | 2005 |- | {{Zastava|Romunija}} |- | {{Zastava|Grenlandija}} |- | {{Zastava|Tanzanija}} |- | Najboljših 10 |- | {{Zastava|Armenija}} || rowspan="12" | 2006 |- | {{Zastava|Albanija}} |- | {{Zastava|Tanzanija}} |- | {{Zastava|Zambija}} |- | {{Zastava|Maroko}} |- | {{Zastava|Finska}} |- | {{Zastava|Grenlandija}} |- | {{Zastava|Romunija}} |- | {{Zastava|Belorusija}} |- | {{Zastava|Nizozemska}} |- | {{Zastava|Avstrija}} |- | {{Ikonazastave|Portugalska}} {{Ikonazastave|Madeira}} [[Portugalska]] in [[Madeira]] |- | Pasje leto || 2007 |- | {{Zastava|Čile}} || rowspan="11" | 2009<ref>https://www.rtvslo.si/files/razno/ppn2009.pdf</ref> |- | {{Zastava|Grčija}} |- | {{Zastava|Ukrajina}} |- | {{Zastava|Kolumbija}} |- | {{Zastava|Kosovo}} |- | {{Zastava|Črna Gora}} |- | {{Zastava|Hrvaška}} |- | {{Zastava|Nizozemska}} |- | {{Ikonazastave|Portugalska}} {{Ikonazastave|Madeira}} [[Portugalska]] in [[Madeira]] |- | {{Zastava|Belorusija}} |- | {{Zastava|Armenija}} |- | {{Zastava|Kanada}} || rowspan="6" | 2010 |- | {{Zastava|Republika Južna Afrika}} |- | {{Zastava|Bosna in Hercegovina}} |- | {{Zastava|Severna Makedonija}} |- | {{Zastava|Poljska}} |- | {{Zastava|Irska}} |- | {{Ikonazastave|Srbija}} {{Ikonazastave|Vojvodina}} [[Vojvodina]] || rowspan="4" | 2011 |- | {{Ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška Istra]] |- | {{Ikonazastave|Italija}} [[Južna Tirolska]] |- | {{Ikonazastave|Indonezija}} [[Bali]] |- | {{Zastava|Islandija}} || rowspan="2" | 2012 |- | {{Zastava|Izrael}} |- | {{Ikonazastave|Bolgarija}} [[Južna Bolgarija]] || 2013 |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Hamburg]] || rowspan="4" | 2014 |- | {{Zastava|Hrvaška}} - [[Kvarner]] |- | {{Ikonazastave|Španija}} {{Ikonazastave|Andaluzija}} [[Sevilla]] in [[Andaluzija]] |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Porenje]] |- | {{Zastava|Madžarska}} || rowspan="6" | 2015 |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Berlin]], [[Leipzig]], [[Dresden]] - 25 let nemške enotnosti |- | {{Ikonazastave|ZAE}} {{Ikonazastave|Oman}} Križarjenje po [[Bližnji Vzhod|Bližnjem Vzhodu]] - [[Združeni arabski emirati]] in [[Oman]] |- | {{Zastava|Severna Makedonija}} |- | {{Zastava|Vietnam}} |- | {{Ikonazastave|Belgija}} {{Ikonazastave|Flandrija}} [[Flamska|Flandrija]] |- | {{Ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] (evrovizijska oddaja) || rowspan="6" | 2016 |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} {{Ikonazastave|Spodnja Saška}} [[Spodnja Saška]] |- | {{Zastava|Ciper}} |- | {{Zastava|Šrilanka}} |- | {{Zastava|Kitajska}} |- | {{Ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] |- | {{Ikonazastave|Turčija}} [[Carigrad]] || rowspan="4" | 2017 |- | {{Ikonazastave|Indonezija}} [[Flores]] |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Martin Luther|Po poteh Luthra]] |- | {{Ikonazastave|Češka}} {{Ikonazastave|Madžarska}} {{Ikonazastave|Slovaška}} {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Kralj Matjaž|Po poteh Kralja Matjaža]] |- | {{Ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] (evrovizijska oddaja) || rowspan="4" | 2018 |- | {{Ikonazastave|Gruzija}} [[Gruzija]] |- | {{Ikonazastave|Bahrajn}} [[Bahrajn]] |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Stuttgart]] |- | {{Ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] (evrovizijska oddaja) || rowspan="4" | 2019 |- | {{Ikonazastave|Lihtenštajn}} [[Lihtenštajn]] - 300 let kneževine |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} Po sledeh umetniške šole [[Bauhaus (šola oblikovanja)|Bauhaus]] ([[Berlin]], [[Weimar (Lahn)|Weimar]], [[Dessau]], [[Celle]]) |- | {{Ikonazastave|Hrvaška}} Križarjenje po Jadranu ([[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]], [[Krk]], [[Rab]], [[Split]], [[Dubrovnik]]) |- | {{Ikonazastave|Peru}} {{Ikonazastave|Argentina}} {{Ikonazastave|Brazilija}} S [[Simfonični orkester RTV Slovenija|simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]] v Južni Ameriki: [[Lima]], [[Buenos Aires]], [[Sao Paolo]] | rowspan="3" |2020 |- |{{Ikonazastave|Nemčija}} [[Bonn]] - po sledeh [[Ludwig van Beethoven|Ludwiga Van Beethovna]] |- |{{Ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]] - prestolnica za vse letne čase |- |{{Ikonazastave|Grčija}} [[Rodos]] || rowspan="2" | 2021 |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Nemčija|Južna Nemčija]] - nazaj k naravi in tradiciji |- | {{Ikonazastave|Portugalska}} {{Ikonazastave|Azori}} [[Azori]] || rowspan="2" | 2022 |- | {{Ikonazastave|Grčija}} Kefalonija |- |{{Ikonazastave|Tunizija}} [[Tunizija]] || rowspan="4" | 2023<ref>https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/mojca-mavec-je-ponovno-pokukala-cez-planke/678844</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mojca Mavec je ponovno ušla Čez planke » Dnevne Novice|url=https://dnevne-novice.com/mojca-mavec-je-ponovno-usla-cez-planke/|website=dnevne-novice.com|date=2023-08-23|accessdate=2025-07-03|language=sl-SI}}</ref> |- |{{Ikonazastave|Grčija}} [[Kreta]] |- |{{Ikonazastave|Italija}} {{Ikonazastave|Apulija}} [[Apulija]] |- |{{Ikonazastave|Norveška}} [[Norveška]] |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} Na [[Evropsko prvenstvo v nogometu]] || 2024<ref>https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/tv-namigi-nogomet-se-enkrat-nogomet-in-pekel-v-kuhinji</ref><ref>https://www.zurnal24.si/magazin/vip/na-tv-slovenija-se-je-vrnila-voditeljica-ki-jo-vsi-obozujejo-423905</ref> |- |{{Ikonazastave|Portugalska}} {{Ikonazastave|Španija}} {{Ikonazastave|Galicija}} [[Portugalska]] in [[Galicija (Španija)|Galicija]] || rowspan="3" | 2025 |- | {{Ikonazastave|Grčija}} [[Karpatos]] |- | {{Ikonazastave|Poljska}} [[Lublin]] |- | {{Ikonazastave|Italija}} [[Italijanske Alpe]] ([[Cortina d'Ampezzo]], [[Bormio]], [[Livigno]], [[Antholz]]) || rowspan="6" | 2026 |- | {{Ikonazastave|Maldivi}} [[Maldivi]] |- | {{Ikonazastave|Indija}} Južna [[Indija]] |- | {{Ikonazastave|Grčija}} [[Solun]] in okusi severne [[Grčija|Grčije]]<ref>https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/cez-gore-planine-in-grice-nova-potovanja-mojce-mavec-v-oddaji-cez-planke/784192</ref> |- | {{Ikonazastave|Kolumbija}} [[Kolumbija]]: Po poteh izbrane kave<ref>https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/cez-gore-planine-in-grice-nova-potovanja-mojce-mavec-v-oddaji-cez-planke/784192</ref> |- | {{Ikonazastave|Srbija}} Gorski svet [[Srbija|Srbije]]<ref>https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/cez-gore-planine-in-grice-nova-potovanja-mojce-mavec-v-oddaji-cez-planke/784192</ref> |- {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/oddaja/cez_planke/37 Arhiv oddaj] na 4d.rtvslo.si [[Kategorija:Dokumentarne televizijske oddaje]] [[Kategorija:Televizijske oddaje Radiotelevizije Slovenija]] 146lwajpmhxzg82hykie8uzidhxt5qg 6684706 6684695 2026-06-03T17:21:16Z ~2026-32924-30 261047 /* Oddaje */ 6684706 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Čez planke | slika = | žanr = Dokumentarec, popotniška oddaja | čas_trajanja = 50 - 55 minut | izvršni_producent = Danijel Vrbec |začetek/konec_predvajanja=2001 –}} '''''Čez planke''''' je [[Slovenija|slovenska]] televizijska dokumentarno-popotniška oddaja, ki jo od leta [[2001]]<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Mavec je ponovno pokukala Čez planke|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/mojca-mavec-je-ponovno-pokukala-cez-planke/678844|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-03|language=sl|first=Služba za komuniciranje RTV|last=Slovenija}}</ref> predvaja prvi program [[TV Slovenija]]. Voditeljica je [[Mojca Mavec]], ki oddajo tudi ustvarja.<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Mavec že 19 let skače čez planke|url=https://govorise.metropolitan.si/dogodki/mojca-mavec-ze-19-let-skace-cez-planke-2/|website=Govori.se|date=2019-08-27|accessdate=2021-08-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Čez planke v Gruzijo, Bahrajn in Stuttgart|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/cez-planke-v-gruzijo-bahrajn-in-stuttgart/464240|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-22|language=sl|date=27. avgust 2018}}</ref> Med potovanjem po deželi se srečuje z različnimi sogovorniki. == Kritike == Revija ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' je bila do voditeljice Mavčeve večkrat kritična. Očitala ji je žaljenje žrtev [[Nacionalsocializem|nacizma]] z otročjim obnašanjem v židovskem getu v [[Krakov|Krakovu]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Hihitajoči skokec Čez planke|url=http://www.mladina.si/51571/hihitajoci-skokec-cez-planke/|website=Mladina.si|accessdate=2021-08-22|date=26. avgust 2010}}</ref> in neprimerno izjavo med oblikovanjem lizike v [[Nemčija|Nemčiji]] (»Arbeit macht glücklich«),<ref>{{Navedi splet|title=Delo osrečuje|url=http://www.mladina.si/181517/delo-osrecuje/|website=Mladina.si|accessdate=2021-08-22|date=25. avgust 2017}}</ref> njeno neresno obnašanje se ji tudi ni zdelo primerno za oddajo, namenjeno odraslim.<ref name=":0" /> Menila je, da bi morala biti oddaja po njeni plagiatorski aferi ukinjena.<ref>{{Navedi splet|title=Znova v sedlu|url=http://www.mladina.si/47776/znova-v-sedlu/|website=Mladina.si|accessdate=2021-08-22|date=23. julij 2009}}</ref> Peter Kolšek je napisal, da je njena oddaja pač tisto, kar gledalec pričakuje od poletnega razvedrila.<ref>{{Navedi splet|title=Pomisleki: Manca, Vesna, Zvezdana in drugi utrinki|url=https://old.delo.si/sobotna/pomisleki-manca-vesna-zvezdana-in-drugi-utrinki.html|website=old.delo.si|date=2016-08-26|accessdate=2021-08-22|language=sl-si|first=Peter|last=Kolšek}}</ref> == Oddaje == {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col2center" width=35% ! Država / Mesto / Pokrajina !! Leto |- | {{Zastava|Mavricij}} || rowspan="5" | 2005 |- | {{Zastava|Romunija}} |- | {{Zastava|Grenlandija}} |- | {{Zastava|Tanzanija}} |- | Najboljših 10 |- | {{Zastava|Armenija}} || rowspan="12" | 2006 |- | {{Zastava|Albanija}} |- | {{Zastava|Tanzanija}} |- | {{Zastava|Zambija}} |- | {{Zastava|Maroko}} |- | {{Zastava|Finska}} |- | {{Zastava|Grenlandija}} |- | {{Zastava|Romunija}} |- | {{Zastava|Belorusija}} |- | {{Zastava|Nizozemska}} |- | {{Zastava|Avstrija}} |- | {{Ikonazastave|Portugalska}} {{Ikonazastave|Madeira}} [[Portugalska]] in [[Madeira]] |- | Pasje leto || 2007 |- | {{Zastava|Čile}} || rowspan="11" | 2009<ref>https://www.rtvslo.si/files/razno/ppn2009.pdf</ref> |- | {{Zastava|Grčija}} |- | {{Zastava|Ukrajina}} |- | {{Zastava|Kolumbija}} |- | {{Zastava|Kosovo}} |- | {{Zastava|Črna Gora}} |- | {{Zastava|Hrvaška}} |- | {{Zastava|Nizozemska}} |- | {{Ikonazastave|Portugalska}} {{Ikonazastave|Madeira}} [[Portugalska]] in [[Madeira]] |- | {{Zastava|Belorusija}} |- | {{Zastava|Armenija}} |- | {{Zastava|Kanada}} || rowspan="6" | 2010 |- | {{Zastava|Republika Južna Afrika}} |- | {{Zastava|Bosna in Hercegovina}} |- | {{Zastava|Severna Makedonija}} |- | {{Zastava|Poljska}} |- | {{Zastava|Irska}} |- | {{Ikonazastave|Srbija}} {{Ikonazastave|Vojvodina}} [[Vojvodina]] || rowspan="4" | 2011 |- | {{Ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška Istra]] |- | {{Ikonazastave|Italija}} [[Južna Tirolska]] |- | {{Ikonazastave|Indonezija}} [[Bali]] |- | {{Zastava|Islandija}} || rowspan="2" | 2012 |- | {{Zastava|Izrael}} |- | {{Ikonazastave|Bolgarija}} [[Južna Bolgarija]] || 2013 |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Hamburg]] || rowspan="4" | 2014 |- | {{Zastava|Hrvaška}} - [[Kvarner]] |- | {{Ikonazastave|Španija}} {{Ikonazastave|Andaluzija}} [[Sevilla]] in [[Andaluzija]] |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Porenje]] |- | {{Zastava|Madžarska}} || rowspan="6" | 2015 |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Berlin]], [[Leipzig]], [[Dresden]] - 25 let nemške enotnosti |- | {{Ikonazastave|ZAE}} {{Ikonazastave|Oman}} Križarjenje po [[Bližnji Vzhod|Bližnjem Vzhodu]] - [[Združeni arabski emirati]] in [[Oman]] |- | {{Zastava|Severna Makedonija}} |- | {{Zastava|Vietnam}} |- | {{Ikonazastave|Belgija}} {{Ikonazastave|Flandrija}} [[Flamska|Flandrija]] |- | {{Ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] (evrovizijska oddaja) || rowspan="6" | 2016 |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} {{Ikonazastave|Spodnja Saška}} [[Spodnja Saška]] |- | {{Zastava|Ciper}} |- | {{Zastava|Šrilanka}} |- | {{Zastava|Kitajska}} |- | {{Ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] |- | {{Ikonazastave|Turčija}} [[Carigrad]] || rowspan="4" | 2017 |- | {{Ikonazastave|Indonezija}} [[Flores]] |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Martin Luther|Po poteh Luthra]] |- | {{Ikonazastave|Češka}} {{Ikonazastave|Madžarska}} {{Ikonazastave|Slovaška}} {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Kralj Matjaž|Po poteh Kralja Matjaža]] |- | {{Ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] (evrovizijska oddaja) || rowspan="4" | 2018 |- | {{Ikonazastave|Gruzija}} [[Gruzija]] |- | {{Ikonazastave|Bahrajn}} [[Bahrajn]] |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Stuttgart]] |- | {{Ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] (evrovizijska oddaja) || rowspan="4" | 2019 |- | {{Ikonazastave|Lihtenštajn}} [[Lihtenštajn]] - 300 let kneževine |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} Po sledeh umetniške šole [[Bauhaus (šola oblikovanja)|Bauhaus]] ([[Berlin]], [[Weimar (Lahn)|Weimar]], [[Dessau]], [[Celle]]) |- | {{Ikonazastave|Hrvaška}} Križarjenje po Jadranu ([[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]], [[Krk]], [[Rab]], [[Split]], [[Dubrovnik]]) |- | {{Ikonazastave|Peru}} {{Ikonazastave|Argentina}} {{Ikonazastave|Brazilija}} S [[Simfonični orkester RTV Slovenija|simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]] v Južni Ameriki: [[Lima]], [[Buenos Aires]], [[Sao Paolo]] | rowspan="3" |2020 |- |{{Ikonazastave|Nemčija}} [[Bonn]] - po sledeh [[Ludwig van Beethoven|Ludwiga Van Beethovna]] |- |{{Ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]] - prestolnica za vse letne čase |- |{{Ikonazastave|Grčija}} [[Rodos]] || rowspan="2" | 2021 |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Nemčija|Južna Nemčija]] - nazaj k naravi in tradiciji |- | {{Ikonazastave|Portugalska}} {{Ikonazastave|Azori}} [[Azori]] || rowspan="2" | 2022 |- | {{Ikonazastave|Grčija}} Kefalonija |- |{{Ikonazastave|Tunizija}} [[Tunizija]] || rowspan="4" | 2023<ref>https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/mojca-mavec-je-ponovno-pokukala-cez-planke/678844</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mojca Mavec je ponovno ušla Čez planke » Dnevne Novice|url=https://dnevne-novice.com/mojca-mavec-je-ponovno-usla-cez-planke/|website=dnevne-novice.com|date=2023-08-23|accessdate=2025-07-03|language=sl-SI}}</ref> |- |{{Ikonazastave|Grčija}} [[Kreta]] |- |{{Ikonazastave|Italija}} {{Ikonazastave|Apulija}} [[Apulija]] |- |{{Ikonazastave|Norveška}} [[Norveška]] |- | {{Ikonazastave|Nemčija}} Na [[Evropsko prvenstvo v nogometu]] || 2024<ref>https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/tv-namigi-nogomet-se-enkrat-nogomet-in-pekel-v-kuhinji</ref><ref>https://www.zurnal24.si/magazin/vip/na-tv-slovenija-se-je-vrnila-voditeljica-ki-jo-vsi-obozujejo-423905</ref> |- |{{Ikonazastave|Portugalska}} {{Ikonazastave|Španija}} {{Ikonazastave|Galicija}} [[Portugalska]] in [[Galicija (Španija)|Galicija]] || rowspan="3" | 2025 |- | {{Ikonazastave|Grčija}} [[Karpatos]] |- | {{Ikonazastave|Poljska}} [[Lublin]] |- | {{Ikonazastave|Italija}} [[Italijanske Alpe]] ([[Cortina d'Ampezzo]], [[Bormio]], [[Livigno]], [[Antholz]]) || rowspan="7" | 2026 |- | {{Ikonazastave|Maldivi}} [[Maldivi]] |- | {{Ikonazastave|Indija}} Južna [[Indija]] |- | {{Ikonazastave|Grčija}} [[Solun]] in okusi severne [[Grčija|Grčije]]<ref>https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/cez-gore-planine-in-grice-nova-potovanja-mojce-mavec-v-oddaji-cez-planke/784192</ref> |- | {{Ikonazastave|Grčija}} Skrite poti grške Makedonije<ref>https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/cez-gore-planine-in-grice-nova-potovanja-mojce-mavec-v-oddaji-cez-planke/784192</ref> |- | {{Ikonazastave|Kolumbija}} [[Kolumbija]]: Po poteh izbrane kave<ref>https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/cez-gore-planine-in-grice-nova-potovanja-mojce-mavec-v-oddaji-cez-planke/784192</ref> |- | {{Ikonazastave|Srbija}} Gorski svet [[Srbija|Srbije]]<ref>https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/cez-gore-planine-in-grice-nova-potovanja-mojce-mavec-v-oddaji-cez-planke/784192</ref> |- {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/oddaja/cez_planke/37 Arhiv oddaj] na 4d.rtvslo.si [[Kategorija:Dokumentarne televizijske oddaje]] [[Kategorija:Televizijske oddaje Radiotelevizije Slovenija]] jivqhbjlg3lomrgblg9gvusslagy27e 0 425344 6684855 6622405 2026-06-03T21:35:11Z ~2026-32552-67 260877 /* Nominacije in nagrade[6] */ 6684855 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Svetlana Slapšak''', slovenska [[literarna zgodovina|literarna zgodovinarka]], [[antropolog]]inja, [[klasična filologija|klasična filologinja]], [[pisateljica]] in [[Politik|političarka]] * [[18. januar]] [[1948]], [[Beograd]]. Živi in dela v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Svetlana Slapšak je leta 1971 diplomirala iz klasične filologije na Filološki fakulteti v Beogradu, leta 1975 tam magistrirala, doktorirala pa leta 1984 z disertacijo ''Vukov Rječnik i prevedenice sa grčkog''. Na Inštitutu za književnost in umetnost v Beogradu je bila do leta 1988 znanstvena sodelavka. Leta 1986 je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] postala docentka za srbsko in črnogorsko književnost.<ref>{{Navedi splet|url=http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/Slavistika.htm|title=ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI|accessdate=2016-10-16|website=slovlit.ff.uni-lj.si|archive-date=2016-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20161021030541/http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/Slavistika.htm|url-status=dead}}</ref> == Dela == Svetlana Slapšak je avtorica številnih del s področja antropologije, [[lingvistika|lingvistike]], klasičnih študij, [[Študije spola|študij spola]], balkanologije in komparativistike. Objavila je več kot 50 knjig, preko 400 znanstvenih študij in preko 1000 esejev. Prevedla je ogromno del iz latinščine, stare in nove grščine, francoščine in angleščine. Prevaja tudi iz slovenščine v srbščino.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.goga.si/sl/avtor/svetlana-slapsak/|title=Svetlana Slapšak - Založba Goga|accessdate=2016-10-16|website=Založba Goga}}</ref> Kolumne piše za ''Večer'' (Maribor, 1999– ) ter je glavna in odgovorna urednica beograjskega strokovnega in literarnega časopisa ''ProFemina.'' Bila je sourednica satiričnega časopisa ''Frontisterion'', ki je bil prepovedan že s prvo številko, ona pa je bila za več let ob potni list.<ref>{{Navedi splet|url=https://secanjenamaju.wordpress.com/2012/10/28/svetlana-slapsak/|title=Svetlana Slapšak|date=2012-10-28|accessdate=2016-10-16}}</ref> V preteklosti je kolumne pisala za časopise ''Književna re''č (Beograd, 1983–1987), ''Vreme'' (Beograd), ''Teleks'' (Ljubljana, 1988–1990), ''Nezavisni'' (Novi Sad, 1995–1998). Izbor knjig: * ''Svi Grci nazad!: eseji o helenizmu u novijoj srpskoj književnost'', 1985 * ''Vukov Rječnik i prevedenice sa grčkog'', 1987 * ''Trivijalna književnost: zbornik tekstova,'' 1987 * ''Ogledi o bezbrižnosti: srpski intelektualci, nacionalizam i jugoslovenski rat'', 1994 * ''Otrokove pravice'', 1995 * ''Leon in Leonina ali Zgodba o vztrajnosti'', 1997 * ''Ratni Kandid'', 1997 * ''Za antropologijo antičnih svetov'', 2000 * ''Ženski ikoni na XX vek''  (v makedonščini; Ženske ikone 20. stoletja), 2003 * ''Ženske ikone 20. stoletja: 60 antropoloških esejev'', 2005 * ''Ženske ikone antičkog sveta'', 2006 * ''Mala crna haljina: eseji o antropologiji i feminizmu'', 2007  * ''Mikra theatrika: antropološki pogled na antično in sodobno gledališče,'' 2011   * ''Hronospore II: eseji i komentari'', 2010 * ''Zelje in spolnost: iz zgodovinske antropologije hrane : študija o kultni, ritualni in kulturni vlogi zelja'', 2013 * ''Antička miturgija: žene'', 2013 * ''Kuhinja z razgledom: eseji iz antropologije hrane,'' 2016 * ''Istomesečniki'' (roman), 2018 * ''Šola za delikatne ljubimce'', 2020 * ''Kje smo?'', 2024 * ''Hetera in filozof'', 2025 == Politika == Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidirala na sedmem mestu liste stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilka liste Levice za evropske volitve bo Nataša Sukič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nosilka-liste-levice-za-evropske-volitve-je-natasa-sukic/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> Stranki ni uspel preboj v Evropski parlament, Slapšakova pa je dobila 1.382 preferenčnih glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Nominacije in nagrade<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zesveske.ba/16_12/o_autorima.htm|title=ZENIČKE SVESKE|accessdate=2016-10-16|website=www.zesveske.ba|archive-date=2016-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018234203/http://www.zesveske.ba/16_12/o_autorima.htm|url-status=dead}}</ref> == * Nagrada [[Miloš Crnjanski]] za eseje, 1990 * Nagrada American PEN Freedom of Expression Award, 1993 * Nagrada Helsinki Watch Award, 2000 * Nagrada Helen Award, Montreal, 2001 * Nominacija za [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] za gibanje ''1000 žensk za mir,'' 2005 * Nagrado Mirka Kovača za knjigo esejev o hrani ''Leteći pilav'', 2015  * [[Nagrada mira|nagrada Mira]], 2016 * [[Župančičeva nagrada]] za življenjsko delo, 2026 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=14323&langbib=slv COBISS - Osebna bibliografija] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Slapšak, Svetlana}} [[Kategorija:Feministični WikiMaraton]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski antropologi]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Magistrirali na Univerzi v Beogradu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Beogradu]] 5rn4ho22vfza0qm9x2a9n6khbcetykd 3 428715 6684571 6667563 2026-06-03T13:15:54Z Janezdrilc 3152 /* Infopolje Župnija */ nov razdelek 6684571 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] ^{[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]} 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat vseh posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch z 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) 4qrf1yuqhuzkgq96q9s7ao71qhta44m 6684573 6684571 2026-06-03T13:18:27Z Janezdrilc 3152 /* Infopolje Župnija */ pp 6684573 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] ^{[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]} 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) 0k5toos2flvjfmy1b1s79eobgdn4f6d 6684607 6684573 2026-06-03T14:31:45Z Sporti 5955 /* Infopolje Župnija */ odg 6684607 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] ^{[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]} 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) :Lahko bi delovalo (bi bilo treba preizkusit, če so kakšne omejitve, kot se je pokazalo pri [[Seznam naselij v Sloveniji]]), 2. možnost pa je, da podatke o župnikih dobi iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:31, 3. junij 2026 (CEST) na3be53svmrdncbi7lj41h3quup1r7q 6684625 6684607 2026-06-03T15:01:18Z Janezdrilc 3152 /* Infopolje Župnija */ 6684625 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] ^{[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]} 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) :Lahko bi delovalo (bi bilo treba preizkusit, če so kakšne omejitve, kot se je pokazalo pri [[Seznam naselij v Sloveniji]]), 2. možnost pa je, da podatke o župnikih dobi iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:31, 3. junij 2026 (CEST) V Wikipodatkih tudi gre, da se na eni sami strani nahajajo vsa imena? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 3. junij 2026 (CEST) 80fubvkjq1jx2uz5wc203xkhdwyz5ic 6684637 6684625 2026-06-03T15:08:45Z Sporti 5955 /* Infopolje Župnija */ odg 6684637 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] ^{[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]} 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) :Lahko bi delovalo (bi bilo treba preizkusit, če so kakšne omejitve, kot se je pokazalo pri [[Seznam naselij v Sloveniji]]), 2. možnost pa je, da podatke o župnikih dobi iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:31, 3. junij 2026 (CEST) V Wikipodatkih tudi gre, da se na eni sami strani nahajajo vsa imena? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 3. junij 2026 (CEST) :Ne, bi morali biti na straneh od župnij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:07, 3. junij 2026 (CEST) rupvrv9z77wde2armo0dooytcobrkyc 6684853 6684637 2026-06-03T21:09:19Z Janezdrilc 3152 /* Infopolje Župnija */ 6684853 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] ^{[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]} 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) :Lahko bi delovalo (bi bilo treba preizkusit, če so kakšne omejitve, kot se je pokazalo pri [[Seznam naselij v Sloveniji]]), 2. možnost pa je, da podatke o župnikih dobi iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:31, 3. junij 2026 (CEST) V Wikipodatkih tudi gre, da se na eni sami strani nahajajo vsa imena? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 3. junij 2026 (CEST) :Ne, bi morali biti na straneh od župnij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:07, 3. junij 2026 (CEST) Sem stestiral pa dela: <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6684845 Predloga:X1] ima Infopolje Župnija, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X2&oldid=6684844 Predloga:X2]</span> pa ima switch za vse župnije. Prvim trem župnijam sem vnesel testne vrednosti in jih prav prikazuje. Tudi ni videti, da bi switch zaradi 700 vnosov imel kakšne blokade. Zgleda da ga razvijalci nimajo za tako potratnega kot ifexpr, ki ima blokado pri 500 primerkih na stran. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:09, 3. junij 2026 (CEST) pssq8w4ix8qybre6spe73cja868rfzc 6684856 6684853 2026-06-03T21:38:28Z Janezdrilc 3152 /* Infopolje Župnija */ pp 6684856 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] ^{[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]} 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) :Lahko bi delovalo (bi bilo treba preizkusit, če so kakšne omejitve, kot se je pokazalo pri [[Seznam naselij v Sloveniji]]), 2. možnost pa je, da podatke o župnikih dobi iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:31, 3. junij 2026 (CEST) V Wikipodatkih tudi gre, da se na eni sami strani nahajajo vsa imena? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 3. junij 2026 (CEST) :Ne, bi morali biti na straneh od župnij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:07, 3. junij 2026 (CEST) Sem stestiral pa dela: <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6684845 Predloga:X1] ima Infopolje Župnija, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X2&oldid=6684844 Predloga:X2]</span> pa ima switch za vse župnije. Prvim trem župnijam sem vnesel testne vrednosti in jih prav prikazuje. Tudi ni videti, da bi switch zaradi 700 vnosov imel kakšne blokade. Zgleda da ga razvijalci nimajo za tako potratnega kot ifexist, ki ima blokado pri 500 primerkih na stran. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:09, 3. junij 2026 (CEST) brtfczhh6t6zzt4iubhmm32sytgibx6 0 429172 6684685 5857470 2026-06-03T17:02:05Z ~2026-32921-90 261044 6684685 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Marc Girardelli |career_start = 1980 |career_end = 1996 | wcwins = 46 | wcpodiums = 101 | medaltemplates = {{MedalCountry | {{flagcountry|LUX}} }} {{MedalSport | moško [[alpsko smučanje]]}} {{MedalOlympic|Alpsko smučanje na Zimskih olimpijskih igrah}} {{Srebrna medalja |[[Zimske olimpijske igre 1992|Albertville 1992]]|[[Alpsko smučanje na Zimskih olimpijskih igrah 1992 - moški superveleslalom|superveleslalom]]}} {{Srebrna medalja |[[Zimske olimpijske igre 1992|Albertville 1992]]|[[Alpsko smučanje na Zimskih olimpijskih igrah 1992 - moški veleslalom|veleslalom]]}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju}} {{Zlata medalja | [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1987|Crans-Montana 1987]] | kombinacija }} {{Zlata medalja | [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1989|Vail 1989]] | kombinacija }} {{Zlata medalja | [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1991|Saalbach 1991]] | slalom }} {{Zlata medalja | [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1996|Sierra Nevada 1996]] | kombinacija }} {{Srebrna medalja | [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1985|Bormio 1985]] | slalom }} {{Srebrna medalja | [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1987|Crans-Montana 1987]] | veleslalom }} {{Srebrna medalja | [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1987|Crans-Montana 1987]] | superveleslalom }} {{Srebrna medalja | [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1993|Morioka 1993]] | slalom }} {{Bronasta medalja | [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1985|Bormio 1985]] | veleslalom }} {{Bronasta medalja | [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1989|Vail 1989]] | slalom }} {{Bronasta medalja | [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1993|Morioka 1993]] | kombinacija }} }} '''Marc Girardelli''', avstrijski oz. [[Luksemburžani|luksemburški]] [[alpski smučar]], * [[18. julij]] [[1963]], [[Lustenau]], [[Avstrija]]. Girardelli je eden najuspešnejših alpskih smučarjev v zgodovini športa. Na [[Zimske olimpijske igre 1992|Zimskih olimpijskih igrah 1992]] v [[Albertville|Albertvillu]] je osvojil naslova olimpijskega podprvaka v [[superveleslalom]]u in [[veleslalom]]u. Na [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju|svetovnih prvenstvih]] je drugi najuspešnejši smučar po številu medalj s po štirimi zlatimi in srebrnimi ter tremi bronastimi medaljami. V [[svetovni pokal v alpskem smučanju|svetovnem pokalu v alpskem smučanju]] je dosegel 46 zmag in 101 uvrstitev na stopničke ter pet velikih kristalnih globusov za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala in devet malih kristalnih globusov za zmago v skupnem seštevku posameznih disciplin. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Footer World Champions Combined Men}} {{Footer World Champions Slalom Men}} {{Footer World Cup Champions Men}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o alpskem smučarju}} {{DEFAULTSORT:Girardelli, Marc}} [[Kategorija:Luksemburški alpski smučarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Luksemburg]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Luksemburg]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 1988]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 1992]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 1994]] lgqfxks4adxdkxz0mkhx66vjycmk0mv 0 430726 6684957 6055301 2026-06-04T07:44:09Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684957 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Pont d'Aël |image = 01 Pont d'Aël, Aosta Valley, Italy. Bridge Arch.jpg |caption = |official_name = |carries = Akvadukt do Augusta Prætoria Salassorum ([[Aosta]]) |crosses = Grand Eyvia |locale = Pont d'Aël, Aymavilles, [[dolina Aoste]], [[Italija]] |maint = |id = |designer = |design = [[ločni most]] |material = Kamen |spans = 1 |pierswater = |mainspan = 14,24 m |length = 60,46 m |width = 2,26 m |height = 22,15 m |load = |clearance = |below = 66 m (od vozišča do potoka) |traffic = |begin = |complete = 3. pr. n. št. |open = |heritage = |collapsed = |preceded = |followed = |closed = |toll = |coordinates = {{coord|45.676667|7.222309|display=inline,title}} }} '''Pont d'Aël''' je rimski [[akvadukt]], ki se nahaja v vasi z istim imenom v občini Aymavilles v [[dolina Aoste|dolini Aoste]], severna [[Italija]]. Zgrajen je bil v letu 3. pr. n. št. za namakanje in oskrbo z vodo za novoustanovljeno kolonijo Augusta Praetoria, ki je danes znana kot [[Aosta]]. Voda je bila usmerjena skozi sosednje doline 66 m nad tlemi doline Aoste z zapletenim sistemom. Vodovod je bil v celoti dolg 6 km. Poleg nenavadnega položaja ima konstrukcija, za katero so prvotno mislili, da je tri-nadstropna zgradba, edinstvene lastnosti, kot je kontrolni hodnik pod nivojem vode, kot tudi eksplicitno zasebno financiranje. Danes vodni kanal akvadukta služi kot javna peš pot. Poleg Pont d'Aël sta v dolini Aoste še vedno nedotaknjena dva druga rimska mostova: Pont-Saint-Martin v mestu z istim imenom in Pont de Pierre v Aosti. == Raziskovanje in vloga == Most prečka potok Grand Eyvia pri Pont d'Aël poleg vhoda v dolino Cogne, 8 km zahodno od Aoste. Pingone ga je prvi opisal, skupaj s skico leta 1550. Dodatne ilustracije je prispeval baron de Malzen, leta 1826 in Aubert leta 1860, ki so že pokazale gradnjo v sedanji obliki. Barocelli je dodal meritve iz leta 1864, po izkopavanjih na vzhodnem robu mostu leta 1930. Popoln pregled in dokumentacijo je prvič izdelal Mathias Döring leta 1996. Ugotovljeno je bilo, da se je most uporabljal za prevoz železove rude, kot so prvotno mislili, vendar je pripadal rastoči kolonije Augusta Praetoria Salassorum (sodobni Aosti), ki ga je uporabljala kot namakalni cevovod za kmetijska zemljišča in pranje železove rude v Cogne. Ideja, da je bil za oskrbo z vodo za Augusta Praetoria je bila izključena, ker se je samo mesto napajalo iz bližnje reke Buthier. Kljub temu so lahko uporabili to vodo, poleg njene glavne gospodarske funkcije, za zadovoljevanje lokalnih potreb po pitni vodi. == Namakalna linija == En konec 6 km dolgega vovovoda se je odprl na kmetiji veliki 200 hektarjev, ki se je nahajala v zahodnem delu Aoste, 50 do 150 m nad glavno reko Dora Baltea in uporabljal padec v sosednjo dolino. Na poti se je voda preusmeri za pranje rude, verjetno se je nahajala v bližini vasi Aymavilles. Tehnične težave pri polaganju vodovoda vzdolž skal v dolini Cogne so reševali rimski inženirji s pomočjo gravitacije. Voda iz Velikega Eyvia je bila preusmerjena 2.9 km nad Pont d'Aël, nato usmerjena navzdol na strma pobočja v dolino Cogne v odprtih kanalih s povprečnim naklonom 6,6 promila. [[Predor]]i ali [[kanat]]i so bili oblikovani v trdi skali. 1,20 m široka linija se je znižala kot pol galerija v skalnato pobočje tako, da je bil zgrajen parapet, do 3 m visok, in se končal v živi skali na strani doline. Prednost te metode je, v nasprotju z običajnim postopkom gradnje predorov, da bi predorska dela začeli pri poljubnem številu mest, ker so bila zlahka vidna. To je pomenilo velik prihranek pri času gradnje. Takšne pol galerije v rimski tehnike je mogoče najti le redko, posebej v grobem terenu, kot je vodovodna linija Side v Turčiji. Na bolj položnih območjih so se odločili za 2-4 m široko teraso, po kateri je vodovod tekel kot kanal iz pravokotnih opek pokrit s ploščicami. Vodovod je prehajal 2,25 km po klancu navzdol, nato 0,6 km navzdol po skalnati poti do Pont d'Aël. Drugega vodovoda pod mostom ni bilo mogoče preiskati zaradi konstrukcije in kmetijske rabe; končna točka se morebiti nahaja v omenjenem namakalnem območju, ki je danes znano kot vas Aymavilles. == Konstrukcija == [[Slika:Pont d'Aël - Unterirdischer Gang 2.jpg|thumb|Kontrolni hodnik pod vodovodom]] 60,46 m dolg in 2,26 m širok most je edini možen prehod čez 4 km dolgo in do 150 m globoko sotesko Velikega Eyvia. Njegov edini lok se razteza čez sotesko, ki je tu globoka samo 12 m, vendar široka 66 m, ima razpon 14,24 m. Mostni lok ima en sklepnik. Na spodnjem nadstropju mostu, ki je bil nekoč verjetno trinadstropen, je 50,35 m dolg hodnik, ki je v antiki služil za preverjanje nivoja vode v vodovodu. Na obeh straneh tega 3,88 metra visokega kontrolnega hodnika obstajata dve vrsti oken, ki so osvetljevala tla in strop tako, da bi vzdrževalec mostu hitro prepoznal iztekanje vode, ki bi lahko poškodovalo kamen zaradi zmrzali. Döring je dokazal nedvoumen obstoj antičnega vodovoda, kjer poteka danes pot, na podlagi višine in poteka ohranjenih ostankov zidov, kot tudi kasnejšega predora zahodno od mostu. Bil je 1,90 m visok in 1,0 m širok. V tistem času je bila v tretjem nadstropju morda odprta pešpot, in s tem bi bila zgradba skupaj visoka 22,15 m == Napis na mostu == Velik napis na severni strani mostu daje podrobne informacije o graditelju. <ref name="Mathias Döring, 132">Mathias Döring (1998), S. 132 - 134</ref> Tako je v letu 3 pr. n. št. Gaius Avillius Caimus iz Padove, eden od zakupnikov bližnjih rudnikov, financiral gradnjo iz lastnih sredstev. :''IMP CAESARE AVGVSTO XIII COS DESIG'' :''C AVILLIVS C F CAIMVS PATAVINVS'' :''PRIVATVM'' celotno: :''Imperatore Caesare Augusto XIII consule designato'' :''Gaius Avillius Gaii filius Caimus Patavinus'' :''privatum'' == Sklici in viri == {{sklici}} *Döring, Mathias (1997), "Die römische Wasserleitung von Pondel im Val d'Aosta/Italien. Bestandsaufnahme des Bauwerks aus dem Jahre 3 v. Chr.", Mitteilungen des Instituts für Wasserbau und Wasserwirtschaft, Technische Universität Darmstadt, 101 *Döring, Mathias (1998), "Die römische Wasserleitung von Pondel (Aostatal)", Antike Welt, 29 (2), pp. 127–134 == Zunanje povezave == {{Commons category|}} * [https://web.archive.org/web/20110719115915/http://www.zalf.de/icid/ICID_ERC2005/HTML/ERC2005PDF/History_Session/Doering.pdf Mathias Döring: Roman Irrigation Aqueduct in Aosta/Italy] * [http://www.aymavilles.vda.it/en/index.cfm/bridge-aqueduct.html Webseite von Aymavilles: Pont D’Aël] * [http://www.aqueduc.info/spip.php?article350&var_recherche=L%27aqueduc%20romain%20de%20Pondel Aqueduc.info: Aquädukt von Pondel] [[Kategorija:Rimski mostovi]] [[Kategorija:Mostovi v Italiji]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Kamniti mostovi]] {{normativna kontrola}} tr0exs4yg8kwz34s2v8rqbezcj3kfht 0 435279 6684649 6636127 2026-06-03T15:33:45Z Shabicht 3554 6684649 wikitext text/x-wiki [[Slika:Public Hearing in PCA Case 2012-04.jpg|thumb|right|250px|Javno zaslišanje na [[Stalno arbitražno sodišče|Stalnem arbitražnem sodišču]] 2. junija 2014]] '''[[Arbitraža|Arbitražni postopek]] za določitev kopenske in morske meje med [[Slovenija|Republiko Slovenijo]] in [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]]''' pri [[Stalno arbitražno sodišče|Stalnem arbitražnem sodišču]] v [[Haag]]u je potekal od podpisa arbitražnega sporazuma med državama 4. novembra 2009 do izreka razsodbe 29. junija 2017. Z njim sta državi želeli dokončno razmejiti ozemlja, kjer meja od osamosvojitve obeh držav ni bila natančno določena ter končati teritorialne spore, predvsem na območju [[Piranski zaliv|Piranskega zaliva]] na skrajnem jugozahodnem delu meje in ob reki [[Mura|Muri]] na severovzhodu. Po odločitvi sodišča je Sloveniji pripadlo tri četrtine Piranskega zaliva in stik z [[odprto morje|odprtim morjem]], sporni del vasi [[Brezovec, Lendava|Brezovec]] ob Muri in tista ozemlja, kjer so se [[zemljiški kataster|katastrske]] površine po evidencah obeh držav prekrivale, a je Slovenija tam aktivneje uveljavljala oblast. Tak primer je vas Draga pri [[Sekulići, Ozalj|Sekulićih]] ob [[Sotla|Sotli]], medtem ko so sporni zaselki na jugozahodu ob reki [[Dragonja|Dragonji]]: Škudelini, Bužini (del), [[Mlini]], Škrline (del), Bokini, Veli Mlin / Stari Mlin (del) pripadli Hrvaški. Povsod, kjer so bili katastri usklajeni, so arbitri določili mejo po njihovih mejah, ne glede na praktične okoliščine.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/politika/sodisce-odlocalo-po-mednarodnem-pravu.html |title= Sodišče odločalo po mednarodnem pravu |date=30.6.2017 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.7.2017}}</ref> Slovenija se je obvezala razsodbo spoštovati, saj je arbitražni sporazum zavezujoč za obe državi, hrvaška stran pa je že julija 2015 enostransko razglasila, da izstopa iz postopka.<ref>{{navedi novice |url=http://www.vecer.com/premier-cerar-slovenija-bo-odlocbo-arbitraze-spostovala-6273443?mView=1&tmpl=component |title=Cerar in Plenković v Bruslju: Slovenija bo arbitražo spoštovala, za Hrvaško je to preteklost |date=22.6.2017 |work=Večer |accessdate=1.7.2017 |archive-date=2017-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170906225844/http://www.vecer.com/premier-cerar-slovenija-bo-odlocbo-arbitraze-spostovala-6273443?mView=1&tmpl=component |url-status=dead }}</ref> To se je zgodilo po objavi prisluhov telefonskega pogovora med slovenskim arbitrom in predstavnico vlade o zaupnih delih postopka in domnevnih načrtih vplivanja na druge arbitre.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/politika/cerar-pricakuje-odstope-sokolca-in-drenikove.html |title= Sekolec in Drenikova podala odstopni izjavi |date=23.7.2015 |work=Delo |accessdate=1.7.2017}}</ref><ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/svet/hrvaska-odstopa-od-arbitraze-haag-pa-zeli-pojasnila-slovenije/370496 |title=Hrvaška odstopa od arbitraže, Haag pa želi pojasnila Slovenije |date=27.7.2015 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=1.7.2017}}</ref> Sodišče je po odstopu in nadomestitvi slovenskega arbitra nadaljevalo z delom in konec junija 2017 tudi izreklo razsodbo, hrvaški predstavniki pa so že pred tem v javnosti zagovarjali stališče, da arbitraža zanje »ne obstaja«.<ref>{{navedi novice |url=https://dnevnik.si/1042776103/svet/kolinda-grabar-kitarovic-arbitraza-ne-obstaja- |title=Kolinda Grabar Kitarović: Arbitraža ne obstaja |last1=Bernik |first1=Tina |last2=Hladnik Milharčič |first2=Ervin |authorlink2=Ervin Hladnik Milharčič |date=24.6.2017 |accessdate=2017-07-01 |archive-date=2017-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170728123039/https://dnevnik.si/1042776103/svet/kolinda-grabar-kitarovic-arbitraza-ne-obstaja- |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.24ur.com/novice/svet/hrvaski-premier-v-bruslju-odlocno-glede-arbitraze-hrvaska-je-izstopila-ta-primer-je-zakljucen.html |title=Hrvaški premier v Bruslju dejal, da je arbitraža zanje stara zgodba, Cerar govoril z Merklovo |date=22.6.2017 |work=[[24ur.com]] |accessdate=1.7.2017}}</ref> Vprašanje uveljavljanja razsodbe ostaja odprto. Sodišče je v svoji končni odločbi jasno povedalo, da sta arbiter in agentka Republike Slovenije kršila določila arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško in načela arbitraže, vendar je hkrati povedalo tudi, da kršitve niso bile tako hude, da bi vplivale na končno odločitev sodišča in da sodišče ne bi nadaljevalo s svojim delom in odločilo o poteku meje med državama. Prav tako so bili po kršitvi iz spisa umaknjeni vsi prispevki, tako pisni kot ustni, slovenskega arbitra [[Jernej Sekolec|Jerneja Sekolca]] in tudi vsi prispevki hrvaškega arbitra [[Budislav Vukas|Budislava Vukasa]], ki je med sodelovanjem v arbitražnem tribunalu bival na hrvaškem veleposlaništvu na Nizozemskem, kar je vedelo tudi sodišče, in je po 'izstopu' Hrvaške iz postopka tudi sam odstopil kot arbiter.{{cn}} == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Referendum o arbitražnem sporazumu]] * [[Stalno arbitražno sodišče]] == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/teme_in_projekti/arbitraza/ Arbitraža] - povzetek na spletišču Vlade RS pridobljeno 15. oktober 2024 [[Kategorija:Odnosi med Hrvaško in Slovenijo]] [[Kategorija:2009 v politiki]] [[Kategorija:2017 v politiki]] d819eezwpyyolp1zocc6ud9lj0oytm5 6684650 6684649 2026-06-03T15:34:35Z Shabicht 3554 6684650 wikitext text/x-wiki [[Slika:Public Hearing in PCA Case 2012-04.jpg|thumb|right|250px|Javno zaslišanje na [[Stalno arbitražno sodišče|Stalnem arbitražnem sodišču]] 2. junija 2014]] '''[[Arbitraža|Arbitražni postopek]] za določitev kopenske in morske meje med [[Slovenija|Republiko Slovenijo]] in [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]]''' pri [[Stalno arbitražno sodišče|Stalnem arbitražnem sodišču]] v [[Haag]]u je potekal od podpisa arbitražnega sporazuma med državama 4. novembra 2009 do izreka razsodbe 29. junija 2017. Z njim sta državi želeli dokončno razmejiti ozemlja, kjer meja od osamosvojitve obeh držav ni bila natančno določena ter končati teritorialne spore, predvsem na območju [[Piranski zaliv|Piranskega zaliva]] na skrajnem jugozahodnem delu meje in ob reki [[Mura|Muri]] na severovzhodu. Po odločitvi sodišča je Sloveniji pripadlo tri četrtine Piranskega zaliva in stik z [[odprto morje|odprtim morjem]], sporni del vasi [[Brezovec, Lendava|Brezovec]] ob Muri in tista ozemlja, kjer so se [[zemljiški kataster|katastrske]] površine po evidencah obeh držav prekrivale, a je Slovenija tam aktivneje uveljavljala oblast. Tak primer je vas Draga pri [[Sekulići, Ozalj|Sekulićih]] ob [[Sotla|Sotli]], medtem ko so sporni zaselki na jugozahodu ob reki [[Dragonja|Dragonji]]: Škudelini, Bužini (del), Mlini, Škrline (del), Bokini, Veli Mlin / Stari Mlin (del) pripadli Hrvaški. Povsod, kjer so bili katastri usklajeni, so arbitri določili mejo po njihovih mejah, ne glede na praktične okoliščine.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/politika/sodisce-odlocalo-po-mednarodnem-pravu.html |title= Sodišče odločalo po mednarodnem pravu |date=30.6.2017 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.7.2017}}</ref> Slovenija se je obvezala razsodbo spoštovati, saj je arbitražni sporazum zavezujoč za obe državi, hrvaška stran pa je že julija 2015 enostransko razglasila, da izstopa iz postopka.<ref>{{navedi novice |url=http://www.vecer.com/premier-cerar-slovenija-bo-odlocbo-arbitraze-spostovala-6273443?mView=1&tmpl=component |title=Cerar in Plenković v Bruslju: Slovenija bo arbitražo spoštovala, za Hrvaško je to preteklost |date=22.6.2017 |work=Večer |accessdate=1.7.2017 |archive-date=2017-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170906225844/http://www.vecer.com/premier-cerar-slovenija-bo-odlocbo-arbitraze-spostovala-6273443?mView=1&tmpl=component |url-status=dead }}</ref> To se je zgodilo po objavi prisluhov telefonskega pogovora med slovenskim arbitrom in predstavnico vlade o zaupnih delih postopka in domnevnih načrtih vplivanja na druge arbitre.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/politika/cerar-pricakuje-odstope-sokolca-in-drenikove.html |title= Sekolec in Drenikova podala odstopni izjavi |date=23.7.2015 |work=Delo |accessdate=1.7.2017}}</ref><ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/svet/hrvaska-odstopa-od-arbitraze-haag-pa-zeli-pojasnila-slovenije/370496 |title=Hrvaška odstopa od arbitraže, Haag pa želi pojasnila Slovenije |date=27.7.2015 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=1.7.2017}}</ref> Sodišče je po odstopu in nadomestitvi slovenskega arbitra nadaljevalo z delom in konec junija 2017 tudi izreklo razsodbo, hrvaški predstavniki pa so že pred tem v javnosti zagovarjali stališče, da arbitraža zanje »ne obstaja«.<ref>{{navedi novice |url=https://dnevnik.si/1042776103/svet/kolinda-grabar-kitarovic-arbitraza-ne-obstaja- |title=Kolinda Grabar Kitarović: Arbitraža ne obstaja |last1=Bernik |first1=Tina |last2=Hladnik Milharčič |first2=Ervin |authorlink2=Ervin Hladnik Milharčič |date=24.6.2017 |accessdate=2017-07-01 |archive-date=2017-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170728123039/https://dnevnik.si/1042776103/svet/kolinda-grabar-kitarovic-arbitraza-ne-obstaja- |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.24ur.com/novice/svet/hrvaski-premier-v-bruslju-odlocno-glede-arbitraze-hrvaska-je-izstopila-ta-primer-je-zakljucen.html |title=Hrvaški premier v Bruslju dejal, da je arbitraža zanje stara zgodba, Cerar govoril z Merklovo |date=22.6.2017 |work=[[24ur.com]] |accessdate=1.7.2017}}</ref> Vprašanje uveljavljanja razsodbe ostaja odprto. Sodišče je v svoji končni odločbi jasno povedalo, da sta arbiter in agentka Republike Slovenije kršila določila arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško in načela arbitraže, vendar je hkrati povedalo tudi, da kršitve niso bile tako hude, da bi vplivale na končno odločitev sodišča in da sodišče ne bi nadaljevalo s svojim delom in odločilo o poteku meje med državama. Prav tako so bili po kršitvi iz spisa umaknjeni vsi prispevki, tako pisni kot ustni, slovenskega arbitra [[Jernej Sekolec|Jerneja Sekolca]] in tudi vsi prispevki hrvaškega arbitra [[Budislav Vukas|Budislava Vukasa]], ki je med sodelovanjem v arbitražnem tribunalu bival na hrvaškem veleposlaništvu na Nizozemskem, kar je vedelo tudi sodišče, in je po 'izstopu' Hrvaške iz postopka tudi sam odstopil kot arbiter.{{cn}} == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Referendum o arbitražnem sporazumu]] * [[Stalno arbitražno sodišče]] == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/teme_in_projekti/arbitraza/ Arbitraža] - povzetek na spletišču Vlade RS pridobljeno 15. oktober 2024 [[Kategorija:Odnosi med Hrvaško in Slovenijo]] [[Kategorija:2009 v politiki]] [[Kategorija:2017 v politiki]] q7hgakf7besi5yx2q15ngxc52hpud11 10 446930 6684810 6679210 2026-06-03T19:37:39Z Janezdrilc 3152 test 6684810 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | aboveclass = fn | abovestyle = background-color:gold; | above = {{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}} | caption2 = {{{image_map_caption|}}} <!-- Row for map if no image is specified --> | image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | border = infobox | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | relief = {{{map_relief|}}} | width = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px | coordinates = {{{coordinates|}}} | mark = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}} | marksize = 7 | label = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}} }}}}}} | headerstyle = background:gold; | label1 = Država | data1 = {{#ifeq: {{{country|}}} | [[Slovenija]] | {{Zastava|Slovenija}} | {{{country|}}} }}{{#ifeq: {{{drzava|}}} | [[Slovenija]] | {{Zastava|Slovenija}} | {{{drzava|}}} }} | label2 = Sedež | data2 = {{#if: {{{sedez|}}} | {{{sedez|}}} | {{{headquarters|}}} }} | label3 = [[Župnijska cerkev]] | data3 = {{{parish_church|}}} | label4 = Posvetitev | data4 = {{{dedication|}}} | label5 = Veroizpoved | data5 = {{{denomination|}}} | label6 = Liturgični obred | data6 = {{{liturgical_rite|}}} | header7 = {{#if: {{{ustanovljena|}}}{{{established|}}}{{{omemba|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{preimenovana|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{#if: {{{ustanovljena|}}} | {{{ustanovljena|}}} | {{{established|}}} }} | label9 = Prva omemba | data9 = {{#if: {{{omemba|}}} | {{{omemba|}}} | {{{first_mentioned|}}} }} | label10 = Prejšnje ime | data10 = {{#if: {{{preimenovana|}}} | {{{preimenovana|}}} | {{{previous_name|}}} }} | label11 = Izločena iz župnije | data11 = {{{separated_from_parish|}}} | label12 = Priključene župnije | data12 = {{{annexed_parishes|}}} | header13 = {{#if: {{{deanery|}}}{{{archdeaconry|}}}{{{skofija|}}}{{{diocese|}}}{{{province|}}} | Uprava }} | label14 = [[Dekanija]] | data14 = {{{deanery|}}} | label15 = [[Naddekanat]] | data15 = {{{archdeaconry|}}} | label16 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]] | #default = {{#if: {{{diocese_title|}}} | {{{diocese_title|}}} | [[Škofija]] }} }} | data16 = {{#if: {{{skofija|}}} | {{{skofija|}}} | {{{diocese|}}} }} | label17 = [[Metropolija]] | data17 = {{{province|}}} | header18 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vodstvo | #default = {{#if: {{{bishop|}}}{{{administrated_from_parish|}}}{{{zupnik|}}}{{{priest|}}}{{{parish_administrator|}}}{{{pastor|}}}{{{kaplan|}}}{{{chaplain|}}}{{{duhovni pomočnik|}}}{{{assistant|}}}{{{retired_priest|}}}{{{deacon|}}} | Vodstvo }} }} | label19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]] | #default = {{#if: {{{bishop_title|}}} | {{{bishop_title|}}} | [[Škof]] }} }} | data19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}} | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}} | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}} | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}} | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}} | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}} | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}} | #default = {{{bishop|}}} }} | label20 = Upravljana iz župnije | data20 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = | #default = {{{administrated_from_parish|}}} }} | label21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{#switch: {{First word|{{X2}}}} | iz = Upravljana iz župnije | upr = Župnijski upravitelj | #default = [[Župnik]] }} | #default = [[Župnik]] }} | data21 = {{Remove first word|{{X2}}}} | label22 = Župnijski upravitelj | data22 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = | #default = {{{parish_administrator|}}} }} | label23 = Pastor | data23 = {{{pastor|}}} | label24 = [[Kaplan]] | data24 = {{#if: {{{kaplan|}}} | {{{kaplan|}}} | {{{chaplain|}}} }} | label25 = Duhovni pomočnik | data25 = {{#if: {{{duhovni pomočnik|}}} | {{{duhovni pomočnik|}}} | {{{assistant|}}} }} | label26 = Upokojeni duhovnik | data26 = {{{retired_priest|}}} | label27 = [[Diakon]] | data27 = {{{deacon|}}} | header28 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }} | label29 = [[Romarsko središče]] | data29 = {{{shrine|}}} | label30 = Znani župljani | data30 = {{{notable_people|}}} | label31 = Sosednje župnije | data31 = {{{neigboring_parishes|}}} | header32 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Splet | #default = {{#if: {{#property:P856}}{{#property:P2013}}{{{business_card|}}} | Splet }} }} | label33 = Uradna stran | data33 =<!-- -->{{#if: {{#property:P856}}<!-- uradno spletišče --> | <span class="plainlinks">[{{#property:P856}} {{Replace|<!-- -->{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}} | / | {{Str crop|{{#property:P856}}|1}} | {{#property:P856}} }}<!-- -->|<!-- -->{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}} | http://www. | http://www. | http:// }} | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}} | https://www. | https://www. | https:// }} }} }}<!-- -->|}}]</span> }} | label34 = [[Facebook|Profil]] | data34 = <!-- -->{{#if: {{#property:P2013}}<!-- oznaka Facebooka --> | <span class="plainlinks">[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]</span> }} | label35 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vizitka | #default = {{#if: {{{business_card|}}} | Vizitka }} }} | data35 = <span class="plainlinks">{{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si] | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/skofija-skofija-koper slocerkve.si] | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije nadskofija-ljubljana.si] | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/ nadskofija-maribor.si] | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/zupnije skofija-sobota.si] | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si] | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com] | #default = {{{business_card|}}} }}</span> }} ifdxpycbltikw2m0rgryj6m26pnxlou 6684845 6684810 2026-06-03T20:54:15Z Janezdrilc 3152 pp 6684845 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | aboveclass = fn | abovestyle = background-color:gold; | above = {{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}} | caption2 = {{{image_map_caption|}}} <!-- Row for map if no image is specified --> | image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | border = infobox | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | relief = {{{map_relief|}}} | width = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px | coordinates = {{{coordinates|}}} | mark = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}} | marksize = 7 | label = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}} }}}}}} | headerstyle = background:gold; | label1 = Država | data1 = {{#ifeq: {{{country|}}} | [[Slovenija]] | {{Zastava|Slovenija}} | {{{country|}}} }}{{#ifeq: {{{drzava|}}} | [[Slovenija]] | {{Zastava|Slovenija}} | {{{drzava|}}} }} | label2 = Sedež | data2 = {{#if: {{{sedez|}}} | {{{sedez|}}} | {{{headquarters|}}} }} | label3 = [[Župnijska cerkev]] | data3 = {{{parish_church|}}} | label4 = Posvetitev | data4 = {{{dedication|}}} | label5 = Veroizpoved | data5 = {{{denomination|}}} | label6 = Liturgični obred | data6 = {{{liturgical_rite|}}} | header7 = {{#if: {{{ustanovljena|}}}{{{established|}}}{{{omemba|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{preimenovana|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{#if: {{{ustanovljena|}}} | {{{ustanovljena|}}} | {{{established|}}} }} | label9 = Prva omemba | data9 = {{#if: {{{omemba|}}} | {{{omemba|}}} | {{{first_mentioned|}}} }} | label10 = Prejšnje ime | data10 = {{#if: {{{preimenovana|}}} | {{{preimenovana|}}} | {{{previous_name|}}} }} | label11 = Izločena iz župnije | data11 = {{{separated_from_parish|}}} | label12 = Priključene župnije | data12 = {{{annexed_parishes|}}} | header13 = {{#if: {{{deanery|}}}{{{archdeaconry|}}}{{{skofija|}}}{{{diocese|}}}{{{province|}}} | Uprava }} | label14 = [[Dekanija]] | data14 = {{{deanery|}}} | label15 = [[Naddekanat]] | data15 = {{{archdeaconry|}}} | label16 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]] | #default = {{#if: {{{diocese_title|}}} | {{{diocese_title|}}} | [[Škofija]] }} }} | data16 = {{#if: {{{skofija|}}} | {{{skofija|}}} | {{{diocese|}}} }} | label17 = [[Metropolija]] | data17 = {{{province|}}} | header18 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vodstvo | #default = {{#if: {{{bishop|}}}{{{administrated_from_parish|}}}{{{zupnik|}}}{{{priest|}}}{{{parish_administrator|}}}{{{pastor|}}}{{{kaplan|}}}{{{chaplain|}}}{{{duhovni pomočnik|}}}{{{assistant|}}}{{{retired_priest|}}}{{{deacon|}}} | Vodstvo }} }} | label19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]] | #default = {{#if: {{{bishop_title|}}} | {{{bishop_title|}}} | [[Škof]] }} }} | data19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}} | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}} | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}} | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}} | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}} | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}} | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}} | #default = {{{bishop|}}} }} | label20 = Upravljana iz župnije | data20 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = | #default = {{{administrated_from_parish|}}} }} | label21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{#switch: {{First word|{{X2}}}} | iz = Upravljana iz župnije | upr = Župnijski upravitelj | #default = [[Župnik]] }} | #default = [[Župnik]] }} | data21 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = {{Remove first word|{{X2}}}} | #default = {{#if: {{{zupnik|}}} | {{{zupnik|}}} | {{{priest|}}} }} }} | label22 = Župnijski upravitelj | data22 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje | Škofija Koper | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor | Škofija Murska Sobota | Škofija Novo mesto = | #default = {{{parish_administrator|}}} }} | label23 = Pastor | data23 = {{{pastor|}}} | label24 = [[Kaplan]] | data24 = {{#if: {{{kaplan|}}} | {{{kaplan|}}} | {{{chaplain|}}} }} | label25 = Duhovni pomočnik | data25 = {{#if: {{{duhovni pomočnik|}}} | {{{duhovni pomočnik|}}} | {{{assistant|}}} }} | label26 = Upokojeni duhovnik | data26 = {{{retired_priest|}}} | label27 = [[Diakon]] | data27 = {{{deacon|}}} | header28 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }} | label29 = [[Romarsko središče]] | data29 = {{{shrine|}}} | label30 = Znani župljani | data30 = {{{notable_people|}}} | label31 = Sosednje župnije | data31 = {{{neigboring_parishes|}}} | header32 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Splet | #default = {{#if: {{#property:P856}}{{#property:P2013}}{{{business_card|}}} | Splet }} }} | label33 = Uradna stran | data33 =<!-- -->{{#if: {{#property:P856}}<!-- uradno spletišče --> | <span class="plainlinks">[{{#property:P856}} {{Replace|<!-- -->{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}} | / | {{Str crop|{{#property:P856}}|1}} | {{#property:P856}} }}<!-- -->|<!-- -->{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}} | http://www. | http://www. | http:// }} | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}} | https://www. | https://www. | https:// }} }} }}<!-- -->|}}]</span> }} | label34 = [[Facebook|Profil]] | data34 = <!-- -->{{#if: {{#property:P2013}}<!-- oznaka Facebooka --> | <span class="plainlinks">[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]</span> }} | label35 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vizitka | #default = {{#if: {{{business_card|}}} | Vizitka }} }} | data35 = <span class="plainlinks">{{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si] | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/skofija-skofija-koper slocerkve.si] | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije nadskofija-ljubljana.si] | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/ nadskofija-maribor.si] | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/zupnije skofija-sobota.si] | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si] | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com] | #default = {{{business_card|}}} }}</span> }} 142o3jo9vrvu8zku4yicq1i2hzxivnb 0 448072 6684951 6255960 2026-06-04T07:42:13Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684951 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge | bridge_name = Most Ha'penny | native_name = ''Droichead na Life''<ref name="logainm">{{navedi splet|url= http://www.logainm.ie/en/1167145 |title= Droichead na Life / Ha'penny Bridge | publisher= Placenames Commission of Ireland |website= Logainm.ie | accessdate= 20 May 2016}}</ref> | native_name_lang = Irish | image = HalfPennyBridge.jpg | image_size = 240 | alt = Dublinski most Ha'penny | caption = Most | other_name = Liffey Bridge (uradno), Wellington Bridge (zgodovinsko) | crosses = reka Liffey | carries = Pešci | locale = [[Dublin]] | design = [[ločni most]] | designer = John Windsor | material = [[lito železo]] (lok), [[les]] (vozišče) in [[beton]] (2015) | length = 43 m s 3,35 m nadvišanja | width = 3,66 m | spans = 1 | begin = | open = maj 1816 | coordinates = {{coord|53.3461|-6.263|display=inline,title}} }} '''Most Ha'penny''' (irsko ''Droichead na Leathphingine'' ali ''Droichead na Life''), poznan kot ''Penny Ha'penny bridge'', uradno ime je Liffey Bridge, je [[ločni most]] za pešce, zgrajen maja 1816 čez reko Liffey v [[Dublin]]u na [[Irska|Irskem]]. <ref>Structurae[https://structurae.net/structures/ha-penny-bridge]</ref><ref name="anniv">{{navedi novice|url= http://www.irishtimes.com/news/environment/dublin-s-ha-penny-bridge-reaches-its-200th-birthday-1.2652569 | publisher = Irish Times | accessdate= 20 May 2016 | date= 19 May 2016 | title= Dublin’s Ha’penny Bridge reaches its 200th birthday }}</ref> Most je iz litega železa. Naredili so ga v mestu Shropshire v Angliji. <ref name="IA">{{navedi splet|url= http://archiseek.com/2010/1816-hapenny-bridge-dublin/ |title= Archiseek page on the Ha'penny Bridge | publisher= Archiseek | accessdate= 20 May 2016}}</ref> == Ime == [[Image:Liffeyeast.jpg|thumb|left|Dublinski most Ha'penny; zadaj sta kupola Carinske hiše iz 18. stoletja in Liberty Hall]] [[File:Ha'penny Bridge in Dublin.jpg|thumb|left|Most Ha'penny ponoči]] Prvotno se je imenoval Wellingtonov most (po v Dublinu rojenem vojvodi [[Arthur Wellesley|Wellingtonu]]), nato most čez reko Liffey (''Liffey Bridge'', irsko ''Droichead na Life''), ki je danes uradno ime mostu, čeprav se najbolj pogosto imenuje most Ha'penny. == Zgodovina == Pred gradnjo mostu Ha'penny je čez reko vozilo sedem brodov, ki jih je upravljal William Walsh. Bili so v zelo slabem stanju in Walsh je bil obveščen, da jih mora popraviti ali zgraditi [[most]]. Walsh se je odločil za drugo možnost in dobil pravico, da od vsakogar, ki ga prestopi, dobi ''ha'penny'' (pol penija<ref> British Coins [http://www.coinsgb.com British Coins] – information about British coins (from 1656 to 1952)</ref>) mostnine naslednjih 100 let<ref>{{navedi novice|url= http://www.independent.ie/irish-news/iconic-hapenny-bridge-turns-200-years-old-today-34728649.html | publisher = Irish Independent | date= 19 May 2016 | accessdate = 20 May 2016 | title= Iconic Ha'penny Bridge turns 200 years old today}}</ref>. Sprva mostnina ni bila povezana s stroški gradnje, temveč s stroški, ki so jih zaračunavali brodarji, ki jih je zamenjal. Nadaljnji pogoj gradnje je bila zaveza, da ga bodo brez stroškov odstranili, če bosta prvo leto most in mostnina motila meščane Dublina.<ref name="PhillipsHamilton">{{cite report | url= http://www.berthamilton.com/13329.pdf | title= Project history of Dublin’s River Liffey bridges | work= Bridge Engineering 156 Issue BE4 | publisher= Phillips & Hamilton | access-date= 2018-04-30 | archive-date= 2017-08-12 | archive-url= https://web.archive.org/web/20170812060126/http://www.berthamilton.com/13329.pdf | url-status= dead }}</ref>. Mostnina je bila sčasoma povečana na penny-ha'penny (en peni in pol), vendar je bila leta 1919 znižana. Zaradi pobiranja mostnine so bili na obeh koncih mostu nameščeni vrtljivi križi. Gradnjo mostu je naročil takratni župan Dublina John Claudius Beresford podjetju Coalbrookdale v Angliji. Uporabljena je bila ruda, ki je bila izkopana v grofiji Leitrim v hribu Sliabh a Iarainn<ref name="sourceiron">{{navedi splet |url= http://www.leitrimobserver.ie/news/special-features/208230/Leitrim-iron-built-Ha-penny-bridge.html/ |title= Leitrim iron built Ha'penny bridge |publisher= Leitrim Observer |accessdate= 25 May 2016 |archive-date= 2020-11-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20201124033715/https://www.leitrimobserver.ie/news/special-features/208230/Leitrim-iron-built-Ha-penny-bridge.html |url-status= dead }}</ref>, mostni nosilci iz litega železa so bili izdelani v 18 odsekih in nato odpeljani v Dublin. Oblikovanje in montažo je nadziral John Windsor, eden od vodij podjetja in oblikovalec<ref name=sstar>{{navedi novice|title=Spanning the years as bridge celebrates, Descendants of designer invited to city for anniversary|work=Shropshire Star|date=20 May 2016|page=4}}Report by Toby Neal, of bicentenary celebrations, also highlighting the Shropshire origins of the bridge.</ref>. == Obnova in vzdrževanje == Leta 2001 je 27.000 pešcev dnevno uporabljalo most in glede na to je raziskava pokazala, da je potrebna prenova. Most je bil zaradi popravila in prenove ponovno odprt decembra 2001 v svoji prvotni beli barvi. Struktura je bila obnovljena tako, da je ohranila veliko svojih starih komponent, čeprav so bili nekateri elementi odstranjeni. Popravila sta opravila Harland in Wolff. <ref>{{navedi novice|url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk/northern_ireland/1724085.stm |publisher= BBC News |title= Dublin bridge reopens after 'make-over' |date = 21 December 2001}}</ref> Leta 2012 je dublinski mestni svet z mostu Ha'penny in bližnjega mostu Millennium zaradi vzdrževanja in povzročanja škode odstranil številne ljubezenske ključavnice in prosil ljudi, naj jih ne pripenjajo več. Leta 2013 je svet z mosta odstranil več kot 300 kg ključavnic in dodal oznake s prošnjami, naj ljudje ne obešajo ključavnic na most. <ref>{{navedi splet|url=http://www.irishtimes.com/news/environment/council-sign-calls-on-couples-not-to-lock-love-to-ha-penny-bridge-1.1705456|title=Council sign calls on couples not to lock love to Ha’penny bridge|author=Genevieve Carbery|date=26 February 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.irishtimes.com/life-and-style/i-love-you-let-s-vandalise-the-ha-penny-bridge-1.1781940|title=I love you. Let’s vandalise the Ha’penny Bridge|work=Irish Times|date=3 May 2014|author=Shane Hegarty}}</ref> 19. maja 2016 je bila 200-letnica mostu, kar so proslavili s simboličnim sprevodom, ki ga je vodil sedanji župan Críone Ní Dhálaigh, potomec J. C. Beresforda in Johna Windsorja iz Anglije. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Michael Phillips, Albert Hamilton: Project history of Dublin's River Liffey bridges], in: Proceedings of the Institution of Civil Engineers, Dec. 2003, pp. 161–179, online iz berthamilton.com (PDF; 6,6 MB) == Zunanje povezave == {{commons category| Ha'penny Bridge}} *[http://www.bridgesofdublin.ie/bridges/hapenny-bridge Ha'penny Bridge] entry on Dublin City Council's ''Bridges of Dublin'' web site [[Kategorija:Mostovi na Irskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1816]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] {{normativna kontrola}} 92o9ctpp92eiqhd18mtbpiha22xlmnx 0 452070 6684954 6680867 2026-06-04T07:42:59Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684954 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge | bridge_name = Most Samuela Becketta | native_name = ''Droichead Samuel Beckett '' | native_name_lang = Irish | image = The Samuel Beckett Bridge.jpg | image_size = 240 | alt = | caption = Most | other_name = | crosses = reka Liffey | carries = 4-prometni pasovi, 2-pločnika | locale = [[Dublin]] | design = [[most s poševnimi zategami]], [[vrtljivi most]] | designer = [[Santiago Calatrava]] | material = jeklo | length = 120 m |height = 48 m | width = | spans = 1 | begin =2007 | open = 10. december 2009<ref name="open">{{navedi splet|url = http://www.irishtimes.com/newspaper/breaking/2009/1211/breaking4.htm | publisher = Irish Times | title = Samuel Beckett Bridge opens | date = 11 December 2009}}</ref> | coordinates = {{coord|53.3470|-6.2413|display=inline,title}} }} '''Most Samuela Becketta''' (irsko ''Droichead Samuel Beckett'') je [[most s poševnimi zategami]] v [[Dublin]]u<ref name="structurae">{{Structurae|id=s0006045|title=Samuel Beckett Bridge| accessdate = 12 December 2016 }}</ref>, ki povezuje Quay sira Johna Rogersa na južni strani reke Liffey in Guild Street in North Wall Quay na območju Docklands. <ref name="corpo">{{navedi splet|url = http://www.dublincity.ie/RoadsandTraffic/MajorTransportProjects/Pages/Samuel%20Beckett%20Bridge.aspx | publisher = Dublin City Council | title = Samuel Beckett Bridge | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110613161212/http://www.dublincity.ie/RoadsandTraffic/MajorTransportProjects/Pages/Samuel%20Beckett%20Bridge.aspx | archivedate = 13 June 2011}}</ref> == Oblikovanje in konstrukcija == [[File:Samuel Beckett Bridge Dublin.jpg|thumb|left| Glavna jeklena konstrukcija, ki prihaja z ladjo, maj 2009]] [[Slika:Dublin-Samuel-Beckett-Bridge-Pier.jpg|thumb|left|Vrtljivi mostni ležaj]] Arhitekt [[Santiago Calatrava]] je bil vodilni oblikovalec mostu Samuela Becketta. Sodeloval je pri inženirskih in strukturnih vidikih projekta z inženirji družbe Roughan & O'Donovan. <ref name="rod">{{navedi splet|url = https://www.rod.ie/projects/samuel-beckett-bridge| publisher = rod.ie | title = Roughan & O'Donovan - Projects - Samuel Beckett Bridge | accessdate = 18 June 2018 }}</ref> To je bil drugi most na območju, ki ga je zasnoval Calatrava, prvi je [[most Jamesa Joyca]], ki stoji gorvodno na reki Liffey. <ref>{{navedi splet|url = http://archiseek.com/2010/2003-james-joyce-bridge-dublin/ | publisher = Archiseek | title = James Joyce Bridge, Dublin|date = 2010 | accessdate = 12 December 2016 }}</ref> Zgradila ga je skupina "Graham Hollandia Joint Venture". Glavni razpon mostu nosi 31 kablov, na njem so štirje prometni pasovi in dve pešpoti. Lahko se odpira (zavrti) pod kotom 90 stopinj, kar omogoča prehod ladij. To se doseže z rotacijskim mehanizmom, nameščenim na dnu pilona. Oblika [[Pilon (stavbarstvo)|pilon]]a in njegovih kablov naj bi prikazovala podobo [[harfa|harfe]], ki leži na robu <ref>{{navedi splet | url = http://www.bridgesofdublin.ie/bridges/samuel-beckett-bridge/design-and-engineering | publisher = Dublin City Council | work = Bridges of Dublin | title = Samuel Beckett Bridge - Design and Engineering | accessdate = 12 December 2016 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. (Harfa je nacionalni simbol Irske že od 13. stoletja). Jekleno konstrukcijo mostu je v [[Rotterdam]]u zgradila Hollandia <ref name="dutch">{{navedi splet|url = http://www.trouw.nl/tr/nl/4324/Nieuws/article/detail/1148534/2009/04/28/Nederlandse-Samuel-Beckett-Bridge-wacht-spannende-tocht-naar-Ierland.dhtml | publisher = Trouw.nl | title = News - Samuel Beckett bridge awaits tense excursion to Ireland | date = 28 April 2009 |language = nl}}</ref>, nizozemska družba, ki je odgovorna tudi za izdelavo jeklene konstrukcije Londonskega očesa ([[London Eye]]) <ref>{{navedi splet|url = http://www.dublincity.ie/main-menu-services-roads-and-traffic-major-transport-projects-samuel-beckett-bridge/fact-sheet | publisher = Dublin City Council | work = Road and Traffic Projects |title = Samuel Beckett Bridge Fact Sheet | accessdate = 12 December 2016 }}</ref>. Razponsko jekleno konstrukcijo mostu je, v približno petih dneh na 90 m × 29 m velikem pontonu, 3. maja 2009 pripeljala prevozna družba ALE Heavylift iz pristanišča Hollandie v Krimpen aan den IJssel. <ref name="dutch"/><ref>{{navedi splet|url = http://www.inspiringcities.org/index.php?id=395&page_type=Article&id_article=19000 | publisher = InspiringCities.org | title = Calatrava bridge leaves Rotterdam, on its way to Dublin | date = 3 May 2009 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110726181418/http://www.inspiringcities.org/index.php?id=395&page_type=Article&id_article=19000 | archivedate = 26 July 2011 }}</ref> Most, ki je stal 60 milijonov EUR <ref name="herald">{{navedi splet |url=http://www.herald.ie/national-news/beckett-bridge-is-a-great-relief-1971722.html |title=Beckett bridge is a great relief |publisher=Evening Herald |accessdate=14 December 2009 |last=McBride |first=Caitlin |date=11 December 2009 }}</ref>, je bil imenovan po irskem pisatelju Samuelu Becketu. 10. decembra 2009 ga je uradno odprl za pešce dublinski župan Emer Costello in naslednji dan ob 7.00 še za cestni promet. <ref>{{navedi splet|url = http://www.dublincity.ie/Press/PressReleases/PressReleasesDecember2009/Pages/CurtainraisedasSamuelBeckettBridgereaches%E2%80%98Endgame%E2%80%99on10thDecember2009.aspx | publisher = Dublin City Council | work = Press Release | title = Curtain raised as Samuel Beckett Bridge reaches 'Endgame' on 10th December 2009 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20100120062654/http://www.dublincity.ie/Press/PressReleases/PressReleasesDecember2009/Pages/CurtainraisedasSamuelBeckettBridgereaches%E2%80%98Endgame%E2%80%99on10thDecember2009.aspx | archivedate = 20 January 2010 }}</ref> Most je leta 2010 postal »Inženirski projekt leta«. == Kritike == [[File:Dublin Samuel Beckett Bridge 08.JPG|thumb|upright| Spredaj ukrivljeni pilon z 31 kabli in dvema kabloma zadaj]] Komentatorji so kritizirali omejitve prometa v okolici mostu, in govorili, da bi z določenimi preusmeritvami na mostu blokirali promet v mestnem središču, kar bi bilo v nasprotju z namenom izgradnje mostu zmanjšati promet na dolvodnih mostovih <ref>{{navedi splet |url = http://www.paschaldonohoe.ie/?p=2831 |publisher = Website of Senator Paschal Donohoe |title = Samuel Beckett Bridge |date = 12 December 2009 |accessdate = 12 December 2016 |archive-date = 2019-10-16 |archive-url = https://web.archive.org/web/20191016004339/http://paschaldonohoe.ie/?p=2831 |url-status = dead }}</ref>. Nezadovoljstvo je bilo izraženo tudi zaradi dejstva, da bi te omejitve prisilile voznike k uporabi cestninskega mostu East-Link. Mestni svet Dublina je odgovoril, da je ''An Bord Pleanála'' (odbor za načrtovanje) sprejel te omejitve, da bi preprečili, da bi izven mestni uporabniki mostu East-Link prišli v mesto. Ob odprtju je bilo tudi kritizirano, da nobena avtobusna služba ni načrtovala uporabe mostu. <ref name="tribune">{{navedi splet|url = http://www.tribune.ie/news/article/2009/dec/20/new-bridge-has-two-bus-lanes-but-no-buses/ | publisher = Sunday Tribune | title = New bridge has two bus lanes but no buses | date = 20 December 2009 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20091224153406/http://www.tribune.ie/news/article/2009/dec/20/new-bridge-has-two-bus-lanes-but-no-buses/ | archivedate = 24 December 2009 }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Samuel Beckett Bridge}} [[Kategorija:Mostovi na Irskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2009]] [[Kategorija:Dublin]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] [[Kategorija:Santiago Calatrava]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Samuel Beckett]] {{normativna kontrola}} lc43a6c2oafzwr5u5lgr78c28yrm5ca 0 453822 6684751 5119533 2026-06-03T18:15:17Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684751 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Most čez Eurymedon |native_name = Köprüpazar Köprüsü |native_name_lang = |image = AspendosBrücke1.jpg |alt = |caption = Seldžuški most, pogled iz JZ |official_name = |other_name = |carries = |crosses = [[Eurymedon (reka)|Eurymedon]] (''Köprüçay'') |locale = [[Aspendos]], [[Pamfilija]], [[Anatolija]] |maint = |id = |designer = |design = [[ločni most]] |material = [[kamen]], [[rimski beton]] |spans = 9 <small>(rimski most)</small> |pierswater = |mainspan = 23,52 m <small>( rimski most)</small> |length = 259,50 m <small>( rimski most)</small> |width = 9,44 m <small>( rimski most)</small> |height = |load = |clearance = |below = |traffic = |builder = |begin = |complete = |open = 4. st. <small>( rimski most)</small><br>13. st. <small>(seldžuški most)</small> |preceded = |followed = |heritage = |collapsed = |closed = |toll = |coordinates = }} '''Most čez Eurymedon''' je bil poznorimski most čez [[reko]] [[Eurymedon (reka)|Eurymedon]] (sodobna Köprüçay), blizu [[Aspendos]]a, v [[pamfilija|Pamfiliji]] v južni [[Anatolija|Anatoliji]]. Temelji in drugi kamniti bloki (''spolia'') rimske strukture so [[Seldžuki]] uporabili za izgradnjo nadomestnega mostu v 13. stoletju, Köprüpazar Köprüsü, ki stoji še danes. Za most je značilen precejšen premik vzdolž osi, opazen je pogled na njegove antične stebre. == Rimski most == === Konstrukcija === [[File:Eurymedon Bridge, Aspendos, Turkey. Pic 01.jpg|thumb|left|Značilen premik v sredini toka]] Prvotna oblika in gradnja iz rimskega obdobja sta bili digitalno rekonstruirana na podlagi obstoječih ostankov antične strukture: ramp, nasipov in temeljev opornikov. Na obeh bregovih je razpršenih več kosov prvotnega mostu, ki se med rekonstrukcijo niso uporabili. Prvotno je bil most dolg 259,50 m in širok 9,44 m ter imel devet polkrožnih lokov. Prečkal je reko pod osnovnim kotom 90 stopinj, čeprav se je na enem koncu malo nagnil. Dve dostopni rampi zagotavljata podatke o celotni višini konstrukcije, naklon na vsakem koncu pa je podoben (12,3% in 12,2%). Središče mosta je bilo približno 4,1 m višje od kasnejše seldžuške strukture. Srednji del je stala na šestih lokih, na obeh straneh pa so bili manjši oboki (en na desni in dva na levi), ki so služili kot prelivnice v primeru poplavljanja reke. Pri svoji normalni ravni je reka tekla med tremi osrednjimi loki, omejenimi z dvokomponentnimi ojačitvami zidov, nameščenimi na dveh zunanjih stebrih in namenjenih preprečevanju spodkopavanja reke. Te zidane strukture so bile - po arheološkem zapisu - znatno višje na zgornjem toku (8,15 m) kot na spodnjem toku (4,76 m). Poleg tega so bile na stebrih dodane klinasta prečna vodila, čeprav tega ne kažejo vsi stebri na vseh straneh. Čisti razponi treh osrednjih lokov so bili 23,52 m za osrednji lok in 14,95 m za oba bočna loka, medtem ko sta dva opornika, ki sta podpirala osrednji lok, izmerjena pri 9,60 m. Vrzeli na desni strani konstrukcije razkrivajo metodo konstrukcije votle komore na mostu, ki je značilna za več rimskih mostov v Mali Aziji, npr. most čez reko Aesepus (danes Gönen Çayı) v Turčiji. Veliko višino starodavne strukture nadalje navaja odkritje 1,5 m dolgih železnih navojnih palic, ki so bile vezane s kavlji in zankami, ki so bile uporabljene za okrepitev zidanja v temeljih mostu. Glavno telo mostu je bilo zgrajeno z betonom, ki je ohranjen v vsaj enem seldžuškem oporniku kot temelj. === Datacija === [[File:Aspendos Aquaedukt.jpg|thumb|Tlačni vod akvedukta Aspendos]] Natančen datum gradnje mostu je negotov. Datum izgradnje je tesno povezan z akvaduktom v Aspendosu, katerega deli so bili ponovno uporabljeni v mostu. V zunanji lupini samega mostu je bilo ponovno uporabljenih 250 cevastih kamnov iz akvaduktovega glavnega tlaka. Ker je bilo znano, da je akvadukt deloval vse do 4. stoletja našega stoletja, to zagotavlja zaključek gradnje mostu čez Eurymedon, čeprav je še vedno mogoče, da je na tej lokaciji že obstajal zgodnejši most. Ta most je bil verjetno uničen v velikem potresu maja 363, ki je uničil tudi akvadukt, s čimer je razložena uporaba njegovih kamnitih delov pri obnovi mostu. == Seldžuški most == [[File:Eurymedon Bridge, Aspendos, Turkey. Pic 02.jpg|thumb|left|Cikcak potek vozišča]] [[File:Eurymedon Bridge, Aspendos, Turkey. Pic 05.jpg|thumb|Ponovno uporabljeni kamni akvadukta]] V začetku 13. stoletja je seldžuški sultan [[Kejkubad I. ]] (1219-1237) zgradil nov most nad ostanki poznoantične strukture, ki je propadla, verjetno tudi zaradi potresa. Graditelji so tesno spremljali potek rimskih ostankov, tudi na odsekih, kjer so bili oporniki delno premaknjeni navzdol od prvotnega položaja. Rezultat je, da ima seldžuški most precej oster premik. Ta cikcak potek, ki ga sestavljata dve zaporedne, 90-stopinjski krivini, v kombinaciji s koničastimi loki, daje mostu videz seldžuškega obdobja oblikovanja, ki se precej razlikuje od rimskega predhodnika. Seldžuški most je prav tako precej manjši, kar je omogočilo polno uporabo rimskih ostankov. Tako je na primer zmanjšana širina na skoraj polovico izvirnika omogočila integracijo pol ohranjenih starih opornikov. Srednjeveški oboki so tudi 4,1 m nižje od rimskih, dolžina mostu se je skrajšala, tako da se je začela nova mostna rampa na mestu, kjer je rimska struktura že dosegla svojo končno višino. Most je večinoma zgrajen iz kamnitih blokov, medtem ko so bili deli antične strukture ponovno uporabljeni, vključno s kamni iz akvadukta, ki so bili vgrajeni v novo rampo. Obnovitvena dela v poznih 1990-ih v ruševinskem delu mostu so razkrila tudi napise v grščini in arabščini. == Viri == * {{Citation | last = Grewe | first = Klaus | year = 1999 | title = Im Zickzack-Kurs über den Fluß. Die römisch/seldschukische Eurymedon-Brücke von Aspendos (Türkei) | periodical = Antike Welt | volume = 30 | issue = 1 | pages = 1–12 |language = de}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Eurymedon Bridge (Aspendos)}} * [http://www.romanaqueducts.info/aquapub/kessener1998b.pdf The Aspendos Aqueduct and the Roman-Seljuk Bridge Across the Eurymedon] [[Kategorija:Mostovi v Turčiji]] [[Kategorija:Rimski mostovi]] {{normativna kontrola}} bpqq6gma3jm180512g5abkyit4nd9wy 0 456891 6684959 6354921 2026-06-04T07:44:48Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684959 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Verižni most |image=Széchenyi Chain Bridge in Budapest at night.jpg |image_size=250px |caption= Verižni most in Madžarski parlament |official_name= Széchenyi Lánchíd |also_known_as= Lánchíd |carries= 2 prometna pasova |crosses= [[Donava]] |locale= [[Budimpešta]] |maint= |id= |designer=[[William Tierney Clark]] |design= verižni [[viseči most]] |mainspan= 202 m |length= 375 m |material=kovano [[železo]] in [[kamen]] |width= 14,8 m |clearance= |below= |traffic= |begin=1840<ref name=structurae>{{Structurae|id=20000455|title=Széchenyi Chain Bridge}}</ref> |complete=1849 |open= 20. november 1849 |closed= |toll= |coordinates = {{coord|47|29|56|N|19|02|37|E|region:HU-BU|display=inline,title}} }} '''Széchenyjev verižni most''' ([[Madžarščina|madžarsko]] ''Széchenyi lánchíd'') je [[viseči most]], ki povezuje [[Budim]] in [[Pešta|Pešto]] čez [[Donava|Donavo]], zahodni in vzhodni del [[Budimpešta|Budimpešte]], prestolnice [[Madžarska|Madžarske]]. Osnoval ga je angleški arhitekt [[William Tierney Clark]], zgradil pa škotski inženir [[Adam Clark]]. Odprt je bil leta 1849 in postal prvi trajni most čez Donavo na Madžarskem. Zasidran je na Peštanski strani reke do trga Széchenyi (prej Rooseveltov), ki meji na palačo Gresham in Madžarsko akademijo znanosti, ter na Budimski strani do trga Adama Clarka, blizu ničelnega kilometrskega kamna in spodnjega konca [[Vzpenjača na Grajskem griču (Budim)|vzpenjače na Grajskem hribu]], ki vodi do Budimskega gradu. Most nosi ime ''[[István Széchenyi|Istvána Széchenyija]]'', ki je bil glavni podpornik njegove gradnje, vendar je najbolj znan kot ''verižni most''. V času gradnje je veljal za eno od sodobnih svetovnih inženirskih čudes.<ref name=":0">{{Navedi splet |url=http://attractions.topbudapest.org/hidden-gems/bridges/chain-bridge-budapest/history-of-chain-bridge-budapest/ |title=History of Chain Bridge, Budapest |accessdate=2022-03-31 |archive-date=2022-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220106220356/http://attractions.topbudapest.org/hidden-gems/bridges/chain-bridge-budapest/history-of-chain-bridge-budapest/ |url-status=dead }}</ref> Uveljavil je ogromen pomen v gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju države, podobno kot ima [[Brooklynski most]] v [[New York]]u in ZDA.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tripadvisor.com/ShowUserReviews-g274887-d276821-r551620916-Szechenyi_Lanchid-Budapest_Central_Hungary.html|title=No wonder it was called a modern world engineering wonder in 1849 - Review of Szechenyi Lanchid, Budapest, Hungary|website=Tripadvisor}}</ref> Njegovi okraski iz litega železa in konstrukcija, ki izžareva umirjeno dostojanstvo in ravnovesje, sta Verižni most povzdignila na visoko raven v Evropi. Postal je simbol napredka, narodnega prebujanja in povezave med vzhodom in zahodom. == Zgodovina == [[Image:Barabas-lanchid.jpg|thumb|left| Polaganje temeljnega kamna za most (naslikal Miklós Barabás, 1864)]] [[File:Lanc hid - Budapest 3 Febr 1946 Foto Takkk Hungary.jpg|thumb|left| Verižni most Széchenyi in Budimski grad v ruševinah po drugi svetovni vojni (1946)]] [[Image:Aerial photograph of Budapest Chain-Bridge02.jpg|thumb| Pogled iz zraka na Verižni most]] Most je zasnoval angleški inženir William Tierney Clark leta 1839 na pobudo grofa Istvána Széchenyija, gradnjo pa je lokalno nadzoroval škotski inženir Adam Clark. Je večja različica zgodnejšega mostu Marlow Tierneyja Clarka (nista v sorodu), čez reko Temzo v Marlowu v Angliji, in je bil zasnovan po odsekih in poslan iz Združenega kraljestva na Madžarsko za končno gradnjo. V veliki meri ga je financiral grški trgovec Georgios Sinas<ref>{{navedi knjigo |author= Pfeiffer, Ida |title= A Woman's Journey Round the World |publisher= BiblioBazaar |year= 2008 |page=514 |isbn= 0-554-23516-1 |quote= The small observatory was built by Baron Sina, the well-known banker in Vienna, who is by birth a Greek. The royal palace, which is of modern date, is built of brilliant white marble, in the form of a large quadrangle.}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Kohl, Johann Georg |title= Austria: Vienna, Prague, Hungary, Bohemia, and the Danube; Galicia, Styria, Moravia, Bukovina, and the Military Frontier |url= https://archive.org/details/austriaviennahu00kohlgoog |publisher= Chapman and Hall |year= 1844 |page=[https://archive.org/details/austriaviennahu00kohlgoog/page/126 126] |quote= The principal banker, Sina, is a Greek. Since the late improvements in the navigation of the Danube, which have made it possible to travel from Vienna }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author1=Gerő, András |author2=Poór, János |title= Budapest: a history from its beginnings to 1998 |url=https://archive.org/details/budapesthistoryf0000unse |publisher= Social Science Monographs |year= 1997 |page=[https://archive.org/details/budapesthistoryf0000unse/page/83 83] |isbn= 0-88033-359-6 |quote= In George Sina, a Viennese banker of Greek extraction, he found his financier; in William Tierney Clark his designer and in Adam Clark his engineer }}</ref>, ki je imel v mestu finančne in zemljiške interese in čigar ime je vpisano na bazi jugozahodnega temelja mostu na Budimski strani. Most so odprli leta 1849, po madžarski revoluciji leta 1848, in je postal prvi stalni most v madžarski prestolnici. Takrat je bil njegov srednji razpon 202 metra eden največjih na svetu. Leve na vsakem od opornikov je kipar János Marschalkó vklesal v kamen in jih namestil leta 1852.<ref>{{navedi splet|title = Budapest Tourist Guide - Chain bridge|url = http://www.budapest-tourist-guide.com/chain-bridge.html|accessdate = 2022-03-31|archive-date = 2019-09-21|archive-url = https://web.archive.org/web/20190921104551/https://www.budapest-tourist-guide.com/chain-bridge.html|url-status = dead}}</ref> Po zasnovi so podobni bronastim levom na [[Trafalgar Square]] (nastavljeni leta 1858 in nameščeni leta 1867).<ref name=bridges>{{navedi splet|title = Bridges of Budapest - Chain bridge|url = http://www.bridgesofbudapest.com/bridge/chain_bridge|accessdate = 2022-03-31|archive-date = 2013-01-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20130124233109/http://www.bridgesofbudapest.com/bridge/chain_bridge|url-status = dead}}</ref> Današnje ime je most dobil leta 1898. Litoželezno konstrukcijo mostu so posodobili in okrepili leta 1914. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] 18. januarja 1945 so most razstrelili umikajoči se Nemci med obleganjem Budimpešte, ostali so le piloni. Ponovno je bil zgrajen in ponovno odprt leta 1949. Na vsaki strani mostu je napis "Clark Adam", ime graditelja mostu v lokalnem vzhodnem vrstnem redu imen. Plošča na Peštanski strani reke se glasi »V spomin na edina dva preživela mostova, ki ju je zasnoval William Tierney Clark: verižni most Széchenyi čez Donavo v Budimpešti in viseči most čez Temzo v Marlowu v Angliji.« Most je bil zaradi obnove zaprt za promet od marca 2021;<ref>{{navedi splet|url=https://bkk.hu/fejlesztesek/fovarosi-fejlesztesek/kozteruleti-fejlesztesek/-a-szechenyi-lanchid-rekonstrukcioja.5786/|title=A Széchenyi lánchíd rekonstrukciója|website=bkk.hu}}</ref> naj bi se ponovno odprl leta 2023.<ref>{{navedi splet|url=https://hu.euronews.com/2021/03/17/elkezdodott-a-lanchid-felujitasa-2023-ra-ujul-meg-budapest-szimboluma|title=Elkezdődött a Lánchíd felújítása, 2023-ra újul meg Budapest szimbóluma|first=Magyar|last=Ádám|date=March 17, 2021|website=euronews}}</ref> == V popularni kulturi == Leta 2001 je madžarski kaskaderski pilot Péter Besenyei poletel na glavo pod mostom, manever, ki je postal standard na današnjih zračnih dirkah Red Bulla. Most je predstavljen v ''I Spy, Au Pair, Walking with the Enemy'' in ''Spy'', in je prizorišče vrhunskega prizora v bollywoodski uspešnici ''Hum Dil De Chuke Sanam''. Most se pojavi v uvodnih posnetkih napovednika ''Black Widow'' iz leta 2021 in druge sezone Baptiste. Most je bil vidno predstavljen v filmu ''Cremaster 5'', Matthewa Barneyja, ki služi kot referenca na Harryja Houdinija, pojavlja pa se tudi v romanu Dana Browna ''Origin'' in v premierni epizodi druge sezone oddaje ''12 Monkeys'' kanala Syfy, ki je bila predvajana aprila 2016. Pojavlja se tudi na začetku videospota za pesem Katy Perry ''Firework'' in videospota K-pop vokalnega dua Davichi za pesem ''Cry Again''. Po madžarski legendi levi na verižnem mostu Széchenyi nimajo jezikov. Ta legenda ni resnična, jeziki se preprosto ne vidijo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Széchenyi lánchíd|Széchenyi Chain Bridge)}} * {{Structurae|id=20000455|title=Széchenyi Chain Bridge}} * [http://mek.oszk.hu/02100/02185/html/719.html Hungarian Electronic Libraries' entry on Hungarian bridges] * [http://www.bridgesofbudapest.com/bridge/chain_bridge Bridges of Budapest - Chain Bridge] * [http://www.bpestchainbridgearchive.com/ Buda Pesth Chain Bridge Archive Recording] [[Kategorija:Mostovi čez Donavo]] [[Kategorija:Mostovi na Madžarskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Budimpešti]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1849]] [[Kategorija:Viseči mostovi]] {{normativna kontrola}} mmpn348co2ziodpm07v2u2am1iecjgb 0 459407 6684969 6277584 2026-06-04T07:51:13Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684969 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Inkovski viseči mostovi |image= IRBSideViewClip.jpg |caption = Vsako leto obnovljeni Q'iswa Chaka ("most iz vrvi") v okrožju Quehue je zadnji te vrste. |official_name= |carries=pešci, živali |crosses= |locale= Inkovsko cestno omrežje |maint= |id= |designer = |design= enostaven [[viseči most]] iz vrvi |mateial = trava ali drug material za vrvi, ustrezen material za pohodno površino |mainspan= |length= 45 m |width= m |height= |load= |clearance= |below= |traffic= |begin= |complete= |open= |collapsed = |preceded = |followed = |closed= |toll= }} '''Inkovski mostovi''' so preprosti [[viseči most|viseči mostovi]] nad [[kanjon]]i in [[soteska]]mi in [[reka]]mi (''pongos''), ki so jih zgradili v [[Inkovski imperij|Inkovskem imperiju]]. Mostovi so bili sestavni del [[Inkovski cestni sistem|inkovskega cestnega sistema]] in ponazarjali inovacije Inkov v inženirstvu. Takšni mostovi so bili koristni, ker Inki niso poznali prevoza na kolesih - promet je bil omejen na pešce in živali - pogosto pa so jih uporabljali tudi tekači ''[[chasqui]]'', ki so nosili sporočila po cesarstvu. <ref>{{navedi knjigo |author=Brown, Dale|title=Incas: Lords of Gold and Glory |publisher=Time-Life Books |location=New York |year=1992 |pages=98 |isbn=0-8094-9870-7 |oclc= |doi= |accessdate=}}</ref> == Konstrukcija in vzdrževanje == Mostove so zgradili z uporabo trave ichu (''Jarava ichu''),<ref>{{navedi splet|url= http://www.slate.com/blogs/atlas_obscura/2013/06/10/the_last_incan_suspension_bridge_is_made_entirely_of_grass_and_woven_by.html|title= The Last Incan Suspension Bridge Is Made Entirely of Grass and Woven by Hand|author= Atlas Obscura|date= June 10, 2013|publisher= Slate|accessdate= April 10, 2018}}</ref> ki je bila stkana v velike in zelo močne snope. Del moči in zanesljivosti mostu je izhajal iz dejstva, da so vsako leto lokalni prebivalci zamenjali vsak nosilne vrvi<ref>{{navedi knjigo|url=https://archive.org/stream/peruincidentsoft00squi#page/n605/mode/2up/search/bridge |page =545|title=Peru: Incidents of Travel and Exploration in the Land of the Incas|location=New York|publisher=Harper Bros.|date= 1877|author= E. G. Squier|quote=Each bridge is usually kept up by the municipality of the nearest village; and as it requires renewal every two or three years..."}}</ref> kot del njihovih javnih del ali obveznosti. V nekaterih primerih so imeli ti lokalni prebivalci edino nalogo da so popravljali te mostove, da bi lahko inkovske ceste oziroma cestni sistem še naprej deloval. Popravljanje teh mostov je bilo nevarno, saj so tisti, ki so opravljali popravila, pogosto omahnili v smrt. Neki Inka je pohvalil španske zidane mostove, saj ni bilo potrebe po popravljanju vrvi.<ref>{{navedi knjigo |author=Brown, Dale |title=Incas: Lords of Gold and Glory |publisher=Time-Life Books |location=New York |year=1992 |pages=68 |isbn=0-8094-9870-7 |oclc= |doi= |accessdate=}}</ref> == Znani primeri == Največji tovrstni mostovi so bili zgrajeni čez [[kanjon]] reke [[Apurímac (reka)|Apurímac]] vzdolž glavne ceste severno od [[Cusco|Cusca]],<ref>{{navedi knjigo|author=Leonard, Jonathan Norton |title='Ancient America', Great Ages of Man Series |publisher= Time/Life Books|date= 1968 |page=185}}</ref> slavni primer je bil dolg 45 metrov<ref>{{navedi novice|url=https://archive.org/stream/peruincidentsoft00squi#page/n605/mode/2up/search/bridge |title=The Great Hanging Bridge Over the Apurimac|work=Peru: Incidents of Travel and Exploration in the Land of the Incas|date= 1877|author= E. G. Squier|publisher=Harper Bros.|location=New York}}</ref> in naj bi bil navdih za roman ''Most San Luis Rey'' (''The Bridge of San Luis Rey'') [[Thornton Wilder |Thorntona Wilderja]] iz leta 1927, za katerega je avtor leta 1928 prejel [[Pulitzerjeva nagrada|Pulitzerjevo nagrado]]. ''Q'iswa Chaka'' (v kečuanščini »vrvni most«), narejen je iz trave, je zadnji preostali inkovski most, ki se razteza čez reko Apurimac v bližini Huinchirija, v provinci Canas, okrožje Quehue, [[Peru]]. Čeprav je v bližini sodoben most, prebivalci te regije ohranjajo staro tradicijo in spretnosti z obnovo mostu junija vsako leto. Več družinskih skupin pripravi več vrvi, ki jih oblikujejo v nosilne vrvi na lokaciji, drugi pripravljajo preproge za pohodno površino, rekonstrukcija pa je skupno delo. Graditelji so nakazali, da se prizadevanja izvajajo v čast njihovim prednikom in [[Pachamama|Pachamami]] (materi Zemlje).<ref>{{navedi novice|url=http://www.slate.com/articles/life/world_of_wonders/2011/02/the_last_incan_grass_bridge.html |title=The Last Incan Grass Bridge|author=Foer, Joshua |date=February 22, 2011|work=Slate}}</ref> <gallery> Slika:IRB-1-OldBridgeSags-keshwa3h.jpg|Star, povešen most Slika:IRB-9-NewBridgeComplete-keshwa-2.jpg|Obnovljeni most je občutno manj povešen Slika:IRB-2-BuildersGather-KC603-pol.jpg|Graditelji se zbirajo pred obnovo Slika:IRB-3-LayingOutRopeStrands-KC603-2.jpg|Priprava vrvi Slika:IRB-4-StrandsAcrossGorge-IRBKC603-1.jpg|Glavni kabel in ročne vrvi so na svojem mestu Slika:IRB-5-LashingSides-KC603-4.jpg|Pritrditev ročnih vrvi na glavne stranske kable. Slika:IRB-6-BringingDeckMat-KC603-8.jpg|Obrezani roloji preprog tvorijo pohodni del mostu. Slika:IRB-8-NewBridgeSideView-KC603-11.jpg|Novi most je zdaj primeren za uporabo. Slika:IRB-7-MUDDY2.jpg|Most v uporabi v deževnem obdobju. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== *{{cite journal|author=Chmielinski, Piotr |date=1987|title=Kayaking the Amazon|journal= National Geographic Magazine|volume= 171|number= 4|pages=460–473}} *{{navedi knjigo|author=Finch, Ric |date= 2002|title=Keshwa Chaca: Straw Bridge of the Incas|location= Ithaca, NY|work= South American Explorer|number= 69 (Fall/Winter 2002)|pages=6–13}} *{{cite journal|author=Gade, D. W. |date=1972|title=Bridge types in the central Andes|work= Annals of the Association of American Geographers|volume= 62 |number=1|pages=94–109|doi=10.1111/j.1467-8306.1972.tb00846.x}} Showed the bridge at Huinchiri and predicted the art of building it would be lost within another generation, which proved untrue. *{{navedi novice|author=Hurtado, Ursula (publication date unknown)|date= |title=Q'eshwachaka: El Puente Dorado|work= Credibank |location= Peru)|pages=22–23}} Describes the documentary film directed by Jorge Carmona. *{{navedi novice|last1=Malaga Miglio|first1=Patricia |last2=Gutierrez |first2=Alberto |date= |title=Qishwachaca|work= Rumbos |location= Peru|pages=30–34}} *{{navedi novice|author=Loren McIntyre |date=1973|title=The Lost Empire of the Incas|work= National Geographic Magazine|volume= 144|number= 6|pages=729–787}} *{{navedi knjigo|author=McIntyre, Loren|date=1975|title=The Incredible Incas and Their Timeless Land|url=https://archive.org/details/incredibleincast00mcin|location= Washington D.C.|publisher= National Geographic Society}} *{{navedi knjigo|editor-last1=Roca Basadre |editor-first1=David |editor-last2=Coaguila |editor-first2=Jorge |date=2001|title=Cañon delApurimac, La Ruta Sagrada del Dios Hablador|location= Lima|publisher= Empresa Editora ElComercio|page= 78 }} *{{navedi novice|work=Nova |title=Secrets of Lost Empires: Inca|date=1995|publisher=Public Broadcasting Service }} *{{navedi knjigo|last=Von Hagen |first=Victor |date=1955|title=Highway of the Sun|url=https://archive.org/details/highwayofsun00vonh |location= New York|publisher= Duell, Sloan and Pearce|page= [https://archive.org/details/highwayofsun00vonh/page/120 120] }} {{refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Incan rope bridges}} * {{navedi splet|url=http://www.bu.edu/bridge/archive/2003/03-21/bridge.html |title=Inca Bridge to the past|website= Boston University|date=March 21, 2003}} * {{navedi splet|url=https://www.loc.gov/today/cyberlc/feature_wdesc.php?rec=3839 |title=Inca Bridges, a Library of Congress lecture|website=Library of Congress}} * {{navedi splet|url=http://www.discover-peru.org/inca-roads-chasqui/|title= Inca Roads and Chasquis] |website= Discover-Peru.org}} * {{navedi splet|url=http://www.dojoklo.com/Keshwa%20Flash/index.html |title=Slideshow of Keshwa Chaca (Inca rope bridge construction near Huinchiri, Peru) | website =dojoklo.com|author=Klosterman, Doug (Photographer)}} * {{navedi splet|url=http://www.rutahsa.com/k-chaca.html |title=The Last Inca Suspension Bridge: A Photo Album|website= Rutahsa Adventures adventure travel}} {{koord|-14.381427|-71.484331|type:waterbody_scale:2000000|display=inline,title}} [[Kategorija:Viseči mostovi]] [[Kategorija:Inki]] [[Kategorija:Vrvarstvo]] mttquaufco23yvvncers0tfnkyvf8z4 0 465310 6684616 6611444 2026-06-03T14:50:41Z Shabicht 3554 6684616 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image=Vremski Britof Slovenia church 1.jpg |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Koper]] |zupnik= |parish_administrator = Slavko Obed<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> |sedez=Vremski Britof 18<br>6217 Vremski Britof |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Vremski Britof|Vreme]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] Marijinega vnebovzetja, [[Vremski Britof]] * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Tomaža v Famljah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Lovrenca v Vremskem Britofu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Jošta v Gornjih Vremah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Križa na Škofljah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Jurija v Vatovljah (do 2018 župnijska cerkev) * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana na Barki * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Janeza Krstnika v Podgradu pri Vremah '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj [[Župnija Divača|Župnije Divača]] od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji župniji Vatovlje in [[Župnija Vreme|Vreme.]]<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Vreme]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Vreme]] {{Škofija Koper}} llts1mq5i02c2kh7oarvbjqi0kdqa6j 6684617 6684616 2026-06-03T14:51:20Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Divača */ 6684617 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image=Vremski Britof Slovenia church 1.jpg |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Koper]] |zupnik= |parish_administrator = Slavko Obed<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> |sedez=Vremski Britof 18<br>6217 Vremski Britof |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Vremski Britof|Vreme]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] Marijinega vnebovzetja, [[Vremski Britof]] * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Tomaža v Famljah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Lovrenca v Vremskem Britofu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Jošta v Gornjih Vremah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Križa na Škofljah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Jurija v Vatovljah (do 2018 župnijska cerkev) * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana na Barki * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Janeza Krstnika v Podgradu pri Vremah '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj [[Župnija Divača|Župnije Divača]] od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji župniji Vatovlje in [[Župnija Vreme|Vreme]].<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Vreme]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Vreme]] {{Škofija Koper}} 0czg7n3ovtoltix0ly78e8etb5tawdl 6684619 6684617 2026-06-03T14:52:37Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Divača */ 6684619 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image=Vremski Britof Slovenia church 1.jpg |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Koper]] |zupnik= |parish_administrator = Slavko Obed<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> |sedez=Vremski Britof 18<br>6217 Vremski Britof |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Vremski Britof|Vreme]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] Marijinega vnebovzetja, [[Vremski Britof]] * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Tomaža v Famljah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Lovrenca v Vremskem Britofu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Jošta v Gornjih Vremah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Križa na Škofljah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Jurija v Vatovljah (do 2018 župnijska cerkev) * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana na Barki * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Janeza Krstnika v Podgradu pri Vremah '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj [[Župnija Divača|Župnije Divača]] od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji [[Župnija Vatovlje|župniji Vatovlje]] in Vreme.<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Vreme]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Vreme]] {{Škofija Koper}} cj9s8ehylkijm0jk208nz0ogd8dk8zd 6684622 6684619 2026-06-03T14:54:18Z Shabicht 3554 6684622 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image=Vremski Britof Slovenia church 1.jpg |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Koper]] |zupnik= |parish_administrator = Slavko Obed<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> |sedez=Vremski Britof 18<br>6217 Vremski Britof |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Vremski Britof|Vreme]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] Marijinega vnebovzetja, [[Vremski Britof]] * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Tomaža v Famljah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Lovrenca v Vremskem Britofu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Jošta v Gornjih Vremah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Križa na Škofljah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Jurija v Vatovljah (do 2018 župnijska cerkev) * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana na Barki * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Janeza Krstnika v Podgradu pri Vremah '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj [[Župnija Divača|Župnije Divača]] od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji [[Župnija Vatovlje|župniji Vatovlje]] in Vreme.<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Vreme]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Vreme]] {{Škofija Koper}} 53a35mc5u2cwy9aybt6adgpclxzva77 0 465653 6684593 6485924 2026-06-03T14:01:08Z Shabicht 3554 6684593 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] sv. Antona Puščavnika v Divači * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Trojice v Dolnjih Ležečah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Helene na Gradišču * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana v Škocjanu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Brica v Naklem == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} gspib1kqqsrwc1c6bvy6uzfei27ufp2 6684595 6684593 2026-06-03T14:02:26Z Shabicht 3554 6684595 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] sv. Antona Puščavnika v Divači * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Trojice v Dolnjih Ležečah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Helene na Gradišču * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana v Škocjanu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Brica v Naklem == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} i0m781u7u0eenghpdp8lce2wy02pr3b 6684596 6684595 2026-06-03T14:03:43Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6684596 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1757]] navaja kot duhovnija, samostojna župnija je postale leta [[1935]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] sv. Antona Puščavnika v Divači * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Trojice v Dolnjih Ležečah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Helene na Gradišču * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana v Škocjanu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Brica v Naklem == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} ctr43edutl0ukrk8irne1qvg3lp9mv6 6684599 6684596 2026-06-03T14:06:26Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6684599 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] sv. Antona Puščavnika v Divači * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Trojice v Dolnjih Ležečah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Helene na Gradišču * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana v Škocjanu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Brica v Naklem == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} otnyzczi03gr4c6e6xplds06k776j52 6684601 6684599 2026-06-03T14:06:54Z Shabicht 3554 6684601 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] sv. Antona Puščavnika v Divači * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Trojice v Dolnjih Ležečah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Helene na Gradišču * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana v Škocjanu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Brica v Naklem == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} hymd0d8mi4l59rygzzdsl2r9voxkcw0 6684602 6684601 2026-06-03T14:10:17Z Shabicht 3554 6684602 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] sv. Antona puščavnika v Divači * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Trojice v Dolnjih Ležečah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Helene na Gradišču * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana v Škocjanu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Brica v Naklem == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} 73ra6zcqyhjgm8vf5mjxp3vxk62xwjs 6684603 6684602 2026-06-03T14:10:51Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6684603 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] sv. Antona Puščavnika v Divači * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Trojice v Dolnjih Ležečah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Helene na Gradišču * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana v Škocjanu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Brica v Naklem == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} ezg998x6n2xr672e4xfgdrgwngyeece 6684609 6684603 2026-06-03T14:42:42Z Shabicht 3554 6684609 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] sv. Antona Puščavnika v Divači * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Trojice v Dolnjih Ležečah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Helene na Gradišču * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana v Škocjanu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Brica v Naklem == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} r8ak28ubzdk1xivssadure7ii18504k 6684611 6684609 2026-06-03T14:45:19Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6684611 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj Župnije Divača od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji župniji. == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] sv. Antona Puščavnika v Divači * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Trojice v Dolnjih Ležečah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Helene na Gradišču * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana v Škocjanu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Brica v Naklem == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} f7mccnltyisqhhr8xht916htbmm234d 6684613 6684611 2026-06-03T14:46:39Z Shabicht 3554 6684613 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj Župnije Divača od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji župniji. == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] sv. Antona Puščavnika v Divači * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Trojice v Dolnjih Ležečah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Helene na Gradišču * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana v Škocjanu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Brica v Naklem == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} prv6ixptlinmnfqlbmfd6swpeuzgmb0 6684614 6684613 2026-06-03T14:46:56Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Divača */ 6684614 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj Župnije Divača od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji župniji.<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] sv. Antona Puščavnika v Divači * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Trojice v Dolnjih Ležečah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Helene na Gradišču * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana v Škocjanu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Brica v Naklem == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} d43kywg0owue00nlskmopnaltqrqb84 6684615 6684614 2026-06-03T14:48:47Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Divača */ 6684615 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj Župnije Divača od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji [[Župnija Vatovlje|župniji Vatovlje]] in [[Župnija Vreme|Vreme.]]<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] sv. Antona Puščavnika v Divači * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Trojice v Dolnjih Ležečah * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Helene na Gradišču * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Kancijana v Škocjanu * [[podružnična cerkev|podružnica]] sv. Brica v Naklem == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} j1s04gbxzrd6ubxw8gvzjzvpv83oodn 6684627 6684615 2026-06-03T15:02:38Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6684627 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj Župnije Divača od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji [[Župnija Vatovlje|župniji Vatovlje]] in [[Župnija Vreme|Vreme.]]<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača|cerkev sv. Antona Puščavnika ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Divača]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Trojice, Dolnje Ležeče|cerkev sv. Trojice ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Dolnje Ležeče]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Helene, Gradišče|cerkev sv. Helene ]] <br> podružnica | [[Gradišče]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Kancijana, Škocjan|cerkev sv. Kancijana]] <br> podružnica | [[Škocjan]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Brica, Naklo|cerkev sv. Brica ]] <br> podružnica | [[Naklo]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} a9jjarq4kiye436s01gmftjshs3xvmw 6684628 6684627 2026-06-03T15:03:56Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6684628 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj Župnije Divača od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji [[Župnija Vatovlje|župniji Vatovlje]] in [[Župnija Vreme|Vreme.]]<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360459|100px}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača|cerkev sv. Antona Puščavnika ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Divača]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Trojice, Dolnje Ležeče|cerkev sv. Trojice ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Dolnje Ležeče]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Helene, Gradišče|cerkev sv. Helene ]] <br> podružnica | [[Gradišče]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Kancijana, Škocjan|cerkev sv. Kancijana]] <br> podružnica | [[Škocjan]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Brica, Naklo|cerkev sv. Brica ]] <br> podružnica | [[Naklo]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} 8vj9lrngddiscmwu4g3ap6ge3xn68tz 6684630 6684628 2026-06-03T15:05:14Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6684630 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj Župnije Divača od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji [[Župnija Vatovlje|župniji Vatovlje]] in [[Župnija Vreme|Vreme.]]<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360459|100px}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača|cerkev sv. Antona Puščavnika ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Divača]] |- | 2. | {{Slika d|Q60360450|100px}} | [[cerkev sv. Trojice, Dolnje Ležeče|cerkev sv. Trojice ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Dolnje Ležeče]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Helene, Gradišče|cerkev sv. Helene ]] <br> podružnica | [[Gradišče]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Kancijana, Škocjan|cerkev sv. Kancijana]] <br> podružnica | [[Škocjan]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Brica, Naklo|cerkev sv. Brica ]] <br> podružnica | [[Naklo]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} ny7phvvb5lavswyw8ofqrqex9hxe2ox 6684632 6684630 2026-06-03T15:06:09Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6684632 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj Župnije Divača od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji [[Župnija Vatovlje|župniji Vatovlje]] in [[Župnija Vreme|Vreme.]]<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360459|100px}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača|cerkev sv. Antona Puščavnika ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Divača]] |- | 2. | {{Slika d|Q60360450|100px}} | [[cerkev sv. Trojice, Dolnje Ležeče|cerkev sv. Trojice ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Dolnje Ležeče]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Helene, Gradišče|cerkev sv. Helene ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Divači]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Kancijana, Škocjan|cerkev sv. Kancijana]] <br> podružnica | [[Škocjan]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Brica, Naklo|cerkev sv. Brica ]] <br> podružnica | [[Naklo]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} 8b7b39hmsppftar4ico2edcxkqgcjr1 6684635 6684632 2026-06-03T15:07:30Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6684635 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj Župnije Divača od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji [[Župnija Vatovlje|župniji Vatovlje]] in [[Župnija Vreme|Vreme.]]<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360459|100px}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača|cerkev sv. Antona Puščavnika ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Divača]] |- | 2. | {{Slika d|Q60360450|100px}} | [[cerkev sv. Trojice, Dolnje Ležeče|cerkev sv. Trojice ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Dolnje Ležeče]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360448|100px}} | [[cerkev sv. Helene, Gradišče|cerkev sv. Helene ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Divači]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Kancijana, Škocjan|cerkev sv. Kancijana]] <br> podružnica | [[Škocjan]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Brica, Naklo|cerkev sv. Brica ]] <br> podružnica | [[Naklo]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} ir88mr2h62tm8pdwbnvnezq43cnd7oh 6684636 6684635 2026-06-03T15:08:15Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6684636 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj Župnije Divača od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji [[Župnija Vatovlje|župniji Vatovlje]] in [[Župnija Vreme|Vreme.]]<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360459|100px}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača|cerkev sv. Antona Puščavnika ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Divača]] |- | 2. | {{Slika d|Q60360450|100px}} | [[cerkev sv. Trojice, Dolnje Ležeče|cerkev sv. Trojice ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Dolnje Ležeče]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360448|100px}} | [[cerkev sv. Helene, Gradišče|cerkev sv. Helene ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Divači]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Kancijana, Škocjan|cerkev sv. Kancijana]] <br> podružnica | [[Škocjan, Divača|Škocjan]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Brica, Naklo|cerkev sv. Brica ]] <br> podružnica | [[Naklo]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} 90nfn1lip5ja7c0urvqqajx5wyz1gl9 6684644 6684636 2026-06-03T15:11:11Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6684644 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj Župnije Divača od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji [[Župnija Vatovlje|župniji Vatovlje]] in [[Župnija Vreme|Vreme.]]<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360459|100px}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača|cerkev sv. Antona Puščavnika ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Divača]] |- | 2. | {{Slika d|Q60360450|100px}} | [[cerkev sv. Trojice, Dolnje Ležeče|cerkev sv. Trojice ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Dolnje Ležeče]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360448|100px}} | [[cerkev sv. Helene, Gradišče|cerkev sv. Helene ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Divači]] |- | 4. | {{Slika d|Q60360422|100px}} | [[cerkev sv. Kancijana, Škocjan|cerkev sv. Kancijana]] <br> podružnica | [[Škocjan, Divača|Škocjan]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Brica, Naklo|cerkev sv. Brica ]] <br> podružnica | [[Naklo]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} rxrif8oy1c20gp2o9uuoac7kio6q2dy 6684645 6684644 2026-06-03T15:12:10Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6684645 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj Župnije Divača od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji [[Župnija Vatovlje|župniji Vatovlje]] in [[Župnija Vreme|Vreme.]]<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360459|100px}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača|cerkev sv. Antona Puščavnika ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Divača]] |- | 2. | {{Slika d|Q60360450|100px}} | [[cerkev sv. Trojice, Dolnje Ležeče|cerkev sv. Trojice ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Dolnje Ležeče]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360448|100px}} | [[cerkev sv. Helene, Gradišče|cerkev sv. Helene ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Divači]] |- | 4. | {{Slika d|Q60360422|100px}} | [[cerkev sv. Kancijana, Škocjan|cerkev sv. Kancijana]] <br> podružnica | [[Škocjan, Divača|Škocjan]] |- | 5. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Brica, Naklo|cerkev sv. Brica ]] <br> podružnica | [[Naklo, Divača|Naklo]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} pb18wnxxz5x0vtns667x4zrol0qb8hd 6684646 6684645 2026-06-03T15:17:55Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6684646 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj Župnije Divača od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji [[Župnija Vatovlje|župniji Vatovlje]] in [[Župnija Vreme|Vreme.]]<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360459|100px}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača|cerkev sv. Antona Puščavnika ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Divača]] |- | 2. | {{Slika d|Q60360450|100px}} | [[cerkev sv. Trojice, Dolnje Ležeče|cerkev sv. Trojice ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Dolnje Ležeče]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360448|100px}} | [[cerkev sv. Helene, Gradišče|cerkev sv. Helene ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Divači]] |- | 4. | {{Slika d|Q60360422|100px}} | [[cerkev sv. Kancijana, Škocjan|cerkev sv. Kancijana]] <br> podružnica | [[Škocjan, Divača|Škocjan]] |- | 5. | {{Slika d|Q60360324|100px}} | [[cerkev sv. Brica, Naklo|cerkev sv. Brica ]] <br> podružnica | [[Naklo, Divača|Naklo]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} 0sxifbp29vypnsoshgmgcfv5xg0i62f 6684648 6684646 2026-06-03T15:21:38Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Divača */ 6684648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kolodvorska ulica 3<br>6215 Divača | parish_church = [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača]] | dedication = [[Sveti Anton Puščavnik|Sveti Anton Puščavnik]] | established =[[1892]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Slavko Obed (od 2017)<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Divača]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Divača se v zgodovinskih virih v letu [[1785]] navaja kot lokalija, samostojna župnija je postala leta [[1892]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Divača=== Župnijski upravitelj Župnije Divača od leta 2017 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednji župniji [[Župnija Vatovlje|Vatovlje]] in [[Župnija Vreme|Vreme]].<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/premestitve-duhovnikov-2017/ |title=Škofija Koper: premestitve duhovnikov 2017 |accessdate= |date=6. avgust 2017 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360459|100px}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Divača|cerkev sv. Antona Puščavnika ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Divača]] |- | 2. | {{Slika d|Q60360450|100px}} | [[cerkev sv. Trojice, Dolnje Ležeče|cerkev sv. Trojice ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Dolnje Ležeče]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360448|100px}} | [[cerkev sv. Helene, Gradišče|cerkev sv. Helene ]] <br> podružnica | [[Gradišče pri Divači]] |- | 4. | {{Slika d|Q60360422|100px}} | [[cerkev sv. Kancijana, Škocjan|cerkev sv. Kancijana]] <br> podružnica | [[Škocjan, Divača|Škocjan]] |- | 5. | {{Slika d|Q60360324|100px}} | [[cerkev sv. Brica, Naklo|cerkev sv. Brica ]] <br> podružnica | [[Naklo, Divača|Naklo]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Divača]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Divača]] {{Škofija Koper}} o4al2i0ddg1lwvhhr8chhpd3pb7s8bn 0 466540 6684577 6684246 2026-06-03T13:30:43Z Sportomanokin 14776 /* Moški */ 6684577 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Državno prvenstvo Slovenije<br>v cestno kolesarski dirki | current_event = | image = [[File:MaillotEslovenia.PNG|180px]] | date = 20.–30. junij | region = | localnames = | nickname = | discipline = cestna dirka | competition = državno prvenstvo | type = enodnevna krožna dirka | organiser = različni klubi | director = | first = 2. avgust 1991 | number = 35 (moški)<br>23 (ženske) | final = | firstwinner = Sandi Šmerc (M)<br>Marija Trobec (Ž) | mostwins = | mostrecent = [[Jakob Omrzel]] (M)<br>[[Eugenia Bujak]] (Ž) }} '''Državno prvenstvo Slovenije v cestni kolesarski dirki''' poteka od leta 1991 naprej. Med leti 1919 in 1990 so najboljši slovenski kolesarji tekmovali v okviru [[Državno prvenstvo Jugoslavije v cestni dirki|državnega prvenstva Jugoslavije]] (oz. Kraljevine Jugoslavije do 2 svetovne vojne). Organizacijo vsako leto na drugačni krožni trasi pripravi drug klub. Kolesarji in kolesarke se v več kategorijah potegujejo za naslov državnega prvaka. Leta 2009 je [[Blaž Jarc]] postal državni prvak med mlajšimi člani (U23) in ne med člani (Elite), kot pogosto napačno navajajo mediji, zato ker je postavil absolutno najboljši čas in povzročil zmedo. Državni prvak med člani pa je uradno postal [[Mitja Mahorič]], čeprav je imel absolutno drugi čas. Isto se je zgodilo že v letih 2006 in 2007 na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], zato se je Kolesarska zveza Slovenije (KZS) odločila za spremembo pravil in jih naredila bolj razumljiva. Tako od leta 2010 dalje za razliko od prej, potencialni zmagovalec U23 po času, postane članski državni prvak (ne le v svoji kategoriji), isto velja za drugo, tretje mesto...itd. Moški tekmujejo v štirih kategorijah; člani (Elite), mlajši člani (U23), starejši mladinci, mlajši mladinci. Ženske tekmujejo v treh kategorijah; članice (Elite), mlajše članice (U23) in starejše mladinke. DP v cestni dirki velja za najprestižnejšo enodnevno kolesarsko dirko v Sloveniji. == Statistika == === Večkratni članski državni prvaki === Vsi državni prvaki z več kot eno zmago v članski konkurenci (Elite). {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="32" |Naslovi ! style="background:#ccc;" width="105"|Moški ! style="background:#ccc;" width="68"|Leto |- | align=center bgcolor=#BCD4E6 rowspan=7|'''2''' || [[Gorazd Štangelj]] || 1995, 2010 |- | [[Tadej Valjavec]] || 2003, 2007 |- | [[Mitja Mahorič]] || 2005, 2009 |- | [[Borut Božič]] || 2008, 2012 |- | [[Luka Pibernik]] || 2013, 2015 |- | [[Matej Mohorič]] || 2018, 2021 |- | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] || 2019, 2024 |- ! style="background:#ccc;" width="32" |Naslovi ! style="background:#ccc;" width="100"|Ženske ! style="background:#ccc;" width="168"|Leto |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''9''' || [[Polona Batagelj]] || 2010, 2011, 2012, 2013, 2014,<br>2015, 2016, 2017, 2018 |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''4''' ||[[Eugenia Bujak]] || 2019, 2021, 2022, 2025 |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''3''' || [[Minka Logonder]] || 1992, 1993, 1995 |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#F4C2C2|'''2''' || [[Vida Uršič]] || 1994, 1996 |- | [[Urša Pintar]] || 2020, 2023 |} === Prireditelji === {| |- valign = "top" | {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="36" |Krat ! style="background:#ccc;" width="137"|Moški |- ! align=center|7 | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] |- ! align=center|6 | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] |- ! align=center|4 | [[Mirna Peč]] |- ! align=center|2 | [[Tržič]] |- ! align=center|2 | [[Radovljica]] |- ! align=center|1 | [[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]] |- ! align=center|1 | [[Stari trg ob Kolpi]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Cerkvenjak.png|15px]] [[Cerkvenjak]] |- ! align=center|1 | [[Polhov Gradec]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] |- ! align=center|1 | [[Ihan]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]] – [[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] |- ! align=center|1 | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] |- ! align=center|1 | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]'' |} | {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="36" |Krat ! style="background:#ccc;" width="137"|Ženske |- ! align=center|4 | [[Mirna Peč]] |- ! align=center|3 | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] |- ! align=center|2 | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] |- ! align=center|2 | [[Tržič]] |- ! align=center|1 | [[Radovljica]] |- ! align=center|1 | [[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] |- ! align=center|1 | [[Ihan]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]] – [[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] |- ! align=center|1 | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] |- ! align=center|1 | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]'' |} |} == Elite == Na 1. državnem prvenstvu v samostojni državi v [[Slovenske Konjice|Sl. Konjicah]] (1991) je bila Slovenija samostojna že več kot en mesec, kolesarji pa so še vedno bili pod jugoslovansko kolesarsko zvezo (BSJ).<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-HGGRHM02/7/index.html#zoom=z|title=Ekipni kronometer: Rog in dvakrat Krka|date=5 August 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0S6OUP1W/9/index.html#zoom=z|title=Slovensko kolesarstvo se mora obrniti sebi|date=6. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> Predsednik zveze BSJ je Sloveniji prepovedal organizacijo prvenstva, a so ga vseeno izvedli. Naslednjega dne so rezultate tekmovanja zaradi njegove nelegitimnosti razveljavili. KZS tekmovanje kjub temu priznava kot 1. uradno v samostojni državi.<ref name="Sl. Konjice 91"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VHS6SRYM/26d2ebb2-7e00-4a89-9e81-724cf1b09198/PDF|title=Štanglju zmaga v Kanadi (page 11)|date=1. avgust 1991|work=Dolenjski list}}</ref><ref name="Slovenske Konjice 1991.2"/> === Moški === {{Location map+|Slovenia|float=right|width=425|caption=Vsi gostitelji prvenstva v cestni dirki od leta 1991|places= {{Location map~|Slovenia|lat=46.338333 |long=15.423333|label=[[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.419444 |long=15.869444|label=[[Ptuj]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.358081 |long=14.292956|label=[[Tržič]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.574167 |long=15.832222|label=[[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]|position=top}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.955833 |long=13.643333|label=[[Nova Gorica|Nova<br>Gorica]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.778336 |long=15.265431|label=[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.494094 |long=15.077131|label=[[Stari trg ob Kolpi|Stari trg<br>ob Kolpi]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.565983 |long=15.942867|label=[[Cerkvenjak]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.065278 |long=14.3125|label=[[Polhov Gradec|P. Gradec]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.857975 |long=15.087558|label=[[Mirna Peč]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.910378 |long=15.008628|label=[[Trebnje]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.95915 |long=13.668578|label=[[Kromberk]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.120644 |long=14.615714|label=[[Ihan]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.233333 |long=14.366667|label=[[Kranj]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.342517 |long=14.172078|label=[[Radovljica]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.2488 |long=14.485522|label=[[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.55 |long=13.733333|label=[[Koper]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.5575 |long=15.645556|label=[[Maribor]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.228889 |long=15.263889|label=[[Celje]]|position=right}} }} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Matej Mohorič]] ![[Primož Roglič]] |- |width=50|[[Slika:Matej Mohorič (Tour of Austria 2018).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=50|[[Slika:2021 AGR finish Primož Roglič1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |'''2 naslova''' |1 naslov |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Datum |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Kraj |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Dolžina |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Prvak |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|2. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|3. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"| |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=129|<small>{{efn|Leta 1991 v ([[Slovenske Konjice|Sl. Konjicah]]), je bila predvidena trasa dolga 183 km, a zaradi teme skrajšana za 1. krog (12.2 km)}}</small>2. avgust 1991 &nbsp; | width=140|[[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|170,8 km &nbsp; | width=198|[[Sandi Šmerc]] <br><small>(KK Merx Celje)</small> | width=191|[[Aleš Pagon]] <br><small>({{ct|SAK|1991}})</small> | width=171|[[Marko Polanc]] <br><small>({{ct|SAK|1991}})</small> | <ref name="Slovenske Konjice 1991">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-G5GF2RJA/5/index.html#zoom=z|title=Sandi Šmerc (Merx) je prvak med člani|date=3. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref name="Slovenske Konjice 1991.2">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-HGGRHM02/7/index.html#zoom=z|title=Ekipni kronometer: Rog in dvakrat Krka|date=5. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=122|13. junij 1992 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|190 km &nbsp; | [[Valter Bonča]] <br><small>(KK Astra Veletrgovina)</small> | [[Brane Ugrenovič]] <br><small>(KK Celje)</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1992}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TXPJSO32/b3b340b3-3211-464f-84e2-30aa3b204d15/PDF|title=Tudi Ptujčanu medalja na državnem prvenstvu |date=18. junij 1992 |author=Milena Zupanič |work=Tednik (Ptuj) |accessdate=}}</ref><br><ref name="Ptuj 1992>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-Y4ABF3XL/9/index.html#zoom=z|title=Prvi prvak je Valter Bonča|date=15. junij 1992|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|8. avgust 1993 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|150 km &nbsp; | [[Marko Velkovrh]] <br><small>({{ct|LGS|1993}})</small> | [[Bogdan Fink]] <br><small>({{ct|ADR|1993}})</small> | [[Jure Robič]] <br><small>({{ct|SAK|1993}})</small> | <ref name="Trzic 1993">{{navedi novico |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_61_L.pdf|title=Kolesarji osvojili Tržič |date=10. avgust 1993 |author=Drago Papler |work=Gorenjski Glas |accessdate=}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-7UNEWUAC/9/index.html#zoom=z|title=Favoriti so se ušteli|date=9. avgust 1993|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|14. avgust 1994 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|154 km &nbsp; | [[Martin Hvastija]] <br><small>({{ct|LGS|1994}})</small> | [[Brane Ugrenovič]] <br><small>({{ct|ADR|1994}})</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1994}})</small> | <ref>{{navedi novico |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_64_L.pdf|title=Sladka zmaga Hvastje, grenko slavje Mahoriča |date=16. avgust 1994 |author=V. [Vilma] Stanovnik |work=Gorenjski Glas |accessdate=}}</ref><br><ref name="Tržič 1994">{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4FAILGD3/10/index.html#zoom=z|title=Državno prvenstvo v kolesarstvu|date=16. avgust 1994|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. avgust 1995 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|164 km &nbsp; | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1995}})</small> | [[Robert Pintarič]] <br><small>({{ct|LGS|1995}})</small> | [[Borut Rovšček]] <br><small>({{ct|SAK|1995}})</small> | <ref name="Ptuj 1995">{{navedi novico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYO3E1LL|title=Državno prvensto |date=24. avgust 1995 |author=Danilo Klanjšek |work=Tednik (Ptuj) |accessdate=}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UEMP17B1/11/index.html#zoom=z|title=Kolesarski državni prvak 1995 je Gorazd Štangelj|date=21. avgust 1995|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 1996 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|152 km &nbsp; | [[Bogdan Ravbar]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | <ref name="Lenart 1996">{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-77T5W95Z/15/index.html#zoom=z|title=DP v znamenju osamljenih jezdecev?|date=22. junij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-G7CQ0DOQ/13/index.html#zoom=z|title=Zmagoslavje B. Ravbarja|date=24. junij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 1997 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|163,6 km &nbsp; | [[Sašo Sviben]] <br><small>({{ct|LGS|1997}})</small> | [[Sandi Šmerc]] <br><small>({{ct|SAK|1997}})</small> | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1997}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-9MXV5HLC/7/index.html#zoom=z|title=Bo Hvastja ogrel svoj stroj?|date=28. junij 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-U6BIUA57/11/index.html#zoom=z|title=Sviben: Hvala ekipiǃ|date=30. junij 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|5. julij 1998 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|162 km &nbsp; | [[Igor Kranjec]] <br><small>([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])</small> | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1998}})</small> | [[Sandi Šmerc]] <br><small>({{ct|SAK|1998}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-K8I9RNWF/14/index.html#zoom=z|title=Sašo Sviben na DP številka 1|date=4. julij 1998|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-F6PLIBEP/11/index.html#zoom=z|title=Kranjec državni prvak|date=6. julij 1998|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 1999 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|157,3 km &nbsp; | [[Tadej Križnar]] <br><small>({{ct|SAK|1999}})</small> | [[Igor Kranjec]] <br><small>([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])</small> | [[Branko Filip]] <br><small>({{ct|GST|1999}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S45SFI4W/61d1406d-00d1-444f-8c2e-3f189879dca3/PDF|title=Premočna zmaga Kelnerja (stran 21)|date=1. julij 1999|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|V [[Gabrje, Novo mesto|Gabrjah]] (2000), je bil zmagovalec [[Gorazd Štangelj|Štangelj]] kasneje diskvalificiran zaradi dopinga, novi pa je postal Hauptman}}</small>25. junij 2000 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|162 km &nbsp; | [[Andrej Hauptman]] <br><small>({{ct|VIN|2000}})</small> | [[Valter Bonča]] <br><small>([[Bosch Hausgeräte]])</small> | [[Uroš Murn]] <br><small>({{ct|MDN|2000}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-44DIBOVU/15d836de-9382-4f5b-89f5-ec317350f4e9/PDF|title=Dvojna zmaga Blejcev (stran 21)|date=27. junij 2000|work=Gorenjski list}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|1. julij 2001 &nbsp; | [[Stari trg ob Kolpi]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|146 km &nbsp; | [[Martin Derganc]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | [[Branko Filip]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3XVEZ72G/eb37ed4c-4b68-492b-a543-ad66887ef8bb/PDF|title=Slavje Derganca in tovarišev (stran 16)|date=5. julij 2001|work=[[Dolenjski list]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2002 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|180 km &nbsp; | [[Boris Premužič]] <br><small>([[Kolesarski klub Perutnina Ptuj|Perutnina Ptuj–KRKA–Telekom]])</small> | [[Sašo Sviben]] <br><small>({{ct|NUR|2002}})</small> | [[Gregor Zajc]] <br><small>(BK Kamen)</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M1ENXK8Z/c374fdee-42c3-4203-ad2f-aa9e6ddd59b5/PDF|title=Koga moti KK Perutnina Ptuj? (stran 25)|date=4. julij 2002|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2003 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|143 km &nbsp; | [[Tadej Valjavec]] <br><small>({{ct|FAS|2003}})</small> | [[Valter Bonča]] <br><small>({{ct|PER|2003}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|PER|2003}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MU4VZPFU/41832c0b-290c-4b94-bced-c203a11f067b/PDF|title=Vsi naenkrat (stran 25)|date=3. julij 2005|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 2004 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Cerkvenjak.png|15px]] [[Cerkvenjak]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|140 km &nbsp; | [[Uroš Murn]] <br><small>({{ct|PHO|2004}})</small> | [[Boris Premužič]] <br><small>({{ct|SAK|2004}})</small> | [[Andrej Hauptman]] <br><small>({{ct|UAD|2004}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TDVWGISI/7b7f4089-a136-4e18-9268-5f7ce3a60ff4/PDF|title=Legionarja pobrala naslov (stran 24)|date=1. julij 2004|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2005 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|180 km &nbsp; | [[Mitja Mahorič]] <br><small>({{ct|PER|2005}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2005}})</small> | [[Boštjan Rezman]] <br><small>({{ct|SAK|2005}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HQZV7MCK/88dcd5e4-e5e4-474c-9ade-7ac40fed7e9a/PDF|title=Mitja Mahorič prvič zmagal na Ptuju (stran 7 & 8)|date=28. junij 2005|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2006 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|141 km &nbsp; | [[Jure Golčer]] <br><small>({{ct|PER|2006}})</small> | [[Tomaž Nose]] <br><small>({{ct|ADR|2006}})</small> | [[Uroš Silar]] <br><small>(Swiag Pro Cycling Team)</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SNMQA8EE/5b5958a9-e9d4-406f-bc5d-f17b4cadea91/PDF|title=Golčer tokrat premagal Noseta (stran 7)|date=27. junij 2006|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|1. julij 2007 &nbsp; | [[Polhov Gradec]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|127,4 km &nbsp; | [[Tadej Valjavec]] <br><small>({{ct|UAD|2007}})</small> | [[Tomaž Nose]] <br><small>({{ct|ADR|2007}})</small> | [[Matej Gnezda]] <br><small>({{ct|LGS|2007}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4THXMFA/689dd09c-51e3-4569-8710-47f21dc4d8ee/PDF|title=Na Touru bo v majici državnega prvaka|date=3. julij 2007|work=Gorenjski glas}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2008 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|173 km &nbsp; | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|UNI|2008}})</small> | [[Matej Stare]] <br><small>({{ct|PER|2008}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2008}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/bozic-presenetljivi-drzavni-prvak.html|title=Božič presenetljivi državni prvak|date=29. junij 2008|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|Leta 2009 je bil absolutni zmagovalec po času Blaž Jarc (U23), [[Mitja Mahorič]] pa je zmagal v kategoriji Elite.}}</small>28. junij 2009 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178 km &nbsp; | [[Mitja Mahorič]] <br><small>({{ct|LGS|2009}})</small> | [[Jure Kocjan]] <br><small>({{ct|CMO|2009}})</small> | [[Janez Brajkovič]] <br><small>({{ct|AST|2009}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2009">{{navedi novico|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/foto-jarc-absolutni-prvak-mahoric-najboljsi-v-kategoriji-elite.html?ar=|title=VIDEO & FOTO: Jarc absolutni prvak, Mahorič najboljši v kategoriji elite|date=28. junij 2009|work=[[24ur.com]]}}</ref><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mahoric-na-jarca-se-nisem-oziral/206374|title=Mahorič: Na Jarca se nisem oziral|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=28. junij 2009}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 2010 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|177 km &nbsp; | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|AST|2010}})</small> | [[Matej Gnezda]] <br><small>({{ct|ADR|2010}})</small> | [[Blaž Furdi]] <br><small>({{ct|SAK|2010}})</small> | <ref name="Ptuj 2010">{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PGXT21L/b19794ae-db86-43ef-9733-8256148aefc2/PDF|title=Štangelj prvak, Marin odličen četrti (stran 11)|date=29. junij 2010|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2011 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|160 km &nbsp; | [[Grega Bole]] <br><small>({{ct|UAD|2011}})</small> | [[Blaž Furdi]] <br><small>({{ct|ADR|2011}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2011}})</small> | <ref name="Kromberk 2011">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/bole-na-tour-v-majici-drzavnega-prvaka/260627|title=Bole na Tour v majici državnega prvaka|date=25. junij 2011|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2012 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|166 km &nbsp; | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|AST|2012}})</small> | [[Marko Kump]] <br><small>({{ct|ADR|2012}})</small> | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|LGS|2012}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2012">{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/bozic-v-mirni-peci-do-naslova-drzavnega-prvaka.html|title=Božič v Mirni Peči do naslova državnega prvaka |date=24. junij 2012|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2013 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|143 km &nbsp; | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|LGS|2013}})</small> | [[Matej Mugerli]] <br><small>({{ct|ADR|2013}})</small> | [[Jure Golčer]] <br><small>({{ct|Tirol|2013}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/pibernik-v-gabrju-do-dveh-naslov-prvaka.html|title=Pibernik v Gabrju do dveh naslov prvaka|date=23. junij 2013|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2014 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|165 km &nbsp; | [[Matej Mugerli]] <br><small>({{ct|ADR|2014}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|GIA|2014}})</small> | [[Kristjan Fajt]] <br><small>({{ct|ADR|2014}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mugerli-na-drzavnem-prvenstvu-pred-mezgecem/340620|title=Mugerli na državnem prvenstvu pred Mezgecem|date=29. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2015 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178,3 km &nbsp; | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|UAD|2015}})</small> | [[Kristjan Fajt]] <br><small>({{ct|ADR|2015}})</small> | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|AST|2015}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/pibernik-drugic-drzavni-prvak-v-cestni-dirki/368553|title=Pibernik drugič državni prvak v cestni dirki|date=28. junij 2015|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2016 &nbsp; | [[Ihan]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|168 km &nbsp; | [[Jan Tratnik]] <br><small>({{ct|CTN|2016}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2016a}})</small> | [[David Per]] <br><small>({{ct|ADR|2016}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/jan-tratnik-v-ihanu-do-drzavnega-naslova-420630|title=Tratnik tudi z nekaj sreče do majice državnega prvaka|date=26. junij 2016|work=[[Siol]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2017 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|145,5 km &nbsp; | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2017}})</small> | [[Grega Bole]] <br><small>({{ct|TBV|2017}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|UAD|2017}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mezgec-na-klancih-trpel-v-sprintu-pa-prvic-postal-drzavni-prvak/425983|title=Mezgec na klancih trpel, v šprintu pa prvič postal državni prvak|date=25. junij 2017|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref><br><ref name="Kranj 2017">{{navedi novico|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/luka-mezgec-in-polona-batagelj-drzavna-kolesarska-prvaka-444024|title=Luka Mezgec in Polona Batagelj državna kolesarska prvaka|date=25. junij 2017|work=[[Siol]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2018 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178,5 km &nbsp; | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2018">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mohoric-drzavni-prvak-popolno-zmagoslavje-bahrain-meride/458951|title=Mohorič državni prvak - popolno zmagoslavje Bahrain Meride|date=24. junij 2018|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2019 &nbsp; | [[Radovljica]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|149,8 km &nbsp; | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{ct|TBV|2019}})</small> | [[Gašper Katrašnik]] <br><small>({{ct|ADR|2019}})</small> | [[Marko Kump]] <br><small>({{ct|ADR|2019}})</small> | <ref name="Radovljica 2019">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/novak-presenetljivi-drzavni-prvak-v-cestni-dirki/493356|title=Novak presenetljivi državni prvak v cestni dirki|date=30. junij 2019|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|21. junij 2020 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]–[[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|146 km &nbsp; | [[Primož Roglič]] <br><small>({{ct|TJV|2020}})</small> | [[Tadej Pogačar]] <br><small>({{ct|UAD|2020}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2020}})</small> | <ref name="Cerklje 2020">{{navedi novico|url=https://savus.si/roglic-drzavni-prvak/|title=Roglič državni prvak|date=22. junij 2020|work=savus.si}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. junij 2021 &nbsp; | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|172 km &nbsp; | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2021}})</small> | [[Jan Polanc]] <br><small>({{ct|UAD|2021}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2021}})</small> | <ref name="Koper 2021">{{Navedi splet|title=Matej Mohorič državni prvak: Ponosen sem, da bom to majico nosil na Touru|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper-555096|website=siol.net|accessdate=2021-06-20|language=sl}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2022 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|167 km &nbsp; | [[Kristijan Koren]] <br><small>({{ct|ADR|2022}})</small> | [[Matevž Govekar]] <br><small>({{ct|TBV|2022}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2022}})</small> | <ref name ="2022 Maribor">{{navedi splet |website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veteran-koren-s-samostojnim-pobegom-do-drzavnega-naslova/632291 |title=Veteran Koren s samostojnim pobegom do državnega naslova Eugenija Bujak ubranila naslov |date=26. junij 2022}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2023 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|156 km &nbsp; | [[Tadej Pogačar]] <br><small>({{ct|UAD|2023}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2023}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2023}})</small> | <ref name ="2023 Radovljica"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2024 &nbsp; | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|150,5 km &nbsp; | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{UCI team code|UAE|2024}})</small> | [[Gal Glivar]] <br><small>({{UCI team code|UAZ|2024}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2024}})</small> | <ref name ="2024 Trebnje">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/novak-prvak-po-napadu-na-najtezjem-vzponu-dva-naslova-urski-zigart/712720 |title=Novak prvak po napadu na najtežjem vzponu, dva naslova Urški Žigart|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=22. junij 2024}}</ref><br><ref name ="2024 Trebnje 2">{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/cestna-dirka-novak-zigart-1-637449 |title=Domen Novak nasledil Pogačarja, prvi naslov za Urško Žigart 9|website=[[siol]]|date=22. junij 2024}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2025 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|180,8 km &nbsp; | [[Jakob Omrzel]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2025}})</small> | [[Jaka Marolt]] <br><small>({{UCI team code|SAK|2025}})</small> | [[Matevž Govekar]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2025}})</small> | <ref name="2025 Celje">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2026 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0| &nbsp; | | | | <ref name="Karteljevo 2026">{{navedi splet |title=Gabrje bo že osmič gostilo cestno dirko najboljših kolesarjev|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/gabrje-bo-ze-osmic-gostilo-cestno-dirko-najboljsih-kolesarjev/783384|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=26. maj 2026}}</ref> |} {{seznam opomb}} === Ženske === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Polona Batagelj]] ![[Eugenia Bujak]] |- |width=50|[[Slika:Polona Batagelj - 2018 UEC European Road Cycling Championships (Women's road race).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=50|[[Slika:Eugenia Bujak - 2018 UEC European Road Cycling Championships (Women's road race).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |'''9 naslovov''' |3 naslovi |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Datum |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Kraj |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Dolžina |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Prvakinja |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|2. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|3. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"| |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=134|2. avgust 1991 &nbsp; | width=140|[[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|61 km &nbsp; | width=155|[[Marija Trobec]] <br><small>(KK Soča)</small> | width=220|[[Melita Podgornik]] <br><small>(KK Soča)</small> | width=185|[[Branka Debeljak]] <br><small>(KK Soča)</small> | <ref name="Slovenske Konjice 1991"/><br><ref name="Sl. Konjice 91">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-WV1X78NQ/8/index.html#zoom=z|title=Zelo pomembna prireditev. Bodo prvaki ubranili naslove|date=2. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|13. junij 1992 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|76 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(KK Janez Peternel)</small> | [[Vida Uršič]] <br><small>(KK Janez Peternel)</small> | [[Marija Trobec]] <br><small>(KK Soča)</small> | <ref name="Ptuj 1992"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|8. avgust 1993 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|37,5 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Vida Uršič]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | <ref name="Trzic 1993"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|14. avgust 1994 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|30,8 km &nbsp; | [[Vida Uršič]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | <ref name="Tržič 1994"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|Na [[Ptuj]]u (1995) je [[Vida Uršič]] sicer končala kot druga, a so jo diskalicirali. Posledično sta [[Marjeta Sajevec]] (3.) in [[Brank]] (4.), obe napredovali za eno mesto.}}</small>20. avgust 1995 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|70,5 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | [[Brank]] <br><small>(Astra)</small> | <ref name="Ptuj 1995"/><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-52A5QW3S/a32858bc-8175-4867-bd8d-f7e9360f0ad0/PDF|title=Štangelj končno tudi cestni prvak|date=24. avgust 1995|work=Dolenjski list}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 1996 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|57 km &nbsp; | [[Vida Uršič]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | [[Marija Trobec]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | [[Minka Logonder]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | <ref>{{navedi splet|title=Popolno zmagoslavje Krke (page 19)|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z5NWXFMY/3b0fd9fe-ddeb-4c1c-ada4-2aaccd05327e/PDF|website=Štajerski tednik|date=27. junij 1996}}</ref><br><ref name="Lenart 1996"/> |- | align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1997 – 2008 &nbsp; | colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za ženske v cestni dirki ni bilo organizirano'' |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=122|28. junij 2009 &nbsp; | width=140| [[Mirna Peč]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Sigrid Corneo]] <br><small>(Menikini – Selle Italia)</small> || [[Blaža Klemenčič]]<br><small>(Felt International MTB Team)</small> || [[Polona Batagelj]]<br><small>(Pedale Castellano)</small> | <ref name="Mirna Pec 2009"/><br><ref>{{navedi splet|title=Blaž Jarc, novi Indurain, zažgal Mirno Peč|url=https://www.dolenjskilist.si/2009/06/28/16589/sport/ostalo/?cookieu=ok|website=dolenjskilist.net|accessdate=28. junij 2009|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513175250/https://www.dolenjskilist.si/2009/06/28/16589/sport/ostalo/?cookieu=ok|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2010 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|60 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Sigrid Corneo]]<br><small>(Top Girls Fassa Bortolo)</small> || [[Ajda Opeka]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Ptuj 2010"/><br><ref>{{navedi splet|title=Tjaša Rutar blog 2010|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/|website=blog.siol.net|accessdate=28. junij 2010|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509215037/http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2011 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|64 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Živa Verbič]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Kromberk 2011"/><br><ref>{{navedi splet|title=Tjaša Rutar blog 2011|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2011/06/|website=blog.siol.net|accessdate=28. junij 2011|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509210543/http://rutartjasa.blog.siol.net/2011/06/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2012 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Petra Zrimšek]]<br><small>(BePink)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Mirna Pec 2012"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki 2012 results (stran 4)|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2012_Rezultati/Cestno_DP_MIRNA_PEC/DP_MIRNA_PEC_-_REZULTATI.pdf|website=kolesarska-zveza.si|accessdate=24. junij 2012|archive-date=2022-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220809083649/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2012_Rezultati/Cestno_DP_MIRNA_PEC/DP_MIRNA_PEC_-_REZULTATI.pdf|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2013 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|66 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2013_-_Rezultati/INFOSTRADA_Slovenian_road_Championship_2013.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Gabrje 2013 - Ženske Elite|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2013_-_Rezultati/INFOSTRADA_Slovenian_road_Championship_2013.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Polona Batagelj osvojila naslov državne prvakinje|url=https://www.ajdovscina.si/novice/2013062515393889/|website=ajdovscina.si|accessdate=25. junij 2013}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2014 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|66 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2014-rezultati/dpgabrje2014rezultati-vsi.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Gabrje 2014 - Ženske Elite|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2014-rezultati/dpgabrje2014rezultati-vsi.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mugerli-na-drzavnem-prvenstvu-pred-mezgecem/340620|title=Mugerli na državnem prvenstvu pred Mezgecem|date=29. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2015 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2015-Rezultati/Mirna-pec2015-DP-rezultati-ZE-SM-SM-ke-MM.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Slovenije, Mirna Peč 2015 - Članice / WE|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2015-Rezultati/Mirna-pec2015-DP-rezultati-ZE-SM-SM-ke-MM.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Odločilna je bila motivacija|url=https://www.dnevnik.si/1042716019|website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|date=1. julij 2015|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513131446/https://www.dnevnik.si/1042716019|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2016 &nbsp; | [[Ihan]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|70 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://kolesarska-zveza.si/wp-content/uploads/2016/08/REZULTATI-2016-Dr%C5%BEavno-prvenstvo-v-cestni-vo%C5%BEnji-Dom%C5%BEale.pdf|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji Domžale 2016 - Članice (WE)}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Tratnik tudi z nekaj sreče do majice državnega prvaka|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/jan-tratnik-v-ihanu-do-drzavnega-naslova-420630|website=[[Siol]]|date=26. junij 2016}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2017 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|65,2 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Bizkaia–Durango)</small> || [[Katja Jeretina]]<br><small>(Adria Mobil)</small> | <ref name="Kranj 2017"/><br><ref>{{navedi splet|title=V nedeljo v Kranju za naslove najboljših v državi|url=http://kklub-sava.si/v-nedeljo-v-kranju-za-naslove-najboljsih-v-drzavi/|website=kklub-sava.si|date=21. junij 2017|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818164315/http://kklub-sava.si/v-nedeljo-v-kranju-za-naslove-najboljsih-v-drzavi/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2018 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|107,1 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Health Mate–Cyclelive Team)</small> | <ref name="Mirna Pec 2018"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2018 (stran 5)|url=https://prijavim.se/uploads/2391_result.pdf|website=prijavim.se|accessdate=21. junij 2020}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2019 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|85,6 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urška Žigart]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref name="Radovljica 2019"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2019|url=https://prijavim.se/uploads/razpisi/3311_5d034c84295b4invitation.pdf?tms=1652032672058|website=prijavim.se|date=30. junij 2019}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|21. junij 2020 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]–[[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|68 km &nbsp; | [[Urša Pintar]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Lviv Cycling Team]])</small> || [[Urška Žigart]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana]])</small> | <ref name="Cerklje 2020"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2020ː spored|url=https://prijavim.se/uploads/files/5edf3490f3734_DP_2020_tehnicna_navodilaKZS.pdf|website=prijavim.se|accessdate=21. junij 2020}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. junij 2021 &nbsp; | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|103 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Massi–Tactic)</small> | <ref name="Koper 2021"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2022 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|100 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(UAE Team ADQ)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Massi–Tactic)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(UAE Team ADQ)</small> | <ref name ="2022 Maribor"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2023 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|97,5 km &nbsp; | [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana Scott)</small> | [[Urška Žigart]]<br><small>(Team Jayco–AlUla)</small> | [[Špela Kern]]<br><small>(Cofidis)</small> | <ref name ="2023 Radovljica">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-po-prvi-drzavni-naslov-na-cesti-mohoric-po-tretjega/672984|title=Simultanka Pogačarja (ob pomoči Mezgeca) za prvi naslov državnega prvaka|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=25. junij 2023}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2024 &nbsp; | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|107,5 km &nbsp; | [[Urška Žigart]] <br><small>(Liv AlUla Jayco)</small> | [[Urša Pintar]] <br><small>(BTC City Ljubljana Zhiraf Ambedo)</small> | [[Špela Kern]] <br><small>(Cofidis)</small> | <ref name ="2024 Trebnje"/><br><ref name ="2024 Trebnje 2"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2025 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|113 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(Cofidis)</small> | [[Nika Bobnar]] <br><small>(NEXETIS)</small> | [[Špela Kern]] <br><small>(Cofidis)</small> | <ref name="2025 Celje"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2026 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0| &nbsp; | | | | |} {{seznam opomb}} == Poglej tudi == * [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas]] == Sklici in opombe == {{Sklici|50em}} == Viri == *{{Navedi splet|title=Kolesarstvo|url=https://www.rtvslo.si/|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-19|language=sl}} *{{Navedi splet|title=Srečno na državnem prvenstvu|url=https://tourofslovenia.si/sl/novica/38/srecno-na-drzavnem-prvenstvu-1|website=tourofslovenia.si|accessdate=2021-06-19}} {{Kolesarske dirke v Sloveniji}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Sloveniji]] [[Kategorija:Državna prvenstva Slovenije|Cestna dirka]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]] 9jrn8h61n86bvvt8lacwe0dra7mx9mg 6684579 6684577 2026-06-03T13:31:14Z Sportomanokin 14776 /* Moški */ 6684579 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Državno prvenstvo Slovenije<br>v cestno kolesarski dirki | current_event = | image = [[File:MaillotEslovenia.PNG|180px]] | date = 20.–30. junij | region = | localnames = | nickname = | discipline = cestna dirka | competition = državno prvenstvo | type = enodnevna krožna dirka | organiser = različni klubi | director = | first = 2. avgust 1991 | number = 35 (moški)<br>23 (ženske) | final = | firstwinner = Sandi Šmerc (M)<br>Marija Trobec (Ž) | mostwins = | mostrecent = [[Jakob Omrzel]] (M)<br>[[Eugenia Bujak]] (Ž) }} '''Državno prvenstvo Slovenije v cestni kolesarski dirki''' poteka od leta 1991 naprej. Med leti 1919 in 1990 so najboljši slovenski kolesarji tekmovali v okviru [[Državno prvenstvo Jugoslavije v cestni dirki|državnega prvenstva Jugoslavije]] (oz. Kraljevine Jugoslavije do 2 svetovne vojne). Organizacijo vsako leto na drugačni krožni trasi pripravi drug klub. Kolesarji in kolesarke se v več kategorijah potegujejo za naslov državnega prvaka. Leta 2009 je [[Blaž Jarc]] postal državni prvak med mlajšimi člani (U23) in ne med člani (Elite), kot pogosto napačno navajajo mediji, zato ker je postavil absolutno najboljši čas in povzročil zmedo. Državni prvak med člani pa je uradno postal [[Mitja Mahorič]], čeprav je imel absolutno drugi čas. Isto se je zgodilo že v letih 2006 in 2007 na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], zato se je Kolesarska zveza Slovenije (KZS) odločila za spremembo pravil in jih naredila bolj razumljiva. Tako od leta 2010 dalje za razliko od prej, potencialni zmagovalec U23 po času, postane članski državni prvak (ne le v svoji kategoriji), isto velja za drugo, tretje mesto...itd. Moški tekmujejo v štirih kategorijah; člani (Elite), mlajši člani (U23), starejši mladinci, mlajši mladinci. Ženske tekmujejo v treh kategorijah; članice (Elite), mlajše članice (U23) in starejše mladinke. DP v cestni dirki velja za najprestižnejšo enodnevno kolesarsko dirko v Sloveniji. == Statistika == === Večkratni članski državni prvaki === Vsi državni prvaki z več kot eno zmago v članski konkurenci (Elite). {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="32" |Naslovi ! style="background:#ccc;" width="105"|Moški ! style="background:#ccc;" width="68"|Leto |- | align=center bgcolor=#BCD4E6 rowspan=7|'''2''' || [[Gorazd Štangelj]] || 1995, 2010 |- | [[Tadej Valjavec]] || 2003, 2007 |- | [[Mitja Mahorič]] || 2005, 2009 |- | [[Borut Božič]] || 2008, 2012 |- | [[Luka Pibernik]] || 2013, 2015 |- | [[Matej Mohorič]] || 2018, 2021 |- | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] || 2019, 2024 |- ! style="background:#ccc;" width="32" |Naslovi ! style="background:#ccc;" width="100"|Ženske ! style="background:#ccc;" width="168"|Leto |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''9''' || [[Polona Batagelj]] || 2010, 2011, 2012, 2013, 2014,<br>2015, 2016, 2017, 2018 |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''4''' ||[[Eugenia Bujak]] || 2019, 2021, 2022, 2025 |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''3''' || [[Minka Logonder]] || 1992, 1993, 1995 |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#F4C2C2|'''2''' || [[Vida Uršič]] || 1994, 1996 |- | [[Urša Pintar]] || 2020, 2023 |} === Prireditelji === {| |- valign = "top" | {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="36" |Krat ! style="background:#ccc;" width="137"|Moški |- ! align=center|7 | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] |- ! align=center|6 | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] |- ! align=center|4 | [[Mirna Peč]] |- ! align=center|2 | [[Tržič]] |- ! align=center|2 | [[Radovljica]] |- ! align=center|1 | [[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]] |- ! align=center|1 | [[Stari trg ob Kolpi]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Cerkvenjak.png|15px]] [[Cerkvenjak]] |- ! align=center|1 | [[Polhov Gradec]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] |- ! align=center|1 | [[Ihan]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]] – [[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] |- ! align=center|1 | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] |- ! align=center|1 | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]'' |} | {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="36" |Krat ! style="background:#ccc;" width="137"|Ženske |- ! align=center|4 | [[Mirna Peč]] |- ! align=center|3 | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] |- ! align=center|2 | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] |- ! align=center|2 | [[Tržič]] |- ! align=center|1 | [[Radovljica]] |- ! align=center|1 | [[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] |- ! align=center|1 | [[Ihan]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]] – [[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] |- ! align=center|1 | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] |- ! align=center|1 | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]'' |} |} == Elite == Na 1. državnem prvenstvu v samostojni državi v [[Slovenske Konjice|Sl. Konjicah]] (1991) je bila Slovenija samostojna že več kot en mesec, kolesarji pa so še vedno bili pod jugoslovansko kolesarsko zvezo (BSJ).<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-HGGRHM02/7/index.html#zoom=z|title=Ekipni kronometer: Rog in dvakrat Krka|date=5 August 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0S6OUP1W/9/index.html#zoom=z|title=Slovensko kolesarstvo se mora obrniti sebi|date=6. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> Predsednik zveze BSJ je Sloveniji prepovedal organizacijo prvenstva, a so ga vseeno izvedli. Naslednjega dne so rezultate tekmovanja zaradi njegove nelegitimnosti razveljavili. KZS tekmovanje kjub temu priznava kot 1. uradno v samostojni državi.<ref name="Sl. Konjice 91"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VHS6SRYM/26d2ebb2-7e00-4a89-9e81-724cf1b09198/PDF|title=Štanglju zmaga v Kanadi (page 11)|date=1. avgust 1991|work=Dolenjski list}}</ref><ref name="Slovenske Konjice 1991.2"/> === Moški === {{Location map+|Slovenia|float=right|width=425|caption=Vsi gostitelji prvenstva v cestni dirki od leta 1991|places= {{Location map~|Slovenia|lat=46.338333 |long=15.423333|label=[[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.419444 |long=15.869444|label=[[Ptuj]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.358081 |long=14.292956|label=[[Tržič]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.574167 |long=15.832222|label=[[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]|position=top}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.955833 |long=13.643333|label=[[Nova Gorica|Nova<br>Gorica]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.778336 |long=15.265431|label=[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.494094 |long=15.077131|label=[[Stari trg ob Kolpi|Stari trg<br>ob Kolpi]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.565983 |long=15.942867|label=[[Cerkvenjak]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.065278 |long=14.3125|label=[[Polhov Gradec|P. Gradec]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.857975 |long=15.087558|label=[[Mirna Peč]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.910378 |long=15.008628|label=[[Trebnje]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.95915 |long=13.668578|label=[[Kromberk]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.120644 |long=14.615714|label=[[Ihan]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.233333 |long=14.366667|label=[[Kranj]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.342517 |long=14.172078|label=[[Radovljica]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.2488 |long=14.485522|label=[[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.55 |long=13.733333|label=[[Koper]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.5575 |long=15.645556|label=[[Maribor]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.228889 |long=15.263889|label=[[Celje]]|position=right}} }} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Matej Mohorič]] ![[Primož Roglič]] |- |width=50|[[Slika:Matej Mohorič (Tour of Austria 2018).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=50|[[Slika:2021 AGR finish Primož Roglič1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |'''2 naslova''' |1 naslov |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Datum |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Kraj |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Dolžina |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Prvak |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|2. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|3. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"| |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=129|<small>{{efn|Leta 1991 v ([[Slovenske Konjice|Sl. Konjicah]]), je bila predvidena trasa dolga 183 km, a zaradi teme skrajšana za 1. krog (12.2 km)}}</small>2. avgust 1991 &nbsp; | width=140|[[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|170,8 km &nbsp; | width=198|[[Sandi Šmerc]] <br><small>(KK Merx Celje)</small> | width=191|[[Aleš Pagon]] <br><small>({{ct|SAK|1991}})</small> | width=171|[[Marko Polanc]] <br><small>({{ct|SAK|1991}})</small> | <ref name="Slovenske Konjice 1991">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-G5GF2RJA/5/index.html#zoom=z|title=Sandi Šmerc (Merx) je prvak med člani|date=3. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref name="Slovenske Konjice 1991.2">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-HGGRHM02/7/index.html#zoom=z|title=Ekipni kronometer: Rog in dvakrat Krka|date=5. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=122|13. junij 1992 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|190 km &nbsp; | [[Valter Bonča]] <br><small>(KK Astra Veletrgovina)</small> | [[Brane Ugrenovič]] <br><small>(KK Celje)</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1992}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TXPJSO32/b3b340b3-3211-464f-84e2-30aa3b204d15/PDF|title=Tudi Ptujčanu medalja na državnem prvenstvu |date=18. junij 1992 |author=Milena Zupanič |work=Tednik (Ptuj) |accessdate=}}</ref><br><ref name="Ptuj 1992>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-Y4ABF3XL/9/index.html#zoom=z|title=Prvi prvak je Valter Bonča|date=15. junij 1992|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|8. avgust 1993 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|150 km &nbsp; | [[Marko Velkovrh]] <br><small>({{ct|LGS|1993}})</small> | [[Bogdan Fink]] <br><small>({{ct|ADR|1993}})</small> | [[Jure Robič]] <br><small>({{ct|SAK|1993}})</small> | <ref name="Trzic 1993">{{navedi novico |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_61_L.pdf|title=Kolesarji osvojili Tržič |date=10. avgust 1993 |author=Drago Papler |work=Gorenjski Glas |accessdate=}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-7UNEWUAC/9/index.html#zoom=z|title=Favoriti so se ušteli|date=9. avgust 1993|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|14. avgust 1994 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|154 km &nbsp; | [[Martin Hvastija]] <br><small>({{ct|LGS|1994}})</small> | [[Brane Ugrenovič]] <br><small>({{ct|ADR|1994}})</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1994}})</small> | <ref>{{navedi novico |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_64_L.pdf|title=Sladka zmaga Hvastje, grenko slavje Mahoriča |date=16. avgust 1994 |author=V. [Vilma] Stanovnik |work=Gorenjski Glas |accessdate=}}</ref><br><ref name="Tržič 1994">{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4FAILGD3/10/index.html#zoom=z|title=Državno prvenstvo v kolesarstvu|date=16. avgust 1994|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. avgust 1995 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|164 km &nbsp; | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1995}})</small> | [[Robert Pintarič]] <br><small>({{ct|LGS|1995}})</small> | [[Borut Rovšček]] <br><small>({{ct|SAK|1995}})</small> | <ref name="Ptuj 1995">{{navedi novico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYO3E1LL|title=Državno prvensto |date=24. avgust 1995 |author=Danilo Klanjšek |work=Tednik (Ptuj) |accessdate=}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UEMP17B1/11/index.html#zoom=z|title=Kolesarski državni prvak 1995 je Gorazd Štangelj|date=21. avgust 1995|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 1996 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|152 km &nbsp; | [[Bogdan Ravbar]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | <ref name="Lenart 1996">{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-77T5W95Z/15/index.html#zoom=z|title=DP v znamenju osamljenih jezdecev?|date=22. junij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-G7CQ0DOQ/13/index.html#zoom=z|title=Zmagoslavje B. Ravbarja|date=24. junij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 1997 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|163,6 km &nbsp; | [[Sašo Sviben]] <br><small>({{ct|LGS|1997}})</small> | [[Sandi Šmerc]] <br><small>({{ct|SAK|1997}})</small> | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1997}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-9MXV5HLC/7/index.html#zoom=z|title=Bo Hvastja ogrel svoj stroj?|date=28. junij 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-U6BIUA57/11/index.html#zoom=z|title=Sviben: Hvala ekipiǃ|date=30. junij 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|5. julij 1998 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|162 km &nbsp; | [[Igor Kranjec]] <br><small>([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])</small> | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1998}})</small> | [[Sandi Šmerc]] <br><small>({{ct|SAK|1998}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-K8I9RNWF/14/index.html#zoom=z|title=Sašo Sviben na DP številka 1|date=4. julij 1998|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-F6PLIBEP/11/index.html#zoom=z|title=Kranjec državni prvak|date=6. julij 1998|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 1999 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|157,3 km &nbsp; | [[Tadej Križnar]] <br><small>({{ct|SAK|1999}})</small> | [[Igor Kranjec]] <br><small>([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])</small> | [[Branko Filip]] <br><small>({{ct|GST|1999}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S45SFI4W/61d1406d-00d1-444f-8c2e-3f189879dca3/PDF|title=Premočna zmaga Kelnerja (stran 21)|date=1. julij 1999|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|V [[Gabrje, Novo mesto|Gabrjah]] (2000), je bil zmagovalec [[Gorazd Štangelj|Štangelj]] kasneje diskvalificiran zaradi dopinga, novi pa je postal Hauptman}}</small>25. junij 2000 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|162 km &nbsp; | [[Andrej Hauptman]] <br><small>({{ct|VIN|2000}})</small> | [[Valter Bonča]] <br><small>([[Bosch Hausgeräte]])</small> | [[Uroš Murn]] <br><small>({{ct|MDN|2000}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-44DIBOVU/15d836de-9382-4f5b-89f5-ec317350f4e9/PDF|title=Dvojna zmaga Blejcev (stran 21)|date=27. junij 2000|work=Gorenjski list}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|1. julij 2001 &nbsp; | [[Stari trg ob Kolpi]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|146 km &nbsp; | [[Martin Derganc]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | [[Branko Filip]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3XVEZ72G/eb37ed4c-4b68-492b-a543-ad66887ef8bb/PDF|title=Slavje Derganca in tovarišev (stran 16)|date=5. julij 2001|work=[[Dolenjski list]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2002 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|180 km &nbsp; | [[Boris Premužič]] <br><small>([[Kolesarski klub Perutnina Ptuj|Perutnina Ptuj–KRKA–Telekom]])</small> | [[Sašo Sviben]] <br><small>({{ct|NUR|2002}})</small> | [[Gregor Zajc]] <br><small>(BK Kamen)</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M1ENXK8Z/c374fdee-42c3-4203-ad2f-aa9e6ddd59b5/PDF|title=Koga moti KK Perutnina Ptuj? (stran 25)|date=4. julij 2002|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2003 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|143 km &nbsp; | [[Tadej Valjavec]] <br><small>({{ct|FAS|2003}})</small> | [[Valter Bonča]] <br><small>({{ct|PER|2003}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|PER|2003}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MU4VZPFU/41832c0b-290c-4b94-bced-c203a11f067b/PDF|title=Vsi naenkrat (stran 25)|date=3. julij 2005|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 2004 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Cerkvenjak.png|15px]] [[Cerkvenjak]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|140 km &nbsp; | [[Uroš Murn]] <br><small>({{ct|PHO|2004}})</small> | [[Boris Premužič]] <br><small>({{ct|SAK|2004}})</small> | [[Andrej Hauptman]] <br><small>({{ct|UAD|2004}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TDVWGISI/7b7f4089-a136-4e18-9268-5f7ce3a60ff4/PDF|title=Legionarja pobrala naslov (stran 24)|date=1. julij 2004|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2005 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|180 km &nbsp; | [[Mitja Mahorič]] <br><small>({{ct|PER|2005}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2005}})</small> | [[Boštjan Rezman]] <br><small>({{ct|SAK|2005}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HQZV7MCK/88dcd5e4-e5e4-474c-9ade-7ac40fed7e9a/PDF|title=Mitja Mahorič prvič zmagal na Ptuju (stran 7 & 8)|date=28. junij 2005|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2006 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|141 km &nbsp; | [[Jure Golčer]] <br><small>({{ct|PER|2006}})</small> | [[Tomaž Nose]] <br><small>({{ct|ADR|2006}})</small> | [[Uroš Silar]] <br><small>(Swiag Pro Cycling Team)</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SNMQA8EE/5b5958a9-e9d4-406f-bc5d-f17b4cadea91/PDF|title=Golčer tokrat premagal Noseta (stran 7)|date=27. junij 2006|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|1. julij 2007 &nbsp; | [[Polhov Gradec]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|127,4 km &nbsp; | [[Tadej Valjavec]] <br><small>({{ct|UAD|2007}})</small> | [[Tomaž Nose]] <br><small>({{ct|ADR|2007}})</small> | [[Matej Gnezda]] <br><small>({{ct|LGS|2007}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4THXMFA/689dd09c-51e3-4569-8710-47f21dc4d8ee/PDF|title=Na Touru bo v majici državnega prvaka|date=3. julij 2007|work=Gorenjski glas}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2008 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|173 km &nbsp; | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|UNI|2008}})</small> | [[Matej Stare]] <br><small>({{ct|PER|2008}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2008}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/bozic-presenetljivi-drzavni-prvak.html|title=Božič presenetljivi državni prvak|date=29. junij 2008|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|Leta 2009 je bil absolutni zmagovalec po času Blaž Jarc (U23), [[Mitja Mahorič]] pa je zmagal v kategoriji Elite.}}</small>28. junij 2009 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178 km &nbsp; | [[Mitja Mahorič]] <br><small>({{ct|LGS|2009}})</small> | [[Jure Kocjan]] <br><small>({{ct|CMO|2009}})</small> | [[Janez Brajkovič]] <br><small>({{ct|AST|2009}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2009">{{navedi novico|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/foto-jarc-absolutni-prvak-mahoric-najboljsi-v-kategoriji-elite.html?ar=|title=VIDEO & FOTO: Jarc absolutni prvak, Mahorič najboljši v kategoriji elite|date=28. junij 2009|work=[[24ur.com]]}}</ref><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mahoric-na-jarca-se-nisem-oziral/206374|title=Mahorič: Na Jarca se nisem oziral|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=28. junij 2009}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 2010 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|177 km &nbsp; | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|AST|2010}})</small> | [[Matej Gnezda]] <br><small>({{ct|ADR|2010}})</small> | [[Blaž Furdi]] <br><small>({{ct|SAK|2010}})</small> | <ref name="Ptuj 2010">{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PGXT21L/b19794ae-db86-43ef-9733-8256148aefc2/PDF|title=Štangelj prvak, Marin odličen četrti (stran 11)|date=29. junij 2010|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2011 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|160 km &nbsp; | [[Grega Bole]] <br><small>({{ct|UAD|2011}})</small> | [[Blaž Furdi]] <br><small>({{ct|ADR|2011}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2011}})</small> | <ref name="Kromberk 2011">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/bole-na-tour-v-majici-drzavnega-prvaka/260627|title=Bole na Tour v majici državnega prvaka|date=25. junij 2011|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2012 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|166 km &nbsp; | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|AST|2012}})</small> | [[Marko Kump]] <br><small>({{ct|ADR|2012}})</small> | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|LGS|2012}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2012">{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/bozic-v-mirni-peci-do-naslova-drzavnega-prvaka.html|title=Božič v Mirni Peči do naslova državnega prvaka |date=24. junij 2012|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2013 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|143 km &nbsp; | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|LGS|2013}})</small> | [[Matej Mugerli]] <br><small>({{ct|ADR|2013}})</small> | [[Jure Golčer]] <br><small>({{ct|Tirol|2013}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/pibernik-v-gabrju-do-dveh-naslov-prvaka.html|title=Pibernik v Gabrju do dveh naslov prvaka|date=23. junij 2013|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2014 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|165 km &nbsp; | [[Matej Mugerli]] <br><small>({{ct|ADR|2014}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|GIA|2014}})</small> | [[Kristjan Fajt]] <br><small>({{ct|ADR|2014}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mugerli-na-drzavnem-prvenstvu-pred-mezgecem/340620|title=Mugerli na državnem prvenstvu pred Mezgecem|date=29. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2015 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178,3 km &nbsp; | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|UAD|2015}})</small> | [[Kristjan Fajt]] <br><small>({{ct|ADR|2015}})</small> | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|AST|2015}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/pibernik-drugic-drzavni-prvak-v-cestni-dirki/368553|title=Pibernik drugič državni prvak v cestni dirki|date=28. junij 2015|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2016 &nbsp; | [[Ihan]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|168 km &nbsp; | [[Jan Tratnik]] <br><small>({{ct|CTN|2016}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2016a}})</small> | [[David Per]] <br><small>({{ct|ADR|2016}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/jan-tratnik-v-ihanu-do-drzavnega-naslova-420630|title=Tratnik tudi z nekaj sreče do majice državnega prvaka|date=26. junij 2016|work=[[Siol]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2017 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|145,5 km &nbsp; | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2017}})</small> | [[Grega Bole]] <br><small>({{ct|TBV|2017}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|UAD|2017}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mezgec-na-klancih-trpel-v-sprintu-pa-prvic-postal-drzavni-prvak/425983|title=Mezgec na klancih trpel, v šprintu pa prvič postal državni prvak|date=25. junij 2017|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref><br><ref name="Kranj 2017">{{navedi novico|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/luka-mezgec-in-polona-batagelj-drzavna-kolesarska-prvaka-444024|title=Luka Mezgec in Polona Batagelj državna kolesarska prvaka|date=25. junij 2017|work=[[Siol]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2018 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178,5 km &nbsp; | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2018">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mohoric-drzavni-prvak-popolno-zmagoslavje-bahrain-meride/458951|title=Mohorič državni prvak - popolno zmagoslavje Bahrain Meride|date=24. junij 2018|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2019 &nbsp; | [[Radovljica]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|149,8 km &nbsp; | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{ct|TBV|2019}})</small> | [[Gašper Katrašnik]] <br><small>({{ct|ADR|2019}})</small> | [[Marko Kump]] <br><small>({{ct|ADR|2019}})</small> | <ref name="Radovljica 2019">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/novak-presenetljivi-drzavni-prvak-v-cestni-dirki/493356|title=Novak presenetljivi državni prvak v cestni dirki|date=30. junij 2019|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|21. junij 2020 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]–[[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|146 km &nbsp; | [[Primož Roglič]] <br><small>({{ct|TJV|2020}})</small> | [[Tadej Pogačar]] <br><small>({{ct|UAD|2020}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2020}})</small> | <ref name="Cerklje 2020">{{navedi novico|url=https://savus.si/roglic-drzavni-prvak/|title=Roglič državni prvak|date=22. junij 2020|work=savus.si}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. junij 2021 &nbsp; | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|172 km &nbsp; | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2021}})</small> | [[Jan Polanc]] <br><small>({{ct|UAD|2021}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2021}})</small> | <ref name="Koper 2021">{{Navedi splet|title=Matej Mohorič državni prvak: Ponosen sem, da bom to majico nosil na Touru|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper-555096|website=siol.net|accessdate=2021-06-20|language=sl}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2022 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|167 km &nbsp; | [[Kristijan Koren]] <br><small>({{ct|ADR|2022}})</small> | [[Matevž Govekar]] <br><small>({{ct|TBV|2022}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2022}})</small> | <ref name ="2022 Maribor">{{navedi splet |website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veteran-koren-s-samostojnim-pobegom-do-drzavnega-naslova/632291 |title=Veteran Koren s samostojnim pobegom do državnega naslova Eugenija Bujak ubranila naslov |date=26. junij 2022}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2023 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|156 km &nbsp; | [[Tadej Pogačar]] <br><small>({{ct|UAD|2023}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2023}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2023}})</small> | <ref name ="2023 Radovljica"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2024 &nbsp; | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|150,5 km &nbsp; | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{UCI team code|UAE|2024}})</small> | [[Gal Glivar]] <br><small>({{UCI team code|UAZ|2024}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2024}})</small> | <ref name ="2024 Trebnje">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/novak-prvak-po-napadu-na-najtezjem-vzponu-dva-naslova-urski-zigart/712720 |title=Novak prvak po napadu na najtežjem vzponu, dva naslova Urški Žigart|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=22. junij 2024}}</ref><br><ref name ="2024 Trebnje 2">{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/cestna-dirka-novak-zigart-1-637449 |title=Domen Novak nasledil Pogačarja, prvi naslov za Urško Žigart 9|website=[[siol]]|date=22. junij 2024}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2025 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|180,8 km &nbsp; | [[Jakob Omrzel]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2025}})</small> | [[Jaka Marolt]] <br><small>({{UCI team code|SAK|2025}})</small> | [[Matevž Govekar]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2025}})</small> | <ref name="2025 Celje">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2026 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0| &nbsp; | | | | <ref name="Karteljevo 2026">{{navedi splet |title=Gabrje bo že osmič gostilo cestno dirko najboljših kolesarjev|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/gabrje-bo-ze-osmic-gostilo-cestno-dirko-najboljsih-kolesarjev/783384|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=26. maj 2026}}</ref> |} {{seznam opomb}} === Ženske === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Polona Batagelj]] ![[Eugenia Bujak]] |- |width=50|[[Slika:Polona Batagelj - 2018 UEC European Road Cycling Championships (Women's road race).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=50|[[Slika:Eugenia Bujak - 2018 UEC European Road Cycling Championships (Women's road race).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |'''9 naslovov''' |3 naslovi |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Datum |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Kraj |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Dolžina |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Prvakinja |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|2. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|3. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"| |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=134|2. avgust 1991 &nbsp; | width=140|[[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|61 km &nbsp; | width=155|[[Marija Trobec]] <br><small>(KK Soča)</small> | width=220|[[Melita Podgornik]] <br><small>(KK Soča)</small> | width=185|[[Branka Debeljak]] <br><small>(KK Soča)</small> | <ref name="Slovenske Konjice 1991"/><br><ref name="Sl. Konjice 91">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-WV1X78NQ/8/index.html#zoom=z|title=Zelo pomembna prireditev. Bodo prvaki ubranili naslove|date=2. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|13. junij 1992 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|76 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(KK Janez Peternel)</small> | [[Vida Uršič]] <br><small>(KK Janez Peternel)</small> | [[Marija Trobec]] <br><small>(KK Soča)</small> | <ref name="Ptuj 1992"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|8. avgust 1993 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|37,5 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Vida Uršič]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | <ref name="Trzic 1993"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|14. avgust 1994 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|30,8 km &nbsp; | [[Vida Uršič]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | <ref name="Tržič 1994"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|Na [[Ptuj]]u (1995) je [[Vida Uršič]] sicer končala kot druga, a so jo diskalicirali. Posledično sta [[Marjeta Sajevec]] (3.) in [[Brank]] (4.), obe napredovali za eno mesto.}}</small>20. avgust 1995 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|70,5 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | [[Brank]] <br><small>(Astra)</small> | <ref name="Ptuj 1995"/><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-52A5QW3S/a32858bc-8175-4867-bd8d-f7e9360f0ad0/PDF|title=Štangelj končno tudi cestni prvak|date=24. avgust 1995|work=Dolenjski list}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 1996 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|57 km &nbsp; | [[Vida Uršič]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | [[Marija Trobec]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | [[Minka Logonder]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | <ref>{{navedi splet|title=Popolno zmagoslavje Krke (page 19)|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z5NWXFMY/3b0fd9fe-ddeb-4c1c-ada4-2aaccd05327e/PDF|website=Štajerski tednik|date=27. junij 1996}}</ref><br><ref name="Lenart 1996"/> |- | align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1997 – 2008 &nbsp; | colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za ženske v cestni dirki ni bilo organizirano'' |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=122|28. junij 2009 &nbsp; | width=140| [[Mirna Peč]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Sigrid Corneo]] <br><small>(Menikini – Selle Italia)</small> || [[Blaža Klemenčič]]<br><small>(Felt International MTB Team)</small> || [[Polona Batagelj]]<br><small>(Pedale Castellano)</small> | <ref name="Mirna Pec 2009"/><br><ref>{{navedi splet|title=Blaž Jarc, novi Indurain, zažgal Mirno Peč|url=https://www.dolenjskilist.si/2009/06/28/16589/sport/ostalo/?cookieu=ok|website=dolenjskilist.net|accessdate=28. junij 2009|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513175250/https://www.dolenjskilist.si/2009/06/28/16589/sport/ostalo/?cookieu=ok|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2010 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|60 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Sigrid Corneo]]<br><small>(Top Girls Fassa Bortolo)</small> || [[Ajda Opeka]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Ptuj 2010"/><br><ref>{{navedi splet|title=Tjaša Rutar blog 2010|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/|website=blog.siol.net|accessdate=28. junij 2010|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509215037/http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2011 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|64 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Živa Verbič]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Kromberk 2011"/><br><ref>{{navedi splet|title=Tjaša Rutar blog 2011|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2011/06/|website=blog.siol.net|accessdate=28. junij 2011|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509210543/http://rutartjasa.blog.siol.net/2011/06/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2012 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Petra Zrimšek]]<br><small>(BePink)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Mirna Pec 2012"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki 2012 results (stran 4)|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2012_Rezultati/Cestno_DP_MIRNA_PEC/DP_MIRNA_PEC_-_REZULTATI.pdf|website=kolesarska-zveza.si|accessdate=24. junij 2012|archive-date=2022-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220809083649/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2012_Rezultati/Cestno_DP_MIRNA_PEC/DP_MIRNA_PEC_-_REZULTATI.pdf|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2013 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|66 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2013_-_Rezultati/INFOSTRADA_Slovenian_road_Championship_2013.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Gabrje 2013 - Ženske Elite|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2013_-_Rezultati/INFOSTRADA_Slovenian_road_Championship_2013.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Polona Batagelj osvojila naslov državne prvakinje|url=https://www.ajdovscina.si/novice/2013062515393889/|website=ajdovscina.si|accessdate=25. junij 2013}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2014 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|66 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2014-rezultati/dpgabrje2014rezultati-vsi.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Gabrje 2014 - Ženske Elite|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2014-rezultati/dpgabrje2014rezultati-vsi.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mugerli-na-drzavnem-prvenstvu-pred-mezgecem/340620|title=Mugerli na državnem prvenstvu pred Mezgecem|date=29. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2015 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2015-Rezultati/Mirna-pec2015-DP-rezultati-ZE-SM-SM-ke-MM.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Slovenije, Mirna Peč 2015 - Članice / WE|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2015-Rezultati/Mirna-pec2015-DP-rezultati-ZE-SM-SM-ke-MM.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Odločilna je bila motivacija|url=https://www.dnevnik.si/1042716019|website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|date=1. julij 2015|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513131446/https://www.dnevnik.si/1042716019|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2016 &nbsp; | [[Ihan]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|70 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://kolesarska-zveza.si/wp-content/uploads/2016/08/REZULTATI-2016-Dr%C5%BEavno-prvenstvo-v-cestni-vo%C5%BEnji-Dom%C5%BEale.pdf|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji Domžale 2016 - Članice (WE)}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Tratnik tudi z nekaj sreče do majice državnega prvaka|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/jan-tratnik-v-ihanu-do-drzavnega-naslova-420630|website=[[Siol]]|date=26. junij 2016}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2017 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|65,2 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Bizkaia–Durango)</small> || [[Katja Jeretina]]<br><small>(Adria Mobil)</small> | <ref name="Kranj 2017"/><br><ref>{{navedi splet|title=V nedeljo v Kranju za naslove najboljših v državi|url=http://kklub-sava.si/v-nedeljo-v-kranju-za-naslove-najboljsih-v-drzavi/|website=kklub-sava.si|date=21. junij 2017|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818164315/http://kklub-sava.si/v-nedeljo-v-kranju-za-naslove-najboljsih-v-drzavi/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2018 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|107,1 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Health Mate–Cyclelive Team)</small> | <ref name="Mirna Pec 2018"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2018 (stran 5)|url=https://prijavim.se/uploads/2391_result.pdf|website=prijavim.se|accessdate=21. junij 2020}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2019 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|85,6 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urška Žigart]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref name="Radovljica 2019"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2019|url=https://prijavim.se/uploads/razpisi/3311_5d034c84295b4invitation.pdf?tms=1652032672058|website=prijavim.se|date=30. junij 2019}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|21. junij 2020 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]–[[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|68 km &nbsp; | [[Urša Pintar]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Lviv Cycling Team]])</small> || [[Urška Žigart]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana]])</small> | <ref name="Cerklje 2020"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2020ː spored|url=https://prijavim.se/uploads/files/5edf3490f3734_DP_2020_tehnicna_navodilaKZS.pdf|website=prijavim.se|accessdate=21. junij 2020}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. junij 2021 &nbsp; | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|103 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Massi–Tactic)</small> | <ref name="Koper 2021"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2022 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|100 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(UAE Team ADQ)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Massi–Tactic)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(UAE Team ADQ)</small> | <ref name ="2022 Maribor"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2023 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|97,5 km &nbsp; | [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana Scott)</small> | [[Urška Žigart]]<br><small>(Team Jayco–AlUla)</small> | [[Špela Kern]]<br><small>(Cofidis)</small> | <ref name ="2023 Radovljica">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-po-prvi-drzavni-naslov-na-cesti-mohoric-po-tretjega/672984|title=Simultanka Pogačarja (ob pomoči Mezgeca) za prvi naslov državnega prvaka|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=25. junij 2023}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2024 &nbsp; | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|107,5 km &nbsp; | [[Urška Žigart]] <br><small>(Liv AlUla Jayco)</small> | [[Urša Pintar]] <br><small>(BTC City Ljubljana Zhiraf Ambedo)</small> | [[Špela Kern]] <br><small>(Cofidis)</small> | <ref name ="2024 Trebnje"/><br><ref name ="2024 Trebnje 2"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2025 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|113 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(Cofidis)</small> | [[Nika Bobnar]] <br><small>(NEXETIS)</small> | [[Špela Kern]] <br><small>(Cofidis)</small> | <ref name="2025 Celje"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2026 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0| &nbsp; | | | | |} {{seznam opomb}} == Poglej tudi == * [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas]] == Sklici in opombe == {{Sklici|50em}} == Viri == *{{Navedi splet|title=Kolesarstvo|url=https://www.rtvslo.si/|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-19|language=sl}} *{{Navedi splet|title=Srečno na državnem prvenstvu|url=https://tourofslovenia.si/sl/novica/38/srecno-na-drzavnem-prvenstvu-1|website=tourofslovenia.si|accessdate=2021-06-19}} {{Kolesarske dirke v Sloveniji}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Sloveniji]] [[Kategorija:Državna prvenstva Slovenije|Cestna dirka]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]] osqc4gkikwq0lgcvun9x2u1rk7okuaz 6684580 6684579 2026-06-03T13:31:51Z Sportomanokin 14776 /* Ženske */ 6684580 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Državno prvenstvo Slovenije<br>v cestno kolesarski dirki | current_event = | image = [[File:MaillotEslovenia.PNG|180px]] | date = 20.–30. junij | region = | localnames = | nickname = | discipline = cestna dirka | competition = državno prvenstvo | type = enodnevna krožna dirka | organiser = različni klubi | director = | first = 2. avgust 1991 | number = 35 (moški)<br>23 (ženske) | final = | firstwinner = Sandi Šmerc (M)<br>Marija Trobec (Ž) | mostwins = | mostrecent = [[Jakob Omrzel]] (M)<br>[[Eugenia Bujak]] (Ž) }} '''Državno prvenstvo Slovenije v cestni kolesarski dirki''' poteka od leta 1991 naprej. Med leti 1919 in 1990 so najboljši slovenski kolesarji tekmovali v okviru [[Državno prvenstvo Jugoslavije v cestni dirki|državnega prvenstva Jugoslavije]] (oz. Kraljevine Jugoslavije do 2 svetovne vojne). Organizacijo vsako leto na drugačni krožni trasi pripravi drug klub. Kolesarji in kolesarke se v več kategorijah potegujejo za naslov državnega prvaka. Leta 2009 je [[Blaž Jarc]] postal državni prvak med mlajšimi člani (U23) in ne med člani (Elite), kot pogosto napačno navajajo mediji, zato ker je postavil absolutno najboljši čas in povzročil zmedo. Državni prvak med člani pa je uradno postal [[Mitja Mahorič]], čeprav je imel absolutno drugi čas. Isto se je zgodilo že v letih 2006 in 2007 na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], zato se je Kolesarska zveza Slovenije (KZS) odločila za spremembo pravil in jih naredila bolj razumljiva. Tako od leta 2010 dalje za razliko od prej, potencialni zmagovalec U23 po času, postane članski državni prvak (ne le v svoji kategoriji), isto velja za drugo, tretje mesto...itd. Moški tekmujejo v štirih kategorijah; člani (Elite), mlajši člani (U23), starejši mladinci, mlajši mladinci. Ženske tekmujejo v treh kategorijah; članice (Elite), mlajše članice (U23) in starejše mladinke. DP v cestni dirki velja za najprestižnejšo enodnevno kolesarsko dirko v Sloveniji. == Statistika == === Večkratni članski državni prvaki === Vsi državni prvaki z več kot eno zmago v članski konkurenci (Elite). {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="32" |Naslovi ! style="background:#ccc;" width="105"|Moški ! style="background:#ccc;" width="68"|Leto |- | align=center bgcolor=#BCD4E6 rowspan=7|'''2''' || [[Gorazd Štangelj]] || 1995, 2010 |- | [[Tadej Valjavec]] || 2003, 2007 |- | [[Mitja Mahorič]] || 2005, 2009 |- | [[Borut Božič]] || 2008, 2012 |- | [[Luka Pibernik]] || 2013, 2015 |- | [[Matej Mohorič]] || 2018, 2021 |- | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] || 2019, 2024 |- ! style="background:#ccc;" width="32" |Naslovi ! style="background:#ccc;" width="100"|Ženske ! style="background:#ccc;" width="168"|Leto |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''9''' || [[Polona Batagelj]] || 2010, 2011, 2012, 2013, 2014,<br>2015, 2016, 2017, 2018 |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''4''' ||[[Eugenia Bujak]] || 2019, 2021, 2022, 2025 |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''3''' || [[Minka Logonder]] || 1992, 1993, 1995 |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#F4C2C2|'''2''' || [[Vida Uršič]] || 1994, 1996 |- | [[Urša Pintar]] || 2020, 2023 |} === Prireditelji === {| |- valign = "top" | {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="36" |Krat ! style="background:#ccc;" width="137"|Moški |- ! align=center|7 | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] |- ! align=center|6 | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] |- ! align=center|4 | [[Mirna Peč]] |- ! align=center|2 | [[Tržič]] |- ! align=center|2 | [[Radovljica]] |- ! align=center|1 | [[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]] |- ! align=center|1 | [[Stari trg ob Kolpi]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Cerkvenjak.png|15px]] [[Cerkvenjak]] |- ! align=center|1 | [[Polhov Gradec]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] |- ! align=center|1 | [[Ihan]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]] – [[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] |- ! align=center|1 | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] |- ! align=center|1 | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]'' |} | {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="36" |Krat ! style="background:#ccc;" width="137"|Ženske |- ! align=center|4 | [[Mirna Peč]] |- ! align=center|3 | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] |- ! align=center|2 | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] |- ! align=center|2 | [[Tržič]] |- ! align=center|1 | [[Radovljica]] |- ! align=center|1 | [[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] |- ! align=center|1 | [[Ihan]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]] – [[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] |- ! align=center|1 | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] |- ! align=center|1 | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]'' |} |} == Elite == Na 1. državnem prvenstvu v samostojni državi v [[Slovenske Konjice|Sl. Konjicah]] (1991) je bila Slovenija samostojna že več kot en mesec, kolesarji pa so še vedno bili pod jugoslovansko kolesarsko zvezo (BSJ).<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-HGGRHM02/7/index.html#zoom=z|title=Ekipni kronometer: Rog in dvakrat Krka|date=5 August 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0S6OUP1W/9/index.html#zoom=z|title=Slovensko kolesarstvo se mora obrniti sebi|date=6. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> Predsednik zveze BSJ je Sloveniji prepovedal organizacijo prvenstva, a so ga vseeno izvedli. Naslednjega dne so rezultate tekmovanja zaradi njegove nelegitimnosti razveljavili. KZS tekmovanje kjub temu priznava kot 1. uradno v samostojni državi.<ref name="Sl. Konjice 91"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VHS6SRYM/26d2ebb2-7e00-4a89-9e81-724cf1b09198/PDF|title=Štanglju zmaga v Kanadi (page 11)|date=1. avgust 1991|work=Dolenjski list}}</ref><ref name="Slovenske Konjice 1991.2"/> === Moški === {{Location map+|Slovenia|float=right|width=425|caption=Vsi gostitelji prvenstva v cestni dirki od leta 1991|places= {{Location map~|Slovenia|lat=46.338333 |long=15.423333|label=[[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.419444 |long=15.869444|label=[[Ptuj]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.358081 |long=14.292956|label=[[Tržič]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.574167 |long=15.832222|label=[[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]|position=top}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.955833 |long=13.643333|label=[[Nova Gorica|Nova<br>Gorica]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.778336 |long=15.265431|label=[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.494094 |long=15.077131|label=[[Stari trg ob Kolpi|Stari trg<br>ob Kolpi]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.565983 |long=15.942867|label=[[Cerkvenjak]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.065278 |long=14.3125|label=[[Polhov Gradec|P. Gradec]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.857975 |long=15.087558|label=[[Mirna Peč]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.910378 |long=15.008628|label=[[Trebnje]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.95915 |long=13.668578|label=[[Kromberk]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.120644 |long=14.615714|label=[[Ihan]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.233333 |long=14.366667|label=[[Kranj]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.342517 |long=14.172078|label=[[Radovljica]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.2488 |long=14.485522|label=[[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.55 |long=13.733333|label=[[Koper]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.5575 |long=15.645556|label=[[Maribor]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.228889 |long=15.263889|label=[[Celje]]|position=right}} }} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Matej Mohorič]] ![[Primož Roglič]] |- |width=50|[[Slika:Matej Mohorič (Tour of Austria 2018).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=50|[[Slika:2021 AGR finish Primož Roglič1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |'''2 naslova''' |1 naslov |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Datum |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Kraj |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Dolžina |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Prvak |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|2. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|3. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"| |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=129|<small>{{efn|Leta 1991 v ([[Slovenske Konjice|Sl. Konjicah]]), je bila predvidena trasa dolga 183 km, a zaradi teme skrajšana za 1. krog (12.2 km)}}</small>2. avgust 1991 &nbsp; | width=140|[[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|170,8 km &nbsp; | width=198|[[Sandi Šmerc]] <br><small>(KK Merx Celje)</small> | width=191|[[Aleš Pagon]] <br><small>({{ct|SAK|1991}})</small> | width=171|[[Marko Polanc]] <br><small>({{ct|SAK|1991}})</small> | <ref name="Slovenske Konjice 1991">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-G5GF2RJA/5/index.html#zoom=z|title=Sandi Šmerc (Merx) je prvak med člani|date=3. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref name="Slovenske Konjice 1991.2">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-HGGRHM02/7/index.html#zoom=z|title=Ekipni kronometer: Rog in dvakrat Krka|date=5. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=122|13. junij 1992 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|190 km &nbsp; | [[Valter Bonča]] <br><small>(KK Astra Veletrgovina)</small> | [[Brane Ugrenovič]] <br><small>(KK Celje)</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1992}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TXPJSO32/b3b340b3-3211-464f-84e2-30aa3b204d15/PDF|title=Tudi Ptujčanu medalja na državnem prvenstvu |date=18. junij 1992 |author=Milena Zupanič |work=Tednik (Ptuj) |accessdate=}}</ref><br><ref name="Ptuj 1992>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-Y4ABF3XL/9/index.html#zoom=z|title=Prvi prvak je Valter Bonča|date=15. junij 1992|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|8. avgust 1993 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|150 km &nbsp; | [[Marko Velkovrh]] <br><small>({{ct|LGS|1993}})</small> | [[Bogdan Fink]] <br><small>({{ct|ADR|1993}})</small> | [[Jure Robič]] <br><small>({{ct|SAK|1993}})</small> | <ref name="Trzic 1993">{{navedi novico |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_61_L.pdf|title=Kolesarji osvojili Tržič |date=10. avgust 1993 |author=Drago Papler |work=Gorenjski Glas |accessdate=}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-7UNEWUAC/9/index.html#zoom=z|title=Favoriti so se ušteli|date=9. avgust 1993|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|14. avgust 1994 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|154 km &nbsp; | [[Martin Hvastija]] <br><small>({{ct|LGS|1994}})</small> | [[Brane Ugrenovič]] <br><small>({{ct|ADR|1994}})</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1994}})</small> | <ref>{{navedi novico |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_64_L.pdf|title=Sladka zmaga Hvastje, grenko slavje Mahoriča |date=16. avgust 1994 |author=V. [Vilma] Stanovnik |work=Gorenjski Glas |accessdate=}}</ref><br><ref name="Tržič 1994">{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4FAILGD3/10/index.html#zoom=z|title=Državno prvenstvo v kolesarstvu|date=16. avgust 1994|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. avgust 1995 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|164 km &nbsp; | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1995}})</small> | [[Robert Pintarič]] <br><small>({{ct|LGS|1995}})</small> | [[Borut Rovšček]] <br><small>({{ct|SAK|1995}})</small> | <ref name="Ptuj 1995">{{navedi novico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYO3E1LL|title=Državno prvensto |date=24. avgust 1995 |author=Danilo Klanjšek |work=Tednik (Ptuj) |accessdate=}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UEMP17B1/11/index.html#zoom=z|title=Kolesarski državni prvak 1995 je Gorazd Štangelj|date=21. avgust 1995|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 1996 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|152 km &nbsp; | [[Bogdan Ravbar]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | <ref name="Lenart 1996">{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-77T5W95Z/15/index.html#zoom=z|title=DP v znamenju osamljenih jezdecev?|date=22. junij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-G7CQ0DOQ/13/index.html#zoom=z|title=Zmagoslavje B. Ravbarja|date=24. junij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 1997 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|163,6 km &nbsp; | [[Sašo Sviben]] <br><small>({{ct|LGS|1997}})</small> | [[Sandi Šmerc]] <br><small>({{ct|SAK|1997}})</small> | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1997}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-9MXV5HLC/7/index.html#zoom=z|title=Bo Hvastja ogrel svoj stroj?|date=28. junij 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-U6BIUA57/11/index.html#zoom=z|title=Sviben: Hvala ekipiǃ|date=30. junij 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|5. julij 1998 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|162 km &nbsp; | [[Igor Kranjec]] <br><small>([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])</small> | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1998}})</small> | [[Sandi Šmerc]] <br><small>({{ct|SAK|1998}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-K8I9RNWF/14/index.html#zoom=z|title=Sašo Sviben na DP številka 1|date=4. julij 1998|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-F6PLIBEP/11/index.html#zoom=z|title=Kranjec državni prvak|date=6. julij 1998|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 1999 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|157,3 km &nbsp; | [[Tadej Križnar]] <br><small>({{ct|SAK|1999}})</small> | [[Igor Kranjec]] <br><small>([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])</small> | [[Branko Filip]] <br><small>({{ct|GST|1999}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S45SFI4W/61d1406d-00d1-444f-8c2e-3f189879dca3/PDF|title=Premočna zmaga Kelnerja (stran 21)|date=1. julij 1999|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|V [[Gabrje, Novo mesto|Gabrjah]] (2000), je bil zmagovalec [[Gorazd Štangelj|Štangelj]] kasneje diskvalificiran zaradi dopinga, novi pa je postal Hauptman}}</small>25. junij 2000 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|162 km &nbsp; | [[Andrej Hauptman]] <br><small>({{ct|VIN|2000}})</small> | [[Valter Bonča]] <br><small>([[Bosch Hausgeräte]])</small> | [[Uroš Murn]] <br><small>({{ct|MDN|2000}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-44DIBOVU/15d836de-9382-4f5b-89f5-ec317350f4e9/PDF|title=Dvojna zmaga Blejcev (stran 21)|date=27. junij 2000|work=Gorenjski list}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|1. julij 2001 &nbsp; | [[Stari trg ob Kolpi]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|146 km &nbsp; | [[Martin Derganc]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | [[Branko Filip]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3XVEZ72G/eb37ed4c-4b68-492b-a543-ad66887ef8bb/PDF|title=Slavje Derganca in tovarišev (stran 16)|date=5. julij 2001|work=[[Dolenjski list]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2002 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|180 km &nbsp; | [[Boris Premužič]] <br><small>([[Kolesarski klub Perutnina Ptuj|Perutnina Ptuj–KRKA–Telekom]])</small> | [[Sašo Sviben]] <br><small>({{ct|NUR|2002}})</small> | [[Gregor Zajc]] <br><small>(BK Kamen)</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M1ENXK8Z/c374fdee-42c3-4203-ad2f-aa9e6ddd59b5/PDF|title=Koga moti KK Perutnina Ptuj? (stran 25)|date=4. julij 2002|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2003 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|143 km &nbsp; | [[Tadej Valjavec]] <br><small>({{ct|FAS|2003}})</small> | [[Valter Bonča]] <br><small>({{ct|PER|2003}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|PER|2003}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MU4VZPFU/41832c0b-290c-4b94-bced-c203a11f067b/PDF|title=Vsi naenkrat (stran 25)|date=3. julij 2005|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 2004 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Cerkvenjak.png|15px]] [[Cerkvenjak]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|140 km &nbsp; | [[Uroš Murn]] <br><small>({{ct|PHO|2004}})</small> | [[Boris Premužič]] <br><small>({{ct|SAK|2004}})</small> | [[Andrej Hauptman]] <br><small>({{ct|UAD|2004}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TDVWGISI/7b7f4089-a136-4e18-9268-5f7ce3a60ff4/PDF|title=Legionarja pobrala naslov (stran 24)|date=1. julij 2004|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2005 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|180 km &nbsp; | [[Mitja Mahorič]] <br><small>({{ct|PER|2005}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2005}})</small> | [[Boštjan Rezman]] <br><small>({{ct|SAK|2005}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HQZV7MCK/88dcd5e4-e5e4-474c-9ade-7ac40fed7e9a/PDF|title=Mitja Mahorič prvič zmagal na Ptuju (stran 7 & 8)|date=28. junij 2005|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2006 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|141 km &nbsp; | [[Jure Golčer]] <br><small>({{ct|PER|2006}})</small> | [[Tomaž Nose]] <br><small>({{ct|ADR|2006}})</small> | [[Uroš Silar]] <br><small>(Swiag Pro Cycling Team)</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SNMQA8EE/5b5958a9-e9d4-406f-bc5d-f17b4cadea91/PDF|title=Golčer tokrat premagal Noseta (stran 7)|date=27. junij 2006|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|1. julij 2007 &nbsp; | [[Polhov Gradec]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|127,4 km &nbsp; | [[Tadej Valjavec]] <br><small>({{ct|UAD|2007}})</small> | [[Tomaž Nose]] <br><small>({{ct|ADR|2007}})</small> | [[Matej Gnezda]] <br><small>({{ct|LGS|2007}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4THXMFA/689dd09c-51e3-4569-8710-47f21dc4d8ee/PDF|title=Na Touru bo v majici državnega prvaka|date=3. julij 2007|work=Gorenjski glas}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2008 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|173 km &nbsp; | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|UNI|2008}})</small> | [[Matej Stare]] <br><small>({{ct|PER|2008}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2008}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/bozic-presenetljivi-drzavni-prvak.html|title=Božič presenetljivi državni prvak|date=29. junij 2008|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|Leta 2009 je bil absolutni zmagovalec po času Blaž Jarc (U23), [[Mitja Mahorič]] pa je zmagal v kategoriji Elite.}}</small>28. junij 2009 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178 km &nbsp; | [[Mitja Mahorič]] <br><small>({{ct|LGS|2009}})</small> | [[Jure Kocjan]] <br><small>({{ct|CMO|2009}})</small> | [[Janez Brajkovič]] <br><small>({{ct|AST|2009}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2009">{{navedi novico|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/foto-jarc-absolutni-prvak-mahoric-najboljsi-v-kategoriji-elite.html?ar=|title=VIDEO & FOTO: Jarc absolutni prvak, Mahorič najboljši v kategoriji elite|date=28. junij 2009|work=[[24ur.com]]}}</ref><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mahoric-na-jarca-se-nisem-oziral/206374|title=Mahorič: Na Jarca se nisem oziral|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=28. junij 2009}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 2010 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|177 km &nbsp; | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|AST|2010}})</small> | [[Matej Gnezda]] <br><small>({{ct|ADR|2010}})</small> | [[Blaž Furdi]] <br><small>({{ct|SAK|2010}})</small> | <ref name="Ptuj 2010">{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PGXT21L/b19794ae-db86-43ef-9733-8256148aefc2/PDF|title=Štangelj prvak, Marin odličen četrti (stran 11)|date=29. junij 2010|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2011 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|160 km &nbsp; | [[Grega Bole]] <br><small>({{ct|UAD|2011}})</small> | [[Blaž Furdi]] <br><small>({{ct|ADR|2011}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2011}})</small> | <ref name="Kromberk 2011">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/bole-na-tour-v-majici-drzavnega-prvaka/260627|title=Bole na Tour v majici državnega prvaka|date=25. junij 2011|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2012 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|166 km &nbsp; | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|AST|2012}})</small> | [[Marko Kump]] <br><small>({{ct|ADR|2012}})</small> | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|LGS|2012}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2012">{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/bozic-v-mirni-peci-do-naslova-drzavnega-prvaka.html|title=Božič v Mirni Peči do naslova državnega prvaka |date=24. junij 2012|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2013 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|143 km &nbsp; | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|LGS|2013}})</small> | [[Matej Mugerli]] <br><small>({{ct|ADR|2013}})</small> | [[Jure Golčer]] <br><small>({{ct|Tirol|2013}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/pibernik-v-gabrju-do-dveh-naslov-prvaka.html|title=Pibernik v Gabrju do dveh naslov prvaka|date=23. junij 2013|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2014 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|165 km &nbsp; | [[Matej Mugerli]] <br><small>({{ct|ADR|2014}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|GIA|2014}})</small> | [[Kristjan Fajt]] <br><small>({{ct|ADR|2014}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mugerli-na-drzavnem-prvenstvu-pred-mezgecem/340620|title=Mugerli na državnem prvenstvu pred Mezgecem|date=29. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2015 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178,3 km &nbsp; | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|UAD|2015}})</small> | [[Kristjan Fajt]] <br><small>({{ct|ADR|2015}})</small> | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|AST|2015}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/pibernik-drugic-drzavni-prvak-v-cestni-dirki/368553|title=Pibernik drugič državni prvak v cestni dirki|date=28. junij 2015|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2016 &nbsp; | [[Ihan]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|168 km &nbsp; | [[Jan Tratnik]] <br><small>({{ct|CTN|2016}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2016a}})</small> | [[David Per]] <br><small>({{ct|ADR|2016}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/jan-tratnik-v-ihanu-do-drzavnega-naslova-420630|title=Tratnik tudi z nekaj sreče do majice državnega prvaka|date=26. junij 2016|work=[[Siol]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2017 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|145,5 km &nbsp; | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2017}})</small> | [[Grega Bole]] <br><small>({{ct|TBV|2017}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|UAD|2017}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mezgec-na-klancih-trpel-v-sprintu-pa-prvic-postal-drzavni-prvak/425983|title=Mezgec na klancih trpel, v šprintu pa prvič postal državni prvak|date=25. junij 2017|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref><br><ref name="Kranj 2017">{{navedi novico|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/luka-mezgec-in-polona-batagelj-drzavna-kolesarska-prvaka-444024|title=Luka Mezgec in Polona Batagelj državna kolesarska prvaka|date=25. junij 2017|work=[[Siol]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2018 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178,5 km &nbsp; | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2018">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mohoric-drzavni-prvak-popolno-zmagoslavje-bahrain-meride/458951|title=Mohorič državni prvak - popolno zmagoslavje Bahrain Meride|date=24. junij 2018|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2019 &nbsp; | [[Radovljica]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|149,8 km &nbsp; | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{ct|TBV|2019}})</small> | [[Gašper Katrašnik]] <br><small>({{ct|ADR|2019}})</small> | [[Marko Kump]] <br><small>({{ct|ADR|2019}})</small> | <ref name="Radovljica 2019">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/novak-presenetljivi-drzavni-prvak-v-cestni-dirki/493356|title=Novak presenetljivi državni prvak v cestni dirki|date=30. junij 2019|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|21. junij 2020 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]–[[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|146 km &nbsp; | [[Primož Roglič]] <br><small>({{ct|TJV|2020}})</small> | [[Tadej Pogačar]] <br><small>({{ct|UAD|2020}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2020}})</small> | <ref name="Cerklje 2020">{{navedi novico|url=https://savus.si/roglic-drzavni-prvak/|title=Roglič državni prvak|date=22. junij 2020|work=savus.si}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. junij 2021 &nbsp; | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|172 km &nbsp; | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2021}})</small> | [[Jan Polanc]] <br><small>({{ct|UAD|2021}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2021}})</small> | <ref name="Koper 2021">{{Navedi splet|title=Matej Mohorič državni prvak: Ponosen sem, da bom to majico nosil na Touru|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper-555096|website=siol.net|accessdate=2021-06-20|language=sl}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2022 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|167 km &nbsp; | [[Kristijan Koren]] <br><small>({{ct|ADR|2022}})</small> | [[Matevž Govekar]] <br><small>({{ct|TBV|2022}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2022}})</small> | <ref name ="2022 Maribor">{{navedi splet |website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veteran-koren-s-samostojnim-pobegom-do-drzavnega-naslova/632291 |title=Veteran Koren s samostojnim pobegom do državnega naslova Eugenija Bujak ubranila naslov |date=26. junij 2022}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2023 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|156 km &nbsp; | [[Tadej Pogačar]] <br><small>({{ct|UAD|2023}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2023}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2023}})</small> | <ref name ="2023 Radovljica"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2024 &nbsp; | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|150,5 km &nbsp; | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{UCI team code|UAE|2024}})</small> | [[Gal Glivar]] <br><small>({{UCI team code|UAZ|2024}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2024}})</small> | <ref name ="2024 Trebnje">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/novak-prvak-po-napadu-na-najtezjem-vzponu-dva-naslova-urski-zigart/712720 |title=Novak prvak po napadu na najtežjem vzponu, dva naslova Urški Žigart|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=22. junij 2024}}</ref><br><ref name ="2024 Trebnje 2">{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/cestna-dirka-novak-zigart-1-637449 |title=Domen Novak nasledil Pogačarja, prvi naslov za Urško Žigart 9|website=[[siol]]|date=22. junij 2024}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2025 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|180,8 km &nbsp; | [[Jakob Omrzel]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2025}})</small> | [[Jaka Marolt]] <br><small>({{UCI team code|SAK|2025}})</small> | [[Matevž Govekar]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2025}})</small> | <ref name="2025 Celje">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2026 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0| &nbsp; | | | | <ref name="Karteljevo 2026">{{navedi splet |title=Gabrje bo že osmič gostilo cestno dirko najboljših kolesarjev|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/gabrje-bo-ze-osmic-gostilo-cestno-dirko-najboljsih-kolesarjev/783384|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=26. maj 2026}}</ref> |} {{seznam opomb}} === Ženske === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Polona Batagelj]] ![[Eugenia Bujak]] |- |width=50|[[Slika:Polona Batagelj - 2018 UEC European Road Cycling Championships (Women's road race).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=50|[[Slika:Eugenia Bujak - 2018 UEC European Road Cycling Championships (Women's road race).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |'''9 naslovov''' |3 naslovi |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Datum |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Kraj |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Dolžina |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Prvakinja |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|2. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|3. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"| |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=134|2. avgust 1991 &nbsp; | width=140|[[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|61 km &nbsp; | width=155|[[Marija Trobec]] <br><small>(KK Soča)</small> | width=220|[[Melita Podgornik]] <br><small>(KK Soča)</small> | width=185|[[Branka Debeljak]] <br><small>(KK Soča)</small> | <ref name="Slovenske Konjice 1991"/><br><ref name="Sl. Konjice 91">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-WV1X78NQ/8/index.html#zoom=z|title=Zelo pomembna prireditev. Bodo prvaki ubranili naslove|date=2. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|13. junij 1992 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|76 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(KK Janez Peternel)</small> | [[Vida Uršič]] <br><small>(KK Janez Peternel)</small> | [[Marija Trobec]] <br><small>(KK Soča)</small> | <ref name="Ptuj 1992"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|8. avgust 1993 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|37,5 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Vida Uršič]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | <ref name="Trzic 1993"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|14. avgust 1994 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|30,8 km &nbsp; | [[Vida Uršič]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | <ref name="Tržič 1994"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|Na [[Ptuj]]u (1995) je [[Vida Uršič]] sicer končala kot druga, a so jo diskalicirali. Posledično sta [[Marjeta Sajevec]] (3.) in [[Brank]] (4.), obe napredovali za eno mesto.}}</small>20. avgust 1995 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|70,5 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | [[Brank]] <br><small>(Astra)</small> | <ref name="Ptuj 1995"/><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-52A5QW3S/a32858bc-8175-4867-bd8d-f7e9360f0ad0/PDF|title=Štangelj končno tudi cestni prvak|date=24. avgust 1995|work=Dolenjski list}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 1996 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|57 km &nbsp; | [[Vida Uršič]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | [[Marija Trobec]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | [[Minka Logonder]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | <ref>{{navedi splet|title=Popolno zmagoslavje Krke (page 19)|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z5NWXFMY/3b0fd9fe-ddeb-4c1c-ada4-2aaccd05327e/PDF|website=Štajerski tednik|date=27. junij 1996}}</ref><br><ref name="Lenart 1996"/> |- | align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1997 – 2008 &nbsp; | colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za ženske v cestni dirki ni bilo organizirano'' |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=122|28. junij 2009 &nbsp; | width=140| [[Mirna Peč]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Sigrid Corneo]] <br><small>(Menikini – Selle Italia)</small> || [[Blaža Klemenčič]]<br><small>(Felt International MTB Team)</small> || [[Polona Batagelj]]<br><small>(Pedale Castellano)</small> | <ref name="Mirna Pec 2009"/><br><ref>{{navedi splet|title=Blaž Jarc, novi Indurain, zažgal Mirno Peč|url=https://www.dolenjskilist.si/2009/06/28/16589/sport/ostalo/?cookieu=ok|website=dolenjskilist.net|accessdate=28. junij 2009|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513175250/https://www.dolenjskilist.si/2009/06/28/16589/sport/ostalo/?cookieu=ok|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2010 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|60 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Sigrid Corneo]]<br><small>(Top Girls Fassa Bortolo)</small> || [[Ajda Opeka]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Ptuj 2010"/><br><ref>{{navedi splet|title=Tjaša Rutar blog 2010|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/|website=blog.siol.net|accessdate=28. junij 2010|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509215037/http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2011 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|64 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Živa Verbič]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Kromberk 2011"/><br><ref>{{navedi splet|title=Tjaša Rutar blog 2011|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2011/06/|website=blog.siol.net|accessdate=28. junij 2011|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509210543/http://rutartjasa.blog.siol.net/2011/06/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2012 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Petra Zrimšek]]<br><small>(BePink)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Mirna Pec 2012"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki 2012 results (stran 4)|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2012_Rezultati/Cestno_DP_MIRNA_PEC/DP_MIRNA_PEC_-_REZULTATI.pdf|website=kolesarska-zveza.si|accessdate=24. junij 2012|archive-date=2022-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220809083649/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2012_Rezultati/Cestno_DP_MIRNA_PEC/DP_MIRNA_PEC_-_REZULTATI.pdf|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2013 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|66 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2013_-_Rezultati/INFOSTRADA_Slovenian_road_Championship_2013.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Gabrje 2013 - Ženske Elite|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2013_-_Rezultati/INFOSTRADA_Slovenian_road_Championship_2013.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Polona Batagelj osvojila naslov državne prvakinje|url=https://www.ajdovscina.si/novice/2013062515393889/|website=ajdovscina.si|accessdate=25. junij 2013}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2014 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|66 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2014-rezultati/dpgabrje2014rezultati-vsi.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Gabrje 2014 - Ženske Elite|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2014-rezultati/dpgabrje2014rezultati-vsi.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mugerli-na-drzavnem-prvenstvu-pred-mezgecem/340620|title=Mugerli na državnem prvenstvu pred Mezgecem|date=29. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2015 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2015-Rezultati/Mirna-pec2015-DP-rezultati-ZE-SM-SM-ke-MM.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Slovenije, Mirna Peč 2015 - Članice / WE|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2015-Rezultati/Mirna-pec2015-DP-rezultati-ZE-SM-SM-ke-MM.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Odločilna je bila motivacija|url=https://www.dnevnik.si/1042716019|website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|date=1. julij 2015|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513131446/https://www.dnevnik.si/1042716019|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2016 &nbsp; | [[Ihan]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|70 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://kolesarska-zveza.si/wp-content/uploads/2016/08/REZULTATI-2016-Dr%C5%BEavno-prvenstvo-v-cestni-vo%C5%BEnji-Dom%C5%BEale.pdf|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji Domžale 2016 - Članice (WE)}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Tratnik tudi z nekaj sreče do majice državnega prvaka|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/jan-tratnik-v-ihanu-do-drzavnega-naslova-420630|website=[[Siol]]|date=26. junij 2016}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2017 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|65,2 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Bizkaia–Durango)</small> || [[Katja Jeretina]]<br><small>(Adria Mobil)</small> | <ref name="Kranj 2017"/><br><ref>{{navedi splet|title=V nedeljo v Kranju za naslove najboljših v državi|url=http://kklub-sava.si/v-nedeljo-v-kranju-za-naslove-najboljsih-v-drzavi/|website=kklub-sava.si|date=21. junij 2017|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818164315/http://kklub-sava.si/v-nedeljo-v-kranju-za-naslove-najboljsih-v-drzavi/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2018 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|107,1 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Health Mate–Cyclelive Team)</small> | <ref name="Mirna Pec 2018"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2018 (stran 5)|url=https://prijavim.se/uploads/2391_result.pdf|website=prijavim.se|accessdate=21. junij 2020}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2019 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|85,6 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urška Žigart]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref name="Radovljica 2019"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2019|url=https://prijavim.se/uploads/razpisi/3311_5d034c84295b4invitation.pdf?tms=1652032672058|website=prijavim.se|date=30. junij 2019}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|21. junij 2020 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]–[[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|68 km &nbsp; | [[Urša Pintar]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Lviv Cycling Team]])</small> || [[Urška Žigart]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana]])</small> | <ref name="Cerklje 2020"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2020ː spored|url=https://prijavim.se/uploads/files/5edf3490f3734_DP_2020_tehnicna_navodilaKZS.pdf|website=prijavim.se|accessdate=21. junij 2020}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. junij 2021 &nbsp; | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|103 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Massi–Tactic)</small> | <ref name="Koper 2021"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2022 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|100 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(UAE Team ADQ)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Massi–Tactic)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(UAE Team ADQ)</small> | <ref name ="2022 Maribor"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2023 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|97,5 km &nbsp; | [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana Scott)</small> | [[Urška Žigart]]<br><small>(Team Jayco–AlUla)</small> | [[Špela Kern]]<br><small>(Cofidis)</small> | <ref name ="2023 Radovljica">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-po-prvi-drzavni-naslov-na-cesti-mohoric-po-tretjega/672984|title=Simultanka Pogačarja (ob pomoči Mezgeca) za prvi naslov državnega prvaka|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=25. junij 2023}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2024 &nbsp; | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|107,5 km &nbsp; | [[Urška Žigart]] <br><small>(Liv AlUla Jayco)</small> | [[Urša Pintar]] <br><small>(BTC City Ljubljana Zhiraf Ambedo)</small> | [[Špela Kern]] <br><small>(Cofidis)</small> | <ref name ="2024 Trebnje"/><br><ref name ="2024 Trebnje 2"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2025 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|113 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(Cofidis)</small> | [[Nika Bobnar]] <br><small>(NEXETIS)</small> | [[Špela Kern]] <br><small>(Cofidis)</small> | <ref name="2025 Celje"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2026 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0| &nbsp; | | | | <ref name="Karteljevo 2026"/> |} {{seznam opomb}} == Poglej tudi == * [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas]] == Sklici in opombe == {{Sklici|50em}} == Viri == *{{Navedi splet|title=Kolesarstvo|url=https://www.rtvslo.si/|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-19|language=sl}} *{{Navedi splet|title=Srečno na državnem prvenstvu|url=https://tourofslovenia.si/sl/novica/38/srecno-na-drzavnem-prvenstvu-1|website=tourofslovenia.si|accessdate=2021-06-19}} {{Kolesarske dirke v Sloveniji}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Sloveniji]] [[Kategorija:Državna prvenstva Slovenije|Cestna dirka]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]] mjiob6wq9hap06hzeaorb757soofhc1 0 467181 6684624 6612273 2026-06-03T15:01:10Z Gledalec 242658 nekaj izboljšav dodanih 6684624 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |parents=[[Arlyn Phoenix|Heart Phoenix]]<br>John Lee Phoenix |spouse=[[Rooney Mara]] (od 2016) |relatives=[[River Phoenix]] (brat)<br> [[Rain Phoenix]] (sestra)<br> [[Liberty Phoenix]] (sestra)<br> [[Summer Phoenix]] (sestra) |residence=[[Hollywood Hills]], [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], ZDA |years_active=1982–danes }} '''Joaquin Rafael Phoenix''' ([[Angleško|angleška]] <small>izgovorjava</small> {{IPAc-en|hw|ɑː|ˈ|k|iː|n}}, rojen '''Joaquin Rafael Bottom'''),{{Efn|V odroštvu, med leti 1979 do 1989, se je imenoval Leaf Rafael Phoenix, pri petnajstih pa se je preimenoval nazaj v Joaquin Rafael Phoenix.<ref name="aleka_phoeni53">{{navedi splet|url=http://www.aleka.org/phoenix/zines/phoeni53.html |title=PREMIERE April 1988 |publisher=Aleka.org |date= |accessdate=2010-08-24}}</ref><ref name="hellomagazine.com">{{cite magazine|url=http://www.hellomagazine.com/profiles/joaquin-phoenix/|title=Joaquin Phoenix|magazine=[[Hello! (magazine)|Hello!]]|accessdate=2017-06-17}}</ref>}}<ref name="GR2002">{{Citat|year=2002|title=Contemporary theatre, film, and television|publisher=Gale Research Co.|isbn=978-0-7876-6360-5|page=213}}</ref> [[Američani|ameriški]] [[igralec (umetnik)|igralec]], producent in aktivist, * [[28. oktober]] [[1974]], [[San Juan, Portoriko]], [[Združene države Amerike]]. Znan je kot eden najpomembnejših igralcev svoje generacije in znan po svojih upodobitvah temačnih, nekonvencionalnih in ekscentričnih likov v neodvisnem filmu, je prejel različna priznanja, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], nagrado za igralca, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|britanske filmske akademije]], nagrado [[grammy]], pokal [[Volpi (pokal)|Volpi]] in dva [[Zlati globus|zlata globusa]]. Phoenix je svojo kariero začel z nastopi v televizijskih serijah v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja s svojim bratom Riverjem. Njegovi prvi večji filmski vlogi sta bili v filmih [[SpaceCamp (film, 1986)|SpaceCamp]] (1986) in [[Starševstvo (film, 1989)|Starševstvo]] (1989). V tem obdobju so ga pripisali kot Leaf Phoenix, ime, ki si ga je dal sam. V zgodnjih devetdesetih letih dvajsetega stoletja si je vrnil svoje rojstno ime in prejel pohvale kritikov za stranske vloge v [[Ženska za umret]] (1995) in [[Škandalozno pero]] (2000). Phoenix je prejel nadaljnje pohvale kritikov in nominacijo za oskarja za najboljšo stransko vlogo za svojo upodobitev Komoda v zgodovinski drami [[Gladiator (film, 2000)|Gladiator]] (2000). Uspešen je bil tudi v grozljivkah [[Znamenja (film, 2002)|Znamenja]] (2002) in [[Vas ob gozdu]] (2004), zgodovinski drami [[Hotel Ruanda]] (2004), za vlogo glasbenika Johnnyja Casha v biografskem filmu [[Hoja po robu (film, 2005)|Hoja po robu]] (2005) pa je prejel grammyja, zlati globus in nominacijo za oskarja za najboljšega igralca. Po kratkem premoru je Phoenix igral v psihološki drami [[Gospodar (film, 2012)|Gospodar]] (2012), kjer je osvojil Volpijev pokal za najboljšega igralca in si prislužil tretjo nominacijo za oskarja. Pohvale je prejel tudi z vlogama v romantični drami [[Ona (film, 2013)|Ona]] (2013) in krimi satiri [[Skrivna pregreha]] (2014), za svojo vlogo v psihološkemu trilerju [[Nikoli zares tukaj]] (2017) pa je prejel nagrado filmskega festivala v Cannesu za najboljšega igralca. Za svojo vlogo glavnega lika v filmu [[Joker (film, 2019)|Joker]] (2019) je Phoenix prejel oskarja za najboljšega igralca. Svojo vlogo je ponovil leta 2024 v nadaljevanju [[Joker: Norost v dvoje|Joker:]] [[Joker: Norost v dvoje|Norost v dvoje]]. Od takrat je igral v neodvisnih filmih [[Dej no (film, 2021)|Dej no]] (2021), [[Beau se boji]] (2023) in [[Eddington (film, 2025)|Eddington]] (2025) ter upodobil naslovno vlogo v zgodovinski drami [[Napoleon (film, 2023)|Napoleon]] (2023). == Zasebno življenje == Poleg igranja je Phoenix tudi aktivist za pravice živali. Ker je vegan, redno podpira dobrodelne namene in je produciral več dokumentarcev o svetovni porabi mesa in njegovem vplivu na okolje. Phoenix je od leta 2016 v razmerju z Rooney Mara, s katero ima dva otroka. V začetku aprila 2005 se je Phoenix zdravil zaradi [[Alkoholizem|alkoholizma]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2005/04/13/entertainment/main687706.shtml|title=Joaquin Phoenix Checks into Rehab|accessdate=2009-01-02|work=CBS News|date=2005-04-13}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} {{Academy Award Best Actor}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v muzikalu ali komediji}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{Normativna kontrola}} {{film-actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Phoenix, Joaquin}} [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški filmski producenti]] [[Kategorija:Ameriški aktivisti]] [[Kategorija:Nemški Američani]] [[Kategorija:Francoski Američani]] [[Kategorija:Angleški Američani]] [[Kategorija:Prejemniki grammyja]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v glasbenem filmu ali komediji]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]] cm2de27sl8oiuq20i5f575ux1lj86vu 0 471116 6684561 5255149 2026-06-03T12:25:50Z Ljuba24b 92351 infopolje, dodano iz en wiki 6684561 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox | image = Bursera graveolens.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{Cite journal|url=https://www.iucnredlist.org/species/67836767/144249196|title=IUCN Red List of Threatened Species: Bursera graveolens|journal=IUCN Red List of Threatened Species|date=March 2019|last1=Salas|first1=Esteban Martínez|last2=Samain|first2=Marie-Stéphanie}}</ref> | genus = Bursera | species = graveolens | authority = ([[Karl Sigismund Kunth|Kunth]]) [[José Jéronimo Triana|Triana]] & [[Planch.]] | subdivision_ranks = Subspecies | subdivision = *''Bursera graveolens'' subsp. ''graveolens'' *''Bursera graveolens'' subsp. ''malacophylla'' {{small|(B.L.Rob.) A.Weeks & Tye}} | subdivision_ref = <ref name = powo>{{cite web |title=''Bursera graveolens'' (Kunth) Triana & Planch. |url=https://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:127138-1 |website=Plants of the World Online |publisher=[[Royal Botanic Gardens, Kew]] |access-date=25 March 2026}}</ref> | synonyms_ref = | synonyms = {{collapsible list|bullets = true |''Elaphrium graveolens'' <small>Kunth 1824</small> |''Amyris caranifera'' <small>Willd. ex Engl.</small> |''Amyris graveolens'' <small>Spreng.</small> |''Bursera anderssonii'' <small>B.L.Rob.</small> |''Bursera graveolens'' var. ''pilosa'' <small>Engl.</small> |''Bursera graveolens'' var. ''pubescens'' <small>Engl.</small> |''Bursera graveolens'' var. ''villosula'' <small>Cuatrec.</small> |''Bursera pilosa'' <small>(Engl.) L.Riley</small> |''Bursera tatamaco'' <small>(Tul.) Triana & Planch.</small> |''Elaphrium pilosum'' <small>(Engl.) Rose</small> |''Elaphrium tatamaco'' <small>Tul.</small> |''Spondias edmonstonei'' <small>Hook.f.</small> |''Terebinthus graveolens'' <small>(Kunth) Rose</small> |''Terebinthus pilosa'' <small>(Engl.) Rose</small> |''Bursera malacophylla'' <small>B.L.Rob.</small> |}} }} '''''Bursera graveolens''''', v španščini znana kot '''''palo santo''''' ('sveti les'), je vrsta divjega drevesa iz družine ''Burseraceae''. Izvira iz Mehike, Srednje Amerike, severozahodne Južne Amerike od Venezuele do Peruja in Galapaških otokov.<ref name = powo/> Palo santo raste v sezonsko suhih tropskih gozdovih Peruja, Venezuele, Kolumbije, Ekvadorja, Paname, Kostarike, Nikaragve, Hondurasa, Gvatemale, Salvadorja ter vzhodne in južne Mehike, vključno s polotokom Jukatan.<ref>{{GRIN | accessdate=1 November 2011}}</ref> Podvrsta ''malacophylla je endemična za Galapaške otoke.<ref>{{Cite web|url=https://www.floracopeia.com/ecuador-palo-santo-project|title=Ecuador Palo Santo Project|website=www.floracopeia.com|access-date=2019-08-15}}</ref> Drevo spada v isto družino (''Burseraceae'') kot kadilo in mira. Pogosto se uporablja pri ritualnem očiščevanju in kot ljudsko zdravilo za bolečine v želodcu, kot potno sredstvo in kot liniment za revmo. Staran srčni les je bogat s terpeni, kot sta limonen in α-terpineol. == Ohranjanje narave == Leta 2006 je perujska vlada z odlokom 043-2006-AG uvrstila ''Bursera graveolens'' na seznam 'kritično ogrožene' (''En Peligro Critico (CR)''), s čimer je prepovedala sečnjo živih dreves in dovoljevala le zbiranje naravno podrtih ali mrtvih dreves.<ref>{{cite web |url=https://sinia.minam.gob.pe/normas/aprueban-categorizacion-especies-amenazadas-flora-silvestre |title=Aprueban categorización de especies amenazadas de flora silvestre. |language=Spanish |date=2006-07-13 |accessdate=2019-10-27 }}</ref> Vendar pa je bila leta 2014 umaknjena s seznama zaščitenih vrst SERFOR (Nacionalna služba za gozdove in divje živali). Nezakonita sečnja je zaradi velikega povpraševanja v severozahodnem Peruju reden pojav.<ref>{{cite news |last=Zapata |first=Ralph |url=https://elcomercio.pe/peru/piura/piura-autoridades-decomisan-15-toneladas-de-palo-santo-de-procedencia-ilegal-noticia/ |title= Piura: autoridades decomisan 1,5 toneladas de palo santo de procedencia ilegal |language=Spanish |work=[[El Comercio (Peru)]] |date=2019-10-11 |accessdate=2019-10-27 }}</ref><ref>{{cite news |url=https://rpp.pe/peru/lambayeque/chiclayo-decomisan-mas-de-tres-toneladas-de-palo-santo-trasladados-de-manera-ilegal-noticia-1107962 |title=Chiclayo: decomisan más de tres toneladas de palo santo trasladados de manera ilegal |language=Spanish |work=[[Radio Programas del Perú]] |date=2018-03-01 |accessdate=2019-10-27 }}</ref> Leta 2010 je Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) razglasila ohranitveni status ''Bursera graveolens'' za 'stabilen'.<ref>{{Cite web|last1=Mexico)|first1=Alejandra Fuentes (National Autonomous University of|last2=Salas|first2=Esteban Martínez|last3=Samain|first3=Marie-Stéphanie|date=2019-03-01|title=IUCN Red List of Threatened Species: Bursera graveolens|url=https://www.iucnredlist.org/en|access-date=2020-08-14|website=IUCN Red List of Threatened Species}}</ref><ref>{{Cite news|last=Martin|first=Crystal|date=2019-12-16|title=Is Palo Santo Endangered?|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2019/12/16/style/self-care/palo-santo-wood-endangered.html|access-date=2020-08-14|issn=0362-4331}}</ref> V Ekvadorju obstajajo programi pogozdovanja drevesa palo santo. Za pogozdovanje se uporablja metoda presajanja, ki vključuje določitev območja gozda s prenaseljenostjo iste vrste, da se izvzamejo drevesa, ki so zelo blizu drug drugemu. Nato jih prenesejo na območje gozda, kjer ni dreves, da lahko nadaljujejo svoj naravni razvoj. Na ta način bodo prostor, ki ostane po poseku dreves, uporabile druge avtohtone vrste suhega gozda.<ref>{{Cite web|title=EcuadorianHands|url=http://reforestation2.manosecuatorianas.com|access-date=2021-03-04|website=EcuadorianHands|language=en}}</ref> == Palo Santo kot kadilo == Šamani v južni Ameriki ga že tisočletja uporabljajo v ritualih za odganjanje zlih duhov. Tovrstna uporaba se je v zadnjih letih razširila po vsem svetu. == Palo Santo čaj == Tradicionalno se ga pripravlja za umirjanje imunskega in živčnega sistema. Posebej blagodejno deluje ob različnih prehladnih obolenjih, vnetjih in bolečinah v želodcu. Zaradi visoke koncentracije D-limonena in monotropenov, blagodejno deluje pri lajšanju fizičnih bolečin in vnetij. == Palo Santo olje == Uporablja se ga za lajšanje prehladov, simptomov gripe, glavobolov in vnetij. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bursera graveolens|''Bursera graveolens''}} * [https://www.mein-palo-santo.de/ueber-uns/unsere-projekte/ Palo Santo reforestation program] {{Taxonbar|from=Q1134036}} [[Kategorija:Flora Srednje Amerike]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1824]] [[Kategorija:Les]] f2z1keasjaxw5t8elfm0lfuvgqhh3vh 0 471608 6684931 6278084 2026-06-04T07:36:33Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684931 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name=Akvitanski most <br> Pont d'Aquitaine |image= Pont aquitaine.jpg |caption= |official_name= |carries= avtocesta A630 |crosses=[[Garona]] |locale=[[Bordeaux]], [[Francija]] |maint= |id= |design=[[Viseči most]] |material = [[jeklo]] |mainspan=394 m |length=1776 m |width=30,9 m |clearance=53 m |below= |height= |traffic= |begin = 1960 |open=1967 |closed= |toll= |architect = Jean Fayeton |builder= kovinska konstrukcija Baudin-Châteauneuf (pilote),<br>Fives-Lille-Cail, C.F.E.M.,<br>Forges et Ateliers du Creusot (Schneider) et Daydé |coordinates= {{coord|44|52|58|N|0|53|41|E|region:FR_type:landmark|display=inline,title}} }} [[Slika:WV0037-A630 PtAquitaine.ogv|thumb|Vožnja preko mostu.]] '''Akvitanski most''' (francosko '''Pont d'Aquitaine''') je [[viseči most]] čez [[Garona|Garono]], severozahodno od mesta [[Bordeaux]], v [[Francija|Franciji]]. Je del obvoznice, na njem je avtocesta A630. Dokončan je bila leta 1967, njegov glavni razpon pa je dolg 394 m. Vzhodni in zahodni del mostu se močno razlikujeta. Vzhodni del predstavlja greben, ki omogoča, da vozišče vstopi na most z majhnim naklonom. Nasprotno pa je zahodni del ravninski, je del Medoca (vinorodno območje na levem bregu estuarija Gironde), kar pomeni, da se mora cesta dramatično dvigniti, da bi pridobila zadostno višino za vstop na most. == Zgodovina == Prvi most za mesto Bordeaux, kamniti most, zgrajen po naročilu Napoleona, je bil dokončan leta 1822. Po [[Drugo francosko cesarstvo |drugem cesarstvu]] je most že veljal za nezadostnega, da bi se mesto lahko normalno razvijalo. Od leta 1891 do 1909 so se izdelovale študije, na osnovi katerih bi izbrali most, katerega gradnja je bila zaupana Cail-Fives-Lilleu. Predsednik republike Armand Fallières je 19. septembra 1910 položil temeljni kamen.<ref name="Prade">{{navedi knjigo|title=Les grands ponts du monde: Ponts remarquables d'Europe|last=Prade|first=Marcel|publisher=Brissaud|year=1990|isbn=|location=|pages=428|language=fr}}</ref> Leta 1914 so zgradili le stebre, vendar je [[prva svetovna vojna]] prekinila dela in se niso nadaljevala, saj je bil projekt za tiste čase zastarel. Študije so se nadaljevale in leta 1939 je bila končno najdena rešitev. Kamniti most bi porušili in ga nadomestili z novim, dovolj širokim mostom. To zamisel je 3. decembra 1941 potrdil ministrski sklep. Okoliščine niso dopuščale izvedbe projektov in tako se je izognilo najhujšemu. Leta 1949 so država, mesto Bordeaux in zadevne skupnosti priznale, da je pametneje zgraditi nov most, vendar je izbira njegove lokacije predstavljala velike težave. Spomladi 1953 je bilo odločeno, da se vozišče kamnitega mostu razširi na štiri pasove, kar je mogoče storiti brez pomembnih sprememb in z nizkimi stroški. Dela so bila hitro končana leta 1954. Istega leta je bordojski župan Jacques Chaban-Delmas postal minister za javna dela in 13. avgusta 1954 je bil načeloma sprejet sklep o gradnji visečega mostu. Minister za javna dela Robert Buron je 20. maja 1960 položil temeljni kamen. Gradnja se je začela leta 1961 in trajala šest let. Most je bil uradno odprt 6. maja 1967 pod pokroviteljstvom tedanjega ministra za javna dela Françoisa-Xavierja Ortolija. == Podatki == Z glavnim razponom 393,75 m je Pont d'Aquitaine drugi najdaljši viseči most v Franciji za Pont de Tancarville in ostaja skromen. Leta 2008 je zasedel 80. mesto na svetu visečih mostov. Skupaj z viaduktom ga po dolžini francoskih mostov pripelje do 8. mesta. Z glavnim razponom in 143 m obeh sekundarnih odprtin, dolžina med sidrnima blokoma znaša 679,75 m. Na levem bregu podaljšan z viaduktom dolgim 1014 m iz prednapetega betona in klančino 4,66 %. Skupaj s sidrnimi bloki dolžine 35,40 m in 38 m je konstrukcija mosta dolga skupaj 1767,15 m. Garono prečka s čisto višino 53 m. Kabli za so zasidrani globoko v skalo visokega brega v sidrnem bloku na desnem bregu. Na levem bregu 35,40 m dolg, približno 20 m širok in več kot 50 m visok betonski blok zadržuje vlečne kable predvsem zaradi svoje teže. Nosilec vozišča je sestavljen iz kovinske konstrukcije. Širok je 20 m. Na njem so razporejeni 2 x 3 prometni pasovi; ozka ograja ločuje obe smerni vozišči. Na obeh straneh je bila naknadno dodana kolesarska steza. 103 m visoki [[Pilon (stavbarstvo) |pilon]]i so armiranobetonske votle škatle, ki se v stranskem pogledu zožijo od 5,3 m širine do 3,3 m, na nivoju uporabnikov mostu pa dosledno 4 m. Povezani in ojačeni so le pod nosilcem vozišča in pod konicami s prečnimi rešetkami. Od obnove v letih 2000 do 2005 so bili kabli sestavljeni iz 61 pramenov žice, ki so bile stisnjene skupaj in zavite z neprepustno z žico. Posamezne žice so pocinkane za zaščito pred korozijo. Kabli so opremljeni tudi s sistemom razvlaževanja, s katerim se suh zrak vpihuje v vrvi na konicah pilonov. Senzorji določajo vlažnost izstopajočega zraka in nadzorujejo vpihovanje. [[File:Pont-d'Aquitaine.svg|thumb|center|upright=2.0|Vzdolžni prerez mostu.]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Pont d'Aquitaine}} * [https://structurae.net/en/structures/aquitaine-bridge Structurae, id=20002850] * [http://ecoles33.ac-bordeaux.fr/Merignac-AFrance/sites/wdeseleves/pontsdebordeaux/pt-aquitaine.htm ''École Anatole France- Mérignac présente le Pont d’Aquitaine''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070912040617/http://ecoles33.ac-bordeaux.fr/Merignac-AFrance/sites/wdeseleves/pontsdebordeaux/pt-aquitaine.htm |date=2007-09-12 }} * [http://www.enerpac.com/fr/projets/march-s/infrastructure-et-ponts/remplacement-de-la-suspension-et-elargissement-de-la-chaussee-du-pont-daquitaine ''Remplacement de la suspension et élargissement de la chaussée du pont d’Aquitaine''] auf der Website von Enerpac * [http://invisiblebordeaux.blogspot.de/2012/02/pont-daquitaine-troubled-bridge-over.html ''Pont d’Aquitaine: the troubled bridge over water''] auf Invisible Bordeaux [[Kategorija:Mostovi v Franciji]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1967]] [[Kategorija: Bordeaux]] [[Kategorija:Viseči mostovi]] lpzrdasg0695s9nt6plluq1dgul2h9v 0 472300 6684938 5871133 2026-06-04T07:38:28Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684938 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Pont Vieux, Montauban |image = Montauban - le Pont Vieux.jpg |caption = Pont Vieux z Musée Ingres v ozadju |official_name = |carries= cesta |crosses=[[Tarn (reka)|Tarn]] |locale=[[ Montauban]], [[Francija]] |maint= |id= |design=[[ločni most]] |material = [[kamen]], [[opeka]] |spans = 7 |mainspan= |length= 205 m |width=7,85 m |clearance= |below= |height=22,75 |traffic= |begin = 1304 |open=1335 |closed= |toll= |architect = Étienne de Ferrières, Mathieu de Verdun |builder= |coordinates= {{coord|44|01|42|N|1|34|59|E|region:FR_type:landmark|display=inline,title}} | extra = {{designation list | embed=yes |designation2 = Monument Historique |designation2_offname = Pont Vieux, Montauban |designation2_date = 1911 |designation2_number = PA00095834 |designation2_free1name = |designation2_free1value = }} }} '''Most Pont Vieux''' je most, ki prečka reko [[Tarn (reka)|Tarn]] v [[Montauban]]u, departma [[Tarn-et-Garonne]], [[Oksitanija]], [[Francija]] == Fundacija Montauban == Mesto Montauban je v 12. stoletju ustanovil Toulouški grof Alfhonz Jourdain, ki je bil v vojni z akvitanskim vojvodom Guillaumeom IX. Abbé de Montauriol je bil naklonjen vojvodini Akvitaniji. Ko je kupil zelo velik kos zemlje na planoti s pogledom na reko Tarn, se je grof odločil, da ga bo izkoristil in ustvaril novo mesto. Izbira imena ''Monte Albanus'', ''Mont Blanc'' ali ''Mont des Aliens'', ki je postalo [[Montauban]]. Da bi zaščitil nove prebivalce pred nasilnimi dejanji opatov Montauriol in fevdalcev, jim Toulouški grof dne 9. oktobra 1144 podeli zaščito in ustanovno listino, ki navaja, da bodo prebivalci kraja zgradili most čez reko Tarn. Ko bo most zgrajen, se bo grof strinjal s šestimi najboljšimi svetovalci, prebivalci kraja, o pravicah, ki jih bodo morali tam vzpostaviti, tako da bo omenjeni most mogoče vzdrževati in popravljati. Visoki stroški gradnje mostu so presegali finančna sredstva prebivalcev mesta. Mesto je leta 1291 kupilo zemljo, potrebno za gradnjo. == Gradnja == Leta 1304 je Philippe Le Bel naročil gradnjo. Obljublja subvencijo za most, ki bo vključevala tri dobre in močne stolpe ter ohranil lastništvo in skrbništvo. Za financiranje del pobirajo davke do konca gradnje: davek na vse tujce, ki prečkajo mesto, posebna obdavčitev za prebivalce Quercyja in Toulousa. Projektno upravljanje mostu je bilo zaupano Étienne de Ferrièresu, kraljevi gradbenik iz Montaubana in Mathieu de Verdunu, meščanu mesta. Gradbišče mostu je bilo odprto 19. januarja 1311. V ohranjenih pisnih dokumentih je razvidno, da so na začetku gradnje odmevni znaki mestne uprave preusmerili del kraljevih subvencij in cestnin, poleg tega pa so zavrnili sodelovanje pri gradnji mostu Od 8. avgusta 1311 je šel senešal Quercy na kraj z dvema sodnikoma, Bernardom Gervaisom in Mathieuom de Courtes-Jumellesom, ki ga je kralj poslal, da preuči stanje napredka mostu in uporabo zbranih davkov. Slednji je sestavil poročilo, v katerem je mestne svetnike obtožil, da so si prisvojili subvencije in material, namenjen gradnji. Konzuli so bili poklicani, da sodelujejo pri gradnji mostu in plačajo predvidene davke.<ref>Voir : Jean-Louis Rebière, p. 360-361.</ref> Po kraljevi smrti leta 1314 je bilo februarja 1315 sprejetih več sklepov. V prisotnosti kraljevih komisarjev sta skupaj, skupščina konzularnega sveta in mestni splošni svet, imenovala štiri svoje člane, da so preučili stanje napredka pri gradnji mostu in strokovne nasvete o trajanju dela. Trajanje dela ocenjuje na 20 let in potrebo po podaljšanju davkov, predvidenih s kraljevim odlokom, v tem obdobju. Zdi se, da so se dela nadaljevala, toda s senešalom Quercyja se pojavi nov spor. Pariški parlament se je odločil, da bo konzulat v Montaubanu pod nadzorom kralja. Kralj se nato odloči, da bo končal konzulat in krivce razrešil z obsodbo na plačilo 20.000 funtov in .000 funtov odškodnine senešalu Quercyja. Étienne de Ferrières in Mathieu de Verdun sta bila odstranjena s položaja leta 1319. Zamenjala sta jih Fabris de Montauban in Delpech z obrobja mesta. Leta 1323 so konzulat obnovili. Étienne de Ferrières je bil rehabilitiran leta 1321 in Mathieu de Verdun kmalu zatem. Datum dokončanja mostu ni natančno znan zaradi izgube dela mestnih arhivov. Priznano je, da je bil dokončan leta 1335. Na koncih je imel dva stolpa. Prvotni načrt je vseboval tri stolpe, vendar stolp, ki naj bi bil postavljen sredi mostu, kraljev stolp, iz neznanega razloga ni bil dokončan. Tako kot most Saint-Bénézet v Avignonu je imel tudi ta v središču kapelo, posvečeno sveti Katarini, zaščitnici čolnarjev. Stolp na desnem bregu je bil leta 1663 porušen, da so očistili prostor za škofovsko palačo, sedanji Ingresov muzej. Levi breg je bil uničen, da so leta 1701 zgradili triumfalna vrata po ''paix de Ryswick''. Ta zadnja vrata so bila za izboljšanje pretoka leta 1870 uničena. Kapela sv. Katarine je bila porušena leta 1828<ref>Voir : Marcel Prade, p. 373.</ref>.. == Most v zgodovini mesta == Mmed prvim obleganjem Montaubana leta 1562 je bil mostni [[parapet]] uporabljen kot mestna obrambna zgradba, med obleganjem je bil stolp na desnem bregu poškodovan. Po miru iz Saint-Germain-en-Laye leta 1570, je mesto postalo protestantsko. Kraljeva vojska ga je leta 1621 oblegala. Stolp na levem bregu je sodeloval pri odporu mesta in preprečeval uničenje osrednjega razpona mostu. Most so 8. marca 1627 pregledali François Beuscher, mojster popravil in utrdb v Guyenneu in Léonard Dessenault, francoski zakladnik. Njuno poročilo, napisano kmalu za tem, nakazuje ... »stanje poškodb in popravil, ki jih je treba izvesti: poškodba na vhodu na most, ki je na kvadratnem stolpu, v bližini Villebourbona, poškodba, ki jo je top naredil na stebru mostu, poškodbe narejene pod vodo in jih prepoznajo potapljači.« Stolp na desnem bregu je bil porušen, da je leta 1663 omogočil gradnjo škofovske palače. Most je leta 1667 obnovil intendant Pellot. Na to popravilo spominja vgravirana plošča, nameščena na oporniku mostu. Drugi stolp je leta 1701 porušil intendant Le Gendre, da bi proslavil mir v Ryswicku leta 1697. Namesto tega je postavil vrata iz kamna in opeke, ki so tvorila [[slavolok]] v čast zmage Ludvika XIV.. Intendant Chaumont de la Galaizière je leta 1758 izboljšal promet pešcev na mestni strani. Leta 1828 je občina ustvarila pločnike na palubi in parapete zamenjala s kovinskimi pregradami. Kapela Sainte-Katarina je uničena. Leta 1869 so bila vrata, ki jih je leta 1701 zgradil intendant Le Gendre, porušena. Most so leta 1881 razširili. Danes most služi kot cestni most. Most je bil leta 1911 uvrščen med zgodovinske spomenike. <ref>Mérimée, PA00095834, Ancien pont[https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/merimee/PA00095834]</ref>. == Opis == Most je dolg 205 metrov in ima raven krov, redka stvar v srednjem veku. Sedem ogivalnih obokov, opremljenih z izlivi, je preluknjano z visokimi odprtinami, da bi med poplavami omogočili boljši pretok vode. Odprtine merijo: 21,49 – 21,43 – 21,38 – 21,39 – 21,30 – 21,56 – 22,75 m Debeline stebrov: 8,14 - 8,17 - 7,94 - 8,16 - 8,30 - 8,19 m == Sklici == {{sklici}} == Literatura === * Marcel Prade, ''Les ponts monuments historiques. Inventaire - Description - Histoire'', p. 373-374, Librairie Ancienne Brissaud, Poitiers, 1988 {{ISBN|2-902170-54-8}} * Collectif, ''Montauban, ville d'art et d'histoire. Le guide. Musées, monuments, promenades'', p. 130-131, éditions du patrimoine, Paris, 2011 {{ISBN|978-2-7577-0100-3}} * Jean Mesqui, ''Répertoire des ponts routiers antérieurs à 1750'', p.119, Sétra, Bagneux, 1975 * Jean-Louis Rebière, ''Montauban, pont Vieux'', p. 359-373 dans ''Congrès archéologique de France. 170e session. Monuments de Tarn-et-Garonne. 2012'', Société française d'archéologie, Paris, 2014 {{ISBN|978-2-901837-53-4}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Pont Vieux (Montauban)}} [[Kategorija:Mostovi v Franciji]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Montauban]] [[Kategorija:Francoska mesta umetnosti in zgodovine]] [[Kategorija:Kamniti mostovi]] [[Kategorija:Opečni mostovi]] iyide9y70qcmzufam1vptylg9ump5p0 0 472748 6684935 5871125 2026-06-04T07:37:48Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684935 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Pont Vieux, Albi |image = (Albi) North views of the Ste Cécile Cathedral and the Old Bridge.jpg |caption = Pogled na Albi: v ospredju Pont Vieux čez Tarn; v ozadju zgodovinsko središče Albija in stolnica sv. Cécilije. |official_name = |carries= cesta |crosses=[[Tarn (reka)|Tarn]] |locale=[[Albi]], [[Francija]] |maint= |id= |design=[[ločni most]] |material = [[kamen]], [[opeka]] |spans = 9 |mainspan= |length= 150 m |width= |clearance= |below= |height= |traffic= |begin = 1035 |open=1042 |closed= |toll= |architect = |builder= meščani |coordinates= {{coord|43|55|52|N|2|08|40|E|region:FR_type:landmark|display=inline,title}} | extra = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | Part_of = Cité épiscopale d'Albi | ID = 1337 | designation1_date = 2010 | designation1_number = [http://whc.unesco.org/fr/list/1337] | designation1_criteria = iv, v | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{FRA}}, {{SPA}} | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa |designation1_free3name=Zasedanje |designation1_free3value=34. |designation2 = Monument Historique |designation2_offname = Pont Vieux, Albi |designation2_date = 1921 |designation2_number = PA00095481 |designation2_free1name = |designation2_free1value = }} }} '''Pont Vieux''' (Stari most) je 150 metrov dolg most čez reko [[Tarn (reka)|Tarn]] v [[Albi, Tarn|Albi]]ju, v francoskem [[Tarn (departma)|departmaju Tarn]], v [[Francija|Franciji]].<ref name="mérimée">[https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/merimee/PA00095481 Base Mérimée, PA00095481, Vieux pont]</ref>. Vključeno je na obod episkopskega mesta Albi, ki je bilo leta 2010 navedeno kot Unescova svetovna dediščina. Leta 2010 je bil, skupaj s [[Stolnica sv. Cécilije, Albi|stolnico sv. Cecilije]] vpisan na [[Unesco]]v seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/fr/list/1337]</ref> == Zgodovina == ''Tarnski most'', kot so ga prvotno imenovali, je bil zgrajen med letoma 1035 in 1042. Najstarejši deli, ki so danes vidni, izvirajo iz 13. stoletja. Na začetku preozek ni dopuščal prehoda vozov. Blago so prenašali na hrbtu živali ali ljudeh<ref name="cartulaire 1245">{{Navedi splet |url=http://archives.tarn.fr/fileadmin/templates/archives/img_arch81/anim_cult_pedag/education/fiches_documents/Coutume_du_pont_du_Tarn.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2020-02-01 |archive-date=2018-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180529130110/http://archives.tarn.fr/fileadmin/templates/archives/img_arch81/anim_cult_pedag/education/fiches_documents/Coutume_du_pont_du_Tarn.pdf |url-status=dead }}</ref>. V 13. stoletju (verjetno med letoma 1230 in 1240) je bil most rekonstruiran. Nato je bila na vhodu na most<ref name="JL Biget H Bru">Jean-Louis Biget - Henri Bru, ''Albi La Cité épiscopale'', éditions Bleu Pastel, 2017.</ref> nameščena cestnina, čeprav je potrjeno, da so bile dajatve zaračunane že leta 1193. Obdavčuje se le blago, kot je omenjeno v Albijevem vložku iz leta 1245. Vendar je odlok določal, da Judje, živi ali mrtvi, morajo plačati davek. Za izdajanje pravic, ki so bile najprej rezervirane za vikonte, nato pa za albižanske škofe, je bila v nadaljevanju uvedena ''kartularija'' (''chartularium'' - rokopis ali zvitek (''rotulus''), ki vsebuje prepise izvirnih dokumentov, ki se nanašajo na fundacijo, privilegije in pravne cerkvene pravice. ustanove, občinske družbe, industrijska združenja, učne ustanove ali družine), ki so jo leta 1269<ref>{{Navedi splet |url=http://archives.tarn.fr/fileadmin/templates/archives/img_arch81/anim_cult_pedag/education/fiches_documents/Coutume_du_pont_du_Tarn.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2020-02-01 |archive-date=2018-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180529130110/http://archives.tarn.fr/fileadmin/templates/archives/img_arch81/anim_cult_pedag/education/fiches_documents/Coutume_du_pont_du_Tarn.pdf |url-status=dead }}</ref> najprej ponudili albižanskim konzulom. Most je prispeval k razvoju mestna in trgovine. Tako zbrani denar se je porabil za vzdrževanje mostu, pa tudi mestnega [[obzidje|obzidja]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] je imel za dostop na most utrjen stolp, kapelo in [[dvižni most]]. V 15. stoletju so bile na stebrih mostu zgrajene hiše, da bi struktura mostu postala bolj trdna. Pont Vieux je zato spominjal na [[Ponte Vecchio]] v [[Firence|Firencah]]. Te hiše so bile po [[poplava|poplavi]] 1766 odstranjene.<ref>Jean-Louis Biget - Henri Bru, Albi La Cité épiscopale, éditions Bleu Pastel, 2017</ref> Leta 1820 so cesto zravnali in razširili, da so omogočil srečanje štirikolesnih voz. Zadnja dva loka na levem bregu sta bila podaljšana, medtem ko so drugi opečni loki počivali na obstoječih odprtinah in dobili konzolne ločne dodatke. Spremenjene so bile tudi ograje na mostu. Kamniti most je bil prekrit z opeko. Most je bil 16. marca 1921 razglašen za zgodovinski spomenik. <gallery mode=packed> Slika:Vieux pont d'Albi 06.jpg|Zgoraj viden opečni ločni dodatek Slika:Arche du pont vieux côté amont (Albi).jpg|Detajl opečnih obokov, ki jih podpirajo kamniti oporniki Slika:Pont Vieux, Tarn, Albi, Midi-Pyrénées, France - panoramio.jpg|Opečna tla na spodnji strani obokov Slika:Arches à la tête du Pont-Vieux d'Albi.jpg|Prvi razpon je polkrožni lok, kjer je bil prvotno dvižni most </gallery> [[Slika:Vieux Pont and Saint Cecilia Cathedral of Albi 08.jpg|thumb|center|700px|Pogled na most čez Tarn, z majhnim jezom in pomolom; v ozadju stolnica in zgodovinsko središče Albija]] == Sklic == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category| Vieux pont d'Albi}} * [http://www.cite-episcopale-albi.fr/ Site officiel de La cité épiscopale d'Albi, inscrite au patrimoine mondial de l'Unesco] * [http://www.albi-tourisme.fr/ Office de tourisme d'Albi] * [http://www.mairie-albi.fr/ Site officiel de la mairie d'Albi] * [http://www.albi.fr/ Portail du territoire Albigeois] * [http://whc.unesco.org/fr/list/1337 Cité épiscopale d'Albi sur la liste de l'Unesco] [[Kategorija:Mostovi v Franciji]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Francoska mesta umetnosti in zgodovine]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji]] [[Kategorija:Kamniti mostovi]] [[Kategorija:Opečni mostovi]] qgckwpeu5c6dqv4e98ix3kqvavio20h 0 472771 6684937 5871132 2026-06-04T07:38:08Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684937 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Pont Vieux, Carcassonne |image = Pont Vieux à Carcassonne.jpg |caption = Pont-Vieux à Carcassonne |official_name = |carries= cesta |crosses=[[Tarn (reka)|Tarn]] |locale=[[Carcassonne]], [[Francija]] |maint= |id= |design=[[ločni most]] |material = [[kamen]] |spans = 12 |mainspan= |length= 225 m |width= |clearance= |below= |height= |traffic= |begin = 1315 |open= 1320 ? |closed= |toll= |architect = |builder= meščani |coordinates= {{coord|43|12|37|N|2|21|21|E|region:FR_type:landmark|display=inline,title}} | extra = {{designation list | embed=yes |designation2 = Monument Historique |designation2_offname = Pont Vieux de Carcassonne |designation2_date = 1926 |designation2_number = PA00102615 |designation2_free1name = |designation2_free1value = }} }} '''Pont-Vieux''' je most čet reko [[Aude (reka)|Aude]] v kraju [[Carcassonne]] v južni [[Francija|Franciji]]. == Zgodovina == Najstarejši dokument o mostu je iz leta 1184. Roger Trencavel pooblašča prebivalce mesta, da zgradijo nov most pod pogojem, da pokrijejo stroške. V testamentu leta 1194 je ohranil samo načelo cestnine, ki jo je omejil na letno plačilo dveh mernikov pšenice. Ta most, zgrajen v približno desetih letih, je bil lesen. Jacques-Alphonse Mahul je poudaril, da mora biti most, o katerem govori ta dokument, ''Pont du moulin du roi'', ki je bil na starem kraku reke Aude <ref> »Pont Vieux, Pont du Moulin du Roi«, dans Alphonse Mahul, ''Cartulaire et Archives des Communes de l'ancien Diocèse et de l'arrondissement de Carcassonne'', V. Didron libraire, Paris, 1867, volume V, p. 753, 755 [https://books.google.fr/books?id=FRlDAAAAcAAJ&pg=PA753#v=onepage&q&f=false (''lire en ligne'')]</ref>. [[Albižanska križarska vojna]] je gotovo uničila ta most. Prebivalci Carcassonna so se vrnili po sedmih letih izgnanstva. Kralj je trg, ki ga je obdajalo [[obzidje]] uničil, preusmeril Aude in osušil močvirja. Ludvik IX. je dovolil prebivalcem, da so zgradili spodnje mesto. Potreben je bil nov most. V začetku 14. stoletja je kralj pooblastil prebivalce, da so zgradili [[kamniti most]]. Dela so financirali s pristojbinami ''droit de barragium et de pavagium''. To je tisto, kar se pojavlja v pismu kralja Filipa V. z dne 6. septembra 1318, kjer dovoljuje zbirko v korist mesta Limoux, da zgradi kamniti most ... pravice ... pod enakimi pogoji kot to je bilo pred leti storjeno za mesto Carcassonne. Pont-Neuf v Limouxu je zelo podoben tistemu v Carcassonnu. Most je bil zgrajen leta 1315. Morda je bil dokončan okoli 1320. Akt iz leta 1353 v korist Hiše dobrodelnosti kaže, da je bil most takrat že dokončan. Most je bil prvotno razdeljen na dva dela s kamnitim lokom, ki je označeval mejo med spodnjim in zgornjim mestom. Verjetno je bil popravljen v 14. stoletju. <ref>[https://www.ladepeche.fr/article/1999/05/09/232520-la-construction-du-pont-vieux.html] ''La construction du-pont-Vieux'', La Dépêche du Midi</ref> Most so že večkrat popravili. Leta 1456 sta se ločila dva loka. Leta 1820 je bil most obnovljen, spremenjen in nekoliko iznakažen. Most je bil leta 1926 uvrščen med zgodovinske spomenike.<ref> Base Mérimée, ministère français de la Culture [https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/merimee/PA00102615]</ref> == Opis == Carcassonne ima tri mostove, ki prečkajo reko Aude takoj za L'Île: Pont-Vieux, Pont-Neuf in pont de l'avenir. Pont-Vieux je najbližji srednjeveškemu mestu; v srednjem veku je bil edini način za dostop iz spodnjega mesta do utrjenega zgornjega mesta. Zdaj je rezerviran za pešce. Sestavljen je iz dvanajstih polkrožnih lokov neenakomerne dolžine, podprtih z oporniki, z nameščenimi sprednjimi in zadnjimi ščitniki (ledolomilci). Njegova dolžina je 225 metrov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Pont-Vieux (Carcassonne, Aude)}} * [http://www.carcassonne.org/article-page/pont-vieux Ville de Carcassonne : pont Vieux] * {{Structurae|20002016|Pont-Vieux de Carcassonne}} [[Kategorija:Mostovi v Franciji]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Francoska mesta umetnosti in zgodovine]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji]] [[Kategorija:Kamniti mostovi]] auijpvqegutcl8gkkm3esjli52cjipb 0 472998 6684934 5883368 2026-06-04T07:37:29Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684934 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Kanalski most, Béziers |image = Pont-canal de l'Orb cf07.jpg |caption = kanalski most |official_name = |carries= Canal du Midi |crosses=[[Orb]] |locale=[[Béziers]], [[Francija]] |maint= |id= |design=[[ločni most]] |material = [[kamen]] |spans = 7 + 2 |mainspan= 17 m |length= 143,4 m / (198,2 m) |width= 15 m |clearance= 7 m |below= |height= |traffic= |begin = 1854 |open= 1857 |closed= |toll= |architect = |builder= meščani |coordinates= {{coord|43|29|04|N|3|12|46|E|region:FR_type:landmark|display=inline,title}} | extra = {{designation list | embed=yes |designation2 = Monument Historique |designation2_offname = Pont-canal de l'Orb |designation2_date = 1996 |designation2_number = PA34000003 |designation2_free1name = |designation2_free1value = }} }} '''Kanalski most čez reko Orb''' (francosko ''Pont-canal de l’Orb'' ali ''Pont-canal de Béziers'') je koritast most za reko [[Orb]], ki vodi preko prekopa [[Canal du Midi]] v [[Béziers]]u v [[Hérault (departma)|departmaju Hérault]] v regiji [[Oksitanija]]. == Opis == Sam koritast most – [[akvadukt (most)|akvadukt]] – je dolg 143,4 m, širok 15 m in visok okoli 12 m. Na obeh koncih je uokvirjen opornikom dolgim 27,4 m in širokim približno 31,5 m. Na teh opornikih je kanal s širokim čakalnim in izogibalnim mestom v obliki trobente zožen do širine plovbe na koritu. V opornikih sta na obeh bregovih speljani poti v 4,86 m širokih obokih. Na splošno je zgradba dolga 198,2 m.<ref name="Prade">Marcel Prade: '' Ponts & Viaducs au XIX^e Siècle''. Brissaud, Poitiers 1988, ISBN 2-902170-59-9, S. 221, 222 (kolikor je razvidno, edini javno dostopen vir s tlorisom in vzpetinami)</ref><ref>Na internetu sta 240 m dolžina in 28 m širina navadno podana tudi v resnih člankih. Vendar te dimenzije ne navajajo prave zgradbe, ki je natančno reproducirana v programu Google Earth</ref> Prometni pas na mostu je širok 8,0 m in globoka 1,95 ob normalni vodni gladini. Na obeh straneh ga spremljajo 3,2 m široke vlečne poti, tlakovane s podolgovatimi prodniki, na katerih bi lahko drug ob drugem, v močnem vetru, hodila dva konja <ref name="Marrey">Bernard Marrey: ''Les Ponts Modernes; 18^e–19^e siècles.'' Picard éditeur, Paris 1990, ISBN 2-7084-0401-6, S. 242</ref>. 1,3 m visok zid tvori zaključek ob strani. Plovni prostor s svojo veliko težo podpira 7 kamnitih obokov z razponom 17 m in 6 stebrov iz naravnega kamna, debeline 3,5 m. Vlečne poti so podprte z 2,95 m visokimi in 1,2 m širokimi arkadami, katerih odprte stranice so zasnovane kot arkade z 11 majhnimi loki nad vsakim obokom. S tem je most ne samo prijeten na izgled, ampak je tudi znatno zmanjšal težo njegovih lokov. == Zgodovina == Od leta 1681 do odprtja kanalskega mostu v Béziersu leta 1857 so morale ladje uporabljati strugo reke Orb na razdalji približno 800 m, kar je bilo pogosto povezano s težavami zaradi nihajočega vodostaja majhne reke kljub vgrajeni zajezitvi in drugim izboljšavam. Vauban je že predlagal akvadukt nad reko Orb, vendar ga ni izvedel kot »preveč ambiciozen in predrag« <ref name="canalmidi">[http://www.canalmidi.com/aufildlo/fonceran.html ''Béziers, aux origines de P.P. Riquet. Le Pont-Canal et le franchissement de l’Orb''] auf canalmidi.com</ref>. Leta 1854 je bil skoraj dokončan [[Canal latéral à la Garonne]] (stranski kanal Garone). To bi bila neprekinjena kanalska povezava od Atlantika do Sredozemskega morja, ki ga moti samo prečkanje Orb v Beziersu. Zato je bilo odločeno, da se zgradi kanalski most. Temeljni kamen so postavili oktobra istega leta <ref>[http://www.sudouest.vnf.fr/IMG/pdf/LIASSE690_cle0ff6fa.pdf ''Liasse n° 690 «Pont-Canal de l’Orb à Béziers», Relation de la pose de la première pierre du pont-canal.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190904092058/http://www.sudouest.vnf.fr/IMG/pdf/LIASSE690_cle0ff6fa.pdf |date=2019-09-04 }} auf sudouest.vnf</ref>. Kot oblikovalec je bil Jean-Polikarpe Maguès (1777–1856) a je večinoma imenoval svojega sina Urbaina Maguèsa (1807–1876) <ref>{{structurae|persons|1001326|Urbain Maguès}}</ref>, oba sta bila v tistem času glavna inženirja Canal du Midi. Kanalski most je približno na sredini odseka reke Orb, ki se je uporabljal za ladijski promet. Canal du Midi je bil zato preurejen: na levi, severni strani Orb, so ustje kanala zaprli. V ta namen je bil med dvema sklopoma zapornic narejen Port Neuf (Novo pristanišče), ki je povezano z mostom prek omenjenega čakalnega in izogibalnim mesta. Na desni, južni strani Orba, je bil most povezan s komoro 7 [[zapornice Fonserannes]] z 1 km dolgim kanalom, tako da se od takrat uporablja le šest komor. Staro pristanišče ''Port de Notre-Dame'', ki je pod omenjenimi zapornicami, zaradi moderne cestne gradnje ni več uporabno; ustrezen odsek kanala se zdaj imenuje Canalet de Notre-Dame. Kanalski most je bil zgrajen, ko je kanalski promet začel čutiti konkurenco novih železnic. Canal du Midi je bil leta 1858 v najemu ''Compagnie des chemins de fer du Midi'', ki je spodbujala tovorni prevoz po železnici. Leta 1898 sta se kanal in kanalski most vrnila v last in upravljanje države. Uprava ''Voies navigables de France'' (VNF) nadzira kanal in kanalski most od leta 1992. Kanalski most Béziers je zgodovinski spomenik od 22. septembra 1996. <ref>[https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/merimee/PA34000003 PA34000003]</ref>. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave== {{Commonscat|Pont-canal de l'Orb }} [[Kategorija:Mostovi v Franciji]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Francoska mesta umetnosti in zgodovine]] [[Kategorija:Kamniti mostovi]] [[Kategorija:Kanalski mostovi]] ngdc8tl6i4chlmd1bcx8392wihmfcge 0 473998 6684641 6347415 2026-06-03T15:10:51Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Filmi, posneti po igri]]; dodal [[Kategorija:Filmi, posneti po muzikalu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6684641 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Chicago | image = | caption = | director = [[Rob Marshall]] | producer = [[Martin Richards (producent)|Martin Richards]] | screenplay = [[Bill Condon]] | based on = {{Based on|''[[Chicago (muzikal)|Chicago]]''|[[Bob Fosse]]<br />[[Fred Ebb]]}}<br />{{Based on|''[[Chicago (igra)|Chicago]]''|[[Maurine Dallas Watkins]]}} | starring = [[Renée Zellweger]]<br />[[Catherine Zeta-Jones]]<br />[[Richard Gere]]<br />[[Queen Latifah]]<br />[[John C. Reilly]]<br />[[Lucy Liu]]<br />[[Taye Diggs]]<br />[[Colm Feore]] | music = [[John Kander]]<br />[[Fred Ebb]]<br />'[[Danny Elfman]] | cinematography = [[Dion Beebe]] | editing = [[Martin Walsh (filmski montažer)|Martin Walsh]] | studio = Producer Circle Co.<br />Zadan/Meron Production | distributor = [[Miramax|Miramax Films]] | released = 10. december 2002 | runtime = 113 minut<!--Theatrical runtime: 113:22--><ref>{{navedi splet |title=''CHICAGO'' (12A) |url=http://www.bbfc.co.uk/releases/chicago-2002-0 |website=bbfc.co.uk |publisher=[[British Board of Film Classification]] |date=December 12, 2002 |accessdate=March 6, 2014}}</ref> | country = ZDA | language = angleščina | budget = 45 milijonov USD<ref>{{navedi splet | url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=chicago.htm | title=Chicago (2002) |website=[[Box Office Mojo]] | accessdate=March 6, 2014}}</ref> | gross = 306,8 milijona USD }} '''''Chicago''''' je ameriški [[glasbi film|glasbeni]] [[kriminalni film|kriminalni]] [[komično-dramski film]] iz leta 2002, ki ga je režiral [[Rob Marshall]] in [[ekranizacija|temelji]] na [[Chicago (muzikal)|istoimenskem odrskem muzikalu]] iz leta 1975. Ukvarja se s temami [[zvezdništvo|zvezdništva]], [[škandal]]a in [[korupcija|korupcije]] v [[Chicago|Chicagu]] v dobi [[jazz]]a.<ref>{{navedi novice |url=https://movies.nytimes.com/movie/review?res=9B0DE0DC113CF934A15751C1A9649C8B63 |title=Movie Review: Chicago (2002) |first=Elvis |last=Mitchell |date=December 27, 2002 |accessdate=March 7, 2014 |work=[[The New York Times]]}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Renée Zellweger]], [[Catherine Zeta-Jones]] in [[Richard Gere]]. Zgodba prikazuje morilki Roxie Hart (Zellweger) in Velme Kelly (Zeta-Jones), ki v [[1920.|1920-tih]] letih v priporu čakata za začetek sojenja. Gospodinja Roxie in vavdevilska igralka Velma se borita za slavo, ki bi ju obvarovala pred [[smrtna kazen|smrtno kaznijo]] z obešanjem. Film je bil premierno prikazan 10. decembra 2002 in se izkazal za uspešnico z več kot 206 milijonov USD prihodkov ob 45-milijonskem proračunu. Naletel je tudi na dobre ocene kritikov. Na [[75. podelitev oskarjev|75. podelitvi]] je bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v dvanajstih kategorijah, osvojil pa nagrade za [[Oskar za najboljši film|najboljši film]], kar je pred njim uspelo muzikalu ''[[Oliver! (film)|Oliver!]]'' leta 1968<ref>{{navedi novice|url=http://www.playbill.com/article/chicago-wins-oscar-for-best-picture-com-112200|title="Chicago" Wins Oscar for Best Picture|first1=Andrew|last1=Gans|first2=Robert|last2=Simonson|date=March 24, 2003|accessdate=September 22, 2019|work=[[Playbill]]}}</ref>, stransko igralko (Zeta-Jones), scenografijo, kostumografijo, montažo, mešanje zvoka in izvirno pesem. Nominiran je bil tudi za enajst nagrad [[BAFTA]], od katerih je bil nagrajen za najboljšo stransko igralko (Zeta-Jones), ter sedem [[zlati globus|zlatih globusov]], od katerih je bil nagrajen za najboljši glasbeni ali komični film ter najboljšega igralca (Gere) in igralko (Zellweger) v glasbenem ali komičnem filmu. == Vloge == {{div col}} * [[Renée Zellweger]] kot Roxie Hart * [[Catherine Zeta-Jones]] kot Velma Kelly * [[Richard Gere]] kot Billy Flynn * [[Queen Latifah]] kot Matron »Mama« Morton * [[John C. Reilly]] kot Amos Hart * [[Christine Baranski]] kot Mary Sunshine * [[Taye Diggs]] kot vodja skupine * [[Colm Feore]] kot Martin Harrison * [[Lucy Liu]] kot Kitty »Go To Hell Kitty« Baxter * [[Dominic West]] kot Fred Casely * [[Mýa]] kot Mona * [[Jayne Eastwood]] kot ga. Borusewicz * [[Chita Rivera]] kot Nicky * [[Susan Misner]] kot Liz * [[Denise Faye]] kot Annie * [[Deidre Goodwin]] kot June * [[Jekaterina Ščelkanova]] kot Katalin Helinszki {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Rob Marshall}} {{Academy Award Best Picture}} {{Zlati globus za najboljši glasbeni ali komični film}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Roba Marshalla]] [[Kategorija:Filmi leta 2002]] [[Kategorija:Ameriški komično-dramski filmi]] [[Kategorija:Ameriški glasbeni filmi]] [[Kategorija:Satirični filmi]] [[Kategorija:Zaporniški filmi]] [[Kategorija:Filmi o smrtni kazni]] [[Kategorija:Filmi o odvetnikih]] [[Kategorija:Filmi o gledališču]] [[Kategorija:Filmi o jazzu]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Chicago]] [[Kategorija:Filmi, posneti po muzikalu]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši film]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljši glasbeni film ali komedijo]] [[Kategorija:Filmi Miramax Films]] i9vkg7y0m0nz5la4rh1n4e5asiax5of 0 475656 6684958 6268738 2026-06-04T07:44:29Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684958 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Reichsbrücke |image = Reichsbrücke01.JPG |alt = |caption = Reichsbrücke, iz desnega brega Donave |official_name = Johann-Nestroy-Brücke |carries = U-Bahn, cesta<ref name=structurae1980>{{Structurae|id=20004398|name=Reichsbrücke}}</ref> |crosses = [[Donava]] |locale = [[Dunaj]], [[Avstrija]] |maint = Stadt Wien (3. most)<ref name=structurae1980 /> |id = |designer = |design = viseči, votle škatle, konzolni most z dvojnim krovom |material = prednapeti beton |spans = |pierswater = |mainspan = |length = okoli 528 m |width = |height = |load = |clearance = |below = |traffic = |begin = 1872 (1. most)<ref name=structurae1876>{{Structurae|id=20004399|name=Reichsbrücke (1876)}}</ref><br>1934 (2. most)<ref name=structurae1937>{{Structurae|id=20004400|name=Reichsbrücke (1937)}}</ref><br>1978 (3. most)<ref name=structurae1980 /> |complete = 1876 (1. most)<ref name=structurae1876 /><br>1937 (2. most)<ref name=structurae1937 /><br>1980 (3. most)<ref name=structurae1980 /> |open = |heritage = |collapsed = 1976-08-01 (2. most) |preceded = Reichsbrücke (1937)<br>Reichsbrücke (1876) |followed = |closed = |toll = |coordinates = {{coord|48|13|42|N|16|24|36|E|region:AT-9|display=inline,title}} }} '''Reichsbrücke''' ({{lang-de|Cesarski most}}) je glavni [[most]] čez [[Donava|Donavo]] na [[Dunaj]]u, ki povezuje Meksikoplatz v Leopoldstadtu in Donauinsel v Donaustadtu. Most dnevno uporablja 50.000 vozil, na njem je šest prometnih pasov, proga U-Bahn, dva [[pločnik]]a, dve kolesarski stezi in dva komunalna predora. == Prazgodovina == Nekaj ​​let po močnih poplavah leta 1830 je že veljalo, da bodo uredili Donavo in hkrati zgradili več mostov čez nastalo rečno dno. Med drugim je bil predviden verižni most na mestu današnjega Reichsbrücka, katerega gradbeni stroški so bili ocenjeni na dva do tri milijone guldnov<ref>Schneider 1987, S. 9</ref>. Ti načrti pa tudi poznejši nameni za gradnjo stabilnih mostov nad neurejeno Donavo niso bili izvedeni pred dunajsko uredbo o Donavi; projekti niso presegli faze načrtovanja. Vsi mostovi na Donavi, bodisi za cestni promet bodisi za severno vzletno stezo od leta 1838, so imeli takrat precej začasni značaj: bili so leseni mostovi, ki so jih redno popravljali zaradi poplav ali ledenih plošč.<ref>Jaksch 1976, S. 2</ref> 12. septembra 1868 je ureditev Donave odredila cesarska uredba. Hkrati je treba zgraditi 'stabilne mostove'. Eden od njih naj bi bil neposreden podaljšek Jägerzeile (danes: Praterstrasse) in Schwimmschulstraße (danes: Lassallestrasse). Z izbiro te lokacije je bilo treba nadaljevati osrednjo os mestnega razvoja, ki se je razširila od Gloriette v [[Schönbrunn]]u preko [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj|Stephansdom]] in Pratersterna do Donave. Na drugi strani Donave bi moral most povezati Wiener, Kagraner in Leopoldauer Reichsstrasse (od leta 1910 Wagramer Strasse), ki so postale pomembna prometna povezava s severovzhodnimi območji monarhije.<ref>Payer 2002, S. 111 f.</ref> Ime mostu je bilo zato nastavljeno na ''Reichsstraße most''. == Zgodovina == Prvi most, ki je bil zgrajen na mestu sedanjega Reichsbrücka, je bil zgrajen v letih 1872–1876 pod imenom ''Kronprinz-Rudolph-Brücke'' (most prestolonaslednika Rudolfa), pred regulacijo Donave skozi Dunaj. [[Paličje]] železnih nosilcev se je razprostiralo preko glavne reke, obokan most je prekrival poplavne ravnice na obeh straneh. Uradno je bil odprt 21. avgusta 1876, ime pa je bilo spremenjeno v Reichsbrücke leta 1919, potem ko je Avstrija postala republika. Kot ukrep za zmanjšanje stopnje brezposelnosti v 1930-ih je bil namesto starega Reichsbrücka nameščen [[viseči most]]. Tehnične načrte sta izdelala arhitekta Siegfried Theiß in Hans Jaksch, umetniški nadzor pa je imel Clemens Holzmeister. Stebri starega mostu so bili pomaknjeni dolvodno, konstrukcijo pa so za 26 m premaknili v manj kot sedmih urah. Novi most so tako lahko zgradili na trasi starega mostu brez dolgotrajnih motenj v prometu. Ta viseči most, zgrajen med letoma 1934 in 1937, je nosil štiri prometne pasove, dve tramvajski progi in pločnik na obeh straneh. Razširjeni so bili tudi mostovi čez poplavne ravnice. Novi most sta 10. oktobra 1937 odprla kardinal Innitzer in zvezni predsednik Wilhelm Miklas. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Reichsbrücke edini dunajski most čez Donavo, ki ni utrpel resne škode. [[Rdeča armada|Sovjetske čete]], ki so napadle mesto, so prispele pravočasno, da so preprečile, da bi most, ki ga je branil [[Wehrmacht]], uničili, posledično pa so most za nekaj časa preimenovali v ''Most Rdeče armade'' (''Brücke der Roten Armee''). Most so obnovili med letoma 1948 in 1952. Leta 1948 so most uporabili kot lokacijo v filmu Tretji človek. === Propad Reichsbrücke === [[Image:Vienna-reichsbruecke-collapse2.jpg|thumb|Pogled po porušitvi leta 1976.]] 1. avgusta 1976, malo pred 05:00 uro, se je most podrl, pri čemer je ena oseba umrla. Glavni razlog za porušitev je bil strukturni izpad ležajev, ki ga med pregledom niso opazili zaradi masivnega granitnega plašča, ki jih je obdajal.<ref>{{navedi novice |url=http://www.wien.gv.at/verkehr/brueckenbau/donaubruecken/reich-geschichte.html |title=Reichsbrücke - wien.gv.at |language=de |accessdate=2020-03-21 |archive-date=2020-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201020075856/https://www.wien.gv.at/verkehr/brueckenbau/donaubruecken/reich-geschichte.html |url-status=dead }}</ref> En tovornjak je bil uničen, več ladij pa poškodovanih. Voznik praznega mestnega avtobusa se je rešil, njegov avtobus tudi in ga je uporabljal do leta 1989; zdaj stoji v dunajskem muzeju tramvajev. Ladje so bile preusmerjene preko Donavskega kanala. Za promet in tramvaj sta bila na hitro postavljena dva dodatna mostova, ki sta bila v uporabi štiri leta. === Tretji most === Za načrtovanje novega mostu je bil razpisan mednarodni natečaj, na njem pa je zmagal Johann Nestroy. Gradnja se je začela leta 1978, most je uradno odprl 8. novembra 1980 mestni svetnik Heinz Nittel pod imenom ''Johann Nestroy Brücke'', ime, ki se ni prijelo.<ref>{{navedi novice|url=http://derstandard.at/?url=/?id=2983102 |title=Auch Reichsbrücke brach am 1. August (''The Reichsbrücke also broke on the 1st of&nbsp;August'') |date=5 August 2007 |publisher=Der Standard |language=de}}</ref> Dunajsko omrežje U-Bahn je bilo prek Reichsbrücke prvič speljano 3. septembra 1982 po obsežnih testiranjih. Leta 2003 so obnovili obod mostu skupaj z razsvetljavo in razširili pločnike in kolesarske steze. Hkrati se je z zmanjšanjem širine srednjega ločilnega pasu in odstranjevanjem ozkih vzdrževalnih hodnikov, povečala širina voznih pasov. Reichsbrücke je dvonadstropni gredni most iz prednapetega betona. Največji razpon nad Donavo je 169 metrov, nad Novo Donavo pa 76 metrov. Največja širina voznega pasu je 26,10 metra. V preseku je celotna dolžina konstrukcije sestavljena iz nadgradnje z dvema votlima škatlama. V vsaki je prostor za tir podzemne železnice. Bočna, pokrita območja za pešce v spodnjem krovu so razporejena na konzolni osnovni plošči škatlastega nosilca. V glavnem območju nad Donavo je most nadvišan, največja višina je 8,8 metra nad pomožnim opornikom, najmanjša višina 5,5 metra.<ref>Schneider 1987, S. 153</ref> Sodobne, sferične ulične svetilke ob straneh naj bi mu dajale tudi značaj, podoben bulvarju. Pozneje so načrtovalcem podelili avstrijsko državno nagrado za oblikovanje. Leta 2004 se je nemška potniška ladja zaletela v en steber Reichsbrücke, hudo je bilo ranjenih več ljudi. Most zaradi nesreče ni bil poškodovan. V soboto, 9. julija 2005, so praznovali 25-letnico izgradnje Reichsbrücke in končanje obnove. Vozna površina je bila obdelana s posebno plastjo asfalta, ki absorbira hrup, zgrajena so bila tudi tri nova nočna avtobusna postajališča. Most vsebuje postajo Donauinsel dunajskega U-Bahna. == Sklici in viri == {{sklici}} * Alfred Karrer: ''Reichsbrückeneinsturz 1976.'' Martin Fuchs, Vienna 2002, {{ISBN|3-9501581-3-8}} * Alfred Pauser: ''Brücken in Wien.'' Springer, Vienna 2005, {{ISBN|3-211-25255-X}} *Friedrich Schneider: ''Die Reichsbrücke. Die schicksalhafte Geschichte eines 110-jährigen Donauüberganges. 1876–1986.'' Österreichischer Donaubrücken-Verein, Wien 1987, {{DNB|210749938}}, {{OCLC|159892190}}. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Reichsbrücke}} *[http://www.stahl.tuwien.ac.at/institute/wdbv/Ramberger-Aigner_01_web.htm Donaubrücken in Wien Geschichte, Konstruktion, Besonderheiten] *[https://web.archive.org/web/20050926090111/http://www.danube-river.org/de_jahresthemen_2001.html Die Donau – Brücken, Wege und Stege] *[http://www.bernd-nebel.de/bruecken/4_desaster/wien/wien.html Der Einsturz der Reichsbrücke] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1980]] [[Kategorija:Mostovi čez Donavo]] [[Kategorija:Mostovi v Avstriji]] [[Kategorija:Viseči mostovi]] [[Kategorija:Konzolni mostovi]] {{normativna kontrola}} erz50d1es5p2frhcg9ef04jg9u5h4l7 0 475818 6684642 6257708 2026-06-03T15:10:59Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Filmi, posneti po igri]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6684642 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Oliver! | image = | caption = | director = [[Carol Reed]] | producer = [[John and James Woolf|John Woolf]] | screenplay = [[Vernon Harris]] | story = | based on = {{Based on|''[[Oliver!]]''|[[Lionel Bart]]}}<br />{{Based on|''[[Oliver Twist]]''|[[Charles Dickens]]}} | starring = <!-- Per poster -->[[Ron Moody]]<br />[[Oliver Reed]]<br />[[Harry Secombe]]<br />[[Shani Wallis]]<br />[[Mark Lester]]<br />[[Jack Wild]] | music = <!-- Per poster -->Lionel Bart<br />[[Johnny Green|John Green]] | cinematography = [[Oswald Morris]] | editing = [[Ralph Kemplen]] | studio = [[Romulus Films]] | distributor = [[Columbia Pictures]] | released = 26. september 1968 | runtime = 153 minut | country = Združeno kraljestvo | language = angleščina | budget = 10 milijonov USD | gross = 77,4 milijona USD }} '''''Oliver!''''' je britanski [[glasbeni film|glasbeni]] [[dramski film]] iz leta 1968, ki ga je režiral [[Carol Reed]] po scenariju [[Vernon Harris|Vernona Harrisa]] in [[ekranizacija|temelji]] na [[Oliver!|istoimenskem odrskem muzikalu]], ta pa temelji na [[Charles Dickens|Dickensovem]] romanu ''[[Oliver Twist]]''. V glavnih vlogah nastopajo [[Ron Moody]], [[Oliver Reed]], [[Harry Secombe]], [[Shani Wallis]], [[Mark Lester]] in [[Jack Wild]]. Film vsebuje znamenite glasbene prizore »[[Food, Glorious Food]]«, »[[Consider Yourself]]«, »[[As Long as He Needs Me]]«, »[[You've Got to Pick a Pocket or Two]]« in »[[Where Is Love?]]«. Posnet je bil v studiu [[Shepperton Studios|Shepperton Film]] v [[Surrey]]u s strani Romulus Films, mednarodno distribucijo pa je prevzel [[Columbia Pictures]]. Premierno je bil prikazan 26. septembra 1968. Naletel je na dobre ocene kritikov in se izkazal za finančno uspešnega z več kot 77 milijoni USD prihodkov ob 10-milijonskem proračunu. Na [[41. podelitev oskarjev|41. podelitvi]] je bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v enajstih kategorijah, nagrajen pa je bil za [[Oskar za najboljši film|najboljši film]], režijo, izvirno glasbeno podlago, scenografijo, mešanje zvoka in s častnim oskarjem za koreografinjo [[Onna White|Onno White]].<ref name="Oscars1969">{{navedi splet|url=http://www.oscars.org/oscars/ceremonies/1969 |title=The 41st Academy Awards (1969) Nominees and Winners |accessdate=2011-08-25|work=oscars.org}}</ref> Nominiran je bil tudi za pet [[zlati globus|zlatih globusov]], od katerih je bil nagrajen za najboljši komični ali glasbeni film in najboljšega igralca v komičnem ali glasbenem filmu (Moody).<ref name=GTR>{{IMDb title|id=0063385|title=Oliver!}}</ref> [[Britanski filmi inštitut]] je film uvrstil na 77. mesto najboljših britanskih filmov 20. stoletja, leta 2017 pa ga je revija ''[[Time Out (revija)|Time Out]]'' po anketi 150 igralcev, režiserjev, scenaristov, producentov in kritikov uvrstila na 69. mesto najboljših britanskih filmov vseh časov.<ref>[https://www.timeout.com/london/film/100-best-british-films#tab_panel_4 "The 100 best British films"]. ''[[Time Out (magazine)|Time Out]]''. Retrieved 26 October 2017</ref> == Vloge == {{div col}} * [[Mark Lester]] kot Oliver * [[Ron Moody]] kot Fagin * [[Shani Wallis]] kot Nancy * [[Oliver Reed]] kot Bill Sikes * [[Harry Secombe]] kot g. Bumble * [[Jack Wild]] kot the Artful Dodger * [[Hugh Griffith]] kot magistrat * [[Joseph O'Conor]] kot g. Brownlow * [[Peggy Mount]] kot vdova Corney/ga. Bumble * [[Leonard Rossiter]] kot g. Sowerberry * [[Hylda Baker]] kot ga. Sowerberry * [[Kenneth Cranham]] kot Noah Claypole * [[Megs Jenkins]] kot ga. Bedwin * [[Sheila White (igralka)|Sheila White]] kot Bet * [[Wensley Pithey]] kot Dr. Grimwigg * [[James Hayter (igralec)|James Hayter]] kot g. Jessop * [[Elizabeth Knight]] kot Charlotte * [[Fred Emney]] kot direktor popravnega doma * [[Norman Mitchell]] kot policist {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Carol Reed}} {{Academy Award Best Picture}} {{Zlati globus za najboljši glasbeni ali komični film}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Carola Reeda]] [[Kategorija:Filmi leta 1968]] [[Kategorija:Britanski filmi]] [[Kategorija:Glasbeni filmi]] [[Kategorija:Dramski filmi]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljši glasbeni film ali komedijo]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši film]] [[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]] 6jr5rl1nvlnntyxsebo8nzzqbhtr6pn 6684643 6684642 2026-06-03T15:11:04Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi, posneti po muzikalu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6684643 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Oliver! | image = | caption = | director = [[Carol Reed]] | producer = [[John and James Woolf|John Woolf]] | screenplay = [[Vernon Harris]] | story = | based on = {{Based on|''[[Oliver!]]''|[[Lionel Bart]]}}<br />{{Based on|''[[Oliver Twist]]''|[[Charles Dickens]]}} | starring = <!-- Per poster -->[[Ron Moody]]<br />[[Oliver Reed]]<br />[[Harry Secombe]]<br />[[Shani Wallis]]<br />[[Mark Lester]]<br />[[Jack Wild]] | music = <!-- Per poster -->Lionel Bart<br />[[Johnny Green|John Green]] | cinematography = [[Oswald Morris]] | editing = [[Ralph Kemplen]] | studio = [[Romulus Films]] | distributor = [[Columbia Pictures]] | released = 26. september 1968 | runtime = 153 minut | country = Združeno kraljestvo | language = angleščina | budget = 10 milijonov USD | gross = 77,4 milijona USD }} '''''Oliver!''''' je britanski [[glasbeni film|glasbeni]] [[dramski film]] iz leta 1968, ki ga je režiral [[Carol Reed]] po scenariju [[Vernon Harris|Vernona Harrisa]] in [[ekranizacija|temelji]] na [[Oliver!|istoimenskem odrskem muzikalu]], ta pa temelji na [[Charles Dickens|Dickensovem]] romanu ''[[Oliver Twist]]''. V glavnih vlogah nastopajo [[Ron Moody]], [[Oliver Reed]], [[Harry Secombe]], [[Shani Wallis]], [[Mark Lester]] in [[Jack Wild]]. Film vsebuje znamenite glasbene prizore »[[Food, Glorious Food]]«, »[[Consider Yourself]]«, »[[As Long as He Needs Me]]«, »[[You've Got to Pick a Pocket or Two]]« in »[[Where Is Love?]]«. Posnet je bil v studiu [[Shepperton Studios|Shepperton Film]] v [[Surrey]]u s strani Romulus Films, mednarodno distribucijo pa je prevzel [[Columbia Pictures]]. Premierno je bil prikazan 26. septembra 1968. Naletel je na dobre ocene kritikov in se izkazal za finančno uspešnega z več kot 77 milijoni USD prihodkov ob 10-milijonskem proračunu. Na [[41. podelitev oskarjev|41. podelitvi]] je bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v enajstih kategorijah, nagrajen pa je bil za [[Oskar za najboljši film|najboljši film]], režijo, izvirno glasbeno podlago, scenografijo, mešanje zvoka in s častnim oskarjem za koreografinjo [[Onna White|Onno White]].<ref name="Oscars1969">{{navedi splet|url=http://www.oscars.org/oscars/ceremonies/1969 |title=The 41st Academy Awards (1969) Nominees and Winners |accessdate=2011-08-25|work=oscars.org}}</ref> Nominiran je bil tudi za pet [[zlati globus|zlatih globusov]], od katerih je bil nagrajen za najboljši komični ali glasbeni film in najboljšega igralca v komičnem ali glasbenem filmu (Moody).<ref name=GTR>{{IMDb title|id=0063385|title=Oliver!}}</ref> [[Britanski filmi inštitut]] je film uvrstil na 77. mesto najboljših britanskih filmov 20. stoletja, leta 2017 pa ga je revija ''[[Time Out (revija)|Time Out]]'' po anketi 150 igralcev, režiserjev, scenaristov, producentov in kritikov uvrstila na 69. mesto najboljših britanskih filmov vseh časov.<ref>[https://www.timeout.com/london/film/100-best-british-films#tab_panel_4 "The 100 best British films"]. ''[[Time Out (magazine)|Time Out]]''. Retrieved 26 October 2017</ref> == Vloge == {{div col}} * [[Mark Lester]] kot Oliver * [[Ron Moody]] kot Fagin * [[Shani Wallis]] kot Nancy * [[Oliver Reed]] kot Bill Sikes * [[Harry Secombe]] kot g. Bumble * [[Jack Wild]] kot the Artful Dodger * [[Hugh Griffith]] kot magistrat * [[Joseph O'Conor]] kot g. Brownlow * [[Peggy Mount]] kot vdova Corney/ga. Bumble * [[Leonard Rossiter]] kot g. Sowerberry * [[Hylda Baker]] kot ga. Sowerberry * [[Kenneth Cranham]] kot Noah Claypole * [[Megs Jenkins]] kot ga. Bedwin * [[Sheila White (igralka)|Sheila White]] kot Bet * [[Wensley Pithey]] kot Dr. Grimwigg * [[James Hayter (igralec)|James Hayter]] kot g. Jessop * [[Elizabeth Knight]] kot Charlotte * [[Fred Emney]] kot direktor popravnega doma * [[Norman Mitchell]] kot policist {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Carol Reed}} {{Academy Award Best Picture}} {{Zlati globus za najboljši glasbeni ali komični film}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Carola Reeda]] [[Kategorija:Filmi leta 1968]] [[Kategorija:Britanski filmi]] [[Kategorija:Glasbeni filmi]] [[Kategorija:Dramski filmi]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljši glasbeni film ali komedijo]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši film]] [[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]] [[Kategorija:Filmi, posneti po muzikalu]] 9jq71nel1qh0jabgr89tuphom399a4h 0 477318 6684971 6682778 2026-06-04T07:51:50Z Dhmo 90839 Šarčevi liki 6684971 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''89''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Janez Janša]] *[[Andrej Bajuk]] *[[Alfi Nipič]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Danilo Türk]] *[[Anton Rop]] *[[Jožef Školč]] *[[Franc Kramberger]] *[[Karel Erjavec]] | style="border-top-width:6px" | *[[Peter Lovšin]] *[[Werner Brozović]] *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (89) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''4'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''89 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 29. maj 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] jt5dqwderb9nsl17tltyd1vlo15epue 0 477560 6684964 6537485 2026-06-04T07:48:59Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684964 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |bridge_name=Krimski most |official_name=Крымский мост |image=Крымский мост 21 декабря 2019 года.jpg |num_track = 2 |crosses=[[Kerški preliv]]: (Kerško-Jenikalski kanal, otok Tuzla, kosa Tuzla) |carries=Avtocesta A290<br>Železniška proga Bagerovo–Višesteblijevska |locale=[[Kerč]], [[Krim (polotok)|Krim]]–Taman, [[Rusija]] |owner=ruska vlada<ref>{{navedi splet |url=http://www.most.life/o-proekte/#screen-3 |title=О проекте |publisher= |accessdate=2020-04-14 |archive-date=2020-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200807131656/https://www.most.life/o-proekte/#screen-3 |url-status=dead }}</ref> |website= |design=dvojni vzporedni železniški in cestni most, [[paličje]] in [[ločni most]] |length= železniški most: 18,1 km <br>cestni most: 16,9 km |width= |depth=do 9 m<ref>{{navedi splet|url=http://www.interfax-russia.ru/Crimea/news.asp?id=706690|title=Началось возведение свайных фундаментов Керченского моста|date=10. marec 2016</ref> |mainspan=227 m<ref>{{navedi splet |url= http://daily.rbc.ru/interview/business/30/06/2015/55911fec9a7947335d0440d8|title=Проектировщик моста в Крым – РБК: "Мы нашли оптимальное решение"|website=РБК|access-date=16 May 2018}}</ref> |clearance_below=35 m<ref name="most.life">{{navedi splet |url=http://www.most.life/o-proekte/#screen-6 |title=О проекте |publisher= |accessdate=2020-04-14 |archive-date=2020-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200807131656/https://www.most.life/o-proekte/#screen-6 |url-status=dead }}</ref> |lanes=4 |gauge=ruska tirna širina |builder=Strojgazmontaž |cost=227,92 milijard rubljev<ref>{{navedi splet|url=https://crimea.ria.ru/video/20170522/1110478636.html|title=Строительство моста через Керченский пролив. Съемка с коптера|website=РИА Новости Крым|date=22. maj 2017}}</ref> |designer = Inštitut Giprostrojmost – Sankt Peterburg<ref>{{navedi novice |url=https://ria.ru/20150406/1056998372.html |title=Проектировщиком моста в Крым стал петербургский "Гипростроймост" |date=2015-04-06 |access-date=2019-12-07 |language=ru}}</ref> |open=2018 (cestni most){{efn|Odprt 16. maja 2018 za avtomobile<ref name = open16>{{navedi novice|title=Автодорожная часть Крымского моста открылась для движения автомобилей|url=http://tass.ru/ekonomika/5203942|work=ТАСС|accessdate=16. maja 2018|language=ru}}</ref> in 1. oktobra za tovorna vozila<ref name=1octtruck>{{navedi novice |url=https://www.kommersant.ru/doc/3805612 |title=Крыму начало везти |work=Коммерсантъ |access-date=2019-10-17 |quote=Крымский мост 1 октября стал доступен для движения грузового транспорта.}}</ref>}}<br>2019–2020 (železniški most){{efn|Odprt 25. decembra 2019 za potniške in 30. junija 2020 za tovorne vlake}} |inaugurated=15. maj 2018 (cestni most) <br>23. december 2019 (železniški most) |replaces=Kerški železniški most, <br>Kerški trajekt |traffic=15.000 avtov/dan<ref>{{navedi splet|url=https://www.zr.ru/content/news/920305-8-millionov-avtomobilistov-sehk/|title=Названа средняя загрузка Крымского моста: 15 тысяч машин в сутки|date=6. november 2019}}</ref> |toll=brez<ref>{{navedi splet|url=https://kerchinfo.com/skolko-budet-stoit-proezd-po-krymskomu-mostu.html|title=Сколько будет стоить проезд по Крымскому мосту? КерчьИНФО – новости Керчи|date=12. maj 2018|publisher=|accessdate=2020-04-14|archive-date=2019-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20191219003846/https://kerchinfo.com/10634-skolko-budet-stoit-proezd-po-krymskomu-mostu.html|url-status=dead}}</ref> | mapframe-zoom = 12 | extra = | begin = 2016 | complete = 2018 (cestni most)<br>2019 (železniški most) |coordinates = }} '''Krimski most''' (rusko: Крымский мост, tr. ''Krymskiy most'', IPA: [ˈkrɨmskʲij most], ukrajinsko: Кримський міст), imenovan pogovorno tudi '''Kerški most''' (rusko: Керченский мост), je par vzporednih [[most]]ov, ki prečkata [[Kerški preliv]] med Tamanskim polotokom Krasnodarskega okraja in Kerškim polotokom na [[Krim (polotok)|Krimskem polotoku]] (pripojenem Rusiji<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/world/2018/may/15/putin-opens-bridge-between-crimea-and-russian-mainland |title=Putin opens 12-mile bridge between Crimea and Russian mainland |last=Roth |first=Andrew |date=15 May 2018 |access-date=19 September 2018 |language=en}}</ref>, večinoma mednarodno priznanem kot del [[Ukrajina|Ukrajine]]<ref>{{navedi novice |url=https://edition.cnn.com/2018/05/15/europe/russia-crimea-bridge-intl/index.html |title=Russia's bridge to Crimea: A metaphor for the Putin era |last=Hodge |first=Nathan |work=CNN |access-date=19 September 2018 }}</ref>). Mostni kompleks zagotavlja tako cestni kot železniški promet. Z dolžino 19 km je najdaljši most, ki ga je zgradila [[Rusija]],<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-crimea-bridge-idUSKCN0XA198|title=Russia pushes back 'Putin's bridge' to annexed Crimea by a year|date=2016-04-13|work=Reuters|access-date=2019-11-28|language=en}}</ref> in v času izgradnje najdaljši v Evropi.<ref>{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/2018/05/15/europe/russia-crimea-bridge-intl/index.html|title=Russia's bridge to Crimea: A metaphor for the Putin era|last=Hodge|first=Nathan |work=CNN|access-date=17 May 2018}}</ref> Projektiranje mostu, ki je bil prvič načrtovan že leta 1903, se je začelo leta 2014, takoj po ruski aneksiji Krima. Januarja 2015 je bila pogodba za gradnjo mostu sklenjena s podjetjem Strojgazmontaž Arkadija Rotenberga. Gradnja mostu se je začela februarja 2016; cestni most je 15. maja 2018 odprl ruski predsednik Vladimir Putin. Železniški most je bil odprt 23. decembra 2019, prvi potniški vlak je peljal preko mostu 25. decembra 2019, za tovorne vlake pa je bil odprt 30. junija 2020. Med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] je bil most večkrat napaden. 8. oktobra 2022 ob 6.07 po krajevnem času se je na mostu zgodila [[Eksplozija na Krimskem mostu (2022)|eksplozija]], ki je porušila del cestnega mostu in zanetila velik požar na železniškem.<ref>{{Navedi novice|title=Poškodovan edini most, ki povezuje Krim z Rusijo. Ruski preiskovalci: V napadu tri žrtve.|date=8. oktober 2022|url=https://www.rtvslo.si/svet/vojna-v-ukrajini/poskodovan-edini-most-ki-povezuje-krim-z-rusijo-ruski-preiskovalci-v-napadu-tri-zrtve/642950|work=MMC RTV-SLO}}</ref> 17. julija 2023 je v novi eksploziji bil porušen del cestnega mostu.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine says it launched July attack on bridge to Crimea|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-66397227|date=2023-08-03|accessdate=2024-07-16|language=en-GB}}</ref> == Zgodovina == === Predlogi in poskusi pred aneksijo === Predlogi o gradnji mostu v Kerškem prelivu so bili obravnavani od zgodnjega 20. stoletja, Sovjetska zveza je leta 1944 zgradila 4,5-kilometrski železniški most čez preliv, vendar ni bil zasnovan kot trajen. Bil je omejen z napakami v konstrukciji in gradnji in februarja 1945 uničen s plavajočim ledom<ref>{{navedi splet |url=http://intersectionproject.eu/article/russia-europe/bridge-long-dream |title=The bridge-long dream |first=Petr |last=Bologov |work=intersectionproject.eu |date=27 February 2017 |accessdate=1 July 2017 |archive-date=2017-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170629075727/http://intersectionproject.eu/article/russia-europe/bridge-long-dream |url-status=dead }}</ref>. Predlog za njegovo popravilo je bil hitro zavržen, ostanki porušenega mostu pa so bili odstranjeni, namesto tega so bile predvidene trajne mostne zasnove. Leta 1949 je sovjetska vlada odredila izgradnjo 5,969 km dolgega dvotirnega kombiniranega cestno-železniškega mostu (dva cestna pasova na zgornjem nivoju in dva železniška tira na spodnjem nivoju) s 40 m razmika spodaj, ki bi povezal Yeni -Kale z rt Čuška, toda leta 1950 je bila gradnja ustavljena in namesto nje vzpostavljena trajektna linija<ref name=":3">{{navedi splet|url=http://kerch.rusarchives.ru/predislovie|title=Предисловие {{!}} Мост через Керченский пролив|website=kerch.rusarchives.ru|access-date=2019-12-05|archive-date=2019-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190812075659/http://kerch.rusarchives.ru/predislovie|url-status=dead}}</ref>. Od sredine 60. let prejšnjega stoletja je bila razvita drugačna različica fiksne povezave projekt ''Керченский гидроузел'' ('Kerčenski gidrouzel'), ki je predlagal sistem jezov in mostov čez preliv. Projekt ni bil izveden zaradi pomanjkanja sredstev in kasneje propada Sovjetske zveze. Zamisel o mostu čez Kerški preliv, ki bi zdaj postal mednarodna fiksna vez med neodvisnima državama Rusijo in Ukrajino, je preživela razpad Sovjetske zveze, vendar leta 1994 ruska in ukrajinska stran projekta nista dokončno oblikovali. Nekdanji moskovski župan Jurij Lužkov je bil izrazit zagovornik mostu za avtocesto, in izrazil upanje, da bo Krim približal Rusiji, tako gospodarsko kot simbolično. Podobna upanja so izrazile proruske oblasti na Krimu, ki so prav tako upale, da bo most prispeval bodisi k ''oživitvi [[svilna cesta|svilne ceste]]'' bodisi k večnacionalni cesti ob črnomorski obali. Gradnjo mostu je kabinet ministrov Ukrajine obravnaval leta 2006, takratni ukrajinski minister za promet Nikolaj Rudkovski pa je izjavil, da pričakuje, da bo gradnja »neto pozitivna za Krim«, saj bo omogočila »vsakemu turistu, ki obišče Ruski Kavkaz tudi obisk Krima«. Premiera obeh držav sta razpravljala o tem vprašanju leta 2008, prometna strategija Rusije, sprejeta v tem letu, pa je predvidela gradnjo mostu čez Kerški preliv kot eno izmed prednostnih vprašanj za razvoj južnega zveznega okrožja. prometno infrastrukturo za obdobje 2016–2030, načrt pa naj bi bil ustvarjen do leta 2015. Leta 2010 sta ukrajinski predsednik [[Viktor Janukovič]] in ruski predsednik [[Dmitrij Medvedev]] podpisala sporazum o gradnji mostu čez Kerški preliv.<ref name="build">[http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/77597/ Azarov creates group for bridging the Kerch Strait], Kyiv Post (9 August 2010)</ref> Rusija in Ukrajina sta 26. novembra 2010 podpisali memorandum o medsebojnem razumevanju gradnje mostu. Študija ukrajinske vlade iz leta 2011 je napovedala predhodno izbiro poti med rtom Fonar do rta Mali Kut. Če bi bil projekt izveden, bi to pomenilo izgradnjo mostne povezave dolžine 10,92 km z 49 km priključnih cest in 24 km železniških prog<ref>{{navedi splet|url=https://www.kavkaz-uzel.eu/articles/183577/|title=Украина выбрала северный вариант моста через Керченский пролив|date=|website=Kavkaz Uzel|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-12-07}}</ref>. Odložitev pridružitvenega sporazuma med Ukrajino in Evropsko unijo novembra 2013 je povečala zanimanje za gradnjo mostu med Krimom in Ruskim polotokom Taman, podpisan pa je bil tudi dogovor o gradnji tega mostu kot del ''17. decembra 2013 ukrajinsko-ruski akcijski načrt''<ref name="vedomosti_2014_02_14">[http://www.vedomosti.ru/finance/news/22780631/most-k-sosedyam «Автодор» приступает к подготовке проекта моста через Керченский пролив Читайте далее] Vedomosti (14 February 2014)</ref>. Konec januarja 2014 sta se ukrajinska in ruska vlada odločili, da bo gradnjo mostu naročilo novo skupno ukrajinsko-rusko podjetje, medtem ko bo rusko državno podjetje Ruske avtoceste (''Avtodor'') dolgoročno postalo odgovorno za most. Poleg tega je bilo odločeno, da bo posebna delovna skupina določila lokacijo in določila tehnične parametre. Ukrajinsko ministrstvo za gospodarski razvoj in trgovino je ocenilo, da bodo za gradnjo potrebovali pet let, stroški pa so bili ocenjeni med 1,5 in 3 milijarde dolarjev. V začetku februarja 2014 je ruskemu Avtodor prvi podpredsednik vlade Rusije naročil, naj sodeluje pri študiji izvedljivosti, ki bo objavljena leta 2015. V naslednjih mesecih, ko so se odnosi poslabšali in je Rusija začela prevzeti Krim, so dvostranska pogajanja o mostu propadla, vendar je Rusija trdila, da pričakuje spoštovanje dogovora iz decembra 2013. 3. marca je premier Dmitrij Medvedev podpisal vladno uredbo o ustanovitvi hčerinske družbe Avtodor, ki bo nadzirala projekt. Ta družba je 18. marca objavila natečaj za inženirski pregled projekta mostu, toda do takrat je bil natečaj, ki se je še vedno skliceval na sporazume iz leta 2013, že zastarel === Ruska priključitev Krima: začetek gradnje in mednarodni odziv === Po priključitvi Krima s strani Ruske federacije marca 2014 ob poslabšanju odnosov med Ukrajino in Rusijo je projekt mostu postal ključen za Rusijo za vključitev novo aneksiranega ozemlja v Rusijo. Čeprav je Ukrajina izgubila nadzor nad polotokom, ga je kljub temu uspela izolirati z zapiranjem vitalnih prometnih povezav, saj Rusija, za razliko od Ukrajine, takrat ni imela kopenskih povezav s Krimom in je namesto tega uporabljala trajektno linijo v Kerškem prelivu, ki pa je imel omejitve; trajekt je bil zaradi slabega vremena pogosto ustavljen in pogosto so bile dolge čakalne vrste vozil. Poleg praktične potrebe je imel most tudi simboličen namen: bil je mišljen, da pokaže odločenost Rusije, da obdrži Krim kot 'fizično' navezanost Krima na rusko ozemlje. Ker ni bil več dvostranski infrastrukturni projekt, je načrtovanje in gradnje od takrat naprej Rusija vodila enostransko - in šele v tem času je gradnja stalne povezave čez Kerški preliv prenehal biti dolgotrajen projekt in postal resničnost<ref>{{navedi novice |url=https://www.vedomosti.ru/realty/articles/2018/05/16/769425-postroen-krimskii-most |work=Vedomosti |access-date=2019-11-28 |language=ru |script-title=ru:Как всего за два года был построен Крымский мост |trans-title=How Crimean Bridge was constructed for only two years}}</ref>. Napoved, da bo Rusija zgradila cestno-železniški most čez preliv, je ruski predsednik [[Vladimir Putin]] objavil 19. marca 2014<ref>{{navedi novice|url=http://rt.com/business/crimea-russia-kerch-bridge-857/|agency=RT|title=Russia green lights road and rail bridge to Crimea|date=19 March 2014|accessdate=22 March 2014}}</ref>, le dan po tem, ko je Rusija uradno zahtevala Krim. Januarja 2015 je bilo naročilo za gradnjo mostu oddano skupini SGM, katere lastnik Arkadij Rotenberg je menda Putinov tesni osebni prijatelj in je bil mednarodno sankcioniran kot odgovor na rusko vojaško vpletenost v Ukrajino. SGM običajno gradi cevovode in nima izkušenj z gradnjo mostov, poroča BBC News<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-31067977?ocid=socialflow_twitter|agency=BBC News|title=Ukraine conflict: Putin ally to build bridge to Crimea|date=30 January 2015|accessdate=30 January 2015}}</ref>. Medtem je ukrajinska vlada aprila 2014 Rusiji poslala šestmesečno obvestilo, da se je odpovedala zdaj že propadlemu dvostranskemu sporazumu o Kerškem mostu. Od takrat je ukrajinska vlada rusko gradnjo mostu aktivno obsodila kot nezakonito, ker Ukrajina »kot obalna država glede na Krimski polotok« ni dala soglasja za takšno gradnjo in Rusijo pozvala, naj poruši »tiste dele te strukture, ki so na začasno okupiranem ukrajinskem ozemlju« <ref>{{navedi splet |url=http://ukraineun.org/en/press-center/325-statement-by-the-delegation-of-ukraine-at-the-28th-meeting-of-states-parties-to-the-unclos/ |title=Statement by the delegation of Ukraine at the 28th meeting of States Parties to the UNCLOS |website=Permanent Mission of Ukraine to the United Nations |language=en |access-date=2019-11-28|date=June 12, 2018}}</ref>. Sankcije so uvedle ZDA in Evropska unija proti podjetjem, ki sodelujejo pri gradnji, Generalna skupščina Združenih narodov pa je od decembra 2018 večkrat obsodila gradnjo in odprtje mostu kot »olajšanje nadaljnje militarizacije Krima«<ref>{{navedi splet|url=https://undocs.org/en/A/RES/73/194|title=United Nations General Assembly Resolution 73/194 "Problem of the militarization of the Autonomous Republic of Crimea and the city of Sevastopol, Ukraine, as well as parts of the Black Sea and the Sea of Azov"|last=|first=|date=23 January 2019|website=United Nations Documents|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> in »omejevanje velikosti ladij, ki lahko dosežejo ukrajinska pristanišča na Azovski obali« <ref>{{navedi splet|url=https://undocs.org/en/A/RES/74/17|title=United Nations General Assembly Resolution 74/17 "Problem of the militarization of the Autonomous Republic of Crimea and the city of Sevastopol, Ukraine, as well as parts of the Black Sea and the Sea of Azov"|last=|first=|date=13 December 2019|website=United Nations Documents|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref>. Rusija je po drugi strani trdila, da »ne bo nikogar prosila za dovoljenje za gradnjo prometne infrastrukture v korist prebivalstva ruskih regij« <ref>{{navedi novice |url=https://www.themoscowtimes.com/2018/05/16/russia-defends-opening-crimea-bridge-against-us-criticism-a61465 |title=Russia Defends Opening of Crimea Bridge Against U.S. Criticism |date=2018-05-16 |work=The Moscow Times |access-date=2019-11-28 |language=en}}</ref>. == Projekt == {{Multiple image | align = right | direction = vertical | total_width = 220 | image1 = Russia stamp 2018 № 2403.jpg | alt1 = | caption1 = | image2 = RR5712-0050R.png | caption2 = Krimski most leta 2018 na ruski poštni znamki 2018 (zgoraj) in kovanec za 5 rubljev 2019 (spodaj)) }} [[File:Kerch Strait Bridge, 2018-04-14.jpg|thumb|left|Most aprila 2018]] Osnutek resolucije ruske vlade z dne 1. septembra 2014 zahteva na mostu štiri vozne pasove in dvotirno železnico. Po aneksiji so ruski uradniki preučili različne možnosti za povezavo Krima z ruskim kopnim, vključno s predorom, a so se na koncu odločili za most. Uradni video iz oktobra 2015 je vseboval koncept CGI o konstrukciji mostu, ki je bil pripisan različnim meritvam. Pokazal je štiripasovni most, ki je potekal vzporedno z ločeno dvotirno železnico. Glavni razpon nad ladijskim transportnim kanalom v Kerškem prelivu je imel jeklen oporni lok, širok 227 m in 35 metrov odmika nad vodo, za plovbo ladij. Obstajali so trije odseki: od polotoka Taman do rta Tuzla je 7 km, čez otok Tuzla 6,5 km in od otoka Tuzla do Krimskega polotoka 5,5 km (skupaj 19 km). Končni koncept je pomenil veliko spremembo od prvotnega projekta, ki je bil obravnavan konec leta 2014. Ta je predvideval izgradnjo dveh mostnih povezav (vzporedni cestni in železniški most med polotokom Taman in rtom Tuzla ter dvonadstropni cestno-železniški most med otokom Tuzla in Krimskim polotokom) in nasip na strani Tuzle. Tuzlanska smer je bila prednost pred krajšimi različicami (začenši pri rtu Čuška), zlasti zato, ker bi drugače vplivala na še vedno delujočo trajektno linijo, kar bi poslabšalo prometne komunikacije Rusije s Krimom. Most je zgradilo podjetje Strojgazmontaž Ltd (SGM), ki še nikoli ni postavilo večjega mostu pred njim. Zaradi nevarnosti sankcij nobena mednarodna zavarovalnica ni podpisala potencialne 3 milijarde dolarjev izgube, če gre projekt narobe. Torej ga je zavarovala majhna krimska družba. Geologija Kerškega preliva je težavna: ima tektonsko prelomnico, podnožje pa pokriva 60 m debela plast mulja. Na območju preliva je bilo najdenih približno 70 blatnih vulkanov. Več kot 7000 pilotov podpira mostove; ti piloti so bili uvrtani do 91 m pod vodno gladino. Nekateri piloti so pod kotom, da bi bila zgradba med potresi bolj obstojna. Nekateri strokovnjaki so izrazili dvom, da je konstrukcija obstojna glede na tektonske in morske trenutne razmere v prelivu.<ref name=EmilyPollock>{{cite| url=https://www.engineering.com/BIM/ArticleID/17007/Europes-Longest-Bridge-Spans-Troubled-Waters.aspx |title=Europe’s Longest Bridge Spans Troubled Waters |first1=Emily |last1=Pollock |date=6 July 2018 |publisher=Engineering.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181013090024/https://www.engineering.com/BIM/ArticleID/17007/Europes-Longest-Bridge-Spans-Troubled-Waters.aspx|archivedate=13 October 2018}}</ref><ref>{{cite|url=https://economics.unian.info/10296951-kerch-strait-bridge-may-collapse-at-any-time-expert.html |agency=UNIAN |title=Kerch Strait Bridge may collapse at any time – expert |date=12 October 2018}}</ref> == Gradnja == [[File:Putin opens Crimean Bridge.webm|thumb|Putin je vodil prvi konvoj čez most, 2018]] Predhodna dela na mostu so se začela maja 2015. Na območju je bilo med čiščenjem najdenih več kot 200 bomb <ref>{{navedi splet|url=http://tvzvezda.ru/news/vstrane_i_mire/content/201507011341-7hr8.htm|title=200 бомб найдено в районе строительства моста через Керченский пролив|website=tvzvezda.ru|accessdate=13 December 2017}}</ref> in nekaj letal (med njimi Ilyushin Il-2 in Curtiss P-40 Kittyhawk) iz obdobja druge svetovne vojne. Zgrajeni so bili trije začasni mostovi, ki so olajšali dostop do glavnega gradbišča (ne glede na vreme in tokove). Do oktobra 2015 je bil zgrajen prvi od začasnih mostov, ki je povezal otok Tuzla in polotok Taman. Glavna gradnja se je začela februarja 2016 <ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/ekonomika/5202168|title=|last=|first=|date=|website=ТАСС|script-title=ru:Минтранс: строительство железнодорожной части Крымского моста идет по графику|trans-title=Ministry of Transportation: construction of the rail part of the Crimean Bridge is taking place according to schedule|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-11-28}}</ref>. Prvi piloti so bili zgrajeni v začetku leta 2016, aprila 2016 pa je bil zgrajen prvi steber cestnega mostu. Temelji cestnega mostu so bili dokončani avgusta 2017. Oba loka ladijskega kanala (skozi kanal Kerč-Enikale) sta bila postavljena v položaj avgusta in oktobra istega leta. Oktobra 2017 je direktor Nacionalne garde Rusije Viktor Zolotov napovedal, da se v okviru ruskega južnega vojaškega okrožja za zaščito mostu oblikuje nova pomorska brigada. Decembra 2017 so bili dokončani vsi cestni stebri in premostitve, do aprila 2018 je bil na cestni most položen asfaltbeton, po nekaj pregledih pa je bilo ugotovljeno, da je cestni most pripravljen za obratovanje <ref>{{navedi splet|url=http://www.interfax-russia.ru/Crimea/main.asp?id=929452|title=Автодорожная часть моста через Керченский пролив прошла приемочные обследования|date=2018-04-26|website=Interfax-Russia.ru|language=ru|access-date=2019-11-28}}</ref>. [[File:Train Crimean Bridge 2019.webm|thumb|thumbtime=26|Prvi vlak potuje po novem Krimskem mostu, 2019]] Predsednik Vladimir Putin je 15. maja 2018 vodil konvoj tovornjakov, enega je vozil sam čez most, na slovesni otvoritvi <ref>{{navedi splet|url=https://www.rt.com/news/426777-putin-truck-crimea-bridge/|title=Putin drives Kamaz truck across newly-opened Crimean bridge |format=video|publisher=RT|date=15 May 2018|accessdate=15 May 2018}}</ref>. Most je bil odprt za tovorni promet s tovornimi vozili 16. maja 2018, za tovorna vozila pa 1. oktobra. Gradnja železniškega mostu se je nadaljevala. Junija 2018 so bili dokončani piloti, julija 2018 pa se je pričelo z vgradnjo železniških tirov. Oktobra 2018 je ruska cestna uprava Taman sporočila, da se je, ko se je eden od železniških razponov spustil na svoje mesto, nagnil in padel v morje <ref>{{cite|url=https://www.uawire.org/section-of-crimean-bridge-falls-into-sea |title=Section of Crimean Bridge falls into sea |date=5 October 2018 |agency=UAWire}}</ref>. To se je zgodilo na morskem odseku med tuzlanskim rtom in otokom Tuzla. Novembra 2018 so bili končani železniški stebri. 24. marca 2019 je tiskovno središče poročalo o zaključku gradnje železniških razponov, 18. julija pa je poročalo o dokončanju montaže železniških tirov. Oktobra 2019 so odpiranje tovornih vlakov prestavili na leto 2020, uradni vzrok pa je bila zamuda pri gradnji povezovalne železnice, ki jo je povzročilo odkritje arheološkega najdišča na polotoku v Kerču. Prodaja železniških vozovnic čez Kerški preliv se je začela novembra 2019. Železniški most je bil 18. decembra 2019 ocenjen kot pripravljen za obratovanje in predsednik Putin je 23. decembra most uradno odprl. Prvi redni potniški vlak je most prepeljal 25. decembra 2019, medtem ko je odprtje mostu za tovorne vlake predvideno 1. julija 2020. Zasnova železniškega mostu omogoča namestitev nadzemnega železniškega elektrifikacijskega sistema, 'kadar koli bo sprejeta takšna odločitev', pri čemer ni treba obnoviti konstrukcijo mostu. Do elektrifikacije železniški most uporabljajo dizelske lokomotive. <gallery heights="140px" widths="225px" perrow="5"> File:Строительство Крымского моста (Росавтодор) 14.jpg|Izgradnja nosilcev in postavitev prvih razponov železniškega mostu na strani Kerča. Hkrati se gradbišče polni in začne sestavljanje mostnih lokov. File:Строительство Крымского моста (Росавтодор) 7.jpg|Asfaltiranje končnega odseka cestnega mostu s strani Taman. Na nasprotni strani potekajo gradbena dela za povezavo začasne rampe z mostom. File:Строительство Крымского моста (Росавтодор) 13.jpg|Dokončanje montaže lokov na drsniku in priprava na prevoz in namestitev na nosilce plovbe. File:Строительство Крымского моста (Росавтодор) 1.jpg|Nameščanje lokov mostu in postopek drsanja razponov cestnega mostu na končni položaj. File:Opening of the Crimean bridge (2018-05-15) 16.jpg|Cestni most 15. maja 2018. Železni most - v času gradnje - je viden na levi strani. </gallery> == Obratovanje in vpliv == Cestni most, ki so ga odprli leta 2018, je hitro prehitel trajekt kot prednostno pot povezave Krima z ostalim ''de facto'' ruskim ozemljem. Po odprtju mostu za tovornjake oktobra 2018, je prevoz tovornjakov s trajekti praktično prenehal in po prvem polnem letu delovanja (maj 2018 - maj 2019) je cestni most služil več kot trikrat večjemu prometu kot trajekt v celotnem letu 2017. Ker je cestni most v primerjavi s trajektom brezplačen, naj bi uporabniki mostu prihranili več kot 16 milijard rubljev. Most naj bi prispeval k povečanju števila turistov, ki obiskujejo Krim. V poletnih mesecih je pretok dosegel vrhunec - 5. avgusta 2018 je most prečkalo rekordnih 32.000 vozil, 12. avgusta istega leta več kot 33.000 vozil in leto kasneje več kot 35.000. Po drugi strani pa se znižanje cen na Krimu, ki naj bi se zgodilo po odprtju cestnega mostu, ni zgodilo. Po navedbah lokalne ruske uprave se to stanje nadaljuje, ker velike trgovske skupine na Krimu ne delujejo zaradi tveganj, da bodo sankcionirane ali ker menijo, da je Krim »logistična slepa ulica«, čeprav obstajajo pričakovanja, da bo odprtje železnice čez most prispevalo k znižanju cen za določeno blago. Ukrajina, ki ima dve glavni pristanišči ob Azovskem morju, prek katerih izvaža jeklo in kmetijske proizvode trdi, da most uporablja Rusija kot del hibridne blokade ukrajinskih pristanišč v Azovskem morju in da so se ruski inšpekcijski pregledi ladij močno povečali, odkar se je odprl most maja 2018, nekatere pa so morale počakati tri dni, preden so jim dovolili prehod. Glavni razpon mostu ima od 33 do 35 metrov svetle višine; ukrajinska pomorska uprava pravi, da je veliko ladij previsokih, da bi se varno prebile pod mostom. Težave se je rešila ladja za prevoz razsutega tovora (tona 17.777 ton) z odrezanjem vrha jambora. 26. oktobra 2018 je ''The Globe and Mail'', ki se sklicuje na ukrajinske vire, poročala, da je most zmanjšal ukrajinsko ladjarstvo iz pristanišč na Azovskem morju za približno 25 %. Novembra 2018 je območje ob mostu postalo mesto incidenta v Kerškem prelivu, v katerem je ruska mornarica trdila, da so v ruske teritorialne vode vstopila tri ukrajinska plovila. Ruske sile so zasegle plovila in aretirale njihovo posadko. V tem času je prehod skozi ožino pod mostom blokirala velika tovorna ladja, postavljena pod most, da bi preprečila prehod drugih plovil.<ref name=":2">{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-46352367|title=Ukraine–Russia clash: MPs back martial law|date=27 November 2018|access-date=27 November 2018|publisher=BBC News}}</ref><ref>{{cite|url=https://www.irishtimes.com/news/world/europe/ukraine-accuses-russia-of-firing-on-its-ships-near-crimea-1.3709977 |title=Ukraine accuses Russia of firing on its ships near Crimea |date=25 November 2018 |work=The Irish Times |access-date=6 October 2019}}</ref> V odgovor je Ukrajina v nekaterih regijah države 30 dni razglasila vojno stanje. == Arheologija == Del velikega grškega kipa iz terakote je bil najden na gradbišču Krimskega mostu med podvodnim kopanjem v bližini rta Ak-Burun. Po mnenju arheologov je to edinstvena najdba, saj je prva tovrstna najdba na območju severnega Črnega morja.<ref>{{cite|url=https://tass.com/society/936787 |title=Ancient Greek artifact unearthed at Crimean bridge construction site |date=22 March 2017 |work=tass |access-date=22 March 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Literatura == *MacFarquhar, Neil; Nechepurenko, Ivan (11 November 2017). "Putin's Bridge to Crimea May Carry More Symbolism Than Traffic". The New York Times. ISSN 0362-4331. == Zunanje povezave == {{commons category| Crimean Bridge}} * [http://most.life/ Official Site] * [https://www.youtube.com/watch?v=1MgrsoEDx2c Official video of the project] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mostovi v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2018]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2019]] [[Kategorija:Krim]] [[Kategorija:Megaprojekti]] kn5letbdvfoxei2r2f9y95cqnl45gkw 0 480094 6685022 6658952 2026-06-04T09:20:37Z VidicK01 193275 /* Seznam ministrov */ preimenovanje resorja 6685022 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije | body = <br /> | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Aleksander Jevšek]] | incumbentsince = 1. junija 2022 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]] | termlength = 4 leta | first = [[Violeta Bulc]] | residence = Kotnikova 5 <br />1000 Ljubljana | website = https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/ | image = Novinarska konferenca po redni seji vlade - 14. 03. 2024 - Aleksander Jevšek (cropped).jpg }}'''Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po Zakonu o Vladi Republike Slovenije član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]]. Ministrstvo je iz ravni službe vlade povišano 24. januarja 2023. Pred tem je organ vodil minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Bil je [[minister brez listnice]] in član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki je vodil [[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]].<ref>{{Navedi splet|title=Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-23|language=sl}}</ref> Trenutni minister je Aleksander Jevšek.<ref>{{Navedi splet|title=Aleksander Jevšek, minister brez resorja, pristojen za strateške projekte in kohezijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/o-sluzbi-vlade-republike-slovenije-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-02|language=sl}}</ref> == Seznam ministrov == === Minister brez listnice, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo === ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Violeta Bulc]] (18. september 2014 – 19. november 2014) * [[Alenka Smerkolj]] (19. november 2014 – 13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Marko Bandelli]] (13. september 2018 – 13. november 2018) * [[Iztok Purič]] (19. december 2018 – 20. september 2019) * [[Angelika Mlinar]] (20. december 2019 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Zvone Černač|Zvonko Černač]] (13. marec 2020–1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleksander Jevšek]] (1. junij 2022–24. januar 2023) === Minister za kohezijo in regionalni razvoj === ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleksander Jevšek]] (24. januar 2023– ) === Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj === ; [[16. vlada Republike Slovenije]] == Glej tudi: == * [[Minister brez listnice|Minister brez resorja]] == Sklici == <references /> {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Razvoj]] inq5iio3by541jdbu02ugbnf80it2kp 0 480513 6684760 6339921 2026-06-03T18:19:35Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684760 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Most čez Muro |native_name = |native_name_lang = |image = Slika:Most_čez_Muro.JPG |alt = Most čez Muro na avtocesti A5. |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Most čez Muro}}''' |other_name = |carries = Avtocestni most |crosses = [[Reka]] [[Mura]] |locale = AC [[Vučja vas]] - [[Beltinci]], [[Slovenija]] |owner = |maint = [[DARS]] |id = |designer = Inženirski biro [[Ponting]], Maribor. Vodja projekta in odgovorni projektant: [[Viktor Markelj]], gradbeni inženir |engineering = DDC svetovanje in inženiring, Ljubljana |design = Kontinuirana prednapeta AB konstrukcija |material = [[beton]], [[jeklo]] |length = 2 x 833 metrov |width = 27,92 m |height = |mainspan = 80 metrov |spans = 30 + 10 x 40 + 50 + 80 + 50 + 4 x 40 + 34 + 26 |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = GIZ Gradis, Gradbeno podjetje Ljubljana d.d. |fabricator = |begin = November 2000 |complete = Oktober 2003 |cost = [[Slovenski tolar]]&nbsp;3,040 milijarde (z DDV, oktober 2003)<ref name="Most čez Muro">{{navedi novice |title=Viadukti in mostovi na slovenskih avtocestah. 2004, 106-113. |first=Pedja |last=Ašanin Gole |date=2004}}</ref> |inaugurated = |open = 30. oktobra 2003 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|36|26.19|N|16|7|43.88|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} Avtocestni odsek od Vučje vasi do Murske Sobote se začne v priključku Vučja vas na regionalni cesti R1-230 in se nato v blagem loku usmeri proti reki Muri, ki jo prečka z 833 metrov dolgim mostom. Po premostitvi reke Mure se pri naselju Mali Bakovci usmeri proti vzhodu in v dolgem loku preko kmetijskih površin poteka vse do razbremenilnika Ledave.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/1337/Avtocesta_Vucja_vas_-_Murska_Sobota_predana_prometu|title=Avtocesta Vučja vas - Murska Sobota predana prometu|publisher=DARS|date=30. oktober 2003|accessdate=31. maj 2020|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813060852/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/1337/Avtocesta_Vucja_vas_-_Murska_Sobota_predana_prometu|url-status=dead}}</ref> Pred izgradnjo prvega odseka pomurske štiripasovne avtoceste je bilo Prekmurje povezano s Slovenijo s tremi cestnimi mostovi za dvosmerni promet preko reke Mure (Petanjci pri Radencih, Veržej in Razkrižje), z enim železniškim mostom pri Vržeju na progi Ljutomer-Murska Sobota, za krajevne potrebe pa še vedno obratuje nekaj rečnih brodov. Izgradnja avtoceste A5 Maribor-Lendava, z [[most]]om preko [[Mura|Mure]] na odseku Vučja vas-Beltinci, ima zato tudi zgodovinski značaj, ker odpira hitro, kvalitetno in trajno povezavo Prekmurja s Slovenijo in krepi kohezijo slovenskega nacionalnega prostora. <ref name="Most čez Muro"/> ==Osnovni podatki== Most je oblikovan kot lahka in v prostor zelo subtilno položena konstrukcija, ki se izgublja v zelenju poplavne ravnice. Poplavni del preide most z 17 enakomernimi manjšimi razponi, samo reko Muro pa z razponi 50 + 80 + 50, ki so nekakšna izjema v ritmu manjših razponov. Izbrana geometrija je omogočila, da se uporabi tehnologija narivanja, ki je znana po kvaliteti tako zgrajene konstrukcije in po ekonomičnosti. Izbrani razponi (40 m) in izbrana višina konstrukcije (2,80 m) so omogočili uporabo narivanja po vsej dolžini mostu, tudi preko glavnih razponov. Na glavnem razponu je bila uporabljena prednapeta zunanja zatega, ki statično deluje kot elastična podpora.<ref name="Most čez Muro"/> V sklopu izgradnje avtocestnega odseka Vučja vas - Beltinci je bila na desni strani mosta čez Muro (gledano iz smeri Vučje vasi) zgrajena 30 metrov visoka kovinska konstrukcija z elektronskim prikazovalnikom, ki prikazuje informacije o stanju na avtocestah, hkrati pa predstavlja obeležje najdaljšega mosta v Sloveniji, 833 metrov dolgega mosta čez reko Muro.<ref name="#1"/> Leta 2004 je vodja projekta in odgovorni projektant [[Viktor Markelj]] za most čez Muro prejel nagrado Inženirske zbornice Slovenije. {| class="wikitable" |- ! colspan="2" |Osnovni podatki |- | velikost || dolžina 833 m, širina 27,92 m, površina 23.257 m² |- | prometna površina || dvojno dvopasovno vozišče |- | čas gradnje || november 2000 - oktober [[2003]] |- | pogodbena vrednost || 3.040 milijarde [[Slovenski tolar|slovenskih tolarjev]] |- | temeljenje || [[beton]]ski piloti premera 1,2 m |- ! colspan="2" | Poraba glavnih materialov |- | [[beton]] || 25.100 m³ |- | armaturno [[jeklo]]|| 4.120,89 ton |- | visokovredno jeklo za kable || 486.588 kg |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/1337/Avtocesta_Vucja_vas_-_Murska_Sobota_predana_prometu DARS] [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2003]] [[Kategorija:Mostovi čez Muro]] [[Kategorija:Viktor Markelj]] [[Kategorija:Ponting]] h0xnz3074ghi60rrb1eznofvah69vk7 0 480623 6684772 6258037 2026-06-03T18:25:29Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684772 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Most za pešce in kolesarje v Tremerjah |native_name = |native_name_lang = |image = |alt = Pogled na most za pešce in kolesarje v Tremerjah leta 2020. |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Most za pešce in kolesarje v Tremerjah}}''' |other_name = |carries = Most za pešce in kolesarje |crosses = [[Reka]] [[Savinja]] |locale = [[Tremerje]], [[Slovenija]] |owner = Občina [[Laško]] |maint = |id = |designer = [[Ponting|Ponting inženirski biro]] |engineering = |design = Montaža jeklene konstrukcije / beton na licu mesta |material = [[jeklo|Jekleno]] paličje, sovprežna (Hi-Bond) [[beton]]ska plošča |length = 90 m |width = |height = |mainspan = 80 m |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Adriaplan d.o.o. |fabricator = |begin = 25. marec 2018<ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/2496342/zaceli-graditi-brv-za-pesce-in-kolesarje-preko-savinje|title=Začeli graditi brv za pešce in kolesarje preko Savinje|publisher=STA|date=25. marec 2018|accessdate=4. junij 2020}}</ref> |complete = 2019 |cost = [[Euro|€]]&nbsp;1.200.000<ref>{{navedi splet|url=https://moc.celje.si/novice-in-obvestila/6290-2-4-milijona-evrov-evropskih-sredstev-za-kolesarsko-omrezje-v-mestni-obcini-celje|title=1.4 milijona evrov evropskih sredstev za kolesarsko omrežje v Mestni občini Celje|publisher=Mestna občina Celje|date=15. april 2019|accessdate=4. junij 2020|archive-date=2020-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200604130404/https://moc.celje.si/novice-in-obvestila/6290-2-4-milijona-evrov-evropskih-sredstev-za-kolesarsko-omrezje-v-mestni-obcini-celje|url-status=dead}}</ref> |inaugurated = |open = April 2019 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|11|42|N|15|14|4|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Most za pešce in kolesarje v Tremerjah''' je [[most]] na novi kolesarski povezavi med [[Celje|Celjem]] in [[Laško|Laškim]]. Most omogoča tudi dostop pešcev in kolesarjev iz območja Rifengozda na avtobusno postajališče ob magistralni cesti v Tremerjah in za povezavo obeh naselij. ==Osnovni podatki== [[Most]] je zasnovan z enim razponom dolžine 80 m, skupna dolžina konstrukcije je 90 m. Nosilno jekleno konstrukcijo predstavlja prostorsko paličje iz dveh vzdolžnih okroglih jeklenih profilov v spodnjem in zgornjem pasu. Sovprežna plošča je zasnovana kot armiranobetonska plošča debeline od 15 do 22 cm. <ref>{{navedi splet|url=https://www.dri.si/uploads/pdf/reference%20DRI%2018.pdf|title=Reference 2018|publisher=DRI|date=2019|accessdate=4. junij 2020|archive-date=2020-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200604132623/https://www.dri.si/uploads/pdf/reference%20DRI%2018.pdf|url-status=dead}}</ref> ==Kolesarska povezava== Kolesarska povezava med Celjem in Laškim v pretežnem delu poteka po levem bregu Savinje, delno po obstoječih lokalnih cestah in javnih poteh. Ureditve so poleg izgradnje mostu za pešce in kolesarje pri Tremerjah obsegale gradnjo kolesarske poti in hodnikov za pešce, gradnjo podpornih konstrukcij, dve počivališči ter javno razsvetljavo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/projekti-cestna-infrastruktura/nalozbe-sofinancirane-s-strani-rs-in-eu/|title=Kolesarska povezava Celje–Laško (etapa I: Celje-Tremerje)|publisher=Portal GOV.SI|date=2019|accessdate=4. junij 2020}}</ref> Izgradnjo je financirala Direkcija RS za infrastrukturo. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2019]] [[Kategorija:Mostovi čez Savinjo]] [[Kategorija:Viktor Markelj]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Brvi za pešce]] 5rz70yyj5x5y6afiadx97akuqyb84c2 0 481016 6684965 5339846 2026-06-04T07:49:35Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684965 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Most sv. Trojice |official_name= Тро́ицкий мост |image= Trinity Bridge in Saint Petersburg.jpg |image_size=300 |num_track = 2 |crosses=[[Neva]] |carries= cesta in tramvajska proga |locale=[[Sankt Peterburg]] |owner= |website= |design= [[ločni most]], [[dvižni most]] |length= 582 m |width=24 m |depth= |mainspan=43 m |clearance_below= |lanes= |gauge= |builder= |cost= |designer = |open=1903, prva polovica |inaugurated= |replaces= |traffic= |toll= | mapframe-zoom = 12 | extra = | begin = | complete = |coordinates = }} '''Most sv. Trojice''' (rusko: Tróицкий мост, ''Troitskiy Most'') je [[dvižni most]] čez reko [[Neva|Nevo]] v [[Sankt Peterburg]]u, [[Rusija]]. Kamenoostrovski prospekt povezuje s Suvorovim trgom. To je bil tretji stalni most čez Nevo, ki ga je med leti 1897 in 1903 zgradilo francosko podjetje Société de Construction des Batignolles. Dolg je 582 metrov in širok 23,6 metra. Most je ime dobil po cerkvi sv. Trojice, ki je nekoč stala na njegovem severnem koncu. V 20. stoletju je bil znan kot ''Most enakosti'' (rusko: мост Ра́венства, 1918–1934) in Kirovski most (rusko: Ки́ровский мост, 1934–1999). == Zgodovina in gradnja == [[Image:Троицкий_мост_через_Неву._2011-04-23.jpg|thumb|left|210px|Most sv. Trojice je znamenitost oblikovanja art nouveau]] [[File:Rostral Сolumns of Trinity Bridge SPB.jpg|210px|thumb|Granitni stebri na mostu sv. Trojice]] Leta 1803 je bil pontonski Voskresenski most, ki je bil zgrajen leta 1786 v bližini Voskresenskega prospekta (zdaj Črnšeševski prospekt), preseljen v Poletni vrt. Leta 1825 je bil zgrajen pontonski Suvorovski most, ki je povezal Suvorov trg s trgom sv. Trojice.<ref>Novikov, Yuriy Vladimirovich et al., Mosty i naberezhnye Leningrada, Lenizdat : Saint Petersburg (Russia), ISBN 5-289-00690-7 </ref> Leta 1892 je bil razpisan natečaj za gradnjo trajnega mostu. Javilo se je 16 ruskih in evropskih inženirjev, med njimi tudi en francoski inženir od [[Gustave Eiffel|Gustava Eiffla]], ustvarjalca znamenitega [[Eifflov stolp|Eifflovega stolpa]] v Parizu. Zmagal je koncept zunaj konkurence Paula Bodina, ki so mu pomagali Arthur Flachet, Vincent Chabrol in Claude Patouillard iz francoske Société de Construction des Batignolles. Nekaj prispevkov k njihovemu predlogu je prispevala ekipa ruskih inženirjev. Pri projektu je sodelovala tudi posebna komisija [[Carska akademija umetnosti|Carske akademije umetnosti]], vključno z Leonom Benoisom. Gradnja se je začela 12. avgusta 1897. Na slovesnosti je bil prisoten francoski predsednik Félix Faure. [[Nikolaj II. Ruski]] je v istem političnem duhu postavil temeljni kamen za Pont Alexandre III. v Parizu, še en spomenik francosko-ruske zveze. Most je bil dokončan leta 1903, v času 200-letnice Sankt Peterburga. Prvotno je imel most devet razponov. Pet teh je bilo trajnih kovinskih zakovičenih, z novimi sistemi konzolno-ločnih nosilcev in postopnim povečevanjem dolžine razponov od bregov do sredine reke. Triločni granitni viadukt je kovinski osrednji odsek povezal z desnim bregom, na levi breg pa se je priključil dvokrilni dvižni del. Zasnova srednjih razpokov, pri katerih enojni neprerezani nosilci prečkajo več kot en razpon, znatno razbremeni napetost na srednjem delu lokov, zmanjšuje potrebno oporo v reki in daje konstrukciji nežno obliko loka. Most je okrašen z litoželeznimi ograjami z umetniškim ulivanjem, granitnimi stebri z lučmi in kovinskimi tribarvnimi svetilkami v slogu [[art nouveau]]. Obeliski, ki so pri vhodu na most s trga Suvorov so bili obnovljeni leta 1955. V letih 1965–1967 so bili dvokrilni dvižni deli obnovljeni kot enokrilni. Pri tem je bila dolžina podaljšana na 43 metrov, videz pa oblikovan po drugih kovinskih razponih. Na levem bregu je bil postavljen granitni ločni pristop. Med rekonstrukcijo so pobočja utrdili, ob levem bregu pa postavili granitne obloge. Menijo, da je sovjetski pilot Valery Čkalov v 1930-ih letel s svojim letalom pod mostom sv. Trojice - medtem ko za ta dogodek ni dokumentarnih dokazov. Leta 1940 je Evgenij Borisenko ta podvig večkrat ponovil med snemanjem filma ''Valerij Čkalov''. <ref>[https://spb.mk.ru/amp/article/2013/10/23/935417-poletyi-pod-mostami-v-kino-i-nayavu.html spb.mk.ru]</ref> Na Čkalov podvig se sklicuje Boris Grebenščikov v svoji pesmi ''Pod mostom kot Čkalov''.<ref>[https://www.bbc.com/russian/multimedia/2013/11/131119_live_on_the_bbc_1996_pod_mostom_kak_chkalov BBC]</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Trinity Bridge (Saint Petersburg)}} *[http://www.saint-petersburg.com/bridges/trinity-bridge.asp The Trinity Bridge in Saint Petersburg, Russia]. [[Kategorija:Mostovi v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sankt Peterburgu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1903]] 2ijtfcgd3bqj4mshuq85seuulfkhlys 6684966 6684965 2026-06-04T07:49:37Z KiranBOT 242835 odstranjeno sledenje AMP iz URL-jev ([[:m:User:KiranBOT/AMP|podrobnosti]]) ([[User talk:Usernamekiran|prijavi napako]]) v2.2.9s 6684966 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Most sv. Trojice |official_name= Тро́ицкий мост |image= Trinity Bridge in Saint Petersburg.jpg |image_size=300 |num_track = 2 |crosses=[[Neva]] |carries= cesta in tramvajska proga |locale=[[Sankt Peterburg]] |owner= |website= |design= [[ločni most]], [[dvižni most]] |length= 582 m |width=24 m |depth= |mainspan=43 m |clearance_below= |lanes= |gauge= |builder= |cost= |designer = |open=1903, prva polovica |inaugurated= |replaces= |traffic= |toll= | mapframe-zoom = 12 | extra = | begin = | complete = |coordinates = }} '''Most sv. Trojice''' (rusko: Tróицкий мост, ''Troitskiy Most'') je [[dvižni most]] čez reko [[Neva|Nevo]] v [[Sankt Peterburg]]u, [[Rusija]]. Kamenoostrovski prospekt povezuje s Suvorovim trgom. To je bil tretji stalni most čez Nevo, ki ga je med leti 1897 in 1903 zgradilo francosko podjetje Société de Construction des Batignolles. Dolg je 582 metrov in širok 23,6 metra. Most je ime dobil po cerkvi sv. Trojice, ki je nekoč stala na njegovem severnem koncu. V 20. stoletju je bil znan kot ''Most enakosti'' (rusko: мост Ра́венства, 1918–1934) in Kirovski most (rusko: Ки́ровский мост, 1934–1999). == Zgodovina in gradnja == [[Image:Троицкий_мост_через_Неву._2011-04-23.jpg|thumb|left|210px|Most sv. Trojice je znamenitost oblikovanja art nouveau]] [[File:Rostral Сolumns of Trinity Bridge SPB.jpg|210px|thumb|Granitni stebri na mostu sv. Trojice]] Leta 1803 je bil pontonski Voskresenski most, ki je bil zgrajen leta 1786 v bližini Voskresenskega prospekta (zdaj Črnšeševski prospekt), preseljen v Poletni vrt. Leta 1825 je bil zgrajen pontonski Suvorovski most, ki je povezal Suvorov trg s trgom sv. Trojice.<ref>Novikov, Yuriy Vladimirovich et al., Mosty i naberezhnye Leningrada, Lenizdat : Saint Petersburg (Russia), ISBN 5-289-00690-7 </ref> Leta 1892 je bil razpisan natečaj za gradnjo trajnega mostu. Javilo se je 16 ruskih in evropskih inženirjev, med njimi tudi en francoski inženir od [[Gustave Eiffel|Gustava Eiffla]], ustvarjalca znamenitega [[Eifflov stolp|Eifflovega stolpa]] v Parizu. Zmagal je koncept zunaj konkurence Paula Bodina, ki so mu pomagali Arthur Flachet, Vincent Chabrol in Claude Patouillard iz francoske Société de Construction des Batignolles. Nekaj prispevkov k njihovemu predlogu je prispevala ekipa ruskih inženirjev. Pri projektu je sodelovala tudi posebna komisija [[Carska akademija umetnosti|Carske akademije umetnosti]], vključno z Leonom Benoisom. Gradnja se je začela 12. avgusta 1897. Na slovesnosti je bil prisoten francoski predsednik Félix Faure. [[Nikolaj II. Ruski]] je v istem političnem duhu postavil temeljni kamen za Pont Alexandre III. v Parizu, še en spomenik francosko-ruske zveze. Most je bil dokončan leta 1903, v času 200-letnice Sankt Peterburga. Prvotno je imel most devet razponov. Pet teh je bilo trajnih kovinskih zakovičenih, z novimi sistemi konzolno-ločnih nosilcev in postopnim povečevanjem dolžine razponov od bregov do sredine reke. Triločni granitni viadukt je kovinski osrednji odsek povezal z desnim bregom, na levi breg pa se je priključil dvokrilni dvižni del. Zasnova srednjih razpokov, pri katerih enojni neprerezani nosilci prečkajo več kot en razpon, znatno razbremeni napetost na srednjem delu lokov, zmanjšuje potrebno oporo v reki in daje konstrukciji nežno obliko loka. Most je okrašen z litoželeznimi ograjami z umetniškim ulivanjem, granitnimi stebri z lučmi in kovinskimi tribarvnimi svetilkami v slogu [[art nouveau]]. Obeliski, ki so pri vhodu na most s trga Suvorov so bili obnovljeni leta 1955. V letih 1965–1967 so bili dvokrilni dvižni deli obnovljeni kot enokrilni. Pri tem je bila dolžina podaljšana na 43 metrov, videz pa oblikovan po drugih kovinskih razponih. Na levem bregu je bil postavljen granitni ločni pristop. Med rekonstrukcijo so pobočja utrdili, ob levem bregu pa postavili granitne obloge. Menijo, da je sovjetski pilot Valery Čkalov v 1930-ih letel s svojim letalom pod mostom sv. Trojice - medtem ko za ta dogodek ni dokumentarnih dokazov. Leta 1940 je Evgenij Borisenko ta podvig večkrat ponovil med snemanjem filma ''Valerij Čkalov''. <ref>[https://spb.mk.ru/article/2013/10/23/935417-poletyi-pod-mostami-v-kino-i-nayavu.html spb.mk.ru]</ref> Na Čkalov podvig se sklicuje Boris Grebenščikov v svoji pesmi ''Pod mostom kot Čkalov''.<ref>[https://www.bbc.com/russian/multimedia/2013/11/131119_live_on_the_bbc_1996_pod_mostom_kak_chkalov BBC]</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Trinity Bridge (Saint Petersburg)}} *[http://www.saint-petersburg.com/bridges/trinity-bridge.asp The Trinity Bridge in Saint Petersburg, Russia]. [[Kategorija:Mostovi v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sankt Peterburgu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1903]] 53ecybmcne1r4gi8ip8e0akyf991rf9 0 481037 6684967 6487824 2026-06-04T07:50:15Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684967 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Oznanjenjski most |official_name= Благовещенский мост<br>Blagoveščenski most |image= Blagoveschensky Bridge SPB.jpg |num_track = |crosses=[[Neva]] |carries= cesta |locale=[[Sankt Peterburg]] |owner= |website= |design= [[gredni most]], [[dvižni most]] |length= 331 m |width=37 m |depth= |mainspan= |clearance_below= |lanes= 8 |gauge= |builder= |cost= |designer = |begin=1843, 1936, 2006 | complete =12. november 1850, 15. avgust 2007 |inaugurated= |replaces= |traffic= |toll= | mapframe-zoom = 12 | extra = |coordinates = }} '''Oznanjenjski most''' (Благовещенский мост – ''Blagoveščenski most''; od 1855 do 1918 Николаевский мост, Nikolajevski most; od 1918 do 2007 imenovan most poročnika Schmidta, Мост Лейтенанта Шмидта) je prvi stalni most, zgrajen čez reko [[Neva|Nevo]] v [[Sankt Peterburg]]u. Leta 1990 so ograje, luči in paviljoni mostu vključeni na seznam kulturne dediščine Rusije regionalnega pomena in so pod zaščito države. <ref>{{navedi splet |author= |url= https://www.lawmix.ru/spblaw/76055|title= Sklep Izvršnega odbora Leningrajskega mestnega sveta poslancev ljudstva z dne 08.06.1990 N 645 "o zaščiti spomenikov urbanizma in arhitektura "|lang= ru|website= |publisher= |date= |accessdate=}}</ref>. == Lokacija == Most povezuje Trezzinijev trg, Universitetno nabrežje in Nabrežje poročnika Schmidta (desni breg) s Trgom dela in Anglško promenado (levi breg). Palačni most stoji gorvodno, nov Novo-Admiralteiski most s poševnimi zategami za ladijski plovni promet (v Nevskem zalivu) pa je dolvodno. Povodje med Finskim zalivom in Veliko Nevk poteka vzdolž osi mostu. == Imena == Projektantsko ime mostu je bilo Nevski most. Most, ki so ga odprli 21. novembra 1850, je Blagovesščenski (Oznanjenjski most), poimenovan po Blagovesščenskem trgu, ki je na levem bregu in cerkvi Marijinega oznanjenja za konjerejski polk (porušena leta 1929). Po smrti Nikolaja I. leta 1855 so most začeli imenovati Nikolajev. 17. novembra 1918 so most preimenovali v most poročnika Schmidta, v spomin na voditelja vstaje P. P. Schmidta na križarki Očakov leta 1905<ref>Imena mest danes in včeraj: Petersburg toponimija / comp. S. V. Aleksejeva, A. G. Vladimirovič, A. D. Erofejev in drugi - 2. izd., Poprav. in dodaj. - St. Petersburg: Lik, 1997. — str. 65 — 288 — (Tri stoletja severne Palmire) — ISBN 5-86038-023-2.</ref>. 14. avgusta 2007 je bilo mostu vrnjeno ime Blagoveščenski most.<ref>{{navedi splet |author= |url= http://docs.cntd.ru/document/8424731|title= Odlok vlade Sankt Peterburga z dne 6. februarja 2006 št. 117 "O registru imen predmetov mestnega okolja"|lang= ru|website= |publisher= |date= |accessdate=}}</ref> == Zgodovina == Leta 1727 je bil zgrajen začasni most na lokaciji sodobnega mostu. Kraj je izbral [[Aleksander Danilovič Menšikov|Menšikov]], katerega palača je na nasprotnem bregu. Ta most, ki so ga poimenovali Isakievski, je obstajal, dokler ni bil zgrajen sedanji most, takrat so ga premestili na lokacijo, kjer je danes Palačni most. [[Image:Annunciation Bridge SPB (img1).jpg|250px|thumb|Oznanjenjski most z odprtim razponom]] [[Image:Lieutenant Schmidt Bridge temp substitute.JPG|250px|thumb|Začasni most poleg porušenega mostu poročnika Schmidta]] Most je bil zgrajen v letih 1843-1850. Zasnoval ga je Stanisłav Kierbedź, poljski inženir, ki je deloval v Rusiji. Pri opremi je sodeloval arhitekt Aleksander Brullov. Zasnova je bila litoželezni most z dvojnimi vzporednimi vrtečimi odseki na njegovem severnem koncu. Takrat je bil to najdaljši most v Evropi. Po legendi je ruski car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] obljubil Kierbedžu, da bo napredoval za vsak izveden razpon. Ko je bil most dokončan z osmimi razponi, je Kierbedź napredoval v čin generala, toda dejansko, ko je začel gradnjo, je že imel čin podpolkovnika. Most so uradno odprli 12. novembra 1850. Ker je bil blizu Blagovesščenskega (Oznanjenjskega) trga, so ga poimenovali Blagoveščenski most. Leta 1855 so ga preimenovali v Nikolajevski most v spomin na carja Nikolaja I. Leta 1918 so ga po [[oktobrska revolucija|revoluciji]] znova preimenovali, tokrat v spomin na Pjotra Schmidta, vodjo Sevastopolske vstaje med [[Ruska revolucija (1905) |rusko revolucijo 1905]]. Leta 2006 se je začela obnova mostu. Ker bi bil promet zaprt več kot leto dni, je bil med septembrom 2005 in majem 2006 zgrajen začasni most. Med rekonstrukcijo se je ves promet, peš in motorni, premikal čez začasni most. Maja 2006 je bil most poročnika Schmidta zaprt za promet in začelo se je z demontažo razponov, nato pa še nosilcev mostu. Obnova je bila končana 15. avgusta 2007, nekaj več kot dve leti po začetku del. Med rekonstrukcijo je bil krov razširjen s 24 m na 37 m. Po obnovi so most preimenovali v Blagoveščenski most. <gallery> File:Neva River SPb 000000062 1 m.jpg|Nikolajevski most; vidno je premično vrtljivo polje File:Lieutenant Schmidt Bridge.jpg| Most poročnika Schmidta (fotografija iz leta 2005) File:Blagoveschensky bridge in petersburg 01.jpg|Dvižni razpon sedanjega mostu </gallery> == Konstrukcija == Gradnja [uredi | uredi kodo] Most ima osem razponov, od tega sedem prekrivajo jeklene konstrukcije, osmi pa je dvokrilen, dvižni most na sredi reke. Most je dolg 331 m in širok 37 m. Skupna teža kovinskih konstrukcij je 4360 t. Stacionarni razmiki rekonstruiranega mostu so dva tri-razponska neprekinjena sistema po shemi 37,6 + 41,3 + 47,1 m. Vsak razpon je sestavljen iz 4 glavnih nosilcev stene spremenljive višine, stiliziranih kot rešetka s prečno rešetko. Glavne rešetke so varjene iz nizko legiranega konstrukcijskega jekla. Pravokotni zgornji pas in zakrivljen spodnji pas imata zaprt del škatle. Glavni strešniki se nad glavo povezujejo z ortotropsko ploščo vozišča, na dnu pa se stojniki povezujejo z distančniki. Dvižni razpon je dvokrilni spustni sistem. Njegova dolžina je 51,2 m. Najvišji predviden kot odpiranja krila je 72 °. Mehanizem ožičenja so hidravlični priključki. Vsako krilo premične razponske konstrukcije je sestavljeno iz 4 glavnih nosilcev s steno spremenljive višine, stiliziranih kot rešetke s križno rešetko. Tramovi so med seboj povezani z ortotropsko ploščo cestišča in prečnimi povezavami. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Blagoveshchensky Bridge}} *[https://web.archive.org/web/20070824101453/http://www.mo19.ru/publications/articles/1.html "Lieutenant Schmidt son" is preparing for an opening] *{{Structurae|id=20019363|title=Lieutenant Schmidt Bridge}} [[Kategorija:Mostovi v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sankt Peterburgu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1850]] p2lvgqg724ebl78u88d6v26havc0941 6684993 6684967 2026-06-04T08:58:29Z Ljuba24b 92351 6684993 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Oznanjenjski most |official_name= Благовещенский мост<br>Blagoveščenski most |image= Blagoveschensky Bridge SPB.jpg |num_track = |crosses=[[Neva]] |carries= cesta |locale=[[Sankt Peterburg]] |owner= |website= |design= [[gredni most]], [[dvižni most]] |length= 331 m |width=37 m |depth= |mainspan= |clearance_below= |lanes= 8 |gauge= |builder= |cost= |designer = |begin=1843, 1936, 2006 | complete =12. november 1850<br/ > 15. avgust 2007 |inaugurated= |replaces= |traffic= |toll= | mapframe-zoom = 12 | extra = |coordinates = }} '''Oznanjenjski most''' (Благовещенский мост – ''Blagoveščenski most''; od 1855 do 1918 Николаевский мост, Nikolajevski most; od 1918 do 2007 imenovan most poročnika Schmidta, Мост Лейтенанта Шмидта) je prvi stalni most, zgrajen čez reko [[Neva|Nevo]] v [[Sankt Peterburg]]u. Leta 1990 so ograje, luči in paviljoni mostu vključeni na seznam kulturne dediščine Rusije regionalnega pomena in so pod zaščito države. <ref>{{navedi splet |author= |url= https://www.lawmix.ru/spblaw/76055|title= Sklep Izvršnega odbora Leningrajskega mestnega sveta poslancev ljudstva z dne 08.06.1990 N 645 "o zaščiti spomenikov urbanizma in arhitektura "|lang= ru|website= |publisher= |date= |accessdate=}}</ref>. == Lokacija == Most povezuje Trezzinijev trg, Universitetno nabrežje in Nabrežje poročnika Schmidta (desni breg) s Trgom dela in Anglško promenado (levi breg). Palačni most stoji gorvodno, nov Novo-Admiralteiski most s poševnimi zategami za ladijski plovni promet (v Nevskem zalivu) pa je dolvodno. Povodje med Finskim zalivom in Veliko Nevk poteka vzdolž osi mostu. == Imena == Projektantsko ime mostu je bilo Nevski most. Most, ki so ga odprli 21. novembra 1850, je Blagovesščenski (Oznanjenjski most), poimenovan po Blagovesščenskem trgu, ki je na levem bregu in cerkvi Marijinega oznanjenja za konjerejski polk (porušena leta 1929). Po smrti Nikolaja I. leta 1855 so most začeli imenovati Nikolajev. 17. novembra 1918 so most preimenovali v most poročnika Schmidta, v spomin na voditelja vstaje P. P. Schmidta na križarki Očakov leta 1905<ref>Imena mest danes in včeraj: Petersburg toponimija / comp. S. V. Aleksejeva, A. G. Vladimirovič, A. D. Erofejev in drugi - 2. izd., Poprav. in dodaj. - St. Petersburg: Lik, 1997. — str. 65 — 288 — (Tri stoletja severne Palmire) — ISBN 5-86038-023-2.</ref>. 14. avgusta 2007 je bilo mostu vrnjeno ime Blagoveščenski most.<ref>{{navedi splet |author= |url= http://docs.cntd.ru/document/8424731|title= Odlok vlade Sankt Peterburga z dne 6. februarja 2006 št. 117 "O registru imen predmetov mestnega okolja"|lang= ru|website= |publisher= |date= |accessdate=}}</ref> == Zgodovina == Leta 1727 je bil zgrajen začasni most na lokaciji sodobnega mostu. Kraj je izbral [[Aleksander Danilovič Menšikov|Menšikov]], katerega palača je na nasprotnem bregu. Ta most, ki so ga poimenovali Isakievski, je obstajal, dokler ni bil zgrajen sedanji most, takrat so ga premestili na lokacijo, kjer je danes Palačni most. [[Image:Annunciation Bridge SPB (img1).jpg|250px|thumb|Oznanjenjski most z odprtim razponom]] [[Image:Lieutenant Schmidt Bridge temp substitute.JPG|250px|thumb|Začasni most poleg porušenega mostu poročnika Schmidta]] Most je bil zgrajen v letih 1843-1850. Zasnoval ga je Stanisłav Kierbedź, poljski inženir, ki je deloval v Rusiji. Pri opremi je sodeloval arhitekt Aleksander Brullov. Zasnova je bila litoželezni most z dvojnimi vzporednimi vrtečimi odseki na njegovem severnem koncu. Takrat je bil to najdaljši most v Evropi. Po legendi je ruski car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] obljubil Kierbedžu, da bo napredoval za vsak izveden razpon. Ko je bil most dokončan z osmimi razponi, je Kierbedź napredoval v čin generala, toda dejansko, ko je začel gradnjo, je že imel čin podpolkovnika. Most so uradno odprli 12. novembra 1850. Ker je bil blizu Blagovesščenskega (Oznanjenjskega) trga, so ga poimenovali Blagoveščenski most. Leta 1855 so ga preimenovali v Nikolajevski most v spomin na carja Nikolaja I. Leta 1918 so ga po [[oktobrska revolucija|revoluciji]] znova preimenovali, tokrat v spomin na Pjotra Schmidta, vodjo Sevastopolske vstaje med [[Ruska revolucija (1905) |rusko revolucijo 1905]]. Leta 2006 se je začela obnova mostu. Ker bi bil promet zaprt več kot leto dni, je bil med septembrom 2005 in majem 2006 zgrajen začasni most. Med rekonstrukcijo se je ves promet, peš in motorni, premikal čez začasni most. Maja 2006 je bil most poročnika Schmidta zaprt za promet in začelo se je z demontažo razponov, nato pa še nosilcev mostu. Obnova je bila končana 15. avgusta 2007, nekaj več kot dve leti po začetku del. Med rekonstrukcijo je bil krov razširjen s 24 m na 37 m. Po obnovi so most preimenovali v Blagoveščenski most. <gallery> File:Neva River SPb 000000062 1 m.jpg|Nikolajevski most; vidno je premično vrtljivo polje File:Lieutenant Schmidt Bridge.jpg| Most poročnika Schmidta (fotografija iz leta 2005) File:Blagoveschensky bridge in petersburg 01.jpg|Dvižni razpon sedanjega mostu </gallery> == Konstrukcija == Gradnja [uredi | uredi kodo] Most ima osem razponov, od tega sedem prekrivajo jeklene konstrukcije, osmi pa je dvokrilen, dvižni most na sredi reke. Most je dolg 331 m in širok 37 m. Skupna teža kovinskih konstrukcij je 4360 t. Stacionarni razmiki rekonstruiranega mostu so dva tri-razponska neprekinjena sistema po shemi 37,6 + 41,3 + 47,1 m. Vsak razpon je sestavljen iz 4 glavnih nosilcev stene spremenljive višine, stiliziranih kot rešetka s prečno rešetko. Glavne rešetke so varjene iz nizko legiranega konstrukcijskega jekla. Pravokotni zgornji pas in zakrivljen spodnji pas imata zaprt del škatle. Glavni strešniki se nad glavo povezujejo z ortotropsko ploščo vozišča, na dnu pa se stojniki povezujejo z distančniki. Dvižni razpon je dvokrilni spustni sistem. Njegova dolžina je 51,2 m. Najvišji predviden kot odpiranja krila je 72 °. Mehanizem ožičenja so hidravlični priključki. Vsako krilo premične razponske konstrukcije je sestavljeno iz 4 glavnih nosilcev s steno spremenljive višine, stiliziranih kot rešetke s križno rešetko. Tramovi so med seboj povezani z ortotropsko ploščo cestišča in prečnimi povezavami. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Blagoveshchensky Bridge}} *[https://web.archive.org/web/20070824101453/http://www.mo19.ru/publications/articles/1.html "Lieutenant Schmidt son" is preparing for an opening] *{{Structurae|id=20019363|title=Lieutenant Schmidt Bridge}} [[Kategorija:Mostovi v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sankt Peterburgu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1850]] gybszsnur3e1ufsc1617rfy10ygrnu5 0 481493 6685019 6158855 2026-06-04T09:18:59Z VidicK01 193275 /* Seznam */ preimenovanje resorja 6685019 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Minister za kmetijstvo | body = <br />gozdarstvo in prehrano<br>Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Mateja Čalušić]] | incumbentsince = 12. januarja 2024 | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Svet Evropske unije]] | termlength = 4 leta | first = [[Dejan Židan]] | website = http://www.mkgp.gov.si/ | image = Mateja_Čalušić_18.1.2024 (cropped).jpg }} '''Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]], ki ga predlaga predsednik Vlade Republike Slovenije in imenuje Državni zbor Republike Slovenije. Po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2020-07-02 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}</ref> Trenutna ministrica je [[Mateja Čalušić]]. == Seznam == === Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano === ; [[12. vlada Republike Slovenije]] * [[Dejan Židan]], [[Socialni demokrati|SD]] (18. september 2014 – 13. september 2018) ; [[13. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleksandra Pivec]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (13. september 2018 – 13. marec 2020) ; [[14. vlada Republike Slovenije]] * [[Aleksandra Pivec]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (13. marec 2020 – 15. oktober 2020) * [[Jože Podgoršek]], DeSUS (15. oktober 2020 – 1. junij 2022) ; [[15. vlada Republike Slovenije]] * [[Irena Šinko]], [[Gibanje Svoboda]] (1. junij 2022 – razrešena 13. oktober 2023) * ''[[Marjan Šarec]], [[Gibanje Svoboda]] (13. oktober 2023 – 12. januar 2024; začasno pooblaščen)'' * [[Mateja Čalušić]], [[Gibanje Svoboda]] (12. januar 2024 – ''danes'') === Minister za kmetijstvo === ; [[16. vlada Republike Slovenije]] == Glej tudi: == * [[Minister za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije]] == Sklici == <references /> {{Min RS}} [[Kategorija:Ministri za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Kmetijstvo]] t8g9vet7wl9qdsws7lilnqd2k8ev2bd 0 481528 6684960 6258090 2026-06-04T07:45:32Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684960 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Aničkov most |official_name= Аничков мост |image= Anichkov Bridge SPB.jpg |num_track = |crosses=Fontanka |carries= cesta |locale=[[Sankt Peterburg]] |owner= |website= |design= [[ločni most]] |length= 54,6 m |width=37,9 m |depth= |mainspan= 12,6 m |clearance_below= 3 |material = opeka |lanes= 8 |gauge= |builder= |cost= |designer = |begin= 1716 (leseni most)<br>1785 (kamniti most s kupolo) <br>1841-42 (sedanji) <br>1906–08 (rekonstrukcija) | complete = |inaugurated= |replaces= |traffic= motorni promet |toll= | mapframe-zoom = 10 | extra = |coordinates = {{Coord|59|56|00|N|30|20|36|E|display=inline}} }} [[Image:fontanka.jpg|270px|thumb|Aničkov most čez Fontanko.]] [[Image:Beloselsky-Belozersky Palace and Anichkov Bridge St. Petersburg.jpg|thumb|270px|Pogled preko mostu na Beloselski-Belozersko palačo v 1850-ih.]] '''Aničkov most''' (rusko Аничков мост) je najstarejši in najbolj znan most čez reko Fontanko v [[Sankt Peterburg]]u, [[Rusija]]. Sedanji most, zgrajen leta 1841–42 in rekonstruiran v letih 1906–08, združuje preprosto obliko z nekaj spektakularnimi okraski. Poleg štirih znanih skulptur konja (1849–50) ima most tudi najslavnejše okrašene železne ograje v Sankt Peterburgu. Struktura je omenjena v delih Puškina, Gogolja in Dostojevskega. Prvi most je bil zgrajen leta 1715-16 po naročilu [[Peter Veliki|Petra Velikega]] in je dobil ime po svojem inženirju Mihailu Aničkovu. Most je bil narejen iz lesa z več razponi, vgrajenih na kupih pilotov, ki so stali tik nad reko Fontanka. Oblikoval ga je Domenico Trezzini.<ref>{{navedi splet | url=http://bestbridge.net/Eu/anichkov-most.html | title=Аничков мост | work=Best bridge | accessdate=July 3, 2011}}</ref> Od tega prvega mostu no ostalo nič. Ko je mesto raslo in se je povečeval rečni promet, so bili leta 1721 predstavljeni načrti za gradnjo novega [[dvižni most|dvižnega mostu]]. Aničkov most je bil eden od sedmih triločnih kamnitih mostov s stolpiči, zgrajenimi čez reko Fontanko v poznem 18. stoletju, med katerimi še vedno obstajata most Lomonosov in most Stari Kalinkin. V tistem obdobju je bil Aničkov most posebno priljubljena atrakcija na Nevskem prospektu, pa tudi priljubljen predmet ilustracij in slik. V 1840-ih se je zasnova iz 18. stoletja, zlasti velikih stolpov, zdela neprimerna za naraščajočo količino prometa, ki je potekala čez Aničkov most ob Nevskem prospektu. Leta 1841–42 je bila na tem mestu pod nadzorom generalpolkovnika A. D. Gotmana zgrajena večja konstrukcija, bolj primerna širini Nevskega prospekta. Novi most je bil izdelan iz kamna in je imel tri razpone z nežno poševnimi loki. Ta preprosta, jedrnata oblika se je lepo ujemala z masivno ograjo iz litega železa in tirnicami iz litega železa iz morsko deklico, ki jih je originalno zasnoval [[Karl Friedrich Schinkel]] za ''Grajski most'' v [[Berlin]]u. Vendar so bili mostni kamniti oboki nenehni vir težav in leta 1906-08 je bilo treba most ponovno obnoviti in njegove oboke okrepiti. == ''Krotilci konj'' == ''Krotilci konj'', ki jih je zasnoval ruski [[kipar]], baron Peter Klodt von Jurgensburg, se uvrščajo med najbolj prepoznavne znamenitosti mesta. Tema izhaja iz kolosalnih rimskih marmorjev, pogosto identificiranih z ''Dioskuroma'', ki je vidno postavljen na [[Kvirinalski grič|Kvirinalskem griču]] v [[Rim]]u. [[Guillaume Coustou starejši|Guillauma Coustouja]] baročni marmorni krotilci konj za Marly-le-Roi, ''Chevaux de Marly'', so bili ponovno postavljeni na odprtju [[Elizejske poljane|Elizejskih poljan]] v [[Pariz]]u v času revolucije. Sanktpeterburške skulpture imajo zanimivo zgodovino. Pred letom 1851, ko so bile dokončne različice nameščene na mostu, je car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] leta 1842 dal dve izmed njih pruskemu kralju Frederiku Viljemu IV., druga dva pa sta bila leta 1846 poslana v [[Neapelj]], v znak hvaležnosti za gostoljubje prikazano carju med njegovim potovanjem tja. »Petersburška zgodba govori o smrti Petra Klodta takoj ob neprijetnem odkritju, da so bili jeziki izpuščeni na dveh od štirih kipov konj«.<ref>Julie A. Buckler. ''Mapping St. Petersburg: Imperial Text and Cityshape''. Princeton University Press, 2004. {{ISBN|0-691-11349-1}}. Page 143.</ref> Druga mestna legenda pravi, da je Klodt upodobil obraz svojega močnega sovražnika pod repom enega od bronastih žrebcev. Leta 1941, med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je bil most pod močnim ognjem nemške topništva, so skulpture odstranili z njihovih ploščadi in zakopali na bližnjem vrtu [[Aničkova palača| Aničkove palače]]. Most je med vojno utrpel hudo škodo, vendar je bil v celoti obnovljen. Kot spomin ohranja podstavek enega od kipov posledice topniškega ognja, na njem pa je spominska plošča. Pred tristoletnico Sankt Peterburga so bili kipi znova odstranjeni z mostu in temeljito obnovljeni. <gallery heights=120px mode=packed > File:Sculptures on Anichkov Bridge 01.jpg File:Sculptures on Anichkov Bridge 02.jpg File:Sculptures on Anichkov Bridge 03.jpg File:Sculptures on Anichkov Bridge 04.jpg </gallery> == Sklici in viri == {{sklici}} * Yu. B. Novikov, ''Mosty i naberezhnye Leningrada'', Lenizdat: Saint Petersburg (Russia), {{ISBN|5-289-00690-7}} == Zunanje povezave == {{commons category|Anichkov bridge}} *[https://mostotrest-spb.ru/bridges/anichkov Aničkov most] *[http://encspb.ru/object/2804005842 Aničkov most] [[Kategorija:Mostovi v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sankt Peterburgu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1842]] kfq47chomdu9wljmhviqmvga1kiux2h 6684961 6684960 2026-06-04T07:46:09Z Pinky sl 2932 mapframe-zoom 6684961 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Aničkov most |official_name= Аничков мост |image= Anichkov Bridge SPB.jpg |num_track = |crosses=Fontanka |carries= cesta |locale=[[Sankt Peterburg]] |owner= |website= |design= [[ločni most]] |length= 54,6 m |width=37,9 m |depth= |mainspan= 12,6 m |clearance_below= 3 |material = opeka |lanes= 8 |gauge= |builder= |cost= |designer = |begin= 1716 (leseni most)<br>1785 (kamniti most s kupolo) <br>1841-42 (sedanji) <br>1906–08 (rekonstrukcija) | complete = |inaugurated= |replaces= |traffic= motorni promet |toll= | mapframe-zoom = 14 | extra = |coordinates = {{Coord|59|56|00|N|30|20|36|E|display=inline}} }} [[Image:fontanka.jpg|270px|thumb|Aničkov most čez Fontanko.]] [[Image:Beloselsky-Belozersky Palace and Anichkov Bridge St. Petersburg.jpg|thumb|270px|Pogled preko mostu na Beloselski-Belozersko palačo v 1850-ih.]] '''Aničkov most''' (rusko Аничков мост) je najstarejši in najbolj znan most čez reko Fontanko v [[Sankt Peterburg]]u, [[Rusija]]. Sedanji most, zgrajen leta 1841–42 in rekonstruiran v letih 1906–08, združuje preprosto obliko z nekaj spektakularnimi okraski. Poleg štirih znanih skulptur konja (1849–50) ima most tudi najslavnejše okrašene železne ograje v Sankt Peterburgu. Struktura je omenjena v delih Puškina, Gogolja in Dostojevskega. Prvi most je bil zgrajen leta 1715-16 po naročilu [[Peter Veliki|Petra Velikega]] in je dobil ime po svojem inženirju Mihailu Aničkovu. Most je bil narejen iz lesa z več razponi, vgrajenih na kupih pilotov, ki so stali tik nad reko Fontanka. Oblikoval ga je Domenico Trezzini.<ref>{{navedi splet | url=http://bestbridge.net/Eu/anichkov-most.html | title=Аничков мост | work=Best bridge | accessdate=July 3, 2011}}</ref> Od tega prvega mostu no ostalo nič. Ko je mesto raslo in se je povečeval rečni promet, so bili leta 1721 predstavljeni načrti za gradnjo novega [[dvižni most|dvižnega mostu]]. Aničkov most je bil eden od sedmih triločnih kamnitih mostov s stolpiči, zgrajenimi čez reko Fontanko v poznem 18. stoletju, med katerimi še vedno obstajata most Lomonosov in most Stari Kalinkin. V tistem obdobju je bil Aničkov most posebno priljubljena atrakcija na Nevskem prospektu, pa tudi priljubljen predmet ilustracij in slik. V 1840-ih se je zasnova iz 18. stoletja, zlasti velikih stolpov, zdela neprimerna za naraščajočo količino prometa, ki je potekala čez Aničkov most ob Nevskem prospektu. Leta 1841–42 je bila na tem mestu pod nadzorom generalpolkovnika A. D. Gotmana zgrajena večja konstrukcija, bolj primerna širini Nevskega prospekta. Novi most je bil izdelan iz kamna in je imel tri razpone z nežno poševnimi loki. Ta preprosta, jedrnata oblika se je lepo ujemala z masivno ograjo iz litega železa in tirnicami iz litega železa iz morsko deklico, ki jih je originalno zasnoval [[Karl Friedrich Schinkel]] za ''Grajski most'' v [[Berlin]]u. Vendar so bili mostni kamniti oboki nenehni vir težav in leta 1906-08 je bilo treba most ponovno obnoviti in njegove oboke okrepiti. == ''Krotilci konj'' == ''Krotilci konj'', ki jih je zasnoval ruski [[kipar]], baron Peter Klodt von Jurgensburg, se uvrščajo med najbolj prepoznavne znamenitosti mesta. Tema izhaja iz kolosalnih rimskih marmorjev, pogosto identificiranih z ''Dioskuroma'', ki je vidno postavljen na [[Kvirinalski grič|Kvirinalskem griču]] v [[Rim]]u. [[Guillaume Coustou starejši|Guillauma Coustouja]] baročni marmorni krotilci konj za Marly-le-Roi, ''Chevaux de Marly'', so bili ponovno postavljeni na odprtju [[Elizejske poljane|Elizejskih poljan]] v [[Pariz]]u v času revolucije. Sanktpeterburške skulpture imajo zanimivo zgodovino. Pred letom 1851, ko so bile dokončne različice nameščene na mostu, je car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] leta 1842 dal dve izmed njih pruskemu kralju Frederiku Viljemu IV., druga dva pa sta bila leta 1846 poslana v [[Neapelj]], v znak hvaležnosti za gostoljubje prikazano carju med njegovim potovanjem tja. »Petersburška zgodba govori o smrti Petra Klodta takoj ob neprijetnem odkritju, da so bili jeziki izpuščeni na dveh od štirih kipov konj«.<ref>Julie A. Buckler. ''Mapping St. Petersburg: Imperial Text and Cityshape''. Princeton University Press, 2004. {{ISBN|0-691-11349-1}}. Page 143.</ref> Druga mestna legenda pravi, da je Klodt upodobil obraz svojega močnega sovražnika pod repom enega od bronastih žrebcev. Leta 1941, med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je bil most pod močnim ognjem nemške topništva, so skulpture odstranili z njihovih ploščadi in zakopali na bližnjem vrtu [[Aničkova palača| Aničkove palače]]. Most je med vojno utrpel hudo škodo, vendar je bil v celoti obnovljen. Kot spomin ohranja podstavek enega od kipov posledice topniškega ognja, na njem pa je spominska plošča. Pred tristoletnico Sankt Peterburga so bili kipi znova odstranjeni z mostu in temeljito obnovljeni. <gallery heights=120px mode=packed > File:Sculptures on Anichkov Bridge 01.jpg File:Sculptures on Anichkov Bridge 02.jpg File:Sculptures on Anichkov Bridge 03.jpg File:Sculptures on Anichkov Bridge 04.jpg </gallery> == Sklici in viri == {{sklici}} * Yu. B. Novikov, ''Mosty i naberezhnye Leningrada'', Lenizdat: Saint Petersburg (Russia), {{ISBN|5-289-00690-7}} == Zunanje povezave == {{commons category|Anichkov bridge}} *[https://mostotrest-spb.ru/bridges/anichkov Aničkov most] *[http://encspb.ru/object/2804005842 Aničkov most] [[Kategorija:Mostovi v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sankt Peterburgu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1842]] sct6dd3khxiiehc1bcwrw99a7xow9fv 0 482187 6684727 6655350 2026-06-03T17:47:08Z MaksiKavsek 244409 kot zab. na cobissu 6684727 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Ignacija Fridl Jarc|organization=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|order=|term_end=|predecessor=|term_start=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|years_active=|employer=|order1=|image=|footnotes=|box_width=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|spouse=|party=|order3=[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije]]|term_start3=[[13. marec]] [[2020]]|term_end3=[[1. junij]] [[2022]]|premier=|premier3=[[Janez Janša]]<br>[[14. vlada Republike Slovenije]]|predecessor3=[[Petra Culetto]]<br>[[Tanja Kerševan Smokvina]]|successor3=[[Marko Rusjan]]|children=|Minister3=[[Vasko Simoniti]]|minister3=[[Vasko Simoniti]]}} '''Ignacija Fridl Jarc''', [[Slovenci|slovenska]] [[filozof]]inja, [[Komparativistika|komparativistka,]] kritičarka, [[Publicist|publicistka]] in [[političarka]], * [[2. april]] [[1968]], [[Slovenj Gradec]]. Bila je [[Državni sekretar Republike Slovenije|državna sekretarka]] na [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije]] v [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/o-ministrstvu/dr-ignacija-fridl-jarc-drzavna-sekretarka/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-07-23|language=sl|archive-date=2020-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200723202301/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/o-ministrstvu/dr-ignacija-fridl-jarc-drzavna-sekretarka/|url-status=dead}}</ref> Trenutno dela na [[Slovenska matica|Slovenski matici]] kot glavna tajnica in urednica in je nekdanja dekanja [[Fakulteta za slovenske in mednarodne študije|Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze]].<ref>{{Navedi splet|title=Fakulteta za slovenske in mednarodne študije - Dekan|url=http://fsms.nova-uni.si/fakulteta/o-fakulteti/organiziranost/organi-fakultete/dekan/|website=Fakulteta za slovenske in mednarodne študije - Dekan|accessdate=2023-06-30|language=sl-SI|first=Suzana|last=Dejić}}</ref> == Življenjepis == Prva leta je odraščala na [[Ojstrica, Dravograd|Ojstrici nad Dravogradom]], kjer sta takrat poučevala njena starša, oba [[Učitelj|učitelja]]. Osnovno šolo Prežihov Voranc je končala v [[Maribor|Mariboru]], kjer je obiskovala tudi današnjo Prvo gimnazijo (v času usmerjenega izobraževanja preimenovano v Srednjo družboslovno in jezikovno šolo).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Ignacija Fridl Jarc|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174676952|website=RTV 4D|accessdate=2020-07-23|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> Diplomirala je iz primerjalne književnosti in filozofije, leta 2006 pa pod mentorstvom [[Franci Zore|Francija Zoreta]] doktorirala iz filozofskih znanosti z disertacijo ''Platonova teorija resnice z vidika lepega in umetnosti''. {{COBISS|ID=230792448}} Delovala je predvsem na področju [[Literarna zgodovina|literarne zgodovine]] in [[Antika|antične]] [[Filozofija|filozofije]] ter kot publicistka in literarna ter gledališka kritičarka. Leta [[2000]] je prejela [[Stritarjeva nagrada|Stritarjevo nagrado]] za mlado gledališko kritičarko. Pred imenovanjem na mesto državne sekretarke na kulturnem ministrstvu je dve leti delovala kot tajnica-urednica [[Slovenska matica|Slovenske matice]] in vodja strokovne službe.<ref>{{Navedi splet|title=Urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc|url=https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/04/26/urednica-slovenske-matice-dr-ignacija-fridl-jarc/|website=marijanzlobec|date=2018-04-26|accessdate=2020-07-23|last=marijanzlobec|archive-date=2020-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200723165709/https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/04/26/urednica-slovenske-matice-dr-ignacija-fridl-jarc/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova tajnica - urednica Slovenske matice je dr. Ignacija Fridl Jarc|url=http://www.slovenska-matica.si/nova-tajnica-urednica-slovenske-matice-je-dr-ignacija-fridl-jarc/|website=Slovenska matica|date=2018-05-03|accessdate=2020-07-23|language=sl-SI}}</ref> Bila je članica številnih strokovnih žirij. Njena znanstvena bibliografija med drugim obsega članke o Platonovi filozofiji in monografijo Jezik v filozofiji starih Grkov (2001). Kot prevajalka iz starogrščine je sodelovala pri slovenski izdaji Fragmentov predsokratikov. Živi v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}}{{Bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Fridl Jarc, Ignacija}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski primerjalni književniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 0vdc3z4lotvmn424452wa5jrmy9id31 0 483125 6684873 6573760 2026-06-03T22:21:49Z Marko3 1829 /* Nagrajenci */ 6684873 wikitext text/x-wiki '''Nagrada za najboljši literarni prvenec''' je [[Slovenija|slovenska]] nagrada za [[književnost]], ki jo na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] dobi najboljše prvo izdano [[Leposlovje|leposlovno delo]] posameznega avtorja, ki je izšlo med dvema knjižnima sejmoma. Podeljuje jo Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]]. Prvič je bila podeljena na šestem<ref>6. slovenski knjižni sejem, 1983, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:IMG-TDHZPWXX}}</ref> [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] leta [[1983]]. === Žirija === Tričlansko žirijo na predlog strokovnega združenja imenuje [[Društvo slovenskih pisateljev]]. === Nagrada === Nagrajeno delo se na sejmu razstavi na videm mestu. V preteklosti so bili zmagovalci deležni tudi denarne nagrade, vendar se ta danes več ne podeli. == Nagrajenci == {| class="wikitable" |- ! scope="col"| Leto ! scope="col"| Ime ! scope="col"| Naslov dela !Sklici |- | bgcolor=#faf9d4|2025 | bgcolor=#faf9d4|Martina Potisk | bgcolor=#faf9d4|''Ena na ena'' | <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-za-najboljsi-prvenec-martini-potisk-in-pesniski-zbirki-ena-na-ena/765772|title=Nagrada za najboljši prvenec Martini Potisk in pesniški zbirki Ena na ena |accessdate=30. 11. 2025 |date=30. 11. 2025 |format= |work= }}</ref> |- | 2024 | [[Tina Perić]] | ''Ćrtice'' |<ref>{{Navedi splet|title=Najboljši prvenec je roman Ćrtice|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/najboljsi-literarni-roman-crtice|website=www.delo.si|accessdate=12. 9. 2025|language=sl|first=A.|last=P|date=25. november 2024}}</ref> |- |bgcolor=#faf9d4|2023 |bgcolor=#faf9d4|[[Pia Prezelj]] |bgcolor=#faf9d4|''Težka voda'' |<ref>{{Navedi splet|title=Pia Prezelj prejme za roman Težka voda nagrado za najboljši prvenec 39. Slovenskega knjižnega sejma|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/pia-prezelj-prejme-za-roman-tezka-voda-nagrado-za-najboljsi-prvenec-39-slovenskega-knjiznega-sejma/688922|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-21|language=sl|first=A.|last=P|date=20. november 2023}}</ref> |- |2022 |[[Pino Pograjc]] |''Trgetanje'' | |- |bgcolor=#faf9d4|2021 |bgcolor=#faf9d4|[[Natalija Milovanović]] |bgcolor=#faf9d4|''Samoumevno'' |<ref>{{Navedi splet|title=Nagrade|url=https://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/nagrade|website=Slovenski knjižni sejem|accessdate=2021-11-22|language=sl|archive-date=2021-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20211122174058/https://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/nagrade|url-status=dead}}</ref> |- |2020 |[[Borut Kraševec]] |''Agni'' |<ref>{{Navedi splet|title=Znan je prejemnik nagrade za najboljši literarni prvenec 2020|url=https://drustvo-dsp.si/znan-je-prejemnik-nagrade-za-najboljsi-literarni-prvenec-2020/|accessdate=2021-11-06|language=sl-SI|website=drustvo-dsp.si|archive-date=2021-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106050350/https://drustvo-dsp.si/znan-je-prejemnik-nagrade-za-najboljsi-literarni-prvenec-2020/|url-status=dead}}</ref> |- |bgcolor=#faf9d4|2019 |bgcolor=#faf9d4|[[Jakob J. Kenda]] |bgcolor=#faf9d4|''Apalaška pot: 3500 hribov in Amerike'' |<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada za najboljši literarni prvenec knjigi Apalaška pot: 3500 hribov in Amerike Jakoba J. Kende|url=https://drustvo-dsp.si/nagrada-za-najboljsi-literarni-prvenec-knjigi-apalaska-pot-3500-hribov-in-amerike-jakoba-j-kende/|accessdate=2020-10-09|language=sl-SI|date=|website=drustvo-dsp.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220122225716/https://drustvo-dsp.si/nagrada-za-najboljsi-literarni-prvenec-knjigi-apalaska-pot-3500-hribov-in-amerike-jakoba-j-kende/|url-status=dead}}</ref> |- |2018 |Eva Markun |''Menažerija'' |<ref>{{Navedi splet|title=Najboljši prvenec knjižnega sejma je knjiga Eve Markun|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najboljsi-prvenec-knjiznega-sejma-je-knjiga-eve-markun/472481|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-09|language=sl|date=21. november 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |bgcolor=#faf9d4|2017 |bgcolor=#faf9d4|[[Ana Schnabl]] |bgcolor=#faf9d4|''Razvezani'' | |- |2016 |Metka Lampret |''Kam bi dala takle dan'' | |- |bgcolor=#faf9d4|2015 |bgcolor=#faf9d4|[[Dino Bauk]] |bgcolor=#faf9d4|''Konec. Znova'' | |- |2014 |Zoran Knežević |''Dvoživke umirajo dvakrat'' | |- |bgcolor=#faf9d4|2013 |bgcolor=#faf9d4|[[Jasmin B. Frelih]] |bgcolor=#faf9d4|''Na/pol'' | |- |2012 |[[Muanis Sinanović]] |''Štafeta okoli mestne smreke'' | |- |bgcolor=#faf9d4|2011 |bgcolor=#faf9d4|[[Katja Perat]] |bgcolor=#faf9d4|''Najboljši so padli'' | |- |2010 |[[Lado Kralj]] |''Kosec koso brusi'' | |- |bgcolor=#faf9d4|2009 |bgcolor=#faf9d4|[[Vesna Lemaić]] |bgcolor=#faf9d4|''Popularne zgodbe'' | |- |2008 |[[Veronika Dintinjana]] |''Rumeno gori grm forzicij'' | |- |bgcolor=#faf9d4|2007 |bgcolor=#faf9d4|[[Gabriela Babnik]] |bgcolor=#faf9d4|''Koža iz bombaža'' | |- |2006 |[[Magda Reja]] |''Ime tvoje zvezde je Bilhadi'' | |- |bgcolor=#faf9d4|2005 |bgcolor=#faf9d4|[[Stanka Hrastelj]] |bgcolor=#faf9d4|''Nizki toni'' | |- |2004 |[[Irena Svetek]] |''Od blizu'' | |- |bgcolor=#faf9d4|2003 |bgcolor=#faf9d4|[[Mitja Čander]] |bgcolor=#faf9d4|''Zapiski iz noči'' | |- |2002 |Lili Potpara |''Zgodbe na dušek'' | |- |rowspan="2" bgcolor=#faf9d4|2001 |bgcolor=#faf9d4|[[Lucija Stupica]] |bgcolor=#faf9d4|''Čelo na soncu'' | |- |bgcolor=#faf9d4|[[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] |bgcolor=#faf9d4|''Kavarna v prvem nadstropju'' | |- |2000 |[[Andrej Skubic]] |''Grenki med'' | |- |rowspan="2" bgcolor=#faf9d4|1999 |bgcolor=#faf9d4|[[Barbara Korun]] |bgcolor=#faf9d4|''Ostrina miline'' | |- |bgcolor=#faf9d4|[[Primož Čučnik]] |bgcolor=#faf9d4|''Dve zimi'' | |- |1997 |[[Aleš Čar]] |''Igra angelov in netopirjev'' | |- |bgcolor=#faf9d4|1995 |bgcolor=#faf9d4|[[Aleš Šteger]] |bgcolor=#faf9d4|''Šahovnice ur'' | |- |1993 |[[Matjaž Zupančič]] |''Izganjalci hudiča'' | |- |rowspan="2" bgcolor=#faf9d4|1991 |bgcolor=#faf9d4|[[Vid Snoj]] |bgcolor=#faf9d4|''List in sen'' | |- |bgcolor=#faf9d4|[[Uroš Zupan]] |bgcolor=#faf9d4|''Sutre'' | |- |1989 |Mart Lenardič |''Moje ženske'' | |- |rowspan="2" bgcolor=#faf9d4|1987 |bgcolor=#faf9d4|[[Andrej Morovič]] |bgcolor=#faf9d4|''Prosti tek'' | |- |bgcolor=#faf9d4|Rade Krstić |bgcolor=#faf9d4|''Vremenar'' | |- |1985 |Štefan Remic |''Nate pada patina'' | |- |bgcolor=#faf9d4|1983 |bgcolor=#faf9d4|[[Tone Perčič]] |bgcolor=#faf9d4|''Pot v nestalnost'' | |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [https://web.archive.org/web/20180127112405/https://www.modrijan.si/Knjizni-program/Knjizni-program/Literarne-nagrade/Nagrada-Slovenskega-knjiznega-sejma-za-knjizni-prvenec Seznam nagrajencev do leta 2017] na ''modrijan.si'' (arhivirano) * [https://www.gzs.si/zbornica_knjiznih_zaloznikov_in_knjigotrzcev/vsebina/Slovenski-knji%C5%BEni-sejem/Slovenski-knji%C5%BEni-sejem-arhiv/21-knji%C5%BEni-sejem/Sejemske-nagrade/Prvenec/8135 Pravilnik za podelitev nagrade Najboljši literarni prvenec] na ''gzs.si'' [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1983]] g4hac0w9sv5i8b6ukprjtqa6uma6ju8 0 484293 6684759 6258299 2026-06-03T18:19:07Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684759 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Mariničev most v Škocjanskih jamah |native_name = |native_name_lang = |image = Slika:Škocjan cave4.jpg |alt = Pogled na Mariničev most v Škocjanskih jamah leta 2014. |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Mariničev most v Škocjanskih jamah}}''' |other_name = Most Concordia, Bertarellijev most |carries = Most za pešce |crosses = [[Reka]] [[Reka_(reka)|Reka)]] |locale = [[Škocjanske jame]], [[Slovenija]] |owner = Občina [[Divača]] |maint = |id = |designer = [[Ponting|Ponting inženirski biro]] |engineering = |design = Jeklena obešena konstrukcija / Montažna gradnja |material = [[jeklo]]|Jeklena obešena konstrukcija]] |length = 28 m |width = 1,5 m |height = |mainspan = |spans = |pierswater = |load = |clearance = 12,5 m |below = |life = |builder = Kraški zidar d.d. |fabricator = |begin = |complete = 2010 |cost = |inaugurated = |open = 2010 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|45|39|57|N|13|59|24|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Mariničev most v Škocjanskih jamah''' je [[most]] v Parku [[Škocjanske jame]] in povezuje pot na robu Male doline z vhodom v Mariničevo jamo. Zamenjal je dotrajano in močno poškodovano mostno konstrukcijo. ==Osnovni podatki== Jekleni transparentni [[most]] je dolg 28 m in premaguje višinsko razliko 4,5 metra. Geometrija konstrukcije zagotavlja ustrezne odmike od naravnih preprek v samem razponu mostu, umakne konstrukcijo zunaj območja padanja ledenih sveč in kamenja, in predstavlja atraktivnejše doživljanje prečkanja globeli v izrazito jamskem okolju. <ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YHABFQVE/673be3d4-0663-496b-a260-5024f4d7e86d/PDF|title=Mariničev most v Škocjanskih jamah - projekt in izgradnja|publisher=Gradbeni vestnik|date=April 2011|accessdate=28. september 2020}}</ref> ==Izgradnja== Javni zavod Park Škocjanske jame je leta 2008 pristopil k rekonstrukciji turistične infrastrukture v Mahorčičevi in Mariničevi jami. Ta bi razširila turistično ponudbo v parku in omogočila tudi ogled delov jame, ki so zaprti in opuščeni od leta 1965, ko so visoke hudourniške vode reke Reke v uničile dobršen del turistične infrastrukture v tem delu Škocjanskih jam. V okviru je bila izvedena tudi rekonstrukcija Mariničevega mostu. Investitor je želel, da bo nov most na isti lokaciji funkcionalen in bo služil osnovnemu namenu, to je varnemu prehodu turistov, hkrati pa naj bi bila rešitev takšna, da bi se rekonstruiran most primerno vklopil v občutljivo, naravno, zaščiteno in turistično atraktivno okolje.<ref name="#1"/> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> File:Coming out into a sinkhole in the new tour of Škocjan Caves (8986783687).jpg|Mariničev most v Škocjanskih jamah File:Slovenia DSC07923 (21641078818).jpg|Mariničev most v Škocjanskih jamah File:On the new tour of Škocjan Caves (8986767243).jpg|Mariničev most v Škocjanskih jamah </gallery> == Glej tudi == *[[Regijski park Škocjanske jame]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Škocjan Caves|Škocjanske jame}} * [http://www.park-skocjanske-jame.si/ Uradna spletna stran parka] * [https://www.ponting.si/si/projekti/marinicev-most-67.html Predstavitev Mariničevega mostu na spletni strani projektanta] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2010]] [[Kategorija:Viktor Markelj]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Škocjan, Divača]] 2gihjyy2drh8l5pwbiaz5gwnueg4v7m 6684764 6684759 2026-06-03T18:22:02Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684764 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Mariničev most v Škocjanskih jamah |native_name = |native_name_lang = |image = Slika:Škocjan cave4.jpg |alt = Pogled na Mariničev most v Škocjanskih jamah leta 2014. |caption = |official_name = Mariničev most v Škocjanskih jamah |other_name = Most Concordia, Bertarellijev most |carries = Most za pešce |crosses = [[Reka]] [[Reka_(reka)|Reka)]] |locale = [[Škocjanske jame]], [[Slovenija]] |owner = Občina [[Divača]] |maint = |id = |designer = [[Ponting|Ponting inženirski biro]] |engineering = |design = Jeklena obešena konstrukcija / Montažna gradnja |material = [[jeklo|Jeklena obešena konstrukcija]] |length = 28 m |width = 1,5 m |height = |mainspan = |spans = |pierswater = |load = |clearance = 12,5 m |below = |life = |builder = Kraški zidar d.d. |fabricator = |begin = |complete = 2010 |cost = |inaugurated = |open = 2010 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|45|39|57|N|13|59|24|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Mariničev most v Škocjanskih jamah''' je [[most]] v Parku [[Škocjanske jame]] in povezuje pot na robu Male doline z vhodom v Mariničevo jamo. Zamenjal je dotrajano in močno poškodovano mostno konstrukcijo. ==Osnovni podatki== Jekleni transparentni [[most]] je dolg 28 m in premaguje višinsko razliko 4,5 metra. Geometrija konstrukcije zagotavlja ustrezne odmike od naravnih preprek v samem razponu mostu, umakne konstrukcijo zunaj območja padanja ledenih sveč in kamenja, in predstavlja atraktivnejše doživljanje prečkanja globeli v izrazito jamskem okolju. <ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YHABFQVE/673be3d4-0663-496b-a260-5024f4d7e86d/PDF|title=Mariničev most v Škocjanskih jamah - projekt in izgradnja|publisher=Gradbeni vestnik|date=April 2011|accessdate=28. september 2020}}</ref> ==Izgradnja== Javni zavod Park Škocjanske jame je leta 2008 pristopil k rekonstrukciji turistične infrastrukture v Mahorčičevi in Mariničevi jami. Ta bi razširila turistično ponudbo v parku in omogočila tudi ogled delov jame, ki so zaprti in opuščeni od leta 1965, ko so visoke hudourniške vode reke Reke v uničile dobršen del turistične infrastrukture v tem delu Škocjanskih jam. V okviru je bila izvedena tudi rekonstrukcija Mariničevega mostu. Investitor je želel, da bo nov most na isti lokaciji funkcionalen in bo služil osnovnemu namenu, to je varnemu prehodu turistov, hkrati pa naj bi bila rešitev takšna, da bi se rekonstruiran most primerno vklopil v občutljivo, naravno, zaščiteno in turistično atraktivno okolje.<ref name="#1"/> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> File:Coming out into a sinkhole in the new tour of Škocjan Caves (8986783687).jpg|Mariničev most v Škocjanskih jamah File:Slovenia DSC07923 (21641078818).jpg|Mariničev most v Škocjanskih jamah File:On the new tour of Škocjan Caves (8986767243).jpg|Mariničev most v Škocjanskih jamah </gallery> == Glej tudi == *[[Regijski park Škocjanske jame]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Škocjan Caves|Škocjanske jame}} * [http://www.park-skocjanske-jame.si/ Uradna spletna stran parka] * [https://www.ponting.si/si/projekti/marinicev-most-67.html Predstavitev Mariničevega mostu na spletni strani projektanta] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2010]] [[Kategorija:Viktor Markelj]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Škocjan, Divača]] 3cqtbtbvja0iof99zuil1qj6pbj0np0 0 485902 6684926 6342103 2026-06-04T07:33:23Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684926 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Viadukt Bonifika |native_name = |native_name_lang = |image = File:Viadukt Bonifika 2.jpg |alt = Viadukt Bonifika leta 2020. |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Viadukt Bonifika}}''' |other_name = |carries = Cestni viadukt/nadvoz |crosses = [[Reka]] [[Rižana (reka)|Rižana)]], železniški tiri |locale = [[Koper]], [[Slovenija]] |owner = [[DARS]] |maint = |id = |designer = [[Ponting|Ponting inženirski biro]] |engineering = |design = Kontinuirana prednapeta AB konstrukcija |material = Armirani beton |length = 547,5 m |width = 14,47 metra |height = Do 12 metrov |mainspan = |spans = 30.0 + 13 x 37.5 + 30.0 = 547.5 |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = JV SCT d.d., Primorje d.d., SGP Kraški zidar d.d.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/1023/Dokoncana_1_faza_navezave_Luke_Koper_na_avtocestno_omrezje|title=Dokončana 1. faza navezave Luke Koper na avtocestno omrežje|publisher=DARS|date=14. april 2008|accessdate=9. november 2020|archive-date=2021-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211026123106/https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/1023/Dokoncana_1_faza_navezave_Luke_Koper_na_avtocestno_omrezje|url-status=dead}}</ref> |fabricator = |begin = 14. april 2008<ref name="#1"/> |complete = 2008 |cost = [[Euro|€]]&nbsp;7.805.000<ref name="#1"/> |inaugurated = |open = 2008 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|45|33|26|N|13|45|22|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Viadukt Bonifika''' je [[viadukt]], ki premošča železniške tire, reko [[Rižana|Rižano]], naftovod in predvideno štiripasovno vpadnico v [[Luka Koper|Luko Koper]]. ==Osnovni podatki== [[Viadukt]] je dolg 547,5 metrov in leži na 16 podporah. Gre za največji objekt, zgrajen v okviru 1. faze navezave Luke Koper na avtocesto. [[Viadukt]] je projektiral mariborski inženirski biro [[Ponting]], odgovorni projektant je bil Marjan Pipenbaher. Investitor gradnje je bila [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS), izvajalci pa skupina podjetij [[SCT]], [[Primorje (podjetje)|Primorje]] in [[SGP Kraški zidar]], ki so ga dokončali leta 2008.<ref name="#1"/> Prometu so ga predali 15. aprila 2008.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/1275923/luka-koper-bo-od-torka-povezana-z-avtocesto|title=Luka Koper bo od torka povezana z avtocesto|publisher=STA|date=14. april 2008|accessdate=9. november 2020}}</ref> Zaradi neugodnih geološko-geomehanskih razmer je viadukt globoko temeljen na uvrtanih pilotih premera 1,5 metra, ki so dolgi od 20 do 47 metrov in segajo najmanj 4,5 metra v kompaktno flišno hribino. Stebri, ki se v zgornjem delu krakasto razširijo, delujejo skupaj z voziščno konstrukcijo v arhitekturnem smislu nevpadljivo in enostavno.<ref name="#1"/> ==Navezava na avtocestno omrežje== Cestogradbena dela v okviru 1. faze navezave Luke Koper na avtocestno omrežje, izvedena leta 2008, so vključevala: 240 metrov dolg štiripasovni vstop v Luko Koper s krožnim križiščem Rižana, 1.035 metrov dolga Bertoška vpadnica s krožnim križiščem Bertoki, 1.200 metrov dolg del Ankaranske vpadnice z viaduktom Bonifika med krožnima križiščema Bertoki in krožnim križiščem pri centralni čistilni napravi (del anakranske vpadnice v dolžini 650 metrov in viadukt Bonifika v dolžini 550 metrov) ter povezovalne ceste med rondojem pri centralni čistilni napravi in krožnim križiščem Rižana v dolžini 650 metrov.<ref name="#1"/> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> Viadukt Bonifika.jpg Viadukt Bonifika 3.jpg </gallery> == Zunanje povezave == * [https://www.dars.si/Zgrajene_AC_in_HC/H5_skofije_-_Srmin_-_Koper www.dars.si] * [https://www.ponting.si/si/projekti/viadukt-bonifika-57.html www.ponting.si] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Viadukti v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2008]] [[Kategorija:Ponting]] 7qz2bw4bs56egbfs7akyjgdm5vfuono 0 487551 6684956 6676002 2026-06-04T07:43:48Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684956 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |bridge_name=Most Pelješac |native_name=Pelješki most |image=Pelješac bridge - Most Pelješac - Croatia - 2022-06-16.jpg |caption=Gradbišče junija 2020 |locale= [[Dubrovniško-neretvanska županija]], [[Hrvaška]] |official_name= |also_known_as= |builder=China Road and Bridge Corporation |begin=30. julij 2018 |complete=26. julij 2022<ref>{{navedi novice|author1=Thomas, Mark|title=City of Dubrovnik celebrates the opening of the new Pelješac Bridge|url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/dubrovnik/item/13842-city-of-dubrovnik-celebrates-the-opening-of-the-new-peljesac-bridge|work=The Dubrovnik Times|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Croatia opens long-awaited bridge bypassing Bosnia|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/26/croatia-opens-long-awaited-bridge-bypassing-bosnia|work=Al Jazeera|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref> |designer=Inženirski biro [[Ponting]] in Pipenbaher Consulting Engineers, odgovorni projektant: [[Marjan Pipenbaher]] |cost=[[Euro|€]]420,3 millijona (85 % financirano s strani [[Evropska Unija|EU]])<ref name=regio>{{navedi novice |title=Commission approves EU financing of the Pelješac bridge in Croatia |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2017/06/06-07-2017-commission-approves-eu-financing-of-the-peljesac-bridge-in-croatia |publisher=European Commission |date=7 June 2017 |accessdate=2017-08-04}}</ref> |closed= |design=[[Most s poševnimi zategami]] |mainspan=5 x 285 m |length=2404 m |width=23,6 m |height=75,4 do 98 m |toll= začasno zastonj |carries=4 pasovna cesta |traffic= |engineering= |below=55 m nad visoko vodo |crosses=Pelješki kanal / Zaliv Mali Ston |maint= |clearance= |id= }} '''Most Pelješac''' ali '''Pelješki most''' (tudi {{lang-hr|Pelješki most}})<ref>{{navedi splet|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=eV9hUBY%3D&keyword=pelješki|title=pèlješkī|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=e1hlXRA%3D&keyword=most|title=mȏst|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref> je [[most s poševnimi zategami]], odprt 26. julija 2022 na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države [[Republika Hrvaška|Republike Hrvaške]] oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko [[Enklava in eksklava|eksklavo]], ki obsega glavnino [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]]. Most preči [[Neretvanski kanal]] med [[Komarna|Komarnim]] na severnem delu kopna in [[Polotok|polotokom]] [[Pelješac]], s tem poveže hrvaško ozemlje in zaobide mejna prehoda s sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] pri [[Neum|Neumu]], kjer ima ta država izhod na morje. Most je načrtoval znan slovenski gradbeni inženir in graditelj mostov [[Marjan Pipenbaher]], zgradilo pa ga je kitajsko podjetje za gradnjo mostov. Gradnja se je začela 30. julija 2018 in je trajala skoraj natanko štiri leta, končana je bila poleti leta 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.neues-deutschland.de/artikel/1096073.kroation-will-endlich-eins-werden.html|title=Kroatien will "endlich eins" werden|trans-title=Croatia finally wants to be one|language=de|date=2 August 2018|accessdate=11 August 2018|first=Elke|last=Windisch}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Pelješac_bridge_location_map.svg|desno|sličica|300x300_pik| Lokacija mostu v gradnji]] Prvotna zasnova mostu iz leta 2007 je imela glavni razpon 568 metrov.<ref>{{Cite journal |last=Radić|first=Jure|last2=Šavor|first2=Zlatko|last3=Hrelja|first3=Gordana|last4=Mujkanović|first4=Nijaz|title=Most Pelješac|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170914085757/http://casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|archive-date=14 September 2017|access-date=22 July 2021|journal=Građevinar|language=hr}}</ref> Po zadnjih načrtih gre za večrazponski kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami - pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203,5 m razpona. Višina [[pilon (stavbarstvo)|pilonov]], merjeno do morske gladine, znaša 75,4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih [[pilot (temeljenje)|pilotih]] premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu je grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko so pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Navigacijskega kanala sta 98 metrov nad morsko gladino in 222 metrov nad morskim dnom, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m.<ref>{{Navedi splet|title=Pelješac Bridge (Komarna/Brijesta, 2022)|url=https://structurae.net/en/structures/peljesac-bridge|accessdate=2020-06-02|website=Structurae|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Most na Pelješac, Ponting Bridges.|url=https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html|accessdate=2020-12-12|website=www.ponting.si|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Poleg izgradnje mostu so bile potrebne tudi dovozne ceste na obeh straneh mostu, vključno z dvema predoroma na Pelješcu (eden dolžine 2170 metrov in drugi 450 metrov)) ter dva manjša mostova na Pelješcu, (en dolg 500 metrov in drug 50 metrov). Most ne more biti del avtoceste A1, ki trenutno povezuje Zagreb in Ploče, ker ni predvideno potrebno število voznih pasov za njegovo podporo. Cesta od Ploč preko mostu proti Stonu in južneje do Dubrovnika je predvidena kot štiripasovna hitra cesta. == Zgodovina == Ker hrvaško celino seka majhen pas obale okoli mesta Neum, ki je del Bosne in Hercegovine in tvori edini izhod Bosne in Hercegovine na morje, je fizična povezava najjužnejšega dela Dalmacije s preostalo Hrvaško omejena na hrvaške teritorialne vode. Leta 1996 sta Bosna in Hercegovina ter Hrvaška podpisali ''Neumski sporazum'', v katerem je Hrvaška dobila neoviran prehod skozi Neum,<ref>{{navedi splet | url = http://www-wds.worldbank.org/servlet/WDSContentServer/WDSP/IB/1996/10/15/000009265_3970128125623/Rendered/PDF/multi0page.pdf | work = Technical annex on a proposed loan to the Republic of Croatia for an emergency transport and mine clearing project | title = Neum Agreement, May 1996 | pages = 45–47 | publisher = World Bank| date = 15 October 1996 | accessdate = 27 December 2010}}</ref> a sporazum ni bil nikoli ratificiran. Za ves promet, ki poteka skozi neumski koridor, je treba opraviti mejno kontrolo blaga in oseb. Zato morajo ljudje, ki potujejo iz dubrovniške eksklave na celinsko Hrvaško, trenutno opraviti dve mejni kontroli v razdalji 9 kilometrov. Če bi se Hrvaška v prihodnosti pridružila [[Schengensko območje|schengenskemu območju]] (kar je teoretično zavezana storiti v skladu s pogoji pristopa k Evropski uniji), bi bile kontrole bistveno strožje in dolgotrajnejše, saj Zakonik o schengenskih mejah zahteva, da se kontrole ne izvajajo. samo ob vstopu v schengensko območje, ampak tudi pri izstopu iz njega. Tako bi nekdo, ki potuje iz Dubrovnika na celinsko Hrvaško, opravil tri različne mejne kontrole: hrvaško (schengensko) izstopno kontrolo, bosansko-hercegovsko vstopno kontrolo in hrvaško (schengensko) vstopno kontrolo. Medtem ko so mejne kontrole Bosne in Hercegovine za imetnike potnih listov evropskih držav na turističnih lokacijah običajno hitre vizualne kontrole za preverjanje, ali se fotografija potnega lista ujema s posameznikom, ki je predložil potni list, in da potni list ni potekel, schengenske kontrole zdaj vključujejo skeniranje vseh potnih listov (tudi potnih listov državljani s pravico do neomejenega prostega gibanja po vsej EU) v različnih zbirkah podatkov, kar lahko traja do 30 sekund na posameznika. Tako bi lahko na primer na vsaki hrvaški meji za dve minuti ustavili avto, v katerem so bile štiri osebe. V poletni turistični sezoni bi takšna možnost vodila v nevzdržne zastoje na mejah in zahtevala nujno rešitev, kot je most, ki bi obšel Neum in ostal na Hrvaškem. Gradnjo mostu je leta 1997 javno predlagal Ivan Šprlje, župan Dubrovniško-neretvanske županije in član [[Socialdemokratska stranka Hrvaške|Socialdemokratske stranke]] (SDP). [[Hrvaška demokratska skupnost]] (HDZ) je idejo sprva zavrnila, leta 1998 pa je dobila podporo njihovega poslanca Luke Bebića. Leta 2000 je bil most vpisan v prostorski načrt občine in izdelani so bili prvi gradbeni načrti. Gradbena dela na projektu ''Pelješac'' so se uradno začela novembra 2005 s svečano otvoritvijo, ki jo je vodil takratni premier [[Ivo Sanader]].<ref name="jutarnji-2011">{{navedi novice | url = http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | language = hr | title = Nikad ispričana priča o Pelješkom mostu: Tri puta živio, tri puta umro, tri vlade mučio je gradnjom. Opet je oživio | newspaper = Jutarnji list | date = 24 August 2011 | accessdate = 17 May 2012 | archive-date = 3 March 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303215006/http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | url-status = dead }}</ref> Kljub temu, da se je cena projekta mostu v primerjavi s prvotno oceno precej podražila, je vlada vztrajala pri ideji o mostu. Prvotna zasnova je bila spremenjena, da bi odražala pomisleke Bosne in Hercegovine glede prvih načrtov. Za gradnjo mostu sta se strani dogovorili v začetku decembra 2006.<ref name="set-april-07">{{navedi novice| url = http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2007/04/11/feature-03| publisher = Southeast European Times| title = BiH, Croatia seek agreement on proposed bridge| date = 11 April 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Maja 2007 je hrvaški minister za infrastrukturo [[Božidar Kalmeta]] dejal, da priprave na gradnjo mostu potekajo po načrtih in da je v pripravi prvi razpis. Kalmeta je dodal, da je vprašanje, kdaj se bodo gradbena dela začela, odvisno od tega, ali bo v prvem krogu izbran izvajalec.<ref>{{navedi splet |publisher = Croatian Ministry of Sea, Tourism, Transport and Development |url = http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |title = Kalmeta and Ljubic on Croatia's plan to build Peljesac bridge |url-status = dead |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070612072200/http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |archivedate = 12 June 2007}}</ref> ''[[Hrvatske ceste]]'' so 11. junija 2007 objavile javni razpis za gradnjo mostu. 28. avgusta 2007 je bil objavljen seznam ponudnikov: Konstruktor, Viadukt in Hidroelektra (Hrvaška); Dywidag (Nemčija), Strabag (Avstrija), Cimolai [it ] (Italija), Eiffel (Francija); in Alpine Bau (iz Salzburga, Avstrija) Kalmeta je potrdil, da naj bi se gradbena dela začela jeseni 2007. Izvajalec naj bi bil dolžan projekt dokončati v štirih letih. Stroški gradnje so bili ocenjeni na 1,9 milijarde kun, skoraj 260 milijonov evrov. Financirale bi ga ''Hrvatske ceste'' in s posojili evropskih investicijskih bank.<ref name="limun">{{navedi splet| url = http://www.limun.hr/en/main.aspx?id=166524| title = Kalmeta: Bridge to Peljesac in 2011| publisher = Limun.hr| author = Slobodna Dalmacija| date = 12 June 2007| accessdate = 14 May 2010| author-link = | archive-date = 2012-02-07| archive-url = https://web.archive.org/web/20120207093606/http://www.limun.hr/en/main.aspx?id=166524| url-status = dead}}</ref> Junija 2007, po objavi razpisa, so mediji poročali o ponovnem nasprotovanju Državne komisije za mejo v Bosni in Hercegovini. Bosna in Hercegovina je izjavila, da bo tožila Hrvaško, če bo začela enostransko graditi most.<ref>{{navedi novice| url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7062107.stm| title = Bosnia vexed by Croatian bridge| publisher = BBC| date = 25 October 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Ministrstvo za gradbeništvo je 14. septembra 2007 sporočilo, da je na natečaju zmagal konzorcij Konstruktor/Viadukt/Hidroelektra in da bo podpisal pogodbo za 1,94 milijarde kun, takratnih 265 milijonov evrov. Gradbena dela na severnem in južnem terminalu so se začela 24. oktobra 2007, <ref>{{navedi splet| url = http://daily.tportal.hr/article.aspx?aID=2469&kID=1| title = Construction on Pelješac Bridge starts, Brijest| publisher = T-portal.hr| date = 24 October 2007}}</ref> dela na morju pa so se začela jeseni 2008. Julija 2009 je hrvaška vlada pod vodstvom [[Jadranka Kosor|Jadranke Kosor]] sporočila, da bo v okviru prizadevanj za zmanjšanje stroškov v času gospodarske krize gradnja Pelješkega mostu potekala po precej počasnejšem časovnem načrtu, kot je bilo prvotno načrtovano. Novembra 2009 je Kalmeta kot leto zaključka omenil leto 2015. Proračun in program gradnje cest za leto 2010 je nakazal, da bo do konca leta 2012 v most vloženih le 433,5 milijonov kun oziroma 60 milijonov evrov, kar je manj kot četrtina vseh sredstev.<ref>{{navedi novice| url = http://slobodnadalmacija.hr/Hrvatska/tabid/66/articleType/ArticleView/articleId/84263/Default.aspx| language = hr| title = Kapitalni državni projekt čekat će izlazak iz recesije - Konzerviranje radova - Pelješki most 'tanak' za 1,6 milijarda kuna| newspaper = Slobodna Dalmacija| date = 18 December 2009}}</ref> Po hrvaških parlamentarnih volitvah leta 2011 je nova vlada pod vodstvom SDP maja 2012 zaradi pomanjkanja sredstev prekinila obstoječo gradbeno pogodbo v vrednosti 1,94 milijarde kun (približno 259 milijonov evrov). Istočasno so bili izdelani načrti za uporabo gradbišč mostov kot novih trajektnih pristanišč. Razpravljalo se je tudi o tem, kakšni bi bili stroški in hitrost trajektne rešitve v primerjavi s stroški preklicanega mostu, pri čemer je minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo trdil, da bo trajekt cenejši in razmeroma hiter ter končan do 1. julija 2013, ko je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo in ko bi novi mejni režim lahko postal problem. Leta 2012 je Evropska unija Hrvaški odobrila 200.000 evrov za predhodno študijo izvedljivosti izgradnje Pelješkega mostu. Študija ne bi preučila le projektiranega mostu, temveč tudi rešitev zaprtega cestnega koridorja čez zaledje Neuma. »Strateški cilj vlade je učinkovito povezati ozemlje Hrvaške, kar je tudi cilj EU, saj naj bi hrvaško ozemlje postalo ozemlje Unije. Ta projekt ne bi smeli politizirati, ampak moramo videti kateri ukrep je stroškovno najbolj učinkovit«, je zatrdila ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić. Poudarila je tudi, da ratifikacija pogodbe Tuđman-Izetbegović iz leta 1996 (''Neumski sporazum'') ni pogoj za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo mostu, vendar ne bi bilo nič škode, če bi do nje prišlo.<ref>{{navedi splet|author=Piše: M.L. ponedjeljak, 10 September 2012. 20:56 |url=http://www.index.hr/vijesti/clanak/iz-europske-unije-stize-novac-za-peljeski-most-hrvatskoj-za-predstudiju-odobreno-200000-eura/636280.aspx |title=Iz Europske unije stiže novac za Pelješki most: Hrvatskoj za predstudiju odobreno 200.000 eura - Vijesti |publisher=Index.hr |date=9 October 2012 |accessdate=7 September 2015}}</ref> Študija izvedljivosti, ki jo je pripravila Hrvaška za analizo možnih alternativ, je pokazala, da bi bila gradnja mostu najugodnejša možnost, saj je dosegla najvišjo oceno pri več kriterijih (varnost, vpliv na promet, vpliv na okolje) in analizi stroškov in koristi v primerjavi z druge možnosti – avtocestni koridor, trajektna povezava ali gradnja predorov. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju z oblastmi Bosne in Hercegovine. Nujnost ohranjanja naravne dediščine Hrvaške je bila bistven kriterij, ki se je upošteval v vseh fazah priprave projekta. Evropska komisija je projekt pred sprejetjem dala oceniti tudi neodvisnim strokovnjakom v okviru Skupne pomoči za podporo projektom v evropskih regijah (JASPERS)<ref>{{navedi splet|url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/funding/special-support-instruments/jaspers/|title=JASPERS: Joint Assistance to Support Projects in European Regions|website=ec.europa.eu|accessdate=26 March 2018}}</ref> glede njegove izvedljivosti in ekonomske upravičenosti. Francoska študija je decembra 2013 predlagala, da je most najbolj izvedljiva rešitev, hrvaški minister za promet Siniša Hajdaš Dončić pa je izjavil, da se bo gradnja mostu začela leta 2015.<ref>{{navedi novice|url=http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213111416/http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia |archive-date=13 December 2013|date=11 December 2013|title=Peljesac bridge is best solution to connect the south of Croatia|work=Croatian Times }}</ref> Julija 2015 je hrvaška vlada sporočila, da se bo gradnja verjetno začela spomladi 2016. <ref>{{navedi novice |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Croatia: Delayed bridge bypassing Bosnia goes ahead |url=https://www.bbc.co.uk/news/blogs-news-from-elsewhere-33541099 |newspaper=BBC News |location=BBC Monitoring |date=15 July 2015 |access-date=17 July 2015 }}</ref> Do leta 2016 je hrvaška vlada napovedovala, da bo gradnja potekala z ali brez sredstev EU.[38] Datume gradnje je dodatno zamaknila uradna pritožba na razpisno dokumentacijo.[39] [[File:Pelješac bridge and new link roads - Pelješki most i nove pristupne ceste.png|thumb|Zemljevid mostu in dostopnih cest]] Evropska komisija je 7. junija 2017 objavila, da bo za most in podporno infrastrukturo (predore, obvoznice, viadukte in dostopne ceste) na voljo 357 milijonov evrov iz sredstev kohezijske politike, dokončanje pa je predvideno leta 2022. Prispevek EU bi znašal 85 % celotnih stroškov gradnje, s ciljem prinesti koristi turizmu, trgovini in teritorialni koheziji. Kljub protestom bosanskih političnih akterjev sta hrvaška ministrica za regionalni razvoj Gabrijela Žalac in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.total-croatia-news.com/news/21210-plenkovic-peljesac-bridge-project-will-continue|title=Plenković: ''Pelješac Bridge Project Will Continue''|publisher=|accessdate=26 March 2018|archive-date=2021-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20211205211149/https://www.total-croatia-news.com/news/21210-plenkovic-peljesac-bridge-project-will-continue|url-status=dead}}</ref> potrdila, da se bo gradnja mostu nadaljevala. 15. septembra 2017 je bilo objavljeno, da so se na razpis za gradnjo mostov prijavili China Road and Bridge Corporation, avstrijski Strabag in italijansko-turški konzorcij Astaldi/Içtas. Avstrijci so ponudili vrednost 2,622 milijarde kun, italijansko-turška ponudba 2,551 milijarde kun, kitajska ponudba pa 2,08 milijarde kun.<ref>{{navedi novice|url=http://www.poslovni.hr/hrvatska/foto-tri-ponude-za-peljeski-most-kinezi-najjeftiniji-332213|title=FOTO: Tri ponude za Pelješki most, Kinezi najjeftiniji|access-date=16 January 2018|language=en}}</ref> Hrvatske ceste so 15. januarja 2018 sprejele formalno odločitev, po kateri je na razpisu zmagala družba China Road and Bridge Corporation. Poleg najnižje cene je CRBC ponudil tudi dokončanje projekta šest mesecev hitreje, kot je zahtevano. Gradnja se je začela sredi leta 2019 z gradnjo stebrov mostu oktobra 2019.<ref name="photos-progress">{{navedi novice |url=https://www.croatiaweek.com/photos-peljesac-bridge-progressing-at-speed/ |title=PHOTOS: Peljesac Bridge progressing at speed |access-date=18 March 2020 |language=en}}</ref> <gallery mode="packed" heights="125"> Komarna06555.JPG|Vhod na gradbišče mostu s celinske strani v vasi [[Komarna]] Izgradnja_Peljeskog_mosta.jpg|Gradbišče aprila 2019 Izgradnja_Peljeskog_mosta2.jpg|Gradbišče februarja 2020 Pelješac_Bridge_Construction_02.jpg|Gradbišče junija 2020 </gallery> == Sporni vidiki == === Varstvo okolja === Ideja, da bi velik most povezal Pelješac s celino, je povzročila zaskrbljenost med okoljskimi aktivisti na Hrvaškem, ki so temu nasprotovali zaradi možne škode morskemu življenju v Malostonskem zalivu in marikulturi. Ta tveganja in pomisleke so konstruktorji izrecno obravnavali v predhodnih študijah.<ref>{{navedi splet |url = http://puo.mzopu.hr/UserDocsImages/sazetak_Pelj_JU_tekst.pdf |title = The Summary Study on the Pelješac Bridge |author = Institut IGH |publisher = Croatian Ministry of Nature Preservation |quote = ''Iz, u SUO, opisanih hidrogeoloških značajki područja istraživanja uočljivo je da se s pristupnih cesta, a i s Mosta kopno - Pelješac ne smije dopustiti direktan upoj voda u okolni teren bez prethodnog pročišćavanja.''}}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Oktobra 2015 je hrvaško Ministrstvo za okolje in varstvo narave izdalo Odločbo, ki potrjuje, da je bilo opravljeno čezmejno posvetovanje o vplivu projekta na okolje Bosne in Hercegovine v skladu s Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje. Kontekst. Bosna in Hercegovina ni predložila svojih pripomb ali zaprosila za podaljšanje časovnega okvira posvetovanja. === Analiza stroškov in koristi === Zamisel nasprotuje tudi iz različnih ekonomskih razlogov – ali je takšen most res nujen kot drugačen dogovor z Bosno in Hercegovino ali je predrag, če je zgrajen v skladu z ekološkimi zahtevami, ali pa ga je najbolje zamenjati s podmorskim [[predor]]om. Zamisel o izgradnji potopne cevi kot stroškovno učinkovitejšega načrta, ki ne ovira dostopa do Neuma, je bila zasmehovana in je hrvaške oblasti nikoli niso sprejele. Po poročanju ''Dnevnika Nove TV'' je bila druga možnost avtocestni koridor skozi Bosno in Hercegovino z visokimi zidovi in strogim nadzorom.<ref>{{navedi splet|author=Mislav Bago/T.V. |url=http://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/ovako-ce-izgledati-peljeski-most.html |title=Animacija: Ovako bi mogla izgledati nova verzija Pelješkog mosta! |publisher=Dnevnik.hr |date=16 June 2015 |accessdate=7 September 2015}}</ref> V procesu pristopa Hrvaške k Evropski uniji je hrvaška vlada trdila, da bo most »predpogoj« za vstop Hrvaške v schengensko območje. Kljub temu je Evropska komisija leta 2010 izjavila, da je to le ena od več možnosti za reševanje tega vprašanja.<ref>{{navedi novice | url = http://www.vecernji.hr/vijesti/ek-objasnjava-peljeski-most-nije-uvjet-uspostavu-schengena-clanak-206711 | language = hr | title = EK objašnjava: Pelješki most nije uvjet za uspostavu Schengena | newspaper = Večernji list | date = 23 October 2010 | accessdate = 17 May 2012}}</ref> === Mednarodno pravo in dostop Bosne in Hercegovine do odprtega morja === Gradnji mostu so nasprotovali tudi različni politični akterji v BiH, predvsem bošnjaški, saj bi po njihovem mnenju otežil dostop do mednarodnih voda. Več bosanskih politikov je sprva nasprotovalo gradnji mostu, ki naj bi bil po prvotnih načrtih visok le 35 metrov, ker bi velikim ladjam onemogočil vstop v pristanišče Neum. Čeprav neumsko pristanišče trenutno ni primerno za komercialni promet in večina trgovine v in iz Bosne in Hercegovine poteka skozi hrvaško pristanišče Ploče, je več bosanskih politikov izjavilo, da bi lahko v prihodnosti zgradili novo in da bi gradnja mostu ogrozila to ambicijo. Avgusta 2017 je skupina neimenovanih bosanskih poslancev napisala pismo [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visoki predstavnici EU za zunanje zadeve in varnostno politiko]] [[Federica Mogherini|Federici Mogherini]] iz Italije ter visokemu predstavniku za Bosno in Hercegovino [[Valentin Inzko|Valentinu Inzku]] iz Avstrije, v katerem trdi, da je Hrvaška v krši konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu in svojo državo »brez dovoljenja odrezuje« od mednarodnih voda s projektom Pelješkega mostu, Hrvaško pa poziva, »naj neha napadati suverenost Bosne in Hercegovine kot pomorske države in neha vse aktivnosti na izgradnji nezakonitega in politično nasilnega projekta mostu na lokaciji Komarna-Pelješac«. Bosanski poslanci so ugotovili, da Bosna in Hercegovina nikoli ni dala uradnega soglasja, ne s strani sveta ministrov ne s strani predsedstva, k projektu mostu in njegovemu financiranju s sredstvi EU.<ref>{{navedi splet|url=http://balkans.aljazeera.net/vijesti/akcija-bh-parlamentaraca-hrvatska-ne-smije-graditi-peljeski-most|title=Akcija bh. parlamentaraca: Hrvatska ne smije graditi Pelješki most|date=2 August 2017|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.nap.ba/new/vijest.php?id=37755|title=Bh. parlamentarci spremaju pismo EU: Lažirana saglasnost BiH za gradnju Pelješkog mosta|website=Novinska agencija Patria|accessdate=26 March 2018|date=3 August 2017|archive-date=2017-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170830234507/http://www.nap.ba/new/vijest.php?id=37755|url-status=dead}}</ref> Hrvaška je navedla, da bo most izključno na hrvaškem ozemlju in hrvaških teritorialnih vodah in da je zato po mednarodnem pomorskem pravu upravičena zgraditi most, ne da bi za to potrebovala soglasje Bosne in Hercegovine. Hrvaška je tudi izrazila zavezanost polnemu spoštovanju mednarodnih pravic, ki jih uživajo druge države na polotoku Pelješac, vključno s pravico do neškodljivega prehoda, ki jo uživajo vse države v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ter pravico Bosne in Hercegovine, da ima neomejen dostop do odprtega morja. Hrvaška je tudi spomnila, da bo predvidena višina mostu (55 m) omogočila celotnemu sedanjemu bosanskemu ladijskemu prometu uporabo obstoječe navigacijske poti za tranzit pod mostom in da bo v primeru, da bo katera koli ladja višja od 55 metrov bi moral pristati v pristanišču v Bosni in Hercegovini, bi lahko namesto tega pristal v hrvaškem pristanišču Ploče, v skladu s sporazumom o prostem tranzitu iz leta 1995. === Povezava z ratifikacijo pogodbe o določitvi meje === [[File:Polutok Klek i granica.JPG|thumb|right|upright=1.5|Meje Bosne in Hercegovine (polna črta) pri Neumu, spremenjene (črtkana črta) v skladu s sporazumom iz leta 1999]] [[Bosna in Hercegovina]] ter [[Hrvaška]] sta se o pogodbi o določitvi meje dogovorili leta 1998. Pogodbo sta podpisala oba nekdanja predsednika, [[Alija Izetbegović]] in [[Franjo Tuđman]], nikoli pa ni bila ratificirana v obeh parlamentih, zato ni nikoli začela veljati. Sporazum predvideva definicijo ozemlja obeh držav na območju Pelješca, ki je nekoliko drugačna od tiste, ki je prikazana na zemljevidih, saj se je Hrvaška strinjala, da bo priznala suverenost Bosne in Hercegovine nad dvema majhnima skalnatima otokoma (Mali Školj in Veliki Školj). ) in vrh polotoka Klek pri Neumu. Predsedstvo Bosne in Hercegovine je 17. oktobra 2007 sprejelo uradno stališče, da »Bosna in Hercegovina nasprotuje izgradnji [Pelješkega] mostu, dokler se ne rešijo vprašanja v zvezi z določitvijo mejne črte na morju med državama« in zahteva, Hrvaška ne bo izvajala nobenih enostranskih dejanj v zvezi z gradnjo mostu. Bosanski poslanec Halid Genjac je izjavil, da takšno uradno stališče ni bilo nikoli preklicano in tako še vedno velja, noben uradni organ BiH pa ni dal izrecnega soglasja za gradnjo mostu. Trdil je, da so »napačne trditve, da Hrvaška gradi most na svojem ozemlju, saj morske vode pod Pelješkim mostom niso in ne morejo biti hrvaške ali notranje vode, temveč mednarodne vode, ki segajo od teritorialnih voda Bosne in Hercegovine do odprtega morje«, je trdil Genjac.<ref>{{navedi splet|url=http://www.total-croatia-news.com/ politics/20989-bosnia-determined-to-stop-peljesac-bridge-construction|title= Bosnia Determined to Stop Pelješac Bridge Construction|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> Bošnjaški član predsedstva Bakir Izetbegović je izjavil, da meni, da Hrvaška ne bi smela nadaljevati gradnje mostu, dokler ni dogovorjena demarkacija meje na morju, ki temelji na stališču predsedstva iz leta 2007, in da je dogovor o uporabi tudi pristanišče Ploče še ni ratificirano.<ref>{{navedi splet|url=http://www.total-croatia-news.com/politics/21198-bosnian-leader-croatia-cannot-build-peljesac-bridge|title=Bosnian Leader: "Croatia Cannot Build Pelješac Bridge"|publisher=|accessdate=26 March 2018|archive-date=2021-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20211205180119/https://www.total-croatia-news.com/politics/21198-bosnian-leader-croatia-cannot-build-peljesac-bridge|url-status=dead}}</ref> Hrvaški član predsedstva Dragan Čović nenehno podpira gradnjo mostu in je izjavil, da »problematiziranje izgradnje Pelješkega mostu ni uradno stališče BiH. Uradno stališče zadnjih let je bilo v smislu spodbujanja Hrvaške k nadaljujemo s takšnim infrastrukturnim projektom, ki je velikega pomena tudi za BiH. V tem primeru gre za stališče ene stranke (Stranke demokratične akcije) in nekaj posameznikov v tej stranki. Hrvaška je izpolnila vse postavljene pogoje«.<ref>{{navedi splet|url=http://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|title=Čović u Temi dana: Problematiziranje gradnje Pelješkog mosta nije službeno stajalište BiH|publisher=|accessdate=26 March 2018|archive-date=26 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190326235914/https://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|url-status=dead}}</ref> Srbski član predsedstva Mladen Ivanić je izjavil, da podpira gradnjo in da je treba zagotoviti tak pomorski režim, da bodo lahko ladje prosto prihajale v Neum. Predsednik Republike Srbske [[Milorad Dodik]] je avgusta 2017 izjavil, da ima Hrvaška pravico zgraditi Pelješki most in dodal, da bošnjaške strani po nepotrebnem ustvarjajo probleme.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dodik-poklopio-izetbegovica-hrvatska-ima-pravo-graditi-peljeski-most-na-svome-teritoriju-bosnjacke-strane-nepotrebno-stvaraju-probleme/6474328/|title=DODIK POKLOPIO IZETBEGOVIĆA 'Hrvatska ima pravo graditi Pelješki most na svome teritoriju. Bošnjačke strane nepotrebno stvaraju probleme'|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> == Reference == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Structurae|id=20034952|title=Pelješac Bridge|accessdate=2009-03-07}} * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html Spletna stran Pelješki most na straneh inženirskega biroja Ponting] * [http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg Računalniška vizualizacija Pelješkega mostu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160115124401/http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg |date=2016-01-15 }} * [https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=hr&u=http://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx&ei=wS7RTfvzF82c-wbgmZyxDA&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CB8Q7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx%26hl%3Den%26sa%3DG%26rlz%3D1R2SKPB_srRS380%26prmd%3Divns Podrobnosti gradnje Pelješkega mostu] * [http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg Pelješki most Viaduktov pano] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120902231129/http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg |date=2012-09-02 }} * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (North)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060114055022/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|archivedate=2006-01-14}}&nbsp;{{Small|(286&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (South)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124205748/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|archivedate=2005-11-24}}&nbsp;{{Small|(352&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|title=Study on the motorway between Ploče, Dubrovnik and border crossing with Montenegro at Debeli Brijeg, including the Pelješac bridge|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060506054119/http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|archivedate=2006-05-06}}&nbsp;{{Small|(726&nbsp;KB)}} - v [[Hrvaščina|hrvaščini]] s kratkim [[Angleščina|angleškim]] povzetkom. * [https://web.archive.org/web/20120728161135/http://www.nacional.hr/en/clanak/45241/bosnia-forbids-passage-of-dubrovnik-motorway-through-its-territory Bosna prepoveduje prehod Dubrovniške avtoceste skozi njeno ozemlje] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem|Pelješac]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Pelješac]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2022]] pbxue65bm4zwo4n0gp1wkwv17w92hm7 0 487743 6685057 6617394 2026-06-04T11:17:19Z Ljuba24b 92351 /* Rimsko obdobje */ np 6685057 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site |name = Kartagina |native_name = |alternate_name = |image = File:Karthago Antoninus-Pius-Thermen.JPG |alt = |caption = Antoninusove kopeli |map_type = |map_alt = |map_size = 250 |location = [[Tunizija]] |region = governorat Tunis |coordinates = {{coord|36.8528|10.3233|display=inline,title}} |type = arheološko najdišče |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = |abandoned = |epochs = |cultures = |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = |archaeologists = |condition = |ownership = |management = |public_access = |website = |notes = | designation1 = WHS | designation1_date = 1979 <small>(3. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = ii, iii, vi | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/37 37] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{flag|Tunizija}} | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Severna Afrika }} [[Slika:Karthago, Phönizische Großstadt (CC BY-SA 4.0).webm|thumb|Animacija Kartagine]] '''Kartagina''' ({{jezik-la|Karthago, Carthago}}, {{jezik-grc|Καρχηδών, Karchēdṓn}}, {{jezik-ett|Karθazie<ref>Gertraud Breyer: ''Etruskisches Sprachgut im Lateinischen unter Ausschluss des spezifisch onomastischen Bereiches''. Peeters, Löwen 1993, S. 452.</ref>}}; {{etm|phn|Qart-Ḥadašt (novo mesto)|novi [[Tir, Libanon|Tir]]}}<ref>''Corpus Inscriptionum Semiticarum'', Pars Prima, Inscriptiones Phœnicias Continens, Tomus I, E Republicæ Typographeo, Parisiis, 1881, str. 25 [https://archive.org/details/CorpusInscriptionumSemiticarumI1/Corpus_inscriptionum_semiticarum_I_1#page/n45/mode/1up]</ref>; {{Jezik-ar|قرطاج}}) je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega [[Tunis]]a v [[Tunizija|Tuniziji]]. V antičnih časih je bila Kartagina sprva glavno mesto enako poimenovane pomorske in trgovske sile. Prebivalce Kartagine so [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] imenovali [[Punci]] (izvirajo iz [[Feničani|Feničanov]]). Po uničenju Kartagine s strani Rimljanov je Kartažanski imperij padel v 2. stoletju pr. n. št. pod [[Rimsko cesarstvo]]; Kartagina je bila ponovno ustanovljena pod vodstvom Gaja Ilija Cezarja in kmalu znova vstala in postala pomembno mesto. Šele s koncem antike se je pomen kraja končal. Danes je Kartagina (arabsko قرطاج ''Qartādsch'', [[DIN 31635|DMG]] ''Qarṭāǧ'') predmestje Tunisa. Arheološko najdišče Kartagina je bilo leta 1979 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine in je turistična znamenitost.<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/37]</ref> == Geografija == Kartagina leži na afriški sredozemski obali, približno deset kilometrov vzhodno od današnjega Tunisa v severni Tuniziji. Kartagina je bila na najpomembnejši feničanski trgovski poti med [[Levant]]om in [[Gibraltar]]jem. Lokacija ob Sicilski ožini je omogočala nadzor nad pomorsko trgovino v Sredozemlju. To je bil glavni razlog za gospodarsko in vojaško prevlado mesta. Hkrati je obstajala povezava s Sicilije s [[Tirensko morje|Tirenskim morjem]] in območjem severnega Sredozemlja. Mesto samo je ležalo na polotoku, ki na vzhodu meji na Tuniški zaliv, na severu je laguna Sebkhet Ariana in na jugu Tuniško jezero. Lokacija je bila strateško ugodna, ker je olajšala obrambo mesta na kopnem. Grič Byrsa je bil središče tako punske kot rimske Kartagine. Severno od dejanskega mestnega območja, vendar še vedno znotraj obzidja, je bilo v starih časih kmetijsko območje Megara. == Zgodovina == [[Slika:Carthage MKL Bd. 9 1890 (130810565).jpg|thumb| Zgodovinski zemljevid (okoli 1890)]] To poglavje zajema zgodovino mesta Kartagina. === Ustanovitev === Kartagina je bila ustanovljena v 9. ali 8. stoletju pr. n. št. Ustanovili so jo feničanski naseljenci iz Tira. V nasprotju s starejšo kolonijo ''Utica'' ('Staro (mesto)') so mesto imenovali ''Novo mesto', ''Qart-Hadašt''. [[Dionizij iz Halikarnasa]] ustanavljanje Kartagine datira v leto 814 pr. n. št. Najstarejše arheološke najdbe lahko zasledimo v drugi polovici 8. stoletja pr. n. št.. Samo zgodovinar [[Justin (zgodovinar)|Junian Justin]] imenuje ustanovitev Kartagine v povezavi z ''Eliso'' ([[Didona]] med Rimljani), punsko ''Išt''. Elisa naj bi bila hči Mutta, kralja [[Tir, Libanon|Tira]]. Medtem ko je bežala pred preganjanjem brata [[Pigmalion]]a, je prek Cipra prišla v Tuniški zaliv. Lokalni poglavar ji je obljubil toliko zemlje, kolikor bi jo lahko zaobjela s kravjo kožo. Elisa je nato kravjo kožo razrezala na tanke trakove, jih sestavila in lahko označila velik kos zemlje. Ta obalni pas je tvoril Byrso, jedro Kartagine. Po ustanovitvi Kartagine se je Elissa žrtvovala piro, da bi zagotovila blaginjo mesta.<ref name="H">Werner Huß: ''Geschichte der Karthager (Abteilung 3, Teil 8)''. Beck, München 1985, ISBN 3-406-30654-3, S.&nbsp;41–42.</ref> Ime "Išt" (Elisa) je v punski [[onomastika|onomastiki]] večkrat potrjeno, čeprav njegov pomen 'aktivni' ni z gotovostjo pojasnjen in da ženska, ki je vodila tako daljnosežno odpravo, ne ustreza takratnim okoliščinam in zato ni preveč verodostojna. Tusi obstoj ''kulta Elise'' je sporen. Tudi prejšnji pobeg ima legendarne poteze. Nadaljnje podrobnosti zgodbe temeljijo na grški ljudski etimologiji. Vsekakor je treba »Justinov vir« oceniti kot ne preveč zanesljiv. Za ustanovitev Kartagine ni zanesljivih dokazov. Spremenjeno obliko te legende najdemo v [[Vergilij]]evi ''[[Eneida|Eneidi]]''. === Punsko obdobje === [[Slika:CarthageMapDe.png|thumb| Lega Kartagine in vplivnega področja okrog 264 pr. n. št.]] Kartagina je bila prvi dve stoletji svojega obstoja odvisna od svojega matičnega mesta, Tira; to pomeni, da je matičnemu mestu nenehno plačevala davke. Ko so feničansko domovino leta 539 pr. n. št. osvojili Perzijci, se je Kartagina otresla tirskega vpliva. V naslednjih letih se je razvila v pomembno pomorsko in trgovsko silo ter ustanovila kolonije na Siciliji, Sardiniji, Korziki, Balearskih otokih, na severnoafriški obali in na južni sredozemski obali Španije. Dolgotrajni konflikti med perzijskimi vojnami 5. in 4. stoletju pr. n. št., ko je bila Kartagina perzijska zaveznica z grškimi kolonijami, zlasti [[Sirakuze|Sirakuzami]] in od ustanovitve tudi z Nikajo ([[Nica]]), ni zmanjšalo njenega vzpona. V tem času je bila Kartagina izpostavljena močnemu vplivu grške kulture, vendar se je povezala z [[Etruščani]] in [[Perzijci]]. Med perzijskimi vojnami sta se dogodka zgodovinskega pomena v zahodnem Sredozemlju odražala v vzhodnem Sredozemlju: *540 pr. n. št. pomorska [[bitka pri Alaliji]] na vzhodni obali Korzike. Etruščani in Kartažani premagajo grške naseljence iz [[Fokaja|Fokaje]] (svoje matično mesto so Perzijci izgubili leta 545 pr. n. št.). *474 pr. n. št. pomorska [[bitka pri Kumi]]. Grki pod vodstvom Hierona I. Sirakuškega premagajo zavezniško etruščansko-kartažansko floto (šest let prej, 480 pr. n. št., so Atene v pomorski [[bitka pri Salamini|bitki pri Salamini]] premagale Perzijce). Mesto je uspevalo z razcvetom pomorske trgovine. V 4. in 3. stoletju pr. n. št. je Kartagina postala najbogatejše mesto v sredozemski regiji. V mestu je živelo 400.000 ljudi, še 100.000 jih je živelo na sosednjem kmetijskem območju Megare. Tri [[punske vojne]] proti nastajajočemu [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] so na koncu privedle do propada Kartagine. Druga od teh vojn pa je prek kartažanskega generala [[Hanibal]]a resno ogrozila Rim. === Rimsko obdobje === [[Slika:Od ruinen-von-karthago.jpg|thumb|Ruševine Kartagine ([[Antoninove terme]])]] [[Slika:Amphitheatre carthage 2006.jpg|thumb|Amfiteater (2006)]] Po treh letih obleganja so leta 146 pr. n. št., ob koncu [[Tretja punska vojna|tretje punske vojne]], Rimljani pod vodstvom [[Publij Kornelij Scipion Emilijski|Scipiona Aemiliana]] osvojili Kartagino. Branitelji pod Hasdrubalom so se močno upirali. Med šestdnevnim osvajanjem so rimske čete izropale in uničile velik del mesta, tako da so ga zažgale. 50.000 preživelih prebivalcev se je nato predalo Rimljanom in bilo prodano v suženjstvo. Po znameniti prošnji Katona starejšega, večinoma reproducirana kot ''Ceterum censeo Carthaginem esse delendam'' ('Mimogrede, mislim, da je treba Kartagino uničiti'), je bilo preostalo mesto, vključno z gradom (Byrsa), nato sistematično porušeno do temeljnih zidov. Legenda, da je bila na zemljo Kartagine posuta sol, da bi območje postalo sterilno, pa izvira iz 19. stoletja in je starodavni viri ne opisujejo. Vendar pa je urbano območje stoletje ležalo prašno. V uničenju so bili izločeni kulturni dosežki. Dokumenti, ki niso bili uničeni, so bili dani zavezniškim numidijskim knezom. Magovo delo o kmetijstvu je bilo po naročilu rimskega senata prevedeno v latinščino in je bilo morda delno uporabljeno v kasnejših rimskih opisih kmetijstva. Leta 122 pr. n. št. je med svojo socialno politiko reformator [[Gaj Sempronij Grakh]] poskušal ponovno vzpostaviti Kartagino kot ''Colonia Junonia Carthago''. Vendar je naletel na odpor senata. Po Grakhovi nasilni smrti so projekt spet opustili. Navsezadnje je bil [[Julij Cezar]] tisti, ki mu je Kartagina dolgovala vstajenje. Po njegovi zmagi nad Pompejem leta 46 pr. n. št. se je Cezar odločil za obnovo Kartagine. Ta projekt je bil realiziran šele pod [[Gaj Avgust Oktavijan |Avgustom]], 29. pr. n. št.. V Kartagino se je naselilo 3000 naseljencev. Mesto se je zdaj imenovalo ''Colonia Iulia Concordia Carthago''. Veliki deli ostankov stavb, ki so do takrat ostali na tleh, so bili nepovratno uničeni, zlasti zaradi odstranitve hriba Byrsa. Rimski guverner, senatorski [[prokonzul]] province ''Africa Proconsularis'', je prebival v Kartagini; to delovno mesto je bilo tudi eno najprestižnejših v celotnem cesarstvu. Prišlo je do hitrega vzpona, zlasti zaradi trgovine z žitom in lončenino. Kartagina je bila v 2. stoletju za Rimom, [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] in [[Antiohija|Antiohijo]] četrto največje mesto Rimskega cesarstva z več kot 300.000 prebivalci. Leta 238 so uporniki proglasili Gordijana I. za proticesarja - upor je bil utišan, vendar je za cesarja [[Maksimin Tračan|Maksimina Tračana]] označil začetek konca. Kartagina je bila središče zgodnjega [[krščanstvo|krščanstva]] v severni Afriki. Že v 2. stoletju je bila tukaj velika krščanska skupnost; mesto je bilo zaradi svoje velikosti ob Rimu najpomembnejše škofovstvo v zahodni polovici cesarstva. Dejanja silitanskih mučenikov, ki so bili usmrčeni v Kartagini leta 180, so najstarejši krščanski dokument v latinščini. Leta 203 sta svetnici Felicita in Perpetua umrli v areni v Kartagini. Pomembni cerkveni očetje, kot sta [[Tertulijan]] in [[Ciprijan]], so delali v Kartagini in oblikovali krščansko literaturo v latinščini. V času škofovanja (248–258) je Ciprijan lahko s številnimi sinodami afriških škofov ustanovil krščansko skupnost v Kartagini kot vodilno skupnost v afriški provinci, katere avtoriteta je sevala tudi v Španijo, Galijo in Italijo. Celo tekmoval je z rimskim škofom, vendar ga na koncu ni mogel premagati. Hkrati se je povečalo preganjanje kristjanov: Ciprijan, ki je leta 250 pobegnil pred preganjalci, je leta 258 demonstrativno umrl kot [[mučenec]]. === Poznoantična in islamska širitev === V 4. stoletju je Kartagina izgubila nekaj pomembnosti, vendar je ostala cvetoča metropola, saj je bila Afrika še naprej najpomembnejši dobavitelj žita mestu Rim. Proti koncu 4. stoletja je v Kartagini študiral cerkveni oče [[Avguštin iz Hipona]]. Poveljnik tamkajšnjih rimskih vojakov, ''comes Africae'', je imel pomemben položaj moči, saj je z nadzorom oskrbe z žitom lahko pritiskal na Italijo. V letih okoli 400 so poveljniki Gildo, Heraklijan in Bonifacij drug za drugim vstali proti zahodno rimski vladi v Kartagini. Prav ta strateški in tudi gospodarski pomen mesta je vzbudil želje germanskih vojaških voditeljev. Medtem ko sta oba [[Vizigoti|vizigotska]] voditelja [[Alarik I.]] in [[Ataulf]] neuspešno poskušala prestopiti v Afriko, je [[Geiserich]] končno uspel. Leta 439 je Kartagino osvojilo združenje bojevnikov [[Vandali|Vandalov]], ki je pod vodstvom ''rex'' Geisericha leta 429 že prešlo iz Španije v Severno Afriko med tako imenovanim [[Preseljevanje ljudstev|preseljevanjem ljudstev]] in končno osvojilo celotno provinco Afriko. Ni dokazov o večjem uničenju v zvezi z osvajanjem Vandalov v Kartagini; ostala je tudi visoka šola. Geiserich je bogato območje uporabljal kot oskrbovalno bazo za svoje može, od tod ogrožal številna območja zahodnega Rima in večkrat poskušal izsiljevati cesarsko vlado v Italiji. Obsežni poskus zahodnih in vzhodnih rimskih čet za povrnitev območja leta 468 ni uspel. Leta 474 je cesar [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] Geiserichu priznal vladavino Afrike, četudi je to območje formalno ostalo del ''Imperium Romanum''. Kartagina je bila glavno mesto vandalskega cesarstva, dokler ga leta 533/534 niso zavzele [[Vojska v Vzhodnem rimskem imperiju|vzhodno rimske čete]] pod poveljstvom [[Belizar]]ja. V naslednjem obdobju je bila Kartagina sedež [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimskega]] guvernerja, [[Pretorijanski prefekt|pretorijanskega prefekta]] in [[Magister militum|poveljnika vojske]] ter sedež uprave za cesarsko severno Afriko, ki je bila nato okoli 590 v času carja [[Mavricij (bizantinski cesar)|Mavricija]] reorganizirana kot kartažanski eksarhat. Tudi severnoafriška cerkev je že leta 535 dosegla obnovo svojih starih privilegijev, cesar [[Justinijan I.]] pa je leta 534 ustanovil devet profesorur: pet za medicino in dve za latinsko retoriko in slovnico. Razcveta Kartagine je bilo konec, vendar lahko opazimo določen ponovni razcvet okoli leta 600: številne stavbe v središču so bile obnovljene, hkrati pa se je naseljeno mestno območje skrčilo. Cesar [[Heraklij]] (610–641) je na oblast prišel z državnim udarom očeta, kartažanskega eksarha, proti [[Foka (cesar)|Foki]] in na kratko razmišljal, da bi prestolnico cesarstva iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] preselil v Kartagino zaradi grožnje perzijskih [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] in [[Avari|Avarov]]. Pomembna arheološka najdba je poznoantični ''[[Kartažanski zaklad]]''. Od 647 dalje so Arabci v okviru islamske širitve napredovali tudi v Severno Afriko. Odpadniški cesarski eksarh Gregorij, odrezan od oskrbe matične države, je po kratkem odporu podlegel mogočni arabski oblasti, ki je kmalu ustanovila provinco [[Ifrikija]] (arabsko إفريقية) s prestolnico [[Kairouan]]. Močno utrjena Kartagina je pod napadalcem padla šele leta 698 po bizantinskem porazu v bitki pri Kartagini, ko so jo uničili Arabci. To je končalo pozno antiko v Afriki. Od takrat je bližnje mesto Tunis prevzelo vlogo upravnega središča. Ruševine Kartagine so stoletja služile kot kamnolom za zgradbe v Tunisu, Kairouanu, Soussu in drugih arabskih mestih. == Politični sistem Kartagine v punskem obdobju == === Ustava === Znanje o ustavi Kartagine temelji poleg punske epigrafije na antičnih avtorjih [[Aristotel]]u, [[Polibij]]u, [[Diodor Sicilski|Diodorju Sicilkem]], [[Tit Livij|Liviju]] in [[Justin (zgodovinar)|Justinu]]. Aristotel v svojem političnem delu ''Politika'' preučuje različne obstoječe oblike vladanja, vključno s kartažansko. Aristotel primerja kartažansko ustavo z ustavo Šparte in izraža tako pohvale kot kritike kartažanske državne strukture. Ena težava pri rekonstrukciji kartažanske državne ustave je ta, da so državni uradi v latinskih in grških virih pogosto netočno označeni. Najprej so bili na čelu Kartagine kralji po vzoru matičnega mesta Tira. Kasneje je bila kartažanska država oligarhija z demokratičnimi elementi, podobna Rimski republiki. Na čelu kartažanske skupnosti sta stala dva ''sufeta'', ki so jih rimski in grški avtorji imenovali 'kralji' in so bili vsako leto ponovno izvoljeni. Njihova vloga je približno ustrezala vlogi rimskih konzulov ali beneških dožev. Vodili so magistrat, kamor so spadale druge pisarne, na primer pisarna 'velikih' (punsko ''rab'', po možnosti odgovorni za državne finance) in njihov generalni urad. Najpomembnejše politično telo je bil senat, ki je moral odločati o političnih vprašanjih. Vodil ga je odbor 30 senatorjev. Dodatno izvoljeno sodniški tribunal je sestavljalo 100 senatorjev in je deloval kot najvišje sodišče. Bil je tudi ljudski zbor, v katerem so bili vsi državljani upravičeni do glasovanja. === Uprava === Mesto-država Kartagina je vladalo velikemu imperiju v zahodnem Sredozemlju. Prebivalci Kartagine so osvojenim območjem podelili sorazmerno veliko avtonomijo in se omejili na upravo, pobiranje davkov in novačenje oboroženih sil. Območja, ki so jih nadzorovali Kartažani, so bila razdeljena na upravna okrožja, ki so jih nadzorovali uradniki. Starim feničanskim mestom, kot so Utika in grške kolonije na Siciliji, je bilo dovoljeno, da obdržijo svoje lokalne uprave. === Vojaštvo === Kartažansko vojsko so prvotno sestavljali prebivalci samega mesta, z razširitvijo države pa je vedno večji delež vojakov prihajal iz podjarmljenih narodov ali zaveznikov in nazadnje plačancev. Borci so bili rekrutirani predvsem iz [[Numidija|Numidijcev]], [[Iberci|Ibercev]], [[Libijci|Libijcev]], [[Elimi|Elimov]] in [[Sikuli|Sikulov]], pa tudi Sardincev, Italskih narodov, Keltov in Grkov. Kartažani so različna ljudstva uporabljali v skladu s svojim tipičnim slogom bojevanja. Dobri primeri so Numidijci, ki so služili kot lahka konjenica in prebivalci Balearskih otokov, ki so bili izvrstni pračarji. Ustreznim kontingentom so poveljevali kartažanski častniki, včasih pa so ostali pod poveljstvom svojih voditeljev. Kartažani so večinoma služili v mornarici, obstajali pa so tudi kopenski vojaki, ki so jih sestavljali sami Kartažani. Osrednja enota teh združenj je bila tako imenovana ''Sveta množica'' (starogrško ἱερὸς λόχος ''hieros lochos''), elitna sila z 2500 moškimi, ki je menda služila tudi kot nekakšna oficirska šola, iz katere so bili nato rekrutirani vojaški voditelji nekartažanskih enot. Poleg te enote so bile v neznatnem številu tudi druge kopenske čete. Šele v [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]] so v Hanibalovi vojski prevladovale enote zaveznikov in plačancev. ==== Vojska ==== V kartažanski vojski je obstajal nekakšen vojaški zbor, podoben, a drugačen kot vojaški zbor Makedoncev. Po smrti njihovega generala je tak vojaški zbor med častniki izvolil naslednika. Volitve so postale dokončne šele, če jih je potrdil ljudski zbor v Kartagini. Kartažanski generali in visoki častniki so prihajali iz vodilnih družin v mestu in večkrat oblikovali redne vojaške rodbine, v katerih so tudi sinovi postali generali. Običajno je poveljnike volil ljudski zbor. Odnos Kartagine do svojih generalov je bil ambivalenten. Po porazu ali neuspehu se je zgodilo, da je bil general usmrčen. Prav tako je bil bistveno močnejši nadzor države nad vojsko kot v drugih primerljivih državah tistega časa. Po koncu kampanje so morali visoki častniki strogo poročati svetu štiriinštiridesetih. V času same kampanje pa je bil general oproščen kakršnih koli običajnih pravic in mu je bilo dovoljeno, da je deloval svobodno. Vsak vrhovni poveljnik je lahko poljubno imenoval podrejene poveljnike in nižje častnike. Pri tujih enotah, zlasti pri zavezniških, so bili navadni častniki skoraj vedno iz vrst teh ljudstev. Za kartažansko vojsko je bila dolgo časa značilna neka zaostalost. Na primer v vojnah na Siciliji so se še dolgo uporabljali vozovi, ko jih nikjer drugje že zdavnaj niso več uporabljali. Oborožitev in organizacija se vedno zdita zaostala. Tu preseneča veliko število epidemij, ki so prizadevale kartažanske vojake, kar odpira vprašanje organizacije in higiene taborišč. Kopenska vojska se je samo modernizirala v bitkah proti [[Pir Epirski|Piru]]. Znameniti kartažanski vojni sloni so bili predstavljeni šele v tem času. Jedro kartažanske vojske je bila dosledno [[Grška falanga|falanga]] po grškem vzoru. Falango so v času [[Prva punska vojna|prve punske vojne]] modernizirali grški vojaški svetovalci, ki so kot plačanci reorganizirali oborožene sile po vzoru diadohijskih imperijev. V vojni proti Rimljanom pa so falango vse bolj dopolnjevali z lahkimi četami, dokler je v [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]] morda celo niso opustili. ==== Konjenica ==== Kartažanska konjenica je postala pomembna šele po [[Prva punska vojna|prvi punski vojni]], pred tem pa je igrala le manjšo vlogo. Vse večje enote numidijske in iberske konjenice so razporedili Barkidi. Šele v [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]] je kartažanska konjenica postala glavna vojaška sila. ==== Mornarica ==== Kartažanska mornarica je bila sestavljena iz precejšnjega števila vojnih [[galeja|galej]]. Ladje so bile redno posodabljane, razvili pa so tudi svoje nove vrste ladij. Na začetku je bila [[triera|trirema]] standardna vojaška ladja s tremi nivoji krmila in enim človekom na vsakem krmilu, nato pa so razvili [[kvadrirema|kvadriremo]] kot nov tip ladje. Število krmil je bilo zopet znižano na dve in pri vsakem veslu sta bila zaposlena dva moška. Podobno je bila zelo hitro sprejeta in izboljšana tudi ''kvinkerema'', ki so jo razvili Grki. Tipična kartažanska vojaška ladja je bila dolga med 35 in 45 m in široka od 5 do 6 m. Posadka kvinkvereme je imela približno 300 mož. Kartažani so se v bitki na morju močno zanašali na nabijanje sovražnih ladij, zato so na krovu uporabljali manj marincev, zaradi česar so bile ladje hitrejše zaradi manjše obremenitve, hkrati pa tudi bolj dovzetne za vkrcanje. Kartažani so uporabili suhe doke, ki so jih izumili Feničani in ladje potegnili v posebne ladijske lope v znanem krožnem vojnem pristanišču v Kartagini. Iz števila tam razpoložljivih privezov je mogoče razbrati floto okoli 350 vojnih ladij, kar bi posledično zahtevalo posadko s približno 100.000 moškimi. Z razširitvijo kartažanske države vzdolž obal je morala flota sčasoma naraščati, kar je vse več državljanov umikalo iz vojske, da so lahko upravljali ladje. Posebnost kartažanskega ladjedelništva je bila množična proizvodnja ladij v kratkem času, kar je bilo mogoče z uporabo montažnih delov in standardizacijo teh delov. Rimljani so to oblikovno značilnost prevzeli od Kartažanov in so lahko v kratkem času postavili tudi velike flote. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{wiktionary|Carthage }} {{wikivoyage|Carthage}} *[https://www.britannica.com/place/Carthage-ancient-city-Tunisia Kartagina v Enciklopediji Britanici] *[https://www.livius.org/articles/place/carthage/ Punska Kartagin] *[https://www.youtube.com/watch?v=XCbag4UIvBc The Rise of Carthage] {{commons category|Archaeological site of Carthage}} {{commons category|Cultural heritage monuments in Carthage}} [[Kategorija:Antična mesta]] [[Kategorija:Zgodovina Tunizije]] [[Kategorija:Zgodovina Alžirije]] [[Kategorija:Zgodovina Libije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Kartagina]] {{normativna kontrola}} ifq5a3p5h8bfn8sj55v1dmogqb6gjh6 0 488511 6684923 6448421 2026-06-04T07:32:47Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684923 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Valensov akvadukt <br/>Bozdoğan Kemeri |image = File:Bozdoģan_Kemeri_-_panoramio.jpg |caption = ''Bozdoğan Kemeri'' most Valensovega akvadukta prečka Atatürkov bulevar |carries = Valensov akvadukt v Konstantinopel |image_upright = 1.2 |coordinates ={{coord|41|00|57.4|N|28|57|20|E|type:landmark|display=title}} |crosses =Atatürkov bulevar |locale = [[Carigrad]], [[Turčija]] |maint = |id = |designer = |design = [[akvadukt (most)]] |material = kamen, opeka |spans = |pierswater = |mainspan = okoli 4 m |length = 971 m |width = 7,75-8,24 m |height = 29 m |load = |clearance = |below = |traffic = |begin = |complete = 368 n. št. |open = |heritage = |collapsed = |preceded = |followed = |closed = |toll = |extra = }} '''Valensov akvadukt''' ({{jezik-tr|Valens Su Kemeri}}, {{jezik-grc|Ἀγωγὸς τοῦ ὕδατος|Agōgós tou hýdatos}}) je bil rimski sistem vodovodov, ki je oskrboval [[Konstantinopel]], glavno mesto [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnega rimskega cesarstva]]. Valensov akvadukt je dokončal rimski cesar [[Valens]] v poznem 4. stoletju našega štetja in je bil stoletja v uporabi, razširjali in vzdrževali so ga Bizantinci in Osmanski Turki. Zadnji in najvidnejši [[akvadukt (most)|most]] v sistemu je preživel v [[Carigrad|carigrajskem]] okrožju Fatih v Turčiji, poimenovan po turško: ''Bozdoğan Kemeri'', lit. 'Vodovod sivega sokola'. Bozdoğan Kemeri ostaja ena najpomembnejših znamenitosti mesta, pod njegovimi oboki pa prehaja Atatürkov bulevar (''Atatürk Bulvarı''). Bozdoğan Kemeri se razprostira preko doline med griči, ki jih danes zaseda Carigrajska univerza in mošeja Fatih, nekdaj cerkev Svetih apostolov. Ohranjen odsek je dolg 921 metrov, približno 50 metrov manj od prvotne dolžine.<ref name="ma196">Mamboury (1953), p. 196.</ref> [[File:Val akv 1.jpg|thumb|Zahodni del ''Bozdoğan Kemeri'']] [[File:Val akv krj1.jpg|thumb|left|Vzhodni del ''Bozdoğan Kemeri'']] [[File:Aqueduct of Valens. Engraving by J.C. Bentley after W.H. Bar Wellcome V0020152.jpg| thumb| Gravura Valensovega akvadukta iz 19. stoletja, Joseph Clayton Bentley po Williamu Henryju Bartlettu]] [[File:Val akv poc.jpg|thumb| Zahodni del ''Bozdoğan Kemeri''|alt=|293x293px]] [[File:Valens (Bozdoğan) Aqueduct (13080306874).jpg|thumb|Zgodovinska fotografija ''Bozdoğan Kemeri'']] [[Slika:The_Valens_Aqueduct_Bozdoğan_Kemeri_-_panoramio.jpg|thumb|left|400px|]] [[File:Valens aquädukt02.jpg|thumb|Stebri ''Bozdoğan Kemeri'']] == Zgodovina == Gradnja vodovodnega sistema za mesto (takrat še imenovano [[Bizanc]]) se je začela že v času rimskega cesarja [[Hadrijan]]a.<ref>Evans (1996), p. 30.</ref> V času [[Konstantin I.|Konstantina I. Velikega]], ko je bilo mesto obnovljeno in se je povečalo, je bilo treba sistem močno razširiti, da bi ustrezal potrebam hitro rastočega prebivalstva.<ref name="ma193">Mamboury (1953), p. 193.</ref> Valensov akvadukt, ki je prvotno dobil vodo s pobočij gričev med Kağıthanejem in [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]]<ref name="ma202">Mamboury (1953), p. 202.</ref>, je bil zgolj ena od končnih točk tega novega širokega sistema vodovodov in kanalov - ki je sčasoma dosegel več kot 250 kilometrov, najdaljši sistem v antiki - ki se je raztezal po celotni griški deželi [[Trakija|Trakiji]] in oskrboval prestolnico z vodo. V mestu je bila voda shranjena v treh odprtih rezervoarjih in več kot sto podzemnih cisternah, kot je [[Cisterna bazilika]], s skupno prostornino več kot milijon kubičnih metrov.<ref>Evans (1996), p. 31.</ref> Voda je prihajala iz dveh strani s severovzhoda in ene s severozahoda, ki sta se povezali zunaj obzidja, blizu Adrianople vrat (''Edirne Kapı'').<ref name="ma1963">Mamboury (1953), p. 196.</ref> V bližini vzhodnega konca vodovoda je bila razdelilna naprava, druga pa blizu Hagije Sofije. Voda je napajala območje cesarske palače.<ref name="ma2033">Mamboury (1953), p. 203.</ref> Dnevni pretok v 1950-ih je znašal 6120 kubičnih metrov. V bizantinskih časih sta se pod vzhodnim delom akvadukta križali dve cesti, pomembni za topografijo srednjeveškega Konstantinopla. === Rimsko obdobje === Natančen datum začetka gradnje vodovoda ni jasen, vendar je bil končan leta 368 našega štetja v času vladavine rimskega cesarja Valensa, katerega ime nosi. Spektakularni odsek ''Bozdoğan Kemeri'' je prečkal dolino med tretjim in četrtim gričem Konstantinopla, ki sta ga takrat zasedla ''Capitoliumom'' in [[Cerkev Svetih apostolov|cerkvijo Svetih apostolov]].<ref name="mw273">Müller-Wiener (1977), p. 273.</ref> Po tradiciji je bil akvadukt zgrajen iz kamnov zidovja [[Halkedon]]a, ki so ga podrli leta 366 po zatrtju Prokopijevega upora. Zgradbo je leta 373 odprl mestni prefekt Clearh, ki je na Teodozijevem forumu naročil ''Nymphaeum Maius'', ki ga je oskrboval z vodo akvadukt. Po hudi suši leta 382 je [[Teodozij I.]] zgradil novo linijo (''Aquaeductus Theodosiacus''), ki je vodo zajemala iz severovzhodne regije, danes znane kot [[Belgradski gozd]]. === Bizantinsko obdobje === Druga dela so bila izvedena pod vodstvom [[Teodozij II.|Teodozija II.]], ki se je odločil, da bo vodo iz akvadukta razdelil izključno Nimfeju, Zevksipovemu kopališču in [[Velika palača v Konstantinoplu|Veliki palači Konstantinopla]]. Akvadukt, ki ga je morda potres poškodoval, je bil obnovljen pod cesarjem [[Justinijan I.|Justinijanom I.]], ki ga je Flavij Il povezal s Cisterno baziliko (danes identificiran bodisi z ''Yerebatan'' bodisi z ''Binbirdirek'' (turško 'tisoč in en steber') cisterno, leta 576 pa jo je popravil [[Justin II.]], ki je zgradil ločeno cev.<ref name=ma194>Mamboury (1953), p. 194.</ref> Akvadukt so [[Avari]] presekali med [[Obleganje Konstantinopla (626)|obleganjem leta 626]], oskrbo z vodo pa je ponovno vzpostavil šele po veliki suši leta 758 cesar [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] Cesar je dal popraviti celoten vodovodni sistem z nekim Patrikiosom, ki je uporabil veliko delovno silo, ki je prihajala iz celotne Grčije in Anatolije. Druga vzdrževalna dela so bila opravljena pod vodstvom cesarjev [[Bazilij II.|Bazilija II.]] (leta 1019) in [[Roman III. Argir|Romana III. Argira]].<ref name=ma202/><ref name=mw274>Müller-Wiener (1977), p. 274.</ref> Zadnji bizantinski cesar, ki je skrbel za vodovod, je bil [[Andronik I. Komnen]]. [9] Niti v [[Latinsko cesarstvo|Latinskem cesarstvu]] niti v obdobju [[Paleologi|Paleologov]] niso bila izvedena popravila, vendar se je takrat število prebivalcev zmanjšalo na približno 40.000–50.000 prebivalcev, tako da oskrba z vodo ni bila več zelo pomembno vprašanje. Kljub temu je akvadukt še vedno deloval, ko je Ruy Gonzáles de Clavijo, kastiljski diplomat, leta 1403 odpotoval v Konstantinopel na pot do veleposlaništva k [[Timur Lenk|Timurju]]. === Osmansko obdobje === Po padcu Konstantinopla (1453) je sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]] popravil celoten akvadukt, ki je bil nato uporabljen za dovajanje vode v cesarske palače ''Eski Sarayi'' (prva palača, zgrajena na tretjem griču) in [[Palača Topkapi|Topkapı Sarayi]], ter ga povezal z novo linijo, ki je prihajala s severovzhoda. Velik [[Potres v Konstantinoplu 1509|potres leta 1509]] je uničil oboke v bližini [[Mošeja Şehzade| mošeje Şehzade]], ki je bila postavljena nekoliko kasneje. Iz tega je nastala priljubljena legenda, da so jih rezali, da bi omogočili boljši pogled iz bližnje mošeje. Popravila vodovodne mreže so se nadaljevala pod vodstvom [[Bajazid II.|Bajazida II.]], ki je dodal novo linijo. Okoli sredine 16. stoletja je [[Sulejman I.]] Veličastni obnovil loke (danes ogivalne) 47 do 51 (šteje se od zahoda) v bližini mošeje Şehzade in naročil cesarskemu arhitektu Mimarju Sinanu, da doda še dve liniji iz Belgradskega gozda (''Belgrad Ormanı''). Povečan pretok je omogočil distribucijo vode do četrti Kιrkçeşme ('Štirideset vodnjakov'), ki se nahaja vzdolž vodovoda na strani Zlatega roga in je tako imenovana po številnih fontanah, zgrajenih pod Sulejmanom I.. Pod sultanom [[Mustafa II.|Mustafo II.]] je bilo obnovljenih pet lokov (41–45) ob spoštovanju starodavne oblike. Na dogodek spominja napis in situ z dne 1696/97. Njegov naslednik [[Ahmed III.]] je znova popravil distribucijsko mrežo. Leta 1912 so podrli 50 metrov dolg del akvadukta blizu Fatihove mošeje. V istem obdobju je bil na vzhodnem koncu postavljen nov sodoben ''Taksim'' ('distribucijski obrat', lit. 'divizija'). == Bozdoğan Kemeri == Most ''Bozdoğan Kemeri'' v Valensovem akvaduktu je bil dolg 971 metrov in največjo višino približno 29 metrov s konstantnim naklonom 1 : 1000. Loki 1–40 in 46–51 pripadajo Valensovem obdobju, loki 41–45 Mustafi II., tisti med 52 in 56 pa Sulejmanu I.<ref name="ey78">Eyice (1955), p. 78.</ref> Loki 18–73 imajo dvojni red, drugi enojni red. Prvotno je bila zgradba popolnoma ravna, vendar je bila med gradnjo mošeje Fatih - iz neznanih razlogov - v tem delu upognjena.<ref name=ma203>Mamboury (1953), p. 203.</ref> Zidanje ni običajno in uporablja kombinacijo kamnitih klesanih blokov in opeke. Prva vrsta lokov je zgrajena iz kvadratnih kamnitih blokov; zgornja vrsta je zgrajena s štirimi do sedmimi vrstami kamnov, izmenično s posteljo iz [[rimski beton|rimskega betona]] (''opus caementitium''), vpeti z železnimi objemkami. Širina mostu se giblje od 7,75 do 8,24 metra. Stebri so debeli 3,70 metra, loki spodnjega reda pa so široki 4 metre. Kot rezultat geofizičnih raziskav, izvedenih leta 2009, je zdaj znano, da so temelji stebrov približno 5,4–6,0 metrov pod današnjo površino.<ref>Unesco [htpps://whc.unesco.org/document/140356 Report on mission to report on the impact of subway...</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Janin, Raymond (1964). Constantinople Byzantine (v francoščini) (2 ed.). Paris: Institut Français d'Etudes Byzantines. *Mamboury, Ernest (1953). The Tourists' Istanbul. Istanbul: Çituri Biraderler Basımevi. *Eyice, Semavi (1955). Istanbul. Petite Guide a travers les Monuments Byzantins et Turcs (v francoščini). Istanbul: Istanbul Matbaası. *Gülersoy, Çelik (1976). A Guide to Istanbul. Istanbul: Istanbul Kitaplığı. OCLC 3849706. *Müller-Wiener, Wolfgang (1977). Bildlexikon zur Topographie Istanbuls: Byzantion, Konstantinupolis, Istanbul bis zum Beginn d. 17 Jh (in German). Tübingen: Wasmuth. ISBN 978-3-8030-1022-3. *Evans, J.A.S. (1996). The Age of Justinian: The Circumstances of Imperial Power. Routledge. *Freely, John (2000). Blue Guide Istanbul. W. W. Norton & Company. ISBN 0-393-32014-6. == Zunanje povezave == {{commons category|Public spaces of Constantinople}} *[https://www.thebyzantinelegacy.com/valens-aqueduct The Byzantine Legacy] *[http://www.byzantium1200.com/aquaduct.html 3D reconstruction of the Aquaeduct of Valens at the ''Byzantium 1200'' project] *[http://www.kulturturizm.gov.tr/EN/Genel/BelgeGoster.aspx?17A16AE30572D3130239EEA0FCDF038B0BE80CD4456E0CFB Turkish Ministry of Culture - Water supply systems and cisterns of Constantinople] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Carigradu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 368]] [[Kategorija:Konstantinopel]] [[Kategorija:Rimski akvadukti]] e513wkwrz4399wyc5ohk8xptn6skhqy 0 492468 6684762 6258726 2026-06-03T18:20:35Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684762 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Most čez reko Savinjo v Marija Gradcu pri Laškem |native_name = |native_name_lang = |image = File:Bridge over Savinja River at Marija Gradec near Laško with Marija Gradec church.jpg |alt = Most čez reko Savinjo v Marija Gradcu pri Laškem na dan otvoritve |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Most čez reko Savinjo v Marija Gradcu pri Laškem}}''' |other_name = |carries = Cestni most |crosses = Savinja |locale = [[Marija Gradec]] pri [[Laško|Laškem]], [[Slovenija]] |owner = Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) |maint = |id = |designer = Rok Mlakar, gradbeni inženir ([[Ponting|Ponting inženirski biro]]) |engineering = |design = Monolitna gradnja na odru |material = Prednapeta betonska konstrukcija |length = 123 m |width = |height = |mainspan = 75 m |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Kolektor Koling d.o.o. |fabricator = |begin = 2019 |complete = 2020 |cost = 6.682.921,58 EUR<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2021-02-12-sproscen-promet-cez-novozgrajeni-most-cez-reko-savinjo-v-marija-gradcu-pri-laskem/|title=Sproščen promet čez novozgrajeni most čez reko Savinjo v Marija Gradcu pri Laškem|publisher=DRSI|date=12. februar 2021|accessdate=19. februar 2021}}</ref> |inaugurated = |open = 12.2.2021 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|8|41|N|15|14|19|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Most čez reko Savinjo v Marija Gradcu pri Laškem''' povezuje glavno cesto Laško–Šmarjeta na desnem bregu Savinje s cesto Laško–Šentjur na levem. Z novim mostom bo glavnina tovornega prometa obšla središče Laškega in ga bistveno razbremenila. ==Osnovni podatki== 123 metrov dolg [[most]] prečka reko Savinjo z dvema asimetričnima razponoma 75 in 48 metrov. Ima eno rečno podporo, ki je locirana izven glavnega vodotoka na prodnem nanosu, ki se je formiral kot posledica toka reke Savinje skozi ovinek. Zgrajene so bile tudi tri oporne in dve podporni konstrukciji.<ref name="#1"/> ==Izgradnja== Naročnik projekta, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, je z gradnjo 123 metrov dolgega mostu pričela v mesecu februarju 2019. Zasnovo mostu so pripravili v inženirskem biroju [[Ponting]], dela je izvedel Kolektor Koling.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ponting.si/si/novice/nov-most-preko-savinje-v-laskem-odprt-za-promet-66.html|title=Nov most preko Savinje v Laškem odprt za promet|publisher=Ponting|date=12. februar 2021|accessdate=19. februar 2021}}</ref> Ob mostu je bilo zgrajeno tudi trikrako semaforizirano križišče, ki most povezuje z obstoječo glavno cesto G1-5. Gradnja mostu je bila izvedena v okviru projekta nadgradnje železniške proge Zidani most–Celje, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope.<ref name="#1"/> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> File:Bridge over Savinja River at Marija Gradec near Laško.jpg|Most preko Savinje v Marija Gradcu pri Laškem File:Bridge over Savinja River at Marija Gradec near Laško with anchored retaining wall.jpg|Most preko Savinje v Marija Gradcu pri Laškem, s sidrano oporno konstrukcijo v ozadju. File:Bridge over Savinja River at Marija Gradec with Laško in background.jpg|Most preko Savinje v Marija Gradcu, na desni Pivovarna Laško, v ozadju mesto Laško </gallery> == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/novice/2021-02-12-sproscen-promet-cez-novozgrajeni-most-cez-reko-savinjo-v-marija-gradcu-pri-laskem/ Informacija o otvoritvi, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo] * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-cez-savinjo-v-laskem-104.html Predstavitev mostu preko Savinje pri Marija Gradcu na spletni strani projektanta] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2021]] [[Kategorija:Viktor Markelj]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Mostovi čez Savinjo]] [[Kategorija:Laško]] [[Kategorija:Strmca, Laško]] [[Kategorija:Marija Gradec]] gc01g2fcm14y65diaevgi4614f72n82 0 495028 6684770 6258849 2026-06-03T18:24:34Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684770 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju |native_name = |native_name_lang = |image = Slika:Brv za pešce na Ptuju (3).JPG |alt = Pogled na most za pešce in kolesarje na Ptuju leta 2012. |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju}}''' |other_name = |carries = Most za pešce in kolesarje |crosses = [[Reka]] [[Drava]] |locale = [[Ptuj]], [[Slovenija]] |owner = Občina [[Ptuj]] |maint = |id = |designer = Marjan Pipenbaher, gradbeni inženir ([[Ponting|Ponting inženirski biro]]), Peter Gabrijelčič |engineering = |design = Montaža jeklene konstrukcije / beton na licu mesta |material = Montažna [[jeklo]], monolitna [[beton]], sovprežna konstrukcija |length = 154 m |width = |height = |mainspan = 34 m |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = SCT d.d. |fabricator = |begin = |complete = 1997 |cost = |inaugurated = |open = 2. avgust 1997<ref>{{navedi splet|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/most-za-pesce-1997.html|title=Most za pešce (1997–)|publisher=Kamra|date=1997|accessdate=26. marec 2021}}</ref> |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|25|3.52|N|15|52|3.05|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Most za pešce in kolesarje čez reko Dravo na Ptuju''' leži na mestu nekdanjega starega lesenega [[most|mostu]] in povezuje Dravsko ulico oz. staro mestno jedro [[Ptuj|Ptuja]] z Zadružnim trgom. ==Osnovni podatki== [[Most]] dolžine 154 metrov je zasnovan s konstrukcijo iz sovprežnega jeklenega prostorskega paličja in ima betonsko pohodno površino. Vitek in tanek most se v loku pne preko reke Drave in odpira poglede na staro mestno središče. <ref>ab Arhitektov bilten 195-196, ''Mostovi Slovenije'', Ljubljana, November 2012. {{COBISS|ID=297533184}}</ref> Odprta jeklena konstrukcija mostu leži na štirih rečnih in dveh brežnih podporah, katerih geometrija spominja na nekdanje lesene podpore mostu. Zgrajen je bil zaradi hitro naraščajočega prometa in nevarnosti za pešce in kolesarje na leta 1959 zgrajenem železobetonskem mostu čez Dravo. ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> Ptuj panorama 02.jpg|Most za pešce in kolesarje čez Dravo s starim mestnim jedrom Ptuja v ozadju View on City Ptuj from Ptuj Castle.jpg|Pogled na most za pešce in kolesarje s ptujskega gradu Ptuj Slowenien Grad.JPG|Most in ptujska panorama leta 2016 </gallery> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1997]] [[Kategorija:Mostovi čez Dravo]] [[Kategorija:Ponting]] gzmf3vcyerkhr8ukoeamiwly7259gmd 0 501109 6684773 6640261 2026-06-03T18:25:57Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684773 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Nadvoz Lipa v Štorah |native_name = |native_name_lang = |image = File:Nadvoz Overpass Lipa Štore 3.jpg |alt = Pogled na nadvoz Lipa v Štorah leta 2021. |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Nadvoz Lipa v Štorah}}''' |other_name = |carries = Cestni nadvoz |crosses = Dve cesti, dvojni železniški tir, štiri industrijske tire, toplovod, [[Reka]] [[Voglajna]] |locale = [[Štore]], [[Slovenija]] |owner = Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, sovlagatelj Direkcija RS za ceste<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042227639|title=V Štorah odprli nadvoz Lipa|publisher=Dnevnik|date=6. december 2008|accessdate=9. junij 2021}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |maint = |id = |designer = [[Ponting|Ponting inženirski biro]] |engineering = |design = Prednapeta armiranobetonska konstrukcija / Tehnologija postopnega narivanja |material = [[beton]] |length = 218 m |width = |height = |mainspan = 29 m |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = CM Celje d.d. - Ceste mostovi Celje |fabricator = |begin = |complete = 2008 |cost = |inaugurated = |open = 5. december 2008 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|13|25|N|15|18|39|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Nadvoz Lipa''' je [[most]] v [[Štore|Štorah]], ki povezuje naselje Lipa s [[Teharje|Teharjami]]. ==Osnovni podatki== Armiranobetonski [[most]] je dolg 218 m in prečka dve cesti, dva potniška tira, prostore železarne s štirimi železniškimi tiri, toplovod in reko [[Voglajna|Voglajno]]. Stebri nadvoza so nameščeni vmes. ==Izgradnja== V naselju Lipa živi večina občanov Štor, tam so tudi vse pomembnejše javne ustanove. Krajani so morali pred izgradnjo nadvoza prečkati zelo prometno železniško progo. Zapornice so bile spuščene po 16 ur na dan, zlasti ob konicah so se vile dolge kolone.<ref name="#1"/> Z novim prehodom se je povečala varnost in urejenost tako železniškega kot cestnega prometa.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/1344093/v-storah-odprli-nivojski-prehod-lipa|title=V Štorah odprli nivojski prehod Lipa|publisher=STA|date=5. december 2008|accessdate=9. junij 2021}}</ref> Vlagatelj projekta, ki je bil vreden približno pet milijonov evrov, je bila Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, sovlagatelj pa Direkcija RS za ceste. Gradnja nadvoza je potekala dobra dva meseca. ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> File:Nadvoz Overpass Lipa Štore.jpg|Nadvoz Lipa, v ozadju naselje Lipa File:Nadvoz Overpass Lipa Štore 2.jpg|Nadvoz Lipa, desno potniška tira in prostori železarne s štirimi železniškimi tiri </gallery> == Zunanje povezave == * [https://www.ponting.si/si/projekti/nadvoz-lipa-store-48.html Predstavitev nadvoza Lipa na spletni strani projektanta] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2008]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Štore]] g2jclaj3aknqta4xns1r1qw7ch141et 0 501369 6684750 6684497 2026-06-03T18:14:44Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684750 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge | name = Ponte della Maddalena | image = Borgo_a_Mozzano_Ponte_della_Maddalena.jpg | caption = | official_name = | carries = cesta | crosses = reka Serchio</br> železnica Aulla-Lucca | locale = Borgo a Mozzano, [[Italija]] | maint = | id = | design = ločni most | material = kamen | mainspan = 37,8 m | length = 95 m | width = 3,7 m | height = 18,5 m | load = | clearance = | below = | traffic = | begin = | complete = 1115</br> 14. st. rekonstrukcija | open = | closed = | toll = }} '''Ponte della Maddalena''' (italijansko za 'Magdalenin most'), znan tudi kot '''Ponte del Diavolo''' (italijansko za 'Hudičev most'), je kamniti [[ločni most]] iz 14. stoletja čez reko [[Serchio]] v bližini vasi Borgo a Mozzano v italijanski [[Lucca (pokrajina)|pokrajina Lucca]]. == Zgodovina == [[Slika:Ponte della Maddalena side view.JPG|thumb|left|Pot čez most]] [[Slika:Borgo a Mozzano-ponte01.jpg|thumb|Pogled z zahodnega brega]] Po legendi je gradnjo začela [[Matilda Toskanska]], grofica Toskane.<ref>Michéle K. Spike, Scritto nella pietra: le "Cento Chiese", programma gregoriano di Matilda di Canossa [https://www.academia.edu/13938839/Scritto_nella_pietra_le_Cento_Chiese_programma_gregoriano_di_Matilda_di_Canossa] in Centro studi matildici San Benedetto Po, Atti del Convegno Internazionale 9-10 novembre 2012, Bologna, 2014, pp. 15-16.</ref> Prvi [[most]] na tej točki je bil zgrajen med letoma 1052 in 1115. V 13. stoletju so ga pod [[kondotjer]]om Castruccio Castracanijem (1281–1328) močno razširili, kar je imelo za posledico značilno obliko z velikim lokom.<ref>Ponte della Maddalena (detto 'Ponte del Diavolo') [http://www.castellitoscani.com/italian/diavolo.htm|titolo=Ponte della Maddalena (detto 'Ponte del Diavolo')]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} www.castellitoscani.com</ref> Ime mostu izhaja iz [[edikula|edikule]] s kipom [[sveta Marija Magdalena|Marije Magdalene]], zgrajene okoli leta 1500, ki je danes ni več.<ref> Borgo a Mozzano, i segreti del Ponte del Diavolo[http://www.lastampa.it/2016/09/12/societa/borgo-a-mozzano-i-segreti-del-ponte-del-diavolo-VaRbQIXliFelzitrU2x66M/pagina.html, Borgo a Mozzano, i segreti del Ponte del Diavolo, LaStampa.it</ref> Most je bil skozi stoletja prenavljan. Že leta 1670 je Republika Lucca sprejela zakon, ki je prepovedoval prevoz mlinskih kamnov čez most, da ga ne bi poškodovali. Most je bil del ceste [[Via Francigena]], ki so jo [[romar]]ji iz [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] uporabljali na poti v Rim do groba apostolov [[sveti Peter|Petra]] in [[sveti Pavel|Pavla]]. Zaradi gradnje železniške proge Aulla Lunigiana - Lucca v začetku 20. stoletja je bilo treba na zahodni strani dodati še en lok, ki je omogočil prehod železnice.<ref>La leggenda del ponte del Diavolo (e perché dovreste visitarlo) [http://www.firenzetoday.it/cronaca/ponte-diavolo-lucca.html|titolo=La leggenda del ponte del Diavolo (e perché dovreste visitarlo)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} FirenzeToday, 2015</ref> == Legenda == Ime ''Ponte del Diavolo'' izhaja iz legende, ki jo pripovedujejo v različnih različicah. Najpogosteje citirana različica je tista, ki se nanaša na gradnjo mostu, ki je bila zaupana Julianu Hospitatorju. Vendar se je izkazalo, da je bilo delo že na začetku težko. Izvajalec je hitro ugotovil, da mostu ne bo mogel dokončati na dogovorjeni datum in bil je na robu obupa. Nekega večera, ko je sam sedel na bregu reke Serchio, se mu je prikazal hudič. Slednji mu je ponudil možnost dokončanja mostu v eni noči pod pogojem, da bo za nagrado prejel dušo prve osebe, ki je prečkala most. Pakt je bil sklenjen in neke noči je hudič s svojimi vilicami zgradil veliki obok. Gradbenik je obžaloval in priznal duhovniku svoj dogovor. Slednji mu je svetoval, naj se tega drži in iz previdnosti najprej pelje prašiča čez most. Naslednji dan je gradbenik zato ljudem zavrnil vstop in najprej odpeljal prašiča čez most. Legenda pravi, da je bil hudič tako jezen zaradi te prevare, da se je vrgel z mostu v Serchio in se ni več pojavil na tem območju. == Gradnja == 95 m dolg most se razteza čez reko z glavnim lokom 37,8 metra in tremi manjšimi oboki. Ti se raztezajo od vzhodnega brega Serchio do 8,35 m, 10 m in 14,5 m. Glavni lok je visok 18,5 m, manjši oboki imajo višine 4 m, 5 m in 7 m. Glavnemu loku sledi prehod za železniško progo. Most, ki je širok le 3,7 m, sledi višini lokov in daje mostu značilen videz zaradi zelo visokega glavnega loka. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons cat| Ponte della Maddalena }} * {{Structurae|structures|s0019531}} * [https://www.brueckenweb.de/2content/datenbank/bruecken/3brueckenblatt.php?bas=00107 Ponte della Maddalena in ''brueckenweb''] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]] [[Kategorija:Mostovi v Italiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1115]] [[Kategorija:Kamniti mostovi]] [[Kategorija:Toskana]] d91k9yxiw3eexk3qggbmjdqfu9urbe3 0 507581 6684968 6279446 2026-06-04T07:50:49Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684968 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Si-o-se-pol |image = [[File:Si-o-se-Pol.jpg|250px]] |crosses = Reka [[Zājande]] |locale = [[Isfahan]], [[Iran]] |designer = |design = [[ločni most]], dvoetažni |material = kamen in opeka |spans = 33 |mainspan = 5,60 m |length = 297,76 m |width = 14,75 m |begin = 1599 |complete = 1602 |coordinates = {{coord|32.6444|N|51.6675|E|region:IR-04_type:landmark}} |mapframe-zoom = 15 }} '''Most Allahverdi Kan''' ({{jezik-fa|پل اللهوردی خان}}), popularno znan kot '''Si-o-se-pol''' ({{jezik-fa|سیوسه‌پل||most 33 lokov}}<ref name="Iranica">{{cite encyclopedia |title=Isfahan x. Monuments (5) Bridges |encyclopedia=Encyclopædia Iranica |date=5 April 2012 |orig-year=15 December 2007 |publisher=Bibliotheca Persica Press |location=New York City |url=http://www.iranicaonline.org/articles/isfahan-x5-bridges |volume=XIV |last1=Babaie |first1=Sussan |last2=Haug |first2=Robert |editor-last=Yarshater |editor-first=Ehsan |access-date=25 September 2015 |series=1}}</ref>), je največji od enajstih zgodovinskih mostov na reki [[Zājande]], največji reki Iranske planote, v [[Isfahan]]u v Iranu.<ref>{{navedi knjigo |title=Iran |last=Wagret |first=Paul |year=1977 |publisher=Nagel Publishers |location=Geneva |isbn=2-8263-0026-1 |pages=226 |url=https://books.google.com/books?id=hzsjAAAAMAAJ}}</ref> Most je bil zgrajen v začetku 17. stoletja, da bi služil kot most in jez.<ref>{{navedi novice |url=http://www.tehrantimes.com/news/419696/Drought-poses-no-threat-to-Isfahan-s-Si-o-Se-Pol-official |title=Drought poses no threat to Isfahan’s Si-o-Se-Pol: official |work=Tehran Times |date=25 December 2017}}</ref> Je priljubljeno rekreacijsko zbirališče in je eden najbolj znanih primerov iranske safavidske arhitekture. == Zgodovina == Si-o-se-pol je bil zgrajen med letoma 1599 in 1602<ref name="Structurae">{{navedi splet |url=https://structurae.net/structures/allahverdi-khan-bridge |title=Allahverdi Khan Bridge |work=Structurae |access-date=27 July 2018}}</ref> pod vladavino [[Abas I. Veliki|Abasa I.]], petega safavidskega šaha Irana. Zgrajen je bila pod nadzorom Allahverdi Kan Undiladzeja, vrhovnega poveljnika vojske, ki je bil gruzijskega porekla in je bil tudi poimenovan po njem.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=v4Yr4foWFFgC |title=Iran Under the Safavids |first=Roger |last=Savory |publisher=Cambridge University Press |page=170 |year=2007 |isbn=0521042518}}</ref> Most je služil zlasti kot povezava med palačami elite, pa tudi kot povezava z vitalno mestno armensko četrtjo Now Jolfā (perzijščina نو جلفا‎ – ''Now Jolfā'', جلفای نو – ''Jolfâ-ye Now''; armenščina Նոր Ջուղա – ''Nor Jugha''). <gallery mode="packed"> Si-o-se Pol, Isfahan, Irán, 2016-09-19, DD 07-15 HDR PAN.jpg|Panoramska slika mostu </gallery> == Gradnja == Most ima skupno dolžino 297,76 m in skupno širino 14,75 m. Gre za obokani [[ločni most]], ki ga sestavljata dve vrsti po 33 lokov, od koder izvira njegovo priljubljeno ime ''Si-o-se-pol'', in je narejen iz kamna. Najdaljši razpon je približno 5,60 metra. Notranjost Si-o-se-pola je bila prvotno okrašena s slikami, ki so jih popotniki pogosto opisovali kot erotične. Na začetku mostu je večja osnovna ploščad s čajnico, pod katero teče Zājande in je danes zapuščena. == Galerija == <gallery mode="packed"> File:53 Chardin Si-o-se Pol.jpg|Risba ''Si-o-se-pol'', Jean Chardin, 17. st.. File:33 pol.JPG|Čajnica ob Si-o-se-pol. File:33pol-innerview.JPG|Pogled na loke pod Si-o-se-pol. File:سی و سه پل1.jpg|Si-o-se-pol v decembru 2015. File:33 Bridge Isfahan Aarash (14).jpg|Reka Zajande z mostu. File:Statue of Allah-Verdi Khan, Isfahan.jpg|Kip Allahverdi Kana pri mostu. File:Si-o-se Pol, Isfahan, Irán, 2016-09-19, DD 04-06 HDR.jpg|Si-o-se-pol ponoči. File:نمای سی و سه پل از روبروی میدان انقلاب.jpg|Pogled na pešpot ponoči. File:A photo of Si-o-se-pol.jpg|April 2019, foto Bardia Moradi. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== * Poornaderi, Hossein; Qasemi, Jawad; Zand, Roxane (2008); "Allāhwirdī Khān". In Madelung, Wilferd; Daftary, Farhad (eds.). Encyclopaedia Islamica Online. Brill Online. ISSN 1875-9831 [https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-islamica/allahwirdi-khan-COM_0261?s.num=13&s.f.s2_parent=s.f.book.encyclopaedia-islamica&s.q=alam+ara] == Zunanje povezave == {{Commons category|Si-o-se Pol}} [[Kategorija:Isfahan]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1602]] [[Kategorija:Mostovi v Iranu]] [[Kategorija:Iranska arhitektura]] bi1ix5s714aq1c43na4xnp84utufygb 0 508490 6684953 6459812 2026-06-04T07:42:37Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684953 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Most Rialto | native_name = ''Ponte di Rialto'' | native_name_lang = it |image = File:Ponte di Rialto, Canal Grande.jpg |caption = |carries = pešci<ref name="fulton">{{navedi knjigo| last = Fulton| first = Charles Carroll| title = Europe Viewed Through American Spectacles | via = Internet Archive|url = https://archive.org/details/europeviewedthr02fultgoog| access-date = 5 September 2008| year = 1874| publisher = J.P. Lippincott & Co.|location = Philadelphia|quote = There being no vehicles or horses in Venice, it is simply for pedestrians.| page = [https://archive.org/details/europeviewedthr02fultgoog/page/n248 242]}}</ref> |crosses = [[Canal Grande, Benetke|Canal Grande]] |locale = [[Benetke]], [[Benečija]], [[Italija]] |maint = |design = kamniti [[ločni most]] |mainspan = 31,80 m |length = |width = 22,90 m<ref name="structurae">{{navedi splet|url=https://structurae.net/en/structures/rialto-bridge|title=Rialto Bridge|website=structurae.net|access-date=14 Nov 2019|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191114085948/https://structurae.net/en/structures/rialto-bridge|archive-date=14 November 2019}}</ref> |height = 7,32 m (samo lok) |load = |clearance = |below = |traffic = |begin = 1588 |complete = 1591 |open = |closed = |toll = |coordinates = {{coord|45.4380|N|12.3360|E|region:IT-34_type:landmark|display=inline,title}} }} '''Most Rialto''' (italijansko ''Ponte di Rialto'', beneško ''Ponte de Rialto'') je najstarejši od štirih mostov, ki segajo čez [[Canal Grande, Benetke|Canal Grande]] v [[Benetke|Benetkah]] v Italiji. Povezuje ''sestieri'' (okrožji) San Marco in San Polo. Od svoje prve izgradnje leta 1173 je bil večkrat obnovljen kot [[pontonski most]] in je zdaj pomembna turistična atrakcija v mestu.<ref name="dupre">{{navedi knjigo|last = Dupré, Judith|author-link = | date =2017 | title = Bridges: A History of the World's Most Spectacular Spans | url = https://books.google.com/books?id=om5FDgAAQBAJ | location=New York | publisher = Hachette/Black Dog & Leventhal Press| isbn=978-0-316-47380-4}}</ref> == Zgodovina == Prvi suhi prehod čez Canal Grande je bil pontonski most, ki ga je leta 1181 zgradil Nicolò Barattieri. Imenoval se je Ponte della Moneta, verjetno zaradi kovnice, ki je stala blizu njenega vzhodnega vhoda.<ref name="molmenti">{{navedi knjigo | last = Molmenti| first = Pompeo|author2=Horatio Forbes Brown|title = Venice: Its Individual Growth from the Earliest Beginnings to the Fall of the Republic| via = Internet Archive| url = https://archive.org/details/veniceitsindivi06molmgoog| access-date = 5 September 2008| date = 13 October 1906| publisher = A.C. McClurg & Co.| location = Chicago| page = 29}}</ref> Razvoj in pomen trga Rialto na vzhodnem bregu je povečal promet na pontonskem mostu, zato ga je leta 1255 nadomestil lesen most. Ta struktura je imela dve rampi, ki sta se združili na premičnem osrednjem delu, ki se ga je dalo dvigniti, kar je omogočilo prehod visokih ladij. Povezava s trgom je na koncu privedla do spremembe imena mostu. V prvi polovici 15. stoletja sta bila ob straneh mostu zgrajena dva niza trgovin. Najemnine so prinašale prihodek državni blagajni, ki je pomagala vzdrževati most. Vzdrževanje je bilo ključnega pomena za leseni most. Delno je bil požgan v uporu pod vodstvom Bajamonta Tiepola leta 1310. Leta 1444 se je podrl pod težo množice, ki je hitela na ogled poroke markiza iz Ferrare; leta 1524 se je ponovno zrušil. Zamisel o obnovi mostu v kamnu je bila prvič predlagana leta 1503. V naslednjih desetletjih je bilo obravnavanih več projektov. Leta 1551 so oblasti med drugim zahtevale predloge za obnovo mostu Rialto. Načrte so ponujali znani arhitekti, kot so [[Jacopo Sansovino]], [[Andrea Palladio]] in [[Giacomo Barozzi da Vignola|Vignola]], vendar so vsi vključevali klasičen pristop z več loki, ki je bil ocenjen kot neprimeren situaciji. [[Michelangelo]] je tudi veljal za oblikovalca mostu. Sedanji kamniti most, ki ga je zasnoval [[Antonio da Ponte]], se je začel graditi leta 1588 in je bil dokončan leta 1591. Podoben je lesenemu mostu, ki ga je nasledil Dve rampi vodita do osrednjega [[portik]]a. Na obeh straneh portika pokrite rampe nosijo vrste trgovin. Inženiring mostu je veljal za tako drznega, da je arhitekt [[Vincenzo Scamozzi]] napovedal bližnjo porušitev. Most je kljuboval kritikom in postal ena od arhitekturnih ikon in vrhunskih turističnih znamenitosti v Benetkah.<ref>{{navedi novice |newspaper=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2017/03/30/world/europe/rialto-bridge-venice-arrests.html?rref=collection%2Fsectioncollection%2Feurope%20 |quote=The Italian police announced on Thursday that they had dismantled a suspected jihadist cell whose members had discussed blowing up the Rialto Bridge, one of the top tourist attractions in Venice |title=3 Are Held on Suspicion of Plot to Attack Rialto Bridge in Venice |date=30 March 2017 |access-date=31 March 2017 |first=Elisabetta |last=Povoledo}}</ref> == V literaturi == V pesmi [[Robert Browning|Roberta Browninga]] ''A Toccata of Galuppi's'' se je imenoval ''Shylockov most''. == V popularni kulturi == V Leverkusnu so most, zgrajen s trgovinami na območju cone za pešce, po beneškem izvirniku poimenovali ''Rialto Boulevard''.<ref>[http://www.wirtz-koelsch.de/projekte/geschaeftshaeuser/rialto-boulevard.html irtz-koelsch.de: Rialto – Boulevard]</ref> ==Galerija == <gallery> File:Accademia - Miracle of the Holy Cross at Rialto by Vittore Carpaccio.jpg| [[Vittore Carpaccio]], ''Čudež križa pri Rialtu'', prikazuje most okoli leta 1496 File:Pinacoteca Querini Stampalia - Il corso dei tori e la gara delle carriole a Rialto - Gabriele Bella.jpg|''Il corso dei tori e la gara delle carriole a Rialto'', Gabriele Bella<br>Pinacoteca Querini Stampalia File:Giuseppe Graziosi, Rialto, 1925 circa.jpg|Giuseppe Graziosi, ''Rialto'', okoli 1925, Modena, Gipsoteca "Giuseppe Graziosi" File:Rialto Bridge at night2.jpg|Most Rialto ponoči File:Venice - The Rialto Bridge early in the morning -.jpg| Notranje stopnišče na strani San Marco File:Ponte di Rialto, Venezia.JPG| Most od blizu File:Ponte di Rialto Canal Grande Venezia Rilievo San Marco.jpg| Relief sv. Marka </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Ponte di Rialto}} *{{Structurae|id=20000461|title=Rialto Bridge}} *[https://maps.google.com/maps?q=venice,+italy&ll=45.438002,12.335501&spn=0.003004,0.010274&t=k&hl=en Satellite image from Google Maps] * privatna stran za [http://venedig.jc-r.net/rialto/ Geschichte und Architektur der Rialtobrücke] {{Beneška republika}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1591]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Mostovi v Benetkah]] [[Kategorija:Kamniti mostovi]] n533joh723v6bxgqjz3jzi7ywfllpn0 0 508834 6684872 6646596 2026-06-03T22:20:00Z Marko3 1829 6684872 wikitext text/x-wiki '''Čuvaj/watchdog''' je [[Slovenija|slovenska]] nagrada za [[Novinarstvo|novinarske]] dosežke, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]] (DNS) od leta [[2013]]. Nasledila je Tomšičevo nagrado oz. nagrado Consortium veritas – bratstvo resnice. Podeli se v štirih kategorijah, za življenjsko delo, za mlade novinarje, ki so dejavni manj kot 5 let, za izstopajoče novinarske dosežke in za izstopajoče dosežke na področju novinarske fotografije. Upošteva se stvaritve med prejšnjo podelitvijo in objavo razpisa. Poleg tega porota izreče pohvale. Nagrajenec prejme kipec in diplomo. Praktične ali denarne nagrade se podeli izjemoma, s sklepom upravnega odbora DNS. [[Les|Lesen]] kockast kipec z izrezano silhueto [[Domači pes|pasje]] glave sta oblikovala Maja Licul in Marko Drpić. == Nagrajenci == {| class="wikitable" style="font-size: 86%;" !Leto !Življenjsko delo !Izstopajoči novinarski dosežek !Mladi novinar !Novinarska fotografija !sklici |- !2013 |[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] |[[Eugenija Carl]] za zgodbo o črni gradnji Vitoslava Türka in preprodajalcih zelenjave (TV Koper in [[TV Slovenija]]) Mariborska kronika o delovanju [[Franc Kangler|Franca Kanglerja]] (''[[Večer (časopis)|Večer]]'') [[Branko Soban]] (''[[Delo (časopis)|Delo]]'') |Anže Božič (''Delo'') Jaša Lorenčič (''Večer'') Tomaž Modic (''Dnevnik'') |[[Jaka Gasar]] (''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'') |<ref>{{Navedi splet|title=Podelili smo novinarske nagrade čuvaj/Watchdog|url=https://novinar.com/novica/podelili-smo-novinarske-nagrade-cuvajwatchdog/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}</ref> |- !2014 |[[Peter Kolšek]]<br />(''Delo'') |oddaja ''Epilog'' (POP TV) Aljaž Vindiš, Ajda Bevc, Aljaž Vesel (''Dnevnik'') [[Andrej Stopar]] (Radio Slovenija) [[Peter Žerjavič]] (''Delo'') |[[Irena Joveva]] ([[STA]]) Mojca Pišek (''Dnevnik'') |[[Voranc Vogel]] (''Delo'') '''posamična fotografija''' Jošt Franko '''reportaža''' |<ref>{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/obrazlozitve-novinarskih-nagrad-cuvajwatchdog-2014/|title=Obrazložitve novinarskih nagrad čuvaj/Watchdog 2014|accessdate=26. november 2021|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> |- !2015 |[[Špela Šipek]]<br />'''posthumno''' |''Frekvenca X'' (RTV Slovenija) Tomaž Klipšteter (''Dnevnik'') Rozmari Petek (''Večer'') [[Erik Valenčič]] za poročanje o [[Kurdi|Kurdih]] |Jana Juvan (''Večer'') Viki Twrdy (RTV Slovenija) |[[Jaka Gasar]] (''Dnevnik'') '''posamična fotografija''' Matic Zorman '''reportaža''' |<ref>{{Navedi splet|title=Čestitamo ČUVAJEM 2015!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2015/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}</ref> |- !2016 |[[Nina Zagoričnik]]<br />([[Val 202|''Val 202'']]) |24ur INŠPEKTOR in 24ur FOKUS (POP TV) [[Matej Šurc]] za knjigo ''Prevarana Slovenija'' ''– Domoljubje, zapisano z ničlami'' (Radio Slovenija) [[Panamski dokumenti|#PanamaPapers]] (''Delo'') Tina Kristan (''Delo'') |Nika Kunaver (POP TV) Tanja Pirnat ([[Pod črto]]) |Luka Cjuha (''Dnevnik'') '''posamična fotografija''' Boštjan Pucelj '''reportaža''' |<ref>{{Navedi splet|title=Čestitamo ČUVAJEM 2016!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2016/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}</ref> |- !2017 |[[Zdenko Vrdlovec]]<br />(''Dnevnik'') |[[Ciril Horjak]] (''Veče''r) ''Siniševo delo'' ([[Val 202]]) [[Lidija Hren]] z ekipo EkstraVisor za oddajo ''[[Tarča (TV oddaja)|Tarča]]: Od sledi do razkritja'' (Televizija Slovenija) Timotej Milanov (''Vestnik'') |Tjaša Dugulin (POP TV) Jure Kosec (''Delo'') |Andrej Petelinšek (''Večer'') '''posamična fotografija''' [[Jaka Gasar]] (''Dnevnik'') '''reportaža''' |<ref>{{Navedi splet|title=Čestitamo ČUVAJEM 2017!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2017/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}</ref> |- !2018 |[[Slavko Bobovnik]]<br />(''TVS'') |Blaž Petkovič za zgodbe o kreditu Dijane Đuđić in Roka Snežiča in madžarski dokapitalizaciji medijev (''Večer'') ekipa oddaje ''Globus'' (Televizija Slovenija) [[Primož Cirman]] in [[Vesna Vuković]] ([[Siol.net]]) projekt Dejstva: Alenka Marovt, Miha Plementaš in Špela Bezjak (POP TV) |Lea Udovč ([[STA]]) Matej Zwitter ([[Radio Študent]]) |Andrej Petelinšek (''Večer'') '''posamična fotografija''' [[Voranc Vogel]] (''Delo'') '''reportaža''' ekipa projekta Naši heroji: Jure Mazgič, Jan Lukanović, Gal Ancelj in Matija Lepoša (Plac) '''multimedijska zgodba''' |<ref>{{Navedi splet|title=Čestitamo ČUVAJEM 2018!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2018/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}</ref> |- !2019 |[[Boris Šuligoj]]<br />(''Delo'') |Adrijan Bakič za poročanje o brit. izkušnji z [[Brexit|Brexitom]] (Televizija Slovenija) Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Nataša Rašl in Ana Skrt za projekt ''Delaj in molči'' (Radio Slovenija 1) [[Ranka Ivelja]] (''Dnevnik'') |Klara Širovnik (''Večer'') Lucijan Zalokar (''Delo'') Žan Dolajš (Televizija Slovenija) |Blaž Samec (''Delo'') '''posamična fotografija''' Luka Cjuha (''Dnevnik'') '''reportaža''' |<ref>{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitke-cuvajem-2019/|title=Čestitamo čuvajem 2019!|accessdate=26. november 2021|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> |- !2020 |[[Jožica Grgič]]<br />(''Delo'') |Špela Kuralt za zgodbe o slov. šolstvu v času [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije Covid]] (''Delo'') Zarja Muršič ([[Radio Študent]]) [[Janko Petrovec]] (Televizija Slovenija) [[Boštjan Videmšek]] |Katarina Bulatović za poročanje o zdravstveni oskrbi mladih v duševnih stiskah ([[Oštro (spletni medij)|Oštro]]) Tadej Grešovnik (POP TV) |Gašper Lešnik (''Mladina'') '''posamična fotografija''' [[Voranc Vogel]] (''Delo'') '''reportaža''' |<ref>{{Navedi splet|title=Čestitamo čuvajem 2020!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2020-2/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}</ref> |- !2021 |[[Glorija Lorenci]]<br />(''Večer'') |Peter Žerjavič (''Delo'') Ana Lah za zgodbe o dogajanju na prašičji farmi Ljutomerčan (''Večer'') [[Ksenija Horvat]] (Televizija Slovenija) uredništvo [[STA]] za borbo z vlado, ki je prekinila financiranje |Uršula Zaletelj (Val 202) Univerzitetna redakcija [[Radio Študent|Radia Študent]] |Nik Erik Neubauer '''posamična fotografija''' Tamino Petelinšek ([[STA]]) '''reportaža''' |<ref>{{Navedi splet|title=Čestitamo čuvajem 2021!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2021/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}</ref> |- !2022 |[[Sonja Grizila]] (''Jana'') |[[Ervin Hladnik Milharčič]] (''Dnevnik''), za poročanje iz Kijeva v času napada Rusije na Ukrajino Tita Mayer (Radio Slovenija) za podkast Na pravi strani Neža Steiner in Alenka Marovt (POP TV) za preiskovalno zgodbo Vzporedni zdravstveni sistem Urška Henigman in Neža Prah Seničar (RTV Slovenija) za projekt Slovar spolne vzgoje |[[Pia Prezelj]] (''Delo'') Luka Mlakar (''Večer'') |Andrej Petelinšek (''Večer'') '''posamična fotografija''' [[Jaka Gasar]] (''Dnevnik'') '''reportaža''' o gašenju [[Požar na Krasu (2022)|požara na Krasu]] |<ref>{{Navedi splet|title=Čestitamo čuvajem 2022!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2022/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2023-03-06|language=sl-SI|date=25. november 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podeljene novinarske stanovske nagrade Čuvaj za leto 2022, med nagrajenci tudi novinarke RTV-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podeljene-novinarske-stanovske-nagrade-cuvaj-za-leto-2022-med-nagrajenci-tudi-novinarke-rtv-ja/648779|website=rtvslo.si|accessdate=2023-03-06|language=sl|date=25. november 2022}}</ref> |- !2023 |Zoran Senkovič (Dnevnik) |[[Jelena Aščić]] (Televizija Slovenija) Večerovo uredništvo dopisništev Aljaž Vrabec (Delo) Ranka Ivelja, Tamara Krivec, Primož Knez, Tina Jereb, Mojca Furlan – Rus, Peter Lovšin (Dnevnik) |Žana Vertačnik (Pop TV) Miha Dajčman (Večer) Eva Lipovšek (Radio Slovenija - 1. program) |Blaž Samec (Delo), posamična fotografija Voranc Vogel (Delo), reportaža |<ref>{{Navedi splet|title=Čestitamo čuvajem 2023!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2025-11-06|language=sl-SI}}</ref> |- !2024 |[[Lidija Hren]] ([[Radiotelevizija Slovenija|Televizija Slovenija]]) |Nika Kunaver, Pop TV Anja Intihar, Delo Urška Mlinarič, Večer Staš Zgonik, N1 Slovenija |Lara Draškovič, Slovenska tiskovna agencija, Jon Knez, Večer |Robert Balen, Večer, posamična fotografija [[Jaka Gasar]], Dnevnik, reportaža |<ref>{{Navedi splet|title=Čestitamo čuvajem 2024!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2025-11-06|language=sl-SI}}</ref> |- !2025 |[[Ervin Hladnik Milharčič]] (Dnevnik) |Damijana Žišt, Večer Tina Jereb, Dnevnik Boštjan Anžin in Janja Lakner Anžin |Neža Borkovič, Val 202 Jakob Murovec, N1 |Igor Kupljenik, MI-PRESS, posamična fotografija Luka Cjuha, Dnevnik, reportaža | |} == Porota == === Mandat 2023–2025 === ==== Predstavniki društva ==== [[Gašper Andrinek]] ([[Val 202]], predsednik [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]]), [[Adrijan Bakič]] ([[Radiotelevizija Slovenija|Televizija Slovenija]]), Špela Kuralt ([[Delo (časopis)|Delo]]), Andreja Kutin ([[Večer (časopis)|Večer]]) in [[Metka Majer]] ([[POP TV|Pop TV]]).<ref>{{Navedi splet|title=Žirija|url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/zirija/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2025-11-06|language=sl-SI}}</ref> ==== Predstavniki javnosti ==== prof. dr. [[Andreja Gomboc]] (redna profesorica za [[Astronomija|astronomijo]] in raziskovalka na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]]), Prof. [[Jana Javornik]], PhD (Univerza v [[Leeds|Leedsu]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]) in Andraž Zorko (partner in direktor v družbi Valicon)<ref>{{Navedi splet|title=Žirija|url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/zirija/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2025-11-06|language=sl-SI}}</ref> ==== '''Porota za nagrado s področja novinarske fotografije'''<ref>{{Navedi splet|title=Žirija|url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/zirija/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2025-11-06|language=sl-SI}}</ref> ==== Sašo Bizjak ([[Večer (časopis)|Večer]]), Barbara Čeferin, Nik Erik Neubauer ([[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]), Matjaž Rušt in [[Borut Živulović]] (Foto agencija Bobo). <ref>{{Navedi splet|title=Žirija|url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/zirija/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2025-11-06|language=sl-SI}}</ref> === Mandat 2020–2023 === '''Predstavniki društva''' [[Petra Lesjak Tušek]] (predsednica Društva novinarjev Slovenije in novinarka ''[[Večer (časopis)|Večera]]''), Nika Kunaver ([[POP TV]]), Gašper Završnik (''[[Delo (časopis)|Delo]]''), Tjaša Škamperle ([[Radio Koper]]) in [[Ciril Horjak]] (''Večer''). '''Predstavniki javnosti''' [[Boštjan Narat]] (član glasbene skupine Katalena), [[Tina Lengar Verovnik]] ([[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteta za družbene vede]], [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]]) in [[Dan Podjed]] (Inštitut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU). '''Porota za nagrado s področja novinarske fotografije''' Bor Slana, Katja Goljat, [[Matej Družnik]] (''[[Delo (časopis)|Delo]]''), Uroš Hočevar in Uroš Abram (''[[Mladina (revija)|Mladina]]''). === Mandat 2016–2019 === '''Predstavniki društva''' Petra Lesjak Tušek, [[Tanja Gobec]], [[Kaja Jakopič]], Tjaša Slokar Kos in Katarina Bulatović. '''Predstavniki javnosti''' Jernej Amon Prodnik, Nina Kožar, Peter Čakš in [[Gorazd Kovačič]]. '''Porota za nagrado s področja novinarske fotografije''' Matej Povše, Luka Dakskobler, Nika Hölcl Praper, [[Srdjan Živulović]] in Uroš Hočevar. === Mandat –2016 === '''Predstavniki društva''' [[Tanja Starič]], [[Dejan Pušenjak]], [[Manica Janežič Ambrožič|Manica J. Ambrožič]], Jožica Dorniž, Tomaž Perovič in [[Matija Stepišnik]]. '''Predstavniki javnosti''' Gorazd Kovačič, Igor Vobič in Jernej Stritar. '''Porota za nagrado s področja novinarske fotografije''' Tina Deu (predsednica). == Kritike == Spletni portal [[Nova24TV|Nova24tv.si]] je nagrado razglasil za ničvredno in jo označil za pohvalo »režimskega« Društva slovenskih novinarjev najbolj zagnanim branilcem režima globoke države<ref>{{Navedi splet|title=Nagrajeni nemški novinar obtožen pisanja lažnih novic: Kdaj bodo nagrade morali vrniti nekateri izmed najzloglasnejših slovenskih režimskih novinarjev?!|url=https://nova24tv.si/slovenija/nagrajeni-nemski-novinar-obtozen-pisanja-laznih-novic-kdaj-bodo-nagrade-morali-vrniti-nekateri-izmed-najzloglasnejsih-slovenskih-rezimskih-novinarjev/|date=2018-12-25|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI|website=Nova24TV}}</ref> oziroma sovražnikom [[Janez Janša|Janeza Janše]],<ref>{{Navedi splet|title=Tako novinar Radia Slovenija Matej Šurc na plečih davkoplačevalskega denarja zmerja legendo avtomobilističnega novinarstva in ga označuje za propagandista ter ga pošilja nazaj na gnoj|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/tako-novinar-radia-slovenija-matej-surc-na-plecih-davkoplacevalskega-denarja-zmerja-legendo-avtomobilisticnega-novinarstva-in-ga-oznacuje-za-propagandista-ter-ga-posilja-nazaj-v-gnoj/|date=2018-01-03|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI|website=Nova24TV|archive-date=2021-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211126083612/https://nova24tv.si/slovenija/politika/tako-novinar-radia-slovenija-matej-surc-na-plecih-davkoplacevalskega-denarja-zmerja-legendo-avtomobilisticnega-novinarstva-in-ga-oznacuje-za-propagandista-ter-ga-posilja-nazaj-v-gnoj/|url-status=dead}}</ref> podelitev pa za »zborovanje režimskih medijev, kjer družbenopolitični delavci sami sebi podeljujejo medalje na področju novinarstva«. Novinar [[Tino Mamić]] meni, da podeljevalci ignorirajo medije, ki so manjši in delujejo izven [[Ljubljanska obvoznica|ljubljanske obvoznice]].<ref>{{Navedi splet|title=Poglejte, kako so si režimski mediji med seboj razdelili “medalje” za novinarske dosežke – Društvo novinarjev Slovenije nagradilo Dnevnik, POP TV, RTV … Kaj pa Nova24TV?|url=https://nova24tv.si/slovenija/poglejte-kako-so-si-rezimski-mediji-med-seboj-razdelili-medalje-za-novinarske-dosezke-drustvo-novinarjev-slovenije-nagradilo-dnevnik-pop-tv-rtv-kaj-pa-nova24tv/|date=2017-11-18|accessdate=2023-03-06|language=sl-SI|website=nova24tv.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/novinarske-nagrade/pravilnik/ Pravilnik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211126083612/https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/novinarske-nagrade/pravilnik/ |date=2021-11-26 }}. stran DNS (pridobljeno dne 26. november 2021) * [https://novinar.com/novica/ozadje-cuvajawatchdoga-2013/ Oblikovalca kipca]. stran DNS (pridobljeno dne 26. november 2021) * [https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/novinarske-nagrade/porota/ Porota 2020–2023]. stran DNS (pridobljeno dne 26. november 2021) * [https://web.archive.org/web/20200111052916/https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/novinarske-nagrade/porota/ Porota 2016–2019]. stran DNS (web archive. 11. januar 2020) * [https://web.archive.org/web/20150830091142/http://novinar.com/drustvo/razpisi/razpis-za-novinarske-nagrade-2014/ Porota –2016] . stran DNS (web archive. 30. avgust 2015) [[Kategorija:Slovenske novinarske nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2013]] a1flr6xi3bx5t4vx08dr4zx36udo505 0 509528 6684753 6637086 2026-06-03T18:16:46Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684753 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Galerija Meljski hrib |native_name = |native_name_lang = |image = File:Gallery Meljski hrib.jpg |alt = Pogled na galerijo Meljski hrib leta 2020. |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Galerija Meljski hrib}}''' |other_name = |carries = |crosses = |locale = [[Maribor]], [[Slovenija]] |owner = Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo |maint = |id = |designer = [[Ponting|Ponting inženirski biro]] |engineering = |design = Prednapeta armiranobetonska konstrukcija |material = [[beton]] |length = 210 m |width = |height = |mainspan = |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = SGP Pomgrad d.d. |fabricator = |begin = |complete = 2012 |cost = |inaugurated = |open = |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|33|38|N|15|40|36|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Galerija Meljski hrib''' je cestna galerija v [[Maribor|Mariboru]], ki ščiti regionalno cesto in območja za kolesarje ter pešce pred padajočim kamenjem z nestabilnega pobočja. Galerija je del ceste pod [[Meljski hrib|Meljskim hribom]], državne regionalne ceste R3-709/8614 Maribor (Meljska cesta)–(Meljski hrib)–Malečnik–[[Pernica]]<ref>Uredba o kategorizaciji državnih cest [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6323]</ref>, ki je bila kot občinska cesta in pred modernizacijo leta 2012 zaradi težav s padajočim kamenjem na odseku [[Melje]]–[[Malečnik]] zaprta približno trideset let.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042556692|title=V Mariboru po več kot 30 letih obnovljena cesta pod Meljskim hribom|publisher=Dnevnik|date=10. oktober 2012|accessdate=10. december 2021|archive-date=2021-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20211210133414/https://www.dnevnik.si/1042556692|url-status=dead}}</ref> ==Osnovni podatki== 210 metrov dolga masivna betonska okvirna konstrukcija se na zunanji strani odpre skozi arkadno steno z okroglimi stebri. Te odprtine osvetljujejo notranjost ter dajejo lahkotnejšo podobo. ==Cesta pod Meljskim hribom== 780 metrov dolg odsek ceste je bistveno skrajšal potovalni čas med [[Malečnik|Malečnikom]] in središčem Maribora, odpravil dnevne zastoje pred [[Malečniški most|Malečniškim mostom]] in razbremenil mariborsko četrt [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]]. Poleg ceste je urejena ločena pot za pešce in kolesarje, trikrako križišče pa je nadomestilo krožišče.<ref name=":0" /> ==Varstvo narave== Poseg je bil izveden na varovanem območju [[Natura 2000]], ki je posebno varstveno območje Drava (SPA) in posebno ohranitveno območje Drava (SCI) ter razglašeno za ekološko pomembno območje. Meljski hrib je Mestna občina Maribor razglasila za naravni rezervat, Republika Slovenija pa za območje naravne vrednote državnega pomena. Pri delih sta si naročnik in izvajalec prizadevala, da bi bile motnje na varovanem območju čim krajše, tehnične rešitve pa naklonjene tam živečim živalim. V sklopu projekta je bil zgrajen tudi prvi podhod za plazilce, saj je območje nad cesto domovanje vsaj sedmih vrst [[Plazilci|plazilcev]], ki zaradi izginjanja in uničevanja njihovih habitatov spadajo med najbolj ogrožene vrste v Sloveniji in Evropi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.maribor.si/dokument.aspx?id=18210|title=Modernizacija ceste pod Malečnikom R3-709/8614|publisher=Direkcija Republike Slovenije za ceste|date=oktober 2012|accessdate=10. december 2021}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.maribor.si/dokument.aspx?id=18210 Zloženka o modernizaciji ceste pod Malečnikom R3-709/8614] * [https://www.ponting.si/si/projekti/galerija-meljski-hrib-1.html Predstavitev galerije Meljski hrib na spletni strani projektanta] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2012]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Mestna občina Maribor]] 7aqoy6db7d7inxhla6vm6q2uaobz2g7 0 510253 6684944 6217204 2026-06-04T07:40:04Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684944 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Puente El Roncador |image=Puente Roncador.jpg |official_name= |carries=cesta Ruta Nacional 78 |crosses= dva kraka reke [[Magdalena (reka)|Magdalene]] |locale= Isla Grande, Talaigua Nuevo, </br>Depresija Momposina, [[Kolumbija]] |maint= Instituto Nacional de Vías |id= |designer = Consorcio Nacional Yati |design=gredni nosilci |material=prednapeti beton |mainspan= |length= 12.000 m |width= 15 m |height= 36 m |load= |clearance= |below= |traffic= |begin= 2016 |complete= 2020 |open= 30. marec 2020 |collapsed = |preceded = |followed = |closed= |toll= }} '''Most El Roncador''' (špansko ''Puente El Roncador'') je eden največjih infrastrukturnih projektov v [[departma Bolívar|departmaju Bolívar]] v [[Kolumbija|Kolumbiji]].<ref>«En febrero inician obras del puente Yatí-Bodega, el más largo del país» [http://www.elcolombiano.com/colombia/en-febrero-inician-obras-del-puente-yati-bodega-el-mas-largo-del-pais-AC3422031] ''El Colombiano''. 12 de enero de 2016. Consultado el 18 de mayo de 2017</ref> Predstavlja povezovalno cesto, ki povezuje Magangué in Mompox s preostalo državo, naložba v višini 237.000 milijonov kolumbijskih pesosov z dolžino 12 kilometrov, ki se začne v okrožju Yatí v občini Magangué do pristanišča La Bodega v občini Cicuco. == Zgodovina == Aprila 2015 je deset konzorcijev oddalo predloge Fondo de Adaptación del Gobierno Nacional za izvedbo cestne povezave Yatí-Bodega.<ref> «Interconexión vial Yati- Bodega atrajo a 10 firmas» [http://www.portafolio.co/negocios/empresas/interconexion-vial-yati-bodega-atrajo-10-firmas-39378] Portafolio. 8 de abril de 2015. Consultado el 20 de mayo de 2017.</ref> Dela so se začela februarja 2016.<ref>«Iniciaron las obras del puente Yatí-Bodega» [http://www.elmeridiano.co/iniciaron-las-obras-del-puente-yati-bodega/30439] El Meridiano. 2 de febrero de 2016. Archivado desde el original [https://web.archive.org/web/20160203090741/http://elmeridiano.co/iniciaron-las-obras-del-puente-yati-bodega/30439] el 3 de febrero de 2016. Consultado el 20 de mayo de 2017.</ref> Cestni kompleks je bil dan v obratovanje 30. marca 2020, da bi zagotovili prehodnost in povezanost skupnosti ter olajšali prenos blaga in storitev med obvezno preventivno izolacijo, ki jo je določila nacionalna vlada v okviru krize s koronavirusom v državi.<ref>«Fondo de Adaptación, entrega al INVÍAS la Interconexión Vial "Yatí – La Bodega" en Bolívar para ser puesta en operación» [https://www.invias.gov.co/index.php/sala/noticias/3772-fondo-de-adaptacion-entrega-al-invias-la-interconexion-vial-yati-la-bodega-en-bolivar-para-ser-puesta-en-operacion] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211020162220/https://www.invias.gov.co/index.php/sala/noticias/3772-fondo-de-adaptacion-entrega-al-invias-la-interconexion-vial-yati-la-bodega-en-bolivar-para-ser-puesta-en-operacion |date=2021-10-20 }} INVIAS. 30 de marzo de 2020. Consultado el 11 de abril de 2020.</ref> == Opis == Projekt Yatí - Bodega je sestavljen iz 12-kilometrskega cestnega sistema, na katerem sta bila zgrajena dva mostova. Delo je sestavljeno iz naslednjih komponent: * Izboljšanje 3 kilometre sedanje ceste med Yatíjem in Santa Lucío. * Most Santa Lucía dolžine 1 kilometer. * Cesta Isla Grande (Talaigua Nuevo) dolžine 2,7 kilometra. * Most Roncador, eden najdaljših v državi, dolg 2,3 kilometra. * Cesta, ki povezuje Puente Roncador z okrožjem La Bodega, dolga 2,9 kilometra. Od okrožja Yatí v Maganguéju se začne prvi cestni odsek projekta, dokler ne doseže okrožja Santa Fe; nato se v odseku, imenovanem Puerto Santa Fe, začne prvi most čez reko Magdalena, ki se imenuje ''Puente Santa Lucía'' in doseže Isla Grande. Ta otok prečka cesta, ki doseže odsek, znan kot pristanišče Isla Grande, kjer se začne ''Most Roncador'', dokler ne doseže odseka, znanega kot Roncador (od tod tudi ime tega mostu), blizu ustja reke Chicagua z reko Magdalena. Končno, na vrhu mostu odseka Roncador, se začne tretji odsek ceste do pristanišča La Bodega. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://wp.presidencia.gov.co/Noticias/2015/Octubre/Paginas/20151031_03-El-puente-de-Mompox-el-mas-largo-de-Colombia-se-llamara-Puente-de-la-Reconciliacion.aspx El puente de Mompox, el más largo de Colombia, se llamará Puente de la Reconciliación] (Presidente de Colombia|Presidencia de la República de Colombia). * [https://www.aa.com.tr/es/pg/galer%C3%ADa-im%C3%A1genes/roncador-el-puente-m%C3%A1s-largo-de-colombia Slike mostu] [[Kategorija:Mostovi v Kolumbiji]] l1p5o2q5wjiyahbrhjij4shnfbf2mhu 0 514444 6684763 6262315 2026-06-03T18:21:21Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684763 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Most čez Savinjo na R-744 v Laškem |native_name = |native_name_lang = |image = |alt = Pogled na most leta 2020. |caption = |official_name = Most čez Savinjo v Laškem |other_name = |carries = Cestni promet, peščci, kolesarji |crosses = [[Savinja]] |locale = [[Laško]], [[Slovenija]] |owner = |maint = |id = |designer = [[Ponting|Ponting inženirski biro]] |engineering = |design = kontinuirana prednapeta armiranobetonska konstrukcija preko treh razponov<ref name="#1">Dušan Rožič, Viktor Markelj, ''Sanacija mostu čez Savinjo v Jagočah'', Ljubljana: 35. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, 2013. {{COBISS|ID=18421526}}</ref> |material = armirani beton |length = 76 m |width = 6 m vozišče + 1,1 + 2,0 |height = 7,35 m |mainspan = 31,20 m |spans = 22,50 + 31,20 + 22,50 |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Gradis GP Celje |fabricator = |begin = |complete = 1996 |cost = |inaugurated = |open = 1996 |coordinates = {{Coord|46|10|00|N|15|14|2|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Most čez Savinjo v Laškem''' (šifra CE0263) je cestni [[most]] na regionalni cesti R3-744/2346 [[Štore]] – [[Svetina]] – [[Laško]] z dodanim pokritim pločnikom za pešce in kolesarje. Z njim upravlja Direkcija RS za infrastrukturo. ==Osnovni podatki== [[Most]] je zasnovan kot prednapeta armiranobetonska konstrukcija (plošča z dvema rebroma) in ima tri razpone, največji srednji je dolg 31,10 m, skupna dolžina konstrukcije je 78 m. Skrajna dolžina skupaj s krili je 89,20 m. Reko križa pod kotom 90 º. Največja višina mostu nad terenom je 7,35 m, Gradbena višina razponske konstrukcije pa je 1,50 m. Enostranski hodnik za pešce je širok 2,0 m in je pokrit z nadstrešnico. Prav tako enostransko na isti strani s hodnikom za pešce je 1,10 m široka kolesarska steza. Obrežna opornika sta armiranobetonska. Zgradilo ga je podjetje Gradis GP Celje.<ref>{{navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/127585#full|title=Poročilo o obremenilni preizkušnji mostu preko reke Savinje v Laškem na cesti Debro-Jagoče|publisher=Jože Lopatič, Franc Saje|date=1996|accessdate=3. marec 2022|archive-date=2022-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308145241/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/127585#full|url-status=dead}}</ref> Zgrajen je bil leta 1996. ==Sanacija== Poplave reke Savinje so novembra 2012 povzročile posedanje mostu zaradi nagiba ene izmed rečnih podpor in posledično izpada ležišč v strugi Savinje. Most je bil zaradi varnosti zaprt za ves promet. Pregled potapljača je pokazal močno spodjedanje temelja podpore v osi 3, do take mere da je bila ogrožena tudi stabilnost objekta. Levi rečni steber je bil tako spodjeden, da se je nagnil približno 1 meter, kar je povzročilo tudi ustrezno posedanje prekladne konstrukcije nad podporo. V okviru sanacije so se izvedli ukrepi za preprečitev porušitve konstrukcije, temu je sledila izgradnja začasnih stebrov za prenos vertikalnih reakcij iz poškodovanega stebra. Po izgradnji novega stebra so bile odstranjene začasne podpore in sproščen promet. Naročnik sanacije, izvedene v 2013, je bil DRSC, projektant Ponting, izvajalec VOC Celje in inženir DRI. <ref name="#1"/> == Sklici == {{sklici}} == Viri == *Baza cestnih podatkov, Direkcija RS za infrastrukturo, Ljubljana, Tržaška 19. [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1996]] [[Kategorija:Mostovi čez Savinjo]] [[Kategorija:Ponting]] h5rj0n6lyk3orp61d0t4hbcqdqpfo5r 0 517695 6684942 6684366 2026-06-04T07:38:37Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Prise de Constantinople par les croisés (12 avril 1204).jpg]] → [[File:Eugène Delacroix - Prise de Constantinople par les croisés (12 avril 1204) - 2026 restoration.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] · Artist's name and to make it clear that this is a restored version of the painting 6684942 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Plenjenje Konstantinopla | image = Eugène Delacroix - Prise de Constantinople par les croisés (12 avril 1204) - 2026 restoration.jpg | image_size = 300px | caption = ''[[Vstop križarjev v Konstantinopel]]'', [[Eugène Delacroix]] | partof = [[Četrta križarska vojna|Četrte križarske vojne]] | date = 12.–15. april 1204 | place = [[Konstantinopel]], [[Bizantinsko cesarstvo]] | result = Zmaga križarjev in benečanov | territory = Konstantinopel zavzamejo križarji in benečani | combatant2 = {{flagicon image|Simple_Labarum.svg|border=|size=20px}} [[Bizantinsko cesarstvo]]<br /> pod rodbino Angelos | combatant1 = {{flagicon image|Red St George's Cross.svg}} [[Četrta križarska vojna |Križarji]]<br />{{flagicon image|Flag of the Republic of Venice (Mid-14th century).svg|size=22px}} [[Beneška republika]] | commander2 = {{flagicon image|Simple_Labarum.svg|border=|size=20px}} [[Aleksej V. Dukas]] | commander1 = {{flagicon image|Red St George's Cross.svg}} [[Bonifacij I. Montferraški|Bonifacij I.]]<br />{{flagicon image|Flag of the Republic of Venice (Mid-14th century).svg|size=22px}} [[Enrico Dandolo]] | strength2 = 15.000<ref name="Blondal163">S. Blondal, ''The Varangians of Byzantium'', 164</ref><br>20 bojnih galej<ref name="Phillips-2004"/> | strength1 = 22.000<ref name="Phillips-2004"/><br>60 bojnih galej in 150 prevoznih<ref name="Phillips-2004"/> | casualties2 = neznano | casualties1 = neznano | casualties3 = Civilisti, ki so jih ubili križarji: okoli 2000 <ref name="Nicol143">Donald M. Nicol, ''Byzantium and Venice: A Study in Diplomatic and Cultural Relations'', (Cambridge University Press, 1999), 143.</ref> }} '''Plenjenje Konstantinopla''' se je zgodilo aprila 1204 in je pomenilo vrhunec [[četrta križarska vojna|četrte križarske vojne]]. Križarske vojske so zavzele, izropale in uničile dele Konstantinopla, takrat prestolnice [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Po zavzetju mesta je bilo ustanovljeno [[Latinsko cesarstvo]] (Bizantincem poznano kot ''Frankokratia'' ali Latinska okupacija)<ref>{{citation |chapter = The Latin empire of Constantinople and the Frankish states in Greece|last = Jacobi|first = David|title = The New Cambridge Medieval History, Volume V: c. 1198–c. 1300|editor-first = David|editor-last = Abulafia|publisher = Cambridge University Press|year = 1999|isbn = 0-521-36289-X|pages = 525–542}}</ref> in [[Balduin I. Konstantinopelski|Balduin Flandrijski]] je bil v Hagiji Sofiji okronan za carigrajskega cesarja Balduina I. Po oplenitvi mesta je bila večina ozemelj Bizantinskega cesarstva razdeljena med križarje. Bizantinski aristokrati so ustanovili tudi številne majhne neodvisne države, ena od njih je bilo [[Nikejsko cesarstvo]], ki je leta 1261 ponovno zavzelo Konstantinopel in razglasilo ponovno vzpostavitev cesarstva. Vendar obnovljenemu cesarstvu nikoli ni uspelo povrniti svoje nekdanje ozemeljske ali gospodarske moči; sčasoma ga je zavzelo rastoče [[Osmansko cesarstvo]] z [[Padec konstantinopla|zavzetjem Konstantinopla leta 1453]]. Bizantinsko cesarstvo je ostalo veliko revnejše, manjše in manj sposobno, da se brani pred seldžuškimi in osmanskimi osvajanji, ki so sledila; dejanja križarjev so tako neposredno pospešila propad krščanstva na vzhodu in dolgoročno pripomogla k olajšanju poznejših osmanskih osvajanj jugovzhodne Evrope. Plenjenje Konstantinopla je velika prelomnica v srednjeveški zgodovini. Odločitev križarjev, da napadejo največje krščansko mesto na svetu, je bila brez primere in takoj kontroverzna. Poročila o križarskem ropanju in brutalnosti so zgrozila pravoslavni svet; odnosi med katoliško in pravoslavno cerkvijo so bili dolga stoletja zatem katastrofalno poškodovani in so se bistveno popravili šele v sodobnem času. == Pred obleganjem == Pokol Latinov (italijansko ''Massacro dei Latini''; grško ''Σφαγή τῶν Λατίνων''), pokol rimskokatoliških ali "latinskih" prebivalcev Konstantinopla, ki ga je izvedel uzurpator Andronik Komnen in njegovi privrženci maja 1182 <ref name="Cambridge">{{navedi knjigo| title=The Cambridge Illustrated History of the Middle Ages: 950–1250 |publisher= Cambridge University Press |year=1986 |isbn=978-0-521-26645-1 | url=https://books.google.com/books?id=1IhKYifENTMC | pages=506–08}}</ref><ref>{{navedi knjigo | first = Timothy | last = Gregory | title = A History of Byzantium | url = https://archive.org/details/historyofbyzanti0000greg_2ndedi | publisher = Wiley-Blackwell | year = 2010 | isbn = 978-1-4051-8471-7 | page=[https://archive.org/details/historyofbyzanti0000greg_2ndedi/page/309 309]}}</ref>, je vplival na politične odnose med Zahodno Evropo in Bizantinskim cesarstvom ter privedel do oplenitve [[Solun]]a s strani Normanov.<ref name="HistByz">{{navedi knjigo | first = Aleksandr | last = Vasiliev | title = History of the Byzantine Empire. 2, Volume 2 | publisher = University of Wisconsin Press | year = 1958 | isbn = 978-0-299-80926-3 | page = [https://archive.org/details/historyofbyzanti0000vasi/page/446 446] | url = https://archive.org/details/historyofbyzanti0000vasi/page/446 }}</ref> Čeprav so bili redni trgovinski sporazumi med bizantinsko in latinsko državo kmalu ponovno vzpostavljeni, so nekateri zahodnjaki iskali neko obliko maščevanja. Predhodno obleganje katoliškega Zadra pa je bil pomemben motiv za sporno maščevanje. [[File:Byzantine Constantinople-en.png|thumb|left|350px| Zemljevid, ki prikazuje Konstantinopel in njegovo obzidje v bizantinski dobi]] Po obleganju Konstantinopla leta 1203 je bil 1. avgusta 1203 pro-križarski branilec [[Aleksej IV. Angel]] okronan za cesarja Aleksija IV. Bizantinskega cesarstva. Poskušal je pomiriti mesto, vendar so pozneje istega meseca izbruhnili nemiri med protikrižarskimi Grki in Latinci, ki so bili naklonjeni križarjem, in so trajali do novembra, v tem času pa se je večina prebivalstva začela obračati proti njemu. 25. januarja 1204 je smrt socesarja [[Izak II. Angel|Izaka II.]] sprožila nemire v Konstantinoplu, v katerem so ljudje odstavili Alekseja IV. Za pomoč se je obrnil na križarje, a ga je zaprl cesarski komornik [[Aleksej V. Dukas|Aleksej Dukas]], ki se je 5. februarja razglasil za cesarja, <ref name=":0">{{navedi knjigo|last=Robert of Clari|title=The Conquest of Constantinople|publisher=Columbia University Press|year=1936|location=New York|translator-last=Holmes McNeal|translator-first=Edgar|chapter=62}}</ref> preden je 8. februarja z zadavljenjem usmrtil Alekseja IV. Cesar Aleksej V. se je nato poskušal pogajati s križarji za umik z bizantinskega ozemlja brez plačila, vendar so ga ti zavrnili, da bi se maščevali Alekseju IV. in prejeli obljubljeni denar. Marca 1204 sta se križarsko in beneško vodstvo odločila za dokončno osvojitev Konstantinopla, da bi poravnala dolgove, in sestavila uradni sporazum o razdelitvi Bizantinskega cesarstva med njimi.<ref>{{navedi knjigo|last=Robert of Clari|title=The Conquest of Constantinople|publisher=Columbia University Press|year=1936|location=New York|translator-last=Holmes McNeal|translator-first=Edgar|chapter=68}}</ref> == Obleganje == Do konca marca so združene križarske vojske oblegale Konstantinopel, ko je cesar Alekseje V. začel krepiti obrambo mesta, medtem ko je izvajal aktivnejše operacije zunaj mesta. V prvem tednu aprila so križarji začeli oblegati iz svojega tabora v mestu Galata čez Zlati rog.<ref name="exp">David Nicolle, ''The Fourth Crusade 1202–04''; The betrayal of Byzantium. (2011) Osprey Campaign Series #237. Osprey Publishing.</ref> 9. aprila 1204 so križarske in beneške sile začele napad na utrdbe Zlatega roga s prečkanjem vodne poti do severozahodnega obzidja mesta, vendar so bile zaradi slabega vremena jurišne sile odgnane, ko so pristale čete padle pod močan lokostrelski ogenj na odprtem terenu med konstantinopelskimi utrdbami in obalo. == Zajetje mesta == [[File:PriseDeConstantinople1204PalmaLeJeune.JPG|300px|thumb|''Obleganje Konstantinopla leta 1204'', avtor Palma il Giovane]] 12. aprila 1204 so bile vremenske razmere križarjem končno naklonjene, saj se je vreme zjasnilo in ukazan je bil drugi napad na mesto. Močan severni veter je pomagal beneškim ladjam blizu Zlatega roga, da so se približale mestnemu obzidju, kar je napadalcem omogočilo, da so zasegli nekaj stolpov ob obzidju. Po kratkem boju je približno 70 križarjem uspelo vstopiti v mesto. Nekateri križarji so sčasoma uspeli izbiti dovolj velike luknje v obzidju, da se je skozi njih lahko priplazilo več vitezov naenkrat; Benečani so bili uspešni tudi pri prebijanju obzidja z morja, čeprav so bili izredno krvavi boji z Varjagi. Križarji so zavzeli del mesta Blachernae na severozahodu in ga uporabili kot oporišče za napad na preostali del mesta, vendar so med poskusom obrambe z ognjenim zidom na koncu požgali še večji del mesta. Cesar Aleksej V. je tisto noč pobegnil iz mesta skozi vrata Polyandriou (''Rhegium'') in pobegnil na podeželje na zahod. == Oplenitev Konstantinopla == [[File:Horses of Basilica San Marco.jpg|thumb|left| Originalni konji svetega Marka, razstavljeni v baziliki svetega Marka v Benetkah; replike krasijo zunanjost.]] Križarji so tri dni ropali, terorizirali in vandalizirali Konstantinopel, med katerimi so bila ukradena ali uničena številna starodavna in srednjeveška rimska in grška dela. Slavne bronaste konje s hipodroma so poslali nazaj, da bi krasili pročelje [[Stolnica svetega Marka, Benetke|bazilike svetega Marka]] v [[Benetke|Benetkah]], kjer so tudi ostali. Dela neizmerne umetniške vrednosti so bila poleg ukradenih uničena zgolj zaradi materialne vrednosti. Eno najdragocenejših del, ki je doživelo takšno usodo, je bil velik bronasti kip Herkula, ki ga je ustvaril legendarni [[Lizip]], dvorni kipar [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. Tako kot mnoga druga neprecenljiva umetniška dela iz brona so tudi kip zaradi vsebine pretopili križarji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.clir.org/pubs/reports/bellagio/bellag1.html |title= Preface |publisher=Clir.org|access-date=30 December 2008}}</ref> Kljub prisegi in grožnji z izobčenjem so križarji sistematično kršili mestna svetišča in uničili ali ukradli vse, kar so lahko dosegli; nič ni bilo prizaneseno, niti grobnice cesarjev v cerkvi svetih apostolov.<ref name="Roudometof47">Victor Roudometof, ''Globalization and Orthodox Christianity: The Transformations of a Religious Tradition'', (Routledge, 2014), 47.</ref> Civilno prebivalstvo Konstantinopla je bilo podvrženo neusmiljenemu poželenju križarjev po plenu in slavi; na tisoče jih je bilo hladnokrvno ubitih.<ref name="Nicol143">Donald M. Nicol, ''Byzantium and Venice: A Study in Diplomatic and Cultural Relations'', (Cambridge University Press, 1999), 143.</ref> Ženske, vključno z redovnicami, je posilila križarska vojska, ki je tudi oropala cerkve in samostane. Same oltarje teh cerkva so bojevniki razbili in iztrgali zlato in marmor. Čeprav so se Benečani ukvarjali tudi z ropanjem, so bila njihova dejanja veliko bolj zadržana. Zdelo se je, da je imel dož Dandolo še vedno veliko več nadzora nad svojimi možmi. Benečani so namesto brezobzirnega uničevanja okolice kot njihovi tovariši ukradli verske relikvije in umetniška dela, ki so jih kasneje odnesli v Benetke, da bi krasili svoje cerkve. Rečeno je bilo, da je bila skupna vsota, ki so jo izropali iz mesta, približno 900.000 srebrnih mark.<ref>{{navedi knjigo| title=Byzantium and the Crusades |publisher= Bloomsbury |year=2014 |isbn= 978-1-7809-3736-6| page=175}}</ref> Benečani so prejeli 150.000 srebrnih mark, ki so jih plačali, križarji pa 50.000 srebrnikov. Nadaljnjih 100.000 srebrnih mark je bilo enakomerno razdeljenih med križarji in Benečani. Preostalih 500.000 srebrnih mark so na skrivaj hranili številni križarski vitezi. <ref name="Ang">Konstam, ''Historical Atlas of The Crusades'', 162</ref><ref name="Tread663">W. Treadgold, ''A History of Byzantine State and Society'', 663</ref> == Posledice == Po vnaprej dogovorjeni pogodbi (''Partitio terrarum imperii Romaniae'') je bilo cesarstvo razdeljeno med Benetke in voditelje križarske vojne, ustanovljeno je bilo [[Latinsko cesarstvo|Latinsko cesarstvo Konstantinopel]]. Bonifacij ni bil izvoljen za novega cesarja, čeprav se je zdelo, da ga imajo državljani za takega; Benečani so mislili, da ima preveč povezav z nekdanjim cesarstvom zaradi svojega brata Renierja Montferratskega, ki je bil poročen z [[Marija Komnena|Marijo Komneno]], hčerko in nekaj časa navidezno naslednico Manuela I. Namesto tega so na prestol postavili Baldvina Flandrijskega. V Hagiji Sofiji je bil okronan za cesarja kot Baldvin I. Konstantinopelski <ref>Герцберг, Г. Ф. ''История на Бизантия'', Москва 1895, с. 359–360</ref><ref>Gerland, Е. ''Geschichte des lateinischen Kaiserreiches von Konstantinopel''. 1. Teil: ''Geschichte des Kaisers Balduin I und Heinrich''. Homburg v. d. Höhe 1905. pp. 1–10</ref> Bonifacij je nato ustanovil Solunsko kraljestvo[,<ref>{{navedi splet|url= http://www2.fhw.gr/chronos/projects/fragokratia/en/webpages/frago.html|title= The Latin Occupation in the Greek Lands|publisher= Fhw.gr|access-date= 29 December 2008|url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20100107105119/http://www2.fhw.gr/chronos/projects/fragokratia/en/webpages/frago.html|archive-date= 7 January 2010}}</ref> vazalno državo novega Latinskega cesarstva. Benečani so ustanovili tudi vojvodino arhipelaga v Egejskem morju. Večina bizantinske aristokracije je pobegnila iz mesta. Med navadnimi ljudmi nekdanjega cesarstva ni bilo simpatij do bizantinske elite, za katero je veljalo, da je cesarstvu vladala vse bolj nesposobno.<ref name=Angold>{{navedi knjigo |title=The Byzantine Empire 1025–1204 |url=https://archive.org/details/byzantineempire10000ango |last=Angold |first=Michael |year=1997 |isbn=0-582-29468-1 |pages=[https://archive.org/details/byzantineempire10000ango/page/327 327]–28}}</ref> Sodobni bizantinski zgodovinar in očividec Nicetas Choniates je svoje poročilo o padcu mesta zaključil z naslednjim opisom stebra aristokratskih beguncev, vključno s patriarhom, ki se je podala v Selimbrijo: {{quote|Kmetje in navadni razbojniki so se posmehovali tistim iz Bizanca in so bili dovolj debele glave, da so našo bedno revščino in goloto imenovali enakopravnost ... Mnogi so bili z veseljem sprejeli to ogorčenje, rekoč: »Blagoslovljen bodi Gospod, ki ga imamo obogateli« in za nič odkupili posest, ki so jo bili sokrajani prisiljeni ponuditi na prodajo, saj še niso imeli veliko opravka z govedojednimi Latinci in niso vedeli, da strežejo vino. tako čisto in nepomešano kot neponarejen žolč, niti da bi z Bizantinci ravnali s popolnim prezirom.|Nicetas Choniates}} Bizantinski aristokratski begunci so ustanovili svoje lastne države naslednice, med katerimi so najbolj opazne [[Nikejsko cesarstvo]] pod [[Teodor I. Laskaris|Teodorjem Lascarisom]] (sorodnik Alekseja III.), [[Trapezundsko cesarstvo]] in [[Epirski despotat]]. Plenjenje je oslabilo Bizantinsko cesarstvo, kar je omogočilo, da so sosednje skupine, kot je [[Sultanat Rum]] in pozneje osmanski Turki, pridobili vpliv. == Zapuščina == Osemsto let po četrti križarski vojni je [[papež Janez Pavel II.]] dvakrat izrazil žalost zaradi dogodkov četrte križarske vojne. Leta 2001 je pisal atenskemu nadškofu Christodoulosu: »Tragično je, da so se napadalci, ki so si prizadevali zagotoviti prost dostop kristjanom do Svete dežele, obrnili proti svojim bratom po veri. Dejstvo, da so bili latinski kristjani navdaja katoličane z globokim obžalovanjem.«<ref>{{navedi splet |url= http://www.ewtn.com/footsteps/words/CHRISTODOULOS_5_4.htm|title= In the Footsteps of St Paul: Papal Visit to Greece, Syria & Malta – Words|publisher= Ewtn.com |access-date=18 May 2009}}</ref> Leta 2004, ko je bil konstantinopelski patriarh Bartolomej I. na obisku v Vatikanu, je Janez Pavel II. vprašal: »Kako ne moremo na razdalji osmih stoletij deliti bolečino in gnus?«<ref>{{navedi splet |url= http://atheism.about.com/b/2004/06/30/pope-expresses-sorrow-over-sacking-of-constantinople.htm |title= Pope Expresses "Sorrow" Over Sacking of Constantinople |publisher= Atheism.about.com |access-date= 18 May 2009 |date= 30 June 2004 |archive-date= 2011-08-07 |archive-url= https://web.archive.org/web/20110807061838/http://atheism.about.com/b/2004/06/30/pope-expresses-sorrow-over-sacking-of-constantinople.htm |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Connolly|first1=Kate|title=Pope says sorry for crusaders' rampage in 1204|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/1465857/Pope-says-sorry-for-crusaders-rampage-in-1204.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/1465857/Pope-says-sorry-for-crusaders-rampage-in-1204.html |archive-date=12 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|access-date=1 January 2017|work=The Telegraph|date=30 June 2004}}{{cbignore}}</ref> Nekateri so to obravnavali kot opravičilo grški pravoslavni cerkvi za pokol, ki so ga zagrešili bojevniki četrte križarske vojne.<ref name="Phillips-2004">{{navedi knjigo |last1=Phillips |first1=Jonathan |title=The Fourth Crusade and the Sack of Constantinople |date=2004 |publisher=Jonathan Cape |location=London |isbn=9781448114528 |url=https://books.google.com/books?id=MiWnuS3uPqQC}}</ref> Aprila 2004 je ekumenski patriarh Bartolomej I. v govoru ob 800. obletnici zavzetja mesta uradno sprejel opravičilo. »Duh sprave je močnejši od sovraštva«, je dejal med liturgijo, ki se je je udeležil rimskokatoliški nadškof Philippe Barbarin iz Lyona v Franciji. »S hvaležnostjo in spoštovanjem sprejemamo vašo prisrčno gesto za tragične dogodke četrte križarske vojne. Dejstvo je, da je bil tukaj v mestu pred 800 leti storjen zločin«. Bartolomej je dejal, da je njegovo sprejetje prišlo v duhu velike noči. »Duh sprave vstajenja ... nas spodbuja k spravi naših cerkva«.<ref>{{navedi splet |url= http://incommunion.org/articles/issue-33/news-issue-33 |title= In Pascha messages, Patriarchs address question of violence |publisher= Incommunion.org |access-date= 18 May 2009 |url-status=dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20090513061611/http://incommunion.org/articles/issue-33/news-issue-33 |archive-date= 13 May 2009}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20100107105119/http://www2.fhw.gr/chronos/projects/fragokratia/en/webpages/frago.html ''The Latin Occupation in the Greek Lands – The Latin Empire'', from the Foundation of the Hellenic World] * {{cite document|url=https://www.academia.edu/31064036 |title=The Medieval Russian Account of the Fourth Crusade – A New Annotated Translation|last1=Savignac|first1=David}} {{coord|41.0167|N|28.9769|E|source:wikidata|display=title}} [[Kategorija:Leto 1204]] [[Kategorija:Pokoli]] [[Kategorija:Konstantinopel]] [[Kategorija:Četrta križarska vojna]] dvvda1vd3wuqshvjcglob4y3terqvwc 0 519166 6684572 6680173 2026-06-03T13:17:19Z Pv21 142817 /* 2026 */ tožba proti Izraelu 6684572 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name = 15. vlada Republike Slovenije |deputy_government_head = [[Tanja Fajon]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica) <br>[[Klemen Boštjančič]] (Svoboda) <br>[[Matej Arčon]] (Svoboda) |successor = [[16. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number = |jurisdiction = |flag = Flag_of_Slovenia.svg |flag_border = true |incumbent = |image = 15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg |image_size = |caption = Skupinska fotografija vlade |date_formed = [[1. junij]] [[2022]] |date_dissolved = |government_head = [[Robert Golob]] (Svoboda) |government_head_history = |state_head = [[Borut Pahor]], [[Nataša Pirc Musar]] |former_members_number = |cabinet_type = |members_number = Premier + 20 ministrov |political_party = [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] |legislature_status = [[Leva sredina|Levo-sredinska]] [[večinska vlada]]<br />{{Composition bar|52|90|grey}} |opposition_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] |opposition_leader = Ni uradni naziv<br>[[Janez Janša]] (SDS)<br>[[Matej Tonin]] (NSi) |election = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Volitve 2022]] |legislature_term = [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državni zbor]] |budget = |incoming_formation = |outgoing_formation = |previous = [[14. vlada Republike Slovenije]] |opposition_cabinet = Brez }} '''15. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku mandata [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] sestavil mandatar [[Robert Golob]]. Koalicijo poleg [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] sestavljajo še [[Socialni demokrati]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]]. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]], 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]].<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|title=Po prvi seji nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Koalicijski partnerji so želeli ob konstruiranju vlade razširiti število ministrstev in prilagoditi ali na novo vzpostaviti nekatere resorje. Spremembe Zakona o vladi je nato preprečila opozicija in zbrala dovolj podpisov podpore za izvedbo referenduma. Na njem so bile spremembe potrjene, 24. januarja 2023 pa je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19" /> Vlada je od začetka svojega mandata napovedovala več reform, med drugim zdravstvene reforme, davčne reforme, oblikovanje pokojninske reforme in reforme plačnega sistema. V celoti je bila dosežena slednja, v veljavo je stopila 1. januarja 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Ali bo leto 2025 reformno leto? Napovedane so zdravstvena, pokojninska in stanovanjska reforma.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-bo-leto-2025-reformno-leto-napovedane-so-zdravstvena-pokojninska-in-stanovanjska-reforma/731985|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mandat in delo vlade je sicer močno zaznamovala tudi obnova po [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplavah avgusta 2023]], ki so bile najkatastrofalnejše v zgodovini Slovenije, prav tako zaostritev konflikta med Izraelom in Hamasom. V tem času je Slovenija bila tudi članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov]]. V letu 2025 je podobo vlade zaznamovalo napovedano višanje obrambnih izdatkov za zvezo [[NATO]], prav tako sta istega leta potekala dva zakonodajna referenduma: o [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|pokojninah kulturnikov]] ter o [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]]; oba vladna zakona sta na referendumih padla. Jeseni 2025 je bil po odmevni [[Smrt Aleša Šutarja|smrti Aleša Šutarja]] v zvezi z romsko problematiko sprejet t. i. [[Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti|Šutarjev zakon]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija leta 2025: od plačne in pokojninske reforme do novomeške tragedije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-leta-2025-od-placne-in-pokojninske-reforme-do-novomeske-tragedije/768659|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Gorazd|last=Kosmač}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je koalicija izgubila večino, stranke so osvojile 40 poslanskih mandatov. Tedanji premier Robert Golob je kot relativni zmagovalec volitev vodil pogajanja z SD in Levico ter novinkama v parlamentu, [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca|Resni.co]], a so se ta neuspešno zaključila.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Vlada je imela polna pooblastila do 10. aprila 2026, ko je bil konstituiran [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]]. Novo vlado je sestavil mandatar Janez Janša. Premier in ministri bodo tekoče posle opravljali do prisege celotne [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovenske vlade]] v Državnem zboru, kar naj bi se po napovedih zgodilo v začetku junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=16. vlado Republike Slovenije bi lahko dobili v začetku junija {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/povolilno-sestavljanje-vlade-v-povprecju-dolgo-dva-meseca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-23|language=sl}}</ref>{{clear}} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca ob tretji obletnici dela vlade - Robert Golob (cropped) (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Luka Špoljar]] *[[Petra Aršič]] *[[Maša Kociper]] *[[Jure Leben]] *[[Danijel Levičar]] *[[Nataša Lužar]] *[[Igor Mally]] *[[Metka Paragi]] *[[Vojko Volk]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Ministrica, podpredsednica vlade |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 11. 1. 2024 - Tanja Fajon (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Melita Gabrič]] *[[Neva Grašič]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Luka Mesec]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade - 17. 8. 2023 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Dan Juvan]] *[[Igor Feketija]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_-_16._11._2023_-_Klemen_Boštjančič_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Saša Jazbec]] *[[Nikolina Prah]] *[[Gordana Pipan]] *[[Katja Božič]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Ministrica |'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |[[Slika:Primopredaja poslov - Valentina Prevolnik Rupel - 16 Oktober 2023 - 02 (cropped).jpg|sredina|150x150px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Denis Kordež]] |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport]] |Minister |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika: Novinarska konferenca po seji vlade - Matjaž Han 20.11.2025 portret2 (cropped).jpg |sredina|brezokvirja|152x152px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Dejan Židan]] *[[Matevž Frangež]] |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Borut Sajovic]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po 173. seji vlade, 9. 10. 2025 - 54842952828 (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Marko Lovše]] *[[Boštjan Pavlin]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Branko Zlobko]]''' |[[Slika:Državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti - 55001838872 (Branko Zlobko cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Heferle]] *[[Helga Dobrin]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Ministrica |'''[[Andreja Kokalj]]''' |[[Slika:Andreja Kokalj JHA 6 March 2026 (cropped).jpg|165x165px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Maja Čarni Pretnar]] |- |[[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] |Minister |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 31.1.2024 - Igor Papič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Gašparič]] *[[Urban Kodrič]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje]] |Minister |'''[[Vinko Logaj]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Janja Zupančič]] *[[Andrej Sotošek]] |- |[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]] |Minister |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 22. 6. 2023 - Bojan Kumer.jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Seršen]] *[[Uroš Vajgl]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za naravne vire in prostor]] |Minister |'''[[Jože Novak]]''' |[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 36 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|123x123px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Lidija Kegljevič Zagorc]] *[[Miran Gajšek]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Marko Rusjan]] *[[Matevž Čelik Vidmar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Ministrica |'''[[Alenka Bratušek]]''' |[[Slika:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|sredina|brezokvirja|166x166px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Andrej Rajh]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrica |'''[[Mateja Čalušić]]''' |[[Slika:Mateja_Čalušić_18.1.2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Ervin Kosi]] *[[Maša Žagar]] |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Minister |'''[[Franc Props]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - Franc Props (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|170x170px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Trbič]] *[[Mojca Ramšak Pešec]] |- |[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|Ministrstvo za solidarno prihodnost]] |Minister |'''[[Simon Maljevac]]''' |[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Klemen Ploštajner]] *[[Luka Omladič]] |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo]] |Minister |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 14. 03. 2024 - Aleksander Jevšek (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|164x164px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Marko Koprivc]] *[[Srečko Đurov]] |- |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstvo za digitalno preobrazbo]] |Ministrica |'''[[Ksenija Klampfer]]''' |[[Slika:133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Aida Kamišalić Latifić]] *[[Miroslav Kranjc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade - 20. 03. 2024 - Matej Arčon 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Vesna Humar]] |} === Nekdanji sekretarji === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2|Sekretar ! rowspan=2|Ministrstvo ! width=140|Imenovanje ! width=450 rowspan=2|Razlog ! rowspan=2|Sklic |- !Razrešitev |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2022''' |- | rowspan=2|'''Aleksandra Lah<br>Topolšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretarka je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tjaša Vidic nova državna sekretarka na ministrstvu za zdravje |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tjasa-vidic-nova-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=delo.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |31. avgust 2022 |- | rowspan=2|'''Breda Božnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Božnikova je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. september 2022 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2023''' |- | rowspan=2|'''Sebastjan Zbičajnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Zbičajnik je bil zamenjan ob reorganizaciji in preoblikovanju nekaterih ministrskih resorjev.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Menjava tudi v vrhu pravosodnega ministrstva: prihaja nova državna sekretarka |url=https://n1info.si/novice/slovenija/menjava-tudi-v-vrhu-pravosodnega-ministrstva-prihaja-nova-drzavna-sekretarka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |24. januar 2023 |- | rowspan=2|'''Branko<br> Lobnikar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> notranje zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Lobnikar je bil zamenjan z nastopom novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Na njegovo mesto je bila kasneje imenovana Helga Dobrin.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tina Heferle ostaja državna sekretarka na notranjem ministrstvu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-heferle-ostaja-drzavna-sekretarka-na-mnz/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. februar 2023 |- | rowspan=2|'''Tilen Božič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> finance |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretar je ponudil svoj odstop potem, ko je premier v TV-oddaji povedal, da ekipa ministrstva načrtovane davčne reforme ni ustrezno predstavila javnosti. Ob tem je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da odstopil ne bo, je pa posledično odstopno izjavo podal Božič.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |29. marec 2023 |- | rowspan=2|'''Tjaša Vidic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. september 2022 | rowspan=2|<small>Vidičeva je bila zamenjala potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Začenjajo se spremembe: z Bešičem Loredanom odhajata tudi državna sekretarja |url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-kdo-bo-golobov-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Tadej Ostrc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Ostrc je bil zamenjan potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Urban Kodrič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> javno upravo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Kodrič je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Urbana Kodriča, nasledila ga bo Mojca Ramšak Pešec|url=https://megafon.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-javno-upravo-urbana-kodrica-nasledila-ga-bo-mojca-ramsak-pesec/|website=megafon.si|accessdate=2023-10-27|language=sl}}</ref> |- |24. avgust 2023 |- | rowspan=2|'''Samuel Žbogar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Žbogar je bil razrešen, saj je postal vodja misije posebne misije za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu bo Sanja Štiglic |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-bo-sanja-stiglic/683025|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-22|language=sl}}</ref> |- |28. september 2023 |- | rowspan=2|'''Lenka Kavčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> naravne vire in prostor |11. maj 2023 | rowspan=2|<small>Kavčičeva je bila zamenjana z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Desna roka Alenke Bratušek na ministrstvu za naravne vire bo Jože Novak |url=https://n1info.si/novice/slovenija/desna-roka-alenke-bratusek-na-ministrstvu-za-naravne-vire-bo-joze-novak/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Matej Skočir''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Skočir je bil zamenjan z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Azra Herceg''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. oktober 2022 | rowspan=2|<small>Hercegova je bila zamenjana z nastopom nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala novi predstavnici v svetu celjske bolnišnice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-novo-sekretarko-na-zdravstvenem-ministrstvu.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za zdravje razkrila imena svojih bodočih državnih sekretarjev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-za-zdravje-razkrila-imena-njenih-drzavnih-sekretarjev/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Tatjana Buzeti''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. julij 2023 | rowspan=2|<small>Buzetijeva je bila zamenjana z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Šarec na kmetijskem ministrstvu ni obdržal ne Buzetijeve, ne Krajčiča |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/sarec-na-kmetijskem-ministrstvu-ni-obdrzal-ne-buzetijeve-ne-krajcica-1088163|website=Vestnik|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Darij Krajčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |6. junij 2022 | rowspan=2|<small>Krajčič je bil zamenjan z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Boris Černilec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> vzgojo in izobraževanje |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Černilec je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nova državna sekretarka Janja Zupančič |url=https://megafon.si/slovenija/na-ministrstvu-za-vzgojo-in-izobrazevanje-nova-drzavna-sekretarka-janja-zupancic/|website=megafon.si|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |19. oktober 2023 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2024''' |- | rowspan=2|'''Valerija Jelen Kosi''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Jelen Kosijeva je odstopila nespoštovanja ministrstva odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu podala odstopno izjavo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavna-sekretarka-na-pravosodnem-ministrstvu-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |4. januar 2024 |- | rowspan=2|'''Igor Šoltes''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Šoltes je bil razrešen po odstopu ministrice Švarc Pipan, zaradi nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe na Litijski cesti.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> |- |15. februar 2024 |- | rowspan=2|'''Andreja Katič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kohezijo in regionalni razvoj |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Katičeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=S primopredajo poslov Katičeva prevzela vajeti pravosodnega resorja |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-primopredajo-poslov-bo-katiceva-vnovic-prevzela-vajeti-pravosodnega-resorja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |5. marec 2024 |- | rowspan=2|'''Blaž Germšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |23. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Germšek je bil razrešen na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Blaž Germšek je pobegnil s kmetijskega ministrstva|url=https://www.dnevnik.si/1043048445|website=Dnevnik|accessdate=2024-05-23|language=sl}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |24. april 2024 |- | rowspan=2|'''Matjaž Krajnc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> visoko šolstvo, znanost in inovacije |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Krajnc je bil razrešen na lastno željo iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja Matjaža Krajnca |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-matjaza-krajnca/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> |- |30. junij 2024 |- | rowspan=2|'''Rudi Medved''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Medved je bil razrešen zaradi odhoda v pokoj.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Rudija Medveda |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-obrambo-rudija-medveda/712101|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-19|language=sl}}</ref> |- |14. julij 2024 |- | rowspan=2|'''Sanja Štiglic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Štigličeva je bila razrešena, saj je postala nova veleposlanica RS v Združenem kraljestvu.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=V tujino gre več najožjih sodelavcev Tanje Fajon in mož ministrice za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tujino-gre-vec-najozjih-sodelavcev-tanje-fajon-in-moz-ministrice-za-zdravje/|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |22. avgust 2024 |- | rowspan=2|'''Eva Vodnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Vodnikova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zdravnik Iztok Kos nov državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravnik-iztok-kos-nov-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |12. september 2024 |- | rowspan=2|'''Marjan Pintar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. julij 2024 | rowspan=2|<small>Pintar je odstopil s položaja iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi zdravstvenih razlogov odstopil državni sekretar Marjan Pintar |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaradi-zdravstvenih-razlogov-odstopil-drzavni-sekretar-marjan-pintar/722870|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |1. oktober 2024 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2025''' |- | rowspan=2|'''Damir Črnčec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Črnčec je odstopil s položaja, saj je postal pomočnik direktorja uprave SDH in predsednik nadzornega sveta družbe Dovos.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Damir Črnčec se z obrambnega ministrstva seli na SDH, kjer bo postal pomočnik predsednika uprave|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/damir-crncec-se-z-obrambnega-ministrstva-seli-na-sdh-kjer-bo-postal-pomocnik-predsednika-uprave/734156|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |22. januar 2025 |- | rowspan=2|'''Eva Knez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |18. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Knezova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu bo Maša Žagar |url=https://megafon.si/po-svetu/gospodarstvo/nova-drzavna-sekretarka-na-kmetijskem-ministrstvu-bo-masa-zagar/|website=megafon.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. april 2025 |- | rowspan=2|'''Marko Štucin''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Štucin je bil razrešen, saj je postal nov veleposlanik RS na Dunaju.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=To je nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-1834032|website=Reporter|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. julij 2025 |- | rowspan=2|'''Milan Brglez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |15. julij 2024 | rowspan=2|<small>Brglez je bil razrešen na lastno željo, saj se je z začetkom novega študijskega leta vrnil poučevati na Fakulteto za družbene vede.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez razrešen s funkcije državnega sekretarja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/milan-brglez-razresen-s-funkcije-drzavnega-sekretarja/758762|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |25. september 2025 |- | rowspan=2|'''Iztok Kos''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |12. september 2024 | rowspan=2|<small>Kos naj bi bil po navedbah nekaterih virov razrešen, ker je opozarjal opozarjal na šibkosti določil resornih zakonov, ki so se sprejemali.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Odhaja že peti državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://info360.si/zdravstvo/odhaja-ze-peti-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=Info360.si|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> |- |6. november 2025 |- | rowspan=2|'''Andreja Kokalj''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |14. marec 2024 | rowspan=2|<small>Kokaljeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Fides sprejema možnost višjih plač s 1. januarjem 2025|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-fides-sprejema-moznost-visjih-plac-s-1-januarjem-2025/701628|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- |21. november 2025 |- |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px ! colspan="9" |Državni sekretarji |- | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Maša_Kociper,_državna_sekretarka_za_odnose_z_Državnim_zborom_(52183945948)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Mag. Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve (52183940536) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve (52183946243) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Nataša Sax, državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko (52183940491) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Jure_Leben-za_splet_(cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] |- ! rowspan="2" |<div style="text-align: center;">[[Luka Špoljar]]<br>(vodja kabineta)</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Maša Kociper]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Igor Mally]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Vojko Volk]]'''</div> !<div style="text-align: center;">[[Nataša Lužar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Danijel Levičar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Jure Leben]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Petra Aršič]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Metka Paragi]]</div> |- |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za odnose z Državnim zborom</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za evropske zadeve</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalni jedrski program</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje</small></div> |- |} === Nekdanji sekretarji v kabinetu === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px |- |width=80|[[Slika:Dr._Anton_Grizold,_državni_sekretar_za_obrambne_zadeve_ter_zadeve_varstva_pred_naravnimi_in_drugimi_nesrečami_(52183946103)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr._Andrej_Benedejčič,_državni_sekretar_za_nacionalno_in_mednarodno_varnost_(52182918027)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Petra Škofic, vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr. Kaja Širok 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Maksimiljana Polak, državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud (52184185654) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Mag. Melita Župevc, državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade za strateško komuniciranje 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |- |'''[[Anton Grizold]]''' |'''[[Boštjan Šefic]]''' |'''[[Andrej Benedejčič]]''' |'''[[Petra Škofic]]''' |'''[[Kaja Širok]]''' |'''[[Maksimiljana Polak]]''' |'''[[Melita Župevc]]''' |- |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za obrambne zadeve in zadeve varstva pred naravnimi nesrečami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za sanacijo po poplavah</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>vodja premierjevega kabineta</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za kulturo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |- |odšel v pokoj<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Anton Grizold z oktobrom v pokoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/drzavni-sekretar-anton-grizold-z-oktobrom-v-pokoj/680656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja Službe za obnovo po poplavah<ref>{{Navedi splet|title=Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-obnovo-po-poplavah-in-plazovih/|website=gov.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja predstavništva Slovenije pri zvezi NATO<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Benedejčič zapušča kabinet predsednika vlade|url=https://siol.net/novice/slovenija/andrej-benedejcic-zapusca-kabinet-predsednika-vlade-619657|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz neznanih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Vplivni Vesna Vuković in Petra Škofic zapuščata Goloba: kaj je v ozadju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vplivni-vesna-vukovic-in-petra-skofic-zapuscata-goloba-kaj-je-v-ozadju/|website=n1info.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet zaradi nezadovoljstva premierja<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz osebnih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Premierjev kabinet zapušča državna sekretarka Maksimiljana Polak |url=https://siol.net/novice/slovenija/premierjev-kabinet-zapusca-drzavna-sekretarka-maksimiljana-polak-634114|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postala vodja predstavništva Slovenije pri OVSE<ref>{{Navedi splet|title=Melito Župevc razrešili z mesta državne sekretarke v premierjevem kabinetu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/melita-zupevc-razresili-z-mesta-drzavne-sekretarke-v-premierjevem-kabinetu/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-02|language=sl}}</ref> |- |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade ! rowspan="5" | ! colspan="2" |Ob koncu mandata |- !Število poslancev !Število ministrov !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>Svoboda</small>''' |'''<small>[[Gibanje Svoboda]]</small>''' |[[Robert Golob]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|41|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|11|17|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|39|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|13|20|#4169E1}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SD</small>''' |'''<small>[[Socialni demokrati]]</small>''' |[[Matjaž Han]]<br>[[Tanja Fajon]] <br><small>(do aprila 2024)</small> | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|9|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|20|#FF0000}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Levica</small>''' |'''<small>[[Levica (politična stranka)|Levica]]</small>''' |[[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|20|#DB2D43}} |- ! colspan="8" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ ! rowspan="6" | | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |- | colspan="8" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|51|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|55|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} |} == Nekdanji ministri == === Odstopi in razrešitve === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Vir''' |- |[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrica za notranje zadeve]] |Odstopila 7. decembra 2022 |Predsednik vlade Robert Golob je preprečil, da bi v.d. direktorja Policije, Boštjan Lindav, nastopil polni mandat. Ministrica je nato namignila, da prihaja do poskusov vmešavanja vladajočih v delo policije; izpostavila je, da takšnega vpletanja ne bo dovolila. Zaradi tega je prišlo do spora in nestrinjanj med premierjem in ministrico, kar je sprožilo odstop zaradi nezaupanja. |<div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' |<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar zapušča položaj ministrice za notranje zadeve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tatjana-bobnar-bo-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-07}}</ref> |- |[[Slika:Danijel Bešič Loredan - 52114942839 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Danijel Bešič Loredan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |Odstopil 7. julija 2023 |Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda. Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo. |<div style="text-align: center;">'''[[Robert Golob]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Uroš Brežan - 52115201575 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Uroš Brežan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Minister za naravne vire in prostor]] |Odstopil 4. oktobra 2023 |3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da naj bi se minister skupaj z nekaterimi drugimi poslovil s svoje funkcije. Premier Golob je naslednjega dne, ko je potekala seja vlade, novico potrdil. Razlog za razhod premierja z ministrom je bilo nezadovoljstvo Goloba z odzivom Brežana na [[Poplave v Sloveniji (2023)|avgustovske poplave]], zato je minister podal odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Jože Novak]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal predlog razrešitve Irene Šinko in odstopno izjavo Uroša Brežana|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-poslal-predlog-razresitve-irene-sinko-in-odstopno-izjavo-urosa-brezana/683616|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Sanja Ajanović Hovnik - 52113669327 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrica za javno upravo]] |Odstopila 6. oktobra 2023 |Po več razkritjih oddaje Tarča, da je zavajala, ko je trdila, da za prijavo prijateljičinega inštituta na razpis ministrstva za javno upravo ni vedela, in po aferi z visokimi stroški službene poti v New York je ministrica podala odstopno izjavo. Odstopila je klub temu, da ji je še vedno popolnoma zaupal premier, kot je povedala, je to storila, ker bi njeno vztrajanje na položaju škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in državi. |<div style="text-align: center;">'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Franc Props]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Irena_Šinko_-_52114942599_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Irena Šinko]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Razrešena 13. oktobra 2023 |3. oktobra je v javnost prišla informacija, da naj bi se ministrica tako kot Uroš Brežan poslovila s položaja. Novico je Šinko potrdila sama, dejala je, da sta se s premierjem Golobom srečala in jo je ta seznanil z dejstvom, da z njenim delom ni zadovoljen. Sama odstopa ni ponudila rekoč, da jo je potrdil Državni zbor, ki naj jo tudi razreši. Razlogi za razhod s predsednikom vlade naj bi bili predvsem prepozno obveščanje javnosti o pesticidih v nekaterih živilskih izdelkih, zakon o zaščiti živali in odlov nutrij v Ljubljani. O njeni razrešitvi je odločal Državni zbor dne 13. oktobra, zanjo je glasovalo 49 poslancev od navzočih 62, ena poslanka je bila proti. |<div style="text-align: center;">'''[[Marjan Šarec]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Mateja Čalušić]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-razresil-kmetijsko-ministrico-ireno-sinko/684806|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Dominika Švarc Pipan]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 5. februarja 2024 |Po več razkritjih nepravilnosti pri nakupu nove sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani je ministrica zatrdila, da bo sporne posle na ministrstvu raziskala. Kasneje je razrešila generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča, sama pa večkrat poudarila, da odstopiti ne namerava, saj bi s tem dopustila nadaljevanje nepravilnosti na ministrstvu. Nato se je konec januarja 2024 sestalo predsedstvo stranke SD in ministrico pozvalo k odstopu s položaja. Za tem sta se Švarc Pipanova in Golob večkrat srečala, premier je javnosti sporočil, da se mora pogovoriti s ključnimi akterji v zadevi, da lahko pravilno presodi nadaljnje ukrepanje. 5. februarja sta se premier in ministrica še zadnjič sestala, in slednja je premierju ponudila svoj odstop, ki ga je Golob sprejel. Odstopno izjavo je v DZ poslal 15. februarja. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Darjo Felda portret.jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za vzgojo in izobraževanje]] |Odstopil 17. septembra 2024 |Minister Felda je septembra 2024 opravil pogovore s predsednikom vlade, v katerih je izrazil željo po vrnitvi v akademski poklic, zato je na srečanju koalicije dne 17. septembra podal ustno odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Vinko Logaj]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Odstop ministra za izobraževanje Darja Felde, nasledil ga bo Vinko Logaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstop-ministra-za-izobrazevanje-darja-felde-nasledil-ga-bo-vinko-logaj/721289|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrica za digitalno preobrazbo]] |Odstopila 26. septembra 2024 |Po aferi z nakupom 13 tisoč računalnikov je ministrica dlje časa vztrajala, da so bili vsi postopki zakoniti in do zadnjega upravičevala za mnoge sporen nakup. 25. septembra 2024 pa je v javnost prišla še informacija, da je službeno vozilo Stojmenove Duh na službeni poti v Ženevo, maja 2024, prekoračilo hitrost ter vklopilo modre luči, kar ni dovoljeno. Ministrstvo je zato julija dobilo poziv avstrijske policije, naj ji posreduje informacijo, kdo je vozil vozilo in torej storil prometni prekršek, a je ministrstvo namesto informacije poslalo dopis slovenskemu veleposlaništvu na Dunaju, v katerem ga je pozvalo, naj avstrijske organe zaprosi, da odstopijo od morebitnega kazenskega pregona. Dan kasneje, sicer dan pred napovedano drugo interpelacijo, je po množičnih pozivih podala odstopno izjavo, ki jo je premier istega dne tudi sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Ksenija Klampfer]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob je sprejel odstop ministrice Stojmenove Duh |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-je-sprejel-odstop-ministrice-stojmenove-duh/722232|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-26|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Primopredaja Andreja Katič portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil [[Napad na moškega v Novem mestu (2025)|napad na moškega]], ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je pravosodna ministrica sporočila, da je sprejela objektivno odgovornost in premierju ponudila svoj odstop. Poleg nje je odstopno izjavo podal tudi notranji minister, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Kokalj]]'''<br>''(predlagana)'' |<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Ministra Katič in Poklukar odstopila. Golob: Pogovarjamo se o rešitvah, ki jih v Sloveniji še ni bilo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-smrti-napadanega-novomescana-golob-s-pristojnimi-v-dolenjsko-prestolnico-675691|website=siol.net|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26|last=K.|first=R.}}</ref> |- |[[Slika:Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar februar 2023 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve]] |Odstopil 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil napad na moškega, ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je notranji minister Poklukar sporočil, da je sprejel objektivno odgovornost in premierju ponudil svoj odstop. Poleg njega je odstopno izjavo podala tudi pravosodna ministrica, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;"> '''[[Branko Zlobko]]'''<br>''(predlagan)'' |<ref name=":8" /> |- |} === Odstopa zaradi reorganizacije vlade === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Ministrstvo''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Sklic''' |- |[[Slika:Bojan_Kumer_-_52114695541_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Bojan Kumer]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo]] |Ministrstvo za infrastrukturo |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Bojan Kumer bo prevzel Ministrstvo za okolje in prostor, njegov resor pa Alenka Bratušek. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''</div> |<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Igor_Papič_-_52114942649_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Igor Papič]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in šport]] |Ministrstvo za izobraževanje |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Igor Papič bo vodil novo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, njegov resor pa bo prevzel Darjo Felda. |<div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]'''</div> |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |} == Sestavljanje koalicije == === Glasovanje o mandatarju === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |25. maj 2022 |'''[[Robert Golob]]''' |[[Predsednik Republike Slovenije]] |'''54''' |30 |1 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Glasovanje o vladi === 24. januar 2023 je Državni zbor znova glasoval o vladi zaradi njene reorganizacije. Potrjenih je bilo 9 ministrov, od tega trije novi, ostalih šest pa je bilo bodisi premeščenih na nove resorje, bodisi so se imena in področja njihovih resorjev spremenila.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |1. junij 2022 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''53''' |28 |2 |za izvolitev potrebna navadna večina |- |24. januar 2023 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''55''' |29 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} === Zaslišanja ministrov na odborih === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Sobota<br>28. maj 2022 | 09:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-hana-ki-je-izpostavil-socialni-dialog-vecina-podjetnikov-ni-izkoriscevalcev/628946|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Matej Arčon]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |2 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-arcona-ki-je-pred-odborom-izpostavil-cezmejno-povezovanje/628961|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Jevška, ki je poudaril načrt za pospešitev skladnega razvoja Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-jevska-ki-je-poudaril-nacrt-za-pospesitev-skladnega-razvoja-slovenije/628980|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Igorja Papiča, ki pravi: Načrtujemo brezplačne malice in učbenike ter spremembe NPZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/papic-nacrtujemo-brezplacne-malice-in-ucbenike-ter-spremembe-npz-ja/629002|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Emilijo Stojmenovo Duh, ki napoveduje zmanjšanje digitalnega razkoraka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-emilijo-stojmenovo-duh-ki-napoveduje-zmanjsanje-digitalnega-razkoraka/629015|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Ponedeljek<br>30. maj 2022 | 09:00 | '''[[Tanja Fajon]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bi krepila vezi z "državami jedrne Evrope". Odbor jo je podprl. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bi-krepila-vezi-z-drzavami-jedrne-evrope-odbor-jo-je-podprl/629106|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Dominika Švarc Pipan]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja podprl Dominiko Švarc Pipan: Želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-dominiko-svarc-pipan-zelimo-odpraviti-splosen-obcutek-nepravicnosti-v-druzbi/629117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Klemen Boštjančič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik zelena luč na matičnem odboru |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatki-za-ministrico-za-javno-upravo-sanji-ajanovic-hovnik-zelena-luc-na-maticnem-odboru/629128|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Tatjana Bobnar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar skozi sito parlamentarnega odbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tatjana-bobnar-skozi-sito-parlamentarnega-odbora/629131|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Marjan Šarec]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju odbora Šarec, ki se želi vrniti k Teritorialni obrambi, primeren kandidat |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-mnenju-odbora-sarec-ki-se-zeli-vrniti-k-teritorialni-obrambi-primeren-kandidat/629129|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Torek<br>31. maj 2022 | 09:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Bojanu Kumru za infrastrukturnega ministra. "Zeleni prehod bo prioriteta." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpora-bojanu-kumru-za-infrastrukturnega-ministra-zeleni-prehod-bo-prioriteta/629238|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Irena Šinko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Irena Šinko potrjena za kmetijsko ministrico, zavzemala se bo za večjo samooskrbo s hrano |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/irena-sinko-potrjena-za-kmetijsko-ministrico-zavzemala-se-bo-za-vecjo-samooskrbo-s-hrano/629239|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Luka Mesec]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec prejel podporo odbora: "Signali, da se naša socialna država krha, so zelo jasni" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-prejel-podporo-odbora-signali-da-se-nasa-socialna-drzava-krha-so-zelo-jasni/629294|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Okoljski minister bo Uroš Brežan: Naravne vire moramo izkoriščati skrajno odgovorno |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/okoljski-minister-bo-uros-brezan-naravne-vire-moramo-izkoriscati-skrajno-odgovorno/629293|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Danijel Bešič Loredan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Matični odbor podprl Bešič Loredana: "Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maticni-odbor-podprl-besic-loredana-radi-bi-razbili-tabu-da-je-zdravstveni-sistem-nedotakljiv/629233|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Asta Vrečko]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati" |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kandidatka-za-ministrico-asta-vrecko-kulturna-politika-in-ministrstvo-se-morata-modernizirati/629335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- |} ==== Reorganizacija vlade ==== Devet ministrov je zaslišano znova zaradi ustanovitev novih ministrskih resorjev in preoblikovanja že obstoječih. {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Četrtek<br>12. januar 2023 | 09:00 | '''[[Alenka Bratušek]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek prestala zaslišanje, v zagovoru poudarila razvoj železnic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/alenka-bratusek-prestala-zaslisanje-v-zagovoru-poudarila-razvoj-zeleznic/654030|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Darjo Felda]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Darjo Felda prestal zaslišanje: "Potrebujemo drugačno šolo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/darjo-felda-prestal-zaslisanje-potrebujemo-drugacno-solo/654042|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Igor Papič potrjen za ministra, napoveduje prenovo visokošolske zakonodaje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-papic-potrjen-za-ministra-napoveduje-prenovo-visokosolske-zakonodaje/654103|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Brežan: Skrb za naravo dvigujemo na višjo raven|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uros-brezan-skrb-za-naravo-dvigujemo-na-visjo-raven/654098|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh: "Grozi nam digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-grozi-nam-digitalna-izkljucenost-za-velik-delez-nasega-prebivalstva/654118|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=4 align=center |Petek<br>13. januar 2023 | 09:00 | '''[[Simon Maljevac]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac: Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-prihodnost-bo-solidarna-ali-pa-je-ne-bo/654155|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 11:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Jevšek: Prioriteta je skladen regionalni razvoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jevsek-prioriteta-je-skladen-regionalni-razvoj/654189|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Han: Odločitev, da šport povežemo z gospodarstvom in turizmom, je prelomna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-odlocitev-da-sport-povezemo-z-gospodarstvom-in-turizmom-je-prelomna/654221|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kumer: Ključno bo zagotoviti ukrepe, ki bodo preprečili pomanjkanje energije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kumer-kljucno-bo-zagotoviti-ukrepe-ki-bodo-preprecili-pomanjkanje-energije/654225|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- |} ==== Novi ministri po odstopu ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | align=center |Ponedeljek<br>12. februar 2023 | 14:00 | '''[[Boštjan Poklukar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar bi se prednostno lotil migracijske strategije in depolitizacije policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-bi-se-prednostno-lotil-migracijske-strategije-in-depolitizacije-policije/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>10. oktober 2023 | 16:00 | '''[[Valentina Prevolnik Rupel|Valentina Prevolnik<br>Rupel]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Prevolnik Ruplova dobila zeleno luč odbora DZ za zdravstvo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prioritete-prevolnik-rupel-dostopnost-kakovost-neopredeljeni-kosarica-pravic.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Franc Props]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za javno upravo Franc Props je prepričal odbor DZ-ja za notranje zadeve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-javno-upravo-franc-props-je-preprical-odbor-dz-ja-za-notranje-zadeve/690529|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Jože Novak]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidata za ministra Props in Novak uspešno prestala zaslišanje v DZ|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/props-in-novak-bosta-zaslisana-pred-pristojnima-odboroma-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Sreda<br>10. januar 2024 | 14.00 | '''[[Mateja Čalušić]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico za kmetijstvo Mateja Čalušić uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-ministrico-za-kmetijstvo-mateja-calusic-uspesno-prestala-zaslisanje-pred-odborom-dz-ja/694246|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-10|language=sl}}</ref> |- | align=center |Petek<br>1. marec 2024 | 12.00 | '''[[Andreja Katič]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico Katičevi zelena luč odbora DZ za pravosodje |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katicevo-caka-zaslisanje-pred-odborom-dz-za-pravosodje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Četrtek<br>3. oktober 2024 | 15:00 | '''[[Borut Sajovic]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Sajovicu zelena luč odbora. Kot cilj izpostavlja nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sajovicu-zelena-luc-odbora-kot-cilj-izpostavlja-nadaljnjo-modernizacijo-slovenske-vojske/723012|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Vinko Logaj]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil kandidaturo Logaja za ministra za izobraževanje: "Učitelj je ključen" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-kandidaturo-logaja-za-ministra-za-izobrazevanje-ucitelj-je-kljucen/723092|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>3. december 2024 | 15.00 | '''[[Ksenija Klampfer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Klampfer: Digitalna preobrazba ni zgolj tehnološki proces, je predvsem proces povezovanja ljudi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klampfer-digitalna-preobrazba-ni-zgolj-tehnoloski-proces-je-predvsem-proces-povezovanja-ljudi/s729331|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Ponedeljek<br>17. november 2025 | 8.00 | '''[[Andreja Kokalj]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za pravosodno ministrico Kokalj uspešno skozi sito matičnega odbora DZ |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidatka-za-pravosodno-ministrico-kokalj-uspesno-skozi-sito-maticnega-odbora-dz/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-17|language=sl}}</ref> |- | 8.00 | '''[[Branko Zlobko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za notranjega ministra: Varnost ni nekaj samoumevnega, je rezultat usklajenega dela mnogih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-notranjega-ministra-varnost-ni-nekaj-samoumevnega-je-rezultat-usklajenega-dela-mnogih/764267|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-17|language=sl|first=A.|last=S.}}</ref> |- |} == Interpelacije == === Ministri === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Datum interpelacije ! rowspan="2" |Interpelirani minister ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Očitki interpelacije ! colspan="5" |Rezultat ! colspan="3" |Podpora strank ! rowspan="2" | |- ! style="width:6%; |Kvorum ! style="width:6%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:6%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:6%; background:#fff79b" |VZD ! width="8%" |Izid ! width="7%" |'''PODPRLE''' ! width="7%" |'''NASPROTOVALE''' ! width="7%" |'''VZDRŽANE''' |- |Četrtek,<br>10. november 2022 |<center>[[Slika:Tanja_Fajon_-_52115201735_(cropped)_v2.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tanja Fajon]]''' <small>[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrica za zunanje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Franc Breznik]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Zloraba mreže diplomatsko konzularnih predstavništev, odpoklic veleposlanika Kajzerja |<div align="center">'''''74'''''</div> |<div align="center">'''22'''</div> |<div align="center">'''52'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi | * Svoboda * SD * Levica * poslanca manjšin |/ |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-o-interpelaciji-zunanje-ministrice-fajon.html|title=Zunanja ministrica Tanja Fajon uspešno prestala interpelacijo|date=10. 11. 2022|accessdate=13. 11. 2022|website=24ur.com|publisher=PRO PLUS}}</ref> |- |Ponedeljek,<br>14. november 2022 |<center>[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|ministrica za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Branko Grims]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Odstranitev ograje in žice na južni meji ter migrantska politika pod novo vlado |<div align="center">'''''75'''''</div> |<div align="center">'''24'''</div> |<div align="center">'''50'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * nekateri poslanci NSi | * Svoboda * SD * Levica * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * poslanka NSi |<ref>{{Navedi splet|title=Interpelacija zoper ministrico Bobnar ni uspela|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/interpelacija-zoper-ministrico-bobnar-ni-uspela/647217|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-15|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>28. marec 2024 |<center>[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|ministrica za digitalno preobrazbo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Oškodovanje davkoplačevalcev, zavajanje in nesmotrno upravljanje z javnimi sredstvi v zvezi z nakupom 13 tisoč računalnikov |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''31'''</div> |<div align="center">'''42'''</div> |<div align="center">'''4'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper ministrico: 'Nakup računalnikov je sinonim za popolni fiasko' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-kriticen-do-prelaganja-odgovornosti-racunalniki-morajo-biti-cimprej-razdeljeni.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-25|language=sl}}</ref><br><ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh ostaja ministrica. Za njen odhod glasovalo 31 poslancev, 42 jih je bilo proti. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-ostaja-ministrica-za-njen-odhod-glasovalo-31-poslancev-42-jih-je-bilo-proti/703116|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-28|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>18. december 2024 |<center>[[Slika:Novinarska konferenca - 24. 1. 2024 - 5348458880 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]''' <small>[[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev v povezavi z nakupom sodne stavbe na Litijski |<div align="center">'''''76'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''47'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič ostaja minister, interpelacija ni uspela |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjancic-ostaja-minister-interpelacija-ni-uspela/730934|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Torek,<br>21. januar 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nezakonito imenovanje direktorja policije, slabo delovanje NPU, kadrovske stiske v policiji in razmere na centru za varovanje in zaščito |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''35'''</div> |<div align="center">'''9'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Anže Logar (NeP) * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda | * SD * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar po prestani interpelaciji: Ostajam minister, gremo naprej |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-po-prestani-interpelaciji-ostajam-minister-gremo-naprej/733959|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>9. julij 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Poslabšanje varnostnih razmer v državi, povezanost s primerom suma izkoriščanja filipinskih delavcev, slaba reorganizacija CVZ |<div align="center">'''''78'''''</div> |<div align="center">'''33'''</div> |<div align="center">'''45'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Minister Poklukar prestal tudi drugo interpelacijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-poklukar-prestal-tudi-drugo-interpelacijo/751362|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>10. julij 2025 |<center>[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Asta Vrečko]]''' <small>[[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica za kulturo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, začasna selitev Drame |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''27'''</div> |<div align="center">'''46'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica * Mojca Šetinc Pašek (NeP) |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko ostaja ministrica za kulturo. "Interpelacija me ni ošibila." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-ostaja-ministrica-za-kulturo-interpelacija-me-ni-osibila/751488|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>24. oktober 2025 |<center>[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Simon Maljevac]]''' <small>[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|minister za solidarno prihodnost]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nepregledna poraba in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitve oskrbe ter gradnje stanovanj |<div align="center">'''''70'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''41'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac prestal interpelacijo in ostaja minister za solidarno prihodnost |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simon-maljevac-prestal-interpelacijo-in-ostaja-minister-za-solidarno-prihodnost/761835|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>19. december 2025 |<center>[[Slika:Izjava predsednika vlade ter ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2024-02-19 - 4 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Luka Mesec]]''' <small>[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Neučinkovito ravnanje na področju socialne politike, zaradi česar se je povečalo nezaupanje v državne institucije |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''48'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Mesec prestal glasovanje o nezaupnici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-prestal-glasovanje-o-nezaupnici/767746|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |} Opozicija je vložila tudi interpelacije zoper tri ministre, ki so pred dnem razprave odstopili: * Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravje [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]], 30. junija 2023 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], 29. januarja 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emilije Stojmenove Duh]], 8. julija 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec). === Interpelacija vlade === {| class="wikitable" ! Datum interpelacije ! width=160|Predlagatelj ! Očitki interpelacije ! Vir |- |Sreda,<br>19. april 2023 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | *ukinitev Urada za demografijo *razgradnja vrednotnega sistema zahodne civilizacije *ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve *spremembe zakona o dohodnini *pritiski na kadrovanje v policiji |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo o delu vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-o-delu-vlade/659912|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-03|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>23. april 2025 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | * poslabšanje položaja upokojencev |<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci po večurni razpravi o interpelaciji zoper vlado glasovali proti sklepu SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-po-vecurni-razpravi-o-interpelaciji-zoper-vlado-glasovali-proti-sklepu-sds-a/743553|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-19|language=sl|first=G. C. , B.|last=R}}</ref> |- |} == Zgodovina == === 2022 === [[Slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|sličica|Vlada ob imenovanju]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah 24. aprila 2022]], je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=Ana Svenšek|author2= Tanja Kozorog Blatnik|author3= Aljoša Masten|author4= Gregor Cerar|author5= Miha Zavrtanik|author6= Larisa Daugul|author7= Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je [[Robert Golob]] sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo [[Marjan Šarec]] prevzel resor obrambe, [[Alenka Bratušek]] pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=B. R.|author2= Al. Ma.|author3= M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> [[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg|levo|sličica|Predsedniki koalicijskih strank po prvi seji vlade]] Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka [[Slovenska demokratska stranka]] in na spremembo ''Zakona o vladi'' vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]]. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih. Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede.<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi ministri in njihovi državni sekretarji v najvišjih plačnih razredih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golobovi-ministri-in-njihovi-drzavni-sekretarji-v-najvisjih-placnih-razredih/|website=N1|date=2022-06-30|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref> Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil [[Janez Janša]] v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: "''Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!"''<ref>{{Navedi tvit|title=Mnogi danes ne vedo od česa bodo jutri živeli. [...] |number=1240710426465189888 |user=StrankaSD}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrom Golobove vlade najvišje možne plače|url=https://www.domovina.je/ministrom-golobove-vlade-najvisje-mozne-place/|website=Domovina|date=2022-06-29|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najvišje plače za ministre in sekretarje: opozicija odločitvi vlade ne nasprotuje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-sprejela-odlocitve-ki-jih-je-ocitala-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> 10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].<ref>{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref> Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> [[Slika:Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja (52342703566).jpg|sličica|Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja.]] Golobova vlada je ob prvih 100 dneh mandata, 8. septembra 2022, pripravila novinarsko konferenco v gledališki dvorani [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Robert Golob: Ker smo spremenili politično kulturo, imamo po 100 dnevih zaupanje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-ker-smo-spremenili-politicno-kulturo-imamo-po-100-dnevih-zaupanje-ljudi/639729|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon po stotih dneh vlade: Slovenija znova postaja zagovornica demokracije in vladavine prava|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-po-stotih-dneh-vlade-slovenija-znova-postaja-zagovornica-demokracije-in-vladavine-prava/639917|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je ključen dosežek njegove vlade po stotih dneh spoštovanje in da so spremenili politično kulturo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: Ključen dosežek v 100 dneh vlade spoštljivost|url=https://www.sta.si/3078940/golob-kljucen-dosezek-v-100-dneh-vlade-spostljivost|website=www.sta.si|accessdate=2022-09-09}}</ref> Med dosežki vlade je bila med drugim izpostavljena regulacija cen pogonskih goriv, znižanje davka na dobavo elektrike ter davka na daljinsko ogrevanje, prav tako je vlada od septembra omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in, v primeru plina, tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev.<ref name=":5" /> Na novinarski konferenci ob sto dnevnici je vlada pripravila tudi pogovor z vodji koalicijskih strank, ki ga je vodil nekdanji voditelj oddaje [[Studio City]] [[Marcel Štefančič]]. Največja opozicijska stranka SDS je ob stotih dneh vlade dejala, da je bilo ukrepanje vlade ob draginji neprimerno, prav tako da je nepravilno postavljala prioritete. Poslanec SDS [[Franc Breznik]] je dejal, da je Robert Golob ''"Ki je specialist za energetiko, doživel fiasko tako kot politik kot strokovnjak za energetiko."''<ref>{{Navedi splet|title=SDS po stotih dneh vlade: Ukrepanje je neprimerno, prioritete so "obrnjene na glavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-po-stotih-dneh-vlade-ukrepanje-je-neprimerno-prioritete-so-obrnjene-na-glavo/639913|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> V NSi so sporočili, da lahko pohvalijo ukrepe vlade za pomoč gospodinjstvom, med tem ko vladi podajajo močno kritiko na področju pomoči gospodarstvu.<ref>{{Navedi splet|title=Horvat vlado pohvalil glede spopadanja z energetsko krizo in kritiziral premajhno pomoč gospodarstvu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/horvat-vlado-pohvalil-glede-spopadanja-z-energetsko-krizo-in-kritiziral-premajhno-pomoc-gospodarstvu/639798|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> ==== Odstop Tatjane Bobnar ==== 1. decembra 2022 vlada [[Boštjan Lindav|Boštjanu Lindavu]] ni poverila polnega mandata generalnega direktorja Policije, kot je to predlagala notranja ministrica [[Tatjana Bobnar]], pač pa mu je podaljšala mandat vršilca dolžnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Lindav ostaja le vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lindav-ostaja-le-vrsilec-dolznosti-generalnega-direktorja-policije/649521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Čez nekaj dni, pol meseca po uspešno prestani interpelaciji, je [[Tatjana Bobnar]] napovedala svoj odstop z mesta ministrice.<ref>{{Navedi splet|title=Notranja ministrica Bobnar napovedala odstop|url=https://www.primorski.eu/se/notranja-ministrica-bobnar-napovedala-odstop-DD1261849|website=www.primorski.eu|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Za to potezo se je odločila zaradi pritiskov, ki naj bi jih na policijo izvajal premier [[Robert Golob]]. Med drugim naj bi zahteval pohitritev imenovanja [[Darko Muženič|Darka Muženiča]] na mesto [[Nacionalni preiskovalni urad|Nacionalnega preiskovalnega urad]]<nowiki/>a ter ukrepanje v zvezi z načelnikom Policijske uprave Nova Gorica [[Evgen Goverkar|Evgena Goverkarja]], ki je bil na položaj imenovan v času generalnega direktorja policije [[Anton Olaj|Antona Olaja]].<ref name=":7">{{Citat|title=Prvi odstop|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920271|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> Televizija Slovenija je odkrila, da je bilo v času Golobove vlade premeščenih 76 višje uvrščenih policistov.<ref name=":7" /> Robert Golob je po objavi zadeve v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava zahteval poročilo o morebitnih političnih pritiskov na policiji. Ob tem je Golob odstop Bobnarjeve sprejel zaradi izgube zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob izgubil zaupanje in bo sprejel odstop Bonarjeve, ki bo bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu – In kaj Bobnarjeva očita Golobu?|url=http://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|website=TOPNEWS.si|date=2022-12-07|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI|archive-date=2023-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230101210127/https://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170484581).jpg|sličica|[[Tatjana Bobnar]] in [[Boštjan Lindav]].]] Lindav je v poročilu med drugim zapisal:<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne pritiske premierja Goloba in njegove ekipe je zaznal šef policije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pritiske-premierja-goloba-in-njegove-ekipe-je-zaznal-sef-policije/|website=N1|date=2022-12-08|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><blockquote>''"31. maja 2022 ob 16. uri sem bil kot kandidat za mesto generalnega direktorja povabljen na razgovor k takratnemu mandatarju. [...] V prostoru pred pisarno mandatarja sta bila meni neznana ženska in dva moška, od katerih se mi je višji od njiju predstavil kot [[Miloš Njegoslav Milović]]. [...] Navedeni mi je v kratkem razgovoru dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika,"''</blockquote>Milović naj bi kasneje na sestankih pri Golobu tudi večkrat sodeloval. Milović je dejal, da je Goloba spoznal ko je bil državni sekretar v času vlade [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]], ko je bil sam vodja varovanja predsednika vlade.<ref name=":10">{{Citat|title=Kdo stoji za Golobovo varnostno službo?|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920268|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/kdo-je-milos-milovic-ki-je-pod-drobnogledom-knovsa|website=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Milović je bil opažen tudi v štabu parlamentarnih volitev Gibanja Svobode, sicer pa je bil znan iz [[Afera Tritonis|afere Tritonis]], v katero je bil vpleten z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].<ref>{{Navedi splet|title=Skrivnostna vloga Drnovškovega varnostnika: bil je tudi v štabu Svobode (VIDEO)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milos-njegoslav-milovic-varnostnik-janez-drnovsek-robert-golob/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razkrivamo svežega "intimnega" prijatelja Tanje Fajon!Tanja Fajon: Slika je nastala pred tremi leti v skupini dvajsetih ljudi|url=https://prava.si/post/610382/razkrivamo-svezega-intimnega-prijatelja-tanje-fajontanja-fajon-slika-je-nastala-pred-tremi-leti-v-skupini-dvajsetih-ljudi|website=prava.si|accessdate=2023-01-01|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ali Golobovo varnostno službo neformalno vodi nepravnomočno obsojeni?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-golobovo-varnostno-sluzbo-neformalno-vodi-nepravnomocno-obsojeni/650384|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Naloga Milovića naj bi bil tudi prenos varovanja predsednika vlade s centra za varovanje in zaščito pri policiji na generalni sekretariat vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji Drnovškov varnostnik brez pogodbe in plačila svetoval tudi Loredanu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milovic-svetoval-tudi-besicu-loredanu-nic-mu-nismo-placali-nobene-pogodbe-ni/|website=N1|date=2022-12-13|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Milović je prav tako sodeloval tudi z ministri vlade, podpredsedniku vlade in ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu je med drugim svetoval selitev pisarne iz varnostnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Miloš Milović v stikih z več Golobovimi ministri|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milos-milovic-v-stikih-z-vec-golobovimi-ministri/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/besic-loredan-ce-ne-bi-imel-varovanja-ne-bi-opravljal-svojega-dela.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Loredan nista edina, s katerima je sodeloval bivši Drnovškov varnostnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/katera-ministrstva-vse-so-sodelovala-s-skrivnostnim-drnovskovim-varnostnikom/|website=N1|date=2022-12-15|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Nekaj dni pred izbruhom afere, 21. novembra 2022, je Robert Golob na poslansko vprašanje [[Žan Mahnič|Žana Mahniča]] v državnem zboru odgovoril, da Miloš Milović ni niti imenovan, niti zaposlen na funkciji varovanja premierja.<ref name=":10" /> [[Gibanje Svoboda]] je podprlo stran predsednika vlade Goloba; podpredsednica stranke in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je ''"Treba ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo."''<ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančičeva: Treba je ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo|url=https://siol.net/novice/slovenija/klakocar-zupanciceva-treba-je-locevati-med-politicnimi-usmeritvami-in-politicnim-vmesavanjem-v-policijo-593917|website=siol.net|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Koalicijski partnerici SD in Levica pa sta pohvalili delo ministrice Bobnar in izrazili upanje za dosego skupnega jezika.<ref name=":7" /> Zaradi nepojasnjene vloge Miloša Milovića je Policijo obiskala tudi državnozborska [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi Golobovega svetovalca za varnost Knovs nenapovedano na policijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaradi-golobovega-svetovalca-za-varnost-knovs-nenapovedano-na-policijo/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Po odstopu Tatjane Bobnar je funkcijo notranje ministrice začasno prevzela ministrica za javno upravo [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanja Ajanovič Hovnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Sanja Ajanović Hovnik začasno notranja ministrica|url=https://www.dnevnik.si/1043002666|website=Dnevnik|accessdate=2023-02-13}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/na-celu-notranjega-ministrstva-zacasno-sanja-ajanovic-hovnik|website=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-02-13|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> === 2023 === ==== Reorganizacija vlade ==== [[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|sličica|Vlade ob reorganizaciji in prisegi novih ministrov]] 24. januarja 2023 je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}</ref> Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstvev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}</ref> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Čeprav je bilo predstavljeno, da reorganizacija minsitrstev ne bo terjala dodatnih zaposlitev, se to kasneje ni izkazalo za resnično.<ref>{{Navedi splet|title=Obljuba, da reorganizacija ministrstev ne bo prinesla dodatnega zaposlovanja, se ni uresničila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obljuba-da-reorganizacija-ministrstev-ne-bo-prinesla-dodatnega-zaposlovanja-se-ni-uresnicila/773897|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=Anja Šter, Vanja Gligorović, Televizija|last=Slovenija}}</ref> 6. februarja 2023 je Robert Golob za novega ministra za notranje zadeve predlagal [[Boštjan Poklukar|Boštjana Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob za ministra za notranje zadeve predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/golob-za-ministra-za-notranje-zadeve-predlaga-bostjana-poklukarja/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-13|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob za notranjega ministra predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-za-notranjega-ministra-predlaga-bostjana-poklukarja/657010|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja Boštjana Poklukarja potrdil kot ustreznega za notranjega ministra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-bostjana-poklukarja-potrdil-kot-ustreznega-za-notranjega-ministra/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> ==== Spor glede finančne reforme ==== V oddaji [[Preverjeno]] dne 28. marca 2023 je premier Golob ostro kritiziral zastavljeno davčno reformo. Po njegovih besedah minister za finance reforme ni ustrezno razložil državljanom, dejal je, da je ''zaupal ekipi ministrstva za finance, da bo ljudem znala razložiti sama, vendar se to ni zgodilo''. Ob tem je omenil celo možnost, da davčne reforme ne bi bilo, če ne bo dosegala svojega cilja. Pristojni minister [[Klemen Boštjančič]] je jasno odgovoril, da odstopiti ne namerava, je pa naslednjega dne odstopil državni sekretar na ministrstvu, Tilen Božič.<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič po Golobovih kritikah ne bo odstopil, je pa to storil državni sekretar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-v-oddaji-preverjeno-nepremicnine-se-ne-bomo-spuscali.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref> ==== Odstavitev ministra za zdravje ==== 29. junija 2023 je [[Slovenska demokratska stranka]] vložila interpelacijo zoper zdravstvenega ministra in podpredsednika vlade [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]].<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper Bešiča Loredana. Ministrstvo za zdravje: Priložnost za razpravo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-zoper-besica-loredana-ministrstvo-za-zdravje-priloznost-za-razpravo/673539|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Očitano mu je bilo slabšanje razmer v zdravstvu ter zamujanje z obljubljeno zdravstveno reformo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/vlozena-interpelacija-zoper-ministra-za-zdravje-danijela-besica-loredana-22397|title=Vložena interpelacija zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana|accessdate=29. junij 2023|website=sds.si|publisher=Slovenska demokratska stranka}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS: Minister ne uresničuje koalicijskih zavez|url=https://www.dnevnik.si/1043027136|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-07-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS vložila interpelacijo zoper ministra Bešič Loredana. SD si želi več reformnega usklajevanja v vladi|url=https://www.domovina.je/sds-vlozila-interpelacijo-zoper-ministra-besic-loredana-sd-si-zeli-vec-reformnega-usklajevanja-v-vladi/|website=Domovina|date=2023-06-29|accessdate=2023-07-08|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Več tednov se je sicer ugibalo o morebitnem odhodu ministra, k odstopu ga je pozval tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo [[Erik Brecelj]].<ref>{{Navedi splet|title=Brecelj: Bolje je, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brecelj-bolje-je-da-smo-brez-ministra-kot-da-je-na-polozaju-besic-loredan.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Predstavniki Gibanja Svoboda so po srečanju vrha stranke na [[Grad Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] zatrjevali, 5. julija tudi [[Urška Klakočar Zupančič]], da Bešič Loredan njihovo podporo ima.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> Dva dni kasneje, 7. julija, je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal predsednik vlade [[Robert Golob]].<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}</ref> ==== Ponovna rekonstrukcija vlade ==== 3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da se obeta nova rekonstrukcija vlade oz. menjava nekaterih ministrov. S funkcije naj bi se poslovila tako minister za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan]] kot tudi kmetijska ministrica [[Irena Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob ministrici Šinko napovedal, da se bosta razšla|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/651bf8cdc0a6c/na-odstrelu-ni-ministrica-ajanovic-hovnik-ampak-druga-ministra|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Slednja je informacijo o razhodu tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Kmetijska ministrica potrdila: Golob me je obvestil, da se bova razšla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sredo-naj-bi-odstopila-dva-ministra-golobove-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Premier Golob je bil pri Brežanu kritičen do njegove ''neoperativnosti in slabe komunikacije po avgustovskih poplavah'', z ministrico Šinko pa naj bi bil nezadovoljen že dlje časa.<ref>{{Navedi splet|title=Manjša rekonstrukcija vlade: zakaj naj bi morala oditi Šinko in Brežan?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Po poročanju časopisne hiše [[Večer (časopis)|Večer]] naj bi bil premier nezadovoljen tudi z ministri [[Igor Papič|Igorjem Papičem]], [[Darjo Felda|Darjom Feldo]] in [[Bojan Kumer|Bojanom Kumrom]].<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za kmetijstvo odstopa!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004082737/https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|url-status=dead}}</ref> 5. oktobra v intervjuju za STA povedal, da trenutno ne razmišlja o dodatnih menjavah ministrov iz kvote Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=V koaliciji še vedno čakajo pojasnila ministrice Ajanović Hovnik, ki uživa Golobovo podporo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-koaliciji-se-vedno-cakajo-pojasnila-ministrice-ajanovic-hovnik-ki-uziva-golobovo-podporo/683789|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-05|language=sl}}</ref> Nova ministrica je oktobra 2023 postala [[Valentina Prevolnik Rupel]].<ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel nova ministrica za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-imenovanje-zdravstvene-in-razresitev-kmetijske-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> Robert Golob je 4. oktobra 2023 v Državni zbor poslal odstopno izjavo Uroša Brežana in predlog za razrešitev Irene Šinko.<ref>{{Navedi splet|title=Brežan sam podal odstopno izjavo, Šinkovo bo treba razrešiti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksna-bo-usoda-brezana-in-sinkove.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> DZ se je z odstopom seznanil v ponedeljek, 9. oktobra, Šinkovo pa razrešil v petek, 13. oktobra 2023. To pa še ni bil konec vnovične reorganizacije ekipe ministrov. Po seji Sveta Gibanja Svoboda je Robert Golob 24. oktobra 2023 pojasnil, da bodo novembra pričeli z resnimi pogovori o krčenju resorjev v Vladi. Po njegovih besedah naj bi bilo v načrtu obsežno krčenje z 20 na 12 ministrskih resorjev. V koalicijskih SD in Levici so napovedi komentirali z besedami, da bi se morala koalicija nehala ukvarjati sama s sabo in delovati v smeri pomoči ljudem.<ref>{{Navedi splet|title=Več ministrstev pomeni več usklajevanja. V katera bo zarezal Golob?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-z-dogajanjem-v-koaliciji-v-zadnjih-tednih-nismo-zadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Koalicija se je zato v začetku novembra srečala na sestanku, na katerem naj bi obravnavali krčenje resorjev, a je premier Golob po sestanku sporočil, da na srečanju o tej temi ni bilo govora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: O rekonstrukciji vlade ni bilo govora, ministrski sedeži bodo zapolnjeni v roku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-rekonstrukciji-vlade-ni-bilo-govora-ministrski-sedezi-bodo-zapolnjeni-v-roku/687420 |website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-01|language=sl}}</ref> ==== Odstop ministrice za javno upravo ==== Konec septembra 2023 so mediji razkrili, da naj bi inštitut Smart Center na razpisu ministrstva za javno upravo prejel sredstva v višini 300.000 evrov. Svetovalno podjetje je bilo ustanovljeno leta 2020, med tremi soustanovitelji pa je bila tudi [[Sanja Ajanović Hovnik]].<ref name="HovnikRtv">{{Navedi splet|title=Inštitut v lasti ministričine dolgoletne sodelavke v nenavadnih okoliščinah dobil 300.000 evrov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-v-lasti-ministricine-dolgoletne-sodelavke-v-nenavadnih-okoliscinah-dobil-300-000-evrov/683034|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl|first=Al|last=Ma|date=28. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konec z ministrico? Po aferi New York še sum, da je kolegici uredila javni denar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/konec-z-ministrico-po-aferi-new-york-se-sum-da-je-kolegici-uredila-javni-denar/|website=N1|date=2023-09-28|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Miha|last=Orešnik}}</ref> Bila je polovična lastnica inštituta, svoj delež pa je po začetku ministrskega mandata, 15. junija 2022, prepisala na svojo mamo, upokojeno medicinsko sestro brez poslovnih izkušenj, o tem pa [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] ni obvestila. KPK je zato uvedla prekrškovni postopek, Sanja Ajanović Hovnik pa je lastništvo svoje mame prijavila ob razkritju medijev. Zadevo je označila za napako in se opravičila, predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem sporočil, da ministrica uživa njegovo zaupanje.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik ne namerava odstopiti|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-ne-namerava-odstopiti/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl-si|date=30. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Ajanović Hovnik uživa zaupanje premierja Goloba|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-ajanovic-hovnik-uziva-zaupanje-premierja-goloba/|website=N1|date=2023-09-29|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vse v družini|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/detektor-premozenja-sanja-ajanovic-hovnik-vse-v-druzini|website=Oštro.si|date=2023-06-01|accessdate=2023-10-04|language=sl |last=Erznožnik|first=Žana}}</ref> [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52423906327).jpg|sličica|Sanja Ajanovič Hovnik]] Ob tem je bilo ugotovljeno tudi, da je Sanja Ajanović Hovnik na službeno pot v New York letela po precej visokih stroških, zaradi česar je bil uveden notranji nadzor na ministrstvu.<ref name="HovnikRtv"/><ref>{{Navedi splet|title=Po aferi drage poti v New York ministrica kolegici zagotovila javni denar|url=https://www.domovina.je/po-aferi-drage-poti-v-new-york-ministrica-kolegici-zagotovila-javni-denar|website=Domovina.je|accessdate=2023-09-30|language=|date=29. september 2023}}</ref> Ministrica je na tiskovni konferenci 4. oktobra 2023 poudarila, da ima čisto vest in da ji predsednik vlade popolnoma zaupa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ajanovic-hovnik-kot-ministrica-imam-popolnoma-cisto-vest-in-se-vedno-zaupanje-premierja-goloba/683689|title=Ajanović Hovnik: Kot ministrica imam popolnoma čisto vest in še vedno zaupanje premierja Goloba|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl|date=4. oktober 2023}}</ref> 5. oktobra je bilo v oddaji [[Tarča]] na Televiziji Slovenija razkrito, da je ministrica z informacijami zavajala. Sodeč po objavljenih dokumentih je ministrica vedela, da se je inštitut njene prijateljice prijavil na razpis. Naslednjega dne, 6. oktobra 2023 je Sanja Ajanović Hovnik nepreklicno odstopila s položaja. Dejala je, da je njena vest še vedno čista, a da odstopa, ker bi njeno vztrajanje škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in posledično celotni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> Na ministrskem mestu jo je nasledil [[Franc Props]]. ==== Začasni premier Mesec ==== 15. novembra 2023 je Urad vlade za komuniciranje sporočil, da bo zaradi operacije kile predsednik vlade Robert Golob nekaj dni v bolniškem staležu, ta čas ga je nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Golob se je na delo vrnil 27. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob na operacijo kile, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-na-operacijo-kile-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/688218|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob na operacijo, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/robert-golob-na-operacijo-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl-si}}</ref> === 2024 === Predsednik vlade Robert Golob je pred novim letom in v prvih dneh leta 2024 napovedal, da bo za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal upokojenega majorja [[Vojko Adamič|Vojka Adamiča]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ še ni poslal predloga za kmetijskega ministra. Vojko Adamič naj ne bi bil edini kandidat.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-se-ni-poslal-predloga-za-kmetijskega-ministra-vojko-adamic-naj-ne-bi-bil-edini-kandidat/693428|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vojko Adamič na vrh kmetijskega resorja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vojko-adamic-na-vrh-kmetijskega-resorja/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl-si}}</ref> 4. januarja 2024 je Golob v državni zbor poslal predlog nove ministrice, poslanke Svobode [[Mateja Čalušić|Mateje Čalušić]], saj je po besedah Goloba Adamič zavrnil soglasje h kandidaturi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob je za kmetijsko ministrico predlagal Matejo Čalušić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-je-za-kmetijsko-ministrico-predlagal-matejo-calusic/693665|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Presenečenje pri iskanju kmetijskega ministra: Golob je kandidatko našel v poslanski skupini Svobode|url=https://vecer.com/slovenija/presenecenje-pri-iskanju-kmetijskega-ministra-golob-je-kandidatko-nasel-v-poslanski-skupini-svobode-10347329|website=vecer.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> Prav tako 4. januarja je Slovensko sodniško društvo izvedlo protest zaradi neuresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede plač sodnikov. Kljub polletnemu roku vlada predloga pravosodnega ministrstva ni poslala v parlamentarno odločanje, za kar je sodniško društvo ministrico [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]] in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Sodniki bodo med 10. in 24. januarjem opravljali le nujne zadeve, Goloba pozivajo k odstopu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodniki-bodo-med-10-in-24-januarjem-opravljali-le-nujne-zadeve-goloba-pozivajo-k-odstopu/693584|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Vlada je 23. januarja 2024 finančnega ministra [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]] imenovala za tretjega podpredsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Finančni minister Klemen Boštjančič nov podpredsednik vlade |url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-za-podpredsednika-vlade-predlagal-ministra-bostjancica/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-23|language=sl}}</ref> Na seji 14. marca 2024 je vlada imenovala še četrtega podpredsednika vlade, to je postal minister za Slovence po svetu [[Matej Arčon]], ki skrbi za področje komunikacije.<ref>{{Navedi splet|title=Četrti podpredsednik vlade postal Matej Arčon. Skrbel bo za komuniciranje vlade.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-podpredsednik-vlade-postal-matej-arcon-skrbel-bo-za-komuniciranje-vlade/701567|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref> ==== Afera sodna stavba ==== Na seji 27. decembra 2023 je vlada potrdila nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, s čimer bi Ministrstvo za pravosodje pridobilo lastne poslovne prostore za potrebe Upravnega, Delovnega in socialnega ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=168. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-12-28-168-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-01-21|language=sl}}</ref> Ministrstvo je prodajalcu Sebastjanu Vežnaverju nakazalo kupnino 7.690.350 evrov, a stavbe ob tem še ni prevzelo.<ref>{{Navedi splet|title=Pravosodno ministrstvo je hitelo s plačilom, ne z vpisom v zemljiško knjigo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pravosodno-ministrstvo-je-hitelo-s-placilom-ne-z-vpisom-v-zemljisko-knjigo/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Mediji so čez nekaj dni razkrili, da je Vežnaver stavbo leta 2019 kupil za 1,7 milijona evrov, ob nakupu ministrstva pa je bila tudi v izredno slabem stanju.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zadevo je začel preiskovati tudi [[Nacionalni preiskovalni urad]].<ref>{{Navedi splet|title=NPU preiskuje nakup ministrstva za pravosodje. Ministrica: Nisem delovala malomarno.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/npu-preiskuje-nakup-ministrstva-za-pravosodje-ministrica-nisem-delovala-malomarno/694383|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La Da , Al|last=Ma}}</ref> Ugotovljenih je bilo tudi več nepravilnosti pri oceni in izmeri stavbe, zato je ministrstvo za pravosodje naročilo novo in s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za pravosodje s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi za stavbo na Litijski ulici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-pravosodje-s-prodajalcem-sklenilo-aneks-k-pogodbi-za-stavbo-na-litijski-ulici/695125|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] je večkrat zatrdila, da ne bo odstopila, je pa bil razrešen generalni sekretar ministrstva [[Uroš Gojkovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan ne namerava odstopiti. Razrešila bo generalnega sekretarja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-ne-namerava-odstopiti-razresila-bo-generalnega-sekretarja/695256|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Napovedala je, da bo državno odvetništvo preverilo možnosti za ugotavljanje ničnosti ali razveljavitve pogodbe.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Od Švarc Pipanove je dodatna pojasnila zahteval tudi predsednik vlade Robert Golob, [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanska skupina SD]] pa naj bi ji odrekla podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica ostala brez podpore poslancev SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-ostala-brez-podpore-poslancev-sd/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Predsedstvo stranke SD se je sestalo 29. januarja 2024, in razpravljalo o odgovornosti ministrice. Na sestanku so jo pozvali k odstopu s položaja, ministrica se je po tem večkrat sestala tudi s premierjem.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Predsedstvo SD-ja je Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-predsedstvo-sd-ja-je-dominiko-svarc-pipan-pozvalo-naj-odstopi-z-ministrskega-polozaja/696536|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Švarc Pipan sta se srečala stran od oči javnosti, premierjeva odločitev bo znana v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-in-svarc-pipan-sta-se-srecala-stran-od-oci-javnosti-premierjeva-odlocitev-bo-znana-v-sredo/696606|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> 31. januarja je sporočila, da s položaja ne namerava odstopiti, saj da bi to pomenilo nadaljevanje spornih potez na ministrstvu. Po njenih besedah je afero "zakuhala" skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Švarc Pipan za zdaj ne namerava odstopiti|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-svarc-pipan-za-zdaj-ne-namerava-odstopitii/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Predsednica SD [[Tanja Fajon]] se je na izjavo odzvala z besedami, da se ministrica poslužuje manipulacij in laži ter da je ogorčena nad njenimi obtožbami.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Razočarana sem nad laganjem in manipuliranjem ministrice Švarc Pipan |url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-han-kazati-na-druge-sam-pa-ne-prevzeti-odgovornosti-je-zavrzno/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Po poročanju medijev naj bi bili vpleteni v ozadje spornega nakupa stavbe tarče groženj. O tem so bile obveščene pristojne varnostne služne, ministrici je bilo odrejeno policijsko varovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Grožnje vpletenim v afero sodna stavba, ministrici odrejeno policijsko varovanje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/groznje-vpletenim-v-afero-sodna-stavba-ministrici-odrejeno-policijsko-varovanje/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica predsedniku vlade ponudila svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan predsedniku vlade ponudila odstop. Golob se bo o tem še odločil. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dominika-svarc-pipan-predsedniku-vlade-ponudila-odstop-golob-se-bo-o-tem-se-odlocil/697387|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] odstopil [[Klemen Žibert]]. Odstop je pojasnil z besedami, da "stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke". Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe.<ref>{{Navedi splet|title=Odstop v aferi sodna stavba: odhaja drugi človek SD Klemen Žibert|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nov-odstop-v-aferi-sodna-stavba-odhaja-tudi-klemen-zibert.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Istega dne je premier sporočil, da bo odstop ministrice sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Naslednjega večera se je z Golobom sestal še vrh stranke SD. Strinjali so se v želji, da se koalicija obdrži, premier pa je napovedal, da bo pravosodni resor začasno vodil sam.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SD gresta skupaj naprej. Pravosodni resor bo začasno vodil premier |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pomemben-sestanek-pri-golobu-bo-premier-zakopal-bojno-sekiro-s-sd/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo [[Mestna občina Kranj|kranjski]] lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej.<ref>{{Navedi splet|title=SD na smrtni postelji? “Ne le SD, to je začetek konca celotne leve sredine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-smrtni-postelji-ne-le-sd-to-je-zacetek-konca-cele-leve-sredine/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen [[Matevž Frangež]]. Tanja Fajon pa je po koncu konference potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.<ref>{{Navedi splet|title=Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika SD potrjen Matevž Frangež|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-sd-dan-iskanja-poti-iz-politicne-krize.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ŽIVO: Kaj bosta po seriji sestankov stranke SD povedala Fajon in Frangež?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-zacasni-glavni-tajnik-sd-matevz-frangez-volilni-kongres-marca/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> V četrtek, 15. februarja je Robert Golob odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> Poslanci so se z odstopom seznanili na izredni seji, dne 16. februarja.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan ni več ministrica, opravlja pa še tekoče posle |url=https://n1info.si/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-ni-vec-ministrica-opravlja-pa-se-tekoce-posle/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-16|language=sl}}</ref> [[Slika:Primopredaja poslov na ministrstvu za pravosodje 2024-03-06 -- 7.jpg|sličica|Primopredaja poslov med [[Andreja Katič|Andrejo Katič]] in [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]]]] V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki Socialnih demokratov, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal nekdanjo ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat.<ref>{{Navedi splet|title=Še en preobrat: kandidatka za pravosodno ministrico je Andreja Katič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-koga-sd-predlaga-za-pravosodnega-ministra/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Katič uspešno preko prve ovire na poti do povratka na pravosodno ministrstvo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrska-kandidatka-andreja-katic-na-zaslisanju-pred-odborom-dz/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-andrejo-katic-za-pravosodno-ministrico/700426|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-05|language=sl}}</ref> ==== Odhodi ožjih sodelavcev ==== Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo [[Kaja Širok]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković se s koncem marca umika iz strankarskega in političnega življenja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-vukovic-se-s-koncem-marca-umika-iz-strankarskega-in-politicnega-zivljenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta [[Petra Škofic]].<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Novi vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-novi-vodja-kabineta-predsednika-vlade-luka-spoljar/700855|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretarja poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Škofičevo bo na mestu vodje kabineta predsednika vlade zamenjal Špoljar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslavlja-se-tudi-vodja-golobovega-kabineta-petra-skofic.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> ==== Imenovanje Evropskega komisarja ==== 6. aprila 2024 je Robert Golob na srečanju stranke Gibanje Svoboda nekdanjega predsednika [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računskega sodišča Republike Slovenije]] [[Tomaž Vesel|Tomaža Vesela]] predstavil kot kandidata za novega [[Evropski komisar|evropskega komisarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat Svobode za evropskega komisarja je Tomaž Vesel|url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidat-svobode-za-evropskega-komisarja-je-tomaz-vesel-630945|website=siol.net|accessdate=2024-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: kandidat za naslednjega slovenskega evropskega komisarja bo Tomaž Vesel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-kandidat-za-naslednjega-slovenskega-evropskega-komisarja-bo-tomaz-vesel/704081|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> O tem predhodno ni obvestil koalicijskih partnerjih, a mu po naknadni predstavitvi niso nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=SD in Levica za kandidaturo Vesela za komisarja izvedeli iz medijev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-in-levica-za-kandidaturo-vesela-za-komisarja-izvedeli-iz-medijev/|website=N1|date=2024-04-08|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Golob je Vesela označil kot najkompetentejšega kandidata, izpostavil pa je željo po komisarskih resorjih, ki obravnavajo proračun. Premier je s tem sprožil nekaj kritik o prezgodnji predstavitvi kandidata, a naj bi to, kot so pojasnili, storil, da bi lahko državi zagotovili boljši resor.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> [[Slika:Pogovori na štiri oči predsednika vlade Roberta Goloba in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. (53965286886).jpg|sličica|Pogovor med Ursulo von der Leyen in Robertom Golobom, september 2024]] Po potrditvi [[Ursula von der Leyen|Ursule von der Leyen]] za drugi mandat na čelu [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je na države naslovila poziv, da posredujejo po dve imeni kandidatov za komisarski položaj – moškega in žensko, da bi tako lažje sestavili spolno uravnoteženo Komisijo. Kljub pozivu je vlada ostala pri enem kandidatu Tomažu Veselu, na kar se je opozicija odzvala kritično. Konec avgusta se je Vesel predstavil še opozicijski [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in pristojnemu državnozborskemu odboru, kjer nasprotovanja njegovi kandidaturi ni bilo.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel se je srečal s predstavniki SDS. Kaj so se dogovorili na Trstenjakovi?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesel-se-je-srecal-s-predstavniki-sds-kaj-so-se-dogovorili-na-trstenjakovi/|website=N1|date=2024-08-07|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref><ref>{{Citat|title=Tomaž Vesel dobil podporo parlamentarnega odbora za &#x7F;slovenskega komisarja|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/zrcalo-dneva/101/175064762|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Kmalu po obisku Ursule von der Leyen v Sloveniji v začetku septembra je v medijih prišlo do ugibanj, da naj bi predsednica Komisije pozvala k imenovanju ženske kandidatke, kar bi Sloveniji prineslo tudi boljši položaj – resor za [[širitev Evropske unije]]. Na špekulacije je vlada odgovorila, da Vesel ostaja edini kandidat.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija vztraja: Tomaž Vesel ostaja edini kandidat za slovenskega komisarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-vztraja-tomaz-vesel-ostaja-edini-kandidat-za-slovenskega-komisarja/|website=N1|date=2024-09-03|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Meta Roglič , Luka|last=Mlakar}}</ref> Nekaj dni kasneje, 6. septembra 2024, je Tomaž Vesel sporočil, da se umika kot kandidat, saj naj bi se s von der Leyen razhajala v nekaterih stališčih, Golob pa je odstop sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Tomaž Vesel odstopil od kandidature za evropskega komisarja. Von der Leyen si želi kandidatko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomaz-vesel-odstopil-od-kandidature-za-evropskega-komisarja-von-der-leyen-si-zeli-kandidatko/720232|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> [[Slika:Marta Kos visits Slovenia - 2024 - P065036-194537.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Marta Kos in Robert Golob]] 9. septembra je vlada za novo komisarsko kandidatko potrdila [[Marta Kos|Marto Kos]], nekdanjo veleposlanico ter ustanovno članico stranke Svoboda, ki je konec 2022 iz stranke izstopila.<ref>{{Navedi splet|title=Nova kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos: "Zelo se zavedam odgovornosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-kandidatka-za-evropsko-komisarko-marta-kos-zelo-se-zavedam-odgovornosti/720432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Opozicijski SDS in NSi sta bili kritični do izbire, saj da kandidatka nima dovolj izkušenj, ter opozorili na "ponižujoč odnos predsednice komisije do slovenske vlade". Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve [[Franc Breznik]] je tako odlašal pri sklicu seje odbora, saj je zahteval popolno dokumentacijo glede imenovanja nove kandidatke, pa tudi pismo Ursule von der Leyen v zvezi z zavrnitvijo kandidata Vesela.<ref>{{Navedi splet|title=Iz opozicije kritike zaradi "ponižujočega odnosa" Ursule von der Leyen do slovenske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-opozicije-kritike-zaradi-ponizujocega-odnosa-ursule-von-der-leyen-do-slovenske-vlade/720487|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Ker postopek ni bil pravočasno končan, je predsednica komisije predstavitev komisije prestavila na z 11. na 17. september.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo novo komisijo zaradi zamude v Sloveniji predstavila šele prihodnji torek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-novo-komisijo-zaradi-zamude-v-sloveniji-predstavila-sele-prihodnji-torek/720561|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Koalicijske poslanske skupine so nato vložile zahtevo za sklic seje, da bi odbor pravočasno obravnaval kandidaturo Marte Kos, a je Breznik vztrajal pri zahtevi za pojasnila o razlogih za zamenjavo.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo komisarsko ekipo predstavila v torek, Breznik na pismo še čaka|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-komisarsko-ekipo-predstavila-v-torek-breznik-na-pismo-se-caka/720954|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Seja odbora zato do 17. septembra, ko je Von der Leyen predstavila ekipo, ni bila sklicana. Na ta dan, ko je Sloveniji dodelila resor širitve EU, je Državnemu zboru tudi posredovala zahtevano pismo, zato je Breznik za 18. september sklical sejo odbora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Sloveniji je uspel zgodovinski met. Slovenski EU-poslanci večinoma zadovoljni z resorjem. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met-slovenski-eu-poslanci-vecinoma-zadovoljni-z-resorjem/721256|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen poslala pismo v DZ. Breznik: Zaslišanje Marte Kos v sredo popoldne.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/von-der-leyen-poslala-pismo-v-dz-breznik-zaslisanje-marte-kos-v-sredo-popoldne/721271|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Na zaslišanju, ki je trajalo več kot 4 ure, je prestala z devetimi glasovi za in petimi proti, zato je vlada njeno kandidaturo naslednjega dne tudi uradno poslala v Bruselj.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja meni, da je Marta Kos primerna kandidatka za evropsko komisarko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-meni-da-je-marta-kos-primerna-kandidatka-za-evropsko-komisarko/721352|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je poslala kandidaturo Marte Kos v Bruselj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-je-poslala-kandidaturo-marte-kos-v-bruselj/721515|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref> === 2025 === [[Slika:Velenje (54285264188).jpg|sličica|220x220_pik|Dan žalovanja v Velenju]] 20. januarja 2025 se je v Jami Preloge [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]] zgodil [[Rudniška nesreča v Velenju (2025)|vdor zemljine, v katerem so umrli trije rudarji]]. Vlada je zato petek, 24. januarja 2025, razglasila za dan žalovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-01-22-vlada-razglasila-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|website=Portal GOV.SI|date=2025-01-22|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada petek razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje - Velenjcan|url=https://www.velenjcan.si/druzba/vlada-petek-razglasila-za-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|date=2025-01-23|accessdate=2025-04-26|language=sl-SI}}</ref> Ob [[Smrt in pogreb papeža Frančiška|smrti papeža Frančiška]] je vlada za 26. april 2025 razglasila [[dan žalovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila soboto, 26. april, za dan žalovanja v Republiki Sloveniji {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-04-23-vlada-razglasila-soboto-26-april-za-dan-zalovanja-v-republiki-sloveniji/|website=Portal GOV.SI|date=2025-04-23|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi v Sloveniji dan žalovanja za pokojnim papežem|url=https://www.rtvslo.si/svet/slovo-papeza-franciska/tudi-v-sloveniji-dan-zalovanja-za-pokojnim-papezem/743971|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-26|language=sl|first=K.|last=S}}</ref> ==== Dvig obrambnih izdatkov ==== [[Slika:Vrh zveze Nato, Haag 25. 6. 2025 (54612862368).jpg|levo|sličica|Vrh zveze NATO, [[Haag]] 25. junij 2025]] Državni zbor je 19. junija 2025 sprejel nacionalno resolucijo, s katero bi Slovenija do leta 2030 izdatke za obrambo postopno zvišala na tri odstotke BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Zaveza Natu: za obrambne izdatke po letu 2032 kar štiri milijarde evrov letno?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaveza-natu-za-obrambne-izdatke-po-letu-2032-kar-stiri-milijarde-evrov-letno/749522|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Voditelji držav članic [[NATO|zveze NATO]], tudi premier Robert Golob, so čez nekaj na vrhu 25. junija 2025 sprejeli povišanje izdatkov za obrambo na pet odstotkov nacionalnih BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Rutte: Zvišanje obrambnih izdatkov je temelj za močnejši Nato; Trump: Zmaga za zahodno civilizacijo|url=https://www.rtvslo.si/svet/rutte-zvisanje-obrambnih-izdatkov-je-temelj-za-mocnejsi-nato-trump-zmaga-za-zahodno-civilizacijo/750060|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> [[Socialni demokrati]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] sta nato sporočili, da o izhodiščih za tovrsten dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov nista bili obveščeni, saj da njihovi ministri v vladnem gradivu, ki ga je vlada sicer potrdila, te vsebine niso zaznali. Gradivo je nosilo oznako interno, kar pomeni, da so bili ministri o tem posebej obveščeni, stranki pa naj tudi ne bi načeli razprave o tem oz. so nekateri njuni ministri sejo pred to točko dnevnega reda zapustili.<ref>{{Citat|title=Premier Golob bo gostil mini koalicijski vrh o zvišanju obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175143005|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|editor=[[Natalija Muršič]]}}</ref> Stranki sta dvigu na pet odstotkov nasprotovali, pri čemer se Levica zavzema tudi za izstop iz zveze NATO.<ref>{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=|last=Radio Slovenija|editor=[[Niko Robavs]]}}</ref> Golob je Levici in SD sporočil, da je varnost zaveza vlade, nato pa je sklical tudi vrh koalicije, v kateri so se odnosi nekoliko ohladili. Predsednik SD [[Matjaž Han]] je sporočil, da jih Golob ne more prepričati v svoja stališča.<ref>{{Citat|title=Bodo na mini vrhu v koaliciji zgladili napetosti zaradi zaveze Natu o zvišanju obrambnih izdatkov?|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175143117|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Na vrhu so se dogovorili, da bo vlada sledila resoluciji, torej trem odstotkom, in da bo vlada vsako leto pregledovala porabo.<ref name=":28">{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Enako je nato sporočil premier Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Edina sprejeta zaveza Slovenije je zvišanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP-ja do 2030|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-edina-sprejeta-zaveza-slovenije-je-zvisanje-obrambnih-izdatkov-na-tri-odstotke-bdp-ja-do-2030/750079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 30. junija, na dan vrha koalicije, je pristojni odbor državnega zbora na izredni seji sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma. Podporo sta napovedali SD in Levica, Svoboda pa ne.<ref name=":28" /> 4. julija je državni zbor na seji tudi uradno potrdil razpis referenduma, pri čemer sta poleg SD in Levice glasove med drugim prispevali tudi opozicijski SDS in NSi, predvsem s stališčem, da vlada igra dvojno igro.<ref name=":29">{{Navedi splet|title=DZ sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-povisanju-obrambnih-izdatkov/750913|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je bila proti.<ref name=":29" /> Predsednik SDS [[Janez Janša]] je pred tem premierja Roberta Goloba pozval, da na glasovanje o referendumu veže tudi zaupnico, a je Golob to zavrnil. Po izglasovanju referenduma je Gibanje Svoboda napovedalo posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi NATO, saj da je to vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bo predlagala posvetovalni referendum o članstvu v Natu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-bo-predlagala-posvetovalni-referendum-o-clanstvu-v-natu/750999|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poraženi Golob napovedal predlog posvetovalnega referenduma o Natu|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/referendum-o-obrambnih-izdatkih-znak-disfunkcionalnosti-koalicije-2742380/|website=www.dnevnik.si|date=2025-07-04|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Dogajanje so dodatno zaostrila nekatera obtoževanja med koalicijskimi partnerji, med drugim je Svobodin evropski poslanec in nekdanji minsiter za obrambo [[Marjan Šarec]] Levici in SD sporočil, da lahko, če ju obrambni izdatki motijo, zapustita vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Če Levico in SD obrambni izdatki tako motijo, naj gresta iz vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-ce-levico-in-sd-obrambni-izdatki-tako-motijo-naj-gresta-iz-vlade/|website=N1|date=2025-07-05|accessdate=2025-07-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec ostro: Tega niso storili prvič|url=https://siol.net/novice/slovenija/marjan-sarec-ostro-tega-niso-storili-prvic-666781|website=siol.net|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Na napoved dveh referendumov se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]]. Pozvala je, naj si Slovenija ne dela sramote v mednarodni skupnosti in da se naj politika poenoti glede pomembnih vprašanj.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Želela bi, da si ne delamo sramote v mednarodni skupnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-zelela-bi-da-si-ne-delamo-sramote-v-mednarodni-skupnosti/751047|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. P. J. , G.|last=C}}</ref> ==== Sankcije zoper Izrael in Milorada Dodika ==== [[Slika:Obisk palestinske ministrice za zunanje zadeve in izseljence Varsen Agabekjan Shahin pri predsedniku vlade Robertu Golobu (54743960924).jpg|sličica|Golob in palestinska ministrica za zunanje zadeve in izseljence [[Varsen Agabekjan Shahin]] (2025, Ljubljana)]] Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji; ukrep je bil razglašen proti ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Benu-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Bezalel Smotriču]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Fajon: Vlada dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-vlada-dva-izraelska-ministra-razglasila-za-nezazeleni-osebi-v-sloveniji/752227|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=Slovenija prepoveduje uvoz blaga iz izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-naj-bi-proti-izraelu-kmalu-uvedla-se-gospodarske-sankcije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref><ref name=":36">{{Navedi splet|title=Nove počitniške simbolične sankcije zoper Izrael|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-pocitniske-simbolicne-sankcije-zoper-izrael|website=www.delo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref> 11. septembra 2025 je vlada sprejela sankcije zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja. Sankcije so vključevale prepoved vstopa na ozemlje Republike Slovenije. Vlada Republike Srbske je nekaj ur zatem sporočila, da vstop na ozemlje te entitete prepoveduje zunanji ministrici Tanji Fajon in predsednici republike Nataši Pirc Musar. Oblasti iz Bosne in Hercegovine so kasneje sporočile, da ta odločitev Republike Srbske nima pravne veljave, saj je zunanja politika v izključni pristojnosti države BiH.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Vlada Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo, Republika Srbska pa Nataši Pirc Musar in Tanji Fajon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-dodiku-prepovedala-vstop-v-slovenijo-republika-srbska-pa-natasi-pirc-musar-in-tanji-fajon/757268|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=Al Ma , Ž N. , M.|last=Z}}</ref> ==== Predlog božičnice ==== Po delovnemu obisku [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] dne 16. septembra 2025 je premier Golob napovedal, da bo vlada 18. septembra razpravljala o uvedbi obvezne neobdavčene [[božičnica|božičnice]] po zgledu [[regres]]a.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada bo v četrtek razpravljala o uvedbi božičnice, ki bo razbremenjena vseh davščin in prispevkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-bo-v-cetrtek-razpravljala-o-uvedbi-bozicnice-ki-bo-razbremenjena-vseh-davscin-in-prispevkov/757767|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Pet članic [[Ekonomsko-socialni svet|Ekonomsko-socialnega sveta]] (ESS) je uvedbi nasprotovalo, kar so pojasnili z besedami, da gre za »novo obremenitev gospodarstva«, [[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije]] pa je uvedbo božičnice podprla.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci: Božičnica bi dodatno obremenila gospodarstvo. ZSSS: Izboljšava položaja zaposlenih.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-bozicnica-bi-dodatno-obremenila-gospodarstvo-zsss-izboljsava-polozaja-zaposlenih/757844|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Na seji vlade, ki je potekala 18. septembra, se je vlada seznanila s predlogi izhodišč za uvedbo božičnice v višini polovice minimalne plače (skupno 639 evrov), ki bi bila izplačana do 18. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada že za letos predlaga obvezno božičnico za vse zaposlene v višini polovice minimalne plače|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vlada-ze-za-letos-predlaga-obvezno-bozicnico-za-vse-zaposlene-v-visini-polovice-minimalne-place/757948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Kot ključen namen je bilo na tiskovni konferenci po vladni seji izpostavljeno izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih ter povečanje zadovoljstva in motivacije pri delu. Izplačilo bi bilo po predlogu oproščeno davkov in prispevkov ter bi se za davčne namene obravnavalo enako kot plačilo za poslovno uspešnost, torej z uporabo obstoječe davčne ugodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=169. redna seja Vlade Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2025-09-18-169-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Nasprotovanje je izrazila [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije]] ter v primeru uzakonitve napovedala izstop iz ESS. Iz zbornice so sporočili, da je predsednik vlade kršil dogovor o spoštovanju socialnega dialoga, predlog pa označili za »predvolilni bombonček.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS bo v primeru uzakonitve obvezne božičnice izstopil iz ESS-ja|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-bo-v-primeru-uzakonitve-obvezne-bozicnice-izstopil-iz-ess-ja/758503|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]] je ob napovedi poudaril, da »božičnica pomeni nagrado, ne pa plače,« tako kot da to predstavlja zimski dodatek za upokojence. Opozoril je, da bi obvezna izplačila lahko podjetja na robu preživetja potisnila v stečaj ter s tem ogrozila delovna mesta, kar je označil za nevaren ukrep z vidika blaginje zaposlenih.<ref>{{Navedi splet|title=Janša za neobdavčeno božičnico, a le, če rezultati poslovanja to omogočajo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-za-neobdavceno-bozicnico-a-le-ce-rezultati-poslovanja-to-omogocajo/758527|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> Vlada je 16. oktobra potrdila predlog zakona. Dodana je bila možnost zamika izplačila ter posebna izjema za leto 2025, kar so delodajalci pozdravili in označili kot »odraz dobre volje:«<ref>{{Navedi splet|title=Božičnica najpozneje do 18. decembra v znesku 639 evrov. Delodajalci pozdravili možnost izjem.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bozicnica-najpozneje-do-18-decembra-v-znesku-639-evrov-delodajalci-pozdravili-moznost-izjem/760948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=G.|first2=La.|first3=M.|last1=K.|last2=Da.|last3=Z.}}</ref> Poleg možnosti zamika do 31. marca 2026 za podjetja v likvidnostnih težavah je bilo torej predlagano, da bi delodajalci v zasebnem sektorju ob zagotovitvi, da ne izplačajo dobička ali nagrad poslovodstvu, lahko izplačali najmanj 160 €, božičnica pa se to prvo leto ne bi upoštevala pri socialnih transferjih. Državi in občinam bi bila sredstva povrnjena iz proračuna, ob rokih za vložitev zahtevkov do 19. decembra in povračilom do 31. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada namerava občinam sredstva za božičnico letos povrniti iz proračuna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-namerava-obcinam-sredstva-za-bozicnico-letos-povrniti-iz-proracuna/761264|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Izjeme je pozdravil tudi gospodarski minister [[Matjaž Han]], saj da se določena podjetja res niso mogla pravočasno pripraviti.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Kadar koli se kaj zgodi Socialnim demokratom, se takoj doda oznaka "afera"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-kadar-koli-se-kaj-zgodi-socialnim-demokratom-se-takoj-doda-oznaka-afera/761348|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Tudi fiskalni svet je v oceni predloga državnih proračunov za leti 2026 in 2027 opozoril, da zaradi napovedane uvedbe obvezne božičnice javnofinančna tveganja ostajajo velika.<ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Zniževanje javnega dolga bo počasnejše od načrtovanega. Vlada očitke zavrača. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/fiskalni-svet-znizevanje-javnega-dolga-bo-pocasnejse-od-nacrtovanega-vlada-ocitke-zavraca/761396|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=T.|last=L. Š.}}</ref> Sledila so pogajanja. Prve pogovore so tako v [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]] kot v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ocenili kot konstruktivne in umirjene, medtem ko so predstavniki OZS vnovič pozvali k temu, da bi bili njihovi argumenti »maksimalno ponotranjeni znotraj zakona.«<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Bodo zaposleni čez dva meseca res dobili obljubljeno obvezno božičnico? Zakonskega predloga še ni.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-zaposleni-cez-dva-meseca-res-dobili-obljubljeno-obvezno-bozicnico-zakonskega-predloga-se-ni/761081|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=M.|first2=T.|last1=Z.|last2=L. Š.}}</ref> Izpostavili so predvsem potrebo po prostovoljni božičnici, saj da obveznost v tej situaciji ne bi imela pozitivnega učinka.<ref name=":30" /> Predstavniki OZS so se nato 21. oktobra sestali na seji upravnega odbora. Predsednik Blaž Cvar je vlado po seji pozval k razbremenitvi gospodarstva; izpostavil je, da je v letu 2024 kar 20.500 podjetij poslovalo negativno, država pa se »lahkotno zadolžuje za predvolilne bombončke.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS za prostovoljno božičnico, vladi očita delanje razkola med delodajalci in zaposlenimi|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-za-prostovoljno-bozicnico-vladi-ocita-delanje-razkola-med-delodajalci-in-zaposlenimi/761538|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> 24. oktobra 2025 so se predstavniki delodajalcev in sindikatov ločeno sestali z ministrom za delo [[Luka Mesec|Luko Mescem]], a pogovori niso prinesli napredka. Predstavniki GZS in Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) so opozorili, da srečanje »ni bilo pogajanje«, kritizirali so »prehiter tempo« in znova zahtevali jasen odziv vlade na njihove pisne pripombe.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec brez odziva, delodajalci in sindikati nezadovoljni|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-brez-odziva-delodajalci-in-sindikati-nezadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=D.|last=S.}}</ref> Tudi sindikati so izrazili nezadovoljstvo, saj da vlada ni odgovorila na njihove predloge. Vztrajali so, da mora biti božičnica obvezna in izplačana pa vsem v enaki vrednosti, s postopno rastjo do minimalne plače, z možnostjo odloga le ob dogovoru v kolektivni pogodbi, zavzeli pa so se tudi za preimenovanje v »zimski regres«, saj da gre za novo pravico, ki je po vsebini enaka regresu za letni dopust.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalce moti hitenje glede božičnice, sindikati bi jo poimenovali "zimski regres"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalce-moti-hitenje-glede-bozicnice-sindikati-bi-jo-poimenovali-zimski-regres/761924|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=K.}}</ref> Na izredni seji ESS dne 27. oktobra sta se vlada in sindikati uskladila glede predlaganega zakona o zimskem regresu. Sindikati so dogovor podprli in ga opisali kot uvedbo nove univerzalne pravice za vse zaposlene, hkrati pa pozvali vlado k spoštovanju dogovora. Delodajalci so sejo obstruirali, ker predlog ni upošteval njihovih pripomb. Dejali so, da odgovorov za nadaljnja pogajanja od vlade niso prejeli in izrazili zopet poudarili potrebo po prostovoljnem in davčno razbremenjenem modelu.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo s sindikati doseglo dogovor o 'zimskem regresu'. Delodajalci so sejo obstruirali. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ministrstvo-s-sindikati-doseglo-dogovor-o-zimskem-regresu-delodajalci-so-sejo-obstruirali/762155|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=G.|first2=G.|first3=Al.|first4=T.|last1=C.|last2=K.|last3=Ma.|last4=K. B.}}</ref> 5. novembra so delodajalske organizacije (poleg GZS, OZS in ZDS tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS)) zaradi po njihovem mnenju kršitev pravil o delovanju ESS-ja prekinile svoje dejavnosti v okviru sveta in opozorile, da bodo o tem obvestile tudi [[Evropska komisija|Evropsko komisijo]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo svoje dejavnosti v ESS-ju, sindikati to vidijo kot izsiljevanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalci-prekinjajo-svoje-dejavnosti-v-ess-ju-sindikati-to-vidijo-kot-izsiljevanje/763002|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=K.|first2=T.|first3=B.|last1=T.|last2=L. Š.|last3=R.}}</ref> V očitkih so navedle, da je vlada mimo tripartitnega procesa v DZ poslala zakon o zimskem regresu in spremembe normirancev ter sprejemala druge akte brez ustreznega vključevanja socialnih partnerjev, kljub protestnemu pismu premierju. Ob tem so zagrozile z možnim ponovnim izstopom iz ESS-ja, če postopki ne bodo spoštovani.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo socialni dialog. Kako odgovarja premierjev kabinet|url=https://forbes.n1info.si/novice/delodajalci-prekinjajo-socialni-dialog-vladi-ocitajo-krsitve/|website=Forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Kaja|last=Stepančič}}</ref> Sindikati so odločitev delodajalcev označili za izsiljevanje in izgovor za nasprotovanje obveznemu zimskemu regresu. Poudarili so, da je bil postopek glede zimskega regresa pravilen ter da so delodajalci sami onemogočili dve seji ESS-ja, torej se pogajati niso želeli.<ref name=":31" /> Vlada je zavrnila očitke in nesoglasje pripisala nesodelovanju delodajalcev.<ref name=":31" /> Na izredni seji kolegija ESS-ja dne 6. novembra sindikati niso dovolili preklica petkove seje, delodajalci pa so zagrozili z bojkotom, če se postopek v zvezi z božičnico ne zaustavi. Vnovič so poudarili, da konkretnih odgovorov od vlade niso prejeli. Sindikati so delodajalce obtožili izsiljevanja, minister Luka Mesec pa je ocenil, da si delodajalci pogajanj očitno ne želijo.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci v bojkot seje ESS-ja. Mesec ne verjame, da si želijo pogajati o božičnici.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-v-bojkot-seje-ess-ja-mesec-ne-verjame-da-si-zelijo-pogajati-o-bozicnici/763178|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=T.|first2=T.|last1=K. B.|last2=L. Š.}}</ref> 7. novembra je bila seja ESS-ja zato nesklepčna, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je dejal, da se bodo o sodelovanju »odločali selektivno.« Zavrnil je očitke, da se delodajalci niso hoteli pogajati o božičnici, saj se vlada po njegovih besedah ni pripravljena pogajati o celotnem zakonu, temveč le o nekaterih elementih, hkrati pa je kritiziral tudi druge posege vlade, ki naj bi kršili pravila socialnega dialoga, vključno s sprejetjem [[Šutarjev zakon|Šutarjevega zakona]] mimo ESS-ja.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi dejavnosti, a iz ESS-ja za zdaj (še) niso izstopili|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-vztrajajo-pri-prekinitvi-dejavnosti-a-iz-ess-ja-za-zdaj-se-niso-izstopili/763307|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Državni zbor je predlog zakona o izplačilu zimskega regresa obravnaval na izredni seji dne 11. novembra. Finančni minister [[Klemen Boštjančič]] je v predstavitvi znova poudaril, da zakon zajema tri vsebine, poleg izplačila zimskega regresa v višini 639 evrov (do 18. decembra) tudi prenovo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov (do 19. decembra).<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico za zaposlene in upokojence|url=https://forbes.n1info.si/novice/poslanci-naj-bi-danes-podprli-obvezno-bozicnico-manj-jasno-je-kaj-sledi/|website=forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=A.|last=Lončar}}</ref> Rezultat glasovanja je bil 48 za in 1 proti. Za zakon so glasovali poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|Svobode]], [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] in [[Poslanska skupina Levica|Levice]] ter poslanca narodnih skupnosti.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico in spremembe za normirance|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-obvezno-bozicnico-in-spremembe-za-normirance/763709|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] in [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|NP]] so bili vzdržali, proti pa je glasoval nepovezani poslanec [[Miha Kordiš]].<ref name=":33" /> V istem tednu bo potekalo tudi vnovično zasedanje kolegija ESS-ja.<ref name=":32" /> ==== Napad na moškega v Novem mestu ==== [[Slika:Sestanek predsednika vlade in ministrov o romski problematiki - 54880910844.jpg|sličica|Izredna tiskovna konferenca premierja Goloba ter ministrov v odstopu Katič in Poklukarja (26. oktober 2025)]] {{main|Napad na moškega v Novem mestu (2025)}} V soboto, 25. oktobra 2025 okoli 2.30 se je v [[Novo mesto|Novem mestu]] zgodil napad na novomeškega občana, gostinca Aleša Šutarja. Moški je utrpel hujše poškodbe in kasneje v bolnišnici umrl, novomeška policija je za dejanje osumila enaindvajsetletnega Roma iz Šentjerneja.<ref>{{Navedi splet|title=Moški, napaden v središču Novega mesta, umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-napaden-v-srediscu-novega-mesta-umrl/762000|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=B.|last=R.|date=2025-10-25}}</ref> Tega večera sta dejanje obsodila generalni direktor slovenske policije [[Damjan Petrič]] in notranji minister [[Boštjan Poklukar]]. Naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, je sožalje izrazil predsednik vlade [[Robert Golob]] in sklical izredni sestanek na temo romske problematike, kamor je povabil pravosodno ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], Boštjana Poklukarja, Damjana Petriča, ministra za delo [[Luka Mesec|Luko Meseca]], generalno državno tožilko Katarino Bergant in podpredsednico vrhovnega sodišča Nino Betetto. Sledila je novinarska konferenca, na kateri sta Boštjan Poklukar in Andreja Katič oznanila, da sta sprejela odgovornost in podala odstopni izjavi, ki ju je predsednik vlade sprejel.<ref name=":8" /> K odstopu so v opozicijskih [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Demokrati.|Demokratih]]<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija ostro obsodila tragični dogodek v Novem mestu, Janša napovedal shod v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-ostro-obsodila-tragicni-dogodek-v-novem-mestu-jansa-napovedal-shod-v-ljubljani/762058|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=T. L.|last=Š|date=2025-10-26}}</ref> pozvali tudi Goloba, a se je ta odzval z besedami, da bi njegov odstop pomenil zgolj beg pred odgovornostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-10-26-premier-dr-golob-vsi-ukrepi-bodo-namenjeni-vzpostavitvi-varnosti-prebivalk-in-prebivalcev/|title=Vsi ukrepi bodo namenjeni vzpostavitvi varnosti prebivalk in prebivalcev|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=gov.si}}</ref> [[Vojko Volk]], državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, je med predlogi [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] izpostavil namero, da se [[Policijska uprava Novo mesto|Policijsko upravo Novo mesto]] okrepi z drugimi slovenskimi policisti ter po potrebi uporabi specialno enoto slovenske policije, ki ima posebna pooblastila za pregon organiziranega kriminala ter da se bo ustanovila koordinacijska skupina, do tedaj pa bo delo usmerjala operativna skupina Sekretariata. Pozval je tudi k spremembam zakonodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Po nasilni smrti Novomeščana ministra Katič in Poklukar odstopila, Golob oba odstopa sprejel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-nasilni-smrti-novomescana-ministra-katic-in-poklukar-odstopila-golob-oba-odstopa-sprejel/762031|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> [[Slika:Lokal_Patriot,_NM_sveče.jpg|levo|sličica|Sveče na mestu dogodka]] Istega dne je premier Golob v spremstvu ministrov v odstopu obiskal Novo mesto in se srečal z županom [[Gregor Macedoni|Gregorjem Macedonijem]]. Napovedal je okrepitev policijske prisotnosti in pravno podporo policistom ter poudaril potrebo po »radikalnih posegih« za odpravo večdesetletnih zanemarjanj varnostnih in socialnih razmer. Med drugimi župan je Macedoni opozoril na sistemske težave, neučinkovitost socialnih politik in potrebo po trajnejši prisotnosti policije, poudaril je, da dodatna pojasnila pričakuje od ministra Mesca. Direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič je potrdil okrepljene policijske aktivnosti na varnostno obremenjenih območjih ter poudaril, da policija vse hujše primere uspešno preiskuje in sodeluje z lokalnimi skupnostmi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Brez radikalnih posegov ne bo šlo." V Novo mesto prispele prve policijske okrepitve. |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/golob-brez-radikalnih-posegov-ne-bo-slo-v-novo-mesto-prispele-prve-policijske-okrepitve/762046|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> V torek, 28. oktobra je v Novem mestu potekala izredna seja mestnega sveta, kjer je predsednik vlade predstavil nove varnostne ukrepe. Premierju in ministroma v odstopu sta se pridružila še minister za vzgojo in izobraževanje [[Vinko Logaj]] ter minister za delo [[Luka Mesec]]. Udeležbo na seji so potrdili tudi v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]], na vrhovnem sodišču in vrhovnem državnem tožilstvu, prisotni so bili tudi župani bližnjih občin. Vzporedno z izredno sejo je na Glavnem trgu potekal protestni shod ''@vsismolahkoaco'' v organizaciji mestne občine Novo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo na seji novomeškega mestnega sveta predstavil ukrepe za večjo varnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-bo-na-seji-novomeskega-mestnega-sveta-predstavil-ukrepe-za-vecjo-varnost/762200|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-28}}</ref> {{Glej tudi|Šutarjev zakon}} Golob je na seji napovedal sprejetje novega zakona, ki naj bi zagotavljal večjo varnost, obsegal pa področja socialnih, kazenskopravnih in varnostnih tematik. V spomin in čast pokojnemu Alešu Šutarju so predlagani zakon poimenovali [[Šutarjev zakon]]. Zakon omogoča vstop in pregled zasebnih prostorov brez sodne odredbe v posebej določenih izjemnih primerih, uvaja uporabo tehničnih sredstev in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic na varnostno obremenjenih območjih; poleg tega širi pooblastila policije za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih lokalih in njihovi okolici. Prav tako predvideva organiziranje posebnih varnostnih akcij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in prometnih kršitev.<ref name=":33"/><ref name=":52">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-06-premier-dr-golob-sutarjev-zakon-daje-odgovore-kako-povecati-varnost-v-druzbi/|title=Premier dr. Golob: "Šutarjev zakon daje odgovore, kako povečati varnost v družbi"|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.gov.si}}</ref> Na področju socialne politike določa obveznosti centrov za socialno delo (CSD) pri mladoletnih starših ter vključevanje pripadnikov romske skupnosti v javna dela, dopolnitev ''Zakona o financiranju občin'' pa omogoča namensko rabo sredstev za izboljšanje varnosti in bivalnih razmer v občinah z evidentiranimi romskimi naselji.<ref name=":43">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Med ključnimi ukrepi je tudi zamrznitev socialnih pomoči storilcem kriminalnih dejanj. Ta ukrep med drugim določa, da če starš ponavlja prekrške in so globe za te prekrške terjane, mora CSD presoditi, ali je tak starš primeren za razpolaganje z [[Otroški dodatek|otroškimi dodatki]].<ref name=":33" /> Vzporedno s Šutarjevim zakonom je bil potrjen tudi ''Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov'', ki ureja kaznovanje in obravnavo mladoletno kriminaliteto, ''Zakon o prekrških'', ki uvaja strožje pogoje za družbeno-koristno delo, ter novela ''Zakona o probaciji'', ki daje dodatna pooblastila probacijskim enotam.<ref name=":422">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Vlada je predlog zakona sprejela 6. novembra, 7. novembra pa je bil poslan v Državni zbor.<ref name=":82">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Opozicijski stranki SDS in NSi sta opozorili, da so nekateri predlagani členi že bili del predlaganih ukrepov [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade]] ter opozorili na zakonodajne luknje.<ref name=":83">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Župani občin [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] so zakon pozdravili, a pozvali k pravilnemu in doslednemu izvajanju ukrepov.<ref name=":72">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupani-pozdravili-ukrepe-a-se-sprasujejo-kaj-bo-sprejeto.html|title=Župani pozdravili ukrepe, Romi svarijo pred neustavnostjo|date=7. 11. 2025|accessdate=7. 11. 2025|website=24ur.com|first1=D.|last1=S.|first2=M.|last2=S.}}</ref> Decembra 2025 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je sprejela vlada, in sicer v delu prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih in omejitve dela v drugih javnih zavodih.<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-7925|title=U-I-79/25|date=11. 12. 2025|website=www.us-rs.si|publisher=Ustavno sodišče Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe je neustavna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-prepoved-dodatnega-dela-zdravnikov-zunaj-javne-zdravstvene-sluzbe-je-neustavna/768236|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ker je bila taka ureditev po mnenju ustavnih sodnikov neustavna, je uveljavilo predhodno ureditev, neustavnost pa mora državni zbor odpraviti v letu dni.<ref name=":38" /> Zahtevo za presojo so vložili zdravstveni delavci in organizacije. Premier Golob se je odzval z oceno, da je Ustavno sodišče presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ustavno sodišče je presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ustavno-sodisce-je-presodilo-da-ima-vlada-pravico-razmejiti-javno-in-zasebno-zdravstvo/768830|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> === 2026 === Po naraščajočih težnjah ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]] je tudi Slovenija podprla ozemeljsko celovitost in suverenost [[Danska|Danske]], ki ji Grenlandija pripada. Vlada je v znak solidarnosti kot več drugih držav na ta otok napotila tudi dva svoja častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], v namen sodelovanja pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje Arctic Endurance pod vodstvom Kraljevine Danske.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada sprejela odločitev o napotitvi dveh častnikov na Grenlandijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-17-vlada-sprejela-odlocitev-o-napotitvi-dveh-castnikov-na-grenlandijo/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenska častnika odpotovala na misijo na Grenlandijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-castnika-odpotovala-na-misijo-na-grenlandijo/771210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Vladni [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|urad za komuniciranje]] (UKOM) je 22. januarja 2026 objavil javni poziv k oddaji ponudb za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih Golobove vlade, rok za to je bil 28. januar.<ref>{{Navedi splet|title=PREKLIC: Poziv k oddaji ponudbe za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih vlade v mandatu od 2022 do 2026 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/poziv-k-oddaji-ponudbe-za-izdelavo-medijskega-nacrta-za-medijski-zakup-za-informativno-kampanjo-o-dosezkih-vlade-v-mandatu-od-2022-do-2026/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Oglasna kampanja bi se po načrtih končala dan pred začetkom uradne volilne kampanje. Opozicijske stranke SDS, NSi in Demokrati so vlado in koalicijske stranke obtožile poskusa obvodnega financiranja lastne volilne kampanje z javnimi sredstvi, Nova Slovenija pa je zahtevala tudi sklic državnozborskega odbora za nadzor javnih financ.<ref>{{Navedi splet|title=PROMOCIJA GOLOBOVE VLADE NA RAČUN DAVKOPLAČEVALCEV – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/promocija-golobove-vlade-na-racun-davkoplacevalcev/|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Podpredsednik vlade Matej Arčon je dejal, da je predstavitev lastnega dela utečen način vsake vlade, kritiki pa da politizirajo in Golobovi vladi zavidajo uspehe.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija koaliciji očita predvolilno kampanjo na račun davkoplačevalcev. Arčon: Politikantstvo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-koaliciji-ocita-predvolilno-kampanjo-na-racun-davkoplacevalcev-arcon-politikantstvo/771294|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bo vlada z javnim denarjem financirala svojo predvolilno kampanjo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razburila-s-kampanjo-o-dosezkih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> 27. januarja 2026 se je UKOM odločil za preklic poziva.<ref>{{Navedi splet|title=Ukom preklical poziv za izdelavo informativne kampanje o dosežkih vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ukom-preklical-poziv-za-izdelavo-informativne-kampanje-o-dosezkih-vlade/771443|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada po kritikah umika razpis za kampanjo o dosežkih mandata|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vlada-po-kritikah-umika-razpis-za-kampanjo-o-dosezkih-mandata-2781111/|website=www.dnevnik.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] so stranke Golobove koalicije izgubile večino oz. skupno 13 poslanskih mest (12 Gibanje Svoboda in 1 Socialni demokrati). Gibanje Svoboda, ki je osvojilo relativno zmago, je po volitvah začelo pogovore o novi vladi, 20. aprila pa so ocenili, da ponovitev mandata ne bo mogoča in da se leve stranke selijo v opozicijo.<ref>{{Citat|title=Predsednica bo nadaljevala pogovore o novem mandatarju|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175215579|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> 20. aprila 2026 je [[Fiskalni svet Republike Slovenije|Fiskalni svet]] v svojem poročilu ocenil, da so slovenske javne finance oddaljile od vzdržnosti in da bi lahko bila evropska fiskalna pravila glede kumulativnega odstopanja neto javnofinančnih izdatkov presežena že v letu 2026. Poleg geopolitičnih razmer so med glavne razloge za to uvrstili podcenjene učinke plačne reforme v javnem sektorju, zimski regres in zviševanje izdatkov nasploh.<ref>{{Navedi splet|title=Ocena Fiskalnega sveta: Ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2026 - Fiskalni svet|url=https://www.fs-rs.si/ocena-fiskalnega-sveta-ocena-osnutka-letnega-porocila-o-napredku-2026/|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Javne finance niso vzdržne brez ukrepov, potrebna je preudarna fiskalna politika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fiskalni-svet-javne-finance-niso-vzdrzne-brez-ukrepov-potrebna-je-preudarna-fiskalna-politika/779959|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> ==== Pridružitev tožbi proti Izraelu ==== Dalj časa se je v politiki razpravljalo, ali bo vlada podprla tožbo Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Golobova vlada je namreč večkrat jasno podprla Palestino in podpirala ukrepe proti Izraelu zaradi njegovih dejanj v Gazi. Na glasovanju vlade 12. marca 2026 predlog za pridružitev tožbi ni dobil dovolj podpore ministrov, za kar se je kmalu izraelska vlada Sloveniji zahvalila.<ref>{{Navedi splet|title=Tožba proti Izraelu: Slovenije ne bo zraven {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tozba-proti-izraelu-slovenije-ne-bo-zraven.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> Zunanja ministrica Tanja Fajon je odločitev vlade obžalovala in dejala, da je bila razprava "čustveno naporna" in da je bila Slovenija deležna pritiskov iz tujine.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Slovenija se ne bo pridružila tožbi Izraela zaradi genocida v Gazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-slovenija-se-ne-bo-pridruzila-tozbi-izraela-zaradi-genocida-v-gazi/776182|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenije po pritiskih ne bo zraven|url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/slovenije-po-pritiskih-ne-bo-zraven-2790131/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-12|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> Vlada tri mesece ni želela razkriti, kako so člani vlade glasovali o tem, šele ob koncu mandata in pritožbi portala info360 na urad informacijske pooblaščenke so dokument razkrili. Iz njega je bilo razvidno, da so pridružitev tožbi podprli le Luka Mesec iz Levice, ministri SD Tanja Fajon, Matjaž Han in Andreja Kokalj ter ena od ministric Svobode Alenka Bratušek. Proti so glasovali ministri Svobode Klemen Boštjančič, Matej Arčon, Igor Papič, Vinko Logaj, Borut Sajovic, Ksenija Klampfer in Branko Zlobko. Ministra Levice Simona Maljevca na seji ni bilo, po navedbah omenjenega medija pa je koordinatorica Levice Asta Vrečko pri tem glasovanju sejno sobo zapustila, zaradi česar je bila deležna kritik javnosti, saj se je pred tem večkrat oglasila v zvezi z obsodbami izraelskih dejanj. Golob se je po lastnih navedbah glasovanja vzdržal, saj da ni želel vplivati na ministre, pred tem pa je izrazil deklerativno podporo pridružitvi tožbi.<ref>{{Navedi splet|title=Dokument: Kako sta Robert Golob in Asta Vrečko izdala Palestince in njihove podpornike|url=https://info360.si/politika/razkrivamo-dokument-kako-sta-robert-golob-in-asta-vrecko-izdala-palestince/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI|first=Nenad|last=Glücks}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Načelnost? Razkriti dokumenti kažejo, kako so Golobovi ministri glasovali o tožbi proti Izraelu|url=https://vecer.com/slovenija/nacelnost-razkriti-dokumenti-kazejo-kako-so-golobovi-ministri-glasovali-o-tozbi-proti-izraelu-10416835|website=Večer|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kdo je na seji vlade glasoval za in kdo proti pridružitvi tožbi zoper Izrael|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znano-je-kdo-je-na-seji-vlade-glasoval-za-in-kdo-proti-pridruzitvi-tozbi-zoper-izrael/784199|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Javno mnenje o vladi == === Mediana, za POP TV === Agencija Mediana izvaja raziskave za [[POP TV]] vsak tretji teden v mesecu, na vzorcu okoli 720 oseb. Vprašanje se glasi ''Ali podpirate delo vlade?'' {| class="wikitable sortable tpl-blanktable" style="text-align:center;font-size:94%;line-height:18px" |- ! '''Mesec''' ! width=80|DA ! width=80|NE ! width=50|Ne vem ! Vir |- | Februar 2026 | 39,1 | style="background:#ff6363" |'''48,6''' | 12,3 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS v vodstvu, velik skok Levice z Vesno, Resnica pa s ključem do večine {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnja-anketa-pred-volitvami-vlada-zakljucuje-mandat-s-40-odstotno-podporo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | Januar 2026 | 36,8 | style="background:#ff6363" |'''53,0''' | 10,1 | <ref>{{Navedi splet|title=Tesna strankarska razmerja ter pat pozicija med levim in desnim blokom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tesna-strankarska-razmerja-ter-pat-pozicija-med-levim-in-desnim-blokom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2025 | style="border-top-width:3px"|34,2 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''52,7''' | style="border-top-width:3px"|13,1 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=S kakšno javno podporo domači politiki zaključujejo letošnje leto?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-kaksno-javno-podporo-domaci-politiki-zakljucujejo-letosnje-leto.html|website=24ur.com|accessdate=2025-12-17|language=sl}}</ref> |- | November 2025 | 32,0 | style="background:#ff6363"|'''53,8''' | 14,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi v tednu po referendumu nekoliko nižja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_15.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2025 | 33,6 | style="background:#ff6363"|'''53,2''' | 13,2 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS vodi, sledi Gibanje Svoboda, najbolj priljubljena še vedno Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-vodi-sledi-gibanje-svoboda-najbolj-priljubljena-se-vedno-predsednica-republike.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | September 2025 | 35,1 | style="background:#ff6363"|'''51,5''' | 13,3 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi po napovedi božičnice navzgor|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-po-napovedi-bozicnice-navzgor.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | Avgust 2025 | 33,9 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 12,8 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SDS z manj podpore, več kot polovica proti oblasti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vec-kot-polovica-proti-oblasti-svoboda-in-sds-izgubile-nekaj-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2025-08-25|language=sl}}</ref> |- | Julij 2025 | 34,6 | style="background:#ff6363"|'''54,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi znova zrasla, manj podpore Novi Sloveniji |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-znova-zrasla-padla-pa-novi-sloveniji.html|website=24ur.com|accessdate=2025-07-28|language=sl}}</ref> |- | Junij 2025 | 32,5 | style="background:#ff6363"|'''56,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Razlika med vodilnima strankama se je več kot podvojila |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razlika-med-vodilnima-strankama-se-je-vec-kot-podvojila.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | Maj 2025 | 31,3 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 13,9 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda zrastla za tri in pol odstotne točke, vlada padla za eno {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poraz-na-referendumu-golobovi-vladi-odnesel-odstotno-tocko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | April 2025 | 32,3 | style="background:#ff6363"|'''52,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Kakšne politične posledice imata afera Karigador in oprostitev Janše|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksne-politicne-posledice-imata-afera-karigador-in-oprostitev-janse.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-04|language=sl}}</ref> |- | style="background:#ffa1a1"|Marec 2025 | style="background:#ffa1a1"|30,8 | style="background:#ff6363"|'''59,2''' | style="background:#ffa1a1"|10,0 | style="background:#ffa1a1"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi rahlo navzgor, Golob znova na repu lestvice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-nekoliko-navzgor-golob-znova-na-repu-lestvice.html|website=24ur.com|accessdate=2025-03-24|language=sl}}</ref> |- | Februar 2025 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''59,0''' | 12,6 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi ostaja nizka, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-ostaja-nizka.html|website=24ur.com|accessdate=2025-02-23|language=sl}}</ref> |- |Januar 2025 | 29,4 | style="background:#ff6363"|'''54,5''' | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi na eni najnižjih točk, SDS krepko pred GS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-na-eni-najnizjih-tock-sds-krepko-pred-gs.html|website=24ur.com|accessdate=2025-01-26|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2024 | style="border-top-width:3px"|32,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,6''' | style="border-top-width:3px"|15,5 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi nekoliko upadla, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_13.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- |November 2024 | 36,3 | style="background:#ff6363"|'''50,2''' | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada krepko odskočila, komu kradejo Demokrati? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-krepko-odskocila-komu-kradejo-demokrati.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2024 | 26,3 | style="background:#ff6363"|'''58,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=26,3 odstotka: podpora vladi padla na najnižjo točko doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jkk.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-27|language=sl}}</ref> |- |September 2024 | 31,9 | style="background:#ff6363"|'''52,1''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v vročo politično jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-vroco-politicno-jesen-vstopa-s-peto-najnizjo-podporo-doslej.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''46,6''' | 17,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Kako so politične karte razdeljene pred vročo politično jesenjo? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-so-politicne-karte-razdeljene-pred-vroco-politicno-jesenjo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-25|language=sl}}</ref> |- |Julij 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''51,6''' | 12,2 |<ref>{{Navedi splet|title=SDS ohranja vodstvo pred Svobodo, Levica, NSi in Vesna skoraj izenačene |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_12.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> |- |Junij 2024 | 34,4 | style="background:#ff6363"|'''47,8''' | 17,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Učinek volitev? Svoboda in SDS povečujeta prednost, Vesna med 'prvimi petimi' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ucinek-volitev-svoboda-in-sds-povecujeta-prednost-vesna-med-prvimi-petimi.html|website=24ur.com|accessdate=2024-06-23|language=sl}}</ref> |- |Maj 2024 | 32,8 | style="background:#ff6363"|'''53,4''' | 13,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda se je približala SDS, Palestina vpliva na priljubljenost politikov |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoboda-se-je-priblizala-sds-palestina-vpliva-na-priljubljenost-politikov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-27|language=sl}}</ref> |- |April 2024 | 35,3 | style="background:#ff6363"|'''52,0''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada popravila vtis, a med strankami prepričljivo vodi SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-z-najvisjo-podporo-v-zadnjega-pol-leta.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-29|language=sl}}</ref> |- |Marec 2024 | 30,7 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Levica s pol manjšo podporo, prehiteli so jo Pirati, vrnitev SD |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-s-pol-manjso-podporo-prehiteli-so-jo-pirati-vlada-stagnira.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-25|language=sl}}</ref> |- |Februar 2024 | 30,4 | style="background:#ff6363"|'''55,1''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Fajonova na robu političnega preživetja, volivci imajo dovolj 'cincanja' Logarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-na-robu-politicnega-prezivetja-volivci-imajo-dovolj-cincanja-logarja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-25|language=sl}}</ref> |- |Januar 2024 | 30,8 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado podpira manj kot tretjina vprašanih, na vrhu SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-podpira-manj-kot-tretjina-vprasanih-na-vrhu-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2023 | style="border-top-width:3px"|34,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,4''' | style="border-top-width:3px"|13,7 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Premier ustavil politični prosti pad in stabiliziral javno podporo vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-stabiliziral-podporo-svoje-vlade-a-je-jansa-se-vedno-pred-njim.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-30|language=sl}}</ref> |- | November 2023 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''55,4''' | 16,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Golob med burno politično jesenjo strmoglavil na lestvici priljubljenosti |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-med-burno-politicno-jesenjo-strmoglavil-na-medianini-lestvici-priljubljenosti.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-27|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2023 | 40,4 | style="background:#ff6363"|'''46,9''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Padec priljubljenosti vlade in skok za opozicijsko SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/padec-priljubljenosti-vlade-in-skok-za-opozicijsko-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |September 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,9''' | 38,9 | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi padla na predpoplavne odstotke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-padla-na-pred-poplavne-odstotke.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-25|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2023 | style="background:#76dd71"|'''51,7''' | 34,8 | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Politične posledice poplav: vlada bolj priljubljena, skok tudi za Janšo in Šarca|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politicne-posledice-poplav-vlada-bolj-priljubljena-skok-tudi-za-janso-in-sarca.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Julij 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,1''' | 41,6 | 14,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado znova podpira več volivcev, kot ji nasprotuje, SDS in GS tesno skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-znova-podpira-vec-volivcev-kot-ji-nasprotuje-med-strankami-z-najvisjo-podporo-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Junij 2023 | 43,1 | style="background:#ff6363"|'''46,7''' | 10,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Janševa SDS prvič po volitvah prehitela Golobovo Svobodo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janseva-sds-prvic-po-volitvah-prehitela-golobovo-svobodo.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |Maj 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,4''' | 40,7 | 12,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Logarju padla podpora, po priljubljenosti ga je prehitela Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarju-padla-podpora-po-priljubljenosti-ga-je-prehitela-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |April 2023 | style="background:#76dd71"|'''45,5''' | 41,9 | 12,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ustavila trend padanja podpore|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ustavila-trend-padanja-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-24|language=sl}}</ref> |- |Marec 2023 | 41,5 | style="background:#ff6363"|'''42,4''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada prvič z več nasprotniki kot podporniki|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-prvic-z-vec-nasprotniki-kot-podporniki.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> |- |Februar 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,0''' | 40,6 | 13,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada izgublja javno podporo, prvič jo podpira manj kot polovica vprašanih |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-izgublja-javno-podporo-prvic-jo-podpira-manj-kot-polovica-vprasanih.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Januar 2023 | style="background:#76dd71"|'''50,6''' | 35,5 | 13,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vladi najnižja podpora od lanskih volitev, najbolj priljubljen politik Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladi-najnizja-podpora-od-lanskih-volitev-najbolj-priljubljen-politik-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-22|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2022 | style="border-top-width:3px; background:#76dd71"|'''53,3''' | style="border-top-width:3px"|35,2 | style="border-top-width:3px"|11,4 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda še vedno močno vodi, vladi podpora nekoliko padla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_11.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-25|language=sl}}</ref> |- | style="background:#8AFF8A"|November 2022 | style="background:#76dd71"|'''59,2''' | style="background:#8AFF8A"|29,0 | style="background:#8AFF8A"|11,8 | style="background:#8AFF8A"|<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi vladi rekordna podpora, za Pahorjem najbolj priljubljen Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobovi-vladi-rekordna-podpora-za-pahorjem-najbolj-priljubljen-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-28|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 32,2 | 14,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada oktobra še vedno z več kot 50-odstotno podporo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-oktobra-se-vedno-z-vec-kot-50-odstotno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-31|language=sl}}</ref> |- |September 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,9''' | 28,8 | 12,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ponovno z rekordno podporo, najbolj priljubljen politik še vedno Golob |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ponovno-z-rekordno-podporo-najbolj-priljubljen-politik-se-vedno-golob.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,4''' | 26,7 | 14,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v politično jesen vstopa z rekordno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-politicno-jesen-vstopa-z-rekordno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Julij 2022 | style="background:#76dd71"|'''51,4''' | 33,5 | 15,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Najmočnejša vladna stranka še naprej vodi, najvišja ocena tokrat Bešič Loredanu |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmocnejsa-vladna-stranka-se-naprej-vodi-najvisja-ocena-tokrat-besic-loredanu.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Junij 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 31,6 | 15,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna ministrska ekipa mandat začenja z več kot 50-odstotno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aktualna-ministrska-ekipa-mandat-zacenja-z-vec-kot-polovicno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |} == Vrhi koalicije na Brdu pri Kranju == === Prvo srečanje (november 2022) === Poslanci in ministri vladnih strank so se na prvem koalicijskem vrhu sestali 9. novembra 2022. Poudarili so, da so trdni in enotni partnerji. Na srečanju so se seznanili z opravljenim delom, s poudarkom na ukrepih, vezanih na energetsko draginjo. Predsedniki strank so javnosti zagotovili, da so sposobni delovati kot ekipa in bodo tako delovali tudi v prihodnje.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Opravljeno je bilo ogromno delo. Naši ukrepi so bili pravočasni in učinkoviti.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-opravljeno-je-bilo-ogromno-delo-nasi-ukrepi-so-bili-pravocasni-in-ucinkoviti/646726|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Drugo srečanje (januar 2023) === Drugo srečanje koalicije se je odvilo 18. januarja 2023. Tokrat je bila glavna tema razprave zgolj zdravstvena reforma, ostalih petih pa po besedah premierja niso obravnavali, ker bo zdravstvena obsežnejša. Zagotovili so pripravo časovnice sprejemanje nove zakonodaje, ter sprejetje aneksa h koalicijski pogodbi v šestih tednih. Dodali so, da v novi reformi ostaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Golob je napovedal celovito digitalizacijo zdravstvene blagajne, poleg naštetega pa so poudarili so še, da bodo z bojem proti korupciji v zdravstvu uspešni.<ref>{{Navedi splet|title="Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Tretje srečanje (februar 2023) === Tretji vrh koalicije je v ospredje postavil reformo plač v javnem sektorju in novo stanovanjsko politiko. Udeleženci so se na Brdu pri Kranju, dne 1. februarja, med drugim dogovorili, da bo prioriteta ureditev spodnjega dela plačne lestvice. Vsi partnerji so ocenili razpravo za zelo poglobljeno in konstruktivno. Koalicija je postavila določena izhodišča: da ne bo več plač pod minimalno, da bodo plačna razmerja omejena na 1 proti 7 in da država ne bo več posegala v plačni sistem, ta naj bi se razdelil na nove stebre. Plačno reformo so ocenili kot izhodišče za naslednje reforme.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijski vrh: "V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-vrh-v-javnem-sektorju-ne-bo-vec-plac-nizjih-od-minimalne/656389|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Četrto srečanje (marec 2023) === Reforma davčnega in šolskega sistema pa sta bila poglavitni temi četrtega vrha koalicije, ta je potekal 14. marca 2023. Spregovorili so o možnosti obdavčitve premoženja, ki bi se osredotočala predvsem na nepremičnine. Predstavili so tudi idejo o poenostavljenem sistemu brez olajšav, na primer regresa ali prevoza na delo, torej o razbremenitvi plač. Podpredsednica vlade Fajon je napovedala, da bodo s strokovno javnostjo in civilno družbo skušali vzpostaviti čim širši dialog in dogovor. Reforma naj bi zagotovila predvsem pravičnejši sistem davkov.<ref>{{Navedi splet|title=Izhodišča davčne reforme: Razbremenitev plač z letom 2024, leta 2025 predviden davek na premoženje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izhodisca-davcne-reforme-razbremenitev-plac-z-letom-2024-leta-2025-predviden-davek-na-premozenje/661099|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Peto srečanje (september 2024) === Vlada se je 12. septembra 2024 skupaj s poslanci koalicijskih strank srečala na petem vrhu koalicije na Brdu pri Kranju. Namen srečanja je bil pregled sprejetih ukrepov in uresničevanja koalicijske pogodbe ter načrt dela za drugo polovico mandata. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ocenil, da je bila do tedaj realizirana četrtina koalicijske pogodbe. Kot ključni prioriteti so zbrani zastavili boj za demokracijo in pravno državo ter javno zdravstvo. Trije predsedniki vladnih strank so v izjavi za javnost pohvalili gospodarsko sliko države in odnose v koaliciji ter poudarili zadovoljstvo z dosežki vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ključni prioriteti sta boj za demokracijo in javno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-prioritete-so-demokracija-javno-zdravstvo-stanovanja-okolje-in-znanost/720764|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Seja Vlade Republike Slovenije in vrh koalicije na Brdu pri Kranju|url=https://www.gov.si/dogodki/2024-09-12-seja-vlade-republike-slovenije-in-vrh-koalicije-na-brdu-pri-kranju/|website=GOV.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref> == Vidnejše odločitve vlade == === Kadrovske menjave === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Predhodnik |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |Generalna sekretarka vlade |'''[[Barbara Kolenko Helbl]]''' |[[Janja Garvas Hočevar]] |- | rowspan="1" |[[Policija (Slovenija)|Policija]] |Generalni direktor policije |[[Boštjan Lindav]]<br>'''[[Senad Jušić]] |[[Anton Olaj]] |- | rowspan="1" |[[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|UKOM]] |Direktor (v.d.) |[[Dragan Barbutovski]]<br>'''[[Petra Bezjak Cirman]]''' |[[Uroš Urbanija]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]] |Direktor (v.d.) |'''[[Joško Kadivnik]]''' |[[Janez Stušek]] |- | rowspan="1" |[[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]] |Generalni direktor |'''[[Peter Grum]]''' |[[Ivan Simič]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska vojska]] |Poveljnik sil SV |'''[[Roman Urbanič]]''' |[[Miha Škerbinc]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni preiskovalni urad|NPU]] |Direktor (v.d.) |'''[[Boštjan Mlačnik]]''' |[[Petra Grah Lazar]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]] |Direktor (v.d.) |'''[[Branko Gabrovec]]''' |[[Milan Krek]] |- |} === Reorganizacija vlade === Potem ko so bili v Uradnem listu objavljeni uradni rezultati trojnega referenduma v nedeljo, 27. novembra 2022, so trije zakoni stopili v veljavo. Med njimi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi. S spremembo Zakona o vladi se število ministrstev nekoliko razširi. Iz trenutne ureditve, 14 ministrstev in 3 uradi/službe vlade, ki jih vodijo ministri brez resorja, se vladna ekipa razširi na 19 ministrstev in 1 urad vlade. Nova ministrstva so: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Ministrstvo za solidarno prihodnost; ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Od prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor se odvajajo delovna področja varovanja okolja ter upravnih postopkov na področju okolja; preimenuje se v Ministrstvo za naravne vire in prostor. Od Ministrstva za izobraževanje se odcepi področje znanosti in inovacij, ki se prestavi na zgoraj omenjeno Ministrstvo za visoko šolstvo. Obstoječe ministrstvo se preimenuje v Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Delovno področje športa iz prejšnjega šolskega ministrstva pa se prestavi na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Ministrstvo za zunanje zadeve se preimenuje v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve; Služba vlade za digitalno preobrazbo se preimenuje v Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Resor kohezije in razvoja postane del preimenovanega Ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=gov.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> Zaradi reorganizacije vladne ekipe je z uveljavitvijo zakona avtomatsko prenehal mandat štirim ministrom: kohezijskemu [[Aleksander Jevšek|Aleksandru Jevšku]], okoljskemu [[Uroš Brežan|Urošu Brežanu]], ministrici pristojni za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emiliji Stojmenovi Duh]] ter ministru za gospodarstvo [[Matjaž Han|Matjažu Hanu]]. Navedeni ministri bodo zopet zaslišani pred matičnim odborom ter nato prisegli v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Kumer in Papič odstopata, četverici ministrov danes prenehala funkcija|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kumer-in-papic-odstopata-cetverici-ministrov-bo-jutri-prenehala-funkcija/|website=n1info.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> Dva izmed ministrov, [[Bojan Kumer]] z infrastrukturnega resorja ter [[Igor Papič]] z resorja izobraževanja pa sta zaradi sprememb podala odstopni izjavi. Z izjavama se bo v kratkem seznanil tudi Državni zbor; Kumer bo vodil Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, medtem ko bo Papič postal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Novo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo vodil zdajšnji sekretar Darjo Felda, nova infrastrukturna ministrica bo [[Alenka Bratušek]]. Obeta se še Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki pa ga bo vodil [[Simon Maljevac]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 9. januarja 2023 je premier Robert Golob v Državni zbor poslal listo devetih ministrskih kandidatov. Ti so bili zaslišani še isti teden in vsi uspešno prestali zaslišanja. Uradno je nova vladna ekipa prisegla na redni seji v DZ dne 24. januarja 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-dz-vlozil-seznam-kandidatov-za-ministre-v-reorganizirani-vladi/653626|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-09|language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> === Infrastruktura === '''Regulacija energentov''' Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo [[14. vlada Republike Slovenije|predhodne vlade]], in sicer [[bencin]] na 1,56 evra, [[dizel]] pa na 1,668 evra na liter.<ref>{{Navedi splet|title=Ponovna regulacija cen goriv: za bencin 1,56 evra, za dizel 1,668 evra na liter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-vlada-spet-regulirala-cene-bencina-odlocitev-naj-bi-padla-se-danes.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref> 15. junija 2022 je predsednik vlade [[Robert Golob]] predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi draginjski ukrepi bodo zvišali ceno goriva|url=https://www.dnevnik.si/1042991213|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-03|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703202101/https://www.dnevnik.si/1042991213|url-status=dead}}</ref> Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.<ref>{{Navedi splet|title=Znane so nove cene goriva: koliko bomo po novem odšteli za rezervoar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/cene-goriva-nove/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref> Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih.<ref>{{Navedi splet|title=Na več bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, nekatere celo začasno zaprli|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ponekod-zmanjkuje-goriva-dobava-zamuja-tudi-zaradi-gnece-na-cestah/|website=N1|date=2022-06-19|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mnogi niso prišli do goriva, ponekod črpalke kar zaprle vrata|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-stevilnih-krajih-po-sloveniji-zmanjkalo-goriva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred podražitvijo ponekod zmanjkalo goriva. Petrol: Strah pred pomanjkanjem odveč.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/pred-podrazitvijo-ponekod-zmanjkalo-goriva-petrol-strah-pred-pomanjkanjem-odvec/631504|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Kljub obvestilu, da goriva ni, brez težav tankal {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/video-kljub-obvestilu-da-goriva-ni-brez-tezav-tankal/639452|website=sobotainfo.com|accessdate=2022-07-03|language=sl|last=sobotainfo}}</ref> Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister [[Matjaž Han]] pa je odredil inšpekcijski nadzor.<ref>{{Navedi splet|title=Je goriva po bencinskih servis res že zmanjkalo? Inšpektorji so na terenu|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/je-goriva-po-bencinskih-servis-res-ze-zmanjkalo-inspektorji-so-na-terenu/|website=Avto-magazin.si|accessdate=2022-07-03|language=en}}</ref> '''Regulacija navftnih derivatov''' Junija 2025 je vlada sprejela URedbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri je lahko država cene standardnih pogonskih goriv NMB-95 (bencin) in dizla ter kurilnega olja regulirala na becinskih servisih tako na avtocestnem omrežju kot izven njega. Prejšnja uredba je namreč postavljanje cen na črpalkah ob avtocestah prepuščala ponudnikom. Ti so se na novo ureditev odzvali z neodobravanjem, Petrol in Mol sta napovedala pregled svojega poslovanja v Sloveniji, Petrol pa se je nato odločil za zaprtje štirih bencinskih servisov, in sicer v Solčavi, Petrini, Črnem vrhu nad Idrijo in Podkorenu. Vlada je Petrolu očitala, da je za talce vzel prebivalce odročnih krajev, Petrol pa vladi, da ta omejuje že tako močno obdavčene ponudnike naftnih derivatov. Prebivalci omenjenih krajev so večkrat organizirali proteste z apeli obema stranjema, ti sta se z njimi tudi nekajkrat sestali. 15. julija je Petrol sporočil, da bo odpravil zaprtje omenjenih bencinskih servisov. === Izobraževanje === '''Dvig plač pomočnicam vzgojiteljev''' [[Sindikat vzgoje in izobraževanja]] (SVIZ) je zaradi plačnih nesorazmerij napovedal [[Protest|protestni]] shod pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev v [[Vrtec|vrtcih]]. Ta naj bi se odvila na soboto, 14. januarja 2023.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Če bo vladni predlog zvišanja plač ustrezen, shoda pomočnic vzgojiteljic ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ce-bo-vladni-predlog-zvisanja-plac-ustrezen-shoda-pomocnic-vzgojiteljic-ne-bo/|website=N1|date=2023-01-04|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI}}</ref> Povprečni plačni razred pomočnic vzgojiteljev je bil namreč pod minimalno plačo. Predstavniki sindikata so z ministrom za izobraževanje, znanost in šport Igorjem Papičem opravili razgovor, na katerem je obljubil dvig plač za tri do štiri plačne razrede.<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Po napovedi protestnega shoda na pogajanjih o plačah pomočnic vzgojiteljic vendarle napredek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-napovedi-protestnega-shoda-na-pogajanjih-o-placah-pomocnic-vzgojiteljic-vendarle-napredek/653116|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Do uradnega dogovora je prišlo 9. januarja 2023, zaradi česar je SVIZ protestni shod odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pomocnicam-vzgojiteljic-visje-place/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače, sobotnega shoda, kot kaže, ne bo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbranih-ze-20000-podpisov-v-peticiji-za-dvig-plac-pomocnic-vzgojiteljic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> === Javna uprava === '''Reforma plačnega sistema''' Od nastopa 15. vlade Republike Slovenije je bila plačna reforma ena osrednjih obljub. Vlada in sindikati javnega sektorja so 25. septembra 2024 dosegli dogovor o novem plačnem sistemu, ki je zadeval okoli 190.000 zaposlenih v javnem sektorju. V veljavo je stopil 1. januarja 2025.<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Prenova plačnega sistema v javnem sektorju {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/prenova-placnega-sistema-v-javnem-sektorju/|website=Portal GOV.SI|date=2024-12-23|accessdate=2025-01-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada in sindikati uskladili novi plačni zakon: "Strli smo najtrši oreh"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-in-sindikati-v-podpis-dokumenta-o-usklajenosti-predloga-placnega-zakona/|website=N1|date=2024-09-25|accessdate=2025-01-03|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Med največjimi novostmi je bila nova določitev plačnih razredov. Pred uvedbo je bilo več najnižjih razredov pod minimalno plačo, z novo ureditvijo pa je 1. plačni razred usklajen z minimalno plačo. Nov sistem ima 67 plačnih razredov, razpon med njimi pa znaša 3 odstotke. Ukinjeno je bilo tudi napredovanje v višji plačni razred na podlagi ocen delovne uspešnosti.<ref name=":27" /> Zakon je ob tem vzpostavil pet plačnih stebrov: # plačni steber: funkcionarji, # plačni steber: javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna # plačni steber: javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna.<ref name=":27" /> === Kultura === [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52424928798).jpg|sličica|Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]].]] '''Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam''' 29. junija 2022 se je ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] sestala s predstavniki [[Nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za [[Prirodoslovni muzej Slovenije]], ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov.<ref>{{Navedi splet|title=Metelkova 6: Nevladniki pozivajo ministrstvo, naj ustavi sodne postopke|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/metelkova-6-nevladniki-pozivajo-ministrstvo-naj-ustavi-sodne-postopke/611117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.<ref>{{Navedi splet|title=Stanovalci Metelkove 6 ostajajo v svojih prostorih {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-stanovalci-metelkove-6-ostajajo-v-svojih-prostorih/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> '''Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija''' Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-vladno-novelo-zakona-o-rtv-slovenija/634222|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] je ob dejala: ''"Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim.''" Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik države]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], Nacionalni svet za kulturo, [[Olimpijski komite Slovenije]], [[informacijski pooblaščenec]], Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] in [[Nacionalni svet invalidskih organizacij]].<ref name=":4" /> Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.<ref name=":4" /> '''Združitev MNZS in muzeja osamosvojitve''' 21. oktobra 2022 je ministrstvo za kulturo sporočilo, da začenja s postopkom združitve [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]] v nov javni zavod oziroma v nov [[muzej]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: "Muzej slovenske osamosvojitve se združuje z drugim muzejem, ne pa ukinja"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-z-drugim-muzejem-ne-pa-ukinja/644926|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več|url=https://www.delo.si/kultura/razno/muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl-si}}</ref> Muzej osamosvojitve je bil ustanovljen v času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], prostori pa so mu bili zagotovljeni na Poljanski cesti 40. Kot glavni razlog za združitev muzejev je ministrstvo navedlo, da bo to okrepilo tudi raziskovanje obdobja slovenske osamosvojitve. Ministrica [[Asta Vrečko]] je ob tem dejala: ''"Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ideološki projekt prejšnje vlade. Z združitvijo obeh institucij se zasleduje argument strokovne in muzejske javnosti, da se sodobne in novejše zgodovine ne sme ločevati."''<ref>{{Navedi splet|title=Združitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-10-21-zdruzitev-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije-in-muzeja-slovenske-osamosvojitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref> Na odločitev ministrstva se je opozicijska Slovenska demokratska stranka odzvala z zahtevo po sklicu izredne seje [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborskega odbora za kulturo]]. Po njihovo je ministrica s tem pokazala podcenjujoč in zavržen odnos do ključnih trenutkov v času nastanka države. Do odločitve ministrice so bili kritični tudi v nekaterih veteranskih organizacijah, protest je izrazilo tudi [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve]].<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: Muzej slovenske osamosvojitve se združuje in ne ukinja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-in-ne-ukinja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-11-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pri Muzeju slovenske osamosvojitve gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin|url=https://www.domovina.je/pri-muzeju-slovenske-osamosvojitve-gre-za-nase-dostojanstvo-in-nacionalni-spomin/|website=Domovina|date=2022-11-13|accessdate=2022-11-19|language=sl-SI|first=Gostujoči|last=avtor}}</ref> 19. januarja 2023 je vlada s sklepom ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je združil Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-20-vlada-zdruzila-muzej-slovenske-osamosvojitve-in-muzej-novejse-zgodovine-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/vlada-je-ustanovila-nov-javni-zavod-muzej-novejse-in-sodobne-zgodovine-slovenije/654937|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi muzej pomeni tudi novo vodstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-odlocila-muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref> === Kmetijstvo === ==== Ustanovitev Strateškega sveta za prehrano ==== Konec decembra 2022 je vlada ustanovila nov Strateški svet za prehrano pod vodstvom Nataše Fidler Mis. Svet razpravlja o nacionalnih prehranskih smernicah, trajnostni pridelavi, nadgradnjah na področju prehranske politike, ukrepih za zmanjšanje količine zavržene hrane in drugih s tem povezanih temah. 10. januarja je bil seznam članov dopolnjen oz. posodobljen. Med drugim ga sestavljajo strokovni direktor NIJZ [[Ivan Eržen]], specialist kardiologije Zlatko Fras, agrarni ekonomist Aleš Kuhar, farmacevt [[Samo Kreft]] in drugi.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljen Strateški svet za prehrano|url=https://www.gov.si/novice/2022-12-21-ustanovljen-strateski-svet-za-prehrano/|website=www.gov.si|accessdate=2023-01-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znani člani strateškega sveta za prehrano|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znani-clani-strateskega-sveta-za-prehrano.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-08}}</ref> === Notranje zadeve === '''Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov'''[[Slika:3. redna seja vlade 01.jpg|sličica|3. seja vlade]]Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Fursa Peter Grum, tožbe za povrnitev stroškov Policiji umaknjene|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/simica-naj-bi-na-celu-fursa-zamenjal-peter-grum.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}</ref> '''Odstranitev ograje na meji s Hrvaško''' Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Ograja naj ne bi bila učinkovita pri zajezitvi migracij.<ref name=":25">{{Navedi splet|title='Velik dan za kraje ob južni meji': začelo se je odstranjevanje panelne ograje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacelo-se-je-odstranjevanje-panelne-ograje-na-meji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-09|language=sl}}</ref> Za odstranitev so določili [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]], medtem ko bo [[Policija (Slovenija)|Policija]] po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.<ref>{{Navedi splet|title=7. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-08-7-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-meji-s-hrvasko-bodo-zaceli-odstranjevati-zico/633655|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref> V prvi polovici leta 2023 se je število prestopov državne meje znova povečalo. Policija je zabeležila 36.137 nezakonitih prestopov meje, v enakem obdobju leta 2022 pa 13.601.<ref>{{Navedi splet|title=Golob o migracijah: To je na ekstremni desnici priljubljena tema za strašenje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-migracijah-to-je-na-ekstremni-desnici-priljubljena-tema-za-strasenje-ljudi/681738|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi septembrski seji je predsednik vlade [[Robert Golob]] prejel poslansko vprašanje iz opozicije, kaj bo vlada storila, da zaščiti lokalno prebivalstvo na južni meji. Golob je ponovil, da ograja na meji ni učinkovita, saj da so bili prestopi številčni tudi v krajih, kjer panelna ograja ali žica še stojita.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Golob o povečanju števila prebežnikov: Gre za enega največjih izzivov celotne EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-bodo-goloba-povprasali-o-ukrepih-po-poplavah-kaj-jim-bo-odgovoril/|website=N1|date=2023-09-18|accessdate=2023-09-18|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Golob se je zavzel za skupne patrulje ter reševanje težave na nivoju Evropske unije v izvornih državah migracij.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: S problematiko nezakonitih migracij se Evropska unija ukvarja v izvornih državah|url=https://www.sta.si/3214959/golob-s-problematiko-nezakonitih-migracij-se-evropska-unija-ukvarja-v-izvornih-drzavah|website=www.sta.si|accessdate=2023-09-18}}</ref> Opozicija je predsedniku vlade očitala, da se ne zaveda realnosti na terenu.<ref name=":20" /> Z odstranjevanje žice na južni meji je Slovenska vojska začela julija leta 2022, odstranjena naj bi bila do konca leta, a se to ni zgodilo. 16. maja 2023 se je začelo še odstranjevanje panelnih ograj, za kar je vlada pogodbo podpisala s podjetjem Minis, ki jo je tudi postavilo.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Poleg žične ograje so na meji s Hrvaško začeli odstranjevati tudi panelno ograjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poleg-zicne-ograje-so-na-meji-s-hrvasko-zaceli-odstranjevati-tudi-panelno-ograjo/668293|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=Dejan Ladika, TV|last=Slovenija}}</ref><ref name=":25" /> Minister za notranje zadeve [[Boštjan Poklukar]] je 16. maja 2023 napovedal, da bo 143 kilometrov panelne ograje in 60 kilometrov žice odstranjenih v letu dni.<ref name=":26" /> === Obramba === [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Socialni demokrati]] ter [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], ki sta se kasneje pripojila h [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]], [[Marjan Šarec]] pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] nasprotovale predlogu zakona o investicijah v [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]] od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-za-780-milijonske-investicije-v-slovenski-vojski/535099|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-05-09}}</ref> Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop [[Slovenija|Slovenije]] iz zveze [[NATO]] in njegovi nadaljnji širitvi, a je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se je v preteklosti že zgodilo.<ref>{{Navedi splet|title=Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata|url=https://www.dnevnik.si/1042824426|website=Dnevnik|accessdate=2022-06-30|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314011142/https://www.dnevnik.si/1042824426|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-proti-siritvi-nata-na-finsko-in-svedsko-na-vladi-in-odboru-preglasovana/|website=N1|date=2022-06-29|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref> Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo je predhodni obrambni minister [[Matej Tonin]] podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-preprican-da-je-podpis-pogodbe-za-nakup-vojaske-opreme-nujen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|last=Gregorc|first=Marko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-namerava-za-45-oklepnikov-tipa-boxer-odsteti-3434-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2022-05-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpis-pogodbe-o-nakupu-osemkolesnikov-bi-se-lahko-zavlekel-v-maj/625641|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-09|language=sl}}</ref> Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obrambo ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sarec-zaveze-natu-ostajajo-revizija-nakupa-boxerjev-poteka.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-30}}</ref> Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze [[NATO]] v [[Madrid|Madridu]] in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob na vrhu zveze Nato v Madridu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-predsednik-vlade-robert-golob-na-vrhu-zveze-nato-v-madridu-103034/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob se udeležuje zasedanja Nata {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-28-predsednik-vlade-robert-golob-se-udelezuje-zasedanja-nata/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Golob: Časovnico višanja izdatkov za obrambo bo treba pospešiti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-casovnico-visanja-izdatkov-za-obrambo-bo-treba-pospesiti/632588|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej.<ref name=":1" /> Zveza NATO je minimum dveh odstotkov za obrambo potrdila na vrhu v [[Vilna|Vilni]], 11. in 12. julija 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrajini povabilo, ko bodo članice enotne. Dva odstotka BDP-ja po novem minimum.|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ukrajini-povabilo-ko-bodo-clanice-enotne-dva-odstotka-bdp-ja-po-novem-minimum/674720|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl|first=B. V. , J.|last=R}}</ref> [[Slika:Vrh Nata v Washingtonu s slovesnostjo ob 75. obletnici Severnoatlantskega zavezništva (53848410200).jpg|sličica|Golob in finski predsednik [[Alexander Stubb|Stubb]] ob robu srečanja zveze NATO (junij 2024)]] Predsednik vlade Robert Golob je junija 2024 napovedal nakup osemkolesnikov finske Patrie. Nakup naj bi po njegovi napovedi potekal neposredno med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Finske, kar naj bi omogočilo transparentnost.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob napovedal nakup osemkolesnikov patria; Janša potezo označil za "ironijo zgodovine"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Namesto boxerjev bomo predvidoma kupili osemkolesnike patria|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/namesto-boxerjev-bomo-predvidoma-kupili-patrie|website=www.delo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tako je Golobovo napoved o nakupu osemkolesnikov Patria označil Janša|url=https://www.planet-tv.si/clanek/tako-je-golobovo-napoved-o-nakupu-osemkolesnikov-patria-oznacil-jansa/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref> ==== Resničnostna oddaja Vojak v akciji ==== 31. avgusta 2023 je [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] objavilo razpis za dokumentarno realistično serijo Vojak v akciji.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Uradni list RS - Portal javnih naročil: Storitve: DOKUMENTARNA REALISTIČNA SERIJA|url=https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=490221|website=www.enarocanje.si|accessdate=2023-10-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Serija z desetimi epizodami bi bila predvajana v jeseni 2024, med tekmovalci pa bi zmagal "najbolj pripravljen, usposobljen, iznajdljiv, trden in discipliniran vojak".<ref name=":23" /> Ministrstvo je zapisalo, da želi s projektom spodbuditi zanimanje za vojaški poklic in promovirati zaposlovanje v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]].<ref>{{Navedi splet|title=Resničnostni šov, ki naj bi mlade navdušil za vojaški poklic|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnicnostni-sov-ki-naj-bi-mlade-navdusil-za-vojaski-poklic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-23}}</ref> Na razpis sta prejeli dve ponudbi; prva v vrednosti 777 tisoč evrov in druga v vrednosti 1,9 milijona evrov, obe z vštetim davkom na dodano vrednost.<ref>{{Navedi splet|title=Kok zanika obtožbe, da je v dogovoru s prijateljem oddal nepopolno prijavo s pol manjšim zneskom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kok-zanika-obtozbe-da-je-v-dogovoru-s-prijateljem-oddal-nepopolno-prijavo-s-pol-manjsim-zneskom/685643|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Helena Ponudič, TV|last=Slovenija}}</ref> Ker prva ponudba ni imela zadostnih dokazov, je komisija izbrala drugo.<ref>{{Navedi splet|title=Dva milijona evrov za vojaški resničnostni šov: Zakaj je za MORS projekt med prioritetami in kako ga bodo financirali?|url=https://vecer.com/slovenija/dva-milijona-evrov-za-vojaski-resnicnostni-sov-zakaj-je-za-mors-projekt-med-prioritetami-in-kako-ga-bodo-financirali-10342486|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Izbrano podjetje akademija Ris je pismo o nameri za vojaški resničnostni šov podpisalo s slovensko televizijsko postajo [[POP TV|Pop TV]], ki pa dokončne odločitve o predvajanju še ni sprejela.<ref>{{Navedi splet|title=Na Pop TV potrdili: Podpisali smo pismo o nameri za vojaški resničnostni šov. Odzval se je tudi Šarec|url=https://vecer.com/slovenija/na-pop-tv-potrdili-podpisali-smo-pismo-o-nameri-za-vojaski-resnicnostni-sov-odzval-se-je-tudi-sarec-10342552|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Podpisali smo pismo o nameri, o predvajanju šova pa bi šele razmislili"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pop-tv-podpisali-smo-pismo-o-nameri-o-predvajanju-sova-bi-se-razmislili/|website=N1|date=2023-10-19|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Mediji so ob tem objavili, da izbrano podjetje nima prihodkov in zaposlenih, račun pa je odprlo mesec dni pred objavo razpisa. Podjetje vodi nekdanji član Enote za specialno delovanje [[Luka Zorenč]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec po vojake z resničnostnim šovom: je na razpisu izbrano podjetje sporno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-po-vojake-z-resnicnostnim-sovom-je-na-razpisu-izbrano-podjetje-sporno/|website=N1|date=2023-10-18|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> [[Poslanska skupina Nove Slovenije|Poslanska skupina opozicijske stranke]] [[Nova Slovenija]] je zahtevala sklic nujne seje državnozborske [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|komisije za nadzor javnih financ]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Zaradi vojaškega resničnostnega šova sklicana nujna seja komisije DZ za nadzor javnih financ|url=https://www.sta.si/3226895/zaradi-vojaskega-resnicnostnega-sova-sklicana-nujna-seja-komisije-dz-za-nadzor-javnih-financ|website=www.sta.si|accessdate=2023-10-23}}</ref> Ta je na [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisijo za preprečevanje korupcije]] naslovila poziv, da razišče sum [[Korupcija|korupcije]] in kršitve integritete. Obrambni minister Matjan Šarec je zavrnil očitke in projekt opravičil s pridobivanjem novih kadrov za vojsko. Opozicija je ministru očitala tudi razsipavanje z denarjem v času [[Poplave v Sloveniji (2023)|sanacije po poplavah]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec zavrnil očitke: Želimo gledano oddajo, ki bo vojski dvigovala ugled|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-zavrnil-ocitke-zelimo-gledano-oddajo-ki-bo-vojski-dvigovala-ugled/685521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Visokim stroškom projekta je nasprotoval tudi vojaški sindikat, zaradi domnevne korupcije pa se je naproti Šarcu postavila tudi poslanka Gibanja Svoboda [[Mojca Šetinc Pašek]].<ref>{{Navedi splet|title=Morsov razpis naletel na očitke sindikata vojakov, proti odločitvi Šarca tudi Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/morsov-razpis-naletel-na-ocitke-sindikata-vojakov-proti-odlocitvi-sarca-tudi-setinc-pasek/685470|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=K.|last=T}}</ref> === Pravosodje === ==== Dodatek k plači sodnikov ==== 10. januarja 2023 je predsednik vlade [[Robert Golob]] a občnem zboru [[Slovensko sodniško društvo|Slovenskega sodniškega društva]] napovedal reformo plačnega sistema sodnikov, do takrat pa obljubil dodatek v vrednosti 600 evrov bruto k plačam sodnikov. Pripadal bi funkcionarjem sodne oblasti, ki so sodniki, in funkcionarjem državnega tožilstva.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=59. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-30-59-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Vlada je pripravila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem, v zakonodajni postopek pa ga vložila po nujnem postopku.<ref name=":13" /> Zakonodajnopravna služba državnega zbora je k predlogu podala mnenje, da bi višina plače z novim dodatkom dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, med drugim predsednika republike, predsednika državnega zbora, predsednika vlade, ministrov ter predsednika in sodnikov ustavnega sodišča.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka za sodnike in tožilce|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-umaknila-predlog-o-600-evrih-dodatka-za-sodnike-in-tozilce/656568|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> 2. februarja 2023 je vlada predlog umaknila iz procedure v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=35. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-02-02-35-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umaknili predlog o 600 evrih dodatka k plačam sodnikov in tožilcev|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/neustavnost-predloga-o-600-evrov-dodatka-k-placam-sodnikov-in-tozilcev/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka sodnikom in tožilcem|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-umaknila-dodatke-sodnikov-in-drzavnih-tozilcev-598391|website=siol.net|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref name=":14" /> Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da je razlog v opozorilu zakonodajnopravne službe državnega zbora.<ref name=":14" /> [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] je junija 2023 ugotovilo neskladje v plačah sodnikov napram plačam poslancev in zakonodajalcu naložilo ureditev zakonodaje v šestih mesecih.<ref>{{Navedi splet|title=Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 – Ustavno sodišče Republike Slovenije|url=https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|website=www.us-rs.si|accessdate=2024-01-04|archive-date=2024-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240104190507/https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|url-status=dead}}</ref> Pravosodno ministrstvo je decembra 2023 pripravilo predlog povišanja plač za tisoč evrov bruto, a je ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] ocenila, da predlog ne uživa podpore vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Dominika Švarc Pipan bi sodnikom dvignila plače za tisoč evrov bruto na mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-dominika-svarc-pipan-bi-sodnikom-dvignila-place-za-tisoc-evrov-bruto-na-mesec/692077|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 4. januarja 2024 je [[Slovensko sodniško društvo]] zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča ministrico Švarc Pipan in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02" /> Istega dne je odstop z mesta državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje podala [[Valerija Jelen Kosi]], ki je v odstopni izjavi zapisala, da je bilo ministrstvu ''"Izrecno odsvetovano (prepovedano?), da se ukvarja s problematiko sodniških plač, ker je to pristojnost Ministrstva za javno upravo."''<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka protestno odstopila {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odstop-drzavne-sekretarke-je-razlog-nespostovanje-ustavne-odlocbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protest sodnikov: Celo vrhovni sodnik prejme manj kot najslabše plačani poslanec|url=https://n1info.si/novice/slovenija/protest-tozilcev-in-sodnikov-zaradi-nizkih-plac-bodo-prekinili-delo/|website=N1|date=2024-01-04|accessdate=2024-01-04|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Sodniško društvo je ob tem napovedalo okrnjeno delo sodnikov med 10. in 24. januarjem 2024.<ref name=":02" /> ==== Pravosodna reforma ==== 15. maja 2025 je vlada potrdila pravosodno reformo: zakon o sodiščih, nov zakon o sodnikih, novelo zakona o sodnem svetu in novelo zakona o državnem tožilstvu. Sveženj je med drugim vključeval skrajšanje mandata predsednika sodišča iz šest na pet let z možnostjo samo enkratne ponovitve na istem sodišču, ukinitev okrajnih in okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada potrdila ukinitev okrajnih sodišč v začetku leta 2027|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-potrdila-ukinitev-okrajnih-sodisc-v-zacetku-leta-2027/745785|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravosodna reforma bo združila okrajna in okrožna sodišča. Katič: Zapira se deset okrajnih sodišč.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pravosodna-reforma-bo-zdruzila-okrajna-in-okrozna-sodisca-katic-zapira-se-deset-okrajnih-sodisc/759957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Reforma sodstva: obeta se ukinitev okrajnih sodišč|url=https://n1info.si/novice/slovenija/reforma-sodstva-obeta-se-ukinitev-okrajnih-sodisc/|website=N1|date=2025-05-15|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> === Sociala === ==== Dolgotrajna oskrba ==== En osrednjih ciljev vlade je bila tudi preureditev sistema dolgotrajne oskrbe, ki je bila v pristojnosti ministrstva za solidarno prihodnost. Za dolgotrajno oskrbo je bil od 1. julija 2025 uveden nov davek, a sistem kljub temu ni zaživel, zato so se pojavili dvomi, če bo denar sploh porabljen namensko.<ref>{{Citat|title=Izrael in Hamas dosegla dogovor za izvedbo prvega dela premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165287|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Centri za socialno delo so bili kritični, da ministrstvo tudi ni zagotovilo ustreznega informacijskega sistema za dodeljevanje pravice do oskrbe na domu, zaradi česar so morali odločbe izdajati na roke. V prvih štirih mesecih so bile tako izdanih le tri odločbe.<ref>{{Navedi splet|title=Do zdaj izdali tri odločbe o dolgotrajni oskrbi na domu – na Koroškem in v Posavju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-zdaj-izdali-tri-odlocbe-o-dolgotrajni-oskrbi-na-domu-na-koroskem-in-v-posavju/759630|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Ker sistem ni zaživel skladno z obljubami, je SDS predlagala opustitev plačevanja prispevka, z NSi pa je zoper ministra [[Simon Maljevac|Simona Maljevca]] vložila tudi interpelacijo, ki pa ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac v odgovoru na interpelacijo očitke zavrača kot neutemeljene. Vlada odgovor podprla.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-v-odgovoru-na-interpelacijo-ocitke-zavraca-kot-neutemeljene-vlada-odgovor-podprla/759535|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi in SDS z interpelacijo nad ministra Simona Maljevca: "Ničesar, kar je napovedal, ni izpolnil"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-in-sds-z-interpelacijo-nad-ministra-simona-maljevca-nicesar-kar-je-napovedal-ni-izpolnil/756738|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Zdravstvo === [[Slika:Novinarska konferenca ministrstvo za zdravje (52197807424).jpg|sličica|Minister za zdravje [[Danijel Bešič Loredan]].]] '''Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ''' Vlada je 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi [[NIJZ]], s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek.<ref>{{Navedi splet|title=Nove spremembe na NIJZ, v nadzorni svet Elesa imenovan Kostrevec |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-spremembe-na-nijz-v-nadzorni-svet-elesa-imenovan-kostrevec.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Krek sicer navaja, da s strani novega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]] že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.<ref>{{Navedi splet|title='Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moj-sef-je-svet-zavoda-in-ne-minister-in-ne-predsednik-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po ''mesecu neznosnih političnih pritiskov''. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval [[Branko Gabrovec|Branka Gabrovca]].<ref>{{Navedi splet|title=Krek odstopil "po mesecu neznosnih političnih pritiskov". V. d. direktorja postal Branko Gabrovec. |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/krek-odstopil-po-mesecu-neznosnih-politicnih-pritiskov-v-d-direktorja-postal-branko-gabrovec/632735|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> '''Strokovna posvetovalna skupina NIJZ''' Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za [[Covid-19]]. Vodil jo bo epidemiolog [[Mario Fafangel (ml.)|Mario Fafangel]], njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje [[Alenka Trop Skaza]], med člani pa so med drugim še antropolog [[Dan Podjed]], matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog [[Alojz Ihan]]. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister [[Danijel Bešič Loredan]] pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> ==== Novela Zakona o nalezljivih boleznih ==== Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano [[Janja Sluga|Janjo Sluga]] so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih preprečuje samovoljo vlad|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/gibanje-svoboda-predlog-novele-zakona-o-nalezljivih-boleznih-preprecuje-samovoljo-vlad/631629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=To so globe, ki jih predvideva novi zakon o nalezljivih boleznih|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-globe-ki-jih-predvideva-novi-znb-582187|website=siol.net|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> Vsebino novele zakona je pripravila [[Pravna mreža za varstvo demokracije]], ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja.<ref name=":2" /> Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD [[Meira Hot]], [[Bojana Muršič]] in [[Damijan Zrim]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-se-stirje-poslanci-niso-podpisali-pod-zakon-o-nalezljivih-boleznih/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-07|language=sl-SI}}</ref> '''Odprava novele Zakona o javnem naročanju''' Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela [[14. vlada Republike Slovenije|tretja Janševa vlada]] in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu koraka v smeri korupcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravstvo-si-vlada-z-interventnim-zakonom-v-zdravstvu-koraka-v-smeri-korupcije/|website=N1|date=2022-07-26|accessdate=2022-07-31|language=sl-SI}}</ref> Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=STA: V skupini zdravstvo.si razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju, na ministrstvu stojijo za odločitvijo|url=https://www.sta.si/3064778/v-skupini-zdravstvo-si-razocarani-nad-odpravo-novele-zakona-o-javnem-narocanju-na-ministrstvu-stojijo-za-odlocitvijo|website=www.sta.si|accessdate=2022-07-31}}</ref> '''Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja''' 11. aprila 2023 je poslanska skupina Gibanja Svoboda v parlamentarno proceduro vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), s katerim bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bi se ga preneslo v obvezno zdravstveno zavarovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Pomemben korak za preprečitev neupravičene podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://gibanjesvoboda.si/novica/storjen-zelo-pomemben-korak-za-preprecitev-neupravicene-podrazitve-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI}}</ref> Predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem povedal, da bo nova ureditev preprečila podražitve in zasebne zaslužke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Zavarovanje bi se od 1. septembra 2023 zaračunavalo po enotni ceni 35 evrov.<ref name=":15">{{Navedi splet|title="Prispevek bi bil 35 evrov. Vsa sredstva ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prispevek-bi-bil-35-evrov-vsa-sredstva-ostanejo-v-javnem-zdravstvenem-sistemu/664517|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob: Zamrznili smo cene, preprečujemo ustvarjanje privatnih dobičkov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-s-pojasnili-o-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=N1|date=2023-04-12|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Ob tem so zagotovili, da bo morebitni manko sredstev pri zavarovanju v prehodnem obdobju zagotovila vlada.<ref name=":15" /> === Zunanje zadeve in mednarodna dejavnost === [[Slika:United States Secretary Antony Blinken met Slovenia Foreign Minister Tanja Fajon in Brussels, Belgium on 4 April 2024.jpg|sličica|Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] in ameriški državni sekretar [[Antony Blinken]] (april 2024)]] ==== Kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta OZN ==== ''Glej stran: [[Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN (2024–2025)]]'' Golobova vlada je nadaljevala kandidaturo Slovenija za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN. Zunanja ministrica Tanja Fajon je tozadevno imenovala posebnega odposlanca za kandidaturo [[Franc But|Franca Buta]].<ref name=":16" /> Slovenija je okrepila svojo prisotnost v [[Afrika|Afriki]], kjer je bila poprej šibko zastopana. Povečala se je tudi prisotnost Slovenije na mednarodnih forumih in panelih. Slovenija je proti koncu kampanje večkrat izrazila pozitivno naravnanost glede števila obljubljenih glasov, a je diplomacija zaradi tajnega glasovanja ostala »previdno optimistična«.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Požgan: "Belorusija ne bo dobila zadostnega števila glasov. Vprašanje je, ali jih bo Slovenija."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pozgan-belorusija-ne-bo-dobila-zadostnega-stevila-glasov-vprasanje-je-ali-jih-bo-slovenija/670686|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-06|language=sl|first=Ksenja|last=Tratnik|date=5. junij 2023}}</ref><ref name=":17" /> Glasovanje v [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalni skupščini Organizacije združenih narodov]] je potekalo v torek, 6. junija 2023.<ref name=":32"/> Slovenija je na tajnih volitvah v prvem krogu prejela 153 glasov od potrebnih 128, protikandidatka [[Belorusija]] pa 38.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Slovenijo je v prvem krogu volitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN podprlo 153 držav|url=https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slovenijo-je-v-prvem-krogu-volitev-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-ozn-podprlo-153-drzav/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-06-06|language=sl|date=6. junij 2023|last=Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve}}</ref><ref name=":32" /> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je izvolitev eden največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji.<ref name=":18" /> Vlada se je julija 2023 odločila, da bo ustanovila posebno misijo za članstvo v Slovenije v Varnostnem svetu, kljub temu, da v [[New York|New Yorku]] že deluje [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih, New York|Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih]]. Za vodjo posebne misije je bil imenovan [[Samuel Žbogar]], pred tem državni sekretar pri zunanji ministrici [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Posebno misijo za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu bo vodil Samuel Žbogar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/posebno-misijo-za-clanstvo-slovenije-v-varnostnem-svetu-bo-vodil-samuel-zbogar/|website=N1|date=2023-07-20|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> V javnosti je bilo tako več vprašanj, zakaj mesta predstavnika v VS ne zasede veleposlanik pri OZN [[Boštjan Malovrh]], kot je najpogostejša praksa v Varnostnem svetu. Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije [[Urška Klakočar Zupančič]] je Žbogarja ocenila kot primernega kandidata, a se je spraševala, zakaj se predsednik vlade [[Robert Golob]] o odločitvi ni posvetoval s parlamentom.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič je pričakovala, da se bo premier glede Žbogarja posvetoval z DZ-jem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klakocar-zupancic-je-pricakovala-da-se-bo-premier-glede-zbogarja-posvetoval-z-dz-jem/682339|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Žbogar dobra izbira za vodenje misije v VS ZN, pričakovala pa bi posvet premierja z DZ|url=https://www.dnevnik.si/1043032897|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-10-03|archive-date=2023-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231005140107/https://www.dnevnik.si/1043032897|url-status=dead}}</ref> Na postopek imenovanja Samuela Žbogarja se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], ki je odločitev označila kot ''"najmanj nenavadno"''.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbogar-namesto-malovrha-za-pirc-musarjevo-odlocitev-najmanj-nenavadna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-03}}</ref> Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] se je ob tem odzvala, da je zgodba zanjo zaključena, Žbogar pa, da so za članstvo v Varnostnem svetu potrebni najboljši diplomati.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: Zame je zgodba tu končana|url=https://siol.net/novice/slovenija/za-ministrico-fajon-zgodba-o-posebni-misiji-slovenije-v-varnostnem-svetu-zn-koncana-616046|website=siol.net|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Mandat je Slovenija končala 31. decembra 2025, ko se je končalo tudi njeno zadnje enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu. S 1. januarjem 2026 pa je Slovenija nastopila triletni mandat v Svetu Združenih narodov za človekove pravice.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija začenja članstvo v Svetu OZN za človekove pravice 2026-2028 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-01-slovenija-zacenja-clanstvo-v-svetu-ozn-za-clovekove-pravice-2026-2028/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenija prevzema funkcijo članice Sveta ZN za človekove pravice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-prevzema-funkcijo-clanice-sveta-zn-za-clovekove-pravice/|website=N1|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> ==== Mednarodna izmenjava zapornikov ==== 1. avgusta 2024 je stekla izmenjava zapornikov iz Združenih držav Amerike, Nemčije in Slovenije z Rusko feseracijo in Belorusijo.<ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je postala akter v gledališču senc nove hladne vojne"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-je-postala-akter-v-gledaliscu-senc-nove-hladne-vojne/|website=N1|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref> V tej največji izmenjavi med Zahodom in Rusijo po koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]] je Slovenija sodelovala z izročitvijo dveh, decembra 2022 v Ljubljani ujetih ruskih vohunov, [[Ana Valerevna Dulceva|Ane Valerevne Dulceve]] in njenega moža [[Artem Viktorovič Dulcev|Artema Viktoroviča Dulceva]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so izmenjani zaporniki in zakaj so jih zaprli (SEZNAM)|url=https://n1info.si/novice/svet/kdo-so-izmenjani-zaporniki-in-zakaj-so-jih-zaprli-seznam/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=A. L. , S. L. , M. O. , B.|last=S}}</ref> Na dan izročitve sta pred slovenskimi sodišči priznala krivdo in bila obsojena vohunjenja, v Rusijo pa sta bila preko letališča v Ankari, kjer je potekala izmenjava, poletela skupaj s svojima otrokoma.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=V Ankari končali največjo izmenjavo zapornikov po hladni vojni. Biden in Golob govorila 21. julija|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-ankari-koncali-najvecjo-izmenjavo-zapornikov-po-hladni-vojni-biden-in-golob-govorila-21-julija/716648|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ruska vohunka iz Slovenije ob pristanku v Moskvi jokala, Putin jo je močno objel|url=https://n1info.si/novice/svet/trenutek-ko-so-se-ruski-zaporniki-vkrcali-na-letalo-proti-ankari-video/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Ta L.|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Otroka v Sloveniji obsojenih vohunov nista vedela, da sta Rusa|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/otroka-v-sloveniji-obsojenih-vohunov-nista-vedela-da-sta-rusa/716810|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=Ž|last=N}}</ref> Dogovori za izmenjavo so potekali v tajnosti, na to temo se je predsednik vlade [[Robert Golob]] pogovarjal tudi s predsednikom Združenih držav Amerike [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] in podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]].<ref name=":24" /> Kot je ob tem pojasnil Golob, so želeli v izmenjavo vključiti tudi zaprtega vodjo ruske opozicije Alekseja Navalnega, a je ta na dan začetka pogovorov umrl.<ref>{{Navedi splet|title=Premier dr. Golob: "Sloveniji je uspel zgodovinski met" {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-08-02-premier-dr-golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met/|website=Portal GOV.SI|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je pokazala, da je moč, ki jo imamo na mednarodni sceni, večja od naše velikosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-je-pokazala-da-je-moc-ki-jo-imamo-na-mednarodni-sceni-vecja-od-nase-velikosti/716828|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Pogajanja so po navedbah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vojka Volka trajala eno leto.<ref>{{Navedi splet|title=Vojko Volk: Izmenjava je dokaz, da lahko igramo z najvišjimi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojko-volk-izmenjava-je-dokaz-da-lahko-igramo-z-najvisjimi/716838|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Sodelovanje Slovenije v projektu sta pohvalila ameriški predsednik Biden in nemški kancler Olaf Scholz.<ref>{{Navedi splet|title=Končana največja izmenjava z Rusijo, Putin vohune sprejel z rdečo preprogo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/najvecja-izmenjava-v-teku-rusi-ze-izpustili-zapornike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><gallery> Slika:Exchange of prisoners between Russia and the West (2024) Russia.jpg|Prihod zapornikov iz Zahoda v Rusijo Slika:2024 Russian prisoner exchange, prisoners en route back to the United StatesGT6hPjcWwAABuWv (cropped).jpg|Trojica izpuščenih ruskih ujetnikov z vladnimi uradniki med letom v ZDA </gallery> ==== Uvedbe sankcij ==== Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Bena-Gvira]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotriča]] razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji.<ref name=":34" /> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35" /><ref name=":36" /> Podoben ukrep je 11. septembra 2025 vlada sprejela zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja.<ref name=":37" /> === Ostalo === ==== Ukinitev urada vlade za demografijo ==== Na seji dne 14. julija 2022 je vlada izdala odlok o ukinitvi [[Urad vlade RS za demografijo|Urada za demografijo]]. Kor razlog so navedli prekrivanje delovnega področja z Ministrstvom za delo, s tem so pristojnosti urada prenesli na to ministrstvo. Zadnji delovni dan urada je bil 11. avgust.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ukinila urad za demografijo, predlaga zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-ukinila-urad-za-demografijo-predlaga-zamik-izvajanja-zakona-o-dolgotrajni-oskrbi/634225|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urad vlade za demografijo zapira svoja vrata |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/urad-vlade-za-demografijo-zapira-svoja-vrata.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref> ==== Pogreb z vojaškimi častmi Janezu Zemljariču ==== 5. januarja 2023 je vlada na redni seji sprejela sklep, da se preminulemu [[Janez Zemljarič|Janezu Zemljariču]] organizira pogreb z vojaškimi častmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-30-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|title=30. redna seja Vlade Republike Slovenije|date=5. 1. 2023|website=Vlada Republike Slovenije|publisher=Vlada}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Zemljarič bo pokopan z vojaškimi častmi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-zemljaric-bo-pokopan-z-vojaskimi-castmi/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janeza Zemljariča pokopali z vojaškimi častmi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janeza-zemljarica-pokopali-z-vojaskimi-castmi/653408|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Predlog za to je vladi poslal [[Marjan Šiftar]] skupaj z drugimi pobudniki, članicami in člani Izvršnega sveta [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] v obdobju med leti 1980 in 1984, ki mu je takrat predsedoval Zemljarič. Odločitev vlade je vzbudila tudi neodobravanje; [[Zbor za republiko]] jo je v svoji izjavi označil za sramotno in da je Zemljarič kot notranji minister in šef [[UDBA|Udbe]] ([[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]]) ''"Izkazoval tudi izrazito nedemokratičen odnos do nasprotnikov totalitarizma. Bil je (so)nosilec preteklega režima in (so)kriv za vohunjenje, preganjanje in trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali s komunističnim totalitarizmom. Njihova življenja mu niso veliko pomenila. Še deset let po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je s pestmi tolkel po mizi in kričal: »Janšo je treba ubiti, ubiti, ubiti!«"'' Vlada Republike Slovenije je tako po njihovem mnenju izkazala privrženost nekdanjemu totalitarnemu režimu.<ref>{{Navedi splet|title=IZJAVA ZA JAVNOST: Pogreb Janeza Zemljariča z vojaškimi častmi je velika sramota za Slovenijo – Zbor za republiko|url=http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Slovenija|archive-date=2023-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110083454/http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zemljaričev pogreb z vojaškimi častmi "predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe"|url=https://www.domovina.je/zemljaricev-pogreb-z-vojaskimi-castmi-predstavlja-posmeh-trpljenju-stevilnih-zrtev-zlocinskega-delovanja-udbe/|website=Domovina|date=2023-01-07|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> ==== 14. avgust – dan solidarnosti ==== Po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo v začetku avgusta 2023, je vlada ponedeljek, 14. avgust 2023, določila za dela prost dan in dan solidarnosti. Namen dneva je pomagati na različne načine ljudem ter poplavljenim območjem. Izjema so bile trgovine ter upravne enote, ki so bile lahko odprte. Poleg tega je poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan odredil delo zaposlenim pri upravljavcih kritične infrastrukture, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih, v centrih za socialno delo, na področju veterine ter v zavarovalnicah.<ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – dan solidarnosti|url=https://www.gov.si/novice/2023-08-10-14-avgust-dan-solidarnosti/|website=GOV.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – podaljšan konec tedna ali dan solidarnosti?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/14-avgust-podaljsan-konec-tedna-ali-dan-solidarnosti/677591|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref> == Seznami obiskov == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] * [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] {{Vlada RS}} {{Slovenija}} [[Kategorija:15. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] fmnlku0k09dunpyio9g4akm1srzicau 6684843 6684572 2026-06-03T20:53:10Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Mesec 6684843 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name = 15. vlada Republike Slovenije |deputy_government_head = [[Tanja Fajon]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica) <br>[[Klemen Boštjančič]] (Svoboda) <br>[[Matej Arčon]] (Svoboda) |successor = [[16. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number = |jurisdiction = |flag = Flag_of_Slovenia.svg |flag_border = true |incumbent = |image = 15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg |image_size = |caption = Skupinska fotografija vlade |date_formed = [[1. junij]] [[2022]] |date_dissolved = |government_head = [[Robert Golob]] (Svoboda) |government_head_history = |state_head = [[Borut Pahor]], [[Nataša Pirc Musar]] |former_members_number = |cabinet_type = |members_number = Premier + 20 ministrov |political_party = [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] |legislature_status = [[Leva sredina|Levo-sredinska]] [[večinska vlada]]<br />{{Composition bar|52|90|grey}} |opposition_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] |opposition_leader = Ni uradni naziv<br>[[Janez Janša]] (SDS)<br>[[Matej Tonin]] (NSi) |election = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Volitve 2022]] |legislature_term = [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državni zbor]] |budget = |incoming_formation = |outgoing_formation = |previous = [[14. vlada Republike Slovenije]] |opposition_cabinet = Brez }} '''15. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku mandata [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] sestavil mandatar [[Robert Golob]]. Koalicijo poleg [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] sestavljajo še [[Socialni demokrati]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]]. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]], 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]].<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|title=Po prvi seji nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Koalicijski partnerji so želeli ob konstruiranju vlade razširiti število ministrstev in prilagoditi ali na novo vzpostaviti nekatere resorje. Spremembe Zakona o vladi je nato preprečila opozicija in zbrala dovolj podpisov podpore za izvedbo referenduma. Na njem so bile spremembe potrjene, 24. januarja 2023 pa je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19" /> Vlada je od začetka svojega mandata napovedovala več reform, med drugim zdravstvene reforme, davčne reforme, oblikovanje pokojninske reforme in reforme plačnega sistema. V celoti je bila dosežena slednja, v veljavo je stopila 1. januarja 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Ali bo leto 2025 reformno leto? Napovedane so zdravstvena, pokojninska in stanovanjska reforma.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-bo-leto-2025-reformno-leto-napovedane-so-zdravstvena-pokojninska-in-stanovanjska-reforma/731985|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mandat in delo vlade je sicer močno zaznamovala tudi obnova po [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplavah avgusta 2023]], ki so bile najkatastrofalnejše v zgodovini Slovenije, prav tako zaostritev konflikta med Izraelom in Hamasom. V tem času je Slovenija bila tudi članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov]]. V letu 2025 je podobo vlade zaznamovalo napovedano višanje obrambnih izdatkov za zvezo [[NATO]], prav tako sta istega leta potekala dva zakonodajna referenduma: o [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|pokojninah kulturnikov]] ter o [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]]; oba vladna zakona sta na referendumih padla. Jeseni 2025 je bil po odmevni [[Smrt Aleša Šutarja|smrti Aleša Šutarja]] v zvezi z romsko problematiko sprejet t. i. [[Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti|Šutarjev zakon]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija leta 2025: od plačne in pokojninske reforme do novomeške tragedije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-leta-2025-od-placne-in-pokojninske-reforme-do-novomeske-tragedije/768659|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Gorazd|last=Kosmač}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je koalicija izgubila večino, stranke so osvojile 40 poslanskih mandatov. Tedanji premier Robert Golob je kot relativni zmagovalec volitev vodil pogajanja z SD in Levico ter novinkama v parlamentu, [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca|Resni.co]], a so se ta neuspešno zaključila.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Vlada je imela polna pooblastila do 10. aprila 2026, ko je bil konstituiran [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]]. Novo vlado je sestavil mandatar Janez Janša. Premier in ministri bodo tekoče posle opravljali do prisege celotne [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovenske vlade]] v Državnem zboru, kar naj bi se po napovedih zgodilo v začetku junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=16. vlado Republike Slovenije bi lahko dobili v začetku junija {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/povolilno-sestavljanje-vlade-v-povprecju-dolgo-dva-meseca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-23|language=sl}}</ref>{{clear}} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca ob tretji obletnici dela vlade - Robert Golob (cropped) (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Luka Špoljar]] *[[Petra Aršič]] *[[Maša Kociper]] *[[Jure Leben]] *[[Danijel Levičar]] *[[Nataša Lužar]] *[[Igor Mally]] *[[Metka Paragi]] *[[Vojko Volk]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Ministrica, podpredsednica vlade |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 11. 1. 2024 - Tanja Fajon (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Melita Gabrič]] *[[Neva Grašič]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Luka Mesec]]''' |[[Slika:Zaključna seja vlade 2022 - 2026; 3. junij 2026 - 55311824744 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Dan Juvan]] *[[Igor Feketija]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_-_16._11._2023_-_Klemen_Boštjančič_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Saša Jazbec]] *[[Nikolina Prah]] *[[Gordana Pipan]] *[[Katja Božič]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Ministrica |'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |[[Slika:Primopredaja poslov - Valentina Prevolnik Rupel - 16 Oktober 2023 - 02 (cropped).jpg|sredina|150x150px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Denis Kordež]] |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport]] |Minister |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika: Novinarska konferenca po seji vlade - Matjaž Han 20.11.2025 portret2 (cropped).jpg |sredina|brezokvirja|152x152px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Dejan Židan]] *[[Matevž Frangež]] |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Borut Sajovic]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po 173. seji vlade, 9. 10. 2025 - 54842952828 (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Marko Lovše]] *[[Boštjan Pavlin]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Branko Zlobko]]''' |[[Slika:Državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti - 55001838872 (Branko Zlobko cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Heferle]] *[[Helga Dobrin]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Ministrica |'''[[Andreja Kokalj]]''' |[[Slika:Andreja Kokalj JHA 6 March 2026 (cropped).jpg|165x165px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Maja Čarni Pretnar]] |- |[[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] |Minister |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 31.1.2024 - Igor Papič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Gašparič]] *[[Urban Kodrič]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje]] |Minister |'''[[Vinko Logaj]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Janja Zupančič]] *[[Andrej Sotošek]] |- |[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]] |Minister |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 22. 6. 2023 - Bojan Kumer.jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Seršen]] *[[Uroš Vajgl]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za naravne vire in prostor]] |Minister |'''[[Jože Novak]]''' |[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 36 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|123x123px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Lidija Kegljevič Zagorc]] *[[Miran Gajšek]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Marko Rusjan]] *[[Matevž Čelik Vidmar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Ministrica |'''[[Alenka Bratušek]]''' |[[Slika:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|sredina|brezokvirja|166x166px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Andrej Rajh]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrica |'''[[Mateja Čalušić]]''' |[[Slika:Mateja_Čalušić_18.1.2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Ervin Kosi]] *[[Maša Žagar]] |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Minister |'''[[Franc Props]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - Franc Props (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|170x170px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Trbič]] *[[Mojca Ramšak Pešec]] |- |[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|Ministrstvo za solidarno prihodnost]] |Minister |'''[[Simon Maljevac]]''' |[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Klemen Ploštajner]] *[[Luka Omladič]] |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo]] |Minister |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 14. 03. 2024 - Aleksander Jevšek (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|164x164px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Marko Koprivc]] *[[Srečko Đurov]] |- |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstvo za digitalno preobrazbo]] |Ministrica |'''[[Ksenija Klampfer]]''' |[[Slika:133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Aida Kamišalić Latifić]] *[[Miroslav Kranjc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade - 20. 03. 2024 - Matej Arčon 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Vesna Humar]] |} === Nekdanji sekretarji === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2|Sekretar ! rowspan=2|Ministrstvo ! width=140|Imenovanje ! width=450 rowspan=2|Razlog ! rowspan=2|Sklic |- !Razrešitev |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2022''' |- | rowspan=2|'''Aleksandra Lah<br>Topolšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretarka je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tjaša Vidic nova državna sekretarka na ministrstvu za zdravje |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tjasa-vidic-nova-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=delo.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |31. avgust 2022 |- | rowspan=2|'''Breda Božnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Božnikova je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. september 2022 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2023''' |- | rowspan=2|'''Sebastjan Zbičajnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Zbičajnik je bil zamenjan ob reorganizaciji in preoblikovanju nekaterih ministrskih resorjev.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Menjava tudi v vrhu pravosodnega ministrstva: prihaja nova državna sekretarka |url=https://n1info.si/novice/slovenija/menjava-tudi-v-vrhu-pravosodnega-ministrstva-prihaja-nova-drzavna-sekretarka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |24. januar 2023 |- | rowspan=2|'''Branko<br> Lobnikar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> notranje zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Lobnikar je bil zamenjan z nastopom novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Na njegovo mesto je bila kasneje imenovana Helga Dobrin.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tina Heferle ostaja državna sekretarka na notranjem ministrstvu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-heferle-ostaja-drzavna-sekretarka-na-mnz/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. februar 2023 |- | rowspan=2|'''Tilen Božič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> finance |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretar je ponudil svoj odstop potem, ko je premier v TV-oddaji povedal, da ekipa ministrstva načrtovane davčne reforme ni ustrezno predstavila javnosti. Ob tem je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da odstopil ne bo, je pa posledično odstopno izjavo podal Božič.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |29. marec 2023 |- | rowspan=2|'''Tjaša Vidic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. september 2022 | rowspan=2|<small>Vidičeva je bila zamenjala potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Začenjajo se spremembe: z Bešičem Loredanom odhajata tudi državna sekretarja |url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-kdo-bo-golobov-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Tadej Ostrc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Ostrc je bil zamenjan potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Urban Kodrič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> javno upravo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Kodrič je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Urbana Kodriča, nasledila ga bo Mojca Ramšak Pešec|url=https://megafon.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-javno-upravo-urbana-kodrica-nasledila-ga-bo-mojca-ramsak-pesec/|website=megafon.si|accessdate=2023-10-27|language=sl}}</ref> |- |24. avgust 2023 |- | rowspan=2|'''Samuel Žbogar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Žbogar je bil razrešen, saj je postal vodja misije posebne misije za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu bo Sanja Štiglic |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-bo-sanja-stiglic/683025|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-22|language=sl}}</ref> |- |28. september 2023 |- | rowspan=2|'''Lenka Kavčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> naravne vire in prostor |11. maj 2023 | rowspan=2|<small>Kavčičeva je bila zamenjana z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Desna roka Alenke Bratušek na ministrstvu za naravne vire bo Jože Novak |url=https://n1info.si/novice/slovenija/desna-roka-alenke-bratusek-na-ministrstvu-za-naravne-vire-bo-joze-novak/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Matej Skočir''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Skočir je bil zamenjan z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Azra Herceg''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. oktober 2022 | rowspan=2|<small>Hercegova je bila zamenjana z nastopom nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala novi predstavnici v svetu celjske bolnišnice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-novo-sekretarko-na-zdravstvenem-ministrstvu.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za zdravje razkrila imena svojih bodočih državnih sekretarjev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-za-zdravje-razkrila-imena-njenih-drzavnih-sekretarjev/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Tatjana Buzeti''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. julij 2023 | rowspan=2|<small>Buzetijeva je bila zamenjana z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Šarec na kmetijskem ministrstvu ni obdržal ne Buzetijeve, ne Krajčiča |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/sarec-na-kmetijskem-ministrstvu-ni-obdrzal-ne-buzetijeve-ne-krajcica-1088163|website=Vestnik|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Darij Krajčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |6. junij 2022 | rowspan=2|<small>Krajčič je bil zamenjan z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Boris Černilec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> vzgojo in izobraževanje |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Černilec je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nova državna sekretarka Janja Zupančič |url=https://megafon.si/slovenija/na-ministrstvu-za-vzgojo-in-izobrazevanje-nova-drzavna-sekretarka-janja-zupancic/|website=megafon.si|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |19. oktober 2023 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2024''' |- | rowspan=2|'''Valerija Jelen Kosi''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Jelen Kosijeva je odstopila nespoštovanja ministrstva odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu podala odstopno izjavo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavna-sekretarka-na-pravosodnem-ministrstvu-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |4. januar 2024 |- | rowspan=2|'''Igor Šoltes''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Šoltes je bil razrešen po odstopu ministrice Švarc Pipan, zaradi nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe na Litijski cesti.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> |- |15. februar 2024 |- | rowspan=2|'''Andreja Katič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kohezijo in regionalni razvoj |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Katičeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=S primopredajo poslov Katičeva prevzela vajeti pravosodnega resorja |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-primopredajo-poslov-bo-katiceva-vnovic-prevzela-vajeti-pravosodnega-resorja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |5. marec 2024 |- | rowspan=2|'''Blaž Germšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |23. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Germšek je bil razrešen na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Blaž Germšek je pobegnil s kmetijskega ministrstva|url=https://www.dnevnik.si/1043048445|website=Dnevnik|accessdate=2024-05-23|language=sl}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |24. april 2024 |- | rowspan=2|'''Matjaž Krajnc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> visoko šolstvo, znanost in inovacije |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Krajnc je bil razrešen na lastno željo iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja Matjaža Krajnca |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-matjaza-krajnca/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> |- |30. junij 2024 |- | rowspan=2|'''Rudi Medved''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Medved je bil razrešen zaradi odhoda v pokoj.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Rudija Medveda |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-obrambo-rudija-medveda/712101|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-19|language=sl}}</ref> |- |14. julij 2024 |- | rowspan=2|'''Sanja Štiglic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Štigličeva je bila razrešena, saj je postala nova veleposlanica RS v Združenem kraljestvu.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=V tujino gre več najožjih sodelavcev Tanje Fajon in mož ministrice za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tujino-gre-vec-najozjih-sodelavcev-tanje-fajon-in-moz-ministrice-za-zdravje/|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |22. avgust 2024 |- | rowspan=2|'''Eva Vodnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Vodnikova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zdravnik Iztok Kos nov državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravnik-iztok-kos-nov-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |12. september 2024 |- | rowspan=2|'''Marjan Pintar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. julij 2024 | rowspan=2|<small>Pintar je odstopil s položaja iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi zdravstvenih razlogov odstopil državni sekretar Marjan Pintar |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaradi-zdravstvenih-razlogov-odstopil-drzavni-sekretar-marjan-pintar/722870|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |1. oktober 2024 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2025''' |- | rowspan=2|'''Damir Črnčec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Črnčec je odstopil s položaja, saj je postal pomočnik direktorja uprave SDH in predsednik nadzornega sveta družbe Dovos.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Damir Črnčec se z obrambnega ministrstva seli na SDH, kjer bo postal pomočnik predsednika uprave|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/damir-crncec-se-z-obrambnega-ministrstva-seli-na-sdh-kjer-bo-postal-pomocnik-predsednika-uprave/734156|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |22. januar 2025 |- | rowspan=2|'''Eva Knez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |18. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Knezova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu bo Maša Žagar |url=https://megafon.si/po-svetu/gospodarstvo/nova-drzavna-sekretarka-na-kmetijskem-ministrstvu-bo-masa-zagar/|website=megafon.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. april 2025 |- | rowspan=2|'''Marko Štucin''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Štucin je bil razrešen, saj je postal nov veleposlanik RS na Dunaju.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=To je nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-1834032|website=Reporter|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. julij 2025 |- | rowspan=2|'''Milan Brglez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |15. julij 2024 | rowspan=2|<small>Brglez je bil razrešen na lastno željo, saj se je z začetkom novega študijskega leta vrnil poučevati na Fakulteto za družbene vede.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez razrešen s funkcije državnega sekretarja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/milan-brglez-razresen-s-funkcije-drzavnega-sekretarja/758762|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |25. september 2025 |- | rowspan=2|'''Iztok Kos''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |12. september 2024 | rowspan=2|<small>Kos naj bi bil po navedbah nekaterih virov razrešen, ker je opozarjal opozarjal na šibkosti določil resornih zakonov, ki so se sprejemali.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Odhaja že peti državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://info360.si/zdravstvo/odhaja-ze-peti-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=Info360.si|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> |- |6. november 2025 |- | rowspan=2|'''Andreja Kokalj''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |14. marec 2024 | rowspan=2|<small>Kokaljeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Fides sprejema možnost višjih plač s 1. januarjem 2025|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-fides-sprejema-moznost-visjih-plac-s-1-januarjem-2025/701628|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- |21. november 2025 |- |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px ! colspan="9" |Državni sekretarji |- | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Maša_Kociper,_državna_sekretarka_za_odnose_z_Državnim_zborom_(52183945948)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Mag. Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve (52183940536) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve (52183946243) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Nataša Sax, državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko (52183940491) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Jure_Leben-za_splet_(cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] |- ! rowspan="2" |<div style="text-align: center;">[[Luka Špoljar]]<br>(vodja kabineta)</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Maša Kociper]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Igor Mally]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Vojko Volk]]'''</div> !<div style="text-align: center;">[[Nataša Lužar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Danijel Levičar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Jure Leben]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Petra Aršič]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Metka Paragi]]</div> |- |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za odnose z Državnim zborom</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za evropske zadeve</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalni jedrski program</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje</small></div> |- |} === Nekdanji sekretarji v kabinetu === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px |- |width=80|[[Slika:Dr._Anton_Grizold,_državni_sekretar_za_obrambne_zadeve_ter_zadeve_varstva_pred_naravnimi_in_drugimi_nesrečami_(52183946103)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr._Andrej_Benedejčič,_državni_sekretar_za_nacionalno_in_mednarodno_varnost_(52182918027)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Petra Škofic, vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr. Kaja Širok 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Maksimiljana Polak, državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud (52184185654) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Mag. Melita Župevc, državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade za strateško komuniciranje 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |- |'''[[Anton Grizold]]''' |'''[[Boštjan Šefic]]''' |'''[[Andrej Benedejčič]]''' |'''[[Petra Škofic]]''' |'''[[Kaja Širok]]''' |'''[[Maksimiljana Polak]]''' |'''[[Melita Župevc]]''' |- |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za obrambne zadeve in zadeve varstva pred naravnimi nesrečami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za sanacijo po poplavah</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>vodja premierjevega kabineta</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za kulturo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |- |odšel v pokoj<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Anton Grizold z oktobrom v pokoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/drzavni-sekretar-anton-grizold-z-oktobrom-v-pokoj/680656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja Službe za obnovo po poplavah<ref>{{Navedi splet|title=Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-obnovo-po-poplavah-in-plazovih/|website=gov.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja predstavništva Slovenije pri zvezi NATO<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Benedejčič zapušča kabinet predsednika vlade|url=https://siol.net/novice/slovenija/andrej-benedejcic-zapusca-kabinet-predsednika-vlade-619657|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz neznanih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Vplivni Vesna Vuković in Petra Škofic zapuščata Goloba: kaj je v ozadju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vplivni-vesna-vukovic-in-petra-skofic-zapuscata-goloba-kaj-je-v-ozadju/|website=n1info.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet zaradi nezadovoljstva premierja<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz osebnih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Premierjev kabinet zapušča državna sekretarka Maksimiljana Polak |url=https://siol.net/novice/slovenija/premierjev-kabinet-zapusca-drzavna-sekretarka-maksimiljana-polak-634114|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postala vodja predstavništva Slovenije pri OVSE<ref>{{Navedi splet|title=Melito Župevc razrešili z mesta državne sekretarke v premierjevem kabinetu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/melita-zupevc-razresili-z-mesta-drzavne-sekretarke-v-premierjevem-kabinetu/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-02|language=sl}}</ref> |- |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade ! rowspan="5" | ! colspan="2" |Ob koncu mandata |- !Število poslancev !Število ministrov !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>Svoboda</small>''' |'''<small>[[Gibanje Svoboda]]</small>''' |[[Robert Golob]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|41|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|11|17|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|39|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|13|20|#4169E1}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SD</small>''' |'''<small>[[Socialni demokrati]]</small>''' |[[Matjaž Han]]<br>[[Tanja Fajon]] <br><small>(do aprila 2024)</small> | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|9|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|20|#FF0000}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Levica</small>''' |'''<small>[[Levica (politična stranka)|Levica]]</small>''' |[[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|20|#DB2D43}} |- ! colspan="8" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ ! rowspan="6" | | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |- | colspan="8" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|51|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|55|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} |} == Nekdanji ministri == === Odstopi in razrešitve === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Vir''' |- |[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrica za notranje zadeve]] |Odstopila 7. decembra 2022 |Predsednik vlade Robert Golob je preprečil, da bi v.d. direktorja Policije, Boštjan Lindav, nastopil polni mandat. Ministrica je nato namignila, da prihaja do poskusov vmešavanja vladajočih v delo policije; izpostavila je, da takšnega vpletanja ne bo dovolila. Zaradi tega je prišlo do spora in nestrinjanj med premierjem in ministrico, kar je sprožilo odstop zaradi nezaupanja. |<div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' |<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar zapušča položaj ministrice za notranje zadeve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tatjana-bobnar-bo-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-07}}</ref> |- |[[Slika:Danijel Bešič Loredan - 52114942839 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Danijel Bešič Loredan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |Odstopil 7. julija 2023 |Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda. Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo. |<div style="text-align: center;">'''[[Robert Golob]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Uroš Brežan - 52115201575 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Uroš Brežan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Minister za naravne vire in prostor]] |Odstopil 4. oktobra 2023 |3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da naj bi se minister skupaj z nekaterimi drugimi poslovil s svoje funkcije. Premier Golob je naslednjega dne, ko je potekala seja vlade, novico potrdil. Razlog za razhod premierja z ministrom je bilo nezadovoljstvo Goloba z odzivom Brežana na [[Poplave v Sloveniji (2023)|avgustovske poplave]], zato je minister podal odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Jože Novak]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal predlog razrešitve Irene Šinko in odstopno izjavo Uroša Brežana|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-poslal-predlog-razresitve-irene-sinko-in-odstopno-izjavo-urosa-brezana/683616|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Sanja Ajanović Hovnik - 52113669327 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrica za javno upravo]] |Odstopila 6. oktobra 2023 |Po več razkritjih oddaje Tarča, da je zavajala, ko je trdila, da za prijavo prijateljičinega inštituta na razpis ministrstva za javno upravo ni vedela, in po aferi z visokimi stroški službene poti v New York je ministrica podala odstopno izjavo. Odstopila je klub temu, da ji je še vedno popolnoma zaupal premier, kot je povedala, je to storila, ker bi njeno vztrajanje na položaju škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in državi. |<div style="text-align: center;">'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Franc Props]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Irena_Šinko_-_52114942599_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Irena Šinko]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Razrešena 13. oktobra 2023 |3. oktobra je v javnost prišla informacija, da naj bi se ministrica tako kot Uroš Brežan poslovila s položaja. Novico je Šinko potrdila sama, dejala je, da sta se s premierjem Golobom srečala in jo je ta seznanil z dejstvom, da z njenim delom ni zadovoljen. Sama odstopa ni ponudila rekoč, da jo je potrdil Državni zbor, ki naj jo tudi razreši. Razlogi za razhod s predsednikom vlade naj bi bili predvsem prepozno obveščanje javnosti o pesticidih v nekaterih živilskih izdelkih, zakon o zaščiti živali in odlov nutrij v Ljubljani. O njeni razrešitvi je odločal Državni zbor dne 13. oktobra, zanjo je glasovalo 49 poslancev od navzočih 62, ena poslanka je bila proti. |<div style="text-align: center;">'''[[Marjan Šarec]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Mateja Čalušić]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-razresil-kmetijsko-ministrico-ireno-sinko/684806|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Dominika Švarc Pipan]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 5. februarja 2024 |Po več razkritjih nepravilnosti pri nakupu nove sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani je ministrica zatrdila, da bo sporne posle na ministrstvu raziskala. Kasneje je razrešila generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča, sama pa večkrat poudarila, da odstopiti ne namerava, saj bi s tem dopustila nadaljevanje nepravilnosti na ministrstvu. Nato se je konec januarja 2024 sestalo predsedstvo stranke SD in ministrico pozvalo k odstopu s položaja. Za tem sta se Švarc Pipanova in Golob večkrat srečala, premier je javnosti sporočil, da se mora pogovoriti s ključnimi akterji v zadevi, da lahko pravilno presodi nadaljnje ukrepanje. 5. februarja sta se premier in ministrica še zadnjič sestala, in slednja je premierju ponudila svoj odstop, ki ga je Golob sprejel. Odstopno izjavo je v DZ poslal 15. februarja. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Darjo Felda portret.jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za vzgojo in izobraževanje]] |Odstopil 17. septembra 2024 |Minister Felda je septembra 2024 opravil pogovore s predsednikom vlade, v katerih je izrazil željo po vrnitvi v akademski poklic, zato je na srečanju koalicije dne 17. septembra podal ustno odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Vinko Logaj]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Odstop ministra za izobraževanje Darja Felde, nasledil ga bo Vinko Logaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstop-ministra-za-izobrazevanje-darja-felde-nasledil-ga-bo-vinko-logaj/721289|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrica za digitalno preobrazbo]] |Odstopila 26. septembra 2024 |Po aferi z nakupom 13 tisoč računalnikov je ministrica dlje časa vztrajala, da so bili vsi postopki zakoniti in do zadnjega upravičevala za mnoge sporen nakup. 25. septembra 2024 pa je v javnost prišla še informacija, da je službeno vozilo Stojmenove Duh na službeni poti v Ženevo, maja 2024, prekoračilo hitrost ter vklopilo modre luči, kar ni dovoljeno. Ministrstvo je zato julija dobilo poziv avstrijske policije, naj ji posreduje informacijo, kdo je vozil vozilo in torej storil prometni prekršek, a je ministrstvo namesto informacije poslalo dopis slovenskemu veleposlaništvu na Dunaju, v katerem ga je pozvalo, naj avstrijske organe zaprosi, da odstopijo od morebitnega kazenskega pregona. Dan kasneje, sicer dan pred napovedano drugo interpelacijo, je po množičnih pozivih podala odstopno izjavo, ki jo je premier istega dne tudi sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Ksenija Klampfer]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob je sprejel odstop ministrice Stojmenove Duh |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-je-sprejel-odstop-ministrice-stojmenove-duh/722232|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-26|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Primopredaja Andreja Katič portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil [[Napad na moškega v Novem mestu (2025)|napad na moškega]], ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je pravosodna ministrica sporočila, da je sprejela objektivno odgovornost in premierju ponudila svoj odstop. Poleg nje je odstopno izjavo podal tudi notranji minister, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Kokalj]]'''<br>''(predlagana)'' |<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Ministra Katič in Poklukar odstopila. Golob: Pogovarjamo se o rešitvah, ki jih v Sloveniji še ni bilo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-smrti-napadanega-novomescana-golob-s-pristojnimi-v-dolenjsko-prestolnico-675691|website=siol.net|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26|last=K.|first=R.}}</ref> |- |[[Slika:Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar februar 2023 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve]] |Odstopil 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil napad na moškega, ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je notranji minister Poklukar sporočil, da je sprejel objektivno odgovornost in premierju ponudil svoj odstop. Poleg njega je odstopno izjavo podala tudi pravosodna ministrica, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;"> '''[[Branko Zlobko]]'''<br>''(predlagan)'' |<ref name=":8" /> |- |} === Odstopa zaradi reorganizacije vlade === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Ministrstvo''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Sklic''' |- |[[Slika:Bojan_Kumer_-_52114695541_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Bojan Kumer]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo]] |Ministrstvo za infrastrukturo |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Bojan Kumer bo prevzel Ministrstvo za okolje in prostor, njegov resor pa Alenka Bratušek. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''</div> |<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Igor_Papič_-_52114942649_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Igor Papič]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in šport]] |Ministrstvo za izobraževanje |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Igor Papič bo vodil novo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, njegov resor pa bo prevzel Darjo Felda. |<div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]'''</div> |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |} == Sestavljanje koalicije == === Glasovanje o mandatarju === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |25. maj 2022 |'''[[Robert Golob]]''' |[[Predsednik Republike Slovenije]] |'''54''' |30 |1 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Glasovanje o vladi === 24. januar 2023 je Državni zbor znova glasoval o vladi zaradi njene reorganizacije. Potrjenih je bilo 9 ministrov, od tega trije novi, ostalih šest pa je bilo bodisi premeščenih na nove resorje, bodisi so se imena in področja njihovih resorjev spremenila.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |1. junij 2022 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''53''' |28 |2 |za izvolitev potrebna navadna večina |- |24. januar 2023 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''55''' |29 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} === Zaslišanja ministrov na odborih === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Sobota<br>28. maj 2022 | 09:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-hana-ki-je-izpostavil-socialni-dialog-vecina-podjetnikov-ni-izkoriscevalcev/628946|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Matej Arčon]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |2 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-arcona-ki-je-pred-odborom-izpostavil-cezmejno-povezovanje/628961|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Jevška, ki je poudaril načrt za pospešitev skladnega razvoja Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-jevska-ki-je-poudaril-nacrt-za-pospesitev-skladnega-razvoja-slovenije/628980|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Igorja Papiča, ki pravi: Načrtujemo brezplačne malice in učbenike ter spremembe NPZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/papic-nacrtujemo-brezplacne-malice-in-ucbenike-ter-spremembe-npz-ja/629002|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Emilijo Stojmenovo Duh, ki napoveduje zmanjšanje digitalnega razkoraka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-emilijo-stojmenovo-duh-ki-napoveduje-zmanjsanje-digitalnega-razkoraka/629015|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Ponedeljek<br>30. maj 2022 | 09:00 | '''[[Tanja Fajon]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bi krepila vezi z "državami jedrne Evrope". Odbor jo je podprl. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bi-krepila-vezi-z-drzavami-jedrne-evrope-odbor-jo-je-podprl/629106|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Dominika Švarc Pipan]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja podprl Dominiko Švarc Pipan: Želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-dominiko-svarc-pipan-zelimo-odpraviti-splosen-obcutek-nepravicnosti-v-druzbi/629117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Klemen Boštjančič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik zelena luč na matičnem odboru |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatki-za-ministrico-za-javno-upravo-sanji-ajanovic-hovnik-zelena-luc-na-maticnem-odboru/629128|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Tatjana Bobnar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar skozi sito parlamentarnega odbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tatjana-bobnar-skozi-sito-parlamentarnega-odbora/629131|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Marjan Šarec]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju odbora Šarec, ki se želi vrniti k Teritorialni obrambi, primeren kandidat |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-mnenju-odbora-sarec-ki-se-zeli-vrniti-k-teritorialni-obrambi-primeren-kandidat/629129|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Torek<br>31. maj 2022 | 09:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Bojanu Kumru za infrastrukturnega ministra. "Zeleni prehod bo prioriteta." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpora-bojanu-kumru-za-infrastrukturnega-ministra-zeleni-prehod-bo-prioriteta/629238|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Irena Šinko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Irena Šinko potrjena za kmetijsko ministrico, zavzemala se bo za večjo samooskrbo s hrano |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/irena-sinko-potrjena-za-kmetijsko-ministrico-zavzemala-se-bo-za-vecjo-samooskrbo-s-hrano/629239|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Luka Mesec]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec prejel podporo odbora: "Signali, da se naša socialna država krha, so zelo jasni" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-prejel-podporo-odbora-signali-da-se-nasa-socialna-drzava-krha-so-zelo-jasni/629294|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Okoljski minister bo Uroš Brežan: Naravne vire moramo izkoriščati skrajno odgovorno |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/okoljski-minister-bo-uros-brezan-naravne-vire-moramo-izkoriscati-skrajno-odgovorno/629293|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Danijel Bešič Loredan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Matični odbor podprl Bešič Loredana: "Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maticni-odbor-podprl-besic-loredana-radi-bi-razbili-tabu-da-je-zdravstveni-sistem-nedotakljiv/629233|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Asta Vrečko]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati" |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kandidatka-za-ministrico-asta-vrecko-kulturna-politika-in-ministrstvo-se-morata-modernizirati/629335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- |} ==== Reorganizacija vlade ==== Devet ministrov je zaslišano znova zaradi ustanovitev novih ministrskih resorjev in preoblikovanja že obstoječih. {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Četrtek<br>12. januar 2023 | 09:00 | '''[[Alenka Bratušek]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek prestala zaslišanje, v zagovoru poudarila razvoj železnic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/alenka-bratusek-prestala-zaslisanje-v-zagovoru-poudarila-razvoj-zeleznic/654030|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Darjo Felda]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Darjo Felda prestal zaslišanje: "Potrebujemo drugačno šolo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/darjo-felda-prestal-zaslisanje-potrebujemo-drugacno-solo/654042|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Igor Papič potrjen za ministra, napoveduje prenovo visokošolske zakonodaje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-papic-potrjen-za-ministra-napoveduje-prenovo-visokosolske-zakonodaje/654103|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Brežan: Skrb za naravo dvigujemo na višjo raven|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uros-brezan-skrb-za-naravo-dvigujemo-na-visjo-raven/654098|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh: "Grozi nam digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-grozi-nam-digitalna-izkljucenost-za-velik-delez-nasega-prebivalstva/654118|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=4 align=center |Petek<br>13. januar 2023 | 09:00 | '''[[Simon Maljevac]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac: Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-prihodnost-bo-solidarna-ali-pa-je-ne-bo/654155|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 11:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Jevšek: Prioriteta je skladen regionalni razvoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jevsek-prioriteta-je-skladen-regionalni-razvoj/654189|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Han: Odločitev, da šport povežemo z gospodarstvom in turizmom, je prelomna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-odlocitev-da-sport-povezemo-z-gospodarstvom-in-turizmom-je-prelomna/654221|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kumer: Ključno bo zagotoviti ukrepe, ki bodo preprečili pomanjkanje energije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kumer-kljucno-bo-zagotoviti-ukrepe-ki-bodo-preprecili-pomanjkanje-energije/654225|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- |} ==== Novi ministri po odstopu ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | align=center |Ponedeljek<br>12. februar 2023 | 14:00 | '''[[Boštjan Poklukar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar bi se prednostno lotil migracijske strategije in depolitizacije policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-bi-se-prednostno-lotil-migracijske-strategije-in-depolitizacije-policije/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>10. oktober 2023 | 16:00 | '''[[Valentina Prevolnik Rupel|Valentina Prevolnik<br>Rupel]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Prevolnik Ruplova dobila zeleno luč odbora DZ za zdravstvo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prioritete-prevolnik-rupel-dostopnost-kakovost-neopredeljeni-kosarica-pravic.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Franc Props]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za javno upravo Franc Props je prepričal odbor DZ-ja za notranje zadeve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-javno-upravo-franc-props-je-preprical-odbor-dz-ja-za-notranje-zadeve/690529|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Jože Novak]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidata za ministra Props in Novak uspešno prestala zaslišanje v DZ|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/props-in-novak-bosta-zaslisana-pred-pristojnima-odboroma-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Sreda<br>10. januar 2024 | 14.00 | '''[[Mateja Čalušić]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico za kmetijstvo Mateja Čalušić uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-ministrico-za-kmetijstvo-mateja-calusic-uspesno-prestala-zaslisanje-pred-odborom-dz-ja/694246|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-10|language=sl}}</ref> |- | align=center |Petek<br>1. marec 2024 | 12.00 | '''[[Andreja Katič]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico Katičevi zelena luč odbora DZ za pravosodje |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katicevo-caka-zaslisanje-pred-odborom-dz-za-pravosodje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Četrtek<br>3. oktober 2024 | 15:00 | '''[[Borut Sajovic]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Sajovicu zelena luč odbora. Kot cilj izpostavlja nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sajovicu-zelena-luc-odbora-kot-cilj-izpostavlja-nadaljnjo-modernizacijo-slovenske-vojske/723012|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Vinko Logaj]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil kandidaturo Logaja za ministra za izobraževanje: "Učitelj je ključen" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-kandidaturo-logaja-za-ministra-za-izobrazevanje-ucitelj-je-kljucen/723092|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>3. december 2024 | 15.00 | '''[[Ksenija Klampfer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Klampfer: Digitalna preobrazba ni zgolj tehnološki proces, je predvsem proces povezovanja ljudi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klampfer-digitalna-preobrazba-ni-zgolj-tehnoloski-proces-je-predvsem-proces-povezovanja-ljudi/s729331|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Ponedeljek<br>17. november 2025 | 8.00 | '''[[Andreja Kokalj]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za pravosodno ministrico Kokalj uspešno skozi sito matičnega odbora DZ |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidatka-za-pravosodno-ministrico-kokalj-uspesno-skozi-sito-maticnega-odbora-dz/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-17|language=sl}}</ref> |- | 8.00 | '''[[Branko Zlobko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za notranjega ministra: Varnost ni nekaj samoumevnega, je rezultat usklajenega dela mnogih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-notranjega-ministra-varnost-ni-nekaj-samoumevnega-je-rezultat-usklajenega-dela-mnogih/764267|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-17|language=sl|first=A.|last=S.}}</ref> |- |} == Interpelacije == === Ministri === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Datum interpelacije ! rowspan="2" |Interpelirani minister ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Očitki interpelacije ! colspan="5" |Rezultat ! colspan="3" |Podpora strank ! rowspan="2" | |- ! style="width:6%; |Kvorum ! style="width:6%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:6%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:6%; background:#fff79b" |VZD ! width="8%" |Izid ! width="7%" |'''PODPRLE''' ! width="7%" |'''NASPROTOVALE''' ! width="7%" |'''VZDRŽANE''' |- |Četrtek,<br>10. november 2022 |<center>[[Slika:Tanja_Fajon_-_52115201735_(cropped)_v2.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tanja Fajon]]''' <small>[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrica za zunanje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Franc Breznik]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Zloraba mreže diplomatsko konzularnih predstavništev, odpoklic veleposlanika Kajzerja |<div align="center">'''''74'''''</div> |<div align="center">'''22'''</div> |<div align="center">'''52'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi | * Svoboda * SD * Levica * poslanca manjšin |/ |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-o-interpelaciji-zunanje-ministrice-fajon.html|title=Zunanja ministrica Tanja Fajon uspešno prestala interpelacijo|date=10. 11. 2022|accessdate=13. 11. 2022|website=24ur.com|publisher=PRO PLUS}}</ref> |- |Ponedeljek,<br>14. november 2022 |<center>[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|ministrica za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Branko Grims]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Odstranitev ograje in žice na južni meji ter migrantska politika pod novo vlado |<div align="center">'''''75'''''</div> |<div align="center">'''24'''</div> |<div align="center">'''50'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * nekateri poslanci NSi | * Svoboda * SD * Levica * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * poslanka NSi |<ref>{{Navedi splet|title=Interpelacija zoper ministrico Bobnar ni uspela|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/interpelacija-zoper-ministrico-bobnar-ni-uspela/647217|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-15|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>28. marec 2024 |<center>[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|ministrica za digitalno preobrazbo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Oškodovanje davkoplačevalcev, zavajanje in nesmotrno upravljanje z javnimi sredstvi v zvezi z nakupom 13 tisoč računalnikov |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''31'''</div> |<div align="center">'''42'''</div> |<div align="center">'''4'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper ministrico: 'Nakup računalnikov je sinonim za popolni fiasko' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-kriticen-do-prelaganja-odgovornosti-racunalniki-morajo-biti-cimprej-razdeljeni.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-25|language=sl}}</ref><br><ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh ostaja ministrica. Za njen odhod glasovalo 31 poslancev, 42 jih je bilo proti. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-ostaja-ministrica-za-njen-odhod-glasovalo-31-poslancev-42-jih-je-bilo-proti/703116|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-28|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>18. december 2024 |<center>[[Slika:Novinarska konferenca - 24. 1. 2024 - 5348458880 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]''' <small>[[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev v povezavi z nakupom sodne stavbe na Litijski |<div align="center">'''''76'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''47'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič ostaja minister, interpelacija ni uspela |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjancic-ostaja-minister-interpelacija-ni-uspela/730934|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Torek,<br>21. januar 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nezakonito imenovanje direktorja policije, slabo delovanje NPU, kadrovske stiske v policiji in razmere na centru za varovanje in zaščito |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''35'''</div> |<div align="center">'''9'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Anže Logar (NeP) * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda | * SD * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar po prestani interpelaciji: Ostajam minister, gremo naprej |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-po-prestani-interpelaciji-ostajam-minister-gremo-naprej/733959|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>9. julij 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Poslabšanje varnostnih razmer v državi, povezanost s primerom suma izkoriščanja filipinskih delavcev, slaba reorganizacija CVZ |<div align="center">'''''78'''''</div> |<div align="center">'''33'''</div> |<div align="center">'''45'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Minister Poklukar prestal tudi drugo interpelacijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-poklukar-prestal-tudi-drugo-interpelacijo/751362|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>10. julij 2025 |<center>[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Asta Vrečko]]''' <small>[[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica za kulturo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, začasna selitev Drame |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''27'''</div> |<div align="center">'''46'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica * Mojca Šetinc Pašek (NeP) |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko ostaja ministrica za kulturo. "Interpelacija me ni ošibila." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-ostaja-ministrica-za-kulturo-interpelacija-me-ni-osibila/751488|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>24. oktober 2025 |<center>[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Simon Maljevac]]''' <small>[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|minister za solidarno prihodnost]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nepregledna poraba in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitve oskrbe ter gradnje stanovanj |<div align="center">'''''70'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''41'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac prestal interpelacijo in ostaja minister za solidarno prihodnost |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simon-maljevac-prestal-interpelacijo-in-ostaja-minister-za-solidarno-prihodnost/761835|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>19. december 2025 |<center>[[Slika:Izjava predsednika vlade ter ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2024-02-19 - 4 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Luka Mesec]]''' <small>[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Neučinkovito ravnanje na področju socialne politike, zaradi česar se je povečalo nezaupanje v državne institucije |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''48'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Mesec prestal glasovanje o nezaupnici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-prestal-glasovanje-o-nezaupnici/767746|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |} Opozicija je vložila tudi interpelacije zoper tri ministre, ki so pred dnem razprave odstopili: * Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravje [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]], 30. junija 2023 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], 29. januarja 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emilije Stojmenove Duh]], 8. julija 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec). === Interpelacija vlade === {| class="wikitable" ! Datum interpelacije ! width=160|Predlagatelj ! Očitki interpelacije ! Vir |- |Sreda,<br>19. april 2023 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | *ukinitev Urada za demografijo *razgradnja vrednotnega sistema zahodne civilizacije *ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve *spremembe zakona o dohodnini *pritiski na kadrovanje v policiji |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo o delu vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-o-delu-vlade/659912|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-03|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>23. april 2025 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | * poslabšanje položaja upokojencev |<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci po večurni razpravi o interpelaciji zoper vlado glasovali proti sklepu SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-po-vecurni-razpravi-o-interpelaciji-zoper-vlado-glasovali-proti-sklepu-sds-a/743553|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-19|language=sl|first=G. C. , B.|last=R}}</ref> |- |} == Zgodovina == === 2022 === [[Slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|sličica|Vlada ob imenovanju]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah 24. aprila 2022]], je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=Ana Svenšek|author2= Tanja Kozorog Blatnik|author3= Aljoša Masten|author4= Gregor Cerar|author5= Miha Zavrtanik|author6= Larisa Daugul|author7= Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je [[Robert Golob]] sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo [[Marjan Šarec]] prevzel resor obrambe, [[Alenka Bratušek]] pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=B. R.|author2= Al. Ma.|author3= M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> [[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg|levo|sličica|Predsedniki koalicijskih strank po prvi seji vlade]] Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka [[Slovenska demokratska stranka]] in na spremembo ''Zakona o vladi'' vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]]. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih. Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede.<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi ministri in njihovi državni sekretarji v najvišjih plačnih razredih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golobovi-ministri-in-njihovi-drzavni-sekretarji-v-najvisjih-placnih-razredih/|website=N1|date=2022-06-30|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref> Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil [[Janez Janša]] v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: "''Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!"''<ref>{{Navedi tvit|title=Mnogi danes ne vedo od česa bodo jutri živeli. [...] |number=1240710426465189888 |user=StrankaSD}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrom Golobove vlade najvišje možne plače|url=https://www.domovina.je/ministrom-golobove-vlade-najvisje-mozne-place/|website=Domovina|date=2022-06-29|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najvišje plače za ministre in sekretarje: opozicija odločitvi vlade ne nasprotuje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-sprejela-odlocitve-ki-jih-je-ocitala-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> 10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].<ref>{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref> Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> [[Slika:Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja (52342703566).jpg|sličica|Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja.]] Golobova vlada je ob prvih 100 dneh mandata, 8. septembra 2022, pripravila novinarsko konferenco v gledališki dvorani [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Robert Golob: Ker smo spremenili politično kulturo, imamo po 100 dnevih zaupanje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-ker-smo-spremenili-politicno-kulturo-imamo-po-100-dnevih-zaupanje-ljudi/639729|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon po stotih dneh vlade: Slovenija znova postaja zagovornica demokracije in vladavine prava|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-po-stotih-dneh-vlade-slovenija-znova-postaja-zagovornica-demokracije-in-vladavine-prava/639917|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je ključen dosežek njegove vlade po stotih dneh spoštovanje in da so spremenili politično kulturo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: Ključen dosežek v 100 dneh vlade spoštljivost|url=https://www.sta.si/3078940/golob-kljucen-dosezek-v-100-dneh-vlade-spostljivost|website=www.sta.si|accessdate=2022-09-09}}</ref> Med dosežki vlade je bila med drugim izpostavljena regulacija cen pogonskih goriv, znižanje davka na dobavo elektrike ter davka na daljinsko ogrevanje, prav tako je vlada od septembra omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in, v primeru plina, tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev.<ref name=":5" /> Na novinarski konferenci ob sto dnevnici je vlada pripravila tudi pogovor z vodji koalicijskih strank, ki ga je vodil nekdanji voditelj oddaje [[Studio City]] [[Marcel Štefančič]]. Največja opozicijska stranka SDS je ob stotih dneh vlade dejala, da je bilo ukrepanje vlade ob draginji neprimerno, prav tako da je nepravilno postavljala prioritete. Poslanec SDS [[Franc Breznik]] je dejal, da je Robert Golob ''"Ki je specialist za energetiko, doživel fiasko tako kot politik kot strokovnjak za energetiko."''<ref>{{Navedi splet|title=SDS po stotih dneh vlade: Ukrepanje je neprimerno, prioritete so "obrnjene na glavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-po-stotih-dneh-vlade-ukrepanje-je-neprimerno-prioritete-so-obrnjene-na-glavo/639913|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> V NSi so sporočili, da lahko pohvalijo ukrepe vlade za pomoč gospodinjstvom, med tem ko vladi podajajo močno kritiko na področju pomoči gospodarstvu.<ref>{{Navedi splet|title=Horvat vlado pohvalil glede spopadanja z energetsko krizo in kritiziral premajhno pomoč gospodarstvu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/horvat-vlado-pohvalil-glede-spopadanja-z-energetsko-krizo-in-kritiziral-premajhno-pomoc-gospodarstvu/639798|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> ==== Odstop Tatjane Bobnar ==== 1. decembra 2022 vlada [[Boštjan Lindav|Boštjanu Lindavu]] ni poverila polnega mandata generalnega direktorja Policije, kot je to predlagala notranja ministrica [[Tatjana Bobnar]], pač pa mu je podaljšala mandat vršilca dolžnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Lindav ostaja le vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lindav-ostaja-le-vrsilec-dolznosti-generalnega-direktorja-policije/649521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Čez nekaj dni, pol meseca po uspešno prestani interpelaciji, je [[Tatjana Bobnar]] napovedala svoj odstop z mesta ministrice.<ref>{{Navedi splet|title=Notranja ministrica Bobnar napovedala odstop|url=https://www.primorski.eu/se/notranja-ministrica-bobnar-napovedala-odstop-DD1261849|website=www.primorski.eu|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Za to potezo se je odločila zaradi pritiskov, ki naj bi jih na policijo izvajal premier [[Robert Golob]]. Med drugim naj bi zahteval pohitritev imenovanja [[Darko Muženič|Darka Muženiča]] na mesto [[Nacionalni preiskovalni urad|Nacionalnega preiskovalnega urad]]<nowiki/>a ter ukrepanje v zvezi z načelnikom Policijske uprave Nova Gorica [[Evgen Goverkar|Evgena Goverkarja]], ki je bil na položaj imenovan v času generalnega direktorja policije [[Anton Olaj|Antona Olaja]].<ref name=":7">{{Citat|title=Prvi odstop|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920271|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> Televizija Slovenija je odkrila, da je bilo v času Golobove vlade premeščenih 76 višje uvrščenih policistov.<ref name=":7" /> Robert Golob je po objavi zadeve v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava zahteval poročilo o morebitnih političnih pritiskov na policiji. Ob tem je Golob odstop Bobnarjeve sprejel zaradi izgube zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob izgubil zaupanje in bo sprejel odstop Bonarjeve, ki bo bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu – In kaj Bobnarjeva očita Golobu?|url=http://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|website=TOPNEWS.si|date=2022-12-07|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI|archive-date=2023-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230101210127/https://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170484581).jpg|sličica|[[Tatjana Bobnar]] in [[Boštjan Lindav]].]] Lindav je v poročilu med drugim zapisal:<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne pritiske premierja Goloba in njegove ekipe je zaznal šef policije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pritiske-premierja-goloba-in-njegove-ekipe-je-zaznal-sef-policije/|website=N1|date=2022-12-08|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><blockquote>''"31. maja 2022 ob 16. uri sem bil kot kandidat za mesto generalnega direktorja povabljen na razgovor k takratnemu mandatarju. [...] V prostoru pred pisarno mandatarja sta bila meni neznana ženska in dva moška, od katerih se mi je višji od njiju predstavil kot [[Miloš Njegoslav Milović]]. [...] Navedeni mi je v kratkem razgovoru dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika,"''</blockquote>Milović naj bi kasneje na sestankih pri Golobu tudi večkrat sodeloval. Milović je dejal, da je Goloba spoznal ko je bil državni sekretar v času vlade [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]], ko je bil sam vodja varovanja predsednika vlade.<ref name=":10">{{Citat|title=Kdo stoji za Golobovo varnostno službo?|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920268|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/kdo-je-milos-milovic-ki-je-pod-drobnogledom-knovsa|website=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Milović je bil opažen tudi v štabu parlamentarnih volitev Gibanja Svobode, sicer pa je bil znan iz [[Afera Tritonis|afere Tritonis]], v katero je bil vpleten z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].<ref>{{Navedi splet|title=Skrivnostna vloga Drnovškovega varnostnika: bil je tudi v štabu Svobode (VIDEO)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milos-njegoslav-milovic-varnostnik-janez-drnovsek-robert-golob/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razkrivamo svežega "intimnega" prijatelja Tanje Fajon!Tanja Fajon: Slika je nastala pred tremi leti v skupini dvajsetih ljudi|url=https://prava.si/post/610382/razkrivamo-svezega-intimnega-prijatelja-tanje-fajontanja-fajon-slika-je-nastala-pred-tremi-leti-v-skupini-dvajsetih-ljudi|website=prava.si|accessdate=2023-01-01|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ali Golobovo varnostno službo neformalno vodi nepravnomočno obsojeni?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-golobovo-varnostno-sluzbo-neformalno-vodi-nepravnomocno-obsojeni/650384|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Naloga Milovića naj bi bil tudi prenos varovanja predsednika vlade s centra za varovanje in zaščito pri policiji na generalni sekretariat vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji Drnovškov varnostnik brez pogodbe in plačila svetoval tudi Loredanu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milovic-svetoval-tudi-besicu-loredanu-nic-mu-nismo-placali-nobene-pogodbe-ni/|website=N1|date=2022-12-13|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Milović je prav tako sodeloval tudi z ministri vlade, podpredsedniku vlade in ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu je med drugim svetoval selitev pisarne iz varnostnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Miloš Milović v stikih z več Golobovimi ministri|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milos-milovic-v-stikih-z-vec-golobovimi-ministri/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/besic-loredan-ce-ne-bi-imel-varovanja-ne-bi-opravljal-svojega-dela.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Loredan nista edina, s katerima je sodeloval bivši Drnovškov varnostnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/katera-ministrstva-vse-so-sodelovala-s-skrivnostnim-drnovskovim-varnostnikom/|website=N1|date=2022-12-15|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Nekaj dni pred izbruhom afere, 21. novembra 2022, je Robert Golob na poslansko vprašanje [[Žan Mahnič|Žana Mahniča]] v državnem zboru odgovoril, da Miloš Milović ni niti imenovan, niti zaposlen na funkciji varovanja premierja.<ref name=":10" /> [[Gibanje Svoboda]] je podprlo stran predsednika vlade Goloba; podpredsednica stranke in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je ''"Treba ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo."''<ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančičeva: Treba je ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo|url=https://siol.net/novice/slovenija/klakocar-zupanciceva-treba-je-locevati-med-politicnimi-usmeritvami-in-politicnim-vmesavanjem-v-policijo-593917|website=siol.net|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Koalicijski partnerici SD in Levica pa sta pohvalili delo ministrice Bobnar in izrazili upanje za dosego skupnega jezika.<ref name=":7" /> Zaradi nepojasnjene vloge Miloša Milovića je Policijo obiskala tudi državnozborska [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi Golobovega svetovalca za varnost Knovs nenapovedano na policijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaradi-golobovega-svetovalca-za-varnost-knovs-nenapovedano-na-policijo/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Po odstopu Tatjane Bobnar je funkcijo notranje ministrice začasno prevzela ministrica za javno upravo [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanja Ajanovič Hovnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Sanja Ajanović Hovnik začasno notranja ministrica|url=https://www.dnevnik.si/1043002666|website=Dnevnik|accessdate=2023-02-13}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/na-celu-notranjega-ministrstva-zacasno-sanja-ajanovic-hovnik|website=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-02-13|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> === 2023 === ==== Reorganizacija vlade ==== [[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|sličica|Vlade ob reorganizaciji in prisegi novih ministrov]] 24. januarja 2023 je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}</ref> Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstvev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}</ref> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Čeprav je bilo predstavljeno, da reorganizacija minsitrstev ne bo terjala dodatnih zaposlitev, se to kasneje ni izkazalo za resnično.<ref>{{Navedi splet|title=Obljuba, da reorganizacija ministrstev ne bo prinesla dodatnega zaposlovanja, se ni uresničila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obljuba-da-reorganizacija-ministrstev-ne-bo-prinesla-dodatnega-zaposlovanja-se-ni-uresnicila/773897|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=Anja Šter, Vanja Gligorović, Televizija|last=Slovenija}}</ref> 6. februarja 2023 je Robert Golob za novega ministra za notranje zadeve predlagal [[Boštjan Poklukar|Boštjana Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob za ministra za notranje zadeve predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/golob-za-ministra-za-notranje-zadeve-predlaga-bostjana-poklukarja/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-13|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob za notranjega ministra predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-za-notranjega-ministra-predlaga-bostjana-poklukarja/657010|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja Boštjana Poklukarja potrdil kot ustreznega za notranjega ministra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-bostjana-poklukarja-potrdil-kot-ustreznega-za-notranjega-ministra/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> ==== Spor glede finančne reforme ==== V oddaji [[Preverjeno]] dne 28. marca 2023 je premier Golob ostro kritiziral zastavljeno davčno reformo. Po njegovih besedah minister za finance reforme ni ustrezno razložil državljanom, dejal je, da je ''zaupal ekipi ministrstva za finance, da bo ljudem znala razložiti sama, vendar se to ni zgodilo''. Ob tem je omenil celo možnost, da davčne reforme ne bi bilo, če ne bo dosegala svojega cilja. Pristojni minister [[Klemen Boštjančič]] je jasno odgovoril, da odstopiti ne namerava, je pa naslednjega dne odstopil državni sekretar na ministrstvu, Tilen Božič.<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič po Golobovih kritikah ne bo odstopil, je pa to storil državni sekretar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-v-oddaji-preverjeno-nepremicnine-se-ne-bomo-spuscali.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref> ==== Odstavitev ministra za zdravje ==== 29. junija 2023 je [[Slovenska demokratska stranka]] vložila interpelacijo zoper zdravstvenega ministra in podpredsednika vlade [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]].<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper Bešiča Loredana. Ministrstvo za zdravje: Priložnost za razpravo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-zoper-besica-loredana-ministrstvo-za-zdravje-priloznost-za-razpravo/673539|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Očitano mu je bilo slabšanje razmer v zdravstvu ter zamujanje z obljubljeno zdravstveno reformo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/vlozena-interpelacija-zoper-ministra-za-zdravje-danijela-besica-loredana-22397|title=Vložena interpelacija zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana|accessdate=29. junij 2023|website=sds.si|publisher=Slovenska demokratska stranka}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS: Minister ne uresničuje koalicijskih zavez|url=https://www.dnevnik.si/1043027136|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-07-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS vložila interpelacijo zoper ministra Bešič Loredana. SD si želi več reformnega usklajevanja v vladi|url=https://www.domovina.je/sds-vlozila-interpelacijo-zoper-ministra-besic-loredana-sd-si-zeli-vec-reformnega-usklajevanja-v-vladi/|website=Domovina|date=2023-06-29|accessdate=2023-07-08|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Več tednov se je sicer ugibalo o morebitnem odhodu ministra, k odstopu ga je pozval tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo [[Erik Brecelj]].<ref>{{Navedi splet|title=Brecelj: Bolje je, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brecelj-bolje-je-da-smo-brez-ministra-kot-da-je-na-polozaju-besic-loredan.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Predstavniki Gibanja Svoboda so po srečanju vrha stranke na [[Grad Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] zatrjevali, 5. julija tudi [[Urška Klakočar Zupančič]], da Bešič Loredan njihovo podporo ima.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> Dva dni kasneje, 7. julija, je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal predsednik vlade [[Robert Golob]].<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}</ref> ==== Ponovna rekonstrukcija vlade ==== 3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da se obeta nova rekonstrukcija vlade oz. menjava nekaterih ministrov. S funkcije naj bi se poslovila tako minister za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan]] kot tudi kmetijska ministrica [[Irena Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob ministrici Šinko napovedal, da se bosta razšla|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/651bf8cdc0a6c/na-odstrelu-ni-ministrica-ajanovic-hovnik-ampak-druga-ministra|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Slednja je informacijo o razhodu tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Kmetijska ministrica potrdila: Golob me je obvestil, da se bova razšla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sredo-naj-bi-odstopila-dva-ministra-golobove-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Premier Golob je bil pri Brežanu kritičen do njegove ''neoperativnosti in slabe komunikacije po avgustovskih poplavah'', z ministrico Šinko pa naj bi bil nezadovoljen že dlje časa.<ref>{{Navedi splet|title=Manjša rekonstrukcija vlade: zakaj naj bi morala oditi Šinko in Brežan?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Po poročanju časopisne hiše [[Večer (časopis)|Večer]] naj bi bil premier nezadovoljen tudi z ministri [[Igor Papič|Igorjem Papičem]], [[Darjo Felda|Darjom Feldo]] in [[Bojan Kumer|Bojanom Kumrom]].<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za kmetijstvo odstopa!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004082737/https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|url-status=dead}}</ref> 5. oktobra v intervjuju za STA povedal, da trenutno ne razmišlja o dodatnih menjavah ministrov iz kvote Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=V koaliciji še vedno čakajo pojasnila ministrice Ajanović Hovnik, ki uživa Golobovo podporo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-koaliciji-se-vedno-cakajo-pojasnila-ministrice-ajanovic-hovnik-ki-uziva-golobovo-podporo/683789|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-05|language=sl}}</ref> Nova ministrica je oktobra 2023 postala [[Valentina Prevolnik Rupel]].<ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel nova ministrica za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-imenovanje-zdravstvene-in-razresitev-kmetijske-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> Robert Golob je 4. oktobra 2023 v Državni zbor poslal odstopno izjavo Uroša Brežana in predlog za razrešitev Irene Šinko.<ref>{{Navedi splet|title=Brežan sam podal odstopno izjavo, Šinkovo bo treba razrešiti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksna-bo-usoda-brezana-in-sinkove.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> DZ se je z odstopom seznanil v ponedeljek, 9. oktobra, Šinkovo pa razrešil v petek, 13. oktobra 2023. To pa še ni bil konec vnovične reorganizacije ekipe ministrov. Po seji Sveta Gibanja Svoboda je Robert Golob 24. oktobra 2023 pojasnil, da bodo novembra pričeli z resnimi pogovori o krčenju resorjev v Vladi. Po njegovih besedah naj bi bilo v načrtu obsežno krčenje z 20 na 12 ministrskih resorjev. V koalicijskih SD in Levici so napovedi komentirali z besedami, da bi se morala koalicija nehala ukvarjati sama s sabo in delovati v smeri pomoči ljudem.<ref>{{Navedi splet|title=Več ministrstev pomeni več usklajevanja. V katera bo zarezal Golob?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-z-dogajanjem-v-koaliciji-v-zadnjih-tednih-nismo-zadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Koalicija se je zato v začetku novembra srečala na sestanku, na katerem naj bi obravnavali krčenje resorjev, a je premier Golob po sestanku sporočil, da na srečanju o tej temi ni bilo govora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: O rekonstrukciji vlade ni bilo govora, ministrski sedeži bodo zapolnjeni v roku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-rekonstrukciji-vlade-ni-bilo-govora-ministrski-sedezi-bodo-zapolnjeni-v-roku/687420 |website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-01|language=sl}}</ref> ==== Odstop ministrice za javno upravo ==== Konec septembra 2023 so mediji razkrili, da naj bi inštitut Smart Center na razpisu ministrstva za javno upravo prejel sredstva v višini 300.000 evrov. Svetovalno podjetje je bilo ustanovljeno leta 2020, med tremi soustanovitelji pa je bila tudi [[Sanja Ajanović Hovnik]].<ref name="HovnikRtv">{{Navedi splet|title=Inštitut v lasti ministričine dolgoletne sodelavke v nenavadnih okoliščinah dobil 300.000 evrov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-v-lasti-ministricine-dolgoletne-sodelavke-v-nenavadnih-okoliscinah-dobil-300-000-evrov/683034|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl|first=Al|last=Ma|date=28. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konec z ministrico? Po aferi New York še sum, da je kolegici uredila javni denar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/konec-z-ministrico-po-aferi-new-york-se-sum-da-je-kolegici-uredila-javni-denar/|website=N1|date=2023-09-28|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Miha|last=Orešnik}}</ref> Bila je polovična lastnica inštituta, svoj delež pa je po začetku ministrskega mandata, 15. junija 2022, prepisala na svojo mamo, upokojeno medicinsko sestro brez poslovnih izkušenj, o tem pa [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] ni obvestila. KPK je zato uvedla prekrškovni postopek, Sanja Ajanović Hovnik pa je lastništvo svoje mame prijavila ob razkritju medijev. Zadevo je označila za napako in se opravičila, predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem sporočil, da ministrica uživa njegovo zaupanje.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik ne namerava odstopiti|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-ne-namerava-odstopiti/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl-si|date=30. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Ajanović Hovnik uživa zaupanje premierja Goloba|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-ajanovic-hovnik-uziva-zaupanje-premierja-goloba/|website=N1|date=2023-09-29|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vse v družini|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/detektor-premozenja-sanja-ajanovic-hovnik-vse-v-druzini|website=Oštro.si|date=2023-06-01|accessdate=2023-10-04|language=sl |last=Erznožnik|first=Žana}}</ref> [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52423906327).jpg|sličica|Sanja Ajanovič Hovnik]] Ob tem je bilo ugotovljeno tudi, da je Sanja Ajanović Hovnik na službeno pot v New York letela po precej visokih stroških, zaradi česar je bil uveden notranji nadzor na ministrstvu.<ref name="HovnikRtv"/><ref>{{Navedi splet|title=Po aferi drage poti v New York ministrica kolegici zagotovila javni denar|url=https://www.domovina.je/po-aferi-drage-poti-v-new-york-ministrica-kolegici-zagotovila-javni-denar|website=Domovina.je|accessdate=2023-09-30|language=|date=29. september 2023}}</ref> Ministrica je na tiskovni konferenci 4. oktobra 2023 poudarila, da ima čisto vest in da ji predsednik vlade popolnoma zaupa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ajanovic-hovnik-kot-ministrica-imam-popolnoma-cisto-vest-in-se-vedno-zaupanje-premierja-goloba/683689|title=Ajanović Hovnik: Kot ministrica imam popolnoma čisto vest in še vedno zaupanje premierja Goloba|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl|date=4. oktober 2023}}</ref> 5. oktobra je bilo v oddaji [[Tarča]] na Televiziji Slovenija razkrito, da je ministrica z informacijami zavajala. Sodeč po objavljenih dokumentih je ministrica vedela, da se je inštitut njene prijateljice prijavil na razpis. Naslednjega dne, 6. oktobra 2023 je Sanja Ajanović Hovnik nepreklicno odstopila s položaja. Dejala je, da je njena vest še vedno čista, a da odstopa, ker bi njeno vztrajanje škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in posledično celotni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> Na ministrskem mestu jo je nasledil [[Franc Props]]. ==== Začasni premier Mesec ==== 15. novembra 2023 je Urad vlade za komuniciranje sporočil, da bo zaradi operacije kile predsednik vlade Robert Golob nekaj dni v bolniškem staležu, ta čas ga je nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Golob se je na delo vrnil 27. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob na operacijo kile, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-na-operacijo-kile-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/688218|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob na operacijo, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/robert-golob-na-operacijo-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl-si}}</ref> === 2024 === Predsednik vlade Robert Golob je pred novim letom in v prvih dneh leta 2024 napovedal, da bo za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal upokojenega majorja [[Vojko Adamič|Vojka Adamiča]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ še ni poslal predloga za kmetijskega ministra. Vojko Adamič naj ne bi bil edini kandidat.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-se-ni-poslal-predloga-za-kmetijskega-ministra-vojko-adamic-naj-ne-bi-bil-edini-kandidat/693428|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vojko Adamič na vrh kmetijskega resorja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vojko-adamic-na-vrh-kmetijskega-resorja/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl-si}}</ref> 4. januarja 2024 je Golob v državni zbor poslal predlog nove ministrice, poslanke Svobode [[Mateja Čalušić|Mateje Čalušić]], saj je po besedah Goloba Adamič zavrnil soglasje h kandidaturi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob je za kmetijsko ministrico predlagal Matejo Čalušić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-je-za-kmetijsko-ministrico-predlagal-matejo-calusic/693665|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Presenečenje pri iskanju kmetijskega ministra: Golob je kandidatko našel v poslanski skupini Svobode|url=https://vecer.com/slovenija/presenecenje-pri-iskanju-kmetijskega-ministra-golob-je-kandidatko-nasel-v-poslanski-skupini-svobode-10347329|website=vecer.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> Prav tako 4. januarja je Slovensko sodniško društvo izvedlo protest zaradi neuresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede plač sodnikov. Kljub polletnemu roku vlada predloga pravosodnega ministrstva ni poslala v parlamentarno odločanje, za kar je sodniško društvo ministrico [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]] in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Sodniki bodo med 10. in 24. januarjem opravljali le nujne zadeve, Goloba pozivajo k odstopu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodniki-bodo-med-10-in-24-januarjem-opravljali-le-nujne-zadeve-goloba-pozivajo-k-odstopu/693584|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Vlada je 23. januarja 2024 finančnega ministra [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]] imenovala za tretjega podpredsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Finančni minister Klemen Boštjančič nov podpredsednik vlade |url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-za-podpredsednika-vlade-predlagal-ministra-bostjancica/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-23|language=sl}}</ref> Na seji 14. marca 2024 je vlada imenovala še četrtega podpredsednika vlade, to je postal minister za Slovence po svetu [[Matej Arčon]], ki skrbi za področje komunikacije.<ref>{{Navedi splet|title=Četrti podpredsednik vlade postal Matej Arčon. Skrbel bo za komuniciranje vlade.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-podpredsednik-vlade-postal-matej-arcon-skrbel-bo-za-komuniciranje-vlade/701567|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref> ==== Afera sodna stavba ==== Na seji 27. decembra 2023 je vlada potrdila nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, s čimer bi Ministrstvo za pravosodje pridobilo lastne poslovne prostore za potrebe Upravnega, Delovnega in socialnega ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=168. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-12-28-168-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-01-21|language=sl}}</ref> Ministrstvo je prodajalcu Sebastjanu Vežnaverju nakazalo kupnino 7.690.350 evrov, a stavbe ob tem še ni prevzelo.<ref>{{Navedi splet|title=Pravosodno ministrstvo je hitelo s plačilom, ne z vpisom v zemljiško knjigo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pravosodno-ministrstvo-je-hitelo-s-placilom-ne-z-vpisom-v-zemljisko-knjigo/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Mediji so čez nekaj dni razkrili, da je Vežnaver stavbo leta 2019 kupil za 1,7 milijona evrov, ob nakupu ministrstva pa je bila tudi v izredno slabem stanju.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zadevo je začel preiskovati tudi [[Nacionalni preiskovalni urad]].<ref>{{Navedi splet|title=NPU preiskuje nakup ministrstva za pravosodje. Ministrica: Nisem delovala malomarno.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/npu-preiskuje-nakup-ministrstva-za-pravosodje-ministrica-nisem-delovala-malomarno/694383|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La Da , Al|last=Ma}}</ref> Ugotovljenih je bilo tudi več nepravilnosti pri oceni in izmeri stavbe, zato je ministrstvo za pravosodje naročilo novo in s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za pravosodje s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi za stavbo na Litijski ulici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-pravosodje-s-prodajalcem-sklenilo-aneks-k-pogodbi-za-stavbo-na-litijski-ulici/695125|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] je večkrat zatrdila, da ne bo odstopila, je pa bil razrešen generalni sekretar ministrstva [[Uroš Gojkovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan ne namerava odstopiti. Razrešila bo generalnega sekretarja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-ne-namerava-odstopiti-razresila-bo-generalnega-sekretarja/695256|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Napovedala je, da bo državno odvetništvo preverilo možnosti za ugotavljanje ničnosti ali razveljavitve pogodbe.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Od Švarc Pipanove je dodatna pojasnila zahteval tudi predsednik vlade Robert Golob, [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanska skupina SD]] pa naj bi ji odrekla podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica ostala brez podpore poslancev SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-ostala-brez-podpore-poslancev-sd/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Predsedstvo stranke SD se je sestalo 29. januarja 2024, in razpravljalo o odgovornosti ministrice. Na sestanku so jo pozvali k odstopu s položaja, ministrica se je po tem večkrat sestala tudi s premierjem.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Predsedstvo SD-ja je Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-predsedstvo-sd-ja-je-dominiko-svarc-pipan-pozvalo-naj-odstopi-z-ministrskega-polozaja/696536|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Švarc Pipan sta se srečala stran od oči javnosti, premierjeva odločitev bo znana v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-in-svarc-pipan-sta-se-srecala-stran-od-oci-javnosti-premierjeva-odlocitev-bo-znana-v-sredo/696606|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> 31. januarja je sporočila, da s položaja ne namerava odstopiti, saj da bi to pomenilo nadaljevanje spornih potez na ministrstvu. Po njenih besedah je afero "zakuhala" skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Švarc Pipan za zdaj ne namerava odstopiti|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-svarc-pipan-za-zdaj-ne-namerava-odstopitii/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Predsednica SD [[Tanja Fajon]] se je na izjavo odzvala z besedami, da se ministrica poslužuje manipulacij in laži ter da je ogorčena nad njenimi obtožbami.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Razočarana sem nad laganjem in manipuliranjem ministrice Švarc Pipan |url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-han-kazati-na-druge-sam-pa-ne-prevzeti-odgovornosti-je-zavrzno/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Po poročanju medijev naj bi bili vpleteni v ozadje spornega nakupa stavbe tarče groženj. O tem so bile obveščene pristojne varnostne služne, ministrici je bilo odrejeno policijsko varovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Grožnje vpletenim v afero sodna stavba, ministrici odrejeno policijsko varovanje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/groznje-vpletenim-v-afero-sodna-stavba-ministrici-odrejeno-policijsko-varovanje/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica predsedniku vlade ponudila svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan predsedniku vlade ponudila odstop. Golob se bo o tem še odločil. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dominika-svarc-pipan-predsedniku-vlade-ponudila-odstop-golob-se-bo-o-tem-se-odlocil/697387|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] odstopil [[Klemen Žibert]]. Odstop je pojasnil z besedami, da "stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke". Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe.<ref>{{Navedi splet|title=Odstop v aferi sodna stavba: odhaja drugi človek SD Klemen Žibert|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nov-odstop-v-aferi-sodna-stavba-odhaja-tudi-klemen-zibert.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Istega dne je premier sporočil, da bo odstop ministrice sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Naslednjega večera se je z Golobom sestal še vrh stranke SD. Strinjali so se v želji, da se koalicija obdrži, premier pa je napovedal, da bo pravosodni resor začasno vodil sam.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SD gresta skupaj naprej. Pravosodni resor bo začasno vodil premier |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pomemben-sestanek-pri-golobu-bo-premier-zakopal-bojno-sekiro-s-sd/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo [[Mestna občina Kranj|kranjski]] lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej.<ref>{{Navedi splet|title=SD na smrtni postelji? “Ne le SD, to je začetek konca celotne leve sredine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-smrtni-postelji-ne-le-sd-to-je-zacetek-konca-cele-leve-sredine/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen [[Matevž Frangež]]. Tanja Fajon pa je po koncu konference potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.<ref>{{Navedi splet|title=Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika SD potrjen Matevž Frangež|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-sd-dan-iskanja-poti-iz-politicne-krize.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ŽIVO: Kaj bosta po seriji sestankov stranke SD povedala Fajon in Frangež?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-zacasni-glavni-tajnik-sd-matevz-frangez-volilni-kongres-marca/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> V četrtek, 15. februarja je Robert Golob odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> Poslanci so se z odstopom seznanili na izredni seji, dne 16. februarja.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan ni več ministrica, opravlja pa še tekoče posle |url=https://n1info.si/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-ni-vec-ministrica-opravlja-pa-se-tekoce-posle/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-16|language=sl}}</ref> [[Slika:Primopredaja poslov na ministrstvu za pravosodje 2024-03-06 -- 7.jpg|sličica|Primopredaja poslov med [[Andreja Katič|Andrejo Katič]] in [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]]]] V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki Socialnih demokratov, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal nekdanjo ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat.<ref>{{Navedi splet|title=Še en preobrat: kandidatka za pravosodno ministrico je Andreja Katič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-koga-sd-predlaga-za-pravosodnega-ministra/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Katič uspešno preko prve ovire na poti do povratka na pravosodno ministrstvo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrska-kandidatka-andreja-katic-na-zaslisanju-pred-odborom-dz/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-andrejo-katic-za-pravosodno-ministrico/700426|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-05|language=sl}}</ref> ==== Odhodi ožjih sodelavcev ==== Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo [[Kaja Širok]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković se s koncem marca umika iz strankarskega in političnega življenja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-vukovic-se-s-koncem-marca-umika-iz-strankarskega-in-politicnega-zivljenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta [[Petra Škofic]].<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Novi vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-novi-vodja-kabineta-predsednika-vlade-luka-spoljar/700855|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretarja poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Škofičevo bo na mestu vodje kabineta predsednika vlade zamenjal Špoljar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslavlja-se-tudi-vodja-golobovega-kabineta-petra-skofic.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> ==== Imenovanje Evropskega komisarja ==== 6. aprila 2024 je Robert Golob na srečanju stranke Gibanje Svoboda nekdanjega predsednika [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računskega sodišča Republike Slovenije]] [[Tomaž Vesel|Tomaža Vesela]] predstavil kot kandidata za novega [[Evropski komisar|evropskega komisarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat Svobode za evropskega komisarja je Tomaž Vesel|url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidat-svobode-za-evropskega-komisarja-je-tomaz-vesel-630945|website=siol.net|accessdate=2024-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: kandidat za naslednjega slovenskega evropskega komisarja bo Tomaž Vesel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-kandidat-za-naslednjega-slovenskega-evropskega-komisarja-bo-tomaz-vesel/704081|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> O tem predhodno ni obvestil koalicijskih partnerjih, a mu po naknadni predstavitvi niso nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=SD in Levica za kandidaturo Vesela za komisarja izvedeli iz medijev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-in-levica-za-kandidaturo-vesela-za-komisarja-izvedeli-iz-medijev/|website=N1|date=2024-04-08|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Golob je Vesela označil kot najkompetentejšega kandidata, izpostavil pa je željo po komisarskih resorjih, ki obravnavajo proračun. Premier je s tem sprožil nekaj kritik o prezgodnji predstavitvi kandidata, a naj bi to, kot so pojasnili, storil, da bi lahko državi zagotovili boljši resor.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> [[Slika:Pogovori na štiri oči predsednika vlade Roberta Goloba in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. (53965286886).jpg|sličica|Pogovor med Ursulo von der Leyen in Robertom Golobom, september 2024]] Po potrditvi [[Ursula von der Leyen|Ursule von der Leyen]] za drugi mandat na čelu [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je na države naslovila poziv, da posredujejo po dve imeni kandidatov za komisarski položaj – moškega in žensko, da bi tako lažje sestavili spolno uravnoteženo Komisijo. Kljub pozivu je vlada ostala pri enem kandidatu Tomažu Veselu, na kar se je opozicija odzvala kritično. Konec avgusta se je Vesel predstavil še opozicijski [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in pristojnemu državnozborskemu odboru, kjer nasprotovanja njegovi kandidaturi ni bilo.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel se je srečal s predstavniki SDS. Kaj so se dogovorili na Trstenjakovi?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesel-se-je-srecal-s-predstavniki-sds-kaj-so-se-dogovorili-na-trstenjakovi/|website=N1|date=2024-08-07|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref><ref>{{Citat|title=Tomaž Vesel dobil podporo parlamentarnega odbora za &#x7F;slovenskega komisarja|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/zrcalo-dneva/101/175064762|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Kmalu po obisku Ursule von der Leyen v Sloveniji v začetku septembra je v medijih prišlo do ugibanj, da naj bi predsednica Komisije pozvala k imenovanju ženske kandidatke, kar bi Sloveniji prineslo tudi boljši položaj – resor za [[širitev Evropske unije]]. Na špekulacije je vlada odgovorila, da Vesel ostaja edini kandidat.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija vztraja: Tomaž Vesel ostaja edini kandidat za slovenskega komisarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-vztraja-tomaz-vesel-ostaja-edini-kandidat-za-slovenskega-komisarja/|website=N1|date=2024-09-03|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Meta Roglič , Luka|last=Mlakar}}</ref> Nekaj dni kasneje, 6. septembra 2024, je Tomaž Vesel sporočil, da se umika kot kandidat, saj naj bi se s von der Leyen razhajala v nekaterih stališčih, Golob pa je odstop sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Tomaž Vesel odstopil od kandidature za evropskega komisarja. Von der Leyen si želi kandidatko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomaz-vesel-odstopil-od-kandidature-za-evropskega-komisarja-von-der-leyen-si-zeli-kandidatko/720232|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> [[Slika:Marta Kos visits Slovenia - 2024 - P065036-194537.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Marta Kos in Robert Golob]] 9. septembra je vlada za novo komisarsko kandidatko potrdila [[Marta Kos|Marto Kos]], nekdanjo veleposlanico ter ustanovno članico stranke Svoboda, ki je konec 2022 iz stranke izstopila.<ref>{{Navedi splet|title=Nova kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos: "Zelo se zavedam odgovornosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-kandidatka-za-evropsko-komisarko-marta-kos-zelo-se-zavedam-odgovornosti/720432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Opozicijski SDS in NSi sta bili kritični do izbire, saj da kandidatka nima dovolj izkušenj, ter opozorili na "ponižujoč odnos predsednice komisije do slovenske vlade". Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve [[Franc Breznik]] je tako odlašal pri sklicu seje odbora, saj je zahteval popolno dokumentacijo glede imenovanja nove kandidatke, pa tudi pismo Ursule von der Leyen v zvezi z zavrnitvijo kandidata Vesela.<ref>{{Navedi splet|title=Iz opozicije kritike zaradi "ponižujočega odnosa" Ursule von der Leyen do slovenske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-opozicije-kritike-zaradi-ponizujocega-odnosa-ursule-von-der-leyen-do-slovenske-vlade/720487|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Ker postopek ni bil pravočasno končan, je predsednica komisije predstavitev komisije prestavila na z 11. na 17. september.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo novo komisijo zaradi zamude v Sloveniji predstavila šele prihodnji torek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-novo-komisijo-zaradi-zamude-v-sloveniji-predstavila-sele-prihodnji-torek/720561|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Koalicijske poslanske skupine so nato vložile zahtevo za sklic seje, da bi odbor pravočasno obravnaval kandidaturo Marte Kos, a je Breznik vztrajal pri zahtevi za pojasnila o razlogih za zamenjavo.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo komisarsko ekipo predstavila v torek, Breznik na pismo še čaka|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-komisarsko-ekipo-predstavila-v-torek-breznik-na-pismo-se-caka/720954|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Seja odbora zato do 17. septembra, ko je Von der Leyen predstavila ekipo, ni bila sklicana. Na ta dan, ko je Sloveniji dodelila resor širitve EU, je Državnemu zboru tudi posredovala zahtevano pismo, zato je Breznik za 18. september sklical sejo odbora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Sloveniji je uspel zgodovinski met. Slovenski EU-poslanci večinoma zadovoljni z resorjem. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met-slovenski-eu-poslanci-vecinoma-zadovoljni-z-resorjem/721256|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen poslala pismo v DZ. Breznik: Zaslišanje Marte Kos v sredo popoldne.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/von-der-leyen-poslala-pismo-v-dz-breznik-zaslisanje-marte-kos-v-sredo-popoldne/721271|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Na zaslišanju, ki je trajalo več kot 4 ure, je prestala z devetimi glasovi za in petimi proti, zato je vlada njeno kandidaturo naslednjega dne tudi uradno poslala v Bruselj.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja meni, da je Marta Kos primerna kandidatka za evropsko komisarko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-meni-da-je-marta-kos-primerna-kandidatka-za-evropsko-komisarko/721352|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je poslala kandidaturo Marte Kos v Bruselj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-je-poslala-kandidaturo-marte-kos-v-bruselj/721515|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref> === 2025 === [[Slika:Velenje (54285264188).jpg|sličica|220x220_pik|Dan žalovanja v Velenju]] 20. januarja 2025 se je v Jami Preloge [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]] zgodil [[Rudniška nesreča v Velenju (2025)|vdor zemljine, v katerem so umrli trije rudarji]]. Vlada je zato petek, 24. januarja 2025, razglasila za dan žalovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-01-22-vlada-razglasila-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|website=Portal GOV.SI|date=2025-01-22|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada petek razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje - Velenjcan|url=https://www.velenjcan.si/druzba/vlada-petek-razglasila-za-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|date=2025-01-23|accessdate=2025-04-26|language=sl-SI}}</ref> Ob [[Smrt in pogreb papeža Frančiška|smrti papeža Frančiška]] je vlada za 26. april 2025 razglasila [[dan žalovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila soboto, 26. april, za dan žalovanja v Republiki Sloveniji {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-04-23-vlada-razglasila-soboto-26-april-za-dan-zalovanja-v-republiki-sloveniji/|website=Portal GOV.SI|date=2025-04-23|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi v Sloveniji dan žalovanja za pokojnim papežem|url=https://www.rtvslo.si/svet/slovo-papeza-franciska/tudi-v-sloveniji-dan-zalovanja-za-pokojnim-papezem/743971|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-26|language=sl|first=K.|last=S}}</ref> ==== Dvig obrambnih izdatkov ==== [[Slika:Vrh zveze Nato, Haag 25. 6. 2025 (54612862368).jpg|levo|sličica|Vrh zveze NATO, [[Haag]] 25. junij 2025]] Državni zbor je 19. junija 2025 sprejel nacionalno resolucijo, s katero bi Slovenija do leta 2030 izdatke za obrambo postopno zvišala na tri odstotke BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Zaveza Natu: za obrambne izdatke po letu 2032 kar štiri milijarde evrov letno?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaveza-natu-za-obrambne-izdatke-po-letu-2032-kar-stiri-milijarde-evrov-letno/749522|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Voditelji držav članic [[NATO|zveze NATO]], tudi premier Robert Golob, so čez nekaj na vrhu 25. junija 2025 sprejeli povišanje izdatkov za obrambo na pet odstotkov nacionalnih BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Rutte: Zvišanje obrambnih izdatkov je temelj za močnejši Nato; Trump: Zmaga za zahodno civilizacijo|url=https://www.rtvslo.si/svet/rutte-zvisanje-obrambnih-izdatkov-je-temelj-za-mocnejsi-nato-trump-zmaga-za-zahodno-civilizacijo/750060|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> [[Socialni demokrati]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] sta nato sporočili, da o izhodiščih za tovrsten dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov nista bili obveščeni, saj da njihovi ministri v vladnem gradivu, ki ga je vlada sicer potrdila, te vsebine niso zaznali. Gradivo je nosilo oznako interno, kar pomeni, da so bili ministri o tem posebej obveščeni, stranki pa naj tudi ne bi načeli razprave o tem oz. so nekateri njuni ministri sejo pred to točko dnevnega reda zapustili.<ref>{{Citat|title=Premier Golob bo gostil mini koalicijski vrh o zvišanju obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175143005|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|editor=[[Natalija Muršič]]}}</ref> Stranki sta dvigu na pet odstotkov nasprotovali, pri čemer se Levica zavzema tudi za izstop iz zveze NATO.<ref>{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=|last=Radio Slovenija|editor=[[Niko Robavs]]}}</ref> Golob je Levici in SD sporočil, da je varnost zaveza vlade, nato pa je sklical tudi vrh koalicije, v kateri so se odnosi nekoliko ohladili. Predsednik SD [[Matjaž Han]] je sporočil, da jih Golob ne more prepričati v svoja stališča.<ref>{{Citat|title=Bodo na mini vrhu v koaliciji zgladili napetosti zaradi zaveze Natu o zvišanju obrambnih izdatkov?|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175143117|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Na vrhu so se dogovorili, da bo vlada sledila resoluciji, torej trem odstotkom, in da bo vlada vsako leto pregledovala porabo.<ref name=":28">{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Enako je nato sporočil premier Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Edina sprejeta zaveza Slovenije je zvišanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP-ja do 2030|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-edina-sprejeta-zaveza-slovenije-je-zvisanje-obrambnih-izdatkov-na-tri-odstotke-bdp-ja-do-2030/750079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 30. junija, na dan vrha koalicije, je pristojni odbor državnega zbora na izredni seji sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma. Podporo sta napovedali SD in Levica, Svoboda pa ne.<ref name=":28" /> 4. julija je državni zbor na seji tudi uradno potrdil razpis referenduma, pri čemer sta poleg SD in Levice glasove med drugim prispevali tudi opozicijski SDS in NSi, predvsem s stališčem, da vlada igra dvojno igro.<ref name=":29">{{Navedi splet|title=DZ sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-povisanju-obrambnih-izdatkov/750913|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je bila proti.<ref name=":29" /> Predsednik SDS [[Janez Janša]] je pred tem premierja Roberta Goloba pozval, da na glasovanje o referendumu veže tudi zaupnico, a je Golob to zavrnil. Po izglasovanju referenduma je Gibanje Svoboda napovedalo posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi NATO, saj da je to vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bo predlagala posvetovalni referendum o članstvu v Natu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-bo-predlagala-posvetovalni-referendum-o-clanstvu-v-natu/750999|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poraženi Golob napovedal predlog posvetovalnega referenduma o Natu|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/referendum-o-obrambnih-izdatkih-znak-disfunkcionalnosti-koalicije-2742380/|website=www.dnevnik.si|date=2025-07-04|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Dogajanje so dodatno zaostrila nekatera obtoževanja med koalicijskimi partnerji, med drugim je Svobodin evropski poslanec in nekdanji minsiter za obrambo [[Marjan Šarec]] Levici in SD sporočil, da lahko, če ju obrambni izdatki motijo, zapustita vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Če Levico in SD obrambni izdatki tako motijo, naj gresta iz vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-ce-levico-in-sd-obrambni-izdatki-tako-motijo-naj-gresta-iz-vlade/|website=N1|date=2025-07-05|accessdate=2025-07-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec ostro: Tega niso storili prvič|url=https://siol.net/novice/slovenija/marjan-sarec-ostro-tega-niso-storili-prvic-666781|website=siol.net|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Na napoved dveh referendumov se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]]. Pozvala je, naj si Slovenija ne dela sramote v mednarodni skupnosti in da se naj politika poenoti glede pomembnih vprašanj.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Želela bi, da si ne delamo sramote v mednarodni skupnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-zelela-bi-da-si-ne-delamo-sramote-v-mednarodni-skupnosti/751047|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. P. J. , G.|last=C}}</ref> ==== Sankcije zoper Izrael in Milorada Dodika ==== [[Slika:Obisk palestinske ministrice za zunanje zadeve in izseljence Varsen Agabekjan Shahin pri predsedniku vlade Robertu Golobu (54743960924).jpg|sličica|Golob in palestinska ministrica za zunanje zadeve in izseljence [[Varsen Agabekjan Shahin]] (2025, Ljubljana)]] Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji; ukrep je bil razglašen proti ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Benu-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Bezalel Smotriču]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Fajon: Vlada dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-vlada-dva-izraelska-ministra-razglasila-za-nezazeleni-osebi-v-sloveniji/752227|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=Slovenija prepoveduje uvoz blaga iz izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-naj-bi-proti-izraelu-kmalu-uvedla-se-gospodarske-sankcije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref><ref name=":36">{{Navedi splet|title=Nove počitniške simbolične sankcije zoper Izrael|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-pocitniske-simbolicne-sankcije-zoper-izrael|website=www.delo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref> 11. septembra 2025 je vlada sprejela sankcije zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja. Sankcije so vključevale prepoved vstopa na ozemlje Republike Slovenije. Vlada Republike Srbske je nekaj ur zatem sporočila, da vstop na ozemlje te entitete prepoveduje zunanji ministrici Tanji Fajon in predsednici republike Nataši Pirc Musar. Oblasti iz Bosne in Hercegovine so kasneje sporočile, da ta odločitev Republike Srbske nima pravne veljave, saj je zunanja politika v izključni pristojnosti države BiH.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Vlada Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo, Republika Srbska pa Nataši Pirc Musar in Tanji Fajon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-dodiku-prepovedala-vstop-v-slovenijo-republika-srbska-pa-natasi-pirc-musar-in-tanji-fajon/757268|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=Al Ma , Ž N. , M.|last=Z}}</ref> ==== Predlog božičnice ==== Po delovnemu obisku [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] dne 16. septembra 2025 je premier Golob napovedal, da bo vlada 18. septembra razpravljala o uvedbi obvezne neobdavčene [[božičnica|božičnice]] po zgledu [[regres]]a.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada bo v četrtek razpravljala o uvedbi božičnice, ki bo razbremenjena vseh davščin in prispevkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-bo-v-cetrtek-razpravljala-o-uvedbi-bozicnice-ki-bo-razbremenjena-vseh-davscin-in-prispevkov/757767|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Pet članic [[Ekonomsko-socialni svet|Ekonomsko-socialnega sveta]] (ESS) je uvedbi nasprotovalo, kar so pojasnili z besedami, da gre za »novo obremenitev gospodarstva«, [[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije]] pa je uvedbo božičnice podprla.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci: Božičnica bi dodatno obremenila gospodarstvo. ZSSS: Izboljšava položaja zaposlenih.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-bozicnica-bi-dodatno-obremenila-gospodarstvo-zsss-izboljsava-polozaja-zaposlenih/757844|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Na seji vlade, ki je potekala 18. septembra, se je vlada seznanila s predlogi izhodišč za uvedbo božičnice v višini polovice minimalne plače (skupno 639 evrov), ki bi bila izplačana do 18. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada že za letos predlaga obvezno božičnico za vse zaposlene v višini polovice minimalne plače|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vlada-ze-za-letos-predlaga-obvezno-bozicnico-za-vse-zaposlene-v-visini-polovice-minimalne-place/757948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Kot ključen namen je bilo na tiskovni konferenci po vladni seji izpostavljeno izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih ter povečanje zadovoljstva in motivacije pri delu. Izplačilo bi bilo po predlogu oproščeno davkov in prispevkov ter bi se za davčne namene obravnavalo enako kot plačilo za poslovno uspešnost, torej z uporabo obstoječe davčne ugodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=169. redna seja Vlade Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2025-09-18-169-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Nasprotovanje je izrazila [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije]] ter v primeru uzakonitve napovedala izstop iz ESS. Iz zbornice so sporočili, da je predsednik vlade kršil dogovor o spoštovanju socialnega dialoga, predlog pa označili za »predvolilni bombonček.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS bo v primeru uzakonitve obvezne božičnice izstopil iz ESS-ja|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-bo-v-primeru-uzakonitve-obvezne-bozicnice-izstopil-iz-ess-ja/758503|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]] je ob napovedi poudaril, da »božičnica pomeni nagrado, ne pa plače,« tako kot da to predstavlja zimski dodatek za upokojence. Opozoril je, da bi obvezna izplačila lahko podjetja na robu preživetja potisnila v stečaj ter s tem ogrozila delovna mesta, kar je označil za nevaren ukrep z vidika blaginje zaposlenih.<ref>{{Navedi splet|title=Janša za neobdavčeno božičnico, a le, če rezultati poslovanja to omogočajo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-za-neobdavceno-bozicnico-a-le-ce-rezultati-poslovanja-to-omogocajo/758527|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> Vlada je 16. oktobra potrdila predlog zakona. Dodana je bila možnost zamika izplačila ter posebna izjema za leto 2025, kar so delodajalci pozdravili in označili kot »odraz dobre volje:«<ref>{{Navedi splet|title=Božičnica najpozneje do 18. decembra v znesku 639 evrov. Delodajalci pozdravili možnost izjem.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bozicnica-najpozneje-do-18-decembra-v-znesku-639-evrov-delodajalci-pozdravili-moznost-izjem/760948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=G.|first2=La.|first3=M.|last1=K.|last2=Da.|last3=Z.}}</ref> Poleg možnosti zamika do 31. marca 2026 za podjetja v likvidnostnih težavah je bilo torej predlagano, da bi delodajalci v zasebnem sektorju ob zagotovitvi, da ne izplačajo dobička ali nagrad poslovodstvu, lahko izplačali najmanj 160 €, božičnica pa se to prvo leto ne bi upoštevala pri socialnih transferjih. Državi in občinam bi bila sredstva povrnjena iz proračuna, ob rokih za vložitev zahtevkov do 19. decembra in povračilom do 31. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada namerava občinam sredstva za božičnico letos povrniti iz proračuna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-namerava-obcinam-sredstva-za-bozicnico-letos-povrniti-iz-proracuna/761264|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Izjeme je pozdravil tudi gospodarski minister [[Matjaž Han]], saj da se določena podjetja res niso mogla pravočasno pripraviti.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Kadar koli se kaj zgodi Socialnim demokratom, se takoj doda oznaka "afera"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-kadar-koli-se-kaj-zgodi-socialnim-demokratom-se-takoj-doda-oznaka-afera/761348|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Tudi fiskalni svet je v oceni predloga državnih proračunov za leti 2026 in 2027 opozoril, da zaradi napovedane uvedbe obvezne božičnice javnofinančna tveganja ostajajo velika.<ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Zniževanje javnega dolga bo počasnejše od načrtovanega. Vlada očitke zavrača. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/fiskalni-svet-znizevanje-javnega-dolga-bo-pocasnejse-od-nacrtovanega-vlada-ocitke-zavraca/761396|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=T.|last=L. Š.}}</ref> Sledila so pogajanja. Prve pogovore so tako v [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]] kot v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ocenili kot konstruktivne in umirjene, medtem ko so predstavniki OZS vnovič pozvali k temu, da bi bili njihovi argumenti »maksimalno ponotranjeni znotraj zakona.«<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Bodo zaposleni čez dva meseca res dobili obljubljeno obvezno božičnico? Zakonskega predloga še ni.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-zaposleni-cez-dva-meseca-res-dobili-obljubljeno-obvezno-bozicnico-zakonskega-predloga-se-ni/761081|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=M.|first2=T.|last1=Z.|last2=L. Š.}}</ref> Izpostavili so predvsem potrebo po prostovoljni božičnici, saj da obveznost v tej situaciji ne bi imela pozitivnega učinka.<ref name=":30" /> Predstavniki OZS so se nato 21. oktobra sestali na seji upravnega odbora. Predsednik Blaž Cvar je vlado po seji pozval k razbremenitvi gospodarstva; izpostavil je, da je v letu 2024 kar 20.500 podjetij poslovalo negativno, država pa se »lahkotno zadolžuje za predvolilne bombončke.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS za prostovoljno božičnico, vladi očita delanje razkola med delodajalci in zaposlenimi|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-za-prostovoljno-bozicnico-vladi-ocita-delanje-razkola-med-delodajalci-in-zaposlenimi/761538|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> 24. oktobra 2025 so se predstavniki delodajalcev in sindikatov ločeno sestali z ministrom za delo [[Luka Mesec|Luko Mescem]], a pogovori niso prinesli napredka. Predstavniki GZS in Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) so opozorili, da srečanje »ni bilo pogajanje«, kritizirali so »prehiter tempo« in znova zahtevali jasen odziv vlade na njihove pisne pripombe.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec brez odziva, delodajalci in sindikati nezadovoljni|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-brez-odziva-delodajalci-in-sindikati-nezadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=D.|last=S.}}</ref> Tudi sindikati so izrazili nezadovoljstvo, saj da vlada ni odgovorila na njihove predloge. Vztrajali so, da mora biti božičnica obvezna in izplačana pa vsem v enaki vrednosti, s postopno rastjo do minimalne plače, z možnostjo odloga le ob dogovoru v kolektivni pogodbi, zavzeli pa so se tudi za preimenovanje v »zimski regres«, saj da gre za novo pravico, ki je po vsebini enaka regresu za letni dopust.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalce moti hitenje glede božičnice, sindikati bi jo poimenovali "zimski regres"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalce-moti-hitenje-glede-bozicnice-sindikati-bi-jo-poimenovali-zimski-regres/761924|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=K.}}</ref> Na izredni seji ESS dne 27. oktobra sta se vlada in sindikati uskladila glede predlaganega zakona o zimskem regresu. Sindikati so dogovor podprli in ga opisali kot uvedbo nove univerzalne pravice za vse zaposlene, hkrati pa pozvali vlado k spoštovanju dogovora. Delodajalci so sejo obstruirali, ker predlog ni upošteval njihovih pripomb. Dejali so, da odgovorov za nadaljnja pogajanja od vlade niso prejeli in izrazili zopet poudarili potrebo po prostovoljnem in davčno razbremenjenem modelu.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo s sindikati doseglo dogovor o 'zimskem regresu'. Delodajalci so sejo obstruirali. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ministrstvo-s-sindikati-doseglo-dogovor-o-zimskem-regresu-delodajalci-so-sejo-obstruirali/762155|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=G.|first2=G.|first3=Al.|first4=T.|last1=C.|last2=K.|last3=Ma.|last4=K. B.}}</ref> 5. novembra so delodajalske organizacije (poleg GZS, OZS in ZDS tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS)) zaradi po njihovem mnenju kršitev pravil o delovanju ESS-ja prekinile svoje dejavnosti v okviru sveta in opozorile, da bodo o tem obvestile tudi [[Evropska komisija|Evropsko komisijo]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo svoje dejavnosti v ESS-ju, sindikati to vidijo kot izsiljevanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalci-prekinjajo-svoje-dejavnosti-v-ess-ju-sindikati-to-vidijo-kot-izsiljevanje/763002|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=K.|first2=T.|first3=B.|last1=T.|last2=L. Š.|last3=R.}}</ref> V očitkih so navedle, da je vlada mimo tripartitnega procesa v DZ poslala zakon o zimskem regresu in spremembe normirancev ter sprejemala druge akte brez ustreznega vključevanja socialnih partnerjev, kljub protestnemu pismu premierju. Ob tem so zagrozile z možnim ponovnim izstopom iz ESS-ja, če postopki ne bodo spoštovani.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo socialni dialog. Kako odgovarja premierjev kabinet|url=https://forbes.n1info.si/novice/delodajalci-prekinjajo-socialni-dialog-vladi-ocitajo-krsitve/|website=Forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Kaja|last=Stepančič}}</ref> Sindikati so odločitev delodajalcev označili za izsiljevanje in izgovor za nasprotovanje obveznemu zimskemu regresu. Poudarili so, da je bil postopek glede zimskega regresa pravilen ter da so delodajalci sami onemogočili dve seji ESS-ja, torej se pogajati niso želeli.<ref name=":31" /> Vlada je zavrnila očitke in nesoglasje pripisala nesodelovanju delodajalcev.<ref name=":31" /> Na izredni seji kolegija ESS-ja dne 6. novembra sindikati niso dovolili preklica petkove seje, delodajalci pa so zagrozili z bojkotom, če se postopek v zvezi z božičnico ne zaustavi. Vnovič so poudarili, da konkretnih odgovorov od vlade niso prejeli. Sindikati so delodajalce obtožili izsiljevanja, minister Luka Mesec pa je ocenil, da si delodajalci pogajanj očitno ne želijo.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci v bojkot seje ESS-ja. Mesec ne verjame, da si želijo pogajati o božičnici.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-v-bojkot-seje-ess-ja-mesec-ne-verjame-da-si-zelijo-pogajati-o-bozicnici/763178|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=T.|first2=T.|last1=K. B.|last2=L. Š.}}</ref> 7. novembra je bila seja ESS-ja zato nesklepčna, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je dejal, da se bodo o sodelovanju »odločali selektivno.« Zavrnil je očitke, da se delodajalci niso hoteli pogajati o božičnici, saj se vlada po njegovih besedah ni pripravljena pogajati o celotnem zakonu, temveč le o nekaterih elementih, hkrati pa je kritiziral tudi druge posege vlade, ki naj bi kršili pravila socialnega dialoga, vključno s sprejetjem [[Šutarjev zakon|Šutarjevega zakona]] mimo ESS-ja.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi dejavnosti, a iz ESS-ja za zdaj (še) niso izstopili|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-vztrajajo-pri-prekinitvi-dejavnosti-a-iz-ess-ja-za-zdaj-se-niso-izstopili/763307|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Državni zbor je predlog zakona o izplačilu zimskega regresa obravnaval na izredni seji dne 11. novembra. Finančni minister [[Klemen Boštjančič]] je v predstavitvi znova poudaril, da zakon zajema tri vsebine, poleg izplačila zimskega regresa v višini 639 evrov (do 18. decembra) tudi prenovo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov (do 19. decembra).<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico za zaposlene in upokojence|url=https://forbes.n1info.si/novice/poslanci-naj-bi-danes-podprli-obvezno-bozicnico-manj-jasno-je-kaj-sledi/|website=forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=A.|last=Lončar}}</ref> Rezultat glasovanja je bil 48 za in 1 proti. Za zakon so glasovali poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|Svobode]], [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] in [[Poslanska skupina Levica|Levice]] ter poslanca narodnih skupnosti.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico in spremembe za normirance|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-obvezno-bozicnico-in-spremembe-za-normirance/763709|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] in [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|NP]] so bili vzdržali, proti pa je glasoval nepovezani poslanec [[Miha Kordiš]].<ref name=":33" /> V istem tednu bo potekalo tudi vnovično zasedanje kolegija ESS-ja.<ref name=":32" /> ==== Napad na moškega v Novem mestu ==== [[Slika:Sestanek predsednika vlade in ministrov o romski problematiki - 54880910844.jpg|sličica|Izredna tiskovna konferenca premierja Goloba ter ministrov v odstopu Katič in Poklukarja (26. oktober 2025)]] {{main|Napad na moškega v Novem mestu (2025)}} V soboto, 25. oktobra 2025 okoli 2.30 se je v [[Novo mesto|Novem mestu]] zgodil napad na novomeškega občana, gostinca Aleša Šutarja. Moški je utrpel hujše poškodbe in kasneje v bolnišnici umrl, novomeška policija je za dejanje osumila enaindvajsetletnega Roma iz Šentjerneja.<ref>{{Navedi splet|title=Moški, napaden v središču Novega mesta, umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-napaden-v-srediscu-novega-mesta-umrl/762000|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=B.|last=R.|date=2025-10-25}}</ref> Tega večera sta dejanje obsodila generalni direktor slovenske policije [[Damjan Petrič]] in notranji minister [[Boštjan Poklukar]]. Naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, je sožalje izrazil predsednik vlade [[Robert Golob]] in sklical izredni sestanek na temo romske problematike, kamor je povabil pravosodno ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], Boštjana Poklukarja, Damjana Petriča, ministra za delo [[Luka Mesec|Luko Meseca]], generalno državno tožilko Katarino Bergant in podpredsednico vrhovnega sodišča Nino Betetto. Sledila je novinarska konferenca, na kateri sta Boštjan Poklukar in Andreja Katič oznanila, da sta sprejela odgovornost in podala odstopni izjavi, ki ju je predsednik vlade sprejel.<ref name=":8" /> K odstopu so v opozicijskih [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Demokrati.|Demokratih]]<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija ostro obsodila tragični dogodek v Novem mestu, Janša napovedal shod v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-ostro-obsodila-tragicni-dogodek-v-novem-mestu-jansa-napovedal-shod-v-ljubljani/762058|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=T. L.|last=Š|date=2025-10-26}}</ref> pozvali tudi Goloba, a se je ta odzval z besedami, da bi njegov odstop pomenil zgolj beg pred odgovornostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-10-26-premier-dr-golob-vsi-ukrepi-bodo-namenjeni-vzpostavitvi-varnosti-prebivalk-in-prebivalcev/|title=Vsi ukrepi bodo namenjeni vzpostavitvi varnosti prebivalk in prebivalcev|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=gov.si}}</ref> [[Vojko Volk]], državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, je med predlogi [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] izpostavil namero, da se [[Policijska uprava Novo mesto|Policijsko upravo Novo mesto]] okrepi z drugimi slovenskimi policisti ter po potrebi uporabi specialno enoto slovenske policije, ki ima posebna pooblastila za pregon organiziranega kriminala ter da se bo ustanovila koordinacijska skupina, do tedaj pa bo delo usmerjala operativna skupina Sekretariata. Pozval je tudi k spremembam zakonodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Po nasilni smrti Novomeščana ministra Katič in Poklukar odstopila, Golob oba odstopa sprejel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-nasilni-smrti-novomescana-ministra-katic-in-poklukar-odstopila-golob-oba-odstopa-sprejel/762031|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> [[Slika:Lokal_Patriot,_NM_sveče.jpg|levo|sličica|Sveče na mestu dogodka]] Istega dne je premier Golob v spremstvu ministrov v odstopu obiskal Novo mesto in se srečal z županom [[Gregor Macedoni|Gregorjem Macedonijem]]. Napovedal je okrepitev policijske prisotnosti in pravno podporo policistom ter poudaril potrebo po »radikalnih posegih« za odpravo večdesetletnih zanemarjanj varnostnih in socialnih razmer. Med drugimi župan je Macedoni opozoril na sistemske težave, neučinkovitost socialnih politik in potrebo po trajnejši prisotnosti policije, poudaril je, da dodatna pojasnila pričakuje od ministra Mesca. Direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič je potrdil okrepljene policijske aktivnosti na varnostno obremenjenih območjih ter poudaril, da policija vse hujše primere uspešno preiskuje in sodeluje z lokalnimi skupnostmi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Brez radikalnih posegov ne bo šlo." V Novo mesto prispele prve policijske okrepitve. |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/golob-brez-radikalnih-posegov-ne-bo-slo-v-novo-mesto-prispele-prve-policijske-okrepitve/762046|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> V torek, 28. oktobra je v Novem mestu potekala izredna seja mestnega sveta, kjer je predsednik vlade predstavil nove varnostne ukrepe. Premierju in ministroma v odstopu sta se pridružila še minister za vzgojo in izobraževanje [[Vinko Logaj]] ter minister za delo [[Luka Mesec]]. Udeležbo na seji so potrdili tudi v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]], na vrhovnem sodišču in vrhovnem državnem tožilstvu, prisotni so bili tudi župani bližnjih občin. Vzporedno z izredno sejo je na Glavnem trgu potekal protestni shod ''@vsismolahkoaco'' v organizaciji mestne občine Novo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo na seji novomeškega mestnega sveta predstavil ukrepe za večjo varnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-bo-na-seji-novomeskega-mestnega-sveta-predstavil-ukrepe-za-vecjo-varnost/762200|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-28}}</ref> {{Glej tudi|Šutarjev zakon}} Golob je na seji napovedal sprejetje novega zakona, ki naj bi zagotavljal večjo varnost, obsegal pa področja socialnih, kazenskopravnih in varnostnih tematik. V spomin in čast pokojnemu Alešu Šutarju so predlagani zakon poimenovali [[Šutarjev zakon]]. Zakon omogoča vstop in pregled zasebnih prostorov brez sodne odredbe v posebej določenih izjemnih primerih, uvaja uporabo tehničnih sredstev in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic na varnostno obremenjenih območjih; poleg tega širi pooblastila policije za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih lokalih in njihovi okolici. Prav tako predvideva organiziranje posebnih varnostnih akcij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in prometnih kršitev.<ref name=":33"/><ref name=":52">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-06-premier-dr-golob-sutarjev-zakon-daje-odgovore-kako-povecati-varnost-v-druzbi/|title=Premier dr. Golob: "Šutarjev zakon daje odgovore, kako povečati varnost v družbi"|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.gov.si}}</ref> Na področju socialne politike določa obveznosti centrov za socialno delo (CSD) pri mladoletnih starših ter vključevanje pripadnikov romske skupnosti v javna dela, dopolnitev ''Zakona o financiranju občin'' pa omogoča namensko rabo sredstev za izboljšanje varnosti in bivalnih razmer v občinah z evidentiranimi romskimi naselji.<ref name=":43">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Med ključnimi ukrepi je tudi zamrznitev socialnih pomoči storilcem kriminalnih dejanj. Ta ukrep med drugim določa, da če starš ponavlja prekrške in so globe za te prekrške terjane, mora CSD presoditi, ali je tak starš primeren za razpolaganje z [[Otroški dodatek|otroškimi dodatki]].<ref name=":33" /> Vzporedno s Šutarjevim zakonom je bil potrjen tudi ''Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov'', ki ureja kaznovanje in obravnavo mladoletno kriminaliteto, ''Zakon o prekrških'', ki uvaja strožje pogoje za družbeno-koristno delo, ter novela ''Zakona o probaciji'', ki daje dodatna pooblastila probacijskim enotam.<ref name=":422">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Vlada je predlog zakona sprejela 6. novembra, 7. novembra pa je bil poslan v Državni zbor.<ref name=":82">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Opozicijski stranki SDS in NSi sta opozorili, da so nekateri predlagani členi že bili del predlaganih ukrepov [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade]] ter opozorili na zakonodajne luknje.<ref name=":83">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Župani občin [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] so zakon pozdravili, a pozvali k pravilnemu in doslednemu izvajanju ukrepov.<ref name=":72">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupani-pozdravili-ukrepe-a-se-sprasujejo-kaj-bo-sprejeto.html|title=Župani pozdravili ukrepe, Romi svarijo pred neustavnostjo|date=7. 11. 2025|accessdate=7. 11. 2025|website=24ur.com|first1=D.|last1=S.|first2=M.|last2=S.}}</ref> Decembra 2025 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je sprejela vlada, in sicer v delu prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih in omejitve dela v drugih javnih zavodih.<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-7925|title=U-I-79/25|date=11. 12. 2025|website=www.us-rs.si|publisher=Ustavno sodišče Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe je neustavna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-prepoved-dodatnega-dela-zdravnikov-zunaj-javne-zdravstvene-sluzbe-je-neustavna/768236|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ker je bila taka ureditev po mnenju ustavnih sodnikov neustavna, je uveljavilo predhodno ureditev, neustavnost pa mora državni zbor odpraviti v letu dni.<ref name=":38" /> Zahtevo za presojo so vložili zdravstveni delavci in organizacije. Premier Golob se je odzval z oceno, da je Ustavno sodišče presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ustavno sodišče je presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ustavno-sodisce-je-presodilo-da-ima-vlada-pravico-razmejiti-javno-in-zasebno-zdravstvo/768830|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> === 2026 === Po naraščajočih težnjah ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]] je tudi Slovenija podprla ozemeljsko celovitost in suverenost [[Danska|Danske]], ki ji Grenlandija pripada. Vlada je v znak solidarnosti kot več drugih držav na ta otok napotila tudi dva svoja častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], v namen sodelovanja pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje Arctic Endurance pod vodstvom Kraljevine Danske.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada sprejela odločitev o napotitvi dveh častnikov na Grenlandijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-17-vlada-sprejela-odlocitev-o-napotitvi-dveh-castnikov-na-grenlandijo/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenska častnika odpotovala na misijo na Grenlandijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-castnika-odpotovala-na-misijo-na-grenlandijo/771210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Vladni [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|urad za komuniciranje]] (UKOM) je 22. januarja 2026 objavil javni poziv k oddaji ponudb za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih Golobove vlade, rok za to je bil 28. januar.<ref>{{Navedi splet|title=PREKLIC: Poziv k oddaji ponudbe za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih vlade v mandatu od 2022 do 2026 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/poziv-k-oddaji-ponudbe-za-izdelavo-medijskega-nacrta-za-medijski-zakup-za-informativno-kampanjo-o-dosezkih-vlade-v-mandatu-od-2022-do-2026/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Oglasna kampanja bi se po načrtih končala dan pred začetkom uradne volilne kampanje. Opozicijske stranke SDS, NSi in Demokrati so vlado in koalicijske stranke obtožile poskusa obvodnega financiranja lastne volilne kampanje z javnimi sredstvi, Nova Slovenija pa je zahtevala tudi sklic državnozborskega odbora za nadzor javnih financ.<ref>{{Navedi splet|title=PROMOCIJA GOLOBOVE VLADE NA RAČUN DAVKOPLAČEVALCEV – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/promocija-golobove-vlade-na-racun-davkoplacevalcev/|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Podpredsednik vlade Matej Arčon je dejal, da je predstavitev lastnega dela utečen način vsake vlade, kritiki pa da politizirajo in Golobovi vladi zavidajo uspehe.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija koaliciji očita predvolilno kampanjo na račun davkoplačevalcev. Arčon: Politikantstvo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-koaliciji-ocita-predvolilno-kampanjo-na-racun-davkoplacevalcev-arcon-politikantstvo/771294|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bo vlada z javnim denarjem financirala svojo predvolilno kampanjo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razburila-s-kampanjo-o-dosezkih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> 27. januarja 2026 se je UKOM odločil za preklic poziva.<ref>{{Navedi splet|title=Ukom preklical poziv za izdelavo informativne kampanje o dosežkih vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ukom-preklical-poziv-za-izdelavo-informativne-kampanje-o-dosezkih-vlade/771443|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada po kritikah umika razpis za kampanjo o dosežkih mandata|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vlada-po-kritikah-umika-razpis-za-kampanjo-o-dosezkih-mandata-2781111/|website=www.dnevnik.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] so stranke Golobove koalicije izgubile večino oz. skupno 13 poslanskih mest (12 Gibanje Svoboda in 1 Socialni demokrati). Gibanje Svoboda, ki je osvojilo relativno zmago, je po volitvah začelo pogovore o novi vladi, 20. aprila pa so ocenili, da ponovitev mandata ne bo mogoča in da se leve stranke selijo v opozicijo.<ref>{{Citat|title=Predsednica bo nadaljevala pogovore o novem mandatarju|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175215579|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> 20. aprila 2026 je [[Fiskalni svet Republike Slovenije|Fiskalni svet]] v svojem poročilu ocenil, da so slovenske javne finance oddaljile od vzdržnosti in da bi lahko bila evropska fiskalna pravila glede kumulativnega odstopanja neto javnofinančnih izdatkov presežena že v letu 2026. Poleg geopolitičnih razmer so med glavne razloge za to uvrstili podcenjene učinke plačne reforme v javnem sektorju, zimski regres in zviševanje izdatkov nasploh.<ref>{{Navedi splet|title=Ocena Fiskalnega sveta: Ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2026 - Fiskalni svet|url=https://www.fs-rs.si/ocena-fiskalnega-sveta-ocena-osnutka-letnega-porocila-o-napredku-2026/|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Javne finance niso vzdržne brez ukrepov, potrebna je preudarna fiskalna politika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fiskalni-svet-javne-finance-niso-vzdrzne-brez-ukrepov-potrebna-je-preudarna-fiskalna-politika/779959|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> ==== Pridružitev tožbi proti Izraelu ==== Dalj časa se je v politiki razpravljalo, ali bo vlada podprla tožbo Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Golobova vlada je namreč večkrat jasno podprla Palestino in podpirala ukrepe proti Izraelu zaradi njegovih dejanj v Gazi. Na glasovanju vlade 12. marca 2026 predlog za pridružitev tožbi ni dobil dovolj podpore ministrov, za kar se je kmalu izraelska vlada Sloveniji zahvalila.<ref>{{Navedi splet|title=Tožba proti Izraelu: Slovenije ne bo zraven {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tozba-proti-izraelu-slovenije-ne-bo-zraven.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> Zunanja ministrica Tanja Fajon je odločitev vlade obžalovala in dejala, da je bila razprava "čustveno naporna" in da je bila Slovenija deležna pritiskov iz tujine.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Slovenija se ne bo pridružila tožbi Izraela zaradi genocida v Gazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-slovenija-se-ne-bo-pridruzila-tozbi-izraela-zaradi-genocida-v-gazi/776182|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenije po pritiskih ne bo zraven|url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/slovenije-po-pritiskih-ne-bo-zraven-2790131/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-12|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> Vlada tri mesece ni želela razkriti, kako so člani vlade glasovali o tem, šele ob koncu mandata in pritožbi portala info360 na urad informacijske pooblaščenke so dokument razkrili. Iz njega je bilo razvidno, da so pridružitev tožbi podprli le Luka Mesec iz Levice, ministri SD Tanja Fajon, Matjaž Han in Andreja Kokalj ter ena od ministric Svobode Alenka Bratušek. Proti so glasovali ministri Svobode Klemen Boštjančič, Matej Arčon, Igor Papič, Vinko Logaj, Borut Sajovic, Ksenija Klampfer in Branko Zlobko. Ministra Levice Simona Maljevca na seji ni bilo, po navedbah omenjenega medija pa je koordinatorica Levice Asta Vrečko pri tem glasovanju sejno sobo zapustila, zaradi česar je bila deležna kritik javnosti, saj se je pred tem večkrat oglasila v zvezi z obsodbami izraelskih dejanj. Golob se je po lastnih navedbah glasovanja vzdržal, saj da ni želel vplivati na ministre, pred tem pa je izrazil deklerativno podporo pridružitvi tožbi.<ref>{{Navedi splet|title=Dokument: Kako sta Robert Golob in Asta Vrečko izdala Palestince in njihove podpornike|url=https://info360.si/politika/razkrivamo-dokument-kako-sta-robert-golob-in-asta-vrecko-izdala-palestince/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI|first=Nenad|last=Glücks}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Načelnost? Razkriti dokumenti kažejo, kako so Golobovi ministri glasovali o tožbi proti Izraelu|url=https://vecer.com/slovenija/nacelnost-razkriti-dokumenti-kazejo-kako-so-golobovi-ministri-glasovali-o-tozbi-proti-izraelu-10416835|website=Večer|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kdo je na seji vlade glasoval za in kdo proti pridružitvi tožbi zoper Izrael|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znano-je-kdo-je-na-seji-vlade-glasoval-za-in-kdo-proti-pridruzitvi-tozbi-zoper-izrael/784199|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Javno mnenje o vladi == === Mediana, za POP TV === Agencija Mediana izvaja raziskave za [[POP TV]] vsak tretji teden v mesecu, na vzorcu okoli 720 oseb. Vprašanje se glasi ''Ali podpirate delo vlade?'' {| class="wikitable sortable tpl-blanktable" style="text-align:center;font-size:94%;line-height:18px" |- ! '''Mesec''' ! width=80|DA ! width=80|NE ! width=50|Ne vem ! Vir |- | Februar 2026 | 39,1 | style="background:#ff6363" |'''48,6''' | 12,3 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS v vodstvu, velik skok Levice z Vesno, Resnica pa s ključem do večine {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnja-anketa-pred-volitvami-vlada-zakljucuje-mandat-s-40-odstotno-podporo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | Januar 2026 | 36,8 | style="background:#ff6363" |'''53,0''' | 10,1 | <ref>{{Navedi splet|title=Tesna strankarska razmerja ter pat pozicija med levim in desnim blokom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tesna-strankarska-razmerja-ter-pat-pozicija-med-levim-in-desnim-blokom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2025 | style="border-top-width:3px"|34,2 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''52,7''' | style="border-top-width:3px"|13,1 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=S kakšno javno podporo domači politiki zaključujejo letošnje leto?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-kaksno-javno-podporo-domaci-politiki-zakljucujejo-letosnje-leto.html|website=24ur.com|accessdate=2025-12-17|language=sl}}</ref> |- | November 2025 | 32,0 | style="background:#ff6363"|'''53,8''' | 14,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi v tednu po referendumu nekoliko nižja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_15.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2025 | 33,6 | style="background:#ff6363"|'''53,2''' | 13,2 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS vodi, sledi Gibanje Svoboda, najbolj priljubljena še vedno Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-vodi-sledi-gibanje-svoboda-najbolj-priljubljena-se-vedno-predsednica-republike.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | September 2025 | 35,1 | style="background:#ff6363"|'''51,5''' | 13,3 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi po napovedi božičnice navzgor|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-po-napovedi-bozicnice-navzgor.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | Avgust 2025 | 33,9 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 12,8 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SDS z manj podpore, več kot polovica proti oblasti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vec-kot-polovica-proti-oblasti-svoboda-in-sds-izgubile-nekaj-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2025-08-25|language=sl}}</ref> |- | Julij 2025 | 34,6 | style="background:#ff6363"|'''54,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi znova zrasla, manj podpore Novi Sloveniji |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-znova-zrasla-padla-pa-novi-sloveniji.html|website=24ur.com|accessdate=2025-07-28|language=sl}}</ref> |- | Junij 2025 | 32,5 | style="background:#ff6363"|'''56,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Razlika med vodilnima strankama se je več kot podvojila |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razlika-med-vodilnima-strankama-se-je-vec-kot-podvojila.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | Maj 2025 | 31,3 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 13,9 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda zrastla za tri in pol odstotne točke, vlada padla za eno {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poraz-na-referendumu-golobovi-vladi-odnesel-odstotno-tocko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | April 2025 | 32,3 | style="background:#ff6363"|'''52,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Kakšne politične posledice imata afera Karigador in oprostitev Janše|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksne-politicne-posledice-imata-afera-karigador-in-oprostitev-janse.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-04|language=sl}}</ref> |- | style="background:#ffa1a1"|Marec 2025 | style="background:#ffa1a1"|30,8 | style="background:#ff6363"|'''59,2''' | style="background:#ffa1a1"|10,0 | style="background:#ffa1a1"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi rahlo navzgor, Golob znova na repu lestvice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-nekoliko-navzgor-golob-znova-na-repu-lestvice.html|website=24ur.com|accessdate=2025-03-24|language=sl}}</ref> |- | Februar 2025 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''59,0''' | 12,6 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi ostaja nizka, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-ostaja-nizka.html|website=24ur.com|accessdate=2025-02-23|language=sl}}</ref> |- |Januar 2025 | 29,4 | style="background:#ff6363"|'''54,5''' | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi na eni najnižjih točk, SDS krepko pred GS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-na-eni-najnizjih-tock-sds-krepko-pred-gs.html|website=24ur.com|accessdate=2025-01-26|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2024 | style="border-top-width:3px"|32,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,6''' | style="border-top-width:3px"|15,5 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi nekoliko upadla, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_13.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- |November 2024 | 36,3 | style="background:#ff6363"|'''50,2''' | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada krepko odskočila, komu kradejo Demokrati? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-krepko-odskocila-komu-kradejo-demokrati.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2024 | 26,3 | style="background:#ff6363"|'''58,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=26,3 odstotka: podpora vladi padla na najnižjo točko doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jkk.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-27|language=sl}}</ref> |- |September 2024 | 31,9 | style="background:#ff6363"|'''52,1''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v vročo politično jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-vroco-politicno-jesen-vstopa-s-peto-najnizjo-podporo-doslej.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''46,6''' | 17,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Kako so politične karte razdeljene pred vročo politično jesenjo? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-so-politicne-karte-razdeljene-pred-vroco-politicno-jesenjo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-25|language=sl}}</ref> |- |Julij 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''51,6''' | 12,2 |<ref>{{Navedi splet|title=SDS ohranja vodstvo pred Svobodo, Levica, NSi in Vesna skoraj izenačene |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_12.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> |- |Junij 2024 | 34,4 | style="background:#ff6363"|'''47,8''' | 17,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Učinek volitev? Svoboda in SDS povečujeta prednost, Vesna med 'prvimi petimi' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ucinek-volitev-svoboda-in-sds-povecujeta-prednost-vesna-med-prvimi-petimi.html|website=24ur.com|accessdate=2024-06-23|language=sl}}</ref> |- |Maj 2024 | 32,8 | style="background:#ff6363"|'''53,4''' | 13,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda se je približala SDS, Palestina vpliva na priljubljenost politikov |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoboda-se-je-priblizala-sds-palestina-vpliva-na-priljubljenost-politikov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-27|language=sl}}</ref> |- |April 2024 | 35,3 | style="background:#ff6363"|'''52,0''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada popravila vtis, a med strankami prepričljivo vodi SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-z-najvisjo-podporo-v-zadnjega-pol-leta.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-29|language=sl}}</ref> |- |Marec 2024 | 30,7 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Levica s pol manjšo podporo, prehiteli so jo Pirati, vrnitev SD |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-s-pol-manjso-podporo-prehiteli-so-jo-pirati-vlada-stagnira.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-25|language=sl}}</ref> |- |Februar 2024 | 30,4 | style="background:#ff6363"|'''55,1''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Fajonova na robu političnega preživetja, volivci imajo dovolj 'cincanja' Logarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-na-robu-politicnega-prezivetja-volivci-imajo-dovolj-cincanja-logarja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-25|language=sl}}</ref> |- |Januar 2024 | 30,8 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado podpira manj kot tretjina vprašanih, na vrhu SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-podpira-manj-kot-tretjina-vprasanih-na-vrhu-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2023 | style="border-top-width:3px"|34,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,4''' | style="border-top-width:3px"|13,7 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Premier ustavil politični prosti pad in stabiliziral javno podporo vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-stabiliziral-podporo-svoje-vlade-a-je-jansa-se-vedno-pred-njim.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-30|language=sl}}</ref> |- | November 2023 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''55,4''' | 16,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Golob med burno politično jesenjo strmoglavil na lestvici priljubljenosti |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-med-burno-politicno-jesenjo-strmoglavil-na-medianini-lestvici-priljubljenosti.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-27|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2023 | 40,4 | style="background:#ff6363"|'''46,9''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Padec priljubljenosti vlade in skok za opozicijsko SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/padec-priljubljenosti-vlade-in-skok-za-opozicijsko-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |September 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,9''' | 38,9 | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi padla na predpoplavne odstotke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-padla-na-pred-poplavne-odstotke.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-25|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2023 | style="background:#76dd71"|'''51,7''' | 34,8 | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Politične posledice poplav: vlada bolj priljubljena, skok tudi za Janšo in Šarca|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politicne-posledice-poplav-vlada-bolj-priljubljena-skok-tudi-za-janso-in-sarca.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Julij 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,1''' | 41,6 | 14,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado znova podpira več volivcev, kot ji nasprotuje, SDS in GS tesno skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-znova-podpira-vec-volivcev-kot-ji-nasprotuje-med-strankami-z-najvisjo-podporo-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Junij 2023 | 43,1 | style="background:#ff6363"|'''46,7''' | 10,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Janševa SDS prvič po volitvah prehitela Golobovo Svobodo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janseva-sds-prvic-po-volitvah-prehitela-golobovo-svobodo.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |Maj 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,4''' | 40,7 | 12,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Logarju padla podpora, po priljubljenosti ga je prehitela Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarju-padla-podpora-po-priljubljenosti-ga-je-prehitela-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |April 2023 | style="background:#76dd71"|'''45,5''' | 41,9 | 12,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ustavila trend padanja podpore|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ustavila-trend-padanja-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-24|language=sl}}</ref> |- |Marec 2023 | 41,5 | style="background:#ff6363"|'''42,4''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada prvič z več nasprotniki kot podporniki|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-prvic-z-vec-nasprotniki-kot-podporniki.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> |- |Februar 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,0''' | 40,6 | 13,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada izgublja javno podporo, prvič jo podpira manj kot polovica vprašanih |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-izgublja-javno-podporo-prvic-jo-podpira-manj-kot-polovica-vprasanih.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Januar 2023 | style="background:#76dd71"|'''50,6''' | 35,5 | 13,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vladi najnižja podpora od lanskih volitev, najbolj priljubljen politik Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladi-najnizja-podpora-od-lanskih-volitev-najbolj-priljubljen-politik-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-22|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2022 | style="border-top-width:3px; background:#76dd71"|'''53,3''' | style="border-top-width:3px"|35,2 | style="border-top-width:3px"|11,4 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda še vedno močno vodi, vladi podpora nekoliko padla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_11.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-25|language=sl}}</ref> |- | style="background:#8AFF8A"|November 2022 | style="background:#76dd71"|'''59,2''' | style="background:#8AFF8A"|29,0 | style="background:#8AFF8A"|11,8 | style="background:#8AFF8A"|<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi vladi rekordna podpora, za Pahorjem najbolj priljubljen Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobovi-vladi-rekordna-podpora-za-pahorjem-najbolj-priljubljen-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-28|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 32,2 | 14,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada oktobra še vedno z več kot 50-odstotno podporo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-oktobra-se-vedno-z-vec-kot-50-odstotno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-31|language=sl}}</ref> |- |September 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,9''' | 28,8 | 12,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ponovno z rekordno podporo, najbolj priljubljen politik še vedno Golob |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ponovno-z-rekordno-podporo-najbolj-priljubljen-politik-se-vedno-golob.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,4''' | 26,7 | 14,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v politično jesen vstopa z rekordno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-politicno-jesen-vstopa-z-rekordno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Julij 2022 | style="background:#76dd71"|'''51,4''' | 33,5 | 15,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Najmočnejša vladna stranka še naprej vodi, najvišja ocena tokrat Bešič Loredanu |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmocnejsa-vladna-stranka-se-naprej-vodi-najvisja-ocena-tokrat-besic-loredanu.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Junij 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 31,6 | 15,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna ministrska ekipa mandat začenja z več kot 50-odstotno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aktualna-ministrska-ekipa-mandat-zacenja-z-vec-kot-polovicno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |} == Vrhi koalicije na Brdu pri Kranju == === Prvo srečanje (november 2022) === Poslanci in ministri vladnih strank so se na prvem koalicijskem vrhu sestali 9. novembra 2022. Poudarili so, da so trdni in enotni partnerji. Na srečanju so se seznanili z opravljenim delom, s poudarkom na ukrepih, vezanih na energetsko draginjo. Predsedniki strank so javnosti zagotovili, da so sposobni delovati kot ekipa in bodo tako delovali tudi v prihodnje.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Opravljeno je bilo ogromno delo. Naši ukrepi so bili pravočasni in učinkoviti.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-opravljeno-je-bilo-ogromno-delo-nasi-ukrepi-so-bili-pravocasni-in-ucinkoviti/646726|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Drugo srečanje (januar 2023) === Drugo srečanje koalicije se je odvilo 18. januarja 2023. Tokrat je bila glavna tema razprave zgolj zdravstvena reforma, ostalih petih pa po besedah premierja niso obravnavali, ker bo zdravstvena obsežnejša. Zagotovili so pripravo časovnice sprejemanje nove zakonodaje, ter sprejetje aneksa h koalicijski pogodbi v šestih tednih. Dodali so, da v novi reformi ostaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Golob je napovedal celovito digitalizacijo zdravstvene blagajne, poleg naštetega pa so poudarili so še, da bodo z bojem proti korupciji v zdravstvu uspešni.<ref>{{Navedi splet|title="Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Tretje srečanje (februar 2023) === Tretji vrh koalicije je v ospredje postavil reformo plač v javnem sektorju in novo stanovanjsko politiko. Udeleženci so se na Brdu pri Kranju, dne 1. februarja, med drugim dogovorili, da bo prioriteta ureditev spodnjega dela plačne lestvice. Vsi partnerji so ocenili razpravo za zelo poglobljeno in konstruktivno. Koalicija je postavila določena izhodišča: da ne bo več plač pod minimalno, da bodo plačna razmerja omejena na 1 proti 7 in da država ne bo več posegala v plačni sistem, ta naj bi se razdelil na nove stebre. Plačno reformo so ocenili kot izhodišče za naslednje reforme.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijski vrh: "V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-vrh-v-javnem-sektorju-ne-bo-vec-plac-nizjih-od-minimalne/656389|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Četrto srečanje (marec 2023) === Reforma davčnega in šolskega sistema pa sta bila poglavitni temi četrtega vrha koalicije, ta je potekal 14. marca 2023. Spregovorili so o možnosti obdavčitve premoženja, ki bi se osredotočala predvsem na nepremičnine. Predstavili so tudi idejo o poenostavljenem sistemu brez olajšav, na primer regresa ali prevoza na delo, torej o razbremenitvi plač. Podpredsednica vlade Fajon je napovedala, da bodo s strokovno javnostjo in civilno družbo skušali vzpostaviti čim širši dialog in dogovor. Reforma naj bi zagotovila predvsem pravičnejši sistem davkov.<ref>{{Navedi splet|title=Izhodišča davčne reforme: Razbremenitev plač z letom 2024, leta 2025 predviden davek na premoženje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izhodisca-davcne-reforme-razbremenitev-plac-z-letom-2024-leta-2025-predviden-davek-na-premozenje/661099|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Peto srečanje (september 2024) === Vlada se je 12. septembra 2024 skupaj s poslanci koalicijskih strank srečala na petem vrhu koalicije na Brdu pri Kranju. Namen srečanja je bil pregled sprejetih ukrepov in uresničevanja koalicijske pogodbe ter načrt dela za drugo polovico mandata. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ocenil, da je bila do tedaj realizirana četrtina koalicijske pogodbe. Kot ključni prioriteti so zbrani zastavili boj za demokracijo in pravno državo ter javno zdravstvo. Trije predsedniki vladnih strank so v izjavi za javnost pohvalili gospodarsko sliko države in odnose v koaliciji ter poudarili zadovoljstvo z dosežki vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ključni prioriteti sta boj za demokracijo in javno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-prioritete-so-demokracija-javno-zdravstvo-stanovanja-okolje-in-znanost/720764|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Seja Vlade Republike Slovenije in vrh koalicije na Brdu pri Kranju|url=https://www.gov.si/dogodki/2024-09-12-seja-vlade-republike-slovenije-in-vrh-koalicije-na-brdu-pri-kranju/|website=GOV.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref> == Vidnejše odločitve vlade == === Kadrovske menjave === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Predhodnik |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |Generalna sekretarka vlade |'''[[Barbara Kolenko Helbl]]''' |[[Janja Garvas Hočevar]] |- | rowspan="1" |[[Policija (Slovenija)|Policija]] |Generalni direktor policije |[[Boštjan Lindav]]<br>'''[[Senad Jušić]] |[[Anton Olaj]] |- | rowspan="1" |[[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|UKOM]] |Direktor (v.d.) |[[Dragan Barbutovski]]<br>'''[[Petra Bezjak Cirman]]''' |[[Uroš Urbanija]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]] |Direktor (v.d.) |'''[[Joško Kadivnik]]''' |[[Janez Stušek]] |- | rowspan="1" |[[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]] |Generalni direktor |'''[[Peter Grum]]''' |[[Ivan Simič]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska vojska]] |Poveljnik sil SV |'''[[Roman Urbanič]]''' |[[Miha Škerbinc]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni preiskovalni urad|NPU]] |Direktor (v.d.) |'''[[Boštjan Mlačnik]]''' |[[Petra Grah Lazar]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]] |Direktor (v.d.) |'''[[Branko Gabrovec]]''' |[[Milan Krek]] |- |} === Reorganizacija vlade === Potem ko so bili v Uradnem listu objavljeni uradni rezultati trojnega referenduma v nedeljo, 27. novembra 2022, so trije zakoni stopili v veljavo. Med njimi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi. S spremembo Zakona o vladi se število ministrstev nekoliko razširi. Iz trenutne ureditve, 14 ministrstev in 3 uradi/službe vlade, ki jih vodijo ministri brez resorja, se vladna ekipa razširi na 19 ministrstev in 1 urad vlade. Nova ministrstva so: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Ministrstvo za solidarno prihodnost; ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Od prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor se odvajajo delovna področja varovanja okolja ter upravnih postopkov na področju okolja; preimenuje se v Ministrstvo za naravne vire in prostor. Od Ministrstva za izobraževanje se odcepi področje znanosti in inovacij, ki se prestavi na zgoraj omenjeno Ministrstvo za visoko šolstvo. Obstoječe ministrstvo se preimenuje v Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Delovno področje športa iz prejšnjega šolskega ministrstva pa se prestavi na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Ministrstvo za zunanje zadeve se preimenuje v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve; Služba vlade za digitalno preobrazbo se preimenuje v Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Resor kohezije in razvoja postane del preimenovanega Ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=gov.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> Zaradi reorganizacije vladne ekipe je z uveljavitvijo zakona avtomatsko prenehal mandat štirim ministrom: kohezijskemu [[Aleksander Jevšek|Aleksandru Jevšku]], okoljskemu [[Uroš Brežan|Urošu Brežanu]], ministrici pristojni za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emiliji Stojmenovi Duh]] ter ministru za gospodarstvo [[Matjaž Han|Matjažu Hanu]]. Navedeni ministri bodo zopet zaslišani pred matičnim odborom ter nato prisegli v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Kumer in Papič odstopata, četverici ministrov danes prenehala funkcija|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kumer-in-papic-odstopata-cetverici-ministrov-bo-jutri-prenehala-funkcija/|website=n1info.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> Dva izmed ministrov, [[Bojan Kumer]] z infrastrukturnega resorja ter [[Igor Papič]] z resorja izobraževanja pa sta zaradi sprememb podala odstopni izjavi. Z izjavama se bo v kratkem seznanil tudi Državni zbor; Kumer bo vodil Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, medtem ko bo Papič postal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Novo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo vodil zdajšnji sekretar Darjo Felda, nova infrastrukturna ministrica bo [[Alenka Bratušek]]. Obeta se še Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki pa ga bo vodil [[Simon Maljevac]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 9. januarja 2023 je premier Robert Golob v Državni zbor poslal listo devetih ministrskih kandidatov. Ti so bili zaslišani še isti teden in vsi uspešno prestali zaslišanja. Uradno je nova vladna ekipa prisegla na redni seji v DZ dne 24. januarja 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-dz-vlozil-seznam-kandidatov-za-ministre-v-reorganizirani-vladi/653626|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-09|language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> === Infrastruktura === '''Regulacija energentov''' Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo [[14. vlada Republike Slovenije|predhodne vlade]], in sicer [[bencin]] na 1,56 evra, [[dizel]] pa na 1,668 evra na liter.<ref>{{Navedi splet|title=Ponovna regulacija cen goriv: za bencin 1,56 evra, za dizel 1,668 evra na liter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-vlada-spet-regulirala-cene-bencina-odlocitev-naj-bi-padla-se-danes.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref> 15. junija 2022 je predsednik vlade [[Robert Golob]] predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi draginjski ukrepi bodo zvišali ceno goriva|url=https://www.dnevnik.si/1042991213|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-03|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703202101/https://www.dnevnik.si/1042991213|url-status=dead}}</ref> Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.<ref>{{Navedi splet|title=Znane so nove cene goriva: koliko bomo po novem odšteli za rezervoar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/cene-goriva-nove/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref> Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih.<ref>{{Navedi splet|title=Na več bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, nekatere celo začasno zaprli|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ponekod-zmanjkuje-goriva-dobava-zamuja-tudi-zaradi-gnece-na-cestah/|website=N1|date=2022-06-19|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mnogi niso prišli do goriva, ponekod črpalke kar zaprle vrata|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-stevilnih-krajih-po-sloveniji-zmanjkalo-goriva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred podražitvijo ponekod zmanjkalo goriva. Petrol: Strah pred pomanjkanjem odveč.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/pred-podrazitvijo-ponekod-zmanjkalo-goriva-petrol-strah-pred-pomanjkanjem-odvec/631504|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Kljub obvestilu, da goriva ni, brez težav tankal {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/video-kljub-obvestilu-da-goriva-ni-brez-tezav-tankal/639452|website=sobotainfo.com|accessdate=2022-07-03|language=sl|last=sobotainfo}}</ref> Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister [[Matjaž Han]] pa je odredil inšpekcijski nadzor.<ref>{{Navedi splet|title=Je goriva po bencinskih servis res že zmanjkalo? Inšpektorji so na terenu|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/je-goriva-po-bencinskih-servis-res-ze-zmanjkalo-inspektorji-so-na-terenu/|website=Avto-magazin.si|accessdate=2022-07-03|language=en}}</ref> '''Regulacija navftnih derivatov''' Junija 2025 je vlada sprejela URedbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri je lahko država cene standardnih pogonskih goriv NMB-95 (bencin) in dizla ter kurilnega olja regulirala na becinskih servisih tako na avtocestnem omrežju kot izven njega. Prejšnja uredba je namreč postavljanje cen na črpalkah ob avtocestah prepuščala ponudnikom. Ti so se na novo ureditev odzvali z neodobravanjem, Petrol in Mol sta napovedala pregled svojega poslovanja v Sloveniji, Petrol pa se je nato odločil za zaprtje štirih bencinskih servisov, in sicer v Solčavi, Petrini, Črnem vrhu nad Idrijo in Podkorenu. Vlada je Petrolu očitala, da je za talce vzel prebivalce odročnih krajev, Petrol pa vladi, da ta omejuje že tako močno obdavčene ponudnike naftnih derivatov. Prebivalci omenjenih krajev so večkrat organizirali proteste z apeli obema stranjema, ti sta se z njimi tudi nekajkrat sestali. 15. julija je Petrol sporočil, da bo odpravil zaprtje omenjenih bencinskih servisov. === Izobraževanje === '''Dvig plač pomočnicam vzgojiteljev''' [[Sindikat vzgoje in izobraževanja]] (SVIZ) je zaradi plačnih nesorazmerij napovedal [[Protest|protestni]] shod pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev v [[Vrtec|vrtcih]]. Ta naj bi se odvila na soboto, 14. januarja 2023.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Če bo vladni predlog zvišanja plač ustrezen, shoda pomočnic vzgojiteljic ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ce-bo-vladni-predlog-zvisanja-plac-ustrezen-shoda-pomocnic-vzgojiteljic-ne-bo/|website=N1|date=2023-01-04|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI}}</ref> Povprečni plačni razred pomočnic vzgojiteljev je bil namreč pod minimalno plačo. Predstavniki sindikata so z ministrom za izobraževanje, znanost in šport Igorjem Papičem opravili razgovor, na katerem je obljubil dvig plač za tri do štiri plačne razrede.<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Po napovedi protestnega shoda na pogajanjih o plačah pomočnic vzgojiteljic vendarle napredek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-napovedi-protestnega-shoda-na-pogajanjih-o-placah-pomocnic-vzgojiteljic-vendarle-napredek/653116|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Do uradnega dogovora je prišlo 9. januarja 2023, zaradi česar je SVIZ protestni shod odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pomocnicam-vzgojiteljic-visje-place/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače, sobotnega shoda, kot kaže, ne bo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbranih-ze-20000-podpisov-v-peticiji-za-dvig-plac-pomocnic-vzgojiteljic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> === Javna uprava === '''Reforma plačnega sistema''' Od nastopa 15. vlade Republike Slovenije je bila plačna reforma ena osrednjih obljub. Vlada in sindikati javnega sektorja so 25. septembra 2024 dosegli dogovor o novem plačnem sistemu, ki je zadeval okoli 190.000 zaposlenih v javnem sektorju. V veljavo je stopil 1. januarja 2025.<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Prenova plačnega sistema v javnem sektorju {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/prenova-placnega-sistema-v-javnem-sektorju/|website=Portal GOV.SI|date=2024-12-23|accessdate=2025-01-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada in sindikati uskladili novi plačni zakon: "Strli smo najtrši oreh"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-in-sindikati-v-podpis-dokumenta-o-usklajenosti-predloga-placnega-zakona/|website=N1|date=2024-09-25|accessdate=2025-01-03|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Med največjimi novostmi je bila nova določitev plačnih razredov. Pred uvedbo je bilo več najnižjih razredov pod minimalno plačo, z novo ureditvijo pa je 1. plačni razred usklajen z minimalno plačo. Nov sistem ima 67 plačnih razredov, razpon med njimi pa znaša 3 odstotke. Ukinjeno je bilo tudi napredovanje v višji plačni razred na podlagi ocen delovne uspešnosti.<ref name=":27" /> Zakon je ob tem vzpostavil pet plačnih stebrov: # plačni steber: funkcionarji, # plačni steber: javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna # plačni steber: javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna.<ref name=":27" /> === Kultura === [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52424928798).jpg|sličica|Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]].]] '''Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam''' 29. junija 2022 se je ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] sestala s predstavniki [[Nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za [[Prirodoslovni muzej Slovenije]], ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov.<ref>{{Navedi splet|title=Metelkova 6: Nevladniki pozivajo ministrstvo, naj ustavi sodne postopke|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/metelkova-6-nevladniki-pozivajo-ministrstvo-naj-ustavi-sodne-postopke/611117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.<ref>{{Navedi splet|title=Stanovalci Metelkove 6 ostajajo v svojih prostorih {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-stanovalci-metelkove-6-ostajajo-v-svojih-prostorih/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> '''Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija''' Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-vladno-novelo-zakona-o-rtv-slovenija/634222|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] je ob dejala: ''"Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim.''" Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik države]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], Nacionalni svet za kulturo, [[Olimpijski komite Slovenije]], [[informacijski pooblaščenec]], Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] in [[Nacionalni svet invalidskih organizacij]].<ref name=":4" /> Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.<ref name=":4" /> '''Združitev MNZS in muzeja osamosvojitve''' 21. oktobra 2022 je ministrstvo za kulturo sporočilo, da začenja s postopkom združitve [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]] v nov javni zavod oziroma v nov [[muzej]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: "Muzej slovenske osamosvojitve se združuje z drugim muzejem, ne pa ukinja"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-z-drugim-muzejem-ne-pa-ukinja/644926|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več|url=https://www.delo.si/kultura/razno/muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl-si}}</ref> Muzej osamosvojitve je bil ustanovljen v času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], prostori pa so mu bili zagotovljeni na Poljanski cesti 40. Kot glavni razlog za združitev muzejev je ministrstvo navedlo, da bo to okrepilo tudi raziskovanje obdobja slovenske osamosvojitve. Ministrica [[Asta Vrečko]] je ob tem dejala: ''"Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ideološki projekt prejšnje vlade. Z združitvijo obeh institucij se zasleduje argument strokovne in muzejske javnosti, da se sodobne in novejše zgodovine ne sme ločevati."''<ref>{{Navedi splet|title=Združitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-10-21-zdruzitev-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije-in-muzeja-slovenske-osamosvojitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref> Na odločitev ministrstva se je opozicijska Slovenska demokratska stranka odzvala z zahtevo po sklicu izredne seje [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborskega odbora za kulturo]]. Po njihovo je ministrica s tem pokazala podcenjujoč in zavržen odnos do ključnih trenutkov v času nastanka države. Do odločitve ministrice so bili kritični tudi v nekaterih veteranskih organizacijah, protest je izrazilo tudi [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve]].<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: Muzej slovenske osamosvojitve se združuje in ne ukinja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-in-ne-ukinja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-11-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pri Muzeju slovenske osamosvojitve gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin|url=https://www.domovina.je/pri-muzeju-slovenske-osamosvojitve-gre-za-nase-dostojanstvo-in-nacionalni-spomin/|website=Domovina|date=2022-11-13|accessdate=2022-11-19|language=sl-SI|first=Gostujoči|last=avtor}}</ref> 19. januarja 2023 je vlada s sklepom ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je združil Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-20-vlada-zdruzila-muzej-slovenske-osamosvojitve-in-muzej-novejse-zgodovine-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/vlada-je-ustanovila-nov-javni-zavod-muzej-novejse-in-sodobne-zgodovine-slovenije/654937|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi muzej pomeni tudi novo vodstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-odlocila-muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref> === Kmetijstvo === ==== Ustanovitev Strateškega sveta za prehrano ==== Konec decembra 2022 je vlada ustanovila nov Strateški svet za prehrano pod vodstvom Nataše Fidler Mis. Svet razpravlja o nacionalnih prehranskih smernicah, trajnostni pridelavi, nadgradnjah na področju prehranske politike, ukrepih za zmanjšanje količine zavržene hrane in drugih s tem povezanih temah. 10. januarja je bil seznam članov dopolnjen oz. posodobljen. Med drugim ga sestavljajo strokovni direktor NIJZ [[Ivan Eržen]], specialist kardiologije Zlatko Fras, agrarni ekonomist Aleš Kuhar, farmacevt [[Samo Kreft]] in drugi.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljen Strateški svet za prehrano|url=https://www.gov.si/novice/2022-12-21-ustanovljen-strateski-svet-za-prehrano/|website=www.gov.si|accessdate=2023-01-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znani člani strateškega sveta za prehrano|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znani-clani-strateskega-sveta-za-prehrano.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-08}}</ref> === Notranje zadeve === '''Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov'''[[Slika:3. redna seja vlade 01.jpg|sličica|3. seja vlade]]Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Fursa Peter Grum, tožbe za povrnitev stroškov Policiji umaknjene|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/simica-naj-bi-na-celu-fursa-zamenjal-peter-grum.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}</ref> '''Odstranitev ograje na meji s Hrvaško''' Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Ograja naj ne bi bila učinkovita pri zajezitvi migracij.<ref name=":25">{{Navedi splet|title='Velik dan za kraje ob južni meji': začelo se je odstranjevanje panelne ograje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacelo-se-je-odstranjevanje-panelne-ograje-na-meji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-09|language=sl}}</ref> Za odstranitev so določili [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]], medtem ko bo [[Policija (Slovenija)|Policija]] po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.<ref>{{Navedi splet|title=7. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-08-7-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-meji-s-hrvasko-bodo-zaceli-odstranjevati-zico/633655|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref> V prvi polovici leta 2023 se je število prestopov državne meje znova povečalo. Policija je zabeležila 36.137 nezakonitih prestopov meje, v enakem obdobju leta 2022 pa 13.601.<ref>{{Navedi splet|title=Golob o migracijah: To je na ekstremni desnici priljubljena tema za strašenje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-migracijah-to-je-na-ekstremni-desnici-priljubljena-tema-za-strasenje-ljudi/681738|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi septembrski seji je predsednik vlade [[Robert Golob]] prejel poslansko vprašanje iz opozicije, kaj bo vlada storila, da zaščiti lokalno prebivalstvo na južni meji. Golob je ponovil, da ograja na meji ni učinkovita, saj da so bili prestopi številčni tudi v krajih, kjer panelna ograja ali žica še stojita.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Golob o povečanju števila prebežnikov: Gre za enega največjih izzivov celotne EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-bodo-goloba-povprasali-o-ukrepih-po-poplavah-kaj-jim-bo-odgovoril/|website=N1|date=2023-09-18|accessdate=2023-09-18|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Golob se je zavzel za skupne patrulje ter reševanje težave na nivoju Evropske unije v izvornih državah migracij.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: S problematiko nezakonitih migracij se Evropska unija ukvarja v izvornih državah|url=https://www.sta.si/3214959/golob-s-problematiko-nezakonitih-migracij-se-evropska-unija-ukvarja-v-izvornih-drzavah|website=www.sta.si|accessdate=2023-09-18}}</ref> Opozicija je predsedniku vlade očitala, da se ne zaveda realnosti na terenu.<ref name=":20" /> Z odstranjevanje žice na južni meji je Slovenska vojska začela julija leta 2022, odstranjena naj bi bila do konca leta, a se to ni zgodilo. 16. maja 2023 se je začelo še odstranjevanje panelnih ograj, za kar je vlada pogodbo podpisala s podjetjem Minis, ki jo je tudi postavilo.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Poleg žične ograje so na meji s Hrvaško začeli odstranjevati tudi panelno ograjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poleg-zicne-ograje-so-na-meji-s-hrvasko-zaceli-odstranjevati-tudi-panelno-ograjo/668293|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=Dejan Ladika, TV|last=Slovenija}}</ref><ref name=":25" /> Minister za notranje zadeve [[Boštjan Poklukar]] je 16. maja 2023 napovedal, da bo 143 kilometrov panelne ograje in 60 kilometrov žice odstranjenih v letu dni.<ref name=":26" /> === Obramba === [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Socialni demokrati]] ter [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], ki sta se kasneje pripojila h [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]], [[Marjan Šarec]] pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] nasprotovale predlogu zakona o investicijah v [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]] od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-za-780-milijonske-investicije-v-slovenski-vojski/535099|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-05-09}}</ref> Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop [[Slovenija|Slovenije]] iz zveze [[NATO]] in njegovi nadaljnji širitvi, a je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se je v preteklosti že zgodilo.<ref>{{Navedi splet|title=Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata|url=https://www.dnevnik.si/1042824426|website=Dnevnik|accessdate=2022-06-30|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314011142/https://www.dnevnik.si/1042824426|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-proti-siritvi-nata-na-finsko-in-svedsko-na-vladi-in-odboru-preglasovana/|website=N1|date=2022-06-29|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref> Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo je predhodni obrambni minister [[Matej Tonin]] podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-preprican-da-je-podpis-pogodbe-za-nakup-vojaske-opreme-nujen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|last=Gregorc|first=Marko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-namerava-za-45-oklepnikov-tipa-boxer-odsteti-3434-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2022-05-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpis-pogodbe-o-nakupu-osemkolesnikov-bi-se-lahko-zavlekel-v-maj/625641|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-09|language=sl}}</ref> Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obrambo ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sarec-zaveze-natu-ostajajo-revizija-nakupa-boxerjev-poteka.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-30}}</ref> Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze [[NATO]] v [[Madrid|Madridu]] in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob na vrhu zveze Nato v Madridu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-predsednik-vlade-robert-golob-na-vrhu-zveze-nato-v-madridu-103034/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob se udeležuje zasedanja Nata {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-28-predsednik-vlade-robert-golob-se-udelezuje-zasedanja-nata/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Golob: Časovnico višanja izdatkov za obrambo bo treba pospešiti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-casovnico-visanja-izdatkov-za-obrambo-bo-treba-pospesiti/632588|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej.<ref name=":1" /> Zveza NATO je minimum dveh odstotkov za obrambo potrdila na vrhu v [[Vilna|Vilni]], 11. in 12. julija 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrajini povabilo, ko bodo članice enotne. Dva odstotka BDP-ja po novem minimum.|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ukrajini-povabilo-ko-bodo-clanice-enotne-dva-odstotka-bdp-ja-po-novem-minimum/674720|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl|first=B. V. , J.|last=R}}</ref> [[Slika:Vrh Nata v Washingtonu s slovesnostjo ob 75. obletnici Severnoatlantskega zavezništva (53848410200).jpg|sličica|Golob in finski predsednik [[Alexander Stubb|Stubb]] ob robu srečanja zveze NATO (junij 2024)]] Predsednik vlade Robert Golob je junija 2024 napovedal nakup osemkolesnikov finske Patrie. Nakup naj bi po njegovi napovedi potekal neposredno med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Finske, kar naj bi omogočilo transparentnost.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob napovedal nakup osemkolesnikov patria; Janša potezo označil za "ironijo zgodovine"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Namesto boxerjev bomo predvidoma kupili osemkolesnike patria|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/namesto-boxerjev-bomo-predvidoma-kupili-patrie|website=www.delo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tako je Golobovo napoved o nakupu osemkolesnikov Patria označil Janša|url=https://www.planet-tv.si/clanek/tako-je-golobovo-napoved-o-nakupu-osemkolesnikov-patria-oznacil-jansa/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref> ==== Resničnostna oddaja Vojak v akciji ==== 31. avgusta 2023 je [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] objavilo razpis za dokumentarno realistično serijo Vojak v akciji.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Uradni list RS - Portal javnih naročil: Storitve: DOKUMENTARNA REALISTIČNA SERIJA|url=https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=490221|website=www.enarocanje.si|accessdate=2023-10-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Serija z desetimi epizodami bi bila predvajana v jeseni 2024, med tekmovalci pa bi zmagal "najbolj pripravljen, usposobljen, iznajdljiv, trden in discipliniran vojak".<ref name=":23" /> Ministrstvo je zapisalo, da želi s projektom spodbuditi zanimanje za vojaški poklic in promovirati zaposlovanje v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]].<ref>{{Navedi splet|title=Resničnostni šov, ki naj bi mlade navdušil za vojaški poklic|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnicnostni-sov-ki-naj-bi-mlade-navdusil-za-vojaski-poklic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-23}}</ref> Na razpis sta prejeli dve ponudbi; prva v vrednosti 777 tisoč evrov in druga v vrednosti 1,9 milijona evrov, obe z vštetim davkom na dodano vrednost.<ref>{{Navedi splet|title=Kok zanika obtožbe, da je v dogovoru s prijateljem oddal nepopolno prijavo s pol manjšim zneskom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kok-zanika-obtozbe-da-je-v-dogovoru-s-prijateljem-oddal-nepopolno-prijavo-s-pol-manjsim-zneskom/685643|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Helena Ponudič, TV|last=Slovenija}}</ref> Ker prva ponudba ni imela zadostnih dokazov, je komisija izbrala drugo.<ref>{{Navedi splet|title=Dva milijona evrov za vojaški resničnostni šov: Zakaj je za MORS projekt med prioritetami in kako ga bodo financirali?|url=https://vecer.com/slovenija/dva-milijona-evrov-za-vojaski-resnicnostni-sov-zakaj-je-za-mors-projekt-med-prioritetami-in-kako-ga-bodo-financirali-10342486|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Izbrano podjetje akademija Ris je pismo o nameri za vojaški resničnostni šov podpisalo s slovensko televizijsko postajo [[POP TV|Pop TV]], ki pa dokončne odločitve o predvajanju še ni sprejela.<ref>{{Navedi splet|title=Na Pop TV potrdili: Podpisali smo pismo o nameri za vojaški resničnostni šov. Odzval se je tudi Šarec|url=https://vecer.com/slovenija/na-pop-tv-potrdili-podpisali-smo-pismo-o-nameri-za-vojaski-resnicnostni-sov-odzval-se-je-tudi-sarec-10342552|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Podpisali smo pismo o nameri, o predvajanju šova pa bi šele razmislili"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pop-tv-podpisali-smo-pismo-o-nameri-o-predvajanju-sova-bi-se-razmislili/|website=N1|date=2023-10-19|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Mediji so ob tem objavili, da izbrano podjetje nima prihodkov in zaposlenih, račun pa je odprlo mesec dni pred objavo razpisa. Podjetje vodi nekdanji član Enote za specialno delovanje [[Luka Zorenč]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec po vojake z resničnostnim šovom: je na razpisu izbrano podjetje sporno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-po-vojake-z-resnicnostnim-sovom-je-na-razpisu-izbrano-podjetje-sporno/|website=N1|date=2023-10-18|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> [[Poslanska skupina Nove Slovenije|Poslanska skupina opozicijske stranke]] [[Nova Slovenija]] je zahtevala sklic nujne seje državnozborske [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|komisije za nadzor javnih financ]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Zaradi vojaškega resničnostnega šova sklicana nujna seja komisije DZ za nadzor javnih financ|url=https://www.sta.si/3226895/zaradi-vojaskega-resnicnostnega-sova-sklicana-nujna-seja-komisije-dz-za-nadzor-javnih-financ|website=www.sta.si|accessdate=2023-10-23}}</ref> Ta je na [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisijo za preprečevanje korupcije]] naslovila poziv, da razišče sum [[Korupcija|korupcije]] in kršitve integritete. Obrambni minister Matjan Šarec je zavrnil očitke in projekt opravičil s pridobivanjem novih kadrov za vojsko. Opozicija je ministru očitala tudi razsipavanje z denarjem v času [[Poplave v Sloveniji (2023)|sanacije po poplavah]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec zavrnil očitke: Želimo gledano oddajo, ki bo vojski dvigovala ugled|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-zavrnil-ocitke-zelimo-gledano-oddajo-ki-bo-vojski-dvigovala-ugled/685521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Visokim stroškom projekta je nasprotoval tudi vojaški sindikat, zaradi domnevne korupcije pa se je naproti Šarcu postavila tudi poslanka Gibanja Svoboda [[Mojca Šetinc Pašek]].<ref>{{Navedi splet|title=Morsov razpis naletel na očitke sindikata vojakov, proti odločitvi Šarca tudi Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/morsov-razpis-naletel-na-ocitke-sindikata-vojakov-proti-odlocitvi-sarca-tudi-setinc-pasek/685470|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=K.|last=T}}</ref> === Pravosodje === ==== Dodatek k plači sodnikov ==== 10. januarja 2023 je predsednik vlade [[Robert Golob]] a občnem zboru [[Slovensko sodniško društvo|Slovenskega sodniškega društva]] napovedal reformo plačnega sistema sodnikov, do takrat pa obljubil dodatek v vrednosti 600 evrov bruto k plačam sodnikov. Pripadal bi funkcionarjem sodne oblasti, ki so sodniki, in funkcionarjem državnega tožilstva.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=59. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-30-59-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Vlada je pripravila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem, v zakonodajni postopek pa ga vložila po nujnem postopku.<ref name=":13" /> Zakonodajnopravna služba državnega zbora je k predlogu podala mnenje, da bi višina plače z novim dodatkom dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, med drugim predsednika republike, predsednika državnega zbora, predsednika vlade, ministrov ter predsednika in sodnikov ustavnega sodišča.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka za sodnike in tožilce|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-umaknila-predlog-o-600-evrih-dodatka-za-sodnike-in-tozilce/656568|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> 2. februarja 2023 je vlada predlog umaknila iz procedure v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=35. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-02-02-35-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umaknili predlog o 600 evrih dodatka k plačam sodnikov in tožilcev|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/neustavnost-predloga-o-600-evrov-dodatka-k-placam-sodnikov-in-tozilcev/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka sodnikom in tožilcem|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-umaknila-dodatke-sodnikov-in-drzavnih-tozilcev-598391|website=siol.net|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref name=":14" /> Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da je razlog v opozorilu zakonodajnopravne službe državnega zbora.<ref name=":14" /> [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] je junija 2023 ugotovilo neskladje v plačah sodnikov napram plačam poslancev in zakonodajalcu naložilo ureditev zakonodaje v šestih mesecih.<ref>{{Navedi splet|title=Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 – Ustavno sodišče Republike Slovenije|url=https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|website=www.us-rs.si|accessdate=2024-01-04|archive-date=2024-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240104190507/https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|url-status=dead}}</ref> Pravosodno ministrstvo je decembra 2023 pripravilo predlog povišanja plač za tisoč evrov bruto, a je ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] ocenila, da predlog ne uživa podpore vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Dominika Švarc Pipan bi sodnikom dvignila plače za tisoč evrov bruto na mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-dominika-svarc-pipan-bi-sodnikom-dvignila-place-za-tisoc-evrov-bruto-na-mesec/692077|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 4. januarja 2024 je [[Slovensko sodniško društvo]] zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča ministrico Švarc Pipan in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02" /> Istega dne je odstop z mesta državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje podala [[Valerija Jelen Kosi]], ki je v odstopni izjavi zapisala, da je bilo ministrstvu ''"Izrecno odsvetovano (prepovedano?), da se ukvarja s problematiko sodniških plač, ker je to pristojnost Ministrstva za javno upravo."''<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka protestno odstopila {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odstop-drzavne-sekretarke-je-razlog-nespostovanje-ustavne-odlocbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protest sodnikov: Celo vrhovni sodnik prejme manj kot najslabše plačani poslanec|url=https://n1info.si/novice/slovenija/protest-tozilcev-in-sodnikov-zaradi-nizkih-plac-bodo-prekinili-delo/|website=N1|date=2024-01-04|accessdate=2024-01-04|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Sodniško društvo je ob tem napovedalo okrnjeno delo sodnikov med 10. in 24. januarjem 2024.<ref name=":02" /> ==== Pravosodna reforma ==== 15. maja 2025 je vlada potrdila pravosodno reformo: zakon o sodiščih, nov zakon o sodnikih, novelo zakona o sodnem svetu in novelo zakona o državnem tožilstvu. Sveženj je med drugim vključeval skrajšanje mandata predsednika sodišča iz šest na pet let z možnostjo samo enkratne ponovitve na istem sodišču, ukinitev okrajnih in okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada potrdila ukinitev okrajnih sodišč v začetku leta 2027|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-potrdila-ukinitev-okrajnih-sodisc-v-zacetku-leta-2027/745785|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravosodna reforma bo združila okrajna in okrožna sodišča. Katič: Zapira se deset okrajnih sodišč.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pravosodna-reforma-bo-zdruzila-okrajna-in-okrozna-sodisca-katic-zapira-se-deset-okrajnih-sodisc/759957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Reforma sodstva: obeta se ukinitev okrajnih sodišč|url=https://n1info.si/novice/slovenija/reforma-sodstva-obeta-se-ukinitev-okrajnih-sodisc/|website=N1|date=2025-05-15|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> === Sociala === ==== Dolgotrajna oskrba ==== En osrednjih ciljev vlade je bila tudi preureditev sistema dolgotrajne oskrbe, ki je bila v pristojnosti ministrstva za solidarno prihodnost. Za dolgotrajno oskrbo je bil od 1. julija 2025 uveden nov davek, a sistem kljub temu ni zaživel, zato so se pojavili dvomi, če bo denar sploh porabljen namensko.<ref>{{Citat|title=Izrael in Hamas dosegla dogovor za izvedbo prvega dela premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165287|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Centri za socialno delo so bili kritični, da ministrstvo tudi ni zagotovilo ustreznega informacijskega sistema za dodeljevanje pravice do oskrbe na domu, zaradi česar so morali odločbe izdajati na roke. V prvih štirih mesecih so bile tako izdanih le tri odločbe.<ref>{{Navedi splet|title=Do zdaj izdali tri odločbe o dolgotrajni oskrbi na domu – na Koroškem in v Posavju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-zdaj-izdali-tri-odlocbe-o-dolgotrajni-oskrbi-na-domu-na-koroskem-in-v-posavju/759630|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Ker sistem ni zaživel skladno z obljubami, je SDS predlagala opustitev plačevanja prispevka, z NSi pa je zoper ministra [[Simon Maljevac|Simona Maljevca]] vložila tudi interpelacijo, ki pa ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac v odgovoru na interpelacijo očitke zavrača kot neutemeljene. Vlada odgovor podprla.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-v-odgovoru-na-interpelacijo-ocitke-zavraca-kot-neutemeljene-vlada-odgovor-podprla/759535|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi in SDS z interpelacijo nad ministra Simona Maljevca: "Ničesar, kar je napovedal, ni izpolnil"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-in-sds-z-interpelacijo-nad-ministra-simona-maljevca-nicesar-kar-je-napovedal-ni-izpolnil/756738|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Zdravstvo === [[Slika:Novinarska konferenca ministrstvo za zdravje (52197807424).jpg|sličica|Minister za zdravje [[Danijel Bešič Loredan]].]] '''Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ''' Vlada je 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi [[NIJZ]], s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek.<ref>{{Navedi splet|title=Nove spremembe na NIJZ, v nadzorni svet Elesa imenovan Kostrevec |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-spremembe-na-nijz-v-nadzorni-svet-elesa-imenovan-kostrevec.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Krek sicer navaja, da s strani novega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]] že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.<ref>{{Navedi splet|title='Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moj-sef-je-svet-zavoda-in-ne-minister-in-ne-predsednik-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po ''mesecu neznosnih političnih pritiskov''. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval [[Branko Gabrovec|Branka Gabrovca]].<ref>{{Navedi splet|title=Krek odstopil "po mesecu neznosnih političnih pritiskov". V. d. direktorja postal Branko Gabrovec. |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/krek-odstopil-po-mesecu-neznosnih-politicnih-pritiskov-v-d-direktorja-postal-branko-gabrovec/632735|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> '''Strokovna posvetovalna skupina NIJZ''' Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za [[Covid-19]]. Vodil jo bo epidemiolog [[Mario Fafangel (ml.)|Mario Fafangel]], njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje [[Alenka Trop Skaza]], med člani pa so med drugim še antropolog [[Dan Podjed]], matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog [[Alojz Ihan]]. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister [[Danijel Bešič Loredan]] pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> ==== Novela Zakona o nalezljivih boleznih ==== Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano [[Janja Sluga|Janjo Sluga]] so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih preprečuje samovoljo vlad|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/gibanje-svoboda-predlog-novele-zakona-o-nalezljivih-boleznih-preprecuje-samovoljo-vlad/631629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=To so globe, ki jih predvideva novi zakon o nalezljivih boleznih|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-globe-ki-jih-predvideva-novi-znb-582187|website=siol.net|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> Vsebino novele zakona je pripravila [[Pravna mreža za varstvo demokracije]], ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja.<ref name=":2" /> Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD [[Meira Hot]], [[Bojana Muršič]] in [[Damijan Zrim]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-se-stirje-poslanci-niso-podpisali-pod-zakon-o-nalezljivih-boleznih/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-07|language=sl-SI}}</ref> '''Odprava novele Zakona o javnem naročanju''' Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela [[14. vlada Republike Slovenije|tretja Janševa vlada]] in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu koraka v smeri korupcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravstvo-si-vlada-z-interventnim-zakonom-v-zdravstvu-koraka-v-smeri-korupcije/|website=N1|date=2022-07-26|accessdate=2022-07-31|language=sl-SI}}</ref> Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=STA: V skupini zdravstvo.si razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju, na ministrstvu stojijo za odločitvijo|url=https://www.sta.si/3064778/v-skupini-zdravstvo-si-razocarani-nad-odpravo-novele-zakona-o-javnem-narocanju-na-ministrstvu-stojijo-za-odlocitvijo|website=www.sta.si|accessdate=2022-07-31}}</ref> '''Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja''' 11. aprila 2023 je poslanska skupina Gibanja Svoboda v parlamentarno proceduro vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), s katerim bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bi se ga preneslo v obvezno zdravstveno zavarovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Pomemben korak za preprečitev neupravičene podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://gibanjesvoboda.si/novica/storjen-zelo-pomemben-korak-za-preprecitev-neupravicene-podrazitve-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI}}</ref> Predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem povedal, da bo nova ureditev preprečila podražitve in zasebne zaslužke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Zavarovanje bi se od 1. septembra 2023 zaračunavalo po enotni ceni 35 evrov.<ref name=":15">{{Navedi splet|title="Prispevek bi bil 35 evrov. Vsa sredstva ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prispevek-bi-bil-35-evrov-vsa-sredstva-ostanejo-v-javnem-zdravstvenem-sistemu/664517|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob: Zamrznili smo cene, preprečujemo ustvarjanje privatnih dobičkov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-s-pojasnili-o-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=N1|date=2023-04-12|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Ob tem so zagotovili, da bo morebitni manko sredstev pri zavarovanju v prehodnem obdobju zagotovila vlada.<ref name=":15" /> === Zunanje zadeve in mednarodna dejavnost === [[Slika:United States Secretary Antony Blinken met Slovenia Foreign Minister Tanja Fajon in Brussels, Belgium on 4 April 2024.jpg|sličica|Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] in ameriški državni sekretar [[Antony Blinken]] (april 2024)]] ==== Kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta OZN ==== ''Glej stran: [[Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN (2024–2025)]]'' Golobova vlada je nadaljevala kandidaturo Slovenija za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN. Zunanja ministrica Tanja Fajon je tozadevno imenovala posebnega odposlanca za kandidaturo [[Franc But|Franca Buta]].<ref name=":16" /> Slovenija je okrepila svojo prisotnost v [[Afrika|Afriki]], kjer je bila poprej šibko zastopana. Povečala se je tudi prisotnost Slovenije na mednarodnih forumih in panelih. Slovenija je proti koncu kampanje večkrat izrazila pozitivno naravnanost glede števila obljubljenih glasov, a je diplomacija zaradi tajnega glasovanja ostala »previdno optimistična«.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Požgan: "Belorusija ne bo dobila zadostnega števila glasov. Vprašanje je, ali jih bo Slovenija."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pozgan-belorusija-ne-bo-dobila-zadostnega-stevila-glasov-vprasanje-je-ali-jih-bo-slovenija/670686|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-06|language=sl|first=Ksenja|last=Tratnik|date=5. junij 2023}}</ref><ref name=":17" /> Glasovanje v [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalni skupščini Organizacije združenih narodov]] je potekalo v torek, 6. junija 2023.<ref name=":32"/> Slovenija je na tajnih volitvah v prvem krogu prejela 153 glasov od potrebnih 128, protikandidatka [[Belorusija]] pa 38.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Slovenijo je v prvem krogu volitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN podprlo 153 držav|url=https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slovenijo-je-v-prvem-krogu-volitev-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-ozn-podprlo-153-drzav/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-06-06|language=sl|date=6. junij 2023|last=Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve}}</ref><ref name=":32" /> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je izvolitev eden največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji.<ref name=":18" /> Vlada se je julija 2023 odločila, da bo ustanovila posebno misijo za članstvo v Slovenije v Varnostnem svetu, kljub temu, da v [[New York|New Yorku]] že deluje [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih, New York|Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih]]. Za vodjo posebne misije je bil imenovan [[Samuel Žbogar]], pred tem državni sekretar pri zunanji ministrici [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Posebno misijo za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu bo vodil Samuel Žbogar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/posebno-misijo-za-clanstvo-slovenije-v-varnostnem-svetu-bo-vodil-samuel-zbogar/|website=N1|date=2023-07-20|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> V javnosti je bilo tako več vprašanj, zakaj mesta predstavnika v VS ne zasede veleposlanik pri OZN [[Boštjan Malovrh]], kot je najpogostejša praksa v Varnostnem svetu. Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije [[Urška Klakočar Zupančič]] je Žbogarja ocenila kot primernega kandidata, a se je spraševala, zakaj se predsednik vlade [[Robert Golob]] o odločitvi ni posvetoval s parlamentom.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič je pričakovala, da se bo premier glede Žbogarja posvetoval z DZ-jem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klakocar-zupancic-je-pricakovala-da-se-bo-premier-glede-zbogarja-posvetoval-z-dz-jem/682339|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Žbogar dobra izbira za vodenje misije v VS ZN, pričakovala pa bi posvet premierja z DZ|url=https://www.dnevnik.si/1043032897|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-10-03|archive-date=2023-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231005140107/https://www.dnevnik.si/1043032897|url-status=dead}}</ref> Na postopek imenovanja Samuela Žbogarja se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], ki je odločitev označila kot ''"najmanj nenavadno"''.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbogar-namesto-malovrha-za-pirc-musarjevo-odlocitev-najmanj-nenavadna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-03}}</ref> Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] se je ob tem odzvala, da je zgodba zanjo zaključena, Žbogar pa, da so za članstvo v Varnostnem svetu potrebni najboljši diplomati.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: Zame je zgodba tu končana|url=https://siol.net/novice/slovenija/za-ministrico-fajon-zgodba-o-posebni-misiji-slovenije-v-varnostnem-svetu-zn-koncana-616046|website=siol.net|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Mandat je Slovenija končala 31. decembra 2025, ko se je končalo tudi njeno zadnje enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu. S 1. januarjem 2026 pa je Slovenija nastopila triletni mandat v Svetu Združenih narodov za človekove pravice.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija začenja članstvo v Svetu OZN za človekove pravice 2026-2028 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-01-slovenija-zacenja-clanstvo-v-svetu-ozn-za-clovekove-pravice-2026-2028/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenija prevzema funkcijo članice Sveta ZN za človekove pravice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-prevzema-funkcijo-clanice-sveta-zn-za-clovekove-pravice/|website=N1|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> ==== Mednarodna izmenjava zapornikov ==== 1. avgusta 2024 je stekla izmenjava zapornikov iz Združenih držav Amerike, Nemčije in Slovenije z Rusko feseracijo in Belorusijo.<ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je postala akter v gledališču senc nove hladne vojne"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-je-postala-akter-v-gledaliscu-senc-nove-hladne-vojne/|website=N1|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref> V tej največji izmenjavi med Zahodom in Rusijo po koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]] je Slovenija sodelovala z izročitvijo dveh, decembra 2022 v Ljubljani ujetih ruskih vohunov, [[Ana Valerevna Dulceva|Ane Valerevne Dulceve]] in njenega moža [[Artem Viktorovič Dulcev|Artema Viktoroviča Dulceva]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so izmenjani zaporniki in zakaj so jih zaprli (SEZNAM)|url=https://n1info.si/novice/svet/kdo-so-izmenjani-zaporniki-in-zakaj-so-jih-zaprli-seznam/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=A. L. , S. L. , M. O. , B.|last=S}}</ref> Na dan izročitve sta pred slovenskimi sodišči priznala krivdo in bila obsojena vohunjenja, v Rusijo pa sta bila preko letališča v Ankari, kjer je potekala izmenjava, poletela skupaj s svojima otrokoma.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=V Ankari končali največjo izmenjavo zapornikov po hladni vojni. Biden in Golob govorila 21. julija|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-ankari-koncali-najvecjo-izmenjavo-zapornikov-po-hladni-vojni-biden-in-golob-govorila-21-julija/716648|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ruska vohunka iz Slovenije ob pristanku v Moskvi jokala, Putin jo je močno objel|url=https://n1info.si/novice/svet/trenutek-ko-so-se-ruski-zaporniki-vkrcali-na-letalo-proti-ankari-video/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Ta L.|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Otroka v Sloveniji obsojenih vohunov nista vedela, da sta Rusa|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/otroka-v-sloveniji-obsojenih-vohunov-nista-vedela-da-sta-rusa/716810|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=Ž|last=N}}</ref> Dogovori za izmenjavo so potekali v tajnosti, na to temo se je predsednik vlade [[Robert Golob]] pogovarjal tudi s predsednikom Združenih držav Amerike [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] in podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]].<ref name=":24" /> Kot je ob tem pojasnil Golob, so želeli v izmenjavo vključiti tudi zaprtega vodjo ruske opozicije Alekseja Navalnega, a je ta na dan začetka pogovorov umrl.<ref>{{Navedi splet|title=Premier dr. Golob: "Sloveniji je uspel zgodovinski met" {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-08-02-premier-dr-golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met/|website=Portal GOV.SI|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je pokazala, da je moč, ki jo imamo na mednarodni sceni, večja od naše velikosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-je-pokazala-da-je-moc-ki-jo-imamo-na-mednarodni-sceni-vecja-od-nase-velikosti/716828|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Pogajanja so po navedbah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vojka Volka trajala eno leto.<ref>{{Navedi splet|title=Vojko Volk: Izmenjava je dokaz, da lahko igramo z najvišjimi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojko-volk-izmenjava-je-dokaz-da-lahko-igramo-z-najvisjimi/716838|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Sodelovanje Slovenije v projektu sta pohvalila ameriški predsednik Biden in nemški kancler Olaf Scholz.<ref>{{Navedi splet|title=Končana največja izmenjava z Rusijo, Putin vohune sprejel z rdečo preprogo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/najvecja-izmenjava-v-teku-rusi-ze-izpustili-zapornike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><gallery> Slika:Exchange of prisoners between Russia and the West (2024) Russia.jpg|Prihod zapornikov iz Zahoda v Rusijo Slika:2024 Russian prisoner exchange, prisoners en route back to the United StatesGT6hPjcWwAABuWv (cropped).jpg|Trojica izpuščenih ruskih ujetnikov z vladnimi uradniki med letom v ZDA </gallery> ==== Uvedbe sankcij ==== Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Bena-Gvira]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotriča]] razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji.<ref name=":34" /> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35" /><ref name=":36" /> Podoben ukrep je 11. septembra 2025 vlada sprejela zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja.<ref name=":37" /> === Ostalo === ==== Ukinitev urada vlade za demografijo ==== Na seji dne 14. julija 2022 je vlada izdala odlok o ukinitvi [[Urad vlade RS za demografijo|Urada za demografijo]]. Kor razlog so navedli prekrivanje delovnega področja z Ministrstvom za delo, s tem so pristojnosti urada prenesli na to ministrstvo. Zadnji delovni dan urada je bil 11. avgust.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ukinila urad za demografijo, predlaga zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-ukinila-urad-za-demografijo-predlaga-zamik-izvajanja-zakona-o-dolgotrajni-oskrbi/634225|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urad vlade za demografijo zapira svoja vrata |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/urad-vlade-za-demografijo-zapira-svoja-vrata.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref> ==== Pogreb z vojaškimi častmi Janezu Zemljariču ==== 5. januarja 2023 je vlada na redni seji sprejela sklep, da se preminulemu [[Janez Zemljarič|Janezu Zemljariču]] organizira pogreb z vojaškimi častmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-30-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|title=30. redna seja Vlade Republike Slovenije|date=5. 1. 2023|website=Vlada Republike Slovenije|publisher=Vlada}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Zemljarič bo pokopan z vojaškimi častmi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-zemljaric-bo-pokopan-z-vojaskimi-castmi/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janeza Zemljariča pokopali z vojaškimi častmi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janeza-zemljarica-pokopali-z-vojaskimi-castmi/653408|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Predlog za to je vladi poslal [[Marjan Šiftar]] skupaj z drugimi pobudniki, članicami in člani Izvršnega sveta [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] v obdobju med leti 1980 in 1984, ki mu je takrat predsedoval Zemljarič. Odločitev vlade je vzbudila tudi neodobravanje; [[Zbor za republiko]] jo je v svoji izjavi označil za sramotno in da je Zemljarič kot notranji minister in šef [[UDBA|Udbe]] ([[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]]) ''"Izkazoval tudi izrazito nedemokratičen odnos do nasprotnikov totalitarizma. Bil je (so)nosilec preteklega režima in (so)kriv za vohunjenje, preganjanje in trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali s komunističnim totalitarizmom. Njihova življenja mu niso veliko pomenila. Še deset let po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je s pestmi tolkel po mizi in kričal: »Janšo je treba ubiti, ubiti, ubiti!«"'' Vlada Republike Slovenije je tako po njihovem mnenju izkazala privrženost nekdanjemu totalitarnemu režimu.<ref>{{Navedi splet|title=IZJAVA ZA JAVNOST: Pogreb Janeza Zemljariča z vojaškimi častmi je velika sramota za Slovenijo – Zbor za republiko|url=http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Slovenija|archive-date=2023-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110083454/http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zemljaričev pogreb z vojaškimi častmi "predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe"|url=https://www.domovina.je/zemljaricev-pogreb-z-vojaskimi-castmi-predstavlja-posmeh-trpljenju-stevilnih-zrtev-zlocinskega-delovanja-udbe/|website=Domovina|date=2023-01-07|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> ==== 14. avgust – dan solidarnosti ==== Po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo v začetku avgusta 2023, je vlada ponedeljek, 14. avgust 2023, določila za dela prost dan in dan solidarnosti. Namen dneva je pomagati na različne načine ljudem ter poplavljenim območjem. Izjema so bile trgovine ter upravne enote, ki so bile lahko odprte. Poleg tega je poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan odredil delo zaposlenim pri upravljavcih kritične infrastrukture, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih, v centrih za socialno delo, na področju veterine ter v zavarovalnicah.<ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – dan solidarnosti|url=https://www.gov.si/novice/2023-08-10-14-avgust-dan-solidarnosti/|website=GOV.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – podaljšan konec tedna ali dan solidarnosti?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/14-avgust-podaljsan-konec-tedna-ali-dan-solidarnosti/677591|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref> == Seznami obiskov == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] * [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] {{Vlada RS}} {{Slovenija}} [[Kategorija:15. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] 8i29vzgiupze15f8wyrhswmca27r89p 6684846 6684843 2026-06-03T20:56:48Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Golob 6684846 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name = 15. vlada Republike Slovenije |deputy_government_head = [[Tanja Fajon]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica) <br>[[Klemen Boštjančič]] (Svoboda) <br>[[Matej Arčon]] (Svoboda) |successor = [[16. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number = |jurisdiction = |flag = Flag_of_Slovenia.svg |flag_border = true |incumbent = |image = 15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg |image_size = |caption = Skupinska fotografija vlade |date_formed = [[1. junij]] [[2022]] |date_dissolved = |government_head = [[Robert Golob]] (Svoboda) |government_head_history = |state_head = [[Borut Pahor]], [[Nataša Pirc Musar]] |former_members_number = |cabinet_type = |members_number = Premier + 20 ministrov |political_party = [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] |legislature_status = [[Leva sredina|Levo-sredinska]] [[večinska vlada]]<br />{{Composition bar|52|90|grey}} |opposition_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] |opposition_leader = Ni uradni naziv<br>[[Janez Janša]] (SDS)<br>[[Matej Tonin]] (NSi) |election = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Volitve 2022]] |legislature_term = [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državni zbor]] |budget = |incoming_formation = |outgoing_formation = |previous = [[14. vlada Republike Slovenije]] |opposition_cabinet = Brez }} '''15. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku mandata [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] sestavil mandatar [[Robert Golob]]. Koalicijo poleg [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] sestavljajo še [[Socialni demokrati]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]]. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]], 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]].<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|title=Po prvi seji nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Koalicijski partnerji so želeli ob konstruiranju vlade razširiti število ministrstev in prilagoditi ali na novo vzpostaviti nekatere resorje. Spremembe Zakona o vladi je nato preprečila opozicija in zbrala dovolj podpisov podpore za izvedbo referenduma. Na njem so bile spremembe potrjene, 24. januarja 2023 pa je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19" /> Vlada je od začetka svojega mandata napovedovala več reform, med drugim zdravstvene reforme, davčne reforme, oblikovanje pokojninske reforme in reforme plačnega sistema. V celoti je bila dosežena slednja, v veljavo je stopila 1. januarja 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Ali bo leto 2025 reformno leto? Napovedane so zdravstvena, pokojninska in stanovanjska reforma.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-bo-leto-2025-reformno-leto-napovedane-so-zdravstvena-pokojninska-in-stanovanjska-reforma/731985|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mandat in delo vlade je sicer močno zaznamovala tudi obnova po [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplavah avgusta 2023]], ki so bile najkatastrofalnejše v zgodovini Slovenije, prav tako zaostritev konflikta med Izraelom in Hamasom. V tem času je Slovenija bila tudi članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov]]. V letu 2025 je podobo vlade zaznamovalo napovedano višanje obrambnih izdatkov za zvezo [[NATO]], prav tako sta istega leta potekala dva zakonodajna referenduma: o [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|pokojninah kulturnikov]] ter o [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]]; oba vladna zakona sta na referendumih padla. Jeseni 2025 je bil po odmevni [[Smrt Aleša Šutarja|smrti Aleša Šutarja]] v zvezi z romsko problematiko sprejet t. i. [[Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti|Šutarjev zakon]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija leta 2025: od plačne in pokojninske reforme do novomeške tragedije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-leta-2025-od-placne-in-pokojninske-reforme-do-novomeske-tragedije/768659|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Gorazd|last=Kosmač}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je koalicija izgubila večino, stranke so osvojile 40 poslanskih mandatov. Tedanji premier Robert Golob je kot relativni zmagovalec volitev vodil pogajanja z SD in Levico ter novinkama v parlamentu, [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca|Resni.co]], a so se ta neuspešno zaključila.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Vlada je imela polna pooblastila do 10. aprila 2026, ko je bil konstituiran [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]]. Novo vlado je sestavil mandatar Janez Janša. Premier in ministri bodo tekoče posle opravljali do prisege celotne [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovenske vlade]] v Državnem zboru, kar naj bi se po napovedih zgodilo v začetku junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=16. vlado Republike Slovenije bi lahko dobili v začetku junija {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/povolilno-sestavljanje-vlade-v-povprecju-dolgo-dva-meseca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-23|language=sl}}</ref>{{clear}} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Premier slavnostni govornik na proslavi ob 85. obletnici začetka upora slovenskega naroda (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Luka Špoljar]] *[[Petra Aršič]] *[[Maša Kociper]] *[[Jure Leben]] *[[Danijel Levičar]] *[[Nataša Lužar]] *[[Igor Mally]] *[[Metka Paragi]] *[[Vojko Volk]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Ministrica, podpredsednica vlade |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 11. 1. 2024 - Tanja Fajon (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Melita Gabrič]] *[[Neva Grašič]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Luka Mesec]]''' |[[Slika:Zaključna seja vlade 2022 - 2026; 3. junij 2026 - 55311824744 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Dan Juvan]] *[[Igor Feketija]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_-_16._11._2023_-_Klemen_Boštjančič_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Saša Jazbec]] *[[Nikolina Prah]] *[[Gordana Pipan]] *[[Katja Božič]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Ministrica |'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |[[Slika:Primopredaja poslov - Valentina Prevolnik Rupel - 16 Oktober 2023 - 02 (cropped).jpg|sredina|150x150px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Denis Kordež]] |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport]] |Minister |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika: Novinarska konferenca po seji vlade - Matjaž Han 20.11.2025 portret2 (cropped).jpg |sredina|brezokvirja|152x152px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Dejan Židan]] *[[Matevž Frangež]] |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Borut Sajovic]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po 173. seji vlade, 9. 10. 2025 - 54842952828 (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Marko Lovše]] *[[Boštjan Pavlin]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Branko Zlobko]]''' |[[Slika:Državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti - 55001838872 (Branko Zlobko cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Heferle]] *[[Helga Dobrin]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Ministrica |'''[[Andreja Kokalj]]''' |[[Slika:Andreja Kokalj JHA 6 March 2026 (cropped).jpg|165x165px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Maja Čarni Pretnar]] |- |[[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] |Minister |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 31.1.2024 - Igor Papič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Gašparič]] *[[Urban Kodrič]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje]] |Minister |'''[[Vinko Logaj]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Janja Zupančič]] *[[Andrej Sotošek]] |- |[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]] |Minister |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 22. 6. 2023 - Bojan Kumer.jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Seršen]] *[[Uroš Vajgl]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za naravne vire in prostor]] |Minister |'''[[Jože Novak]]''' |[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 36 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|123x123px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Lidija Kegljevič Zagorc]] *[[Miran Gajšek]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Marko Rusjan]] *[[Matevž Čelik Vidmar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Ministrica |'''[[Alenka Bratušek]]''' |[[Slika:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|sredina|brezokvirja|166x166px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Andrej Rajh]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrica |'''[[Mateja Čalušić]]''' |[[Slika:Mateja_Čalušić_18.1.2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Ervin Kosi]] *[[Maša Žagar]] |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Minister |'''[[Franc Props]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - Franc Props (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|170x170px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Trbič]] *[[Mojca Ramšak Pešec]] |- |[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|Ministrstvo za solidarno prihodnost]] |Minister |'''[[Simon Maljevac]]''' |[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Klemen Ploštajner]] *[[Luka Omladič]] |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo]] |Minister |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 14. 03. 2024 - Aleksander Jevšek (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|164x164px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Marko Koprivc]] *[[Srečko Đurov]] |- |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstvo za digitalno preobrazbo]] |Ministrica |'''[[Ksenija Klampfer]]''' |[[Slika:133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Aida Kamišalić Latifić]] *[[Miroslav Kranjc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade - 20. 03. 2024 - Matej Arčon 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Vesna Humar]] |} === Nekdanji sekretarji === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2|Sekretar ! rowspan=2|Ministrstvo ! width=140|Imenovanje ! width=450 rowspan=2|Razlog ! rowspan=2|Sklic |- !Razrešitev |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2022''' |- | rowspan=2|'''Aleksandra Lah<br>Topolšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretarka je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tjaša Vidic nova državna sekretarka na ministrstvu za zdravje |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tjasa-vidic-nova-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=delo.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |31. avgust 2022 |- | rowspan=2|'''Breda Božnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Božnikova je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. september 2022 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2023''' |- | rowspan=2|'''Sebastjan Zbičajnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Zbičajnik je bil zamenjan ob reorganizaciji in preoblikovanju nekaterih ministrskih resorjev.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Menjava tudi v vrhu pravosodnega ministrstva: prihaja nova državna sekretarka |url=https://n1info.si/novice/slovenija/menjava-tudi-v-vrhu-pravosodnega-ministrstva-prihaja-nova-drzavna-sekretarka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |24. januar 2023 |- | rowspan=2|'''Branko<br> Lobnikar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> notranje zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Lobnikar je bil zamenjan z nastopom novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Na njegovo mesto je bila kasneje imenovana Helga Dobrin.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tina Heferle ostaja državna sekretarka na notranjem ministrstvu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-heferle-ostaja-drzavna-sekretarka-na-mnz/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. februar 2023 |- | rowspan=2|'''Tilen Božič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> finance |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretar je ponudil svoj odstop potem, ko je premier v TV-oddaji povedal, da ekipa ministrstva načrtovane davčne reforme ni ustrezno predstavila javnosti. Ob tem je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da odstopil ne bo, je pa posledično odstopno izjavo podal Božič.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |29. marec 2023 |- | rowspan=2|'''Tjaša Vidic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. september 2022 | rowspan=2|<small>Vidičeva je bila zamenjala potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Začenjajo se spremembe: z Bešičem Loredanom odhajata tudi državna sekretarja |url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-kdo-bo-golobov-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Tadej Ostrc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Ostrc je bil zamenjan potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Urban Kodrič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> javno upravo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Kodrič je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Urbana Kodriča, nasledila ga bo Mojca Ramšak Pešec|url=https://megafon.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-javno-upravo-urbana-kodrica-nasledila-ga-bo-mojca-ramsak-pesec/|website=megafon.si|accessdate=2023-10-27|language=sl}}</ref> |- |24. avgust 2023 |- | rowspan=2|'''Samuel Žbogar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Žbogar je bil razrešen, saj je postal vodja misije posebne misije za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu bo Sanja Štiglic |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-bo-sanja-stiglic/683025|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-22|language=sl}}</ref> |- |28. september 2023 |- | rowspan=2|'''Lenka Kavčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> naravne vire in prostor |11. maj 2023 | rowspan=2|<small>Kavčičeva je bila zamenjana z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Desna roka Alenke Bratušek na ministrstvu za naravne vire bo Jože Novak |url=https://n1info.si/novice/slovenija/desna-roka-alenke-bratusek-na-ministrstvu-za-naravne-vire-bo-joze-novak/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Matej Skočir''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Skočir je bil zamenjan z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Azra Herceg''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. oktober 2022 | rowspan=2|<small>Hercegova je bila zamenjana z nastopom nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala novi predstavnici v svetu celjske bolnišnice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-novo-sekretarko-na-zdravstvenem-ministrstvu.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za zdravje razkrila imena svojih bodočih državnih sekretarjev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-za-zdravje-razkrila-imena-njenih-drzavnih-sekretarjev/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Tatjana Buzeti''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. julij 2023 | rowspan=2|<small>Buzetijeva je bila zamenjana z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Šarec na kmetijskem ministrstvu ni obdržal ne Buzetijeve, ne Krajčiča |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/sarec-na-kmetijskem-ministrstvu-ni-obdrzal-ne-buzetijeve-ne-krajcica-1088163|website=Vestnik|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Darij Krajčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |6. junij 2022 | rowspan=2|<small>Krajčič je bil zamenjan z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Boris Černilec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> vzgojo in izobraževanje |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Černilec je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nova državna sekretarka Janja Zupančič |url=https://megafon.si/slovenija/na-ministrstvu-za-vzgojo-in-izobrazevanje-nova-drzavna-sekretarka-janja-zupancic/|website=megafon.si|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |19. oktober 2023 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2024''' |- | rowspan=2|'''Valerija Jelen Kosi''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Jelen Kosijeva je odstopila nespoštovanja ministrstva odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu podala odstopno izjavo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavna-sekretarka-na-pravosodnem-ministrstvu-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |4. januar 2024 |- | rowspan=2|'''Igor Šoltes''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Šoltes je bil razrešen po odstopu ministrice Švarc Pipan, zaradi nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe na Litijski cesti.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> |- |15. februar 2024 |- | rowspan=2|'''Andreja Katič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kohezijo in regionalni razvoj |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Katičeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=S primopredajo poslov Katičeva prevzela vajeti pravosodnega resorja |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-primopredajo-poslov-bo-katiceva-vnovic-prevzela-vajeti-pravosodnega-resorja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |5. marec 2024 |- | rowspan=2|'''Blaž Germšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |23. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Germšek je bil razrešen na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Blaž Germšek je pobegnil s kmetijskega ministrstva|url=https://www.dnevnik.si/1043048445|website=Dnevnik|accessdate=2024-05-23|language=sl}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |24. april 2024 |- | rowspan=2|'''Matjaž Krajnc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> visoko šolstvo, znanost in inovacije |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Krajnc je bil razrešen na lastno željo iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja Matjaža Krajnca |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-matjaza-krajnca/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> |- |30. junij 2024 |- | rowspan=2|'''Rudi Medved''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Medved je bil razrešen zaradi odhoda v pokoj.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Rudija Medveda |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-obrambo-rudija-medveda/712101|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-19|language=sl}}</ref> |- |14. julij 2024 |- | rowspan=2|'''Sanja Štiglic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Štigličeva je bila razrešena, saj je postala nova veleposlanica RS v Združenem kraljestvu.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=V tujino gre več najožjih sodelavcev Tanje Fajon in mož ministrice za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tujino-gre-vec-najozjih-sodelavcev-tanje-fajon-in-moz-ministrice-za-zdravje/|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |22. avgust 2024 |- | rowspan=2|'''Eva Vodnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Vodnikova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zdravnik Iztok Kos nov državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravnik-iztok-kos-nov-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |12. september 2024 |- | rowspan=2|'''Marjan Pintar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. julij 2024 | rowspan=2|<small>Pintar je odstopil s položaja iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi zdravstvenih razlogov odstopil državni sekretar Marjan Pintar |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaradi-zdravstvenih-razlogov-odstopil-drzavni-sekretar-marjan-pintar/722870|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |1. oktober 2024 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2025''' |- | rowspan=2|'''Damir Črnčec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Črnčec je odstopil s položaja, saj je postal pomočnik direktorja uprave SDH in predsednik nadzornega sveta družbe Dovos.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Damir Črnčec se z obrambnega ministrstva seli na SDH, kjer bo postal pomočnik predsednika uprave|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/damir-crncec-se-z-obrambnega-ministrstva-seli-na-sdh-kjer-bo-postal-pomocnik-predsednika-uprave/734156|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |22. januar 2025 |- | rowspan=2|'''Eva Knez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |18. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Knezova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu bo Maša Žagar |url=https://megafon.si/po-svetu/gospodarstvo/nova-drzavna-sekretarka-na-kmetijskem-ministrstvu-bo-masa-zagar/|website=megafon.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. april 2025 |- | rowspan=2|'''Marko Štucin''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Štucin je bil razrešen, saj je postal nov veleposlanik RS na Dunaju.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=To je nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-1834032|website=Reporter|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. julij 2025 |- | rowspan=2|'''Milan Brglez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |15. julij 2024 | rowspan=2|<small>Brglez je bil razrešen na lastno željo, saj se je z začetkom novega študijskega leta vrnil poučevati na Fakulteto za družbene vede.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez razrešen s funkcije državnega sekretarja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/milan-brglez-razresen-s-funkcije-drzavnega-sekretarja/758762|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |25. september 2025 |- | rowspan=2|'''Iztok Kos''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |12. september 2024 | rowspan=2|<small>Kos naj bi bil po navedbah nekaterih virov razrešen, ker je opozarjal opozarjal na šibkosti določil resornih zakonov, ki so se sprejemali.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Odhaja že peti državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://info360.si/zdravstvo/odhaja-ze-peti-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=Info360.si|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> |- |6. november 2025 |- | rowspan=2|'''Andreja Kokalj''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |14. marec 2024 | rowspan=2|<small>Kokaljeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Fides sprejema možnost višjih plač s 1. januarjem 2025|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-fides-sprejema-moznost-visjih-plac-s-1-januarjem-2025/701628|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- |21. november 2025 |- |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px ! colspan="9" |Državni sekretarji |- | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Maša_Kociper,_državna_sekretarka_za_odnose_z_Državnim_zborom_(52183945948)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Mag. Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve (52183940536) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve (52183946243) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Nataša Sax, državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko (52183940491) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Jure_Leben-za_splet_(cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] |- ! rowspan="2" |<div style="text-align: center;">[[Luka Špoljar]]<br>(vodja kabineta)</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Maša Kociper]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Igor Mally]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Vojko Volk]]'''</div> !<div style="text-align: center;">[[Nataša Lužar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Danijel Levičar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Jure Leben]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Petra Aršič]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Metka Paragi]]</div> |- |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za odnose z Državnim zborom</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za evropske zadeve</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalni jedrski program</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje</small></div> |- |} === Nekdanji sekretarji v kabinetu === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px |- |width=80|[[Slika:Dr._Anton_Grizold,_državni_sekretar_za_obrambne_zadeve_ter_zadeve_varstva_pred_naravnimi_in_drugimi_nesrečami_(52183946103)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr._Andrej_Benedejčič,_državni_sekretar_za_nacionalno_in_mednarodno_varnost_(52182918027)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Petra Škofic, vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr. Kaja Širok 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Maksimiljana Polak, državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud (52184185654) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Mag. Melita Župevc, državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade za strateško komuniciranje 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |- |'''[[Anton Grizold]]''' |'''[[Boštjan Šefic]]''' |'''[[Andrej Benedejčič]]''' |'''[[Petra Škofic]]''' |'''[[Kaja Širok]]''' |'''[[Maksimiljana Polak]]''' |'''[[Melita Župevc]]''' |- |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za obrambne zadeve in zadeve varstva pred naravnimi nesrečami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za sanacijo po poplavah</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>vodja premierjevega kabineta</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za kulturo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |- |odšel v pokoj<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Anton Grizold z oktobrom v pokoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/drzavni-sekretar-anton-grizold-z-oktobrom-v-pokoj/680656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja Službe za obnovo po poplavah<ref>{{Navedi splet|title=Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-obnovo-po-poplavah-in-plazovih/|website=gov.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja predstavništva Slovenije pri zvezi NATO<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Benedejčič zapušča kabinet predsednika vlade|url=https://siol.net/novice/slovenija/andrej-benedejcic-zapusca-kabinet-predsednika-vlade-619657|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz neznanih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Vplivni Vesna Vuković in Petra Škofic zapuščata Goloba: kaj je v ozadju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vplivni-vesna-vukovic-in-petra-skofic-zapuscata-goloba-kaj-je-v-ozadju/|website=n1info.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet zaradi nezadovoljstva premierja<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz osebnih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Premierjev kabinet zapušča državna sekretarka Maksimiljana Polak |url=https://siol.net/novice/slovenija/premierjev-kabinet-zapusca-drzavna-sekretarka-maksimiljana-polak-634114|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postala vodja predstavništva Slovenije pri OVSE<ref>{{Navedi splet|title=Melito Župevc razrešili z mesta državne sekretarke v premierjevem kabinetu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/melita-zupevc-razresili-z-mesta-drzavne-sekretarke-v-premierjevem-kabinetu/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-02|language=sl}}</ref> |- |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade ! rowspan="5" | ! colspan="2" |Ob koncu mandata |- !Število poslancev !Število ministrov !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>Svoboda</small>''' |'''<small>[[Gibanje Svoboda]]</small>''' |[[Robert Golob]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|41|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|11|17|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|39|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|13|20|#4169E1}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SD</small>''' |'''<small>[[Socialni demokrati]]</small>''' |[[Matjaž Han]]<br>[[Tanja Fajon]] <br><small>(do aprila 2024)</small> | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|9|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|20|#FF0000}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Levica</small>''' |'''<small>[[Levica (politična stranka)|Levica]]</small>''' |[[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|20|#DB2D43}} |- ! colspan="8" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ ! rowspan="6" | | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |- | colspan="8" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|51|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|55|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} |} == Nekdanji ministri == === Odstopi in razrešitve === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Vir''' |- |[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrica za notranje zadeve]] |Odstopila 7. decembra 2022 |Predsednik vlade Robert Golob je preprečil, da bi v.d. direktorja Policije, Boštjan Lindav, nastopil polni mandat. Ministrica je nato namignila, da prihaja do poskusov vmešavanja vladajočih v delo policije; izpostavila je, da takšnega vpletanja ne bo dovolila. Zaradi tega je prišlo do spora in nestrinjanj med premierjem in ministrico, kar je sprožilo odstop zaradi nezaupanja. |<div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' |<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar zapušča položaj ministrice za notranje zadeve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tatjana-bobnar-bo-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-07}}</ref> |- |[[Slika:Danijel Bešič Loredan - 52114942839 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Danijel Bešič Loredan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |Odstopil 7. julija 2023 |Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda. Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo. |<div style="text-align: center;">'''[[Robert Golob]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Uroš Brežan - 52115201575 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Uroš Brežan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Minister za naravne vire in prostor]] |Odstopil 4. oktobra 2023 |3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da naj bi se minister skupaj z nekaterimi drugimi poslovil s svoje funkcije. Premier Golob je naslednjega dne, ko je potekala seja vlade, novico potrdil. Razlog za razhod premierja z ministrom je bilo nezadovoljstvo Goloba z odzivom Brežana na [[Poplave v Sloveniji (2023)|avgustovske poplave]], zato je minister podal odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Jože Novak]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal predlog razrešitve Irene Šinko in odstopno izjavo Uroša Brežana|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-poslal-predlog-razresitve-irene-sinko-in-odstopno-izjavo-urosa-brezana/683616|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Sanja Ajanović Hovnik - 52113669327 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrica za javno upravo]] |Odstopila 6. oktobra 2023 |Po več razkritjih oddaje Tarča, da je zavajala, ko je trdila, da za prijavo prijateljičinega inštituta na razpis ministrstva za javno upravo ni vedela, in po aferi z visokimi stroški službene poti v New York je ministrica podala odstopno izjavo. Odstopila je klub temu, da ji je še vedno popolnoma zaupal premier, kot je povedala, je to storila, ker bi njeno vztrajanje na položaju škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in državi. |<div style="text-align: center;">'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Franc Props]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Irena_Šinko_-_52114942599_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Irena Šinko]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Razrešena 13. oktobra 2023 |3. oktobra je v javnost prišla informacija, da naj bi se ministrica tako kot Uroš Brežan poslovila s položaja. Novico je Šinko potrdila sama, dejala je, da sta se s premierjem Golobom srečala in jo je ta seznanil z dejstvom, da z njenim delom ni zadovoljen. Sama odstopa ni ponudila rekoč, da jo je potrdil Državni zbor, ki naj jo tudi razreši. Razlogi za razhod s predsednikom vlade naj bi bili predvsem prepozno obveščanje javnosti o pesticidih v nekaterih živilskih izdelkih, zakon o zaščiti živali in odlov nutrij v Ljubljani. O njeni razrešitvi je odločal Državni zbor dne 13. oktobra, zanjo je glasovalo 49 poslancev od navzočih 62, ena poslanka je bila proti. |<div style="text-align: center;">'''[[Marjan Šarec]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Mateja Čalušić]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-razresil-kmetijsko-ministrico-ireno-sinko/684806|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Dominika Švarc Pipan]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 5. februarja 2024 |Po več razkritjih nepravilnosti pri nakupu nove sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani je ministrica zatrdila, da bo sporne posle na ministrstvu raziskala. Kasneje je razrešila generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča, sama pa večkrat poudarila, da odstopiti ne namerava, saj bi s tem dopustila nadaljevanje nepravilnosti na ministrstvu. Nato se je konec januarja 2024 sestalo predsedstvo stranke SD in ministrico pozvalo k odstopu s položaja. Za tem sta se Švarc Pipanova in Golob večkrat srečala, premier je javnosti sporočil, da se mora pogovoriti s ključnimi akterji v zadevi, da lahko pravilno presodi nadaljnje ukrepanje. 5. februarja sta se premier in ministrica še zadnjič sestala, in slednja je premierju ponudila svoj odstop, ki ga je Golob sprejel. Odstopno izjavo je v DZ poslal 15. februarja. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Darjo Felda portret.jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za vzgojo in izobraževanje]] |Odstopil 17. septembra 2024 |Minister Felda je septembra 2024 opravil pogovore s predsednikom vlade, v katerih je izrazil željo po vrnitvi v akademski poklic, zato je na srečanju koalicije dne 17. septembra podal ustno odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Vinko Logaj]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Odstop ministra za izobraževanje Darja Felde, nasledil ga bo Vinko Logaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstop-ministra-za-izobrazevanje-darja-felde-nasledil-ga-bo-vinko-logaj/721289|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrica za digitalno preobrazbo]] |Odstopila 26. septembra 2024 |Po aferi z nakupom 13 tisoč računalnikov je ministrica dlje časa vztrajala, da so bili vsi postopki zakoniti in do zadnjega upravičevala za mnoge sporen nakup. 25. septembra 2024 pa je v javnost prišla še informacija, da je službeno vozilo Stojmenove Duh na službeni poti v Ženevo, maja 2024, prekoračilo hitrost ter vklopilo modre luči, kar ni dovoljeno. Ministrstvo je zato julija dobilo poziv avstrijske policije, naj ji posreduje informacijo, kdo je vozil vozilo in torej storil prometni prekršek, a je ministrstvo namesto informacije poslalo dopis slovenskemu veleposlaništvu na Dunaju, v katerem ga je pozvalo, naj avstrijske organe zaprosi, da odstopijo od morebitnega kazenskega pregona. Dan kasneje, sicer dan pred napovedano drugo interpelacijo, je po množičnih pozivih podala odstopno izjavo, ki jo je premier istega dne tudi sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Ksenija Klampfer]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob je sprejel odstop ministrice Stojmenove Duh |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-je-sprejel-odstop-ministrice-stojmenove-duh/722232|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-26|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Primopredaja Andreja Katič portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil [[Napad na moškega v Novem mestu (2025)|napad na moškega]], ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je pravosodna ministrica sporočila, da je sprejela objektivno odgovornost in premierju ponudila svoj odstop. Poleg nje je odstopno izjavo podal tudi notranji minister, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Kokalj]]'''<br>''(predlagana)'' |<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Ministra Katič in Poklukar odstopila. Golob: Pogovarjamo se o rešitvah, ki jih v Sloveniji še ni bilo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-smrti-napadanega-novomescana-golob-s-pristojnimi-v-dolenjsko-prestolnico-675691|website=siol.net|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26|last=K.|first=R.}}</ref> |- |[[Slika:Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar februar 2023 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve]] |Odstopil 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil napad na moškega, ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je notranji minister Poklukar sporočil, da je sprejel objektivno odgovornost in premierju ponudil svoj odstop. Poleg njega je odstopno izjavo podala tudi pravosodna ministrica, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;"> '''[[Branko Zlobko]]'''<br>''(predlagan)'' |<ref name=":8" /> |- |} === Odstopa zaradi reorganizacije vlade === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Ministrstvo''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Sklic''' |- |[[Slika:Bojan_Kumer_-_52114695541_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Bojan Kumer]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo]] |Ministrstvo za infrastrukturo |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Bojan Kumer bo prevzel Ministrstvo za okolje in prostor, njegov resor pa Alenka Bratušek. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''</div> |<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Igor_Papič_-_52114942649_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Igor Papič]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in šport]] |Ministrstvo za izobraževanje |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Igor Papič bo vodil novo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, njegov resor pa bo prevzel Darjo Felda. |<div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]'''</div> |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |} == Sestavljanje koalicije == === Glasovanje o mandatarju === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |25. maj 2022 |'''[[Robert Golob]]''' |[[Predsednik Republike Slovenije]] |'''54''' |30 |1 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Glasovanje o vladi === 24. januar 2023 je Državni zbor znova glasoval o vladi zaradi njene reorganizacije. Potrjenih je bilo 9 ministrov, od tega trije novi, ostalih šest pa je bilo bodisi premeščenih na nove resorje, bodisi so se imena in področja njihovih resorjev spremenila.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |1. junij 2022 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''53''' |28 |2 |za izvolitev potrebna navadna večina |- |24. januar 2023 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''55''' |29 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} === Zaslišanja ministrov na odborih === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Sobota<br>28. maj 2022 | 09:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-hana-ki-je-izpostavil-socialni-dialog-vecina-podjetnikov-ni-izkoriscevalcev/628946|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Matej Arčon]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |2 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-arcona-ki-je-pred-odborom-izpostavil-cezmejno-povezovanje/628961|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Jevška, ki je poudaril načrt za pospešitev skladnega razvoja Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-jevska-ki-je-poudaril-nacrt-za-pospesitev-skladnega-razvoja-slovenije/628980|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Igorja Papiča, ki pravi: Načrtujemo brezplačne malice in učbenike ter spremembe NPZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/papic-nacrtujemo-brezplacne-malice-in-ucbenike-ter-spremembe-npz-ja/629002|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Emilijo Stojmenovo Duh, ki napoveduje zmanjšanje digitalnega razkoraka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-emilijo-stojmenovo-duh-ki-napoveduje-zmanjsanje-digitalnega-razkoraka/629015|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Ponedeljek<br>30. maj 2022 | 09:00 | '''[[Tanja Fajon]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bi krepila vezi z "državami jedrne Evrope". Odbor jo je podprl. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bi-krepila-vezi-z-drzavami-jedrne-evrope-odbor-jo-je-podprl/629106|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Dominika Švarc Pipan]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja podprl Dominiko Švarc Pipan: Želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-dominiko-svarc-pipan-zelimo-odpraviti-splosen-obcutek-nepravicnosti-v-druzbi/629117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Klemen Boštjančič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik zelena luč na matičnem odboru |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatki-za-ministrico-za-javno-upravo-sanji-ajanovic-hovnik-zelena-luc-na-maticnem-odboru/629128|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Tatjana Bobnar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar skozi sito parlamentarnega odbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tatjana-bobnar-skozi-sito-parlamentarnega-odbora/629131|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Marjan Šarec]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju odbora Šarec, ki se želi vrniti k Teritorialni obrambi, primeren kandidat |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-mnenju-odbora-sarec-ki-se-zeli-vrniti-k-teritorialni-obrambi-primeren-kandidat/629129|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Torek<br>31. maj 2022 | 09:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Bojanu Kumru za infrastrukturnega ministra. "Zeleni prehod bo prioriteta." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpora-bojanu-kumru-za-infrastrukturnega-ministra-zeleni-prehod-bo-prioriteta/629238|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Irena Šinko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Irena Šinko potrjena za kmetijsko ministrico, zavzemala se bo za večjo samooskrbo s hrano |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/irena-sinko-potrjena-za-kmetijsko-ministrico-zavzemala-se-bo-za-vecjo-samooskrbo-s-hrano/629239|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Luka Mesec]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec prejel podporo odbora: "Signali, da se naša socialna država krha, so zelo jasni" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-prejel-podporo-odbora-signali-da-se-nasa-socialna-drzava-krha-so-zelo-jasni/629294|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Okoljski minister bo Uroš Brežan: Naravne vire moramo izkoriščati skrajno odgovorno |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/okoljski-minister-bo-uros-brezan-naravne-vire-moramo-izkoriscati-skrajno-odgovorno/629293|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Danijel Bešič Loredan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Matični odbor podprl Bešič Loredana: "Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maticni-odbor-podprl-besic-loredana-radi-bi-razbili-tabu-da-je-zdravstveni-sistem-nedotakljiv/629233|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Asta Vrečko]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati" |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kandidatka-za-ministrico-asta-vrecko-kulturna-politika-in-ministrstvo-se-morata-modernizirati/629335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- |} ==== Reorganizacija vlade ==== Devet ministrov je zaslišano znova zaradi ustanovitev novih ministrskih resorjev in preoblikovanja že obstoječih. {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Četrtek<br>12. januar 2023 | 09:00 | '''[[Alenka Bratušek]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek prestala zaslišanje, v zagovoru poudarila razvoj železnic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/alenka-bratusek-prestala-zaslisanje-v-zagovoru-poudarila-razvoj-zeleznic/654030|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Darjo Felda]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Darjo Felda prestal zaslišanje: "Potrebujemo drugačno šolo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/darjo-felda-prestal-zaslisanje-potrebujemo-drugacno-solo/654042|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Igor Papič potrjen za ministra, napoveduje prenovo visokošolske zakonodaje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-papic-potrjen-za-ministra-napoveduje-prenovo-visokosolske-zakonodaje/654103|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Brežan: Skrb za naravo dvigujemo na višjo raven|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uros-brezan-skrb-za-naravo-dvigujemo-na-visjo-raven/654098|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh: "Grozi nam digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-grozi-nam-digitalna-izkljucenost-za-velik-delez-nasega-prebivalstva/654118|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=4 align=center |Petek<br>13. januar 2023 | 09:00 | '''[[Simon Maljevac]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac: Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-prihodnost-bo-solidarna-ali-pa-je-ne-bo/654155|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 11:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Jevšek: Prioriteta je skladen regionalni razvoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jevsek-prioriteta-je-skladen-regionalni-razvoj/654189|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Han: Odločitev, da šport povežemo z gospodarstvom in turizmom, je prelomna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-odlocitev-da-sport-povezemo-z-gospodarstvom-in-turizmom-je-prelomna/654221|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kumer: Ključno bo zagotoviti ukrepe, ki bodo preprečili pomanjkanje energije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kumer-kljucno-bo-zagotoviti-ukrepe-ki-bodo-preprecili-pomanjkanje-energije/654225|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- |} ==== Novi ministri po odstopu ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | align=center |Ponedeljek<br>12. februar 2023 | 14:00 | '''[[Boštjan Poklukar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar bi se prednostno lotil migracijske strategije in depolitizacije policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-bi-se-prednostno-lotil-migracijske-strategije-in-depolitizacije-policije/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>10. oktober 2023 | 16:00 | '''[[Valentina Prevolnik Rupel|Valentina Prevolnik<br>Rupel]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Prevolnik Ruplova dobila zeleno luč odbora DZ za zdravstvo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prioritete-prevolnik-rupel-dostopnost-kakovost-neopredeljeni-kosarica-pravic.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Franc Props]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za javno upravo Franc Props je prepričal odbor DZ-ja za notranje zadeve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-javno-upravo-franc-props-je-preprical-odbor-dz-ja-za-notranje-zadeve/690529|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Jože Novak]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidata za ministra Props in Novak uspešno prestala zaslišanje v DZ|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/props-in-novak-bosta-zaslisana-pred-pristojnima-odboroma-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Sreda<br>10. januar 2024 | 14.00 | '''[[Mateja Čalušić]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico za kmetijstvo Mateja Čalušić uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-ministrico-za-kmetijstvo-mateja-calusic-uspesno-prestala-zaslisanje-pred-odborom-dz-ja/694246|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-10|language=sl}}</ref> |- | align=center |Petek<br>1. marec 2024 | 12.00 | '''[[Andreja Katič]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico Katičevi zelena luč odbora DZ za pravosodje |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katicevo-caka-zaslisanje-pred-odborom-dz-za-pravosodje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Četrtek<br>3. oktober 2024 | 15:00 | '''[[Borut Sajovic]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Sajovicu zelena luč odbora. Kot cilj izpostavlja nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sajovicu-zelena-luc-odbora-kot-cilj-izpostavlja-nadaljnjo-modernizacijo-slovenske-vojske/723012|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Vinko Logaj]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil kandidaturo Logaja za ministra za izobraževanje: "Učitelj je ključen" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-kandidaturo-logaja-za-ministra-za-izobrazevanje-ucitelj-je-kljucen/723092|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>3. december 2024 | 15.00 | '''[[Ksenija Klampfer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Klampfer: Digitalna preobrazba ni zgolj tehnološki proces, je predvsem proces povezovanja ljudi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klampfer-digitalna-preobrazba-ni-zgolj-tehnoloski-proces-je-predvsem-proces-povezovanja-ljudi/s729331|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Ponedeljek<br>17. november 2025 | 8.00 | '''[[Andreja Kokalj]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za pravosodno ministrico Kokalj uspešno skozi sito matičnega odbora DZ |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidatka-za-pravosodno-ministrico-kokalj-uspesno-skozi-sito-maticnega-odbora-dz/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-17|language=sl}}</ref> |- | 8.00 | '''[[Branko Zlobko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za notranjega ministra: Varnost ni nekaj samoumevnega, je rezultat usklajenega dela mnogih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-notranjega-ministra-varnost-ni-nekaj-samoumevnega-je-rezultat-usklajenega-dela-mnogih/764267|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-17|language=sl|first=A.|last=S.}}</ref> |- |} == Interpelacije == === Ministri === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Datum interpelacije ! rowspan="2" |Interpelirani minister ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Očitki interpelacije ! colspan="5" |Rezultat ! colspan="3" |Podpora strank ! rowspan="2" | |- ! style="width:6%; |Kvorum ! style="width:6%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:6%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:6%; background:#fff79b" |VZD ! width="8%" |Izid ! width="7%" |'''PODPRLE''' ! width="7%" |'''NASPROTOVALE''' ! width="7%" |'''VZDRŽANE''' |- |Četrtek,<br>10. november 2022 |<center>[[Slika:Tanja_Fajon_-_52115201735_(cropped)_v2.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tanja Fajon]]''' <small>[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrica za zunanje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Franc Breznik]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Zloraba mreže diplomatsko konzularnih predstavništev, odpoklic veleposlanika Kajzerja |<div align="center">'''''74'''''</div> |<div align="center">'''22'''</div> |<div align="center">'''52'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi | * Svoboda * SD * Levica * poslanca manjšin |/ |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-o-interpelaciji-zunanje-ministrice-fajon.html|title=Zunanja ministrica Tanja Fajon uspešno prestala interpelacijo|date=10. 11. 2022|accessdate=13. 11. 2022|website=24ur.com|publisher=PRO PLUS}}</ref> |- |Ponedeljek,<br>14. november 2022 |<center>[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|ministrica za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Branko Grims]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Odstranitev ograje in žice na južni meji ter migrantska politika pod novo vlado |<div align="center">'''''75'''''</div> |<div align="center">'''24'''</div> |<div align="center">'''50'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * nekateri poslanci NSi | * Svoboda * SD * Levica * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * poslanka NSi |<ref>{{Navedi splet|title=Interpelacija zoper ministrico Bobnar ni uspela|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/interpelacija-zoper-ministrico-bobnar-ni-uspela/647217|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-15|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>28. marec 2024 |<center>[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|ministrica za digitalno preobrazbo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Oškodovanje davkoplačevalcev, zavajanje in nesmotrno upravljanje z javnimi sredstvi v zvezi z nakupom 13 tisoč računalnikov |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''31'''</div> |<div align="center">'''42'''</div> |<div align="center">'''4'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper ministrico: 'Nakup računalnikov je sinonim za popolni fiasko' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-kriticen-do-prelaganja-odgovornosti-racunalniki-morajo-biti-cimprej-razdeljeni.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-25|language=sl}}</ref><br><ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh ostaja ministrica. Za njen odhod glasovalo 31 poslancev, 42 jih je bilo proti. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-ostaja-ministrica-za-njen-odhod-glasovalo-31-poslancev-42-jih-je-bilo-proti/703116|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-28|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>18. december 2024 |<center>[[Slika:Novinarska konferenca - 24. 1. 2024 - 5348458880 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]''' <small>[[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev v povezavi z nakupom sodne stavbe na Litijski |<div align="center">'''''76'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''47'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič ostaja minister, interpelacija ni uspela |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjancic-ostaja-minister-interpelacija-ni-uspela/730934|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Torek,<br>21. januar 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nezakonito imenovanje direktorja policije, slabo delovanje NPU, kadrovske stiske v policiji in razmere na centru za varovanje in zaščito |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''35'''</div> |<div align="center">'''9'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Anže Logar (NeP) * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda | * SD * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar po prestani interpelaciji: Ostajam minister, gremo naprej |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-po-prestani-interpelaciji-ostajam-minister-gremo-naprej/733959|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>9. julij 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Poslabšanje varnostnih razmer v državi, povezanost s primerom suma izkoriščanja filipinskih delavcev, slaba reorganizacija CVZ |<div align="center">'''''78'''''</div> |<div align="center">'''33'''</div> |<div align="center">'''45'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Minister Poklukar prestal tudi drugo interpelacijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-poklukar-prestal-tudi-drugo-interpelacijo/751362|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>10. julij 2025 |<center>[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Asta Vrečko]]''' <small>[[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica za kulturo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, začasna selitev Drame |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''27'''</div> |<div align="center">'''46'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica * Mojca Šetinc Pašek (NeP) |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko ostaja ministrica za kulturo. "Interpelacija me ni ošibila." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-ostaja-ministrica-za-kulturo-interpelacija-me-ni-osibila/751488|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>24. oktober 2025 |<center>[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Simon Maljevac]]''' <small>[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|minister za solidarno prihodnost]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nepregledna poraba in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitve oskrbe ter gradnje stanovanj |<div align="center">'''''70'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''41'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac prestal interpelacijo in ostaja minister za solidarno prihodnost |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simon-maljevac-prestal-interpelacijo-in-ostaja-minister-za-solidarno-prihodnost/761835|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>19. december 2025 |<center>[[Slika:Izjava predsednika vlade ter ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2024-02-19 - 4 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Luka Mesec]]''' <small>[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Neučinkovito ravnanje na področju socialne politike, zaradi česar se je povečalo nezaupanje v državne institucije |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''48'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Mesec prestal glasovanje o nezaupnici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-prestal-glasovanje-o-nezaupnici/767746|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |} Opozicija je vložila tudi interpelacije zoper tri ministre, ki so pred dnem razprave odstopili: * Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravje [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]], 30. junija 2023 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], 29. januarja 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emilije Stojmenove Duh]], 8. julija 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec). === Interpelacija vlade === {| class="wikitable" ! Datum interpelacije ! width=160|Predlagatelj ! Očitki interpelacije ! Vir |- |Sreda,<br>19. april 2023 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | *ukinitev Urada za demografijo *razgradnja vrednotnega sistema zahodne civilizacije *ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve *spremembe zakona o dohodnini *pritiski na kadrovanje v policiji |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo o delu vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-o-delu-vlade/659912|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-03|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>23. april 2025 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | * poslabšanje položaja upokojencev |<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci po večurni razpravi o interpelaciji zoper vlado glasovali proti sklepu SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-po-vecurni-razpravi-o-interpelaciji-zoper-vlado-glasovali-proti-sklepu-sds-a/743553|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-19|language=sl|first=G. C. , B.|last=R}}</ref> |- |} == Zgodovina == === 2022 === [[Slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|sličica|Vlada ob imenovanju]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah 24. aprila 2022]], je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=Ana Svenšek|author2= Tanja Kozorog Blatnik|author3= Aljoša Masten|author4= Gregor Cerar|author5= Miha Zavrtanik|author6= Larisa Daugul|author7= Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je [[Robert Golob]] sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo [[Marjan Šarec]] prevzel resor obrambe, [[Alenka Bratušek]] pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=B. R.|author2= Al. Ma.|author3= M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> [[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg|levo|sličica|Predsedniki koalicijskih strank po prvi seji vlade]] Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka [[Slovenska demokratska stranka]] in na spremembo ''Zakona o vladi'' vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]]. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih. Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede.<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi ministri in njihovi državni sekretarji v najvišjih plačnih razredih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golobovi-ministri-in-njihovi-drzavni-sekretarji-v-najvisjih-placnih-razredih/|website=N1|date=2022-06-30|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref> Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil [[Janez Janša]] v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: "''Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!"''<ref>{{Navedi tvit|title=Mnogi danes ne vedo od česa bodo jutri živeli. [...] |number=1240710426465189888 |user=StrankaSD}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrom Golobove vlade najvišje možne plače|url=https://www.domovina.je/ministrom-golobove-vlade-najvisje-mozne-place/|website=Domovina|date=2022-06-29|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najvišje plače za ministre in sekretarje: opozicija odločitvi vlade ne nasprotuje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-sprejela-odlocitve-ki-jih-je-ocitala-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> 10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].<ref>{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref> Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> [[Slika:Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja (52342703566).jpg|sličica|Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja.]] Golobova vlada je ob prvih 100 dneh mandata, 8. septembra 2022, pripravila novinarsko konferenco v gledališki dvorani [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Robert Golob: Ker smo spremenili politično kulturo, imamo po 100 dnevih zaupanje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-ker-smo-spremenili-politicno-kulturo-imamo-po-100-dnevih-zaupanje-ljudi/639729|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon po stotih dneh vlade: Slovenija znova postaja zagovornica demokracije in vladavine prava|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-po-stotih-dneh-vlade-slovenija-znova-postaja-zagovornica-demokracije-in-vladavine-prava/639917|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je ključen dosežek njegove vlade po stotih dneh spoštovanje in da so spremenili politično kulturo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: Ključen dosežek v 100 dneh vlade spoštljivost|url=https://www.sta.si/3078940/golob-kljucen-dosezek-v-100-dneh-vlade-spostljivost|website=www.sta.si|accessdate=2022-09-09}}</ref> Med dosežki vlade je bila med drugim izpostavljena regulacija cen pogonskih goriv, znižanje davka na dobavo elektrike ter davka na daljinsko ogrevanje, prav tako je vlada od septembra omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in, v primeru plina, tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev.<ref name=":5" /> Na novinarski konferenci ob sto dnevnici je vlada pripravila tudi pogovor z vodji koalicijskih strank, ki ga je vodil nekdanji voditelj oddaje [[Studio City]] [[Marcel Štefančič]]. Največja opozicijska stranka SDS je ob stotih dneh vlade dejala, da je bilo ukrepanje vlade ob draginji neprimerno, prav tako da je nepravilno postavljala prioritete. Poslanec SDS [[Franc Breznik]] je dejal, da je Robert Golob ''"Ki je specialist za energetiko, doživel fiasko tako kot politik kot strokovnjak za energetiko."''<ref>{{Navedi splet|title=SDS po stotih dneh vlade: Ukrepanje je neprimerno, prioritete so "obrnjene na glavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-po-stotih-dneh-vlade-ukrepanje-je-neprimerno-prioritete-so-obrnjene-na-glavo/639913|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> V NSi so sporočili, da lahko pohvalijo ukrepe vlade za pomoč gospodinjstvom, med tem ko vladi podajajo močno kritiko na področju pomoči gospodarstvu.<ref>{{Navedi splet|title=Horvat vlado pohvalil glede spopadanja z energetsko krizo in kritiziral premajhno pomoč gospodarstvu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/horvat-vlado-pohvalil-glede-spopadanja-z-energetsko-krizo-in-kritiziral-premajhno-pomoc-gospodarstvu/639798|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> ==== Odstop Tatjane Bobnar ==== 1. decembra 2022 vlada [[Boštjan Lindav|Boštjanu Lindavu]] ni poverila polnega mandata generalnega direktorja Policije, kot je to predlagala notranja ministrica [[Tatjana Bobnar]], pač pa mu je podaljšala mandat vršilca dolžnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Lindav ostaja le vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lindav-ostaja-le-vrsilec-dolznosti-generalnega-direktorja-policije/649521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Čez nekaj dni, pol meseca po uspešno prestani interpelaciji, je [[Tatjana Bobnar]] napovedala svoj odstop z mesta ministrice.<ref>{{Navedi splet|title=Notranja ministrica Bobnar napovedala odstop|url=https://www.primorski.eu/se/notranja-ministrica-bobnar-napovedala-odstop-DD1261849|website=www.primorski.eu|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Za to potezo se je odločila zaradi pritiskov, ki naj bi jih na policijo izvajal premier [[Robert Golob]]. Med drugim naj bi zahteval pohitritev imenovanja [[Darko Muženič|Darka Muženiča]] na mesto [[Nacionalni preiskovalni urad|Nacionalnega preiskovalnega urad]]<nowiki/>a ter ukrepanje v zvezi z načelnikom Policijske uprave Nova Gorica [[Evgen Goverkar|Evgena Goverkarja]], ki je bil na položaj imenovan v času generalnega direktorja policije [[Anton Olaj|Antona Olaja]].<ref name=":7">{{Citat|title=Prvi odstop|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920271|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> Televizija Slovenija je odkrila, da je bilo v času Golobove vlade premeščenih 76 višje uvrščenih policistov.<ref name=":7" /> Robert Golob je po objavi zadeve v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava zahteval poročilo o morebitnih političnih pritiskov na policiji. Ob tem je Golob odstop Bobnarjeve sprejel zaradi izgube zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob izgubil zaupanje in bo sprejel odstop Bonarjeve, ki bo bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu – In kaj Bobnarjeva očita Golobu?|url=http://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|website=TOPNEWS.si|date=2022-12-07|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI|archive-date=2023-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230101210127/https://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170484581).jpg|sličica|[[Tatjana Bobnar]] in [[Boštjan Lindav]].]] Lindav je v poročilu med drugim zapisal:<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne pritiske premierja Goloba in njegove ekipe je zaznal šef policije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pritiske-premierja-goloba-in-njegove-ekipe-je-zaznal-sef-policije/|website=N1|date=2022-12-08|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><blockquote>''"31. maja 2022 ob 16. uri sem bil kot kandidat za mesto generalnega direktorja povabljen na razgovor k takratnemu mandatarju. [...] V prostoru pred pisarno mandatarja sta bila meni neznana ženska in dva moška, od katerih se mi je višji od njiju predstavil kot [[Miloš Njegoslav Milović]]. [...] Navedeni mi je v kratkem razgovoru dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika,"''</blockquote>Milović naj bi kasneje na sestankih pri Golobu tudi večkrat sodeloval. Milović je dejal, da je Goloba spoznal ko je bil državni sekretar v času vlade [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]], ko je bil sam vodja varovanja predsednika vlade.<ref name=":10">{{Citat|title=Kdo stoji za Golobovo varnostno službo?|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920268|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/kdo-je-milos-milovic-ki-je-pod-drobnogledom-knovsa|website=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Milović je bil opažen tudi v štabu parlamentarnih volitev Gibanja Svobode, sicer pa je bil znan iz [[Afera Tritonis|afere Tritonis]], v katero je bil vpleten z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].<ref>{{Navedi splet|title=Skrivnostna vloga Drnovškovega varnostnika: bil je tudi v štabu Svobode (VIDEO)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milos-njegoslav-milovic-varnostnik-janez-drnovsek-robert-golob/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razkrivamo svežega "intimnega" prijatelja Tanje Fajon!Tanja Fajon: Slika je nastala pred tremi leti v skupini dvajsetih ljudi|url=https://prava.si/post/610382/razkrivamo-svezega-intimnega-prijatelja-tanje-fajontanja-fajon-slika-je-nastala-pred-tremi-leti-v-skupini-dvajsetih-ljudi|website=prava.si|accessdate=2023-01-01|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ali Golobovo varnostno službo neformalno vodi nepravnomočno obsojeni?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-golobovo-varnostno-sluzbo-neformalno-vodi-nepravnomocno-obsojeni/650384|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Naloga Milovića naj bi bil tudi prenos varovanja predsednika vlade s centra za varovanje in zaščito pri policiji na generalni sekretariat vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji Drnovškov varnostnik brez pogodbe in plačila svetoval tudi Loredanu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milovic-svetoval-tudi-besicu-loredanu-nic-mu-nismo-placali-nobene-pogodbe-ni/|website=N1|date=2022-12-13|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Milović je prav tako sodeloval tudi z ministri vlade, podpredsedniku vlade in ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu je med drugim svetoval selitev pisarne iz varnostnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Miloš Milović v stikih z več Golobovimi ministri|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milos-milovic-v-stikih-z-vec-golobovimi-ministri/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/besic-loredan-ce-ne-bi-imel-varovanja-ne-bi-opravljal-svojega-dela.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Loredan nista edina, s katerima je sodeloval bivši Drnovškov varnostnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/katera-ministrstva-vse-so-sodelovala-s-skrivnostnim-drnovskovim-varnostnikom/|website=N1|date=2022-12-15|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Nekaj dni pred izbruhom afere, 21. novembra 2022, je Robert Golob na poslansko vprašanje [[Žan Mahnič|Žana Mahniča]] v državnem zboru odgovoril, da Miloš Milović ni niti imenovan, niti zaposlen na funkciji varovanja premierja.<ref name=":10" /> [[Gibanje Svoboda]] je podprlo stran predsednika vlade Goloba; podpredsednica stranke in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je ''"Treba ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo."''<ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančičeva: Treba je ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo|url=https://siol.net/novice/slovenija/klakocar-zupanciceva-treba-je-locevati-med-politicnimi-usmeritvami-in-politicnim-vmesavanjem-v-policijo-593917|website=siol.net|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Koalicijski partnerici SD in Levica pa sta pohvalili delo ministrice Bobnar in izrazili upanje za dosego skupnega jezika.<ref name=":7" /> Zaradi nepojasnjene vloge Miloša Milovića je Policijo obiskala tudi državnozborska [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi Golobovega svetovalca za varnost Knovs nenapovedano na policijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaradi-golobovega-svetovalca-za-varnost-knovs-nenapovedano-na-policijo/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Po odstopu Tatjane Bobnar je funkcijo notranje ministrice začasno prevzela ministrica za javno upravo [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanja Ajanovič Hovnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Sanja Ajanović Hovnik začasno notranja ministrica|url=https://www.dnevnik.si/1043002666|website=Dnevnik|accessdate=2023-02-13}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/na-celu-notranjega-ministrstva-zacasno-sanja-ajanovic-hovnik|website=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-02-13|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> === 2023 === ==== Reorganizacija vlade ==== [[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|sličica|Vlade ob reorganizaciji in prisegi novih ministrov]] 24. januarja 2023 je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}</ref> Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstvev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}</ref> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Čeprav je bilo predstavljeno, da reorganizacija minsitrstev ne bo terjala dodatnih zaposlitev, se to kasneje ni izkazalo za resnično.<ref>{{Navedi splet|title=Obljuba, da reorganizacija ministrstev ne bo prinesla dodatnega zaposlovanja, se ni uresničila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obljuba-da-reorganizacija-ministrstev-ne-bo-prinesla-dodatnega-zaposlovanja-se-ni-uresnicila/773897|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=Anja Šter, Vanja Gligorović, Televizija|last=Slovenija}}</ref> 6. februarja 2023 je Robert Golob za novega ministra za notranje zadeve predlagal [[Boštjan Poklukar|Boštjana Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob za ministra za notranje zadeve predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/golob-za-ministra-za-notranje-zadeve-predlaga-bostjana-poklukarja/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-13|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob za notranjega ministra predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-za-notranjega-ministra-predlaga-bostjana-poklukarja/657010|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja Boštjana Poklukarja potrdil kot ustreznega za notranjega ministra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-bostjana-poklukarja-potrdil-kot-ustreznega-za-notranjega-ministra/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> ==== Spor glede finančne reforme ==== V oddaji [[Preverjeno]] dne 28. marca 2023 je premier Golob ostro kritiziral zastavljeno davčno reformo. Po njegovih besedah minister za finance reforme ni ustrezno razložil državljanom, dejal je, da je ''zaupal ekipi ministrstva za finance, da bo ljudem znala razložiti sama, vendar se to ni zgodilo''. Ob tem je omenil celo možnost, da davčne reforme ne bi bilo, če ne bo dosegala svojega cilja. Pristojni minister [[Klemen Boštjančič]] je jasno odgovoril, da odstopiti ne namerava, je pa naslednjega dne odstopil državni sekretar na ministrstvu, Tilen Božič.<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič po Golobovih kritikah ne bo odstopil, je pa to storil državni sekretar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-v-oddaji-preverjeno-nepremicnine-se-ne-bomo-spuscali.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref> ==== Odstavitev ministra za zdravje ==== 29. junija 2023 je [[Slovenska demokratska stranka]] vložila interpelacijo zoper zdravstvenega ministra in podpredsednika vlade [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]].<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper Bešiča Loredana. Ministrstvo za zdravje: Priložnost za razpravo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-zoper-besica-loredana-ministrstvo-za-zdravje-priloznost-za-razpravo/673539|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Očitano mu je bilo slabšanje razmer v zdravstvu ter zamujanje z obljubljeno zdravstveno reformo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/vlozena-interpelacija-zoper-ministra-za-zdravje-danijela-besica-loredana-22397|title=Vložena interpelacija zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana|accessdate=29. junij 2023|website=sds.si|publisher=Slovenska demokratska stranka}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS: Minister ne uresničuje koalicijskih zavez|url=https://www.dnevnik.si/1043027136|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-07-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS vložila interpelacijo zoper ministra Bešič Loredana. SD si želi več reformnega usklajevanja v vladi|url=https://www.domovina.je/sds-vlozila-interpelacijo-zoper-ministra-besic-loredana-sd-si-zeli-vec-reformnega-usklajevanja-v-vladi/|website=Domovina|date=2023-06-29|accessdate=2023-07-08|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Več tednov se je sicer ugibalo o morebitnem odhodu ministra, k odstopu ga je pozval tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo [[Erik Brecelj]].<ref>{{Navedi splet|title=Brecelj: Bolje je, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brecelj-bolje-je-da-smo-brez-ministra-kot-da-je-na-polozaju-besic-loredan.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Predstavniki Gibanja Svoboda so po srečanju vrha stranke na [[Grad Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] zatrjevali, 5. julija tudi [[Urška Klakočar Zupančič]], da Bešič Loredan njihovo podporo ima.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> Dva dni kasneje, 7. julija, je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal predsednik vlade [[Robert Golob]].<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}</ref> ==== Ponovna rekonstrukcija vlade ==== 3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da se obeta nova rekonstrukcija vlade oz. menjava nekaterih ministrov. S funkcije naj bi se poslovila tako minister za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan]] kot tudi kmetijska ministrica [[Irena Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob ministrici Šinko napovedal, da se bosta razšla|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/651bf8cdc0a6c/na-odstrelu-ni-ministrica-ajanovic-hovnik-ampak-druga-ministra|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Slednja je informacijo o razhodu tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Kmetijska ministrica potrdila: Golob me je obvestil, da se bova razšla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sredo-naj-bi-odstopila-dva-ministra-golobove-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Premier Golob je bil pri Brežanu kritičen do njegove ''neoperativnosti in slabe komunikacije po avgustovskih poplavah'', z ministrico Šinko pa naj bi bil nezadovoljen že dlje časa.<ref>{{Navedi splet|title=Manjša rekonstrukcija vlade: zakaj naj bi morala oditi Šinko in Brežan?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Po poročanju časopisne hiše [[Večer (časopis)|Večer]] naj bi bil premier nezadovoljen tudi z ministri [[Igor Papič|Igorjem Papičem]], [[Darjo Felda|Darjom Feldo]] in [[Bojan Kumer|Bojanom Kumrom]].<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za kmetijstvo odstopa!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004082737/https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|url-status=dead}}</ref> 5. oktobra v intervjuju za STA povedal, da trenutno ne razmišlja o dodatnih menjavah ministrov iz kvote Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=V koaliciji še vedno čakajo pojasnila ministrice Ajanović Hovnik, ki uživa Golobovo podporo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-koaliciji-se-vedno-cakajo-pojasnila-ministrice-ajanovic-hovnik-ki-uziva-golobovo-podporo/683789|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-05|language=sl}}</ref> Nova ministrica je oktobra 2023 postala [[Valentina Prevolnik Rupel]].<ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel nova ministrica za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-imenovanje-zdravstvene-in-razresitev-kmetijske-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> Robert Golob je 4. oktobra 2023 v Državni zbor poslal odstopno izjavo Uroša Brežana in predlog za razrešitev Irene Šinko.<ref>{{Navedi splet|title=Brežan sam podal odstopno izjavo, Šinkovo bo treba razrešiti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksna-bo-usoda-brezana-in-sinkove.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> DZ se je z odstopom seznanil v ponedeljek, 9. oktobra, Šinkovo pa razrešil v petek, 13. oktobra 2023. To pa še ni bil konec vnovične reorganizacije ekipe ministrov. Po seji Sveta Gibanja Svoboda je Robert Golob 24. oktobra 2023 pojasnil, da bodo novembra pričeli z resnimi pogovori o krčenju resorjev v Vladi. Po njegovih besedah naj bi bilo v načrtu obsežno krčenje z 20 na 12 ministrskih resorjev. V koalicijskih SD in Levici so napovedi komentirali z besedami, da bi se morala koalicija nehala ukvarjati sama s sabo in delovati v smeri pomoči ljudem.<ref>{{Navedi splet|title=Več ministrstev pomeni več usklajevanja. V katera bo zarezal Golob?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-z-dogajanjem-v-koaliciji-v-zadnjih-tednih-nismo-zadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Koalicija se je zato v začetku novembra srečala na sestanku, na katerem naj bi obravnavali krčenje resorjev, a je premier Golob po sestanku sporočil, da na srečanju o tej temi ni bilo govora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: O rekonstrukciji vlade ni bilo govora, ministrski sedeži bodo zapolnjeni v roku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-rekonstrukciji-vlade-ni-bilo-govora-ministrski-sedezi-bodo-zapolnjeni-v-roku/687420 |website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-01|language=sl}}</ref> ==== Odstop ministrice za javno upravo ==== Konec septembra 2023 so mediji razkrili, da naj bi inštitut Smart Center na razpisu ministrstva za javno upravo prejel sredstva v višini 300.000 evrov. Svetovalno podjetje je bilo ustanovljeno leta 2020, med tremi soustanovitelji pa je bila tudi [[Sanja Ajanović Hovnik]].<ref name="HovnikRtv">{{Navedi splet|title=Inštitut v lasti ministričine dolgoletne sodelavke v nenavadnih okoliščinah dobil 300.000 evrov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-v-lasti-ministricine-dolgoletne-sodelavke-v-nenavadnih-okoliscinah-dobil-300-000-evrov/683034|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl|first=Al|last=Ma|date=28. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konec z ministrico? Po aferi New York še sum, da je kolegici uredila javni denar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/konec-z-ministrico-po-aferi-new-york-se-sum-da-je-kolegici-uredila-javni-denar/|website=N1|date=2023-09-28|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Miha|last=Orešnik}}</ref> Bila je polovična lastnica inštituta, svoj delež pa je po začetku ministrskega mandata, 15. junija 2022, prepisala na svojo mamo, upokojeno medicinsko sestro brez poslovnih izkušenj, o tem pa [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] ni obvestila. KPK je zato uvedla prekrškovni postopek, Sanja Ajanović Hovnik pa je lastništvo svoje mame prijavila ob razkritju medijev. Zadevo je označila za napako in se opravičila, predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem sporočil, da ministrica uživa njegovo zaupanje.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik ne namerava odstopiti|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-ne-namerava-odstopiti/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl-si|date=30. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Ajanović Hovnik uživa zaupanje premierja Goloba|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-ajanovic-hovnik-uziva-zaupanje-premierja-goloba/|website=N1|date=2023-09-29|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vse v družini|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/detektor-premozenja-sanja-ajanovic-hovnik-vse-v-druzini|website=Oštro.si|date=2023-06-01|accessdate=2023-10-04|language=sl |last=Erznožnik|first=Žana}}</ref> [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52423906327).jpg|sličica|Sanja Ajanovič Hovnik]] Ob tem je bilo ugotovljeno tudi, da je Sanja Ajanović Hovnik na službeno pot v New York letela po precej visokih stroških, zaradi česar je bil uveden notranji nadzor na ministrstvu.<ref name="HovnikRtv"/><ref>{{Navedi splet|title=Po aferi drage poti v New York ministrica kolegici zagotovila javni denar|url=https://www.domovina.je/po-aferi-drage-poti-v-new-york-ministrica-kolegici-zagotovila-javni-denar|website=Domovina.je|accessdate=2023-09-30|language=|date=29. september 2023}}</ref> Ministrica je na tiskovni konferenci 4. oktobra 2023 poudarila, da ima čisto vest in da ji predsednik vlade popolnoma zaupa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ajanovic-hovnik-kot-ministrica-imam-popolnoma-cisto-vest-in-se-vedno-zaupanje-premierja-goloba/683689|title=Ajanović Hovnik: Kot ministrica imam popolnoma čisto vest in še vedno zaupanje premierja Goloba|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl|date=4. oktober 2023}}</ref> 5. oktobra je bilo v oddaji [[Tarča]] na Televiziji Slovenija razkrito, da je ministrica z informacijami zavajala. Sodeč po objavljenih dokumentih je ministrica vedela, da se je inštitut njene prijateljice prijavil na razpis. Naslednjega dne, 6. oktobra 2023 je Sanja Ajanović Hovnik nepreklicno odstopila s položaja. Dejala je, da je njena vest še vedno čista, a da odstopa, ker bi njeno vztrajanje škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in posledično celotni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> Na ministrskem mestu jo je nasledil [[Franc Props]]. ==== Začasni premier Mesec ==== 15. novembra 2023 je Urad vlade za komuniciranje sporočil, da bo zaradi operacije kile predsednik vlade Robert Golob nekaj dni v bolniškem staležu, ta čas ga je nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Golob se je na delo vrnil 27. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob na operacijo kile, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-na-operacijo-kile-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/688218|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob na operacijo, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/robert-golob-na-operacijo-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl-si}}</ref> === 2024 === Predsednik vlade Robert Golob je pred novim letom in v prvih dneh leta 2024 napovedal, da bo za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal upokojenega majorja [[Vojko Adamič|Vojka Adamiča]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ še ni poslal predloga za kmetijskega ministra. Vojko Adamič naj ne bi bil edini kandidat.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-se-ni-poslal-predloga-za-kmetijskega-ministra-vojko-adamic-naj-ne-bi-bil-edini-kandidat/693428|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vojko Adamič na vrh kmetijskega resorja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vojko-adamic-na-vrh-kmetijskega-resorja/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl-si}}</ref> 4. januarja 2024 je Golob v državni zbor poslal predlog nove ministrice, poslanke Svobode [[Mateja Čalušić|Mateje Čalušić]], saj je po besedah Goloba Adamič zavrnil soglasje h kandidaturi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob je za kmetijsko ministrico predlagal Matejo Čalušić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-je-za-kmetijsko-ministrico-predlagal-matejo-calusic/693665|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Presenečenje pri iskanju kmetijskega ministra: Golob je kandidatko našel v poslanski skupini Svobode|url=https://vecer.com/slovenija/presenecenje-pri-iskanju-kmetijskega-ministra-golob-je-kandidatko-nasel-v-poslanski-skupini-svobode-10347329|website=vecer.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> Prav tako 4. januarja je Slovensko sodniško društvo izvedlo protest zaradi neuresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede plač sodnikov. Kljub polletnemu roku vlada predloga pravosodnega ministrstva ni poslala v parlamentarno odločanje, za kar je sodniško društvo ministrico [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]] in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Sodniki bodo med 10. in 24. januarjem opravljali le nujne zadeve, Goloba pozivajo k odstopu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodniki-bodo-med-10-in-24-januarjem-opravljali-le-nujne-zadeve-goloba-pozivajo-k-odstopu/693584|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Vlada je 23. januarja 2024 finančnega ministra [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]] imenovala za tretjega podpredsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Finančni minister Klemen Boštjančič nov podpredsednik vlade |url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-za-podpredsednika-vlade-predlagal-ministra-bostjancica/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-23|language=sl}}</ref> Na seji 14. marca 2024 je vlada imenovala še četrtega podpredsednika vlade, to je postal minister za Slovence po svetu [[Matej Arčon]], ki skrbi za področje komunikacije.<ref>{{Navedi splet|title=Četrti podpredsednik vlade postal Matej Arčon. Skrbel bo za komuniciranje vlade.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-podpredsednik-vlade-postal-matej-arcon-skrbel-bo-za-komuniciranje-vlade/701567|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref> ==== Afera sodna stavba ==== Na seji 27. decembra 2023 je vlada potrdila nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, s čimer bi Ministrstvo za pravosodje pridobilo lastne poslovne prostore za potrebe Upravnega, Delovnega in socialnega ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=168. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-12-28-168-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-01-21|language=sl}}</ref> Ministrstvo je prodajalcu Sebastjanu Vežnaverju nakazalo kupnino 7.690.350 evrov, a stavbe ob tem še ni prevzelo.<ref>{{Navedi splet|title=Pravosodno ministrstvo je hitelo s plačilom, ne z vpisom v zemljiško knjigo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pravosodno-ministrstvo-je-hitelo-s-placilom-ne-z-vpisom-v-zemljisko-knjigo/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Mediji so čez nekaj dni razkrili, da je Vežnaver stavbo leta 2019 kupil za 1,7 milijona evrov, ob nakupu ministrstva pa je bila tudi v izredno slabem stanju.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zadevo je začel preiskovati tudi [[Nacionalni preiskovalni urad]].<ref>{{Navedi splet|title=NPU preiskuje nakup ministrstva za pravosodje. Ministrica: Nisem delovala malomarno.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/npu-preiskuje-nakup-ministrstva-za-pravosodje-ministrica-nisem-delovala-malomarno/694383|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La Da , Al|last=Ma}}</ref> Ugotovljenih je bilo tudi več nepravilnosti pri oceni in izmeri stavbe, zato je ministrstvo za pravosodje naročilo novo in s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za pravosodje s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi za stavbo na Litijski ulici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-pravosodje-s-prodajalcem-sklenilo-aneks-k-pogodbi-za-stavbo-na-litijski-ulici/695125|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] je večkrat zatrdila, da ne bo odstopila, je pa bil razrešen generalni sekretar ministrstva [[Uroš Gojkovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan ne namerava odstopiti. Razrešila bo generalnega sekretarja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-ne-namerava-odstopiti-razresila-bo-generalnega-sekretarja/695256|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Napovedala je, da bo državno odvetništvo preverilo možnosti za ugotavljanje ničnosti ali razveljavitve pogodbe.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Od Švarc Pipanove je dodatna pojasnila zahteval tudi predsednik vlade Robert Golob, [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanska skupina SD]] pa naj bi ji odrekla podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica ostala brez podpore poslancev SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-ostala-brez-podpore-poslancev-sd/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Predsedstvo stranke SD se je sestalo 29. januarja 2024, in razpravljalo o odgovornosti ministrice. Na sestanku so jo pozvali k odstopu s položaja, ministrica se je po tem večkrat sestala tudi s premierjem.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Predsedstvo SD-ja je Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-predsedstvo-sd-ja-je-dominiko-svarc-pipan-pozvalo-naj-odstopi-z-ministrskega-polozaja/696536|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Švarc Pipan sta se srečala stran od oči javnosti, premierjeva odločitev bo znana v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-in-svarc-pipan-sta-se-srecala-stran-od-oci-javnosti-premierjeva-odlocitev-bo-znana-v-sredo/696606|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> 31. januarja je sporočila, da s položaja ne namerava odstopiti, saj da bi to pomenilo nadaljevanje spornih potez na ministrstvu. Po njenih besedah je afero "zakuhala" skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Švarc Pipan za zdaj ne namerava odstopiti|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-svarc-pipan-za-zdaj-ne-namerava-odstopitii/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Predsednica SD [[Tanja Fajon]] se je na izjavo odzvala z besedami, da se ministrica poslužuje manipulacij in laži ter da je ogorčena nad njenimi obtožbami.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Razočarana sem nad laganjem in manipuliranjem ministrice Švarc Pipan |url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-han-kazati-na-druge-sam-pa-ne-prevzeti-odgovornosti-je-zavrzno/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Po poročanju medijev naj bi bili vpleteni v ozadje spornega nakupa stavbe tarče groženj. O tem so bile obveščene pristojne varnostne služne, ministrici je bilo odrejeno policijsko varovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Grožnje vpletenim v afero sodna stavba, ministrici odrejeno policijsko varovanje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/groznje-vpletenim-v-afero-sodna-stavba-ministrici-odrejeno-policijsko-varovanje/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica predsedniku vlade ponudila svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan predsedniku vlade ponudila odstop. Golob se bo o tem še odločil. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dominika-svarc-pipan-predsedniku-vlade-ponudila-odstop-golob-se-bo-o-tem-se-odlocil/697387|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] odstopil [[Klemen Žibert]]. Odstop je pojasnil z besedami, da "stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke". Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe.<ref>{{Navedi splet|title=Odstop v aferi sodna stavba: odhaja drugi človek SD Klemen Žibert|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nov-odstop-v-aferi-sodna-stavba-odhaja-tudi-klemen-zibert.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Istega dne je premier sporočil, da bo odstop ministrice sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Naslednjega večera se je z Golobom sestal še vrh stranke SD. Strinjali so se v želji, da se koalicija obdrži, premier pa je napovedal, da bo pravosodni resor začasno vodil sam.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SD gresta skupaj naprej. Pravosodni resor bo začasno vodil premier |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pomemben-sestanek-pri-golobu-bo-premier-zakopal-bojno-sekiro-s-sd/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo [[Mestna občina Kranj|kranjski]] lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej.<ref>{{Navedi splet|title=SD na smrtni postelji? “Ne le SD, to je začetek konca celotne leve sredine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-smrtni-postelji-ne-le-sd-to-je-zacetek-konca-cele-leve-sredine/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen [[Matevž Frangež]]. Tanja Fajon pa je po koncu konference potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.<ref>{{Navedi splet|title=Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika SD potrjen Matevž Frangež|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-sd-dan-iskanja-poti-iz-politicne-krize.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ŽIVO: Kaj bosta po seriji sestankov stranke SD povedala Fajon in Frangež?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-zacasni-glavni-tajnik-sd-matevz-frangez-volilni-kongres-marca/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> V četrtek, 15. februarja je Robert Golob odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> Poslanci so se z odstopom seznanili na izredni seji, dne 16. februarja.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan ni več ministrica, opravlja pa še tekoče posle |url=https://n1info.si/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-ni-vec-ministrica-opravlja-pa-se-tekoce-posle/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-16|language=sl}}</ref> [[Slika:Primopredaja poslov na ministrstvu za pravosodje 2024-03-06 -- 7.jpg|sličica|Primopredaja poslov med [[Andreja Katič|Andrejo Katič]] in [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]]]] V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki Socialnih demokratov, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal nekdanjo ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat.<ref>{{Navedi splet|title=Še en preobrat: kandidatka za pravosodno ministrico je Andreja Katič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-koga-sd-predlaga-za-pravosodnega-ministra/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Katič uspešno preko prve ovire na poti do povratka na pravosodno ministrstvo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrska-kandidatka-andreja-katic-na-zaslisanju-pred-odborom-dz/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-andrejo-katic-za-pravosodno-ministrico/700426|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-05|language=sl}}</ref> ==== Odhodi ožjih sodelavcev ==== Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo [[Kaja Širok]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković se s koncem marca umika iz strankarskega in političnega življenja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-vukovic-se-s-koncem-marca-umika-iz-strankarskega-in-politicnega-zivljenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta [[Petra Škofic]].<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Novi vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-novi-vodja-kabineta-predsednika-vlade-luka-spoljar/700855|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretarja poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Škofičevo bo na mestu vodje kabineta predsednika vlade zamenjal Špoljar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslavlja-se-tudi-vodja-golobovega-kabineta-petra-skofic.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> ==== Imenovanje Evropskega komisarja ==== 6. aprila 2024 je Robert Golob na srečanju stranke Gibanje Svoboda nekdanjega predsednika [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računskega sodišča Republike Slovenije]] [[Tomaž Vesel|Tomaža Vesela]] predstavil kot kandidata za novega [[Evropski komisar|evropskega komisarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat Svobode za evropskega komisarja je Tomaž Vesel|url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidat-svobode-za-evropskega-komisarja-je-tomaz-vesel-630945|website=siol.net|accessdate=2024-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: kandidat za naslednjega slovenskega evropskega komisarja bo Tomaž Vesel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-kandidat-za-naslednjega-slovenskega-evropskega-komisarja-bo-tomaz-vesel/704081|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> O tem predhodno ni obvestil koalicijskih partnerjih, a mu po naknadni predstavitvi niso nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=SD in Levica za kandidaturo Vesela za komisarja izvedeli iz medijev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-in-levica-za-kandidaturo-vesela-za-komisarja-izvedeli-iz-medijev/|website=N1|date=2024-04-08|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Golob je Vesela označil kot najkompetentejšega kandidata, izpostavil pa je željo po komisarskih resorjih, ki obravnavajo proračun. Premier je s tem sprožil nekaj kritik o prezgodnji predstavitvi kandidata, a naj bi to, kot so pojasnili, storil, da bi lahko državi zagotovili boljši resor.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> [[Slika:Pogovori na štiri oči predsednika vlade Roberta Goloba in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. (53965286886).jpg|sličica|Pogovor med Ursulo von der Leyen in Robertom Golobom, september 2024]] Po potrditvi [[Ursula von der Leyen|Ursule von der Leyen]] za drugi mandat na čelu [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je na države naslovila poziv, da posredujejo po dve imeni kandidatov za komisarski položaj – moškega in žensko, da bi tako lažje sestavili spolno uravnoteženo Komisijo. Kljub pozivu je vlada ostala pri enem kandidatu Tomažu Veselu, na kar se je opozicija odzvala kritično. Konec avgusta se je Vesel predstavil še opozicijski [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in pristojnemu državnozborskemu odboru, kjer nasprotovanja njegovi kandidaturi ni bilo.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel se je srečal s predstavniki SDS. Kaj so se dogovorili na Trstenjakovi?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesel-se-je-srecal-s-predstavniki-sds-kaj-so-se-dogovorili-na-trstenjakovi/|website=N1|date=2024-08-07|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref><ref>{{Citat|title=Tomaž Vesel dobil podporo parlamentarnega odbora za &#x7F;slovenskega komisarja|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/zrcalo-dneva/101/175064762|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Kmalu po obisku Ursule von der Leyen v Sloveniji v začetku septembra je v medijih prišlo do ugibanj, da naj bi predsednica Komisije pozvala k imenovanju ženske kandidatke, kar bi Sloveniji prineslo tudi boljši položaj – resor za [[širitev Evropske unije]]. Na špekulacije je vlada odgovorila, da Vesel ostaja edini kandidat.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija vztraja: Tomaž Vesel ostaja edini kandidat za slovenskega komisarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-vztraja-tomaz-vesel-ostaja-edini-kandidat-za-slovenskega-komisarja/|website=N1|date=2024-09-03|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Meta Roglič , Luka|last=Mlakar}}</ref> Nekaj dni kasneje, 6. septembra 2024, je Tomaž Vesel sporočil, da se umika kot kandidat, saj naj bi se s von der Leyen razhajala v nekaterih stališčih, Golob pa je odstop sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Tomaž Vesel odstopil od kandidature za evropskega komisarja. Von der Leyen si želi kandidatko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomaz-vesel-odstopil-od-kandidature-za-evropskega-komisarja-von-der-leyen-si-zeli-kandidatko/720232|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> [[Slika:Marta Kos visits Slovenia - 2024 - P065036-194537.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Marta Kos in Robert Golob]] 9. septembra je vlada za novo komisarsko kandidatko potrdila [[Marta Kos|Marto Kos]], nekdanjo veleposlanico ter ustanovno članico stranke Svoboda, ki je konec 2022 iz stranke izstopila.<ref>{{Navedi splet|title=Nova kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos: "Zelo se zavedam odgovornosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-kandidatka-za-evropsko-komisarko-marta-kos-zelo-se-zavedam-odgovornosti/720432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Opozicijski SDS in NSi sta bili kritični do izbire, saj da kandidatka nima dovolj izkušenj, ter opozorili na "ponižujoč odnos predsednice komisije do slovenske vlade". Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve [[Franc Breznik]] je tako odlašal pri sklicu seje odbora, saj je zahteval popolno dokumentacijo glede imenovanja nove kandidatke, pa tudi pismo Ursule von der Leyen v zvezi z zavrnitvijo kandidata Vesela.<ref>{{Navedi splet|title=Iz opozicije kritike zaradi "ponižujočega odnosa" Ursule von der Leyen do slovenske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-opozicije-kritike-zaradi-ponizujocega-odnosa-ursule-von-der-leyen-do-slovenske-vlade/720487|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Ker postopek ni bil pravočasno končan, je predsednica komisije predstavitev komisije prestavila na z 11. na 17. september.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo novo komisijo zaradi zamude v Sloveniji predstavila šele prihodnji torek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-novo-komisijo-zaradi-zamude-v-sloveniji-predstavila-sele-prihodnji-torek/720561|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Koalicijske poslanske skupine so nato vložile zahtevo za sklic seje, da bi odbor pravočasno obravnaval kandidaturo Marte Kos, a je Breznik vztrajal pri zahtevi za pojasnila o razlogih za zamenjavo.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo komisarsko ekipo predstavila v torek, Breznik na pismo še čaka|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-komisarsko-ekipo-predstavila-v-torek-breznik-na-pismo-se-caka/720954|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Seja odbora zato do 17. septembra, ko je Von der Leyen predstavila ekipo, ni bila sklicana. Na ta dan, ko je Sloveniji dodelila resor širitve EU, je Državnemu zboru tudi posredovala zahtevano pismo, zato je Breznik za 18. september sklical sejo odbora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Sloveniji je uspel zgodovinski met. Slovenski EU-poslanci večinoma zadovoljni z resorjem. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met-slovenski-eu-poslanci-vecinoma-zadovoljni-z-resorjem/721256|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen poslala pismo v DZ. Breznik: Zaslišanje Marte Kos v sredo popoldne.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/von-der-leyen-poslala-pismo-v-dz-breznik-zaslisanje-marte-kos-v-sredo-popoldne/721271|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Na zaslišanju, ki je trajalo več kot 4 ure, je prestala z devetimi glasovi za in petimi proti, zato je vlada njeno kandidaturo naslednjega dne tudi uradno poslala v Bruselj.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja meni, da je Marta Kos primerna kandidatka za evropsko komisarko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-meni-da-je-marta-kos-primerna-kandidatka-za-evropsko-komisarko/721352|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je poslala kandidaturo Marte Kos v Bruselj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-je-poslala-kandidaturo-marte-kos-v-bruselj/721515|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref> === 2025 === [[Slika:Velenje (54285264188).jpg|sličica|220x220_pik|Dan žalovanja v Velenju]] 20. januarja 2025 se je v Jami Preloge [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]] zgodil [[Rudniška nesreča v Velenju (2025)|vdor zemljine, v katerem so umrli trije rudarji]]. Vlada je zato petek, 24. januarja 2025, razglasila za dan žalovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-01-22-vlada-razglasila-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|website=Portal GOV.SI|date=2025-01-22|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada petek razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje - Velenjcan|url=https://www.velenjcan.si/druzba/vlada-petek-razglasila-za-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|date=2025-01-23|accessdate=2025-04-26|language=sl-SI}}</ref> Ob [[Smrt in pogreb papeža Frančiška|smrti papeža Frančiška]] je vlada za 26. april 2025 razglasila [[dan žalovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila soboto, 26. april, za dan žalovanja v Republiki Sloveniji {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-04-23-vlada-razglasila-soboto-26-april-za-dan-zalovanja-v-republiki-sloveniji/|website=Portal GOV.SI|date=2025-04-23|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi v Sloveniji dan žalovanja za pokojnim papežem|url=https://www.rtvslo.si/svet/slovo-papeza-franciska/tudi-v-sloveniji-dan-zalovanja-za-pokojnim-papezem/743971|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-26|language=sl|first=K.|last=S}}</ref> ==== Dvig obrambnih izdatkov ==== [[Slika:Vrh zveze Nato, Haag 25. 6. 2025 (54612862368).jpg|levo|sličica|Vrh zveze NATO, [[Haag]] 25. junij 2025]] Državni zbor je 19. junija 2025 sprejel nacionalno resolucijo, s katero bi Slovenija do leta 2030 izdatke za obrambo postopno zvišala na tri odstotke BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Zaveza Natu: za obrambne izdatke po letu 2032 kar štiri milijarde evrov letno?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaveza-natu-za-obrambne-izdatke-po-letu-2032-kar-stiri-milijarde-evrov-letno/749522|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Voditelji držav članic [[NATO|zveze NATO]], tudi premier Robert Golob, so čez nekaj na vrhu 25. junija 2025 sprejeli povišanje izdatkov za obrambo na pet odstotkov nacionalnih BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Rutte: Zvišanje obrambnih izdatkov je temelj za močnejši Nato; Trump: Zmaga za zahodno civilizacijo|url=https://www.rtvslo.si/svet/rutte-zvisanje-obrambnih-izdatkov-je-temelj-za-mocnejsi-nato-trump-zmaga-za-zahodno-civilizacijo/750060|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> [[Socialni demokrati]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] sta nato sporočili, da o izhodiščih za tovrsten dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov nista bili obveščeni, saj da njihovi ministri v vladnem gradivu, ki ga je vlada sicer potrdila, te vsebine niso zaznali. Gradivo je nosilo oznako interno, kar pomeni, da so bili ministri o tem posebej obveščeni, stranki pa naj tudi ne bi načeli razprave o tem oz. so nekateri njuni ministri sejo pred to točko dnevnega reda zapustili.<ref>{{Citat|title=Premier Golob bo gostil mini koalicijski vrh o zvišanju obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175143005|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|editor=[[Natalija Muršič]]}}</ref> Stranki sta dvigu na pet odstotkov nasprotovali, pri čemer se Levica zavzema tudi za izstop iz zveze NATO.<ref>{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=|last=Radio Slovenija|editor=[[Niko Robavs]]}}</ref> Golob je Levici in SD sporočil, da je varnost zaveza vlade, nato pa je sklical tudi vrh koalicije, v kateri so se odnosi nekoliko ohladili. Predsednik SD [[Matjaž Han]] je sporočil, da jih Golob ne more prepričati v svoja stališča.<ref>{{Citat|title=Bodo na mini vrhu v koaliciji zgladili napetosti zaradi zaveze Natu o zvišanju obrambnih izdatkov?|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175143117|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Na vrhu so se dogovorili, da bo vlada sledila resoluciji, torej trem odstotkom, in da bo vlada vsako leto pregledovala porabo.<ref name=":28">{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Enako je nato sporočil premier Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Edina sprejeta zaveza Slovenije je zvišanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP-ja do 2030|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-edina-sprejeta-zaveza-slovenije-je-zvisanje-obrambnih-izdatkov-na-tri-odstotke-bdp-ja-do-2030/750079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 30. junija, na dan vrha koalicije, je pristojni odbor državnega zbora na izredni seji sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma. Podporo sta napovedali SD in Levica, Svoboda pa ne.<ref name=":28" /> 4. julija je državni zbor na seji tudi uradno potrdil razpis referenduma, pri čemer sta poleg SD in Levice glasove med drugim prispevali tudi opozicijski SDS in NSi, predvsem s stališčem, da vlada igra dvojno igro.<ref name=":29">{{Navedi splet|title=DZ sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-povisanju-obrambnih-izdatkov/750913|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je bila proti.<ref name=":29" /> Predsednik SDS [[Janez Janša]] je pred tem premierja Roberta Goloba pozval, da na glasovanje o referendumu veže tudi zaupnico, a je Golob to zavrnil. Po izglasovanju referenduma je Gibanje Svoboda napovedalo posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi NATO, saj da je to vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bo predlagala posvetovalni referendum o članstvu v Natu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-bo-predlagala-posvetovalni-referendum-o-clanstvu-v-natu/750999|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poraženi Golob napovedal predlog posvetovalnega referenduma o Natu|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/referendum-o-obrambnih-izdatkih-znak-disfunkcionalnosti-koalicije-2742380/|website=www.dnevnik.si|date=2025-07-04|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Dogajanje so dodatno zaostrila nekatera obtoževanja med koalicijskimi partnerji, med drugim je Svobodin evropski poslanec in nekdanji minsiter za obrambo [[Marjan Šarec]] Levici in SD sporočil, da lahko, če ju obrambni izdatki motijo, zapustita vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Če Levico in SD obrambni izdatki tako motijo, naj gresta iz vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-ce-levico-in-sd-obrambni-izdatki-tako-motijo-naj-gresta-iz-vlade/|website=N1|date=2025-07-05|accessdate=2025-07-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec ostro: Tega niso storili prvič|url=https://siol.net/novice/slovenija/marjan-sarec-ostro-tega-niso-storili-prvic-666781|website=siol.net|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Na napoved dveh referendumov se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]]. Pozvala je, naj si Slovenija ne dela sramote v mednarodni skupnosti in da se naj politika poenoti glede pomembnih vprašanj.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Želela bi, da si ne delamo sramote v mednarodni skupnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-zelela-bi-da-si-ne-delamo-sramote-v-mednarodni-skupnosti/751047|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. P. J. , G.|last=C}}</ref> ==== Sankcije zoper Izrael in Milorada Dodika ==== [[Slika:Obisk palestinske ministrice za zunanje zadeve in izseljence Varsen Agabekjan Shahin pri predsedniku vlade Robertu Golobu (54743960924).jpg|sličica|Golob in palestinska ministrica za zunanje zadeve in izseljence [[Varsen Agabekjan Shahin]] (2025, Ljubljana)]] Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji; ukrep je bil razglašen proti ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Benu-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Bezalel Smotriču]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Fajon: Vlada dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-vlada-dva-izraelska-ministra-razglasila-za-nezazeleni-osebi-v-sloveniji/752227|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=Slovenija prepoveduje uvoz blaga iz izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-naj-bi-proti-izraelu-kmalu-uvedla-se-gospodarske-sankcije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref><ref name=":36">{{Navedi splet|title=Nove počitniške simbolične sankcije zoper Izrael|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-pocitniske-simbolicne-sankcije-zoper-izrael|website=www.delo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref> 11. septembra 2025 je vlada sprejela sankcije zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja. Sankcije so vključevale prepoved vstopa na ozemlje Republike Slovenije. Vlada Republike Srbske je nekaj ur zatem sporočila, da vstop na ozemlje te entitete prepoveduje zunanji ministrici Tanji Fajon in predsednici republike Nataši Pirc Musar. Oblasti iz Bosne in Hercegovine so kasneje sporočile, da ta odločitev Republike Srbske nima pravne veljave, saj je zunanja politika v izključni pristojnosti države BiH.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Vlada Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo, Republika Srbska pa Nataši Pirc Musar in Tanji Fajon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-dodiku-prepovedala-vstop-v-slovenijo-republika-srbska-pa-natasi-pirc-musar-in-tanji-fajon/757268|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=Al Ma , Ž N. , M.|last=Z}}</ref> ==== Predlog božičnice ==== Po delovnemu obisku [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] dne 16. septembra 2025 je premier Golob napovedal, da bo vlada 18. septembra razpravljala o uvedbi obvezne neobdavčene [[božičnica|božičnice]] po zgledu [[regres]]a.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada bo v četrtek razpravljala o uvedbi božičnice, ki bo razbremenjena vseh davščin in prispevkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-bo-v-cetrtek-razpravljala-o-uvedbi-bozicnice-ki-bo-razbremenjena-vseh-davscin-in-prispevkov/757767|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Pet članic [[Ekonomsko-socialni svet|Ekonomsko-socialnega sveta]] (ESS) je uvedbi nasprotovalo, kar so pojasnili z besedami, da gre za »novo obremenitev gospodarstva«, [[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije]] pa je uvedbo božičnice podprla.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci: Božičnica bi dodatno obremenila gospodarstvo. ZSSS: Izboljšava položaja zaposlenih.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-bozicnica-bi-dodatno-obremenila-gospodarstvo-zsss-izboljsava-polozaja-zaposlenih/757844|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Na seji vlade, ki je potekala 18. septembra, se je vlada seznanila s predlogi izhodišč za uvedbo božičnice v višini polovice minimalne plače (skupno 639 evrov), ki bi bila izplačana do 18. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada že za letos predlaga obvezno božičnico za vse zaposlene v višini polovice minimalne plače|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vlada-ze-za-letos-predlaga-obvezno-bozicnico-za-vse-zaposlene-v-visini-polovice-minimalne-place/757948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Kot ključen namen je bilo na tiskovni konferenci po vladni seji izpostavljeno izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih ter povečanje zadovoljstva in motivacije pri delu. Izplačilo bi bilo po predlogu oproščeno davkov in prispevkov ter bi se za davčne namene obravnavalo enako kot plačilo za poslovno uspešnost, torej z uporabo obstoječe davčne ugodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=169. redna seja Vlade Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2025-09-18-169-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Nasprotovanje je izrazila [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije]] ter v primeru uzakonitve napovedala izstop iz ESS. Iz zbornice so sporočili, da je predsednik vlade kršil dogovor o spoštovanju socialnega dialoga, predlog pa označili za »predvolilni bombonček.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS bo v primeru uzakonitve obvezne božičnice izstopil iz ESS-ja|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-bo-v-primeru-uzakonitve-obvezne-bozicnice-izstopil-iz-ess-ja/758503|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]] je ob napovedi poudaril, da »božičnica pomeni nagrado, ne pa plače,« tako kot da to predstavlja zimski dodatek za upokojence. Opozoril je, da bi obvezna izplačila lahko podjetja na robu preživetja potisnila v stečaj ter s tem ogrozila delovna mesta, kar je označil za nevaren ukrep z vidika blaginje zaposlenih.<ref>{{Navedi splet|title=Janša za neobdavčeno božičnico, a le, če rezultati poslovanja to omogočajo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-za-neobdavceno-bozicnico-a-le-ce-rezultati-poslovanja-to-omogocajo/758527|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> Vlada je 16. oktobra potrdila predlog zakona. Dodana je bila možnost zamika izplačila ter posebna izjema za leto 2025, kar so delodajalci pozdravili in označili kot »odraz dobre volje:«<ref>{{Navedi splet|title=Božičnica najpozneje do 18. decembra v znesku 639 evrov. Delodajalci pozdravili možnost izjem.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bozicnica-najpozneje-do-18-decembra-v-znesku-639-evrov-delodajalci-pozdravili-moznost-izjem/760948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=G.|first2=La.|first3=M.|last1=K.|last2=Da.|last3=Z.}}</ref> Poleg možnosti zamika do 31. marca 2026 za podjetja v likvidnostnih težavah je bilo torej predlagano, da bi delodajalci v zasebnem sektorju ob zagotovitvi, da ne izplačajo dobička ali nagrad poslovodstvu, lahko izplačali najmanj 160 €, božičnica pa se to prvo leto ne bi upoštevala pri socialnih transferjih. Državi in občinam bi bila sredstva povrnjena iz proračuna, ob rokih za vložitev zahtevkov do 19. decembra in povračilom do 31. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada namerava občinam sredstva za božičnico letos povrniti iz proračuna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-namerava-obcinam-sredstva-za-bozicnico-letos-povrniti-iz-proracuna/761264|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Izjeme je pozdravil tudi gospodarski minister [[Matjaž Han]], saj da se določena podjetja res niso mogla pravočasno pripraviti.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Kadar koli se kaj zgodi Socialnim demokratom, se takoj doda oznaka "afera"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-kadar-koli-se-kaj-zgodi-socialnim-demokratom-se-takoj-doda-oznaka-afera/761348|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Tudi fiskalni svet je v oceni predloga državnih proračunov za leti 2026 in 2027 opozoril, da zaradi napovedane uvedbe obvezne božičnice javnofinančna tveganja ostajajo velika.<ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Zniževanje javnega dolga bo počasnejše od načrtovanega. Vlada očitke zavrača. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/fiskalni-svet-znizevanje-javnega-dolga-bo-pocasnejse-od-nacrtovanega-vlada-ocitke-zavraca/761396|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=T.|last=L. Š.}}</ref> Sledila so pogajanja. Prve pogovore so tako v [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]] kot v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ocenili kot konstruktivne in umirjene, medtem ko so predstavniki OZS vnovič pozvali k temu, da bi bili njihovi argumenti »maksimalno ponotranjeni znotraj zakona.«<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Bodo zaposleni čez dva meseca res dobili obljubljeno obvezno božičnico? Zakonskega predloga še ni.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-zaposleni-cez-dva-meseca-res-dobili-obljubljeno-obvezno-bozicnico-zakonskega-predloga-se-ni/761081|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=M.|first2=T.|last1=Z.|last2=L. Š.}}</ref> Izpostavili so predvsem potrebo po prostovoljni božičnici, saj da obveznost v tej situaciji ne bi imela pozitivnega učinka.<ref name=":30" /> Predstavniki OZS so se nato 21. oktobra sestali na seji upravnega odbora. Predsednik Blaž Cvar je vlado po seji pozval k razbremenitvi gospodarstva; izpostavil je, da je v letu 2024 kar 20.500 podjetij poslovalo negativno, država pa se »lahkotno zadolžuje za predvolilne bombončke.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS za prostovoljno božičnico, vladi očita delanje razkola med delodajalci in zaposlenimi|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-za-prostovoljno-bozicnico-vladi-ocita-delanje-razkola-med-delodajalci-in-zaposlenimi/761538|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> 24. oktobra 2025 so se predstavniki delodajalcev in sindikatov ločeno sestali z ministrom za delo [[Luka Mesec|Luko Mescem]], a pogovori niso prinesli napredka. Predstavniki GZS in Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) so opozorili, da srečanje »ni bilo pogajanje«, kritizirali so »prehiter tempo« in znova zahtevali jasen odziv vlade na njihove pisne pripombe.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec brez odziva, delodajalci in sindikati nezadovoljni|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-brez-odziva-delodajalci-in-sindikati-nezadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=D.|last=S.}}</ref> Tudi sindikati so izrazili nezadovoljstvo, saj da vlada ni odgovorila na njihove predloge. Vztrajali so, da mora biti božičnica obvezna in izplačana pa vsem v enaki vrednosti, s postopno rastjo do minimalne plače, z možnostjo odloga le ob dogovoru v kolektivni pogodbi, zavzeli pa so se tudi za preimenovanje v »zimski regres«, saj da gre za novo pravico, ki je po vsebini enaka regresu za letni dopust.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalce moti hitenje glede božičnice, sindikati bi jo poimenovali "zimski regres"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalce-moti-hitenje-glede-bozicnice-sindikati-bi-jo-poimenovali-zimski-regres/761924|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=K.}}</ref> Na izredni seji ESS dne 27. oktobra sta se vlada in sindikati uskladila glede predlaganega zakona o zimskem regresu. Sindikati so dogovor podprli in ga opisali kot uvedbo nove univerzalne pravice za vse zaposlene, hkrati pa pozvali vlado k spoštovanju dogovora. Delodajalci so sejo obstruirali, ker predlog ni upošteval njihovih pripomb. Dejali so, da odgovorov za nadaljnja pogajanja od vlade niso prejeli in izrazili zopet poudarili potrebo po prostovoljnem in davčno razbremenjenem modelu.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo s sindikati doseglo dogovor o 'zimskem regresu'. Delodajalci so sejo obstruirali. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ministrstvo-s-sindikati-doseglo-dogovor-o-zimskem-regresu-delodajalci-so-sejo-obstruirali/762155|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=G.|first2=G.|first3=Al.|first4=T.|last1=C.|last2=K.|last3=Ma.|last4=K. B.}}</ref> 5. novembra so delodajalske organizacije (poleg GZS, OZS in ZDS tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS)) zaradi po njihovem mnenju kršitev pravil o delovanju ESS-ja prekinile svoje dejavnosti v okviru sveta in opozorile, da bodo o tem obvestile tudi [[Evropska komisija|Evropsko komisijo]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo svoje dejavnosti v ESS-ju, sindikati to vidijo kot izsiljevanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalci-prekinjajo-svoje-dejavnosti-v-ess-ju-sindikati-to-vidijo-kot-izsiljevanje/763002|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=K.|first2=T.|first3=B.|last1=T.|last2=L. Š.|last3=R.}}</ref> V očitkih so navedle, da je vlada mimo tripartitnega procesa v DZ poslala zakon o zimskem regresu in spremembe normirancev ter sprejemala druge akte brez ustreznega vključevanja socialnih partnerjev, kljub protestnemu pismu premierju. Ob tem so zagrozile z možnim ponovnim izstopom iz ESS-ja, če postopki ne bodo spoštovani.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo socialni dialog. Kako odgovarja premierjev kabinet|url=https://forbes.n1info.si/novice/delodajalci-prekinjajo-socialni-dialog-vladi-ocitajo-krsitve/|website=Forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Kaja|last=Stepančič}}</ref> Sindikati so odločitev delodajalcev označili za izsiljevanje in izgovor za nasprotovanje obveznemu zimskemu regresu. Poudarili so, da je bil postopek glede zimskega regresa pravilen ter da so delodajalci sami onemogočili dve seji ESS-ja, torej se pogajati niso želeli.<ref name=":31" /> Vlada je zavrnila očitke in nesoglasje pripisala nesodelovanju delodajalcev.<ref name=":31" /> Na izredni seji kolegija ESS-ja dne 6. novembra sindikati niso dovolili preklica petkove seje, delodajalci pa so zagrozili z bojkotom, če se postopek v zvezi z božičnico ne zaustavi. Vnovič so poudarili, da konkretnih odgovorov od vlade niso prejeli. Sindikati so delodajalce obtožili izsiljevanja, minister Luka Mesec pa je ocenil, da si delodajalci pogajanj očitno ne želijo.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci v bojkot seje ESS-ja. Mesec ne verjame, da si želijo pogajati o božičnici.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-v-bojkot-seje-ess-ja-mesec-ne-verjame-da-si-zelijo-pogajati-o-bozicnici/763178|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=T.|first2=T.|last1=K. B.|last2=L. Š.}}</ref> 7. novembra je bila seja ESS-ja zato nesklepčna, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je dejal, da se bodo o sodelovanju »odločali selektivno.« Zavrnil je očitke, da se delodajalci niso hoteli pogajati o božičnici, saj se vlada po njegovih besedah ni pripravljena pogajati o celotnem zakonu, temveč le o nekaterih elementih, hkrati pa je kritiziral tudi druge posege vlade, ki naj bi kršili pravila socialnega dialoga, vključno s sprejetjem [[Šutarjev zakon|Šutarjevega zakona]] mimo ESS-ja.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi dejavnosti, a iz ESS-ja za zdaj (še) niso izstopili|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-vztrajajo-pri-prekinitvi-dejavnosti-a-iz-ess-ja-za-zdaj-se-niso-izstopili/763307|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Državni zbor je predlog zakona o izplačilu zimskega regresa obravnaval na izredni seji dne 11. novembra. Finančni minister [[Klemen Boštjančič]] je v predstavitvi znova poudaril, da zakon zajema tri vsebine, poleg izplačila zimskega regresa v višini 639 evrov (do 18. decembra) tudi prenovo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov (do 19. decembra).<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico za zaposlene in upokojence|url=https://forbes.n1info.si/novice/poslanci-naj-bi-danes-podprli-obvezno-bozicnico-manj-jasno-je-kaj-sledi/|website=forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=A.|last=Lončar}}</ref> Rezultat glasovanja je bil 48 za in 1 proti. Za zakon so glasovali poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|Svobode]], [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] in [[Poslanska skupina Levica|Levice]] ter poslanca narodnih skupnosti.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico in spremembe za normirance|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-obvezno-bozicnico-in-spremembe-za-normirance/763709|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] in [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|NP]] so bili vzdržali, proti pa je glasoval nepovezani poslanec [[Miha Kordiš]].<ref name=":33" /> V istem tednu bo potekalo tudi vnovično zasedanje kolegija ESS-ja.<ref name=":32" /> ==== Napad na moškega v Novem mestu ==== [[Slika:Sestanek predsednika vlade in ministrov o romski problematiki - 54880910844.jpg|sličica|Izredna tiskovna konferenca premierja Goloba ter ministrov v odstopu Katič in Poklukarja (26. oktober 2025)]] {{main|Napad na moškega v Novem mestu (2025)}} V soboto, 25. oktobra 2025 okoli 2.30 se je v [[Novo mesto|Novem mestu]] zgodil napad na novomeškega občana, gostinca Aleša Šutarja. Moški je utrpel hujše poškodbe in kasneje v bolnišnici umrl, novomeška policija je za dejanje osumila enaindvajsetletnega Roma iz Šentjerneja.<ref>{{Navedi splet|title=Moški, napaden v središču Novega mesta, umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-napaden-v-srediscu-novega-mesta-umrl/762000|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=B.|last=R.|date=2025-10-25}}</ref> Tega večera sta dejanje obsodila generalni direktor slovenske policije [[Damjan Petrič]] in notranji minister [[Boštjan Poklukar]]. Naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, je sožalje izrazil predsednik vlade [[Robert Golob]] in sklical izredni sestanek na temo romske problematike, kamor je povabil pravosodno ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], Boštjana Poklukarja, Damjana Petriča, ministra za delo [[Luka Mesec|Luko Meseca]], generalno državno tožilko Katarino Bergant in podpredsednico vrhovnega sodišča Nino Betetto. Sledila je novinarska konferenca, na kateri sta Boštjan Poklukar in Andreja Katič oznanila, da sta sprejela odgovornost in podala odstopni izjavi, ki ju je predsednik vlade sprejel.<ref name=":8" /> K odstopu so v opozicijskih [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Demokrati.|Demokratih]]<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija ostro obsodila tragični dogodek v Novem mestu, Janša napovedal shod v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-ostro-obsodila-tragicni-dogodek-v-novem-mestu-jansa-napovedal-shod-v-ljubljani/762058|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=T. L.|last=Š|date=2025-10-26}}</ref> pozvali tudi Goloba, a se je ta odzval z besedami, da bi njegov odstop pomenil zgolj beg pred odgovornostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-10-26-premier-dr-golob-vsi-ukrepi-bodo-namenjeni-vzpostavitvi-varnosti-prebivalk-in-prebivalcev/|title=Vsi ukrepi bodo namenjeni vzpostavitvi varnosti prebivalk in prebivalcev|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=gov.si}}</ref> [[Vojko Volk]], državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, je med predlogi [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] izpostavil namero, da se [[Policijska uprava Novo mesto|Policijsko upravo Novo mesto]] okrepi z drugimi slovenskimi policisti ter po potrebi uporabi specialno enoto slovenske policije, ki ima posebna pooblastila za pregon organiziranega kriminala ter da se bo ustanovila koordinacijska skupina, do tedaj pa bo delo usmerjala operativna skupina Sekretariata. Pozval je tudi k spremembam zakonodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Po nasilni smrti Novomeščana ministra Katič in Poklukar odstopila, Golob oba odstopa sprejel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-nasilni-smrti-novomescana-ministra-katic-in-poklukar-odstopila-golob-oba-odstopa-sprejel/762031|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> [[Slika:Lokal_Patriot,_NM_sveče.jpg|levo|sličica|Sveče na mestu dogodka]] Istega dne je premier Golob v spremstvu ministrov v odstopu obiskal Novo mesto in se srečal z županom [[Gregor Macedoni|Gregorjem Macedonijem]]. Napovedal je okrepitev policijske prisotnosti in pravno podporo policistom ter poudaril potrebo po »radikalnih posegih« za odpravo večdesetletnih zanemarjanj varnostnih in socialnih razmer. Med drugimi župan je Macedoni opozoril na sistemske težave, neučinkovitost socialnih politik in potrebo po trajnejši prisotnosti policije, poudaril je, da dodatna pojasnila pričakuje od ministra Mesca. Direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič je potrdil okrepljene policijske aktivnosti na varnostno obremenjenih območjih ter poudaril, da policija vse hujše primere uspešno preiskuje in sodeluje z lokalnimi skupnostmi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Brez radikalnih posegov ne bo šlo." V Novo mesto prispele prve policijske okrepitve. |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/golob-brez-radikalnih-posegov-ne-bo-slo-v-novo-mesto-prispele-prve-policijske-okrepitve/762046|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> V torek, 28. oktobra je v Novem mestu potekala izredna seja mestnega sveta, kjer je predsednik vlade predstavil nove varnostne ukrepe. Premierju in ministroma v odstopu sta se pridružila še minister za vzgojo in izobraževanje [[Vinko Logaj]] ter minister za delo [[Luka Mesec]]. Udeležbo na seji so potrdili tudi v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]], na vrhovnem sodišču in vrhovnem državnem tožilstvu, prisotni so bili tudi župani bližnjih občin. Vzporedno z izredno sejo je na Glavnem trgu potekal protestni shod ''@vsismolahkoaco'' v organizaciji mestne občine Novo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo na seji novomeškega mestnega sveta predstavil ukrepe za večjo varnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-bo-na-seji-novomeskega-mestnega-sveta-predstavil-ukrepe-za-vecjo-varnost/762200|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-28}}</ref> {{Glej tudi|Šutarjev zakon}} Golob je na seji napovedal sprejetje novega zakona, ki naj bi zagotavljal večjo varnost, obsegal pa področja socialnih, kazenskopravnih in varnostnih tematik. V spomin in čast pokojnemu Alešu Šutarju so predlagani zakon poimenovali [[Šutarjev zakon]]. Zakon omogoča vstop in pregled zasebnih prostorov brez sodne odredbe v posebej določenih izjemnih primerih, uvaja uporabo tehničnih sredstev in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic na varnostno obremenjenih območjih; poleg tega širi pooblastila policije za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih lokalih in njihovi okolici. Prav tako predvideva organiziranje posebnih varnostnih akcij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in prometnih kršitev.<ref name=":33"/><ref name=":52">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-06-premier-dr-golob-sutarjev-zakon-daje-odgovore-kako-povecati-varnost-v-druzbi/|title=Premier dr. Golob: "Šutarjev zakon daje odgovore, kako povečati varnost v družbi"|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.gov.si}}</ref> Na področju socialne politike določa obveznosti centrov za socialno delo (CSD) pri mladoletnih starših ter vključevanje pripadnikov romske skupnosti v javna dela, dopolnitev ''Zakona o financiranju občin'' pa omogoča namensko rabo sredstev za izboljšanje varnosti in bivalnih razmer v občinah z evidentiranimi romskimi naselji.<ref name=":43">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Med ključnimi ukrepi je tudi zamrznitev socialnih pomoči storilcem kriminalnih dejanj. Ta ukrep med drugim določa, da če starš ponavlja prekrške in so globe za te prekrške terjane, mora CSD presoditi, ali je tak starš primeren za razpolaganje z [[Otroški dodatek|otroškimi dodatki]].<ref name=":33" /> Vzporedno s Šutarjevim zakonom je bil potrjen tudi ''Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov'', ki ureja kaznovanje in obravnavo mladoletno kriminaliteto, ''Zakon o prekrških'', ki uvaja strožje pogoje za družbeno-koristno delo, ter novela ''Zakona o probaciji'', ki daje dodatna pooblastila probacijskim enotam.<ref name=":422">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Vlada je predlog zakona sprejela 6. novembra, 7. novembra pa je bil poslan v Državni zbor.<ref name=":82">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Opozicijski stranki SDS in NSi sta opozorili, da so nekateri predlagani členi že bili del predlaganih ukrepov [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade]] ter opozorili na zakonodajne luknje.<ref name=":83">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Župani občin [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] so zakon pozdravili, a pozvali k pravilnemu in doslednemu izvajanju ukrepov.<ref name=":72">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupani-pozdravili-ukrepe-a-se-sprasujejo-kaj-bo-sprejeto.html|title=Župani pozdravili ukrepe, Romi svarijo pred neustavnostjo|date=7. 11. 2025|accessdate=7. 11. 2025|website=24ur.com|first1=D.|last1=S.|first2=M.|last2=S.}}</ref> Decembra 2025 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je sprejela vlada, in sicer v delu prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih in omejitve dela v drugih javnih zavodih.<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-7925|title=U-I-79/25|date=11. 12. 2025|website=www.us-rs.si|publisher=Ustavno sodišče Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe je neustavna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-prepoved-dodatnega-dela-zdravnikov-zunaj-javne-zdravstvene-sluzbe-je-neustavna/768236|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ker je bila taka ureditev po mnenju ustavnih sodnikov neustavna, je uveljavilo predhodno ureditev, neustavnost pa mora državni zbor odpraviti v letu dni.<ref name=":38" /> Zahtevo za presojo so vložili zdravstveni delavci in organizacije. Premier Golob se je odzval z oceno, da je Ustavno sodišče presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ustavno sodišče je presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ustavno-sodisce-je-presodilo-da-ima-vlada-pravico-razmejiti-javno-in-zasebno-zdravstvo/768830|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> === 2026 === Po naraščajočih težnjah ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]] je tudi Slovenija podprla ozemeljsko celovitost in suverenost [[Danska|Danske]], ki ji Grenlandija pripada. Vlada je v znak solidarnosti kot več drugih držav na ta otok napotila tudi dva svoja častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], v namen sodelovanja pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje Arctic Endurance pod vodstvom Kraljevine Danske.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada sprejela odločitev o napotitvi dveh častnikov na Grenlandijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-17-vlada-sprejela-odlocitev-o-napotitvi-dveh-castnikov-na-grenlandijo/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenska častnika odpotovala na misijo na Grenlandijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-castnika-odpotovala-na-misijo-na-grenlandijo/771210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Vladni [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|urad za komuniciranje]] (UKOM) je 22. januarja 2026 objavil javni poziv k oddaji ponudb za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih Golobove vlade, rok za to je bil 28. januar.<ref>{{Navedi splet|title=PREKLIC: Poziv k oddaji ponudbe za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih vlade v mandatu od 2022 do 2026 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/poziv-k-oddaji-ponudbe-za-izdelavo-medijskega-nacrta-za-medijski-zakup-za-informativno-kampanjo-o-dosezkih-vlade-v-mandatu-od-2022-do-2026/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Oglasna kampanja bi se po načrtih končala dan pred začetkom uradne volilne kampanje. Opozicijske stranke SDS, NSi in Demokrati so vlado in koalicijske stranke obtožile poskusa obvodnega financiranja lastne volilne kampanje z javnimi sredstvi, Nova Slovenija pa je zahtevala tudi sklic državnozborskega odbora za nadzor javnih financ.<ref>{{Navedi splet|title=PROMOCIJA GOLOBOVE VLADE NA RAČUN DAVKOPLAČEVALCEV – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/promocija-golobove-vlade-na-racun-davkoplacevalcev/|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Podpredsednik vlade Matej Arčon je dejal, da je predstavitev lastnega dela utečen način vsake vlade, kritiki pa da politizirajo in Golobovi vladi zavidajo uspehe.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija koaliciji očita predvolilno kampanjo na račun davkoplačevalcev. Arčon: Politikantstvo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-koaliciji-ocita-predvolilno-kampanjo-na-racun-davkoplacevalcev-arcon-politikantstvo/771294|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bo vlada z javnim denarjem financirala svojo predvolilno kampanjo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razburila-s-kampanjo-o-dosezkih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> 27. januarja 2026 se je UKOM odločil za preklic poziva.<ref>{{Navedi splet|title=Ukom preklical poziv za izdelavo informativne kampanje o dosežkih vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ukom-preklical-poziv-za-izdelavo-informativne-kampanje-o-dosezkih-vlade/771443|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada po kritikah umika razpis za kampanjo o dosežkih mandata|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vlada-po-kritikah-umika-razpis-za-kampanjo-o-dosezkih-mandata-2781111/|website=www.dnevnik.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] so stranke Golobove koalicije izgubile večino oz. skupno 13 poslanskih mest (12 Gibanje Svoboda in 1 Socialni demokrati). Gibanje Svoboda, ki je osvojilo relativno zmago, je po volitvah začelo pogovore o novi vladi, 20. aprila pa so ocenili, da ponovitev mandata ne bo mogoča in da se leve stranke selijo v opozicijo.<ref>{{Citat|title=Predsednica bo nadaljevala pogovore o novem mandatarju|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175215579|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> 20. aprila 2026 je [[Fiskalni svet Republike Slovenije|Fiskalni svet]] v svojem poročilu ocenil, da so slovenske javne finance oddaljile od vzdržnosti in da bi lahko bila evropska fiskalna pravila glede kumulativnega odstopanja neto javnofinančnih izdatkov presežena že v letu 2026. Poleg geopolitičnih razmer so med glavne razloge za to uvrstili podcenjene učinke plačne reforme v javnem sektorju, zimski regres in zviševanje izdatkov nasploh.<ref>{{Navedi splet|title=Ocena Fiskalnega sveta: Ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2026 - Fiskalni svet|url=https://www.fs-rs.si/ocena-fiskalnega-sveta-ocena-osnutka-letnega-porocila-o-napredku-2026/|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Javne finance niso vzdržne brez ukrepov, potrebna je preudarna fiskalna politika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fiskalni-svet-javne-finance-niso-vzdrzne-brez-ukrepov-potrebna-je-preudarna-fiskalna-politika/779959|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> ==== Pridružitev tožbi proti Izraelu ==== Dalj časa se je v politiki razpravljalo, ali bo vlada podprla tožbo Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Golobova vlada je namreč večkrat jasno podprla Palestino in podpirala ukrepe proti Izraelu zaradi njegovih dejanj v Gazi. Na glasovanju vlade 12. marca 2026 predlog za pridružitev tožbi ni dobil dovolj podpore ministrov, za kar se je kmalu izraelska vlada Sloveniji zahvalila.<ref>{{Navedi splet|title=Tožba proti Izraelu: Slovenije ne bo zraven {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tozba-proti-izraelu-slovenije-ne-bo-zraven.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> Zunanja ministrica Tanja Fajon je odločitev vlade obžalovala in dejala, da je bila razprava "čustveno naporna" in da je bila Slovenija deležna pritiskov iz tujine.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Slovenija se ne bo pridružila tožbi Izraela zaradi genocida v Gazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-slovenija-se-ne-bo-pridruzila-tozbi-izraela-zaradi-genocida-v-gazi/776182|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenije po pritiskih ne bo zraven|url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/slovenije-po-pritiskih-ne-bo-zraven-2790131/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-12|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> Vlada tri mesece ni želela razkriti, kako so člani vlade glasovali o tem, šele ob koncu mandata in pritožbi portala info360 na urad informacijske pooblaščenke so dokument razkrili. Iz njega je bilo razvidno, da so pridružitev tožbi podprli le Luka Mesec iz Levice, ministri SD Tanja Fajon, Matjaž Han in Andreja Kokalj ter ena od ministric Svobode Alenka Bratušek. Proti so glasovali ministri Svobode Klemen Boštjančič, Matej Arčon, Igor Papič, Vinko Logaj, Borut Sajovic, Ksenija Klampfer in Branko Zlobko. Ministra Levice Simona Maljevca na seji ni bilo, po navedbah omenjenega medija pa je koordinatorica Levice Asta Vrečko pri tem glasovanju sejno sobo zapustila, zaradi česar je bila deležna kritik javnosti, saj se je pred tem večkrat oglasila v zvezi z obsodbami izraelskih dejanj. Golob se je po lastnih navedbah glasovanja vzdržal, saj da ni želel vplivati na ministre, pred tem pa je izrazil deklerativno podporo pridružitvi tožbi.<ref>{{Navedi splet|title=Dokument: Kako sta Robert Golob in Asta Vrečko izdala Palestince in njihove podpornike|url=https://info360.si/politika/razkrivamo-dokument-kako-sta-robert-golob-in-asta-vrecko-izdala-palestince/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI|first=Nenad|last=Glücks}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Načelnost? Razkriti dokumenti kažejo, kako so Golobovi ministri glasovali o tožbi proti Izraelu|url=https://vecer.com/slovenija/nacelnost-razkriti-dokumenti-kazejo-kako-so-golobovi-ministri-glasovali-o-tozbi-proti-izraelu-10416835|website=Večer|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kdo je na seji vlade glasoval za in kdo proti pridružitvi tožbi zoper Izrael|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znano-je-kdo-je-na-seji-vlade-glasoval-za-in-kdo-proti-pridruzitvi-tozbi-zoper-izrael/784199|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Javno mnenje o vladi == === Mediana, za POP TV === Agencija Mediana izvaja raziskave za [[POP TV]] vsak tretji teden v mesecu, na vzorcu okoli 720 oseb. Vprašanje se glasi ''Ali podpirate delo vlade?'' {| class="wikitable sortable tpl-blanktable" style="text-align:center;font-size:94%;line-height:18px" |- ! '''Mesec''' ! width=80|DA ! width=80|NE ! width=50|Ne vem ! Vir |- | Februar 2026 | 39,1 | style="background:#ff6363" |'''48,6''' | 12,3 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS v vodstvu, velik skok Levice z Vesno, Resnica pa s ključem do večine {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnja-anketa-pred-volitvami-vlada-zakljucuje-mandat-s-40-odstotno-podporo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | Januar 2026 | 36,8 | style="background:#ff6363" |'''53,0''' | 10,1 | <ref>{{Navedi splet|title=Tesna strankarska razmerja ter pat pozicija med levim in desnim blokom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tesna-strankarska-razmerja-ter-pat-pozicija-med-levim-in-desnim-blokom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2025 | style="border-top-width:3px"|34,2 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''52,7''' | style="border-top-width:3px"|13,1 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=S kakšno javno podporo domači politiki zaključujejo letošnje leto?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-kaksno-javno-podporo-domaci-politiki-zakljucujejo-letosnje-leto.html|website=24ur.com|accessdate=2025-12-17|language=sl}}</ref> |- | November 2025 | 32,0 | style="background:#ff6363"|'''53,8''' | 14,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi v tednu po referendumu nekoliko nižja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_15.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2025 | 33,6 | style="background:#ff6363"|'''53,2''' | 13,2 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS vodi, sledi Gibanje Svoboda, najbolj priljubljena še vedno Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-vodi-sledi-gibanje-svoboda-najbolj-priljubljena-se-vedno-predsednica-republike.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | September 2025 | 35,1 | style="background:#ff6363"|'''51,5''' | 13,3 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi po napovedi božičnice navzgor|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-po-napovedi-bozicnice-navzgor.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | Avgust 2025 | 33,9 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 12,8 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SDS z manj podpore, več kot polovica proti oblasti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vec-kot-polovica-proti-oblasti-svoboda-in-sds-izgubile-nekaj-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2025-08-25|language=sl}}</ref> |- | Julij 2025 | 34,6 | style="background:#ff6363"|'''54,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi znova zrasla, manj podpore Novi Sloveniji |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-znova-zrasla-padla-pa-novi-sloveniji.html|website=24ur.com|accessdate=2025-07-28|language=sl}}</ref> |- | Junij 2025 | 32,5 | style="background:#ff6363"|'''56,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Razlika med vodilnima strankama se je več kot podvojila |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razlika-med-vodilnima-strankama-se-je-vec-kot-podvojila.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | Maj 2025 | 31,3 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 13,9 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda zrastla za tri in pol odstotne točke, vlada padla za eno {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poraz-na-referendumu-golobovi-vladi-odnesel-odstotno-tocko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | April 2025 | 32,3 | style="background:#ff6363"|'''52,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Kakšne politične posledice imata afera Karigador in oprostitev Janše|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksne-politicne-posledice-imata-afera-karigador-in-oprostitev-janse.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-04|language=sl}}</ref> |- | style="background:#ffa1a1"|Marec 2025 | style="background:#ffa1a1"|30,8 | style="background:#ff6363"|'''59,2''' | style="background:#ffa1a1"|10,0 | style="background:#ffa1a1"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi rahlo navzgor, Golob znova na repu lestvice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-nekoliko-navzgor-golob-znova-na-repu-lestvice.html|website=24ur.com|accessdate=2025-03-24|language=sl}}</ref> |- | Februar 2025 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''59,0''' | 12,6 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi ostaja nizka, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-ostaja-nizka.html|website=24ur.com|accessdate=2025-02-23|language=sl}}</ref> |- |Januar 2025 | 29,4 | style="background:#ff6363"|'''54,5''' | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi na eni najnižjih točk, SDS krepko pred GS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-na-eni-najnizjih-tock-sds-krepko-pred-gs.html|website=24ur.com|accessdate=2025-01-26|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2024 | style="border-top-width:3px"|32,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,6''' | style="border-top-width:3px"|15,5 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi nekoliko upadla, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_13.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- |November 2024 | 36,3 | style="background:#ff6363"|'''50,2''' | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada krepko odskočila, komu kradejo Demokrati? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-krepko-odskocila-komu-kradejo-demokrati.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2024 | 26,3 | style="background:#ff6363"|'''58,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=26,3 odstotka: podpora vladi padla na najnižjo točko doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jkk.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-27|language=sl}}</ref> |- |September 2024 | 31,9 | style="background:#ff6363"|'''52,1''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v vročo politično jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-vroco-politicno-jesen-vstopa-s-peto-najnizjo-podporo-doslej.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''46,6''' | 17,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Kako so politične karte razdeljene pred vročo politično jesenjo? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-so-politicne-karte-razdeljene-pred-vroco-politicno-jesenjo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-25|language=sl}}</ref> |- |Julij 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''51,6''' | 12,2 |<ref>{{Navedi splet|title=SDS ohranja vodstvo pred Svobodo, Levica, NSi in Vesna skoraj izenačene |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_12.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> |- |Junij 2024 | 34,4 | style="background:#ff6363"|'''47,8''' | 17,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Učinek volitev? Svoboda in SDS povečujeta prednost, Vesna med 'prvimi petimi' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ucinek-volitev-svoboda-in-sds-povecujeta-prednost-vesna-med-prvimi-petimi.html|website=24ur.com|accessdate=2024-06-23|language=sl}}</ref> |- |Maj 2024 | 32,8 | style="background:#ff6363"|'''53,4''' | 13,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda se je približala SDS, Palestina vpliva na priljubljenost politikov |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoboda-se-je-priblizala-sds-palestina-vpliva-na-priljubljenost-politikov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-27|language=sl}}</ref> |- |April 2024 | 35,3 | style="background:#ff6363"|'''52,0''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada popravila vtis, a med strankami prepričljivo vodi SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-z-najvisjo-podporo-v-zadnjega-pol-leta.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-29|language=sl}}</ref> |- |Marec 2024 | 30,7 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Levica s pol manjšo podporo, prehiteli so jo Pirati, vrnitev SD |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-s-pol-manjso-podporo-prehiteli-so-jo-pirati-vlada-stagnira.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-25|language=sl}}</ref> |- |Februar 2024 | 30,4 | style="background:#ff6363"|'''55,1''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Fajonova na robu političnega preživetja, volivci imajo dovolj 'cincanja' Logarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-na-robu-politicnega-prezivetja-volivci-imajo-dovolj-cincanja-logarja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-25|language=sl}}</ref> |- |Januar 2024 | 30,8 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado podpira manj kot tretjina vprašanih, na vrhu SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-podpira-manj-kot-tretjina-vprasanih-na-vrhu-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2023 | style="border-top-width:3px"|34,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,4''' | style="border-top-width:3px"|13,7 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Premier ustavil politični prosti pad in stabiliziral javno podporo vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-stabiliziral-podporo-svoje-vlade-a-je-jansa-se-vedno-pred-njim.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-30|language=sl}}</ref> |- | November 2023 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''55,4''' | 16,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Golob med burno politično jesenjo strmoglavil na lestvici priljubljenosti |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-med-burno-politicno-jesenjo-strmoglavil-na-medianini-lestvici-priljubljenosti.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-27|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2023 | 40,4 | style="background:#ff6363"|'''46,9''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Padec priljubljenosti vlade in skok za opozicijsko SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/padec-priljubljenosti-vlade-in-skok-za-opozicijsko-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |September 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,9''' | 38,9 | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi padla na predpoplavne odstotke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-padla-na-pred-poplavne-odstotke.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-25|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2023 | style="background:#76dd71"|'''51,7''' | 34,8 | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Politične posledice poplav: vlada bolj priljubljena, skok tudi za Janšo in Šarca|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politicne-posledice-poplav-vlada-bolj-priljubljena-skok-tudi-za-janso-in-sarca.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Julij 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,1''' | 41,6 | 14,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado znova podpira več volivcev, kot ji nasprotuje, SDS in GS tesno skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-znova-podpira-vec-volivcev-kot-ji-nasprotuje-med-strankami-z-najvisjo-podporo-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Junij 2023 | 43,1 | style="background:#ff6363"|'''46,7''' | 10,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Janševa SDS prvič po volitvah prehitela Golobovo Svobodo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janseva-sds-prvic-po-volitvah-prehitela-golobovo-svobodo.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |Maj 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,4''' | 40,7 | 12,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Logarju padla podpora, po priljubljenosti ga je prehitela Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarju-padla-podpora-po-priljubljenosti-ga-je-prehitela-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |April 2023 | style="background:#76dd71"|'''45,5''' | 41,9 | 12,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ustavila trend padanja podpore|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ustavila-trend-padanja-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-24|language=sl}}</ref> |- |Marec 2023 | 41,5 | style="background:#ff6363"|'''42,4''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada prvič z več nasprotniki kot podporniki|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-prvic-z-vec-nasprotniki-kot-podporniki.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> |- |Februar 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,0''' | 40,6 | 13,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada izgublja javno podporo, prvič jo podpira manj kot polovica vprašanih |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-izgublja-javno-podporo-prvic-jo-podpira-manj-kot-polovica-vprasanih.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Januar 2023 | style="background:#76dd71"|'''50,6''' | 35,5 | 13,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vladi najnižja podpora od lanskih volitev, najbolj priljubljen politik Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladi-najnizja-podpora-od-lanskih-volitev-najbolj-priljubljen-politik-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-22|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2022 | style="border-top-width:3px; background:#76dd71"|'''53,3''' | style="border-top-width:3px"|35,2 | style="border-top-width:3px"|11,4 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda še vedno močno vodi, vladi podpora nekoliko padla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_11.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-25|language=sl}}</ref> |- | style="background:#8AFF8A"|November 2022 | style="background:#76dd71"|'''59,2''' | style="background:#8AFF8A"|29,0 | style="background:#8AFF8A"|11,8 | style="background:#8AFF8A"|<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi vladi rekordna podpora, za Pahorjem najbolj priljubljen Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobovi-vladi-rekordna-podpora-za-pahorjem-najbolj-priljubljen-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-28|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 32,2 | 14,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada oktobra še vedno z več kot 50-odstotno podporo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-oktobra-se-vedno-z-vec-kot-50-odstotno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-31|language=sl}}</ref> |- |September 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,9''' | 28,8 | 12,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ponovno z rekordno podporo, najbolj priljubljen politik še vedno Golob |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ponovno-z-rekordno-podporo-najbolj-priljubljen-politik-se-vedno-golob.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,4''' | 26,7 | 14,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v politično jesen vstopa z rekordno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-politicno-jesen-vstopa-z-rekordno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Julij 2022 | style="background:#76dd71"|'''51,4''' | 33,5 | 15,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Najmočnejša vladna stranka še naprej vodi, najvišja ocena tokrat Bešič Loredanu |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmocnejsa-vladna-stranka-se-naprej-vodi-najvisja-ocena-tokrat-besic-loredanu.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Junij 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 31,6 | 15,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna ministrska ekipa mandat začenja z več kot 50-odstotno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aktualna-ministrska-ekipa-mandat-zacenja-z-vec-kot-polovicno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |} == Vrhi koalicije na Brdu pri Kranju == === Prvo srečanje (november 2022) === Poslanci in ministri vladnih strank so se na prvem koalicijskem vrhu sestali 9. novembra 2022. Poudarili so, da so trdni in enotni partnerji. Na srečanju so se seznanili z opravljenim delom, s poudarkom na ukrepih, vezanih na energetsko draginjo. Predsedniki strank so javnosti zagotovili, da so sposobni delovati kot ekipa in bodo tako delovali tudi v prihodnje.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Opravljeno je bilo ogromno delo. Naši ukrepi so bili pravočasni in učinkoviti.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-opravljeno-je-bilo-ogromno-delo-nasi-ukrepi-so-bili-pravocasni-in-ucinkoviti/646726|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Drugo srečanje (januar 2023) === Drugo srečanje koalicije se je odvilo 18. januarja 2023. Tokrat je bila glavna tema razprave zgolj zdravstvena reforma, ostalih petih pa po besedah premierja niso obravnavali, ker bo zdravstvena obsežnejša. Zagotovili so pripravo časovnice sprejemanje nove zakonodaje, ter sprejetje aneksa h koalicijski pogodbi v šestih tednih. Dodali so, da v novi reformi ostaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Golob je napovedal celovito digitalizacijo zdravstvene blagajne, poleg naštetega pa so poudarili so še, da bodo z bojem proti korupciji v zdravstvu uspešni.<ref>{{Navedi splet|title="Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Tretje srečanje (februar 2023) === Tretji vrh koalicije je v ospredje postavil reformo plač v javnem sektorju in novo stanovanjsko politiko. Udeleženci so se na Brdu pri Kranju, dne 1. februarja, med drugim dogovorili, da bo prioriteta ureditev spodnjega dela plačne lestvice. Vsi partnerji so ocenili razpravo za zelo poglobljeno in konstruktivno. Koalicija je postavila določena izhodišča: da ne bo več plač pod minimalno, da bodo plačna razmerja omejena na 1 proti 7 in da država ne bo več posegala v plačni sistem, ta naj bi se razdelil na nove stebre. Plačno reformo so ocenili kot izhodišče za naslednje reforme.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijski vrh: "V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-vrh-v-javnem-sektorju-ne-bo-vec-plac-nizjih-od-minimalne/656389|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Četrto srečanje (marec 2023) === Reforma davčnega in šolskega sistema pa sta bila poglavitni temi četrtega vrha koalicije, ta je potekal 14. marca 2023. Spregovorili so o možnosti obdavčitve premoženja, ki bi se osredotočala predvsem na nepremičnine. Predstavili so tudi idejo o poenostavljenem sistemu brez olajšav, na primer regresa ali prevoza na delo, torej o razbremenitvi plač. Podpredsednica vlade Fajon je napovedala, da bodo s strokovno javnostjo in civilno družbo skušali vzpostaviti čim širši dialog in dogovor. Reforma naj bi zagotovila predvsem pravičnejši sistem davkov.<ref>{{Navedi splet|title=Izhodišča davčne reforme: Razbremenitev plač z letom 2024, leta 2025 predviden davek na premoženje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izhodisca-davcne-reforme-razbremenitev-plac-z-letom-2024-leta-2025-predviden-davek-na-premozenje/661099|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Peto srečanje (september 2024) === Vlada se je 12. septembra 2024 skupaj s poslanci koalicijskih strank srečala na petem vrhu koalicije na Brdu pri Kranju. Namen srečanja je bil pregled sprejetih ukrepov in uresničevanja koalicijske pogodbe ter načrt dela za drugo polovico mandata. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ocenil, da je bila do tedaj realizirana četrtina koalicijske pogodbe. Kot ključni prioriteti so zbrani zastavili boj za demokracijo in pravno državo ter javno zdravstvo. Trije predsedniki vladnih strank so v izjavi za javnost pohvalili gospodarsko sliko države in odnose v koaliciji ter poudarili zadovoljstvo z dosežki vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ključni prioriteti sta boj za demokracijo in javno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-prioritete-so-demokracija-javno-zdravstvo-stanovanja-okolje-in-znanost/720764|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Seja Vlade Republike Slovenije in vrh koalicije na Brdu pri Kranju|url=https://www.gov.si/dogodki/2024-09-12-seja-vlade-republike-slovenije-in-vrh-koalicije-na-brdu-pri-kranju/|website=GOV.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref> == Vidnejše odločitve vlade == === Kadrovske menjave === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Predhodnik |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |Generalna sekretarka vlade |'''[[Barbara Kolenko Helbl]]''' |[[Janja Garvas Hočevar]] |- | rowspan="1" |[[Policija (Slovenija)|Policija]] |Generalni direktor policije |[[Boštjan Lindav]]<br>'''[[Senad Jušić]] |[[Anton Olaj]] |- | rowspan="1" |[[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|UKOM]] |Direktor (v.d.) |[[Dragan Barbutovski]]<br>'''[[Petra Bezjak Cirman]]''' |[[Uroš Urbanija]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]] |Direktor (v.d.) |'''[[Joško Kadivnik]]''' |[[Janez Stušek]] |- | rowspan="1" |[[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]] |Generalni direktor |'''[[Peter Grum]]''' |[[Ivan Simič]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska vojska]] |Poveljnik sil SV |'''[[Roman Urbanič]]''' |[[Miha Škerbinc]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni preiskovalni urad|NPU]] |Direktor (v.d.) |'''[[Boštjan Mlačnik]]''' |[[Petra Grah Lazar]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]] |Direktor (v.d.) |'''[[Branko Gabrovec]]''' |[[Milan Krek]] |- |} === Reorganizacija vlade === Potem ko so bili v Uradnem listu objavljeni uradni rezultati trojnega referenduma v nedeljo, 27. novembra 2022, so trije zakoni stopili v veljavo. Med njimi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi. S spremembo Zakona o vladi se število ministrstev nekoliko razširi. Iz trenutne ureditve, 14 ministrstev in 3 uradi/službe vlade, ki jih vodijo ministri brez resorja, se vladna ekipa razširi na 19 ministrstev in 1 urad vlade. Nova ministrstva so: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Ministrstvo za solidarno prihodnost; ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Od prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor se odvajajo delovna področja varovanja okolja ter upravnih postopkov na področju okolja; preimenuje se v Ministrstvo za naravne vire in prostor. Od Ministrstva za izobraževanje se odcepi področje znanosti in inovacij, ki se prestavi na zgoraj omenjeno Ministrstvo za visoko šolstvo. Obstoječe ministrstvo se preimenuje v Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Delovno področje športa iz prejšnjega šolskega ministrstva pa se prestavi na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Ministrstvo za zunanje zadeve se preimenuje v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve; Služba vlade za digitalno preobrazbo se preimenuje v Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Resor kohezije in razvoja postane del preimenovanega Ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=gov.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> Zaradi reorganizacije vladne ekipe je z uveljavitvijo zakona avtomatsko prenehal mandat štirim ministrom: kohezijskemu [[Aleksander Jevšek|Aleksandru Jevšku]], okoljskemu [[Uroš Brežan|Urošu Brežanu]], ministrici pristojni za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emiliji Stojmenovi Duh]] ter ministru za gospodarstvo [[Matjaž Han|Matjažu Hanu]]. Navedeni ministri bodo zopet zaslišani pred matičnim odborom ter nato prisegli v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Kumer in Papič odstopata, četverici ministrov danes prenehala funkcija|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kumer-in-papic-odstopata-cetverici-ministrov-bo-jutri-prenehala-funkcija/|website=n1info.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> Dva izmed ministrov, [[Bojan Kumer]] z infrastrukturnega resorja ter [[Igor Papič]] z resorja izobraževanja pa sta zaradi sprememb podala odstopni izjavi. Z izjavama se bo v kratkem seznanil tudi Državni zbor; Kumer bo vodil Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, medtem ko bo Papič postal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Novo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo vodil zdajšnji sekretar Darjo Felda, nova infrastrukturna ministrica bo [[Alenka Bratušek]]. Obeta se še Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki pa ga bo vodil [[Simon Maljevac]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 9. januarja 2023 je premier Robert Golob v Državni zbor poslal listo devetih ministrskih kandidatov. Ti so bili zaslišani še isti teden in vsi uspešno prestali zaslišanja. Uradno je nova vladna ekipa prisegla na redni seji v DZ dne 24. januarja 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-dz-vlozil-seznam-kandidatov-za-ministre-v-reorganizirani-vladi/653626|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-09|language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> === Infrastruktura === '''Regulacija energentov''' Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo [[14. vlada Republike Slovenije|predhodne vlade]], in sicer [[bencin]] na 1,56 evra, [[dizel]] pa na 1,668 evra na liter.<ref>{{Navedi splet|title=Ponovna regulacija cen goriv: za bencin 1,56 evra, za dizel 1,668 evra na liter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-vlada-spet-regulirala-cene-bencina-odlocitev-naj-bi-padla-se-danes.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref> 15. junija 2022 je predsednik vlade [[Robert Golob]] predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi draginjski ukrepi bodo zvišali ceno goriva|url=https://www.dnevnik.si/1042991213|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-03|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703202101/https://www.dnevnik.si/1042991213|url-status=dead}}</ref> Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.<ref>{{Navedi splet|title=Znane so nove cene goriva: koliko bomo po novem odšteli za rezervoar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/cene-goriva-nove/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref> Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih.<ref>{{Navedi splet|title=Na več bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, nekatere celo začasno zaprli|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ponekod-zmanjkuje-goriva-dobava-zamuja-tudi-zaradi-gnece-na-cestah/|website=N1|date=2022-06-19|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mnogi niso prišli do goriva, ponekod črpalke kar zaprle vrata|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-stevilnih-krajih-po-sloveniji-zmanjkalo-goriva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred podražitvijo ponekod zmanjkalo goriva. Petrol: Strah pred pomanjkanjem odveč.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/pred-podrazitvijo-ponekod-zmanjkalo-goriva-petrol-strah-pred-pomanjkanjem-odvec/631504|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Kljub obvestilu, da goriva ni, brez težav tankal {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/video-kljub-obvestilu-da-goriva-ni-brez-tezav-tankal/639452|website=sobotainfo.com|accessdate=2022-07-03|language=sl|last=sobotainfo}}</ref> Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister [[Matjaž Han]] pa je odredil inšpekcijski nadzor.<ref>{{Navedi splet|title=Je goriva po bencinskih servis res že zmanjkalo? Inšpektorji so na terenu|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/je-goriva-po-bencinskih-servis-res-ze-zmanjkalo-inspektorji-so-na-terenu/|website=Avto-magazin.si|accessdate=2022-07-03|language=en}}</ref> '''Regulacija navftnih derivatov''' Junija 2025 je vlada sprejela URedbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri je lahko država cene standardnih pogonskih goriv NMB-95 (bencin) in dizla ter kurilnega olja regulirala na becinskih servisih tako na avtocestnem omrežju kot izven njega. Prejšnja uredba je namreč postavljanje cen na črpalkah ob avtocestah prepuščala ponudnikom. Ti so se na novo ureditev odzvali z neodobravanjem, Petrol in Mol sta napovedala pregled svojega poslovanja v Sloveniji, Petrol pa se je nato odločil za zaprtje štirih bencinskih servisov, in sicer v Solčavi, Petrini, Črnem vrhu nad Idrijo in Podkorenu. Vlada je Petrolu očitala, da je za talce vzel prebivalce odročnih krajev, Petrol pa vladi, da ta omejuje že tako močno obdavčene ponudnike naftnih derivatov. Prebivalci omenjenih krajev so večkrat organizirali proteste z apeli obema stranjema, ti sta se z njimi tudi nekajkrat sestali. 15. julija je Petrol sporočil, da bo odpravil zaprtje omenjenih bencinskih servisov. === Izobraževanje === '''Dvig plač pomočnicam vzgojiteljev''' [[Sindikat vzgoje in izobraževanja]] (SVIZ) je zaradi plačnih nesorazmerij napovedal [[Protest|protestni]] shod pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev v [[Vrtec|vrtcih]]. Ta naj bi se odvila na soboto, 14. januarja 2023.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Če bo vladni predlog zvišanja plač ustrezen, shoda pomočnic vzgojiteljic ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ce-bo-vladni-predlog-zvisanja-plac-ustrezen-shoda-pomocnic-vzgojiteljic-ne-bo/|website=N1|date=2023-01-04|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI}}</ref> Povprečni plačni razred pomočnic vzgojiteljev je bil namreč pod minimalno plačo. Predstavniki sindikata so z ministrom za izobraževanje, znanost in šport Igorjem Papičem opravili razgovor, na katerem je obljubil dvig plač za tri do štiri plačne razrede.<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Po napovedi protestnega shoda na pogajanjih o plačah pomočnic vzgojiteljic vendarle napredek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-napovedi-protestnega-shoda-na-pogajanjih-o-placah-pomocnic-vzgojiteljic-vendarle-napredek/653116|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Do uradnega dogovora je prišlo 9. januarja 2023, zaradi česar je SVIZ protestni shod odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pomocnicam-vzgojiteljic-visje-place/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače, sobotnega shoda, kot kaže, ne bo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbranih-ze-20000-podpisov-v-peticiji-za-dvig-plac-pomocnic-vzgojiteljic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> === Javna uprava === '''Reforma plačnega sistema''' Od nastopa 15. vlade Republike Slovenije je bila plačna reforma ena osrednjih obljub. Vlada in sindikati javnega sektorja so 25. septembra 2024 dosegli dogovor o novem plačnem sistemu, ki je zadeval okoli 190.000 zaposlenih v javnem sektorju. V veljavo je stopil 1. januarja 2025.<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Prenova plačnega sistema v javnem sektorju {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/prenova-placnega-sistema-v-javnem-sektorju/|website=Portal GOV.SI|date=2024-12-23|accessdate=2025-01-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada in sindikati uskladili novi plačni zakon: "Strli smo najtrši oreh"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-in-sindikati-v-podpis-dokumenta-o-usklajenosti-predloga-placnega-zakona/|website=N1|date=2024-09-25|accessdate=2025-01-03|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Med največjimi novostmi je bila nova določitev plačnih razredov. Pred uvedbo je bilo več najnižjih razredov pod minimalno plačo, z novo ureditvijo pa je 1. plačni razred usklajen z minimalno plačo. Nov sistem ima 67 plačnih razredov, razpon med njimi pa znaša 3 odstotke. Ukinjeno je bilo tudi napredovanje v višji plačni razred na podlagi ocen delovne uspešnosti.<ref name=":27" /> Zakon je ob tem vzpostavil pet plačnih stebrov: # plačni steber: funkcionarji, # plačni steber: javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna # plačni steber: javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna.<ref name=":27" /> === Kultura === [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52424928798).jpg|sličica|Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]].]] '''Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam''' 29. junija 2022 se je ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] sestala s predstavniki [[Nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za [[Prirodoslovni muzej Slovenije]], ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov.<ref>{{Navedi splet|title=Metelkova 6: Nevladniki pozivajo ministrstvo, naj ustavi sodne postopke|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/metelkova-6-nevladniki-pozivajo-ministrstvo-naj-ustavi-sodne-postopke/611117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.<ref>{{Navedi splet|title=Stanovalci Metelkove 6 ostajajo v svojih prostorih {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-stanovalci-metelkove-6-ostajajo-v-svojih-prostorih/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> '''Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija''' Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-vladno-novelo-zakona-o-rtv-slovenija/634222|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] je ob dejala: ''"Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim.''" Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik države]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], Nacionalni svet za kulturo, [[Olimpijski komite Slovenije]], [[informacijski pooblaščenec]], Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] in [[Nacionalni svet invalidskih organizacij]].<ref name=":4" /> Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.<ref name=":4" /> '''Združitev MNZS in muzeja osamosvojitve''' 21. oktobra 2022 je ministrstvo za kulturo sporočilo, da začenja s postopkom združitve [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]] v nov javni zavod oziroma v nov [[muzej]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: "Muzej slovenske osamosvojitve se združuje z drugim muzejem, ne pa ukinja"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-z-drugim-muzejem-ne-pa-ukinja/644926|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več|url=https://www.delo.si/kultura/razno/muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl-si}}</ref> Muzej osamosvojitve je bil ustanovljen v času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], prostori pa so mu bili zagotovljeni na Poljanski cesti 40. Kot glavni razlog za združitev muzejev je ministrstvo navedlo, da bo to okrepilo tudi raziskovanje obdobja slovenske osamosvojitve. Ministrica [[Asta Vrečko]] je ob tem dejala: ''"Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ideološki projekt prejšnje vlade. Z združitvijo obeh institucij se zasleduje argument strokovne in muzejske javnosti, da se sodobne in novejše zgodovine ne sme ločevati."''<ref>{{Navedi splet|title=Združitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-10-21-zdruzitev-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije-in-muzeja-slovenske-osamosvojitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref> Na odločitev ministrstva se je opozicijska Slovenska demokratska stranka odzvala z zahtevo po sklicu izredne seje [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborskega odbora za kulturo]]. Po njihovo je ministrica s tem pokazala podcenjujoč in zavržen odnos do ključnih trenutkov v času nastanka države. Do odločitve ministrice so bili kritični tudi v nekaterih veteranskih organizacijah, protest je izrazilo tudi [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve]].<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: Muzej slovenske osamosvojitve se združuje in ne ukinja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-in-ne-ukinja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-11-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pri Muzeju slovenske osamosvojitve gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin|url=https://www.domovina.je/pri-muzeju-slovenske-osamosvojitve-gre-za-nase-dostojanstvo-in-nacionalni-spomin/|website=Domovina|date=2022-11-13|accessdate=2022-11-19|language=sl-SI|first=Gostujoči|last=avtor}}</ref> 19. januarja 2023 je vlada s sklepom ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je združil Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-20-vlada-zdruzila-muzej-slovenske-osamosvojitve-in-muzej-novejse-zgodovine-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/vlada-je-ustanovila-nov-javni-zavod-muzej-novejse-in-sodobne-zgodovine-slovenije/654937|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi muzej pomeni tudi novo vodstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-odlocila-muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref> === Kmetijstvo === ==== Ustanovitev Strateškega sveta za prehrano ==== Konec decembra 2022 je vlada ustanovila nov Strateški svet za prehrano pod vodstvom Nataše Fidler Mis. Svet razpravlja o nacionalnih prehranskih smernicah, trajnostni pridelavi, nadgradnjah na področju prehranske politike, ukrepih za zmanjšanje količine zavržene hrane in drugih s tem povezanih temah. 10. januarja je bil seznam članov dopolnjen oz. posodobljen. Med drugim ga sestavljajo strokovni direktor NIJZ [[Ivan Eržen]], specialist kardiologije Zlatko Fras, agrarni ekonomist Aleš Kuhar, farmacevt [[Samo Kreft]] in drugi.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljen Strateški svet za prehrano|url=https://www.gov.si/novice/2022-12-21-ustanovljen-strateski-svet-za-prehrano/|website=www.gov.si|accessdate=2023-01-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znani člani strateškega sveta za prehrano|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znani-clani-strateskega-sveta-za-prehrano.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-08}}</ref> === Notranje zadeve === '''Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov'''[[Slika:3. redna seja vlade 01.jpg|sličica|3. seja vlade]]Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Fursa Peter Grum, tožbe za povrnitev stroškov Policiji umaknjene|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/simica-naj-bi-na-celu-fursa-zamenjal-peter-grum.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}</ref> '''Odstranitev ograje na meji s Hrvaško''' Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Ograja naj ne bi bila učinkovita pri zajezitvi migracij.<ref name=":25">{{Navedi splet|title='Velik dan za kraje ob južni meji': začelo se je odstranjevanje panelne ograje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacelo-se-je-odstranjevanje-panelne-ograje-na-meji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-09|language=sl}}</ref> Za odstranitev so določili [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]], medtem ko bo [[Policija (Slovenija)|Policija]] po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.<ref>{{Navedi splet|title=7. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-08-7-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-meji-s-hrvasko-bodo-zaceli-odstranjevati-zico/633655|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref> V prvi polovici leta 2023 se je število prestopov državne meje znova povečalo. Policija je zabeležila 36.137 nezakonitih prestopov meje, v enakem obdobju leta 2022 pa 13.601.<ref>{{Navedi splet|title=Golob o migracijah: To je na ekstremni desnici priljubljena tema za strašenje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-migracijah-to-je-na-ekstremni-desnici-priljubljena-tema-za-strasenje-ljudi/681738|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi septembrski seji je predsednik vlade [[Robert Golob]] prejel poslansko vprašanje iz opozicije, kaj bo vlada storila, da zaščiti lokalno prebivalstvo na južni meji. Golob je ponovil, da ograja na meji ni učinkovita, saj da so bili prestopi številčni tudi v krajih, kjer panelna ograja ali žica še stojita.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Golob o povečanju števila prebežnikov: Gre za enega največjih izzivov celotne EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-bodo-goloba-povprasali-o-ukrepih-po-poplavah-kaj-jim-bo-odgovoril/|website=N1|date=2023-09-18|accessdate=2023-09-18|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Golob se je zavzel za skupne patrulje ter reševanje težave na nivoju Evropske unije v izvornih državah migracij.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: S problematiko nezakonitih migracij se Evropska unija ukvarja v izvornih državah|url=https://www.sta.si/3214959/golob-s-problematiko-nezakonitih-migracij-se-evropska-unija-ukvarja-v-izvornih-drzavah|website=www.sta.si|accessdate=2023-09-18}}</ref> Opozicija je predsedniku vlade očitala, da se ne zaveda realnosti na terenu.<ref name=":20" /> Z odstranjevanje žice na južni meji je Slovenska vojska začela julija leta 2022, odstranjena naj bi bila do konca leta, a se to ni zgodilo. 16. maja 2023 se je začelo še odstranjevanje panelnih ograj, za kar je vlada pogodbo podpisala s podjetjem Minis, ki jo je tudi postavilo.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Poleg žične ograje so na meji s Hrvaško začeli odstranjevati tudi panelno ograjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poleg-zicne-ograje-so-na-meji-s-hrvasko-zaceli-odstranjevati-tudi-panelno-ograjo/668293|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=Dejan Ladika, TV|last=Slovenija}}</ref><ref name=":25" /> Minister za notranje zadeve [[Boštjan Poklukar]] je 16. maja 2023 napovedal, da bo 143 kilometrov panelne ograje in 60 kilometrov žice odstranjenih v letu dni.<ref name=":26" /> === Obramba === [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Socialni demokrati]] ter [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], ki sta se kasneje pripojila h [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]], [[Marjan Šarec]] pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] nasprotovale predlogu zakona o investicijah v [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]] od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-za-780-milijonske-investicije-v-slovenski-vojski/535099|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-05-09}}</ref> Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop [[Slovenija|Slovenije]] iz zveze [[NATO]] in njegovi nadaljnji širitvi, a je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se je v preteklosti že zgodilo.<ref>{{Navedi splet|title=Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata|url=https://www.dnevnik.si/1042824426|website=Dnevnik|accessdate=2022-06-30|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314011142/https://www.dnevnik.si/1042824426|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-proti-siritvi-nata-na-finsko-in-svedsko-na-vladi-in-odboru-preglasovana/|website=N1|date=2022-06-29|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref> Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo je predhodni obrambni minister [[Matej Tonin]] podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-preprican-da-je-podpis-pogodbe-za-nakup-vojaske-opreme-nujen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|last=Gregorc|first=Marko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-namerava-za-45-oklepnikov-tipa-boxer-odsteti-3434-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2022-05-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpis-pogodbe-o-nakupu-osemkolesnikov-bi-se-lahko-zavlekel-v-maj/625641|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-09|language=sl}}</ref> Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obrambo ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sarec-zaveze-natu-ostajajo-revizija-nakupa-boxerjev-poteka.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-30}}</ref> Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze [[NATO]] v [[Madrid|Madridu]] in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob na vrhu zveze Nato v Madridu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-predsednik-vlade-robert-golob-na-vrhu-zveze-nato-v-madridu-103034/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob se udeležuje zasedanja Nata {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-28-predsednik-vlade-robert-golob-se-udelezuje-zasedanja-nata/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Golob: Časovnico višanja izdatkov za obrambo bo treba pospešiti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-casovnico-visanja-izdatkov-za-obrambo-bo-treba-pospesiti/632588|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej.<ref name=":1" /> Zveza NATO je minimum dveh odstotkov za obrambo potrdila na vrhu v [[Vilna|Vilni]], 11. in 12. julija 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrajini povabilo, ko bodo članice enotne. Dva odstotka BDP-ja po novem minimum.|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ukrajini-povabilo-ko-bodo-clanice-enotne-dva-odstotka-bdp-ja-po-novem-minimum/674720|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl|first=B. V. , J.|last=R}}</ref> [[Slika:Vrh Nata v Washingtonu s slovesnostjo ob 75. obletnici Severnoatlantskega zavezništva (53848410200).jpg|sličica|Golob in finski predsednik [[Alexander Stubb|Stubb]] ob robu srečanja zveze NATO (junij 2024)]] Predsednik vlade Robert Golob je junija 2024 napovedal nakup osemkolesnikov finske Patrie. Nakup naj bi po njegovi napovedi potekal neposredno med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Finske, kar naj bi omogočilo transparentnost.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob napovedal nakup osemkolesnikov patria; Janša potezo označil za "ironijo zgodovine"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Namesto boxerjev bomo predvidoma kupili osemkolesnike patria|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/namesto-boxerjev-bomo-predvidoma-kupili-patrie|website=www.delo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tako je Golobovo napoved o nakupu osemkolesnikov Patria označil Janša|url=https://www.planet-tv.si/clanek/tako-je-golobovo-napoved-o-nakupu-osemkolesnikov-patria-oznacil-jansa/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref> ==== Resničnostna oddaja Vojak v akciji ==== 31. avgusta 2023 je [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] objavilo razpis za dokumentarno realistično serijo Vojak v akciji.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Uradni list RS - Portal javnih naročil: Storitve: DOKUMENTARNA REALISTIČNA SERIJA|url=https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=490221|website=www.enarocanje.si|accessdate=2023-10-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Serija z desetimi epizodami bi bila predvajana v jeseni 2024, med tekmovalci pa bi zmagal "najbolj pripravljen, usposobljen, iznajdljiv, trden in discipliniran vojak".<ref name=":23" /> Ministrstvo je zapisalo, da želi s projektom spodbuditi zanimanje za vojaški poklic in promovirati zaposlovanje v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]].<ref>{{Navedi splet|title=Resničnostni šov, ki naj bi mlade navdušil za vojaški poklic|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnicnostni-sov-ki-naj-bi-mlade-navdusil-za-vojaski-poklic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-23}}</ref> Na razpis sta prejeli dve ponudbi; prva v vrednosti 777 tisoč evrov in druga v vrednosti 1,9 milijona evrov, obe z vštetim davkom na dodano vrednost.<ref>{{Navedi splet|title=Kok zanika obtožbe, da je v dogovoru s prijateljem oddal nepopolno prijavo s pol manjšim zneskom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kok-zanika-obtozbe-da-je-v-dogovoru-s-prijateljem-oddal-nepopolno-prijavo-s-pol-manjsim-zneskom/685643|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Helena Ponudič, TV|last=Slovenija}}</ref> Ker prva ponudba ni imela zadostnih dokazov, je komisija izbrala drugo.<ref>{{Navedi splet|title=Dva milijona evrov za vojaški resničnostni šov: Zakaj je za MORS projekt med prioritetami in kako ga bodo financirali?|url=https://vecer.com/slovenija/dva-milijona-evrov-za-vojaski-resnicnostni-sov-zakaj-je-za-mors-projekt-med-prioritetami-in-kako-ga-bodo-financirali-10342486|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Izbrano podjetje akademija Ris je pismo o nameri za vojaški resničnostni šov podpisalo s slovensko televizijsko postajo [[POP TV|Pop TV]], ki pa dokončne odločitve o predvajanju še ni sprejela.<ref>{{Navedi splet|title=Na Pop TV potrdili: Podpisali smo pismo o nameri za vojaški resničnostni šov. Odzval se je tudi Šarec|url=https://vecer.com/slovenija/na-pop-tv-potrdili-podpisali-smo-pismo-o-nameri-za-vojaski-resnicnostni-sov-odzval-se-je-tudi-sarec-10342552|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Podpisali smo pismo o nameri, o predvajanju šova pa bi šele razmislili"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pop-tv-podpisali-smo-pismo-o-nameri-o-predvajanju-sova-bi-se-razmislili/|website=N1|date=2023-10-19|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Mediji so ob tem objavili, da izbrano podjetje nima prihodkov in zaposlenih, račun pa je odprlo mesec dni pred objavo razpisa. Podjetje vodi nekdanji član Enote za specialno delovanje [[Luka Zorenč]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec po vojake z resničnostnim šovom: je na razpisu izbrano podjetje sporno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-po-vojake-z-resnicnostnim-sovom-je-na-razpisu-izbrano-podjetje-sporno/|website=N1|date=2023-10-18|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> [[Poslanska skupina Nove Slovenije|Poslanska skupina opozicijske stranke]] [[Nova Slovenija]] je zahtevala sklic nujne seje državnozborske [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|komisije za nadzor javnih financ]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Zaradi vojaškega resničnostnega šova sklicana nujna seja komisije DZ za nadzor javnih financ|url=https://www.sta.si/3226895/zaradi-vojaskega-resnicnostnega-sova-sklicana-nujna-seja-komisije-dz-za-nadzor-javnih-financ|website=www.sta.si|accessdate=2023-10-23}}</ref> Ta je na [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisijo za preprečevanje korupcije]] naslovila poziv, da razišče sum [[Korupcija|korupcije]] in kršitve integritete. Obrambni minister Matjan Šarec je zavrnil očitke in projekt opravičil s pridobivanjem novih kadrov za vojsko. Opozicija je ministru očitala tudi razsipavanje z denarjem v času [[Poplave v Sloveniji (2023)|sanacije po poplavah]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec zavrnil očitke: Želimo gledano oddajo, ki bo vojski dvigovala ugled|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-zavrnil-ocitke-zelimo-gledano-oddajo-ki-bo-vojski-dvigovala-ugled/685521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Visokim stroškom projekta je nasprotoval tudi vojaški sindikat, zaradi domnevne korupcije pa se je naproti Šarcu postavila tudi poslanka Gibanja Svoboda [[Mojca Šetinc Pašek]].<ref>{{Navedi splet|title=Morsov razpis naletel na očitke sindikata vojakov, proti odločitvi Šarca tudi Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/morsov-razpis-naletel-na-ocitke-sindikata-vojakov-proti-odlocitvi-sarca-tudi-setinc-pasek/685470|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=K.|last=T}}</ref> === Pravosodje === ==== Dodatek k plači sodnikov ==== 10. januarja 2023 je predsednik vlade [[Robert Golob]] a občnem zboru [[Slovensko sodniško društvo|Slovenskega sodniškega društva]] napovedal reformo plačnega sistema sodnikov, do takrat pa obljubil dodatek v vrednosti 600 evrov bruto k plačam sodnikov. Pripadal bi funkcionarjem sodne oblasti, ki so sodniki, in funkcionarjem državnega tožilstva.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=59. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-30-59-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Vlada je pripravila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem, v zakonodajni postopek pa ga vložila po nujnem postopku.<ref name=":13" /> Zakonodajnopravna služba državnega zbora je k predlogu podala mnenje, da bi višina plače z novim dodatkom dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, med drugim predsednika republike, predsednika državnega zbora, predsednika vlade, ministrov ter predsednika in sodnikov ustavnega sodišča.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka za sodnike in tožilce|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-umaknila-predlog-o-600-evrih-dodatka-za-sodnike-in-tozilce/656568|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> 2. februarja 2023 je vlada predlog umaknila iz procedure v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=35. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-02-02-35-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umaknili predlog o 600 evrih dodatka k plačam sodnikov in tožilcev|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/neustavnost-predloga-o-600-evrov-dodatka-k-placam-sodnikov-in-tozilcev/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka sodnikom in tožilcem|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-umaknila-dodatke-sodnikov-in-drzavnih-tozilcev-598391|website=siol.net|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref name=":14" /> Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da je razlog v opozorilu zakonodajnopravne službe državnega zbora.<ref name=":14" /> [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] je junija 2023 ugotovilo neskladje v plačah sodnikov napram plačam poslancev in zakonodajalcu naložilo ureditev zakonodaje v šestih mesecih.<ref>{{Navedi splet|title=Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 – Ustavno sodišče Republike Slovenije|url=https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|website=www.us-rs.si|accessdate=2024-01-04|archive-date=2024-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240104190507/https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|url-status=dead}}</ref> Pravosodno ministrstvo je decembra 2023 pripravilo predlog povišanja plač za tisoč evrov bruto, a je ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] ocenila, da predlog ne uživa podpore vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Dominika Švarc Pipan bi sodnikom dvignila plače za tisoč evrov bruto na mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-dominika-svarc-pipan-bi-sodnikom-dvignila-place-za-tisoc-evrov-bruto-na-mesec/692077|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 4. januarja 2024 je [[Slovensko sodniško društvo]] zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča ministrico Švarc Pipan in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02" /> Istega dne je odstop z mesta državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje podala [[Valerija Jelen Kosi]], ki je v odstopni izjavi zapisala, da je bilo ministrstvu ''"Izrecno odsvetovano (prepovedano?), da se ukvarja s problematiko sodniških plač, ker je to pristojnost Ministrstva za javno upravo."''<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka protestno odstopila {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odstop-drzavne-sekretarke-je-razlog-nespostovanje-ustavne-odlocbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protest sodnikov: Celo vrhovni sodnik prejme manj kot najslabše plačani poslanec|url=https://n1info.si/novice/slovenija/protest-tozilcev-in-sodnikov-zaradi-nizkih-plac-bodo-prekinili-delo/|website=N1|date=2024-01-04|accessdate=2024-01-04|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Sodniško društvo je ob tem napovedalo okrnjeno delo sodnikov med 10. in 24. januarjem 2024.<ref name=":02" /> ==== Pravosodna reforma ==== 15. maja 2025 je vlada potrdila pravosodno reformo: zakon o sodiščih, nov zakon o sodnikih, novelo zakona o sodnem svetu in novelo zakona o državnem tožilstvu. Sveženj je med drugim vključeval skrajšanje mandata predsednika sodišča iz šest na pet let z možnostjo samo enkratne ponovitve na istem sodišču, ukinitev okrajnih in okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada potrdila ukinitev okrajnih sodišč v začetku leta 2027|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-potrdila-ukinitev-okrajnih-sodisc-v-zacetku-leta-2027/745785|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravosodna reforma bo združila okrajna in okrožna sodišča. Katič: Zapira se deset okrajnih sodišč.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pravosodna-reforma-bo-zdruzila-okrajna-in-okrozna-sodisca-katic-zapira-se-deset-okrajnih-sodisc/759957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Reforma sodstva: obeta se ukinitev okrajnih sodišč|url=https://n1info.si/novice/slovenija/reforma-sodstva-obeta-se-ukinitev-okrajnih-sodisc/|website=N1|date=2025-05-15|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> === Sociala === ==== Dolgotrajna oskrba ==== En osrednjih ciljev vlade je bila tudi preureditev sistema dolgotrajne oskrbe, ki je bila v pristojnosti ministrstva za solidarno prihodnost. Za dolgotrajno oskrbo je bil od 1. julija 2025 uveden nov davek, a sistem kljub temu ni zaživel, zato so se pojavili dvomi, če bo denar sploh porabljen namensko.<ref>{{Citat|title=Izrael in Hamas dosegla dogovor za izvedbo prvega dela premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165287|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Centri za socialno delo so bili kritični, da ministrstvo tudi ni zagotovilo ustreznega informacijskega sistema za dodeljevanje pravice do oskrbe na domu, zaradi česar so morali odločbe izdajati na roke. V prvih štirih mesecih so bile tako izdanih le tri odločbe.<ref>{{Navedi splet|title=Do zdaj izdali tri odločbe o dolgotrajni oskrbi na domu – na Koroškem in v Posavju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-zdaj-izdali-tri-odlocbe-o-dolgotrajni-oskrbi-na-domu-na-koroskem-in-v-posavju/759630|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Ker sistem ni zaživel skladno z obljubami, je SDS predlagala opustitev plačevanja prispevka, z NSi pa je zoper ministra [[Simon Maljevac|Simona Maljevca]] vložila tudi interpelacijo, ki pa ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac v odgovoru na interpelacijo očitke zavrača kot neutemeljene. Vlada odgovor podprla.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-v-odgovoru-na-interpelacijo-ocitke-zavraca-kot-neutemeljene-vlada-odgovor-podprla/759535|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi in SDS z interpelacijo nad ministra Simona Maljevca: "Ničesar, kar je napovedal, ni izpolnil"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-in-sds-z-interpelacijo-nad-ministra-simona-maljevca-nicesar-kar-je-napovedal-ni-izpolnil/756738|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Zdravstvo === [[Slika:Novinarska konferenca ministrstvo za zdravje (52197807424).jpg|sličica|Minister za zdravje [[Danijel Bešič Loredan]].]] '''Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ''' Vlada je 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi [[NIJZ]], s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek.<ref>{{Navedi splet|title=Nove spremembe na NIJZ, v nadzorni svet Elesa imenovan Kostrevec |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-spremembe-na-nijz-v-nadzorni-svet-elesa-imenovan-kostrevec.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Krek sicer navaja, da s strani novega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]] že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.<ref>{{Navedi splet|title='Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moj-sef-je-svet-zavoda-in-ne-minister-in-ne-predsednik-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po ''mesecu neznosnih političnih pritiskov''. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval [[Branko Gabrovec|Branka Gabrovca]].<ref>{{Navedi splet|title=Krek odstopil "po mesecu neznosnih političnih pritiskov". V. d. direktorja postal Branko Gabrovec. |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/krek-odstopil-po-mesecu-neznosnih-politicnih-pritiskov-v-d-direktorja-postal-branko-gabrovec/632735|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> '''Strokovna posvetovalna skupina NIJZ''' Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za [[Covid-19]]. Vodil jo bo epidemiolog [[Mario Fafangel (ml.)|Mario Fafangel]], njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje [[Alenka Trop Skaza]], med člani pa so med drugim še antropolog [[Dan Podjed]], matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog [[Alojz Ihan]]. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister [[Danijel Bešič Loredan]] pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> ==== Novela Zakona o nalezljivih boleznih ==== Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano [[Janja Sluga|Janjo Sluga]] so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih preprečuje samovoljo vlad|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/gibanje-svoboda-predlog-novele-zakona-o-nalezljivih-boleznih-preprecuje-samovoljo-vlad/631629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=To so globe, ki jih predvideva novi zakon o nalezljivih boleznih|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-globe-ki-jih-predvideva-novi-znb-582187|website=siol.net|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> Vsebino novele zakona je pripravila [[Pravna mreža za varstvo demokracije]], ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja.<ref name=":2" /> Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD [[Meira Hot]], [[Bojana Muršič]] in [[Damijan Zrim]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-se-stirje-poslanci-niso-podpisali-pod-zakon-o-nalezljivih-boleznih/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-07|language=sl-SI}}</ref> '''Odprava novele Zakona o javnem naročanju''' Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela [[14. vlada Republike Slovenije|tretja Janševa vlada]] in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu koraka v smeri korupcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravstvo-si-vlada-z-interventnim-zakonom-v-zdravstvu-koraka-v-smeri-korupcije/|website=N1|date=2022-07-26|accessdate=2022-07-31|language=sl-SI}}</ref> Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=STA: V skupini zdravstvo.si razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju, na ministrstvu stojijo za odločitvijo|url=https://www.sta.si/3064778/v-skupini-zdravstvo-si-razocarani-nad-odpravo-novele-zakona-o-javnem-narocanju-na-ministrstvu-stojijo-za-odlocitvijo|website=www.sta.si|accessdate=2022-07-31}}</ref> '''Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja''' 11. aprila 2023 je poslanska skupina Gibanja Svoboda v parlamentarno proceduro vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), s katerim bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bi se ga preneslo v obvezno zdravstveno zavarovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Pomemben korak za preprečitev neupravičene podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://gibanjesvoboda.si/novica/storjen-zelo-pomemben-korak-za-preprecitev-neupravicene-podrazitve-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI}}</ref> Predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem povedal, da bo nova ureditev preprečila podražitve in zasebne zaslužke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Zavarovanje bi se od 1. septembra 2023 zaračunavalo po enotni ceni 35 evrov.<ref name=":15">{{Navedi splet|title="Prispevek bi bil 35 evrov. Vsa sredstva ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prispevek-bi-bil-35-evrov-vsa-sredstva-ostanejo-v-javnem-zdravstvenem-sistemu/664517|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob: Zamrznili smo cene, preprečujemo ustvarjanje privatnih dobičkov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-s-pojasnili-o-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=N1|date=2023-04-12|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Ob tem so zagotovili, da bo morebitni manko sredstev pri zavarovanju v prehodnem obdobju zagotovila vlada.<ref name=":15" /> === Zunanje zadeve in mednarodna dejavnost === [[Slika:United States Secretary Antony Blinken met Slovenia Foreign Minister Tanja Fajon in Brussels, Belgium on 4 April 2024.jpg|sličica|Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] in ameriški državni sekretar [[Antony Blinken]] (april 2024)]] ==== Kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta OZN ==== ''Glej stran: [[Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN (2024–2025)]]'' Golobova vlada je nadaljevala kandidaturo Slovenija za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN. Zunanja ministrica Tanja Fajon je tozadevno imenovala posebnega odposlanca za kandidaturo [[Franc But|Franca Buta]].<ref name=":16" /> Slovenija je okrepila svojo prisotnost v [[Afrika|Afriki]], kjer je bila poprej šibko zastopana. Povečala se je tudi prisotnost Slovenije na mednarodnih forumih in panelih. Slovenija je proti koncu kampanje večkrat izrazila pozitivno naravnanost glede števila obljubljenih glasov, a je diplomacija zaradi tajnega glasovanja ostala »previdno optimistična«.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Požgan: "Belorusija ne bo dobila zadostnega števila glasov. Vprašanje je, ali jih bo Slovenija."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pozgan-belorusija-ne-bo-dobila-zadostnega-stevila-glasov-vprasanje-je-ali-jih-bo-slovenija/670686|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-06|language=sl|first=Ksenja|last=Tratnik|date=5. junij 2023}}</ref><ref name=":17" /> Glasovanje v [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalni skupščini Organizacije združenih narodov]] je potekalo v torek, 6. junija 2023.<ref name=":32"/> Slovenija je na tajnih volitvah v prvem krogu prejela 153 glasov od potrebnih 128, protikandidatka [[Belorusija]] pa 38.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Slovenijo je v prvem krogu volitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN podprlo 153 držav|url=https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slovenijo-je-v-prvem-krogu-volitev-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-ozn-podprlo-153-drzav/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-06-06|language=sl|date=6. junij 2023|last=Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve}}</ref><ref name=":32" /> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je izvolitev eden največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji.<ref name=":18" /> Vlada se je julija 2023 odločila, da bo ustanovila posebno misijo za članstvo v Slovenije v Varnostnem svetu, kljub temu, da v [[New York|New Yorku]] že deluje [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih, New York|Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih]]. Za vodjo posebne misije je bil imenovan [[Samuel Žbogar]], pred tem državni sekretar pri zunanji ministrici [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Posebno misijo za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu bo vodil Samuel Žbogar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/posebno-misijo-za-clanstvo-slovenije-v-varnostnem-svetu-bo-vodil-samuel-zbogar/|website=N1|date=2023-07-20|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> V javnosti je bilo tako več vprašanj, zakaj mesta predstavnika v VS ne zasede veleposlanik pri OZN [[Boštjan Malovrh]], kot je najpogostejša praksa v Varnostnem svetu. Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije [[Urška Klakočar Zupančič]] je Žbogarja ocenila kot primernega kandidata, a se je spraševala, zakaj se predsednik vlade [[Robert Golob]] o odločitvi ni posvetoval s parlamentom.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič je pričakovala, da se bo premier glede Žbogarja posvetoval z DZ-jem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klakocar-zupancic-je-pricakovala-da-se-bo-premier-glede-zbogarja-posvetoval-z-dz-jem/682339|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Žbogar dobra izbira za vodenje misije v VS ZN, pričakovala pa bi posvet premierja z DZ|url=https://www.dnevnik.si/1043032897|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-10-03|archive-date=2023-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231005140107/https://www.dnevnik.si/1043032897|url-status=dead}}</ref> Na postopek imenovanja Samuela Žbogarja se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], ki je odločitev označila kot ''"najmanj nenavadno"''.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbogar-namesto-malovrha-za-pirc-musarjevo-odlocitev-najmanj-nenavadna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-03}}</ref> Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] se je ob tem odzvala, da je zgodba zanjo zaključena, Žbogar pa, da so za članstvo v Varnostnem svetu potrebni najboljši diplomati.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: Zame je zgodba tu končana|url=https://siol.net/novice/slovenija/za-ministrico-fajon-zgodba-o-posebni-misiji-slovenije-v-varnostnem-svetu-zn-koncana-616046|website=siol.net|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Mandat je Slovenija končala 31. decembra 2025, ko se je končalo tudi njeno zadnje enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu. S 1. januarjem 2026 pa je Slovenija nastopila triletni mandat v Svetu Združenih narodov za človekove pravice.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija začenja članstvo v Svetu OZN za človekove pravice 2026-2028 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-01-slovenija-zacenja-clanstvo-v-svetu-ozn-za-clovekove-pravice-2026-2028/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenija prevzema funkcijo članice Sveta ZN za človekove pravice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-prevzema-funkcijo-clanice-sveta-zn-za-clovekove-pravice/|website=N1|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> ==== Mednarodna izmenjava zapornikov ==== 1. avgusta 2024 je stekla izmenjava zapornikov iz Združenih držav Amerike, Nemčije in Slovenije z Rusko feseracijo in Belorusijo.<ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je postala akter v gledališču senc nove hladne vojne"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-je-postala-akter-v-gledaliscu-senc-nove-hladne-vojne/|website=N1|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref> V tej največji izmenjavi med Zahodom in Rusijo po koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]] je Slovenija sodelovala z izročitvijo dveh, decembra 2022 v Ljubljani ujetih ruskih vohunov, [[Ana Valerevna Dulceva|Ane Valerevne Dulceve]] in njenega moža [[Artem Viktorovič Dulcev|Artema Viktoroviča Dulceva]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so izmenjani zaporniki in zakaj so jih zaprli (SEZNAM)|url=https://n1info.si/novice/svet/kdo-so-izmenjani-zaporniki-in-zakaj-so-jih-zaprli-seznam/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=A. L. , S. L. , M. O. , B.|last=S}}</ref> Na dan izročitve sta pred slovenskimi sodišči priznala krivdo in bila obsojena vohunjenja, v Rusijo pa sta bila preko letališča v Ankari, kjer je potekala izmenjava, poletela skupaj s svojima otrokoma.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=V Ankari končali največjo izmenjavo zapornikov po hladni vojni. Biden in Golob govorila 21. julija|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-ankari-koncali-najvecjo-izmenjavo-zapornikov-po-hladni-vojni-biden-in-golob-govorila-21-julija/716648|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ruska vohunka iz Slovenije ob pristanku v Moskvi jokala, Putin jo je močno objel|url=https://n1info.si/novice/svet/trenutek-ko-so-se-ruski-zaporniki-vkrcali-na-letalo-proti-ankari-video/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Ta L.|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Otroka v Sloveniji obsojenih vohunov nista vedela, da sta Rusa|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/otroka-v-sloveniji-obsojenih-vohunov-nista-vedela-da-sta-rusa/716810|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=Ž|last=N}}</ref> Dogovori za izmenjavo so potekali v tajnosti, na to temo se je predsednik vlade [[Robert Golob]] pogovarjal tudi s predsednikom Združenih držav Amerike [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] in podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]].<ref name=":24" /> Kot je ob tem pojasnil Golob, so želeli v izmenjavo vključiti tudi zaprtega vodjo ruske opozicije Alekseja Navalnega, a je ta na dan začetka pogovorov umrl.<ref>{{Navedi splet|title=Premier dr. Golob: "Sloveniji je uspel zgodovinski met" {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-08-02-premier-dr-golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met/|website=Portal GOV.SI|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je pokazala, da je moč, ki jo imamo na mednarodni sceni, večja od naše velikosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-je-pokazala-da-je-moc-ki-jo-imamo-na-mednarodni-sceni-vecja-od-nase-velikosti/716828|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Pogajanja so po navedbah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vojka Volka trajala eno leto.<ref>{{Navedi splet|title=Vojko Volk: Izmenjava je dokaz, da lahko igramo z najvišjimi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojko-volk-izmenjava-je-dokaz-da-lahko-igramo-z-najvisjimi/716838|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Sodelovanje Slovenije v projektu sta pohvalila ameriški predsednik Biden in nemški kancler Olaf Scholz.<ref>{{Navedi splet|title=Končana največja izmenjava z Rusijo, Putin vohune sprejel z rdečo preprogo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/najvecja-izmenjava-v-teku-rusi-ze-izpustili-zapornike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><gallery> Slika:Exchange of prisoners between Russia and the West (2024) Russia.jpg|Prihod zapornikov iz Zahoda v Rusijo Slika:2024 Russian prisoner exchange, prisoners en route back to the United StatesGT6hPjcWwAABuWv (cropped).jpg|Trojica izpuščenih ruskih ujetnikov z vladnimi uradniki med letom v ZDA </gallery> ==== Uvedbe sankcij ==== Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Bena-Gvira]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotriča]] razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji.<ref name=":34" /> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35" /><ref name=":36" /> Podoben ukrep je 11. septembra 2025 vlada sprejela zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja.<ref name=":37" /> === Ostalo === ==== Ukinitev urada vlade za demografijo ==== Na seji dne 14. julija 2022 je vlada izdala odlok o ukinitvi [[Urad vlade RS za demografijo|Urada za demografijo]]. Kor razlog so navedli prekrivanje delovnega področja z Ministrstvom za delo, s tem so pristojnosti urada prenesli na to ministrstvo. Zadnji delovni dan urada je bil 11. avgust.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ukinila urad za demografijo, predlaga zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-ukinila-urad-za-demografijo-predlaga-zamik-izvajanja-zakona-o-dolgotrajni-oskrbi/634225|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urad vlade za demografijo zapira svoja vrata |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/urad-vlade-za-demografijo-zapira-svoja-vrata.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref> ==== Pogreb z vojaškimi častmi Janezu Zemljariču ==== 5. januarja 2023 je vlada na redni seji sprejela sklep, da se preminulemu [[Janez Zemljarič|Janezu Zemljariču]] organizira pogreb z vojaškimi častmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-30-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|title=30. redna seja Vlade Republike Slovenije|date=5. 1. 2023|website=Vlada Republike Slovenije|publisher=Vlada}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Zemljarič bo pokopan z vojaškimi častmi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-zemljaric-bo-pokopan-z-vojaskimi-castmi/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janeza Zemljariča pokopali z vojaškimi častmi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janeza-zemljarica-pokopali-z-vojaskimi-castmi/653408|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Predlog za to je vladi poslal [[Marjan Šiftar]] skupaj z drugimi pobudniki, članicami in člani Izvršnega sveta [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] v obdobju med leti 1980 in 1984, ki mu je takrat predsedoval Zemljarič. Odločitev vlade je vzbudila tudi neodobravanje; [[Zbor za republiko]] jo je v svoji izjavi označil za sramotno in da je Zemljarič kot notranji minister in šef [[UDBA|Udbe]] ([[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]]) ''"Izkazoval tudi izrazito nedemokratičen odnos do nasprotnikov totalitarizma. Bil je (so)nosilec preteklega režima in (so)kriv za vohunjenje, preganjanje in trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali s komunističnim totalitarizmom. Njihova življenja mu niso veliko pomenila. Še deset let po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je s pestmi tolkel po mizi in kričal: »Janšo je treba ubiti, ubiti, ubiti!«"'' Vlada Republike Slovenije je tako po njihovem mnenju izkazala privrženost nekdanjemu totalitarnemu režimu.<ref>{{Navedi splet|title=IZJAVA ZA JAVNOST: Pogreb Janeza Zemljariča z vojaškimi častmi je velika sramota za Slovenijo – Zbor za republiko|url=http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Slovenija|archive-date=2023-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110083454/http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zemljaričev pogreb z vojaškimi častmi "predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe"|url=https://www.domovina.je/zemljaricev-pogreb-z-vojaskimi-castmi-predstavlja-posmeh-trpljenju-stevilnih-zrtev-zlocinskega-delovanja-udbe/|website=Domovina|date=2023-01-07|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> ==== 14. avgust – dan solidarnosti ==== Po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo v začetku avgusta 2023, je vlada ponedeljek, 14. avgust 2023, določila za dela prost dan in dan solidarnosti. Namen dneva je pomagati na različne načine ljudem ter poplavljenim območjem. Izjema so bile trgovine ter upravne enote, ki so bile lahko odprte. Poleg tega je poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan odredil delo zaposlenim pri upravljavcih kritične infrastrukture, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih, v centrih za socialno delo, na področju veterine ter v zavarovalnicah.<ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – dan solidarnosti|url=https://www.gov.si/novice/2023-08-10-14-avgust-dan-solidarnosti/|website=GOV.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – podaljšan konec tedna ali dan solidarnosti?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/14-avgust-podaljsan-konec-tedna-ali-dan-solidarnosti/677591|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref> == Seznami obiskov == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] * [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] {{Vlada RS}} {{Slovenija}} [[Kategorija:15. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] ioed7iq21awrai1xtwe1mghd5sr2npy 6684851 6684846 2026-06-03T21:02:28Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ Kumer (2023 -- 2026) 6684851 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name = 15. vlada Republike Slovenije |deputy_government_head = [[Tanja Fajon]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica) <br>[[Klemen Boštjančič]] (Svoboda) <br>[[Matej Arčon]] (Svoboda) |successor = [[16. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number = |jurisdiction = |flag = Flag_of_Slovenia.svg |flag_border = true |incumbent = |image = 15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg |image_size = |caption = Skupinska fotografija vlade |date_formed = [[1. junij]] [[2022]] |date_dissolved = |government_head = [[Robert Golob]] (Svoboda) |government_head_history = |state_head = [[Borut Pahor]], [[Nataša Pirc Musar]] |former_members_number = |cabinet_type = |members_number = Premier + 20 ministrov |political_party = [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] |legislature_status = [[Leva sredina|Levo-sredinska]] [[večinska vlada]]<br />{{Composition bar|52|90|grey}} |opposition_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] |opposition_leader = Ni uradni naziv<br>[[Janez Janša]] (SDS)<br>[[Matej Tonin]] (NSi) |election = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Volitve 2022]] |legislature_term = [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državni zbor]] |budget = |incoming_formation = |outgoing_formation = |previous = [[14. vlada Republike Slovenije]] |opposition_cabinet = Brez }} '''15. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku mandata [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] sestavil mandatar [[Robert Golob]]. Koalicijo poleg [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] sestavljajo še [[Socialni demokrati]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]]. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]], 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]].<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|title=Po prvi seji nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Koalicijski partnerji so želeli ob konstruiranju vlade razširiti število ministrstev in prilagoditi ali na novo vzpostaviti nekatere resorje. Spremembe Zakona o vladi je nato preprečila opozicija in zbrala dovolj podpisov podpore za izvedbo referenduma. Na njem so bile spremembe potrjene, 24. januarja 2023 pa je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19" /> Vlada je od začetka svojega mandata napovedovala več reform, med drugim zdravstvene reforme, davčne reforme, oblikovanje pokojninske reforme in reforme plačnega sistema. V celoti je bila dosežena slednja, v veljavo je stopila 1. januarja 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Ali bo leto 2025 reformno leto? Napovedane so zdravstvena, pokojninska in stanovanjska reforma.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-bo-leto-2025-reformno-leto-napovedane-so-zdravstvena-pokojninska-in-stanovanjska-reforma/731985|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mandat in delo vlade je sicer močno zaznamovala tudi obnova po [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplavah avgusta 2023]], ki so bile najkatastrofalnejše v zgodovini Slovenije, prav tako zaostritev konflikta med Izraelom in Hamasom. V tem času je Slovenija bila tudi članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov]]. V letu 2025 je podobo vlade zaznamovalo napovedano višanje obrambnih izdatkov za zvezo [[NATO]], prav tako sta istega leta potekala dva zakonodajna referenduma: o [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|pokojninah kulturnikov]] ter o [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]]; oba vladna zakona sta na referendumih padla. Jeseni 2025 je bil po odmevni [[Smrt Aleša Šutarja|smrti Aleša Šutarja]] v zvezi z romsko problematiko sprejet t. i. [[Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti|Šutarjev zakon]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija leta 2025: od plačne in pokojninske reforme do novomeške tragedije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-leta-2025-od-placne-in-pokojninske-reforme-do-novomeske-tragedije/768659|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Gorazd|last=Kosmač}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je koalicija izgubila večino, stranke so osvojile 40 poslanskih mandatov. Tedanji premier Robert Golob je kot relativni zmagovalec volitev vodil pogajanja z SD in Levico ter novinkama v parlamentu, [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca|Resni.co]], a so se ta neuspešno zaključila.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Vlada je imela polna pooblastila do 10. aprila 2026, ko je bil konstituiran [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]]. Novo vlado je sestavil mandatar Janez Janša. Premier in ministri bodo tekoče posle opravljali do prisege celotne [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovenske vlade]] v Državnem zboru, kar naj bi se po napovedih zgodilo v začetku junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=16. vlado Republike Slovenije bi lahko dobili v začetku junija {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/povolilno-sestavljanje-vlade-v-povprecju-dolgo-dva-meseca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-23|language=sl}}</ref>{{clear}} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Premier slavnostni govornik na proslavi ob 85. obletnici začetka upora slovenskega naroda (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Luka Špoljar]] *[[Petra Aršič]] *[[Maša Kociper]] *[[Jure Leben]] *[[Danijel Levičar]] *[[Nataša Lužar]] *[[Igor Mally]] *[[Metka Paragi]] *[[Vojko Volk]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Ministrica, podpredsednica vlade |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 11. 1. 2024 - Tanja Fajon (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Melita Gabrič]] *[[Neva Grašič]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Luka Mesec]]''' |[[Slika:Zaključna seja vlade 2022 - 2026; 3. junij 2026 - 55311824744 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Dan Juvan]] *[[Igor Feketija]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_-_16._11._2023_-_Klemen_Boštjančič_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Saša Jazbec]] *[[Nikolina Prah]] *[[Gordana Pipan]] *[[Katja Božič]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Ministrica |'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |[[Slika:Primopredaja poslov - Valentina Prevolnik Rupel - 16 Oktober 2023 - 02 (cropped).jpg|sredina|150x150px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Denis Kordež]] |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport]] |Minister |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika: Novinarska konferenca po seji vlade - Matjaž Han 20.11.2025 portret2 (cropped).jpg |sredina|brezokvirja|152x152px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Dejan Židan]] *[[Matevž Frangež]] |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Borut Sajovic]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po 173. seji vlade, 9. 10. 2025 - 54842952828 (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Marko Lovše]] *[[Boštjan Pavlin]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Branko Zlobko]]''' |[[Slika:Državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti - 55001838872 (Branko Zlobko cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Heferle]] *[[Helga Dobrin]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Ministrica |'''[[Andreja Kokalj]]''' |[[Slika:Andreja Kokalj JHA 6 March 2026 (cropped).jpg|165x165px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Maja Čarni Pretnar]] |- |[[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] |Minister |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 31.1.2024 - Igor Papič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Gašparič]] *[[Urban Kodrič]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje]] |Minister |'''[[Vinko Logaj]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Janja Zupančič]] *[[Andrej Sotošek]] |- |[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]] |Minister |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Redna tedenska seja vlade - april 2026 - Bojan Kumer.jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Seršen]] *[[Uroš Vajgl]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za naravne vire in prostor]] |Minister |'''[[Jože Novak]]''' |[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 36 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|123x123px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Lidija Kegljevič Zagorc]] *[[Miran Gajšek]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Marko Rusjan]] *[[Matevž Čelik Vidmar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Ministrica |'''[[Alenka Bratušek]]''' |[[Slika:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|sredina|brezokvirja|166x166px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Andrej Rajh]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrica |'''[[Mateja Čalušić]]''' |[[Slika:Mateja_Čalušić_18.1.2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Ervin Kosi]] *[[Maša Žagar]] |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Minister |'''[[Franc Props]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - Franc Props (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|170x170px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Trbič]] *[[Mojca Ramšak Pešec]] |- |[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|Ministrstvo za solidarno prihodnost]] |Minister |'''[[Simon Maljevac]]''' |[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Klemen Ploštajner]] *[[Luka Omladič]] |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo]] |Minister |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 14. 03. 2024 - Aleksander Jevšek (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|164x164px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Marko Koprivc]] *[[Srečko Đurov]] |- |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstvo za digitalno preobrazbo]] |Ministrica |'''[[Ksenija Klampfer]]''' |[[Slika:133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Aida Kamišalić Latifić]] *[[Miroslav Kranjc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade - 20. 03. 2024 - Matej Arčon 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Vesna Humar]] |} === Nekdanji sekretarji === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2|Sekretar ! rowspan=2|Ministrstvo ! width=140|Imenovanje ! width=450 rowspan=2|Razlog ! rowspan=2|Sklic |- !Razrešitev |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2022''' |- | rowspan=2|'''Aleksandra Lah<br>Topolšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretarka je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tjaša Vidic nova državna sekretarka na ministrstvu za zdravje |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tjasa-vidic-nova-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=delo.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |31. avgust 2022 |- | rowspan=2|'''Breda Božnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Božnikova je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. september 2022 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2023''' |- | rowspan=2|'''Sebastjan Zbičajnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Zbičajnik je bil zamenjan ob reorganizaciji in preoblikovanju nekaterih ministrskih resorjev.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Menjava tudi v vrhu pravosodnega ministrstva: prihaja nova državna sekretarka |url=https://n1info.si/novice/slovenija/menjava-tudi-v-vrhu-pravosodnega-ministrstva-prihaja-nova-drzavna-sekretarka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |24. januar 2023 |- | rowspan=2|'''Branko<br> Lobnikar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> notranje zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Lobnikar je bil zamenjan z nastopom novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Na njegovo mesto je bila kasneje imenovana Helga Dobrin.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tina Heferle ostaja državna sekretarka na notranjem ministrstvu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-heferle-ostaja-drzavna-sekretarka-na-mnz/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. februar 2023 |- | rowspan=2|'''Tilen Božič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> finance |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretar je ponudil svoj odstop potem, ko je premier v TV-oddaji povedal, da ekipa ministrstva načrtovane davčne reforme ni ustrezno predstavila javnosti. Ob tem je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da odstopil ne bo, je pa posledično odstopno izjavo podal Božič.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |29. marec 2023 |- | rowspan=2|'''Tjaša Vidic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. september 2022 | rowspan=2|<small>Vidičeva je bila zamenjala potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Začenjajo se spremembe: z Bešičem Loredanom odhajata tudi državna sekretarja |url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-kdo-bo-golobov-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Tadej Ostrc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Ostrc je bil zamenjan potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Urban Kodrič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> javno upravo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Kodrič je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Urbana Kodriča, nasledila ga bo Mojca Ramšak Pešec|url=https://megafon.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-javno-upravo-urbana-kodrica-nasledila-ga-bo-mojca-ramsak-pesec/|website=megafon.si|accessdate=2023-10-27|language=sl}}</ref> |- |24. avgust 2023 |- | rowspan=2|'''Samuel Žbogar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Žbogar je bil razrešen, saj je postal vodja misije posebne misije za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu bo Sanja Štiglic |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-bo-sanja-stiglic/683025|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-22|language=sl}}</ref> |- |28. september 2023 |- | rowspan=2|'''Lenka Kavčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> naravne vire in prostor |11. maj 2023 | rowspan=2|<small>Kavčičeva je bila zamenjana z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Desna roka Alenke Bratušek na ministrstvu za naravne vire bo Jože Novak |url=https://n1info.si/novice/slovenija/desna-roka-alenke-bratusek-na-ministrstvu-za-naravne-vire-bo-joze-novak/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Matej Skočir''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Skočir je bil zamenjan z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Azra Herceg''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. oktober 2022 | rowspan=2|<small>Hercegova je bila zamenjana z nastopom nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala novi predstavnici v svetu celjske bolnišnice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-novo-sekretarko-na-zdravstvenem-ministrstvu.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za zdravje razkrila imena svojih bodočih državnih sekretarjev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-za-zdravje-razkrila-imena-njenih-drzavnih-sekretarjev/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Tatjana Buzeti''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. julij 2023 | rowspan=2|<small>Buzetijeva je bila zamenjana z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Šarec na kmetijskem ministrstvu ni obdržal ne Buzetijeve, ne Krajčiča |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/sarec-na-kmetijskem-ministrstvu-ni-obdrzal-ne-buzetijeve-ne-krajcica-1088163|website=Vestnik|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Darij Krajčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |6. junij 2022 | rowspan=2|<small>Krajčič je bil zamenjan z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Boris Černilec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> vzgojo in izobraževanje |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Černilec je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nova državna sekretarka Janja Zupančič |url=https://megafon.si/slovenija/na-ministrstvu-za-vzgojo-in-izobrazevanje-nova-drzavna-sekretarka-janja-zupancic/|website=megafon.si|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |19. oktober 2023 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2024''' |- | rowspan=2|'''Valerija Jelen Kosi''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Jelen Kosijeva je odstopila nespoštovanja ministrstva odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu podala odstopno izjavo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavna-sekretarka-na-pravosodnem-ministrstvu-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |4. januar 2024 |- | rowspan=2|'''Igor Šoltes''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Šoltes je bil razrešen po odstopu ministrice Švarc Pipan, zaradi nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe na Litijski cesti.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> |- |15. februar 2024 |- | rowspan=2|'''Andreja Katič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kohezijo in regionalni razvoj |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Katičeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=S primopredajo poslov Katičeva prevzela vajeti pravosodnega resorja |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-primopredajo-poslov-bo-katiceva-vnovic-prevzela-vajeti-pravosodnega-resorja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |5. marec 2024 |- | rowspan=2|'''Blaž Germšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |23. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Germšek je bil razrešen na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Blaž Germšek je pobegnil s kmetijskega ministrstva|url=https://www.dnevnik.si/1043048445|website=Dnevnik|accessdate=2024-05-23|language=sl}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |24. april 2024 |- | rowspan=2|'''Matjaž Krajnc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> visoko šolstvo, znanost in inovacije |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Krajnc je bil razrešen na lastno željo iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja Matjaža Krajnca |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-matjaza-krajnca/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> |- |30. junij 2024 |- | rowspan=2|'''Rudi Medved''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Medved je bil razrešen zaradi odhoda v pokoj.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Rudija Medveda |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-obrambo-rudija-medveda/712101|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-19|language=sl}}</ref> |- |14. julij 2024 |- | rowspan=2|'''Sanja Štiglic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Štigličeva je bila razrešena, saj je postala nova veleposlanica RS v Združenem kraljestvu.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=V tujino gre več najožjih sodelavcev Tanje Fajon in mož ministrice za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tujino-gre-vec-najozjih-sodelavcev-tanje-fajon-in-moz-ministrice-za-zdravje/|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |22. avgust 2024 |- | rowspan=2|'''Eva Vodnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Vodnikova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zdravnik Iztok Kos nov državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravnik-iztok-kos-nov-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |12. september 2024 |- | rowspan=2|'''Marjan Pintar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. julij 2024 | rowspan=2|<small>Pintar je odstopil s položaja iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi zdravstvenih razlogov odstopil državni sekretar Marjan Pintar |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaradi-zdravstvenih-razlogov-odstopil-drzavni-sekretar-marjan-pintar/722870|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |1. oktober 2024 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2025''' |- | rowspan=2|'''Damir Črnčec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Črnčec je odstopil s položaja, saj je postal pomočnik direktorja uprave SDH in predsednik nadzornega sveta družbe Dovos.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Damir Črnčec se z obrambnega ministrstva seli na SDH, kjer bo postal pomočnik predsednika uprave|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/damir-crncec-se-z-obrambnega-ministrstva-seli-na-sdh-kjer-bo-postal-pomocnik-predsednika-uprave/734156|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |22. januar 2025 |- | rowspan=2|'''Eva Knez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |18. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Knezova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu bo Maša Žagar |url=https://megafon.si/po-svetu/gospodarstvo/nova-drzavna-sekretarka-na-kmetijskem-ministrstvu-bo-masa-zagar/|website=megafon.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. april 2025 |- | rowspan=2|'''Marko Štucin''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Štucin je bil razrešen, saj je postal nov veleposlanik RS na Dunaju.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=To je nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-1834032|website=Reporter|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. julij 2025 |- | rowspan=2|'''Milan Brglez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |15. julij 2024 | rowspan=2|<small>Brglez je bil razrešen na lastno željo, saj se je z začetkom novega študijskega leta vrnil poučevati na Fakulteto za družbene vede.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez razrešen s funkcije državnega sekretarja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/milan-brglez-razresen-s-funkcije-drzavnega-sekretarja/758762|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |25. september 2025 |- | rowspan=2|'''Iztok Kos''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |12. september 2024 | rowspan=2|<small>Kos naj bi bil po navedbah nekaterih virov razrešen, ker je opozarjal opozarjal na šibkosti določil resornih zakonov, ki so se sprejemali.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Odhaja že peti državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://info360.si/zdravstvo/odhaja-ze-peti-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=Info360.si|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> |- |6. november 2025 |- | rowspan=2|'''Andreja Kokalj''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |14. marec 2024 | rowspan=2|<small>Kokaljeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Fides sprejema možnost višjih plač s 1. januarjem 2025|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-fides-sprejema-moznost-visjih-plac-s-1-januarjem-2025/701628|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- |21. november 2025 |- |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px ! colspan="9" |Državni sekretarji |- | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Maša_Kociper,_državna_sekretarka_za_odnose_z_Državnim_zborom_(52183945948)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Mag. Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve (52183940536) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve (52183946243) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Nataša Sax, državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko (52183940491) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Jure_Leben-za_splet_(cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] |- ! rowspan="2" |<div style="text-align: center;">[[Luka Špoljar]]<br>(vodja kabineta)</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Maša Kociper]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Igor Mally]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Vojko Volk]]'''</div> !<div style="text-align: center;">[[Nataša Lužar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Danijel Levičar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Jure Leben]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Petra Aršič]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Metka Paragi]]</div> |- |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za odnose z Državnim zborom</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za evropske zadeve</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalni jedrski program</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje</small></div> |- |} === Nekdanji sekretarji v kabinetu === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px |- |width=80|[[Slika:Dr._Anton_Grizold,_državni_sekretar_za_obrambne_zadeve_ter_zadeve_varstva_pred_naravnimi_in_drugimi_nesrečami_(52183946103)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr._Andrej_Benedejčič,_državni_sekretar_za_nacionalno_in_mednarodno_varnost_(52182918027)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Petra Škofic, vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr. Kaja Širok 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Maksimiljana Polak, državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud (52184185654) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Mag. Melita Župevc, državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade za strateško komuniciranje 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |- |'''[[Anton Grizold]]''' |'''[[Boštjan Šefic]]''' |'''[[Andrej Benedejčič]]''' |'''[[Petra Škofic]]''' |'''[[Kaja Širok]]''' |'''[[Maksimiljana Polak]]''' |'''[[Melita Župevc]]''' |- |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za obrambne zadeve in zadeve varstva pred naravnimi nesrečami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za sanacijo po poplavah</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>vodja premierjevega kabineta</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za kulturo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |- |odšel v pokoj<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Anton Grizold z oktobrom v pokoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/drzavni-sekretar-anton-grizold-z-oktobrom-v-pokoj/680656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja Službe za obnovo po poplavah<ref>{{Navedi splet|title=Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-obnovo-po-poplavah-in-plazovih/|website=gov.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja predstavništva Slovenije pri zvezi NATO<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Benedejčič zapušča kabinet predsednika vlade|url=https://siol.net/novice/slovenija/andrej-benedejcic-zapusca-kabinet-predsednika-vlade-619657|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz neznanih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Vplivni Vesna Vuković in Petra Škofic zapuščata Goloba: kaj je v ozadju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vplivni-vesna-vukovic-in-petra-skofic-zapuscata-goloba-kaj-je-v-ozadju/|website=n1info.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet zaradi nezadovoljstva premierja<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz osebnih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Premierjev kabinet zapušča državna sekretarka Maksimiljana Polak |url=https://siol.net/novice/slovenija/premierjev-kabinet-zapusca-drzavna-sekretarka-maksimiljana-polak-634114|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postala vodja predstavništva Slovenije pri OVSE<ref>{{Navedi splet|title=Melito Župevc razrešili z mesta državne sekretarke v premierjevem kabinetu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/melita-zupevc-razresili-z-mesta-drzavne-sekretarke-v-premierjevem-kabinetu/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-02|language=sl}}</ref> |- |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade ! rowspan="5" | ! colspan="2" |Ob koncu mandata |- !Število poslancev !Število ministrov !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>Svoboda</small>''' |'''<small>[[Gibanje Svoboda]]</small>''' |[[Robert Golob]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|41|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|11|17|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|39|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|13|20|#4169E1}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SD</small>''' |'''<small>[[Socialni demokrati]]</small>''' |[[Matjaž Han]]<br>[[Tanja Fajon]] <br><small>(do aprila 2024)</small> | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|9|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|20|#FF0000}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Levica</small>''' |'''<small>[[Levica (politična stranka)|Levica]]</small>''' |[[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|20|#DB2D43}} |- ! colspan="8" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ ! rowspan="6" | | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |- | colspan="8" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|51|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|55|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} |} == Nekdanji ministri == === Odstopi in razrešitve === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Vir''' |- |[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrica za notranje zadeve]] |Odstopila 7. decembra 2022 |Predsednik vlade Robert Golob je preprečil, da bi v.d. direktorja Policije, Boštjan Lindav, nastopil polni mandat. Ministrica je nato namignila, da prihaja do poskusov vmešavanja vladajočih v delo policije; izpostavila je, da takšnega vpletanja ne bo dovolila. Zaradi tega je prišlo do spora in nestrinjanj med premierjem in ministrico, kar je sprožilo odstop zaradi nezaupanja. |<div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' |<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar zapušča položaj ministrice za notranje zadeve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tatjana-bobnar-bo-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-07}}</ref> |- |[[Slika:Danijel Bešič Loredan - 52114942839 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Danijel Bešič Loredan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |Odstopil 7. julija 2023 |Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda. Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo. |<div style="text-align: center;">'''[[Robert Golob]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Uroš Brežan - 52115201575 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Uroš Brežan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Minister za naravne vire in prostor]] |Odstopil 4. oktobra 2023 |3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da naj bi se minister skupaj z nekaterimi drugimi poslovil s svoje funkcije. Premier Golob je naslednjega dne, ko je potekala seja vlade, novico potrdil. Razlog za razhod premierja z ministrom je bilo nezadovoljstvo Goloba z odzivom Brežana na [[Poplave v Sloveniji (2023)|avgustovske poplave]], zato je minister podal odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Jože Novak]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal predlog razrešitve Irene Šinko in odstopno izjavo Uroša Brežana|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-poslal-predlog-razresitve-irene-sinko-in-odstopno-izjavo-urosa-brezana/683616|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Sanja Ajanović Hovnik - 52113669327 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrica za javno upravo]] |Odstopila 6. oktobra 2023 |Po več razkritjih oddaje Tarča, da je zavajala, ko je trdila, da za prijavo prijateljičinega inštituta na razpis ministrstva za javno upravo ni vedela, in po aferi z visokimi stroški službene poti v New York je ministrica podala odstopno izjavo. Odstopila je klub temu, da ji je še vedno popolnoma zaupal premier, kot je povedala, je to storila, ker bi njeno vztrajanje na položaju škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in državi. |<div style="text-align: center;">'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Franc Props]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Irena_Šinko_-_52114942599_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Irena Šinko]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Razrešena 13. oktobra 2023 |3. oktobra je v javnost prišla informacija, da naj bi se ministrica tako kot Uroš Brežan poslovila s položaja. Novico je Šinko potrdila sama, dejala je, da sta se s premierjem Golobom srečala in jo je ta seznanil z dejstvom, da z njenim delom ni zadovoljen. Sama odstopa ni ponudila rekoč, da jo je potrdil Državni zbor, ki naj jo tudi razreši. Razlogi za razhod s predsednikom vlade naj bi bili predvsem prepozno obveščanje javnosti o pesticidih v nekaterih živilskih izdelkih, zakon o zaščiti živali in odlov nutrij v Ljubljani. O njeni razrešitvi je odločal Državni zbor dne 13. oktobra, zanjo je glasovalo 49 poslancev od navzočih 62, ena poslanka je bila proti. |<div style="text-align: center;">'''[[Marjan Šarec]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Mateja Čalušić]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-razresil-kmetijsko-ministrico-ireno-sinko/684806|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Dominika Švarc Pipan]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 5. februarja 2024 |Po več razkritjih nepravilnosti pri nakupu nove sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani je ministrica zatrdila, da bo sporne posle na ministrstvu raziskala. Kasneje je razrešila generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča, sama pa večkrat poudarila, da odstopiti ne namerava, saj bi s tem dopustila nadaljevanje nepravilnosti na ministrstvu. Nato se je konec januarja 2024 sestalo predsedstvo stranke SD in ministrico pozvalo k odstopu s položaja. Za tem sta se Švarc Pipanova in Golob večkrat srečala, premier je javnosti sporočil, da se mora pogovoriti s ključnimi akterji v zadevi, da lahko pravilno presodi nadaljnje ukrepanje. 5. februarja sta se premier in ministrica še zadnjič sestala, in slednja je premierju ponudila svoj odstop, ki ga je Golob sprejel. Odstopno izjavo je v DZ poslal 15. februarja. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Darjo Felda portret.jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za vzgojo in izobraževanje]] |Odstopil 17. septembra 2024 |Minister Felda je septembra 2024 opravil pogovore s predsednikom vlade, v katerih je izrazil željo po vrnitvi v akademski poklic, zato je na srečanju koalicije dne 17. septembra podal ustno odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Vinko Logaj]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Odstop ministra za izobraževanje Darja Felde, nasledil ga bo Vinko Logaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstop-ministra-za-izobrazevanje-darja-felde-nasledil-ga-bo-vinko-logaj/721289|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrica za digitalno preobrazbo]] |Odstopila 26. septembra 2024 |Po aferi z nakupom 13 tisoč računalnikov je ministrica dlje časa vztrajala, da so bili vsi postopki zakoniti in do zadnjega upravičevala za mnoge sporen nakup. 25. septembra 2024 pa je v javnost prišla še informacija, da je službeno vozilo Stojmenove Duh na službeni poti v Ženevo, maja 2024, prekoračilo hitrost ter vklopilo modre luči, kar ni dovoljeno. Ministrstvo je zato julija dobilo poziv avstrijske policije, naj ji posreduje informacijo, kdo je vozil vozilo in torej storil prometni prekršek, a je ministrstvo namesto informacije poslalo dopis slovenskemu veleposlaništvu na Dunaju, v katerem ga je pozvalo, naj avstrijske organe zaprosi, da odstopijo od morebitnega kazenskega pregona. Dan kasneje, sicer dan pred napovedano drugo interpelacijo, je po množičnih pozivih podala odstopno izjavo, ki jo je premier istega dne tudi sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Ksenija Klampfer]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob je sprejel odstop ministrice Stojmenove Duh |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-je-sprejel-odstop-ministrice-stojmenove-duh/722232|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-26|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Primopredaja Andreja Katič portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil [[Napad na moškega v Novem mestu (2025)|napad na moškega]], ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je pravosodna ministrica sporočila, da je sprejela objektivno odgovornost in premierju ponudila svoj odstop. Poleg nje je odstopno izjavo podal tudi notranji minister, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Kokalj]]'''<br>''(predlagana)'' |<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Ministra Katič in Poklukar odstopila. Golob: Pogovarjamo se o rešitvah, ki jih v Sloveniji še ni bilo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-smrti-napadanega-novomescana-golob-s-pristojnimi-v-dolenjsko-prestolnico-675691|website=siol.net|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26|last=K.|first=R.}}</ref> |- |[[Slika:Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar februar 2023 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve]] |Odstopil 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil napad na moškega, ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je notranji minister Poklukar sporočil, da je sprejel objektivno odgovornost in premierju ponudil svoj odstop. Poleg njega je odstopno izjavo podala tudi pravosodna ministrica, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;"> '''[[Branko Zlobko]]'''<br>''(predlagan)'' |<ref name=":8" /> |- |} === Odstopa zaradi reorganizacije vlade === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Ministrstvo''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Sklic''' |- |[[Slika:Bojan_Kumer_-_52114695541_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Bojan Kumer]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo]] |Ministrstvo za infrastrukturo |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Bojan Kumer bo prevzel Ministrstvo za okolje in prostor, njegov resor pa Alenka Bratušek. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''</div> |<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Igor_Papič_-_52114942649_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Igor Papič]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in šport]] |Ministrstvo za izobraževanje |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Igor Papič bo vodil novo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, njegov resor pa bo prevzel Darjo Felda. |<div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]'''</div> |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |} == Sestavljanje koalicije == === Glasovanje o mandatarju === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |25. maj 2022 |'''[[Robert Golob]]''' |[[Predsednik Republike Slovenije]] |'''54''' |30 |1 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Glasovanje o vladi === 24. januar 2023 je Državni zbor znova glasoval o vladi zaradi njene reorganizacije. Potrjenih je bilo 9 ministrov, od tega trije novi, ostalih šest pa je bilo bodisi premeščenih na nove resorje, bodisi so se imena in področja njihovih resorjev spremenila.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |1. junij 2022 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''53''' |28 |2 |za izvolitev potrebna navadna večina |- |24. januar 2023 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''55''' |29 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} === Zaslišanja ministrov na odborih === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Sobota<br>28. maj 2022 | 09:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-hana-ki-je-izpostavil-socialni-dialog-vecina-podjetnikov-ni-izkoriscevalcev/628946|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Matej Arčon]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |2 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-arcona-ki-je-pred-odborom-izpostavil-cezmejno-povezovanje/628961|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Jevška, ki je poudaril načrt za pospešitev skladnega razvoja Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-jevska-ki-je-poudaril-nacrt-za-pospesitev-skladnega-razvoja-slovenije/628980|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Igorja Papiča, ki pravi: Načrtujemo brezplačne malice in učbenike ter spremembe NPZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/papic-nacrtujemo-brezplacne-malice-in-ucbenike-ter-spremembe-npz-ja/629002|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Emilijo Stojmenovo Duh, ki napoveduje zmanjšanje digitalnega razkoraka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-emilijo-stojmenovo-duh-ki-napoveduje-zmanjsanje-digitalnega-razkoraka/629015|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Ponedeljek<br>30. maj 2022 | 09:00 | '''[[Tanja Fajon]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bi krepila vezi z "državami jedrne Evrope". Odbor jo je podprl. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bi-krepila-vezi-z-drzavami-jedrne-evrope-odbor-jo-je-podprl/629106|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Dominika Švarc Pipan]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja podprl Dominiko Švarc Pipan: Želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-dominiko-svarc-pipan-zelimo-odpraviti-splosen-obcutek-nepravicnosti-v-druzbi/629117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Klemen Boštjančič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik zelena luč na matičnem odboru |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatki-za-ministrico-za-javno-upravo-sanji-ajanovic-hovnik-zelena-luc-na-maticnem-odboru/629128|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Tatjana Bobnar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar skozi sito parlamentarnega odbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tatjana-bobnar-skozi-sito-parlamentarnega-odbora/629131|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Marjan Šarec]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju odbora Šarec, ki se želi vrniti k Teritorialni obrambi, primeren kandidat |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-mnenju-odbora-sarec-ki-se-zeli-vrniti-k-teritorialni-obrambi-primeren-kandidat/629129|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Torek<br>31. maj 2022 | 09:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Bojanu Kumru za infrastrukturnega ministra. "Zeleni prehod bo prioriteta." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpora-bojanu-kumru-za-infrastrukturnega-ministra-zeleni-prehod-bo-prioriteta/629238|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Irena Šinko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Irena Šinko potrjena za kmetijsko ministrico, zavzemala se bo za večjo samooskrbo s hrano |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/irena-sinko-potrjena-za-kmetijsko-ministrico-zavzemala-se-bo-za-vecjo-samooskrbo-s-hrano/629239|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Luka Mesec]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec prejel podporo odbora: "Signali, da se naša socialna država krha, so zelo jasni" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-prejel-podporo-odbora-signali-da-se-nasa-socialna-drzava-krha-so-zelo-jasni/629294|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Okoljski minister bo Uroš Brežan: Naravne vire moramo izkoriščati skrajno odgovorno |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/okoljski-minister-bo-uros-brezan-naravne-vire-moramo-izkoriscati-skrajno-odgovorno/629293|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Danijel Bešič Loredan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Matični odbor podprl Bešič Loredana: "Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maticni-odbor-podprl-besic-loredana-radi-bi-razbili-tabu-da-je-zdravstveni-sistem-nedotakljiv/629233|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Asta Vrečko]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati" |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kandidatka-za-ministrico-asta-vrecko-kulturna-politika-in-ministrstvo-se-morata-modernizirati/629335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- |} ==== Reorganizacija vlade ==== Devet ministrov je zaslišano znova zaradi ustanovitev novih ministrskih resorjev in preoblikovanja že obstoječih. {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Četrtek<br>12. januar 2023 | 09:00 | '''[[Alenka Bratušek]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek prestala zaslišanje, v zagovoru poudarila razvoj železnic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/alenka-bratusek-prestala-zaslisanje-v-zagovoru-poudarila-razvoj-zeleznic/654030|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Darjo Felda]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Darjo Felda prestal zaslišanje: "Potrebujemo drugačno šolo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/darjo-felda-prestal-zaslisanje-potrebujemo-drugacno-solo/654042|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Igor Papič potrjen za ministra, napoveduje prenovo visokošolske zakonodaje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-papic-potrjen-za-ministra-napoveduje-prenovo-visokosolske-zakonodaje/654103|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Brežan: Skrb za naravo dvigujemo na višjo raven|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uros-brezan-skrb-za-naravo-dvigujemo-na-visjo-raven/654098|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh: "Grozi nam digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-grozi-nam-digitalna-izkljucenost-za-velik-delez-nasega-prebivalstva/654118|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=4 align=center |Petek<br>13. januar 2023 | 09:00 | '''[[Simon Maljevac]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac: Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-prihodnost-bo-solidarna-ali-pa-je-ne-bo/654155|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 11:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Jevšek: Prioriteta je skladen regionalni razvoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jevsek-prioriteta-je-skladen-regionalni-razvoj/654189|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Han: Odločitev, da šport povežemo z gospodarstvom in turizmom, je prelomna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-odlocitev-da-sport-povezemo-z-gospodarstvom-in-turizmom-je-prelomna/654221|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kumer: Ključno bo zagotoviti ukrepe, ki bodo preprečili pomanjkanje energije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kumer-kljucno-bo-zagotoviti-ukrepe-ki-bodo-preprecili-pomanjkanje-energije/654225|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- |} ==== Novi ministri po odstopu ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | align=center |Ponedeljek<br>12. februar 2023 | 14:00 | '''[[Boštjan Poklukar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar bi se prednostno lotil migracijske strategije in depolitizacije policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-bi-se-prednostno-lotil-migracijske-strategije-in-depolitizacije-policije/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>10. oktober 2023 | 16:00 | '''[[Valentina Prevolnik Rupel|Valentina Prevolnik<br>Rupel]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Prevolnik Ruplova dobila zeleno luč odbora DZ za zdravstvo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prioritete-prevolnik-rupel-dostopnost-kakovost-neopredeljeni-kosarica-pravic.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Franc Props]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za javno upravo Franc Props je prepričal odbor DZ-ja za notranje zadeve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-javno-upravo-franc-props-je-preprical-odbor-dz-ja-za-notranje-zadeve/690529|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Jože Novak]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidata za ministra Props in Novak uspešno prestala zaslišanje v DZ|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/props-in-novak-bosta-zaslisana-pred-pristojnima-odboroma-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Sreda<br>10. januar 2024 | 14.00 | '''[[Mateja Čalušić]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico za kmetijstvo Mateja Čalušić uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-ministrico-za-kmetijstvo-mateja-calusic-uspesno-prestala-zaslisanje-pred-odborom-dz-ja/694246|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-10|language=sl}}</ref> |- | align=center |Petek<br>1. marec 2024 | 12.00 | '''[[Andreja Katič]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico Katičevi zelena luč odbora DZ za pravosodje |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katicevo-caka-zaslisanje-pred-odborom-dz-za-pravosodje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Četrtek<br>3. oktober 2024 | 15:00 | '''[[Borut Sajovic]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Sajovicu zelena luč odbora. Kot cilj izpostavlja nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sajovicu-zelena-luc-odbora-kot-cilj-izpostavlja-nadaljnjo-modernizacijo-slovenske-vojske/723012|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Vinko Logaj]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil kandidaturo Logaja za ministra za izobraževanje: "Učitelj je ključen" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-kandidaturo-logaja-za-ministra-za-izobrazevanje-ucitelj-je-kljucen/723092|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>3. december 2024 | 15.00 | '''[[Ksenija Klampfer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Klampfer: Digitalna preobrazba ni zgolj tehnološki proces, je predvsem proces povezovanja ljudi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klampfer-digitalna-preobrazba-ni-zgolj-tehnoloski-proces-je-predvsem-proces-povezovanja-ljudi/s729331|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Ponedeljek<br>17. november 2025 | 8.00 | '''[[Andreja Kokalj]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za pravosodno ministrico Kokalj uspešno skozi sito matičnega odbora DZ |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidatka-za-pravosodno-ministrico-kokalj-uspesno-skozi-sito-maticnega-odbora-dz/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-17|language=sl}}</ref> |- | 8.00 | '''[[Branko Zlobko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za notranjega ministra: Varnost ni nekaj samoumevnega, je rezultat usklajenega dela mnogih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-notranjega-ministra-varnost-ni-nekaj-samoumevnega-je-rezultat-usklajenega-dela-mnogih/764267|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-17|language=sl|first=A.|last=S.}}</ref> |- |} == Interpelacije == === Ministri === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Datum interpelacije ! rowspan="2" |Interpelirani minister ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Očitki interpelacije ! colspan="5" |Rezultat ! colspan="3" |Podpora strank ! rowspan="2" | |- ! style="width:6%; |Kvorum ! style="width:6%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:6%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:6%; background:#fff79b" |VZD ! width="8%" |Izid ! width="7%" |'''PODPRLE''' ! width="7%" |'''NASPROTOVALE''' ! width="7%" |'''VZDRŽANE''' |- |Četrtek,<br>10. november 2022 |<center>[[Slika:Tanja_Fajon_-_52115201735_(cropped)_v2.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tanja Fajon]]''' <small>[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrica za zunanje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Franc Breznik]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Zloraba mreže diplomatsko konzularnih predstavništev, odpoklic veleposlanika Kajzerja |<div align="center">'''''74'''''</div> |<div align="center">'''22'''</div> |<div align="center">'''52'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi | * Svoboda * SD * Levica * poslanca manjšin |/ |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-o-interpelaciji-zunanje-ministrice-fajon.html|title=Zunanja ministrica Tanja Fajon uspešno prestala interpelacijo|date=10. 11. 2022|accessdate=13. 11. 2022|website=24ur.com|publisher=PRO PLUS}}</ref> |- |Ponedeljek,<br>14. november 2022 |<center>[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|ministrica za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Branko Grims]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Odstranitev ograje in žice na južni meji ter migrantska politika pod novo vlado |<div align="center">'''''75'''''</div> |<div align="center">'''24'''</div> |<div align="center">'''50'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * nekateri poslanci NSi | * Svoboda * SD * Levica * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * poslanka NSi |<ref>{{Navedi splet|title=Interpelacija zoper ministrico Bobnar ni uspela|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/interpelacija-zoper-ministrico-bobnar-ni-uspela/647217|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-15|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>28. marec 2024 |<center>[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|ministrica za digitalno preobrazbo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Oškodovanje davkoplačevalcev, zavajanje in nesmotrno upravljanje z javnimi sredstvi v zvezi z nakupom 13 tisoč računalnikov |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''31'''</div> |<div align="center">'''42'''</div> |<div align="center">'''4'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper ministrico: 'Nakup računalnikov je sinonim za popolni fiasko' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-kriticen-do-prelaganja-odgovornosti-racunalniki-morajo-biti-cimprej-razdeljeni.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-25|language=sl}}</ref><br><ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh ostaja ministrica. Za njen odhod glasovalo 31 poslancev, 42 jih je bilo proti. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-ostaja-ministrica-za-njen-odhod-glasovalo-31-poslancev-42-jih-je-bilo-proti/703116|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-28|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>18. december 2024 |<center>[[Slika:Novinarska konferenca - 24. 1. 2024 - 5348458880 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]''' <small>[[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev v povezavi z nakupom sodne stavbe na Litijski |<div align="center">'''''76'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''47'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič ostaja minister, interpelacija ni uspela |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjancic-ostaja-minister-interpelacija-ni-uspela/730934|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Torek,<br>21. januar 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nezakonito imenovanje direktorja policije, slabo delovanje NPU, kadrovske stiske v policiji in razmere na centru za varovanje in zaščito |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''35'''</div> |<div align="center">'''9'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Anže Logar (NeP) * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda | * SD * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar po prestani interpelaciji: Ostajam minister, gremo naprej |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-po-prestani-interpelaciji-ostajam-minister-gremo-naprej/733959|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>9. julij 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Poslabšanje varnostnih razmer v državi, povezanost s primerom suma izkoriščanja filipinskih delavcev, slaba reorganizacija CVZ |<div align="center">'''''78'''''</div> |<div align="center">'''33'''</div> |<div align="center">'''45'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Minister Poklukar prestal tudi drugo interpelacijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-poklukar-prestal-tudi-drugo-interpelacijo/751362|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>10. julij 2025 |<center>[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Asta Vrečko]]''' <small>[[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica za kulturo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, začasna selitev Drame |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''27'''</div> |<div align="center">'''46'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica * Mojca Šetinc Pašek (NeP) |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko ostaja ministrica za kulturo. "Interpelacija me ni ošibila." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-ostaja-ministrica-za-kulturo-interpelacija-me-ni-osibila/751488|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>24. oktober 2025 |<center>[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Simon Maljevac]]''' <small>[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|minister za solidarno prihodnost]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nepregledna poraba in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitve oskrbe ter gradnje stanovanj |<div align="center">'''''70'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''41'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac prestal interpelacijo in ostaja minister za solidarno prihodnost |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simon-maljevac-prestal-interpelacijo-in-ostaja-minister-za-solidarno-prihodnost/761835|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>19. december 2025 |<center>[[Slika:Izjava predsednika vlade ter ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2024-02-19 - 4 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Luka Mesec]]''' <small>[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Neučinkovito ravnanje na področju socialne politike, zaradi česar se je povečalo nezaupanje v državne institucije |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''48'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Mesec prestal glasovanje o nezaupnici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-prestal-glasovanje-o-nezaupnici/767746|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |} Opozicija je vložila tudi interpelacije zoper tri ministre, ki so pred dnem razprave odstopili: * Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravje [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]], 30. junija 2023 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], 29. januarja 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emilije Stojmenove Duh]], 8. julija 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec). === Interpelacija vlade === {| class="wikitable" ! Datum interpelacije ! width=160|Predlagatelj ! Očitki interpelacije ! Vir |- |Sreda,<br>19. april 2023 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | *ukinitev Urada za demografijo *razgradnja vrednotnega sistema zahodne civilizacije *ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve *spremembe zakona o dohodnini *pritiski na kadrovanje v policiji |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo o delu vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-o-delu-vlade/659912|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-03|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>23. april 2025 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | * poslabšanje položaja upokojencev |<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci po večurni razpravi o interpelaciji zoper vlado glasovali proti sklepu SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-po-vecurni-razpravi-o-interpelaciji-zoper-vlado-glasovali-proti-sklepu-sds-a/743553|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-19|language=sl|first=G. C. , B.|last=R}}</ref> |- |} == Zgodovina == === 2022 === [[Slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|sličica|Vlada ob imenovanju]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah 24. aprila 2022]], je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=Ana Svenšek|author2= Tanja Kozorog Blatnik|author3= Aljoša Masten|author4= Gregor Cerar|author5= Miha Zavrtanik|author6= Larisa Daugul|author7= Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je [[Robert Golob]] sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo [[Marjan Šarec]] prevzel resor obrambe, [[Alenka Bratušek]] pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=B. R.|author2= Al. Ma.|author3= M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> [[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg|levo|sličica|Predsedniki koalicijskih strank po prvi seji vlade]] Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka [[Slovenska demokratska stranka]] in na spremembo ''Zakona o vladi'' vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]]. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih. Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede.<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi ministri in njihovi državni sekretarji v najvišjih plačnih razredih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golobovi-ministri-in-njihovi-drzavni-sekretarji-v-najvisjih-placnih-razredih/|website=N1|date=2022-06-30|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref> Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil [[Janez Janša]] v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: "''Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!"''<ref>{{Navedi tvit|title=Mnogi danes ne vedo od česa bodo jutri živeli. [...] |number=1240710426465189888 |user=StrankaSD}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrom Golobove vlade najvišje možne plače|url=https://www.domovina.je/ministrom-golobove-vlade-najvisje-mozne-place/|website=Domovina|date=2022-06-29|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najvišje plače za ministre in sekretarje: opozicija odločitvi vlade ne nasprotuje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-sprejela-odlocitve-ki-jih-je-ocitala-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> 10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].<ref>{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref> Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> [[Slika:Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja (52342703566).jpg|sličica|Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja.]] Golobova vlada je ob prvih 100 dneh mandata, 8. septembra 2022, pripravila novinarsko konferenco v gledališki dvorani [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Robert Golob: Ker smo spremenili politično kulturo, imamo po 100 dnevih zaupanje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-ker-smo-spremenili-politicno-kulturo-imamo-po-100-dnevih-zaupanje-ljudi/639729|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon po stotih dneh vlade: Slovenija znova postaja zagovornica demokracije in vladavine prava|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-po-stotih-dneh-vlade-slovenija-znova-postaja-zagovornica-demokracije-in-vladavine-prava/639917|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je ključen dosežek njegove vlade po stotih dneh spoštovanje in da so spremenili politično kulturo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: Ključen dosežek v 100 dneh vlade spoštljivost|url=https://www.sta.si/3078940/golob-kljucen-dosezek-v-100-dneh-vlade-spostljivost|website=www.sta.si|accessdate=2022-09-09}}</ref> Med dosežki vlade je bila med drugim izpostavljena regulacija cen pogonskih goriv, znižanje davka na dobavo elektrike ter davka na daljinsko ogrevanje, prav tako je vlada od septembra omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in, v primeru plina, tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev.<ref name=":5" /> Na novinarski konferenci ob sto dnevnici je vlada pripravila tudi pogovor z vodji koalicijskih strank, ki ga je vodil nekdanji voditelj oddaje [[Studio City]] [[Marcel Štefančič]]. Največja opozicijska stranka SDS je ob stotih dneh vlade dejala, da je bilo ukrepanje vlade ob draginji neprimerno, prav tako da je nepravilno postavljala prioritete. Poslanec SDS [[Franc Breznik]] je dejal, da je Robert Golob ''"Ki je specialist za energetiko, doživel fiasko tako kot politik kot strokovnjak za energetiko."''<ref>{{Navedi splet|title=SDS po stotih dneh vlade: Ukrepanje je neprimerno, prioritete so "obrnjene na glavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-po-stotih-dneh-vlade-ukrepanje-je-neprimerno-prioritete-so-obrnjene-na-glavo/639913|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> V NSi so sporočili, da lahko pohvalijo ukrepe vlade za pomoč gospodinjstvom, med tem ko vladi podajajo močno kritiko na področju pomoči gospodarstvu.<ref>{{Navedi splet|title=Horvat vlado pohvalil glede spopadanja z energetsko krizo in kritiziral premajhno pomoč gospodarstvu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/horvat-vlado-pohvalil-glede-spopadanja-z-energetsko-krizo-in-kritiziral-premajhno-pomoc-gospodarstvu/639798|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> ==== Odstop Tatjane Bobnar ==== 1. decembra 2022 vlada [[Boštjan Lindav|Boštjanu Lindavu]] ni poverila polnega mandata generalnega direktorja Policije, kot je to predlagala notranja ministrica [[Tatjana Bobnar]], pač pa mu je podaljšala mandat vršilca dolžnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Lindav ostaja le vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lindav-ostaja-le-vrsilec-dolznosti-generalnega-direktorja-policije/649521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Čez nekaj dni, pol meseca po uspešno prestani interpelaciji, je [[Tatjana Bobnar]] napovedala svoj odstop z mesta ministrice.<ref>{{Navedi splet|title=Notranja ministrica Bobnar napovedala odstop|url=https://www.primorski.eu/se/notranja-ministrica-bobnar-napovedala-odstop-DD1261849|website=www.primorski.eu|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Za to potezo se je odločila zaradi pritiskov, ki naj bi jih na policijo izvajal premier [[Robert Golob]]. Med drugim naj bi zahteval pohitritev imenovanja [[Darko Muženič|Darka Muženiča]] na mesto [[Nacionalni preiskovalni urad|Nacionalnega preiskovalnega urad]]<nowiki/>a ter ukrepanje v zvezi z načelnikom Policijske uprave Nova Gorica [[Evgen Goverkar|Evgena Goverkarja]], ki je bil na položaj imenovan v času generalnega direktorja policije [[Anton Olaj|Antona Olaja]].<ref name=":7">{{Citat|title=Prvi odstop|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920271|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> Televizija Slovenija je odkrila, da je bilo v času Golobove vlade premeščenih 76 višje uvrščenih policistov.<ref name=":7" /> Robert Golob je po objavi zadeve v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava zahteval poročilo o morebitnih političnih pritiskov na policiji. Ob tem je Golob odstop Bobnarjeve sprejel zaradi izgube zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob izgubil zaupanje in bo sprejel odstop Bonarjeve, ki bo bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu – In kaj Bobnarjeva očita Golobu?|url=http://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|website=TOPNEWS.si|date=2022-12-07|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI|archive-date=2023-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230101210127/https://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170484581).jpg|sličica|[[Tatjana Bobnar]] in [[Boštjan Lindav]].]] Lindav je v poročilu med drugim zapisal:<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne pritiske premierja Goloba in njegove ekipe je zaznal šef policije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pritiske-premierja-goloba-in-njegove-ekipe-je-zaznal-sef-policije/|website=N1|date=2022-12-08|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><blockquote>''"31. maja 2022 ob 16. uri sem bil kot kandidat za mesto generalnega direktorja povabljen na razgovor k takratnemu mandatarju. [...] V prostoru pred pisarno mandatarja sta bila meni neznana ženska in dva moška, od katerih se mi je višji od njiju predstavil kot [[Miloš Njegoslav Milović]]. [...] Navedeni mi je v kratkem razgovoru dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika,"''</blockquote>Milović naj bi kasneje na sestankih pri Golobu tudi večkrat sodeloval. Milović je dejal, da je Goloba spoznal ko je bil državni sekretar v času vlade [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]], ko je bil sam vodja varovanja predsednika vlade.<ref name=":10">{{Citat|title=Kdo stoji za Golobovo varnostno službo?|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920268|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/kdo-je-milos-milovic-ki-je-pod-drobnogledom-knovsa|website=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Milović je bil opažen tudi v štabu parlamentarnih volitev Gibanja Svobode, sicer pa je bil znan iz [[Afera Tritonis|afere Tritonis]], v katero je bil vpleten z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].<ref>{{Navedi splet|title=Skrivnostna vloga Drnovškovega varnostnika: bil je tudi v štabu Svobode (VIDEO)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milos-njegoslav-milovic-varnostnik-janez-drnovsek-robert-golob/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razkrivamo svežega "intimnega" prijatelja Tanje Fajon!Tanja Fajon: Slika je nastala pred tremi leti v skupini dvajsetih ljudi|url=https://prava.si/post/610382/razkrivamo-svezega-intimnega-prijatelja-tanje-fajontanja-fajon-slika-je-nastala-pred-tremi-leti-v-skupini-dvajsetih-ljudi|website=prava.si|accessdate=2023-01-01|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ali Golobovo varnostno službo neformalno vodi nepravnomočno obsojeni?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-golobovo-varnostno-sluzbo-neformalno-vodi-nepravnomocno-obsojeni/650384|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Naloga Milovića naj bi bil tudi prenos varovanja predsednika vlade s centra za varovanje in zaščito pri policiji na generalni sekretariat vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji Drnovškov varnostnik brez pogodbe in plačila svetoval tudi Loredanu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milovic-svetoval-tudi-besicu-loredanu-nic-mu-nismo-placali-nobene-pogodbe-ni/|website=N1|date=2022-12-13|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Milović je prav tako sodeloval tudi z ministri vlade, podpredsedniku vlade in ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu je med drugim svetoval selitev pisarne iz varnostnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Miloš Milović v stikih z več Golobovimi ministri|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milos-milovic-v-stikih-z-vec-golobovimi-ministri/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/besic-loredan-ce-ne-bi-imel-varovanja-ne-bi-opravljal-svojega-dela.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Loredan nista edina, s katerima je sodeloval bivši Drnovškov varnostnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/katera-ministrstva-vse-so-sodelovala-s-skrivnostnim-drnovskovim-varnostnikom/|website=N1|date=2022-12-15|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Nekaj dni pred izbruhom afere, 21. novembra 2022, je Robert Golob na poslansko vprašanje [[Žan Mahnič|Žana Mahniča]] v državnem zboru odgovoril, da Miloš Milović ni niti imenovan, niti zaposlen na funkciji varovanja premierja.<ref name=":10" /> [[Gibanje Svoboda]] je podprlo stran predsednika vlade Goloba; podpredsednica stranke in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je ''"Treba ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo."''<ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančičeva: Treba je ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo|url=https://siol.net/novice/slovenija/klakocar-zupanciceva-treba-je-locevati-med-politicnimi-usmeritvami-in-politicnim-vmesavanjem-v-policijo-593917|website=siol.net|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Koalicijski partnerici SD in Levica pa sta pohvalili delo ministrice Bobnar in izrazili upanje za dosego skupnega jezika.<ref name=":7" /> Zaradi nepojasnjene vloge Miloša Milovića je Policijo obiskala tudi državnozborska [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi Golobovega svetovalca za varnost Knovs nenapovedano na policijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaradi-golobovega-svetovalca-za-varnost-knovs-nenapovedano-na-policijo/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Po odstopu Tatjane Bobnar je funkcijo notranje ministrice začasno prevzela ministrica za javno upravo [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanja Ajanovič Hovnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Sanja Ajanović Hovnik začasno notranja ministrica|url=https://www.dnevnik.si/1043002666|website=Dnevnik|accessdate=2023-02-13}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/na-celu-notranjega-ministrstva-zacasno-sanja-ajanovic-hovnik|website=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-02-13|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> === 2023 === ==== Reorganizacija vlade ==== [[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|sličica|Vlade ob reorganizaciji in prisegi novih ministrov]] 24. januarja 2023 je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}</ref> Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstvev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}</ref> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Čeprav je bilo predstavljeno, da reorganizacija minsitrstev ne bo terjala dodatnih zaposlitev, se to kasneje ni izkazalo za resnično.<ref>{{Navedi splet|title=Obljuba, da reorganizacija ministrstev ne bo prinesla dodatnega zaposlovanja, se ni uresničila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obljuba-da-reorganizacija-ministrstev-ne-bo-prinesla-dodatnega-zaposlovanja-se-ni-uresnicila/773897|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=Anja Šter, Vanja Gligorović, Televizija|last=Slovenija}}</ref> 6. februarja 2023 je Robert Golob za novega ministra za notranje zadeve predlagal [[Boštjan Poklukar|Boštjana Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob za ministra za notranje zadeve predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/golob-za-ministra-za-notranje-zadeve-predlaga-bostjana-poklukarja/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-13|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob za notranjega ministra predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-za-notranjega-ministra-predlaga-bostjana-poklukarja/657010|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja Boštjana Poklukarja potrdil kot ustreznega za notranjega ministra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-bostjana-poklukarja-potrdil-kot-ustreznega-za-notranjega-ministra/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> ==== Spor glede finančne reforme ==== V oddaji [[Preverjeno]] dne 28. marca 2023 je premier Golob ostro kritiziral zastavljeno davčno reformo. Po njegovih besedah minister za finance reforme ni ustrezno razložil državljanom, dejal je, da je ''zaupal ekipi ministrstva za finance, da bo ljudem znala razložiti sama, vendar se to ni zgodilo''. Ob tem je omenil celo možnost, da davčne reforme ne bi bilo, če ne bo dosegala svojega cilja. Pristojni minister [[Klemen Boštjančič]] je jasno odgovoril, da odstopiti ne namerava, je pa naslednjega dne odstopil državni sekretar na ministrstvu, Tilen Božič.<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič po Golobovih kritikah ne bo odstopil, je pa to storil državni sekretar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-v-oddaji-preverjeno-nepremicnine-se-ne-bomo-spuscali.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref> ==== Odstavitev ministra za zdravje ==== 29. junija 2023 je [[Slovenska demokratska stranka]] vložila interpelacijo zoper zdravstvenega ministra in podpredsednika vlade [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]].<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper Bešiča Loredana. Ministrstvo za zdravje: Priložnost za razpravo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-zoper-besica-loredana-ministrstvo-za-zdravje-priloznost-za-razpravo/673539|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Očitano mu je bilo slabšanje razmer v zdravstvu ter zamujanje z obljubljeno zdravstveno reformo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/vlozena-interpelacija-zoper-ministra-za-zdravje-danijela-besica-loredana-22397|title=Vložena interpelacija zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana|accessdate=29. junij 2023|website=sds.si|publisher=Slovenska demokratska stranka}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS: Minister ne uresničuje koalicijskih zavez|url=https://www.dnevnik.si/1043027136|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-07-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS vložila interpelacijo zoper ministra Bešič Loredana. SD si želi več reformnega usklajevanja v vladi|url=https://www.domovina.je/sds-vlozila-interpelacijo-zoper-ministra-besic-loredana-sd-si-zeli-vec-reformnega-usklajevanja-v-vladi/|website=Domovina|date=2023-06-29|accessdate=2023-07-08|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Več tednov se je sicer ugibalo o morebitnem odhodu ministra, k odstopu ga je pozval tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo [[Erik Brecelj]].<ref>{{Navedi splet|title=Brecelj: Bolje je, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brecelj-bolje-je-da-smo-brez-ministra-kot-da-je-na-polozaju-besic-loredan.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Predstavniki Gibanja Svoboda so po srečanju vrha stranke na [[Grad Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] zatrjevali, 5. julija tudi [[Urška Klakočar Zupančič]], da Bešič Loredan njihovo podporo ima.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> Dva dni kasneje, 7. julija, je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal predsednik vlade [[Robert Golob]].<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}</ref> ==== Ponovna rekonstrukcija vlade ==== 3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da se obeta nova rekonstrukcija vlade oz. menjava nekaterih ministrov. S funkcije naj bi se poslovila tako minister za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan]] kot tudi kmetijska ministrica [[Irena Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob ministrici Šinko napovedal, da se bosta razšla|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/651bf8cdc0a6c/na-odstrelu-ni-ministrica-ajanovic-hovnik-ampak-druga-ministra|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Slednja je informacijo o razhodu tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Kmetijska ministrica potrdila: Golob me je obvestil, da se bova razšla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sredo-naj-bi-odstopila-dva-ministra-golobove-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Premier Golob je bil pri Brežanu kritičen do njegove ''neoperativnosti in slabe komunikacije po avgustovskih poplavah'', z ministrico Šinko pa naj bi bil nezadovoljen že dlje časa.<ref>{{Navedi splet|title=Manjša rekonstrukcija vlade: zakaj naj bi morala oditi Šinko in Brežan?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Po poročanju časopisne hiše [[Večer (časopis)|Večer]] naj bi bil premier nezadovoljen tudi z ministri [[Igor Papič|Igorjem Papičem]], [[Darjo Felda|Darjom Feldo]] in [[Bojan Kumer|Bojanom Kumrom]].<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za kmetijstvo odstopa!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004082737/https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|url-status=dead}}</ref> 5. oktobra v intervjuju za STA povedal, da trenutno ne razmišlja o dodatnih menjavah ministrov iz kvote Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=V koaliciji še vedno čakajo pojasnila ministrice Ajanović Hovnik, ki uživa Golobovo podporo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-koaliciji-se-vedno-cakajo-pojasnila-ministrice-ajanovic-hovnik-ki-uziva-golobovo-podporo/683789|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-05|language=sl}}</ref> Nova ministrica je oktobra 2023 postala [[Valentina Prevolnik Rupel]].<ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel nova ministrica za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-imenovanje-zdravstvene-in-razresitev-kmetijske-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> Robert Golob je 4. oktobra 2023 v Državni zbor poslal odstopno izjavo Uroša Brežana in predlog za razrešitev Irene Šinko.<ref>{{Navedi splet|title=Brežan sam podal odstopno izjavo, Šinkovo bo treba razrešiti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksna-bo-usoda-brezana-in-sinkove.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> DZ se je z odstopom seznanil v ponedeljek, 9. oktobra, Šinkovo pa razrešil v petek, 13. oktobra 2023. To pa še ni bil konec vnovične reorganizacije ekipe ministrov. Po seji Sveta Gibanja Svoboda je Robert Golob 24. oktobra 2023 pojasnil, da bodo novembra pričeli z resnimi pogovori o krčenju resorjev v Vladi. Po njegovih besedah naj bi bilo v načrtu obsežno krčenje z 20 na 12 ministrskih resorjev. V koalicijskih SD in Levici so napovedi komentirali z besedami, da bi se morala koalicija nehala ukvarjati sama s sabo in delovati v smeri pomoči ljudem.<ref>{{Navedi splet|title=Več ministrstev pomeni več usklajevanja. V katera bo zarezal Golob?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-z-dogajanjem-v-koaliciji-v-zadnjih-tednih-nismo-zadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Koalicija se je zato v začetku novembra srečala na sestanku, na katerem naj bi obravnavali krčenje resorjev, a je premier Golob po sestanku sporočil, da na srečanju o tej temi ni bilo govora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: O rekonstrukciji vlade ni bilo govora, ministrski sedeži bodo zapolnjeni v roku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-rekonstrukciji-vlade-ni-bilo-govora-ministrski-sedezi-bodo-zapolnjeni-v-roku/687420 |website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-01|language=sl}}</ref> ==== Odstop ministrice za javno upravo ==== Konec septembra 2023 so mediji razkrili, da naj bi inštitut Smart Center na razpisu ministrstva za javno upravo prejel sredstva v višini 300.000 evrov. Svetovalno podjetje je bilo ustanovljeno leta 2020, med tremi soustanovitelji pa je bila tudi [[Sanja Ajanović Hovnik]].<ref name="HovnikRtv">{{Navedi splet|title=Inštitut v lasti ministričine dolgoletne sodelavke v nenavadnih okoliščinah dobil 300.000 evrov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-v-lasti-ministricine-dolgoletne-sodelavke-v-nenavadnih-okoliscinah-dobil-300-000-evrov/683034|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl|first=Al|last=Ma|date=28. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konec z ministrico? Po aferi New York še sum, da je kolegici uredila javni denar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/konec-z-ministrico-po-aferi-new-york-se-sum-da-je-kolegici-uredila-javni-denar/|website=N1|date=2023-09-28|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Miha|last=Orešnik}}</ref> Bila je polovična lastnica inštituta, svoj delež pa je po začetku ministrskega mandata, 15. junija 2022, prepisala na svojo mamo, upokojeno medicinsko sestro brez poslovnih izkušenj, o tem pa [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] ni obvestila. KPK je zato uvedla prekrškovni postopek, Sanja Ajanović Hovnik pa je lastništvo svoje mame prijavila ob razkritju medijev. Zadevo je označila za napako in se opravičila, predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem sporočil, da ministrica uživa njegovo zaupanje.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik ne namerava odstopiti|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-ne-namerava-odstopiti/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl-si|date=30. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Ajanović Hovnik uživa zaupanje premierja Goloba|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-ajanovic-hovnik-uziva-zaupanje-premierja-goloba/|website=N1|date=2023-09-29|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vse v družini|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/detektor-premozenja-sanja-ajanovic-hovnik-vse-v-druzini|website=Oštro.si|date=2023-06-01|accessdate=2023-10-04|language=sl |last=Erznožnik|first=Žana}}</ref> [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52423906327).jpg|sličica|Sanja Ajanovič Hovnik]] Ob tem je bilo ugotovljeno tudi, da je Sanja Ajanović Hovnik na službeno pot v New York letela po precej visokih stroških, zaradi česar je bil uveden notranji nadzor na ministrstvu.<ref name="HovnikRtv"/><ref>{{Navedi splet|title=Po aferi drage poti v New York ministrica kolegici zagotovila javni denar|url=https://www.domovina.je/po-aferi-drage-poti-v-new-york-ministrica-kolegici-zagotovila-javni-denar|website=Domovina.je|accessdate=2023-09-30|language=|date=29. september 2023}}</ref> Ministrica je na tiskovni konferenci 4. oktobra 2023 poudarila, da ima čisto vest in da ji predsednik vlade popolnoma zaupa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ajanovic-hovnik-kot-ministrica-imam-popolnoma-cisto-vest-in-se-vedno-zaupanje-premierja-goloba/683689|title=Ajanović Hovnik: Kot ministrica imam popolnoma čisto vest in še vedno zaupanje premierja Goloba|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl|date=4. oktober 2023}}</ref> 5. oktobra je bilo v oddaji [[Tarča]] na Televiziji Slovenija razkrito, da je ministrica z informacijami zavajala. Sodeč po objavljenih dokumentih je ministrica vedela, da se je inštitut njene prijateljice prijavil na razpis. Naslednjega dne, 6. oktobra 2023 je Sanja Ajanović Hovnik nepreklicno odstopila s položaja. Dejala je, da je njena vest še vedno čista, a da odstopa, ker bi njeno vztrajanje škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in posledično celotni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> Na ministrskem mestu jo je nasledil [[Franc Props]]. ==== Začasni premier Mesec ==== 15. novembra 2023 je Urad vlade za komuniciranje sporočil, da bo zaradi operacije kile predsednik vlade Robert Golob nekaj dni v bolniškem staležu, ta čas ga je nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Golob se je na delo vrnil 27. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob na operacijo kile, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-na-operacijo-kile-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/688218|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob na operacijo, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/robert-golob-na-operacijo-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl-si}}</ref> === 2024 === Predsednik vlade Robert Golob je pred novim letom in v prvih dneh leta 2024 napovedal, da bo za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal upokojenega majorja [[Vojko Adamič|Vojka Adamiča]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ še ni poslal predloga za kmetijskega ministra. Vojko Adamič naj ne bi bil edini kandidat.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-se-ni-poslal-predloga-za-kmetijskega-ministra-vojko-adamic-naj-ne-bi-bil-edini-kandidat/693428|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vojko Adamič na vrh kmetijskega resorja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vojko-adamic-na-vrh-kmetijskega-resorja/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl-si}}</ref> 4. januarja 2024 je Golob v državni zbor poslal predlog nove ministrice, poslanke Svobode [[Mateja Čalušić|Mateje Čalušić]], saj je po besedah Goloba Adamič zavrnil soglasje h kandidaturi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob je za kmetijsko ministrico predlagal Matejo Čalušić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-je-za-kmetijsko-ministrico-predlagal-matejo-calusic/693665|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Presenečenje pri iskanju kmetijskega ministra: Golob je kandidatko našel v poslanski skupini Svobode|url=https://vecer.com/slovenija/presenecenje-pri-iskanju-kmetijskega-ministra-golob-je-kandidatko-nasel-v-poslanski-skupini-svobode-10347329|website=vecer.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> Prav tako 4. januarja je Slovensko sodniško društvo izvedlo protest zaradi neuresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede plač sodnikov. Kljub polletnemu roku vlada predloga pravosodnega ministrstva ni poslala v parlamentarno odločanje, za kar je sodniško društvo ministrico [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]] in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Sodniki bodo med 10. in 24. januarjem opravljali le nujne zadeve, Goloba pozivajo k odstopu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodniki-bodo-med-10-in-24-januarjem-opravljali-le-nujne-zadeve-goloba-pozivajo-k-odstopu/693584|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Vlada je 23. januarja 2024 finančnega ministra [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]] imenovala za tretjega podpredsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Finančni minister Klemen Boštjančič nov podpredsednik vlade |url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-za-podpredsednika-vlade-predlagal-ministra-bostjancica/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-23|language=sl}}</ref> Na seji 14. marca 2024 je vlada imenovala še četrtega podpredsednika vlade, to je postal minister za Slovence po svetu [[Matej Arčon]], ki skrbi za področje komunikacije.<ref>{{Navedi splet|title=Četrti podpredsednik vlade postal Matej Arčon. Skrbel bo za komuniciranje vlade.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-podpredsednik-vlade-postal-matej-arcon-skrbel-bo-za-komuniciranje-vlade/701567|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref> ==== Afera sodna stavba ==== Na seji 27. decembra 2023 je vlada potrdila nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, s čimer bi Ministrstvo za pravosodje pridobilo lastne poslovne prostore za potrebe Upravnega, Delovnega in socialnega ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=168. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-12-28-168-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-01-21|language=sl}}</ref> Ministrstvo je prodajalcu Sebastjanu Vežnaverju nakazalo kupnino 7.690.350 evrov, a stavbe ob tem še ni prevzelo.<ref>{{Navedi splet|title=Pravosodno ministrstvo je hitelo s plačilom, ne z vpisom v zemljiško knjigo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pravosodno-ministrstvo-je-hitelo-s-placilom-ne-z-vpisom-v-zemljisko-knjigo/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Mediji so čez nekaj dni razkrili, da je Vežnaver stavbo leta 2019 kupil za 1,7 milijona evrov, ob nakupu ministrstva pa je bila tudi v izredno slabem stanju.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zadevo je začel preiskovati tudi [[Nacionalni preiskovalni urad]].<ref>{{Navedi splet|title=NPU preiskuje nakup ministrstva za pravosodje. Ministrica: Nisem delovala malomarno.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/npu-preiskuje-nakup-ministrstva-za-pravosodje-ministrica-nisem-delovala-malomarno/694383|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La Da , Al|last=Ma}}</ref> Ugotovljenih je bilo tudi več nepravilnosti pri oceni in izmeri stavbe, zato je ministrstvo za pravosodje naročilo novo in s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za pravosodje s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi za stavbo na Litijski ulici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-pravosodje-s-prodajalcem-sklenilo-aneks-k-pogodbi-za-stavbo-na-litijski-ulici/695125|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] je večkrat zatrdila, da ne bo odstopila, je pa bil razrešen generalni sekretar ministrstva [[Uroš Gojkovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan ne namerava odstopiti. Razrešila bo generalnega sekretarja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-ne-namerava-odstopiti-razresila-bo-generalnega-sekretarja/695256|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Napovedala je, da bo državno odvetništvo preverilo možnosti za ugotavljanje ničnosti ali razveljavitve pogodbe.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Od Švarc Pipanove je dodatna pojasnila zahteval tudi predsednik vlade Robert Golob, [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanska skupina SD]] pa naj bi ji odrekla podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica ostala brez podpore poslancev SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-ostala-brez-podpore-poslancev-sd/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Predsedstvo stranke SD se je sestalo 29. januarja 2024, in razpravljalo o odgovornosti ministrice. Na sestanku so jo pozvali k odstopu s položaja, ministrica se je po tem večkrat sestala tudi s premierjem.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Predsedstvo SD-ja je Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-predsedstvo-sd-ja-je-dominiko-svarc-pipan-pozvalo-naj-odstopi-z-ministrskega-polozaja/696536|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Švarc Pipan sta se srečala stran od oči javnosti, premierjeva odločitev bo znana v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-in-svarc-pipan-sta-se-srecala-stran-od-oci-javnosti-premierjeva-odlocitev-bo-znana-v-sredo/696606|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> 31. januarja je sporočila, da s položaja ne namerava odstopiti, saj da bi to pomenilo nadaljevanje spornih potez na ministrstvu. Po njenih besedah je afero "zakuhala" skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Švarc Pipan za zdaj ne namerava odstopiti|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-svarc-pipan-za-zdaj-ne-namerava-odstopitii/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Predsednica SD [[Tanja Fajon]] se je na izjavo odzvala z besedami, da se ministrica poslužuje manipulacij in laži ter da je ogorčena nad njenimi obtožbami.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Razočarana sem nad laganjem in manipuliranjem ministrice Švarc Pipan |url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-han-kazati-na-druge-sam-pa-ne-prevzeti-odgovornosti-je-zavrzno/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Po poročanju medijev naj bi bili vpleteni v ozadje spornega nakupa stavbe tarče groženj. O tem so bile obveščene pristojne varnostne služne, ministrici je bilo odrejeno policijsko varovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Grožnje vpletenim v afero sodna stavba, ministrici odrejeno policijsko varovanje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/groznje-vpletenim-v-afero-sodna-stavba-ministrici-odrejeno-policijsko-varovanje/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica predsedniku vlade ponudila svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan predsedniku vlade ponudila odstop. Golob se bo o tem še odločil. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dominika-svarc-pipan-predsedniku-vlade-ponudila-odstop-golob-se-bo-o-tem-se-odlocil/697387|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] odstopil [[Klemen Žibert]]. Odstop je pojasnil z besedami, da "stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke". Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe.<ref>{{Navedi splet|title=Odstop v aferi sodna stavba: odhaja drugi človek SD Klemen Žibert|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nov-odstop-v-aferi-sodna-stavba-odhaja-tudi-klemen-zibert.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Istega dne je premier sporočil, da bo odstop ministrice sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Naslednjega večera se je z Golobom sestal še vrh stranke SD. Strinjali so se v želji, da se koalicija obdrži, premier pa je napovedal, da bo pravosodni resor začasno vodil sam.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SD gresta skupaj naprej. Pravosodni resor bo začasno vodil premier |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pomemben-sestanek-pri-golobu-bo-premier-zakopal-bojno-sekiro-s-sd/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo [[Mestna občina Kranj|kranjski]] lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej.<ref>{{Navedi splet|title=SD na smrtni postelji? “Ne le SD, to je začetek konca celotne leve sredine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-smrtni-postelji-ne-le-sd-to-je-zacetek-konca-cele-leve-sredine/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen [[Matevž Frangež]]. Tanja Fajon pa je po koncu konference potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.<ref>{{Navedi splet|title=Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika SD potrjen Matevž Frangež|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-sd-dan-iskanja-poti-iz-politicne-krize.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ŽIVO: Kaj bosta po seriji sestankov stranke SD povedala Fajon in Frangež?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-zacasni-glavni-tajnik-sd-matevz-frangez-volilni-kongres-marca/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> V četrtek, 15. februarja je Robert Golob odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> Poslanci so se z odstopom seznanili na izredni seji, dne 16. februarja.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan ni več ministrica, opravlja pa še tekoče posle |url=https://n1info.si/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-ni-vec-ministrica-opravlja-pa-se-tekoce-posle/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-16|language=sl}}</ref> [[Slika:Primopredaja poslov na ministrstvu za pravosodje 2024-03-06 -- 7.jpg|sličica|Primopredaja poslov med [[Andreja Katič|Andrejo Katič]] in [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]]]] V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki Socialnih demokratov, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal nekdanjo ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat.<ref>{{Navedi splet|title=Še en preobrat: kandidatka za pravosodno ministrico je Andreja Katič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-koga-sd-predlaga-za-pravosodnega-ministra/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Katič uspešno preko prve ovire na poti do povratka na pravosodno ministrstvo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrska-kandidatka-andreja-katic-na-zaslisanju-pred-odborom-dz/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-andrejo-katic-za-pravosodno-ministrico/700426|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-05|language=sl}}</ref> ==== Odhodi ožjih sodelavcev ==== Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo [[Kaja Širok]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković se s koncem marca umika iz strankarskega in političnega življenja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-vukovic-se-s-koncem-marca-umika-iz-strankarskega-in-politicnega-zivljenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta [[Petra Škofic]].<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Novi vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-novi-vodja-kabineta-predsednika-vlade-luka-spoljar/700855|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretarja poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Škofičevo bo na mestu vodje kabineta predsednika vlade zamenjal Špoljar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslavlja-se-tudi-vodja-golobovega-kabineta-petra-skofic.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> ==== Imenovanje Evropskega komisarja ==== 6. aprila 2024 je Robert Golob na srečanju stranke Gibanje Svoboda nekdanjega predsednika [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računskega sodišča Republike Slovenije]] [[Tomaž Vesel|Tomaža Vesela]] predstavil kot kandidata za novega [[Evropski komisar|evropskega komisarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat Svobode za evropskega komisarja je Tomaž Vesel|url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidat-svobode-za-evropskega-komisarja-je-tomaz-vesel-630945|website=siol.net|accessdate=2024-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: kandidat za naslednjega slovenskega evropskega komisarja bo Tomaž Vesel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-kandidat-za-naslednjega-slovenskega-evropskega-komisarja-bo-tomaz-vesel/704081|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> O tem predhodno ni obvestil koalicijskih partnerjih, a mu po naknadni predstavitvi niso nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=SD in Levica za kandidaturo Vesela za komisarja izvedeli iz medijev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-in-levica-za-kandidaturo-vesela-za-komisarja-izvedeli-iz-medijev/|website=N1|date=2024-04-08|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Golob je Vesela označil kot najkompetentejšega kandidata, izpostavil pa je željo po komisarskih resorjih, ki obravnavajo proračun. Premier je s tem sprožil nekaj kritik o prezgodnji predstavitvi kandidata, a naj bi to, kot so pojasnili, storil, da bi lahko državi zagotovili boljši resor.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> [[Slika:Pogovori na štiri oči predsednika vlade Roberta Goloba in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. (53965286886).jpg|sličica|Pogovor med Ursulo von der Leyen in Robertom Golobom, september 2024]] Po potrditvi [[Ursula von der Leyen|Ursule von der Leyen]] za drugi mandat na čelu [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je na države naslovila poziv, da posredujejo po dve imeni kandidatov za komisarski položaj – moškega in žensko, da bi tako lažje sestavili spolno uravnoteženo Komisijo. Kljub pozivu je vlada ostala pri enem kandidatu Tomažu Veselu, na kar se je opozicija odzvala kritično. Konec avgusta se je Vesel predstavil še opozicijski [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in pristojnemu državnozborskemu odboru, kjer nasprotovanja njegovi kandidaturi ni bilo.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel se je srečal s predstavniki SDS. Kaj so se dogovorili na Trstenjakovi?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesel-se-je-srecal-s-predstavniki-sds-kaj-so-se-dogovorili-na-trstenjakovi/|website=N1|date=2024-08-07|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref><ref>{{Citat|title=Tomaž Vesel dobil podporo parlamentarnega odbora za &#x7F;slovenskega komisarja|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/zrcalo-dneva/101/175064762|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Kmalu po obisku Ursule von der Leyen v Sloveniji v začetku septembra je v medijih prišlo do ugibanj, da naj bi predsednica Komisije pozvala k imenovanju ženske kandidatke, kar bi Sloveniji prineslo tudi boljši položaj – resor za [[širitev Evropske unije]]. Na špekulacije je vlada odgovorila, da Vesel ostaja edini kandidat.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija vztraja: Tomaž Vesel ostaja edini kandidat za slovenskega komisarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-vztraja-tomaz-vesel-ostaja-edini-kandidat-za-slovenskega-komisarja/|website=N1|date=2024-09-03|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Meta Roglič , Luka|last=Mlakar}}</ref> Nekaj dni kasneje, 6. septembra 2024, je Tomaž Vesel sporočil, da se umika kot kandidat, saj naj bi se s von der Leyen razhajala v nekaterih stališčih, Golob pa je odstop sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Tomaž Vesel odstopil od kandidature za evropskega komisarja. Von der Leyen si želi kandidatko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomaz-vesel-odstopil-od-kandidature-za-evropskega-komisarja-von-der-leyen-si-zeli-kandidatko/720232|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> [[Slika:Marta Kos visits Slovenia - 2024 - P065036-194537.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Marta Kos in Robert Golob]] 9. septembra je vlada za novo komisarsko kandidatko potrdila [[Marta Kos|Marto Kos]], nekdanjo veleposlanico ter ustanovno članico stranke Svoboda, ki je konec 2022 iz stranke izstopila.<ref>{{Navedi splet|title=Nova kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos: "Zelo se zavedam odgovornosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-kandidatka-za-evropsko-komisarko-marta-kos-zelo-se-zavedam-odgovornosti/720432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Opozicijski SDS in NSi sta bili kritični do izbire, saj da kandidatka nima dovolj izkušenj, ter opozorili na "ponižujoč odnos predsednice komisije do slovenske vlade". Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve [[Franc Breznik]] je tako odlašal pri sklicu seje odbora, saj je zahteval popolno dokumentacijo glede imenovanja nove kandidatke, pa tudi pismo Ursule von der Leyen v zvezi z zavrnitvijo kandidata Vesela.<ref>{{Navedi splet|title=Iz opozicije kritike zaradi "ponižujočega odnosa" Ursule von der Leyen do slovenske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-opozicije-kritike-zaradi-ponizujocega-odnosa-ursule-von-der-leyen-do-slovenske-vlade/720487|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Ker postopek ni bil pravočasno končan, je predsednica komisije predstavitev komisije prestavila na z 11. na 17. september.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo novo komisijo zaradi zamude v Sloveniji predstavila šele prihodnji torek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-novo-komisijo-zaradi-zamude-v-sloveniji-predstavila-sele-prihodnji-torek/720561|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Koalicijske poslanske skupine so nato vložile zahtevo za sklic seje, da bi odbor pravočasno obravnaval kandidaturo Marte Kos, a je Breznik vztrajal pri zahtevi za pojasnila o razlogih za zamenjavo.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo komisarsko ekipo predstavila v torek, Breznik na pismo še čaka|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-komisarsko-ekipo-predstavila-v-torek-breznik-na-pismo-se-caka/720954|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Seja odbora zato do 17. septembra, ko je Von der Leyen predstavila ekipo, ni bila sklicana. Na ta dan, ko je Sloveniji dodelila resor širitve EU, je Državnemu zboru tudi posredovala zahtevano pismo, zato je Breznik za 18. september sklical sejo odbora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Sloveniji je uspel zgodovinski met. Slovenski EU-poslanci večinoma zadovoljni z resorjem. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met-slovenski-eu-poslanci-vecinoma-zadovoljni-z-resorjem/721256|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen poslala pismo v DZ. Breznik: Zaslišanje Marte Kos v sredo popoldne.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/von-der-leyen-poslala-pismo-v-dz-breznik-zaslisanje-marte-kos-v-sredo-popoldne/721271|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Na zaslišanju, ki je trajalo več kot 4 ure, je prestala z devetimi glasovi za in petimi proti, zato je vlada njeno kandidaturo naslednjega dne tudi uradno poslala v Bruselj.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja meni, da je Marta Kos primerna kandidatka za evropsko komisarko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-meni-da-je-marta-kos-primerna-kandidatka-za-evropsko-komisarko/721352|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je poslala kandidaturo Marte Kos v Bruselj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-je-poslala-kandidaturo-marte-kos-v-bruselj/721515|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref> === 2025 === [[Slika:Velenje (54285264188).jpg|sličica|220x220_pik|Dan žalovanja v Velenju]] 20. januarja 2025 se je v Jami Preloge [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]] zgodil [[Rudniška nesreča v Velenju (2025)|vdor zemljine, v katerem so umrli trije rudarji]]. Vlada je zato petek, 24. januarja 2025, razglasila za dan žalovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-01-22-vlada-razglasila-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|website=Portal GOV.SI|date=2025-01-22|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada petek razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje - Velenjcan|url=https://www.velenjcan.si/druzba/vlada-petek-razglasila-za-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|date=2025-01-23|accessdate=2025-04-26|language=sl-SI}}</ref> Ob [[Smrt in pogreb papeža Frančiška|smrti papeža Frančiška]] je vlada za 26. april 2025 razglasila [[dan žalovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila soboto, 26. april, za dan žalovanja v Republiki Sloveniji {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-04-23-vlada-razglasila-soboto-26-april-za-dan-zalovanja-v-republiki-sloveniji/|website=Portal GOV.SI|date=2025-04-23|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi v Sloveniji dan žalovanja za pokojnim papežem|url=https://www.rtvslo.si/svet/slovo-papeza-franciska/tudi-v-sloveniji-dan-zalovanja-za-pokojnim-papezem/743971|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-26|language=sl|first=K.|last=S}}</ref> ==== Dvig obrambnih izdatkov ==== [[Slika:Vrh zveze Nato, Haag 25. 6. 2025 (54612862368).jpg|levo|sličica|Vrh zveze NATO, [[Haag]] 25. junij 2025]] Državni zbor je 19. junija 2025 sprejel nacionalno resolucijo, s katero bi Slovenija do leta 2030 izdatke za obrambo postopno zvišala na tri odstotke BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Zaveza Natu: za obrambne izdatke po letu 2032 kar štiri milijarde evrov letno?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaveza-natu-za-obrambne-izdatke-po-letu-2032-kar-stiri-milijarde-evrov-letno/749522|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Voditelji držav članic [[NATO|zveze NATO]], tudi premier Robert Golob, so čez nekaj na vrhu 25. junija 2025 sprejeli povišanje izdatkov za obrambo na pet odstotkov nacionalnih BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Rutte: Zvišanje obrambnih izdatkov je temelj za močnejši Nato; Trump: Zmaga za zahodno civilizacijo|url=https://www.rtvslo.si/svet/rutte-zvisanje-obrambnih-izdatkov-je-temelj-za-mocnejsi-nato-trump-zmaga-za-zahodno-civilizacijo/750060|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> [[Socialni demokrati]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] sta nato sporočili, da o izhodiščih za tovrsten dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov nista bili obveščeni, saj da njihovi ministri v vladnem gradivu, ki ga je vlada sicer potrdila, te vsebine niso zaznali. Gradivo je nosilo oznako interno, kar pomeni, da so bili ministri o tem posebej obveščeni, stranki pa naj tudi ne bi načeli razprave o tem oz. so nekateri njuni ministri sejo pred to točko dnevnega reda zapustili.<ref>{{Citat|title=Premier Golob bo gostil mini koalicijski vrh o zvišanju obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175143005|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|editor=[[Natalija Muršič]]}}</ref> Stranki sta dvigu na pet odstotkov nasprotovali, pri čemer se Levica zavzema tudi za izstop iz zveze NATO.<ref>{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=|last=Radio Slovenija|editor=[[Niko Robavs]]}}</ref> Golob je Levici in SD sporočil, da je varnost zaveza vlade, nato pa je sklical tudi vrh koalicije, v kateri so se odnosi nekoliko ohladili. Predsednik SD [[Matjaž Han]] je sporočil, da jih Golob ne more prepričati v svoja stališča.<ref>{{Citat|title=Bodo na mini vrhu v koaliciji zgladili napetosti zaradi zaveze Natu o zvišanju obrambnih izdatkov?|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175143117|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Na vrhu so se dogovorili, da bo vlada sledila resoluciji, torej trem odstotkom, in da bo vlada vsako leto pregledovala porabo.<ref name=":28">{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Enako je nato sporočil premier Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Edina sprejeta zaveza Slovenije je zvišanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP-ja do 2030|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-edina-sprejeta-zaveza-slovenije-je-zvisanje-obrambnih-izdatkov-na-tri-odstotke-bdp-ja-do-2030/750079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 30. junija, na dan vrha koalicije, je pristojni odbor državnega zbora na izredni seji sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma. Podporo sta napovedali SD in Levica, Svoboda pa ne.<ref name=":28" /> 4. julija je državni zbor na seji tudi uradno potrdil razpis referenduma, pri čemer sta poleg SD in Levice glasove med drugim prispevali tudi opozicijski SDS in NSi, predvsem s stališčem, da vlada igra dvojno igro.<ref name=":29">{{Navedi splet|title=DZ sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-povisanju-obrambnih-izdatkov/750913|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je bila proti.<ref name=":29" /> Predsednik SDS [[Janez Janša]] je pred tem premierja Roberta Goloba pozval, da na glasovanje o referendumu veže tudi zaupnico, a je Golob to zavrnil. Po izglasovanju referenduma je Gibanje Svoboda napovedalo posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi NATO, saj da je to vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bo predlagala posvetovalni referendum o članstvu v Natu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-bo-predlagala-posvetovalni-referendum-o-clanstvu-v-natu/750999|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poraženi Golob napovedal predlog posvetovalnega referenduma o Natu|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/referendum-o-obrambnih-izdatkih-znak-disfunkcionalnosti-koalicije-2742380/|website=www.dnevnik.si|date=2025-07-04|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Dogajanje so dodatno zaostrila nekatera obtoževanja med koalicijskimi partnerji, med drugim je Svobodin evropski poslanec in nekdanji minsiter za obrambo [[Marjan Šarec]] Levici in SD sporočil, da lahko, če ju obrambni izdatki motijo, zapustita vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Če Levico in SD obrambni izdatki tako motijo, naj gresta iz vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-ce-levico-in-sd-obrambni-izdatki-tako-motijo-naj-gresta-iz-vlade/|website=N1|date=2025-07-05|accessdate=2025-07-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec ostro: Tega niso storili prvič|url=https://siol.net/novice/slovenija/marjan-sarec-ostro-tega-niso-storili-prvic-666781|website=siol.net|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Na napoved dveh referendumov se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]]. Pozvala je, naj si Slovenija ne dela sramote v mednarodni skupnosti in da se naj politika poenoti glede pomembnih vprašanj.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Želela bi, da si ne delamo sramote v mednarodni skupnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-zelela-bi-da-si-ne-delamo-sramote-v-mednarodni-skupnosti/751047|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. P. J. , G.|last=C}}</ref> ==== Sankcije zoper Izrael in Milorada Dodika ==== [[Slika:Obisk palestinske ministrice za zunanje zadeve in izseljence Varsen Agabekjan Shahin pri predsedniku vlade Robertu Golobu (54743960924).jpg|sličica|Golob in palestinska ministrica za zunanje zadeve in izseljence [[Varsen Agabekjan Shahin]] (2025, Ljubljana)]] Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji; ukrep je bil razglašen proti ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Benu-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Bezalel Smotriču]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Fajon: Vlada dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-vlada-dva-izraelska-ministra-razglasila-za-nezazeleni-osebi-v-sloveniji/752227|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=Slovenija prepoveduje uvoz blaga iz izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-naj-bi-proti-izraelu-kmalu-uvedla-se-gospodarske-sankcije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref><ref name=":36">{{Navedi splet|title=Nove počitniške simbolične sankcije zoper Izrael|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-pocitniske-simbolicne-sankcije-zoper-izrael|website=www.delo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref> 11. septembra 2025 je vlada sprejela sankcije zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja. Sankcije so vključevale prepoved vstopa na ozemlje Republike Slovenije. Vlada Republike Srbske je nekaj ur zatem sporočila, da vstop na ozemlje te entitete prepoveduje zunanji ministrici Tanji Fajon in predsednici republike Nataši Pirc Musar. Oblasti iz Bosne in Hercegovine so kasneje sporočile, da ta odločitev Republike Srbske nima pravne veljave, saj je zunanja politika v izključni pristojnosti države BiH.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Vlada Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo, Republika Srbska pa Nataši Pirc Musar in Tanji Fajon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-dodiku-prepovedala-vstop-v-slovenijo-republika-srbska-pa-natasi-pirc-musar-in-tanji-fajon/757268|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=Al Ma , Ž N. , M.|last=Z}}</ref> ==== Predlog božičnice ==== Po delovnemu obisku [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] dne 16. septembra 2025 je premier Golob napovedal, da bo vlada 18. septembra razpravljala o uvedbi obvezne neobdavčene [[božičnica|božičnice]] po zgledu [[regres]]a.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada bo v četrtek razpravljala o uvedbi božičnice, ki bo razbremenjena vseh davščin in prispevkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-bo-v-cetrtek-razpravljala-o-uvedbi-bozicnice-ki-bo-razbremenjena-vseh-davscin-in-prispevkov/757767|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Pet članic [[Ekonomsko-socialni svet|Ekonomsko-socialnega sveta]] (ESS) je uvedbi nasprotovalo, kar so pojasnili z besedami, da gre za »novo obremenitev gospodarstva«, [[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije]] pa je uvedbo božičnice podprla.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci: Božičnica bi dodatno obremenila gospodarstvo. ZSSS: Izboljšava položaja zaposlenih.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-bozicnica-bi-dodatno-obremenila-gospodarstvo-zsss-izboljsava-polozaja-zaposlenih/757844|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Na seji vlade, ki je potekala 18. septembra, se je vlada seznanila s predlogi izhodišč za uvedbo božičnice v višini polovice minimalne plače (skupno 639 evrov), ki bi bila izplačana do 18. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada že za letos predlaga obvezno božičnico za vse zaposlene v višini polovice minimalne plače|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vlada-ze-za-letos-predlaga-obvezno-bozicnico-za-vse-zaposlene-v-visini-polovice-minimalne-place/757948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Kot ključen namen je bilo na tiskovni konferenci po vladni seji izpostavljeno izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih ter povečanje zadovoljstva in motivacije pri delu. Izplačilo bi bilo po predlogu oproščeno davkov in prispevkov ter bi se za davčne namene obravnavalo enako kot plačilo za poslovno uspešnost, torej z uporabo obstoječe davčne ugodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=169. redna seja Vlade Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2025-09-18-169-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Nasprotovanje je izrazila [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije]] ter v primeru uzakonitve napovedala izstop iz ESS. Iz zbornice so sporočili, da je predsednik vlade kršil dogovor o spoštovanju socialnega dialoga, predlog pa označili za »predvolilni bombonček.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS bo v primeru uzakonitve obvezne božičnice izstopil iz ESS-ja|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-bo-v-primeru-uzakonitve-obvezne-bozicnice-izstopil-iz-ess-ja/758503|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]] je ob napovedi poudaril, da »božičnica pomeni nagrado, ne pa plače,« tako kot da to predstavlja zimski dodatek za upokojence. Opozoril je, da bi obvezna izplačila lahko podjetja na robu preživetja potisnila v stečaj ter s tem ogrozila delovna mesta, kar je označil za nevaren ukrep z vidika blaginje zaposlenih.<ref>{{Navedi splet|title=Janša za neobdavčeno božičnico, a le, če rezultati poslovanja to omogočajo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-za-neobdavceno-bozicnico-a-le-ce-rezultati-poslovanja-to-omogocajo/758527|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> Vlada je 16. oktobra potrdila predlog zakona. Dodana je bila možnost zamika izplačila ter posebna izjema za leto 2025, kar so delodajalci pozdravili in označili kot »odraz dobre volje:«<ref>{{Navedi splet|title=Božičnica najpozneje do 18. decembra v znesku 639 evrov. Delodajalci pozdravili možnost izjem.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bozicnica-najpozneje-do-18-decembra-v-znesku-639-evrov-delodajalci-pozdravili-moznost-izjem/760948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=G.|first2=La.|first3=M.|last1=K.|last2=Da.|last3=Z.}}</ref> Poleg možnosti zamika do 31. marca 2026 za podjetja v likvidnostnih težavah je bilo torej predlagano, da bi delodajalci v zasebnem sektorju ob zagotovitvi, da ne izplačajo dobička ali nagrad poslovodstvu, lahko izplačali najmanj 160 €, božičnica pa se to prvo leto ne bi upoštevala pri socialnih transferjih. Državi in občinam bi bila sredstva povrnjena iz proračuna, ob rokih za vložitev zahtevkov do 19. decembra in povračilom do 31. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada namerava občinam sredstva za božičnico letos povrniti iz proračuna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-namerava-obcinam-sredstva-za-bozicnico-letos-povrniti-iz-proracuna/761264|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Izjeme je pozdravil tudi gospodarski minister [[Matjaž Han]], saj da se določena podjetja res niso mogla pravočasno pripraviti.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Kadar koli se kaj zgodi Socialnim demokratom, se takoj doda oznaka "afera"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-kadar-koli-se-kaj-zgodi-socialnim-demokratom-se-takoj-doda-oznaka-afera/761348|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Tudi fiskalni svet je v oceni predloga državnih proračunov za leti 2026 in 2027 opozoril, da zaradi napovedane uvedbe obvezne božičnice javnofinančna tveganja ostajajo velika.<ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Zniževanje javnega dolga bo počasnejše od načrtovanega. Vlada očitke zavrača. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/fiskalni-svet-znizevanje-javnega-dolga-bo-pocasnejse-od-nacrtovanega-vlada-ocitke-zavraca/761396|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=T.|last=L. Š.}}</ref> Sledila so pogajanja. Prve pogovore so tako v [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]] kot v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ocenili kot konstruktivne in umirjene, medtem ko so predstavniki OZS vnovič pozvali k temu, da bi bili njihovi argumenti »maksimalno ponotranjeni znotraj zakona.«<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Bodo zaposleni čez dva meseca res dobili obljubljeno obvezno božičnico? Zakonskega predloga še ni.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-zaposleni-cez-dva-meseca-res-dobili-obljubljeno-obvezno-bozicnico-zakonskega-predloga-se-ni/761081|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=M.|first2=T.|last1=Z.|last2=L. Š.}}</ref> Izpostavili so predvsem potrebo po prostovoljni božičnici, saj da obveznost v tej situaciji ne bi imela pozitivnega učinka.<ref name=":30" /> Predstavniki OZS so se nato 21. oktobra sestali na seji upravnega odbora. Predsednik Blaž Cvar je vlado po seji pozval k razbremenitvi gospodarstva; izpostavil je, da je v letu 2024 kar 20.500 podjetij poslovalo negativno, država pa se »lahkotno zadolžuje za predvolilne bombončke.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS za prostovoljno božičnico, vladi očita delanje razkola med delodajalci in zaposlenimi|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-za-prostovoljno-bozicnico-vladi-ocita-delanje-razkola-med-delodajalci-in-zaposlenimi/761538|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> 24. oktobra 2025 so se predstavniki delodajalcev in sindikatov ločeno sestali z ministrom za delo [[Luka Mesec|Luko Mescem]], a pogovori niso prinesli napredka. Predstavniki GZS in Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) so opozorili, da srečanje »ni bilo pogajanje«, kritizirali so »prehiter tempo« in znova zahtevali jasen odziv vlade na njihove pisne pripombe.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec brez odziva, delodajalci in sindikati nezadovoljni|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-brez-odziva-delodajalci-in-sindikati-nezadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=D.|last=S.}}</ref> Tudi sindikati so izrazili nezadovoljstvo, saj da vlada ni odgovorila na njihove predloge. Vztrajali so, da mora biti božičnica obvezna in izplačana pa vsem v enaki vrednosti, s postopno rastjo do minimalne plače, z možnostjo odloga le ob dogovoru v kolektivni pogodbi, zavzeli pa so se tudi za preimenovanje v »zimski regres«, saj da gre za novo pravico, ki je po vsebini enaka regresu za letni dopust.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalce moti hitenje glede božičnice, sindikati bi jo poimenovali "zimski regres"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalce-moti-hitenje-glede-bozicnice-sindikati-bi-jo-poimenovali-zimski-regres/761924|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=K.}}</ref> Na izredni seji ESS dne 27. oktobra sta se vlada in sindikati uskladila glede predlaganega zakona o zimskem regresu. Sindikati so dogovor podprli in ga opisali kot uvedbo nove univerzalne pravice za vse zaposlene, hkrati pa pozvali vlado k spoštovanju dogovora. Delodajalci so sejo obstruirali, ker predlog ni upošteval njihovih pripomb. Dejali so, da odgovorov za nadaljnja pogajanja od vlade niso prejeli in izrazili zopet poudarili potrebo po prostovoljnem in davčno razbremenjenem modelu.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo s sindikati doseglo dogovor o 'zimskem regresu'. Delodajalci so sejo obstruirali. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ministrstvo-s-sindikati-doseglo-dogovor-o-zimskem-regresu-delodajalci-so-sejo-obstruirali/762155|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=G.|first2=G.|first3=Al.|first4=T.|last1=C.|last2=K.|last3=Ma.|last4=K. B.}}</ref> 5. novembra so delodajalske organizacije (poleg GZS, OZS in ZDS tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS)) zaradi po njihovem mnenju kršitev pravil o delovanju ESS-ja prekinile svoje dejavnosti v okviru sveta in opozorile, da bodo o tem obvestile tudi [[Evropska komisija|Evropsko komisijo]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo svoje dejavnosti v ESS-ju, sindikati to vidijo kot izsiljevanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalci-prekinjajo-svoje-dejavnosti-v-ess-ju-sindikati-to-vidijo-kot-izsiljevanje/763002|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=K.|first2=T.|first3=B.|last1=T.|last2=L. Š.|last3=R.}}</ref> V očitkih so navedle, da je vlada mimo tripartitnega procesa v DZ poslala zakon o zimskem regresu in spremembe normirancev ter sprejemala druge akte brez ustreznega vključevanja socialnih partnerjev, kljub protestnemu pismu premierju. Ob tem so zagrozile z možnim ponovnim izstopom iz ESS-ja, če postopki ne bodo spoštovani.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo socialni dialog. Kako odgovarja premierjev kabinet|url=https://forbes.n1info.si/novice/delodajalci-prekinjajo-socialni-dialog-vladi-ocitajo-krsitve/|website=Forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Kaja|last=Stepančič}}</ref> Sindikati so odločitev delodajalcev označili za izsiljevanje in izgovor za nasprotovanje obveznemu zimskemu regresu. Poudarili so, da je bil postopek glede zimskega regresa pravilen ter da so delodajalci sami onemogočili dve seji ESS-ja, torej se pogajati niso želeli.<ref name=":31" /> Vlada je zavrnila očitke in nesoglasje pripisala nesodelovanju delodajalcev.<ref name=":31" /> Na izredni seji kolegija ESS-ja dne 6. novembra sindikati niso dovolili preklica petkove seje, delodajalci pa so zagrozili z bojkotom, če se postopek v zvezi z božičnico ne zaustavi. Vnovič so poudarili, da konkretnih odgovorov od vlade niso prejeli. Sindikati so delodajalce obtožili izsiljevanja, minister Luka Mesec pa je ocenil, da si delodajalci pogajanj očitno ne želijo.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci v bojkot seje ESS-ja. Mesec ne verjame, da si želijo pogajati o božičnici.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-v-bojkot-seje-ess-ja-mesec-ne-verjame-da-si-zelijo-pogajati-o-bozicnici/763178|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=T.|first2=T.|last1=K. B.|last2=L. Š.}}</ref> 7. novembra je bila seja ESS-ja zato nesklepčna, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je dejal, da se bodo o sodelovanju »odločali selektivno.« Zavrnil je očitke, da se delodajalci niso hoteli pogajati o božičnici, saj se vlada po njegovih besedah ni pripravljena pogajati o celotnem zakonu, temveč le o nekaterih elementih, hkrati pa je kritiziral tudi druge posege vlade, ki naj bi kršili pravila socialnega dialoga, vključno s sprejetjem [[Šutarjev zakon|Šutarjevega zakona]] mimo ESS-ja.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi dejavnosti, a iz ESS-ja za zdaj (še) niso izstopili|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-vztrajajo-pri-prekinitvi-dejavnosti-a-iz-ess-ja-za-zdaj-se-niso-izstopili/763307|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Državni zbor je predlog zakona o izplačilu zimskega regresa obravnaval na izredni seji dne 11. novembra. Finančni minister [[Klemen Boštjančič]] je v predstavitvi znova poudaril, da zakon zajema tri vsebine, poleg izplačila zimskega regresa v višini 639 evrov (do 18. decembra) tudi prenovo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov (do 19. decembra).<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico za zaposlene in upokojence|url=https://forbes.n1info.si/novice/poslanci-naj-bi-danes-podprli-obvezno-bozicnico-manj-jasno-je-kaj-sledi/|website=forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=A.|last=Lončar}}</ref> Rezultat glasovanja je bil 48 za in 1 proti. Za zakon so glasovali poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|Svobode]], [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] in [[Poslanska skupina Levica|Levice]] ter poslanca narodnih skupnosti.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico in spremembe za normirance|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-obvezno-bozicnico-in-spremembe-za-normirance/763709|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] in [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|NP]] so bili vzdržali, proti pa je glasoval nepovezani poslanec [[Miha Kordiš]].<ref name=":33" /> V istem tednu bo potekalo tudi vnovično zasedanje kolegija ESS-ja.<ref name=":32" /> ==== Napad na moškega v Novem mestu ==== [[Slika:Sestanek predsednika vlade in ministrov o romski problematiki - 54880910844.jpg|sličica|Izredna tiskovna konferenca premierja Goloba ter ministrov v odstopu Katič in Poklukarja (26. oktober 2025)]] {{main|Napad na moškega v Novem mestu (2025)}} V soboto, 25. oktobra 2025 okoli 2.30 se je v [[Novo mesto|Novem mestu]] zgodil napad na novomeškega občana, gostinca Aleša Šutarja. Moški je utrpel hujše poškodbe in kasneje v bolnišnici umrl, novomeška policija je za dejanje osumila enaindvajsetletnega Roma iz Šentjerneja.<ref>{{Navedi splet|title=Moški, napaden v središču Novega mesta, umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-napaden-v-srediscu-novega-mesta-umrl/762000|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=B.|last=R.|date=2025-10-25}}</ref> Tega večera sta dejanje obsodila generalni direktor slovenske policije [[Damjan Petrič]] in notranji minister [[Boštjan Poklukar]]. Naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, je sožalje izrazil predsednik vlade [[Robert Golob]] in sklical izredni sestanek na temo romske problematike, kamor je povabil pravosodno ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], Boštjana Poklukarja, Damjana Petriča, ministra za delo [[Luka Mesec|Luko Meseca]], generalno državno tožilko Katarino Bergant in podpredsednico vrhovnega sodišča Nino Betetto. Sledila je novinarska konferenca, na kateri sta Boštjan Poklukar in Andreja Katič oznanila, da sta sprejela odgovornost in podala odstopni izjavi, ki ju je predsednik vlade sprejel.<ref name=":8" /> K odstopu so v opozicijskih [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Demokrati.|Demokratih]]<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija ostro obsodila tragični dogodek v Novem mestu, Janša napovedal shod v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-ostro-obsodila-tragicni-dogodek-v-novem-mestu-jansa-napovedal-shod-v-ljubljani/762058|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=T. L.|last=Š|date=2025-10-26}}</ref> pozvali tudi Goloba, a se je ta odzval z besedami, da bi njegov odstop pomenil zgolj beg pred odgovornostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-10-26-premier-dr-golob-vsi-ukrepi-bodo-namenjeni-vzpostavitvi-varnosti-prebivalk-in-prebivalcev/|title=Vsi ukrepi bodo namenjeni vzpostavitvi varnosti prebivalk in prebivalcev|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=gov.si}}</ref> [[Vojko Volk]], državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, je med predlogi [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] izpostavil namero, da se [[Policijska uprava Novo mesto|Policijsko upravo Novo mesto]] okrepi z drugimi slovenskimi policisti ter po potrebi uporabi specialno enoto slovenske policije, ki ima posebna pooblastila za pregon organiziranega kriminala ter da se bo ustanovila koordinacijska skupina, do tedaj pa bo delo usmerjala operativna skupina Sekretariata. Pozval je tudi k spremembam zakonodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Po nasilni smrti Novomeščana ministra Katič in Poklukar odstopila, Golob oba odstopa sprejel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-nasilni-smrti-novomescana-ministra-katic-in-poklukar-odstopila-golob-oba-odstopa-sprejel/762031|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> [[Slika:Lokal_Patriot,_NM_sveče.jpg|levo|sličica|Sveče na mestu dogodka]] Istega dne je premier Golob v spremstvu ministrov v odstopu obiskal Novo mesto in se srečal z županom [[Gregor Macedoni|Gregorjem Macedonijem]]. Napovedal je okrepitev policijske prisotnosti in pravno podporo policistom ter poudaril potrebo po »radikalnih posegih« za odpravo večdesetletnih zanemarjanj varnostnih in socialnih razmer. Med drugimi župan je Macedoni opozoril na sistemske težave, neučinkovitost socialnih politik in potrebo po trajnejši prisotnosti policije, poudaril je, da dodatna pojasnila pričakuje od ministra Mesca. Direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič je potrdil okrepljene policijske aktivnosti na varnostno obremenjenih območjih ter poudaril, da policija vse hujše primere uspešno preiskuje in sodeluje z lokalnimi skupnostmi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Brez radikalnih posegov ne bo šlo." V Novo mesto prispele prve policijske okrepitve. |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/golob-brez-radikalnih-posegov-ne-bo-slo-v-novo-mesto-prispele-prve-policijske-okrepitve/762046|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> V torek, 28. oktobra je v Novem mestu potekala izredna seja mestnega sveta, kjer je predsednik vlade predstavil nove varnostne ukrepe. Premierju in ministroma v odstopu sta se pridružila še minister za vzgojo in izobraževanje [[Vinko Logaj]] ter minister za delo [[Luka Mesec]]. Udeležbo na seji so potrdili tudi v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]], na vrhovnem sodišču in vrhovnem državnem tožilstvu, prisotni so bili tudi župani bližnjih občin. Vzporedno z izredno sejo je na Glavnem trgu potekal protestni shod ''@vsismolahkoaco'' v organizaciji mestne občine Novo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo na seji novomeškega mestnega sveta predstavil ukrepe za večjo varnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-bo-na-seji-novomeskega-mestnega-sveta-predstavil-ukrepe-za-vecjo-varnost/762200|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-28}}</ref> {{Glej tudi|Šutarjev zakon}} Golob je na seji napovedal sprejetje novega zakona, ki naj bi zagotavljal večjo varnost, obsegal pa področja socialnih, kazenskopravnih in varnostnih tematik. V spomin in čast pokojnemu Alešu Šutarju so predlagani zakon poimenovali [[Šutarjev zakon]]. Zakon omogoča vstop in pregled zasebnih prostorov brez sodne odredbe v posebej določenih izjemnih primerih, uvaja uporabo tehničnih sredstev in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic na varnostno obremenjenih območjih; poleg tega širi pooblastila policije za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih lokalih in njihovi okolici. Prav tako predvideva organiziranje posebnih varnostnih akcij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in prometnih kršitev.<ref name=":33"/><ref name=":52">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-06-premier-dr-golob-sutarjev-zakon-daje-odgovore-kako-povecati-varnost-v-druzbi/|title=Premier dr. Golob: "Šutarjev zakon daje odgovore, kako povečati varnost v družbi"|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.gov.si}}</ref> Na področju socialne politike določa obveznosti centrov za socialno delo (CSD) pri mladoletnih starših ter vključevanje pripadnikov romske skupnosti v javna dela, dopolnitev ''Zakona o financiranju občin'' pa omogoča namensko rabo sredstev za izboljšanje varnosti in bivalnih razmer v občinah z evidentiranimi romskimi naselji.<ref name=":43">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Med ključnimi ukrepi je tudi zamrznitev socialnih pomoči storilcem kriminalnih dejanj. Ta ukrep med drugim določa, da če starš ponavlja prekrške in so globe za te prekrške terjane, mora CSD presoditi, ali je tak starš primeren za razpolaganje z [[Otroški dodatek|otroškimi dodatki]].<ref name=":33" /> Vzporedno s Šutarjevim zakonom je bil potrjen tudi ''Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov'', ki ureja kaznovanje in obravnavo mladoletno kriminaliteto, ''Zakon o prekrških'', ki uvaja strožje pogoje za družbeno-koristno delo, ter novela ''Zakona o probaciji'', ki daje dodatna pooblastila probacijskim enotam.<ref name=":422">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Vlada je predlog zakona sprejela 6. novembra, 7. novembra pa je bil poslan v Državni zbor.<ref name=":82">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Opozicijski stranki SDS in NSi sta opozorili, da so nekateri predlagani členi že bili del predlaganih ukrepov [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade]] ter opozorili na zakonodajne luknje.<ref name=":83">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Župani občin [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] so zakon pozdravili, a pozvali k pravilnemu in doslednemu izvajanju ukrepov.<ref name=":72">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupani-pozdravili-ukrepe-a-se-sprasujejo-kaj-bo-sprejeto.html|title=Župani pozdravili ukrepe, Romi svarijo pred neustavnostjo|date=7. 11. 2025|accessdate=7. 11. 2025|website=24ur.com|first1=D.|last1=S.|first2=M.|last2=S.}}</ref> Decembra 2025 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je sprejela vlada, in sicer v delu prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih in omejitve dela v drugih javnih zavodih.<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-7925|title=U-I-79/25|date=11. 12. 2025|website=www.us-rs.si|publisher=Ustavno sodišče Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe je neustavna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-prepoved-dodatnega-dela-zdravnikov-zunaj-javne-zdravstvene-sluzbe-je-neustavna/768236|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ker je bila taka ureditev po mnenju ustavnih sodnikov neustavna, je uveljavilo predhodno ureditev, neustavnost pa mora državni zbor odpraviti v letu dni.<ref name=":38" /> Zahtevo za presojo so vložili zdravstveni delavci in organizacije. Premier Golob se je odzval z oceno, da je Ustavno sodišče presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ustavno sodišče je presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ustavno-sodisce-je-presodilo-da-ima-vlada-pravico-razmejiti-javno-in-zasebno-zdravstvo/768830|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> === 2026 === Po naraščajočih težnjah ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]] je tudi Slovenija podprla ozemeljsko celovitost in suverenost [[Danska|Danske]], ki ji Grenlandija pripada. Vlada je v znak solidarnosti kot več drugih držav na ta otok napotila tudi dva svoja častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], v namen sodelovanja pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje Arctic Endurance pod vodstvom Kraljevine Danske.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada sprejela odločitev o napotitvi dveh častnikov na Grenlandijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-17-vlada-sprejela-odlocitev-o-napotitvi-dveh-castnikov-na-grenlandijo/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenska častnika odpotovala na misijo na Grenlandijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-castnika-odpotovala-na-misijo-na-grenlandijo/771210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Vladni [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|urad za komuniciranje]] (UKOM) je 22. januarja 2026 objavil javni poziv k oddaji ponudb za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih Golobove vlade, rok za to je bil 28. januar.<ref>{{Navedi splet|title=PREKLIC: Poziv k oddaji ponudbe za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih vlade v mandatu od 2022 do 2026 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/poziv-k-oddaji-ponudbe-za-izdelavo-medijskega-nacrta-za-medijski-zakup-za-informativno-kampanjo-o-dosezkih-vlade-v-mandatu-od-2022-do-2026/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Oglasna kampanja bi se po načrtih končala dan pred začetkom uradne volilne kampanje. Opozicijske stranke SDS, NSi in Demokrati so vlado in koalicijske stranke obtožile poskusa obvodnega financiranja lastne volilne kampanje z javnimi sredstvi, Nova Slovenija pa je zahtevala tudi sklic državnozborskega odbora za nadzor javnih financ.<ref>{{Navedi splet|title=PROMOCIJA GOLOBOVE VLADE NA RAČUN DAVKOPLAČEVALCEV – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/promocija-golobove-vlade-na-racun-davkoplacevalcev/|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Podpredsednik vlade Matej Arčon je dejal, da je predstavitev lastnega dela utečen način vsake vlade, kritiki pa da politizirajo in Golobovi vladi zavidajo uspehe.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija koaliciji očita predvolilno kampanjo na račun davkoplačevalcev. Arčon: Politikantstvo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-koaliciji-ocita-predvolilno-kampanjo-na-racun-davkoplacevalcev-arcon-politikantstvo/771294|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bo vlada z javnim denarjem financirala svojo predvolilno kampanjo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razburila-s-kampanjo-o-dosezkih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> 27. januarja 2026 se je UKOM odločil za preklic poziva.<ref>{{Navedi splet|title=Ukom preklical poziv za izdelavo informativne kampanje o dosežkih vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ukom-preklical-poziv-za-izdelavo-informativne-kampanje-o-dosezkih-vlade/771443|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada po kritikah umika razpis za kampanjo o dosežkih mandata|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vlada-po-kritikah-umika-razpis-za-kampanjo-o-dosezkih-mandata-2781111/|website=www.dnevnik.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] so stranke Golobove koalicije izgubile večino oz. skupno 13 poslanskih mest (12 Gibanje Svoboda in 1 Socialni demokrati). Gibanje Svoboda, ki je osvojilo relativno zmago, je po volitvah začelo pogovore o novi vladi, 20. aprila pa so ocenili, da ponovitev mandata ne bo mogoča in da se leve stranke selijo v opozicijo.<ref>{{Citat|title=Predsednica bo nadaljevala pogovore o novem mandatarju|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175215579|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> 20. aprila 2026 je [[Fiskalni svet Republike Slovenije|Fiskalni svet]] v svojem poročilu ocenil, da so slovenske javne finance oddaljile od vzdržnosti in da bi lahko bila evropska fiskalna pravila glede kumulativnega odstopanja neto javnofinančnih izdatkov presežena že v letu 2026. Poleg geopolitičnih razmer so med glavne razloge za to uvrstili podcenjene učinke plačne reforme v javnem sektorju, zimski regres in zviševanje izdatkov nasploh.<ref>{{Navedi splet|title=Ocena Fiskalnega sveta: Ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2026 - Fiskalni svet|url=https://www.fs-rs.si/ocena-fiskalnega-sveta-ocena-osnutka-letnega-porocila-o-napredku-2026/|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Javne finance niso vzdržne brez ukrepov, potrebna je preudarna fiskalna politika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fiskalni-svet-javne-finance-niso-vzdrzne-brez-ukrepov-potrebna-je-preudarna-fiskalna-politika/779959|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> ==== Pridružitev tožbi proti Izraelu ==== Dalj časa se je v politiki razpravljalo, ali bo vlada podprla tožbo Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Golobova vlada je namreč večkrat jasno podprla Palestino in podpirala ukrepe proti Izraelu zaradi njegovih dejanj v Gazi. Na glasovanju vlade 12. marca 2026 predlog za pridružitev tožbi ni dobil dovolj podpore ministrov, za kar se je kmalu izraelska vlada Sloveniji zahvalila.<ref>{{Navedi splet|title=Tožba proti Izraelu: Slovenije ne bo zraven {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tozba-proti-izraelu-slovenije-ne-bo-zraven.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> Zunanja ministrica Tanja Fajon je odločitev vlade obžalovala in dejala, da je bila razprava "čustveno naporna" in da je bila Slovenija deležna pritiskov iz tujine.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Slovenija se ne bo pridružila tožbi Izraela zaradi genocida v Gazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-slovenija-se-ne-bo-pridruzila-tozbi-izraela-zaradi-genocida-v-gazi/776182|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenije po pritiskih ne bo zraven|url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/slovenije-po-pritiskih-ne-bo-zraven-2790131/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-12|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> Vlada tri mesece ni želela razkriti, kako so člani vlade glasovali o tem, šele ob koncu mandata in pritožbi portala info360 na urad informacijske pooblaščenke so dokument razkrili. Iz njega je bilo razvidno, da so pridružitev tožbi podprli le Luka Mesec iz Levice, ministri SD Tanja Fajon, Matjaž Han in Andreja Kokalj ter ena od ministric Svobode Alenka Bratušek. Proti so glasovali ministri Svobode Klemen Boštjančič, Matej Arčon, Igor Papič, Vinko Logaj, Borut Sajovic, Ksenija Klampfer in Branko Zlobko. Ministra Levice Simona Maljevca na seji ni bilo, po navedbah omenjenega medija pa je koordinatorica Levice Asta Vrečko pri tem glasovanju sejno sobo zapustila, zaradi česar je bila deležna kritik javnosti, saj se je pred tem večkrat oglasila v zvezi z obsodbami izraelskih dejanj. Golob se je po lastnih navedbah glasovanja vzdržal, saj da ni želel vplivati na ministre, pred tem pa je izrazil deklerativno podporo pridružitvi tožbi.<ref>{{Navedi splet|title=Dokument: Kako sta Robert Golob in Asta Vrečko izdala Palestince in njihove podpornike|url=https://info360.si/politika/razkrivamo-dokument-kako-sta-robert-golob-in-asta-vrecko-izdala-palestince/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI|first=Nenad|last=Glücks}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Načelnost? Razkriti dokumenti kažejo, kako so Golobovi ministri glasovali o tožbi proti Izraelu|url=https://vecer.com/slovenija/nacelnost-razkriti-dokumenti-kazejo-kako-so-golobovi-ministri-glasovali-o-tozbi-proti-izraelu-10416835|website=Večer|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kdo je na seji vlade glasoval za in kdo proti pridružitvi tožbi zoper Izrael|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znano-je-kdo-je-na-seji-vlade-glasoval-za-in-kdo-proti-pridruzitvi-tozbi-zoper-izrael/784199|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Javno mnenje o vladi == === Mediana, za POP TV === Agencija Mediana izvaja raziskave za [[POP TV]] vsak tretji teden v mesecu, na vzorcu okoli 720 oseb. Vprašanje se glasi ''Ali podpirate delo vlade?'' {| class="wikitable sortable tpl-blanktable" style="text-align:center;font-size:94%;line-height:18px" |- ! '''Mesec''' ! width=80|DA ! width=80|NE ! width=50|Ne vem ! Vir |- | Februar 2026 | 39,1 | style="background:#ff6363" |'''48,6''' | 12,3 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS v vodstvu, velik skok Levice z Vesno, Resnica pa s ključem do večine {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnja-anketa-pred-volitvami-vlada-zakljucuje-mandat-s-40-odstotno-podporo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | Januar 2026 | 36,8 | style="background:#ff6363" |'''53,0''' | 10,1 | <ref>{{Navedi splet|title=Tesna strankarska razmerja ter pat pozicija med levim in desnim blokom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tesna-strankarska-razmerja-ter-pat-pozicija-med-levim-in-desnim-blokom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2025 | style="border-top-width:3px"|34,2 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''52,7''' | style="border-top-width:3px"|13,1 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=S kakšno javno podporo domači politiki zaključujejo letošnje leto?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-kaksno-javno-podporo-domaci-politiki-zakljucujejo-letosnje-leto.html|website=24ur.com|accessdate=2025-12-17|language=sl}}</ref> |- | November 2025 | 32,0 | style="background:#ff6363"|'''53,8''' | 14,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi v tednu po referendumu nekoliko nižja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_15.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2025 | 33,6 | style="background:#ff6363"|'''53,2''' | 13,2 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS vodi, sledi Gibanje Svoboda, najbolj priljubljena še vedno Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-vodi-sledi-gibanje-svoboda-najbolj-priljubljena-se-vedno-predsednica-republike.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | September 2025 | 35,1 | style="background:#ff6363"|'''51,5''' | 13,3 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi po napovedi božičnice navzgor|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-po-napovedi-bozicnice-navzgor.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | Avgust 2025 | 33,9 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 12,8 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SDS z manj podpore, več kot polovica proti oblasti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vec-kot-polovica-proti-oblasti-svoboda-in-sds-izgubile-nekaj-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2025-08-25|language=sl}}</ref> |- | Julij 2025 | 34,6 | style="background:#ff6363"|'''54,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi znova zrasla, manj podpore Novi Sloveniji |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-znova-zrasla-padla-pa-novi-sloveniji.html|website=24ur.com|accessdate=2025-07-28|language=sl}}</ref> |- | Junij 2025 | 32,5 | style="background:#ff6363"|'''56,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Razlika med vodilnima strankama se je več kot podvojila |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razlika-med-vodilnima-strankama-se-je-vec-kot-podvojila.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | Maj 2025 | 31,3 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 13,9 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda zrastla za tri in pol odstotne točke, vlada padla za eno {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poraz-na-referendumu-golobovi-vladi-odnesel-odstotno-tocko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | April 2025 | 32,3 | style="background:#ff6363"|'''52,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Kakšne politične posledice imata afera Karigador in oprostitev Janše|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksne-politicne-posledice-imata-afera-karigador-in-oprostitev-janse.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-04|language=sl}}</ref> |- | style="background:#ffa1a1"|Marec 2025 | style="background:#ffa1a1"|30,8 | style="background:#ff6363"|'''59,2''' | style="background:#ffa1a1"|10,0 | style="background:#ffa1a1"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi rahlo navzgor, Golob znova na repu lestvice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-nekoliko-navzgor-golob-znova-na-repu-lestvice.html|website=24ur.com|accessdate=2025-03-24|language=sl}}</ref> |- | Februar 2025 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''59,0''' | 12,6 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi ostaja nizka, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-ostaja-nizka.html|website=24ur.com|accessdate=2025-02-23|language=sl}}</ref> |- |Januar 2025 | 29,4 | style="background:#ff6363"|'''54,5''' | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi na eni najnižjih točk, SDS krepko pred GS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-na-eni-najnizjih-tock-sds-krepko-pred-gs.html|website=24ur.com|accessdate=2025-01-26|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2024 | style="border-top-width:3px"|32,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,6''' | style="border-top-width:3px"|15,5 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi nekoliko upadla, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_13.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- |November 2024 | 36,3 | style="background:#ff6363"|'''50,2''' | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada krepko odskočila, komu kradejo Demokrati? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-krepko-odskocila-komu-kradejo-demokrati.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2024 | 26,3 | style="background:#ff6363"|'''58,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=26,3 odstotka: podpora vladi padla na najnižjo točko doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jkk.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-27|language=sl}}</ref> |- |September 2024 | 31,9 | style="background:#ff6363"|'''52,1''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v vročo politično jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-vroco-politicno-jesen-vstopa-s-peto-najnizjo-podporo-doslej.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''46,6''' | 17,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Kako so politične karte razdeljene pred vročo politično jesenjo? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-so-politicne-karte-razdeljene-pred-vroco-politicno-jesenjo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-25|language=sl}}</ref> |- |Julij 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''51,6''' | 12,2 |<ref>{{Navedi splet|title=SDS ohranja vodstvo pred Svobodo, Levica, NSi in Vesna skoraj izenačene |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_12.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> |- |Junij 2024 | 34,4 | style="background:#ff6363"|'''47,8''' | 17,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Učinek volitev? Svoboda in SDS povečujeta prednost, Vesna med 'prvimi petimi' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ucinek-volitev-svoboda-in-sds-povecujeta-prednost-vesna-med-prvimi-petimi.html|website=24ur.com|accessdate=2024-06-23|language=sl}}</ref> |- |Maj 2024 | 32,8 | style="background:#ff6363"|'''53,4''' | 13,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda se je približala SDS, Palestina vpliva na priljubljenost politikov |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoboda-se-je-priblizala-sds-palestina-vpliva-na-priljubljenost-politikov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-27|language=sl}}</ref> |- |April 2024 | 35,3 | style="background:#ff6363"|'''52,0''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada popravila vtis, a med strankami prepričljivo vodi SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-z-najvisjo-podporo-v-zadnjega-pol-leta.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-29|language=sl}}</ref> |- |Marec 2024 | 30,7 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Levica s pol manjšo podporo, prehiteli so jo Pirati, vrnitev SD |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-s-pol-manjso-podporo-prehiteli-so-jo-pirati-vlada-stagnira.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-25|language=sl}}</ref> |- |Februar 2024 | 30,4 | style="background:#ff6363"|'''55,1''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Fajonova na robu političnega preživetja, volivci imajo dovolj 'cincanja' Logarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-na-robu-politicnega-prezivetja-volivci-imajo-dovolj-cincanja-logarja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-25|language=sl}}</ref> |- |Januar 2024 | 30,8 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado podpira manj kot tretjina vprašanih, na vrhu SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-podpira-manj-kot-tretjina-vprasanih-na-vrhu-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2023 | style="border-top-width:3px"|34,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,4''' | style="border-top-width:3px"|13,7 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Premier ustavil politični prosti pad in stabiliziral javno podporo vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-stabiliziral-podporo-svoje-vlade-a-je-jansa-se-vedno-pred-njim.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-30|language=sl}}</ref> |- | November 2023 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''55,4''' | 16,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Golob med burno politično jesenjo strmoglavil na lestvici priljubljenosti |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-med-burno-politicno-jesenjo-strmoglavil-na-medianini-lestvici-priljubljenosti.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-27|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2023 | 40,4 | style="background:#ff6363"|'''46,9''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Padec priljubljenosti vlade in skok za opozicijsko SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/padec-priljubljenosti-vlade-in-skok-za-opozicijsko-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |September 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,9''' | 38,9 | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi padla na predpoplavne odstotke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-padla-na-pred-poplavne-odstotke.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-25|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2023 | style="background:#76dd71"|'''51,7''' | 34,8 | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Politične posledice poplav: vlada bolj priljubljena, skok tudi za Janšo in Šarca|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politicne-posledice-poplav-vlada-bolj-priljubljena-skok-tudi-za-janso-in-sarca.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Julij 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,1''' | 41,6 | 14,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado znova podpira več volivcev, kot ji nasprotuje, SDS in GS tesno skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-znova-podpira-vec-volivcev-kot-ji-nasprotuje-med-strankami-z-najvisjo-podporo-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Junij 2023 | 43,1 | style="background:#ff6363"|'''46,7''' | 10,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Janševa SDS prvič po volitvah prehitela Golobovo Svobodo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janseva-sds-prvic-po-volitvah-prehitela-golobovo-svobodo.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |Maj 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,4''' | 40,7 | 12,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Logarju padla podpora, po priljubljenosti ga je prehitela Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarju-padla-podpora-po-priljubljenosti-ga-je-prehitela-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |April 2023 | style="background:#76dd71"|'''45,5''' | 41,9 | 12,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ustavila trend padanja podpore|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ustavila-trend-padanja-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-24|language=sl}}</ref> |- |Marec 2023 | 41,5 | style="background:#ff6363"|'''42,4''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada prvič z več nasprotniki kot podporniki|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-prvic-z-vec-nasprotniki-kot-podporniki.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> |- |Februar 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,0''' | 40,6 | 13,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada izgublja javno podporo, prvič jo podpira manj kot polovica vprašanih |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-izgublja-javno-podporo-prvic-jo-podpira-manj-kot-polovica-vprasanih.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Januar 2023 | style="background:#76dd71"|'''50,6''' | 35,5 | 13,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vladi najnižja podpora od lanskih volitev, najbolj priljubljen politik Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladi-najnizja-podpora-od-lanskih-volitev-najbolj-priljubljen-politik-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-22|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2022 | style="border-top-width:3px; background:#76dd71"|'''53,3''' | style="border-top-width:3px"|35,2 | style="border-top-width:3px"|11,4 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda še vedno močno vodi, vladi podpora nekoliko padla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_11.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-25|language=sl}}</ref> |- | style="background:#8AFF8A"|November 2022 | style="background:#76dd71"|'''59,2''' | style="background:#8AFF8A"|29,0 | style="background:#8AFF8A"|11,8 | style="background:#8AFF8A"|<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi vladi rekordna podpora, za Pahorjem najbolj priljubljen Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobovi-vladi-rekordna-podpora-za-pahorjem-najbolj-priljubljen-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-28|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 32,2 | 14,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada oktobra še vedno z več kot 50-odstotno podporo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-oktobra-se-vedno-z-vec-kot-50-odstotno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-31|language=sl}}</ref> |- |September 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,9''' | 28,8 | 12,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ponovno z rekordno podporo, najbolj priljubljen politik še vedno Golob |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ponovno-z-rekordno-podporo-najbolj-priljubljen-politik-se-vedno-golob.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,4''' | 26,7 | 14,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v politično jesen vstopa z rekordno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-politicno-jesen-vstopa-z-rekordno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Julij 2022 | style="background:#76dd71"|'''51,4''' | 33,5 | 15,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Najmočnejša vladna stranka še naprej vodi, najvišja ocena tokrat Bešič Loredanu |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmocnejsa-vladna-stranka-se-naprej-vodi-najvisja-ocena-tokrat-besic-loredanu.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Junij 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 31,6 | 15,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna ministrska ekipa mandat začenja z več kot 50-odstotno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aktualna-ministrska-ekipa-mandat-zacenja-z-vec-kot-polovicno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |} == Vrhi koalicije na Brdu pri Kranju == === Prvo srečanje (november 2022) === Poslanci in ministri vladnih strank so se na prvem koalicijskem vrhu sestali 9. novembra 2022. Poudarili so, da so trdni in enotni partnerji. Na srečanju so se seznanili z opravljenim delom, s poudarkom na ukrepih, vezanih na energetsko draginjo. Predsedniki strank so javnosti zagotovili, da so sposobni delovati kot ekipa in bodo tako delovali tudi v prihodnje.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Opravljeno je bilo ogromno delo. Naši ukrepi so bili pravočasni in učinkoviti.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-opravljeno-je-bilo-ogromno-delo-nasi-ukrepi-so-bili-pravocasni-in-ucinkoviti/646726|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Drugo srečanje (januar 2023) === Drugo srečanje koalicije se je odvilo 18. januarja 2023. Tokrat je bila glavna tema razprave zgolj zdravstvena reforma, ostalih petih pa po besedah premierja niso obravnavali, ker bo zdravstvena obsežnejša. Zagotovili so pripravo časovnice sprejemanje nove zakonodaje, ter sprejetje aneksa h koalicijski pogodbi v šestih tednih. Dodali so, da v novi reformi ostaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Golob je napovedal celovito digitalizacijo zdravstvene blagajne, poleg naštetega pa so poudarili so še, da bodo z bojem proti korupciji v zdravstvu uspešni.<ref>{{Navedi splet|title="Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Tretje srečanje (februar 2023) === Tretji vrh koalicije je v ospredje postavil reformo plač v javnem sektorju in novo stanovanjsko politiko. Udeleženci so se na Brdu pri Kranju, dne 1. februarja, med drugim dogovorili, da bo prioriteta ureditev spodnjega dela plačne lestvice. Vsi partnerji so ocenili razpravo za zelo poglobljeno in konstruktivno. Koalicija je postavila določena izhodišča: da ne bo več plač pod minimalno, da bodo plačna razmerja omejena na 1 proti 7 in da država ne bo več posegala v plačni sistem, ta naj bi se razdelil na nove stebre. Plačno reformo so ocenili kot izhodišče za naslednje reforme.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijski vrh: "V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-vrh-v-javnem-sektorju-ne-bo-vec-plac-nizjih-od-minimalne/656389|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Četrto srečanje (marec 2023) === Reforma davčnega in šolskega sistema pa sta bila poglavitni temi četrtega vrha koalicije, ta je potekal 14. marca 2023. Spregovorili so o možnosti obdavčitve premoženja, ki bi se osredotočala predvsem na nepremičnine. Predstavili so tudi idejo o poenostavljenem sistemu brez olajšav, na primer regresa ali prevoza na delo, torej o razbremenitvi plač. Podpredsednica vlade Fajon je napovedala, da bodo s strokovno javnostjo in civilno družbo skušali vzpostaviti čim širši dialog in dogovor. Reforma naj bi zagotovila predvsem pravičnejši sistem davkov.<ref>{{Navedi splet|title=Izhodišča davčne reforme: Razbremenitev plač z letom 2024, leta 2025 predviden davek na premoženje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izhodisca-davcne-reforme-razbremenitev-plac-z-letom-2024-leta-2025-predviden-davek-na-premozenje/661099|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Peto srečanje (september 2024) === Vlada se je 12. septembra 2024 skupaj s poslanci koalicijskih strank srečala na petem vrhu koalicije na Brdu pri Kranju. Namen srečanja je bil pregled sprejetih ukrepov in uresničevanja koalicijske pogodbe ter načrt dela za drugo polovico mandata. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ocenil, da je bila do tedaj realizirana četrtina koalicijske pogodbe. Kot ključni prioriteti so zbrani zastavili boj za demokracijo in pravno državo ter javno zdravstvo. Trije predsedniki vladnih strank so v izjavi za javnost pohvalili gospodarsko sliko države in odnose v koaliciji ter poudarili zadovoljstvo z dosežki vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ključni prioriteti sta boj za demokracijo in javno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-prioritete-so-demokracija-javno-zdravstvo-stanovanja-okolje-in-znanost/720764|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Seja Vlade Republike Slovenije in vrh koalicije na Brdu pri Kranju|url=https://www.gov.si/dogodki/2024-09-12-seja-vlade-republike-slovenije-in-vrh-koalicije-na-brdu-pri-kranju/|website=GOV.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref> == Vidnejše odločitve vlade == === Kadrovske menjave === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Predhodnik |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |Generalna sekretarka vlade |'''[[Barbara Kolenko Helbl]]''' |[[Janja Garvas Hočevar]] |- | rowspan="1" |[[Policija (Slovenija)|Policija]] |Generalni direktor policije |[[Boštjan Lindav]]<br>'''[[Senad Jušić]] |[[Anton Olaj]] |- | rowspan="1" |[[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|UKOM]] |Direktor (v.d.) |[[Dragan Barbutovski]]<br>'''[[Petra Bezjak Cirman]]''' |[[Uroš Urbanija]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]] |Direktor (v.d.) |'''[[Joško Kadivnik]]''' |[[Janez Stušek]] |- | rowspan="1" |[[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]] |Generalni direktor |'''[[Peter Grum]]''' |[[Ivan Simič]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska vojska]] |Poveljnik sil SV |'''[[Roman Urbanič]]''' |[[Miha Škerbinc]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni preiskovalni urad|NPU]] |Direktor (v.d.) |'''[[Boštjan Mlačnik]]''' |[[Petra Grah Lazar]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]] |Direktor (v.d.) |'''[[Branko Gabrovec]]''' |[[Milan Krek]] |- |} === Reorganizacija vlade === Potem ko so bili v Uradnem listu objavljeni uradni rezultati trojnega referenduma v nedeljo, 27. novembra 2022, so trije zakoni stopili v veljavo. Med njimi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi. S spremembo Zakona o vladi se število ministrstev nekoliko razširi. Iz trenutne ureditve, 14 ministrstev in 3 uradi/službe vlade, ki jih vodijo ministri brez resorja, se vladna ekipa razširi na 19 ministrstev in 1 urad vlade. Nova ministrstva so: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Ministrstvo za solidarno prihodnost; ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Od prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor se odvajajo delovna področja varovanja okolja ter upravnih postopkov na področju okolja; preimenuje se v Ministrstvo za naravne vire in prostor. Od Ministrstva za izobraževanje se odcepi področje znanosti in inovacij, ki se prestavi na zgoraj omenjeno Ministrstvo za visoko šolstvo. Obstoječe ministrstvo se preimenuje v Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Delovno področje športa iz prejšnjega šolskega ministrstva pa se prestavi na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Ministrstvo za zunanje zadeve se preimenuje v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve; Služba vlade za digitalno preobrazbo se preimenuje v Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Resor kohezije in razvoja postane del preimenovanega Ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=gov.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> Zaradi reorganizacije vladne ekipe je z uveljavitvijo zakona avtomatsko prenehal mandat štirim ministrom: kohezijskemu [[Aleksander Jevšek|Aleksandru Jevšku]], okoljskemu [[Uroš Brežan|Urošu Brežanu]], ministrici pristojni za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emiliji Stojmenovi Duh]] ter ministru za gospodarstvo [[Matjaž Han|Matjažu Hanu]]. Navedeni ministri bodo zopet zaslišani pred matičnim odborom ter nato prisegli v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Kumer in Papič odstopata, četverici ministrov danes prenehala funkcija|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kumer-in-papic-odstopata-cetverici-ministrov-bo-jutri-prenehala-funkcija/|website=n1info.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> Dva izmed ministrov, [[Bojan Kumer]] z infrastrukturnega resorja ter [[Igor Papič]] z resorja izobraževanja pa sta zaradi sprememb podala odstopni izjavi. Z izjavama se bo v kratkem seznanil tudi Državni zbor; Kumer bo vodil Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, medtem ko bo Papič postal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Novo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo vodil zdajšnji sekretar Darjo Felda, nova infrastrukturna ministrica bo [[Alenka Bratušek]]. Obeta se še Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki pa ga bo vodil [[Simon Maljevac]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 9. januarja 2023 je premier Robert Golob v Državni zbor poslal listo devetih ministrskih kandidatov. Ti so bili zaslišani še isti teden in vsi uspešno prestali zaslišanja. Uradno je nova vladna ekipa prisegla na redni seji v DZ dne 24. januarja 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-dz-vlozil-seznam-kandidatov-za-ministre-v-reorganizirani-vladi/653626|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-09|language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> === Infrastruktura === '''Regulacija energentov''' Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo [[14. vlada Republike Slovenije|predhodne vlade]], in sicer [[bencin]] na 1,56 evra, [[dizel]] pa na 1,668 evra na liter.<ref>{{Navedi splet|title=Ponovna regulacija cen goriv: za bencin 1,56 evra, za dizel 1,668 evra na liter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-vlada-spet-regulirala-cene-bencina-odlocitev-naj-bi-padla-se-danes.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref> 15. junija 2022 je predsednik vlade [[Robert Golob]] predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi draginjski ukrepi bodo zvišali ceno goriva|url=https://www.dnevnik.si/1042991213|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-03|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703202101/https://www.dnevnik.si/1042991213|url-status=dead}}</ref> Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.<ref>{{Navedi splet|title=Znane so nove cene goriva: koliko bomo po novem odšteli za rezervoar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/cene-goriva-nove/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref> Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih.<ref>{{Navedi splet|title=Na več bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, nekatere celo začasno zaprli|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ponekod-zmanjkuje-goriva-dobava-zamuja-tudi-zaradi-gnece-na-cestah/|website=N1|date=2022-06-19|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mnogi niso prišli do goriva, ponekod črpalke kar zaprle vrata|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-stevilnih-krajih-po-sloveniji-zmanjkalo-goriva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred podražitvijo ponekod zmanjkalo goriva. Petrol: Strah pred pomanjkanjem odveč.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/pred-podrazitvijo-ponekod-zmanjkalo-goriva-petrol-strah-pred-pomanjkanjem-odvec/631504|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Kljub obvestilu, da goriva ni, brez težav tankal {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/video-kljub-obvestilu-da-goriva-ni-brez-tezav-tankal/639452|website=sobotainfo.com|accessdate=2022-07-03|language=sl|last=sobotainfo}}</ref> Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister [[Matjaž Han]] pa je odredil inšpekcijski nadzor.<ref>{{Navedi splet|title=Je goriva po bencinskih servis res že zmanjkalo? Inšpektorji so na terenu|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/je-goriva-po-bencinskih-servis-res-ze-zmanjkalo-inspektorji-so-na-terenu/|website=Avto-magazin.si|accessdate=2022-07-03|language=en}}</ref> '''Regulacija navftnih derivatov''' Junija 2025 je vlada sprejela URedbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri je lahko država cene standardnih pogonskih goriv NMB-95 (bencin) in dizla ter kurilnega olja regulirala na becinskih servisih tako na avtocestnem omrežju kot izven njega. Prejšnja uredba je namreč postavljanje cen na črpalkah ob avtocestah prepuščala ponudnikom. Ti so se na novo ureditev odzvali z neodobravanjem, Petrol in Mol sta napovedala pregled svojega poslovanja v Sloveniji, Petrol pa se je nato odločil za zaprtje štirih bencinskih servisov, in sicer v Solčavi, Petrini, Črnem vrhu nad Idrijo in Podkorenu. Vlada je Petrolu očitala, da je za talce vzel prebivalce odročnih krajev, Petrol pa vladi, da ta omejuje že tako močno obdavčene ponudnike naftnih derivatov. Prebivalci omenjenih krajev so večkrat organizirali proteste z apeli obema stranjema, ti sta se z njimi tudi nekajkrat sestali. 15. julija je Petrol sporočil, da bo odpravil zaprtje omenjenih bencinskih servisov. === Izobraževanje === '''Dvig plač pomočnicam vzgojiteljev''' [[Sindikat vzgoje in izobraževanja]] (SVIZ) je zaradi plačnih nesorazmerij napovedal [[Protest|protestni]] shod pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev v [[Vrtec|vrtcih]]. Ta naj bi se odvila na soboto, 14. januarja 2023.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Če bo vladni predlog zvišanja plač ustrezen, shoda pomočnic vzgojiteljic ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ce-bo-vladni-predlog-zvisanja-plac-ustrezen-shoda-pomocnic-vzgojiteljic-ne-bo/|website=N1|date=2023-01-04|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI}}</ref> Povprečni plačni razred pomočnic vzgojiteljev je bil namreč pod minimalno plačo. Predstavniki sindikata so z ministrom za izobraževanje, znanost in šport Igorjem Papičem opravili razgovor, na katerem je obljubil dvig plač za tri do štiri plačne razrede.<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Po napovedi protestnega shoda na pogajanjih o plačah pomočnic vzgojiteljic vendarle napredek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-napovedi-protestnega-shoda-na-pogajanjih-o-placah-pomocnic-vzgojiteljic-vendarle-napredek/653116|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Do uradnega dogovora je prišlo 9. januarja 2023, zaradi česar je SVIZ protestni shod odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pomocnicam-vzgojiteljic-visje-place/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače, sobotnega shoda, kot kaže, ne bo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbranih-ze-20000-podpisov-v-peticiji-za-dvig-plac-pomocnic-vzgojiteljic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> === Javna uprava === '''Reforma plačnega sistema''' Od nastopa 15. vlade Republike Slovenije je bila plačna reforma ena osrednjih obljub. Vlada in sindikati javnega sektorja so 25. septembra 2024 dosegli dogovor o novem plačnem sistemu, ki je zadeval okoli 190.000 zaposlenih v javnem sektorju. V veljavo je stopil 1. januarja 2025.<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Prenova plačnega sistema v javnem sektorju {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/prenova-placnega-sistema-v-javnem-sektorju/|website=Portal GOV.SI|date=2024-12-23|accessdate=2025-01-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada in sindikati uskladili novi plačni zakon: "Strli smo najtrši oreh"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-in-sindikati-v-podpis-dokumenta-o-usklajenosti-predloga-placnega-zakona/|website=N1|date=2024-09-25|accessdate=2025-01-03|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Med največjimi novostmi je bila nova določitev plačnih razredov. Pred uvedbo je bilo več najnižjih razredov pod minimalno plačo, z novo ureditvijo pa je 1. plačni razred usklajen z minimalno plačo. Nov sistem ima 67 plačnih razredov, razpon med njimi pa znaša 3 odstotke. Ukinjeno je bilo tudi napredovanje v višji plačni razred na podlagi ocen delovne uspešnosti.<ref name=":27" /> Zakon je ob tem vzpostavil pet plačnih stebrov: # plačni steber: funkcionarji, # plačni steber: javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna # plačni steber: javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna.<ref name=":27" /> === Kultura === [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52424928798).jpg|sličica|Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]].]] '''Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam''' 29. junija 2022 se je ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] sestala s predstavniki [[Nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za [[Prirodoslovni muzej Slovenije]], ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov.<ref>{{Navedi splet|title=Metelkova 6: Nevladniki pozivajo ministrstvo, naj ustavi sodne postopke|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/metelkova-6-nevladniki-pozivajo-ministrstvo-naj-ustavi-sodne-postopke/611117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.<ref>{{Navedi splet|title=Stanovalci Metelkove 6 ostajajo v svojih prostorih {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-stanovalci-metelkove-6-ostajajo-v-svojih-prostorih/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> '''Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija''' Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-vladno-novelo-zakona-o-rtv-slovenija/634222|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] je ob dejala: ''"Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim.''" Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik države]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], Nacionalni svet za kulturo, [[Olimpijski komite Slovenije]], [[informacijski pooblaščenec]], Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] in [[Nacionalni svet invalidskih organizacij]].<ref name=":4" /> Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.<ref name=":4" /> '''Združitev MNZS in muzeja osamosvojitve''' 21. oktobra 2022 je ministrstvo za kulturo sporočilo, da začenja s postopkom združitve [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]] v nov javni zavod oziroma v nov [[muzej]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: "Muzej slovenske osamosvojitve se združuje z drugim muzejem, ne pa ukinja"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-z-drugim-muzejem-ne-pa-ukinja/644926|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več|url=https://www.delo.si/kultura/razno/muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl-si}}</ref> Muzej osamosvojitve je bil ustanovljen v času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], prostori pa so mu bili zagotovljeni na Poljanski cesti 40. Kot glavni razlog za združitev muzejev je ministrstvo navedlo, da bo to okrepilo tudi raziskovanje obdobja slovenske osamosvojitve. Ministrica [[Asta Vrečko]] je ob tem dejala: ''"Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ideološki projekt prejšnje vlade. Z združitvijo obeh institucij se zasleduje argument strokovne in muzejske javnosti, da se sodobne in novejše zgodovine ne sme ločevati."''<ref>{{Navedi splet|title=Združitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-10-21-zdruzitev-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije-in-muzeja-slovenske-osamosvojitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref> Na odločitev ministrstva se je opozicijska Slovenska demokratska stranka odzvala z zahtevo po sklicu izredne seje [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborskega odbora za kulturo]]. Po njihovo je ministrica s tem pokazala podcenjujoč in zavržen odnos do ključnih trenutkov v času nastanka države. Do odločitve ministrice so bili kritični tudi v nekaterih veteranskih organizacijah, protest je izrazilo tudi [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve]].<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: Muzej slovenske osamosvojitve se združuje in ne ukinja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-in-ne-ukinja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-11-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pri Muzeju slovenske osamosvojitve gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin|url=https://www.domovina.je/pri-muzeju-slovenske-osamosvojitve-gre-za-nase-dostojanstvo-in-nacionalni-spomin/|website=Domovina|date=2022-11-13|accessdate=2022-11-19|language=sl-SI|first=Gostujoči|last=avtor}}</ref> 19. januarja 2023 je vlada s sklepom ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je združil Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-20-vlada-zdruzila-muzej-slovenske-osamosvojitve-in-muzej-novejse-zgodovine-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/vlada-je-ustanovila-nov-javni-zavod-muzej-novejse-in-sodobne-zgodovine-slovenije/654937|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi muzej pomeni tudi novo vodstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-odlocila-muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref> === Kmetijstvo === ==== Ustanovitev Strateškega sveta za prehrano ==== Konec decembra 2022 je vlada ustanovila nov Strateški svet za prehrano pod vodstvom Nataše Fidler Mis. Svet razpravlja o nacionalnih prehranskih smernicah, trajnostni pridelavi, nadgradnjah na področju prehranske politike, ukrepih za zmanjšanje količine zavržene hrane in drugih s tem povezanih temah. 10. januarja je bil seznam članov dopolnjen oz. posodobljen. Med drugim ga sestavljajo strokovni direktor NIJZ [[Ivan Eržen]], specialist kardiologije Zlatko Fras, agrarni ekonomist Aleš Kuhar, farmacevt [[Samo Kreft]] in drugi.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljen Strateški svet za prehrano|url=https://www.gov.si/novice/2022-12-21-ustanovljen-strateski-svet-za-prehrano/|website=www.gov.si|accessdate=2023-01-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znani člani strateškega sveta za prehrano|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znani-clani-strateskega-sveta-za-prehrano.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-08}}</ref> === Notranje zadeve === '''Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov'''[[Slika:3. redna seja vlade 01.jpg|sličica|3. seja vlade]]Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Fursa Peter Grum, tožbe za povrnitev stroškov Policiji umaknjene|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/simica-naj-bi-na-celu-fursa-zamenjal-peter-grum.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}</ref> '''Odstranitev ograje na meji s Hrvaško''' Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Ograja naj ne bi bila učinkovita pri zajezitvi migracij.<ref name=":25">{{Navedi splet|title='Velik dan za kraje ob južni meji': začelo se je odstranjevanje panelne ograje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacelo-se-je-odstranjevanje-panelne-ograje-na-meji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-09|language=sl}}</ref> Za odstranitev so določili [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]], medtem ko bo [[Policija (Slovenija)|Policija]] po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.<ref>{{Navedi splet|title=7. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-08-7-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-meji-s-hrvasko-bodo-zaceli-odstranjevati-zico/633655|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref> V prvi polovici leta 2023 se je število prestopov državne meje znova povečalo. Policija je zabeležila 36.137 nezakonitih prestopov meje, v enakem obdobju leta 2022 pa 13.601.<ref>{{Navedi splet|title=Golob o migracijah: To je na ekstremni desnici priljubljena tema za strašenje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-migracijah-to-je-na-ekstremni-desnici-priljubljena-tema-za-strasenje-ljudi/681738|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi septembrski seji je predsednik vlade [[Robert Golob]] prejel poslansko vprašanje iz opozicije, kaj bo vlada storila, da zaščiti lokalno prebivalstvo na južni meji. Golob je ponovil, da ograja na meji ni učinkovita, saj da so bili prestopi številčni tudi v krajih, kjer panelna ograja ali žica še stojita.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Golob o povečanju števila prebežnikov: Gre za enega največjih izzivov celotne EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-bodo-goloba-povprasali-o-ukrepih-po-poplavah-kaj-jim-bo-odgovoril/|website=N1|date=2023-09-18|accessdate=2023-09-18|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Golob se je zavzel za skupne patrulje ter reševanje težave na nivoju Evropske unije v izvornih državah migracij.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: S problematiko nezakonitih migracij se Evropska unija ukvarja v izvornih državah|url=https://www.sta.si/3214959/golob-s-problematiko-nezakonitih-migracij-se-evropska-unija-ukvarja-v-izvornih-drzavah|website=www.sta.si|accessdate=2023-09-18}}</ref> Opozicija je predsedniku vlade očitala, da se ne zaveda realnosti na terenu.<ref name=":20" /> Z odstranjevanje žice na južni meji je Slovenska vojska začela julija leta 2022, odstranjena naj bi bila do konca leta, a se to ni zgodilo. 16. maja 2023 se je začelo še odstranjevanje panelnih ograj, za kar je vlada pogodbo podpisala s podjetjem Minis, ki jo je tudi postavilo.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Poleg žične ograje so na meji s Hrvaško začeli odstranjevati tudi panelno ograjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poleg-zicne-ograje-so-na-meji-s-hrvasko-zaceli-odstranjevati-tudi-panelno-ograjo/668293|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=Dejan Ladika, TV|last=Slovenija}}</ref><ref name=":25" /> Minister za notranje zadeve [[Boštjan Poklukar]] je 16. maja 2023 napovedal, da bo 143 kilometrov panelne ograje in 60 kilometrov žice odstranjenih v letu dni.<ref name=":26" /> === Obramba === [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Socialni demokrati]] ter [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], ki sta se kasneje pripojila h [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]], [[Marjan Šarec]] pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] nasprotovale predlogu zakona o investicijah v [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]] od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-za-780-milijonske-investicije-v-slovenski-vojski/535099|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-05-09}}</ref> Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop [[Slovenija|Slovenije]] iz zveze [[NATO]] in njegovi nadaljnji širitvi, a je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se je v preteklosti že zgodilo.<ref>{{Navedi splet|title=Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata|url=https://www.dnevnik.si/1042824426|website=Dnevnik|accessdate=2022-06-30|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314011142/https://www.dnevnik.si/1042824426|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-proti-siritvi-nata-na-finsko-in-svedsko-na-vladi-in-odboru-preglasovana/|website=N1|date=2022-06-29|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref> Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo je predhodni obrambni minister [[Matej Tonin]] podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-preprican-da-je-podpis-pogodbe-za-nakup-vojaske-opreme-nujen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|last=Gregorc|first=Marko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-namerava-za-45-oklepnikov-tipa-boxer-odsteti-3434-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2022-05-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpis-pogodbe-o-nakupu-osemkolesnikov-bi-se-lahko-zavlekel-v-maj/625641|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-09|language=sl}}</ref> Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obrambo ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sarec-zaveze-natu-ostajajo-revizija-nakupa-boxerjev-poteka.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-30}}</ref> Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze [[NATO]] v [[Madrid|Madridu]] in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob na vrhu zveze Nato v Madridu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-predsednik-vlade-robert-golob-na-vrhu-zveze-nato-v-madridu-103034/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob se udeležuje zasedanja Nata {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-28-predsednik-vlade-robert-golob-se-udelezuje-zasedanja-nata/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Golob: Časovnico višanja izdatkov za obrambo bo treba pospešiti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-casovnico-visanja-izdatkov-za-obrambo-bo-treba-pospesiti/632588|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej.<ref name=":1" /> Zveza NATO je minimum dveh odstotkov za obrambo potrdila na vrhu v [[Vilna|Vilni]], 11. in 12. julija 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrajini povabilo, ko bodo članice enotne. Dva odstotka BDP-ja po novem minimum.|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ukrajini-povabilo-ko-bodo-clanice-enotne-dva-odstotka-bdp-ja-po-novem-minimum/674720|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl|first=B. V. , J.|last=R}}</ref> [[Slika:Vrh Nata v Washingtonu s slovesnostjo ob 75. obletnici Severnoatlantskega zavezništva (53848410200).jpg|sličica|Golob in finski predsednik [[Alexander Stubb|Stubb]] ob robu srečanja zveze NATO (junij 2024)]] Predsednik vlade Robert Golob je junija 2024 napovedal nakup osemkolesnikov finske Patrie. Nakup naj bi po njegovi napovedi potekal neposredno med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Finske, kar naj bi omogočilo transparentnost.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob napovedal nakup osemkolesnikov patria; Janša potezo označil za "ironijo zgodovine"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Namesto boxerjev bomo predvidoma kupili osemkolesnike patria|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/namesto-boxerjev-bomo-predvidoma-kupili-patrie|website=www.delo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tako je Golobovo napoved o nakupu osemkolesnikov Patria označil Janša|url=https://www.planet-tv.si/clanek/tako-je-golobovo-napoved-o-nakupu-osemkolesnikov-patria-oznacil-jansa/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref> ==== Resničnostna oddaja Vojak v akciji ==== 31. avgusta 2023 je [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] objavilo razpis za dokumentarno realistično serijo Vojak v akciji.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Uradni list RS - Portal javnih naročil: Storitve: DOKUMENTARNA REALISTIČNA SERIJA|url=https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=490221|website=www.enarocanje.si|accessdate=2023-10-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Serija z desetimi epizodami bi bila predvajana v jeseni 2024, med tekmovalci pa bi zmagal "najbolj pripravljen, usposobljen, iznajdljiv, trden in discipliniran vojak".<ref name=":23" /> Ministrstvo je zapisalo, da želi s projektom spodbuditi zanimanje za vojaški poklic in promovirati zaposlovanje v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]].<ref>{{Navedi splet|title=Resničnostni šov, ki naj bi mlade navdušil za vojaški poklic|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnicnostni-sov-ki-naj-bi-mlade-navdusil-za-vojaski-poklic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-23}}</ref> Na razpis sta prejeli dve ponudbi; prva v vrednosti 777 tisoč evrov in druga v vrednosti 1,9 milijona evrov, obe z vštetim davkom na dodano vrednost.<ref>{{Navedi splet|title=Kok zanika obtožbe, da je v dogovoru s prijateljem oddal nepopolno prijavo s pol manjšim zneskom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kok-zanika-obtozbe-da-je-v-dogovoru-s-prijateljem-oddal-nepopolno-prijavo-s-pol-manjsim-zneskom/685643|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Helena Ponudič, TV|last=Slovenija}}</ref> Ker prva ponudba ni imela zadostnih dokazov, je komisija izbrala drugo.<ref>{{Navedi splet|title=Dva milijona evrov za vojaški resničnostni šov: Zakaj je za MORS projekt med prioritetami in kako ga bodo financirali?|url=https://vecer.com/slovenija/dva-milijona-evrov-za-vojaski-resnicnostni-sov-zakaj-je-za-mors-projekt-med-prioritetami-in-kako-ga-bodo-financirali-10342486|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Izbrano podjetje akademija Ris je pismo o nameri za vojaški resničnostni šov podpisalo s slovensko televizijsko postajo [[POP TV|Pop TV]], ki pa dokončne odločitve o predvajanju še ni sprejela.<ref>{{Navedi splet|title=Na Pop TV potrdili: Podpisali smo pismo o nameri za vojaški resničnostni šov. Odzval se je tudi Šarec|url=https://vecer.com/slovenija/na-pop-tv-potrdili-podpisali-smo-pismo-o-nameri-za-vojaski-resnicnostni-sov-odzval-se-je-tudi-sarec-10342552|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Podpisali smo pismo o nameri, o predvajanju šova pa bi šele razmislili"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pop-tv-podpisali-smo-pismo-o-nameri-o-predvajanju-sova-bi-se-razmislili/|website=N1|date=2023-10-19|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Mediji so ob tem objavili, da izbrano podjetje nima prihodkov in zaposlenih, račun pa je odprlo mesec dni pred objavo razpisa. Podjetje vodi nekdanji član Enote za specialno delovanje [[Luka Zorenč]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec po vojake z resničnostnim šovom: je na razpisu izbrano podjetje sporno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-po-vojake-z-resnicnostnim-sovom-je-na-razpisu-izbrano-podjetje-sporno/|website=N1|date=2023-10-18|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> [[Poslanska skupina Nove Slovenije|Poslanska skupina opozicijske stranke]] [[Nova Slovenija]] je zahtevala sklic nujne seje državnozborske [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|komisije za nadzor javnih financ]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Zaradi vojaškega resničnostnega šova sklicana nujna seja komisije DZ za nadzor javnih financ|url=https://www.sta.si/3226895/zaradi-vojaskega-resnicnostnega-sova-sklicana-nujna-seja-komisije-dz-za-nadzor-javnih-financ|website=www.sta.si|accessdate=2023-10-23}}</ref> Ta je na [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisijo za preprečevanje korupcije]] naslovila poziv, da razišče sum [[Korupcija|korupcije]] in kršitve integritete. Obrambni minister Matjan Šarec je zavrnil očitke in projekt opravičil s pridobivanjem novih kadrov za vojsko. Opozicija je ministru očitala tudi razsipavanje z denarjem v času [[Poplave v Sloveniji (2023)|sanacije po poplavah]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec zavrnil očitke: Želimo gledano oddajo, ki bo vojski dvigovala ugled|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-zavrnil-ocitke-zelimo-gledano-oddajo-ki-bo-vojski-dvigovala-ugled/685521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Visokim stroškom projekta je nasprotoval tudi vojaški sindikat, zaradi domnevne korupcije pa se je naproti Šarcu postavila tudi poslanka Gibanja Svoboda [[Mojca Šetinc Pašek]].<ref>{{Navedi splet|title=Morsov razpis naletel na očitke sindikata vojakov, proti odločitvi Šarca tudi Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/morsov-razpis-naletel-na-ocitke-sindikata-vojakov-proti-odlocitvi-sarca-tudi-setinc-pasek/685470|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=K.|last=T}}</ref> === Pravosodje === ==== Dodatek k plači sodnikov ==== 10. januarja 2023 je predsednik vlade [[Robert Golob]] a občnem zboru [[Slovensko sodniško društvo|Slovenskega sodniškega društva]] napovedal reformo plačnega sistema sodnikov, do takrat pa obljubil dodatek v vrednosti 600 evrov bruto k plačam sodnikov. Pripadal bi funkcionarjem sodne oblasti, ki so sodniki, in funkcionarjem državnega tožilstva.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=59. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-30-59-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Vlada je pripravila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem, v zakonodajni postopek pa ga vložila po nujnem postopku.<ref name=":13" /> Zakonodajnopravna služba državnega zbora je k predlogu podala mnenje, da bi višina plače z novim dodatkom dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, med drugim predsednika republike, predsednika državnega zbora, predsednika vlade, ministrov ter predsednika in sodnikov ustavnega sodišča.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka za sodnike in tožilce|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-umaknila-predlog-o-600-evrih-dodatka-za-sodnike-in-tozilce/656568|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> 2. februarja 2023 je vlada predlog umaknila iz procedure v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=35. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-02-02-35-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umaknili predlog o 600 evrih dodatka k plačam sodnikov in tožilcev|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/neustavnost-predloga-o-600-evrov-dodatka-k-placam-sodnikov-in-tozilcev/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka sodnikom in tožilcem|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-umaknila-dodatke-sodnikov-in-drzavnih-tozilcev-598391|website=siol.net|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref name=":14" /> Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da je razlog v opozorilu zakonodajnopravne službe državnega zbora.<ref name=":14" /> [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] je junija 2023 ugotovilo neskladje v plačah sodnikov napram plačam poslancev in zakonodajalcu naložilo ureditev zakonodaje v šestih mesecih.<ref>{{Navedi splet|title=Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 – Ustavno sodišče Republike Slovenije|url=https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|website=www.us-rs.si|accessdate=2024-01-04|archive-date=2024-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240104190507/https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|url-status=dead}}</ref> Pravosodno ministrstvo je decembra 2023 pripravilo predlog povišanja plač za tisoč evrov bruto, a je ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] ocenila, da predlog ne uživa podpore vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Dominika Švarc Pipan bi sodnikom dvignila plače za tisoč evrov bruto na mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-dominika-svarc-pipan-bi-sodnikom-dvignila-place-za-tisoc-evrov-bruto-na-mesec/692077|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 4. januarja 2024 je [[Slovensko sodniško društvo]] zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča ministrico Švarc Pipan in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02" /> Istega dne je odstop z mesta državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje podala [[Valerija Jelen Kosi]], ki je v odstopni izjavi zapisala, da je bilo ministrstvu ''"Izrecno odsvetovano (prepovedano?), da se ukvarja s problematiko sodniških plač, ker je to pristojnost Ministrstva za javno upravo."''<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka protestno odstopila {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odstop-drzavne-sekretarke-je-razlog-nespostovanje-ustavne-odlocbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protest sodnikov: Celo vrhovni sodnik prejme manj kot najslabše plačani poslanec|url=https://n1info.si/novice/slovenija/protest-tozilcev-in-sodnikov-zaradi-nizkih-plac-bodo-prekinili-delo/|website=N1|date=2024-01-04|accessdate=2024-01-04|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Sodniško društvo je ob tem napovedalo okrnjeno delo sodnikov med 10. in 24. januarjem 2024.<ref name=":02" /> ==== Pravosodna reforma ==== 15. maja 2025 je vlada potrdila pravosodno reformo: zakon o sodiščih, nov zakon o sodnikih, novelo zakona o sodnem svetu in novelo zakona o državnem tožilstvu. Sveženj je med drugim vključeval skrajšanje mandata predsednika sodišča iz šest na pet let z možnostjo samo enkratne ponovitve na istem sodišču, ukinitev okrajnih in okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada potrdila ukinitev okrajnih sodišč v začetku leta 2027|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-potrdila-ukinitev-okrajnih-sodisc-v-zacetku-leta-2027/745785|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravosodna reforma bo združila okrajna in okrožna sodišča. Katič: Zapira se deset okrajnih sodišč.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pravosodna-reforma-bo-zdruzila-okrajna-in-okrozna-sodisca-katic-zapira-se-deset-okrajnih-sodisc/759957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Reforma sodstva: obeta se ukinitev okrajnih sodišč|url=https://n1info.si/novice/slovenija/reforma-sodstva-obeta-se-ukinitev-okrajnih-sodisc/|website=N1|date=2025-05-15|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> === Sociala === ==== Dolgotrajna oskrba ==== En osrednjih ciljev vlade je bila tudi preureditev sistema dolgotrajne oskrbe, ki je bila v pristojnosti ministrstva za solidarno prihodnost. Za dolgotrajno oskrbo je bil od 1. julija 2025 uveden nov davek, a sistem kljub temu ni zaživel, zato so se pojavili dvomi, če bo denar sploh porabljen namensko.<ref>{{Citat|title=Izrael in Hamas dosegla dogovor za izvedbo prvega dela premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165287|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Centri za socialno delo so bili kritični, da ministrstvo tudi ni zagotovilo ustreznega informacijskega sistema za dodeljevanje pravice do oskrbe na domu, zaradi česar so morali odločbe izdajati na roke. V prvih štirih mesecih so bile tako izdanih le tri odločbe.<ref>{{Navedi splet|title=Do zdaj izdali tri odločbe o dolgotrajni oskrbi na domu – na Koroškem in v Posavju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-zdaj-izdali-tri-odlocbe-o-dolgotrajni-oskrbi-na-domu-na-koroskem-in-v-posavju/759630|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Ker sistem ni zaživel skladno z obljubami, je SDS predlagala opustitev plačevanja prispevka, z NSi pa je zoper ministra [[Simon Maljevac|Simona Maljevca]] vložila tudi interpelacijo, ki pa ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac v odgovoru na interpelacijo očitke zavrača kot neutemeljene. Vlada odgovor podprla.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-v-odgovoru-na-interpelacijo-ocitke-zavraca-kot-neutemeljene-vlada-odgovor-podprla/759535|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi in SDS z interpelacijo nad ministra Simona Maljevca: "Ničesar, kar je napovedal, ni izpolnil"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-in-sds-z-interpelacijo-nad-ministra-simona-maljevca-nicesar-kar-je-napovedal-ni-izpolnil/756738|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Zdravstvo === [[Slika:Novinarska konferenca ministrstvo za zdravje (52197807424).jpg|sličica|Minister za zdravje [[Danijel Bešič Loredan]].]] '''Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ''' Vlada je 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi [[NIJZ]], s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek.<ref>{{Navedi splet|title=Nove spremembe na NIJZ, v nadzorni svet Elesa imenovan Kostrevec |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-spremembe-na-nijz-v-nadzorni-svet-elesa-imenovan-kostrevec.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Krek sicer navaja, da s strani novega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]] že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.<ref>{{Navedi splet|title='Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moj-sef-je-svet-zavoda-in-ne-minister-in-ne-predsednik-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po ''mesecu neznosnih političnih pritiskov''. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval [[Branko Gabrovec|Branka Gabrovca]].<ref>{{Navedi splet|title=Krek odstopil "po mesecu neznosnih političnih pritiskov". V. d. direktorja postal Branko Gabrovec. |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/krek-odstopil-po-mesecu-neznosnih-politicnih-pritiskov-v-d-direktorja-postal-branko-gabrovec/632735|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> '''Strokovna posvetovalna skupina NIJZ''' Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za [[Covid-19]]. Vodil jo bo epidemiolog [[Mario Fafangel (ml.)|Mario Fafangel]], njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje [[Alenka Trop Skaza]], med člani pa so med drugim še antropolog [[Dan Podjed]], matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog [[Alojz Ihan]]. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister [[Danijel Bešič Loredan]] pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> ==== Novela Zakona o nalezljivih boleznih ==== Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano [[Janja Sluga|Janjo Sluga]] so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih preprečuje samovoljo vlad|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/gibanje-svoboda-predlog-novele-zakona-o-nalezljivih-boleznih-preprecuje-samovoljo-vlad/631629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=To so globe, ki jih predvideva novi zakon o nalezljivih boleznih|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-globe-ki-jih-predvideva-novi-znb-582187|website=siol.net|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> Vsebino novele zakona je pripravila [[Pravna mreža za varstvo demokracije]], ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja.<ref name=":2" /> Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD [[Meira Hot]], [[Bojana Muršič]] in [[Damijan Zrim]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-se-stirje-poslanci-niso-podpisali-pod-zakon-o-nalezljivih-boleznih/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-07|language=sl-SI}}</ref> '''Odprava novele Zakona o javnem naročanju''' Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela [[14. vlada Republike Slovenije|tretja Janševa vlada]] in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu koraka v smeri korupcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravstvo-si-vlada-z-interventnim-zakonom-v-zdravstvu-koraka-v-smeri-korupcije/|website=N1|date=2022-07-26|accessdate=2022-07-31|language=sl-SI}}</ref> Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=STA: V skupini zdravstvo.si razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju, na ministrstvu stojijo za odločitvijo|url=https://www.sta.si/3064778/v-skupini-zdravstvo-si-razocarani-nad-odpravo-novele-zakona-o-javnem-narocanju-na-ministrstvu-stojijo-za-odlocitvijo|website=www.sta.si|accessdate=2022-07-31}}</ref> '''Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja''' 11. aprila 2023 je poslanska skupina Gibanja Svoboda v parlamentarno proceduro vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), s katerim bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bi se ga preneslo v obvezno zdravstveno zavarovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Pomemben korak za preprečitev neupravičene podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://gibanjesvoboda.si/novica/storjen-zelo-pomemben-korak-za-preprecitev-neupravicene-podrazitve-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI}}</ref> Predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem povedal, da bo nova ureditev preprečila podražitve in zasebne zaslužke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Zavarovanje bi se od 1. septembra 2023 zaračunavalo po enotni ceni 35 evrov.<ref name=":15">{{Navedi splet|title="Prispevek bi bil 35 evrov. Vsa sredstva ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prispevek-bi-bil-35-evrov-vsa-sredstva-ostanejo-v-javnem-zdravstvenem-sistemu/664517|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob: Zamrznili smo cene, preprečujemo ustvarjanje privatnih dobičkov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-s-pojasnili-o-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=N1|date=2023-04-12|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Ob tem so zagotovili, da bo morebitni manko sredstev pri zavarovanju v prehodnem obdobju zagotovila vlada.<ref name=":15" /> === Zunanje zadeve in mednarodna dejavnost === [[Slika:United States Secretary Antony Blinken met Slovenia Foreign Minister Tanja Fajon in Brussels, Belgium on 4 April 2024.jpg|sličica|Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] in ameriški državni sekretar [[Antony Blinken]] (april 2024)]] ==== Kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta OZN ==== ''Glej stran: [[Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN (2024–2025)]]'' Golobova vlada je nadaljevala kandidaturo Slovenija za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN. Zunanja ministrica Tanja Fajon je tozadevno imenovala posebnega odposlanca za kandidaturo [[Franc But|Franca Buta]].<ref name=":16" /> Slovenija je okrepila svojo prisotnost v [[Afrika|Afriki]], kjer je bila poprej šibko zastopana. Povečala se je tudi prisotnost Slovenije na mednarodnih forumih in panelih. Slovenija je proti koncu kampanje večkrat izrazila pozitivno naravnanost glede števila obljubljenih glasov, a je diplomacija zaradi tajnega glasovanja ostala »previdno optimistična«.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Požgan: "Belorusija ne bo dobila zadostnega števila glasov. Vprašanje je, ali jih bo Slovenija."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pozgan-belorusija-ne-bo-dobila-zadostnega-stevila-glasov-vprasanje-je-ali-jih-bo-slovenija/670686|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-06|language=sl|first=Ksenja|last=Tratnik|date=5. junij 2023}}</ref><ref name=":17" /> Glasovanje v [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalni skupščini Organizacije združenih narodov]] je potekalo v torek, 6. junija 2023.<ref name=":32"/> Slovenija je na tajnih volitvah v prvem krogu prejela 153 glasov od potrebnih 128, protikandidatka [[Belorusija]] pa 38.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Slovenijo je v prvem krogu volitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN podprlo 153 držav|url=https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slovenijo-je-v-prvem-krogu-volitev-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-ozn-podprlo-153-drzav/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-06-06|language=sl|date=6. junij 2023|last=Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve}}</ref><ref name=":32" /> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je izvolitev eden največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji.<ref name=":18" /> Vlada se je julija 2023 odločila, da bo ustanovila posebno misijo za članstvo v Slovenije v Varnostnem svetu, kljub temu, da v [[New York|New Yorku]] že deluje [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih, New York|Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih]]. Za vodjo posebne misije je bil imenovan [[Samuel Žbogar]], pred tem državni sekretar pri zunanji ministrici [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Posebno misijo za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu bo vodil Samuel Žbogar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/posebno-misijo-za-clanstvo-slovenije-v-varnostnem-svetu-bo-vodil-samuel-zbogar/|website=N1|date=2023-07-20|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> V javnosti je bilo tako več vprašanj, zakaj mesta predstavnika v VS ne zasede veleposlanik pri OZN [[Boštjan Malovrh]], kot je najpogostejša praksa v Varnostnem svetu. Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije [[Urška Klakočar Zupančič]] je Žbogarja ocenila kot primernega kandidata, a se je spraševala, zakaj se predsednik vlade [[Robert Golob]] o odločitvi ni posvetoval s parlamentom.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič je pričakovala, da se bo premier glede Žbogarja posvetoval z DZ-jem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klakocar-zupancic-je-pricakovala-da-se-bo-premier-glede-zbogarja-posvetoval-z-dz-jem/682339|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Žbogar dobra izbira za vodenje misije v VS ZN, pričakovala pa bi posvet premierja z DZ|url=https://www.dnevnik.si/1043032897|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-10-03|archive-date=2023-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231005140107/https://www.dnevnik.si/1043032897|url-status=dead}}</ref> Na postopek imenovanja Samuela Žbogarja se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], ki je odločitev označila kot ''"najmanj nenavadno"''.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbogar-namesto-malovrha-za-pirc-musarjevo-odlocitev-najmanj-nenavadna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-03}}</ref> Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] se je ob tem odzvala, da je zgodba zanjo zaključena, Žbogar pa, da so za članstvo v Varnostnem svetu potrebni najboljši diplomati.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: Zame je zgodba tu končana|url=https://siol.net/novice/slovenija/za-ministrico-fajon-zgodba-o-posebni-misiji-slovenije-v-varnostnem-svetu-zn-koncana-616046|website=siol.net|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Mandat je Slovenija končala 31. decembra 2025, ko se je končalo tudi njeno zadnje enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu. S 1. januarjem 2026 pa je Slovenija nastopila triletni mandat v Svetu Združenih narodov za človekove pravice.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija začenja članstvo v Svetu OZN za človekove pravice 2026-2028 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-01-slovenija-zacenja-clanstvo-v-svetu-ozn-za-clovekove-pravice-2026-2028/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenija prevzema funkcijo članice Sveta ZN za človekove pravice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-prevzema-funkcijo-clanice-sveta-zn-za-clovekove-pravice/|website=N1|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> ==== Mednarodna izmenjava zapornikov ==== 1. avgusta 2024 je stekla izmenjava zapornikov iz Združenih držav Amerike, Nemčije in Slovenije z Rusko feseracijo in Belorusijo.<ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je postala akter v gledališču senc nove hladne vojne"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-je-postala-akter-v-gledaliscu-senc-nove-hladne-vojne/|website=N1|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref> V tej največji izmenjavi med Zahodom in Rusijo po koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]] je Slovenija sodelovala z izročitvijo dveh, decembra 2022 v Ljubljani ujetih ruskih vohunov, [[Ana Valerevna Dulceva|Ane Valerevne Dulceve]] in njenega moža [[Artem Viktorovič Dulcev|Artema Viktoroviča Dulceva]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so izmenjani zaporniki in zakaj so jih zaprli (SEZNAM)|url=https://n1info.si/novice/svet/kdo-so-izmenjani-zaporniki-in-zakaj-so-jih-zaprli-seznam/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=A. L. , S. L. , M. O. , B.|last=S}}</ref> Na dan izročitve sta pred slovenskimi sodišči priznala krivdo in bila obsojena vohunjenja, v Rusijo pa sta bila preko letališča v Ankari, kjer je potekala izmenjava, poletela skupaj s svojima otrokoma.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=V Ankari končali največjo izmenjavo zapornikov po hladni vojni. Biden in Golob govorila 21. julija|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-ankari-koncali-najvecjo-izmenjavo-zapornikov-po-hladni-vojni-biden-in-golob-govorila-21-julija/716648|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ruska vohunka iz Slovenije ob pristanku v Moskvi jokala, Putin jo je močno objel|url=https://n1info.si/novice/svet/trenutek-ko-so-se-ruski-zaporniki-vkrcali-na-letalo-proti-ankari-video/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Ta L.|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Otroka v Sloveniji obsojenih vohunov nista vedela, da sta Rusa|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/otroka-v-sloveniji-obsojenih-vohunov-nista-vedela-da-sta-rusa/716810|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=Ž|last=N}}</ref> Dogovori za izmenjavo so potekali v tajnosti, na to temo se je predsednik vlade [[Robert Golob]] pogovarjal tudi s predsednikom Združenih držav Amerike [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] in podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]].<ref name=":24" /> Kot je ob tem pojasnil Golob, so želeli v izmenjavo vključiti tudi zaprtega vodjo ruske opozicije Alekseja Navalnega, a je ta na dan začetka pogovorov umrl.<ref>{{Navedi splet|title=Premier dr. Golob: "Sloveniji je uspel zgodovinski met" {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-08-02-premier-dr-golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met/|website=Portal GOV.SI|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je pokazala, da je moč, ki jo imamo na mednarodni sceni, večja od naše velikosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-je-pokazala-da-je-moc-ki-jo-imamo-na-mednarodni-sceni-vecja-od-nase-velikosti/716828|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Pogajanja so po navedbah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vojka Volka trajala eno leto.<ref>{{Navedi splet|title=Vojko Volk: Izmenjava je dokaz, da lahko igramo z najvišjimi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojko-volk-izmenjava-je-dokaz-da-lahko-igramo-z-najvisjimi/716838|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Sodelovanje Slovenije v projektu sta pohvalila ameriški predsednik Biden in nemški kancler Olaf Scholz.<ref>{{Navedi splet|title=Končana največja izmenjava z Rusijo, Putin vohune sprejel z rdečo preprogo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/najvecja-izmenjava-v-teku-rusi-ze-izpustili-zapornike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><gallery> Slika:Exchange of prisoners between Russia and the West (2024) Russia.jpg|Prihod zapornikov iz Zahoda v Rusijo Slika:2024 Russian prisoner exchange, prisoners en route back to the United StatesGT6hPjcWwAABuWv (cropped).jpg|Trojica izpuščenih ruskih ujetnikov z vladnimi uradniki med letom v ZDA </gallery> ==== Uvedbe sankcij ==== Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Bena-Gvira]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotriča]] razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji.<ref name=":34" /> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35" /><ref name=":36" /> Podoben ukrep je 11. septembra 2025 vlada sprejela zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja.<ref name=":37" /> === Ostalo === ==== Ukinitev urada vlade za demografijo ==== Na seji dne 14. julija 2022 je vlada izdala odlok o ukinitvi [[Urad vlade RS za demografijo|Urada za demografijo]]. Kor razlog so navedli prekrivanje delovnega področja z Ministrstvom za delo, s tem so pristojnosti urada prenesli na to ministrstvo. Zadnji delovni dan urada je bil 11. avgust.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ukinila urad za demografijo, predlaga zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-ukinila-urad-za-demografijo-predlaga-zamik-izvajanja-zakona-o-dolgotrajni-oskrbi/634225|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urad vlade za demografijo zapira svoja vrata |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/urad-vlade-za-demografijo-zapira-svoja-vrata.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref> ==== Pogreb z vojaškimi častmi Janezu Zemljariču ==== 5. januarja 2023 je vlada na redni seji sprejela sklep, da se preminulemu [[Janez Zemljarič|Janezu Zemljariču]] organizira pogreb z vojaškimi častmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-30-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|title=30. redna seja Vlade Republike Slovenije|date=5. 1. 2023|website=Vlada Republike Slovenije|publisher=Vlada}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Zemljarič bo pokopan z vojaškimi častmi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-zemljaric-bo-pokopan-z-vojaskimi-castmi/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janeza Zemljariča pokopali z vojaškimi častmi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janeza-zemljarica-pokopali-z-vojaskimi-castmi/653408|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Predlog za to je vladi poslal [[Marjan Šiftar]] skupaj z drugimi pobudniki, članicami in člani Izvršnega sveta [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] v obdobju med leti 1980 in 1984, ki mu je takrat predsedoval Zemljarič. Odločitev vlade je vzbudila tudi neodobravanje; [[Zbor za republiko]] jo je v svoji izjavi označil za sramotno in da je Zemljarič kot notranji minister in šef [[UDBA|Udbe]] ([[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]]) ''"Izkazoval tudi izrazito nedemokratičen odnos do nasprotnikov totalitarizma. Bil je (so)nosilec preteklega režima in (so)kriv za vohunjenje, preganjanje in trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali s komunističnim totalitarizmom. Njihova življenja mu niso veliko pomenila. Še deset let po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je s pestmi tolkel po mizi in kričal: »Janšo je treba ubiti, ubiti, ubiti!«"'' Vlada Republike Slovenije je tako po njihovem mnenju izkazala privrženost nekdanjemu totalitarnemu režimu.<ref>{{Navedi splet|title=IZJAVA ZA JAVNOST: Pogreb Janeza Zemljariča z vojaškimi častmi je velika sramota za Slovenijo – Zbor za republiko|url=http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Slovenija|archive-date=2023-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110083454/http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zemljaričev pogreb z vojaškimi častmi "predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe"|url=https://www.domovina.je/zemljaricev-pogreb-z-vojaskimi-castmi-predstavlja-posmeh-trpljenju-stevilnih-zrtev-zlocinskega-delovanja-udbe/|website=Domovina|date=2023-01-07|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> ==== 14. avgust – dan solidarnosti ==== Po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo v začetku avgusta 2023, je vlada ponedeljek, 14. avgust 2023, določila za dela prost dan in dan solidarnosti. Namen dneva je pomagati na različne načine ljudem ter poplavljenim območjem. Izjema so bile trgovine ter upravne enote, ki so bile lahko odprte. Poleg tega je poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan odredil delo zaposlenim pri upravljavcih kritične infrastrukture, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih, v centrih za socialno delo, na področju veterine ter v zavarovalnicah.<ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – dan solidarnosti|url=https://www.gov.si/novice/2023-08-10-14-avgust-dan-solidarnosti/|website=GOV.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – podaljšan konec tedna ali dan solidarnosti?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/14-avgust-podaljsan-konec-tedna-ali-dan-solidarnosti/677591|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref> == Seznami obiskov == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] * [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] {{Vlada RS}} {{Slovenija}} [[Kategorija:15. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] r14xxindj0qrv59qkm7e8ulrftldorw 6684852 6684851 2026-06-03T21:03:07Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ 6684852 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name = 15. vlada Republike Slovenije |deputy_government_head = [[Tanja Fajon]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica) <br>[[Klemen Boštjančič]] (Svoboda) <br>[[Matej Arčon]] (Svoboda) |successor = [[16. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number = |jurisdiction = |flag = Flag_of_Slovenia.svg |flag_border = true |incumbent = |image = 15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg |image_size = |caption = Skupinska fotografija vlade |date_formed = [[1. junij]] [[2022]] |date_dissolved = |government_head = [[Robert Golob]] (Svoboda) |government_head_history = |state_head = [[Borut Pahor]], [[Nataša Pirc Musar]] |former_members_number = |cabinet_type = |members_number = Premier + 20 ministrov |political_party = [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] |legislature_status = [[Leva sredina|Levo-sredinska]] [[večinska vlada]]<br />{{Composition bar|52|90|grey}} |opposition_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] |opposition_leader = Ni uradni naziv<br>[[Janez Janša]] (SDS)<br>[[Matej Tonin]] (NSi) |election = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Volitve 2022]] |legislature_term = [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državni zbor]] |budget = |incoming_formation = |outgoing_formation = |previous = [[14. vlada Republike Slovenije]] |opposition_cabinet = Brez }} '''15. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku mandata [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] sestavil mandatar [[Robert Golob]]. Koalicijo poleg [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] sestavljajo še [[Socialni demokrati]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]]. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]], 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]].<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|title=Po prvi seji nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Koalicijski partnerji so želeli ob konstruiranju vlade razširiti število ministrstev in prilagoditi ali na novo vzpostaviti nekatere resorje. Spremembe Zakona o vladi je nato preprečila opozicija in zbrala dovolj podpisov podpore za izvedbo referenduma. Na njem so bile spremembe potrjene, 24. januarja 2023 pa je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19" /> Vlada je od začetka svojega mandata napovedovala več reform, med drugim zdravstvene reforme, davčne reforme, oblikovanje pokojninske reforme in reforme plačnega sistema. V celoti je bila dosežena slednja, v veljavo je stopila 1. januarja 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Ali bo leto 2025 reformno leto? Napovedane so zdravstvena, pokojninska in stanovanjska reforma.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-bo-leto-2025-reformno-leto-napovedane-so-zdravstvena-pokojninska-in-stanovanjska-reforma/731985|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mandat in delo vlade je sicer močno zaznamovala tudi obnova po [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplavah avgusta 2023]], ki so bile najkatastrofalnejše v zgodovini Slovenije, prav tako zaostritev konflikta med Izraelom in Hamasom. V tem času je Slovenija bila tudi članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov]]. V letu 2025 je podobo vlade zaznamovalo napovedano višanje obrambnih izdatkov za zvezo [[NATO]], prav tako sta istega leta potekala dva zakonodajna referenduma: o [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|pokojninah kulturnikov]] ter o [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]]; oba vladna zakona sta na referendumih padla. Jeseni 2025 je bil po odmevni [[Smrt Aleša Šutarja|smrti Aleša Šutarja]] v zvezi z romsko problematiko sprejet t. i. [[Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti|Šutarjev zakon]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija leta 2025: od plačne in pokojninske reforme do novomeške tragedije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-leta-2025-od-placne-in-pokojninske-reforme-do-novomeske-tragedije/768659|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Gorazd|last=Kosmač}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je koalicija izgubila večino, stranke so osvojile 40 poslanskih mandatov. Tedanji premier Robert Golob je kot relativni zmagovalec volitev vodil pogajanja z SD in Levico ter novinkama v parlamentu, [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca|Resni.co]], a so se ta neuspešno zaključila.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Vlada je imela polna pooblastila do 10. aprila 2026, ko je bil konstituiran [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]]. Novo vlado je sestavil mandatar Janez Janša. Premier in ministri bodo tekoče posle opravljali do prisege celotne [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovenske vlade]] v Državnem zboru, kar naj bi se po napovedih zgodilo v začetku junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=16. vlado Republike Slovenije bi lahko dobili v začetku junija {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/povolilno-sestavljanje-vlade-v-povprecju-dolgo-dva-meseca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-23|language=sl}}</ref>{{clear}} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Premier slavnostni govornik na proslavi ob 85. obletnici začetka upora slovenskega naroda (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Luka Špoljar]] *[[Petra Aršič]] *[[Maša Kociper]] *[[Jure Leben]] *[[Danijel Levičar]] *[[Nataša Lužar]] *[[Igor Mally]] *[[Metka Paragi]] *[[Vojko Volk]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Ministrica, podpredsednica vlade |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 11. 1. 2024 - Tanja Fajon (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Melita Gabrič]] *[[Neva Grašič]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Luka Mesec]]''' |[[Slika:Zaključna seja vlade 2022 - 2026; 3. junij 2026 - 55311824744 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Dan Juvan]] *[[Igor Feketija]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_-_16._11._2023_-_Klemen_Boštjančič_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Saša Jazbec]] *[[Nikolina Prah]] *[[Gordana Pipan]] *[[Katja Božič]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Ministrica |'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |[[Slika:Primopredaja poslov - Valentina Prevolnik Rupel - 16 Oktober 2023 - 02 (cropped).jpg|sredina|150x150px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Denis Kordež]] |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport]] |Minister |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika: Novinarska konferenca po seji vlade - Matjaž Han 20.11.2025 portret2 (cropped).jpg |sredina|brezokvirja|152x152px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Dejan Židan]] *[[Matevž Frangež]] |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Borut Sajovic]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po 173. seji vlade, 9. 10. 2025 - 54842952828 (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Marko Lovše]] *[[Boštjan Pavlin]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Branko Zlobko]]''' |[[Slika:Državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti - 55001838872 (Branko Zlobko cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Heferle]] *[[Helga Dobrin]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Ministrica |'''[[Andreja Kokalj]]''' |[[Slika:Andreja Kokalj JHA 6 March 2026 (cropped).jpg|165x165px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Maja Čarni Pretnar]] |- |[[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] |Minister |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 31.1.2024 - Igor Papič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Gašparič]] *[[Urban Kodrič]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje]] |Minister |'''[[Vinko Logaj]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Janja Zupančič]] *[[Andrej Sotošek]] |- |[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]] |Minister |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Redna tedenska seja vlade - april 2026 - Bojan Kumer (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Seršen]] *[[Uroš Vajgl]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za naravne vire in prostor]] |Minister |'''[[Jože Novak]]''' |[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 36 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|123x123px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Lidija Kegljevič Zagorc]] *[[Miran Gajšek]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Marko Rusjan]] *[[Matevž Čelik Vidmar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Ministrica |'''[[Alenka Bratušek]]''' |[[Slika:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|sredina|brezokvirja|166x166px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Andrej Rajh]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrica |'''[[Mateja Čalušić]]''' |[[Slika:Mateja_Čalušić_18.1.2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Ervin Kosi]] *[[Maša Žagar]] |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Minister |'''[[Franc Props]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - Franc Props (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|170x170px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Trbič]] *[[Mojca Ramšak Pešec]] |- |[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|Ministrstvo za solidarno prihodnost]] |Minister |'''[[Simon Maljevac]]''' |[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Klemen Ploštajner]] *[[Luka Omladič]] |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo]] |Minister |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 14. 03. 2024 - Aleksander Jevšek (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|164x164px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Marko Koprivc]] *[[Srečko Đurov]] |- |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstvo za digitalno preobrazbo]] |Ministrica |'''[[Ksenija Klampfer]]''' |[[Slika:133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Aida Kamišalić Latifić]] *[[Miroslav Kranjc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade - 20. 03. 2024 - Matej Arčon 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Vesna Humar]] |} === Nekdanji sekretarji === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2|Sekretar ! rowspan=2|Ministrstvo ! width=140|Imenovanje ! width=450 rowspan=2|Razlog ! rowspan=2|Sklic |- !Razrešitev |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2022''' |- | rowspan=2|'''Aleksandra Lah<br>Topolšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretarka je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tjaša Vidic nova državna sekretarka na ministrstvu za zdravje |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tjasa-vidic-nova-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=delo.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |31. avgust 2022 |- | rowspan=2|'''Breda Božnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Božnikova je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. september 2022 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2023''' |- | rowspan=2|'''Sebastjan Zbičajnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Zbičajnik je bil zamenjan ob reorganizaciji in preoblikovanju nekaterih ministrskih resorjev.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Menjava tudi v vrhu pravosodnega ministrstva: prihaja nova državna sekretarka |url=https://n1info.si/novice/slovenija/menjava-tudi-v-vrhu-pravosodnega-ministrstva-prihaja-nova-drzavna-sekretarka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |24. januar 2023 |- | rowspan=2|'''Branko<br> Lobnikar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> notranje zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Lobnikar je bil zamenjan z nastopom novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Na njegovo mesto je bila kasneje imenovana Helga Dobrin.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tina Heferle ostaja državna sekretarka na notranjem ministrstvu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-heferle-ostaja-drzavna-sekretarka-na-mnz/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. februar 2023 |- | rowspan=2|'''Tilen Božič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> finance |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretar je ponudil svoj odstop potem, ko je premier v TV-oddaji povedal, da ekipa ministrstva načrtovane davčne reforme ni ustrezno predstavila javnosti. Ob tem je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da odstopil ne bo, je pa posledično odstopno izjavo podal Božič.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |29. marec 2023 |- | rowspan=2|'''Tjaša Vidic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. september 2022 | rowspan=2|<small>Vidičeva je bila zamenjala potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Začenjajo se spremembe: z Bešičem Loredanom odhajata tudi državna sekretarja |url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-kdo-bo-golobov-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Tadej Ostrc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Ostrc je bil zamenjan potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Urban Kodrič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> javno upravo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Kodrič je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Urbana Kodriča, nasledila ga bo Mojca Ramšak Pešec|url=https://megafon.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-javno-upravo-urbana-kodrica-nasledila-ga-bo-mojca-ramsak-pesec/|website=megafon.si|accessdate=2023-10-27|language=sl}}</ref> |- |24. avgust 2023 |- | rowspan=2|'''Samuel Žbogar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Žbogar je bil razrešen, saj je postal vodja misije posebne misije za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu bo Sanja Štiglic |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-bo-sanja-stiglic/683025|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-22|language=sl}}</ref> |- |28. september 2023 |- | rowspan=2|'''Lenka Kavčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> naravne vire in prostor |11. maj 2023 | rowspan=2|<small>Kavčičeva je bila zamenjana z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Desna roka Alenke Bratušek na ministrstvu za naravne vire bo Jože Novak |url=https://n1info.si/novice/slovenija/desna-roka-alenke-bratusek-na-ministrstvu-za-naravne-vire-bo-joze-novak/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Matej Skočir''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Skočir je bil zamenjan z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Azra Herceg''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. oktober 2022 | rowspan=2|<small>Hercegova je bila zamenjana z nastopom nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala novi predstavnici v svetu celjske bolnišnice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-novo-sekretarko-na-zdravstvenem-ministrstvu.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za zdravje razkrila imena svojih bodočih državnih sekretarjev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-za-zdravje-razkrila-imena-njenih-drzavnih-sekretarjev/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Tatjana Buzeti''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. julij 2023 | rowspan=2|<small>Buzetijeva je bila zamenjana z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Šarec na kmetijskem ministrstvu ni obdržal ne Buzetijeve, ne Krajčiča |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/sarec-na-kmetijskem-ministrstvu-ni-obdrzal-ne-buzetijeve-ne-krajcica-1088163|website=Vestnik|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Darij Krajčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |6. junij 2022 | rowspan=2|<small>Krajčič je bil zamenjan z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Boris Černilec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> vzgojo in izobraževanje |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Černilec je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nova državna sekretarka Janja Zupančič |url=https://megafon.si/slovenija/na-ministrstvu-za-vzgojo-in-izobrazevanje-nova-drzavna-sekretarka-janja-zupancic/|website=megafon.si|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |19. oktober 2023 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2024''' |- | rowspan=2|'''Valerija Jelen Kosi''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Jelen Kosijeva je odstopila nespoštovanja ministrstva odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu podala odstopno izjavo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavna-sekretarka-na-pravosodnem-ministrstvu-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |4. januar 2024 |- | rowspan=2|'''Igor Šoltes''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Šoltes je bil razrešen po odstopu ministrice Švarc Pipan, zaradi nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe na Litijski cesti.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> |- |15. februar 2024 |- | rowspan=2|'''Andreja Katič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kohezijo in regionalni razvoj |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Katičeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=S primopredajo poslov Katičeva prevzela vajeti pravosodnega resorja |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-primopredajo-poslov-bo-katiceva-vnovic-prevzela-vajeti-pravosodnega-resorja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |5. marec 2024 |- | rowspan=2|'''Blaž Germšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |23. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Germšek je bil razrešen na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Blaž Germšek je pobegnil s kmetijskega ministrstva|url=https://www.dnevnik.si/1043048445|website=Dnevnik|accessdate=2024-05-23|language=sl}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |24. april 2024 |- | rowspan=2|'''Matjaž Krajnc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> visoko šolstvo, znanost in inovacije |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Krajnc je bil razrešen na lastno željo iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja Matjaža Krajnca |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-matjaza-krajnca/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> |- |30. junij 2024 |- | rowspan=2|'''Rudi Medved''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Medved je bil razrešen zaradi odhoda v pokoj.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Rudija Medveda |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-obrambo-rudija-medveda/712101|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-19|language=sl}}</ref> |- |14. julij 2024 |- | rowspan=2|'''Sanja Štiglic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Štigličeva je bila razrešena, saj je postala nova veleposlanica RS v Združenem kraljestvu.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=V tujino gre več najožjih sodelavcev Tanje Fajon in mož ministrice za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tujino-gre-vec-najozjih-sodelavcev-tanje-fajon-in-moz-ministrice-za-zdravje/|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |22. avgust 2024 |- | rowspan=2|'''Eva Vodnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Vodnikova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zdravnik Iztok Kos nov državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravnik-iztok-kos-nov-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |12. september 2024 |- | rowspan=2|'''Marjan Pintar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. julij 2024 | rowspan=2|<small>Pintar je odstopil s položaja iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi zdravstvenih razlogov odstopil državni sekretar Marjan Pintar |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaradi-zdravstvenih-razlogov-odstopil-drzavni-sekretar-marjan-pintar/722870|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |1. oktober 2024 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2025''' |- | rowspan=2|'''Damir Črnčec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Črnčec je odstopil s položaja, saj je postal pomočnik direktorja uprave SDH in predsednik nadzornega sveta družbe Dovos.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Damir Črnčec se z obrambnega ministrstva seli na SDH, kjer bo postal pomočnik predsednika uprave|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/damir-crncec-se-z-obrambnega-ministrstva-seli-na-sdh-kjer-bo-postal-pomocnik-predsednika-uprave/734156|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |22. januar 2025 |- | rowspan=2|'''Eva Knez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |18. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Knezova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu bo Maša Žagar |url=https://megafon.si/po-svetu/gospodarstvo/nova-drzavna-sekretarka-na-kmetijskem-ministrstvu-bo-masa-zagar/|website=megafon.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. april 2025 |- | rowspan=2|'''Marko Štucin''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Štucin je bil razrešen, saj je postal nov veleposlanik RS na Dunaju.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=To je nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-1834032|website=Reporter|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. julij 2025 |- | rowspan=2|'''Milan Brglez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |15. julij 2024 | rowspan=2|<small>Brglez je bil razrešen na lastno željo, saj se je z začetkom novega študijskega leta vrnil poučevati na Fakulteto za družbene vede.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez razrešen s funkcije državnega sekretarja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/milan-brglez-razresen-s-funkcije-drzavnega-sekretarja/758762|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |25. september 2025 |- | rowspan=2|'''Iztok Kos''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |12. september 2024 | rowspan=2|<small>Kos naj bi bil po navedbah nekaterih virov razrešen, ker je opozarjal opozarjal na šibkosti določil resornih zakonov, ki so se sprejemali.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Odhaja že peti državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://info360.si/zdravstvo/odhaja-ze-peti-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=Info360.si|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> |- |6. november 2025 |- | rowspan=2|'''Andreja Kokalj''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |14. marec 2024 | rowspan=2|<small>Kokaljeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Fides sprejema možnost višjih plač s 1. januarjem 2025|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-fides-sprejema-moznost-visjih-plac-s-1-januarjem-2025/701628|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- |21. november 2025 |- |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px ! colspan="9" |Državni sekretarji |- | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Maša_Kociper,_državna_sekretarka_za_odnose_z_Državnim_zborom_(52183945948)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Mag. Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve (52183940536) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve (52183946243) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Nataša Sax, državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko (52183940491) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Jure_Leben-za_splet_(cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] |- ! rowspan="2" |<div style="text-align: center;">[[Luka Špoljar]]<br>(vodja kabineta)</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Maša Kociper]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Igor Mally]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Vojko Volk]]'''</div> !<div style="text-align: center;">[[Nataša Lužar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Danijel Levičar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Jure Leben]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Petra Aršič]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Metka Paragi]]</div> |- |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za odnose z Državnim zborom</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za evropske zadeve</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalni jedrski program</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje</small></div> |- |} === Nekdanji sekretarji v kabinetu === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px |- |width=80|[[Slika:Dr._Anton_Grizold,_državni_sekretar_za_obrambne_zadeve_ter_zadeve_varstva_pred_naravnimi_in_drugimi_nesrečami_(52183946103)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr._Andrej_Benedejčič,_državni_sekretar_za_nacionalno_in_mednarodno_varnost_(52182918027)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Petra Škofic, vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr. Kaja Širok 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Maksimiljana Polak, državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud (52184185654) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Mag. Melita Župevc, državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade za strateško komuniciranje 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |- |'''[[Anton Grizold]]''' |'''[[Boštjan Šefic]]''' |'''[[Andrej Benedejčič]]''' |'''[[Petra Škofic]]''' |'''[[Kaja Širok]]''' |'''[[Maksimiljana Polak]]''' |'''[[Melita Župevc]]''' |- |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za obrambne zadeve in zadeve varstva pred naravnimi nesrečami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za sanacijo po poplavah</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>vodja premierjevega kabineta</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za kulturo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |- |odšel v pokoj<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Anton Grizold z oktobrom v pokoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/drzavni-sekretar-anton-grizold-z-oktobrom-v-pokoj/680656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja Službe za obnovo po poplavah<ref>{{Navedi splet|title=Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-obnovo-po-poplavah-in-plazovih/|website=gov.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja predstavništva Slovenije pri zvezi NATO<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Benedejčič zapušča kabinet predsednika vlade|url=https://siol.net/novice/slovenija/andrej-benedejcic-zapusca-kabinet-predsednika-vlade-619657|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz neznanih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Vplivni Vesna Vuković in Petra Škofic zapuščata Goloba: kaj je v ozadju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vplivni-vesna-vukovic-in-petra-skofic-zapuscata-goloba-kaj-je-v-ozadju/|website=n1info.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet zaradi nezadovoljstva premierja<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz osebnih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Premierjev kabinet zapušča državna sekretarka Maksimiljana Polak |url=https://siol.net/novice/slovenija/premierjev-kabinet-zapusca-drzavna-sekretarka-maksimiljana-polak-634114|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postala vodja predstavništva Slovenije pri OVSE<ref>{{Navedi splet|title=Melito Župevc razrešili z mesta državne sekretarke v premierjevem kabinetu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/melita-zupevc-razresili-z-mesta-drzavne-sekretarke-v-premierjevem-kabinetu/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-02|language=sl}}</ref> |- |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade ! rowspan="5" | ! colspan="2" |Ob koncu mandata |- !Število poslancev !Število ministrov !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>Svoboda</small>''' |'''<small>[[Gibanje Svoboda]]</small>''' |[[Robert Golob]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|41|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|11|17|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|39|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|13|20|#4169E1}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SD</small>''' |'''<small>[[Socialni demokrati]]</small>''' |[[Matjaž Han]]<br>[[Tanja Fajon]] <br><small>(do aprila 2024)</small> | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|9|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|20|#FF0000}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Levica</small>''' |'''<small>[[Levica (politična stranka)|Levica]]</small>''' |[[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|20|#DB2D43}} |- ! colspan="8" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ ! rowspan="6" | | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |- | colspan="8" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|51|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|55|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} |} == Nekdanji ministri == === Odstopi in razrešitve === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Vir''' |- |[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrica za notranje zadeve]] |Odstopila 7. decembra 2022 |Predsednik vlade Robert Golob je preprečil, da bi v.d. direktorja Policije, Boštjan Lindav, nastopil polni mandat. Ministrica je nato namignila, da prihaja do poskusov vmešavanja vladajočih v delo policije; izpostavila je, da takšnega vpletanja ne bo dovolila. Zaradi tega je prišlo do spora in nestrinjanj med premierjem in ministrico, kar je sprožilo odstop zaradi nezaupanja. |<div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' |<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar zapušča položaj ministrice za notranje zadeve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tatjana-bobnar-bo-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-07}}</ref> |- |[[Slika:Danijel Bešič Loredan - 52114942839 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Danijel Bešič Loredan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |Odstopil 7. julija 2023 |Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda. Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo. |<div style="text-align: center;">'''[[Robert Golob]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Uroš Brežan - 52115201575 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Uroš Brežan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Minister za naravne vire in prostor]] |Odstopil 4. oktobra 2023 |3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da naj bi se minister skupaj z nekaterimi drugimi poslovil s svoje funkcije. Premier Golob je naslednjega dne, ko je potekala seja vlade, novico potrdil. Razlog za razhod premierja z ministrom je bilo nezadovoljstvo Goloba z odzivom Brežana na [[Poplave v Sloveniji (2023)|avgustovske poplave]], zato je minister podal odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Jože Novak]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal predlog razrešitve Irene Šinko in odstopno izjavo Uroša Brežana|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-poslal-predlog-razresitve-irene-sinko-in-odstopno-izjavo-urosa-brezana/683616|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Sanja Ajanović Hovnik - 52113669327 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrica za javno upravo]] |Odstopila 6. oktobra 2023 |Po več razkritjih oddaje Tarča, da je zavajala, ko je trdila, da za prijavo prijateljičinega inštituta na razpis ministrstva za javno upravo ni vedela, in po aferi z visokimi stroški službene poti v New York je ministrica podala odstopno izjavo. Odstopila je klub temu, da ji je še vedno popolnoma zaupal premier, kot je povedala, je to storila, ker bi njeno vztrajanje na položaju škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in državi. |<div style="text-align: center;">'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Franc Props]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Irena_Šinko_-_52114942599_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Irena Šinko]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Razrešena 13. oktobra 2023 |3. oktobra je v javnost prišla informacija, da naj bi se ministrica tako kot Uroš Brežan poslovila s položaja. Novico je Šinko potrdila sama, dejala je, da sta se s premierjem Golobom srečala in jo je ta seznanil z dejstvom, da z njenim delom ni zadovoljen. Sama odstopa ni ponudila rekoč, da jo je potrdil Državni zbor, ki naj jo tudi razreši. Razlogi za razhod s predsednikom vlade naj bi bili predvsem prepozno obveščanje javnosti o pesticidih v nekaterih živilskih izdelkih, zakon o zaščiti živali in odlov nutrij v Ljubljani. O njeni razrešitvi je odločal Državni zbor dne 13. oktobra, zanjo je glasovalo 49 poslancev od navzočih 62, ena poslanka je bila proti. |<div style="text-align: center;">'''[[Marjan Šarec]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Mateja Čalušić]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-razresil-kmetijsko-ministrico-ireno-sinko/684806|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Dominika Švarc Pipan]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 5. februarja 2024 |Po več razkritjih nepravilnosti pri nakupu nove sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani je ministrica zatrdila, da bo sporne posle na ministrstvu raziskala. Kasneje je razrešila generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča, sama pa večkrat poudarila, da odstopiti ne namerava, saj bi s tem dopustila nadaljevanje nepravilnosti na ministrstvu. Nato se je konec januarja 2024 sestalo predsedstvo stranke SD in ministrico pozvalo k odstopu s položaja. Za tem sta se Švarc Pipanova in Golob večkrat srečala, premier je javnosti sporočil, da se mora pogovoriti s ključnimi akterji v zadevi, da lahko pravilno presodi nadaljnje ukrepanje. 5. februarja sta se premier in ministrica še zadnjič sestala, in slednja je premierju ponudila svoj odstop, ki ga je Golob sprejel. Odstopno izjavo je v DZ poslal 15. februarja. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Darjo Felda portret.jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za vzgojo in izobraževanje]] |Odstopil 17. septembra 2024 |Minister Felda je septembra 2024 opravil pogovore s predsednikom vlade, v katerih je izrazil željo po vrnitvi v akademski poklic, zato je na srečanju koalicije dne 17. septembra podal ustno odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Vinko Logaj]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Odstop ministra za izobraževanje Darja Felde, nasledil ga bo Vinko Logaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstop-ministra-za-izobrazevanje-darja-felde-nasledil-ga-bo-vinko-logaj/721289|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrica za digitalno preobrazbo]] |Odstopila 26. septembra 2024 |Po aferi z nakupom 13 tisoč računalnikov je ministrica dlje časa vztrajala, da so bili vsi postopki zakoniti in do zadnjega upravičevala za mnoge sporen nakup. 25. septembra 2024 pa je v javnost prišla še informacija, da je službeno vozilo Stojmenove Duh na službeni poti v Ženevo, maja 2024, prekoračilo hitrost ter vklopilo modre luči, kar ni dovoljeno. Ministrstvo je zato julija dobilo poziv avstrijske policije, naj ji posreduje informacijo, kdo je vozil vozilo in torej storil prometni prekršek, a je ministrstvo namesto informacije poslalo dopis slovenskemu veleposlaništvu na Dunaju, v katerem ga je pozvalo, naj avstrijske organe zaprosi, da odstopijo od morebitnega kazenskega pregona. Dan kasneje, sicer dan pred napovedano drugo interpelacijo, je po množičnih pozivih podala odstopno izjavo, ki jo je premier istega dne tudi sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Ksenija Klampfer]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob je sprejel odstop ministrice Stojmenove Duh |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-je-sprejel-odstop-ministrice-stojmenove-duh/722232|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-26|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Primopredaja Andreja Katič portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil [[Napad na moškega v Novem mestu (2025)|napad na moškega]], ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je pravosodna ministrica sporočila, da je sprejela objektivno odgovornost in premierju ponudila svoj odstop. Poleg nje je odstopno izjavo podal tudi notranji minister, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Kokalj]]'''<br>''(predlagana)'' |<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Ministra Katič in Poklukar odstopila. Golob: Pogovarjamo se o rešitvah, ki jih v Sloveniji še ni bilo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-smrti-napadanega-novomescana-golob-s-pristojnimi-v-dolenjsko-prestolnico-675691|website=siol.net|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26|last=K.|first=R.}}</ref> |- |[[Slika:Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar februar 2023 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve]] |Odstopil 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil napad na moškega, ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je notranji minister Poklukar sporočil, da je sprejel objektivno odgovornost in premierju ponudil svoj odstop. Poleg njega je odstopno izjavo podala tudi pravosodna ministrica, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;"> '''[[Branko Zlobko]]'''<br>''(predlagan)'' |<ref name=":8" /> |- |} === Odstopa zaradi reorganizacije vlade === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Ministrstvo''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Sklic''' |- |[[Slika:Bojan_Kumer_-_52114695541_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Bojan Kumer]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo]] |Ministrstvo za infrastrukturo |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Bojan Kumer bo prevzel Ministrstvo za okolje in prostor, njegov resor pa Alenka Bratušek. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''</div> |<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Igor_Papič_-_52114942649_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Igor Papič]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in šport]] |Ministrstvo za izobraževanje |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Igor Papič bo vodil novo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, njegov resor pa bo prevzel Darjo Felda. |<div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]'''</div> |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |} == Sestavljanje koalicije == === Glasovanje o mandatarju === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |25. maj 2022 |'''[[Robert Golob]]''' |[[Predsednik Republike Slovenije]] |'''54''' |30 |1 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Glasovanje o vladi === 24. januar 2023 je Državni zbor znova glasoval o vladi zaradi njene reorganizacije. Potrjenih je bilo 9 ministrov, od tega trije novi, ostalih šest pa je bilo bodisi premeščenih na nove resorje, bodisi so se imena in področja njihovih resorjev spremenila.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |1. junij 2022 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''53''' |28 |2 |za izvolitev potrebna navadna večina |- |24. januar 2023 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''55''' |29 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} === Zaslišanja ministrov na odborih === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Sobota<br>28. maj 2022 | 09:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-hana-ki-je-izpostavil-socialni-dialog-vecina-podjetnikov-ni-izkoriscevalcev/628946|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Matej Arčon]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |2 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-arcona-ki-je-pred-odborom-izpostavil-cezmejno-povezovanje/628961|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Jevška, ki je poudaril načrt za pospešitev skladnega razvoja Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-jevska-ki-je-poudaril-nacrt-za-pospesitev-skladnega-razvoja-slovenije/628980|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Igorja Papiča, ki pravi: Načrtujemo brezplačne malice in učbenike ter spremembe NPZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/papic-nacrtujemo-brezplacne-malice-in-ucbenike-ter-spremembe-npz-ja/629002|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Emilijo Stojmenovo Duh, ki napoveduje zmanjšanje digitalnega razkoraka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-emilijo-stojmenovo-duh-ki-napoveduje-zmanjsanje-digitalnega-razkoraka/629015|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Ponedeljek<br>30. maj 2022 | 09:00 | '''[[Tanja Fajon]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bi krepila vezi z "državami jedrne Evrope". Odbor jo je podprl. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bi-krepila-vezi-z-drzavami-jedrne-evrope-odbor-jo-je-podprl/629106|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Dominika Švarc Pipan]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja podprl Dominiko Švarc Pipan: Želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-dominiko-svarc-pipan-zelimo-odpraviti-splosen-obcutek-nepravicnosti-v-druzbi/629117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Klemen Boštjančič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik zelena luč na matičnem odboru |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatki-za-ministrico-za-javno-upravo-sanji-ajanovic-hovnik-zelena-luc-na-maticnem-odboru/629128|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Tatjana Bobnar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar skozi sito parlamentarnega odbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tatjana-bobnar-skozi-sito-parlamentarnega-odbora/629131|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Marjan Šarec]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju odbora Šarec, ki se želi vrniti k Teritorialni obrambi, primeren kandidat |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-mnenju-odbora-sarec-ki-se-zeli-vrniti-k-teritorialni-obrambi-primeren-kandidat/629129|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Torek<br>31. maj 2022 | 09:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Bojanu Kumru za infrastrukturnega ministra. "Zeleni prehod bo prioriteta." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpora-bojanu-kumru-za-infrastrukturnega-ministra-zeleni-prehod-bo-prioriteta/629238|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Irena Šinko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Irena Šinko potrjena za kmetijsko ministrico, zavzemala se bo za večjo samooskrbo s hrano |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/irena-sinko-potrjena-za-kmetijsko-ministrico-zavzemala-se-bo-za-vecjo-samooskrbo-s-hrano/629239|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Luka Mesec]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec prejel podporo odbora: "Signali, da se naša socialna država krha, so zelo jasni" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-prejel-podporo-odbora-signali-da-se-nasa-socialna-drzava-krha-so-zelo-jasni/629294|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Okoljski minister bo Uroš Brežan: Naravne vire moramo izkoriščati skrajno odgovorno |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/okoljski-minister-bo-uros-brezan-naravne-vire-moramo-izkoriscati-skrajno-odgovorno/629293|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Danijel Bešič Loredan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Matični odbor podprl Bešič Loredana: "Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maticni-odbor-podprl-besic-loredana-radi-bi-razbili-tabu-da-je-zdravstveni-sistem-nedotakljiv/629233|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Asta Vrečko]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati" |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kandidatka-za-ministrico-asta-vrecko-kulturna-politika-in-ministrstvo-se-morata-modernizirati/629335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- |} ==== Reorganizacija vlade ==== Devet ministrov je zaslišano znova zaradi ustanovitev novih ministrskih resorjev in preoblikovanja že obstoječih. {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Četrtek<br>12. januar 2023 | 09:00 | '''[[Alenka Bratušek]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek prestala zaslišanje, v zagovoru poudarila razvoj železnic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/alenka-bratusek-prestala-zaslisanje-v-zagovoru-poudarila-razvoj-zeleznic/654030|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Darjo Felda]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Darjo Felda prestal zaslišanje: "Potrebujemo drugačno šolo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/darjo-felda-prestal-zaslisanje-potrebujemo-drugacno-solo/654042|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Igor Papič potrjen za ministra, napoveduje prenovo visokošolske zakonodaje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-papic-potrjen-za-ministra-napoveduje-prenovo-visokosolske-zakonodaje/654103|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Brežan: Skrb za naravo dvigujemo na višjo raven|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uros-brezan-skrb-za-naravo-dvigujemo-na-visjo-raven/654098|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh: "Grozi nam digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-grozi-nam-digitalna-izkljucenost-za-velik-delez-nasega-prebivalstva/654118|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=4 align=center |Petek<br>13. januar 2023 | 09:00 | '''[[Simon Maljevac]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac: Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-prihodnost-bo-solidarna-ali-pa-je-ne-bo/654155|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 11:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Jevšek: Prioriteta je skladen regionalni razvoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jevsek-prioriteta-je-skladen-regionalni-razvoj/654189|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Han: Odločitev, da šport povežemo z gospodarstvom in turizmom, je prelomna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-odlocitev-da-sport-povezemo-z-gospodarstvom-in-turizmom-je-prelomna/654221|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kumer: Ključno bo zagotoviti ukrepe, ki bodo preprečili pomanjkanje energije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kumer-kljucno-bo-zagotoviti-ukrepe-ki-bodo-preprecili-pomanjkanje-energije/654225|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- |} ==== Novi ministri po odstopu ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | align=center |Ponedeljek<br>12. februar 2023 | 14:00 | '''[[Boštjan Poklukar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar bi se prednostno lotil migracijske strategije in depolitizacije policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-bi-se-prednostno-lotil-migracijske-strategije-in-depolitizacije-policije/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>10. oktober 2023 | 16:00 | '''[[Valentina Prevolnik Rupel|Valentina Prevolnik<br>Rupel]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Prevolnik Ruplova dobila zeleno luč odbora DZ za zdravstvo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prioritete-prevolnik-rupel-dostopnost-kakovost-neopredeljeni-kosarica-pravic.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Franc Props]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za javno upravo Franc Props je prepričal odbor DZ-ja za notranje zadeve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-javno-upravo-franc-props-je-preprical-odbor-dz-ja-za-notranje-zadeve/690529|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Jože Novak]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidata za ministra Props in Novak uspešno prestala zaslišanje v DZ|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/props-in-novak-bosta-zaslisana-pred-pristojnima-odboroma-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Sreda<br>10. januar 2024 | 14.00 | '''[[Mateja Čalušić]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico za kmetijstvo Mateja Čalušić uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-ministrico-za-kmetijstvo-mateja-calusic-uspesno-prestala-zaslisanje-pred-odborom-dz-ja/694246|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-10|language=sl}}</ref> |- | align=center |Petek<br>1. marec 2024 | 12.00 | '''[[Andreja Katič]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico Katičevi zelena luč odbora DZ za pravosodje |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katicevo-caka-zaslisanje-pred-odborom-dz-za-pravosodje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Četrtek<br>3. oktober 2024 | 15:00 | '''[[Borut Sajovic]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Sajovicu zelena luč odbora. Kot cilj izpostavlja nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sajovicu-zelena-luc-odbora-kot-cilj-izpostavlja-nadaljnjo-modernizacijo-slovenske-vojske/723012|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Vinko Logaj]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil kandidaturo Logaja za ministra za izobraževanje: "Učitelj je ključen" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-kandidaturo-logaja-za-ministra-za-izobrazevanje-ucitelj-je-kljucen/723092|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>3. december 2024 | 15.00 | '''[[Ksenija Klampfer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Klampfer: Digitalna preobrazba ni zgolj tehnološki proces, je predvsem proces povezovanja ljudi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klampfer-digitalna-preobrazba-ni-zgolj-tehnoloski-proces-je-predvsem-proces-povezovanja-ljudi/s729331|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Ponedeljek<br>17. november 2025 | 8.00 | '''[[Andreja Kokalj]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za pravosodno ministrico Kokalj uspešno skozi sito matičnega odbora DZ |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidatka-za-pravosodno-ministrico-kokalj-uspesno-skozi-sito-maticnega-odbora-dz/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-17|language=sl}}</ref> |- | 8.00 | '''[[Branko Zlobko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za notranjega ministra: Varnost ni nekaj samoumevnega, je rezultat usklajenega dela mnogih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-notranjega-ministra-varnost-ni-nekaj-samoumevnega-je-rezultat-usklajenega-dela-mnogih/764267|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-17|language=sl|first=A.|last=S.}}</ref> |- |} == Interpelacije == === Ministri === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Datum interpelacije ! rowspan="2" |Interpelirani minister ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Očitki interpelacije ! colspan="5" |Rezultat ! colspan="3" |Podpora strank ! rowspan="2" | |- ! style="width:6%; |Kvorum ! style="width:6%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:6%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:6%; background:#fff79b" |VZD ! width="8%" |Izid ! width="7%" |'''PODPRLE''' ! width="7%" |'''NASPROTOVALE''' ! width="7%" |'''VZDRŽANE''' |- |Četrtek,<br>10. november 2022 |<center>[[Slika:Tanja_Fajon_-_52115201735_(cropped)_v2.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tanja Fajon]]''' <small>[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrica za zunanje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Franc Breznik]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Zloraba mreže diplomatsko konzularnih predstavništev, odpoklic veleposlanika Kajzerja |<div align="center">'''''74'''''</div> |<div align="center">'''22'''</div> |<div align="center">'''52'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi | * Svoboda * SD * Levica * poslanca manjšin |/ |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-o-interpelaciji-zunanje-ministrice-fajon.html|title=Zunanja ministrica Tanja Fajon uspešno prestala interpelacijo|date=10. 11. 2022|accessdate=13. 11. 2022|website=24ur.com|publisher=PRO PLUS}}</ref> |- |Ponedeljek,<br>14. november 2022 |<center>[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|ministrica za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Branko Grims]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Odstranitev ograje in žice na južni meji ter migrantska politika pod novo vlado |<div align="center">'''''75'''''</div> |<div align="center">'''24'''</div> |<div align="center">'''50'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * nekateri poslanci NSi | * Svoboda * SD * Levica * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * poslanka NSi |<ref>{{Navedi splet|title=Interpelacija zoper ministrico Bobnar ni uspela|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/interpelacija-zoper-ministrico-bobnar-ni-uspela/647217|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-15|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>28. marec 2024 |<center>[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|ministrica za digitalno preobrazbo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Oškodovanje davkoplačevalcev, zavajanje in nesmotrno upravljanje z javnimi sredstvi v zvezi z nakupom 13 tisoč računalnikov |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''31'''</div> |<div align="center">'''42'''</div> |<div align="center">'''4'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper ministrico: 'Nakup računalnikov je sinonim za popolni fiasko' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-kriticen-do-prelaganja-odgovornosti-racunalniki-morajo-biti-cimprej-razdeljeni.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-25|language=sl}}</ref><br><ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh ostaja ministrica. Za njen odhod glasovalo 31 poslancev, 42 jih je bilo proti. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-ostaja-ministrica-za-njen-odhod-glasovalo-31-poslancev-42-jih-je-bilo-proti/703116|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-28|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>18. december 2024 |<center>[[Slika:Novinarska konferenca - 24. 1. 2024 - 5348458880 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]''' <small>[[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev v povezavi z nakupom sodne stavbe na Litijski |<div align="center">'''''76'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''47'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič ostaja minister, interpelacija ni uspela |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjancic-ostaja-minister-interpelacija-ni-uspela/730934|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Torek,<br>21. januar 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nezakonito imenovanje direktorja policije, slabo delovanje NPU, kadrovske stiske v policiji in razmere na centru za varovanje in zaščito |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''35'''</div> |<div align="center">'''9'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Anže Logar (NeP) * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda | * SD * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar po prestani interpelaciji: Ostajam minister, gremo naprej |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-po-prestani-interpelaciji-ostajam-minister-gremo-naprej/733959|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>9. julij 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Poslabšanje varnostnih razmer v državi, povezanost s primerom suma izkoriščanja filipinskih delavcev, slaba reorganizacija CVZ |<div align="center">'''''78'''''</div> |<div align="center">'''33'''</div> |<div align="center">'''45'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Minister Poklukar prestal tudi drugo interpelacijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-poklukar-prestal-tudi-drugo-interpelacijo/751362|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>10. julij 2025 |<center>[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Asta Vrečko]]''' <small>[[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica za kulturo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, začasna selitev Drame |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''27'''</div> |<div align="center">'''46'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica * Mojca Šetinc Pašek (NeP) |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko ostaja ministrica za kulturo. "Interpelacija me ni ošibila." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-ostaja-ministrica-za-kulturo-interpelacija-me-ni-osibila/751488|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>24. oktober 2025 |<center>[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Simon Maljevac]]''' <small>[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|minister za solidarno prihodnost]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nepregledna poraba in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitve oskrbe ter gradnje stanovanj |<div align="center">'''''70'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''41'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac prestal interpelacijo in ostaja minister za solidarno prihodnost |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simon-maljevac-prestal-interpelacijo-in-ostaja-minister-za-solidarno-prihodnost/761835|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>19. december 2025 |<center>[[Slika:Izjava predsednika vlade ter ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2024-02-19 - 4 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Luka Mesec]]''' <small>[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Neučinkovito ravnanje na področju socialne politike, zaradi česar se je povečalo nezaupanje v državne institucije |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''48'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Mesec prestal glasovanje o nezaupnici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-prestal-glasovanje-o-nezaupnici/767746|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |} Opozicija je vložila tudi interpelacije zoper tri ministre, ki so pred dnem razprave odstopili: * Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravje [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]], 30. junija 2023 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], 29. januarja 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emilije Stojmenove Duh]], 8. julija 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec). === Interpelacija vlade === {| class="wikitable" ! Datum interpelacije ! width=160|Predlagatelj ! Očitki interpelacije ! Vir |- |Sreda,<br>19. april 2023 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | *ukinitev Urada za demografijo *razgradnja vrednotnega sistema zahodne civilizacije *ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve *spremembe zakona o dohodnini *pritiski na kadrovanje v policiji |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo o delu vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-o-delu-vlade/659912|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-03|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>23. april 2025 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | * poslabšanje položaja upokojencev |<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci po večurni razpravi o interpelaciji zoper vlado glasovali proti sklepu SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-po-vecurni-razpravi-o-interpelaciji-zoper-vlado-glasovali-proti-sklepu-sds-a/743553|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-19|language=sl|first=G. C. , B.|last=R}}</ref> |- |} == Zgodovina == === 2022 === [[Slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|sličica|Vlada ob imenovanju]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah 24. aprila 2022]], je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=Ana Svenšek|author2= Tanja Kozorog Blatnik|author3= Aljoša Masten|author4= Gregor Cerar|author5= Miha Zavrtanik|author6= Larisa Daugul|author7= Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je [[Robert Golob]] sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo [[Marjan Šarec]] prevzel resor obrambe, [[Alenka Bratušek]] pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=B. R.|author2= Al. Ma.|author3= M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> [[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg|levo|sličica|Predsedniki koalicijskih strank po prvi seji vlade]] Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka [[Slovenska demokratska stranka]] in na spremembo ''Zakona o vladi'' vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]]. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih. Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede.<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi ministri in njihovi državni sekretarji v najvišjih plačnih razredih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golobovi-ministri-in-njihovi-drzavni-sekretarji-v-najvisjih-placnih-razredih/|website=N1|date=2022-06-30|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref> Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil [[Janez Janša]] v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: "''Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!"''<ref>{{Navedi tvit|title=Mnogi danes ne vedo od česa bodo jutri živeli. [...] |number=1240710426465189888 |user=StrankaSD}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrom Golobove vlade najvišje možne plače|url=https://www.domovina.je/ministrom-golobove-vlade-najvisje-mozne-place/|website=Domovina|date=2022-06-29|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najvišje plače za ministre in sekretarje: opozicija odločitvi vlade ne nasprotuje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-sprejela-odlocitve-ki-jih-je-ocitala-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> 10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].<ref>{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref> Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> [[Slika:Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja (52342703566).jpg|sličica|Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja.]] Golobova vlada je ob prvih 100 dneh mandata, 8. septembra 2022, pripravila novinarsko konferenco v gledališki dvorani [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Robert Golob: Ker smo spremenili politično kulturo, imamo po 100 dnevih zaupanje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-ker-smo-spremenili-politicno-kulturo-imamo-po-100-dnevih-zaupanje-ljudi/639729|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon po stotih dneh vlade: Slovenija znova postaja zagovornica demokracije in vladavine prava|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-po-stotih-dneh-vlade-slovenija-znova-postaja-zagovornica-demokracije-in-vladavine-prava/639917|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je ključen dosežek njegove vlade po stotih dneh spoštovanje in da so spremenili politično kulturo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: Ključen dosežek v 100 dneh vlade spoštljivost|url=https://www.sta.si/3078940/golob-kljucen-dosezek-v-100-dneh-vlade-spostljivost|website=www.sta.si|accessdate=2022-09-09}}</ref> Med dosežki vlade je bila med drugim izpostavljena regulacija cen pogonskih goriv, znižanje davka na dobavo elektrike ter davka na daljinsko ogrevanje, prav tako je vlada od septembra omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in, v primeru plina, tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev.<ref name=":5" /> Na novinarski konferenci ob sto dnevnici je vlada pripravila tudi pogovor z vodji koalicijskih strank, ki ga je vodil nekdanji voditelj oddaje [[Studio City]] [[Marcel Štefančič]]. Največja opozicijska stranka SDS je ob stotih dneh vlade dejala, da je bilo ukrepanje vlade ob draginji neprimerno, prav tako da je nepravilno postavljala prioritete. Poslanec SDS [[Franc Breznik]] je dejal, da je Robert Golob ''"Ki je specialist za energetiko, doživel fiasko tako kot politik kot strokovnjak za energetiko."''<ref>{{Navedi splet|title=SDS po stotih dneh vlade: Ukrepanje je neprimerno, prioritete so "obrnjene na glavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-po-stotih-dneh-vlade-ukrepanje-je-neprimerno-prioritete-so-obrnjene-na-glavo/639913|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> V NSi so sporočili, da lahko pohvalijo ukrepe vlade za pomoč gospodinjstvom, med tem ko vladi podajajo močno kritiko na področju pomoči gospodarstvu.<ref>{{Navedi splet|title=Horvat vlado pohvalil glede spopadanja z energetsko krizo in kritiziral premajhno pomoč gospodarstvu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/horvat-vlado-pohvalil-glede-spopadanja-z-energetsko-krizo-in-kritiziral-premajhno-pomoc-gospodarstvu/639798|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> ==== Odstop Tatjane Bobnar ==== 1. decembra 2022 vlada [[Boštjan Lindav|Boštjanu Lindavu]] ni poverila polnega mandata generalnega direktorja Policije, kot je to predlagala notranja ministrica [[Tatjana Bobnar]], pač pa mu je podaljšala mandat vršilca dolžnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Lindav ostaja le vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lindav-ostaja-le-vrsilec-dolznosti-generalnega-direktorja-policije/649521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Čez nekaj dni, pol meseca po uspešno prestani interpelaciji, je [[Tatjana Bobnar]] napovedala svoj odstop z mesta ministrice.<ref>{{Navedi splet|title=Notranja ministrica Bobnar napovedala odstop|url=https://www.primorski.eu/se/notranja-ministrica-bobnar-napovedala-odstop-DD1261849|website=www.primorski.eu|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Za to potezo se je odločila zaradi pritiskov, ki naj bi jih na policijo izvajal premier [[Robert Golob]]. Med drugim naj bi zahteval pohitritev imenovanja [[Darko Muženič|Darka Muženiča]] na mesto [[Nacionalni preiskovalni urad|Nacionalnega preiskovalnega urad]]<nowiki/>a ter ukrepanje v zvezi z načelnikom Policijske uprave Nova Gorica [[Evgen Goverkar|Evgena Goverkarja]], ki je bil na položaj imenovan v času generalnega direktorja policije [[Anton Olaj|Antona Olaja]].<ref name=":7">{{Citat|title=Prvi odstop|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920271|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> Televizija Slovenija je odkrila, da je bilo v času Golobove vlade premeščenih 76 višje uvrščenih policistov.<ref name=":7" /> Robert Golob je po objavi zadeve v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava zahteval poročilo o morebitnih političnih pritiskov na policiji. Ob tem je Golob odstop Bobnarjeve sprejel zaradi izgube zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob izgubil zaupanje in bo sprejel odstop Bonarjeve, ki bo bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu – In kaj Bobnarjeva očita Golobu?|url=http://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|website=TOPNEWS.si|date=2022-12-07|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI|archive-date=2023-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230101210127/https://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170484581).jpg|sličica|[[Tatjana Bobnar]] in [[Boštjan Lindav]].]] Lindav je v poročilu med drugim zapisal:<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne pritiske premierja Goloba in njegove ekipe je zaznal šef policije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pritiske-premierja-goloba-in-njegove-ekipe-je-zaznal-sef-policije/|website=N1|date=2022-12-08|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><blockquote>''"31. maja 2022 ob 16. uri sem bil kot kandidat za mesto generalnega direktorja povabljen na razgovor k takratnemu mandatarju. [...] V prostoru pred pisarno mandatarja sta bila meni neznana ženska in dva moška, od katerih se mi je višji od njiju predstavil kot [[Miloš Njegoslav Milović]]. [...] Navedeni mi je v kratkem razgovoru dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika,"''</blockquote>Milović naj bi kasneje na sestankih pri Golobu tudi večkrat sodeloval. Milović je dejal, da je Goloba spoznal ko je bil državni sekretar v času vlade [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]], ko je bil sam vodja varovanja predsednika vlade.<ref name=":10">{{Citat|title=Kdo stoji za Golobovo varnostno službo?|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920268|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/kdo-je-milos-milovic-ki-je-pod-drobnogledom-knovsa|website=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Milović je bil opažen tudi v štabu parlamentarnih volitev Gibanja Svobode, sicer pa je bil znan iz [[Afera Tritonis|afere Tritonis]], v katero je bil vpleten z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].<ref>{{Navedi splet|title=Skrivnostna vloga Drnovškovega varnostnika: bil je tudi v štabu Svobode (VIDEO)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milos-njegoslav-milovic-varnostnik-janez-drnovsek-robert-golob/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razkrivamo svežega "intimnega" prijatelja Tanje Fajon!Tanja Fajon: Slika je nastala pred tremi leti v skupini dvajsetih ljudi|url=https://prava.si/post/610382/razkrivamo-svezega-intimnega-prijatelja-tanje-fajontanja-fajon-slika-je-nastala-pred-tremi-leti-v-skupini-dvajsetih-ljudi|website=prava.si|accessdate=2023-01-01|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ali Golobovo varnostno službo neformalno vodi nepravnomočno obsojeni?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-golobovo-varnostno-sluzbo-neformalno-vodi-nepravnomocno-obsojeni/650384|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Naloga Milovića naj bi bil tudi prenos varovanja predsednika vlade s centra za varovanje in zaščito pri policiji na generalni sekretariat vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji Drnovškov varnostnik brez pogodbe in plačila svetoval tudi Loredanu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milovic-svetoval-tudi-besicu-loredanu-nic-mu-nismo-placali-nobene-pogodbe-ni/|website=N1|date=2022-12-13|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Milović je prav tako sodeloval tudi z ministri vlade, podpredsedniku vlade in ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu je med drugim svetoval selitev pisarne iz varnostnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Miloš Milović v stikih z več Golobovimi ministri|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milos-milovic-v-stikih-z-vec-golobovimi-ministri/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/besic-loredan-ce-ne-bi-imel-varovanja-ne-bi-opravljal-svojega-dela.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Loredan nista edina, s katerima je sodeloval bivši Drnovškov varnostnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/katera-ministrstva-vse-so-sodelovala-s-skrivnostnim-drnovskovim-varnostnikom/|website=N1|date=2022-12-15|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Nekaj dni pred izbruhom afere, 21. novembra 2022, je Robert Golob na poslansko vprašanje [[Žan Mahnič|Žana Mahniča]] v državnem zboru odgovoril, da Miloš Milović ni niti imenovan, niti zaposlen na funkciji varovanja premierja.<ref name=":10" /> [[Gibanje Svoboda]] je podprlo stran predsednika vlade Goloba; podpredsednica stranke in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je ''"Treba ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo."''<ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančičeva: Treba je ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo|url=https://siol.net/novice/slovenija/klakocar-zupanciceva-treba-je-locevati-med-politicnimi-usmeritvami-in-politicnim-vmesavanjem-v-policijo-593917|website=siol.net|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Koalicijski partnerici SD in Levica pa sta pohvalili delo ministrice Bobnar in izrazili upanje za dosego skupnega jezika.<ref name=":7" /> Zaradi nepojasnjene vloge Miloša Milovića je Policijo obiskala tudi državnozborska [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi Golobovega svetovalca za varnost Knovs nenapovedano na policijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaradi-golobovega-svetovalca-za-varnost-knovs-nenapovedano-na-policijo/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Po odstopu Tatjane Bobnar je funkcijo notranje ministrice začasno prevzela ministrica za javno upravo [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanja Ajanovič Hovnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Sanja Ajanović Hovnik začasno notranja ministrica|url=https://www.dnevnik.si/1043002666|website=Dnevnik|accessdate=2023-02-13}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/na-celu-notranjega-ministrstva-zacasno-sanja-ajanovic-hovnik|website=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-02-13|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> === 2023 === ==== Reorganizacija vlade ==== [[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|sličica|Vlade ob reorganizaciji in prisegi novih ministrov]] 24. januarja 2023 je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}</ref> Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstvev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}</ref> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Čeprav je bilo predstavljeno, da reorganizacija minsitrstev ne bo terjala dodatnih zaposlitev, se to kasneje ni izkazalo za resnično.<ref>{{Navedi splet|title=Obljuba, da reorganizacija ministrstev ne bo prinesla dodatnega zaposlovanja, se ni uresničila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obljuba-da-reorganizacija-ministrstev-ne-bo-prinesla-dodatnega-zaposlovanja-se-ni-uresnicila/773897|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=Anja Šter, Vanja Gligorović, Televizija|last=Slovenija}}</ref> 6. februarja 2023 je Robert Golob za novega ministra za notranje zadeve predlagal [[Boštjan Poklukar|Boštjana Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob za ministra za notranje zadeve predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/golob-za-ministra-za-notranje-zadeve-predlaga-bostjana-poklukarja/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-13|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob za notranjega ministra predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-za-notranjega-ministra-predlaga-bostjana-poklukarja/657010|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja Boštjana Poklukarja potrdil kot ustreznega za notranjega ministra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-bostjana-poklukarja-potrdil-kot-ustreznega-za-notranjega-ministra/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> ==== Spor glede finančne reforme ==== V oddaji [[Preverjeno]] dne 28. marca 2023 je premier Golob ostro kritiziral zastavljeno davčno reformo. Po njegovih besedah minister za finance reforme ni ustrezno razložil državljanom, dejal je, da je ''zaupal ekipi ministrstva za finance, da bo ljudem znala razložiti sama, vendar se to ni zgodilo''. Ob tem je omenil celo možnost, da davčne reforme ne bi bilo, če ne bo dosegala svojega cilja. Pristojni minister [[Klemen Boštjančič]] je jasno odgovoril, da odstopiti ne namerava, je pa naslednjega dne odstopil državni sekretar na ministrstvu, Tilen Božič.<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič po Golobovih kritikah ne bo odstopil, je pa to storil državni sekretar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-v-oddaji-preverjeno-nepremicnine-se-ne-bomo-spuscali.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref> ==== Odstavitev ministra za zdravje ==== 29. junija 2023 je [[Slovenska demokratska stranka]] vložila interpelacijo zoper zdravstvenega ministra in podpredsednika vlade [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]].<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper Bešiča Loredana. Ministrstvo za zdravje: Priložnost za razpravo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-zoper-besica-loredana-ministrstvo-za-zdravje-priloznost-za-razpravo/673539|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Očitano mu je bilo slabšanje razmer v zdravstvu ter zamujanje z obljubljeno zdravstveno reformo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/vlozena-interpelacija-zoper-ministra-za-zdravje-danijela-besica-loredana-22397|title=Vložena interpelacija zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana|accessdate=29. junij 2023|website=sds.si|publisher=Slovenska demokratska stranka}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS: Minister ne uresničuje koalicijskih zavez|url=https://www.dnevnik.si/1043027136|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-07-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS vložila interpelacijo zoper ministra Bešič Loredana. SD si želi več reformnega usklajevanja v vladi|url=https://www.domovina.je/sds-vlozila-interpelacijo-zoper-ministra-besic-loredana-sd-si-zeli-vec-reformnega-usklajevanja-v-vladi/|website=Domovina|date=2023-06-29|accessdate=2023-07-08|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Več tednov se je sicer ugibalo o morebitnem odhodu ministra, k odstopu ga je pozval tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo [[Erik Brecelj]].<ref>{{Navedi splet|title=Brecelj: Bolje je, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brecelj-bolje-je-da-smo-brez-ministra-kot-da-je-na-polozaju-besic-loredan.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Predstavniki Gibanja Svoboda so po srečanju vrha stranke na [[Grad Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] zatrjevali, 5. julija tudi [[Urška Klakočar Zupančič]], da Bešič Loredan njihovo podporo ima.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> Dva dni kasneje, 7. julija, je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal predsednik vlade [[Robert Golob]].<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}</ref> ==== Ponovna rekonstrukcija vlade ==== 3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da se obeta nova rekonstrukcija vlade oz. menjava nekaterih ministrov. S funkcije naj bi se poslovila tako minister za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan]] kot tudi kmetijska ministrica [[Irena Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob ministrici Šinko napovedal, da se bosta razšla|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/651bf8cdc0a6c/na-odstrelu-ni-ministrica-ajanovic-hovnik-ampak-druga-ministra|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Slednja je informacijo o razhodu tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Kmetijska ministrica potrdila: Golob me je obvestil, da se bova razšla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sredo-naj-bi-odstopila-dva-ministra-golobove-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Premier Golob je bil pri Brežanu kritičen do njegove ''neoperativnosti in slabe komunikacije po avgustovskih poplavah'', z ministrico Šinko pa naj bi bil nezadovoljen že dlje časa.<ref>{{Navedi splet|title=Manjša rekonstrukcija vlade: zakaj naj bi morala oditi Šinko in Brežan?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Po poročanju časopisne hiše [[Večer (časopis)|Večer]] naj bi bil premier nezadovoljen tudi z ministri [[Igor Papič|Igorjem Papičem]], [[Darjo Felda|Darjom Feldo]] in [[Bojan Kumer|Bojanom Kumrom]].<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za kmetijstvo odstopa!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004082737/https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|url-status=dead}}</ref> 5. oktobra v intervjuju za STA povedal, da trenutno ne razmišlja o dodatnih menjavah ministrov iz kvote Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=V koaliciji še vedno čakajo pojasnila ministrice Ajanović Hovnik, ki uživa Golobovo podporo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-koaliciji-se-vedno-cakajo-pojasnila-ministrice-ajanovic-hovnik-ki-uziva-golobovo-podporo/683789|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-05|language=sl}}</ref> Nova ministrica je oktobra 2023 postala [[Valentina Prevolnik Rupel]].<ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel nova ministrica za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-imenovanje-zdravstvene-in-razresitev-kmetijske-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> Robert Golob je 4. oktobra 2023 v Državni zbor poslal odstopno izjavo Uroša Brežana in predlog za razrešitev Irene Šinko.<ref>{{Navedi splet|title=Brežan sam podal odstopno izjavo, Šinkovo bo treba razrešiti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksna-bo-usoda-brezana-in-sinkove.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> DZ se je z odstopom seznanil v ponedeljek, 9. oktobra, Šinkovo pa razrešil v petek, 13. oktobra 2023. To pa še ni bil konec vnovične reorganizacije ekipe ministrov. Po seji Sveta Gibanja Svoboda je Robert Golob 24. oktobra 2023 pojasnil, da bodo novembra pričeli z resnimi pogovori o krčenju resorjev v Vladi. Po njegovih besedah naj bi bilo v načrtu obsežno krčenje z 20 na 12 ministrskih resorjev. V koalicijskih SD in Levici so napovedi komentirali z besedami, da bi se morala koalicija nehala ukvarjati sama s sabo in delovati v smeri pomoči ljudem.<ref>{{Navedi splet|title=Več ministrstev pomeni več usklajevanja. V katera bo zarezal Golob?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-z-dogajanjem-v-koaliciji-v-zadnjih-tednih-nismo-zadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Koalicija se je zato v začetku novembra srečala na sestanku, na katerem naj bi obravnavali krčenje resorjev, a je premier Golob po sestanku sporočil, da na srečanju o tej temi ni bilo govora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: O rekonstrukciji vlade ni bilo govora, ministrski sedeži bodo zapolnjeni v roku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-rekonstrukciji-vlade-ni-bilo-govora-ministrski-sedezi-bodo-zapolnjeni-v-roku/687420 |website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-01|language=sl}}</ref> ==== Odstop ministrice za javno upravo ==== Konec septembra 2023 so mediji razkrili, da naj bi inštitut Smart Center na razpisu ministrstva za javno upravo prejel sredstva v višini 300.000 evrov. Svetovalno podjetje je bilo ustanovljeno leta 2020, med tremi soustanovitelji pa je bila tudi [[Sanja Ajanović Hovnik]].<ref name="HovnikRtv">{{Navedi splet|title=Inštitut v lasti ministričine dolgoletne sodelavke v nenavadnih okoliščinah dobil 300.000 evrov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-v-lasti-ministricine-dolgoletne-sodelavke-v-nenavadnih-okoliscinah-dobil-300-000-evrov/683034|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl|first=Al|last=Ma|date=28. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konec z ministrico? Po aferi New York še sum, da je kolegici uredila javni denar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/konec-z-ministrico-po-aferi-new-york-se-sum-da-je-kolegici-uredila-javni-denar/|website=N1|date=2023-09-28|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Miha|last=Orešnik}}</ref> Bila je polovična lastnica inštituta, svoj delež pa je po začetku ministrskega mandata, 15. junija 2022, prepisala na svojo mamo, upokojeno medicinsko sestro brez poslovnih izkušenj, o tem pa [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] ni obvestila. KPK je zato uvedla prekrškovni postopek, Sanja Ajanović Hovnik pa je lastništvo svoje mame prijavila ob razkritju medijev. Zadevo je označila za napako in se opravičila, predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem sporočil, da ministrica uživa njegovo zaupanje.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik ne namerava odstopiti|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-ne-namerava-odstopiti/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl-si|date=30. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Ajanović Hovnik uživa zaupanje premierja Goloba|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-ajanovic-hovnik-uziva-zaupanje-premierja-goloba/|website=N1|date=2023-09-29|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vse v družini|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/detektor-premozenja-sanja-ajanovic-hovnik-vse-v-druzini|website=Oštro.si|date=2023-06-01|accessdate=2023-10-04|language=sl |last=Erznožnik|first=Žana}}</ref> [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52423906327).jpg|sličica|Sanja Ajanovič Hovnik]] Ob tem je bilo ugotovljeno tudi, da je Sanja Ajanović Hovnik na službeno pot v New York letela po precej visokih stroških, zaradi česar je bil uveden notranji nadzor na ministrstvu.<ref name="HovnikRtv"/><ref>{{Navedi splet|title=Po aferi drage poti v New York ministrica kolegici zagotovila javni denar|url=https://www.domovina.je/po-aferi-drage-poti-v-new-york-ministrica-kolegici-zagotovila-javni-denar|website=Domovina.je|accessdate=2023-09-30|language=|date=29. september 2023}}</ref> Ministrica je na tiskovni konferenci 4. oktobra 2023 poudarila, da ima čisto vest in da ji predsednik vlade popolnoma zaupa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ajanovic-hovnik-kot-ministrica-imam-popolnoma-cisto-vest-in-se-vedno-zaupanje-premierja-goloba/683689|title=Ajanović Hovnik: Kot ministrica imam popolnoma čisto vest in še vedno zaupanje premierja Goloba|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl|date=4. oktober 2023}}</ref> 5. oktobra je bilo v oddaji [[Tarča]] na Televiziji Slovenija razkrito, da je ministrica z informacijami zavajala. Sodeč po objavljenih dokumentih je ministrica vedela, da se je inštitut njene prijateljice prijavil na razpis. Naslednjega dne, 6. oktobra 2023 je Sanja Ajanović Hovnik nepreklicno odstopila s položaja. Dejala je, da je njena vest še vedno čista, a da odstopa, ker bi njeno vztrajanje škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in posledično celotni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> Na ministrskem mestu jo je nasledil [[Franc Props]]. ==== Začasni premier Mesec ==== 15. novembra 2023 je Urad vlade za komuniciranje sporočil, da bo zaradi operacije kile predsednik vlade Robert Golob nekaj dni v bolniškem staležu, ta čas ga je nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Golob se je na delo vrnil 27. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob na operacijo kile, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-na-operacijo-kile-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/688218|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob na operacijo, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/robert-golob-na-operacijo-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl-si}}</ref> === 2024 === Predsednik vlade Robert Golob je pred novim letom in v prvih dneh leta 2024 napovedal, da bo za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal upokojenega majorja [[Vojko Adamič|Vojka Adamiča]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ še ni poslal predloga za kmetijskega ministra. Vojko Adamič naj ne bi bil edini kandidat.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-se-ni-poslal-predloga-za-kmetijskega-ministra-vojko-adamic-naj-ne-bi-bil-edini-kandidat/693428|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vojko Adamič na vrh kmetijskega resorja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vojko-adamic-na-vrh-kmetijskega-resorja/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl-si}}</ref> 4. januarja 2024 je Golob v državni zbor poslal predlog nove ministrice, poslanke Svobode [[Mateja Čalušić|Mateje Čalušić]], saj je po besedah Goloba Adamič zavrnil soglasje h kandidaturi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob je za kmetijsko ministrico predlagal Matejo Čalušić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-je-za-kmetijsko-ministrico-predlagal-matejo-calusic/693665|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Presenečenje pri iskanju kmetijskega ministra: Golob je kandidatko našel v poslanski skupini Svobode|url=https://vecer.com/slovenija/presenecenje-pri-iskanju-kmetijskega-ministra-golob-je-kandidatko-nasel-v-poslanski-skupini-svobode-10347329|website=vecer.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> Prav tako 4. januarja je Slovensko sodniško društvo izvedlo protest zaradi neuresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede plač sodnikov. Kljub polletnemu roku vlada predloga pravosodnega ministrstva ni poslala v parlamentarno odločanje, za kar je sodniško društvo ministrico [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]] in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Sodniki bodo med 10. in 24. januarjem opravljali le nujne zadeve, Goloba pozivajo k odstopu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodniki-bodo-med-10-in-24-januarjem-opravljali-le-nujne-zadeve-goloba-pozivajo-k-odstopu/693584|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Vlada je 23. januarja 2024 finančnega ministra [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]] imenovala za tretjega podpredsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Finančni minister Klemen Boštjančič nov podpredsednik vlade |url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-za-podpredsednika-vlade-predlagal-ministra-bostjancica/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-23|language=sl}}</ref> Na seji 14. marca 2024 je vlada imenovala še četrtega podpredsednika vlade, to je postal minister za Slovence po svetu [[Matej Arčon]], ki skrbi za področje komunikacije.<ref>{{Navedi splet|title=Četrti podpredsednik vlade postal Matej Arčon. Skrbel bo za komuniciranje vlade.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-podpredsednik-vlade-postal-matej-arcon-skrbel-bo-za-komuniciranje-vlade/701567|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref> ==== Afera sodna stavba ==== Na seji 27. decembra 2023 je vlada potrdila nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, s čimer bi Ministrstvo za pravosodje pridobilo lastne poslovne prostore za potrebe Upravnega, Delovnega in socialnega ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=168. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-12-28-168-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-01-21|language=sl}}</ref> Ministrstvo je prodajalcu Sebastjanu Vežnaverju nakazalo kupnino 7.690.350 evrov, a stavbe ob tem še ni prevzelo.<ref>{{Navedi splet|title=Pravosodno ministrstvo je hitelo s plačilom, ne z vpisom v zemljiško knjigo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pravosodno-ministrstvo-je-hitelo-s-placilom-ne-z-vpisom-v-zemljisko-knjigo/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Mediji so čez nekaj dni razkrili, da je Vežnaver stavbo leta 2019 kupil za 1,7 milijona evrov, ob nakupu ministrstva pa je bila tudi v izredno slabem stanju.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zadevo je začel preiskovati tudi [[Nacionalni preiskovalni urad]].<ref>{{Navedi splet|title=NPU preiskuje nakup ministrstva za pravosodje. Ministrica: Nisem delovala malomarno.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/npu-preiskuje-nakup-ministrstva-za-pravosodje-ministrica-nisem-delovala-malomarno/694383|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La Da , Al|last=Ma}}</ref> Ugotovljenih je bilo tudi več nepravilnosti pri oceni in izmeri stavbe, zato je ministrstvo za pravosodje naročilo novo in s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za pravosodje s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi za stavbo na Litijski ulici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-pravosodje-s-prodajalcem-sklenilo-aneks-k-pogodbi-za-stavbo-na-litijski-ulici/695125|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] je večkrat zatrdila, da ne bo odstopila, je pa bil razrešen generalni sekretar ministrstva [[Uroš Gojkovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan ne namerava odstopiti. Razrešila bo generalnega sekretarja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-ne-namerava-odstopiti-razresila-bo-generalnega-sekretarja/695256|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Napovedala je, da bo državno odvetništvo preverilo možnosti za ugotavljanje ničnosti ali razveljavitve pogodbe.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Od Švarc Pipanove je dodatna pojasnila zahteval tudi predsednik vlade Robert Golob, [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanska skupina SD]] pa naj bi ji odrekla podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica ostala brez podpore poslancev SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-ostala-brez-podpore-poslancev-sd/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Predsedstvo stranke SD se je sestalo 29. januarja 2024, in razpravljalo o odgovornosti ministrice. Na sestanku so jo pozvali k odstopu s položaja, ministrica se je po tem večkrat sestala tudi s premierjem.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Predsedstvo SD-ja je Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-predsedstvo-sd-ja-je-dominiko-svarc-pipan-pozvalo-naj-odstopi-z-ministrskega-polozaja/696536|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Švarc Pipan sta se srečala stran od oči javnosti, premierjeva odločitev bo znana v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-in-svarc-pipan-sta-se-srecala-stran-od-oci-javnosti-premierjeva-odlocitev-bo-znana-v-sredo/696606|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> 31. januarja je sporočila, da s položaja ne namerava odstopiti, saj da bi to pomenilo nadaljevanje spornih potez na ministrstvu. Po njenih besedah je afero "zakuhala" skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Švarc Pipan za zdaj ne namerava odstopiti|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-svarc-pipan-za-zdaj-ne-namerava-odstopitii/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Predsednica SD [[Tanja Fajon]] se je na izjavo odzvala z besedami, da se ministrica poslužuje manipulacij in laži ter da je ogorčena nad njenimi obtožbami.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Razočarana sem nad laganjem in manipuliranjem ministrice Švarc Pipan |url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-han-kazati-na-druge-sam-pa-ne-prevzeti-odgovornosti-je-zavrzno/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Po poročanju medijev naj bi bili vpleteni v ozadje spornega nakupa stavbe tarče groženj. O tem so bile obveščene pristojne varnostne služne, ministrici je bilo odrejeno policijsko varovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Grožnje vpletenim v afero sodna stavba, ministrici odrejeno policijsko varovanje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/groznje-vpletenim-v-afero-sodna-stavba-ministrici-odrejeno-policijsko-varovanje/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica predsedniku vlade ponudila svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan predsedniku vlade ponudila odstop. Golob se bo o tem še odločil. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dominika-svarc-pipan-predsedniku-vlade-ponudila-odstop-golob-se-bo-o-tem-se-odlocil/697387|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] odstopil [[Klemen Žibert]]. Odstop je pojasnil z besedami, da "stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke". Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe.<ref>{{Navedi splet|title=Odstop v aferi sodna stavba: odhaja drugi človek SD Klemen Žibert|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nov-odstop-v-aferi-sodna-stavba-odhaja-tudi-klemen-zibert.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Istega dne je premier sporočil, da bo odstop ministrice sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Naslednjega večera se je z Golobom sestal še vrh stranke SD. Strinjali so se v želji, da se koalicija obdrži, premier pa je napovedal, da bo pravosodni resor začasno vodil sam.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SD gresta skupaj naprej. Pravosodni resor bo začasno vodil premier |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pomemben-sestanek-pri-golobu-bo-premier-zakopal-bojno-sekiro-s-sd/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo [[Mestna občina Kranj|kranjski]] lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej.<ref>{{Navedi splet|title=SD na smrtni postelji? “Ne le SD, to je začetek konca celotne leve sredine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-smrtni-postelji-ne-le-sd-to-je-zacetek-konca-cele-leve-sredine/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen [[Matevž Frangež]]. Tanja Fajon pa je po koncu konference potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.<ref>{{Navedi splet|title=Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika SD potrjen Matevž Frangež|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-sd-dan-iskanja-poti-iz-politicne-krize.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ŽIVO: Kaj bosta po seriji sestankov stranke SD povedala Fajon in Frangež?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-zacasni-glavni-tajnik-sd-matevz-frangez-volilni-kongres-marca/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> V četrtek, 15. februarja je Robert Golob odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> Poslanci so se z odstopom seznanili na izredni seji, dne 16. februarja.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan ni več ministrica, opravlja pa še tekoče posle |url=https://n1info.si/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-ni-vec-ministrica-opravlja-pa-se-tekoce-posle/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-16|language=sl}}</ref> [[Slika:Primopredaja poslov na ministrstvu za pravosodje 2024-03-06 -- 7.jpg|sličica|Primopredaja poslov med [[Andreja Katič|Andrejo Katič]] in [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]]]] V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki Socialnih demokratov, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal nekdanjo ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat.<ref>{{Navedi splet|title=Še en preobrat: kandidatka za pravosodno ministrico je Andreja Katič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-koga-sd-predlaga-za-pravosodnega-ministra/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Katič uspešno preko prve ovire na poti do povratka na pravosodno ministrstvo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrska-kandidatka-andreja-katic-na-zaslisanju-pred-odborom-dz/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-andrejo-katic-za-pravosodno-ministrico/700426|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-05|language=sl}}</ref> ==== Odhodi ožjih sodelavcev ==== Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo [[Kaja Širok]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković se s koncem marca umika iz strankarskega in političnega življenja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-vukovic-se-s-koncem-marca-umika-iz-strankarskega-in-politicnega-zivljenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta [[Petra Škofic]].<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Novi vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-novi-vodja-kabineta-predsednika-vlade-luka-spoljar/700855|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretarja poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Škofičevo bo na mestu vodje kabineta predsednika vlade zamenjal Špoljar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslavlja-se-tudi-vodja-golobovega-kabineta-petra-skofic.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> ==== Imenovanje Evropskega komisarja ==== 6. aprila 2024 je Robert Golob na srečanju stranke Gibanje Svoboda nekdanjega predsednika [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računskega sodišča Republike Slovenije]] [[Tomaž Vesel|Tomaža Vesela]] predstavil kot kandidata za novega [[Evropski komisar|evropskega komisarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat Svobode za evropskega komisarja je Tomaž Vesel|url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidat-svobode-za-evropskega-komisarja-je-tomaz-vesel-630945|website=siol.net|accessdate=2024-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: kandidat za naslednjega slovenskega evropskega komisarja bo Tomaž Vesel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-kandidat-za-naslednjega-slovenskega-evropskega-komisarja-bo-tomaz-vesel/704081|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> O tem predhodno ni obvestil koalicijskih partnerjih, a mu po naknadni predstavitvi niso nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=SD in Levica za kandidaturo Vesela za komisarja izvedeli iz medijev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-in-levica-za-kandidaturo-vesela-za-komisarja-izvedeli-iz-medijev/|website=N1|date=2024-04-08|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Golob je Vesela označil kot najkompetentejšega kandidata, izpostavil pa je željo po komisarskih resorjih, ki obravnavajo proračun. Premier je s tem sprožil nekaj kritik o prezgodnji predstavitvi kandidata, a naj bi to, kot so pojasnili, storil, da bi lahko državi zagotovili boljši resor.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> [[Slika:Pogovori na štiri oči predsednika vlade Roberta Goloba in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. (53965286886).jpg|sličica|Pogovor med Ursulo von der Leyen in Robertom Golobom, september 2024]] Po potrditvi [[Ursula von der Leyen|Ursule von der Leyen]] za drugi mandat na čelu [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je na države naslovila poziv, da posredujejo po dve imeni kandidatov za komisarski položaj – moškega in žensko, da bi tako lažje sestavili spolno uravnoteženo Komisijo. Kljub pozivu je vlada ostala pri enem kandidatu Tomažu Veselu, na kar se je opozicija odzvala kritično. Konec avgusta se je Vesel predstavil še opozicijski [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in pristojnemu državnozborskemu odboru, kjer nasprotovanja njegovi kandidaturi ni bilo.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel se je srečal s predstavniki SDS. Kaj so se dogovorili na Trstenjakovi?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesel-se-je-srecal-s-predstavniki-sds-kaj-so-se-dogovorili-na-trstenjakovi/|website=N1|date=2024-08-07|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref><ref>{{Citat|title=Tomaž Vesel dobil podporo parlamentarnega odbora za &#x7F;slovenskega komisarja|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/zrcalo-dneva/101/175064762|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Kmalu po obisku Ursule von der Leyen v Sloveniji v začetku septembra je v medijih prišlo do ugibanj, da naj bi predsednica Komisije pozvala k imenovanju ženske kandidatke, kar bi Sloveniji prineslo tudi boljši položaj – resor za [[širitev Evropske unije]]. Na špekulacije je vlada odgovorila, da Vesel ostaja edini kandidat.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija vztraja: Tomaž Vesel ostaja edini kandidat za slovenskega komisarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-vztraja-tomaz-vesel-ostaja-edini-kandidat-za-slovenskega-komisarja/|website=N1|date=2024-09-03|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Meta Roglič , Luka|last=Mlakar}}</ref> Nekaj dni kasneje, 6. septembra 2024, je Tomaž Vesel sporočil, da se umika kot kandidat, saj naj bi se s von der Leyen razhajala v nekaterih stališčih, Golob pa je odstop sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Tomaž Vesel odstopil od kandidature za evropskega komisarja. Von der Leyen si želi kandidatko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomaz-vesel-odstopil-od-kandidature-za-evropskega-komisarja-von-der-leyen-si-zeli-kandidatko/720232|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> [[Slika:Marta Kos visits Slovenia - 2024 - P065036-194537.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Marta Kos in Robert Golob]] 9. septembra je vlada za novo komisarsko kandidatko potrdila [[Marta Kos|Marto Kos]], nekdanjo veleposlanico ter ustanovno članico stranke Svoboda, ki je konec 2022 iz stranke izstopila.<ref>{{Navedi splet|title=Nova kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos: "Zelo se zavedam odgovornosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-kandidatka-za-evropsko-komisarko-marta-kos-zelo-se-zavedam-odgovornosti/720432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Opozicijski SDS in NSi sta bili kritični do izbire, saj da kandidatka nima dovolj izkušenj, ter opozorili na "ponižujoč odnos predsednice komisije do slovenske vlade". Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve [[Franc Breznik]] je tako odlašal pri sklicu seje odbora, saj je zahteval popolno dokumentacijo glede imenovanja nove kandidatke, pa tudi pismo Ursule von der Leyen v zvezi z zavrnitvijo kandidata Vesela.<ref>{{Navedi splet|title=Iz opozicije kritike zaradi "ponižujočega odnosa" Ursule von der Leyen do slovenske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-opozicije-kritike-zaradi-ponizujocega-odnosa-ursule-von-der-leyen-do-slovenske-vlade/720487|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Ker postopek ni bil pravočasno končan, je predsednica komisije predstavitev komisije prestavila na z 11. na 17. september.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo novo komisijo zaradi zamude v Sloveniji predstavila šele prihodnji torek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-novo-komisijo-zaradi-zamude-v-sloveniji-predstavila-sele-prihodnji-torek/720561|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Koalicijske poslanske skupine so nato vložile zahtevo za sklic seje, da bi odbor pravočasno obravnaval kandidaturo Marte Kos, a je Breznik vztrajal pri zahtevi za pojasnila o razlogih za zamenjavo.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo komisarsko ekipo predstavila v torek, Breznik na pismo še čaka|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-komisarsko-ekipo-predstavila-v-torek-breznik-na-pismo-se-caka/720954|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Seja odbora zato do 17. septembra, ko je Von der Leyen predstavila ekipo, ni bila sklicana. Na ta dan, ko je Sloveniji dodelila resor širitve EU, je Državnemu zboru tudi posredovala zahtevano pismo, zato je Breznik za 18. september sklical sejo odbora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Sloveniji je uspel zgodovinski met. Slovenski EU-poslanci večinoma zadovoljni z resorjem. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met-slovenski-eu-poslanci-vecinoma-zadovoljni-z-resorjem/721256|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen poslala pismo v DZ. Breznik: Zaslišanje Marte Kos v sredo popoldne.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/von-der-leyen-poslala-pismo-v-dz-breznik-zaslisanje-marte-kos-v-sredo-popoldne/721271|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Na zaslišanju, ki je trajalo več kot 4 ure, je prestala z devetimi glasovi za in petimi proti, zato je vlada njeno kandidaturo naslednjega dne tudi uradno poslala v Bruselj.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja meni, da je Marta Kos primerna kandidatka za evropsko komisarko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-meni-da-je-marta-kos-primerna-kandidatka-za-evropsko-komisarko/721352|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je poslala kandidaturo Marte Kos v Bruselj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-je-poslala-kandidaturo-marte-kos-v-bruselj/721515|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref> === 2025 === [[Slika:Velenje (54285264188).jpg|sličica|220x220_pik|Dan žalovanja v Velenju]] 20. januarja 2025 se je v Jami Preloge [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]] zgodil [[Rudniška nesreča v Velenju (2025)|vdor zemljine, v katerem so umrli trije rudarji]]. Vlada je zato petek, 24. januarja 2025, razglasila za dan žalovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-01-22-vlada-razglasila-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|website=Portal GOV.SI|date=2025-01-22|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada petek razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje - Velenjcan|url=https://www.velenjcan.si/druzba/vlada-petek-razglasila-za-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|date=2025-01-23|accessdate=2025-04-26|language=sl-SI}}</ref> Ob [[Smrt in pogreb papeža Frančiška|smrti papeža Frančiška]] je vlada za 26. april 2025 razglasila [[dan žalovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila soboto, 26. april, za dan žalovanja v Republiki Sloveniji {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-04-23-vlada-razglasila-soboto-26-april-za-dan-zalovanja-v-republiki-sloveniji/|website=Portal GOV.SI|date=2025-04-23|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi v Sloveniji dan žalovanja za pokojnim papežem|url=https://www.rtvslo.si/svet/slovo-papeza-franciska/tudi-v-sloveniji-dan-zalovanja-za-pokojnim-papezem/743971|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-26|language=sl|first=K.|last=S}}</ref> ==== Dvig obrambnih izdatkov ==== [[Slika:Vrh zveze Nato, Haag 25. 6. 2025 (54612862368).jpg|levo|sličica|Vrh zveze NATO, [[Haag]] 25. junij 2025]] Državni zbor je 19. junija 2025 sprejel nacionalno resolucijo, s katero bi Slovenija do leta 2030 izdatke za obrambo postopno zvišala na tri odstotke BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Zaveza Natu: za obrambne izdatke po letu 2032 kar štiri milijarde evrov letno?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaveza-natu-za-obrambne-izdatke-po-letu-2032-kar-stiri-milijarde-evrov-letno/749522|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Voditelji držav članic [[NATO|zveze NATO]], tudi premier Robert Golob, so čez nekaj na vrhu 25. junija 2025 sprejeli povišanje izdatkov za obrambo na pet odstotkov nacionalnih BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Rutte: Zvišanje obrambnih izdatkov je temelj za močnejši Nato; Trump: Zmaga za zahodno civilizacijo|url=https://www.rtvslo.si/svet/rutte-zvisanje-obrambnih-izdatkov-je-temelj-za-mocnejsi-nato-trump-zmaga-za-zahodno-civilizacijo/750060|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> [[Socialni demokrati]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] sta nato sporočili, da o izhodiščih za tovrsten dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov nista bili obveščeni, saj da njihovi ministri v vladnem gradivu, ki ga je vlada sicer potrdila, te vsebine niso zaznali. Gradivo je nosilo oznako interno, kar pomeni, da so bili ministri o tem posebej obveščeni, stranki pa naj tudi ne bi načeli razprave o tem oz. so nekateri njuni ministri sejo pred to točko dnevnega reda zapustili.<ref>{{Citat|title=Premier Golob bo gostil mini koalicijski vrh o zvišanju obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175143005|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|editor=[[Natalija Muršič]]}}</ref> Stranki sta dvigu na pet odstotkov nasprotovali, pri čemer se Levica zavzema tudi za izstop iz zveze NATO.<ref>{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=|last=Radio Slovenija|editor=[[Niko Robavs]]}}</ref> Golob je Levici in SD sporočil, da je varnost zaveza vlade, nato pa je sklical tudi vrh koalicije, v kateri so se odnosi nekoliko ohladili. Predsednik SD [[Matjaž Han]] je sporočil, da jih Golob ne more prepričati v svoja stališča.<ref>{{Citat|title=Bodo na mini vrhu v koaliciji zgladili napetosti zaradi zaveze Natu o zvišanju obrambnih izdatkov?|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175143117|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Na vrhu so se dogovorili, da bo vlada sledila resoluciji, torej trem odstotkom, in da bo vlada vsako leto pregledovala porabo.<ref name=":28">{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Enako je nato sporočil premier Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Edina sprejeta zaveza Slovenije je zvišanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP-ja do 2030|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-edina-sprejeta-zaveza-slovenije-je-zvisanje-obrambnih-izdatkov-na-tri-odstotke-bdp-ja-do-2030/750079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 30. junija, na dan vrha koalicije, je pristojni odbor državnega zbora na izredni seji sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma. Podporo sta napovedali SD in Levica, Svoboda pa ne.<ref name=":28" /> 4. julija je državni zbor na seji tudi uradno potrdil razpis referenduma, pri čemer sta poleg SD in Levice glasove med drugim prispevali tudi opozicijski SDS in NSi, predvsem s stališčem, da vlada igra dvojno igro.<ref name=":29">{{Navedi splet|title=DZ sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-povisanju-obrambnih-izdatkov/750913|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je bila proti.<ref name=":29" /> Predsednik SDS [[Janez Janša]] je pred tem premierja Roberta Goloba pozval, da na glasovanje o referendumu veže tudi zaupnico, a je Golob to zavrnil. Po izglasovanju referenduma je Gibanje Svoboda napovedalo posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi NATO, saj da je to vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bo predlagala posvetovalni referendum o članstvu v Natu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-bo-predlagala-posvetovalni-referendum-o-clanstvu-v-natu/750999|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poraženi Golob napovedal predlog posvetovalnega referenduma o Natu|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/referendum-o-obrambnih-izdatkih-znak-disfunkcionalnosti-koalicije-2742380/|website=www.dnevnik.si|date=2025-07-04|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Dogajanje so dodatno zaostrila nekatera obtoževanja med koalicijskimi partnerji, med drugim je Svobodin evropski poslanec in nekdanji minsiter za obrambo [[Marjan Šarec]] Levici in SD sporočil, da lahko, če ju obrambni izdatki motijo, zapustita vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Če Levico in SD obrambni izdatki tako motijo, naj gresta iz vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-ce-levico-in-sd-obrambni-izdatki-tako-motijo-naj-gresta-iz-vlade/|website=N1|date=2025-07-05|accessdate=2025-07-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec ostro: Tega niso storili prvič|url=https://siol.net/novice/slovenija/marjan-sarec-ostro-tega-niso-storili-prvic-666781|website=siol.net|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Na napoved dveh referendumov se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]]. Pozvala je, naj si Slovenija ne dela sramote v mednarodni skupnosti in da se naj politika poenoti glede pomembnih vprašanj.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Želela bi, da si ne delamo sramote v mednarodni skupnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-zelela-bi-da-si-ne-delamo-sramote-v-mednarodni-skupnosti/751047|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. P. J. , G.|last=C}}</ref> ==== Sankcije zoper Izrael in Milorada Dodika ==== [[Slika:Obisk palestinske ministrice za zunanje zadeve in izseljence Varsen Agabekjan Shahin pri predsedniku vlade Robertu Golobu (54743960924).jpg|sličica|Golob in palestinska ministrica za zunanje zadeve in izseljence [[Varsen Agabekjan Shahin]] (2025, Ljubljana)]] Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji; ukrep je bil razglašen proti ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Benu-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Bezalel Smotriču]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Fajon: Vlada dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-vlada-dva-izraelska-ministra-razglasila-za-nezazeleni-osebi-v-sloveniji/752227|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=Slovenija prepoveduje uvoz blaga iz izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-naj-bi-proti-izraelu-kmalu-uvedla-se-gospodarske-sankcije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref><ref name=":36">{{Navedi splet|title=Nove počitniške simbolične sankcije zoper Izrael|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-pocitniske-simbolicne-sankcije-zoper-izrael|website=www.delo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref> 11. septembra 2025 je vlada sprejela sankcije zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja. Sankcije so vključevale prepoved vstopa na ozemlje Republike Slovenije. Vlada Republike Srbske je nekaj ur zatem sporočila, da vstop na ozemlje te entitete prepoveduje zunanji ministrici Tanji Fajon in predsednici republike Nataši Pirc Musar. Oblasti iz Bosne in Hercegovine so kasneje sporočile, da ta odločitev Republike Srbske nima pravne veljave, saj je zunanja politika v izključni pristojnosti države BiH.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Vlada Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo, Republika Srbska pa Nataši Pirc Musar in Tanji Fajon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-dodiku-prepovedala-vstop-v-slovenijo-republika-srbska-pa-natasi-pirc-musar-in-tanji-fajon/757268|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=Al Ma , Ž N. , M.|last=Z}}</ref> ==== Predlog božičnice ==== Po delovnemu obisku [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] dne 16. septembra 2025 je premier Golob napovedal, da bo vlada 18. septembra razpravljala o uvedbi obvezne neobdavčene [[božičnica|božičnice]] po zgledu [[regres]]a.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada bo v četrtek razpravljala o uvedbi božičnice, ki bo razbremenjena vseh davščin in prispevkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-bo-v-cetrtek-razpravljala-o-uvedbi-bozicnice-ki-bo-razbremenjena-vseh-davscin-in-prispevkov/757767|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Pet članic [[Ekonomsko-socialni svet|Ekonomsko-socialnega sveta]] (ESS) je uvedbi nasprotovalo, kar so pojasnili z besedami, da gre za »novo obremenitev gospodarstva«, [[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije]] pa je uvedbo božičnice podprla.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci: Božičnica bi dodatno obremenila gospodarstvo. ZSSS: Izboljšava položaja zaposlenih.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-bozicnica-bi-dodatno-obremenila-gospodarstvo-zsss-izboljsava-polozaja-zaposlenih/757844|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Na seji vlade, ki je potekala 18. septembra, se je vlada seznanila s predlogi izhodišč za uvedbo božičnice v višini polovice minimalne plače (skupno 639 evrov), ki bi bila izplačana do 18. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada že za letos predlaga obvezno božičnico za vse zaposlene v višini polovice minimalne plače|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vlada-ze-za-letos-predlaga-obvezno-bozicnico-za-vse-zaposlene-v-visini-polovice-minimalne-place/757948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Kot ključen namen je bilo na tiskovni konferenci po vladni seji izpostavljeno izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih ter povečanje zadovoljstva in motivacije pri delu. Izplačilo bi bilo po predlogu oproščeno davkov in prispevkov ter bi se za davčne namene obravnavalo enako kot plačilo za poslovno uspešnost, torej z uporabo obstoječe davčne ugodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=169. redna seja Vlade Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2025-09-18-169-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Nasprotovanje je izrazila [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije]] ter v primeru uzakonitve napovedala izstop iz ESS. Iz zbornice so sporočili, da je predsednik vlade kršil dogovor o spoštovanju socialnega dialoga, predlog pa označili za »predvolilni bombonček.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS bo v primeru uzakonitve obvezne božičnice izstopil iz ESS-ja|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-bo-v-primeru-uzakonitve-obvezne-bozicnice-izstopil-iz-ess-ja/758503|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]] je ob napovedi poudaril, da »božičnica pomeni nagrado, ne pa plače,« tako kot da to predstavlja zimski dodatek za upokojence. Opozoril je, da bi obvezna izplačila lahko podjetja na robu preživetja potisnila v stečaj ter s tem ogrozila delovna mesta, kar je označil za nevaren ukrep z vidika blaginje zaposlenih.<ref>{{Navedi splet|title=Janša za neobdavčeno božičnico, a le, če rezultati poslovanja to omogočajo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-za-neobdavceno-bozicnico-a-le-ce-rezultati-poslovanja-to-omogocajo/758527|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> Vlada je 16. oktobra potrdila predlog zakona. Dodana je bila možnost zamika izplačila ter posebna izjema za leto 2025, kar so delodajalci pozdravili in označili kot »odraz dobre volje:«<ref>{{Navedi splet|title=Božičnica najpozneje do 18. decembra v znesku 639 evrov. Delodajalci pozdravili možnost izjem.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bozicnica-najpozneje-do-18-decembra-v-znesku-639-evrov-delodajalci-pozdravili-moznost-izjem/760948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=G.|first2=La.|first3=M.|last1=K.|last2=Da.|last3=Z.}}</ref> Poleg možnosti zamika do 31. marca 2026 za podjetja v likvidnostnih težavah je bilo torej predlagano, da bi delodajalci v zasebnem sektorju ob zagotovitvi, da ne izplačajo dobička ali nagrad poslovodstvu, lahko izplačali najmanj 160 €, božičnica pa se to prvo leto ne bi upoštevala pri socialnih transferjih. Državi in občinam bi bila sredstva povrnjena iz proračuna, ob rokih za vložitev zahtevkov do 19. decembra in povračilom do 31. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada namerava občinam sredstva za božičnico letos povrniti iz proračuna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-namerava-obcinam-sredstva-za-bozicnico-letos-povrniti-iz-proracuna/761264|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Izjeme je pozdravil tudi gospodarski minister [[Matjaž Han]], saj da se določena podjetja res niso mogla pravočasno pripraviti.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Kadar koli se kaj zgodi Socialnim demokratom, se takoj doda oznaka "afera"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-kadar-koli-se-kaj-zgodi-socialnim-demokratom-se-takoj-doda-oznaka-afera/761348|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Tudi fiskalni svet je v oceni predloga državnih proračunov za leti 2026 in 2027 opozoril, da zaradi napovedane uvedbe obvezne božičnice javnofinančna tveganja ostajajo velika.<ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Zniževanje javnega dolga bo počasnejše od načrtovanega. Vlada očitke zavrača. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/fiskalni-svet-znizevanje-javnega-dolga-bo-pocasnejse-od-nacrtovanega-vlada-ocitke-zavraca/761396|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=T.|last=L. Š.}}</ref> Sledila so pogajanja. Prve pogovore so tako v [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]] kot v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ocenili kot konstruktivne in umirjene, medtem ko so predstavniki OZS vnovič pozvali k temu, da bi bili njihovi argumenti »maksimalno ponotranjeni znotraj zakona.«<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Bodo zaposleni čez dva meseca res dobili obljubljeno obvezno božičnico? Zakonskega predloga še ni.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-zaposleni-cez-dva-meseca-res-dobili-obljubljeno-obvezno-bozicnico-zakonskega-predloga-se-ni/761081|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=M.|first2=T.|last1=Z.|last2=L. Š.}}</ref> Izpostavili so predvsem potrebo po prostovoljni božičnici, saj da obveznost v tej situaciji ne bi imela pozitivnega učinka.<ref name=":30" /> Predstavniki OZS so se nato 21. oktobra sestali na seji upravnega odbora. Predsednik Blaž Cvar je vlado po seji pozval k razbremenitvi gospodarstva; izpostavil je, da je v letu 2024 kar 20.500 podjetij poslovalo negativno, država pa se »lahkotno zadolžuje za predvolilne bombončke.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS za prostovoljno božičnico, vladi očita delanje razkola med delodajalci in zaposlenimi|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-za-prostovoljno-bozicnico-vladi-ocita-delanje-razkola-med-delodajalci-in-zaposlenimi/761538|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> 24. oktobra 2025 so se predstavniki delodajalcev in sindikatov ločeno sestali z ministrom za delo [[Luka Mesec|Luko Mescem]], a pogovori niso prinesli napredka. Predstavniki GZS in Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) so opozorili, da srečanje »ni bilo pogajanje«, kritizirali so »prehiter tempo« in znova zahtevali jasen odziv vlade na njihove pisne pripombe.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec brez odziva, delodajalci in sindikati nezadovoljni|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-brez-odziva-delodajalci-in-sindikati-nezadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=D.|last=S.}}</ref> Tudi sindikati so izrazili nezadovoljstvo, saj da vlada ni odgovorila na njihove predloge. Vztrajali so, da mora biti božičnica obvezna in izplačana pa vsem v enaki vrednosti, s postopno rastjo do minimalne plače, z možnostjo odloga le ob dogovoru v kolektivni pogodbi, zavzeli pa so se tudi za preimenovanje v »zimski regres«, saj da gre za novo pravico, ki je po vsebini enaka regresu za letni dopust.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalce moti hitenje glede božičnice, sindikati bi jo poimenovali "zimski regres"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalce-moti-hitenje-glede-bozicnice-sindikati-bi-jo-poimenovali-zimski-regres/761924|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=K.}}</ref> Na izredni seji ESS dne 27. oktobra sta se vlada in sindikati uskladila glede predlaganega zakona o zimskem regresu. Sindikati so dogovor podprli in ga opisali kot uvedbo nove univerzalne pravice za vse zaposlene, hkrati pa pozvali vlado k spoštovanju dogovora. Delodajalci so sejo obstruirali, ker predlog ni upošteval njihovih pripomb. Dejali so, da odgovorov za nadaljnja pogajanja od vlade niso prejeli in izrazili zopet poudarili potrebo po prostovoljnem in davčno razbremenjenem modelu.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo s sindikati doseglo dogovor o 'zimskem regresu'. Delodajalci so sejo obstruirali. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ministrstvo-s-sindikati-doseglo-dogovor-o-zimskem-regresu-delodajalci-so-sejo-obstruirali/762155|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=G.|first2=G.|first3=Al.|first4=T.|last1=C.|last2=K.|last3=Ma.|last4=K. B.}}</ref> 5. novembra so delodajalske organizacije (poleg GZS, OZS in ZDS tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS)) zaradi po njihovem mnenju kršitev pravil o delovanju ESS-ja prekinile svoje dejavnosti v okviru sveta in opozorile, da bodo o tem obvestile tudi [[Evropska komisija|Evropsko komisijo]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo svoje dejavnosti v ESS-ju, sindikati to vidijo kot izsiljevanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalci-prekinjajo-svoje-dejavnosti-v-ess-ju-sindikati-to-vidijo-kot-izsiljevanje/763002|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=K.|first2=T.|first3=B.|last1=T.|last2=L. Š.|last3=R.}}</ref> V očitkih so navedle, da je vlada mimo tripartitnega procesa v DZ poslala zakon o zimskem regresu in spremembe normirancev ter sprejemala druge akte brez ustreznega vključevanja socialnih partnerjev, kljub protestnemu pismu premierju. Ob tem so zagrozile z možnim ponovnim izstopom iz ESS-ja, če postopki ne bodo spoštovani.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo socialni dialog. Kako odgovarja premierjev kabinet|url=https://forbes.n1info.si/novice/delodajalci-prekinjajo-socialni-dialog-vladi-ocitajo-krsitve/|website=Forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Kaja|last=Stepančič}}</ref> Sindikati so odločitev delodajalcev označili za izsiljevanje in izgovor za nasprotovanje obveznemu zimskemu regresu. Poudarili so, da je bil postopek glede zimskega regresa pravilen ter da so delodajalci sami onemogočili dve seji ESS-ja, torej se pogajati niso želeli.<ref name=":31" /> Vlada je zavrnila očitke in nesoglasje pripisala nesodelovanju delodajalcev.<ref name=":31" /> Na izredni seji kolegija ESS-ja dne 6. novembra sindikati niso dovolili preklica petkove seje, delodajalci pa so zagrozili z bojkotom, če se postopek v zvezi z božičnico ne zaustavi. Vnovič so poudarili, da konkretnih odgovorov od vlade niso prejeli. Sindikati so delodajalce obtožili izsiljevanja, minister Luka Mesec pa je ocenil, da si delodajalci pogajanj očitno ne želijo.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci v bojkot seje ESS-ja. Mesec ne verjame, da si želijo pogajati o božičnici.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-v-bojkot-seje-ess-ja-mesec-ne-verjame-da-si-zelijo-pogajati-o-bozicnici/763178|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=T.|first2=T.|last1=K. B.|last2=L. Š.}}</ref> 7. novembra je bila seja ESS-ja zato nesklepčna, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je dejal, da se bodo o sodelovanju »odločali selektivno.« Zavrnil je očitke, da se delodajalci niso hoteli pogajati o božičnici, saj se vlada po njegovih besedah ni pripravljena pogajati o celotnem zakonu, temveč le o nekaterih elementih, hkrati pa je kritiziral tudi druge posege vlade, ki naj bi kršili pravila socialnega dialoga, vključno s sprejetjem [[Šutarjev zakon|Šutarjevega zakona]] mimo ESS-ja.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi dejavnosti, a iz ESS-ja za zdaj (še) niso izstopili|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-vztrajajo-pri-prekinitvi-dejavnosti-a-iz-ess-ja-za-zdaj-se-niso-izstopili/763307|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Državni zbor je predlog zakona o izplačilu zimskega regresa obravnaval na izredni seji dne 11. novembra. Finančni minister [[Klemen Boštjančič]] je v predstavitvi znova poudaril, da zakon zajema tri vsebine, poleg izplačila zimskega regresa v višini 639 evrov (do 18. decembra) tudi prenovo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov (do 19. decembra).<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico za zaposlene in upokojence|url=https://forbes.n1info.si/novice/poslanci-naj-bi-danes-podprli-obvezno-bozicnico-manj-jasno-je-kaj-sledi/|website=forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=A.|last=Lončar}}</ref> Rezultat glasovanja je bil 48 za in 1 proti. Za zakon so glasovali poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|Svobode]], [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] in [[Poslanska skupina Levica|Levice]] ter poslanca narodnih skupnosti.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico in spremembe za normirance|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-obvezno-bozicnico-in-spremembe-za-normirance/763709|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] in [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|NP]] so bili vzdržali, proti pa je glasoval nepovezani poslanec [[Miha Kordiš]].<ref name=":33" /> V istem tednu bo potekalo tudi vnovično zasedanje kolegija ESS-ja.<ref name=":32" /> ==== Napad na moškega v Novem mestu ==== [[Slika:Sestanek predsednika vlade in ministrov o romski problematiki - 54880910844.jpg|sličica|Izredna tiskovna konferenca premierja Goloba ter ministrov v odstopu Katič in Poklukarja (26. oktober 2025)]] {{main|Napad na moškega v Novem mestu (2025)}} V soboto, 25. oktobra 2025 okoli 2.30 se je v [[Novo mesto|Novem mestu]] zgodil napad na novomeškega občana, gostinca Aleša Šutarja. Moški je utrpel hujše poškodbe in kasneje v bolnišnici umrl, novomeška policija je za dejanje osumila enaindvajsetletnega Roma iz Šentjerneja.<ref>{{Navedi splet|title=Moški, napaden v središču Novega mesta, umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-napaden-v-srediscu-novega-mesta-umrl/762000|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=B.|last=R.|date=2025-10-25}}</ref> Tega večera sta dejanje obsodila generalni direktor slovenske policije [[Damjan Petrič]] in notranji minister [[Boštjan Poklukar]]. Naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, je sožalje izrazil predsednik vlade [[Robert Golob]] in sklical izredni sestanek na temo romske problematike, kamor je povabil pravosodno ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], Boštjana Poklukarja, Damjana Petriča, ministra za delo [[Luka Mesec|Luko Meseca]], generalno državno tožilko Katarino Bergant in podpredsednico vrhovnega sodišča Nino Betetto. Sledila je novinarska konferenca, na kateri sta Boštjan Poklukar in Andreja Katič oznanila, da sta sprejela odgovornost in podala odstopni izjavi, ki ju je predsednik vlade sprejel.<ref name=":8" /> K odstopu so v opozicijskih [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Demokrati.|Demokratih]]<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija ostro obsodila tragični dogodek v Novem mestu, Janša napovedal shod v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-ostro-obsodila-tragicni-dogodek-v-novem-mestu-jansa-napovedal-shod-v-ljubljani/762058|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=T. L.|last=Š|date=2025-10-26}}</ref> pozvali tudi Goloba, a se je ta odzval z besedami, da bi njegov odstop pomenil zgolj beg pred odgovornostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-10-26-premier-dr-golob-vsi-ukrepi-bodo-namenjeni-vzpostavitvi-varnosti-prebivalk-in-prebivalcev/|title=Vsi ukrepi bodo namenjeni vzpostavitvi varnosti prebivalk in prebivalcev|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=gov.si}}</ref> [[Vojko Volk]], državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, je med predlogi [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] izpostavil namero, da se [[Policijska uprava Novo mesto|Policijsko upravo Novo mesto]] okrepi z drugimi slovenskimi policisti ter po potrebi uporabi specialno enoto slovenske policije, ki ima posebna pooblastila za pregon organiziranega kriminala ter da se bo ustanovila koordinacijska skupina, do tedaj pa bo delo usmerjala operativna skupina Sekretariata. Pozval je tudi k spremembam zakonodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Po nasilni smrti Novomeščana ministra Katič in Poklukar odstopila, Golob oba odstopa sprejel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-nasilni-smrti-novomescana-ministra-katic-in-poklukar-odstopila-golob-oba-odstopa-sprejel/762031|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> [[Slika:Lokal_Patriot,_NM_sveče.jpg|levo|sličica|Sveče na mestu dogodka]] Istega dne je premier Golob v spremstvu ministrov v odstopu obiskal Novo mesto in se srečal z županom [[Gregor Macedoni|Gregorjem Macedonijem]]. Napovedal je okrepitev policijske prisotnosti in pravno podporo policistom ter poudaril potrebo po »radikalnih posegih« za odpravo večdesetletnih zanemarjanj varnostnih in socialnih razmer. Med drugimi župan je Macedoni opozoril na sistemske težave, neučinkovitost socialnih politik in potrebo po trajnejši prisotnosti policije, poudaril je, da dodatna pojasnila pričakuje od ministra Mesca. Direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič je potrdil okrepljene policijske aktivnosti na varnostno obremenjenih območjih ter poudaril, da policija vse hujše primere uspešno preiskuje in sodeluje z lokalnimi skupnostmi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Brez radikalnih posegov ne bo šlo." V Novo mesto prispele prve policijske okrepitve. |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/golob-brez-radikalnih-posegov-ne-bo-slo-v-novo-mesto-prispele-prve-policijske-okrepitve/762046|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> V torek, 28. oktobra je v Novem mestu potekala izredna seja mestnega sveta, kjer je predsednik vlade predstavil nove varnostne ukrepe. Premierju in ministroma v odstopu sta se pridružila še minister za vzgojo in izobraževanje [[Vinko Logaj]] ter minister za delo [[Luka Mesec]]. Udeležbo na seji so potrdili tudi v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]], na vrhovnem sodišču in vrhovnem državnem tožilstvu, prisotni so bili tudi župani bližnjih občin. Vzporedno z izredno sejo je na Glavnem trgu potekal protestni shod ''@vsismolahkoaco'' v organizaciji mestne občine Novo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo na seji novomeškega mestnega sveta predstavil ukrepe za večjo varnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-bo-na-seji-novomeskega-mestnega-sveta-predstavil-ukrepe-za-vecjo-varnost/762200|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-28}}</ref> {{Glej tudi|Šutarjev zakon}} Golob je na seji napovedal sprejetje novega zakona, ki naj bi zagotavljal večjo varnost, obsegal pa področja socialnih, kazenskopravnih in varnostnih tematik. V spomin in čast pokojnemu Alešu Šutarju so predlagani zakon poimenovali [[Šutarjev zakon]]. Zakon omogoča vstop in pregled zasebnih prostorov brez sodne odredbe v posebej določenih izjemnih primerih, uvaja uporabo tehničnih sredstev in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic na varnostno obremenjenih območjih; poleg tega širi pooblastila policije za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih lokalih in njihovi okolici. Prav tako predvideva organiziranje posebnih varnostnih akcij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in prometnih kršitev.<ref name=":33"/><ref name=":52">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-06-premier-dr-golob-sutarjev-zakon-daje-odgovore-kako-povecati-varnost-v-druzbi/|title=Premier dr. Golob: "Šutarjev zakon daje odgovore, kako povečati varnost v družbi"|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.gov.si}}</ref> Na področju socialne politike določa obveznosti centrov za socialno delo (CSD) pri mladoletnih starših ter vključevanje pripadnikov romske skupnosti v javna dela, dopolnitev ''Zakona o financiranju občin'' pa omogoča namensko rabo sredstev za izboljšanje varnosti in bivalnih razmer v občinah z evidentiranimi romskimi naselji.<ref name=":43">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Med ključnimi ukrepi je tudi zamrznitev socialnih pomoči storilcem kriminalnih dejanj. Ta ukrep med drugim določa, da če starš ponavlja prekrške in so globe za te prekrške terjane, mora CSD presoditi, ali je tak starš primeren za razpolaganje z [[Otroški dodatek|otroškimi dodatki]].<ref name=":33" /> Vzporedno s Šutarjevim zakonom je bil potrjen tudi ''Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov'', ki ureja kaznovanje in obravnavo mladoletno kriminaliteto, ''Zakon o prekrških'', ki uvaja strožje pogoje za družbeno-koristno delo, ter novela ''Zakona o probaciji'', ki daje dodatna pooblastila probacijskim enotam.<ref name=":422">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Vlada je predlog zakona sprejela 6. novembra, 7. novembra pa je bil poslan v Državni zbor.<ref name=":82">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Opozicijski stranki SDS in NSi sta opozorili, da so nekateri predlagani členi že bili del predlaganih ukrepov [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade]] ter opozorili na zakonodajne luknje.<ref name=":83">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Župani občin [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] so zakon pozdravili, a pozvali k pravilnemu in doslednemu izvajanju ukrepov.<ref name=":72">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupani-pozdravili-ukrepe-a-se-sprasujejo-kaj-bo-sprejeto.html|title=Župani pozdravili ukrepe, Romi svarijo pred neustavnostjo|date=7. 11. 2025|accessdate=7. 11. 2025|website=24ur.com|first1=D.|last1=S.|first2=M.|last2=S.}}</ref> Decembra 2025 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je sprejela vlada, in sicer v delu prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih in omejitve dela v drugih javnih zavodih.<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-7925|title=U-I-79/25|date=11. 12. 2025|website=www.us-rs.si|publisher=Ustavno sodišče Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe je neustavna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-prepoved-dodatnega-dela-zdravnikov-zunaj-javne-zdravstvene-sluzbe-je-neustavna/768236|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ker je bila taka ureditev po mnenju ustavnih sodnikov neustavna, je uveljavilo predhodno ureditev, neustavnost pa mora državni zbor odpraviti v letu dni.<ref name=":38" /> Zahtevo za presojo so vložili zdravstveni delavci in organizacije. Premier Golob se je odzval z oceno, da je Ustavno sodišče presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ustavno sodišče je presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ustavno-sodisce-je-presodilo-da-ima-vlada-pravico-razmejiti-javno-in-zasebno-zdravstvo/768830|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> === 2026 === Po naraščajočih težnjah ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]] je tudi Slovenija podprla ozemeljsko celovitost in suverenost [[Danska|Danske]], ki ji Grenlandija pripada. Vlada je v znak solidarnosti kot več drugih držav na ta otok napotila tudi dva svoja častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], v namen sodelovanja pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje Arctic Endurance pod vodstvom Kraljevine Danske.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada sprejela odločitev o napotitvi dveh častnikov na Grenlandijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-17-vlada-sprejela-odlocitev-o-napotitvi-dveh-castnikov-na-grenlandijo/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenska častnika odpotovala na misijo na Grenlandijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-castnika-odpotovala-na-misijo-na-grenlandijo/771210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Vladni [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|urad za komuniciranje]] (UKOM) je 22. januarja 2026 objavil javni poziv k oddaji ponudb za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih Golobove vlade, rok za to je bil 28. januar.<ref>{{Navedi splet|title=PREKLIC: Poziv k oddaji ponudbe za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih vlade v mandatu od 2022 do 2026 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/poziv-k-oddaji-ponudbe-za-izdelavo-medijskega-nacrta-za-medijski-zakup-za-informativno-kampanjo-o-dosezkih-vlade-v-mandatu-od-2022-do-2026/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Oglasna kampanja bi se po načrtih končala dan pred začetkom uradne volilne kampanje. Opozicijske stranke SDS, NSi in Demokrati so vlado in koalicijske stranke obtožile poskusa obvodnega financiranja lastne volilne kampanje z javnimi sredstvi, Nova Slovenija pa je zahtevala tudi sklic državnozborskega odbora za nadzor javnih financ.<ref>{{Navedi splet|title=PROMOCIJA GOLOBOVE VLADE NA RAČUN DAVKOPLAČEVALCEV – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/promocija-golobove-vlade-na-racun-davkoplacevalcev/|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Podpredsednik vlade Matej Arčon je dejal, da je predstavitev lastnega dela utečen način vsake vlade, kritiki pa da politizirajo in Golobovi vladi zavidajo uspehe.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija koaliciji očita predvolilno kampanjo na račun davkoplačevalcev. Arčon: Politikantstvo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-koaliciji-ocita-predvolilno-kampanjo-na-racun-davkoplacevalcev-arcon-politikantstvo/771294|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bo vlada z javnim denarjem financirala svojo predvolilno kampanjo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razburila-s-kampanjo-o-dosezkih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> 27. januarja 2026 se je UKOM odločil za preklic poziva.<ref>{{Navedi splet|title=Ukom preklical poziv za izdelavo informativne kampanje o dosežkih vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ukom-preklical-poziv-za-izdelavo-informativne-kampanje-o-dosezkih-vlade/771443|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada po kritikah umika razpis za kampanjo o dosežkih mandata|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vlada-po-kritikah-umika-razpis-za-kampanjo-o-dosezkih-mandata-2781111/|website=www.dnevnik.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] so stranke Golobove koalicije izgubile večino oz. skupno 13 poslanskih mest (12 Gibanje Svoboda in 1 Socialni demokrati). Gibanje Svoboda, ki je osvojilo relativno zmago, je po volitvah začelo pogovore o novi vladi, 20. aprila pa so ocenili, da ponovitev mandata ne bo mogoča in da se leve stranke selijo v opozicijo.<ref>{{Citat|title=Predsednica bo nadaljevala pogovore o novem mandatarju|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175215579|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> 20. aprila 2026 je [[Fiskalni svet Republike Slovenije|Fiskalni svet]] v svojem poročilu ocenil, da so slovenske javne finance oddaljile od vzdržnosti in da bi lahko bila evropska fiskalna pravila glede kumulativnega odstopanja neto javnofinančnih izdatkov presežena že v letu 2026. Poleg geopolitičnih razmer so med glavne razloge za to uvrstili podcenjene učinke plačne reforme v javnem sektorju, zimski regres in zviševanje izdatkov nasploh.<ref>{{Navedi splet|title=Ocena Fiskalnega sveta: Ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2026 - Fiskalni svet|url=https://www.fs-rs.si/ocena-fiskalnega-sveta-ocena-osnutka-letnega-porocila-o-napredku-2026/|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Javne finance niso vzdržne brez ukrepov, potrebna je preudarna fiskalna politika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fiskalni-svet-javne-finance-niso-vzdrzne-brez-ukrepov-potrebna-je-preudarna-fiskalna-politika/779959|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> ==== Pridružitev tožbi proti Izraelu ==== Dalj časa se je v politiki razpravljalo, ali bo vlada podprla tožbo Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Golobova vlada je namreč večkrat jasno podprla Palestino in podpirala ukrepe proti Izraelu zaradi njegovih dejanj v Gazi. Na glasovanju vlade 12. marca 2026 predlog za pridružitev tožbi ni dobil dovolj podpore ministrov, za kar se je kmalu izraelska vlada Sloveniji zahvalila.<ref>{{Navedi splet|title=Tožba proti Izraelu: Slovenije ne bo zraven {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tozba-proti-izraelu-slovenije-ne-bo-zraven.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> Zunanja ministrica Tanja Fajon je odločitev vlade obžalovala in dejala, da je bila razprava "čustveno naporna" in da je bila Slovenija deležna pritiskov iz tujine.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Slovenija se ne bo pridružila tožbi Izraela zaradi genocida v Gazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-slovenija-se-ne-bo-pridruzila-tozbi-izraela-zaradi-genocida-v-gazi/776182|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenije po pritiskih ne bo zraven|url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/slovenije-po-pritiskih-ne-bo-zraven-2790131/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-12|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> Vlada tri mesece ni želela razkriti, kako so člani vlade glasovali o tem, šele ob koncu mandata in pritožbi portala info360 na urad informacijske pooblaščenke so dokument razkrili. Iz njega je bilo razvidno, da so pridružitev tožbi podprli le Luka Mesec iz Levice, ministri SD Tanja Fajon, Matjaž Han in Andreja Kokalj ter ena od ministric Svobode Alenka Bratušek. Proti so glasovali ministri Svobode Klemen Boštjančič, Matej Arčon, Igor Papič, Vinko Logaj, Borut Sajovic, Ksenija Klampfer in Branko Zlobko. Ministra Levice Simona Maljevca na seji ni bilo, po navedbah omenjenega medija pa je koordinatorica Levice Asta Vrečko pri tem glasovanju sejno sobo zapustila, zaradi česar je bila deležna kritik javnosti, saj se je pred tem večkrat oglasila v zvezi z obsodbami izraelskih dejanj. Golob se je po lastnih navedbah glasovanja vzdržal, saj da ni želel vplivati na ministre, pred tem pa je izrazil deklerativno podporo pridružitvi tožbi.<ref>{{Navedi splet|title=Dokument: Kako sta Robert Golob in Asta Vrečko izdala Palestince in njihove podpornike|url=https://info360.si/politika/razkrivamo-dokument-kako-sta-robert-golob-in-asta-vrecko-izdala-palestince/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI|first=Nenad|last=Glücks}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Načelnost? Razkriti dokumenti kažejo, kako so Golobovi ministri glasovali o tožbi proti Izraelu|url=https://vecer.com/slovenija/nacelnost-razkriti-dokumenti-kazejo-kako-so-golobovi-ministri-glasovali-o-tozbi-proti-izraelu-10416835|website=Večer|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kdo je na seji vlade glasoval za in kdo proti pridružitvi tožbi zoper Izrael|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znano-je-kdo-je-na-seji-vlade-glasoval-za-in-kdo-proti-pridruzitvi-tozbi-zoper-izrael/784199|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Javno mnenje o vladi == === Mediana, za POP TV === Agencija Mediana izvaja raziskave za [[POP TV]] vsak tretji teden v mesecu, na vzorcu okoli 720 oseb. Vprašanje se glasi ''Ali podpirate delo vlade?'' {| class="wikitable sortable tpl-blanktable" style="text-align:center;font-size:94%;line-height:18px" |- ! '''Mesec''' ! width=80|DA ! width=80|NE ! width=50|Ne vem ! Vir |- | Februar 2026 | 39,1 | style="background:#ff6363" |'''48,6''' | 12,3 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS v vodstvu, velik skok Levice z Vesno, Resnica pa s ključem do večine {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnja-anketa-pred-volitvami-vlada-zakljucuje-mandat-s-40-odstotno-podporo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | Januar 2026 | 36,8 | style="background:#ff6363" |'''53,0''' | 10,1 | <ref>{{Navedi splet|title=Tesna strankarska razmerja ter pat pozicija med levim in desnim blokom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tesna-strankarska-razmerja-ter-pat-pozicija-med-levim-in-desnim-blokom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2025 | style="border-top-width:3px"|34,2 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''52,7''' | style="border-top-width:3px"|13,1 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=S kakšno javno podporo domači politiki zaključujejo letošnje leto?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-kaksno-javno-podporo-domaci-politiki-zakljucujejo-letosnje-leto.html|website=24ur.com|accessdate=2025-12-17|language=sl}}</ref> |- | November 2025 | 32,0 | style="background:#ff6363"|'''53,8''' | 14,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi v tednu po referendumu nekoliko nižja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_15.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2025 | 33,6 | style="background:#ff6363"|'''53,2''' | 13,2 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS vodi, sledi Gibanje Svoboda, najbolj priljubljena še vedno Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-vodi-sledi-gibanje-svoboda-najbolj-priljubljena-se-vedno-predsednica-republike.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | September 2025 | 35,1 | style="background:#ff6363"|'''51,5''' | 13,3 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi po napovedi božičnice navzgor|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-po-napovedi-bozicnice-navzgor.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | Avgust 2025 | 33,9 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 12,8 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SDS z manj podpore, več kot polovica proti oblasti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vec-kot-polovica-proti-oblasti-svoboda-in-sds-izgubile-nekaj-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2025-08-25|language=sl}}</ref> |- | Julij 2025 | 34,6 | style="background:#ff6363"|'''54,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi znova zrasla, manj podpore Novi Sloveniji |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-znova-zrasla-padla-pa-novi-sloveniji.html|website=24ur.com|accessdate=2025-07-28|language=sl}}</ref> |- | Junij 2025 | 32,5 | style="background:#ff6363"|'''56,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Razlika med vodilnima strankama se je več kot podvojila |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razlika-med-vodilnima-strankama-se-je-vec-kot-podvojila.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | Maj 2025 | 31,3 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 13,9 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda zrastla za tri in pol odstotne točke, vlada padla za eno {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poraz-na-referendumu-golobovi-vladi-odnesel-odstotno-tocko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | April 2025 | 32,3 | style="background:#ff6363"|'''52,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Kakšne politične posledice imata afera Karigador in oprostitev Janše|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksne-politicne-posledice-imata-afera-karigador-in-oprostitev-janse.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-04|language=sl}}</ref> |- | style="background:#ffa1a1"|Marec 2025 | style="background:#ffa1a1"|30,8 | style="background:#ff6363"|'''59,2''' | style="background:#ffa1a1"|10,0 | style="background:#ffa1a1"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi rahlo navzgor, Golob znova na repu lestvice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-nekoliko-navzgor-golob-znova-na-repu-lestvice.html|website=24ur.com|accessdate=2025-03-24|language=sl}}</ref> |- | Februar 2025 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''59,0''' | 12,6 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi ostaja nizka, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-ostaja-nizka.html|website=24ur.com|accessdate=2025-02-23|language=sl}}</ref> |- |Januar 2025 | 29,4 | style="background:#ff6363"|'''54,5''' | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi na eni najnižjih točk, SDS krepko pred GS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-na-eni-najnizjih-tock-sds-krepko-pred-gs.html|website=24ur.com|accessdate=2025-01-26|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2024 | style="border-top-width:3px"|32,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,6''' | style="border-top-width:3px"|15,5 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi nekoliko upadla, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_13.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- |November 2024 | 36,3 | style="background:#ff6363"|'''50,2''' | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada krepko odskočila, komu kradejo Demokrati? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-krepko-odskocila-komu-kradejo-demokrati.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2024 | 26,3 | style="background:#ff6363"|'''58,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=26,3 odstotka: podpora vladi padla na najnižjo točko doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jkk.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-27|language=sl}}</ref> |- |September 2024 | 31,9 | style="background:#ff6363"|'''52,1''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v vročo politično jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-vroco-politicno-jesen-vstopa-s-peto-najnizjo-podporo-doslej.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''46,6''' | 17,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Kako so politične karte razdeljene pred vročo politično jesenjo? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-so-politicne-karte-razdeljene-pred-vroco-politicno-jesenjo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-25|language=sl}}</ref> |- |Julij 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''51,6''' | 12,2 |<ref>{{Navedi splet|title=SDS ohranja vodstvo pred Svobodo, Levica, NSi in Vesna skoraj izenačene |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_12.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> |- |Junij 2024 | 34,4 | style="background:#ff6363"|'''47,8''' | 17,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Učinek volitev? Svoboda in SDS povečujeta prednost, Vesna med 'prvimi petimi' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ucinek-volitev-svoboda-in-sds-povecujeta-prednost-vesna-med-prvimi-petimi.html|website=24ur.com|accessdate=2024-06-23|language=sl}}</ref> |- |Maj 2024 | 32,8 | style="background:#ff6363"|'''53,4''' | 13,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda se je približala SDS, Palestina vpliva na priljubljenost politikov |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoboda-se-je-priblizala-sds-palestina-vpliva-na-priljubljenost-politikov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-27|language=sl}}</ref> |- |April 2024 | 35,3 | style="background:#ff6363"|'''52,0''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada popravila vtis, a med strankami prepričljivo vodi SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-z-najvisjo-podporo-v-zadnjega-pol-leta.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-29|language=sl}}</ref> |- |Marec 2024 | 30,7 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Levica s pol manjšo podporo, prehiteli so jo Pirati, vrnitev SD |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-s-pol-manjso-podporo-prehiteli-so-jo-pirati-vlada-stagnira.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-25|language=sl}}</ref> |- |Februar 2024 | 30,4 | style="background:#ff6363"|'''55,1''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Fajonova na robu političnega preživetja, volivci imajo dovolj 'cincanja' Logarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-na-robu-politicnega-prezivetja-volivci-imajo-dovolj-cincanja-logarja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-25|language=sl}}</ref> |- |Januar 2024 | 30,8 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado podpira manj kot tretjina vprašanih, na vrhu SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-podpira-manj-kot-tretjina-vprasanih-na-vrhu-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2023 | style="border-top-width:3px"|34,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,4''' | style="border-top-width:3px"|13,7 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Premier ustavil politični prosti pad in stabiliziral javno podporo vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-stabiliziral-podporo-svoje-vlade-a-je-jansa-se-vedno-pred-njim.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-30|language=sl}}</ref> |- | November 2023 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''55,4''' | 16,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Golob med burno politično jesenjo strmoglavil na lestvici priljubljenosti |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-med-burno-politicno-jesenjo-strmoglavil-na-medianini-lestvici-priljubljenosti.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-27|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2023 | 40,4 | style="background:#ff6363"|'''46,9''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Padec priljubljenosti vlade in skok za opozicijsko SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/padec-priljubljenosti-vlade-in-skok-za-opozicijsko-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |September 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,9''' | 38,9 | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi padla na predpoplavne odstotke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-padla-na-pred-poplavne-odstotke.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-25|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2023 | style="background:#76dd71"|'''51,7''' | 34,8 | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Politične posledice poplav: vlada bolj priljubljena, skok tudi za Janšo in Šarca|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politicne-posledice-poplav-vlada-bolj-priljubljena-skok-tudi-za-janso-in-sarca.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Julij 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,1''' | 41,6 | 14,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado znova podpira več volivcev, kot ji nasprotuje, SDS in GS tesno skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-znova-podpira-vec-volivcev-kot-ji-nasprotuje-med-strankami-z-najvisjo-podporo-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Junij 2023 | 43,1 | style="background:#ff6363"|'''46,7''' | 10,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Janševa SDS prvič po volitvah prehitela Golobovo Svobodo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janseva-sds-prvic-po-volitvah-prehitela-golobovo-svobodo.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |Maj 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,4''' | 40,7 | 12,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Logarju padla podpora, po priljubljenosti ga je prehitela Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarju-padla-podpora-po-priljubljenosti-ga-je-prehitela-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |April 2023 | style="background:#76dd71"|'''45,5''' | 41,9 | 12,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ustavila trend padanja podpore|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ustavila-trend-padanja-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-24|language=sl}}</ref> |- |Marec 2023 | 41,5 | style="background:#ff6363"|'''42,4''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada prvič z več nasprotniki kot podporniki|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-prvic-z-vec-nasprotniki-kot-podporniki.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> |- |Februar 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,0''' | 40,6 | 13,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada izgublja javno podporo, prvič jo podpira manj kot polovica vprašanih |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-izgublja-javno-podporo-prvic-jo-podpira-manj-kot-polovica-vprasanih.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Januar 2023 | style="background:#76dd71"|'''50,6''' | 35,5 | 13,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vladi najnižja podpora od lanskih volitev, najbolj priljubljen politik Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladi-najnizja-podpora-od-lanskih-volitev-najbolj-priljubljen-politik-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-22|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2022 | style="border-top-width:3px; background:#76dd71"|'''53,3''' | style="border-top-width:3px"|35,2 | style="border-top-width:3px"|11,4 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda še vedno močno vodi, vladi podpora nekoliko padla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_11.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-25|language=sl}}</ref> |- | style="background:#8AFF8A"|November 2022 | style="background:#76dd71"|'''59,2''' | style="background:#8AFF8A"|29,0 | style="background:#8AFF8A"|11,8 | style="background:#8AFF8A"|<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi vladi rekordna podpora, za Pahorjem najbolj priljubljen Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobovi-vladi-rekordna-podpora-za-pahorjem-najbolj-priljubljen-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-28|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 32,2 | 14,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada oktobra še vedno z več kot 50-odstotno podporo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-oktobra-se-vedno-z-vec-kot-50-odstotno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-31|language=sl}}</ref> |- |September 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,9''' | 28,8 | 12,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ponovno z rekordno podporo, najbolj priljubljen politik še vedno Golob |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ponovno-z-rekordno-podporo-najbolj-priljubljen-politik-se-vedno-golob.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,4''' | 26,7 | 14,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v politično jesen vstopa z rekordno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-politicno-jesen-vstopa-z-rekordno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Julij 2022 | style="background:#76dd71"|'''51,4''' | 33,5 | 15,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Najmočnejša vladna stranka še naprej vodi, najvišja ocena tokrat Bešič Loredanu |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmocnejsa-vladna-stranka-se-naprej-vodi-najvisja-ocena-tokrat-besic-loredanu.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Junij 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 31,6 | 15,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna ministrska ekipa mandat začenja z več kot 50-odstotno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aktualna-ministrska-ekipa-mandat-zacenja-z-vec-kot-polovicno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |} == Vrhi koalicije na Brdu pri Kranju == === Prvo srečanje (november 2022) === Poslanci in ministri vladnih strank so se na prvem koalicijskem vrhu sestali 9. novembra 2022. Poudarili so, da so trdni in enotni partnerji. Na srečanju so se seznanili z opravljenim delom, s poudarkom na ukrepih, vezanih na energetsko draginjo. Predsedniki strank so javnosti zagotovili, da so sposobni delovati kot ekipa in bodo tako delovali tudi v prihodnje.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Opravljeno je bilo ogromno delo. Naši ukrepi so bili pravočasni in učinkoviti.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-opravljeno-je-bilo-ogromno-delo-nasi-ukrepi-so-bili-pravocasni-in-ucinkoviti/646726|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Drugo srečanje (januar 2023) === Drugo srečanje koalicije se je odvilo 18. januarja 2023. Tokrat je bila glavna tema razprave zgolj zdravstvena reforma, ostalih petih pa po besedah premierja niso obravnavali, ker bo zdravstvena obsežnejša. Zagotovili so pripravo časovnice sprejemanje nove zakonodaje, ter sprejetje aneksa h koalicijski pogodbi v šestih tednih. Dodali so, da v novi reformi ostaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Golob je napovedal celovito digitalizacijo zdravstvene blagajne, poleg naštetega pa so poudarili so še, da bodo z bojem proti korupciji v zdravstvu uspešni.<ref>{{Navedi splet|title="Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Tretje srečanje (februar 2023) === Tretji vrh koalicije je v ospredje postavil reformo plač v javnem sektorju in novo stanovanjsko politiko. Udeleženci so se na Brdu pri Kranju, dne 1. februarja, med drugim dogovorili, da bo prioriteta ureditev spodnjega dela plačne lestvice. Vsi partnerji so ocenili razpravo za zelo poglobljeno in konstruktivno. Koalicija je postavila določena izhodišča: da ne bo več plač pod minimalno, da bodo plačna razmerja omejena na 1 proti 7 in da država ne bo več posegala v plačni sistem, ta naj bi se razdelil na nove stebre. Plačno reformo so ocenili kot izhodišče za naslednje reforme.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijski vrh: "V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-vrh-v-javnem-sektorju-ne-bo-vec-plac-nizjih-od-minimalne/656389|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Četrto srečanje (marec 2023) === Reforma davčnega in šolskega sistema pa sta bila poglavitni temi četrtega vrha koalicije, ta je potekal 14. marca 2023. Spregovorili so o možnosti obdavčitve premoženja, ki bi se osredotočala predvsem na nepremičnine. Predstavili so tudi idejo o poenostavljenem sistemu brez olajšav, na primer regresa ali prevoza na delo, torej o razbremenitvi plač. Podpredsednica vlade Fajon je napovedala, da bodo s strokovno javnostjo in civilno družbo skušali vzpostaviti čim širši dialog in dogovor. Reforma naj bi zagotovila predvsem pravičnejši sistem davkov.<ref>{{Navedi splet|title=Izhodišča davčne reforme: Razbremenitev plač z letom 2024, leta 2025 predviden davek na premoženje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izhodisca-davcne-reforme-razbremenitev-plac-z-letom-2024-leta-2025-predviden-davek-na-premozenje/661099|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Peto srečanje (september 2024) === Vlada se je 12. septembra 2024 skupaj s poslanci koalicijskih strank srečala na petem vrhu koalicije na Brdu pri Kranju. Namen srečanja je bil pregled sprejetih ukrepov in uresničevanja koalicijske pogodbe ter načrt dela za drugo polovico mandata. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ocenil, da je bila do tedaj realizirana četrtina koalicijske pogodbe. Kot ključni prioriteti so zbrani zastavili boj za demokracijo in pravno državo ter javno zdravstvo. Trije predsedniki vladnih strank so v izjavi za javnost pohvalili gospodarsko sliko države in odnose v koaliciji ter poudarili zadovoljstvo z dosežki vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ključni prioriteti sta boj za demokracijo in javno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-prioritete-so-demokracija-javno-zdravstvo-stanovanja-okolje-in-znanost/720764|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Seja Vlade Republike Slovenije in vrh koalicije na Brdu pri Kranju|url=https://www.gov.si/dogodki/2024-09-12-seja-vlade-republike-slovenije-in-vrh-koalicije-na-brdu-pri-kranju/|website=GOV.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref> == Vidnejše odločitve vlade == === Kadrovske menjave === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Predhodnik |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |Generalna sekretarka vlade |'''[[Barbara Kolenko Helbl]]''' |[[Janja Garvas Hočevar]] |- | rowspan="1" |[[Policija (Slovenija)|Policija]] |Generalni direktor policije |[[Boštjan Lindav]]<br>'''[[Senad Jušić]] |[[Anton Olaj]] |- | rowspan="1" |[[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|UKOM]] |Direktor (v.d.) |[[Dragan Barbutovski]]<br>'''[[Petra Bezjak Cirman]]''' |[[Uroš Urbanija]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]] |Direktor (v.d.) |'''[[Joško Kadivnik]]''' |[[Janez Stušek]] |- | rowspan="1" |[[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]] |Generalni direktor |'''[[Peter Grum]]''' |[[Ivan Simič]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska vojska]] |Poveljnik sil SV |'''[[Roman Urbanič]]''' |[[Miha Škerbinc]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni preiskovalni urad|NPU]] |Direktor (v.d.) |'''[[Boštjan Mlačnik]]''' |[[Petra Grah Lazar]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]] |Direktor (v.d.) |'''[[Branko Gabrovec]]''' |[[Milan Krek]] |- |} === Reorganizacija vlade === Potem ko so bili v Uradnem listu objavljeni uradni rezultati trojnega referenduma v nedeljo, 27. novembra 2022, so trije zakoni stopili v veljavo. Med njimi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi. S spremembo Zakona o vladi se število ministrstev nekoliko razširi. Iz trenutne ureditve, 14 ministrstev in 3 uradi/službe vlade, ki jih vodijo ministri brez resorja, se vladna ekipa razširi na 19 ministrstev in 1 urad vlade. Nova ministrstva so: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Ministrstvo za solidarno prihodnost; ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Od prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor se odvajajo delovna področja varovanja okolja ter upravnih postopkov na področju okolja; preimenuje se v Ministrstvo za naravne vire in prostor. Od Ministrstva za izobraževanje se odcepi področje znanosti in inovacij, ki se prestavi na zgoraj omenjeno Ministrstvo za visoko šolstvo. Obstoječe ministrstvo se preimenuje v Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Delovno področje športa iz prejšnjega šolskega ministrstva pa se prestavi na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Ministrstvo za zunanje zadeve se preimenuje v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve; Služba vlade za digitalno preobrazbo se preimenuje v Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Resor kohezije in razvoja postane del preimenovanega Ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=gov.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> Zaradi reorganizacije vladne ekipe je z uveljavitvijo zakona avtomatsko prenehal mandat štirim ministrom: kohezijskemu [[Aleksander Jevšek|Aleksandru Jevšku]], okoljskemu [[Uroš Brežan|Urošu Brežanu]], ministrici pristojni za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emiliji Stojmenovi Duh]] ter ministru za gospodarstvo [[Matjaž Han|Matjažu Hanu]]. Navedeni ministri bodo zopet zaslišani pred matičnim odborom ter nato prisegli v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Kumer in Papič odstopata, četverici ministrov danes prenehala funkcija|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kumer-in-papic-odstopata-cetverici-ministrov-bo-jutri-prenehala-funkcija/|website=n1info.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> Dva izmed ministrov, [[Bojan Kumer]] z infrastrukturnega resorja ter [[Igor Papič]] z resorja izobraževanja pa sta zaradi sprememb podala odstopni izjavi. Z izjavama se bo v kratkem seznanil tudi Državni zbor; Kumer bo vodil Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, medtem ko bo Papič postal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Novo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo vodil zdajšnji sekretar Darjo Felda, nova infrastrukturna ministrica bo [[Alenka Bratušek]]. Obeta se še Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki pa ga bo vodil [[Simon Maljevac]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 9. januarja 2023 je premier Robert Golob v Državni zbor poslal listo devetih ministrskih kandidatov. Ti so bili zaslišani še isti teden in vsi uspešno prestali zaslišanja. Uradno je nova vladna ekipa prisegla na redni seji v DZ dne 24. januarja 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-dz-vlozil-seznam-kandidatov-za-ministre-v-reorganizirani-vladi/653626|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-09|language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> === Infrastruktura === '''Regulacija energentov''' Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo [[14. vlada Republike Slovenije|predhodne vlade]], in sicer [[bencin]] na 1,56 evra, [[dizel]] pa na 1,668 evra na liter.<ref>{{Navedi splet|title=Ponovna regulacija cen goriv: za bencin 1,56 evra, za dizel 1,668 evra na liter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-vlada-spet-regulirala-cene-bencina-odlocitev-naj-bi-padla-se-danes.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref> 15. junija 2022 je predsednik vlade [[Robert Golob]] predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi draginjski ukrepi bodo zvišali ceno goriva|url=https://www.dnevnik.si/1042991213|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-03|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703202101/https://www.dnevnik.si/1042991213|url-status=dead}}</ref> Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.<ref>{{Navedi splet|title=Znane so nove cene goriva: koliko bomo po novem odšteli za rezervoar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/cene-goriva-nove/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref> Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih.<ref>{{Navedi splet|title=Na več bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, nekatere celo začasno zaprli|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ponekod-zmanjkuje-goriva-dobava-zamuja-tudi-zaradi-gnece-na-cestah/|website=N1|date=2022-06-19|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mnogi niso prišli do goriva, ponekod črpalke kar zaprle vrata|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-stevilnih-krajih-po-sloveniji-zmanjkalo-goriva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred podražitvijo ponekod zmanjkalo goriva. Petrol: Strah pred pomanjkanjem odveč.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/pred-podrazitvijo-ponekod-zmanjkalo-goriva-petrol-strah-pred-pomanjkanjem-odvec/631504|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Kljub obvestilu, da goriva ni, brez težav tankal {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/video-kljub-obvestilu-da-goriva-ni-brez-tezav-tankal/639452|website=sobotainfo.com|accessdate=2022-07-03|language=sl|last=sobotainfo}}</ref> Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister [[Matjaž Han]] pa je odredil inšpekcijski nadzor.<ref>{{Navedi splet|title=Je goriva po bencinskih servis res že zmanjkalo? Inšpektorji so na terenu|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/je-goriva-po-bencinskih-servis-res-ze-zmanjkalo-inspektorji-so-na-terenu/|website=Avto-magazin.si|accessdate=2022-07-03|language=en}}</ref> '''Regulacija navftnih derivatov''' Junija 2025 je vlada sprejela URedbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri je lahko država cene standardnih pogonskih goriv NMB-95 (bencin) in dizla ter kurilnega olja regulirala na becinskih servisih tako na avtocestnem omrežju kot izven njega. Prejšnja uredba je namreč postavljanje cen na črpalkah ob avtocestah prepuščala ponudnikom. Ti so se na novo ureditev odzvali z neodobravanjem, Petrol in Mol sta napovedala pregled svojega poslovanja v Sloveniji, Petrol pa se je nato odločil za zaprtje štirih bencinskih servisov, in sicer v Solčavi, Petrini, Črnem vrhu nad Idrijo in Podkorenu. Vlada je Petrolu očitala, da je za talce vzel prebivalce odročnih krajev, Petrol pa vladi, da ta omejuje že tako močno obdavčene ponudnike naftnih derivatov. Prebivalci omenjenih krajev so večkrat organizirali proteste z apeli obema stranjema, ti sta se z njimi tudi nekajkrat sestali. 15. julija je Petrol sporočil, da bo odpravil zaprtje omenjenih bencinskih servisov. === Izobraževanje === '''Dvig plač pomočnicam vzgojiteljev''' [[Sindikat vzgoje in izobraževanja]] (SVIZ) je zaradi plačnih nesorazmerij napovedal [[Protest|protestni]] shod pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev v [[Vrtec|vrtcih]]. Ta naj bi se odvila na soboto, 14. januarja 2023.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Če bo vladni predlog zvišanja plač ustrezen, shoda pomočnic vzgojiteljic ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ce-bo-vladni-predlog-zvisanja-plac-ustrezen-shoda-pomocnic-vzgojiteljic-ne-bo/|website=N1|date=2023-01-04|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI}}</ref> Povprečni plačni razred pomočnic vzgojiteljev je bil namreč pod minimalno plačo. Predstavniki sindikata so z ministrom za izobraževanje, znanost in šport Igorjem Papičem opravili razgovor, na katerem je obljubil dvig plač za tri do štiri plačne razrede.<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Po napovedi protestnega shoda na pogajanjih o plačah pomočnic vzgojiteljic vendarle napredek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-napovedi-protestnega-shoda-na-pogajanjih-o-placah-pomocnic-vzgojiteljic-vendarle-napredek/653116|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Do uradnega dogovora je prišlo 9. januarja 2023, zaradi česar je SVIZ protestni shod odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pomocnicam-vzgojiteljic-visje-place/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače, sobotnega shoda, kot kaže, ne bo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbranih-ze-20000-podpisov-v-peticiji-za-dvig-plac-pomocnic-vzgojiteljic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> === Javna uprava === '''Reforma plačnega sistema''' Od nastopa 15. vlade Republike Slovenije je bila plačna reforma ena osrednjih obljub. Vlada in sindikati javnega sektorja so 25. septembra 2024 dosegli dogovor o novem plačnem sistemu, ki je zadeval okoli 190.000 zaposlenih v javnem sektorju. V veljavo je stopil 1. januarja 2025.<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Prenova plačnega sistema v javnem sektorju {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/prenova-placnega-sistema-v-javnem-sektorju/|website=Portal GOV.SI|date=2024-12-23|accessdate=2025-01-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada in sindikati uskladili novi plačni zakon: "Strli smo najtrši oreh"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-in-sindikati-v-podpis-dokumenta-o-usklajenosti-predloga-placnega-zakona/|website=N1|date=2024-09-25|accessdate=2025-01-03|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Med največjimi novostmi je bila nova določitev plačnih razredov. Pred uvedbo je bilo več najnižjih razredov pod minimalno plačo, z novo ureditvijo pa je 1. plačni razred usklajen z minimalno plačo. Nov sistem ima 67 plačnih razredov, razpon med njimi pa znaša 3 odstotke. Ukinjeno je bilo tudi napredovanje v višji plačni razred na podlagi ocen delovne uspešnosti.<ref name=":27" /> Zakon je ob tem vzpostavil pet plačnih stebrov: # plačni steber: funkcionarji, # plačni steber: javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna # plačni steber: javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna.<ref name=":27" /> === Kultura === [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52424928798).jpg|sličica|Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]].]] '''Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam''' 29. junija 2022 se je ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] sestala s predstavniki [[Nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za [[Prirodoslovni muzej Slovenije]], ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov.<ref>{{Navedi splet|title=Metelkova 6: Nevladniki pozivajo ministrstvo, naj ustavi sodne postopke|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/metelkova-6-nevladniki-pozivajo-ministrstvo-naj-ustavi-sodne-postopke/611117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.<ref>{{Navedi splet|title=Stanovalci Metelkove 6 ostajajo v svojih prostorih {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-stanovalci-metelkove-6-ostajajo-v-svojih-prostorih/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> '''Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija''' Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-vladno-novelo-zakona-o-rtv-slovenija/634222|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] je ob dejala: ''"Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim.''" Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik države]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], Nacionalni svet za kulturo, [[Olimpijski komite Slovenije]], [[informacijski pooblaščenec]], Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] in [[Nacionalni svet invalidskih organizacij]].<ref name=":4" /> Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.<ref name=":4" /> '''Združitev MNZS in muzeja osamosvojitve''' 21. oktobra 2022 je ministrstvo za kulturo sporočilo, da začenja s postopkom združitve [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]] v nov javni zavod oziroma v nov [[muzej]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: "Muzej slovenske osamosvojitve se združuje z drugim muzejem, ne pa ukinja"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-z-drugim-muzejem-ne-pa-ukinja/644926|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več|url=https://www.delo.si/kultura/razno/muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl-si}}</ref> Muzej osamosvojitve je bil ustanovljen v času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], prostori pa so mu bili zagotovljeni na Poljanski cesti 40. Kot glavni razlog za združitev muzejev je ministrstvo navedlo, da bo to okrepilo tudi raziskovanje obdobja slovenske osamosvojitve. Ministrica [[Asta Vrečko]] je ob tem dejala: ''"Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ideološki projekt prejšnje vlade. Z združitvijo obeh institucij se zasleduje argument strokovne in muzejske javnosti, da se sodobne in novejše zgodovine ne sme ločevati."''<ref>{{Navedi splet|title=Združitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-10-21-zdruzitev-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije-in-muzeja-slovenske-osamosvojitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref> Na odločitev ministrstva se je opozicijska Slovenska demokratska stranka odzvala z zahtevo po sklicu izredne seje [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborskega odbora za kulturo]]. Po njihovo je ministrica s tem pokazala podcenjujoč in zavržen odnos do ključnih trenutkov v času nastanka države. Do odločitve ministrice so bili kritični tudi v nekaterih veteranskih organizacijah, protest je izrazilo tudi [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve]].<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: Muzej slovenske osamosvojitve se združuje in ne ukinja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-in-ne-ukinja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-11-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pri Muzeju slovenske osamosvojitve gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin|url=https://www.domovina.je/pri-muzeju-slovenske-osamosvojitve-gre-za-nase-dostojanstvo-in-nacionalni-spomin/|website=Domovina|date=2022-11-13|accessdate=2022-11-19|language=sl-SI|first=Gostujoči|last=avtor}}</ref> 19. januarja 2023 je vlada s sklepom ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je združil Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-20-vlada-zdruzila-muzej-slovenske-osamosvojitve-in-muzej-novejse-zgodovine-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/vlada-je-ustanovila-nov-javni-zavod-muzej-novejse-in-sodobne-zgodovine-slovenije/654937|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi muzej pomeni tudi novo vodstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-odlocila-muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref> === Kmetijstvo === ==== Ustanovitev Strateškega sveta za prehrano ==== Konec decembra 2022 je vlada ustanovila nov Strateški svet za prehrano pod vodstvom Nataše Fidler Mis. Svet razpravlja o nacionalnih prehranskih smernicah, trajnostni pridelavi, nadgradnjah na področju prehranske politike, ukrepih za zmanjšanje količine zavržene hrane in drugih s tem povezanih temah. 10. januarja je bil seznam članov dopolnjen oz. posodobljen. Med drugim ga sestavljajo strokovni direktor NIJZ [[Ivan Eržen]], specialist kardiologije Zlatko Fras, agrarni ekonomist Aleš Kuhar, farmacevt [[Samo Kreft]] in drugi.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljen Strateški svet za prehrano|url=https://www.gov.si/novice/2022-12-21-ustanovljen-strateski-svet-za-prehrano/|website=www.gov.si|accessdate=2023-01-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znani člani strateškega sveta za prehrano|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znani-clani-strateskega-sveta-za-prehrano.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-08}}</ref> === Notranje zadeve === '''Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov'''[[Slika:3. redna seja vlade 01.jpg|sličica|3. seja vlade]]Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Fursa Peter Grum, tožbe za povrnitev stroškov Policiji umaknjene|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/simica-naj-bi-na-celu-fursa-zamenjal-peter-grum.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}</ref> '''Odstranitev ograje na meji s Hrvaško''' Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Ograja naj ne bi bila učinkovita pri zajezitvi migracij.<ref name=":25">{{Navedi splet|title='Velik dan za kraje ob južni meji': začelo se je odstranjevanje panelne ograje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacelo-se-je-odstranjevanje-panelne-ograje-na-meji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-09|language=sl}}</ref> Za odstranitev so določili [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]], medtem ko bo [[Policija (Slovenija)|Policija]] po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.<ref>{{Navedi splet|title=7. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-08-7-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-meji-s-hrvasko-bodo-zaceli-odstranjevati-zico/633655|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref> V prvi polovici leta 2023 se je število prestopov državne meje znova povečalo. Policija je zabeležila 36.137 nezakonitih prestopov meje, v enakem obdobju leta 2022 pa 13.601.<ref>{{Navedi splet|title=Golob o migracijah: To je na ekstremni desnici priljubljena tema za strašenje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-migracijah-to-je-na-ekstremni-desnici-priljubljena-tema-za-strasenje-ljudi/681738|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi septembrski seji je predsednik vlade [[Robert Golob]] prejel poslansko vprašanje iz opozicije, kaj bo vlada storila, da zaščiti lokalno prebivalstvo na južni meji. Golob je ponovil, da ograja na meji ni učinkovita, saj da so bili prestopi številčni tudi v krajih, kjer panelna ograja ali žica še stojita.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Golob o povečanju števila prebežnikov: Gre za enega največjih izzivov celotne EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-bodo-goloba-povprasali-o-ukrepih-po-poplavah-kaj-jim-bo-odgovoril/|website=N1|date=2023-09-18|accessdate=2023-09-18|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Golob se je zavzel za skupne patrulje ter reševanje težave na nivoju Evropske unije v izvornih državah migracij.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: S problematiko nezakonitih migracij se Evropska unija ukvarja v izvornih državah|url=https://www.sta.si/3214959/golob-s-problematiko-nezakonitih-migracij-se-evropska-unija-ukvarja-v-izvornih-drzavah|website=www.sta.si|accessdate=2023-09-18}}</ref> Opozicija je predsedniku vlade očitala, da se ne zaveda realnosti na terenu.<ref name=":20" /> Z odstranjevanje žice na južni meji je Slovenska vojska začela julija leta 2022, odstranjena naj bi bila do konca leta, a se to ni zgodilo. 16. maja 2023 se je začelo še odstranjevanje panelnih ograj, za kar je vlada pogodbo podpisala s podjetjem Minis, ki jo je tudi postavilo.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Poleg žične ograje so na meji s Hrvaško začeli odstranjevati tudi panelno ograjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poleg-zicne-ograje-so-na-meji-s-hrvasko-zaceli-odstranjevati-tudi-panelno-ograjo/668293|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=Dejan Ladika, TV|last=Slovenija}}</ref><ref name=":25" /> Minister za notranje zadeve [[Boštjan Poklukar]] je 16. maja 2023 napovedal, da bo 143 kilometrov panelne ograje in 60 kilometrov žice odstranjenih v letu dni.<ref name=":26" /> === Obramba === [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Socialni demokrati]] ter [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], ki sta se kasneje pripojila h [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]], [[Marjan Šarec]] pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] nasprotovale predlogu zakona o investicijah v [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]] od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-za-780-milijonske-investicije-v-slovenski-vojski/535099|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-05-09}}</ref> Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop [[Slovenija|Slovenije]] iz zveze [[NATO]] in njegovi nadaljnji širitvi, a je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se je v preteklosti že zgodilo.<ref>{{Navedi splet|title=Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata|url=https://www.dnevnik.si/1042824426|website=Dnevnik|accessdate=2022-06-30|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314011142/https://www.dnevnik.si/1042824426|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-proti-siritvi-nata-na-finsko-in-svedsko-na-vladi-in-odboru-preglasovana/|website=N1|date=2022-06-29|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref> Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo je predhodni obrambni minister [[Matej Tonin]] podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-preprican-da-je-podpis-pogodbe-za-nakup-vojaske-opreme-nujen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|last=Gregorc|first=Marko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-namerava-za-45-oklepnikov-tipa-boxer-odsteti-3434-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2022-05-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpis-pogodbe-o-nakupu-osemkolesnikov-bi-se-lahko-zavlekel-v-maj/625641|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-09|language=sl}}</ref> Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obrambo ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sarec-zaveze-natu-ostajajo-revizija-nakupa-boxerjev-poteka.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-30}}</ref> Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze [[NATO]] v [[Madrid|Madridu]] in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob na vrhu zveze Nato v Madridu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-predsednik-vlade-robert-golob-na-vrhu-zveze-nato-v-madridu-103034/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob se udeležuje zasedanja Nata {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-28-predsednik-vlade-robert-golob-se-udelezuje-zasedanja-nata/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Golob: Časovnico višanja izdatkov za obrambo bo treba pospešiti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-casovnico-visanja-izdatkov-za-obrambo-bo-treba-pospesiti/632588|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej.<ref name=":1" /> Zveza NATO je minimum dveh odstotkov za obrambo potrdila na vrhu v [[Vilna|Vilni]], 11. in 12. julija 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrajini povabilo, ko bodo članice enotne. Dva odstotka BDP-ja po novem minimum.|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ukrajini-povabilo-ko-bodo-clanice-enotne-dva-odstotka-bdp-ja-po-novem-minimum/674720|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl|first=B. V. , J.|last=R}}</ref> [[Slika:Vrh Nata v Washingtonu s slovesnostjo ob 75. obletnici Severnoatlantskega zavezništva (53848410200).jpg|sličica|Golob in finski predsednik [[Alexander Stubb|Stubb]] ob robu srečanja zveze NATO (junij 2024)]] Predsednik vlade Robert Golob je junija 2024 napovedal nakup osemkolesnikov finske Patrie. Nakup naj bi po njegovi napovedi potekal neposredno med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Finske, kar naj bi omogočilo transparentnost.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob napovedal nakup osemkolesnikov patria; Janša potezo označil za "ironijo zgodovine"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Namesto boxerjev bomo predvidoma kupili osemkolesnike patria|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/namesto-boxerjev-bomo-predvidoma-kupili-patrie|website=www.delo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tako je Golobovo napoved o nakupu osemkolesnikov Patria označil Janša|url=https://www.planet-tv.si/clanek/tako-je-golobovo-napoved-o-nakupu-osemkolesnikov-patria-oznacil-jansa/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref> ==== Resničnostna oddaja Vojak v akciji ==== 31. avgusta 2023 je [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] objavilo razpis za dokumentarno realistično serijo Vojak v akciji.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Uradni list RS - Portal javnih naročil: Storitve: DOKUMENTARNA REALISTIČNA SERIJA|url=https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=490221|website=www.enarocanje.si|accessdate=2023-10-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Serija z desetimi epizodami bi bila predvajana v jeseni 2024, med tekmovalci pa bi zmagal "najbolj pripravljen, usposobljen, iznajdljiv, trden in discipliniran vojak".<ref name=":23" /> Ministrstvo je zapisalo, da želi s projektom spodbuditi zanimanje za vojaški poklic in promovirati zaposlovanje v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]].<ref>{{Navedi splet|title=Resničnostni šov, ki naj bi mlade navdušil za vojaški poklic|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnicnostni-sov-ki-naj-bi-mlade-navdusil-za-vojaski-poklic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-23}}</ref> Na razpis sta prejeli dve ponudbi; prva v vrednosti 777 tisoč evrov in druga v vrednosti 1,9 milijona evrov, obe z vštetim davkom na dodano vrednost.<ref>{{Navedi splet|title=Kok zanika obtožbe, da je v dogovoru s prijateljem oddal nepopolno prijavo s pol manjšim zneskom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kok-zanika-obtozbe-da-je-v-dogovoru-s-prijateljem-oddal-nepopolno-prijavo-s-pol-manjsim-zneskom/685643|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Helena Ponudič, TV|last=Slovenija}}</ref> Ker prva ponudba ni imela zadostnih dokazov, je komisija izbrala drugo.<ref>{{Navedi splet|title=Dva milijona evrov za vojaški resničnostni šov: Zakaj je za MORS projekt med prioritetami in kako ga bodo financirali?|url=https://vecer.com/slovenija/dva-milijona-evrov-za-vojaski-resnicnostni-sov-zakaj-je-za-mors-projekt-med-prioritetami-in-kako-ga-bodo-financirali-10342486|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Izbrano podjetje akademija Ris je pismo o nameri za vojaški resničnostni šov podpisalo s slovensko televizijsko postajo [[POP TV|Pop TV]], ki pa dokončne odločitve o predvajanju še ni sprejela.<ref>{{Navedi splet|title=Na Pop TV potrdili: Podpisali smo pismo o nameri za vojaški resničnostni šov. Odzval se je tudi Šarec|url=https://vecer.com/slovenija/na-pop-tv-potrdili-podpisali-smo-pismo-o-nameri-za-vojaski-resnicnostni-sov-odzval-se-je-tudi-sarec-10342552|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Podpisali smo pismo o nameri, o predvajanju šova pa bi šele razmislili"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pop-tv-podpisali-smo-pismo-o-nameri-o-predvajanju-sova-bi-se-razmislili/|website=N1|date=2023-10-19|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Mediji so ob tem objavili, da izbrano podjetje nima prihodkov in zaposlenih, račun pa je odprlo mesec dni pred objavo razpisa. Podjetje vodi nekdanji član Enote za specialno delovanje [[Luka Zorenč]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec po vojake z resničnostnim šovom: je na razpisu izbrano podjetje sporno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-po-vojake-z-resnicnostnim-sovom-je-na-razpisu-izbrano-podjetje-sporno/|website=N1|date=2023-10-18|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> [[Poslanska skupina Nove Slovenije|Poslanska skupina opozicijske stranke]] [[Nova Slovenija]] je zahtevala sklic nujne seje državnozborske [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|komisije za nadzor javnih financ]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Zaradi vojaškega resničnostnega šova sklicana nujna seja komisije DZ za nadzor javnih financ|url=https://www.sta.si/3226895/zaradi-vojaskega-resnicnostnega-sova-sklicana-nujna-seja-komisije-dz-za-nadzor-javnih-financ|website=www.sta.si|accessdate=2023-10-23}}</ref> Ta je na [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisijo za preprečevanje korupcije]] naslovila poziv, da razišče sum [[Korupcija|korupcije]] in kršitve integritete. Obrambni minister Matjan Šarec je zavrnil očitke in projekt opravičil s pridobivanjem novih kadrov za vojsko. Opozicija je ministru očitala tudi razsipavanje z denarjem v času [[Poplave v Sloveniji (2023)|sanacije po poplavah]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec zavrnil očitke: Želimo gledano oddajo, ki bo vojski dvigovala ugled|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-zavrnil-ocitke-zelimo-gledano-oddajo-ki-bo-vojski-dvigovala-ugled/685521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Visokim stroškom projekta je nasprotoval tudi vojaški sindikat, zaradi domnevne korupcije pa se je naproti Šarcu postavila tudi poslanka Gibanja Svoboda [[Mojca Šetinc Pašek]].<ref>{{Navedi splet|title=Morsov razpis naletel na očitke sindikata vojakov, proti odločitvi Šarca tudi Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/morsov-razpis-naletel-na-ocitke-sindikata-vojakov-proti-odlocitvi-sarca-tudi-setinc-pasek/685470|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=K.|last=T}}</ref> === Pravosodje === ==== Dodatek k plači sodnikov ==== 10. januarja 2023 je predsednik vlade [[Robert Golob]] a občnem zboru [[Slovensko sodniško društvo|Slovenskega sodniškega društva]] napovedal reformo plačnega sistema sodnikov, do takrat pa obljubil dodatek v vrednosti 600 evrov bruto k plačam sodnikov. Pripadal bi funkcionarjem sodne oblasti, ki so sodniki, in funkcionarjem državnega tožilstva.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=59. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-30-59-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Vlada je pripravila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem, v zakonodajni postopek pa ga vložila po nujnem postopku.<ref name=":13" /> Zakonodajnopravna služba državnega zbora je k predlogu podala mnenje, da bi višina plače z novim dodatkom dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, med drugim predsednika republike, predsednika državnega zbora, predsednika vlade, ministrov ter predsednika in sodnikov ustavnega sodišča.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka za sodnike in tožilce|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-umaknila-predlog-o-600-evrih-dodatka-za-sodnike-in-tozilce/656568|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> 2. februarja 2023 je vlada predlog umaknila iz procedure v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=35. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-02-02-35-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umaknili predlog o 600 evrih dodatka k plačam sodnikov in tožilcev|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/neustavnost-predloga-o-600-evrov-dodatka-k-placam-sodnikov-in-tozilcev/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka sodnikom in tožilcem|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-umaknila-dodatke-sodnikov-in-drzavnih-tozilcev-598391|website=siol.net|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref name=":14" /> Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da je razlog v opozorilu zakonodajnopravne službe državnega zbora.<ref name=":14" /> [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] je junija 2023 ugotovilo neskladje v plačah sodnikov napram plačam poslancev in zakonodajalcu naložilo ureditev zakonodaje v šestih mesecih.<ref>{{Navedi splet|title=Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 – Ustavno sodišče Republike Slovenije|url=https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|website=www.us-rs.si|accessdate=2024-01-04|archive-date=2024-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240104190507/https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|url-status=dead}}</ref> Pravosodno ministrstvo je decembra 2023 pripravilo predlog povišanja plač za tisoč evrov bruto, a je ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] ocenila, da predlog ne uživa podpore vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Dominika Švarc Pipan bi sodnikom dvignila plače za tisoč evrov bruto na mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-dominika-svarc-pipan-bi-sodnikom-dvignila-place-za-tisoc-evrov-bruto-na-mesec/692077|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 4. januarja 2024 je [[Slovensko sodniško društvo]] zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča ministrico Švarc Pipan in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02" /> Istega dne je odstop z mesta državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje podala [[Valerija Jelen Kosi]], ki je v odstopni izjavi zapisala, da je bilo ministrstvu ''"Izrecno odsvetovano (prepovedano?), da se ukvarja s problematiko sodniških plač, ker je to pristojnost Ministrstva za javno upravo."''<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka protestno odstopila {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odstop-drzavne-sekretarke-je-razlog-nespostovanje-ustavne-odlocbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protest sodnikov: Celo vrhovni sodnik prejme manj kot najslabše plačani poslanec|url=https://n1info.si/novice/slovenija/protest-tozilcev-in-sodnikov-zaradi-nizkih-plac-bodo-prekinili-delo/|website=N1|date=2024-01-04|accessdate=2024-01-04|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Sodniško društvo je ob tem napovedalo okrnjeno delo sodnikov med 10. in 24. januarjem 2024.<ref name=":02" /> ==== Pravosodna reforma ==== 15. maja 2025 je vlada potrdila pravosodno reformo: zakon o sodiščih, nov zakon o sodnikih, novelo zakona o sodnem svetu in novelo zakona o državnem tožilstvu. Sveženj je med drugim vključeval skrajšanje mandata predsednika sodišča iz šest na pet let z možnostjo samo enkratne ponovitve na istem sodišču, ukinitev okrajnih in okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada potrdila ukinitev okrajnih sodišč v začetku leta 2027|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-potrdila-ukinitev-okrajnih-sodisc-v-zacetku-leta-2027/745785|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravosodna reforma bo združila okrajna in okrožna sodišča. Katič: Zapira se deset okrajnih sodišč.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pravosodna-reforma-bo-zdruzila-okrajna-in-okrozna-sodisca-katic-zapira-se-deset-okrajnih-sodisc/759957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Reforma sodstva: obeta se ukinitev okrajnih sodišč|url=https://n1info.si/novice/slovenija/reforma-sodstva-obeta-se-ukinitev-okrajnih-sodisc/|website=N1|date=2025-05-15|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> === Sociala === ==== Dolgotrajna oskrba ==== En osrednjih ciljev vlade je bila tudi preureditev sistema dolgotrajne oskrbe, ki je bila v pristojnosti ministrstva za solidarno prihodnost. Za dolgotrajno oskrbo je bil od 1. julija 2025 uveden nov davek, a sistem kljub temu ni zaživel, zato so se pojavili dvomi, če bo denar sploh porabljen namensko.<ref>{{Citat|title=Izrael in Hamas dosegla dogovor za izvedbo prvega dela premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165287|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Centri za socialno delo so bili kritični, da ministrstvo tudi ni zagotovilo ustreznega informacijskega sistema za dodeljevanje pravice do oskrbe na domu, zaradi česar so morali odločbe izdajati na roke. V prvih štirih mesecih so bile tako izdanih le tri odločbe.<ref>{{Navedi splet|title=Do zdaj izdali tri odločbe o dolgotrajni oskrbi na domu – na Koroškem in v Posavju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-zdaj-izdali-tri-odlocbe-o-dolgotrajni-oskrbi-na-domu-na-koroskem-in-v-posavju/759630|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Ker sistem ni zaživel skladno z obljubami, je SDS predlagala opustitev plačevanja prispevka, z NSi pa je zoper ministra [[Simon Maljevac|Simona Maljevca]] vložila tudi interpelacijo, ki pa ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac v odgovoru na interpelacijo očitke zavrača kot neutemeljene. Vlada odgovor podprla.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-v-odgovoru-na-interpelacijo-ocitke-zavraca-kot-neutemeljene-vlada-odgovor-podprla/759535|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi in SDS z interpelacijo nad ministra Simona Maljevca: "Ničesar, kar je napovedal, ni izpolnil"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-in-sds-z-interpelacijo-nad-ministra-simona-maljevca-nicesar-kar-je-napovedal-ni-izpolnil/756738|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Zdravstvo === [[Slika:Novinarska konferenca ministrstvo za zdravje (52197807424).jpg|sličica|Minister za zdravje [[Danijel Bešič Loredan]].]] '''Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ''' Vlada je 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi [[NIJZ]], s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek.<ref>{{Navedi splet|title=Nove spremembe na NIJZ, v nadzorni svet Elesa imenovan Kostrevec |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-spremembe-na-nijz-v-nadzorni-svet-elesa-imenovan-kostrevec.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Krek sicer navaja, da s strani novega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]] že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.<ref>{{Navedi splet|title='Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moj-sef-je-svet-zavoda-in-ne-minister-in-ne-predsednik-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po ''mesecu neznosnih političnih pritiskov''. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval [[Branko Gabrovec|Branka Gabrovca]].<ref>{{Navedi splet|title=Krek odstopil "po mesecu neznosnih političnih pritiskov". V. d. direktorja postal Branko Gabrovec. |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/krek-odstopil-po-mesecu-neznosnih-politicnih-pritiskov-v-d-direktorja-postal-branko-gabrovec/632735|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> '''Strokovna posvetovalna skupina NIJZ''' Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za [[Covid-19]]. Vodil jo bo epidemiolog [[Mario Fafangel (ml.)|Mario Fafangel]], njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje [[Alenka Trop Skaza]], med člani pa so med drugim še antropolog [[Dan Podjed]], matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog [[Alojz Ihan]]. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister [[Danijel Bešič Loredan]] pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> ==== Novela Zakona o nalezljivih boleznih ==== Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano [[Janja Sluga|Janjo Sluga]] so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih preprečuje samovoljo vlad|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/gibanje-svoboda-predlog-novele-zakona-o-nalezljivih-boleznih-preprecuje-samovoljo-vlad/631629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=To so globe, ki jih predvideva novi zakon o nalezljivih boleznih|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-globe-ki-jih-predvideva-novi-znb-582187|website=siol.net|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> Vsebino novele zakona je pripravila [[Pravna mreža za varstvo demokracije]], ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja.<ref name=":2" /> Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD [[Meira Hot]], [[Bojana Muršič]] in [[Damijan Zrim]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-se-stirje-poslanci-niso-podpisali-pod-zakon-o-nalezljivih-boleznih/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-07|language=sl-SI}}</ref> '''Odprava novele Zakona o javnem naročanju''' Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela [[14. vlada Republike Slovenije|tretja Janševa vlada]] in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu koraka v smeri korupcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravstvo-si-vlada-z-interventnim-zakonom-v-zdravstvu-koraka-v-smeri-korupcije/|website=N1|date=2022-07-26|accessdate=2022-07-31|language=sl-SI}}</ref> Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=STA: V skupini zdravstvo.si razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju, na ministrstvu stojijo za odločitvijo|url=https://www.sta.si/3064778/v-skupini-zdravstvo-si-razocarani-nad-odpravo-novele-zakona-o-javnem-narocanju-na-ministrstvu-stojijo-za-odlocitvijo|website=www.sta.si|accessdate=2022-07-31}}</ref> '''Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja''' 11. aprila 2023 je poslanska skupina Gibanja Svoboda v parlamentarno proceduro vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), s katerim bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bi se ga preneslo v obvezno zdravstveno zavarovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Pomemben korak za preprečitev neupravičene podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://gibanjesvoboda.si/novica/storjen-zelo-pomemben-korak-za-preprecitev-neupravicene-podrazitve-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI}}</ref> Predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem povedal, da bo nova ureditev preprečila podražitve in zasebne zaslužke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Zavarovanje bi se od 1. septembra 2023 zaračunavalo po enotni ceni 35 evrov.<ref name=":15">{{Navedi splet|title="Prispevek bi bil 35 evrov. Vsa sredstva ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prispevek-bi-bil-35-evrov-vsa-sredstva-ostanejo-v-javnem-zdravstvenem-sistemu/664517|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob: Zamrznili smo cene, preprečujemo ustvarjanje privatnih dobičkov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-s-pojasnili-o-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=N1|date=2023-04-12|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Ob tem so zagotovili, da bo morebitni manko sredstev pri zavarovanju v prehodnem obdobju zagotovila vlada.<ref name=":15" /> === Zunanje zadeve in mednarodna dejavnost === [[Slika:United States Secretary Antony Blinken met Slovenia Foreign Minister Tanja Fajon in Brussels, Belgium on 4 April 2024.jpg|sličica|Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] in ameriški državni sekretar [[Antony Blinken]] (april 2024)]] ==== Kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta OZN ==== ''Glej stran: [[Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN (2024–2025)]]'' Golobova vlada je nadaljevala kandidaturo Slovenija za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN. Zunanja ministrica Tanja Fajon je tozadevno imenovala posebnega odposlanca za kandidaturo [[Franc But|Franca Buta]].<ref name=":16" /> Slovenija je okrepila svojo prisotnost v [[Afrika|Afriki]], kjer je bila poprej šibko zastopana. Povečala se je tudi prisotnost Slovenije na mednarodnih forumih in panelih. Slovenija je proti koncu kampanje večkrat izrazila pozitivno naravnanost glede števila obljubljenih glasov, a je diplomacija zaradi tajnega glasovanja ostala »previdno optimistična«.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Požgan: "Belorusija ne bo dobila zadostnega števila glasov. Vprašanje je, ali jih bo Slovenija."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pozgan-belorusija-ne-bo-dobila-zadostnega-stevila-glasov-vprasanje-je-ali-jih-bo-slovenija/670686|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-06|language=sl|first=Ksenja|last=Tratnik|date=5. junij 2023}}</ref><ref name=":17" /> Glasovanje v [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalni skupščini Organizacije združenih narodov]] je potekalo v torek, 6. junija 2023.<ref name=":32"/> Slovenija je na tajnih volitvah v prvem krogu prejela 153 glasov od potrebnih 128, protikandidatka [[Belorusija]] pa 38.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Slovenijo je v prvem krogu volitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN podprlo 153 držav|url=https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slovenijo-je-v-prvem-krogu-volitev-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-ozn-podprlo-153-drzav/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-06-06|language=sl|date=6. junij 2023|last=Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve}}</ref><ref name=":32" /> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je izvolitev eden največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji.<ref name=":18" /> Vlada se je julija 2023 odločila, da bo ustanovila posebno misijo za članstvo v Slovenije v Varnostnem svetu, kljub temu, da v [[New York|New Yorku]] že deluje [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih, New York|Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih]]. Za vodjo posebne misije je bil imenovan [[Samuel Žbogar]], pred tem državni sekretar pri zunanji ministrici [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Posebno misijo za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu bo vodil Samuel Žbogar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/posebno-misijo-za-clanstvo-slovenije-v-varnostnem-svetu-bo-vodil-samuel-zbogar/|website=N1|date=2023-07-20|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> V javnosti je bilo tako več vprašanj, zakaj mesta predstavnika v VS ne zasede veleposlanik pri OZN [[Boštjan Malovrh]], kot je najpogostejša praksa v Varnostnem svetu. Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije [[Urška Klakočar Zupančič]] je Žbogarja ocenila kot primernega kandidata, a se je spraševala, zakaj se predsednik vlade [[Robert Golob]] o odločitvi ni posvetoval s parlamentom.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič je pričakovala, da se bo premier glede Žbogarja posvetoval z DZ-jem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klakocar-zupancic-je-pricakovala-da-se-bo-premier-glede-zbogarja-posvetoval-z-dz-jem/682339|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Žbogar dobra izbira za vodenje misije v VS ZN, pričakovala pa bi posvet premierja z DZ|url=https://www.dnevnik.si/1043032897|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-10-03|archive-date=2023-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231005140107/https://www.dnevnik.si/1043032897|url-status=dead}}</ref> Na postopek imenovanja Samuela Žbogarja se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], ki je odločitev označila kot ''"najmanj nenavadno"''.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbogar-namesto-malovrha-za-pirc-musarjevo-odlocitev-najmanj-nenavadna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-03}}</ref> Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] se je ob tem odzvala, da je zgodba zanjo zaključena, Žbogar pa, da so za članstvo v Varnostnem svetu potrebni najboljši diplomati.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: Zame je zgodba tu končana|url=https://siol.net/novice/slovenija/za-ministrico-fajon-zgodba-o-posebni-misiji-slovenije-v-varnostnem-svetu-zn-koncana-616046|website=siol.net|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Mandat je Slovenija končala 31. decembra 2025, ko se je končalo tudi njeno zadnje enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu. S 1. januarjem 2026 pa je Slovenija nastopila triletni mandat v Svetu Združenih narodov za človekove pravice.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija začenja članstvo v Svetu OZN za človekove pravice 2026-2028 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-01-slovenija-zacenja-clanstvo-v-svetu-ozn-za-clovekove-pravice-2026-2028/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenija prevzema funkcijo članice Sveta ZN za človekove pravice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-prevzema-funkcijo-clanice-sveta-zn-za-clovekove-pravice/|website=N1|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> ==== Mednarodna izmenjava zapornikov ==== 1. avgusta 2024 je stekla izmenjava zapornikov iz Združenih držav Amerike, Nemčije in Slovenije z Rusko feseracijo in Belorusijo.<ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je postala akter v gledališču senc nove hladne vojne"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-je-postala-akter-v-gledaliscu-senc-nove-hladne-vojne/|website=N1|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref> V tej največji izmenjavi med Zahodom in Rusijo po koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]] je Slovenija sodelovala z izročitvijo dveh, decembra 2022 v Ljubljani ujetih ruskih vohunov, [[Ana Valerevna Dulceva|Ane Valerevne Dulceve]] in njenega moža [[Artem Viktorovič Dulcev|Artema Viktoroviča Dulceva]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so izmenjani zaporniki in zakaj so jih zaprli (SEZNAM)|url=https://n1info.si/novice/svet/kdo-so-izmenjani-zaporniki-in-zakaj-so-jih-zaprli-seznam/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=A. L. , S. L. , M. O. , B.|last=S}}</ref> Na dan izročitve sta pred slovenskimi sodišči priznala krivdo in bila obsojena vohunjenja, v Rusijo pa sta bila preko letališča v Ankari, kjer je potekala izmenjava, poletela skupaj s svojima otrokoma.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=V Ankari končali največjo izmenjavo zapornikov po hladni vojni. Biden in Golob govorila 21. julija|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-ankari-koncali-najvecjo-izmenjavo-zapornikov-po-hladni-vojni-biden-in-golob-govorila-21-julija/716648|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ruska vohunka iz Slovenije ob pristanku v Moskvi jokala, Putin jo je močno objel|url=https://n1info.si/novice/svet/trenutek-ko-so-se-ruski-zaporniki-vkrcali-na-letalo-proti-ankari-video/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Ta L.|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Otroka v Sloveniji obsojenih vohunov nista vedela, da sta Rusa|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/otroka-v-sloveniji-obsojenih-vohunov-nista-vedela-da-sta-rusa/716810|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=Ž|last=N}}</ref> Dogovori za izmenjavo so potekali v tajnosti, na to temo se je predsednik vlade [[Robert Golob]] pogovarjal tudi s predsednikom Združenih držav Amerike [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] in podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]].<ref name=":24" /> Kot je ob tem pojasnil Golob, so želeli v izmenjavo vključiti tudi zaprtega vodjo ruske opozicije Alekseja Navalnega, a je ta na dan začetka pogovorov umrl.<ref>{{Navedi splet|title=Premier dr. Golob: "Sloveniji je uspel zgodovinski met" {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-08-02-premier-dr-golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met/|website=Portal GOV.SI|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je pokazala, da je moč, ki jo imamo na mednarodni sceni, večja od naše velikosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-je-pokazala-da-je-moc-ki-jo-imamo-na-mednarodni-sceni-vecja-od-nase-velikosti/716828|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Pogajanja so po navedbah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vojka Volka trajala eno leto.<ref>{{Navedi splet|title=Vojko Volk: Izmenjava je dokaz, da lahko igramo z najvišjimi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojko-volk-izmenjava-je-dokaz-da-lahko-igramo-z-najvisjimi/716838|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Sodelovanje Slovenije v projektu sta pohvalila ameriški predsednik Biden in nemški kancler Olaf Scholz.<ref>{{Navedi splet|title=Končana največja izmenjava z Rusijo, Putin vohune sprejel z rdečo preprogo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/najvecja-izmenjava-v-teku-rusi-ze-izpustili-zapornike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><gallery> Slika:Exchange of prisoners between Russia and the West (2024) Russia.jpg|Prihod zapornikov iz Zahoda v Rusijo Slika:2024 Russian prisoner exchange, prisoners en route back to the United StatesGT6hPjcWwAABuWv (cropped).jpg|Trojica izpuščenih ruskih ujetnikov z vladnimi uradniki med letom v ZDA </gallery> ==== Uvedbe sankcij ==== Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Bena-Gvira]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotriča]] razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji.<ref name=":34" /> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35" /><ref name=":36" /> Podoben ukrep je 11. septembra 2025 vlada sprejela zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja.<ref name=":37" /> === Ostalo === ==== Ukinitev urada vlade za demografijo ==== Na seji dne 14. julija 2022 je vlada izdala odlok o ukinitvi [[Urad vlade RS za demografijo|Urada za demografijo]]. Kor razlog so navedli prekrivanje delovnega področja z Ministrstvom za delo, s tem so pristojnosti urada prenesli na to ministrstvo. Zadnji delovni dan urada je bil 11. avgust.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ukinila urad za demografijo, predlaga zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-ukinila-urad-za-demografijo-predlaga-zamik-izvajanja-zakona-o-dolgotrajni-oskrbi/634225|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urad vlade za demografijo zapira svoja vrata |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/urad-vlade-za-demografijo-zapira-svoja-vrata.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref> ==== Pogreb z vojaškimi častmi Janezu Zemljariču ==== 5. januarja 2023 je vlada na redni seji sprejela sklep, da se preminulemu [[Janez Zemljarič|Janezu Zemljariču]] organizira pogreb z vojaškimi častmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-30-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|title=30. redna seja Vlade Republike Slovenije|date=5. 1. 2023|website=Vlada Republike Slovenije|publisher=Vlada}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Zemljarič bo pokopan z vojaškimi častmi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-zemljaric-bo-pokopan-z-vojaskimi-castmi/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janeza Zemljariča pokopali z vojaškimi častmi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janeza-zemljarica-pokopali-z-vojaskimi-castmi/653408|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Predlog za to je vladi poslal [[Marjan Šiftar]] skupaj z drugimi pobudniki, članicami in člani Izvršnega sveta [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] v obdobju med leti 1980 in 1984, ki mu je takrat predsedoval Zemljarič. Odločitev vlade je vzbudila tudi neodobravanje; [[Zbor za republiko]] jo je v svoji izjavi označil za sramotno in da je Zemljarič kot notranji minister in šef [[UDBA|Udbe]] ([[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]]) ''"Izkazoval tudi izrazito nedemokratičen odnos do nasprotnikov totalitarizma. Bil je (so)nosilec preteklega režima in (so)kriv za vohunjenje, preganjanje in trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali s komunističnim totalitarizmom. Njihova življenja mu niso veliko pomenila. Še deset let po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je s pestmi tolkel po mizi in kričal: »Janšo je treba ubiti, ubiti, ubiti!«"'' Vlada Republike Slovenije je tako po njihovem mnenju izkazala privrženost nekdanjemu totalitarnemu režimu.<ref>{{Navedi splet|title=IZJAVA ZA JAVNOST: Pogreb Janeza Zemljariča z vojaškimi častmi je velika sramota za Slovenijo – Zbor za republiko|url=http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Slovenija|archive-date=2023-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110083454/http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zemljaričev pogreb z vojaškimi častmi "predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe"|url=https://www.domovina.je/zemljaricev-pogreb-z-vojaskimi-castmi-predstavlja-posmeh-trpljenju-stevilnih-zrtev-zlocinskega-delovanja-udbe/|website=Domovina|date=2023-01-07|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> ==== 14. avgust – dan solidarnosti ==== Po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo v začetku avgusta 2023, je vlada ponedeljek, 14. avgust 2023, določila za dela prost dan in dan solidarnosti. Namen dneva je pomagati na različne načine ljudem ter poplavljenim območjem. Izjema so bile trgovine ter upravne enote, ki so bile lahko odprte. Poleg tega je poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan odredil delo zaposlenim pri upravljavcih kritične infrastrukture, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih, v centrih za socialno delo, na področju veterine ter v zavarovalnicah.<ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – dan solidarnosti|url=https://www.gov.si/novice/2023-08-10-14-avgust-dan-solidarnosti/|website=GOV.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – podaljšan konec tedna ali dan solidarnosti?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/14-avgust-podaljsan-konec-tedna-ali-dan-solidarnosti/677591|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref> == Seznami obiskov == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] * [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] {{Vlada RS}} {{Slovenija}} [[Kategorija:15. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] h029aaknxoechvph36ztl86c0wsle8v 0 519793 6684581 6648333 2026-06-03T13:40:55Z Pv21 142817 obnova Drame, tožba proti Izraelu 6684581 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Asta Vrečko|order=[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrica za kulturo<br>Republike Slovenije]]|predecessor=[[Vasko Simoniti]]|nationality=[[Slovenci|slovenska]]|term_start=1. junij 2022|term_end=|successor=|party=[[Levica (politična stranka)|Levica]]|image=|premier=[[Robert Golob]]}}'''Asta Vrečko''', [[Seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev|slovenska umetnostna zgodovinarka]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]]; * [[17. avgust|13. avgust]] [[1984]], [[Celje]]. Je aktualna [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica za kulturo Republike Slovenije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/o-ministrstvu/dr-asta-vrecko-ministrica-za-kulturo/|title=dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo|date=1. 6. 2022|accessdate=3. 6. 2022|website=gov.si}}</ref> Po rodu iz [[Šentjur|Šentjurja]], se je izobraževala v Celju, v Ljubljani pa študirala umetnostno zgodovino. Leta 2014 je doktorirala na temo jugoslovanske umetnosti v 20. stoletju. Poleg delovanja na kulturnem, predvsem likovnem področju, se ukvarja tudi s politiko. Bila je med soustanovitelji [[Iniciativa za demokratični socializem|Iniciative za demokratični socializem]], kasneje pa tudi mestna svetnica stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]]. 1. junija 2022 je bila v kvoti Levice imenovana na mesto [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrice za kulturo Republike Slovenije]].<ref name=":1" /> Septembra 2023 je bila izvoljena za novo koordinatorico stranke Levica.<ref>{{Navedi splet|title=Nova koordinatorica Levice je Asta Vrečko. "Levica ostaja trdna, močna in stabilna."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-koordinatorica-levice-je-asta-vrecko-levica-ostaja-trdna-mocna-in-stabilna/680003|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-02|language=sl-si}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Rodila se je v Celju, odraščala pa v [[Šentjur|Šentjurju]]. Maturirala je na [[Gimnazija Lava|Gimnaziji Lava]] [[Šolski center Celje|Šolskega centra Celje]]. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine in se na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani]] zaposlila kot mlada raziskovalka na oddelku za likovno pedagogiko. Kasneje se je kot docentka zaposlila na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in tam leta 2014 tudi doktorirala.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/asta-vrecko|website=www.ff.uni-lj.si|accessdate=2022-05-31}}</ref> Njena področja raziskovanja so slovenska in jugoslovanska umetnost v 20. stoletju, s poudarkom na študiju in organizaciji umetnikov, zgodovini razstavljanja in kulturni politiki v obdobju obeh Jugoslavij ter taboriščni umetnosti.<ref name=":0" /> Deluje tudi kot sodelavka v [[Galerija Božidar Jakac|Galeriji Božidar Jakac]] na [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] in tudi kot zunanja sodelavka [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademije za likovno umetnost in oblikovanje]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Je tudi kot kustosinja in je soavtorica več projektov, razstav in katalogov. == Politika == [[Slika:Parada ponosa 2022 (52138878796).jpg|sličica|Na ljubljanski Paradi ponosa 2022]] Dolga leta se je ukvarjala z aktivizmom. Bila je članica [[Delavsko-punkerska univerza|Delavsko-punkerske univerze]], leta 2014 pa soustanovila [[Iniciativa za demokratični socializem|Iniciativo za demokratični socializem]], ki je bila nato del [[Združena levica|Združene levice]]. Danes je članica stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko|url=https://www.levica.si/amo-team/asta-vrecko-2/|website=Levica|accessdate=2022-05-31|language=sl-SI}}</ref> Na lokalnih volitvah leta 2018 je bila izvoljena na mesto mestne svetnice v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], kjer je ena od treh svetnikov Levice.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko|url=https://www.ljubljana.si/sl/mestni-svet/mestni-svet-mol/clani-mestnega-sveta/levica-3-svetniki/asta-vrecko/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2022-05-31|language=sl|archive-date=2022-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531162541/https://www.ljubljana.si/sl/mestni-svet/mestni-svet-mol/clani-mestnega-sveta/levica-3-svetniki/asta-vrecko/|url-status=dead}}</ref> Leta 2021 je bila izbrana za namestnico koordinatorja stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec na čelu stranke ni več sam|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/luka-mesec-na-celu-stranke-ni-vec-sam/|website=www.delo.si|accessdate=2022-06-01|language=sl-si}}</ref> Za stranko je nastopila na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] in v okraju Ljubljana Šiška 1 osvojila 1.074 glasov oz. 10,49 odstotkov glasov, a ni bila izvoljena za poslanko.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-05-31}}</ref> === Ministrica za kulturo === [[Slika:Obisk predsednika vlade v SNG Drama (52280575308).jpg|sličica|Obisk SNG Drama Ljubljana pred prenovo (2022)]] [[Slika:Zaprisega ministrov in ministric 15. Vlade RS - 52115882690.jpg|sličica|Zaprisega na ministrsko funkcijo]] Ko je Levica vstopila v koalicijska pogajanja z [[Gibanje Svoboda|Gibanjem Svoboda]] in [[Socialni demokrati|Socialnimi demokrati]], se je Asto Vrečko začelo omenjati kot bodočo [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrico za kulturo]]. Pred pristojnim [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborskim odboro]]<nowiki/>m je bila zaslišana 31. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kandidatka-za-ministrico-asta-vrecko-kulturna-politika-in-ministrstvo-se-morata-modernizirati/629335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> Mandat je nastopila 1. junija 2022.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-in-poslanke-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|title=Poslanci in poslanke s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=A. S., M. Z.}}</ref> Med ukrepi v mandatu ministrice Aste Vrečko je bila združitev [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]] v nov javni zavod oziroma v nov [[muzej]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: "Muzej slovenske osamosvojitve se združuje z drugim muzejem, ne pa ukinja"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-z-drugim-muzejem-ne-pa-ukinja/644926|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več|url=https://www.delo.si/kultura/razno/muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl-si}}</ref> Muzej osamosvojitve je bil ustanovljen v času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], prostori pa so mu bili obljubljeni na Poljanski cesti 40. Začasno je delal v vili na Viču. Ministrica Vrečko je ob tem dejala: ''"Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ideološki projekt prejšnje vlade. Z združitvijo obeh institucij se zasleduje argument strokovne in muzejske javnosti, da se sodobne in novejše zgodovine ne sme ločevati."''<ref>{{Navedi splet|title=Združitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-10-21-zdruzitev-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije-in-muzeja-slovenske-osamosvojitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref> Ob tem je dejala, da je bil muzej osamosvojitve ustanovljen brez strokovnih podlag.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko: Gre za združitev dveh muzejev in ne za njuno ukinitev|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/asta-vrecko-gre-za-zdruzitev-dveh-muzejev-in-ne-za-njuno-ukinitev/655036|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-09|language=sl|first=M. K. , N.|last=Š}}</ref> Nov skupni muzej je bil ustanovljen 19. januarja 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-20-vlada-zdruzila-muzej-slovenske-osamosvojitve-in-muzej-novejse-zgodovine-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/vlada-je-ustanovila-nov-javni-zavod-muzej-novejse-in-sodobne-zgodovine-slovenije/654937|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi muzej pomeni tudi novo vodstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-odlocila-muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref> Stavba na Poljanski cesti je bila že prej namenjena in adaptirana za Arhiv Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Arhiv RS je po novem upravljavec dela nepremičnine na Poljanski cesti 40|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/arhiv-rs-je-po-novem-upravljavec-dela-nepremicnine-na-poljanski-cesti-40/670231|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-09|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> Na odločitev se je opozicijska [[Slovenska demokratska stranka]] odzvala z zahtevo po sklicu izredne seje [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborskega odbora za kulturo]], saj je po njihovo ministrica s tem pokazala podcenjujoč in zavržen odnos do ključnih trenutkov v času nastanka države. Do odločitve ministrice so bili kritični tudi v nekaterih veteranskih organizacijah, protest je izrazilo tudi [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve]].<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: Muzej slovenske osamosvojitve se združuje in ne ukinja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-in-ne-ukinja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-11-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pri Muzeju slovenske osamosvojitve gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin|url=https://www.domovina.je/pri-muzeju-slovenske-osamosvojitve-gre-za-nase-dostojanstvo-in-nacionalni-spomin/|website=Domovina|date=2022-11-13|accessdate=2022-11-19|language=sl-SI|first=Gostujoči|last=avtor}}</ref> Zaradi odločitve glede muzeja je Nova Slovenija napovedala tudi interpelacijo zoper Vrečkovo, a so jo kasneje umaknili, saj niso pridobili podpisov poslancev SDS.<ref>{{Navedi splet|title=NSi za interpelacijo ministrice Vrečko čaka na podpise SDS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-interpelacijo-zoper-ministrico-vrecko-poslala-v-sopodpis-sds-in-manjsincema/|website=N1|date=2023-01-31|accessdate=2023-06-09|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ker SDS ni prispeval podpisov, je NSi interpelacijo zoper ministrico Vrečko umaknil|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ker-sds-ni-prispeval-podpisov-je-nsi-interpelacijo-zoper-ministrico-vrecko-umaknil/656721|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-09|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Ideološke kritike o kontroverznosti odločitve o ukinitvi samostojnega muzeja osamosvojitve so se znova pojavile, ko se je Asta Vrečko 17. aprila 2023 udeležila proslave ob 86. obletnici ustanovitve [[Zveza komunistov Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] na [[Čebine|Čebinah]], kjer je imela tudi nagovor.<ref>{{Navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/8853da56f389d1605fc47018b806af4ce0eed6a13b4e7e4cf73e10dec7f9ebbf|title=Odgovor na poslansko vprašanje Alenke Jeraj v zvezi z udeležbo ministrice za kulturo na proslavi na Čebinah|date=18. maj 2023|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Vlada Republike Slovenije|accessdate=2023-06-09|archive-date=2023-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230609205553/https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/8853da56f389d1605fc47018b806af4ce0eed6a13b4e7e4cf73e10dec7f9ebbf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministričin kulturni boj|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministricin-kulturni-boj/|website=www.delo.si|accessdate=2023-06-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kolumna Luke Lisjaka Gabrijelčiča: Kontroverzna odločitev ministrice Aste Vrečko|url=https://n1info.si/novice/mnenja/kolumna-luke-lisjaka-gabrijelcica-kontroverzna-odlocitev-ministrice-aste-vrecko/|website=N1|date=2023-04-29|accessdate=2023-06-09|language=sl-SI|first=Katja|last=Šeruga}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica na Čebinah|url=https://www.mladina.si/224154/ministrica-na-cebinah/|website=Mladina.si|accessdate=2023-06-09}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Medtem ko Asta Vrečko rine na Čebine, bi SD izbrisala dan spomina na žrtve komunizma|url=https://demokracija.si/slovenija/medtem-ko-asta-vrecko-rine-na-cebine-bi-sd-izbrisala-dan-spomina-na-zrtve-komunizma/|website=Demokracija|date=2023-05-13|accessdate=2023-06-09|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Ena osrednjih ministrskih obljub Aste Vrečko je bila obnova močno dotrajane [[Drama, Ljubljana|Ljubljanske Drame]]. V njenem mandatu se je ta septembra 2024 preselila na nadomestno lokacijo na Litostrojski ulici v Ljubljani, kjer so v ta namen preuredili industrijske prostore L56. Zaradi tega je bila Vrečkova deležna nekaterih kritik; predvsem glede izbire in najema nadomestne lokacije, ki je stala okoli 852.000 evrov letno.<ref>{{Navedi splet|title="ABC Drama": na kolikšen znesek je ocenjen vsak od trojice scenarijev prenove ljubljanske Drame?|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/abc-drama-na-koliksen-znesek-je-ocenjen-vsak-od-trojice-scenarijev-prenove-ljubljanske-drame/783219|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> Opozicija je trdila, da je šlo za negospodarno porabo javnega denarja, ministrstvo in vodstvo Drame pa sta odgovarjala, da je bila to edina lokacija, ki je omogočala nadaljevanje celotnega gledališkega programa. Do konca sezona 2025/2026 se dela na gledališki stavbi še niso začela, saj ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, zato je ansambel [[SNG Drama Ljubljana]] opozoril na počasnost postopkov in nejasno strategijo obnove.<ref>{{Navedi splet|title=Djilas: Pripravili smo tri scenarije za prihodnost Drame, želimo govoriti o dejstvih, ne o mnenjih|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/djilas-pripravili-smo-tri-scenarije-za-prihodnost-drame-zelimo-govoriti-o-dejstvih-ne-o-mnenjih/781974|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=P. G. , T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SNG Drama Ljubljana tudi v novi sezoni v eksilu: "Negotovost bo beseda tega leta"|url=https://n1info.si/novice/kultura/sng-drama-ljubljana-tudi-v-novi-sezoni-v-eksilu-negotovost-bo-beseda-tega-leta/|website=N1|date=2026-05-20|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanska Drama je že 705. dan v eksilu|url=https://www.delo.si/kultura/oder/drama-ljubljana-prenova-dokument|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> === Koordinatorica Levice === Svet stranke Levica je konec avgusta in v začetku septembra izbiral novo vodstvo stranke. Za mesto koordinatorja se je poleg [[Miha Kordiš|Mihe Kordiša]] potegovala še Vrečkova. Po enotedenskem glasovanju je bila 1. septembra 2023 izvoljena za novo koordinatorko stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Levice Asta Vrečko, Luka Mesec še vedno podpredsednik vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vodenje-levice-po-neuradnih-informacijah-prevzema-asta-vrecko.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-02|language=sl}}</ref> Vrečkova je bila večkrat kritična do dejanj Izraela v Gazi in jih označila za genocid.<ref>{{Navedi splet|title=Koordinatorica Levice Vrečko: Kar gledamo v Palestini, je sodu izbilo dno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koordinatorica-levice-vrecko-kar-gledamo-v-palestini-je-sodu-izbilo-dno/|website=N1|date=2024-05-28|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> Kritik pa je bila deležna, ker je na seji vlade, na kateri je odločala o pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred sodiščem v Haagu, zasedanje ministrov zapustila v trenutku glasovanja. Pridružitev tožbi na glasovanju ni prejela zadostne podpore, v Levici pa neudeležbe Vrečkove niso pojasnili.<ref>{{Navedi splet|title=Dokument: Kako sta Robert Golob in Asta Vrečko izdala Palestince in njihove podpornike|url=https://info360.si/politika/razkrivamo-dokument-kako-sta-robert-golob-in-asta-vrecko-izdala-palestince/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI|first=Nenad|last=Glücks}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kdo je na seji vlade glasoval za in kdo proti pridružitvi tožbi zoper Izrael|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znano-je-kdo-je-na-seji-vlade-glasoval-za-in-kdo-proti-pridruzitvi-tozbi-zoper-izrael/784199|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Zasebno == [[Slika:Državna proslava ob dnevu reformacije (53298836205).jpg|sličica|Asta Vrečko in partner Aleksander Sašo Slaček Brlek ter [[Borut Pahor]]]] Njen partner je Aleksander Sašo Slaček Brlek.<ref>{{Navedi splet|title=Vplivni in zaljubljeni: pari med slovenskimi politiki|url=https://svet24.si/clanek/zanimivosti/5e4850cb4b238/vplivni-in-zaljubljeni-pari-med-slovenskimi-politiki|website=Novice Svet24|accessdate=2025-01-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko pokazala partnerja, ki jo je čutno objel|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/ministrica-vrecko-pokazala-partnerja-ki-jo-je-cutno-objel-399494|website=www.zurnal24.si|accessdate=2025-01-18|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/asta-vrecko Profil na strani Filozofske fakultete UL] * {{Twitter|AstaVrecko}} {{Ministri za kulturo Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vrečko, Asta}} [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2018–2022)]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške akademije v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri za kulturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 40rkelpubt3htpn18nar0snhd4naar9 0 520193 6684748 6611905 2026-06-03T18:13:33Z TadejM 738 +zp: arhivalija meseca 6684748 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Franc Miklavčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[Partizani|partizan]], sodnik in disident, * [[1921]], † [[13. julij]] [[2008]]<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Judge, a Champion of Civil Rights, Is Sentenced to Six Years|url=http://www.mladina.si/78280/umrl-je-franc-miklavcic/|website=|accessdate=|date=16.10.1976|publisher=The New York Times|last=Wilde Browne|first=Malcom}}</ref> == Življenje in delo == Franc Miklavčič se je rodil v Ljubljani leta 1921 v izobraženi meščanski družini višjega uradnika, nekdanjega diplomata. Še pred 2.svet.vojno je nanj vplival Edvard Kocbek¸s svojim znanim spisom "Premišljevanje o Španiji", da se je ideološko opredelil za levi, neklerikalni del katoliškega tabora. Bil je član kluba Zarja, njegove Tretje skupine liberalni in svobodnih kristjanov. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * »[https://www.gov.si/novice/2026-06-01-verjel-je-v-drugacno-slovenijo/ Verjel je v drugačno Slovenijo]«. ''Arhivalija meseca'' (junij 2026). Arhiv Republike Slovenije. {{Kandidati predsedniških volitev v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{Bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Miklavčič, Franc}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Člani Slovenskih krščanskih demokratov]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Miklavčič, Franc]] 2ir877bs5q78u7az8zpte3k2rvydmys 0 520816 6684895 6539958 2026-06-04T06:08:17Z Brunec 2004 211765 /* Pesniška zbirka */ 6684895 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}}{{Infopolje Oseba|name=Boris Brunec|birth_date=|birth_place=|nationality=|occupation=}} '''Boris Brunec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[glasbenik]], ljubiteljski [[slikar]], [[zdravstveni organizator|zdravstveni manager]], * [[14. maj]] [[1965]], [[Murska Sobota]], [[Slovenija]]. == Življenje == Otroštvo je preživel pri starih starših v Dokležovju, saj sta starša, kot mnogi iz pokrajine ob Muri, le nekaj mesecev po njegovem rojstvu, odšla na delo v tujino. Življenje na kmetiji ni bilo lahko, saj niso živeli v izobilju, zato se je že kot otrok navadil trdega dela. Osnovno šolo je obiskoval najprej v Dokležovju in kasneje v Veržeju, kjer so starši gradili hišo, nakar je odšel na šolanje v Ljubljano. Vpisal se je v Kadetsko šolo za miličnike. Tu je spoznal strogo disciplino in red, ki sta mu v življenju prišla še kako prav. Po končani srednji šoli se je naprej zaposlil na Upravi za notranje zadeve v Novi Gorici, pozneje pa v Murski Soboti. V tem času si je ustvaril tudi družino s katero so skromno živeli v najemniškem stanovanju. Kot pripadnik milice je bil vključen v osamosvojitveno vojno v Sloveniji. Po osmih letih dela v milici, pozneje policiji, ga je pot vodila na šolanje na Dunaj. Z družino so tudi na Dunaju živeli dokaj skromno, saj je družina zaradi njegovega šolanja morala preživeti le z enim dohodkom. Po diplomi na Visoki zdravstveni šoli (nostrifikacija v Sloveniji z nazivom diplomirani zdravstvenik) se je zaposlil na univerzitetni kliniki (Universitätsklinikum AKH) na Dunaju, na področju zdravstvene pedagogike in psihosomatike. Po nekaj letih bivanja, šolanja in dela na Dunaju si je družina ustvarila nov dom v Dokležovju, kamor se je 1998 tudi vrnila. Žena se je znova zaposlila v Avstriji, Boris pa je ustanovil podjetje, v katerem je nekaj časa opravljal svoje delo in hkrati študiral na Fakulteti za upravo v Ljubljani. Diplomiral je leta 2003. Še pred koncem študija pa se mu je ponudila priložnost vodenja javne zdravstvene institucije v Avstriji, ki jo je tudi sprejel in tako leta vodil različne javne in zasebne zavode ter s svojim delom in izobraževanjem pomembno prispeval k razvoju domske oskrbe na avstrijskem Štajerskem. Leta 2008 je opravil specializacijo Mag.(FH) in prejel avstrijsko licenco za vodenje in upravljanje v zdravstvenem managementu. V letih svojega delovanja v Avstriji je pridobil še nekaj drugih certifikatov. V letih 2006 do 2014 je deloval tudi v lokalni politiki občine Beltinci. Bil je predsednik krajevne skupnosti Dokležovje ter član različnih odborov in komisij, s čimer je prispeval delež k razvoju svojega kraja in občine. Ves prosti čas je poleg gradnje hiše posvetil glasbi, slikarstvu in pisanju. Zato so skozi leta nastajala zanimiva dela, tako na glasbenem kakor tudi na literarnem (dve pesniški zbirki in štirje romani) in slikarskem (olje na platnu, pastel) področju. Je soustanovitelj Foruma Petrovice na Češkem, katerega člani so literati iz Avstrije, Italije, Češke, Švice, Slovenije in drugih vzhodnoevropskih držav. Namen foruma je povezovanje in vzpostavitev literarnih mostov. Skupaj z bratom Jožetom sta pred več kot 20 leti ustanovila glasbeno skupino, ki je pod imenom Duo Holliday delovala na različne načine in se povezovala tudi z drugimi glasbeniki. Boris je pozneje v Avstriji nastopal še samostojno. V zadnjih letih, ko se je nekoliko distanciral od poklica, je začel znova pisati in slikati. == Dela == === Romani === * Ljudje in ljubezen ob Muri. Murska Sobota: samozaložba, 1996.{{COBISS|ID=105168643}} * Pot med dvema rekama: ljubezenski roman. Brežice: Primus, 2020.{{COBISS|ID=303874816}} * Balkanska lepotica. Kupšinci: Zavod Droplja, 2022.{{COBISS|ID=105168643}} * Balkanska lepotica [Elektronski vir]{{COBISS|ID=112868867}} * Balkanska lepotica-Vrnitev, Kupšinci: Zavod Droplja, 2024 * Balkanska lepotica-Vrnitev 2025 Elektronski vir( COBISS) * Angeli se vračajo, Kupšinci: Zavod Droplja, 2025 * Ljudje in ljubezen ob Muri, Kupšinci, Volosov hram, 2025 * Moja draga Anika, Zavod Droplja, 2026 === Pesniška zbirka === * Mura, vir življenja. Murska Sobota: samozaložba, 1997{{COBISS|ID=69009664}} * Pesmi mojega časa, Zavod za umetnostno kulturo, Volosov hram, 2024 * Med včeraj in danes, Zavod za umetnostno kulturo, Volosov hram, 2026 === Slikarske razstave === * Likovni salon Kočevje, 1992, uvodna beseda Andrej Pavlovec. * Knjižnica Logatec , 1992, uvodna beseda Andrej Pavlovec. * Ljubljana, 1992, uvodna beseda Andrej Pavlovec. * Kaiser Franz Joseph Spital, Dunaj, 1994 * Grajska dvorana, Murska Sobota, 1996. * Vaški dom Dokležovje, 1996. * Osnovna šola Veržej, 1997. * SPWH St Peter am Ottersbach, 2010. * Dom oskrbovancev Hermengild, Tieschen, 2012. === Glasbena dela === * Stara reka, besedilo, glasba in izvedba, pop verzija, 2008 * Stara reka, besedilo, glasba in izvedba, narodno zabavna verzija, 2008. * Amore Romantika, besedilo, 2011, izvajalec Jože Kovač-Uri. * Mamin rojstni dan, besedilo, 2012, izvajalec Duo Holliday. * Spomin na šolsko ljubezen, besedilo in izvedba, 2012 * Poročne želje, besedilo in izvedba, 2012. * Božična noč, besedilo in izvedba, 2012. * Verži mi smo šampioni, besedilo,2015, izvajalec Duo Holliday. * Himna NK Ižakovci, besedilo, 2017, izvajalec Duo Holliday. * Babica, besedilo: Boris Brunec, glasba: Jože Kovač-Uri, aranžma: Boris Vučkič izvajalec, Mary 2015 * Amore Romantika, besedilo, 2016, Izvajalec Anja Pustak Lajovic, Jože Kovač-Uri. == Nagrade == * priznanje občine Beltinci za prispevek h kulturnemu in umetniškemu delu, 1999 * Der Ptakodrak (Vogeldrache) Literturprteis, Petrovice na Češkem 1996, pod pokroviteljstvom Schwarzmüller Verlag Wien. == Sklici == <references /> == Viri == * Rituper, A. Novice iz kulture: Boris Brunec na 1. Forumu Petrovice. Vestnik (1996, 17. okt.), let. 48, št. 42, str. 11. * Brunec, B. Predstavitev romana Pot med dvema rekama. Mali rijtar: informativno glasilo Občine Beltinci, (2020, jun.), let. 17, št. 80, str.24 – 25. * Muhič, J. “Življenje včasih vzame, a tudi veliko prinese”. Soboške novine: časopis Mestne občine Murska Sobota, (2020, 15. jun.), št. 199, str. 27. * Baler, I. O trpljenju, dobroti in lepoti: nov roman Borisa Brunca. Vestnik (2022, 16. jun.), let. 74, št. 24, str. 16 * https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/brunec-boris/ * https://sobotainfo.com/tags/boris-brunec * Brunec. B. Predstavitev romana Balkanska lepotica. Mali rijtar glasilo Občine Beltinci, (2022, jun.) let.XIX-ISSN, št.92, str.37-38 * Brunec. B Predstavitev novega romana Balkanska Lepotica. Mali rijtar glasilo Občine Beltinci (Avgust,22) let. XiX-ISS, št. 93, str.14 * Baler, I. Vrnitev balkanske lepotice, Vestnik (2024, 28. Marec)let. VXXVI,št.13. str.16 * https://www.zurnal24.si/isci/?query=brunec&order=-publish_from&date_from=&date_to= * https://www.pomurec.com/iskanje?search=brunec * Škraban, glasilo občine Beltinci "Mali rijtar" št. 104, Junij 2024. * https://www.prlekija-on.net/tag/boris-brunec.html * Škraban, glasilo občine Beltinci, Mali rijtar, št.107, December. str. 15,16 * https://www.zurnal24.si/slovenija/ne-veste-kaj-bi-brali-cez-poletje-posezite-po-tem-slovenskem-pisatelju-443580 * https://www.prlekija-on.net/lokalno/38252/dve-novi-knjizni-deli-borisa-brunca-med-domacim-okoljem-in-mednarodnim-kriminalom.htm * https://www.pomurec.com/vsebina/93118/FOTO__Literarni_vecer_z_Borisom_Bruncem_v_porocni_dvorani_beltinskega_gradu * Soboške novine, Oktober 2025, str. 19 == Zunanje povezave == * TV AS, 17. november 2021 https://www.youtube.com/watch?v=8R-3alvsmjk * Facebook, 31. maj 2020 https://www.facebook.com/brunec65/videos/boris-brunec-stara-reka/2635933373353476/ * TV Ideja, 18. julij 2022 https://www.youtube.com/watch?v=XbNHZ7Coz2w * Predstavitev knjige, Balkanska lepotica, Beltinci 5.8. 2022, https://www.youtube.com/watch?v=_nf1SvS7DAk&t=2184s {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brunec, Boris}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] 83mu720his1nlzmk48wxwj1wnbflryb 0 522246 6684560 6504727 2026-06-03T12:25:19Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */ 6684560 wikitext text/x-wiki [[Slika:Marx and Engels.jpg|sličica|281x281_pik|Utemeljitelja [[Marksizem|marksizma]] [[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels]] sta bila oba ateista in sta [[ateizem]] tudi uporabila v [[Komunistični manifest|komunističnem manifestu]].]] '''[[Marksizem-leninizem|Marksistično-leninistični]] [[ateizem]]''', znan tudi kot '''marksistično-leninistični znanstveni ateizem''', je nereligiozen in antiklerikalni element [[Komunizem|komunistične]] ideologije marksizma-leninizma, uradne državne ideologije [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].<ref>Institute of Scientific Atheism of the Academy of Social Sciences (1981). ''Questions of Scientific Atheism'': “Marxist–Leninist atheism, with all its content is directed to the development of the abilities of the individual [person], religion deprives a person of his [and her] own “I”, doubles consciousness, creates conditions for him. . . . ”</ref> Marksistično-leninistični ateizem, ki temelji na dialektično-materialističnem razumevanju mesta človeštva v naravi, trdi, da je religija [[opij ljudstva]]; tako marksizem-leninizem zagovarja ateizem, namesto verskega prepričanja.<ref>Kruglov, Anatoly Agapeevich. (Belarus, 1983). ''Fundamentals of Scientific Atheism'': “The highest form is Marxist–Leninist atheism. * It relies on a materialistic understanding, not only of Nature (which was typical of pre–Marxist atheism) but also of society. . . .”</ref><ref>{{navedi splet|author=Институт научного атеизма (Академия общественных наук)|title=Вопросы научного атеизма|publisher=Изд-во "Мысл"|year=1981|language=ru|quote=марксистско-ленинский атеизм всем своим содержанием «аправлен на развитие способностей личности. Религия лишает человека его собственного «я», раздваивает сознание, создает для него условия ...}}</ref><ref name="Novaya Zhizn2">In ''Novaya Zhizn No. 28'', 3 December 1905, [http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1905/dec/03.htm Marxists Internet Archive], Lenin said that: “Religion is one of the forms of spiritual oppression, which everywhere weighs down heavily upon the masses of the people, over-burdened by their perpetual work for others, by want and isolation . . . Those who toil and live in want all their lives are taught, by religion, to be submissive and patient while here on Earth, and to take comfort in the hope of a heavenly reward. . . . Religion is opium for the people. Religion is a sort of spiritual booze, in which the slaves of capital drown their human image, their demand for a life more or less worthy of Man.” [http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1905/dec/03.htm Marxists Internet Archive]</ref>         Da bi podprli te ideološke premise, marksistično-leninistični ateizem pojasnjuje izvor religije in razlaga metode za znanstveno kritiko religije.<ref>{{navedi knjigo|last=Thrower|first=James|title=Marxist-Leninist "Scientific Atheism" and the Study of Religion and Atheism in the USSR|url=https://archive.org/details/marxistleninists0000thro|year=1983|publisher=Walter de Gruyter|isbn=9789027930606|quote=As an integral part of the Marxist–Leninist world-view, ‘scientific atheism’ is grounded in the view of the world and of Man enshrined in dialectical [materialism] and historical materialism: The study of scientific atheism brings to light an integral part of the Marxist–Leninist world-view. Being a philosophical science, scientific atheism emanates from the basic tenets of dialectical and historical materialism, both in explaining the origin of religion, and its scientific criticism of [religion]. (ibid., p. 272.)}}</ref> Filozofske korenine materialističnega ateizma izhajajo iz del [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Georga Wilhelma Friedricha Hegla]] (1770–1831) in [[Ludwig Feuerbach|Ludwiga Feuerbacha]] (1804–1872), [[Karl Marx|Karla Marxa]] (1818–1883), [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] (1820–1895) in [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] (1870–1924).<ref>''Slovak Studies'', Volume 21. The Slovak Institute in North America. p. 231. "The origin of Marxist–Leninist atheism, as understood in the USSR, is linked with the development of the German philosophy of Hegel and Feuerbach."</ref> Za razliko od sovjetskega marksizma, nekatere različice marksistične filozofije niso protiverske, kot je teologija osvoboditve, ki so jo razvili latinskoameriški marksisti.<ref>{{navedi knjigo|author=Richard L. Rubenstein, John K. Roth|title=The Politics of Latin American Liberation Theology|url=https://archive.org/details/politicsoflatina00rube|url-access=registration|year=1988|publisher=Washington Institute Press|isbn=978-0-88702-040-7|quote=There were, however, Marxist voices that pointed out the disadvantages of such antireligious policies.}}</ref> == Filozofski pogledi == === Ludwig Feuerbach === [[Slika:Ludwig feuerbach.jpg|sličica|[[Ludwig Feuerbach]], ki je ločil filozofijo od religije, da bi filozofom omogočil svobodo interpretacije materialne realnosti narave]] Ko se je izobraževal za filozofa v zgodnjem 19. stoletju, je [[Karl Marx]] sodeloval v razpravah o filozofiji religije, posebej o interpretacijah, predstavljenih v hegelijanstvu, tj. "Kar je racionalno, je resnično; in kar je resnično, je racionalno."<ref>Hegel, G.W.F., ''[[Elements of the Philosophy of Right]]'' (1821), ''Vorrede'': ''Was vernünftig ist, das ist Wirklich; und was wirklich ist, das ist vernünftig''. ["What is rational is real; and what is real is rational."]</ref> V teh razpravah o razumu in resničnosti so heglovci menili, da je filozofija intelektualno podjetje, ki služi vpogledom krščanskega verskega razumevanja, ki ga je [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel]] podrobno opisal v knjigi [[Fenomenologijev duh]] (1807). Čeprav je bil kritičen do sodobne religije, je Hegel kot intelektualec 19. stoletja sledil ontologiji in epistemologiji [[Krščanstvo|krščanstva]] kot osebnemu interesu, združljivem s krščanskimi teološkimi razlagami Daseina – razlagami vprašanj obstoja in bivanja – ki jih je razjasnil, sistematiziral, in upravičeno v njegovi filozofiji.<ref>Dimitry V. Pospielovsky. ''A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer'', pp. 9–10.</ref> Po njegovi smrti leta 1831 so o Heglovi filozofiji in o obstoju religije razpravljali mladoheglovci in materialistični ateisti — kot je [[Ludwig Feuerbach]] — ki so zavračali vso religiozno filozofijo kot način vodenja sveta; Karl Marx se je postavil na stran filozofije materialističnih ateistov. Feuerbach je ločil filozofijo od religije, da bi filozofom podelil intelektualno avtonomijo pri njihovih interpretacijah materialne realnosti. Zagovarjal je religijski osnovi Heglove filozofije duha, da bi kritično analiziral temeljne pojme [[Teologija|teologije]], filozofijo pa preusmeril iz nebes na Zemljo, k temam človekovega dostojanstva in smisla življenja, kaj je morala in o tem, kaj je namen obstoja, s sklepom, da je človeštvo ustvarilo božanstva kot odsev človeškega Jaza.<ref>Feuerbach, Ludwig. ''Essence of Christianity'', New York: Harper Torch Books, 1957. p. 152.</ref> O konceptualni ločenosti človeka od Boga je Feuerbach v knjigi [[Bistvo krščanstva]] (1841) dejal: <blockquote>Toda ideja božanstva se sovpada z idejo človečnosti. Vsi božanski atributi, vsi atributi, zaradi katerih je Bog Bog, so atributi [človeške] vrste – atributi, ki so v posamezniku [osebi] omejeni, vendar so meje odpravljene v bistvu vrste in celo v njenem obstoju, kolikor ima svoj popolni obstoj samo v vseh ljudeh skupaj.</blockquote>Kot moderni filozof je Ludwig Feuerbach dejal, da ima religija družbeno-politično moč nad človeškim umom s spodbujanjem strahu pred mističnimi silami nebes in je sklenil, da je treba cerkve uničiti in religijo izkoreniniti.<ref>Pospielovsky, Dimitry V. ''A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer'', Volume 1: ''A History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti–Religious Policies'', St Martin's Press, New York (1987) p. 11. "At this point young Marx was completely fascinated by Feuerbach’s ‘humanistic zest’, and he adopted Feuerbach’s open rebellion against the powerful tradition of Christianity, unconditionally, as an intellectual revelation. Very early in his career, Marx bought the seductive idea that the higher goals of humanity would justify any [political] radicalism, not only the intellectual kind, but the social and political, as well."</ref> Iz te prakse materialistične filozofije, mišljenja in delovanja je filozofski vajenec Karl Marx postal politično radikalen filozof.<ref>Pospielovsky, Dimitry V. ''A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer'', Volume 1: ''A History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti–Religious Policies'', St Martin's Press, New York (1987) p. 13. "It was obvious, at this point, that reading Feuerhach was not the only source of inspiration for [Karl] Marx’s atheism. The fascination with Feuerbach's war against Christianity was, for young Marx, nothing more than an expression of his own readiness to pursue, in an anti-religious struggle, all the social and political extremes that materialistic determination required in principle. Yet, as David Aikman, in his most profound and erudite study of Marx and Marxism, notes, the clue to Marx’s passionate and violent atheism, or rather [his] anti-theism, cannot be found in an intellectual tradition, alone. He traces Marx's anti-theism to the young Marx’s preoccupation with the Promethean cult of 'Satan as a destroyer'."</ref><ref>Pospielovsky, Dimitry V. ''A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer'', Volume 1: ''A History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti–Religious Policies'', St Martin's Press, New York (1987) p. 11. "At this point young Marx was completely fascinated by Feuerbach’s ‘humanistic zest’, and he adopted Feuerbach’s open rebellion against the powerful tradition of Christianity, unconditionally, as an intellectual revelation. Very early in his career, Marx bought the seductive idea that the higher goals of humanity would justify any [political] radicalism, not only the intellectual kind, but the social and political, as well."</ref> === Karl Marx === [[Slika:Karl Marx by Mayall c1870.jpg|sličica|[[Karl Marx]], ki je sintetiziral protireligiozno filozofijo z materializmom, da bi pokazal, da je religija družbeni konstrukt, ki ga vladajoči razred družbe uporablja za družbeni nadzor.]] [[Karl Marx]] je kot filozof materializma zavračal religijsko filozofijo in njene kulturne prispevke kot škodljive za človeški um in človeški napredek. Namesto tega je sprejel človeško neodvisnost od nadnaravne oblasti kot aksiomatično resnico o resničnem svetu industrijske Evrope 19. stoletja.<ref>Pospielovsky, Dimitry V. ''A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer'', vol. 1:'' A History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti–Religious Policies'', St Martin's Press, New York (1987) p. 12. “Obviously Marx began his own theory of reality with an incomplete intellectual disdain for everything that religious thought, represented, theoretically, practically or emotionally. The cultural contributions of religion over the centuries were dismissed as unimportant and irrelevant to the well-being of the human mind."</ref> Marx je menil, da so cerkve izumile religijo, da bi upravičile izkoriščanje [[Proletariat|delavskega razreda]] s strani vladajočih razredov s pomočjo socialno razslojene industrijske družbe; kot taka je religijo obravnaval za drogo, ki omogoča čustveni beg iz realnega sveta.<ref>Pospielovsky, Dimitry V. ''A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer'', vol 1: ''A History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti–Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987) pg 12. "The cultural contributions of religion over the centuries were dismissed as unimportant and irrelevant to the well-being of the human mind."''</ref> V [[Prispevek h kritiki Heglove filozofijske pravice|Prispevku h kritiki Heglove filozofijske pravice]] leta 1843 je Marx opisal protislovno naravo verskega čustva, da:<ref>Marx, K.H. 1976. ''[https://marxists.org/archive/marx/works/cw/volume03/index.htm Introduction to A Contribution to the Critique of Hegel’s Philosophy of Right]''. [[Marx/Engels Collected Works|Collected Works]], vol. 3. New York.</ref><blockquote>Versko trpljenje je hkrati izraz resničnega trpljenja in protest proti resničnemu trpljenju. Religija je vzdihovanje zatiranega bitja, srce brezsrčnega sveta in duša brezdušnih razmer. [Religija] je opij za ljudi. </blockquote>Tako bi za Marxa ateistična filozofija moške in ženske osvobodila zatiranja njihovega prirojenega potenciala kot človeških bitij in ljudem omogočila, da intelektualno razumejo, da imajo individualno človeško voljo in so torej gospodarji svoje individualne resničnosti, ker zemeljska avtoriteta nadnaravnih božanstev ne bi bila resnična. Marx je nasprotoval socialno-nadzorni funkciji religije, ki so jo cerkve uresničevale s pomočjo družbene atomizacije; anomija in družbena odtujenost, ki človeka psihološko ločujeta od samega sebe (kot posamezne moške in ženske) in ki odtujujeta ljudi drug od drugega (kot dele družbene skupnosti). Zato bi bilo treba družbeno avtoriteto teologije (verske ideologije) odstraniti iz zakona, družbenih norm in tradicij, s katerimi ljudje upravljajo družbo. V tej smeri politične emancipacije, ki je predstavljena v kulturno progresivnih konceptih državljana in državljanstva kot družbene identitete, je Marx v [[O judovskem vprašanju]] dejal:<ref>Karl Marx. [http://www.marxists.org/archive/marx/works/1844/jewish-question/ "On the Jewish Question"].</ref> <blockquote>Razgradnja človeka na Juda in državljana, protestanta in državljana, vernika in državljana ni niti prevara, uperjena proti državljanstvu, niti ni obvod politične emancipacije, toda je politična emancipacija sama, politična metoda emancipacije od vere. Seveda, v obdobjih, ko se politična država kot taka nasilno rodi iz civilne družbe, ko je politična osvoboditev oblika, v kateri si ljudje prizadevajo doseči svojo osvoboditev, država lahko in mora iti vse do odprave vere, uničenje vere. Toda to lahko stori samo tako, da gre do odprave zasebne lastnine, do maksimuma, do zaplembe, do progresivnega obdavčevanja, tako daleč kot do odprave življenja, do giljotine. V času posebne samozavesti poskuša politično življenje zatreti svoj predpogoj, civilno družbo, in elemente, ki to družbo sestavljajo, ter se konstituirati kot pravo vrstno življenje človeka, brez protislovij. Toda to lahko doseže le tako, da pride v nasilno nasprotje s svojimi lastnimi življenjskimi razmerami, samo tako, da revolucijo razglasi za trajno, in zato se politična drama nujno konča s ponovno vzpostavitvijo vere, zasebne lastnine in vseh elementov civilne družbe, tako kot se vojna konča z mirom. </blockquote>Ker je torej religija organizirala človeški proizvod, ki izhaja iz objektivnih materialnih pogojev, in da ekonomski sistemi, kot je kapitalizem, vplivajo na materialne pogoje družbe, bi odprava neenakih sistemov politične ekonomije in razslojenih [[Družbeni razred|družbenih razredov]] izginila. Država in uradna vera, ki je posledica vzpostavitve komunistične družbe,<ref>Karl Marx. [http://www.marxists.org/archive/marx/works/1844/manuscripts/comm.htm "Private Property and Communism"].</ref> v kateri ni bilo niti formalnega državnega aparata niti družbenorazrednega sistema. Marx je v Prispevku h kritiki Heglove filozofije pravice (1843) o naravi in ​​funkciji družbenega nadzora verskega čustva rekel: <blockquote>Odprava religije, kot iluzorne sreče ljudi, je zahteva po njihovi resnični sreči. Pozvati jih, naj opustijo svoje iluzije o svojem stanju, pomeni, da jih pozovemo, naj se odpovejo stanju, ki zahteva iluzije. Kritika religije je torej v zametku, kritika tiste doline solz, katere avreola je religija. </blockquote>Na ta način je Marx Feuerbachovo nereligijsko in antiklerikalno filozofijo preoblikoval v politično prakso in v filozofsko osnovo svoje nastajajoče ideologije, [[Dialektični materializem|dialektičnega materializma]]. V [[Zasebna lastnina in komunizem]] (1845) je Marx dejal, da se »komunizem že od samega začetka (Owen) začne z ateizmom; a ateizem sprva še zdaleč ni komunizem; dejansko je ta ateizem še vedno večinoma abstrakcija«, in prečistil Feuerbachov ateizem v premišljeno kritiko materialnih (socialno-ekonomskih) pogojev, odgovornih za izum religije. Marx je v Tezah o Feuerbachu o družbeni umetnosti verskega čustva rekel:<ref>Karl Marx. [http://marx.eserver.org/1845-feuerbach.theses.txt "Theses on Feuerbach"]. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170624203313/http://marx.eserver.org/1845-feuerbach.theses.txt|date=24 June 2017}}.</ref><blockquote>Feuerbach izhaja iz dejstva religijske samoodtujenosti, podvajanja sveta na religiozni in sekularni svet. Njegovo delo je v razrešitvi verskega sveta na njegovo posvetno osnovo. Toda to, da se sekularna osnova loči od same sebe in [nato] vzpostavi kot neodvisno kraljestvo v oblakih, je mogoče razložiti le z razcepi in samoprotislovji znotraj te posvetne osnove. Slednjo je torej treba samo po sebi razumeti v njeni protislovnosti in spremeniti v praksi. Tako, na primer, potem ko se odkrije, da je zemeljska družina skrivnost svete družine, mora biti prva sama uničena v teoriji in praksi. Feuerbach posledično ne vidi, da je "religijsko čustvo" samo po sebi družbeni proizvod in da abstraktni posameznik [oseba], ki ga analizira, pripada določeni obliki družbe.</blockquote>Humanistična filozofija dialektičnega materializma je predlagala, da eksistencialni pogoj človeka naravno izhaja iz medsebojnega delovanja materialnih sil (zemlja, veter in ogenj), ki obstajajo v fizičnem svetu. Ta religija je nastala kot psihološka tolažba za izkoriščane delavce, ki živijo realnost mezdnega suženjstva v industrijski družbi. Tako je duhovščina kljub delavskemu izvoru organizirane religije dovolila vladajočemu razredu, da nadzoruje versko čustvo, kar daje nadzor nad celotno družbo – srednjim razredom, delavskim razredom in proletariatom – s krščanskimi sužnji, ki upajo na nagrajujoče posmrtno življenje. Marx je v delu Nemška ideologija (1845) o psihologiji religijske vere rekel:<blockquote>Poleg tega je samo po sebi umevno, da so »strani«, »vezi«, [in] »višje bitje«, »koncept«, [in] »skrupuloz« le idealistični, duhovni izraz, pojmovanje, navidezno izoliranega posameznika [osebe], podoba zelo empiričnih spon in omejitev, znotraj katerih se gibljejo način produkcije življenja in z njim povezana oblika [družbenega] občevanja.</blockquote>Pri vzpostavljanju komunistične družbe filozofija marksistično-leninističnega ateizma razlaga družbeno degeneracijo organizirane religije - od psihološke tolažbe do družbenega nadzora -, da bi upravičila revolucionarno odpravo uradne državne vere in njeno zamenjavo z uradnim ateizmom; tako marksistično-leninistična država nima uradne vere.<ref>Pospielovsky, Dimitry V. ''A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer'', Volume 1: ''A History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti–Religious Policies'', St Martin's Press, New York (1987) p. 23. "It [religion] had been taken over, however, by the ruling classes, says Marx, and gradually [it was] turned into a tool for the intellectual and emotional control of the masses. Marx insists on perceiving the history of Christianity as an enterprise for the preservation of the ''status quo'', as an elaborate [...]."</ref> === Friedrich Engels === [[Slika:Engels 1856.jpg|sličica|276x276_pik|[[Friedrich Engels]], ki je religijo opredelil kot človekovo potrebo po fantastičnem duhovnem odsevu samega sebe, s pomočjo katerega ima nekaj nadzora nad življenjem in realnostjo.]] Po smrti Ludwiga Feuerbacha ter izdaji klasične [[Nemška ideologija|nemške ideologije]] (1846) in v delu [[Anti-Dühring]] (1878) se je [[Friedrich Engels]] lotil sodobnih družbenih problemov s kritiko idealističnega pogleda na svet, zlasti religioznih interpretacij materialne realnosti sveta. Engels je trdil, da je religija fantazija o nadnaravnih močeh, ki nadzorujejo in določajo materialno revščino človeštva in dehumanizirajočo moralno bedo že od začetka človeške zgodovine; pa vendar, da bi se takšno pomanjkanje človeškega nadzora nad človeškim obstojem končalo z odpravo religije. Da bi s pomočjo ateizma, potrebe ljudi po verovanju v božanstvo, kot duhovni odsev jaza, religija postopoma izginila. V Anti-Dühringu je Engels dejal:<ref>Anti-Dühring, Friedrich Engels, http://www.marxists.org/archive/marx/works/1877/anti-duhring/ch27.htm</ref>  <blockquote>.  .  .  in ko bo to dejanje opravljeno, ko bo družba s tem, da si bo prilastila vsa produkcijska sredstva in jih načrtno uporabljala, osvobodila sebe in vse svoje člane iz suženjstva, v katerem so sedaj držani, s temi sredstvi produkcije, ki so jo sami proizvedli, a se z njimi sooča kot neustavljiva tuja sila, ko torej človek ne le predlaga, ampak tudi razpolaga – šele takrat bo zadnja tuja sila, ki se še vedno odraža v veri, izginila; in s tem bo izginil tudi sam religijski odsev, iz preprostega razloga, ker potem ne bo več ničesar za odsev. </blockquote>Engels je menil, da je vera lažna zavest, nezdružljiva s komunistično filozofijo, in je pozval komunistične stranke [[Prva internacionala|Prve internacionale]], naj zagovarjajo ateistično politiko v svojih domovinah, in priporočal znanstveno izobraževanje kot sredstvo za premagovanje mistike in vraževerja ljudi, ki so potrebovali versko razlago za resnični svet.<ref>Pospielovsky. Dimitry V. ''A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer'', vol 1: ''A History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti–Religious Policies'', St Martin's Press, New York (1987) pp. 16–17.</ref> V luči znanstvenega napredka [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]] je spekulativna filozofija teologije postala zastarela pri določanju mesta vsakega človeka v družbi. V Anti-Dühringu je Engels dejal:<blockquote>Resnična enotnost sveta je v njegovi materialnosti in tega ne dokazuje nekaj žongliranih fraz, temveč dolg in naporen razvoj filozofije in naravoslovja. </blockquote>Zaradi znanstvenega napredka je družbeno-ekonomski in kulturni napredek zahteval, da je materializem postal znanost, namesto da bi ostal filozofija, ločena od znanosti. Engels je v odstavku »Negacija negacije« Anti-Dühringa dejal:<ref>Friedrich Engels, Anti-Dühring, 1,13, Negation of a Negation, http://www.marxists.org/archive/marx/works/1877/anti-duhring/index.htm</ref> <blockquote>Ta moderni materializem, negacija negacije, ni zgolj ponovna vzpostavitev starega, temveč stalnim temeljem tega starega materializma dodaja celotno miselno vsebino dvatisočletnega razvoja filozofije in naravoslovja, tudi od zgodovine teh dva tisoč let. [Materializem] sploh ni več filozofija, ampak preprosto pogled na svet, ki mora uveljaviti svojo veljavnost in ga uporabiti ne v znanosti znanosti, ki stoji ločeno, ampak v resničnih znanostih. Filozofija je torej tukaj sublitirana ter je »premagana in ohranjena«; premagana glede svoje oblike in ohranjena glede svoje prave vsebine. </blockquote> === Vladimir Lenin === [[Vladimir Lenin]] je kot revolucionar dejal, da bo pravi komunist vedno spodbujal ateizem in se boril proti religiji, ker je psihološki opiat tisti, ki oropa ljudi njihove človeške možnosti, njihove volje, da bi kot moški in ženske nadzorovali lastno resničnost.<ref name="Pospielovsky1987">{{navedi knjigo|last=Pospielovsky|first=Dimitry V|title=History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti-religious Policies: A History of Soviet Atheism in Theory and Practice and the Believer|date=29 September 1987|publisher=Palgrave Macmillan UK|language=en|isbn=9781349188383|pages=10–11|quote=[O]ld churches as Houses of the Lord should be demolished without any regret or mercy. As a materialist he [Feurbach] believed that religious 'deceptions' were not worthy of any compromise or tolerance. They had to be destroyed. [...] Feurbach insisted that the liberation of intrinsic human dignity from the reign of illusory images, by the human mind, in the form of religious beliefs could be achieved only if traditional faith, as mercilessly attacked by a more decent and humanizing intellectual system. Religious commitments should be intellectually and emotionally destroyed, by the catharsis of an intensive hatred of the old God. All previous religious institutions should be ruthlessly eradicated from the face of the earth and from the memory of coming generations, so that they could never regain power over people's minds through deception and the promotion of fear from the mystical forces of the Heavens. At this point young Marx was completely fascinated by Feuerbach's open rebellion against the powerful tradition of Christianity unconditionally as an intellectual revelation.}}</ref><ref name="marxists.org">{{navedi splet|last=Lenin|first=Vladimir Ilyich|title=The Attitude of the Workers' Party to Religion|newspaper=Proletary|issue=45|date=13 May 1909|url=http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1909/may/13.htm|via=marxists.org}}</ref> Da bi ovrgel politično legitimnost religije, je Lenin ateizem, ki sta ga zasnovala Marx in Engels, vnesel v [[Ruski imperij]]. O družbeno-nadzorni funkciji religije je Lenin v svoji knjigi "[[Socializem in religija]]" (1905) zapisal:<blockquote>Religija je ena od oblik duhovnega zatiranja, ki povsod močno obremenjuje množice ljudi, preobremenjene z nenehnim delom za druge, s pomanjkanjem in izolacijo. Nemoč izkoriščanih razredov v njihovem boju proti izkoriščevalcem prav tako neizogibno poraja vero v boljše življenje po smrti, kakor [nemoč] divjaka v njegovem boju z naravo poraja vero v bogove, hudiče, čudeži in podobno. Tiste, ki se vse življenje trudijo in živijo v pomanjkanju, religija uči, naj bodo tukaj na zemlji podrejeni in potrpežljivi ter naj se tolažijo z upanjem na nebeško nagrado. Toda tiste, ki živijo od dela drugih, religija uči, da prakticirajo dobrodelnost, medtem ko so na zemlji, in jim tako ponuja zelo poceni način, da opravičijo svoj celoten obstoj izkoriščevalcev, in jim po zmerni ceni prodaja vstopnice za dobro bivanje v nebesih. Religija je opij ljudstva. Religija je nekakšna duhovna pijača, v kateri sužnji kapitala utapljajo svojo človeško podobo, svojo zahtevo po človeka bolj ali manj vrednem življenju. </blockquote>Ker je družbena ideologija vzhodne pravoslavne cerkve podpirala carsko monarhijo, bi izničenje verodostojnosti vere izničilo politično legitimnost carja kot vodje ruske države. V praksi je znanstveni ateizem sredstvo razrednega boja za izničenje avtoritete vladajočega razreda, ki je živel od dela delavskega razreda in proletariata, ker je bila vsa intelektualna dejavnost za in za vzdrževanje razrednih interesov. Zato so bile teoretične razprave o nadnaravnem nadzoru nad človeškimi zadevami na Zemlji smiselne le ob ignoriranju materialne revščine, v kateri je živela večina Rusov.<ref>Pospielovsky, Dimitry V. ''A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer'', vol 1:'' A History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti–Religious Policies'', St Martin's Press, New York (1987), pp. 18–19.</ref> Vsekakor je znanstveni ateizem postal filozofska osnova marksizma-leninizma, ideologije komunistične partije v Rusiji, za razliko od blažje brezreligioznosti in antireligioznosti neruskih komunističnih partij.<ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1987 pg 18">Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987) p. 18–19.</ref> Za vzpostavitev socialistične države v Rusiji je Lenin zagovarjal širjenje znanstvenega ateizma kot »nujne potrebe« za komunistično partijo;<ref name="Pospielovsky19872">{{navedi knjigo|last=Pospielovsky|first=Dimitry V|title=History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti-religious Policies: A History of Soviet Atheism in Theory and Practice and the Believer|date=29 September 1987|publisher=Palgrave Macmillan UK|language=en|isbn=9781349188383|pages=10–11|quote=[O]ld churches as Houses of the Lord should be demolished without any regret or mercy. As a materialist he [Feurbach] believed that religious 'deceptions' were not worthy of any compromise or tolerance. They had to be destroyed. [...] Feurbach insisted that the liberation of intrinsic human dignity from the reign of illusory images, by the human mind, in the form of religious beliefs could be achieved only if traditional faith, as mercilessly attacked by a more decent and humanizing intellectual system. Religious commitments should be intellectually and emotionally destroyed, by the catharsis of an intensive hatred of the old God. All previous religious institutions should be ruthlessly eradicated from the face of the earth and from the memory of coming generations, so that they could never regain power over people's minds through deception and the promotion of fear from the mystical forces of the Heavens. At this point young Marx was completely fascinated by Feuerbach's open rebellion against the powerful tradition of Christianity unconditionally as an intellectual revelation.}}</ref> in zavrnil je predlog [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski|Anatolija Lunačarskega]], da bi boljševiki izkoristili gradnjo Boga (iz Feurbachove »religije človeštva«), ki so »v množicah gojili čustva, moralne vrednote [in] željo« ter tako te verne ljudi vključili v revolucijo.<ref name="Pospielovsky19873">{{navedi knjigo|last=Pospielovsky|first=Dimitry V|title=History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti-religious Policies: A History of Soviet Atheism in Theory and Practice and the Believer|date=29 September 1987|publisher=Palgrave Macmillan UK|language=en|isbn=9781349188383|pages=10–11|quote=[O]ld churches as Houses of the Lord should be demolished without any regret or mercy. As a materialist he [Feurbach] believed that religious 'deceptions' were not worthy of any compromise or tolerance. They had to be destroyed. [...] Feurbach insisted that the liberation of intrinsic human dignity from the reign of illusory images, by the human mind, in the form of religious beliefs could be achieved only if traditional faith, as mercilessly attacked by a more decent and humanizing intellectual system. Religious commitments should be intellectually and emotionally destroyed, by the catharsis of an intensive hatred of the old God. All previous religious institutions should be ruthlessly eradicated from the face of the earth and from the memory of coming generations, so that they could never regain power over people's minds through deception and the promotion of fear from the mystical forces of the Heavens. At this point young Marx was completely fascinated by Feuerbach's open rebellion against the powerful tradition of Christianity unconditionally as an intellectual revelation.}}</ref> Politično se je Lenin "skliceval na militantni ateizem kot na merilo iskrenosti marksističnih zavez, kot na preizkuševalno načelo", vendar je zahteva po ateizmu morebitnih revolucionarjev odtujila "nekatere simpatične, levičarsko usmerjene, a religiozne [in] verujoče intelektualce, delavce ali kmete«.<ref name="Curtiss1963">{{navedi knjigo|last=Curtiss|first=John Shelton|title=Essays in Russian and Soviet History|year=1965|publisher=[[Brill Academic Publishers]]|language=en|page=173}}</ref> == Sovjetska zveza == [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|263x263_pik|5. decembra 1931 so v [[Moskva|Moskvi]], na ukaz sovjetskega diktatorja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], z eksplozivi porušili katedralo Kristusa Odrešenika. ]] Pragmatična politika Lenina in komunistične partije je nakazovala, da je treba vero preganjati in zatirati, kot zahtevajo politične razmere, vendar je ostal ideal uradno ateistične družbe.<ref>Simon, Gerhard. ''Church, State, and Opposition in the U.S.S.R.'', University of California Press, Berkeley and Los Angeles (1974) p. 64. “The political situation of the Russian Orthodox Church, and of all other religious groups, in the Soviet Union is governed by two principles, which are logically contradictory. On the one hand, the Soviet Constitution of 5 December 1936, Article 124, guarantees ‘freedom to hold religious services’. On the other hand, the Communist Party has never made any secret of the fact, either before or after 1917, that it regards ‘militant atheism’ as an integral part of its ideology, and will regard ‘religion as by no means a private matter’. It therefore uses ‘the means of ideological influence to educate people in the spirit of scientific materialism and to overcome religious prejudices. . . .’ Thus, it is the goal of the C.P.S.U. and thereby also of the Soviet state, for which it is, after all, the ‘guiding cell’, gradually to liquidate the religious communities.”</ref><ref>Pospielovsky, Dimitry V. ''A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer'', vol. 1: ''A History of Marxist–Leninist Atheism and Soviet Anti–Religious Policies'', St Martin's Press, New York (1987) p. 34.</ref><ref>Thrower, James. ''Marxist–Leninist ‘Scientific Atheism’ and the Study of Religion and Atheism in the U. S. S. R.'', Walter de Gruyter & Co., Berlin (1983) p. 118. “Many of the previous — and often tactical — restraints upon the [Communist] Party’s anti-religious stance disappeared, and, as time went by, the distinction, which Lenin had earlier drawn, between the attitude of the Party and the attitude of the State toward religion, became meaningless as the structures of the Party and the structures of the State increasingly began to coincide. Whilst the original constitution of the Russian Federal Republic guaranteed freedom of conscience, and included the right to both religious and anti-religious propaganda, this, in reality, meant freedom from religion — as was evidence when the decree proclaiming the new constitution forbade all private religious instruction for children under the age of eighteen, and when, shortly afterwards, Lenin ordered all religious literature, which had been previously published — along with all pornographic literature, to be destroyed. Eventually — in the Stalin constitution of 1936 — the provision for religious propaganda, other than religious worship, was withdrawn.”</ref> Lenin je Rusom posredoval ateistični svetovni nazor materializma: <blockquote>Marksizem je materializem. Kot tak je tako neusmiljeno sovražen do religije, kot je bil materializem enciklopedistov iz 18. stoletja ali materializem Feuerbacha. To ni dvoma. Toda dialektični materializem Marxa in Engelsa gre dlje od enciklopedistov in Feuerbacha, saj materialistično filozofijo uporablja na področju zgodovine, na področju družbenih ved. Moramo se boriti proti veri – to je ABC vsega materializma in posledično marksizma. Toda marksizem ni materializem, ki bi se ustavil pri ABC. Marksizem gre še dlje. Pravi: »Znati se moramo boriti proti veri, in da bi to storili, moramo materialistično razložiti izvor vere in religije med množicami. Boj proti veri ne more biti omejen na abstraktno ideološko pridiganje, ampak ne sme biti reduciran na takšno pridiganje. Povezan mora biti s konkretno prakso razrednega gibanja, katerega cilj je odpraviti družbene korenine religije.«</blockquote> [[Slika:Soyuz Voinstvuyushchikh Bezbozhnikov Membership Card.jpg|sličica|Članska knjižica Zveze bojevitih ateistov]] Vzpostavitev socialistične družbe v Rusiji je zahtevala spremembo družbeno-politične zavesti ljudi, zato je bil boj proti veri, misticizmu in nadnaravnemu filozofska zahteva za članstvo v komunistični partiji.<ref>Hyde, Douglas Arnold. ''Communism Today'', University of Notre Dame Press, South Bend (1973) p. 74. “The conscious rejection of religion is necessary in order for communism to be established.”</ref><ref name="Dimitry V. Pospielovsky 1987 pg 8">Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol. 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987) p. 8.</ref>Za Lenina je bil pravi socialist revolucionar, ki se vedno bori proti veri in verskim čustvom kot sovražnikoma razuma, znanosti in družbeno-ekonomskega napredka.<ref>{{navedi knjigo|title=Lenin's Collected Works|publisher=Progress Publishers|location=Moscow|volume=33|year=1972|pages=227–236|last=Lenin|first=Vladimir Ilyich|chapter=On the Significance of Militant Materialism|orig-year=1922|url=http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1922/mar/12.htm|translator1=David Skvirsky|translator2=George Hanna|via=marxists.org}}</ref> Protiverske kampanje boljševiške vlade so vključevale propagando, protiversko zakonodajo, sekularno univerzalno izobraževanje, protiversko diskriminacijo, politično nadlegovanje, nenehne aretacije in politično nasilje.<ref name="Thrower">{{navedi knjigo|author=De James Thrower|url=https://books.google.com/books?id=BGJtDwJ7aPwC&q=In+the+pre-war+period+the+emphasis+was+on+'practical+atheism'+%E2%80%93+the+more+so+as+Stalin,+the+sole+arbiter+in+such+matters+had+not+made+a+single+theoretical+pronouncement+on+religion+or+the+study+of+religion+%E2%80%93+and+'practical+atheism'+meant+schools+from+the+propagation+of+atheism,+the+administrative+elimination+of+the+clergy,+atheist+museums+where+churches+had+once+stood,+and+a+continuous+stream+of+hate-propaganda+designed+to+terrorise+the+faithful+into+submission.&pg=PA135|page=135|title=Marxist-Leninist Scientific Atheism and the Study of Religion and Atheism in the USSR|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-90-279-3060-6|year=1983}}</ref> Sprva so boljševiki pričakovali, da bo vera izginila z vzpostavitvijo [[Socializem|socializma]], zato so po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 tolerirali večino ver, razen vzhodne pravoslavne cerkve, ki je podpirala carsko avtokracijo.<ref>{{navedi knjigo|editor-last=Ramet|editor-first=Sabrina Petra|title=Religious Policy in the Soviet Union|url=https://books.google.com/books?id=EGZWrMIXlPAC|publisher=Cambridge University Press|year=1992|isbn=9780521022309|page=4}}</ref> Toda do poznih dvajsetih let 20. stoletja, ko vera še ni izginila, je boljševiška vlada [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] začela izvajati še strožje protiverske kampanje, ki so preganjale »škofe, duhovnike in vernike« vseh krščanskih veroizpovedi in jih aretirale, zaprle v koncentracijska taborišča [[Gulag]] ali jih usmrtile.{{sfnp|Ramet|1992|page=15}}<ref name="GinsburgsSimons1994">{{navedi knjigo|page=12|year=1994|title=Law in Eastern Europe|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|author=George Ginsburgs, William B. Simons|quote=Just as outrageous was the conduct of the NKVD abroad on those occasions where it was afforded the opportunity to enlarge the geographical scope of its work. Thousands of political suspects and Lamaist priests were rounded up in Mongolia by the NKVD in concert with its local affiliate, executed on the spot or shipped off to the Soviet Union to be shot or die at hard labor in the mushrooming GULAG system.}}</ref> Na vzhodu je sovjetska tajna policija [[NKVD]] budistične lamaistične duhovnike usmrtila na kraju samem; in do leta 1941, ko je [[Operacija Barbarossa|nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo]], je bilo 40.000 cerkva in 25.000 mošej zaprtih in preurejenih v šole, kinematografe in klube, skladišča, skladišča žita ter muzeje znanstvenega ateizma.<ref name="ToddWaller2011">{{navedi knjigo|last1=Todd|first1=Allan|last2=Waller|first2=Sally|title=History for the IB Diploma: Origins and Development of Authoritarian and Single Party States|date=19 May 2011|publisher=Cambridge University Press|language=en|isbn=9780521189347|page=53|quote=By the time of the Nazi invasion in 1941, nearly 40,000 Christian churches and 25,000 Muslims mosques had been closed down and converted into schools, cinemas, clubs, warehouses and grain stores, or Museums of Scientific Atheism.}}</ref> Leta 1959 je bil akademski predmet Osnove znanstvenega ateizma (Osnovy nauchnogo ateizma) »uveden v učni program vseh visokošolskih ustanov« v Sovjetski zvezi. Leta 1964 je postala obvezna za vse učence zaradi "slabega odziva prejšnje generacije študentov".<ref name="JThrower1983">{{navedi knjigo|last=Thrower|first=James|title=Marxist-Leninist "scientific Atheism" and the Study of Religion and Atheism in the USSR|url=https://archive.org/details/marxistleninists0000thro|year=1983|publisher=[[Walter de Gruyter]]|language=en|isbn=9789027930606|quote=In 1959, a new course, entitled ''Osnovy nauchnogo ateizma'' (Fundamentals of Scientific Atheism) was introduced into the curriculum of all higher educational institutions, including universities. The course was originally voluntary, but owing to the paucity of student response it has, from 1964, been compulsory for all students.}}</ref> == Glej tudi == * [[Marksizem in religija]] * [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]] * [[Preganjanje kristjanov v Severni Koreji]] * [[Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku]] * [[Opij ljudstva]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Marksizem]] [[Kategorija:Ateizem]] [[Kategorija:Religija in politika]] 285rav8w9wkevfso196cxvr3lsgffew 0 522358 6685040 6280130 2026-06-04T10:27:10Z 663highland 15482 /* Galerija */ 6685040 wikitext text/x-wiki [[File:160211 Higashi Honganji Kyoto Japan06s3.jpg|thumb|300px|[[Higaši Hongan-dži]] v [[Kjoto|Kjotu]]]] '''Budistični templji''' ali '''budistični samostani''' skupaj s [[Šintoistično svetišče|šintoističnimi svetišči]] veljajo za ene najštevilčnejših, znanih in najpomembnejših verskih stavb na [[Japonska|Japonskem]]. Šogunati ali voditelji Japonske so si že od [[obdobje Momojame |obdobja Momojame]] dali prednostno nalogo posodabljanja in obnove budističnih templjev.<ref>{{navedi knjigo|title=History of Japanese Art|last=Mason|first=Penelope|publisher=Pearson Education Inc|year=2005|isbn=0-13-117601-3|location=Upper Saddle River, New Jersey|pages=305}}</ref> Japonska beseda za budistični samostan je ''tera'' (寺) (branje ''kun'') in isti ''[[kandži]]'' ima tudi izgovorjavo ''dži'' (pri branju), tako da se imena templjev pogosto končajo na ''-dera'' ali ''-dži''. Druga končnica, ''-in'' (院), se običajno uporablja za označevanje manjših templjev. Znani templji, kot so [[Kijomizu-dera]], [[Enrjaku-dži]] in [[Kotoku-in]], so templji, ki uporabljajo opisani vzorec poimenovanja. == Etimologija == Japonska beseda za budistični tempelj ''tera'' (寺) je bila v antiki zapisana tudi fonetično 天良, ''tera'' in je sorodna s sodobno korejščino ''čǒl'' iz srednjekorejščine ''Tiel'', Jurčen ''Taira'' in rekonstruirano starokitajščino ''*dɘiaʁ'', kar vse pomeni »budistični samostan«. Te besede očitno izhajajo iz aramejske besede za »samostan« ''dērā/ dairā/ dēr'' (iz korena ''dwr'' »živeti skupaj«), ne pa iz nepovezane in poznejše indijske besede za samostan [[vihara]] in so jih morda prenesli prvi srednjeazijski prevajalci budističnih svetih spisov, kot sta An Šigao ali Lokaksema.<ref name="CIB">{{cite journal|last1=Beckwith|first1=Christopher I.|author-link1=|title=The Aramaic source of the East Asian word for 'Buddhist monastery': on the spread of Central Asian monasticism in the Kushan Period (2014)|journal=Journal Asiatique|date=2014|volume=302|issue=1|pages=111–138|url=https://www.academia.edu/19612033|language=en}}</ref> == Budistične in šintoistične strukture == [[File:Shitennoji-torii.jpg|thumb|''[[Tori]]'' na vhodu v [[Šiteno-dži]], budistični tempelj v Osaki]] Na Japonskem budistični templji sobivajo s šintoističnimi svetišči in oba si delita osnovne značilnosti [[japonska arhitektura|japonske tradicionalne arhitekture]]. Tako ''[[Tori]]'' kot ''rōmon'' označujeta vhod v svetišče in templje, čeprav je ''tori'' povezan s [[šintoizem|šintoizmom]], ''romon'' pa z [[budizem|budizmom]]. Nekatera svetišča, na primer Ivašimizu Hačiman-gū, imajo glavna vrata v budističnem slogu, imenovana ''sōmon''. Mnogi templji imajo ''Čōzu-ja'' (tudi ''temizu-ja'') in ''komainu'', kot svetišče. Nasprotno pa nekatera svetišča uporabljajo kadilo ali imajo zvonik ''šōrō''. Drugi – na primer svetišče Tanzan v Nari – imajo lahko celo [[japonska pagoda|pagodo]].<ref>{{navedi knjigo|title=Nihon Kenchiku-shi|editor=Fujita Masaya, Koga Shūsaku|publisher=Shōwa-dō|date=April 10, 1990|edition=September 30, 2008|isbn=4-8122-9805-9|language=ja|page=79}}</ref> [[File:神泉苑、京都.jpg|thumb|right|''Honden'' boginje Zennjo Rjūō, znotraj templja Šingon v Kjotu]] Podobnosti med templji in svetišči so tudi funkcionalne. Tako kot svetišče tudi budistični tempelj ni primarno kraj čaščenja: njegove najpomembnejše stavbe se uporabljajo za hrambo svetih predmetov (''honzon''- uveljavljena glavna podoba ali glavno božanstvo, enakovreden ''šintai''- telo ''[[kami]]ja'' - svetišča) in niso dostopne vernikom. Za razliko od krščanske cerkve je [[tempelj]] tudi [[samostan]]. Za določene obrede obstajajo specializirane stavbe, ki pa so običajno odprte le za omejeno število udeležencev. Verska množična srečanja ne potekajo redno kot pri krščanskih verah in v nobenem primeru niso v templju. Če je v obredu udeleženih veliko ljudi, bo imel praznični značaj in bo potekal na prostem. Arhitekturni elementi budističnega templja naj bi utelešali teme in učenja budizma. Razlog za velike strukturne podobnosti med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči je v njihovi skupni zgodovini. Ko se je šintoizem prvič srečal z budizmom, je postal bolj razlagalen, saj ni poskušal razložiti vesolja, kot je včasih poskušal budizem.<ref name=":1">{{navedi knjigo|title=The Art and Architecture of Japan|url=https://archive.org/details/artarchitectureo0000pain_f1v3|last=Paine and Soper|first=Robert Treat and Alexander|publisher=Yale University Press|year=1981|isbn=0-300-05333-9|location=Hong Kong|pages=[https://archive.org/details/artarchitectureo0000pain_f1v3/page/345 345]}}</ref> Pravzaprav je normalno, da je bil tempelj tudi svetišče, zato je v arhitekturnem smislu očitnih razlik med obema tako malo, da jih pogosto lahko vidi le strokovnjak.<ref name="Scheid-bauten">{{navedi splet|last=Bernhard|first=Scheid|title=Anleitung: Religiōse Bauten in Japan|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|work=Religion in Japan|language=de|publisher=University of Vienna|access-date=17 October 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101023132042/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|archive-date=23 October 2010|url-status=dead}}</ref> Mnogi obiskovalci obiščejo budistične templje in šintoistična svetišča iz podobnih razlogov, kot je molitev ali za srečo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.japantimes.co.jp/culture/2013/05/16/arts/seeing-where-shinto-and-buddhism-cross/#.XKp4LC-ZMn1|title=Seeing Where Shinto and Buddhism Cross|last=Tamashige|first=Sachiko|date=2013|website=The Japan Times|access-date=April 7, 2019}}</ref> Obe veri sobivata zaradi povečane priljubljenosti verstev in rojstva novih verstev. Svetišča, v katerih so bili skriti lokalni ''kamiji'', so obstajala že dolgo pred prihodom budizma, vendar so bila sestavljena bodisi iz razmejenih kopenskih območij brez kakršnih koli stavb ali iz začasnih svetišč, postavljenih po potrebi.<ref name="fk">Fujita, Koga (2008:20-21)</ref> S prihodom budizma na Japonsko v 6. stoletju so bila svetišča podvržena njegovemu vplivu in sprejela tako koncept stalnih struktur kot arhitekturo budističnih templjev. [[File:Iwashimizu Hachimangu minamisomon.jpg|thumb|left|Vrata v budističnem slogu (''karamon'') v Ivašimizu Hačiman-gū]] Zaporedni razvoj ''šinbucu-šūgō'' ([[sinkretizem]] budizma in čaščenja ''kamija'') in teorije ''hondži suidžaku'' je pripeljal do skoraj popolnega zlitja čaščenja ''kamija'' in budizma.<ref name="scheid-mitteralter">{{navedi splet|last=Scheid|first=Bernhard|title=Shinto:Versuch einer Begriffbestimmung|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|work=Religion in Japan|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=17 October 2010|archive-date=1 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701160256/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|url-status=dead}}</ref> Postalo je običajno, da so svetišča spremljali templji v mešanih kompleksih, imenovanih ''džingū-dži'' (神宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«) ali ''mijadera'' (宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«). Običajno je bilo tudi nasprotno: večina templjev je imela vsaj majhno svetišče, posvečeno svojim skrbniškim ''kamijem'' in so se zato imenovali ''džiša'' (寺社, »tempeljska svetišča«). [[Obdobje Meidži]] je odpravilo večino ''džingū-dži'', vendar je pustilo ''džiša'' nedotaknjeno, tako da ima večina templjev še danes vsaj eno, včasih zelo veliko, svetišče v svojih prostorih in budistično boginjo Benzaiten pogosto častijo v šintoističnih svetiščih.<ref>{{navedi splet|title=Jingūji|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1126|publisher=Encyclopedia of Shinto|access-date=29 September 2010|archive-date=2017-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20171212222106/http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1126|url-status=dead}}</ref> Posledično so stoletja imeli svetišča in templji simbiotično razmerje, v katerem so vplivali drug na drugega. Svetišča so iz budizma prevzela svoja vrata (''Mon''), uporabo dvorane za laične vernike, uporabo barvitega lesa in še več, medtem ko je bila kitajska budistična arhitektura prilagojena japonskemu okusu z bolj asimetričnimi tlorisi, večjo uporabo naravnih materialov in prilagoditev samostana obstoječemu naravnemu okolju.<ref name="young-p47">{{Harvnb|Young|Young|2007}}, [https://books.google.com/books?id=Ag5WpEKifGEC&pg=PA47#v=onepage&q&f=false p=47]</ref> Jasna ločitev med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči, ki je danes običajna, se pojavi šele kot posledica zakona ''šinbucu bunri'' (»ločitev kamijev in Bud«) iz leta 1868. To ločitev je predpisal zakon in številna svetišča-templji so bili prisiljeni postati le svetišča, med njimi slavna, kot sta [[Usa Džingū]] in [[Curugaoka Hačiman-gū]]. Ker je bilo mešanje obeh religij zdaj prepovedano, so morali ''džingū-dži'' odstopiti nekaj svojih posesti ali razstaviti nekatere svoje stavbe, s čimer so poškodovali celovitost svoje kulturne dediščine ter zmanjšali zgodovinsko in ekonomsko vrednost svojih posesti.<ref name="KOT">Kamakura Official Textbook for Culture and Tourism</ref> Na primer, velikanska Niō v Curugaoke Hačiman-gū (dva lesena jezna in mišičasta čuvaja, ki ju običajno najdemo ob straneh vhoda v tempelj), ki sta bila predmet budističnega čaščenja in zato nezakonita tam, kjer sta bila, sta bila prodana Jufuku-džiju, kjer sta še vedno. <ref>Mutsu (1995:172)</ref> Svetišče-tempelj je moralo uničiti tudi stavbe, povezane z budizmom, na primer ''tahōtō'' (多宝塔 - pagoda z mnogimi dragulji), ''midō'' in ''šičidō garan'' (sedem dvoran, ki sestavljajo idealen kompleks budističnega templja). == Arhitektura == === Splošne lastnosti === [[File:170216 Nishi Honganji Kyoto Japan03s4.jpg|thumb|left|Streha je prevladujoča značilnost budističnega templja.]] Budistična arhitektura na Japonskem ni avtohtona, temveč uvožena iz Kitajske in drugih azijskih kultur skozi stoletja s tako stalnostjo, da so predstavljeni gradbeni slogi vseh šestih dinastij. V njeni zgodovini posledično prevladujejo kitajske in druge azijske tehnike in slogi (prisotni celo v [[Veliko svetišče Ise| svetišču Ise]], ki velja za bistvo japonske arhitekture) na eni strani ter japonske izvirne različice teh tem na drugi strani.<ref name="hozintro">Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno les v različnih oblikah (deske, slama, lubje itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture, se uporabi kamna izogibajo, razen za določene posebne namene, na primer tempeljske podije in temelje pagod. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: steber in preklada podpirata veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in v vsakem primeru nenosilne. Struktura stebra in preklade uteleša ''Axis Mundi'' ikonične oblike Bude, ki je običajno predstavljena v pagodah in indijskih stupah. Loočne in obokane strehe so popolnoma odsotni. Krivulje [[zatrep]]a in strehe so blažje kot na Kitajskem, stebrova [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[Streha]] je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjo''. Ti preveliki napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi templja. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere včasih odhajajo drugi manj pomembni prostori, na primer hodniki, imenovani ''hisaši''. Razdelitve notranjega prostora so nestalne, velikost prostora je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče spremeniti glede na potrebe. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi do neke mere ni absolutno, saj je mogoče odstraniti cele stene in tako tempelj odpreti obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v templju pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je Nikkō Tōšō-gū, kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, okrasje sledi osnovnim strukturam in jih zato bolj poudarja kot skriva. Te arhitekturne značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj. To se je na primer zgodilo v Hōrjū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. Budistična arhitektura [[obdobje Heian |obdobja Heian]] je bila sestavljena iz ponovnega vznika nacionalnih okusov. Tempelj Hodžodži predstavlja raj in čisto deželo, ki uteleša elemente budizma čiste dežele. Zadnji formalni tempelj je bil Mocudži. Murodži je tempeljski kompleks pod goro Muro. Območje za templjem je sveto in je prepovedano za obiskovalce in romarje. Posebno svete so jame gore Muro. Znamenita Zmajeva jama je dom za kralja zmajev, ki ščiti državo. To je primer, kako so naravni elementi sveti vidiki budističnih templjev.<ref>{{navedi knjigo|title=Muroji Rearranging Art and History at a Japanese Buddhist Temple|last=Fowler|first=Sherry D.|publisher=University of Hawai'i Press|year=2005|location=Honolulu|pages=9}}</ref> Obstajajo štirje veliki templji iz sedmega stoletja: Asuka-dera, Kudara Odera, Kavaradera in Jakuši-dži.<ref name=":0">{{navedi knjigo|title=The Four Great Temples|url=https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca|url-access=limited|last=McCallum|first=Donald F.|publisher=University of Hawai'i Press|year=2009|isbn=978-0-8248-3114-1|location=Honolulu|pages=[https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca/page/n225 207]}}</ref> === Štirje veliki templji iz 7. stoletja === ==== Asuka-dera ==== Asuka-dera (飛鳥寺), znan tudi kot Hōkō-dži (法興寺) je budistični tempelj v Asuki, Nara. Asuka-dera velja za enega najstarejših templjev na Japonskem. Ta velika dvorana je imela tri zlate dvorane in je bila prvi tempelj v polnem obsegu. Bil je najpomembnejši tempelj v obdobju Asuka. Ustanovitelj je bil Soga no Umako in je zgradil manjšo rezidenco, podobno veliki dvorani. V tem naravnem okolju so stoletja kasneje gradili številne kraljeve palače. Ko ga obiščemo danes, komaj ohranja svojo veličino, ki jo je imel nekoč, saj ni jasnih oznak, kje so bile prvotne dvorane, zdaj pa je glavno prizorišče parkirišče s turističnimi avtobusi. ==== Kudara-dera ==== Kudara-ji (百済寺) je bil budistični tempelj v mestu Hirakata v Osaki na Japonskem. Tempelj je zdaj v ruševinah, njegovo nekdanje območje pa je bilo leta 1941 razglašeno za nacionalno zgodovinsko mesto, leta 1952 pa je bilo imenovanje spremenjeno v posebno nacionalno zgodovinsko mesto. Mesto je bilo leta 1965 odprto za javnost kot eden prvih japonskih arheoloških parkov.<ref name="Bunka1">{{navedi splet |url= https://bunka.nii.ac.jp/heritages/detail/138794 |title=百済寺跡 |trans-title=Kudara-dera ruins|language=ja|publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=August 20, 2020}}</ref> Temeljni ostanki bi lahko bili ostanki, najdeni na mestu ribnika Kibi (''Kibi Ike''). Ta veliki tempelj je imel devetnadstropno pagodo, ki je bila zgrajena na začetku budizma na Japonskem. [[File:Yakushiji Nara03s3s4350.jpg|thumb|[[Jakuši-dži]] je budistični tempelj v Nari in je del Unescove svetovne dediščine [[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]].]] ==== Kavara-dera ==== Kawara-dera (川原寺) je bil budistični tempelj, ustanovljen v obdobju Asuka v Asuki, prefektura Nara, Izkopavanja so razkrila obsežen kompleks, ki je vključeval dva ''[[glavna dvorana (japonski budizem)|kon-dōja]]'', pagodo, obsežne prostore za duhovnike in strešnike, ki so »med najlepšimi, kar jih je bilo kdaj narejeno na Japonskem«.<ref>{{navedi knjigo |title=The Four Great Temples: Buddhist Archaeology, Architecture, and Icons of Seventh-Century Japan |year=2009 |url=https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca |author=McCallum, Donald F |publisher=University of Hawaii Press |isbn=978-0-8248-3114-1 |pages=[https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca/page/n174 156]–200}}</ref> Območje je bilo označeno kot zgodovinsko območje in je del skupine območij, ki so bila leta 2007 predložena za prihodnji vpis na Unescov seznam svetovne dediščine: Asuka-Fujiwara: Arheološka najdišča starodavnih prestolnic Japonske in z njimi povezane nepremičnine. <ref>{{navedi splet |url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/401/1932 |title=川原寺跡 |trans-title=Site of Kawara-dera |language=ja|publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=6 June 2012}}</ref> Izkopavanja in rekonstrukcija Kavara-dere nam pomagajo razumeti, kako je prvotno izgledala. Tloris je imel prvotno dve zlati dvorani s pagodo in nato stanovanjske prostore za menihe. Bil je asimetrično postavljen, kar je bilo za ta čas zelo novo in inovativno. V virih manjka zgodovina gradnje in kdo jo je naročil. ==== Jakuši-dži ==== {{glavni|Jakuši-dži}} V zgodnjem 8. stoletju je bil ta tempelj zgrajen v Nari in je bil danes reproduciran v izvirno postavitev. Tu obstaja monumentalna triada Jakuši. Struktura je v svetlih barvah, kot bi bila tudi prvotno. Jakuši-dži (薬師寺) je eden najbolj znanih imperialnih in starodavnih budističnih templjev na Japonskem in je bil nekoč eden od sedmih velikih templjev Nanta v Nari. Tempelj je sedež šole japonskega budizma Hossō. [[Jakuši-dži]] je eno od območij, ki so skupaj vpisana kot Unescov seznam svetovne dediščine pod imenom [[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]].<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/870]</ref> === Zgodovina === [[File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg|thumb|150 px|[[Ičidžō-dži]]jeva [[pagoda]] je primer sloga ''vajō'']] {{glavni|Japonska budistična arhitektura}} Arhitektura budističnih templjev, tako kot arhitektura katere koli stavbe, se je skozi stoletja spreminjala in razvijala. Čeprav se posamezne podrobnosti lahko razlikujejo, imajo splošne teme in slogi velike podobnosti in skupen izvor. Že omenjeni Hōrjū-dži je bil eden prvih budističnih templjev, zgrajenih na Japonskem. Njegove primarne strukture predstavljajo slog, ki je veljal v kitajski [[dinastija Sui|dinastiji Sui]] iz 6. stoletja našega štetja. ''Kondō'' (Zlata dvorana) je struktura z dvojno streho, ki jo podpirajo debeli, močni stebri in daje občutek drznosti in teže. Večina budističnih templjev na Japonskem pripada enemu od štirih glavnih stilov: * '''Vajō''' (和様, {{Abbr|dob.|dobesedno}} 'Japonski slog') – slog, ki sta ga v umetnosti in arhitekturi na Japonskem v obdobju Heian razvili [[vadžrajana|ezoterični]] sekti Tendai in Šingon na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Tako imenovano, da bi se razlikovalo od uvoženih kitajskih slogov, je v arhitekturi zanj značilna preprostost, opustitev okraskov, uporaba naravnega lesa in na splošno preprostih materialov. * '''Daibucujō''' (大仏様, {{Abbr|dob.|dobesedno}} 'slog velikega Bude') - japonski religiozni arhitekturni slog, ki je nastal v poznem 12. ali začetku 13. stoletja na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Ta veličasten in monumentalen slog, ki ga je uvedel duhovnik Čogen, je temeljil na arhitekturi [[dinatija Song|dinastije Song]] in je bil antiteza preprostemu in tradicionalnemu slogu ''vajō''. ''Nandaimon'' v [[Todai-dži]] in dvorana Amida v Džōdo-dži sta edina obstoječa primera tega sloga.<ref name="fletcher-p737">{{Harvnb|Fletcher|Cruickshank|1996}}, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&pg=PA737#v=onepage&q&f=false p=737]</ref><ref name="nishi-p20">{{Harvnb|Nishi|Hozumi|1996}}, [https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&pg=PA20#v=onepage&q&f=false p=20]</ref> * '''Zenšūjō''' (禅宗様, {{Abbr|dob.|dobesedno}} 'Zen slog') – slog, ki je dobil ime po svojih ustvarjalcih, budistični sekti Zen in ki se je pojavil v poznem 12. ali začetku 13. stoletja na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Zenšūjō se je prvotno imenoval ''karajo'' (唐様, kitajski slog), vendar ga je, tako kot slog Daibucu, preimenoval Ōta Hirotarō, učenjak iz 20. stoletja. Njegove značilnosti so zemeljska tla, okrasne ukrivljene strehe ''mokoši'' (裳階・裳層, dobesedno 'nadstropje s krilom'), okrasna enoslojna streha, ki obkroža stavbo pod pravo streho) in izrazito ukrivljene glavne strehe, okna v obliki koničastega loka ali okna v obliki zvona (''katōmado,'' 火灯窓, {{Abbr|dob.|dobesedno}} okno z ognjeno svetlobo) in opažena vrata.<ref name="fletcher-p738">{{Harvnb|Fletcher|Cruickshank|1996}}, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&pg=PA738#v=onepage&q&f=false p=738]</ref> Tipičen slog je tudi glavna dvorana Bucuden (仏殿, Budova dvorana), ki ima samo eno nadstropje, vendar se zdi, da ima dve, ker ima pokrito dvokapno streho, imenovano ''mokoši''. * '''Setčūjō''' (折衷様, {{Abbr|dob.|dobesedno}} 'eklektični slog') – arhitekturni slog, ki se je rodil na Japonskem v [[obdobje Muromači|obdobju Muromači]] iz zlitja elementov treh predhodnih slogov, vajō, daibucujō in zenšujō. Ponazarja ga glavna dvorana v Kakurin-dži.<ref name="fletcher-p738"/><ref name="young-p44">{{Harvnb|Young|Young|2007}}, [https://books.google.com/books?id=Ag5WpEKifGEC&pg=PA44#v=onepage&q&f=false p=44]</ref> Zlasti kombinacija vajō in daibucujō je postala tako pogosta, da jo učenjaki včasih ločeno razvrstijo pod imenom Šin-vajō (新和様, ''nova potō''). === Lega in geomantični položaj === [[File:Toshodaiji Nara Nara pref04s5s4290.jpg|thumb|left|Del Tōšōdai-džijevega ''garana'' (od leve proti desni, ''kondō, kōdō, korō'' in ''Raiō'')]] Budistični tempeljski kompleksi so sestavljeni iz številnih struktur, urejenih v skladu z določenimi koncepti ali smernicami. Razporeditev večjih stavb (''garan haiči'', 伽藍配置) se je sčasoma spreminjala. Zgodnji vzorec je imel vrata, stolp, ''kondō'' in ''kodō'' v ravni črti od juga proti severu. Hodniki so segali proti vzhodu in zahodu od bokov vrat, nato so se obrnili proti severu in se nazadnje združili severno od ''kōdoja'' ter oblikovali križni hodnik okoli pagode in glavnih dvoran. Ta vzorec, ki ga tipizira ''[[Šiteno-dži]]'' v [[Osaka|Osaki]], je prišel s Kitajske prek [[Baekdže]]ja; Kitajski slog budističnih templjev, čeprav ga je Kitajska prek Korejskega polotoka nekoliko spremenila, je nazadnje temeljil na slogu kitajskih palač, kar je razvidno iz številnih osnovnih oblikovnih značilnosti, ki še danes ostajajo v templjih vseh treh držav. Kompleks budističnih templjev na Japonskem na splošno sledi vzorcu niza svetih prostorov, ki obkrožajo dvorišče in v katere se vstopa skozi vrsto vrat. Ta vrata bodo običajno imela par velikih kipov varuhov, imenovanih ''Niō''. Poleg tega je veliko pomembnejših ali močnejših templjev zgrajenih na lokacijah, ki so ugodne glede na zapovedi kitajske [[geomantija|geomantije]]. Enrjaku-dži, ki stoji na vrhu gore Hiei severovzhodno od Kjota, naj bi na primer branil mesto pred zlimi duhovi, če je postavljen v to smer. Pomembne vloge igrajo tudi razporeditve gora in drugih geografskih značilnosti v določenih smereh okoli templja. Ta običaj se je ohranil še dolgo. Osem stoletij po ustanovitvi Enrjaku-dži je [[šogunat Tokugava]] zgradil Kan'ei-dži v podobni smeri za zaščito svojega [[grad Edo|gradu Edo]]. Njegovo gorsko ime, gora Tōei (東叡山 ''Tōei-zan''), ima znak iz gore Hiei (比叡山 ''Hiei-zan'') in se lahko razlaga kot »gora Hiei vzhoda«. Curugaoka Hačiman-gū v Kamakuri je zdaj samo šintoistično svetišče, toda pred Odredbo o ločitvi šintoizma in budizma (神仏判然令) iz leta 1868 se je imenovalo Curugaoka Hačiman-gū-dži (鶴岡八幡宮寺, ''Csurugaoka Hačiman svetišče tempelj) in je bil tudi budistični tempelj, eden najstarejših v mestu.<ref name="KOT56">Kamakura Shōkō Kaigijo (2008: 56-57)</ref> Tempelj in mesto sta bila zgrajena z mislijo na [[feng šuj]]. Sedanja lokacija je bila skrbno izbrana kot najugodnejša po posvetovanju z vedeževalcem, saj je imela goro na severu (Hokuzan (北山)), reko na vzhodu (Namerikava) in veliko cesto na zahodu (Koto Kaidō (古東街道)) in je bil odprt proti jugu (v zaliv Sagami).<ref name="Onuki80">Ōnuki (2008:80)</ref> Vsako smer je varoval bog: Genbu je varoval sever, Seirjū vzhod, Bjakko zahod in Suzaku jug. Vrbe ob ribnikih in katalpe ob Muzeju moderne umetnosti predstavljajo Seirjū oziroma Bjakko. Geomantija je v obdobju Heian izgubila na pomenu, saj je bila postavitev templja prilagojena naravnemu okolju, ne upoštevajoč feng šuja. Poleg geomantičnih vidikov je treba tudi budistične templje, tako kot vse druge verske strukture, organizirati tako, da najbolje služijo različnim namenom. Najpomembnejši prostor v vsakem budističnem tempeljskem kompleksu je sveti prostor, kjer se hranijo podobe Bud in bodhisatev in kjer se izvajajo pomembni obredi. [[File:Zuiryuji Temple 2010-08-29 03.jpg|thumb|right|''Hattō'' pri [[Zuirjū-dži (Tojama)|Zuirjū-dži]]]] Ti prostori so vedno ločeni od tistih, ki so dostopni laičnim vernikom, čeprav sta razdalja med obema in način njune ločitve precej različna. V mnogih templjih je le lesena ograja, ki ločuje sveti prostor od prostora laikov, v mnogih drugih pa je med njima velika razdalja, morda gramozno dvorišče. Druga stavba ali prostor, ki je velikega pomena, je namenjen fizičnim vsakodnevnim potrebam duhovščine. Prostori za prehranjevanje, spanje in učenje so bistveni, zlasti v tistih templjih, ki služijo kot samostani. Po besedilu iz 13. stoletja<ref>Shōtoku Taishi's Denkokonmokurokushō (聖徳太子伝古今目録抄)</ref> je »garan tempelj s ''kon-dō'' (glavna dvorana), ''tō'' (pagoda), ''kō-dō'' (predavalnica), ''shōrō'' (zvonik), ''džiki –dō'' (refektorij), ''sōbō'' (bivalni prostori menihov) in ''kjōzō'' (skladišče svetih spisov, knjižnica)«.<ref name="kosetsu">Kōsetsu Bukkyō Daijiten (広説仏教語大辞典)</ref> To je sedem navedenih elementov ''šičidō Nanto Rokušū'' (南都六宗, Nara šest sekt) <ref>The six Buddhist schools (南都六宗), introduced to Japan during the Asuka and Nara periods</ref> templja. Besedilo iz 15. stoletja<ref>{{nihongo|Sekiso Ōrai|尺素往来}}</ref> opisuje, kako so templji šole Zen (Sōtō (曹洞), Rinzai (臨済)) <ref>The Ōbaku School ({{lang|ja|黃檗}}) arrived in Japan in the 17th century.</ref> vključevali ''bucuden'' ali ''bucu-dō'' (glavna dvorana), ''hattō'' (predavalnica), ''kuin'' (kuhinja /pisarna), ''sō-dō'' (stavba, posvečena Zazenu), ''sanmon'' (glavna vrata), ''tōsu'' (stranišče) in ''jokušicu'' (kopel). == Skupne značilnosti templja == [[File:Historic Monuments of Ancient Kyoto (Kyoto, Uji and Otsu Cities)-122729.jpg|thumb|Budistični tempelj [[Kinkaku-dži]], ki ga je UNESCO razglasil za svetovno dediščino.]] * ''Bucuden'' ali ''Bucu-dō'' (仏殿・仏堂) – {{abbr|dob.|dobesedno}} Budova dvorana ** Glavna dvorana templja Zen. Zdi se, da ima dve nadstropji, vendar ima v resnici samo eno in meri 3 × 3 ali 5 × 5 polj. ** Vsaka stavba s kipom Bude ali bodhisatve in namenjena molitvi. * ''čindžuša'' (鎮守社/鎮主社) – majhno svetišče, zgrajeno v budističnem templju in posvečeno njegovemu skrbniku ''kamiju''. * ''čōzuja'' (手水舎) – glej ''temizuja''. * ''čūmon'' (中門) – v templju so vrata za naindaimonom povezana s ''kairō''. * ''[[Do (arhitektura)|dō]]'' (堂) – {{abbr|dob.|dobesedno}} »hodnik«. Pripona za ime stavb, ki so del templja. Predpona je lahko ime božanstva, ki je povezano z njo (npr. Jakuši-dō ali dvorana Jakuši) ali izraža funkcijo stavbe znotraj kompleksa templja (npr. ''hon-dō'' ali glavna dvorana). Glej tudi ''Bucu-dō, hō-dō, hon-dō, jiki-dō, kaisan-dō, kō-dō, kon-dō, kjō-dō, mandara-dō, miei-dō, mi-dō, sō-dō, Jakuši-dō'' in ''zen-dō''. * ''garan'' – glej ''šiči-dō garan''. * ''hattō'' (法堂) – {{abbr|dob.|dobesedno}} »Dharma dvorana«. Stavba, namenjena predavanjem glavnega duhovnika o budističnih spisih (''hō''). * ''hōjō'' (方丈) – bivalni prostor glavnega duhovnika zenovskega templja. * ''Hokke-dō'' (法華堂) – {{abbr|dob.|dobesedno}} »Dvorana lotosove sutre«. V budizmu ''Tendai'', dvorana, katere postavitev omogoča hojo okoli kipa za meditacijo. Namen hoje je osredotočanje na ''Hokekjō'' in iskanje končne resnice. * ''honbō'' (本坊) – rezidenca ''džušokuja'' ali glavnega duhovnika templja. * ''[[kairo (arhitektura)|kairō]]'' (回廊・廻廊) – dolg in pokrit [[portik]]u podoben prehod, ki povezuje dve stavbi. * ''kaisan-dō'' (開山堂) – dvorana ustanovitelja, navadno v templju Zen. Stavba s kipom, portretom ali spominsko ploščo ustanovitelja templja ali sekte, ki ji pripada. Templji sekte Džōdo ga pogosto imenujejo ''miei-dō''. * ''karamon'' (唐門) – generični izraz za vrata z obokano streho. * ''karesansui'' (枯山水) – {{abbr|dob.|dobesedno}} »suha pokrajina«. Japonski skalnjak, pogosto prisoten v zenovskih templjih, včasih pa ga najdemo tudi v templjih drugih sekt. * ''katōmado'' (華頭窓) – okno v obliki zvona, ki so ga prvotno razvili v zenovskih templjih na Kitajskem, vendar ga pogosto uporabljajo druge budistične sekte in tudi v laičnih stavbah. * ''[[glavna dvorana (japonski budizem)|kon-dō]]'' (金堂) – {{abbr|dob.|dobesedno}} »zlata dvorana«, je glavna dvorana garana, v kateri je glavni predmet čaščenja. Za razliko od ''bucudena'' je to prava dvonadstropna stavba (čeprav lahko drugo nadstropje včasih manjka) z merami 9 × 7 zalivov. * ''konrō'' (軒廊) – pokrit hodnik med dvema stavbama * ''korō'' ali ''kurō'' (鼓楼) – stolp, v katerem je boben, ki označuje minevanje časa. Včasih je bil obrnjen proti ''šōrō'' in ležal poleg ''kō-dō'', zdaj pa je boben običajno shranjen v ''rōmonu''. * ''kuin*'' (庫院) – kuhinja/pisarna zen garana. Stavba, v kateri so kuhinje, kuhinja in pisarne templja. Običajno se nahaja pred in ob strani ''bucudena'', obrnjen proti ''sō-dō''. Imenuje se tudi kuri. * ''kuri'' (庫裏) – glej ''kuin'' * ''kjō-dō'' (経堂) – glej ''kjōzō''. * ''kjōzō'' (経蔵) – {{abbr|dob.|dobesedno}} »skladišče svetih spisov«. Skladišče suter in knjig o zgodovini templja. Imenuje se tudi ''kjō–dō''. * ''miei-dō'' (御影堂) – {{abbr|dob.|dobesedno}} »slikovna dvorana«. Stavba s podobo ustanovitelja templja, enakovredna ''kaisan-dō'' sekte Zen. * ''mi-dō'' (御堂) – generični častni izraz za stavbo, v kateri je sveti kip. * Miroku Njorai (弥勒如来) – japonsko ime Maitreja. * ''[[Mon (arhitektura)|mon]]'' (門) – tempeljska vrata, ki jih lahko poimenujemo po svojem položaju (''nandaimon'': {{abbr|dob.|dobesedno}} »velika južna vrata«), stavbi (''nijūmon'': »dvonadstropna vrata«), božanstvu (Niōmon, {{abbr|dob.|dobesedno}} »Nio vrata«), ali njegova uporaba (''onarimon'': dobesedno »cesarska vrata za obisk«, vrata, rezervirana za cesarja). Ista vrata je torej mogoče opisati z več kot enim izrazom. Na primer, ''Niōmon'' je lahko hkrati ''nijūmon''. * ''nandaimon'' (南大門) – glavna južna vrata templja, zlasti tista v templju ''Tōdai-dži'' v Nari. * ''nidžūmon'' (二重門) – dvonadstropna vrata s streho, ki obkroža prvo nadstropje. * ''Niōmon'' (仁王門 ali 二王門) – dvonadstropna ali visoka vrata, ki jih varujeta dva lesena varuha, imenovana ''Niō''. * ''noborirō'' (登廊) – pokrito stopnišče v Narinem Hase-dera. * pagoda – glej stupa in ''tō''. * ''rōmon'' (楼門) - visoka vrata z dvema nadstropjema, od katerih ima le eno uporabno površino, obdana z balkonom in na vrhu s streho. Uporablja tudi v šintoističnih svetiščih. * ''sai-dō'' (斎堂) – obednica v zenovskem templju ali samostanu. Glej tudi ''džiki-dō''. * ''sandō'' （参道） - pristop, ki vodi od torija do svetišča. Izraz se včasih uporablja tudi v budističnih templjih. * ''sanmon'' (三門 ali 山門) – vrata pred ''bucuden''. Ime je okrajšava za ''Sangedacumon'' (三解脱門), {{abbr|dob.|dobesedno}} »Vrata treh osvoboditev«. Njegove tri odprtine (''kūmon'' (空門), ''musōmon'' (無相門) in ''muganmon'' (無願門)) simbolizirajo tri vrata do razsvetljenja. Z vstopom se lahko osvobodimo treh strasti (貪 ''ton'' ali pohlep, 瞋 ''šin'' ali sovraštvo in 癡 ''či'' ali neumnost). Njihova velikost je odvisna od ranga templja. (Oglejte si fotografije.) * ''sanrō'' (山廊) – majhne stavbe na koncih dvonadstropnih zen vrat, ki vsebujejo stopnice v drugo nadstropje. * ''sekitō'' (石塔) – kamnita pagoda (stupa). Glej tudi ''tō'' * ''šičidō'' garan (七堂伽藍) – dvojni sestavljen izraz, ki dobesedno pomeni »sedem dvoran« (七堂) in »(tempelj) stavbe« (伽藍). Kaj se šteje v skupino sedmih stavb ali ''šičidō'', se lahko zelo razlikuje od templja do templja in od šole do šole. V praksi lahko ''šičidō garan'' pomeni tudi preprosto velik kompleks. ** ''Nanto Rokušū'' in kasneje nezenovske šole: ''šičidō garan'' v tem primeru vključuje ''kon-dō'', ''tō, kō-dō, šōrō, jiki-dō, sōbō'' in ''kjōzō''. ** Šole zen: Zen šičidō garan vključuje ''bucuden'' ali ''bucu-dō, hattō, ku'in, sō-dō, sanmon, tōsu'' in ''jokušicu''. * ''[[šoin]]'' (書院) – prvotno študij in prostor za predavanja o sutri v templju, kasneje je izraz začel pomeniti le študij. * ''šōrō'' (鐘楼) – tempeljski zvonik, stavba, s katere visi zvon. * ''sōbō'' (僧坊) – Bivalni prostori menihov v nezenovskem garanu * ''sō-dō'' (僧堂) – {{abbr|dob.|dobesedno}} »meniška dvorana«. Stavba, posvečena praksi Zazen. Nekoč je bil namenjen vsem vrstam dejavnosti, od prehranjevanja do spanja, osredotočen na ''zazen''. * ''sōmon'' (総門) – vrata na vhodu v tempelj. Je pred večjim in pomembnejšim ''sanmonom''. * ''sōrin'' (相輪) – zvonik, ki sega iz središča strehe nekaterih tempeljskih dvoran, večplasten kot pagoda. * ''sotoba'' ali ''sotōba'' (卒塔婆) – transkripcija sanskrtske stupa. ** [[pagoda]]: stolp z lihim številom nivojev (tri, pet, sedem devet ali trinajst). Glej tudi stupa. ** Trakovi lesa, puščeni za grobnicami med letnimi obredi (''cuizen''), ki simbolizirajo stupo. Zgornji del je segmentiran kot pagoda in nosi sanskrtske napise, sutre in ''kaimjō'' (posmrtno ime) pokojnika. V današnji japonščini ima ''sotoba'' običajno slednji pomen: * [[stupa]] – prvotno posoda za Budove relikvije, kasneje tudi posoda za svete spise in druge relikvije. Njegova oblika se je spremenila na Daljnem vzhodu pod vplivom kitajskega stražarskega stolpa in oblikovala stolpom podobne strukture, kot so ''Tōbutō, gorintō, hōkjōintō, sekitō, tō'' ali veliko enostavnejša ''sotoba'' v obliki lesene palice. * ''tatčū'' (塔頭 ali 塔中) ** V zenovskih templjih stoji stavba s pagodo, v kateri je shranjen pepel pomembnega duhovnika. ** Kasneje je postal pomožni tempelj ali manjši tempelj, odvisno od večjega. ** Končno je postal tudi pomožni tempelj kot družinski tempelj (''bodai-dži'') pomembne družine. * ''tahōtō'' (多宝塔) – dvonadstropna pagoda s pritličjem s kupolastim stropom in kvadratno streho, okroglim drugim nadstropjem in kvadratnimi strehami. * ''temizuja'' (手水舎) – vodnjak blizu vhoda v svetišče in tempelj, kjer si verniki lahko očistijo roke in usta pred bogoslužjem. * ''tesaki'' (手先) – izraz, ki se uporablja za štetje nosilcev strehe (''tokjō'' (斗きょう)), ki štrlijo iz stene templja in so običajno sestavljeni iz dveh stopnic (''futatesaki'' (二手先）)) ali treh (''mitesaki'' 三津手先). * ''tokjō'' (斗きょう) – glej ''tesaki''. * ''[[tori]]'' (鳥居)- ikonična šintoistična vrata na vhodu v sveto območje, običajno, vendar ne vedno, svetišče. Svetišča različnih velikosti lahko najdete ob templjih ali znotraj njih. * ''tōrō'' (灯籠) – svetilka v svetišču ali budističnem templju. Na nekatere njegove oblike vpliva ''gorintō''. * ''-tō'' (塔) ** Pagoda in razvoj stupe. Ko je dosegla Kitajsko, se je stupa razvila v stolp z neparnim številom stopenj (tri, pet, sedem, devet, trinajst), razen ''tahōtō'', ki ima dva. ** Beseda se uporablja skupaj kot pripona številke, ki označuje število stopenj pagode (tri stopnje = ''san-jū-no-tō'', pet stopenj = ''go-jū-no-tō'', sedem stopenj = ''nana-jū-no -tō'' itd.). * ''tōsu'' ali ''tōši'' (東司) – stranišče zenovskega samostana. * ''Jakuši-dō'' (薬師堂) – stavba, v kateri je kip Jakuši Njorai.* * ''jokušicu*'' (浴室) – samostanska kopalnica. * ''zen-dō'' (禅堂) – {{abbr|dob.|dobesedno}} »dvorana zena«. Stavba, kjer menihi vadijo ''zazen'', in ena glavnih struktur ''zen garana''. == Tempeljska imena == Ime templja (džigō (寺号) ali džimjō (寺名)) je običajno sestavljeno iz treh delov. Prvi je ''sangō'' (山号, ime gore), drugi je ''ingō'' (院号, ime samostana) in tretji je ''san'in-džigō'' (山院寺号, ime templja).<ref name="die">{{cite journal|last=Seckel|first=Dietrich|title=Buddhist Temple Names in Japan|journal=Monumenta Nipponica|date=Winter 1985|volume=40, N. 4|issue=4|pages=359–386|doi=10.2307/2384822|jstor=2384822}}</ref> === ''Sangō''' === Čeprav so lahko na dnu doline, se templji metaforično imenujejo gore in celo številke, ki se uporabljajo za njihovo štetje, imajo končnico ''-san'' ali ''-zan'' (山), od tod tudi ime ''sangō''. Ta tradicija sega v čase, ko so bili templji predvsem samostani, namenoma zgrajeni v oddaljenih gorskih območjih. Ustanovitev templja se zaradi tega imenuje ''kaisan'' (開山, dobesedno »odpiranje gore«). Ne obstaja nobeno določeno pravilo za njegovo oblikovanje, vendar je ''sangō'' v bistvu topografskega izvora, kot v Hieizan Enrjaku-dži: ti dve imeni skupaj pomenita »Enrjaku-dži gore Hiei«. Zaradi tega se včasih uporablja kot osebno ime, zlasti v zenu. Lahko pa obstaja še kakšno drugo pomensko razmerje med ''sangō'' in ''san'in-džigō'', kot na primer v primeru Rurikōzan Jakuši-dži. ''Sangō'' in ''džigō'' sta preprosto različni imeni istega boga. Včasih sta obe posthumni imeni, na primer matere in očeta ustanovitelja. === ''Ingō'' === Znak ''in'' (院), ki daje ''ingō'' ime, je prvotno označeval ograjen prostor ali oddelek, zato je po analogiji pozneje začel pomeniti [[križni hodnik]] v [[samostan]]u. V tem smislu se uporablja za templje ali, pogosteje, podtemplje. Najdemo ga lahko tudi v imenu nekdaj manjših templjev, ki so po naključju dosegli velik pomen. Na primer, Kavagoejev Kita-in je bil včasih eden od treh podtempljev templja, ki ne obstaja več. Manj pogosto v ''ingō'' sta ''-an'' (庵, puščavnik) in ''-bō'' (坊, bivalni prostor meniha), ''-dō'' (堂, dvorana) se običajno uporablja v imenu določenih stavb v kompleksu templja, npr. Kannon-dō, vendar se lahko uporablja kot ime manjših ali manjših templjev. === ''Džigō'' === Vendar je edino ime v splošni rabi ''džigō'' (konča se na ''-dži'', ''-tera'', ''-dera'' (〜寺, ... tempelj)), ki se potem lahko šteje za glavni. ''Sangō'' in ''ingō'' nista in nikoli nista bila v splošni rabi. Znak ''-dži'', ki ga vsebuje, se včasih izgovori ''tera'' ali ''dera'' kot v Kijomizu-dera, običajno, ko je preostali del imena avtohtono ime (kun'jomi). === Neuradna imena === Templji so včasih znani pod neuradnim, a priljubljenim imenom. To je običajno topografskega izvora, kot na primer v primeru [[Asakusa|Asakusov]] [[Sensō-dži]], znan tudi kot Asakusa-dera. Tempelj je lahko poimenovan tudi po posebni ali slavni značilnosti, kot na primer v primeru kjotskega Saihō-dži, običajno imenovanega Koke-dera, ali »mahov tempelj« zaradi svojega znamenitega vrta mahu. Neuradna imena imajo lahko različne druge izvore. == Galerija == <gallery widths="170px" heights="130px"> File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|Kōzan-džijev ''Bucuden'' v Šimonoseki File:Motoyamaji-Chinjyudou.jpg|Motojama-džijev ''čindžū-dō'' File:061105 Choho-ji Kainan Wakayama pref Japan06s8.jpg|Čōhō-džijev ''čindžū-dō'' File:Horyu-ji03s3200.jpg|''Čūmon'' v Hōrjū-dži File:Kenninji Kyoto06n4272.jpg|Kennin-džijev ''hattō'' File:Todaiji_hokkedo.jpg|[[Todai-dži]]jev ''Hokke-dō'' File:Jingoji Kyoto Kyoto14s5s4592.jpg|Džingo-dijev ''honbō'' File:TofukujiHondo.jpg|Tōfuku-džijev ''hon-dō'' File:Engyoji17s4592.jpg|Engjō-džijev ''džiki-dō'' File:薬師寺回廊.jpg|Jakuši-džijev ''kairō'' File:TofukujiKaisando.jpg|Tōfuku-džijev ''kaisan-dō'' File:Hogonji00bs3872.jpg|Hōgon-džijev ''karamon'' File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg|[[Šiteno-dži]]jev ''karesansui'' File:Katoumado.jpg|''Katōmado'' File:Tofukuji-Sanmon-M9589.jpg|Tōfuku-džijev ''sanmon'' je 5 ''ken'' širok. File:Toshodaiji Nara Nara pref05n4320.jpg|''Kō-dō'' v Tōšōdai-dži File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg|''Kon-dō'' v Tōšōdai-dži File:Komyoji Corridor near Pond Kamakura.jpg|''Konrō'' File:Kyoto Toji Mieido C0973.jpg|''Miei-dō'' v Tō-dži File:Horyu-ji02s3200.jpg|''Nandaimon'' v Hōrjū-dži File:Hasedera Noborirou.jpg|''Noborirō'' v Narinem Hase-dera File:Koumyouji5501.JPG|''Nidžūmon'' v Kōmjō-dži, Ajabe File:Ishiteji 04.JPG|Išite-džijev ''niōmon'' File:Yakushiji Nara11s5bs4200.jpg|(Vzhodna) pagoda v Jakuši-dži v Nari File:Enjoji Nara14sb3200.jpg|Endžō-džijev ''rōmon'' File:Stone stairway Kiyomizu-dera.JPG|Kijomizu-dera - ''sandō'' File:Chionin35n3200.jpg|''Sanmon'' visokega ranga s petimi polji v Čion-inu. File:Myotsuji Sanmon 1.jpg|''Sanmon'' s tremi zalivi srednjega ranga v Mjōcū-dži File:Sozenji (Higashiyodogawa, Osaka) sanmon.jpg|''Sanmon'' nizkega ranga v Sozen-dži v Osaki File:Tofukiji-Sanro.jpg|''Sanrō'' Tōfuku-džijevega ''sanmona''. (Glej tudi ''sanmonovo'' fotografijo zgoraj.) File:Eikando Somon.jpg|Eikan-dō Zenrin-džijev ''sōmon'' File:Negoroji03s3200.jpg|Negoro-džijev velik ''sōrin'' (kovinska konica) na vrhu ''daitō'' (velik ''tahōtō'') File:Saifukuji09s3872.jpg|Saifuku-džijev ''shoin'' File:Todaiji shoro.jpg|Tōdai-džijev ''shōrō'' (zgodnji tip) File:Saidaiji-M6662.jpg|Saidai-džijev ''shōrō'' (pozni tip) File:Kongosanmaiin Tahoto.JPG|Kongō Sanmai-in - ''tahōtō'' (''nijū-no-tō'') File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg|Ičidžō-dživa trinadstropna pagoda (''sanjū-no-tō'') File:Zentsu-ji Temple Five-storied Pagoda 001.jpg|Zencū-džijeva petnadstropna pagoda (''gojū-no-tō'') File:Mii-dera Otsu Shiga pref27n4592.jpg|Mii-dera - ''temizuja'' File:Futatesaki2.jpg|Nosilci (v tem primeru ''tokjō'', ''futatesaki'') pod napuščem ''sanmonove'' strehe. File:Oyake-ji_01.jpg|''Tori'' na templju (Ojake-dži) ''sandō'' File:Enryakuji Tenhorindo02n4272.jpg|Enrjaku-džijev ''shaka-dō'' File:Toufuku-ji tousu.JPG|Tōfuku-džijev ''tōsu'' File:091219 Jodoji Ono Hyogo pref Japan04s3.jpg|Džōdo-džijev ''jakuši-dō'' File:Myoshinji-DSC1246.jpg|Mjōšin-džijev ''jokušicu'' (tempeljska kope) File:TofukujiZendo.jpg|Tōfuku-džijev ''zen-dō'' File:Honmyoji Temple Jochibyo.jpg|Vrata v Džōčibjō, grobnica Katō Kijomasa v Honmjō-dži, Kumamoto File:Rakan Temple 01.jpg|Rakan-džijev ''sanmon'' v Nakacu </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Fletcher, Sir Banister; Cruickshank, Dan (1996) [1896]. Sir Banister Fletcher's a history of architecture (20th illustrated ed.). Architectural Press. ISBN 0-7506-2267-9. Retrieved 2009-11-11. *Fujita Masaya, Koga Shūsaku, ed. (April 10, 1990). Nihon Kenchiku-shi (in Japanese) (September 30, 2008 ed.). Shōwa-dō. ISBN 4-8122-9805-9. *Japanese Art Net User System Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology (JAANUS) *Kamakura Shōkō Kaigijo (2008). Kamakura Kankō Bunka Kentei Kōshiki Tekisutobukku (in Japanese). Kamakura: Kamakura Shunshūsha. ISBN 978-4-7740-0386-3. *Mutsu, Iso (June 1995). "Jufuku-ji". Kamakura: Fact and Legend. Tokyo: Tuttle Publishing. ISBN 0-8048-1968-8. *Nishi, Kazuo; Hozumi, Kazuo (1996) [1983]. What is Japanese architecture? (illustrated ed.). Kodansha International. ISBN 4-7700-1992-0. Retrieved 2009-11-11. *Ōnuki, Akihiko (2008). Kamakura. Rekishi to Fushigi wo Aruku (in Japanese). Tokyo: Jitsugyō no Nihonsha. ISBN 978-4-408-59306-7. *Sansom, George (1962). "Japan: A Short Cultural History." New York: Appleton-Century Crofts, Inc. *Young, David; Young, Michiko (2007) [2004]. The art of Japanese architecture. Architecture and Interior Design (illustrated, revised ed.). Tuttle Publishing. ISBN 978-0-8048-3838-2. Retrieved 2009-11-11. *Cluzel, Jean-Sébastien (October 2008). Architecture éternelle du Japon - De l'histoire aux mythes. Dijon: Editions Faton. ISBN 978-2-87844-107-9. == Zunanje povezave == {{Commons category|Buddhist temples in Japan}} *[https://web.archive.org/web/20160423091553/http://www.gojapango.com/travel/japanese_temples.html Japanese Temples] Guide to over 190 with pictures and map. * [http://www.taleofgenji.org/japanese_temples.html Japanese temples of historical interest.] With photos. * [http://www.books-on-japan.info/kyoto-heian-temples.htm Kyoto and Japanese Buddhism] by Tokushi Yusho. Brief history of temples in Kyoto by a Japanese scholar (English Translation) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] jkiweksp70do1ay0ocif3abnac0t5b7 10 525847 6684998 6683247 2026-06-04T09:04:45Z Pinky sl 2932 Infopolje Tip mosta 6684998 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Infopolja za zgradbe in objekte | title = [[Predloga:Infopolje|Infopolja]] za zgradbe in objekte | groupstyle = text-align:left; | bodyclass = hlist | group1 = Zgradbe | list1 = * [[Predloga:Infopolje Zgradba|zgradba]] * [[Predloga:Infopolje Elektrarna|elektrarna]] * [[Predloga:Infopolje Hotel|hotel]] * [[Predloga:Infopolje Knjižnica|knjižnica]] * [[Predloga:Infopolje Letališče|letališče]] * [[Predloga:Infopolje Muzej|muzej]] * [[Predloga:Infopolje Observatorij|observatorij]] * [[Predloga:Infopolje Planinska koča|planinska koča]] * [[Predloga:Infopolje Prizorišče|prizorišče]] * [[Predloga:Infopolje Šola|šola]] * [[Predloga:Infopolje Verska zgradba|verska zgradba]] ** [[Predloga:Infopolje Cerkev|cerkev]] ** [[Predloga:Infopolje Samostan|samostan]] * [[Predloga:Infopolje Vojaška zgradba|vojaška zgradba]] ** [[Predloga:Infopolje Kastrum|kastrum]] * [[Predloga:Infopolje Železniška postaja|železniška postaja]] | group2 = Objekti | list2 = * [[Predloga:Infopolje Cesta|cesta]] * [[Predloga:Infopolje Jez|jez]] * [[Predloga:Infopolje Most|muzej]] * [[Predloga:Infopolje Predor|predor]] * [[Predloga:Infopolje Spomenik|spomenik]] * [[Predloga:Infopolje Teleskop|teleskop]] * [[Predloga:Infopolje Tip mosta|tip mosta]] | group3 = Glej tudi | list3 = * [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost|zgodovinska znamenitost]] * [[Predloga:Infopolje RKD|register kulturne dediščine]] }}<noinclude> [[Kategorija:Infopolja za zgradbe| ]] [[Kategorija:Dokumentacijske predloge glej tudi]] </noinclude> krvt4b4ne9n7e4dquy7rzpf945frhi3 0 526835 6684928 6264002 2026-06-04T07:34:16Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684928 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Železniški viadukt Pesnica |native_name = |native_name_lang = |image = File:Railway Viaduct Pesnica 17052022.jpg |alt = Zračni pogled na novi železniški viadukt Pesnica, maj 2022 |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Železniški viadukt Pesnica}}''' |other_name = |carries = železniški most |crosses = dolina reke Pesnice z avtocesto A1 Ljubljana−Šentilj, glavno cesto Pernica−Lenart, pritok Cirknica ter lokalne ceste |locale = [[Pesnica pri Mariboru]], [[Slovenija]] |owner = Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) |maint = |id = |designer = [[Viktor Markelj]], gradbeni inženir ([[Ponting|Ponting inženirski biro]]) |engineering = |design = monolitna betonska gradnja po segmentih |material = prednapeta betonska okvirna diskontinuirana integralna konstrukcija |length = 912 m |width = 14,36 m |height = 18 m |mainspan = |spans = 56 m (2 x 28) + 7 x 112 m (27+29+29+27) + 56 m (2 x 28) |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Pomgrad d.d., podporni odri Pomgrad in PERI, prednapenjanje Freyssinet Adria SI d.o.o. |fabricator = |begin = 2020 |complete = |cost = 101.000.000 EUR (celoten odsek)<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://www.krajsamorazdalje.si/projekti/izgradnja-odseka-od-pocehove-do-pesnice-novi-predor-pekel-in-viadukt-pesnica|title=Izgradnja odseka od Počehove do Pesnice z gradnjo novega predora Pekel in viadukta Pesnica|publisher=DRSI|date=15. september 2020|accessdate=21. november 2022}}</ref> |inaugurated = 13. maj 2024 |open = |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = [[Pesniški viadukt]] |coordinates = {{Coord|46|35|49|N|15|40|51|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Viadukt Pesnica''' je železniški viadukt v Sloveniji. Zgrajen je bil v sklopu prenove [[Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m.|železniške proge Maribor–Šentilj]]. Viadukt poteka vzporedno z obstoječim nasipom, v katerem so ostanki [[Pesniški viadukt|nekdanjega pesniškega viadukta]], nekoč najdaljšega viadukta [[Južna železnica|južne železnice Dunaj–Trst]] iz leta 1846. Uradna otvoritev je bila maja 2024. ==Osnovni podatki== Dvotirni [[viadukt]] prečka poplavno dolino [[Pesnica (reka)|reke Pesnice]]. Z dolžino 912,60 metrov je najdaljši železniški viadukt v Sloveniji. Preko njega poteka tir na togi podlagi z neskončnim zavarjenim tirom brez tirnih dilatacij. Viadukt je koncipiran kot integralna konstrukcija brez ležišč. Sestavljen je iz posameznih okvirnih segmentov dolžine 112 metrov, ki so povezani preko razcepljenih stebrov, ki omogočajo medsebojno dilatiranje okvirov. ==Izgradnja== Projektant viadukta je Inženirski biro [[Ponting]]. Gradnjo konstrukcije je izvajal Pomgrad od konca leta 2020 do konca leta 2022, izvedba zgornjega ustroja železnice in otvoritev proge je bila v letu 2023. Zaradi velike količine vgrajenega betona v eni fazi (1.560 m³) je bilo betoniranje tipičnih 112 metrov dolgih odsekov prekladne konstrukcije zelo zahtevno, še posebej v poletnih mesecih. Izvedba viadukta preko avtoceste je terjala izmenično zaporo zelo prometne [[Avtocesta A1|avtoceste A1]]. ==Celoten projekt== Izgradnja odseka od Počehove do Pesnice v dolžini 3,7 km zajema poleg izgradnje viadukta Pesnica še izgradnjo predora Pekel v dolžini 1530 m vključno z reševalnim rovom, izgradnjo podvoza Pesnica, izgradnjo opornih in podpornih konstrukcij, ureditev tirov in tirnih naprav ter električnega voznega omrežja, ureditev cest s prometno opremo ter gradnjo aktivne protihrupne zaščite (2518 m protihrupnih ograj). Vrednost investicije znaša 101 milijon evrov.<ref name="#1"/> Prvi redni vlak je čez viadukt zapeljal avgusta 2023,<ref>{{Navedi novice|title=Prvi redni vlak zapeljal po novem 3,7 kilometra dolgem odseku med Mariborom in Pesnico|date=2023-08-14|url=https://www.gov.si/novice/2023-08-14-prvi-redni-vlak-zapeljal-po-novem-37-kilometra-dolgem-odseku-med-mariborom-in-pesnico/|work=Gov.si}}</ref> 13. maja 2024 pa so posodobljeno progo Maribor–Šentilj uradno otvorili.<ref>{{Navedi novice|title=V viadukt Maribor–Šentilj je bilo vloženih za osem olimpijskih bazenov betona|date=2024-05-13|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-viadukt-maribor-sentilj-je-bilo-vlozenih-za-osem-olimpijskih-bazenov-betona/708098|work=MMC RTV-SLO}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> Slika:Railway Viaduct Pesnica 21062021.jpg|Gradbišče železniškega viadukta Pesnica, 21. junij 2021 Slika:Railway Viaduct Pesnica 24022022.jpg|Gradbišče železniškega viadukta Pesnica, 24. februar 2022 Slika:Railway Viaduct Pesnica.jpg|Izvedba preko avtoceste, 17. maj 2022 </gallery> == Zunanje povezave == * [http://www.krajsamorazdalje.si/projekti/izgradnja-odseka-od-pocehove-do-pesnice-novi-predor-pekel-in-viadukt-pesnica Izgradnja odseka od Počehove do Pesnice z gradnjo novega predora Pekel in viadukta Pesnica, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo] * [https://www.ponting.si/si/projekti/zelezniski-viadukt-pesnica-134.html Predstavitev železniškega viadukta Pesnica na spletni strani projektanta] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Markelj, Viktor, (2022). "Železniški viadukt Pesnica - od koncepta do izgradnje". Zbornik 43. zborovanja gradbenih konstrukterjev Slovenije, 13./14. oktober 2022 {{COBISS|ID=123891203}} [[Kategorija:Viktor Markelj]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Viadukti v Sloveniji]] [[Kategorija:Dolnja Počehova]] [[Kategorija:Pekel, Maribor]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2024]] jheasnrvxy1z97gm3v1gpic615tzmlm 6684929 6684928 2026-06-04T07:35:43Z Pinky sl 2932 mapframe-zoom 6684929 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Železniški viadukt Pesnica |native_name = |native_name_lang = |image = File:Railway Viaduct Pesnica 17052022.jpg |alt = Zračni pogled na novi železniški viadukt Pesnica, maj 2022 |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Železniški viadukt Pesnica}}''' |other_name = |carries = železniški most |crosses = dolina reke Pesnice z avtocesto A1 Ljubljana−Šentilj, glavno cesto Pernica−Lenart, pritok Cirknica ter lokalne ceste |locale = [[Pesnica pri Mariboru]], [[Slovenija]] |owner = Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) |maint = |id = |designer = [[Viktor Markelj]], gradbeni inženir ([[Ponting|Ponting inženirski biro]]) |engineering = |design = monolitna betonska gradnja po segmentih |material = prednapeta betonska okvirna diskontinuirana integralna konstrukcija |length = 912 m |width = 14,36 m |height = 18 m |mainspan = |spans = 56 m (2 x 28) + 7 x 112 m (27+29+29+27) + 56 m (2 x 28) |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Pomgrad d.d., podporni odri Pomgrad in PERI, prednapenjanje Freyssinet Adria SI d.o.o. |fabricator = |begin = 2020 |complete = |cost = 101.000.000 EUR (celoten odsek)<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://www.krajsamorazdalje.si/projekti/izgradnja-odseka-od-pocehove-do-pesnice-novi-predor-pekel-in-viadukt-pesnica|title=Izgradnja odseka od Počehove do Pesnice z gradnjo novega predora Pekel in viadukta Pesnica|publisher=DRSI|date=15. september 2020|accessdate=21. november 2022}}</ref> |inaugurated = 13. maj 2024 |open = |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = [[Pesniški viadukt]] |coordinates = {{Coord|46|35|49|N|15|40|51|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} | mapframe-zoom = 14 |references = }} '''Viadukt Pesnica''' je železniški viadukt v Sloveniji. Zgrajen je bil v sklopu prenove [[Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m.|železniške proge Maribor–Šentilj]]. Viadukt poteka vzporedno z obstoječim nasipom, v katerem so ostanki [[Pesniški viadukt|nekdanjega pesniškega viadukta]], nekoč najdaljšega viadukta [[Južna železnica|južne železnice Dunaj–Trst]] iz leta 1846. Uradna otvoritev je bila maja 2024. ==Osnovni podatki== Dvotirni [[viadukt]] prečka poplavno dolino [[Pesnica (reka)|reke Pesnice]]. Z dolžino 912,60 metrov je najdaljši železniški viadukt v Sloveniji. Preko njega poteka tir na togi podlagi z neskončnim zavarjenim tirom brez tirnih dilatacij. Viadukt je koncipiran kot integralna konstrukcija brez ležišč. Sestavljen je iz posameznih okvirnih segmentov dolžine 112 metrov, ki so povezani preko razcepljenih stebrov, ki omogočajo medsebojno dilatiranje okvirov. ==Izgradnja== Projektant viadukta je Inženirski biro [[Ponting]]. Gradnjo konstrukcije je izvajal Pomgrad od konca leta 2020 do konca leta 2022, izvedba zgornjega ustroja železnice in otvoritev proge je bila v letu 2023. Zaradi velike količine vgrajenega betona v eni fazi (1.560 m³) je bilo betoniranje tipičnih 112 metrov dolgih odsekov prekladne konstrukcije zelo zahtevno, še posebej v poletnih mesecih. Izvedba viadukta preko avtoceste je terjala izmenično zaporo zelo prometne [[Avtocesta A1|avtoceste A1]]. ==Celoten projekt== Izgradnja odseka od Počehove do Pesnice v dolžini 3,7 km zajema poleg izgradnje viadukta Pesnica še izgradnjo predora Pekel v dolžini 1530 m vključno z reševalnim rovom, izgradnjo podvoza Pesnica, izgradnjo opornih in podpornih konstrukcij, ureditev tirov in tirnih naprav ter električnega voznega omrežja, ureditev cest s prometno opremo ter gradnjo aktivne protihrupne zaščite (2518 m protihrupnih ograj). Vrednost investicije znaša 101 milijon evrov.<ref name="#1"/> Prvi redni vlak je čez viadukt zapeljal avgusta 2023,<ref>{{Navedi novice|title=Prvi redni vlak zapeljal po novem 3,7 kilometra dolgem odseku med Mariborom in Pesnico|date=2023-08-14|url=https://www.gov.si/novice/2023-08-14-prvi-redni-vlak-zapeljal-po-novem-37-kilometra-dolgem-odseku-med-mariborom-in-pesnico/|work=Gov.si}}</ref> 13. maja 2024 pa so posodobljeno progo Maribor–Šentilj uradno otvorili.<ref>{{Navedi novice|title=V viadukt Maribor–Šentilj je bilo vloženih za osem olimpijskih bazenov betona|date=2024-05-13|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-viadukt-maribor-sentilj-je-bilo-vlozenih-za-osem-olimpijskih-bazenov-betona/708098|work=MMC RTV-SLO}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> Slika:Railway Viaduct Pesnica 21062021.jpg|Gradbišče železniškega viadukta Pesnica, 21. junij 2021 Slika:Railway Viaduct Pesnica 24022022.jpg|Gradbišče železniškega viadukta Pesnica, 24. februar 2022 Slika:Railway Viaduct Pesnica.jpg|Izvedba preko avtoceste, 17. maj 2022 </gallery> == Zunanje povezave == * [http://www.krajsamorazdalje.si/projekti/izgradnja-odseka-od-pocehove-do-pesnice-novi-predor-pekel-in-viadukt-pesnica Izgradnja odseka od Počehove do Pesnice z gradnjo novega predora Pekel in viadukta Pesnica, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo] * [https://www.ponting.si/si/projekti/zelezniski-viadukt-pesnica-134.html Predstavitev železniškega viadukta Pesnica na spletni strani projektanta] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Markelj, Viktor, (2022). "Železniški viadukt Pesnica - od koncepta do izgradnje". Zbornik 43. zborovanja gradbenih konstrukterjev Slovenije, 13./14. oktober 2022 {{COBISS|ID=123891203}} [[Kategorija:Viktor Markelj]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Viadukti v Sloveniji]] [[Kategorija:Dolnja Počehova]] [[Kategorija:Pekel, Maribor]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2024]] dq5bbyg4mojxhhkzh5a9xt6v38g7r19 6685002 6684929 2026-06-04T09:06:18Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Viadukt Pesnica (novi)]] na [[Viadukt Pesnica (železniški)]]: smiselno 6684929 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Železniški viadukt Pesnica |native_name = |native_name_lang = |image = File:Railway Viaduct Pesnica 17052022.jpg |alt = Zračni pogled na novi železniški viadukt Pesnica, maj 2022 |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Železniški viadukt Pesnica}}''' |other_name = |carries = železniški most |crosses = dolina reke Pesnice z avtocesto A1 Ljubljana−Šentilj, glavno cesto Pernica−Lenart, pritok Cirknica ter lokalne ceste |locale = [[Pesnica pri Mariboru]], [[Slovenija]] |owner = Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) |maint = |id = |designer = [[Viktor Markelj]], gradbeni inženir ([[Ponting|Ponting inženirski biro]]) |engineering = |design = monolitna betonska gradnja po segmentih |material = prednapeta betonska okvirna diskontinuirana integralna konstrukcija |length = 912 m |width = 14,36 m |height = 18 m |mainspan = |spans = 56 m (2 x 28) + 7 x 112 m (27+29+29+27) + 56 m (2 x 28) |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Pomgrad d.d., podporni odri Pomgrad in PERI, prednapenjanje Freyssinet Adria SI d.o.o. |fabricator = |begin = 2020 |complete = |cost = 101.000.000 EUR (celoten odsek)<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://www.krajsamorazdalje.si/projekti/izgradnja-odseka-od-pocehove-do-pesnice-novi-predor-pekel-in-viadukt-pesnica|title=Izgradnja odseka od Počehove do Pesnice z gradnjo novega predora Pekel in viadukta Pesnica|publisher=DRSI|date=15. september 2020|accessdate=21. november 2022}}</ref> |inaugurated = 13. maj 2024 |open = |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = [[Pesniški viadukt]] |coordinates = {{Coord|46|35|49|N|15|40|51|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} | mapframe-zoom = 14 |references = }} '''Viadukt Pesnica''' je železniški viadukt v Sloveniji. Zgrajen je bil v sklopu prenove [[Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m.|železniške proge Maribor–Šentilj]]. Viadukt poteka vzporedno z obstoječim nasipom, v katerem so ostanki [[Pesniški viadukt|nekdanjega pesniškega viadukta]], nekoč najdaljšega viadukta [[Južna železnica|južne železnice Dunaj–Trst]] iz leta 1846. Uradna otvoritev je bila maja 2024. ==Osnovni podatki== Dvotirni [[viadukt]] prečka poplavno dolino [[Pesnica (reka)|reke Pesnice]]. Z dolžino 912,60 metrov je najdaljši železniški viadukt v Sloveniji. Preko njega poteka tir na togi podlagi z neskončnim zavarjenim tirom brez tirnih dilatacij. Viadukt je koncipiran kot integralna konstrukcija brez ležišč. Sestavljen je iz posameznih okvirnih segmentov dolžine 112 metrov, ki so povezani preko razcepljenih stebrov, ki omogočajo medsebojno dilatiranje okvirov. ==Izgradnja== Projektant viadukta je Inženirski biro [[Ponting]]. Gradnjo konstrukcije je izvajal Pomgrad od konca leta 2020 do konca leta 2022, izvedba zgornjega ustroja železnice in otvoritev proge je bila v letu 2023. Zaradi velike količine vgrajenega betona v eni fazi (1.560 m³) je bilo betoniranje tipičnih 112 metrov dolgih odsekov prekladne konstrukcije zelo zahtevno, še posebej v poletnih mesecih. Izvedba viadukta preko avtoceste je terjala izmenično zaporo zelo prometne [[Avtocesta A1|avtoceste A1]]. ==Celoten projekt== Izgradnja odseka od Počehove do Pesnice v dolžini 3,7 km zajema poleg izgradnje viadukta Pesnica še izgradnjo predora Pekel v dolžini 1530 m vključno z reševalnim rovom, izgradnjo podvoza Pesnica, izgradnjo opornih in podpornih konstrukcij, ureditev tirov in tirnih naprav ter električnega voznega omrežja, ureditev cest s prometno opremo ter gradnjo aktivne protihrupne zaščite (2518 m protihrupnih ograj). Vrednost investicije znaša 101 milijon evrov.<ref name="#1"/> Prvi redni vlak je čez viadukt zapeljal avgusta 2023,<ref>{{Navedi novice|title=Prvi redni vlak zapeljal po novem 3,7 kilometra dolgem odseku med Mariborom in Pesnico|date=2023-08-14|url=https://www.gov.si/novice/2023-08-14-prvi-redni-vlak-zapeljal-po-novem-37-kilometra-dolgem-odseku-med-mariborom-in-pesnico/|work=Gov.si}}</ref> 13. maja 2024 pa so posodobljeno progo Maribor–Šentilj uradno otvorili.<ref>{{Navedi novice|title=V viadukt Maribor–Šentilj je bilo vloženih za osem olimpijskih bazenov betona|date=2024-05-13|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-viadukt-maribor-sentilj-je-bilo-vlozenih-za-osem-olimpijskih-bazenov-betona/708098|work=MMC RTV-SLO}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> Slika:Railway Viaduct Pesnica 21062021.jpg|Gradbišče železniškega viadukta Pesnica, 21. junij 2021 Slika:Railway Viaduct Pesnica 24022022.jpg|Gradbišče železniškega viadukta Pesnica, 24. februar 2022 Slika:Railway Viaduct Pesnica.jpg|Izvedba preko avtoceste, 17. maj 2022 </gallery> == Zunanje povezave == * [http://www.krajsamorazdalje.si/projekti/izgradnja-odseka-od-pocehove-do-pesnice-novi-predor-pekel-in-viadukt-pesnica Izgradnja odseka od Počehove do Pesnice z gradnjo novega predora Pekel in viadukta Pesnica, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo] * [https://www.ponting.si/si/projekti/zelezniski-viadukt-pesnica-134.html Predstavitev železniškega viadukta Pesnica na spletni strani projektanta] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Markelj, Viktor, (2022). "Železniški viadukt Pesnica - od koncepta do izgradnje". Zbornik 43. zborovanja gradbenih konstrukterjev Slovenije, 13./14. oktober 2022 {{COBISS|ID=123891203}} [[Kategorija:Viktor Markelj]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Viadukti v Sloveniji]] [[Kategorija:Dolnja Počehova]] [[Kategorija:Pekel, Maribor]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2024]] dq5bbyg4mojxhhkzh5a9xt6v38g7r19 0 529406 6684945 5876011 2026-06-04T07:40:32Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684945 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name=Wilsonov most <br> Pont Wilson |image= Pont Wilson a Tours DSC 0461.jpg |caption= |official_name= |carries= cesta |crosses=[[Loara]] |locale=[[Tours]], [[Francija]] |maint= |id= |design=[[Ločni most]] |material = [[kamen]] |mainspan= 24,4 m |length= 436,6 m |width= 14,6 m |clearance= |below= |height= |traffic= |begin = 1765 |open=1778 |closed= |toll= |architect = Bayeux Starejši |builder= |coordinates= {{coord|47|23|57|N|0|41|7|E|region:FR_type:landmark|display=inline,title}} }} '''Wilsonov most''' je najstarejši most čez [[Loara|Loaro]] v [[Tours]]u v departmaju [[Indre-et-Loire]] v regiji [[Center-Val de Loire]] v [[Francija|Franciji]]. Povezuje ulico rue Nationale v središču mesta z Avenue de la Tranchée na severni strani. Prvotno je bil cestni most s širokimi pločniki. Ko je bil leta 2013 ponovno uveden [[tramvaj]], je dobil svoj pas na mostu; avtomobilski promet je bil dovoljen samo po enem pasu od severa proti jugu. Avgusta 2020 je bil tudi ta pas zaprt za promet, sprva poskusno do naslednjega oktobra, morda pa tudi trajno.<ref>[https://www.francebleu.fr/infos/transports/fermeture-du-pont-wilson-aux-voitures-a-tours-la-cohabitation-difficile-entre-pietons-et-velos-rue-1595779309 ''Fermeture du pont Wilson aux voitures à Tours''] auf francebleu.fr</ref> Imenovan je bil leta 1918 po [[Woodrow Wilson|Woodrowu Wilsonu]], ki je bil 28. predsednik Združenih držav od leta 1913 do 1921. == Lokacija in dostop == Wilsonov most je most, ki prečka reko Loire v Toursu. Na severu povezuje avenijo de la Tranchée, ki poteka mimo kraja Choiseul, in ulico rue Nationale, ki poteka mimo kraja Anatole France, na jugu. Je sestavni del osi sever-jug, ki se začne na vrhu avenije de la Tranchée in konča ob vznožju mostu Alouette, prereže Tours na dvoje, prečka kraj Jean-Jaurès, avenijo de Grammont in Cher preko mostu Sanitas. Kot sestavna os državne ceste 10 (ukinjena leta 2005) se je njen promet zmanjšal, ko je leta 2013 začel obratovati tramvaj, nato pa je poleti 2020 postal odprt samo za pešce in kolesarje. Kamniti most je simbolična umetnina mesta Tours. To je znamenitost, ki jo cenijo prebivalci Touraine. Južna obala je kraj življenja, turizma in srečevanja. ''Guinguette de Tours'', predmestna kavarna, ki je ob vznožju mostu, je praznično mesto od maja do oktobra. Pristanišča ponujajo čudovit razgled na most in reko Loaro. == Opis == Kamniti ločni most je dolg 436,6 m in širok 14,6 m. Bil je eden prvih mostov, katerega krov se ni več vzpenjal proti sredini, ampak je potekal povsem vodoravno. Ima 15 enakih ovalnih [[Lok (arhitektura)|lokov]] / obokov z razponi 24,36 m in 14 stebrov, debelih 4,87 m. Njihovo razmerje med puščicami je 1:3.<ref>Beaudemoulin, S. 86, 87</ref> Celoten most je temeljen na [[pilot (temeljenje)|pilotih]], pri čemer so pod severnimi 10 odprtinami na pilotih vgrajene plošče, ki so približno trikrat večje od širine mostu, da se prepreči drgnjenje. == Zgodovina == [[File:AB 137 - TOURS - Panorama des Coteaux de la Loire.JPG|thumb|Stara razglednica založbe AB, št. 137: TOURS - Panorama Coteaux de la Loire]] V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil edini most v Toursu ''pont d'Eudes'', ki so ga zgradili nekoliko višje proti toku med letoma 1034 in 1037. Ime je dobil po princu, ki ga je ukazal zgraditi. Sčasoma so ga razširili v kamniti most, ki pa je kasneje vse bolj propadal, tako da je nova gradnja postala neizbežna. Mathieu Bayeux, znan kot Bayeux starejši (1692–1777), je leta 1758 predstavil osnutek, ki je po različnih spremembah postal osnova za razpis leta 1764 in dela, ki je sledila leta 1765.<ref>Beaudemoulin, S. 87</ref> Načrti so predvidevali košaraste loke, kar je še vedno ustrezalo pravilu, da mora biti trdnost stebrov petina razpona lokov.<ref> To pravilo petin je prvi opustil Jean-Rodolphe Perronet pri [[Pont de Neuilly]], zgrajenem med letoma 1768 in 1772.</ref> Istega leta so se začela gradbena dela, ki jih je vodil Bayeux. Pet stebrov je bilo zgrajenih s pomočjo [[Keson (inženirstvo)|kesonov]] po vzoru malo prej zgrajenega Pont Cessarta. Ko se je leta 1774 Bayeux upokojil, je delo nadaljeval Jean-Baptiste de Voglie in ga končal leta 1778. Most se je ves čas spopadal s težavami. Že leta 1776 se je tik preden je bil dokončan zrušil lok, ker je popustil že četrtič uporabljen in slabo popravljen oklep. Leta 1777 se je nenadoma zrušil steber, ki je delno zrušil en lok in deformiral sosednje loke.<ref>Beaudemoulin, S. 89</ref> Po močnem ledu januarja 1789 so se zrušili štirje oboki.<ref>Beaudemoulin, S. 92</ref> Najprej se je bilo treba zadovoljiti s trajekti, dokler niso zgradili začasnega lesenega mostu. Obnova kamnitih obokov je trajala do leta 1810.<ref>Beaudemoulin, S. 94</ref> Leta 1835 so opazili deformacije tlaka in razpoke v enem loku.<ref>Beaudemoulin, S. 107</ref> Preiskave so jih izsledile do erodiranih votlin pod stebri. To je bilo potrjeno z vertikalnim vrtanjem celotnega stebra, skozi katerega so te votline nato zalili.<ref>Beaudemoulin, S. 110–129</ref> Meritve v letih 1840 in 1841 niso pokazale nadaljnjega ugrezanja. Zaradi varnosti so v tla med prizadete stebre vgradili široke betonske plošče.<ref>Louis Beaudemoulin: ''Mémoire sur quelques procédés, outils, machines, etc., employés à la construction des radiers en béton du pont de Tours.''</ref> Zdelo se je, da je to rešilo vse težave in most je naslednjih sto let preživel brez večjih incidentov. Leta 1926 je bil most registriran kot zgodovinski spomenik (Monument historique).<ref>[https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/merimee/PA00098263 ''Grand Pont, dit Pont de pierre ou Pont Wilson''] auf pop.culture.gouv.fr</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je francoska vojska leta 1940 razstrelila obok, da bi ustavila napredovanje [[Wehrmacht]]a, ta pa je leta 1944 razstrelil tri oboke, da bi zagotovil njihov umik. Obnova je bila končana leta 1947. Leta 1978 se je brez opozorila zrušil del stebra, ki mu je nekaj ur kasneje sledil še lok. Po premoru sta se zrušila tudi sosednja loka, naslednji dan sta se zrušila še dva, čez tri tedne pa še en lok. Kolaps je prekinil oskrbo z vodo za več kot 100.000 prebivalcev, pa tudi njihove električne in telefonske vode.<ref>[https://www.lanouvellerepublique.fr/tours/il-y-a-quarante-ans-le-pont-wilson-a-tours-s-effondrait ''Il y a quarante ans le pont Wilson à Tours s’effondrait (1/6)''] und [https://www.lanouvellerepublique.fr/tours/le-pont-wilson-de-tours-un-pont-maudit ''Le pont Wilson de Tours, "un pont maudit" ? (2/6)''] auf lanouvellerepublique.fr</ref> Vzrok so kasneje videli v kamnolomu gramoza in peska v Loari in posledičnem kopanju rečne struge, kar je pomenilo, da temelj iz lesenih pilotov ni bil več trajno pod vodo.<ref> Michel Campy, Jean-Jacques Macaire, Cécile Grosbois: Géologie de la surface. 3. Auflage. Dunod, Paris 2003, ISBN 978-2-10-059689-8, S. 393 (eingeschränkte Vorschau[https://books.google.de/books?id=yfMkI3XO-ZYC&pg=PA393&lpg&pg=PA393#v=onepage] in der Google-Buchsuche).</ref> Most je bil obnovljen z enakimi betonskimi loki, obloženimi z naravnim kamnom, in odprt za promet septembra 1982. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Louis Beaudemoulin: Mémoire sur les divers mouvements du pont de Tours et sur les moyens employés en 1835 et 1836 pour consolider les fondations des 9e, 10e et 11e piles de ce pont. In: Annales des ponts et chaussées. Mémoires et documents relatifs à l'art des constructions et au service de l'ingénieur, 1939, 2e semestre, S. 86–133 und Tafeln CLXXIII, CLXXIV und CLXXV (Digitalisat auf Gallica) *Louis Beaudemoulin: Mémoire sur quelques procédés, outils, machines, etc., employés à la construction des radiers en béton du pont de Tours. In: Annales des ponts et chaussées. Mémoires et documents relatifs à l'art des constructions et au service de l'ingénieur, 1941, 2e semestre, S. 210–251 und Tafeln 5, 6 und 7 (Digitalisat auf Gallica) *Guy Grattesat: L'effondrement partiel du pont Wilson à Tours. Ses causes et ses enseignements: In: Travaux, Juni 1980, Nr. 544, S. 28–36 *Jacques Gounon: La reconstruction du pont Wilson à Tours. In: Travaux, Juni 1980, Nr. 544, S. 37–47 == Zunanje povezave == {{Commonscat|Pont Wilson (Tours)}} * {{structurae |Typ=bauwerke |ID=20000861 |Name=Wilson-Brücke}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mostovi v Franciji]] [[Kategorija:Kamniti mostovi]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Arhitektura v 18. stoletju]] m0b89pw4i6ew5rdhi5povkw49icdx54 0 530348 6684933 6410569 2026-06-04T07:36:58Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684933 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Kanalski most Briare |image = Pont_Canal_de_Briare_45250.jpg |caption = kanalski most |official_name = Pont-canal de Briare |carries= [[Canal latéral à la Loire]] |crosses=[[Loara]] |locale=[[Béziers]], [[Francija]] |maint= |id= |design=jekleno korito, Kamniti stebri |material = [[kamen]], [[jeklo]] |spans = 15 |mainspan= |length= 662 m |width= 6 m (z vlečnimi potmi 11,5 m) |clearance= 9 m |depth = 2,2 m |below= |height= |traffic= |begin = 1890 |open= 1896 |closed= |toll= |architect = Léonce-Abel Mazoyer |builder= Daydé in Pillé (kovinsko korito), konstrukcija G. Eiffel (zidani piloti) |coordinates= {{coord|47|37|52|N|2|44|10|E|region:FR_type:landmark|display=inline,title}} | extra = {{designation list | embed=yes |designation2 = Monument Historique |designation2_offname = |designation2_date = 1976 |designation2_number = |designation2_free1name = |designation2_free1value = }} }} '''Kanalski most Briare''' v osrednji Franciji vodi [[Canal latéral à la Loire]] (del [[Canal de Briare]]<ref name='bluebook02'>{{navedi knjigo | title = Loire Nivernais Waterways Guide 02 | date = 1999-02-22 | url = https://archive.org/details/loirenivernais0000brei | publisher = Editions Du Breil | isbn = 2-913120-00-8}}</ref>) čez reko [[Loara|Loaro]] na poti do [[Sena|Sene]]. Nadomestil je nivojski prehod od prekopa do kanala Briare, ki je bil nevaren v času poplav. Med letoma 1896 in 2003 je bil najdaljši plovni akvadukt na svetu, vse do odprtja [[Magdeburški kanalski most|Magdeburškega kanalskega mostu]]. == Zgodovina == Leta 1642 je Canal de Briare, takrat znan kot Canal Henri IV. ali Canal de Loyre en Seine, začel obratovati in leta 1723 so sistem razširili s Canalom du Loing. Tako je nastala plovna vodna pot, ki je povezala Saint-Mammès ob Seni z Briarejem ob Loari. Ker zgornji tok Loare zaradi neenakomernega vodostaja ni predstavljal težav za ladijski promet, so med letoma 1827 in 1838 zgradili stranski kanal, ki je potekal vzporedno z reko. Canal latéral à la Loire predstavlja tudi povezavo s Canal du Center. Plovila po celinskih plovnih poteh lahko potujejo po štirih zaporednih kanalih od Rokavskega preliva preko Pariza in Lyona do Sredozemskega morja. Prečkanje Loare, katere gladina je bila podvržena močnim nihanjem, je ostalo problematično pet kilometrov gorvodno od Briareja. Med Châtillon-sur-Loire in Ousson-sur-Loire so ladje uporabljale en kilometer dolg kanal, izkopan v rečno strugo. Leta 1881 so bili prvi predlogi za prečkanje reke z mostom, kot je most preko kanala Le Guétin, ki so ga odprli leta 1838. Vendar pa bi opečni most te vrste med visoko vodo deloval kot zaporni jez. Leta 1886 so se zato odločili za izgradnjo jeklenega koritastega mostu na opečnih stebrih, pri čemer je bila izključena lokacija v višini prejšnjega prehoda reke. Namesto tega je bil kanal razširjen na levem bregu Loare do Saint-Firmin-sur-Loire in na drugi strani reke potekal jugovzhodno od Briareja, kjer je nastalo novo pristanišče. Glavni inženir je bil Léonce-Abel Mazoyer, temelje in zidane stebre je zgradilo podjetje Gustave Eiffels. Za izvedbo kovinskih konstrukcij je bilo odgovorno inženirsko podjetje Daydé & Pillé. Most je bil prvič uporabljen 16. septembra 1896<ref>[https://structurae.info/ouvrages/pont-canal-de-briare Pont-canal de Briare] bei structurae, abgerufen am 15. Oktober 2016</ref> in končno odprt za ladijski promet 1. oktobra 1897. Da ne bi vznemirjali lokalnega prebivalstva, ki je mostu sprva nasprotovalo, na otvoritvi 16. septembra ni bilo nobenega uradnega predstavnika.<ref>[https://www.easyvoyage.com/actualite/4-anecdotes-sur-le-pont-canal-de-briare-92453 ''4 choses à savoir sur l'éblouissant pont-canal de Briare''] bei easyvoyage.com, abgerufen am 30. Januar 2021</ref> Da bi ovirali napredovanje nemških vojakov v drugi svetovni vojni, so 17. junija 1940 razstrelili kanalski most v višini drugega stebra.<ref>[http://portdebriare.fr/autour-du-port/ville-de-briare/ ''Le pont-canal de Briare au fil de l’histoire''] bei portdebriare.fr, abgerufen am 30. Januar 2021</ref> Po popravilu so ga ponovno odprli 8. avgusta 1941.<ref>[https://france3-regions.francetvinfo.fr/centre-val-de-loire/loiret/pont-canal-briare-restauration-joyau-du-patrimoine-fluvial-1373133.html ''Pont-canal de Briare : restauration d’un joyau du patrimoine fluvial''] bei france3-regions.francetvinfo.fr, abgerufen am 30. Januar 2021</ref> Okoli sredine 20. stoletja so Pénichen čez most vlekli traktorji.<ref>[http://papidema.fr/traction_vn_8.php ''Traction mécanique sur les voies navigables dans les années 50''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230113155215/http://papidema.fr/traction_vn_8.php |date=2023-01-13 }} bei papidema.fr, abgerufen am 24. Februar 2019</ref> Pont-Canal de Briare je od leta 1976 uvrščen na seznam spomenikov. == Opis == Kanalski most Briare blizu [[Châtillon-sur-Loire]] je bil dolgo časa najdaljši jekleni kanalski most na svetu. Dolg je 662 metrov <ref name=Hadfield>{{navedi knjigo |last= Hadfield|first= Charles |title= World Canals|edition= First|year= 1986|publisher= David & Charles|isbn= 0-7153-8555-0}}</ref> in je svoj naziv najdaljšega kanalskega mostu izgubil zaradi Magdeburškega kanalskega mostu, ki prečka [[Laba|Labo]] in je dolg 918 metrov. Zasnovala sta ga inženirja Léonce-Abel Mazoyer in Charles Sigault.<ref>{{navedi splet |url=http://www.amis-canal-loire.org/historique.htm |title=Amis du Canal latéral à la Loire |access-date=2009-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201091819/http://www.amis-canal-loire.org/historique.htm |archive-date=2008-12-01 |url-status=dead }}</ref> Zidane opornike in stebre je med letoma 1890 in 1896 dokončal [[Gustave Eiffel]], jekleno konstrukcijo pa Daydé & Pillé iz Creila. Kanalski most je bil slovesno odprt 16. septembra 1896 s prečkanjem čolna ''Aristide'', ki je pripadal Ernestu Guingampu. Omogočil je razvoj prometa do širine Freycinet med Loaro in Seno in je registriran zgodovinski spomenik v Franciji. [[File:A 2007 view of the structure of Briare pont-canal.jpg|thumb| Gledano z zahoda, prikazuje severno stran in strukturo pod njo]] Most je zgrajen na štirinajstih stebrih. Ti stebri podpirajo en sam jekleni nosilec, ki podpira jekleni kanal, ki vsebuje več kot 13.000 ton vode, globok 2,2 metra in širok 6 metrov, kar omogoča prečkanje čolnom z ugrezom 1,8 m. Širina mostu, vključno z vlečnimi potmi, je 11,5 metrov, njegova dolžina pa 662,7 metrov.<ref name = McKnight>{{navedi knjigo |last= McKnight|first= Hugh|title= Cruising French Waterways|url= https://archive.org/details/cruisingfrenchwa0000hugh|edition= 4th|year= 2005|publisher= Adlard Coles Nautical|isbn= 0-7136-6638-2}}</ref> Na vsaki strani akvadukta je linija standardnih svetilk. Vsak konec je označen z dvema okrasnima stebroma v imitaciji Pont Alexandre III. v Parizu. Osem zapornic omogoča praznjenje akvadukta v primeru hude zmrzali. <gallery class="center"> Pont-canal de Briare IMG 7577.jpg| Pogled s Saint-Firmina na Briare ob nizkem vodostaju BriareCanal1.jpg|''Péniche'' gre mimo južnega portala kanalskega mostu Pont-canal de Briare-130-2008-gje.jpg| Odprta zapora in kandelaber na severnem portalu, v ozadju stari kanal Pont-Canal de Briare.JPG| Severni portal kanalskega mostu z zaprtimi zapornicami Canal-de-Briare IMG 0220.jpg|Pred severovzhodnim stebrom most prečka stari kanal Pont-canal de Briare - 07.jpg|Kanalski most Briare medtem ko je izpraznjen </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Drugo branje== *{{navedi knjigo |last= Hadfield|first= Charles |title= World Canals|edition= First|year= 1986|publisher= David & Charles|isbn= 0-7153-8555-0}} *{{navedi knjigo |last= McKnight|first= Hugh|title= Cruising French Waterways|url= https://archive.org/details/cruisingfrenchwa0000hugh|edition= 4th|year= 2005|publisher= Adlard Coles Nautical|isbn= 0-7136-6638-2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Pont-canal de Briare }} * [https://web.archive.org/web/20070928000557/http://www.coeur-de-france.com/briare-marine2.html Coeur-de-france.com, in French] * [http://perso.wanadoo.fr/ligerien.christian/CONSTRUCTION%20CANAL%20BRIARE.htm Construction of the Briare Canal and the aqueduct, in French] * {{Structurae|id=20002027|title=Briare Aqueduct/ Briare}} * [http://projetbabel.org/fluvial/rica_loire-lateral-canal.htm Le canal Latéral à la Loire, in French] [[Kategorija:Mostovi v Franciji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1896]] [[Kategorija:Kanalski mostovi]] 3zqyyyvzbpv61h7i1r55kfsws8ol2tf 2 530904 6684687 6366826 2026-06-03T17:03:18Z Andrejj 94 --np 6684687 wikitext text/x-wiki [[Katastrska občina]] *0001, [[Hodoš]] *0002, [[Suhi Vrh]] *0003, [[Dolenci]] *0004, [[Budinci]] *0005, [[Markovci]] *0006, [[Čepinci]] *0007, [[Lucova]] *0008, [[Neradnovci]] *0009, [[Martinje]] *0010, [[Boreča]] *0011, [[Ženavlje]] *0012, [[Šulinci]] *0013, [[Stanjevci]] *0014, [[Gornji Petrovci]] *0015, [[Adrijanci]] *0016, [[Peskovci]] *0017, [[Šalovci]] *0018, [[Krplivnik]] *0019, [[Domanjševci]] *0020, [[Križevci]] *0021, [[Panovci]] *0022, [[Kukeč]] *0023, [[Trdkova]] *0024, [[Matjaševci]] *0025, [[Dolič]] *0026, [[Kuzma]] *0027, [[Gornji Slaveči]] *0028, [[Sotina]] *0029, [[Serdica]] *0030, [[Ocinje]] *0031, [[Kramarovci]] *0032, [[Nuskova]] *0033, [[Rogašovci]] *0034, [[Sveti Jurij]] *0035, [[Fikšinci]] *0036, [[Večeslavci]] *0037, [[Dolnji Slaveči]] *0038, [[Grad]] *0039, [[Vidonci]] *0040, [[Otovci]] *0041, [[Mačkovci]] *0042, [[Prosečka vas]] *0043, [[Kovačevci]] *0044, [[Poznanovci]] *0045, [[Radovci]] *0046, [[Kruplivnik]] *0047, [[Motovilci]] *0048, [[Pertoča]] *0049, [[Ropoča]] *0050, [[Gerlinci]] *0051, [[Krašči]] *0052, [[Vadarci]] *0053, [[Bodonci]] *0054, [[Pečarovci]] *0055, [[Dankovci]] *0056, [[Kuštanovci]] *0057, [[Košarovci]] *0058, [[Dolina]] *0059, [[Moščanci]] *0060, [[Vaneča]] *0061, [[Šalamenci]] *0062, [[Zenkovci]] *0064, [[Beznovci]] *0065, [[Topolovci]] *0066, [[Domajinci]] *0067, [[Gornji Črnci]] *0068, [[Korovci]] *0069, [[Cankova]] *0070, [[Skakovci]] *0071, [[Strukovci]] *0072, [[Puževci]] *0073, [[Lemerje]] *0074, [[Brezovci]] *0075, [[Predanovci]] *0076, [[Gorica]] *0077, [[Puconci]] *0078, [[Sebeborci]] *0079, [[Bokrači]] *0080, [[Krnci]] *0081, [[Ivanovci]] *0082, [[Kančevci]] *0083, [[Lončarovci]] *0084, [[Ratkovci]] *0085, [[Berkovci]] *0086, [[Ivanjševci]] *0087, [[Središče]] *0088, [[Prosenjakovci]] *0089, [[Selo]] *0090, [[Fokovci]] *0091, [[Andrejci]] *0092, [[Moravci]] *0093, [[Tešanovci]] *0094, [[Vučja Gomila]] *0095, [[Čikečka vas]] *0096, [[Pordašinci]] *0097, [[Motvarjevci]] *0098, [[Bukovnica]] *0099, [[Filovci]] *0100, [[Bogojina]] *0101, [[Ivanci]] *0102, [[Mlajtinci]] *0103, [[Lukačevci]] *0104, [[Rakičan]] *0105, [[Murska Sobota]] *0106, [[Noršinci]] *0107, [[Martjanci]] *0108, [[Nemčavci]] *0109, [[Markišavci]] *0110, [[Polana]] *0111, [[Černelavci]] *0112, [[Veščica]] *0113, [[Kupšinci]] *0114, [[Vanča vas]] *0115, [[Rankovci]] *0116, [[Borejci]] *0117, [[Krajna]] *0118, [[Gederovci]] *0119, [[Sodišinci]] *0120, [[Murski Petrovci]] *0121, [[Petanjci]] *0122, [[Tišina]] *0123, [[Tropovci]] *0124, [[Gradišče]] *0125, [[Murski Črnci]] *0126, [[Satahovci]] *0127, [[Krog]] *0128, [[Bakovci]] *0129, [[Gančani]] *0130, [[Lipa]] *0131, [[Beltinci]] *0132, [[Bratonci]] *0133, [[Lipovci]] *0134, [[Dokležovje]] *0135, [[Ižakovci]] *0136, [[Melinci]] *0137, [[Odranci]] *0138, [[Trnje v Prekmurju]] *0139, [[Žižki]] *0140, [[Črenšovci]] *0141, [[Gornja Bistrica]] *0142, [[Srednja Bistrica]] *0143, [[Dolnja Bistrica]] *0144, [[Kobilje]] *0145, [[Žitkovci]] *0146, [[Dobrovnik]] *0147, [[Strehovci]] *0148, [[Renkovci]] *0149, [[Turnišče]] *0150, [[Gomilica]] *0151, [[Brezovica v Prekmurju]] *0152, [[Nedelica]] *0153, [[Radmožanci]] *0154, [[Kamovci]] *0155, [[Genterovci]] *0156, [[Mostje pri Lendavi]] *0157, [[Dolga vas pri Lendavi]] *0158, [[Banuta]] *0159, [[Mala Polana]] *0160, [[Velika Polana]] *0161, [[Hotiza]] *0162, [[Kapca]] *0163, [[Kot pri Muri]] *0164, [[Gaberje]] *0165, [[Lakoš]] *0166, [[Lendava]] *0167, [[Čentiba]] *0168, [[Dolina pri Lendavi]] *0169, [[Petišovci]] *0170, [[Pince]] *0171, [[Vratji Vrh]] *0172, [[Vratja vas]] *0173, [[Podgorje]] *0174, [[Konjišče]] *0175, [[Drobtinci]] *0176, [[Grabe]] *0177, [[Nasova]] *0178, [[Žiberci]] *0179, [[Žepovci]] *0180, [[Črnci]] *0181, [[Apače]] *0182, [[Segovci]] *0183, [[Lutverci]] *0184, [[Gornja Radgona]] *0186, [[Mele]] *0187, [[Črešnjevci]] *0188, [[Police]] *0189, [[Hercegovščak]] *0190, [[Lomanoše]] *0191, [[Plitvica]] *0192, [[Plitvički Vrh]] *0193, [[Spodnja Ščavnica]] *0194, [[Lastomerci]] *0195, [[Zbigovci]] *0196, [[Orehovski Vrh]] *0197, [[Orehovci]] *0198, [[Boračeva]] *0199, [[Šratovci]] *0200, [[Radenci]] *0201, [[Rihtarovci]] *0202, [[Kapelski Vrh]] *0203, [[Očeslavci]] *0204, [[Janžev Vrh]] *0205, [[Stavešinci]] *0206, [[Ivanjševci]] *0207, [[Radvenci]] *0208, [[Negova]] *0209, [[Kunova]] *0210, [[Gornji Ivanjci]] *0211, [[Spodnji Ivanjci]] *0212, [[Okoslavci]] *0213, [[Dragotinci]] *0214, [[Rožički Vrh]] *0215, [[Stanetinci]] *0216, [[Hrašenski-Rački Vrh]] *0217, [[Murščak]] *0218, [[Hrastje-Mota]] *0219, [[Murski Vrh]] *0220, [[Selišči]] *0221, [[Slaptinci]] *0222, [[Jamna]] *0223, [[Blaguš]] *0224, [[Grabonoš]] *0225, [[Kraljevci]] *0226, [[Sovjak]] *0227, [[Terbegovci]] *0228, [[Galušak]] *0229, [[Kokolajnščak]] *0230, [[Vučja vas]] *0231, [[Bučečovci]] *0232, [[Stara Nova vas]] *0233, [[Bunčani]] *0234, [[Veržej]] *0235, [[Iljaševci]] *0236, [[Križevci]] *0237, [[Grlava]] *0238, [[Krištanci]] *0239, [[Krapje]] *0240, [[Mota]] *0241, [[Cven]] *0242, [[Babinci]] *0243, [[Noršinci]] *0244, [[Lukavci]] *0245, [[Ključarovci pri Ljutomeru]] *0246, [[Boreci]] *0247, [[Logarovci]] *0248, [[Precetinci]] *0249, [[Kuršinci]] *0250, [[Berkovci]] *0251, [[Bolehnečici]] *0252, [[Bučkovci]] *0253, [[Drakovci]] *0254, [[Moravci]] *0255, [[Godemarci]] *0256, [[Radoslavci]] *0257, [[Branoslavci]] *0258, [[Cezanjevci]] *0259, [[Ljutomer]] *0260, [[Kamenščak]] *0261, [[Stara Cesta]] *0262, [[Desnjak]] *0263, [[Mekotnjak]] *0264, [[Radomerje]] *0265, [[Gresovščak]] *0266, [[Plešivica]] *0267, [[Ilovci]] *0268, [[Slamnjak]] *0269, [[Rinčetova Graba]] *0270, [[Nunska Graba]] *0271, [[Presika]] *0272, [[Stročja vas]] *0273, [[Pristava]] *0274, [[Globoka]] *0275, [[Veščica]] *0276, [[Razkrižje]] *0277, [[Šafarsko]] *0278, [[Gibina]] *0279, [[Trnovci]] *0280, [[Rucmanci]] *0281, [[Rakovci]] *0282, [[Savci]] *0283, [[Tomaž]] *0284, [[Mala vas]] *0285, [[Bratonečice]] *0286, [[Senik pri Tomažu]] *0287, [[Ključarovci pri Ormožu]] *0288, [[Koračice]] *0289, [[Pršetinci]] *0290, [[Lahonci]] *0291, [[Žvab]] *0292, [[Runeč]] *0293, [[Stanovno]] *0294, [[Ivanjkovci]] *0295, [[Žerovinci]] *0296, [[Cerovec - Stanka Vraza]] *0297, [[Veličane]] *0298, [[Mihalovci]] *0299, [[Mali Brebrovnik]] *0300, [[Veliki Brebrovnik]] *0301, [[Vinski Vrh]] *0302, [[Miklavž]] *0303, [[Hermanci]] *0304, [[Gomila]] *0305, [[Kog]] *0306, [[Vuzmetinci]] *0307, [[Kajžar]] *0308, [[Zasavci]] *0309, [[Lačaves]] *0310, [[Jastrebci]] *0311, [[Vodranci]] *0312, [[Vitan]] *0313, [[Šalovci pri Središču]] *0314, [[Hum]] *0315, [[Pavlovski Vrh]] *0316, [[Libanja]] *0317, [[Pavlovci]] *0318, [[Hardek]] *0319, [[Litmerk]] *0320, [[Lešnica pri Ormožu]] *0321, [[Šardinje]] *0322, [[Vičanci]] *0323, [[Senešci]] *0324, [[Sodinci]] *0325, [[Strjanci]] *0326, [[Bresnica]] *0327, [[Podgorci]] *0328, [[Osluševci]] *0329, [[Cvetkovci]] *0330, [[Trgovišče]] *0331, [[Velika Nedelja]] *0332, [[Ormož]] *0333, [[Pušenci]] *0334, [[Frankovci]] *0335, [[Loperšice]] *0336, [[Obrež]] *0337, [[Grabe pri Središču]] *0338, [[Središče]] *0339, [[Novinci]] *0340, [[Slavšina]] *0341, [[Rjavci]] *0342, [[Hvaletinci]] *0343, [[Vitomarci]] *0344, [[Drbetinci]] *0345, [[Trnovska vas]] *0346, [[Biš]] *0347, [[Bišečki Vrh]] *0348, [[Trnovski Vrh]] *0349, [[Ločki Vrh]] *0350, [[Ločič]] *0351, [[Svetinci]] *0352, [[Desenci]] *0353, [[Grlinci]] *0354, [[Zagorci]] *0355, [[Senčak]] *0356, [[Sakušak]] *0357, [[Bodkovci]] *0358, [[Juršinci]] *0359, [[Dragovič]] *0360, [[Gradiščak]] *0361, [[Levanjci]] *0362, [[Dolič]] *0363, [[Destrnik]] *0364, [[Vintarovci]] *0365, [[Jiršovci]] *0366, [[Krčevina pri Vurbergu]] *0367, [[Grajenščak]] *0368, [[Drstelja]] *0369, [[Janežovci]] *0370, [[Janežovski Vrh]] *0371, [[Zgornji Velovlek]] *0372, [[Spodnji Velovlek]] *0373, [[Mostje]] *0374, [[Kukava]] *0375, [[Rotman]] *0376, [[Hlaponci]] *0377, [[Polenšak]] *0378, [[Bratislavci]] *0379, [[Polenci]] *0380, [[Prerad]] *0381, [[Tibolci]] *0382, [[Slomi]] *0383, [[Mezgovci]] *0384, [[Dornava]] *0385, [[Podvinci]] *0386, [[Pacinje]] *0387, [[Kicar]] *0388, [[Rogoznica]] *0389, [[Nova vas pri Ptuju]] *0390, [[Mestni Vrh]] *0391, [[Grajena]] *0392, [[Krčevina pri Ptuju]] *0393, [[Slovenja vas]] *0394, [[Gerečja vas]] *0395, [[Hajdoše]] *0396, [[Skorba]] *0397, [[Hajdina]] *0399, [[Draženci]] *0400, [[Ptuj]] *0401, [[Brstje]] *0402, [[Spuhlja]] *0403, [[Borovci]] *0404, [[Prvenci]] *0405, [[Sobetinci]] *0406, [[Zagojiči]] *0407, [[Moškanjci]] *0408, [[Gorišnica]] *0409, [[Zamušani]] *0410, [[Formin]] *0411, [[Gajevci]] *0412, [[Mala vas]] *0413, [[Muretinci]] *0414, [[Stojnci]] *0415, [[Bukovci]] *0416, [[Nova vas pri Markovcih]] *0417, [[Markovci]] *0418, [[Zabovci]] *0419, [[Šturmovci]] *0420, [[Pobrežje]] *0421, [[Lancova vas]] *0422, [[Sela, Videm|Sela]] *0423, [[Trnovec]] *0424, [[Apače]] *0425, [[Lovrenc na Dravskem Polju]] *0426, [[Župečja vas]] *0427, [[Pleterje]] *0428, [[Mihovce]] *0429, [[Dragonja vas]] *0430, [[Cirkovce]] *0431, [[Starošince]] *0432, [[Spodnje Jablane]] *0433, [[Zgornje Jablane]] *0434, [[Pongrce]] *0435, [[Šikole]] *0436, [[Sestrže]] *0437, [[Podlože]] *0438, [[Lešje]] *0439, [[Ptujska Gora]] *0440, [[Doklece]] *0441, [[Stogovci]] *0442, [[Skrblje]] *0443, [[Janški Vrh]] *0444, [[Bolečka vas]] *0445, [[Zgornja Pristava]] *0446, [[Jurovci]] *0447, [[Dravinjski Vrh]] *0448, [[Vareja]] *0449, [[Ljubstava]] *0450, [[Majski Vrh]] *0451, [[Gorca]] *0452, [[Dolena]] *0453, [[Rodni Vrh]] *0454, [[Jablovec]] *0455, [[Zakl]] *0456, [[Dežno]] *0457, [[Podlehnik]] *0458, [[Spodnji Leskovec]] *0459, [[Repišče]] *0460, [[Dravci]] *0461, [[Gradišča]] *0462, [[Dolane]] *0463, [[Veliki Vrh]] *0464, [[Belski Vrh]] *0465, [[Hrastovec]] *0466, [[Zavrč]] *0467, [[Goričak]] *0468, [[Drenovec]] *0469, [[Turški Vrh]] *0470, [[Korenjak]] *0471, [[Pestike]] *0472, [[Gorenjski Vrh]] *0473, [[Brezovec]] *0474, [[Cirkulane]] *0475, [[Gruškovec]] *0476, [[Meje]] *0477, [[Medribnik]] *0478, [[Paradiž]] *0479, [[Pristava]] *0480, [[Pohorje]] *0481, [[Slatina]] *0482, [[Mali Okič]] *0483, [[Veliki Okič]] *0484, [[Gradišče]] *0485, [[Skorišnjak]] *0486, [[Belavšek]] *0487, [[Zgornji Leskovec]] *0488, [[Trdobojci]] *0489, [[Mala Varnica]] *0490, [[Velika Varnica]] *0491, [[Ložina]] *0492, [[Gruškovje]] *0493, [[Sedlašek]] *0494, [[Stanošina]] *0495, [[Kozminci]] *0496, [[Strajna]] *0497, [[Dobrina]] *0498, [[Kočice]] *0499, [[Sitež]] *0500, [[Bolfenk]] *0501, [[Sveča]] *0502, [[Stoperce]] *0503, [[Kupčinji Vrh]] *0504, [[Nadole]] *0505, [[Čermožiše]] *0506, [[Žetale]] *0507, [[Lokavec]] *0508, [[Rožengrunt]] *0509, [[Zgornja Ščavnica]] *0510, [[Spodnji Dražen Vrh]] *0511, [[Žitence]] *0512, [[Ledinek]] *0513, [[Kremberk]] *0514, [[Krivi Vrh]] *0515, [[Zgornja Ročica]] *0516, [[Drvanja]] *0517, [[Ihova]] *0518, [[Trije Kralji]] *0519, [[Trotkova]] *0520, [[Benedikt]] *0521, [[Spodnja Ročica]] *0522, [[Spodnji Žerjavci]] *0523, [[Zgornji Žerjavci]] *0524, [[Žice]] *0525, [[Spodnji Gasteraj]] *0526, [[Srednji Gasteraj]] *0527, [[Zgornji Gasteraj]] *0528, [[Malna]] *0529, [[Jurovski Dol]] *0530, [[Partinje]] *0531, [[Varda]] *0532, [[Lenart v Slovenskih Goricah]] *0533, [[Spodnji Porčič]] *0534, [[Zgornji Porčič]] *0535, [[Stari Porčič]] *0536, [[Gradišče v Slovenskih Goricah]] *0537, [[Zgornje Verjane]] *0538, [[Osek]] *0539, [[Brengova]] *0540, [[Cogetinci]] *0541, [[Cerkvenjak]] *0542, [[Andrenci]] *0543, [[Župetinci]] *0544, [[Smolinci]] *0545, [[Čagona]] *0546, [[Spodnje Verjane]] *0547, [[Spodnja Senarska]] *0548, [[Zgornja Senarska]] *0549, [[Radehova]] *0550, [[Zamarkova]] *0551, [[Močna]] *0552, [[Vinička vas]] *0553, [[Zgornja Voličina]] *0554, [[Spodnja Voličina]] *0555, [[Šetarova]] *0556, [[Gočova]] *0557, [[Nadbišec]] *0558, [[Zavrh]] *0559, [[Črmljenšak]] *0561, [[Straže]] *0562, [[Rogoznica]] *0563, [[Ceršak]] *0564, [[Šentilj v Slovenskih Goricah]] *0565, [[Selnica ob Muri]] *0566, [[Sladki Vrh]] *0567, [[Zgornja Velka]] *0568, [[Trate]] *0569, [[Spodnja Velka]] *0570, [[Ploderšnica]] *0571, [[Ročica]] *0572, [[Spodnje Hlapje]] *0573, [[Zgornje Hlapje]] *0574, [[Počenik]] *0575, [[Šomat]] *0576, [[Srebotje]] *0577, [[Zgornji Jakobski Dol]] *0578, [[Polička vas]] *0579, [[Polički Vrh]] *0580, [[Vajgen]] *0581, [[Kaniža]] *0582, [[Štrihovec]] *0583, [[Cirknica]] *0584, [[Zgornje Dobrenje]] *0585, [[Kresnica]] *0586, [[Podigrac]] *0587, [[Ciringa]] *0588, [[Svečina]] *0589, [[Slatina]] *0590, [[Špičnik]] *0591, [[Slatinski Dol]] *0592, [[Plač]] *0593, [[Zgornje Vrtiče]] *0594, [[Spodnje Vrtiče]] *0595, [[Plintovec]] *0596, [[Zgornja Kungota]] *0597, [[Jedlovnik]] *0598, [[Grušena]] *0599, [[Jurski Vrh]] *0600, [[Pesnica]] *0601, [[Vršnik]] *0602, [[Gaj nad Mariborom]] *0603, [[Kozjak]] *0604, [[Gradiška]] *0605, [[Spodnje Dobrenje]] *0606, [[Ranca]] *0607, [[Jelenče]] *0608, [[Gačnik]] *0609, [[Jareninski Dol]] *0610, [[Jareninski Vrh]] *0611, [[Vukovski Vrh]] *0612, [[Vukovski Dol]] *0613, [[Flekušek]] *0614, [[Spodnji Jakobski Dol]] *0615, [[Vukovje]] *0616, [[Kušernik]] *0617, [[Vosek]] *0618, [[Pesniški Dvor]] *0619, [[Dolnja Počehova]] *0620, [[Mali Rošpoh]] *0621, [[Morski Jarek]] *0622, [[Šober]] *0623, [[Zgornji Slemen]] *0624, [[Veliki Boč]] *0625, [[Gradišče]] *0626, [[Zgornji Boč]] *0627, [[Spodnji Boč]] *0628, [[Zgornja Selnica]] *0629, [[Janževa Gora]] *0630, [[Gerečja vas]] *0631, [[Spodnja Selnica]] *0632, [[Spodnji Slemen]] *0633, [[Srednje]] *0634, [[Jelovec]] *0635, [[Brestrnica]] *0636, [[Kamnica]] *0637, [[Rošpoh]] *0638, [[Krčevina]] *0639, [[Počehova]] *0640, [[Pekel]] *0641, [[Dragučova]] *0642, [[Pernica]] *0643, [[Ložane]] *0644, [[Ruperče]] *0645, [[Grušova]] *0646, [[Metava]] *0647, [[Trčova]] *0648, [[Nebova]] *0649, [[Celestrina]] *0650, [[Malečnik]] *0651, [[Hrenca]] *0652, [[Vodole]] *0653, [[Košaki]] *0654, [[Orešje]] *0655, [[Melje]] *0656, [[Brezje]] *0657, [[Maribor-Grad]] *0658, [[Koroška Vrata]] *0659, [[Tabor]] *0660, [[Studenci]] *0661, [[Limbuš]] *0662, [[Laznica]] *0663, [[Bistrica pri Limbušu]] *0664, [[Bistrica pri Rušah]] *0665, [[Ruše]] *0666, [[Činžat]] *0667, [[Ruta]] *0668, [[Rdeči Breg]] *0669, [[Lovrenc na Pohorju]] *0670, [[Recenjak]] *0671, [[Kumen]] *0672, [[Smolnik]] *0673, [[Lobnica]] *0674, [[Zgornji Vrhov Dol]] *0675, [[Hrastje]] *0676, [[Pekre]] *0677, [[Zgornje Radvanje]] *0678, [[Spodnje Radvanje]] *0679, [[Razvanje]] *0680, [[Tezno]] *0681, [[Pobrežje]] *0682, [[Zrkovci]] *0683, [[Dogoše]] *0684, [[Zgornji Duplek]] *0685, [[Završka vas]] *0686, [[Zimica]] *0687, [[Jablance]] *0688, [[Zgornja Korena]] *0689, [[Spodnja Korena]] *0690, [[Žikarce]] *0691, [[Ciglence]] *0692, [[Spodnji Duplek]] *0693, [[Miklavž na Dravskem Polju]] *0694, [[Rogoza]] *0695, [[Bohova]] *0696, [[Spodnje Hoče]] *0697, [[Zgornje Hoče]] *0698, [[Pivola]] *0699, [[Hočko Pohorje]] *0700, [[Slivniško Pohorje]] *0701, [[Polana]] *0702, [[Ranče]] *0703, [[Radizel]] *0704, [[Čreta]] *0705, [[Slivnica]] *0706, [[Orehova vas]] *0707, [[Hotinja vas]] *0708, [[Skoke]] *0709, [[Loka pri Rošnji]] *0710, [[Dvorjane]] *0711, [[Vurberk]] *0712, [[Starše]] *0713, [[Zlatoličje]] *0714, [[Prepolje]] *0715, [[Marjeta na Dravskem Polju]] *0716, [[Rače]] *0717, [[Fram]] *0718, [[Kopivnik]] *0719, [[Planica]] *0720, [[Loka pri Framu]] *0721, [[Morje]] *0722, [[Ješenca]] *0723, [[Podova]] *0724, [[Gorica]] *0725, [[Kot]] *0726, [[Planina]] *0727, [[Smrečno]] *0728, [[Bojtina]] *0729, [[Frajhajm]] *0730, [[Šmartno na Pohorju]] *0731, [[Ošelj]] *0732, [[Urh]] *0733, [[Rep]] *0734, [[Malo Tinje]] *0735, [[Tinjska Gora]] *0736, [[Visole]] *0737, [[Jurišna vas]] *0738, [[Prebukovje]] *0739, [[Kalše]] *0740, [[Ogljenšak]] *0741, [[Bukovec]] *0742, [[Zgornja Polskava]] *0743, [[Gabernik]] *0744, [[Ritoznoj]] *0745, [[Kovača vas]] *0746, [[Šentovec]] *0747, [[Pokoše]] *0748, [[Spodnja Polskava]] *0749, [[Stražgonjca]] *0750, [[Vrhloga]] *0751, [[Črešnjevec]] *0752, [[Spodnja Nova vas]] *0753, [[Slovenska Bistrica]] *0754, [[Zgornja Bistrica]] *0755, [[Spodnja Ložnica]] *0756, [[Zgornja Ložnica]] *0757, [[Gladomes]] *0758, [[Okoška vas]] *0759, [[Zlogona Gora]] *0760, [[Koritno]] *0761, [[Božje]] *0762, [[Brezje pri Oplotnici]] *0763, [[Oplotnica]] *0764, [[Zgornje Grušovje]] *0765, [[Vrhole pri Konjicah]] *0766, [[Cigonca]] *0767, [[Žabljek]] *0768, [[Hošnica]] *0769, [[Laporje]] *0770, [[Vrhole pri Laporju]] *0771, [[Pretrež]] *0772, [[Štatenberg]] *0773, [[Pečke]] *0774, [[Stopno]] *0775, [[Dežno]] *0776, [[Jelovec]] *0777, [[Modraže]] *0778, [[Brezje pri Poljčanah]] *0779, [[Pekel]] *0780, [[Stanovsko]] *0781, [[Lušečka vas]] *0782, [[Poljčane]] *0783, [[Studenice]] *0784, [[Hrastovec]] *0785, [[Stari Grad]] *0786, [[Mlake]] *0787, [[Pernice]] *0788, [[Branik]] *0789, [[Podlipje]] *0790, [[Brezovec]] *0791, [[Suhi Vrh]] *0792, [[Radelca]] *0793, [[vas]] *0794, [[Remšnik]] *0795, [[Brezni Vrh]] *0796, [[Zgornja Kapla]] *0797, [[Spodnja Kapla]] *0798, [[Zgornji Vurmat]] *0799, [[Ožbalt]] *0800, [[Javnik]] *0801, [[Brezno]] *0802, [[Kozji Vrh]] *0803, [[Spodnja Vižinga]] *0804, [[Radlje obDravi]] *0805, [[Dobrava]] *0806, [[Zgornja Vižinga]] *0807, [[Spodnja Muta]] *0808, [[Zgornja Muta]] *0809, [[Zgornja Gortina]] *0810, [[Spodnja Gortina]] *0811, [[Dravče]] *0812, [[Šentjanž nad Dravčami]] *0813, [[Vuzenica]] *0814, [[Šentvid]] *0815, [[Primož na Pohorju]] *0816, [[Planina]] *0817, [[Vuhred]] *0818, [[Orlica]] *0819, [[Janževski Vrh]] *0820, [[Podvelka]] *0821, [[Rdeči Breg Ii]] *0822, [[Lehen]] *0823, [[Ribnica na Pohorju]] *0824, [[Hudi Kot]] *0825, [[Libeliče]] *0826, [[Libeliška Gora]] *0827, [[Črneška Gora]] *0828, [[Črneče]] *0829, [[Dravograd]] *0830, [[Grad]] *0831, [[Vič]] *0832, [[Goriški Vrh]] *0833, [[Ojstrica]] *0834, [[Duh na Ojstrici]] *0835, [[Velka]] *0836, [[Kozji Vrh]] *0837, [[Vrata]] *0838, [[Trbonje]] *0839, [[Danijel pri Trbonjah]] *0840, [[Otiški Vrh I]] *0841, [[Otiški Vrh Ii]] *0842, [[Dobrova]] *0843, [[Selovec]] *0844, [[Šentjanž pri Dravogradu]] *0845, [[Pameče]] *0846, [[Gradišče]] *0847, [[Vrhe]] *0848, [[Sele]] *0849, [[Stari Trg]] *0850, [[Slovenj Gradec]] *0851, [[Legen]] *0852, [[Golavabuka]] *0853, [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] *0854, [[Podgorje]] *0855, [[Zgornji Razbor]] *0856, [[Spodnji Razbor]] *0857, [[Veluna]] *0858, [[Graška Gora]] *0859, [[Vodriž]] *0860, [[Šmiklavž]] *0861, [[Dobrava]] *0862, [[Brda]] *0863, [[Šentilj pod Turjakom]] *0864, [[Mislinja]] *0865, [[Gornji Dolič]] *0866, [[Šentvid nad Valdekom]] *0867, [[Završe]] *0868, [[Kozjak]] *0869, [[Belšak]] *0870, [[Jamnica]] *0871, [[Strojna]] *0872, [[Zelen Breg]] *0873, [[Suhi Vrh]] *0874, [[Šentanel]] *0875, [[Dolga Brda]] *0876, [[Breznica]] *0877, [[Stražišče]] *0878, [[Tolsti Vrh]] *0879, [[Koroški Selovec]] *0880, [[Brdinje]] *0882, [[Ravne]] *0883, [[Dobja vas]] *0884, [[Farna vas]] *0885, [[Poljana]] *0886, [[Lokovica]] *0887, [[Lom]] *0888, [[Meža Takraj]] *0889, [[Mežica]] *0890, [[Meža Onkraj]] *0891, [[Prevalje]] *0892, [[Leše]] *0893, [[Zagrad]] *0894, [[Navrški Vrh]] *0895, [[Preški Vrh]] *0896, [[Kotlje]] *0897, [[Podgora]] *0898, [[Uršlja Gora I]] *0899, [[Uršlja Gora Ii]] *0900, [[Žerjav]] *0901, [[Plat]] *0902, [[Podpeca]] *0903, [[Topla]] *0904, [[Koprivna]] *0905, [[Bistra]] *0906, [[Črna]] *0907, [[Ludranski Vrh]] *0908, [[Javorje]] *0909, [[Logarska Dolina]] *0910, [[Solčava]] *0911, [[Raduha]] *0912, [[Konjski Vrh]] *0913, [[Primož pri Ljubnem]] *0914, [[Ter]] *0915, [[Radegunda]] *0916, [[Šmihel]] *0917, [[Lepa Njiva]] *0918, [[Ljubija]] *0919, [[Brezje]] *0920, [[Mozirje]] *0921, [[Rečica ob Savinji]] *0922, [[Poljane]] *0923, [[Ljubno]] *0924, [[Savina]] *0925, [[Krnica]] *0926, [[Luče]] *0927, [[Podveža]] *0928, [[Podvolovljek]] *0929, [[Lenart pri Gornjem Gradu]] *0930, [[Florjan pri Gornjem Gradu]] *0931, [[Radmirje]] *0932, [[Šentjanž]] *0933, [[Homec]] *0934, [[Zgornje Pobrežje]] *0935, [[Spodnja Rečica]] *0936, [[Prihova]] *0937, [[Loke]] *0938, [[Kokarje]] *0939, [[Pusto Polje]] *0940, [[Šmartno ob Dreti]] *0941, [[Bočna]] *0942, [[Gornji Grad]] *0943, [[Šmiklavž]] *0944, [[Tirosek]] *0945, [[Bele Vode]] *0946, [[Šentvid pri Zavodnjah]] *0947, [[Zavodnje]] *0948, [[Topolšica]] *0949, [[Ravne]] *0950, [[Plešivec]] *0951, [[Hrastovec]] *0952, [[Cirkovce]] *0953, [[Paka]] *0954, [[Lipje]] *0955, [[Bevče]] *0957, [[Škale]] *0958, [[Gaberke]] *0959, [[Šoštanj]] *0960, [[Florjan pri Šoštanju]] *0961, [[Skorno pri Šoštanju]] *0962, [[Gorenje]] *0963, [[Lokovica]] *0964, [[Velenje]] *0965, [[Laze]] *0966, [[Ložnica]] *0967, [[Kavče]] *0968, [[Podkraj]] *0969, [[Veliki Vrh]] *0970, [[Gavce]] *0971, [[Paška vas]] *0972, [[Šmartno ob Paki]] *0973, [[Rečica ob Paki]] *0974, [[Prelska]] *0975, [[Vinska Gora]] *0976, [[Črnova]] *0977, [[Železno]] *0978, [[Studence]] *0979, [[Ponikva]] *0980, [[Andraž]] *0981, [[Dobrič]] *0982, [[Podvin]] *0983, [[Male Braslovče]] *0984, [[Letuš]] *0985, [[Dobrovlje]] *0986, [[Podvrh]] *0987, [[Braslovče]] *0988, [[Spodnje Gorče]] *0989, [[Šmatevž]] *0990, [[Trnava]] *0991, [[Orla vas]] *0992, [[Polzela]] *0993, [[Založe]] *0994, [[Zalog]] *0995, [[Šempeter v Savinjski Dolini]] *0996, [[Žalec]] *0997, [[Gotovlje]] *0998, [[Velika Pirešica]] *0999, [[Gorica]] *1000, [[Levec]] *1001, [[Petrovče]] *1002, [[Kasaze]] *1003, [[Zabukovica]] *1004, [[Gornja vas]] *1005, [[Prebold]] *1006, [[Latkova vas]] *1007, [[Grajska vas]] *1008, [[Gomilsko]] *1009, [[Ojstriška vas]] *1010, [[Prekopa]] *1011, [[Tešova]] *1012, [[Vransko]] *1013, [[Jeronim]] *1014, [[Ločica]] *1015, [[Zaplanina]] *1016, [[Črni Vrh]] *1017, [[Miklavž]] *1018, [[Marija Reka]] *1019, [[Matke]] *1020, [[Pongrac]] *1021, [[Liboje]] *1022, [[Rečica]] *1023, [[Slivno]] *1024, [[Rifengozd]] *1025, [[Reka]] *1026, [[Laško]] *1027, [[Šmihel]] *1028, [[Sedraž]] *1029, [[Lahomšek]] *1030, [[Lahomno]] *1031, [[Olešče]] *1032, [[Šentrupert]] *1033, [[Trobni Dol]] *1034, [[Mrzlo Polje]] *1035, [[Jurklošter]] *1036, [[Vrh nad Laškim]] *1037, [[Lažiše]] *1038, [[Plazovje]] *1039, [[Rimske Toplice]] *1040, [[Lože]] *1041, [[Lokavec]] *1042, [[Paneče]] *1043, [[Marijina vas]] *1044, [[Brdce nad Dobrno]] *1045, [[Klanc]] *1046, [[Zavrh]] *1047, [[Čreškova]] *1048, [[Socka]] *1049, [[Lipa]] *1050, [[Dol]] *1051, [[Verpete]] *1052, [[Podgorje]] *1053, [[Loka]] *1054, [[Novake]] *1055, [[Homec]] *1056, [[Dobrna]] *1057, [[Rupe]] *1058, [[Rožni Vrh]] *1059, [[Lemberg]] *1060, [[Strmec pri Vojniku]] *1061, [[Višnja vas]] *1062, [[Male Dole]] *1063, [[Bezovica]] *1064, [[Tomaž]] *1065, [[Vojnik Trg]] *1066, [[Vojnik Okolica]] *1067, [[Brezova]] *1068, [[Šmartno]] *1069, [[Šentjungert]] *1070, [[Arclin]] *1071, [[Škofja vas]] *1072, [[Šmiklavž]] *1073, [[Trnovlje]] *1074, [[Spodnja Hudinja]] *1075, [[Ostrožno]] *1076, [[Medlog]] *1077, [[Celje]] *1078, [[Lisce]] *1079, [[Košnica]] *1080, [[Tremerje]] *1081, [[Zagrad]] *1082, [[Teharje]] *1083, [[Bukovžlak]] *1084, [[Pečovje]] *1085, [[Kompole]] *1086, [[Prožinska vas]] *1087, [[Svetina]] *1088, [[Padeški Vrh]] *1089, [[Resnik]] *1090, [[Skomarje]] *1091, [[Hudinja]] *1092, [[Paka I]] *1093, [[Spodnji Dolič]] *1094, [[Brezen]] *1095, [[Vitanje]] *1096, [[Stenica]] *1097, [[Ljubnica]] *1098, [[Loška Gora]] *1099, [[Gorenje pri Zrečah]] *1100, [[Zreče]] *1101, [[Radana vas]] *1102, [[Križevec]] *1103, [[Stranice]] *1104, [[Preloge]] *1105, [[Škalce]] *1106, [[Bezina]] *1107, [[Tepanje]] *1108, [[Perovec]] *1109, [[Spodnje Grušovje]] *1110, [[Ličenca]] *1111, [[Jernej pri Ločah]] *1112, [[Koble]] *1113, [[Žiče]] *1114, [[Konjiška vas]] *1115, [[Slovenske Konjice]] *1116, [[Slemene]] *1117, [[Tolsti Vrh]] *1118, [[Lipoglav]] *1119, [[Loče]] *1120, [[Zgornje Laže]] *1121, [[Zbelovska Gora]] *1122, [[Dramlje]] *1123, [[Pletovarje]] *1124, [[Slatina]] *1125, [[Ostrožno]] *1126, [[Dolga Gora]] *1127, [[Ponkvica]] *1128, [[Ponikva]] *1129, [[Zagaj]] *1130, [[Vodule]] *1131, [[Marija Dobje]] *1132, [[Primož]] *1133, [[Goričica]] *1134, [[Zlateče]] *1135, [[Lokarje]] *1136, [[Kameno]] *1137, [[Grobelno]] *1138, [[Šentjur pri Celju]] *1139, [[Podgrad]] *1140, [[Krajnčica]] *1141, [[Rifnik]] *1142, [[Tratna]] *1143, [[Gorica pri Slivnici]] *1144, [[Vodruž]] *1145, [[Planinca]] *1146, [[Vezovje]] *1147, [[Slivnica pri Celju]] *1148, [[Javorje]] *1149, [[Voduce]] *1150, [[Kalobje]] *1151, [[Brezje]] *1152, [[Suho]] *1153, [[Paridol]] *1154, [[Dobrina]] *1155, [[Loka pri Žusmu]] *1156, [[Lopaca]] *1157, [[Straška Gorca]] *1158, [[Presečno]] *1159, [[Planinska vas]] *1160, [[Loke pri Planini]] *1161, [[Planina]] *1162, [[Golobinjek]] *1163, [[Šentvid pri Planini]] *1164, [[Zgornji Gabrnik]] *1165, [[Drevenik]] *1166, [[Čača vas]] *1167, [[Negonje]] *1168, [[Ratanska vas]] *1169, [[Cerovec]] *1170, [[Spodnje Sečovo]] *1171, [[Sveti Florijan]] *1172, [[Strmec]] *1173, [[Tlake]] *1174, [[Trška Gorca]] *1175, [[Donačka Gora]] *1176, [[Trlično]] *1177, [[Dobovec]] *1178, [[Rogatec]] *1179, [[Tržišče]] *1180, [[Topole]] *1181, [[Tekačevo]] *1182, [[Spodnja Kostrivnica]] *1183, [[Lemberg Okolica]] *1184, [[Lemberg Trg]] *1185, [[Pijovci]] *1186, [[Sladka Gora]] *1187, [[Vrh]] *1188, [[Dvor]] *1189, [[Bobovo]] *1190, [[Preloge]] *1191, [[Grliče]] *1192, [[Kačji Dol]] *1193, [[Male Rodne]] *1194, [[Velike Rodne]] *1195, [[Rjavica]] *1196, [[Brestovec]] *1197, [[Ceste]] *1198, [[Plat]] *1199, [[Kristan Vrh]] *1200, [[Šmarje pri Jelšah]] *1201, [[Zadrže]] *1202, [[Senovica]] *1203, [[Bodrež]] *1204, [[Zgornje Selce]] *1205, [[Platinovec]] *1206, [[Ješovec]] *1207, [[Brecljevo]] *1208, [[Dol]] *1209, [[Koretno]] *1210, [[Pristava]] *1211, [[Hajnsko]] *1212, [[Nezbiše]] *1213, [[Kamence]] *1214, [[Rajnkovec]] *1215, [[Nimno]] *1216, [[Vidovica]] *1217, [[Vonarje]] *1218, [[Ema]] *1219, [[Sodna vas]] *1220, [[Roginska Gorca]] *1221, [[Zibika]] *1222, [[Vršna vas]] *1223, [[Orehovec]] *1224, [[Babna Reka]] *1225, [[Grobelce]] *1226, [[Babna Gora]] *1227, [[Tinsko]] *1228, [[Sopote]] *1229, [[Podčetrtek]] *1230, [[Imeno]] *1231, [[Virštanj]] *1232, [[Dobležiče]] *1233, [[Verače]] *1234, [[Buče]] *1235, [[Drensko Rebro]] *1236, [[Zagorje]] *1237, [[Pilštanj]] *1238, [[Zdole]] *1239, [[Vrenska Gorca]] *1240, [[Sedlarjevo]] *1241, [[Lastnič]] *1242, [[Kozje]] *1243, [[Vetrnik]] *1244, [[Gorjane]] *1245, [[Podsreda]] *1246, [[Dekmanca]] *1247, [[Trebče]] *1248, [[Hrastje]] *1249, [[Ples]] *1250, [[Kunšperk]] *1251, [[Zagaj]] *1252, [[Križe]] *1253, [[Orešje]] *1254, [[Bukovje]] *1255, [[Drenovec]] *1256, [[Brezovica]] *1257, [[Bizeljsko]] *1258, [[Podgorje]] *1259, [[Pavlova vas]] *1260, [[Silovec]] *1261, [[Sromlje]] *1262, [[Zgornja Pohanca]] *1263, [[Oklukova Gora]] *1264, [[Arnovo Selo]] *1265, [[Volčje]] *1266, [[Curnovec]] *1267, [[Blatno]] *1268, [[Dednja vas]] *1269, [[Pišece]] *1270, [[Brezje]] *1271, [[Vitna vas]] *1272, [[Stara vas]] *1273, [[Župelevec]] *1274, [[Bojsno]] *1275, [[Piršenbreg]] *1276, [[Globoko]] *1277, [[Mali Vrh]] *1278, [[Dečno Selo]] *1279, [[Artiče]] *1280, [[Zgornji Obrež]] *1281, [[Šentlenart]] *1282, [[Brezina]] *1283, [[Črnc]] *1284, [[Bukošek]] *1285, [[Sela]] *1286, [[Slogonsko]] *1287, [[Vrhje]] *1288, [[Jereslavec]] *1289, [[Rakovec]] *1290, [[Kapele]] *1291, [[Podvinje]] *1292, [[Gabrje]] *1293, [[Veliki Obrež]] *1294, [[Rigonce]] *1295, [[Loče]] *1296, [[Mihalovec]] *1297, [[Mostec]] *1298, [[Trnje]] *1299, [[Zakot]] *1300, [[Brežice]] *1301, [[Krška vas]] *1302, [[Cerklje]] *1303, [[Bušeča vas]] *1304, [[Stojanski Vrh]] *1305, [[Globočice]] *1306, [[Čatež]] *1307, [[Cerina]] *1308, [[Velika Dolina]] *1309, [[Koritno]] *1310, [[Nova vas]] *1311, [[Kostanjek]] *1312, [[Pleterje]] *1313, [[Anovec]] *1314, [[Sremič]] *1315, [[Videm]] *1316, [[Stara vas]] *1317, [[Stari Grad]] *1318, [[Dolenja vas]] *1319, [[Pesje]] *1320, [[Drnovo]] *1321, [[Leskovec]] *1322, [[Krško]] *1323, [[Veliki Trn]] *1324, [[Ravne]] *1325, [[Senuše]] *1326, [[Raka]] *1327, [[Površje]] *1328, [[Smednik]] *1329, [[Veliki Podlog]] *1330, [[Veliko Mraševo]] *1331, [[Kostanjevica]] *1332, [[Podbočje]] *1333, [[Planina]] *1334, [[Črneča vas]] *1335, [[Oštrc]] *1336, [[Orehovec]] *1337, [[Stranje]] *1338, [[Dobrova]] *1339, [[Reštanj]] *1340, [[Mrčna Sela]] *1341, [[Koprivnica]] *1342, [[Veliki Dol]] *1343, [[Veliki Kamen]] *1344, [[Mali Kamen]] *1345, [[Šedem]] *1346, [[Gornji Leskovec]] *1347, [[Kališovec]] *1348, [[Brezje]] *1349, [[Dovško]] *1350, [[Senovo]] *1351, [[Armeško]] *1352, [[Lokve]] *1353, [[Raztez]] *1354, [[Gorica]] *1355, [[Anže]] *1356, [[Stolovnik]] *1357, [[Brestanica]] *1358, [[Dolnji Leskovec]] *1359, [[Presladol]] *1360, [[Rožno]] *1361, [[Podgorje]] *1362, [[Okroglice]] *1363, [[Radež]] *1364, [[Loka pri Zidanem Mostu]] *1365, [[Breg]] *1366, [[Ledina]] *1367, [[Zabukovje]] *1368, [[Poklek]] *1369, [[Trnovec]] *1370, [[Podvrh]] *1371, [[Metni Vrh]] *1372, [[Žurkov Dol]] *1373, [[Žigrski Vrh]] *1374, [[Krajna Brda]] *1375, [[Selce]] *1376, [[Kladje]] *1377, [[Blanca]] *1378, [[Brezovo]] *1379, [[Sevnica]] *1380, [[Šmarje]] *1381, [[Boštanj]] *1382, [[Kompolje]] *1383, [[Cerovec]] *1384, [[Šentjanž]] *1385, [[Podboršt]] *1386, [[Kal]] *1387, [[Cirnik]] *1388, [[Pijavice]] *1389, [[Goveji Dol]] *1390, [[Vrh]] *1391, [[Log]] *1392, [[Hubajnica]] *1393, [[Studenec]] *1394, [[Bučka]] *1395, [[Telče]] *1396, [[Krsinji Vrh]] *1397, [[Tržišče]] *1398, [[Bistrica]] *1399, [[Šentrupert]] *1400, [[Straža]] *1401, [[Novo Zabukovje]] *1402, [[Selo-Mirna]] *1403, [[Čatež]] *1404, [[Dolga Njiva]] *1405, [[Mali Videm]] *1406, [[Škovec]] *1407, [[Roje]] *1408, [[Ševnica]] *1409, [[Brezovica]] *1410, [[Mirna]] *1411, [[Ostrožnik]] *1412, [[Mokronog]] *1413, [[Laknice]] *1414, [[Jelševec]] *1415, [[Trebelno]] *1416, [[Staro Zabukovje]] *1417, [[Ornuška vas]] *1418, [[Lukovek]] *1419, [[Ponikve]] *1420, [[Češnjevek]] *1421, [[Medvedje Selo]] *1422, [[Trebnje]] *1423, [[Vrhtrebnje]] *1424, [[Štefan]] *1425, [[Velika Loka]] *1426, [[Prapreče]] *1427, [[Veliki Gaber]] *1428, [[Zagorica]] *1429, [[Stehanja vas]] *1430, [[Knežja vas]] *1431, [[Dobrnič]] *1432, [[Korita]] *1433, [[Sela pri Šumberku]] *1434, [[Gornji Križ]] *1435, [[Reber]] *1436, [[Žužemberk]] *1437, [[Šmihel pri Žužemberku]] *1438, [[Žvirče]] *1439, [[Hinje]] *1440, [[Sela pri Hinjah]] *1441, [[Veliko Lipje]] *1442, [[Stavča vas]] *1443, [[Dvor]] *1444, [[Ajdovec]] *1445, [[Brezova Reber]] *1446, [[Gorenje Polje]] *1447, [[Gorenja Straža]] *1448, [[Prečna]] *1449, [[Globodol]] *1450, [[Golobinjek]] *1451, [[Mirna Peč]] *1452, [[Hmeljčič]] *1453, [[Zagorica]] *1454, [[Daljnji Vrh]] *1455, [[Bršljin]] *1456, [[Novo mesto ]] *1457, [[Ždinja vas]] *1458, [[Črešnjice]] *1459, [[Herinja vas]] *1460, [[Šentpeter]] *1461, [[Žaloviče]] *1462, [[Zbure]] *1463, [[Zagrad]] *1464, [[Dole]] *1465, [[Stara vas]] *1466, [[Gorenja vas]] *1467, [[Družinska vas]] *1468, [[Bela Cerkev]] *1469, [[Tomažja vas]] *1470, [[Dobrava]] *1471, [[Mršeča vas]] *1472, [[Ostrog]] *1473, [[Gradišče]] *1474, [[Polhovica]] *1475, [[Gorenja Orehovica]] *1476, [[Šentjernej]] *1477, [[Vrhpolje]] *1478, [[Gabrje]] *1479, [[Brusnice]] *1480, [[Potov Vrh]] *1481, [[Smolenja vas]] *1482, [[Ragovo]] *1483, [[Kandija]] *1484, [[Šmihel pri Novem Mestu]] *1485, [[Gotna vas]] *1486, [[Stopiče]] *1487, [[Zajčji Vrh]] *1488, [[Hrušica]] *1489, [[Cerovec]] *1490, [[Težka Voda]] *1491, [[Lakovnice]] *1492, [[Stranska vas]] *1493, [[Veliki Podljuben]] *1494, [[Jurka vas]] *1495, [[Toplice]] *1496, [[Podturn]] *1497, [[Podstenice]] *1498, [[Poljane]] *1499, [[Stare Žage]] *1500, [[Dobindol]] *1501, [[Vinja vas]] *1502, [[Dole]] *1503, [[Sekuliči]] *1504, [[Hrast pri Jugorju]] *1505, [[Bušinja vas]] *1506, [[Lokvica]] *1507, [[Grabrovec]] *1508, [[Bojanja vas]] *1509, [[Radovica]] *1510, [[Slamna vas]] *1511, [[Drašiči]] *1512, [[Božakovo]] *1513, [[Radoviči]] *1514, [[Rosalnice]] *1515, [[Metlika]] *1516, [[Primostek]] *1517, [[Dobravice]] *1518, [[Gradac]] *1519, [[Podzemelj]] *1520, [[Štale]] *1521, [[Črmošnjice]] *1522, [[Pribišje]] *1523, [[Štrekljevec]] *1524, [[Sodji Vrh]] *1525, [[Črešnjevec]] *1526, [[Vinji Vrh]] *1527, [[Semič]] *1528, [[Brezje pri Vinjem Vrhu]] *1529, [[Kot]] *1530, [[Blatnik]] *1531, [[Golobinjek]] *1532, [[Planina]] *1533, [[Kleč]] *1534, [[Petrova vas]] *1535, [[Črnomelj]] *1536, [[Talčji Vrh]] *1537, [[Bukova Gora]] *1538, [[Dolenja Podgora]] *1539, [[Mavrlen]] *1540, [[Dobliče]] *1541, [[Loka]] *1542, [[Zastava]] *1543, [[Krasinec]] *1544, [[Griblje]] *1545, [[Bedenj]] *1546, [[Tribuče]] *1547, [[Butoraj]] *1548, [[Golek]] *1549, [[Tanča Gora]] *1550, [[Dragatuš]] *1551, [[Belčji Vrh]] *1552, [[Adlešiči]] *1553, [[Bojanci]] *1554, [[Hrast pri Vinici]] *1555, [[Nova Lipa]] *1556, [[Stara Lipa]] *1557, [[Stari Trg ob Kolpi]] *1558, [[Sodevci]] *1559, [[Radenci]] *1560, [[Sinji Vrh]] *1561, [[Damelj]] *1562, [[Učakovci]] *1563, [[Vinica]] *1564, [[Preloka]] *1565, [[Marindol]] *1566, [[Žuniči]] *1567, [[Potiskavec]] *1568, [[Podtabor]] *1569, [[Polom]] *1570, [[Stari Log]] *1571, [[Smuka]] *1572, [[Rog]] *1573, [[Mala Gora]] *1574, [[Koblarji]] *1575, [[Stara Cerkev]] *1576, [[Mahovnik]] *1577, [[Kočevje]] *1578, [[Željne]] *1579, [[Rajhenav]] *1580, [[Onek]] *1581, [[Livold]] *1582, [[Koče]] *1583, [[Gotenica]] *1584, [[Draga]] *1585, [[Trava]] *1586, [[Žurge]] *1587, [[Osilnica]] *1588, [[Bosljiva Loka]] *1589, [[Borovec]] *1590, [[Kočevska Reka]] *1591, [[Novi Lazi]] *1592, [[Štalcerji]] *1593, [[Črni Potok]] *1594, [[Mozelj]] *1596, [[Brezje]] *1597, [[Koprivnik]] *1599, [[Nemška Loka]] *1600, [[Knežja Lipa]] *1601, [[Čeplje]] *1602, [[Predgrad]] *1603, [[Dol]] *1604, [[Spodnji Log]] *1605, [[Rajndol]] *1606, [[Škrilj]] *1607, [[Suhor]] *1608, [[Briga]] *1609, [[Banja Loka]] *1610, [[Vrh]] *1611, [[Fara]] *1612, [[Pirče]] *1613, [[Kuželj]] *1614, [[Slemena]] *1615, [[Podpoljane]] *1616, [[Velike Poljane]] *1617, [[Sušje]] *1618, [[Vinice]] *1619, [[Sodražica]] *1620, [[Žimarice]] *1621, [[Gora]] *1622, [[Zamostec]] *1623, [[Jurjevica]] *1624, [[Gorenja vas]] *1625, [[Ribnica]] *1626, [[Goriča vas]] *1627, [[Prigorica]] *1628, [[Dane]] *1629, [[Dolenja vas]] *1630, [[Rakitnica]] *1631, [[Grčarice]] *1632, [[Otok I]] *1633, [[Gorenje Jezero]] *1634, [[Dane]] *1635, [[Podcerkev]] *1636, [[Lož]] *1637, [[Stari Trg pri Ložu]] *1638, [[Knežja Njiva]] *1639, [[Vrhnika]] *1640, [[Retje]] *1641, [[Hrib]] *1642, [[Travnik]] *1643, [[Poljane]] *1644, [[Iga vas]] *1645, [[Viševek]] *1646, [[Pudob]] *1647, [[Nadlesk]] *1648, [[Kozarišče]] *1649, [[Vrh]] *1650, [[Babna Polica]] *1651, [[Babno Polje]] *1652, [[Rakitna]] *1653, [[Osredek]] *1654, [[Žilce]] *1655, [[Kranjče]] *1656, [[Otave]] *1657, [[Kožljek]] *1658, [[Bezuljak]] *1659, [[Rakek]] *1660, [[Unec]] *1661, [[Begunje pri Cerknici]] *1662, [[Selšček]] *1663, [[Cajnarje]] *1664, [[Štrukljeva vas]] *1665, [[Jeršiče]] *1666, [[Ravne pri Žilcah]] *1667, [[Hiteno]] *1668, [[Zales]] *1669, [[Kremenca]] *1670, [[Ulaka]] *1671, [[Gradiško]] *1672, [[Ravnik]] *1673, [[Velike Bloke]] *1674, [[Radlek]] *1675, [[Grahovo]] *1676, [[Cerknica]] *1677, [[Dolenja vas]] *1678, [[Otok Ii]] *1679, [[Lipsenj]] *1680, [[Žerovnica]] *1681, [[Bločice]] *1682, [[Studeno]] *1683, [[Nova vas]] *1684, [[Volčje]] *1685, [[Krajič]] *1686, [[Strmca]] *1687, [[Veliki Vrh]] *1688, [[Runarsko]] *1689, [[Benete]] *1690, [[Studenec]] *1691, [[Hudi Vrh]] *1692, [[Metulje]] *1693, [[Topol]] *1694, [[Ravne pri Topolu]] *1695, [[Karlovško Predmestje]] *1696, [[Rudnik]] *1697, [[Lanišče]] *1698, [[Pijava Gorica]] *1699, [[Dobravica]] *1700, [[Ig]] *1701, [[Iška Loka]] *1702, [[Tomišelj]] *1703, [[Jezero]] *1704, [[Kamnik]] *1705, [[Preserje]] *1706, [[Vrbljene]] *1707, [[Iška vas]] *1708, [[Golo]] *1709, [[Želimlje]] *1710, [[Gradišče]] *1711, [[Turjak]] *1712, [[Zapotok]] *1713, [[Krvava Peč]] *1714, [[Selo pri Robu]] *1715, [[Osolnik]] *1716, [[Ulaka]] *1717, [[Velike Lašče]] *1718, [[Dvorska vas]] *1719, [[Lužarji]] *1720, [[Krakovsko Predmestje]] *1721, [[Gradišče I]] *1722, [[Trnovsko Predmestje]] *1723, [[Vič]] *1724, [[Brezovica]] *1725, [[Ajdovščina]] *1726, [[Šentpeter]] *1727, [[Poljansko Predmestje]] *1728, [[Ljubljana mesto ]] *1729, [[Šmartno ob Savi]] *1730, [[Moste]] *1731, [[Udmat]] *1732, [[Štepanja vas]] *1733, [[Bizovik]] *1734, [[Ježica]] *1735, [[Stožice]] *1736, [[Brinje I]] *1737, [[Tabor]] *1738, [[Dravlje]] *1739, [[Zgornja Šiška]] *1740, [[Spodnja Šiška]] *1741, [[Vodice]] *1742, [[Repnje]] *1743, [[Bukovica]] *1744, [[Šinkov Turn]] *1745, [[Vesca]] *1746, [[Rašica]] *1747, [[Polje]] *1748, [[Skaručna]] *1749, [[Gameljne]] *1750, [[Šmartno pod Šmarno Goro]] *1751, [[Tacen]] *1752, [[Stanežiče]] *1753, [[Vižmarje]] *1754, [[Šentvid nad Ljubljano]] *1755, [[Glince]] *1756, [[Črnuče]] *1757, [[Nadgorica]] *1758, [[Dragomelj]] *1759, [[Podgorica]] *1760, [[Beričevo]] *1761, [[Dol pri Ljubljani]] *1762, [[Podgora]] *1763, [[Kleče]] *1764, [[Križevska vas]] *1765, [[Vinje]] *1766, [[Petelinje]] *1767, [[Dolsko]] *1768, [[Senožeti]] *1769, [[Laze]] *1770, [[Kašelj]] *1771, [[Zadobrova]] *1772, [[Slape]] *1773, [[Dobrunje]] *1774, [[Podmolnik]] *1775, [[Sostro]] *1776, [[Lipoglav]] *1777, [[Javor]] *1778, [[Volavlje]] *1779, [[Trebeljevo]] *1780, [[Blečji Vrh]] *1781, [[Polica]] *1782, [[Stara vas]] *1783, [[Grosuplje - Naselje]] *1784, [[Stranska vas]] *1785, [[Sela]] *1786, [[Šmarje]] *1787, [[Mali Vrh]] *1788, [[Vino]] *1789, [[Ponova vas]] *1790, [[Slivnica]] *1791, [[Žalna]] *1792, [[Luče]] *1793, [[Ilova Gora]] *1794, [[Račna]] *1795, [[Velike Lipljene]] *1796, [[Cesta]] *1797, [[Zdenska vas]] *1798, [[Zagorica]] *1799, [[Videm Dobrepolje]] *1800, [[Podgora]] *1801, [[Kompolje]] *1802, [[Leskovec]] *1803, [[Metnaj]] *1804, [[Češnjice]] *1805, [[Bukovica]] *1806, [[Sobrače]] *1807, [[Temenica]] *1808, [[Male Dole]] *1809, [[Šentvid]] *1810, [[Stična]] *1811, [[Dobrava]] *1812, [[Dedni Dol]] *1813, [[Višnja Gora]] *1814, [[Kriška vas]] *1815, [[Draga]] *1816, [[Hudo]] *1817, [[Radohova vas]] *1818, [[Podboršt]] *1819, [[Velike Pece]] *1820, [[Gorenja vas]] *1821, [[Vrhe]] *1822, [[Muljava]] *1823, [[Dob]] *1824, [[Valična vas]] *1825, [[Zagradec]] *1826, [[Sušica]] *1827, [[Krka]] *1828, [[Podbukovje]] *1829, [[Veliko Globoko]] *1830, [[Ambrus]] *1831, [[Višnje]] *1832, [[Vače]] *1833, [[Sava pri Litiji]] *1834, [[Konj]] *1835, [[Hotič]] *1836, [[Kresnice]] *1837, [[Kresniški Vrh]] *1838, [[Litija]] *1839, [[Jablanica]] *1840, [[Polšnik]] *1841, [[Velika Goba]] *1842, [[Dole pri Litiji]] *1843, [[Prelesje]] *1844, [[Vodice]] *1845, [[Moravče]] *1846, [[Liberga]] *1847, [[Šmartno]] *1848, [[Štanga]] *1849, [[Vintarjevec]] *1850, [[Ježni Vrh]] *1851, [[Gradišče]] *1852, [[Poljane]] *1853, [[Okrog]] *1854, [[Tihaboj]] *1855, [[Hrastnik-Mesto]] *1856, [[Dol pri Hrastniku]] *1857, [[Marno]] *1858, [[Turje]] *1859, [[Gore]] *1860, [[Širje]] *1861, [[Obrežje]] *1862, [[Radeče]] *1863, [[Podkraj]] *1864, [[Svibno]] *1865, [[Njivice]] *1866, [[Hotemež]] *1867, [[Vrhovo]] *1868, [[Knezdol]] *1869, [[Čeče]] *1870, [[Ojstro]] *1871, [[Trbovlje]] *1872, [[Dobovec]] *1873, [[Hrastnik pri Trojanah]] *1874, [[Brezje]] *1875, [[Čemšenik]] *1876, [[Jesenovo]] *1877, [[Vrhe I]] *1878, [[Kotredež]] *1879, [[Ržiše]] *1880, [[Kolovrat]] *1881, [[Kandrše]] *1882, [[Zabava]] *1883, [[Šemnik]] *1884, [[Loke pri Zagorju]] *1885, [[Potoška vas]] *1886, [[Zagorje-Mesto]] *1887, [[Šentlambert]] *1888, [[Konjšica]] *1889, [[Podkum]] *1890, [[Črna]] *1891, [[Županje Njive]] *1892, [[Bistričica]] *1893, [[Stranje]] *1894, [[Godič]] *1895, [[Gozd]] *1896, [[Tučna]] *1897, [[Nevlje]] *1898, [[Mekinje]] *1899, [[Košiše]] *1900, [[Tunjice]] *1901, [[Mlaka]] *1902, [[Klanec]] *1903, [[Nasovče]] *1904, [[Kaplja vas]] *1905, [[Moste]] *1906, [[Suhadole]] *1907, [[Križ]] *1908, [[Podgorje]] *1909, [[Šmarca]] *1910, [[Volčji Potok]] *1911, [[Kamnik]] *1912, [[Palovče]] *1913, [[Podhruška]] *1914, [[Znojile]] *1915, [[Hruševka]] *1916, [[Loke]] *1917, [[Šmartno v Tuhinju]] *1918, [[Pšajnovica]] *1919, [[Zgornji Tuhinj]] *1920, [[Hribi]] *1921, [[Špitalič]] *1922, [[Zgornji Motnik]] *1923, [[Motnik]] *1924, [[Trojane]] *1925, [[Učak]] *1926, [[Šentožbolt]] *1927, [[Blagovica]] *1928, [[Češnjice]] *1929, [[Koreno]] *1930, [[Žirovše]] *1931, [[Krašnja]] *1932, [[Zlato Polje]] *1933, [[Lukovica]] *1934, [[Rafolče]] *1935, [[Rova]] *1936, [[Radomlje]] *1937, [[Homec]] *1938, [[Mengeš]] *1939, [[Dobeno]] *1940, [[Loka]] *1943, [[Dob]] *1944, [[Prevoje]] *1945, [[Krtina]] *1946, [[Studenec]] *1947, [[Spodnje Koseze]] *1948, [[Krašce]] *1949, [[Negastrn]] *1950, [[Limbarska Gora]] *1951, [[Zgornje Koseze]] *1952, [[Peče]] *1953, [[Drtija]] *1954, [[Velika vas]] *1955, [[Moravče]] *1956, [[Vrhpolje]] *1957, [[Trojica]] *1958, [[Brezovica]] *1959, [[Domžale]] *1961, [[Trzin]] *1962, [[Depala vas]] *1963, [[Študa]] *1964, [[Ihan]] *1965, [[Brdo]] *1966, [[Selo]] *1967, [[Moše]] *1968, [[Hraše]] *1969, [[Zapoge]] *1970, [[Smlednik]] *1971, [[Zbilje]] *1972, [[Senica]] *1973, [[Medvode]] *1974, [[Zgornje Pirniče]] *1975, [[Spodnje Pirniče]] *1976, [[Preska]] *1977, [[Sora]] *1978, [[Studenčice]] *1979, [[Žlebe]] *1980, [[Topol]] *1981, [[Golo Brdo]] *1982, [[Šujica]] *1983, [[Babna Gora]] *1984, [[Selo nad Polhovim Gradcem]] *1985, [[Črni Vrh]] *1986, [[Polhov Gradec]] *1987, [[Setnik]] *1988, [[Butajnova]] *1989, [[Šentjošt]] *1990, [[Žažar]] *1991, [[Vrzdenec]] *1992, [[Horjul]] *1993, [[Zaklanec]] *1994, [[Dobrova]] *1995, [[Podsmreka]] *1996, [[Log]] *1997, [[Blatna Brezovica]] *1998, [[Velika Ligojna]] *1999, [[Podlipa]] *2000, [[Zaplana]] *2001, [[Stara Vrhnika]] *2002, [[Vrhnika]] *2003, [[Verd]] *2004, [[Borovnica]] *2005, [[Breg]] *2006, [[Zabočevo]] *2007, [[Vrh]] *2008, [[Rovte]] *2009, [[Petkovec]] *2010, [[Žibrše]] *2011, [[Medvedje Brdo]] *2012, [[Novi Svet]] *2013, [[Hotedršica]] *2014, [[Ravnik]] *2015, [[Gorenji Logatec]] *2016, [[Blekova vas]] *2017, [[Dolenji Logatec]] *2018, [[Laze]] *2019, [[Grčarevec]] *2020, [[Ledinica]] *2021, [[Dobračeva]] *2022, [[Žirovski Vrh]] *2023, [[Žiri]] *2024, [[Vrsnik Ii]] *2025, [[Opale]] *2026, [[Pevno]] *2027, [[Stara Loka]] *2028, [[Dorfarje]] *2029, [[Stari Dvor]] *2030, [[Suha]] *2031, [[Godešič]] *2032, [[Reteče]] *2033, [[Draga]] *2034, [[Puštal]] *2035, [[Škofja Loka]] *2036, [[Sopotnica]] *2037, [[Podvrh]] *2038, [[Dolenčice]] *2039, [[Gorenja Ravan]] *2040, [[Podobeno]] *2041, [[Visoko]] *2042, [[Zminec]] *2043, [[Barbara]] *2044, [[Ožbolt]] *2045, [[Staniše]] *2046, [[Kovski Vrh]] *2047, [[Dobje]] *2048, [[Dolenje Brdo]] *2049, [[Hotavlje]] *2050, [[Leskovica]] *2051, [[Podjelovo Brdo]] *2052, [[Laniše]] *2053, [[Javorjev Dol]] *2054, [[Koprivnik]] *2055, [[Stara Oselica]] *2056, [[Trebija]] *2057, [[Gorenja vas]] *2058, [[Dolenja Dobrava]] *2059, [[Lučine]] *2060, [[Dražgoše]] *2061, [[Podlonk]] *2062, [[Studeno]] *2063, [[Kališe]] *2064, [[Selca]] *2065, [[Bukovščica]] *2066, [[Dolenja vas]] *2067, [[Bukovica]] *2068, [[Zgornja Luša]] *2069, [[Lenart]] *2070, [[Martinj Vrh]] *2071, [[Železniki]] *2072, [[Zali Log]] *2073, [[Danje]] *2074, [[Sorica]] *2075, [[Davča]] *2076, [[Zgornje Jezersko]] *2077, [[Spodnje Jezersko]] *2078, [[Kokra]] *2079, [[Šenturška Gora]] *2080, [[Štefanja Gora]] *2081, [[Olševek]] *2082, [[Tupaliče]] *2083, [[Breg ob Kokri]] *2084, [[Bela]] *2085, [[Babni Vrt]] *2086, [[Srednja vas]] *2087, [[Golnik]] *2088, [[Goriče]] *2089, [[Tenetiše]] *2090, [[Vojvodin Boršt I]] *2091, [[Vojvodin Boršt Ii]] *2092, [[Duplje]] *2093, [[Podbrezje]] *2094, [[Žeje]] *2095, [[Strahinj]] *2096, [[Naklo]] *2097, [[Okroglo]] *2098, [[Struževo]] *2099, [[Pivka]] *2100, [[Kranj]] *2101, [[Rupa]] *2102, [[Kokrica]] *2103, [[Predoslje]] *2104, [[Suha]] *2105, [[Britof]] *2106, [[Visoko]] *2107, [[Luže]] *2108, [[Velesovo]] *2109, [[Češnjevek]] *2110, [[Grad]] *2111, [[Pšata]] *2112, [[Šmartno]] *2113, [[Zalog]] *2114, [[Dobrava]] *2115, [[Lahovče]] *2116, [[Spodnji Brnik]] *2117, [[Zgornji Brnik]] *2118, [[Cerklje]] *2119, [[Šenčur]] *2120, [[Primskovo]] *2121, [[Klanec]] *2122, [[Huje]] *2123, [[Čirče]] *2124, [[Hrastje]] *2125, [[Voglje]] *2126, [[Trboje]] *2127, [[Nemilje]] *2128, [[Zgornja Besnica]] *2129, [[Spodnja Besnica]] *2130, [[Pševo]] *2131, [[Stražišče]] *2132, [[Bitnje]] *2133, [[Križna Gora]] *2134, [[Žabnica]] *2135, [[Drulovka]] *2136, [[Breg ob Savi]] *2137, [[Jama]] *2138, [[Praše]] *2139, [[Mavčiče]] *2140, [[Podreča]] *2141, [[Podljubelj]] *2142, [[Lom pod Storžičem]] *2143, [[Tržič]] *2144, [[Bistrica]] *2145, [[Leše]] *2146, [[Kovor]] *2147, [[Križe]] *2148, [[Senično]] *2149, [[Žiganja vas]] *2150, [[Zvirče]] *2151, [[Begunje]] *2152, [[Srednja vas]] *2153, [[Otok]] *2154, [[Nova vas]] *2155, [[Hraše]] *2156, [[Radovljica]] *2157, [[Predtrg]] *2158, [[Mošnje]] *2159, [[Brezje]] *2160, [[Ljubno]] *2161, [[Zaloše]] *2162, [[Dobrava pri Kropi]] *2163, [[Kamna Gorica]] *2164, [[Lancovo]] *2165, [[Kropa]] *2166, [[Češnjica pri Kropi]] *2167, [[Rateče]] *2168, [[Podkoren]] *2169, [[Kranjska Gora]] *2170, [[Gozd]] *2171, [[Dovje]] *2172, [[Hrušica]] *2173, [[Plavški Rovt]] *2174, [[Planina]] *2175, [[Jesenice]] *2176, [[Blejska Dobrava]] *2177, [[Javorniški Rovt]] *2178, [[Koroška Bela]] *2179, [[Potoki]] *2180, [[Žirovnica]] *2181, [[Zabreznica]] *2182, [[Doslovče]] *2183, [[Zasip]] *2184, [[Podhom]] *2185, [[Spodnje Gorje]] *2186, [[Višelnica I]] *2187, [[Zgornje Gorje]] *2188, [[Poljšica]] *2189, [[Rečica]] *2190, [[Bled]] *2191, [[Želeče]] *2192, [[Ribno]] *2193, [[Selo pri Bledu]] *2194, [[Bohinjska Bela]] *2195, [[Gorjuše]] *2196, [[Bohinjska Češnjica]] *2197, [[Bohinjska Srednja vas]] *2198, [[Studor]] *2199, [[Savica]] *2200, [[Bohinjska Bistrica]] *2201, [[Nomenj]] *2202, [[Nemški Rovt]] *2203, [[Trenta Leva]] *2204, [[Trenta Desna]] *2205, [[Strmec]] *2206, [[Log pod Mangartom]] *2207, [[Bovec]] *2208, [[Koritnica]] *2209, [[Soča Desna]] *2210, [[Soča Leva]] *2211, [[Čezsoča]] *2212, [[Žaga]] *2213, [[Srpenica]] *2214, [[Breginj]] *2215, [[Robidišče]] *2216, [[Logje]] *2217, [[Sedlo]] *2218, [[Borjana]] *2219, [[Kred]] *2220, [[Staro Selo]] *2221, [[Sužid]] *2222, [[Svino]] *2223, [[Kobarid]] *2224, [[Trnovo]] *2225, [[Drežnica]] *2226, [[Vrsno]] *2227, [[Smast]] *2228, [[Ladra]] *2229, [[Idrsko]] *2230, [[Livek]] *2231, [[Kamno]] *2232, [[Volarje]] *2233, [[Dolje]] *2234, [[Zatolmin]] *2235, [[Čadrg]] *2236, [[Žabče]] *2237, [[Ljubinj]] *2238, [[Podmelec]] *2239, [[Kneža]] *2240, [[Rut]] *2241, [[Stržišče]] *2242, [[Podbrdo]] *2243, [[Obloke]] *2244, [[Grahovo]] *2245, [[Ponikve]] *2246, [[Most na Soči]] *2247, [[Poljubinj]] *2248, [[Tolmin]] *2249, [[Volče]] *2250, [[Modrejce]] *2251, [[Kozaršče]] *2252, [[Čiginj]] *2253, [[Rute]] *2254, [[Sela]] *2255, [[Lom]] *2256, [[Idrija pri Bači]] *2257, [[Slap]] *2258, [[Pečine]] *2259, [[Šentviška Gora]] *2260, [[Prapetno Brdo]] *2261, [[Gorenja Trebuša]] *2262, [[Kal nad Kanalom]] *2263, [[Avče]] *2264, [[Doblar]] *2265, [[Ročinj]] *2266, [[Ajba]] *2267, [[Bodrež]] *2268, [[Vrh Kanalski]] *2269, [[Kanal]] *2270, [[Morsko]] *2271, [[Gorenja vas]] *2272, [[Idrija nad Kanalom]] *2273, [[Ukanje]] *2274, [[Anhovo]] *2275, [[Plave]] *2276, [[Deskle]] *2277, [[Mirnik]] *2278, [[Kožbana]] *2279, [[Krasno]] *2280, [[Vrhovlje]] *2281, [[Šmartno]] *2282, [[Vedrijan]] *2283, [[Višnjevik]] *2284, [[Neblo]] *2285, [[Biljana]] *2286, [[Medana]] *2287, [[Vipolže]] *2288, [[Kozana]] *2289, [[Cerovo]] *2290, [[Kojsko]] *2291, [[Podsabotin]] *2292, [[Šmaver]] *2293, [[Grgar]] *2294, [[Bate]] *2295, [[Banjšice]] *2296, [[Lokovec]] *2297, [[Čepovan]] *2298, [[Lazna]] *2299, [[Lokve]] *2300, [[Trnovo]] *2301, [[Ravnica]] *2302, [[Kromberk]] *2303, [[Solkan]] *2304, [[Nova Gorica]] *2306, [[Rožna Dolina]] *2307, [[Stara Gora]] *2308, [[Loke]] *2309, [[Šmihel]] *2310, [[Ozeljan]] *2311, [[Vitovlje]] *2312, [[Osek]] *2313, [[Šempas]] *2314, [[Vogrsko]] *2315, [[Šempeter]] *2316, [[Vrtojba]] *2318, [[Bilje]] *2319, [[Bukovica]] *2320, [[Prvačina]] *2321, [[Gradišče]] *2322, [[Renče]] *2323, [[Vrtoče]] *2324, [[Orehovlje]] *2325, [[Miren]] *2326, [[Rupa]] *2327, [[Gabrje ob Vipavi]] *2328, [[Opatje Selo]] *2329, [[Nova vas]] *2330, [[Sela na Krasu]] *2331, [[Vojščica]] *2332, [[Kostanjevica na Krasu]] *2333, [[Temnica]] *2334, [[Lipa]] *2335, [[Dornberk]] *2336, [[Branik]] *2337, [[Bukovo]] *2338, [[Jesenica]] *2339, [[Gorje]] *2340, [[Labinje]] *2341, [[Dolenji Novaki]] *2342, [[Gorenji Novaki]] *2343, [[Planina]] *2344, [[Cerkno]] *2345, [[Zakriž]] *2346, [[Orehek]] *2347, [[Police]] *2348, [[Reka - Ravne]] *2349, [[Šebrelje]] *2350, [[Otalež]] *2351, [[Idrijske Krnice]] *2352, [[Spodnja Kanomlja]] *2353, [[Srednja Kanomlja]] *2354, [[Gorenja Kanomlja]] *2355, [[Vojsko]] *2356, [[Čekovnik]] *2357, [[Idrija - mesto ]] *2358, [[Spodnja Idrija]] *2359, [[Ledine]] *2360, [[Vrsnik I]] *2361, [[Dole]] *2362, [[Jelični Vrh]] *2363, [[Idrijski Log]] *2364, [[Godovič]] *2365, [[Črni Vrh]] *2366, [[Zadlog]] *2367, [[Kanji Dol]] *2368, [[Lome]] *2369, [[Javornik]] *2370, [[Dol-Otlica]] *2371, [[Kovk]] *2372, [[Križna Gora]] *2373, [[Col]] *2374, [[Vodice]] *2375, [[Podkraj]] *2376, [[Višnje]] *2377, [[Sanabor]] *2378, [[Vrhpolje]] *2379, [[Budanje]] *2380, [[Šturje]] *2381, [[Lokavec]] *2382, [[Stomaž]] *2383, [[Vrtovin]] *2384, [[Črniče]] *2385, [[Gojače]] *2386, [[Batuje]] *2387, [[Selo]] *2388, [[Kamnje]] *2389, [[Skrilje]] *2390, [[Dobravlje]] *2391, [[Vipavski Križ]] *2392, [[Ajdovščina]] *2393, [[Ustje]] *2394, [[Velike Žablje]] *2395, [[Brje]] *2396, [[Šmarje]] *2397, [[Gaberje]] *2398, [[Erzelj]] *2399, [[Planina]] *2400, [[Slap]] *2401, [[Vipava]] *2402, [[Lože]] *2403, [[Goče]] *2404, [[Podraga]] *2405, [[Podnanos]] *2406, [[Nanos]] *2407, [[Lozice]] *2408, [[Brestovica]] *2409, [[Ivanji Grad]] *2410, [[Sveto]] *2411, [[Škrbina]] *2412, [[Komen]] *2413, [[Mali Dol]] *2414, [[Tomačevica]] *2415, [[Kobjeglava]] *2416, [[Štanjel]] *2417, [[Hruševica]] *2418, [[Kobdilj]] *2419, [[Koboli]] *2420, [[Štjak]] *2421, [[Avber]] *2422, [[Kopriva]] *2423, [[Gabrovica]] *2424, [[Volčji Grad]] *2425, [[Gorjansko]] *2426, [[Brje]] *2427, [[Veliki Dol]] *2428, [[Salež]] *2429, [[Pliskovica]] *2430, [[Krajna vas]] *2431, [[Skopo]] *2432, [[Dutovlje]] *2433, [[Veliki Repen]] *2434, [[Voglje]] *2435, [[Križ]] *2436, [[Tomaj]] *2437, [[Utovlje]] *2438, [[Kazlje]] *2439, [[Griže]] *2440, [[Veliko Polje]] *2441, [[Dolenja vas]] *2442, [[Štorje]] *2443, [[Senadole]] *2444, [[Gabrče]] *2445, [[Potoče]] *2446, [[Laže]] *2447, [[Senožeče]] *2448, [[Gornje Vreme]] *2449, [[Vremski Britof]] *2450, [[Famlje]] *2451, [[Dolnje Ležeče]] *2452, [[Divača]] *2453, [[Povir]] *2454, [[Merče]] *2455, [[Sežana]] *2456, [[Trebče]] *2457, [[Gropada]] *2458, [[Bazovica]] *2459, [[Lokev]] *2460, [[Naklo]] *2461, [[Dane]] *2462, [[Podgrad]] *2463, [[Škoflje]] *2464, [[Barka]] *2465, [[Vareje]] *2466, [[Misliče]] *2467, [[Vatovlje]] *2468, [[Kozjane]] *2469, [[Dolenja Planina]] *2470, [[Gorenja Planina]] *2471, [[Kačja vas]] *2472, [[Strmica]] *2473, [[Studeno]] *2474, [[Bukovje]] *2475, [[Šmihel pod Nanosom]] *2476, [[Landol]] *2477, [[Zagon]] *2478, [[Hrašče]] *2479, [[Studenec]] *2480, [[Hrenovice]] *2481, [[Velika Brda]] *2482, [[Strane]] *2483, [[Razdrto]] *2484, [[Hruševje]] *2485, [[Rakulik]] *2486, [[Orehek]] *2487, [[Rakitnik]] *2488, [[Zalog]] *2489, [[Stara vas]] *2490, [[Postojna]] *2491, [[Matenja vas]] *2492, [[Slavina]] *2493, [[Volče]] *2494, [[Košana]] *2495, [[Suhorje]] *2496, [[Stara Sušica]] *2497, [[Nadanje Selo]] *2498, [[Narin]] *2499, [[Kal]] *2500, [[Selce]] *2501, [[Petelinje]] *2502, [[Radohova vas]] *2503, [[Parje]] *2504, [[Zagorje]] *2505, [[Jurišče]] *2506, [[Palčje]] *2507, [[Trnje]] *2508, [[Snežnik]] *2509, [[Bač]] *2510, [[Koritnice]] *2511, [[Knežak]] *2512, [[Šembije]] *2513, [[Podstenje]] *2514, [[Mereče]] *2515, [[Ratečevo Brdo]] *2516, [[Kilovče]] *2517, [[Prem]] *2518, [[Janeževo Brdo]] *2519, [[Ostrožno Brdo]] *2520, [[Prelože]] *2521, [[Čelje]] *2522, [[Smrje]] *2523, [[Topolc]] *2524, [[Trnovo]] *2525, [[Ilirska Bistrica]] *2526, [[Vrbovo]] *2527, [[Jasen]] *2528, [[Koseze]] *2529, [[Zarečica]] *2530, [[Dobropolje]] *2531, [[Zarečje]] *2532, [[Brce]] *2533, [[Zajelšje]] *2534, [[Tominje]] *2535, [[Harije]] *2536, [[Sabonje]] *2537, [[Pavlica]] *2538, [[Studena Gora]] *2539, [[Velika Bukovica]] *2540, [[Mala Bukovica]] *2541, [[Dolnji Zemon]] *2542, [[Gornji Zemon]] *2543, [[Jablanica]] *2544, [[Trpčane]] *2545, [[Podgraje]] *2546, [[Zabiče]] *2547, [[Sušak]] *2548, [[Novokračine]] *2549, [[Jelšane]] *2550, [[Dolenje]] *2551, [[Veliko Brdo]] *2552, [[Starod]] *2553, [[Gročana]] *2554, [[Rodik]] *2555, [[Draga]] *2557, [[Ocizla]] *2558, [[Prešnica]] *2559, [[Materija]] *2560, [[Hrpelje]] *2561, [[Brezovica]] *2562, [[Artviže]] *2563, [[Tatre]] *2564, [[Rjavče]] *2565, [[Pregarje]] *2566, [[Gaberk]] *2567, [[Huje]] *2568, [[Male Loče]] *2569, [[Javorje]] *2570, [[Ritomeče]] *2571, [[Kovčice]] *2572, [[Hotična]] *2573, [[Slivje]] *2574, [[Markovščina]] *2575, [[Gradišče]] *2576, [[Obrov]] *2577, [[Hrušica]] *2578, [[Podbeže]] *2579, [[Podgrad]] *2580, [[Račice]] *2581, [[Poljane]] *2582, [[Golac]] *2583, [[Podgorje]] *2584, [[Zazid]] *2585, [[Rakitovec]] *2589, [[Plavje]] *2590, [[Hribi]] *2592, [[Jernej]] *2593, [[Oltra]] *2594, [[Ankaran]] *2595, [[Škofije]] *2596, [[Tinjan]] *2597, [[Osp]] *2598, [[Socerb]] *2599, [[Črnotiče]] *2600, [[Črni Kal]] *2601, [[Gabrovica]] *2602, [[Rožar]] *2603, [[Dekani]] *2604, [[Bertoki]] *2605, [[Koper]] *2606, [[Semedela]] *2607, [[Gažon]] *2608, [[Šmarje]] *2609, [[Pomjan]] *2610, [[Vanganel]] *2611, [[Marezige]] *2612, [[Sveti Anton]] *2613, [[Truške]] *2614, [[Kubed]] *2615, [[Loka]] *2616, [[Podpeč]] *2617, [[Hrastovlje]] *2618, [[Movraž]] *2619, [[Sočerga]] *2620, [[Pregara]] *2621, [[Gradin]] *2622, [[Topolovec]] *2623, [[Boršt]] *2624, [[Koštabona]] *2625, [[Krkavče]] *2626, [[Izola]] *2628, [[Malija]] *2629, [[Dvori nad Izolo]] *2630, [[Piran]] *2631, [[Portorož]] *2632, [[Sečovlje]] *2633, [[Raven]] *2634, [[Nova vas]] *2635, [[Rogaška Slatina]] *2636, [[Bežigrad]] *2637, [[Prihodi]] *2638, [[Podmežaklja]] *2639, [[Zvodno]] *2640, [[Hrastnik]] *2641, [[Zagorje]] *2642, [[Grosuplje]] *2643, [[Zasadi]] *2644, [[Višelnica Ii]] *2645, [[Paka Ii]] *2646, [[Srednji Dolič]] *2647, [[Bezovje]] *2648, [[Peračica]] *2649, [[Izlake]] *2650, [[Debro]] *2651, [[Požnica]] *2652, [[Ogorevc]] *2653, [[Pšata]] *2654, [[Gozd Reka]] *2655, [[Račica]] *2656, [[Ribče]] *2657, [[Pečice]] *2658, [[Osredek]] *2659, [[Spodnje Selce]] *2660, [[Spodnja Ponkvica]] *2661, [[Gaj]] *2662, [[Malkovec]] *2663, [[Mravljevi]] *2664, [[Spodnja Branica]] *2665, [[Zgornji Dražen Vrh]] *2666, [[Selce]] *2667, [[Spodnji Vurmat]] *2668, [[Gojška Planina]] *2669, [[Paški Kozjak]] *2670, [[Lažiše]] *2671, [[Podpeč]] *2672, [[Prapretno]] *2673, [[Spodnja Pohanca]] *2674, [[Žavcarjev Vrh]] *2675, [[Vranoviči]] *2676, [[Cerkvišče]] *2677, [[Prule]] *2678, [[Golovec]] *2679, [[Gradišče Ii]] *2680, [[Nove Jarše]] *2681, [[Brinje Ii]] *2682, [[Brdo]] *2683, [[Grič]] *2684, [[Drenik]] *2685, [[Šavna Peč]] *2686, [[Zavrate]] *2687, [[Boben]] *2688, [[Studence]] *2689, [[Čebine]] *2690, [[Prapreče]] *2691, [[Rakitovec]] *2692, [[Smrečje]] *2693, [[Log]] *2695, [[Planica]] *2696, [[Vojščica]] *2697, [[Kanalski Lom]] *2698, [[Bukovski Vrh]] *2699, [[Utre]] *2700, [[Rakov Škocjan]] *2701, [[Dolanci]] *2702, [[Kodreti]] *2703, [[Hrušica]] *2704, [[Jurjeva Dolina]] *2705, [[Leskova Dolina]] *2706, [[Zelena Jama]] *2707, [[Bevško]] *2708, [[Rodež]] *2709, [[Javorje]] *2710, [[Glažuta]] *2711, [[Spodnji Vrhov Dol]] *2712, [[Dobrava]] *2713, [[Ob Železnici]] *2714, [[Vrhe II]] *2715, [[Cetore]] seeczc9y8g6bgq5v1qpk2n73fs9qj5i 6684692 6684687 2026-06-03T17:07:23Z Andrejj 94 np 6684692 wikitext text/x-wiki [[Katastrska občina]] *0001, [[Hodoš]] *0002, [[Suhi Vrh]] *0003, [[Dolenci]] *0004, [[Budinci]] *0005, [[Markovci]] *0006, [[Čepinci]] *0007, [[Lucova]] *0008, [[Neradnovci]] *0009, [[Martinje]] *0010, [[Boreča]] *0011, [[Ženavlje]] *0012, [[Šulinci]] *0013, [[Stanjevci]] *0014, [[Gornji Petrovci]] *0015, [[Adrijanci]] *0016, [[Peskovci]] *0017, [[Šalovci]] *0018, [[Krplivnik]] *0019, [[Domanjševci]] *0020, [[Križevci]] *0021, [[Panovci]] *0022, [[Kukeč]] *0023, [[Trdkova]] *0024, [[Matjaševci]] *0025, [[Dolič]] *0026, [[Kuzma]] *0027, [[Gornji Slaveči]] *0028, [[Sotina]] *0029, [[Serdica]] *0030, [[Ocinje]] *0031, [[Kramarovci]] *0032, [[Nuskova]] *0033, [[Rogašovci]] *0034, [[Sveti Jurij]] *0035, [[Fikšinci]] *0036, [[Večeslavci]] *0037, [[Dolnji Slaveči]] *0038, [[Grad]] *0039, [[Vidonci]] *0040, [[Otovci]] *0041, [[Mačkovci]] *0042, [[Prosečka vas]] *0043, [[Kovačevci]] *0044, [[Poznanovci]] *0045, [[Radovci]] *0046, [[Kruplivnik]] *0047, [[Motovilci]] *0048, [[Pertoča]] *0049, [[Ropoča]] *0050, [[Gerlinci]] *0051, [[Krašči]] *0052, [[Vadarci]] *0053, [[Bodonci]] *0054, [[Pečarovci]] *0055, [[Dankovci]] *0056, [[Kuštanovci]] *0057, [[Košarovci]] *0058, [[Dolina]] *0059, [[Moščanci]] *0060, [[Vaneča]] *0061, [[Šalamenci]] *0062, [[Zenkovci]] *0064, [[Beznovci]] *0065, [[Topolovci]] *0066, [[Domajinci]] *0067, [[Gornji Črnci]] *0068, [[Korovci]] *0069, [[Cankova]] *0070, [[Skakovci]] *0071, [[Strukovci]] *0072, [[Puževci]] *0073, [[Lemerje]] *0074, [[Brezovci]] *0075, [[Predanovci]] *0076, [[Gorica]] *0077, [[Puconci]] *0078, [[Sebeborci]] *0079, [[Bokrači]] *0080, [[Krnci]] *0081, [[Ivanovci]] *0082, [[Kančevci]] *0083, [[Lončarovci]] *0084, [[Ratkovci]] *0085, [[Berkovci]] *0086, [[Ivanjševci]] *0087, [[Središče]] *0088, [[Prosenjakovci]] *0089, [[Selo]] *0090, [[Fokovci]] *0091, [[Andrejci]] *0092, [[Moravci]] *0093, [[Tešanovci]] *0094, [[Vučja Gomila]] *0095, [[Čikečka vas]] *0096, [[Pordašinci]] *0097, [[Motvarjevci]] *0098, [[Bukovnica]] *0099, [[Filovci]] *0100, [[Bogojina]] *0101, [[Ivanci]] *0102, [[Mlajtinci]] *0103, [[Lukačevci]] *0104, [[Rakičan]] *0105, [[Murska Sobota]] *0106, [[Noršinci]] *0107, [[Martjanci]] *0108, [[Nemčavci]] *0109, [[Markišavci]] *0110, [[Polana]] *0111, [[Černelavci]] *0112, [[Veščica]] *0113, [[Kupšinci]] *0114, [[Vanča vas]] *0115, [[Rankovci]] *0116, [[Borejci]] *0117, [[Krajna]] *0118, [[Gederovci]] *0119, [[Sodišinci]] *0120, [[Murski Petrovci]] *0121, [[Petanjci]] *0122, [[Tišina]] *0123, [[Tropovci]] *0124, [[Gradišče]] *0125, [[Murski Črnci]] *0126, [[Satahovci]] *0127, [[Krog]] *0128, [[Bakovci]] *0129, [[Gančani]] *0130, [[Lipa]] *0131, [[Beltinci]] *0132, [[Bratonci]] *0133, [[Lipovci]] *0134, [[Dokležovje]] *0135, [[Ižakovci]] *0136, [[Melinci]] *0137, [[Odranci]] *0138, [[Trnje v Prekmurju]] *0139, [[Žižki]] *0140, [[Črenšovci]] *0141, [[Gornja Bistrica]] *0142, [[Srednja Bistrica]] *0143, [[Dolnja Bistrica]] *0144, [[Kobilje]] *0145, [[Žitkovci]] *0146, [[Dobrovnik]] *0147, [[Strehovci]] *0148, [[Renkovci]] *0149, [[Turnišče]] *0150, [[Gomilica]] *0151, [[Brezovica v Prekmurju]] *0152, [[Nedelica]] *0153, [[Radmožanci]] *0154, [[Kamovci]] *0155, [[Genterovci]] *0156, [[Mostje pri Lendavi]] *0157, [[Dolga vas pri Lendavi]] *0158, [[Banuta]] *0159, [[Mala Polana]] *0160, [[Velika Polana]] *0161, [[Hotiza]] *0162, [[Kapca]] *0163, [[Kot pri Muri]] *0164, [[Gaberje]] *0165, [[Lakoš]] *0166, [[Lendava]] *0167, [[Čentiba]] *0168, [[Dolina pri Lendavi]] *0169, [[Petišovci]] *0170, [[Pince]] *0171, [[Vratji Vrh]] *0172, [[Vratja vas]] *0173, [[Podgorje]] *0174, [[Konjišče]] *0175, [[Drobtinci]] *0176, [[Grabe]] *0177, [[Nasova]] *0178, [[Žiberci]] *0179, [[Žepovci]] *0180, [[Črnci]] *0181, [[Apače]] *0182, [[Segovci]] *0183, [[Lutverci]] *0184, [[Gornja Radgona]] *0186, [[Mele]] *0187, [[Črešnjevci]] *0188, [[Police]] *0189, [[Hercegovščak]] *0190, [[Lomanoše]] *0191, [[Plitvica]] *0192, [[Plitvički Vrh]] *0193, [[Spodnja Ščavnica]] *0194, [[Lastomerci]] *0195, [[Zbigovci]] *0196, [[Orehovski Vrh]] *0197, [[Orehovci]] *0198, [[Boračeva]] *0199, [[Šratovci]] *0200, [[Radenci]] *0201, [[Rihtarovci]] *0202, [[Kapelski Vrh]] *0203, [[Očeslavci]] *0204, [[Janžev Vrh]] *0205, [[Stavešinci]] *0206, [[Ivanjševci]] *0207, [[Radvenci]] *0208, [[Negova]] *0209, [[Kunova]] *0210, [[Gornji Ivanjci]] *0211, [[Spodnji Ivanjci]] *0212, [[Okoslavci]] *0213, [[Dragotinci]] *0214, [[Rožički Vrh]] *0215, [[Stanetinci]] *0216, [[Hrašenski-Rački Vrh]] *0217, [[Murščak]] *0218, [[Hrastje-Mota]] *0219, [[Murski Vrh]] *0220, [[Selišči]] *0221, [[Slaptinci]] *0222, [[Jamna]] *0223, [[Blaguš]] *0224, [[Grabonoš]] *0225, [[Kraljevci]] *0226, [[Sovjak]] *0227, [[Terbegovci]] *0228, [[Galušak]] *0229, [[Kokolajnščak]] *0230, [[Vučja vas]] *0231, [[Bučečovci]] *0232, [[Stara Nova vas]] *0233, [[Bunčani]] *0234, [[Veržej]] *0235, [[Iljaševci]] *0236, [[Križevci]] *0237, [[Grlava]] *0238, [[Krištanci]] *0239, [[Krapje]] *0240, [[Mota]] *0241, [[Cven]] *0242, [[Babinci]] *0243, [[Noršinci]] *0244, [[Lukavci]] *0245, [[Ključarovci pri Ljutomeru]] *0246, [[Boreci]] *0247, [[Logarovci]] *0248, [[Precetinci]] *0249, [[Kuršinci]] *0250, [[Berkovci]] *0251, [[Bolehnečici]] *0252, [[Bučkovci]] *0253, [[Drakovci]] *0254, [[Moravci]] *0255, [[Godemarci]] *0256, [[Radoslavci]] *0257, [[Branoslavci]] *0258, [[Cezanjevci]] *0259, [[Ljutomer]] *0260, [[Kamenščak]] *0261, [[Stara Cesta]] *0262, [[Desnjak]] *0263, [[Mekotnjak]] *0264, [[Radomerje]] *0265, [[Gresovščak]] *0266, [[Plešivica]] *0267, [[Ilovci]] *0268, [[Slamnjak]] *0269, [[Rinčetova Graba]] *0270, [[Nunska Graba]] *0271, [[Presika]] *0272, [[Stročja vas]] *0273, [[Pristava]] *0274, [[Globoka]] *0275, [[Veščica]] *0276, [[Razkrižje]] *0277, [[Šafarsko]] *0278, [[Gibina]] *0279, [[Trnovci]] *0280, [[Rucmanci]] *0281, [[Rakovci]] *0282, [[Savci]] *0283, [[Tomaž]] *0284, [[Mala vas]] *0285, [[Bratonečice]] *0286, [[Senik pri Tomažu]] *0287, [[Ključarovci pri Ormožu]] *0288, [[Koračice]] *0289, [[Pršetinci]] *0290, [[Lahonci]] *0291, [[Žvab]] *0292, [[Runeč]] *0293, [[Stanovno]] *0294, [[Ivanjkovci]] *0295, [[Žerovinci]] *0296, [[Cerovec - Stanka Vraza]] *0297, [[Veličane]] *0298, [[Mihalovci]] *0299, [[Mali Brebrovnik]] *0300, [[Veliki Brebrovnik]] *0301, [[Vinski Vrh]] *0302, [[Miklavž]] *0303, [[Hermanci]] *0304, [[Gomila]] *0305, [[Kog]] *0306, [[Vuzmetinci]] *0307, [[Kajžar]] *0308, [[Zasavci]] *0309, [[Lačaves]] *0310, [[Jastrebci]] *0311, [[Vodranci]] *0312, [[Vitan]] *0313, [[Šalovci pri Središču]] *0314, [[Hum]] *0315, [[Pavlovski Vrh]] *0316, [[Libanja]] *0317, [[Pavlovci]] *0318, [[Hardek]] *0319, [[Litmerk]] *0320, [[Lešnica pri Ormožu]] *0321, [[Šardinje]] *0322, [[Vičanci]] *0323, [[Senešci]] *0324, [[Sodinci]] *0325, [[Strjanci]] *0326, [[Bresnica]] *0327, [[Podgorci]] *0328, [[Osluševci]] *0329, [[Cvetkovci]] *0330, [[Trgovišče]] *0331, [[Velika Nedelja]] *0332, [[Ormož]] *0333, [[Pušenci]] *0334, [[Frankovci]] *0335, [[Loperšice]] *0336, [[Obrež]] *0337, [[Grabe pri Središču]] *0338, [[Središče]] *0339, [[Novinci]] *0340, [[Slavšina]] *0341, [[Rjavci]] *0342, [[Hvaletinci]] *0343, [[Vitomarci]] *0344, [[Drbetinci]] *0345, [[Trnovska vas]] *0346, [[Biš]] *0347, [[Bišečki Vrh]] *0348, [[Trnovski Vrh]] *0349, [[Ločki Vrh]] *0350, [[Ločič]] *0351, [[Svetinci]] *0352, [[Desenci]] *0353, [[Grlinci]] *0354, [[Zagorci]] *0355, [[Senčak]] *0356, [[Sakušak]] *0357, [[Bodkovci]] *0358, [[Juršinci]] *0359, [[Dragovič]] *0360, [[Gradiščak]] *0361, [[Levanjci]] *0362, [[Dolič]] *0363, [[Destrnik]] *0364, [[Vintarovci]] *0365, [[Jiršovci]] *0366, [[Krčevina pri Vurbergu]] *0367, [[Grajenščak]] *0368, [[Drstelja]] *0369, [[Janežovci]] *0370, [[Janežovski Vrh]] *0371, [[Zgornji Velovlek]] *0372, [[Spodnji Velovlek]] *0373, [[Mostje]] *0374, [[Kukava]] *0375, [[Rotman]] *0376, [[Hlaponci]] *0377, [[Polenšak]] *0378, [[Bratislavci]] *0379, [[Polenci]] *0380, [[Prerad]] *0381, [[Tibolci]] *0382, [[Slomi]] *0383, [[Mezgovci]] *0384, [[Dornava]] *0385, [[Podvinci]] *0386, [[Pacinje]] *0387, [[Kicar]] *0388, [[Rogoznica]] *0389, [[Nova vas pri Ptuju]] *0390, [[Mestni Vrh]] *0391, [[Grajena]] *0392, [[Krčevina pri Ptuju]] *0393, [[Slovenja vas]] *0394, [[Gerečja vas]] *0395, [[Hajdoše]] *0396, [[Skorba]] *0397, [[Hajdina]] *0399, [[Draženci]] *0400, [[Ptuj]] *0401, [[Brstje]] *0402, [[Spuhlja]] *0403, [[Borovci]] *0404, [[Prvenci]] *0405, [[Sobetinci]] *0406, [[Zagojiči]] *0407, [[Moškanjci]] *0408, [[Gorišnica]] *0409, [[Zamušani]] *0410, [[Formin]] *0411, [[Gajevci]] *0412, [[Mala vas]] *0413, [[Muretinci]] *0414, [[Stojnci]] *0415, [[Bukovci]] *0416, [[Nova vas pri Markovcih]] *0417, [[Markovci]] *0418, [[Zabovci]] *0419, [[Šturmovci]] *0420, [[Pobrežje]] *0421, [[Lancova vas]] *0422, [[Sela, Videm|Sela]] *0423, [[Trnovec]] *0424, [[Apače]] *0425, [[Lovrenc na Dravskem Polju]] *0426, [[Župečja vas]] *0427, [[Pleterje]] *0428, [[Mihovce]] *0429, [[Dragonja vas]] *0430, [[Cirkovce]] *0431, [[Starošince]] *0432, [[Spodnje Jablane]] *0433, [[Zgornje Jablane]] *0434, [[Pongrce]] *0435, [[Šikole]] *0436, [[Sestrže]] *0437, [[Podlože]] *0438, [[Lešje]] *0439, [[Ptujska Gora]] *0440, [[Doklece]] *0441, [[Stogovci]] *0442, [[Skrblje]] *0443, [[Janški Vrh]] *0444, [[Bolečka vas]] *0445, [[Zgornja Pristava]] *0446, [[Jurovci]] *0447, [[Dravinjski Vrh]] *0448, [[Vareja]] *0449, [[Ljubstava]] *0450, [[Majski Vrh]] *0451, [[Gorca]] *0452, [[Dolena]] *0453, [[Rodni Vrh]] *0454, [[Jablovec]] *0455, [[Zakl]] *0456, [[Dežno]] *0457, [[Podlehnik]] *0458, [[Spodnji Leskovec]] *0459, [[Repišče]] *0460, [[Dravci]] *0461, [[Gradišča]] *0462, [[Dolane]] *0463, [[Veliki Vrh]] *0464, [[Belski Vrh]] *0465, [[Hrastovec]] *0466, [[Zavrč]] *0467, [[Goričak]] *0468, [[Drenovec]] *0469, [[Turški Vrh]] *0470, [[Korenjak]] *0471, [[Pestike]] *0472, [[Gorenjski Vrh]] *0473, [[Brezovec]] *0474, [[Cirkulane]] *0475, [[Gruškovec]] *0476, [[Meje]] *0477, [[Medribnik]] *0478, [[Paradiž]] *0479, [[Pristava]] *0480, [[Pohorje]] *0481, [[Slatina]] *0482, [[Mali Okič]] *0483, [[Veliki Okič]] *0484, [[Gradišče]] *0485, [[Skorišnjak]] *0486, [[Belavšek]] *0487, [[Zgornji Leskovec]] *0488, [[Trdobojci]] *0489, [[Mala Varnica]] *0490, [[Velika Varnica]] *0491, [[Ložina]] *0492, [[Gruškovje]] *0493, [[Sedlašek]] *0494, [[Stanošina]] *0495, [[Kozminci]] *0496, [[Strajna]] *0497, [[Dobrina]] *0498, [[Kočice]] *0499, [[Sitež]] *0500, [[Bolfenk]] *0501, [[Sveča]] *0502, [[Stoperce]] *0503, [[Kupčinji Vrh]] *0504, [[Nadole]] *0505, [[Čermožiše]] *0506, [[Žetale]] *0507, [[Lokavec]] *0508, [[Rožengrunt]] *0509, [[Zgornja Ščavnica]] *0510, [[Spodnji Dražen Vrh]] *0511, [[Žitence]] *0512, [[Ledinek]] *0513, [[Kremberk]] *0514, [[Krivi Vrh]] *0515, [[Zgornja Ročica]] *0516, [[Drvanja]] *0517, [[Ihova]] *0518, [[Trije Kralji]] *0519, [[Trotkova]] *0520, [[Benedikt]] *0521, [[Spodnja Ročica]] *0522, [[Spodnji Žerjavci]] *0523, [[Zgornji Žerjavci]] *0524, [[Žice]] *0525, [[Spodnji Gasteraj]] *0526, [[Srednji Gasteraj]] *0527, [[Zgornji Gasteraj]] *0528, [[Malna]] *0529, [[Jurovski Dol]] *0530, [[Partinje]] *0531, [[Varda]] *0532, [[Lenart v Slovenskih Goricah]] *0533, [[Spodnji Porčič]] *0534, [[Zgornji Porčič]] *0535, [[Stari Porčič]] *0536, [[Gradišče v Slovenskih Goricah]] *0537, [[Zgornje Verjane]] *0538, [[Osek]] *0539, [[Brengova]] *0540, [[Cogetinci]] *0541, [[Cerkvenjak]] *0542, [[Andrenci]] *0543, [[Župetinci]] *0544, [[Smolinci]] *0545, [[Čagona]] *0546, [[Spodnje Verjane]] *0547, [[Spodnja Senarska]] *0548, [[Zgornja Senarska]] *0549, [[Radehova]] *0550, [[Zamarkova]] *0551, [[Močna]] *0552, [[Vinička vas]] *0553, [[Zgornja Voličina]] *0554, [[Spodnja Voličina]] *0555, [[Šetarova]] *0556, [[Gočova]] *0557, [[Nadbišec]] *0558, [[Zavrh]] *0559, [[Črmljenšak]] *0561, [[Straže]] *0562, [[Rogoznica]] *0563, [[Ceršak]] *0564, [[Šentilj v Slovenskih Goricah]] *0565, [[Selnica ob Muri]] *0566, [[Sladki Vrh]] *0567, [[Zgornja Velka]] *0568, [[Trate]] *0569, [[Spodnja Velka]] *0570, [[Ploderšnica]] *0571, [[Ročica]] *0572, [[Spodnje Hlapje]] *0573, [[Zgornje Hlapje]] *0574, [[Počenik]] *0575, [[Šomat]] *0576, [[Srebotje]] *0577, [[Zgornji Jakobski Dol]] *0578, [[Polička vas]] *0579, [[Polički Vrh]] *0580, [[Vajgen]] *0581, [[Kaniža]] *0582, [[Štrihovec]] *0583, [[Cirknica]] *0584, [[Zgornje Dobrenje]] *0585, [[Kresnica]] *0586, [[Podigrac]] *0587, [[Ciringa]] *0588, [[Svečina]] *0589, [[Slatina]] *0590, [[Špičnik]] *0591, [[Slatinski Dol]] *0592, [[Plač]] *0593, [[Zgornje Vrtiče]] *0594, [[Spodnje Vrtiče]] *0595, [[Plintovec]] *0596, [[Zgornja Kungota]] *0597, [[Jedlovnik]] *0598, [[Grušena]] *0599, [[Jurski Vrh]] *0600, [[Pesnica]] *0601, [[Vršnik]] *0602, [[Gaj nad Mariborom]] *0603, [[Kozjak]] *0604, [[Gradiška]] *0605, [[Spodnje Dobrenje]] *0606, [[Ranca]] *0607, [[Jelenče]] *0608, [[Gačnik]] *0609, [[Jareninski Dol]] *0610, [[Jareninski Vrh]] *0611, [[Vukovski Vrh]] *0612, [[Vukovski Dol]] *0613, [[Flekušek]] *0614, [[Spodnji Jakobski Dol]] *0615, [[Vukovje]] *0616, [[Kušernik]] *0617, [[Vosek, Pesnica|Vosek]] *0618, [[Pesniški Dvor]] *0619, [[Dolnja Počehova]] *0620, [[Mali Rošpoh]] *0621, [[Morski Jarek]] *0622, [[Šober]] *0623, [[Zgornji Slemen]] *0624, [[Veliki Boč]] *0625, [[Gradišče]] *0626, [[Zgornji Boč]] *0627, [[Spodnji Boč]] *0628, [[Zgornja Selnica]] *0629, [[Janževa Gora]] *0630, [[Gerečja vas]] *0631, [[Spodnja Selnica]] *0632, [[Spodnji Slemen]] *0633, [[Srednje]] *0634, [[Jelovec]] *0635, [[Brestrnica]] *0636, [[Kamnica]] *0637, [[Rošpoh]] *0638, [[Krčevina]] *0639, [[Počehova]] *0640, [[Pekel]] *0641, [[Dragučova]] *0642, [[Pernica]] *0643, [[Ložane]] *0644, [[Ruperče]] *0645, [[Grušova]] *0646, [[Metava]] *0647, [[Trčova]] *0648, [[Nebova]] *0649, [[Celestrina]] *0650, [[Malečnik]] *0651, [[Hrenca]] *0652, [[Vodole]] *0653, [[Košaki]] *0654, [[Orešje]] *0655, [[Melje]] *0656, [[Brezje]] *0657, [[Maribor-Grad]] *0658, [[Koroška Vrata]] *0659, [[Tabor]] *0660, [[Studenci]] *0661, [[Limbuš]] *0662, [[Laznica]] *0663, [[Bistrica pri Limbušu]] *0664, [[Bistrica pri Rušah]] *0665, [[Ruše]] *0666, [[Činžat]] *0667, [[Ruta]] *0668, [[Rdeči Breg]] *0669, [[Lovrenc na Pohorju]] *0670, [[Recenjak]] *0671, [[Kumen]] *0672, [[Smolnik]] *0673, [[Lobnica]] *0674, [[Zgornji Vrhov Dol]] *0675, [[Hrastje]] *0676, [[Pekre]] *0677, [[Zgornje Radvanje]] *0678, [[Spodnje Radvanje]] *0679, [[Razvanje]] *0680, [[Tezno]] *0681, [[Pobrežje]] *0682, [[Zrkovci]] *0683, [[Dogoše]] *0684, [[Zgornji Duplek]] *0685, [[Završka vas]] *0686, [[Zimica]] *0687, [[Jablance]] *0688, [[Zgornja Korena]] *0689, [[Spodnja Korena]] *0690, [[Žikarce]] *0691, [[Ciglence]] *0692, [[Spodnji Duplek]] *0693, [[Miklavž na Dravskem Polju]] *0694, [[Rogoza]] *0695, [[Bohova]] *0696, [[Spodnje Hoče]] *0697, [[Zgornje Hoče]] *0698, [[Pivola]] *0699, [[Hočko Pohorje]] *0700, [[Slivniško Pohorje]] *0701, [[Polana]] *0702, [[Ranče]] *0703, [[Radizel]] *0704, [[Čreta]] *0705, [[Slivnica]] *0706, [[Orehova vas]] *0707, [[Hotinja vas]] *0708, [[Skoke]] *0709, [[Loka pri Rošnji]] *0710, [[Dvorjane]] *0711, [[Vurberk]] *0712, [[Starše]] *0713, [[Zlatoličje]] *0714, [[Prepolje]] *0715, [[Marjeta na Dravskem Polju]] *0716, [[Rače]] *0717, [[Fram]] *0718, [[Kopivnik]] *0719, [[Planica]] *0720, [[Loka pri Framu]] *0721, [[Morje]] *0722, [[Ješenca]] *0723, [[Podova]] *0724, [[Gorica]] *0725, [[Kot]] *0726, [[Planina]] *0727, [[Smrečno]] *0728, [[Bojtina]] *0729, [[Frajhajm]] *0730, [[Šmartno na Pohorju]] *0731, [[Ošelj]] *0732, [[Urh]] *0733, [[Rep]] *0734, [[Malo Tinje]] *0735, [[Tinjska Gora]] *0736, [[Visole]] *0737, [[Jurišna vas]] *0738, [[Prebukovje]] *0739, [[Kalše]] *0740, [[Ogljenšak]] *0741, [[Bukovec]] *0742, [[Zgornja Polskava]] *0743, [[Gabernik]] *0744, [[Ritoznoj]] *0745, [[Kovača vas]] *0746, [[Šentovec]] *0747, [[Pokoše]] *0748, [[Spodnja Polskava]] *0749, [[Stražgonjca]] *0750, [[Vrhloga]] *0751, [[Črešnjevec]] *0752, [[Spodnja Nova vas]] *0753, [[Slovenska Bistrica]] *0754, [[Zgornja Bistrica]] *0755, [[Spodnja Ložnica]] *0756, [[Zgornja Ložnica]] *0757, [[Gladomes]] *0758, [[Okoška vas]] *0759, [[Zlogona Gora]] *0760, [[Koritno]] *0761, [[Božje]] *0762, [[Brezje pri Oplotnici]] *0763, [[Oplotnica]] *0764, [[Zgornje Grušovje]] *0765, [[Vrhole pri Konjicah]] *0766, [[Cigonca]] *0767, [[Žabljek]] *0768, [[Hošnica]] *0769, [[Laporje]] *0770, [[Vrhole pri Laporju]] *0771, [[Pretrež]] *0772, [[Štatenberg]] *0773, [[Pečke]] *0774, [[Stopno]] *0775, [[Dežno]] *0776, [[Jelovec]] *0777, [[Modraže]] *0778, [[Brezje pri Poljčanah]] *0779, [[Pekel]] *0780, [[Stanovsko]] *0781, [[Lušečka vas]] *0782, [[Poljčane]] *0783, [[Studenice]] *0784, [[Hrastovec]] *0785, [[Stari Grad]] *0786, [[Mlake]] *0787, [[Pernice]] *0788, [[Branik]] *0789, [[Podlipje]] *0790, [[Brezovec]] *0791, [[Suhi Vrh]] *0792, [[Radelca]] *0793, [[vas]] *0794, [[Remšnik]] *0795, [[Brezni Vrh]] *0796, [[Zgornja Kapla]] *0797, [[Spodnja Kapla]] *0798, [[Zgornji Vurmat]] *0799, [[Ožbalt]] *0800, [[Javnik]] *0801, [[Brezno]] *0802, [[Kozji Vrh]] *0803, [[Spodnja Vižinga]] *0804, [[Radlje obDravi]] *0805, [[Dobrava]] *0806, [[Zgornja Vižinga]] *0807, [[Spodnja Muta]] *0808, [[Zgornja Muta]] *0809, [[Zgornja Gortina]] *0810, [[Spodnja Gortina]] *0811, [[Dravče]] *0812, [[Šentjanž nad Dravčami]] *0813, [[Vuzenica]] *0814, [[Šentvid]] *0815, [[Primož na Pohorju]] *0816, [[Planina]] *0817, [[Vuhred]] *0818, [[Orlica]] *0819, [[Janževski Vrh]] *0820, [[Podvelka]] *0821, [[Rdeči Breg Ii]] *0822, [[Lehen]] *0823, [[Ribnica na Pohorju]] *0824, [[Hudi Kot]] *0825, [[Libeliče]] *0826, [[Libeliška Gora]] *0827, [[Črneška Gora]] *0828, [[Črneče]] *0829, [[Dravograd]] *0830, [[Grad]] *0831, [[Vič]] *0832, [[Goriški Vrh]] *0833, [[Ojstrica]] *0834, [[Duh na Ojstrici]] *0835, [[Velka]] *0836, [[Kozji Vrh]] *0837, [[Vrata]] *0838, [[Trbonje]] *0839, [[Danijel pri Trbonjah]] *0840, [[Otiški Vrh I]] *0841, [[Otiški Vrh Ii]] *0842, [[Dobrova]] *0843, [[Selovec]] *0844, [[Šentjanž pri Dravogradu]] *0845, [[Pameče]] *0846, [[Gradišče]] *0847, [[Vrhe]] *0848, [[Sele]] *0849, [[Stari Trg]] *0850, [[Slovenj Gradec]] *0851, [[Legen]] *0852, [[Golavabuka]] *0853, [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] *0854, [[Podgorje]] *0855, [[Zgornji Razbor]] *0856, [[Spodnji Razbor]] *0857, [[Veluna]] *0858, [[Graška Gora]] *0859, [[Vodriž]] *0860, [[Šmiklavž]] *0861, [[Dobrava]] *0862, [[Brda]] *0863, [[Šentilj pod Turjakom]] *0864, [[Mislinja]] *0865, [[Gornji Dolič]] *0866, [[Šentvid nad Valdekom]] *0867, [[Završe]] *0868, [[Kozjak]] *0869, [[Belšak]] *0870, [[Jamnica]] *0871, [[Strojna]] *0872, [[Zelen Breg]] *0873, [[Suhi Vrh]] *0874, [[Šentanel]] *0875, [[Dolga Brda]] *0876, [[Breznica]] *0877, [[Stražišče]] *0878, [[Tolsti Vrh]] *0879, [[Koroški Selovec]] *0880, [[Brdinje]] *0882, [[Ravne]] *0883, [[Dobja vas]] *0884, [[Farna vas]] *0885, [[Poljana]] *0886, [[Lokovica]] *0887, [[Lom]] *0888, [[Meža Takraj]] *0889, [[Mežica]] *0890, [[Meža Onkraj]] *0891, [[Prevalje]] *0892, [[Leše]] *0893, [[Zagrad]] *0894, [[Navrški Vrh]] *0895, [[Preški Vrh]] *0896, [[Kotlje]] *0897, [[Podgora]] *0898, [[Uršlja Gora I]] *0899, [[Uršlja Gora Ii]] *0900, [[Žerjav]] *0901, [[Plat]] *0902, [[Podpeca]] *0903, [[Topla]] *0904, [[Koprivna]] *0905, [[Bistra]] *0906, [[Črna]] *0907, [[Ludranski Vrh]] *0908, [[Javorje]] *0909, [[Logarska Dolina]] *0910, [[Solčava]] *0911, [[Raduha]] *0912, [[Konjski Vrh]] *0913, [[Primož pri Ljubnem]] *0914, [[Ter]] *0915, [[Radegunda]] *0916, [[Šmihel]] *0917, [[Lepa Njiva]] *0918, [[Ljubija]] *0919, [[Brezje]] *0920, [[Mozirje]] *0921, [[Rečica ob Savinji]] *0922, [[Poljane]] *0923, [[Ljubno]] *0924, [[Savina]] *0925, [[Krnica]] *0926, [[Luče]] *0927, [[Podveža]] *0928, [[Podvolovljek]] *0929, [[Lenart pri Gornjem Gradu]] *0930, [[Florjan pri Gornjem Gradu]] *0931, [[Radmirje]] *0932, [[Šentjanž]] *0933, [[Homec]] *0934, [[Zgornje Pobrežje]] *0935, [[Spodnja Rečica]] *0936, [[Prihova]] *0937, [[Loke]] *0938, [[Kokarje]] *0939, [[Pusto Polje]] *0940, [[Šmartno ob Dreti]] *0941, [[Bočna]] *0942, [[Gornji Grad]] *0943, [[Šmiklavž]] *0944, [[Tirosek]] *0945, [[Bele Vode]] *0946, [[Šentvid pri Zavodnjah]] *0947, [[Zavodnje]] *0948, [[Topolšica]] *0949, [[Ravne]] *0950, [[Plešivec]] *0951, [[Hrastovec]] *0952, [[Cirkovce]] *0953, [[Paka]] *0954, [[Lipje]] *0955, [[Bevče]] *0957, [[Škale]] *0958, [[Gaberke]] *0959, [[Šoštanj]] *0960, [[Florjan pri Šoštanju]] *0961, [[Skorno pri Šoštanju]] *0962, [[Gorenje]] *0963, [[Lokovica]] *0964, [[Velenje]] *0965, [[Laze]] *0966, [[Ložnica]] *0967, [[Kavče]] *0968, [[Podkraj]] *0969, [[Veliki Vrh]] *0970, [[Gavce]] *0971, [[Paška vas]] *0972, [[Šmartno ob Paki]] *0973, [[Rečica ob Paki]] *0974, [[Prelska]] *0975, [[Vinska Gora]] *0976, [[Črnova]] *0977, [[Železno]] *0978, [[Studence]] *0979, [[Ponikva]] *0980, [[Andraž]] *0981, [[Dobrič]] *0982, [[Podvin]] *0983, [[Male Braslovče]] *0984, [[Letuš]] *0985, [[Dobrovlje]] *0986, [[Podvrh]] *0987, [[Braslovče]] *0988, [[Spodnje Gorče]] *0989, [[Šmatevž]] *0990, [[Trnava]] *0991, [[Orla vas]] *0992, [[Polzela]] *0993, [[Založe]] *0994, [[Zalog]] *0995, [[Šempeter v Savinjski Dolini]] *0996, [[Žalec]] *0997, [[Gotovlje]] *0998, [[Velika Pirešica]] *0999, [[Gorica]] *1000, [[Levec]] *1001, [[Petrovče]] *1002, [[Kasaze]] *1003, [[Zabukovica]] *1004, [[Gornja vas]] *1005, [[Prebold]] *1006, [[Latkova vas]] *1007, [[Grajska vas]] *1008, [[Gomilsko]] *1009, [[Ojstriška vas]] *1010, [[Prekopa]] *1011, [[Tešova]] *1012, [[Vransko]] *1013, [[Jeronim]] *1014, [[Ločica]] *1015, [[Zaplanina]] *1016, [[Črni Vrh]] *1017, [[Miklavž]] *1018, [[Marija Reka]] *1019, [[Matke]] *1020, [[Pongrac]] *1021, [[Liboje]] *1022, [[Rečica]] *1023, [[Slivno]] *1024, [[Rifengozd]] *1025, [[Reka]] *1026, [[Laško]] *1027, [[Šmihel]] *1028, [[Sedraž]] *1029, [[Lahomšek]] *1030, [[Lahomno]] *1031, [[Olešče]] *1032, [[Šentrupert]] *1033, [[Trobni Dol]] *1034, [[Mrzlo Polje]] *1035, [[Jurklošter]] *1036, [[Vrh nad Laškim]] *1037, [[Lažiše]] *1038, [[Plazovje]] *1039, [[Rimske Toplice]] *1040, [[Lože]] *1041, [[Lokavec]] *1042, [[Paneče]] *1043, [[Marijina vas]] *1044, [[Brdce nad Dobrno]] *1045, [[Klanc]] *1046, [[Zavrh]] *1047, [[Čreškova]] *1048, [[Socka]] *1049, [[Lipa]] *1050, [[Dol]] *1051, [[Verpete]] *1052, [[Podgorje]] *1053, [[Loka]] *1054, [[Novake]] *1055, [[Homec]] *1056, [[Dobrna]] *1057, [[Rupe]] *1058, [[Rožni Vrh]] *1059, [[Lemberg]] *1060, [[Strmec pri Vojniku]] *1061, [[Višnja vas]] *1062, [[Male Dole]] *1063, [[Bezovica]] *1064, [[Tomaž]] *1065, [[Vojnik Trg]] *1066, [[Vojnik Okolica]] *1067, [[Brezova]] *1068, [[Šmartno]] *1069, [[Šentjungert]] *1070, [[Arclin]] *1071, [[Škofja vas]] *1072, [[Šmiklavž]] *1073, [[Trnovlje]] *1074, [[Spodnja Hudinja]] *1075, [[Ostrožno]] *1076, [[Medlog]] *1077, [[Celje]] *1078, [[Lisce]] *1079, [[Košnica]] *1080, [[Tremerje]] *1081, [[Zagrad]] *1082, [[Teharje]] *1083, [[Bukovžlak]] *1084, [[Pečovje]] *1085, [[Kompole]] *1086, [[Prožinska vas]] *1087, [[Svetina]] *1088, [[Padeški Vrh]] *1089, [[Resnik]] *1090, [[Skomarje]] *1091, [[Hudinja]] *1092, [[Paka I]] *1093, [[Spodnji Dolič]] *1094, [[Brezen]] *1095, [[Vitanje]] *1096, [[Stenica]] *1097, [[Ljubnica]] *1098, [[Loška Gora]] *1099, [[Gorenje pri Zrečah]] *1100, [[Zreče]] *1101, [[Radana vas]] *1102, [[Križevec]] *1103, [[Stranice]] *1104, [[Preloge]] *1105, [[Škalce]] *1106, [[Bezina]] *1107, [[Tepanje]] *1108, [[Perovec]] *1109, [[Spodnje Grušovje]] *1110, [[Ličenca]] *1111, [[Jernej pri Ločah]] *1112, [[Koble]] *1113, [[Žiče]] *1114, [[Konjiška vas]] *1115, [[Slovenske Konjice]] *1116, [[Slemene]] *1117, [[Tolsti Vrh]] *1118, [[Lipoglav]] *1119, [[Loče]] *1120, [[Zgornje Laže]] *1121, [[Zbelovska Gora]] *1122, [[Dramlje]] *1123, [[Pletovarje]] *1124, [[Slatina]] *1125, [[Ostrožno]] *1126, [[Dolga Gora]] *1127, [[Ponkvica]] *1128, [[Ponikva]] *1129, [[Zagaj]] *1130, [[Vodule]] *1131, [[Marija Dobje]] *1132, [[Primož]] *1133, [[Goričica]] *1134, [[Zlateče]] *1135, [[Lokarje]] *1136, [[Kameno]] *1137, [[Grobelno]] *1138, [[Šentjur pri Celju]] *1139, [[Podgrad]] *1140, [[Krajnčica]] *1141, [[Rifnik]] *1142, [[Tratna]] *1143, [[Gorica pri Slivnici]] *1144, [[Vodruž]] *1145, [[Planinca]] *1146, [[Vezovje]] *1147, [[Slivnica pri Celju]] *1148, [[Javorje]] *1149, [[Voduce]] *1150, [[Kalobje]] *1151, [[Brezje]] *1152, [[Suho]] *1153, [[Paridol]] *1154, [[Dobrina]] *1155, [[Loka pri Žusmu]] *1156, [[Lopaca]] *1157, [[Straška Gorca]] *1158, [[Presečno]] *1159, [[Planinska vas]] *1160, [[Loke pri Planini]] *1161, [[Planina]] *1162, [[Golobinjek]] *1163, [[Šentvid pri Planini]] *1164, [[Zgornji Gabrnik]] *1165, [[Drevenik]] *1166, [[Čača vas]] *1167, [[Negonje]] *1168, [[Ratanska vas]] *1169, [[Cerovec]] *1170, [[Spodnje Sečovo]] *1171, [[Sveti Florijan]] *1172, [[Strmec]] *1173, [[Tlake]] *1174, [[Trška Gorca]] *1175, [[Donačka Gora]] *1176, [[Trlično]] *1177, [[Dobovec]] *1178, [[Rogatec]] *1179, [[Tržišče]] *1180, [[Topole]] *1181, [[Tekačevo]] *1182, [[Spodnja Kostrivnica]] *1183, [[Lemberg Okolica]] *1184, [[Lemberg Trg]] *1185, [[Pijovci]] *1186, [[Sladka Gora]] *1187, [[Vrh]] *1188, [[Dvor]] *1189, [[Bobovo]] *1190, [[Preloge]] *1191, [[Grliče]] *1192, [[Kačji Dol]] *1193, [[Male Rodne]] *1194, [[Velike Rodne]] *1195, [[Rjavica]] *1196, [[Brestovec]] *1197, [[Ceste]] *1198, [[Plat]] *1199, [[Kristan Vrh]] *1200, [[Šmarje pri Jelšah]] *1201, [[Zadrže]] *1202, [[Senovica]] *1203, [[Bodrež]] *1204, [[Zgornje Selce]] *1205, [[Platinovec]] *1206, [[Ješovec]] *1207, [[Brecljevo]] *1208, [[Dol]] *1209, [[Koretno]] *1210, [[Pristava]] *1211, [[Hajnsko]] *1212, [[Nezbiše]] *1213, [[Kamence]] *1214, [[Rajnkovec]] *1215, [[Nimno]] *1216, [[Vidovica]] *1217, [[Vonarje]] *1218, [[Ema]] *1219, [[Sodna vas]] *1220, [[Roginska Gorca]] *1221, [[Zibika]] *1222, [[Vršna vas]] *1223, [[Orehovec]] *1224, [[Babna Reka]] *1225, [[Grobelce]] *1226, [[Babna Gora]] *1227, [[Tinsko]] *1228, [[Sopote]] *1229, [[Podčetrtek]] *1230, [[Imeno]] *1231, [[Virštanj]] *1232, [[Dobležiče]] *1233, [[Verače]] *1234, [[Buče]] *1235, [[Drensko Rebro]] *1236, [[Zagorje]] *1237, [[Pilštanj]] *1238, [[Zdole]] *1239, [[Vrenska Gorca]] *1240, [[Sedlarjevo]] *1241, [[Lastnič]] *1242, [[Kozje]] *1243, [[Vetrnik]] *1244, [[Gorjane]] *1245, [[Podsreda]] *1246, [[Dekmanca]] *1247, [[Trebče]] *1248, [[Hrastje]] *1249, [[Ples]] *1250, [[Kunšperk]] *1251, [[Zagaj]] *1252, [[Križe]] *1253, [[Orešje]] *1254, [[Bukovje]] *1255, [[Drenovec]] *1256, [[Brezovica]] *1257, [[Bizeljsko]] *1258, [[Podgorje]] *1259, [[Pavlova vas]] *1260, [[Silovec]] *1261, [[Sromlje]] *1262, [[Zgornja Pohanca]] *1263, [[Oklukova Gora]] *1264, [[Arnovo Selo]] *1265, [[Volčje]] *1266, [[Curnovec]] *1267, [[Blatno]] *1268, [[Dednja vas]] *1269, [[Pišece]] *1270, [[Brezje]] *1271, [[Vitna vas]] *1272, [[Stara vas]] *1273, [[Župelevec]] *1274, [[Bojsno]] *1275, [[Piršenbreg]] *1276, [[Globoko]] *1277, [[Mali Vrh]] *1278, [[Dečno Selo]] *1279, [[Artiče]] *1280, [[Zgornji Obrež]] *1281, [[Šentlenart]] *1282, [[Brezina]] *1283, [[Črnc]] *1284, [[Bukošek]] *1285, [[Sela]] *1286, [[Slogonsko]] *1287, [[Vrhje]] *1288, [[Jereslavec]] *1289, [[Rakovec]] *1290, [[Kapele]] *1291, [[Podvinje]] *1292, [[Gabrje]] *1293, [[Veliki Obrež]] *1294, [[Rigonce]] *1295, [[Loče]] *1296, [[Mihalovec]] *1297, [[Mostec]] *1298, [[Trnje]] *1299, [[Zakot]] *1300, [[Brežice]] *1301, [[Krška vas]] *1302, [[Cerklje]] *1303, [[Bušeča vas]] *1304, [[Stojanski Vrh]] *1305, [[Globočice]] *1306, [[Čatež]] *1307, [[Cerina]] *1308, [[Velika Dolina]] *1309, [[Koritno]] *1310, [[Nova vas]] *1311, [[Kostanjek]] *1312, [[Pleterje]] *1313, [[Anovec]] *1314, [[Sremič]] *1315, [[Videm]] *1316, [[Stara vas]] *1317, [[Stari Grad]] *1318, [[Dolenja vas]] *1319, [[Pesje]] *1320, [[Drnovo]] *1321, [[Leskovec]] *1322, [[Krško]] *1323, [[Veliki Trn]] *1324, [[Ravne]] *1325, [[Senuše]] *1326, [[Raka]] *1327, [[Površje]] *1328, [[Smednik]] *1329, [[Veliki Podlog]] *1330, [[Veliko Mraševo]] *1331, [[Kostanjevica]] *1332, [[Podbočje]] *1333, [[Planina]] *1334, [[Črneča vas]] *1335, [[Oštrc]] *1336, [[Orehovec]] *1337, [[Stranje]] *1338, [[Dobrova]] *1339, [[Reštanj]] *1340, [[Mrčna Sela]] *1341, [[Koprivnica]] *1342, [[Veliki Dol]] *1343, [[Veliki Kamen]] *1344, [[Mali Kamen]] *1345, [[Šedem]] *1346, [[Gornji Leskovec]] *1347, [[Kališovec]] *1348, [[Brezje]] *1349, [[Dovško]] *1350, [[Senovo]] *1351, [[Armeško]] *1352, [[Lokve]] *1353, [[Raztez]] *1354, [[Gorica]] *1355, [[Anže]] *1356, [[Stolovnik]] *1357, [[Brestanica]] *1358, [[Dolnji Leskovec]] *1359, [[Presladol]] *1360, [[Rožno]] *1361, [[Podgorje]] *1362, [[Okroglice]] *1363, [[Radež]] *1364, [[Loka pri Zidanem Mostu]] *1365, [[Breg]] *1366, [[Ledina]] *1367, [[Zabukovje]] *1368, [[Poklek]] *1369, [[Trnovec]] *1370, [[Podvrh]] *1371, [[Metni Vrh]] *1372, [[Žurkov Dol]] *1373, [[Žigrski Vrh]] *1374, [[Krajna Brda]] *1375, [[Selce]] *1376, [[Kladje]] *1377, [[Blanca]] *1378, [[Brezovo]] *1379, [[Sevnica]] *1380, [[Šmarje]] *1381, [[Boštanj]] *1382, [[Kompolje]] *1383, [[Cerovec]] *1384, [[Šentjanž]] *1385, [[Podboršt]] *1386, [[Kal]] *1387, [[Cirnik]] *1388, [[Pijavice]] *1389, [[Goveji Dol]] *1390, [[Vrh]] *1391, [[Log]] *1392, [[Hubajnica]] *1393, [[Studenec]] *1394, [[Bučka]] *1395, [[Telče]] *1396, [[Krsinji Vrh]] *1397, [[Tržišče]] *1398, [[Bistrica]] *1399, [[Šentrupert]] *1400, [[Straža]] *1401, [[Novo Zabukovje]] *1402, [[Selo-Mirna]] *1403, [[Čatež]] *1404, [[Dolga Njiva]] *1405, [[Mali Videm]] *1406, [[Škovec]] *1407, [[Roje]] *1408, [[Ševnica]] *1409, [[Brezovica]] *1410, [[Mirna]] *1411, [[Ostrožnik]] *1412, [[Mokronog]] *1413, [[Laknice]] *1414, [[Jelševec]] *1415, [[Trebelno]] *1416, [[Staro Zabukovje]] *1417, [[Ornuška vas]] *1418, [[Lukovek]] *1419, [[Ponikve]] *1420, [[Češnjevek]] *1421, [[Medvedje Selo]] *1422, [[Trebnje]] *1423, [[Vrhtrebnje]] *1424, [[Štefan]] *1425, [[Velika Loka]] *1426, [[Prapreče]] *1427, [[Veliki Gaber]] *1428, [[Zagorica]] *1429, [[Stehanja vas]] *1430, [[Knežja vas]] *1431, [[Dobrnič]] *1432, [[Korita]] *1433, [[Sela pri Šumberku]] *1434, [[Gornji Križ]] *1435, [[Reber]] *1436, [[Žužemberk]] *1437, [[Šmihel pri Žužemberku]] *1438, [[Žvirče]] *1439, [[Hinje]] *1440, [[Sela pri Hinjah]] *1441, [[Veliko Lipje]] *1442, [[Stavča vas]] *1443, [[Dvor]] *1444, [[Ajdovec]] *1445, [[Brezova Reber]] *1446, [[Gorenje Polje]] *1447, [[Gorenja Straža]] *1448, [[Prečna]] *1449, [[Globodol]] *1450, [[Golobinjek]] *1451, [[Mirna Peč]] *1452, [[Hmeljčič]] *1453, [[Zagorica]] *1454, [[Daljnji Vrh]] *1455, [[Bršljin]] *1456, [[Novo mesto ]] *1457, [[Ždinja vas]] *1458, [[Črešnjice]] *1459, [[Herinja vas]] *1460, [[Šentpeter]] *1461, [[Žaloviče]] *1462, [[Zbure]] *1463, [[Zagrad]] *1464, [[Dole]] *1465, [[Stara vas]] *1466, [[Gorenja vas]] *1467, [[Družinska vas]] *1468, [[Bela Cerkev]] *1469, [[Tomažja vas]] *1470, [[Dobrava]] *1471, [[Mršeča vas]] *1472, [[Ostrog]] *1473, [[Gradišče]] *1474, [[Polhovica]] *1475, [[Gorenja Orehovica]] *1476, [[Šentjernej]] *1477, [[Vrhpolje]] *1478, [[Gabrje]] *1479, [[Brusnice]] *1480, [[Potov Vrh]] *1481, [[Smolenja vas]] *1482, [[Ragovo]] *1483, [[Kandija]] *1484, [[Šmihel pri Novem Mestu]] *1485, [[Gotna vas]] *1486, [[Stopiče]] *1487, [[Zajčji Vrh]] *1488, [[Hrušica]] *1489, [[Cerovec]] *1490, [[Težka Voda]] *1491, [[Lakovnice]] *1492, [[Stranska vas]] *1493, [[Veliki Podljuben]] *1494, [[Jurka vas]] *1495, [[Toplice]] *1496, [[Podturn]] *1497, [[Podstenice]] *1498, [[Poljane]] *1499, [[Stare Žage]] *1500, [[Dobindol]] *1501, [[Vinja vas]] *1502, [[Dole]] *1503, [[Sekuliči]] *1504, [[Hrast pri Jugorju]] *1505, [[Bušinja vas]] *1506, [[Lokvica]] *1507, [[Grabrovec]] *1508, [[Bojanja vas]] *1509, [[Radovica]] *1510, [[Slamna vas]] *1511, [[Drašiči]] *1512, [[Božakovo]] *1513, [[Radoviči]] *1514, [[Rosalnice]] *1515, [[Metlika]] *1516, [[Primostek]] *1517, [[Dobravice]] *1518, [[Gradac]] *1519, [[Podzemelj]] *1520, [[Štale]] *1521, [[Črmošnjice]] *1522, [[Pribišje]] *1523, [[Štrekljevec]] *1524, [[Sodji Vrh]] *1525, [[Črešnjevec]] *1526, [[Vinji Vrh]] *1527, [[Semič]] *1528, [[Brezje pri Vinjem Vrhu]] *1529, [[Kot]] *1530, [[Blatnik]] *1531, [[Golobinjek]] *1532, [[Planina]] *1533, [[Kleč]] *1534, [[Petrova vas]] *1535, [[Črnomelj]] *1536, [[Talčji Vrh]] *1537, [[Bukova Gora]] *1538, [[Dolenja Podgora]] *1539, [[Mavrlen]] *1540, [[Dobliče]] *1541, [[Loka]] *1542, [[Zastava]] *1543, [[Krasinec]] *1544, [[Griblje]] *1545, [[Bedenj]] *1546, [[Tribuče]] *1547, [[Butoraj]] *1548, [[Golek]] *1549, [[Tanča Gora]] *1550, [[Dragatuš]] *1551, [[Belčji Vrh]] *1552, [[Adlešiči]] *1553, [[Bojanci]] *1554, [[Hrast pri Vinici]] *1555, [[Nova Lipa]] *1556, [[Stara Lipa]] *1557, [[Stari Trg ob Kolpi]] *1558, [[Sodevci]] *1559, [[Radenci]] *1560, [[Sinji Vrh]] *1561, [[Damelj]] *1562, [[Učakovci]] *1563, [[Vinica]] *1564, [[Preloka]] *1565, [[Marindol]] *1566, [[Žuniči]] *1567, [[Potiskavec]] *1568, [[Podtabor]] *1569, [[Polom]] *1570, [[Stari Log]] *1571, [[Smuka]] *1572, [[Rog]] *1573, [[Mala Gora]] *1574, [[Koblarji]] *1575, [[Stara Cerkev]] *1576, [[Mahovnik]] *1577, [[Kočevje]] *1578, [[Željne]] *1579, [[Rajhenav]] *1580, [[Onek]] *1581, [[Livold]] *1582, [[Koče]] *1583, [[Gotenica]] *1584, [[Draga]] *1585, [[Trava]] *1586, [[Žurge]] *1587, [[Osilnica]] *1588, [[Bosljiva Loka]] *1589, [[Borovec]] *1590, [[Kočevska Reka]] *1591, [[Novi Lazi]] *1592, [[Štalcerji]] *1593, [[Črni Potok]] *1594, [[Mozelj]] *1596, [[Brezje]] *1597, [[Koprivnik]] *1599, [[Nemška Loka]] *1600, [[Knežja Lipa]] *1601, [[Čeplje]] *1602, [[Predgrad]] *1603, [[Dol]] *1604, [[Spodnji Log]] *1605, [[Rajndol]] *1606, [[Škrilj]] *1607, [[Suhor]] *1608, [[Briga]] *1609, [[Banja Loka]] *1610, [[Vrh]] *1611, [[Fara]] *1612, [[Pirče]] *1613, [[Kuželj]] *1614, [[Slemena]] *1615, [[Podpoljane]] *1616, [[Velike Poljane]] *1617, [[Sušje]] *1618, [[Vinice]] *1619, [[Sodražica]] *1620, [[Žimarice]] *1621, [[Gora]] *1622, [[Zamostec]] *1623, [[Jurjevica]] *1624, [[Gorenja vas]] *1625, [[Ribnica]] *1626, [[Goriča vas]] *1627, [[Prigorica]] *1628, [[Dane]] *1629, [[Dolenja vas]] *1630, [[Rakitnica]] *1631, [[Grčarice]] *1632, [[Otok I]] *1633, [[Gorenje Jezero]] *1634, [[Dane]] *1635, [[Podcerkev]] *1636, [[Lož]] *1637, [[Stari Trg pri Ložu]] *1638, [[Knežja Njiva]] *1639, [[Vrhnika]] *1640, [[Retje]] *1641, [[Hrib]] *1642, [[Travnik]] *1643, [[Poljane]] *1644, [[Iga vas]] *1645, [[Viševek]] *1646, [[Pudob]] *1647, [[Nadlesk]] *1648, [[Kozarišče]] *1649, [[Vrh]] *1650, [[Babna Polica]] *1651, [[Babno Polje]] *1652, [[Rakitna]] *1653, [[Osredek]] *1654, [[Žilce]] *1655, [[Kranjče]] *1656, [[Otave]] *1657, [[Kožljek]] *1658, [[Bezuljak]] *1659, [[Rakek]] *1660, [[Unec]] *1661, [[Begunje pri Cerknici]] *1662, [[Selšček]] *1663, [[Cajnarje]] *1664, [[Štrukljeva vas]] *1665, [[Jeršiče]] *1666, [[Ravne pri Žilcah]] *1667, [[Hiteno]] *1668, [[Zales]] *1669, [[Kremenca]] *1670, [[Ulaka]] *1671, [[Gradiško]] *1672, [[Ravnik]] *1673, [[Velike Bloke]] *1674, [[Radlek]] *1675, [[Grahovo]] *1676, [[Cerknica]] *1677, [[Dolenja vas]] *1678, [[Otok Ii]] *1679, [[Lipsenj]] *1680, [[Žerovnica]] *1681, [[Bločice]] *1682, [[Studeno]] *1683, [[Nova vas]] *1684, [[Volčje]] *1685, [[Krajič]] *1686, [[Strmca]] *1687, [[Veliki Vrh]] *1688, [[Runarsko]] *1689, [[Benete]] *1690, [[Studenec]] *1691, [[Hudi Vrh]] *1692, [[Metulje]] *1693, [[Topol]] *1694, [[Ravne pri Topolu]] *1695, [[Karlovško Predmestje]] *1696, [[Rudnik]] *1697, [[Lanišče]] *1698, [[Pijava Gorica]] *1699, [[Dobravica]] *1700, [[Ig]] *1701, [[Iška Loka]] *1702, [[Tomišelj]] *1703, [[Jezero]] *1704, [[Kamnik]] *1705, [[Preserje]] *1706, [[Vrbljene]] *1707, [[Iška vas]] *1708, [[Golo]] *1709, [[Želimlje]] *1710, [[Gradišče]] *1711, [[Turjak]] *1712, [[Zapotok]] *1713, [[Krvava Peč]] *1714, [[Selo pri Robu]] *1715, [[Osolnik]] *1716, [[Ulaka]] *1717, [[Velike Lašče]] *1718, [[Dvorska vas]] *1719, [[Lužarji]] *1720, [[Krakovsko Predmestje]] *1721, [[Gradišče I]] *1722, [[Trnovsko Predmestje]] *1723, [[Vič]] *1724, [[Brezovica]] *1725, [[Ajdovščina]] *1726, [[Šentpeter]] *1727, [[Poljansko Predmestje]] *1728, [[Ljubljana mesto ]] *1729, [[Šmartno ob Savi]] *1730, [[Moste]] *1731, [[Udmat]] *1732, [[Štepanja vas]] *1733, [[Bizovik]] *1734, [[Ježica]] *1735, [[Stožice]] *1736, [[Brinje I]] *1737, [[Tabor]] *1738, [[Dravlje]] *1739, [[Zgornja Šiška]] *1740, [[Spodnja Šiška]] *1741, [[Vodice]] *1742, [[Repnje]] *1743, [[Bukovica]] *1744, [[Šinkov Turn]] *1745, [[Vesca]] *1746, [[Rašica]] *1747, [[Polje]] *1748, [[Skaručna]] *1749, [[Gameljne]] *1750, [[Šmartno pod Šmarno Goro]] *1751, [[Tacen]] *1752, [[Stanežiče]] *1753, [[Vižmarje]] *1754, [[Šentvid nad Ljubljano]] *1755, [[Glince]] *1756, [[Črnuče]] *1757, [[Nadgorica]] *1758, [[Dragomelj]] *1759, [[Podgorica]] *1760, [[Beričevo]] *1761, [[Dol pri Ljubljani]] *1762, [[Podgora]] *1763, [[Kleče]] *1764, [[Križevska vas]] *1765, [[Vinje]] *1766, [[Petelinje]] *1767, [[Dolsko]] *1768, [[Senožeti]] *1769, [[Laze]] *1770, [[Kašelj]] *1771, [[Zadobrova]] *1772, [[Slape]] *1773, [[Dobrunje]] *1774, [[Podmolnik]] *1775, [[Sostro]] *1776, [[Lipoglav]] *1777, [[Javor]] *1778, [[Volavlje]] *1779, [[Trebeljevo]] *1780, [[Blečji Vrh]] *1781, [[Polica]] *1782, [[Stara vas]] *1783, [[Grosuplje - Naselje]] *1784, [[Stranska vas]] *1785, [[Sela]] *1786, [[Šmarje]] *1787, [[Mali Vrh]] *1788, [[Vino]] *1789, [[Ponova vas]] *1790, [[Slivnica]] *1791, [[Žalna]] *1792, [[Luče]] *1793, [[Ilova Gora]] *1794, [[Račna]] *1795, [[Velike Lipljene]] *1796, [[Cesta]] *1797, [[Zdenska vas]] *1798, [[Zagorica]] *1799, [[Videm Dobrepolje]] *1800, [[Podgora]] *1801, [[Kompolje]] *1802, [[Leskovec]] *1803, [[Metnaj]] *1804, [[Češnjice]] *1805, [[Bukovica]] *1806, [[Sobrače]] *1807, [[Temenica]] *1808, [[Male Dole]] *1809, [[Šentvid]] *1810, [[Stična]] *1811, [[Dobrava]] *1812, [[Dedni Dol]] *1813, [[Višnja Gora]] *1814, [[Kriška vas]] *1815, [[Draga]] *1816, [[Hudo]] *1817, [[Radohova vas]] *1818, [[Podboršt]] *1819, [[Velike Pece]] *1820, [[Gorenja vas]] *1821, [[Vrhe]] *1822, [[Muljava]] *1823, [[Dob]] *1824, [[Valična vas]] *1825, [[Zagradec]] *1826, [[Sušica]] *1827, [[Krka]] *1828, [[Podbukovje]] *1829, [[Veliko Globoko]] *1830, [[Ambrus]] *1831, [[Višnje]] *1832, [[Vače]] *1833, [[Sava pri Litiji]] *1834, [[Konj]] *1835, [[Hotič]] *1836, [[Kresnice]] *1837, [[Kresniški Vrh]] *1838, [[Litija]] *1839, [[Jablanica]] *1840, [[Polšnik]] *1841, [[Velika Goba]] *1842, [[Dole pri Litiji]] *1843, [[Prelesje]] *1844, [[Vodice]] *1845, [[Moravče]] *1846, [[Liberga]] *1847, [[Šmartno]] *1848, [[Štanga]] *1849, [[Vintarjevec]] *1850, [[Ježni Vrh]] *1851, [[Gradišče]] *1852, [[Poljane]] *1853, [[Okrog]] *1854, [[Tihaboj]] *1855, [[Hrastnik-Mesto]] *1856, [[Dol pri Hrastniku]] *1857, [[Marno]] *1858, [[Turje]] *1859, [[Gore]] *1860, [[Širje]] *1861, [[Obrežje]] *1862, [[Radeče]] *1863, [[Podkraj]] *1864, [[Svibno]] *1865, [[Njivice]] *1866, [[Hotemež]] *1867, [[Vrhovo]] *1868, [[Knezdol]] *1869, [[Čeče]] *1870, [[Ojstro]] *1871, [[Trbovlje]] *1872, [[Dobovec]] *1873, [[Hrastnik pri Trojanah]] *1874, [[Brezje]] *1875, [[Čemšenik]] *1876, [[Jesenovo]] *1877, [[Vrhe I]] *1878, [[Kotredež]] *1879, [[Ržiše]] *1880, [[Kolovrat]] *1881, [[Kandrše]] *1882, [[Zabava]] *1883, [[Šemnik]] *1884, [[Loke pri Zagorju]] *1885, [[Potoška vas]] *1886, [[Zagorje-Mesto]] *1887, [[Šentlambert]] *1888, [[Konjšica]] *1889, [[Podkum]] *1890, [[Črna]] *1891, [[Županje Njive]] *1892, [[Bistričica]] *1893, [[Stranje]] *1894, [[Godič]] *1895, [[Gozd]] *1896, [[Tučna]] *1897, [[Nevlje]] *1898, [[Mekinje]] *1899, [[Košiše]] *1900, [[Tunjice]] *1901, [[Mlaka]] *1902, [[Klanec]] *1903, [[Nasovče]] *1904, [[Kaplja vas]] *1905, [[Moste]] *1906, [[Suhadole]] *1907, [[Križ]] *1908, [[Podgorje]] *1909, [[Šmarca]] *1910, [[Volčji Potok]] *1911, [[Kamnik]] *1912, [[Palovče]] *1913, [[Podhruška]] *1914, [[Znojile]] *1915, [[Hruševka]] *1916, [[Loke]] *1917, [[Šmartno v Tuhinju]] *1918, [[Pšajnovica]] *1919, [[Zgornji Tuhinj]] *1920, [[Hribi]] *1921, [[Špitalič]] *1922, [[Zgornji Motnik]] *1923, [[Motnik]] *1924, [[Trojane]] *1925, [[Učak]] *1926, [[Šentožbolt]] *1927, [[Blagovica]] *1928, [[Češnjice]] *1929, [[Koreno]] *1930, [[Žirovše]] *1931, [[Krašnja]] *1932, [[Zlato Polje]] *1933, [[Lukovica]] *1934, [[Rafolče]] *1935, [[Rova]] *1936, [[Radomlje]] *1937, [[Homec]] *1938, [[Mengeš]] *1939, [[Dobeno]] *1940, [[Loka]] *1943, [[Dob]] *1944, [[Prevoje]] *1945, [[Krtina]] *1946, [[Studenec]] *1947, [[Spodnje Koseze]] *1948, [[Krašce]] *1949, [[Negastrn]] *1950, [[Limbarska Gora]] *1951, [[Zgornje Koseze]] *1952, [[Peče]] *1953, [[Drtija]] *1954, [[Velika vas]] *1955, [[Moravče]] *1956, [[Vrhpolje]] *1957, [[Trojica]] *1958, [[Brezovica]] *1959, [[Domžale]] *1961, [[Trzin]] *1962, [[Depala vas]] *1963, [[Študa]] *1964, [[Ihan]] *1965, [[Brdo]] *1966, [[Selo]] *1967, [[Moše]] *1968, [[Hraše]] *1969, [[Zapoge]] *1970, [[Smlednik]] *1971, [[Zbilje]] *1972, [[Senica]] *1973, [[Medvode]] *1974, [[Zgornje Pirniče]] *1975, [[Spodnje Pirniče]] *1976, [[Preska]] *1977, [[Sora]] *1978, [[Studenčice]] *1979, [[Žlebe]] *1980, [[Topol]] *1981, [[Golo Brdo]] *1982, [[Šujica]] *1983, [[Babna Gora]] *1984, [[Selo nad Polhovim Gradcem]] *1985, [[Črni Vrh]] *1986, [[Polhov Gradec]] *1987, [[Setnik]] *1988, [[Butajnova]] *1989, [[Šentjošt]] *1990, [[Žažar]] *1991, [[Vrzdenec]] *1992, [[Horjul]] *1993, [[Zaklanec]] *1994, [[Dobrova]] *1995, [[Podsmreka]] *1996, [[Log]] *1997, [[Blatna Brezovica]] *1998, [[Velika Ligojna]] *1999, [[Podlipa]] *2000, [[Zaplana]] *2001, [[Stara Vrhnika]] *2002, [[Vrhnika]] *2003, [[Verd]] *2004, [[Borovnica]] *2005, [[Breg]] *2006, [[Zabočevo]] *2007, [[Vrh]] *2008, [[Rovte]] *2009, [[Petkovec]] *2010, [[Žibrše]] *2011, [[Medvedje Brdo]] *2012, [[Novi Svet]] *2013, [[Hotedršica]] *2014, [[Ravnik]] *2015, [[Gorenji Logatec]] *2016, [[Blekova vas]] *2017, [[Dolenji Logatec]] *2018, [[Laze]] *2019, [[Grčarevec]] *2020, [[Ledinica]] *2021, [[Dobračeva]] *2022, [[Žirovski Vrh]] *2023, [[Žiri]] *2024, [[Vrsnik Ii]] *2025, [[Opale]] *2026, [[Pevno]] *2027, [[Stara Loka]] *2028, [[Dorfarje]] *2029, [[Stari Dvor]] *2030, [[Suha]] *2031, [[Godešič]] *2032, [[Reteče]] *2033, [[Draga]] *2034, [[Puštal]] *2035, [[Škofja Loka]] *2036, [[Sopotnica]] *2037, [[Podvrh]] *2038, [[Dolenčice]] *2039, [[Gorenja Ravan]] *2040, [[Podobeno]] *2041, [[Visoko]] *2042, [[Zminec]] *2043, [[Barbara]] *2044, [[Ožbolt]] *2045, [[Staniše]] *2046, [[Kovski Vrh]] *2047, [[Dobje]] *2048, [[Dolenje Brdo]] *2049, [[Hotavlje]] *2050, [[Leskovica]] *2051, [[Podjelovo Brdo]] *2052, [[Laniše]] *2053, [[Javorjev Dol]] *2054, [[Koprivnik]] *2055, [[Stara Oselica]] *2056, [[Trebija]] *2057, [[Gorenja vas]] *2058, [[Dolenja Dobrava]] *2059, [[Lučine]] *2060, [[Dražgoše]] *2061, [[Podlonk]] *2062, [[Studeno]] *2063, [[Kališe]] *2064, [[Selca]] *2065, [[Bukovščica]] *2066, [[Dolenja vas]] *2067, [[Bukovica]] *2068, [[Zgornja Luša]] *2069, [[Lenart]] *2070, [[Martinj Vrh]] *2071, [[Železniki]] *2072, [[Zali Log]] *2073, [[Danje]] *2074, [[Sorica]] *2075, [[Davča]] *2076, [[Zgornje Jezersko]] *2077, [[Spodnje Jezersko]] *2078, [[Kokra]] *2079, [[Šenturška Gora]] *2080, [[Štefanja Gora]] *2081, [[Olševek]] *2082, [[Tupaliče]] *2083, [[Breg ob Kokri]] *2084, [[Bela]] *2085, [[Babni Vrt]] *2086, [[Srednja vas]] *2087, [[Golnik]] *2088, [[Goriče]] *2089, [[Tenetiše]] *2090, [[Vojvodin Boršt I]] *2091, [[Vojvodin Boršt Ii]] *2092, [[Duplje]] *2093, [[Podbrezje]] *2094, [[Žeje]] *2095, [[Strahinj]] *2096, [[Naklo]] *2097, [[Okroglo]] *2098, [[Struževo]] *2099, [[Pivka]] *2100, [[Kranj]] *2101, [[Rupa]] *2102, [[Kokrica]] *2103, [[Predoslje]] *2104, [[Suha]] *2105, [[Britof]] *2106, [[Visoko]] *2107, [[Luže]] *2108, [[Velesovo]] *2109, [[Češnjevek]] *2110, [[Grad]] *2111, [[Pšata]] *2112, [[Šmartno]] *2113, [[Zalog]] *2114, [[Dobrava]] *2115, [[Lahovče]] *2116, [[Spodnji Brnik]] *2117, [[Zgornji Brnik]] *2118, [[Cerklje]] *2119, [[Šenčur]] *2120, [[Primskovo]] *2121, [[Klanec]] *2122, [[Huje]] *2123, [[Čirče]] *2124, [[Hrastje]] *2125, [[Voglje]] *2126, [[Trboje]] *2127, [[Nemilje]] *2128, [[Zgornja Besnica]] *2129, [[Spodnja Besnica]] *2130, [[Pševo]] *2131, [[Stražišče]] *2132, [[Bitnje]] *2133, [[Križna Gora]] *2134, [[Žabnica]] *2135, [[Drulovka]] *2136, [[Breg ob Savi]] *2137, [[Jama]] *2138, [[Praše]] *2139, [[Mavčiče]] *2140, [[Podreča]] *2141, [[Podljubelj]] *2142, [[Lom pod Storžičem]] *2143, [[Tržič]] *2144, [[Bistrica]] *2145, [[Leše]] *2146, [[Kovor]] *2147, [[Križe]] *2148, [[Senično]] *2149, [[Žiganja vas]] *2150, [[Zvirče]] *2151, [[Begunje]] *2152, [[Srednja vas]] *2153, [[Otok]] *2154, [[Nova vas]] *2155, [[Hraše]] *2156, [[Radovljica]] *2157, [[Predtrg]] *2158, [[Mošnje]] *2159, [[Brezje]] *2160, [[Ljubno]] *2161, [[Zaloše]] *2162, [[Dobrava pri Kropi]] *2163, [[Kamna Gorica]] *2164, [[Lancovo]] *2165, [[Kropa]] *2166, [[Češnjica pri Kropi]] *2167, [[Rateče]] *2168, [[Podkoren]] *2169, [[Kranjska Gora]] *2170, [[Gozd]] *2171, [[Dovje]] *2172, [[Hrušica]] *2173, [[Plavški Rovt]] *2174, [[Planina]] *2175, [[Jesenice]] *2176, [[Blejska Dobrava]] *2177, [[Javorniški Rovt]] *2178, [[Koroška Bela]] *2179, [[Potoki]] *2180, [[Žirovnica]] *2181, [[Zabreznica]] *2182, [[Doslovče]] *2183, [[Zasip]] *2184, [[Podhom]] *2185, [[Spodnje Gorje]] *2186, [[Višelnica I]] *2187, [[Zgornje Gorje]] *2188, [[Poljšica]] *2189, [[Rečica]] *2190, [[Bled]] *2191, [[Želeče]] *2192, [[Ribno]] *2193, [[Selo pri Bledu]] *2194, [[Bohinjska Bela]] *2195, [[Gorjuše]] *2196, [[Bohinjska Češnjica]] *2197, [[Bohinjska Srednja vas]] *2198, [[Studor]] *2199, [[Savica]] *2200, [[Bohinjska Bistrica]] *2201, [[Nomenj]] *2202, [[Nemški Rovt]] *2203, [[Trenta Leva]] *2204, [[Trenta Desna]] *2205, [[Strmec]] *2206, [[Log pod Mangartom]] *2207, [[Bovec]] *2208, [[Koritnica]] *2209, [[Soča Desna]] *2210, [[Soča Leva]] *2211, [[Čezsoča]] *2212, [[Žaga]] *2213, [[Srpenica]] *2214, [[Breginj]] *2215, [[Robidišče]] *2216, [[Logje]] *2217, [[Sedlo]] *2218, [[Borjana]] *2219, [[Kred]] *2220, [[Staro Selo]] *2221, [[Sužid]] *2222, [[Svino]] *2223, [[Kobarid]] *2224, [[Trnovo]] *2225, [[Drežnica]] *2226, [[Vrsno]] *2227, [[Smast]] *2228, [[Ladra]] *2229, [[Idrsko]] *2230, [[Livek]] *2231, [[Kamno]] *2232, [[Volarje]] *2233, [[Dolje]] *2234, [[Zatolmin]] *2235, [[Čadrg]] *2236, [[Žabče]] *2237, [[Ljubinj]] *2238, [[Podmelec]] *2239, [[Kneža]] *2240, [[Rut]] *2241, [[Stržišče]] *2242, [[Podbrdo]] *2243, [[Obloke]] *2244, [[Grahovo]] *2245, [[Ponikve]] *2246, [[Most na Soči]] *2247, [[Poljubinj]] *2248, [[Tolmin]] *2249, [[Volče]] *2250, [[Modrejce]] *2251, [[Kozaršče]] *2252, [[Čiginj]] *2253, [[Rute]] *2254, [[Sela]] *2255, [[Lom]] *2256, [[Idrija pri Bači]] *2257, [[Slap]] *2258, [[Pečine]] *2259, [[Šentviška Gora]] *2260, [[Prapetno Brdo]] *2261, [[Gorenja Trebuša]] *2262, [[Kal nad Kanalom]] *2263, [[Avče]] *2264, [[Doblar]] *2265, [[Ročinj]] *2266, [[Ajba]] *2267, [[Bodrež]] *2268, [[Vrh Kanalski]] *2269, [[Kanal]] *2270, [[Morsko]] *2271, [[Gorenja vas]] *2272, [[Idrija nad Kanalom]] *2273, [[Ukanje]] *2274, [[Anhovo]] *2275, [[Plave]] *2276, [[Deskle]] *2277, [[Mirnik]] *2278, [[Kožbana]] *2279, [[Krasno]] *2280, [[Vrhovlje]] *2281, [[Šmartno]] *2282, [[Vedrijan]] *2283, [[Višnjevik]] *2284, [[Neblo]] *2285, [[Biljana]] *2286, [[Medana]] *2287, [[Vipolže]] *2288, [[Kozana]] *2289, [[Cerovo]] *2290, [[Kojsko]] *2291, [[Podsabotin]] *2292, [[Šmaver]] *2293, [[Grgar]] *2294, [[Bate]] *2295, [[Banjšice]] *2296, [[Lokovec]] *2297, [[Čepovan]] *2298, [[Lazna]] *2299, [[Lokve]] *2300, [[Trnovo]] *2301, [[Ravnica]] *2302, [[Kromberk]] *2303, [[Solkan]] *2304, [[Nova Gorica]] *2306, [[Rožna Dolina]] *2307, [[Stara Gora]] *2308, [[Loke]] *2309, [[Šmihel]] *2310, [[Ozeljan]] *2311, [[Vitovlje]] *2312, [[Osek]] *2313, [[Šempas]] *2314, [[Vogrsko]] *2315, [[Šempeter]] *2316, [[Vrtojba]] *2318, [[Bilje]] *2319, [[Bukovica]] *2320, [[Prvačina]] *2321, [[Gradišče]] *2322, [[Renče]] *2323, [[Vrtoče]] *2324, [[Orehovlje]] *2325, [[Miren]] *2326, [[Rupa]] *2327, [[Gabrje ob Vipavi]] *2328, [[Opatje Selo]] *2329, [[Nova vas]] *2330, [[Sela na Krasu]] *2331, [[Vojščica]] *2332, [[Kostanjevica na Krasu]] *2333, [[Temnica]] *2334, [[Lipa]] *2335, [[Dornberk]] *2336, [[Branik]] *2337, [[Bukovo]] *2338, [[Jesenica]] *2339, [[Gorje]] *2340, [[Labinje]] *2341, [[Dolenji Novaki]] *2342, [[Gorenji Novaki]] *2343, [[Planina]] *2344, [[Cerkno]] *2345, [[Zakriž]] *2346, [[Orehek]] *2347, [[Police]] *2348, [[Reka - Ravne]] *2349, [[Šebrelje]] *2350, [[Otalež]] *2351, [[Idrijske Krnice]] *2352, [[Spodnja Kanomlja]] *2353, [[Srednja Kanomlja]] *2354, [[Gorenja Kanomlja]] *2355, [[Vojsko]] *2356, [[Čekovnik]] *2357, [[Idrija - mesto ]] *2358, [[Spodnja Idrija]] *2359, [[Ledine]] *2360, [[Vrsnik I]] *2361, [[Dole]] *2362, [[Jelični Vrh]] *2363, [[Idrijski Log]] *2364, [[Godovič]] *2365, [[Črni Vrh]] *2366, [[Zadlog]] *2367, [[Kanji Dol]] *2368, [[Lome]] *2369, [[Javornik]] *2370, [[Dol-Otlica]] *2371, [[Kovk]] *2372, [[Križna Gora]] *2373, [[Col]] *2374, [[Vodice]] *2375, [[Podkraj]] *2376, [[Višnje]] *2377, [[Sanabor]] *2378, [[Vrhpolje]] *2379, [[Budanje]] *2380, [[Šturje]] *2381, [[Lokavec]] *2382, [[Stomaž]] *2383, [[Vrtovin]] *2384, [[Črniče]] *2385, [[Gojače]] *2386, [[Batuje]] *2387, [[Selo]] *2388, [[Kamnje]] *2389, [[Skrilje]] *2390, [[Dobravlje]] *2391, [[Vipavski Križ]] *2392, [[Ajdovščina]] *2393, [[Ustje]] *2394, [[Velike Žablje]] *2395, [[Brje]] *2396, [[Šmarje]] *2397, [[Gaberje]] *2398, [[Erzelj]] *2399, [[Planina]] *2400, [[Slap]] *2401, [[Vipava]] *2402, [[Lože]] *2403, [[Goče]] *2404, [[Podraga]] *2405, [[Podnanos]] *2406, [[Nanos]] *2407, [[Lozice]] *2408, [[Brestovica]] *2409, [[Ivanji Grad]] *2410, [[Sveto]] *2411, [[Škrbina]] *2412, [[Komen]] *2413, [[Mali Dol]] *2414, [[Tomačevica]] *2415, [[Kobjeglava]] *2416, [[Štanjel]] *2417, [[Hruševica]] *2418, [[Kobdilj]] *2419, [[Koboli]] *2420, [[Štjak]] *2421, [[Avber]] *2422, [[Kopriva]] *2423, [[Gabrovica]] *2424, [[Volčji Grad]] *2425, [[Gorjansko]] *2426, [[Brje]] *2427, [[Veliki Dol]] *2428, [[Salež]] *2429, [[Pliskovica]] *2430, [[Krajna vas]] *2431, [[Skopo]] *2432, [[Dutovlje]] *2433, [[Veliki Repen]] *2434, [[Voglje]] *2435, [[Križ]] *2436, [[Tomaj]] *2437, [[Utovlje]] *2438, [[Kazlje]] *2439, [[Griže]] *2440, [[Veliko Polje]] *2441, [[Dolenja vas]] *2442, [[Štorje]] *2443, [[Senadole]] *2444, [[Gabrče]] *2445, [[Potoče]] *2446, [[Laže]] *2447, [[Senožeče]] *2448, [[Gornje Vreme]] *2449, [[Vremski Britof]] *2450, [[Famlje]] *2451, [[Dolnje Ležeče]] *2452, [[Divača]] *2453, [[Povir]] *2454, [[Merče]] *2455, [[Sežana]] *2456, [[Trebče]] *2457, [[Gropada]] *2458, [[Bazovica]] *2459, [[Lokev]] *2460, [[Naklo]] *2461, [[Dane]] *2462, [[Podgrad]] *2463, [[Škoflje]] *2464, [[Barka]] *2465, [[Vareje]] *2466, [[Misliče]] *2467, [[Vatovlje]] *2468, [[Kozjane]] *2469, [[Dolenja Planina]] *2470, [[Gorenja Planina]] *2471, [[Kačja vas]] *2472, [[Strmica]] *2473, [[Studeno]] *2474, [[Bukovje]] *2475, [[Šmihel pod Nanosom]] *2476, [[Landol]] *2477, [[Zagon]] *2478, [[Hrašče]] *2479, [[Studenec]] *2480, [[Hrenovice]] *2481, [[Velika Brda]] *2482, [[Strane]] *2483, [[Razdrto]] *2484, [[Hruševje]] *2485, [[Rakulik]] *2486, [[Orehek]] *2487, [[Rakitnik]] *2488, [[Zalog]] *2489, [[Stara vas]] *2490, [[Postojna]] *2491, [[Matenja vas]] *2492, [[Slavina]] *2493, [[Volče]] *2494, [[Košana]] *2495, [[Suhorje]] *2496, [[Stara Sušica]] *2497, [[Nadanje Selo]] *2498, [[Narin]] *2499, [[Kal]] *2500, [[Selce]] *2501, [[Petelinje]] *2502, [[Radohova vas]] *2503, [[Parje]] *2504, [[Zagorje]] *2505, [[Jurišče]] *2506, [[Palčje]] *2507, [[Trnje]] *2508, [[Snežnik]] *2509, [[Bač]] *2510, [[Koritnice]] *2511, [[Knežak]] *2512, [[Šembije]] *2513, [[Podstenje]] *2514, [[Mereče]] *2515, [[Ratečevo Brdo]] *2516, [[Kilovče]] *2517, [[Prem]] *2518, [[Janeževo Brdo]] *2519, [[Ostrožno Brdo]] *2520, [[Prelože]] *2521, [[Čelje]] *2522, [[Smrje]] *2523, [[Topolc]] *2524, [[Trnovo]] *2525, [[Ilirska Bistrica]] *2526, [[Vrbovo]] *2527, [[Jasen]] *2528, [[Koseze]] *2529, [[Zarečica]] *2530, [[Dobropolje]] *2531, [[Zarečje]] *2532, [[Brce]] *2533, [[Zajelšje]] *2534, [[Tominje]] *2535, [[Harije]] *2536, [[Sabonje]] *2537, [[Pavlica]] *2538, [[Studena Gora]] *2539, [[Velika Bukovica]] *2540, [[Mala Bukovica]] *2541, [[Dolnji Zemon]] *2542, [[Gornji Zemon]] *2543, [[Jablanica]] *2544, [[Trpčane]] *2545, [[Podgraje]] *2546, [[Zabiče]] *2547, [[Sušak]] *2548, [[Novokračine]] *2549, [[Jelšane]] *2550, [[Dolenje]] *2551, [[Veliko Brdo]] *2552, [[Starod]] *2553, [[Gročana]] *2554, [[Rodik]] *2555, [[Draga]] *2557, [[Ocizla]] *2558, [[Prešnica]] *2559, [[Materija]] *2560, [[Hrpelje]] *2561, [[Brezovica]] *2562, [[Artviže]] *2563, [[Tatre]] *2564, [[Rjavče]] *2565, [[Pregarje]] *2566, [[Gaberk]] *2567, [[Huje]] *2568, [[Male Loče]] *2569, [[Javorje]] *2570, [[Ritomeče]] *2571, [[Kovčice]] *2572, [[Hotična]] *2573, [[Slivje]] *2574, [[Markovščina]] *2575, [[Gradišče]] *2576, [[Obrov]] *2577, [[Hrušica]] *2578, [[Podbeže]] *2579, [[Podgrad]] *2580, [[Račice]] *2581, [[Poljane]] *2582, [[Golac]] *2583, [[Podgorje]] *2584, [[Zazid]] *2585, [[Rakitovec]] *2589, [[Plavje]] *2590, [[Hribi]] *2592, [[Jernej]] *2593, [[Oltra]] *2594, [[Ankaran]] *2595, [[Škofije]] *2596, [[Tinjan]] *2597, [[Osp]] *2598, [[Socerb]] *2599, [[Črnotiče]] *2600, [[Črni Kal]] *2601, [[Gabrovica]] *2602, [[Rožar]] *2603, [[Dekani]] *2604, [[Bertoki]] *2605, [[Koper]] *2606, [[Semedela]] *2607, [[Gažon]] *2608, [[Šmarje]] *2609, [[Pomjan]] *2610, [[Vanganel]] *2611, [[Marezige]] *2612, [[Sveti Anton]] *2613, [[Truške]] *2614, [[Kubed]] *2615, [[Loka]] *2616, [[Podpeč]] *2617, [[Hrastovlje]] *2618, [[Movraž]] *2619, [[Sočerga]] *2620, [[Pregara]] *2621, [[Gradin]] *2622, [[Topolovec]] *2623, [[Boršt]] *2624, [[Koštabona]] *2625, [[Krkavče]] *2626, [[Izola]] *2628, [[Malija]] *2629, [[Dvori nad Izolo]] *2630, [[Piran]] *2631, [[Portorož]] *2632, [[Sečovlje]] *2633, [[Raven]] *2634, [[Nova vas]] *2635, [[Rogaška Slatina]] *2636, [[Bežigrad]] *2637, [[Prihodi]] *2638, [[Podmežaklja]] *2639, [[Zvodno]] *2640, [[Hrastnik]] *2641, [[Zagorje]] *2642, [[Grosuplje]] *2643, [[Zasadi]] *2644, [[Višelnica Ii]] *2645, [[Paka Ii]] *2646, [[Srednji Dolič]] *2647, [[Bezovje]] *2648, [[Peračica]] *2649, [[Izlake]] *2650, [[Debro]] *2651, [[Požnica]] *2652, [[Ogorevc]] *2653, [[Pšata]] *2654, [[Gozd Reka]] *2655, [[Račica]] *2656, [[Ribče]] *2657, [[Pečice]] *2658, [[Osredek]] *2659, [[Spodnje Selce]] *2660, [[Spodnja Ponkvica]] *2661, [[Gaj]] *2662, [[Malkovec]] *2663, [[Mravljevi]] *2664, [[Spodnja Branica]] *2665, [[Zgornji Dražen Vrh]] *2666, [[Selce]] *2667, [[Spodnji Vurmat]] *2668, [[Gojška Planina]] *2669, [[Paški Kozjak]] *2670, [[Lažiše]] *2671, [[Podpeč]] *2672, [[Prapretno]] *2673, [[Spodnja Pohanca]] *2674, [[Žavcarjev Vrh]] *2675, [[Vranoviči]] *2676, [[Cerkvišče]] *2677, [[Prule]] *2678, [[Golovec]] *2679, [[Gradišče Ii]] *2680, [[Nove Jarše]] *2681, [[Brinje Ii]] *2682, [[Brdo]] *2683, [[Grič]] *2684, [[Drenik]] *2685, [[Šavna Peč]] *2686, [[Zavrate]] *2687, [[Boben]] *2688, [[Studence]] *2689, [[Čebine]] *2690, [[Prapreče]] *2691, [[Rakitovec]] *2692, [[Smrečje]] *2693, [[Log]] *2695, [[Planica]] *2696, [[Vojščica]] *2697, [[Kanalski Lom]] *2698, [[Bukovski Vrh]] *2699, [[Utre]] *2700, [[Rakov Škocjan]] *2701, [[Dolanci]] *2702, [[Kodreti]] *2703, [[Hrušica]] *2704, [[Jurjeva Dolina]] *2705, [[Leskova Dolina]] *2706, [[Zelena Jama]] *2707, [[Bevško]] *2708, [[Rodež]] *2709, [[Javorje]] *2710, [[Glažuta]] *2711, [[Spodnji Vrhov Dol]] *2712, [[Dobrava]] *2713, [[Ob Železnici]] *2714, [[Vrhe II]] *2715, [[Cetore]] fft5sp4v7znug83lzvom2yofftmyhia 6684694 6684692 2026-06-03T17:09:44Z Andrejj 94 --np 6684694 wikitext text/x-wiki [[Katastrska občina]] *0001, [[Hodoš]] *0002, [[Suhi Vrh]] *0003, [[Dolenci]] *0004, [[Budinci]] *0005, [[Markovci]] *0006, [[Čepinci]] *0007, [[Lucova]] *0008, [[Neradnovci]] *0009, [[Martinje]] *0010, [[Boreča]] *0011, [[Ženavlje]] *0012, [[Šulinci]] *0013, [[Stanjevci]] *0014, [[Gornji Petrovci]] *0015, [[Adrijanci]] *0016, [[Peskovci]] *0017, [[Šalovci]] *0018, [[Krplivnik]] *0019, [[Domanjševci]] *0020, [[Križevci]] *0021, [[Panovci]] *0022, [[Kukeč]] *0023, [[Trdkova]] *0024, [[Matjaševci]] *0025, [[Dolič]] *0026, [[Kuzma]] *0027, [[Gornji Slaveči]] *0028, [[Sotina]] *0029, [[Serdica]] *0030, [[Ocinje]] *0031, [[Kramarovci]] *0032, [[Nuskova]] *0033, [[Rogašovci]] *0034, [[Sveti Jurij]] *0035, [[Fikšinci]] *0036, [[Večeslavci]] *0037, [[Dolnji Slaveči]] *0038, [[Grad]] *0039, [[Vidonci]] *0040, [[Otovci]] *0041, [[Mačkovci]] *0042, [[Prosečka vas]] *0043, [[Kovačevci]] *0044, [[Poznanovci]] *0045, [[Radovci]] *0046, [[Kruplivnik]] *0047, [[Motovilci]] *0048, [[Pertoča]] *0049, [[Ropoča]] *0050, [[Gerlinci]] *0051, [[Krašči]] *0052, [[Vadarci]] *0053, [[Bodonci]] *0054, [[Pečarovci]] *0055, [[Dankovci]] *0056, [[Kuštanovci]] *0057, [[Košarovci]] *0058, [[Dolina]] *0059, [[Moščanci]] *0060, [[Vaneča]] *0061, [[Šalamenci]] *0062, [[Zenkovci]] *0064, [[Beznovci]] *0065, [[Topolovci]] *0066, [[Domajinci]] *0067, [[Gornji Črnci]] *0068, [[Korovci]] *0069, [[Cankova]] *0070, [[Skakovci]] *0071, [[Strukovci]] *0072, [[Puževci]] *0073, [[Lemerje]] *0074, [[Brezovci]] *0075, [[Predanovci]] *0076, [[Gorica]] *0077, [[Puconci]] *0078, [[Sebeborci]] *0079, [[Bokrači]] *0080, [[Krnci]] *0081, [[Ivanovci]] *0082, [[Kančevci]] *0083, [[Lončarovci]] *0084, [[Ratkovci]] *0085, [[Berkovci]] *0086, [[Ivanjševci]] *0087, [[Središče]] *0088, [[Prosenjakovci]] *0089, [[Selo]] *0090, [[Fokovci]] *0091, [[Andrejci]] *0092, [[Moravci]] *0093, [[Tešanovci]] *0094, [[Vučja Gomila]] *0095, [[Čikečka vas]] *0096, [[Pordašinci]] *0097, [[Motvarjevci]] *0098, [[Bukovnica]] *0099, [[Filovci]] *0100, [[Bogojina]] *0101, [[Ivanci]] *0102, [[Mlajtinci]] *0103, [[Lukačevci]] *0104, [[Rakičan]] *0105, [[Murska Sobota]] *0106, [[Noršinci]] *0107, [[Martjanci]] *0108, [[Nemčavci]] *0109, [[Markišavci]] *0110, [[Polana]] *0111, [[Černelavci]] *0112, [[Veščica]] *0113, [[Kupšinci]] *0114, [[Vanča vas]] *0115, [[Rankovci]] *0116, [[Borejci]] *0117, [[Krajna]] *0118, [[Gederovci]] *0119, [[Sodišinci]] *0120, [[Murski Petrovci]] *0121, [[Petanjci]] *0122, [[Tišina]] *0123, [[Tropovci]] *0124, [[Gradišče]] *0125, [[Murski Črnci]] *0126, [[Satahovci]] *0127, [[Krog]] *0128, [[Bakovci]] *0129, [[Gančani]] *0130, [[Lipa]] *0131, [[Beltinci]] *0132, [[Bratonci]] *0133, [[Lipovci]] *0134, [[Dokležovje]] *0135, [[Ižakovci]] *0136, [[Melinci]] *0137, [[Odranci]] *0138, [[Trnje v Prekmurju]] *0139, [[Žižki]] *0140, [[Črenšovci]] *0141, [[Gornja Bistrica]] *0142, [[Srednja Bistrica]] *0143, [[Dolnja Bistrica]] *0144, [[Kobilje]] *0145, [[Žitkovci]] *0146, [[Dobrovnik]] *0147, [[Strehovci]] *0148, [[Renkovci]] *0149, [[Turnišče]] *0150, [[Gomilica]] *0151, [[Brezovica v Prekmurju]] *0152, [[Nedelica]] *0153, [[Radmožanci]] *0154, [[Kamovci]] *0155, [[Genterovci]] *0156, [[Mostje pri Lendavi]] *0157, [[Dolga vas pri Lendavi]] *0158, [[Banuta]] *0159, [[Mala Polana]] *0160, [[Velika Polana]] *0161, [[Hotiza]] *0162, [[Kapca]] *0163, [[Kot pri Muri]] *0164, [[Gaberje]] *0165, [[Lakoš]] *0166, [[Lendava]] *0167, [[Čentiba]] *0168, [[Dolina pri Lendavi]] *0169, [[Petišovci]] *0170, [[Pince]] *0171, [[Vratji Vrh]] *0172, [[Vratja vas]] *0173, [[Podgorje]] *0174, [[Konjišče]] *0175, [[Drobtinci]] *0176, [[Grabe]] *0177, [[Nasova]] *0178, [[Žiberci]] *0179, [[Žepovci]] *0180, [[Črnci]] *0181, [[Apače]] *0182, [[Segovci]] *0183, [[Lutverci]] *0184, [[Gornja Radgona]] *0186, [[Mele]] *0187, [[Črešnjevci]] *0188, [[Police]] *0189, [[Hercegovščak]] *0190, [[Lomanoše]] *0191, [[Plitvica]] *0192, [[Plitvički Vrh]] *0193, [[Spodnja Ščavnica]] *0194, [[Lastomerci]] *0195, [[Zbigovci]] *0196, [[Orehovski Vrh]] *0197, [[Orehovci]] *0198, [[Boračeva]] *0199, [[Šratovci]] *0200, [[Radenci]] *0201, [[Rihtarovci]] *0202, [[Kapelski Vrh]] *0203, [[Očeslavci]] *0204, [[Janžev Vrh]] *0205, [[Stavešinci]] *0206, [[Ivanjševci]] *0207, [[Radvenci]] *0208, [[Negova]] *0209, [[Kunova]] *0210, [[Gornji Ivanjci]] *0211, [[Spodnji Ivanjci]] *0212, [[Okoslavci]] *0213, [[Dragotinci]] *0214, [[Rožički Vrh]] *0215, [[Stanetinci]] *0216, [[Hrašenski-Rački Vrh]] *0217, [[Murščak]] *0218, [[Hrastje-Mota]] *0219, [[Murski Vrh]] *0220, [[Selišči]] *0221, [[Slaptinci]] *0222, [[Jamna]] *0223, [[Blaguš]] *0224, [[Grabonoš]] *0225, [[Kraljevci]] *0226, [[Sovjak]] *0227, [[Terbegovci]] *0228, [[Galušak]] *0229, [[Kokolajnščak]] *0230, [[Vučja vas]] *0231, [[Bučečovci]] *0232, [[Stara Nova vas]] *0233, [[Bunčani]] *0234, [[Veržej]] *0235, [[Iljaševci]] *0236, [[Križevci]] *0237, [[Grlava]] *0238, [[Krištanci]] *0239, [[Krapje]] *0240, [[Mota]] *0241, [[Cven]] *0242, [[Babinci]] *0243, [[Noršinci]] *0244, [[Lukavci]] *0245, [[Ključarovci pri Ljutomeru]] *0246, [[Boreci]] *0247, [[Logarovci]] *0248, [[Precetinci]] *0249, [[Kuršinci]] *0250, [[Berkovci]] *0251, [[Bolehnečici]] *0252, [[Bučkovci]] *0253, [[Drakovci]] *0254, [[Moravci]] *0255, [[Godemarci]] *0256, [[Radoslavci]] *0257, [[Branoslavci]] *0258, [[Cezanjevci]] *0259, [[Ljutomer]] *0260, [[Kamenščak]] *0261, [[Stara Cesta]] *0262, [[Desnjak]] *0263, [[Mekotnjak]] *0264, [[Radomerje]] *0265, [[Gresovščak]] *0266, [[Plešivica]] *0267, [[Ilovci]] *0268, [[Slamnjak]] *0269, [[Rinčetova Graba]] *0270, [[Nunska Graba]] *0271, [[Presika]] *0272, [[Stročja vas]] *0273, [[Pristava]] *0274, [[Globoka]] *0275, [[Veščica]] *0276, [[Razkrižje]] *0277, [[Šafarsko]] *0278, [[Gibina]] *0279, [[Trnovci]] *0280, [[Rucmanci]] *0281, [[Rakovci]] *0282, [[Savci]] *0283, [[Tomaž]] *0284, [[Mala vas]] *0285, [[Bratonečice]] *0286, [[Senik pri Tomažu]] *0287, [[Ključarovci pri Ormožu]] *0288, [[Koračice]] *0289, [[Pršetinci]] *0290, [[Lahonci]] *0291, [[Žvab]] *0292, [[Runeč]] *0293, [[Stanovno]] *0294, [[Ivanjkovci]] *0295, [[Žerovinci]] *0296, [[Cerovec - Stanka Vraza]] *0297, [[Veličane]] *0298, [[Mihalovci]] *0299, [[Mali Brebrovnik]] *0300, [[Veliki Brebrovnik]] *0301, [[Vinski Vrh]] *0302, [[Miklavž]] *0303, [[Hermanci]] *0304, [[Gomila]] *0305, [[Kog]] *0306, [[Vuzmetinci]] *0307, [[Kajžar]] *0308, [[Zasavci]] *0309, [[Lačaves]] *0310, [[Jastrebci]] *0311, [[Vodranci]] *0312, [[Vitan]] *0313, [[Šalovci pri Središču]] *0314, [[Hum]] *0315, [[Pavlovski Vrh]] *0316, [[Libanja]] *0317, [[Pavlovci]] *0318, [[Hardek]] *0319, [[Litmerk]] *0320, [[Lešnica pri Ormožu]] *0321, [[Šardinje]] *0322, [[Vičanci]] *0323, [[Senešci]] *0324, [[Sodinci]] *0325, [[Strjanci]] *0326, [[Bresnica]] *0327, [[Podgorci]] *0328, [[Osluševci]] *0329, [[Cvetkovci]] *0330, [[Trgovišče]] *0331, [[Velika Nedelja]] *0332, [[Ormož]] *0333, [[Pušenci]] *0334, [[Frankovci]] *0335, [[Loperšice]] *0336, [[Obrež]] *0337, [[Grabe pri Središču]] *0338, [[Središče]] *0339, [[Novinci]] *0340, [[Slavšina]] *0341, [[Rjavci]] *0342, [[Hvaletinci]] *0343, [[Vitomarci]] *0344, [[Drbetinci]] *0345, [[Trnovska vas]] *0346, [[Biš]] *0347, [[Bišečki Vrh]] *0348, [[Trnovski Vrh]] *0349, [[Ločki Vrh]] *0350, [[Ločič]] *0351, [[Svetinci]] *0352, [[Desenci]] *0353, [[Grlinci]] *0354, [[Zagorci]] *0355, [[Senčak]] *0356, [[Sakušak]] *0357, [[Bodkovci]] *0358, [[Juršinci]] *0359, [[Dragovič]] *0360, [[Gradiščak]] *0361, [[Levanjci]] *0362, [[Dolič]] *0363, [[Destrnik]] *0364, [[Vintarovci]] *0365, [[Jiršovci]] *0366, [[Krčevina pri Vurbergu]] *0367, [[Grajenščak]] *0368, [[Drstelja]] *0369, [[Janežovci]] *0370, [[Janežovski Vrh]] *0371, [[Zgornji Velovlek]] *0372, [[Spodnji Velovlek]] *0373, [[Mostje]] *0374, [[Kukava]] *0375, [[Rotman]] *0376, [[Hlaponci]] *0377, [[Polenšak]] *0378, [[Bratislavci]] *0379, [[Polenci]] *0380, [[Prerad]] *0381, [[Tibolci]] *0382, [[Slomi]] *0383, [[Mezgovci]] *0384, [[Dornava]] *0385, [[Podvinci]] *0386, [[Pacinje]] *0387, [[Kicar]] *0388, [[Rogoznica]] *0389, [[Nova vas pri Ptuju]] *0390, [[Mestni Vrh]] *0391, [[Grajena]] *0392, [[Krčevina pri Ptuju]] *0393, [[Slovenja vas]] *0394, [[Gerečja vas]] *0395, [[Hajdoše]] *0396, [[Skorba]] *0397, [[Hajdina]] *0399, [[Draženci]] *0400, [[Ptuj]] *0401, [[Brstje]] *0402, [[Spuhlja]] *0403, [[Borovci]] *0404, [[Prvenci]] *0405, [[Sobetinci]] *0406, [[Zagojiči]] *0407, [[Moškanjci]] *0408, [[Gorišnica]] *0409, [[Zamušani]] *0410, [[Formin]] *0411, [[Gajevci]] *0412, [[Mala vas]] *0413, [[Muretinci]] *0414, [[Stojnci]] *0415, [[Bukovci]] *0416, [[Nova vas pri Markovcih]] *0417, [[Markovci]] *0418, [[Zabovci]] *0419, [[Šturmovci]] *0420, [[Pobrežje]] *0421, [[Lancova vas]] *0422, [[Sela, Videm|Sela]] *0423, [[Trnovec]] *0424, [[Apače]] *0425, [[Lovrenc na Dravskem Polju]] *0426, [[Župečja vas]] *0427, [[Pleterje]] *0428, [[Mihovce]] *0429, [[Dragonja vas]] *0430, [[Cirkovce]] *0431, [[Starošince]] *0432, [[Spodnje Jablane]] *0433, [[Zgornje Jablane]] *0434, [[Pongrce]] *0435, [[Šikole]] *0436, [[Sestrže]] *0437, [[Podlože]] *0438, [[Lešje]] *0439, [[Ptujska Gora]] *0440, [[Doklece]] *0441, [[Stogovci]] *0442, [[Skrblje]] *0443, [[Janški Vrh]] *0444, [[Bolečka vas]] *0445, [[Zgornja Pristava]] *0446, [[Jurovci]] *0447, [[Dravinjski Vrh]] *0448, [[Vareja]] *0449, [[Ljubstava]] *0450, [[Majski Vrh]] *0451, [[Gorca]] *0452, [[Dolena]] *0453, [[Rodni Vrh]] *0454, [[Jablovec]] *0455, [[Zakl]] *0456, [[Dežno]] *0457, [[Podlehnik]] *0458, [[Spodnji Leskovec]] *0459, [[Repišče]] *0460, [[Dravci]] *0461, [[Gradišča]] *0462, [[Dolane]] *0463, [[Veliki Vrh]] *0464, [[Belski Vrh]] *0465, [[Hrastovec]] *0466, [[Zavrč]] *0467, [[Goričak]] *0468, [[Drenovec]] *0469, [[Turški Vrh]] *0470, [[Korenjak]] *0471, [[Pestike]] *0472, [[Gorenjski Vrh]] *0473, [[Brezovec]] *0474, [[Cirkulane]] *0475, [[Gruškovec]] *0476, [[Meje]] *0477, [[Medribnik]] *0478, [[Paradiž]] *0479, [[Pristava]] *0480, [[Pohorje]] *0481, [[Slatina]] *0482, [[Mali Okič]] *0483, [[Veliki Okič]] *0484, [[Gradišče]] *0485, [[Skorišnjak]] *0486, [[Belavšek]] *0487, [[Zgornji Leskovec]] *0488, [[Trdobojci]] *0489, [[Mala Varnica]] *0490, [[Velika Varnica]] *0491, [[Ložina]] *0492, [[Gruškovje]] *0493, [[Sedlašek]] *0494, [[Stanošina]] *0495, [[Kozminci]] *0496, [[Strajna]] *0497, [[Dobrina]] *0498, [[Kočice]] *0499, [[Sitež]] *0500, [[Bolfenk]] *0501, [[Sveča]] *0502, [[Stoperce]] *0503, [[Kupčinji Vrh]] *0504, [[Nadole]] *0505, [[Čermožiše]] *0506, [[Žetale]] *0507, [[Lokavec]] *0508, [[Rožengrunt]] *0509, [[Zgornja Ščavnica]] *0510, [[Spodnji Dražen Vrh]] *0511, [[Žitence]] *0512, [[Ledinek]] *0513, [[Kremberk]] *0514, [[Krivi Vrh]] *0515, [[Zgornja Ročica]] *0516, [[Drvanja]] *0517, [[Ihova]] *0518, [[Trije Kralji]] *0519, [[Trotkova]] *0520, [[Benedikt]] *0521, [[Spodnja Ročica]] *0522, [[Spodnji Žerjavci]] *0523, [[Zgornji Žerjavci]] *0524, [[Žice]] *0525, [[Spodnji Gasteraj]] *0526, [[Srednji Gasteraj]] *0527, [[Zgornji Gasteraj]] *0528, [[Malna]] *0529, [[Jurovski Dol]] *0530, [[Partinje]] *0531, [[Varda]] *0532, [[Lenart v Slovenskih Goricah]] *0533, [[Spodnji Porčič]] *0534, [[Zgornji Porčič]] *0535, [[Stari Porčič]] *0536, [[Gradišče v Slovenskih Goricah]] *0537, [[Zgornje Verjane]] *0538, [[Osek]] *0539, [[Brengova]] *0540, [[Cogetinci]] *0541, [[Cerkvenjak]] *0542, [[Andrenci]] *0543, [[Župetinci]] *0544, [[Smolinci]] *0545, [[Čagona]] *0546, [[Spodnje Verjane]] *0547, [[Spodnja Senarska]] *0548, [[Zgornja Senarska]] *0549, [[Radehova]] *0550, [[Zamarkova]] *0551, [[Močna]] *0552, [[Vinička vas]] *0553, [[Zgornja Voličina]] *0554, [[Spodnja Voličina]] *0555, [[Šetarova]] *0556, [[Gočova]] *0557, [[Nadbišec]] *0558, [[Zavrh]] *0559, [[Črmljenšak]] *0561, [[Straže]] *0562, [[Rogoznica]] *0563, [[Ceršak]] *0564, [[Šentilj v Slovenskih Goricah]] *0565, [[Selnica ob Muri]] *0566, [[Sladki Vrh]] *0567, [[Zgornja Velka]] *0568, [[Trate]] *0569, [[Spodnja Velka]] *0570, [[Ploderšnica]] *0571, [[Ročica]] *0572, [[Spodnje Hlapje]] *0573, [[Zgornje Hlapje]] *0574, [[Počenik]] *0575, [[Šomat]] *0576, [[Srebotje]] *0577, [[Zgornji Jakobski Dol]] *0578, [[Polička vas]] *0579, [[Polički Vrh]] *0580, [[Vajgen]] *0581, [[Kaniža]] *0582, [[Štrihovec]] *0583, [[Cirknica]] *0584, [[Zgornje Dobrenje]] *0585, [[Kresnica]] *0586, [[Podigrac]] *0587, [[Ciringa]] *0588, [[Svečina]] *0589, [[Slatina]] *0590, [[Špičnik]] *0591, [[Slatinski Dol]] *0592, [[Plač]] *0593, [[Zgornje Vrtiče]] *0594, [[Spodnje Vrtiče]] *0595, [[Plintovec]] *0596, [[Zgornja Kungota]] *0597, [[Jedlovnik]] *0598, [[Grušena]] *0599, [[Jurski Vrh]] *0600, [[Pesnica]] *0601, [[Vršnik]] *0602, [[Gaj nad Mariborom]] *0603, [[Kozjak]] *0604, [[Gradiška]] *0605, [[Spodnje Dobrenje]] *0606, [[Ranca]] *0607, [[Jelenče]] *0608, [[Gačnik]] *0609, [[Jareninski Dol]] *0610, [[Jareninski Vrh]] *0611, [[Vukovski Vrh]] *0612, [[Vukovski Dol]] *0613, [[Flekušek]] *0614, [[Spodnji Jakobski Dol]] *0615, [[Vukovje]] *0616, [[Kušernik]] *0617, [[Vosek, Pesnica|Vosek]] *0618, [[Pesniški Dvor]] *0619, [[Dolnja Počehova]] *0620, [[Rošpoh, Kungota|Mali Rošpoh]] *0621, [[Morski Jarek]] *0622, [[Šober]] *0623, [[Zgornji Slemen]] *0624, [[Veliki Boč]] *0625, [[Gradišče]] *0626, [[Zgornji Boč]] *0627, [[Spodnji Boč]] *0628, [[Zgornja Selnica]] *0629, [[Janževa Gora]] *0630, [[Gerečja vas]] *0631, [[Spodnja Selnica]] *0632, [[Spodnji Slemen]] *0633, [[Srednje]] *0634, [[Jelovec]] *0635, [[Brestrnica]] *0636, [[Kamnica]] *0637, [[Rošpoh]] *0638, [[Krčevina]] *0639, [[Počehova]] *0640, [[Pekel]] *0641, [[Dragučova]] *0642, [[Pernica]] *0643, [[Ložane]] *0644, [[Ruperče]] *0645, [[Grušova]] *0646, [[Metava]] *0647, [[Trčova]] *0648, [[Nebova]] *0649, [[Celestrina]] *0650, [[Malečnik]] *0651, [[Hrenca]] *0652, [[Vodole]] *0653, [[Košaki]] *0654, [[Orešje]] *0655, [[Melje]] *0656, [[Brezje]] *0657, [[Maribor-Grad]] *0658, [[Koroška Vrata]] *0659, [[Tabor]] *0660, [[Studenci]] *0661, [[Limbuš]] *0662, [[Laznica]] *0663, [[Bistrica pri Limbušu]] *0664, [[Bistrica pri Rušah]] *0665, [[Ruše]] *0666, [[Činžat]] *0667, [[Ruta]] *0668, [[Rdeči Breg]] *0669, [[Lovrenc na Pohorju]] *0670, [[Recenjak]] *0671, [[Kumen]] *0672, [[Smolnik]] *0673, [[Lobnica]] *0674, [[Zgornji Vrhov Dol]] *0675, [[Hrastje]] *0676, [[Pekre]] *0677, [[Zgornje Radvanje]] *0678, [[Spodnje Radvanje]] *0679, [[Razvanje]] *0680, [[Tezno]] *0681, [[Pobrežje]] *0682, [[Zrkovci]] *0683, [[Dogoše]] *0684, [[Zgornji Duplek]] *0685, [[Završka vas]] *0686, [[Zimica]] *0687, [[Jablance]] *0688, [[Zgornja Korena]] *0689, [[Spodnja Korena]] *0690, [[Žikarce]] *0691, [[Ciglence]] *0692, [[Spodnji Duplek]] *0693, [[Miklavž na Dravskem Polju]] *0694, [[Rogoza]] *0695, [[Bohova]] *0696, [[Spodnje Hoče]] *0697, [[Zgornje Hoče]] *0698, [[Pivola]] *0699, [[Hočko Pohorje]] *0700, [[Slivniško Pohorje]] *0701, [[Polana]] *0702, [[Ranče]] *0703, [[Radizel]] *0704, [[Čreta]] *0705, [[Slivnica]] *0706, [[Orehova vas]] *0707, [[Hotinja vas]] *0708, [[Skoke]] *0709, [[Loka pri Rošnji]] *0710, [[Dvorjane]] *0711, [[Vurberk]] *0712, [[Starše]] *0713, [[Zlatoličje]] *0714, [[Prepolje]] *0715, [[Marjeta na Dravskem Polju]] *0716, [[Rače]] *0717, [[Fram]] *0718, [[Kopivnik]] *0719, [[Planica]] *0720, [[Loka pri Framu]] *0721, [[Morje]] *0722, [[Ješenca]] *0723, [[Podova]] *0724, [[Gorica]] *0725, [[Kot]] *0726, [[Planina]] *0727, [[Smrečno]] *0728, [[Bojtina]] *0729, [[Frajhajm]] *0730, [[Šmartno na Pohorju]] *0731, [[Ošelj]] *0732, [[Urh]] *0733, [[Rep]] *0734, [[Malo Tinje]] *0735, [[Tinjska Gora]] *0736, [[Visole]] *0737, [[Jurišna vas]] *0738, [[Prebukovje]] *0739, [[Kalše]] *0740, [[Ogljenšak]] *0741, [[Bukovec]] *0742, [[Zgornja Polskava]] *0743, [[Gabernik]] *0744, [[Ritoznoj]] *0745, [[Kovača vas]] *0746, [[Šentovec]] *0747, [[Pokoše]] *0748, [[Spodnja Polskava]] *0749, [[Stražgonjca]] *0750, [[Vrhloga]] *0751, [[Črešnjevec]] *0752, [[Spodnja Nova vas]] *0753, [[Slovenska Bistrica]] *0754, [[Zgornja Bistrica]] *0755, [[Spodnja Ložnica]] *0756, [[Zgornja Ložnica]] *0757, [[Gladomes]] *0758, [[Okoška vas]] *0759, [[Zlogona Gora]] *0760, [[Koritno]] *0761, [[Božje]] *0762, [[Brezje pri Oplotnici]] *0763, [[Oplotnica]] *0764, [[Zgornje Grušovje]] *0765, [[Vrhole pri Konjicah]] *0766, [[Cigonca]] *0767, [[Žabljek]] *0768, [[Hošnica]] *0769, [[Laporje]] *0770, [[Vrhole pri Laporju]] *0771, [[Pretrež]] *0772, [[Štatenberg]] *0773, [[Pečke]] *0774, [[Stopno]] *0775, [[Dežno]] *0776, [[Jelovec]] *0777, [[Modraže]] *0778, [[Brezje pri Poljčanah]] *0779, [[Pekel]] *0780, [[Stanovsko]] *0781, [[Lušečka vas]] *0782, [[Poljčane]] *0783, [[Studenice]] *0784, [[Hrastovec]] *0785, [[Stari Grad]] *0786, [[Mlake]] *0787, [[Pernice]] *0788, [[Branik]] *0789, [[Podlipje]] *0790, [[Brezovec]] *0791, [[Suhi Vrh]] *0792, [[Radelca]] *0793, [[vas]] *0794, [[Remšnik]] *0795, [[Brezni Vrh]] *0796, [[Zgornja Kapla]] *0797, [[Spodnja Kapla]] *0798, [[Zgornji Vurmat]] *0799, [[Ožbalt]] *0800, [[Javnik]] *0801, [[Brezno]] *0802, [[Kozji Vrh]] *0803, [[Spodnja Vižinga]] *0804, [[Radlje obDravi]] *0805, [[Dobrava]] *0806, [[Zgornja Vižinga]] *0807, [[Spodnja Muta]] *0808, [[Zgornja Muta]] *0809, [[Zgornja Gortina]] *0810, [[Spodnja Gortina]] *0811, [[Dravče]] *0812, [[Šentjanž nad Dravčami]] *0813, [[Vuzenica]] *0814, [[Šentvid]] *0815, [[Primož na Pohorju]] *0816, [[Planina]] *0817, [[Vuhred]] *0818, [[Orlica]] *0819, [[Janževski Vrh]] *0820, [[Podvelka]] *0821, [[Rdeči Breg Ii]] *0822, [[Lehen]] *0823, [[Ribnica na Pohorju]] *0824, [[Hudi Kot]] *0825, [[Libeliče]] *0826, [[Libeliška Gora]] *0827, [[Črneška Gora]] *0828, [[Črneče]] *0829, [[Dravograd]] *0830, [[Grad]] *0831, [[Vič]] *0832, [[Goriški Vrh]] *0833, [[Ojstrica]] *0834, [[Duh na Ojstrici]] *0835, [[Velka]] *0836, [[Kozji Vrh]] *0837, [[Vrata]] *0838, [[Trbonje]] *0839, [[Danijel pri Trbonjah]] *0840, [[Otiški Vrh I]] *0841, [[Otiški Vrh Ii]] *0842, [[Dobrova]] *0843, [[Selovec]] *0844, [[Šentjanž pri Dravogradu]] *0845, [[Pameče]] *0846, [[Gradišče]] *0847, [[Vrhe]] *0848, [[Sele]] *0849, [[Stari Trg]] *0850, [[Slovenj Gradec]] *0851, [[Legen]] *0852, [[Golavabuka]] *0853, [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] *0854, [[Podgorje]] *0855, [[Zgornji Razbor]] *0856, [[Spodnji Razbor]] *0857, [[Veluna]] *0858, [[Graška Gora]] *0859, [[Vodriž]] *0860, [[Šmiklavž]] *0861, [[Dobrava]] *0862, [[Brda]] *0863, [[Šentilj pod Turjakom]] *0864, [[Mislinja]] *0865, [[Gornji Dolič]] *0866, [[Šentvid nad Valdekom]] *0867, [[Završe]] *0868, [[Kozjak]] *0869, [[Belšak]] *0870, [[Jamnica]] *0871, [[Strojna]] *0872, [[Zelen Breg]] *0873, [[Suhi Vrh]] *0874, [[Šentanel]] *0875, [[Dolga Brda]] *0876, [[Breznica]] *0877, [[Stražišče]] *0878, [[Tolsti Vrh]] *0879, [[Koroški Selovec]] *0880, [[Brdinje]] *0882, [[Ravne]] *0883, [[Dobja vas]] *0884, [[Farna vas]] *0885, [[Poljana]] *0886, [[Lokovica]] *0887, [[Lom]] *0888, [[Meža Takraj]] *0889, [[Mežica]] *0890, [[Meža Onkraj]] *0891, [[Prevalje]] *0892, [[Leše]] *0893, [[Zagrad]] *0894, [[Navrški Vrh]] *0895, [[Preški Vrh]] *0896, [[Kotlje]] *0897, [[Podgora]] *0898, [[Uršlja Gora I]] *0899, [[Uršlja Gora Ii]] *0900, [[Žerjav]] *0901, [[Plat]] *0902, [[Podpeca]] *0903, [[Topla]] *0904, [[Koprivna]] *0905, [[Bistra]] *0906, [[Črna]] *0907, [[Ludranski Vrh]] *0908, [[Javorje]] *0909, [[Logarska Dolina]] *0910, [[Solčava]] *0911, [[Raduha]] *0912, [[Konjski Vrh]] *0913, [[Primož pri Ljubnem]] *0914, [[Ter]] *0915, [[Radegunda]] *0916, [[Šmihel]] *0917, [[Lepa Njiva]] *0918, [[Ljubija]] *0919, [[Brezje]] *0920, [[Mozirje]] *0921, [[Rečica ob Savinji]] *0922, [[Poljane]] *0923, [[Ljubno]] *0924, [[Savina]] *0925, [[Krnica]] *0926, [[Luče]] *0927, [[Podveža]] *0928, [[Podvolovljek]] *0929, [[Lenart pri Gornjem Gradu]] *0930, [[Florjan pri Gornjem Gradu]] *0931, [[Radmirje]] *0932, [[Šentjanž]] *0933, [[Homec]] *0934, [[Zgornje Pobrežje]] *0935, [[Spodnja Rečica]] *0936, [[Prihova]] *0937, [[Loke]] *0938, [[Kokarje]] *0939, [[Pusto Polje]] *0940, [[Šmartno ob Dreti]] *0941, [[Bočna]] *0942, [[Gornji Grad]] *0943, [[Šmiklavž]] *0944, [[Tirosek]] *0945, [[Bele Vode]] *0946, [[Šentvid pri Zavodnjah]] *0947, [[Zavodnje]] *0948, [[Topolšica]] *0949, [[Ravne]] *0950, [[Plešivec]] *0951, [[Hrastovec]] *0952, [[Cirkovce]] *0953, [[Paka]] *0954, [[Lipje]] *0955, [[Bevče]] *0957, [[Škale]] *0958, [[Gaberke]] *0959, [[Šoštanj]] *0960, [[Florjan pri Šoštanju]] *0961, [[Skorno pri Šoštanju]] *0962, [[Gorenje]] *0963, [[Lokovica]] *0964, [[Velenje]] *0965, [[Laze]] *0966, [[Ložnica]] *0967, [[Kavče]] *0968, [[Podkraj]] *0969, [[Veliki Vrh]] *0970, [[Gavce]] *0971, [[Paška vas]] *0972, [[Šmartno ob Paki]] *0973, [[Rečica ob Paki]] *0974, [[Prelska]] *0975, [[Vinska Gora]] *0976, [[Črnova]] *0977, [[Železno]] *0978, [[Studence]] *0979, [[Ponikva]] *0980, [[Andraž]] *0981, [[Dobrič]] *0982, [[Podvin]] *0983, [[Male Braslovče]] *0984, [[Letuš]] *0985, [[Dobrovlje]] *0986, [[Podvrh]] *0987, [[Braslovče]] *0988, [[Spodnje Gorče]] *0989, [[Šmatevž]] *0990, [[Trnava]] *0991, [[Orla vas]] *0992, [[Polzela]] *0993, [[Založe]] *0994, [[Zalog]] *0995, [[Šempeter v Savinjski Dolini]] *0996, [[Žalec]] *0997, [[Gotovlje]] *0998, [[Velika Pirešica]] *0999, [[Gorica]] *1000, [[Levec]] *1001, [[Petrovče]] *1002, [[Kasaze]] *1003, [[Zabukovica]] *1004, [[Gornja vas]] *1005, [[Prebold]] *1006, [[Latkova vas]] *1007, [[Grajska vas]] *1008, [[Gomilsko]] *1009, [[Ojstriška vas]] *1010, [[Prekopa]] *1011, [[Tešova]] *1012, [[Vransko]] *1013, [[Jeronim]] *1014, [[Ločica]] *1015, [[Zaplanina]] *1016, [[Črni Vrh]] *1017, [[Miklavž]] *1018, [[Marija Reka]] *1019, [[Matke]] *1020, [[Pongrac]] *1021, [[Liboje]] *1022, [[Rečica]] *1023, [[Slivno]] *1024, [[Rifengozd]] *1025, [[Reka]] *1026, [[Laško]] *1027, [[Šmihel]] *1028, [[Sedraž]] *1029, [[Lahomšek]] *1030, [[Lahomno]] *1031, [[Olešče]] *1032, [[Šentrupert]] *1033, [[Trobni Dol]] *1034, [[Mrzlo Polje]] *1035, [[Jurklošter]] *1036, [[Vrh nad Laškim]] *1037, [[Lažiše]] *1038, [[Plazovje]] *1039, [[Rimske Toplice]] *1040, [[Lože]] *1041, [[Lokavec]] *1042, [[Paneče]] *1043, [[Marijina vas]] *1044, [[Brdce nad Dobrno]] *1045, [[Klanc]] *1046, [[Zavrh]] *1047, [[Čreškova]] *1048, [[Socka]] *1049, [[Lipa]] *1050, [[Dol]] *1051, [[Verpete]] *1052, [[Podgorje]] *1053, [[Loka]] *1054, [[Novake]] *1055, [[Homec]] *1056, [[Dobrna]] *1057, [[Rupe]] *1058, [[Rožni Vrh]] *1059, [[Lemberg]] *1060, [[Strmec pri Vojniku]] *1061, [[Višnja vas]] *1062, [[Male Dole]] *1063, [[Bezovica]] *1064, [[Tomaž]] *1065, [[Vojnik Trg]] *1066, [[Vojnik Okolica]] *1067, [[Brezova]] *1068, [[Šmartno]] *1069, [[Šentjungert]] *1070, [[Arclin]] *1071, [[Škofja vas]] *1072, [[Šmiklavž]] *1073, [[Trnovlje]] *1074, [[Spodnja Hudinja]] *1075, [[Ostrožno]] *1076, [[Medlog]] *1077, [[Celje]] *1078, [[Lisce]] *1079, [[Košnica]] *1080, [[Tremerje]] *1081, [[Zagrad]] *1082, [[Teharje]] *1083, [[Bukovžlak]] *1084, [[Pečovje]] *1085, [[Kompole]] *1086, [[Prožinska vas]] *1087, [[Svetina]] *1088, [[Padeški Vrh]] *1089, [[Resnik]] *1090, [[Skomarje]] *1091, [[Hudinja]] *1092, [[Paka I]] *1093, [[Spodnji Dolič]] *1094, [[Brezen]] *1095, [[Vitanje]] *1096, [[Stenica]] *1097, [[Ljubnica]] *1098, [[Loška Gora]] *1099, [[Gorenje pri Zrečah]] *1100, [[Zreče]] *1101, [[Radana vas]] *1102, [[Križevec]] *1103, [[Stranice]] *1104, [[Preloge]] *1105, [[Škalce]] *1106, [[Bezina]] *1107, [[Tepanje]] *1108, [[Perovec]] *1109, [[Spodnje Grušovje]] *1110, [[Ličenca]] *1111, [[Jernej pri Ločah]] *1112, [[Koble]] *1113, [[Žiče]] *1114, [[Konjiška vas]] *1115, [[Slovenske Konjice]] *1116, [[Slemene]] *1117, [[Tolsti Vrh]] *1118, [[Lipoglav]] *1119, [[Loče]] *1120, [[Zgornje Laže]] *1121, [[Zbelovska Gora]] *1122, [[Dramlje]] *1123, [[Pletovarje]] *1124, [[Slatina]] *1125, [[Ostrožno]] *1126, [[Dolga Gora]] *1127, [[Ponkvica]] *1128, [[Ponikva]] *1129, [[Zagaj]] *1130, [[Vodule]] *1131, [[Marija Dobje]] *1132, [[Primož]] *1133, [[Goričica]] *1134, [[Zlateče]] *1135, [[Lokarje]] *1136, [[Kameno]] *1137, [[Grobelno]] *1138, [[Šentjur pri Celju]] *1139, [[Podgrad]] *1140, [[Krajnčica]] *1141, [[Rifnik]] *1142, [[Tratna]] *1143, [[Gorica pri Slivnici]] *1144, [[Vodruž]] *1145, [[Planinca]] *1146, [[Vezovje]] *1147, [[Slivnica pri Celju]] *1148, [[Javorje]] *1149, [[Voduce]] *1150, [[Kalobje]] *1151, [[Brezje]] *1152, [[Suho]] *1153, [[Paridol]] *1154, [[Dobrina]] *1155, [[Loka pri Žusmu]] *1156, [[Lopaca]] *1157, [[Straška Gorca]] *1158, [[Presečno]] *1159, [[Planinska vas]] *1160, [[Loke pri Planini]] *1161, [[Planina]] *1162, [[Golobinjek]] *1163, [[Šentvid pri Planini]] *1164, [[Zgornji Gabrnik]] *1165, [[Drevenik]] *1166, [[Čača vas]] *1167, [[Negonje]] *1168, [[Ratanska vas]] *1169, [[Cerovec]] *1170, [[Spodnje Sečovo]] *1171, [[Sveti Florijan]] *1172, [[Strmec]] *1173, [[Tlake]] *1174, [[Trška Gorca]] *1175, [[Donačka Gora]] *1176, [[Trlično]] *1177, [[Dobovec]] *1178, [[Rogatec]] *1179, [[Tržišče]] *1180, [[Topole]] *1181, [[Tekačevo]] *1182, [[Spodnja Kostrivnica]] *1183, [[Lemberg Okolica]] *1184, [[Lemberg Trg]] *1185, [[Pijovci]] *1186, [[Sladka Gora]] *1187, [[Vrh]] *1188, [[Dvor]] *1189, [[Bobovo]] *1190, [[Preloge]] *1191, [[Grliče]] *1192, [[Kačji Dol]] *1193, [[Male Rodne]] *1194, [[Velike Rodne]] *1195, [[Rjavica]] *1196, [[Brestovec]] *1197, [[Ceste]] *1198, [[Plat]] *1199, [[Kristan Vrh]] *1200, [[Šmarje pri Jelšah]] *1201, [[Zadrže]] *1202, [[Senovica]] *1203, [[Bodrež]] *1204, [[Zgornje Selce]] *1205, [[Platinovec]] *1206, [[Ješovec]] *1207, [[Brecljevo]] *1208, [[Dol]] *1209, [[Koretno]] *1210, [[Pristava]] *1211, [[Hajnsko]] *1212, [[Nezbiše]] *1213, [[Kamence]] *1214, [[Rajnkovec]] *1215, [[Nimno]] *1216, [[Vidovica]] *1217, [[Vonarje]] *1218, [[Ema]] *1219, [[Sodna vas]] *1220, [[Roginska Gorca]] *1221, [[Zibika]] *1222, [[Vršna vas]] *1223, [[Orehovec]] *1224, [[Babna Reka]] *1225, [[Grobelce]] *1226, [[Babna Gora]] *1227, [[Tinsko]] *1228, [[Sopote]] *1229, [[Podčetrtek]] *1230, [[Imeno]] *1231, [[Virštanj]] *1232, [[Dobležiče]] *1233, [[Verače]] *1234, [[Buče]] *1235, [[Drensko Rebro]] *1236, [[Zagorje]] *1237, [[Pilštanj]] *1238, [[Zdole]] *1239, [[Vrenska Gorca]] *1240, [[Sedlarjevo]] *1241, [[Lastnič]] *1242, [[Kozje]] *1243, [[Vetrnik]] *1244, [[Gorjane]] *1245, [[Podsreda]] *1246, [[Dekmanca]] *1247, [[Trebče]] *1248, [[Hrastje]] *1249, [[Ples]] *1250, [[Kunšperk]] *1251, [[Zagaj]] *1252, [[Križe]] *1253, [[Orešje]] *1254, [[Bukovje]] *1255, [[Drenovec]] *1256, [[Brezovica]] *1257, [[Bizeljsko]] *1258, [[Podgorje]] *1259, [[Pavlova vas]] *1260, [[Silovec]] *1261, [[Sromlje]] *1262, [[Zgornja Pohanca]] *1263, [[Oklukova Gora]] *1264, [[Arnovo Selo]] *1265, [[Volčje]] *1266, [[Curnovec]] *1267, [[Blatno]] *1268, [[Dednja vas]] *1269, [[Pišece]] *1270, [[Brezje]] *1271, [[Vitna vas]] *1272, [[Stara vas]] *1273, [[Župelevec]] *1274, [[Bojsno]] *1275, [[Piršenbreg]] *1276, [[Globoko]] *1277, [[Mali Vrh]] *1278, [[Dečno Selo]] *1279, [[Artiče]] *1280, [[Zgornji Obrež]] *1281, [[Šentlenart]] *1282, [[Brezina]] *1283, [[Črnc]] *1284, [[Bukošek]] *1285, [[Sela]] *1286, [[Slogonsko]] *1287, [[Vrhje]] *1288, [[Jereslavec]] *1289, [[Rakovec]] *1290, [[Kapele]] *1291, [[Podvinje]] *1292, [[Gabrje]] *1293, [[Veliki Obrež]] *1294, [[Rigonce]] *1295, [[Loče]] *1296, [[Mihalovec]] *1297, [[Mostec]] *1298, [[Trnje]] *1299, [[Zakot]] *1300, [[Brežice]] *1301, [[Krška vas]] *1302, [[Cerklje]] *1303, [[Bušeča vas]] *1304, [[Stojanski Vrh]] *1305, [[Globočice]] *1306, [[Čatež]] *1307, [[Cerina]] *1308, [[Velika Dolina]] *1309, [[Koritno]] *1310, [[Nova vas]] *1311, [[Kostanjek]] *1312, [[Pleterje]] *1313, [[Anovec]] *1314, [[Sremič]] *1315, [[Videm]] *1316, [[Stara vas]] *1317, [[Stari Grad]] *1318, [[Dolenja vas]] *1319, [[Pesje]] *1320, [[Drnovo]] *1321, [[Leskovec]] *1322, [[Krško]] *1323, [[Veliki Trn]] *1324, [[Ravne]] *1325, [[Senuše]] *1326, [[Raka]] *1327, [[Površje]] *1328, [[Smednik]] *1329, [[Veliki Podlog]] *1330, [[Veliko Mraševo]] *1331, [[Kostanjevica]] *1332, [[Podbočje]] *1333, [[Planina]] *1334, [[Črneča vas]] *1335, [[Oštrc]] *1336, [[Orehovec]] *1337, [[Stranje]] *1338, [[Dobrova]] *1339, [[Reštanj]] *1340, [[Mrčna Sela]] *1341, [[Koprivnica]] *1342, [[Veliki Dol]] *1343, [[Veliki Kamen]] *1344, [[Mali Kamen]] *1345, [[Šedem]] *1346, [[Gornji Leskovec]] *1347, [[Kališovec]] *1348, [[Brezje]] *1349, [[Dovško]] *1350, [[Senovo]] *1351, [[Armeško]] *1352, [[Lokve]] *1353, [[Raztez]] *1354, [[Gorica]] *1355, [[Anže]] *1356, [[Stolovnik]] *1357, [[Brestanica]] *1358, [[Dolnji Leskovec]] *1359, [[Presladol]] *1360, [[Rožno]] *1361, [[Podgorje]] *1362, [[Okroglice]] *1363, [[Radež]] *1364, [[Loka pri Zidanem Mostu]] *1365, [[Breg]] *1366, [[Ledina]] *1367, [[Zabukovje]] *1368, [[Poklek]] *1369, [[Trnovec]] *1370, [[Podvrh]] *1371, [[Metni Vrh]] *1372, [[Žurkov Dol]] *1373, [[Žigrski Vrh]] *1374, [[Krajna Brda]] *1375, [[Selce]] *1376, [[Kladje]] *1377, [[Blanca]] *1378, [[Brezovo]] *1379, [[Sevnica]] *1380, [[Šmarje]] *1381, [[Boštanj]] *1382, [[Kompolje]] *1383, [[Cerovec]] *1384, [[Šentjanž]] *1385, [[Podboršt]] *1386, [[Kal]] *1387, [[Cirnik]] *1388, [[Pijavice]] *1389, [[Goveji Dol]] *1390, [[Vrh]] *1391, [[Log]] *1392, [[Hubajnica]] *1393, [[Studenec]] *1394, [[Bučka]] *1395, [[Telče]] *1396, [[Krsinji Vrh]] *1397, [[Tržišče]] *1398, [[Bistrica]] *1399, [[Šentrupert]] *1400, [[Straža]] *1401, [[Novo Zabukovje]] *1402, [[Selo-Mirna]] *1403, [[Čatež]] *1404, [[Dolga Njiva]] *1405, [[Mali Videm]] *1406, [[Škovec]] *1407, [[Roje]] *1408, [[Ševnica]] *1409, [[Brezovica]] *1410, [[Mirna]] *1411, [[Ostrožnik]] *1412, [[Mokronog]] *1413, [[Laknice]] *1414, [[Jelševec]] *1415, [[Trebelno]] *1416, [[Staro Zabukovje]] *1417, [[Ornuška vas]] *1418, [[Lukovek]] *1419, [[Ponikve]] *1420, [[Češnjevek]] *1421, [[Medvedje Selo]] *1422, [[Trebnje]] *1423, [[Vrhtrebnje]] *1424, [[Štefan]] *1425, [[Velika Loka]] *1426, [[Prapreče]] *1427, [[Veliki Gaber]] *1428, [[Zagorica]] *1429, [[Stehanja vas]] *1430, [[Knežja vas]] *1431, [[Dobrnič]] *1432, [[Korita]] *1433, [[Sela pri Šumberku]] *1434, [[Gornji Križ]] *1435, [[Reber]] *1436, [[Žužemberk]] *1437, [[Šmihel pri Žužemberku]] *1438, [[Žvirče]] *1439, [[Hinje]] *1440, [[Sela pri Hinjah]] *1441, [[Veliko Lipje]] *1442, [[Stavča vas]] *1443, [[Dvor]] *1444, [[Ajdovec]] *1445, [[Brezova Reber]] *1446, [[Gorenje Polje]] *1447, [[Gorenja Straža]] *1448, [[Prečna]] *1449, [[Globodol]] *1450, [[Golobinjek]] *1451, [[Mirna Peč]] *1452, [[Hmeljčič]] *1453, [[Zagorica]] *1454, [[Daljnji Vrh]] *1455, [[Bršljin]] *1456, [[Novo mesto ]] *1457, [[Ždinja vas]] *1458, [[Črešnjice]] *1459, [[Herinja vas]] *1460, [[Šentpeter]] *1461, [[Žaloviče]] *1462, [[Zbure]] *1463, [[Zagrad]] *1464, [[Dole]] *1465, [[Stara vas]] *1466, [[Gorenja vas]] *1467, [[Družinska vas]] *1468, [[Bela Cerkev]] *1469, [[Tomažja vas]] *1470, [[Dobrava]] *1471, [[Mršeča vas]] *1472, [[Ostrog]] *1473, [[Gradišče]] *1474, [[Polhovica]] *1475, [[Gorenja Orehovica]] *1476, [[Šentjernej]] *1477, [[Vrhpolje]] *1478, [[Gabrje]] *1479, [[Brusnice]] *1480, [[Potov Vrh]] *1481, [[Smolenja vas]] *1482, [[Ragovo]] *1483, [[Kandija]] *1484, [[Šmihel pri Novem Mestu]] *1485, [[Gotna vas]] *1486, [[Stopiče]] *1487, [[Zajčji Vrh]] *1488, [[Hrušica]] *1489, [[Cerovec]] *1490, [[Težka Voda]] *1491, [[Lakovnice]] *1492, [[Stranska vas]] *1493, [[Veliki Podljuben]] *1494, [[Jurka vas]] *1495, [[Toplice]] *1496, [[Podturn]] *1497, [[Podstenice]] *1498, [[Poljane]] *1499, [[Stare Žage]] *1500, [[Dobindol]] *1501, [[Vinja vas]] *1502, [[Dole]] *1503, [[Sekuliči]] *1504, [[Hrast pri Jugorju]] *1505, [[Bušinja vas]] *1506, [[Lokvica]] *1507, [[Grabrovec]] *1508, [[Bojanja vas]] *1509, [[Radovica]] *1510, [[Slamna vas]] *1511, [[Drašiči]] *1512, [[Božakovo]] *1513, [[Radoviči]] *1514, [[Rosalnice]] *1515, [[Metlika]] *1516, [[Primostek]] *1517, [[Dobravice]] *1518, [[Gradac]] *1519, [[Podzemelj]] *1520, [[Štale]] *1521, [[Črmošnjice]] *1522, [[Pribišje]] *1523, [[Štrekljevec]] *1524, [[Sodji Vrh]] *1525, [[Črešnjevec]] *1526, [[Vinji Vrh]] *1527, [[Semič]] *1528, [[Brezje pri Vinjem Vrhu]] *1529, [[Kot]] *1530, [[Blatnik]] *1531, [[Golobinjek]] *1532, [[Planina]] *1533, [[Kleč]] *1534, [[Petrova vas]] *1535, [[Črnomelj]] *1536, [[Talčji Vrh]] *1537, [[Bukova Gora]] *1538, [[Dolenja Podgora]] *1539, [[Mavrlen]] *1540, [[Dobliče]] *1541, [[Loka]] *1542, [[Zastava]] *1543, [[Krasinec]] *1544, [[Griblje]] *1545, [[Bedenj]] *1546, [[Tribuče]] *1547, [[Butoraj]] *1548, [[Golek]] *1549, [[Tanča Gora]] *1550, [[Dragatuš]] *1551, [[Belčji Vrh]] *1552, [[Adlešiči]] *1553, [[Bojanci]] *1554, [[Hrast pri Vinici]] *1555, [[Nova Lipa]] *1556, [[Stara Lipa]] *1557, [[Stari Trg ob Kolpi]] *1558, [[Sodevci]] *1559, [[Radenci]] *1560, [[Sinji Vrh]] *1561, [[Damelj]] *1562, [[Učakovci]] *1563, [[Vinica]] *1564, [[Preloka]] *1565, [[Marindol]] *1566, [[Žuniči]] *1567, [[Potiskavec]] *1568, [[Podtabor]] *1569, [[Polom]] *1570, [[Stari Log]] *1571, [[Smuka]] *1572, [[Rog]] *1573, [[Mala Gora]] *1574, [[Koblarji]] *1575, [[Stara Cerkev]] *1576, [[Mahovnik]] *1577, [[Kočevje]] *1578, [[Željne]] *1579, [[Rajhenav]] *1580, [[Onek]] *1581, [[Livold]] *1582, [[Koče]] *1583, [[Gotenica]] *1584, [[Draga]] *1585, [[Trava]] *1586, [[Žurge]] *1587, [[Osilnica]] *1588, [[Bosljiva Loka]] *1589, [[Borovec]] *1590, [[Kočevska Reka]] *1591, [[Novi Lazi]] *1592, [[Štalcerji]] *1593, [[Črni Potok]] *1594, [[Mozelj]] *1596, [[Brezje]] *1597, [[Koprivnik]] *1599, [[Nemška Loka]] *1600, [[Knežja Lipa]] *1601, [[Čeplje]] *1602, [[Predgrad]] *1603, [[Dol]] *1604, [[Spodnji Log]] *1605, [[Rajndol]] *1606, [[Škrilj]] *1607, [[Suhor]] *1608, [[Briga]] *1609, [[Banja Loka]] *1610, [[Vrh]] *1611, [[Fara]] *1612, [[Pirče]] *1613, [[Kuželj]] *1614, [[Slemena]] *1615, [[Podpoljane]] *1616, [[Velike Poljane]] *1617, [[Sušje]] *1618, [[Vinice]] *1619, [[Sodražica]] *1620, [[Žimarice]] *1621, [[Gora]] *1622, [[Zamostec]] *1623, [[Jurjevica]] *1624, [[Gorenja vas]] *1625, [[Ribnica]] *1626, [[Goriča vas]] *1627, [[Prigorica]] *1628, [[Dane]] *1629, [[Dolenja vas]] *1630, [[Rakitnica]] *1631, [[Grčarice]] *1632, [[Otok I]] *1633, [[Gorenje Jezero]] *1634, [[Dane]] *1635, [[Podcerkev]] *1636, [[Lož]] *1637, [[Stari Trg pri Ložu]] *1638, [[Knežja Njiva]] *1639, [[Vrhnika]] *1640, [[Retje]] *1641, [[Hrib]] *1642, [[Travnik]] *1643, [[Poljane]] *1644, [[Iga vas]] *1645, [[Viševek]] *1646, [[Pudob]] *1647, [[Nadlesk]] *1648, [[Kozarišče]] *1649, [[Vrh]] *1650, [[Babna Polica]] *1651, [[Babno Polje]] *1652, [[Rakitna]] *1653, [[Osredek]] *1654, [[Žilce]] *1655, [[Kranjče]] *1656, [[Otave]] *1657, [[Kožljek]] *1658, [[Bezuljak]] *1659, [[Rakek]] *1660, [[Unec]] *1661, [[Begunje pri Cerknici]] *1662, [[Selšček]] *1663, [[Cajnarje]] *1664, [[Štrukljeva vas]] *1665, [[Jeršiče]] *1666, [[Ravne pri Žilcah]] *1667, [[Hiteno]] *1668, [[Zales]] *1669, [[Kremenca]] *1670, [[Ulaka]] *1671, [[Gradiško]] *1672, [[Ravnik]] *1673, [[Velike Bloke]] *1674, [[Radlek]] *1675, [[Grahovo]] *1676, [[Cerknica]] *1677, [[Dolenja vas]] *1678, [[Otok Ii]] *1679, [[Lipsenj]] *1680, [[Žerovnica]] *1681, [[Bločice]] *1682, [[Studeno]] *1683, [[Nova vas]] *1684, [[Volčje]] *1685, [[Krajič]] *1686, [[Strmca]] *1687, [[Veliki Vrh]] *1688, [[Runarsko]] *1689, [[Benete]] *1690, [[Studenec]] *1691, [[Hudi Vrh]] *1692, [[Metulje]] *1693, [[Topol]] *1694, [[Ravne pri Topolu]] *1695, [[Karlovško Predmestje]] *1696, [[Rudnik]] *1697, [[Lanišče]] *1698, [[Pijava Gorica]] *1699, [[Dobravica]] *1700, [[Ig]] *1701, [[Iška Loka]] *1702, [[Tomišelj]] *1703, [[Jezero]] *1704, [[Kamnik]] *1705, [[Preserje]] *1706, [[Vrbljene]] *1707, [[Iška vas]] *1708, [[Golo]] *1709, [[Želimlje]] *1710, [[Gradišče]] *1711, [[Turjak]] *1712, [[Zapotok]] *1713, [[Krvava Peč]] *1714, [[Selo pri Robu]] *1715, [[Osolnik]] *1716, [[Ulaka]] *1717, [[Velike Lašče]] *1718, [[Dvorska vas]] *1719, [[Lužarji]] *1720, [[Krakovsko Predmestje]] *1721, [[Gradišče I]] *1722, [[Trnovsko Predmestje]] *1723, [[Vič]] *1724, [[Brezovica]] *1725, [[Ajdovščina]] *1726, [[Šentpeter]] *1727, [[Poljansko Predmestje]] *1728, [[Ljubljana mesto ]] *1729, [[Šmartno ob Savi]] *1730, [[Moste]] *1731, [[Udmat]] *1732, [[Štepanja vas]] *1733, [[Bizovik]] *1734, [[Ježica]] *1735, [[Stožice]] *1736, [[Brinje I]] *1737, [[Tabor]] *1738, [[Dravlje]] *1739, [[Zgornja Šiška]] *1740, [[Spodnja Šiška]] *1741, [[Vodice]] *1742, [[Repnje]] *1743, [[Bukovica]] *1744, [[Šinkov Turn]] *1745, [[Vesca]] *1746, [[Rašica]] *1747, [[Polje]] *1748, [[Skaručna]] *1749, [[Gameljne]] *1750, [[Šmartno pod Šmarno Goro]] *1751, [[Tacen]] *1752, [[Stanežiče]] *1753, [[Vižmarje]] *1754, [[Šentvid nad Ljubljano]] *1755, [[Glince]] *1756, [[Črnuče]] *1757, [[Nadgorica]] *1758, [[Dragomelj]] *1759, [[Podgorica]] *1760, [[Beričevo]] *1761, [[Dol pri Ljubljani]] *1762, [[Podgora]] *1763, [[Kleče]] *1764, [[Križevska vas]] *1765, [[Vinje]] *1766, [[Petelinje]] *1767, [[Dolsko]] *1768, [[Senožeti]] *1769, [[Laze]] *1770, [[Kašelj]] *1771, [[Zadobrova]] *1772, [[Slape]] *1773, [[Dobrunje]] *1774, [[Podmolnik]] *1775, [[Sostro]] *1776, [[Lipoglav]] *1777, [[Javor]] *1778, [[Volavlje]] *1779, [[Trebeljevo]] *1780, [[Blečji Vrh]] *1781, [[Polica]] *1782, [[Stara vas]] *1783, [[Grosuplje - Naselje]] *1784, [[Stranska vas]] *1785, [[Sela]] *1786, [[Šmarje]] *1787, [[Mali Vrh]] *1788, [[Vino]] *1789, [[Ponova vas]] *1790, [[Slivnica]] *1791, [[Žalna]] *1792, [[Luče]] *1793, [[Ilova Gora]] *1794, [[Račna]] *1795, [[Velike Lipljene]] *1796, [[Cesta]] *1797, [[Zdenska vas]] *1798, [[Zagorica]] *1799, [[Videm Dobrepolje]] *1800, [[Podgora]] *1801, [[Kompolje]] *1802, [[Leskovec]] *1803, [[Metnaj]] *1804, [[Češnjice]] *1805, [[Bukovica]] *1806, [[Sobrače]] *1807, [[Temenica]] *1808, [[Male Dole]] *1809, [[Šentvid]] *1810, [[Stična]] *1811, [[Dobrava]] *1812, [[Dedni Dol]] *1813, [[Višnja Gora]] *1814, [[Kriška vas]] *1815, [[Draga]] *1816, [[Hudo]] *1817, [[Radohova vas]] *1818, [[Podboršt]] *1819, [[Velike Pece]] *1820, [[Gorenja vas]] *1821, [[Vrhe]] *1822, [[Muljava]] *1823, [[Dob]] *1824, [[Valična vas]] *1825, [[Zagradec]] *1826, [[Sušica]] *1827, [[Krka]] *1828, [[Podbukovje]] *1829, [[Veliko Globoko]] *1830, [[Ambrus]] *1831, [[Višnje]] *1832, [[Vače]] *1833, [[Sava pri Litiji]] *1834, [[Konj]] *1835, [[Hotič]] *1836, [[Kresnice]] *1837, [[Kresniški Vrh]] *1838, [[Litija]] *1839, [[Jablanica]] *1840, [[Polšnik]] *1841, [[Velika Goba]] *1842, [[Dole pri Litiji]] *1843, [[Prelesje]] *1844, [[Vodice]] *1845, [[Moravče]] *1846, [[Liberga]] *1847, [[Šmartno]] *1848, [[Štanga]] *1849, [[Vintarjevec]] *1850, [[Ježni Vrh]] *1851, [[Gradišče]] *1852, [[Poljane]] *1853, [[Okrog]] *1854, [[Tihaboj]] *1855, [[Hrastnik-Mesto]] *1856, [[Dol pri Hrastniku]] *1857, [[Marno]] *1858, [[Turje]] *1859, [[Gore]] *1860, [[Širje]] *1861, [[Obrežje]] *1862, [[Radeče]] *1863, [[Podkraj]] *1864, [[Svibno]] *1865, [[Njivice]] *1866, [[Hotemež]] *1867, [[Vrhovo]] *1868, [[Knezdol]] *1869, [[Čeče]] *1870, [[Ojstro]] *1871, [[Trbovlje]] *1872, [[Dobovec]] *1873, [[Hrastnik pri Trojanah]] *1874, [[Brezje]] *1875, [[Čemšenik]] *1876, [[Jesenovo]] *1877, [[Vrhe I]] *1878, [[Kotredež]] *1879, [[Ržiše]] *1880, [[Kolovrat]] *1881, [[Kandrše]] *1882, [[Zabava]] *1883, [[Šemnik]] *1884, [[Loke pri Zagorju]] *1885, [[Potoška vas]] *1886, [[Zagorje-Mesto]] *1887, [[Šentlambert]] *1888, [[Konjšica]] *1889, [[Podkum]] *1890, [[Črna]] *1891, [[Županje Njive]] *1892, [[Bistričica]] *1893, [[Stranje]] *1894, [[Godič]] *1895, [[Gozd]] *1896, [[Tučna]] *1897, [[Nevlje]] *1898, [[Mekinje]] *1899, [[Košiše]] *1900, [[Tunjice]] *1901, [[Mlaka]] *1902, [[Klanec]] *1903, [[Nasovče]] *1904, [[Kaplja vas]] *1905, [[Moste]] *1906, [[Suhadole]] *1907, [[Križ]] *1908, [[Podgorje]] *1909, [[Šmarca]] *1910, [[Volčji Potok]] *1911, [[Kamnik]] *1912, [[Palovče]] *1913, [[Podhruška]] *1914, [[Znojile]] *1915, [[Hruševka]] *1916, [[Loke]] *1917, [[Šmartno v Tuhinju]] *1918, [[Pšajnovica]] *1919, [[Zgornji Tuhinj]] *1920, [[Hribi]] *1921, [[Špitalič]] *1922, [[Zgornji Motnik]] *1923, [[Motnik]] *1924, [[Trojane]] *1925, [[Učak]] *1926, [[Šentožbolt]] *1927, [[Blagovica]] *1928, [[Češnjice]] *1929, [[Koreno]] *1930, [[Žirovše]] *1931, [[Krašnja]] *1932, [[Zlato Polje]] *1933, [[Lukovica]] *1934, [[Rafolče]] *1935, [[Rova]] *1936, [[Radomlje]] *1937, [[Homec]] *1938, [[Mengeš]] *1939, [[Dobeno]] *1940, [[Loka]] *1943, [[Dob]] *1944, [[Prevoje]] *1945, [[Krtina]] *1946, [[Studenec]] *1947, [[Spodnje Koseze]] *1948, [[Krašce]] *1949, [[Negastrn]] *1950, [[Limbarska Gora]] *1951, [[Zgornje Koseze]] *1952, [[Peče]] *1953, [[Drtija]] *1954, [[Velika vas]] *1955, [[Moravče]] *1956, [[Vrhpolje]] *1957, [[Trojica]] *1958, [[Brezovica]] *1959, [[Domžale]] *1961, [[Trzin]] *1962, [[Depala vas]] *1963, [[Študa]] *1964, [[Ihan]] *1965, [[Brdo]] *1966, [[Selo]] *1967, [[Moše]] *1968, [[Hraše]] *1969, [[Zapoge]] *1970, [[Smlednik]] *1971, [[Zbilje]] *1972, [[Senica]] *1973, [[Medvode]] *1974, [[Zgornje Pirniče]] *1975, [[Spodnje Pirniče]] *1976, [[Preska]] *1977, [[Sora]] *1978, [[Studenčice]] *1979, [[Žlebe]] *1980, [[Topol]] *1981, [[Golo Brdo]] *1982, [[Šujica]] *1983, [[Babna Gora]] *1984, [[Selo nad Polhovim Gradcem]] *1985, [[Črni Vrh]] *1986, [[Polhov Gradec]] *1987, [[Setnik]] *1988, [[Butajnova]] *1989, [[Šentjošt]] *1990, [[Žažar]] *1991, [[Vrzdenec]] *1992, [[Horjul]] *1993, [[Zaklanec]] *1994, [[Dobrova]] *1995, [[Podsmreka]] *1996, [[Log]] *1997, [[Blatna Brezovica]] *1998, [[Velika Ligojna]] *1999, [[Podlipa]] *2000, [[Zaplana]] *2001, [[Stara Vrhnika]] *2002, [[Vrhnika]] *2003, [[Verd]] *2004, [[Borovnica]] *2005, [[Breg]] *2006, [[Zabočevo]] *2007, [[Vrh]] *2008, [[Rovte]] *2009, [[Petkovec]] *2010, [[Žibrše]] *2011, [[Medvedje Brdo]] *2012, [[Novi Svet]] *2013, [[Hotedršica]] *2014, [[Ravnik]] *2015, [[Gorenji Logatec]] *2016, [[Blekova vas]] *2017, [[Dolenji Logatec]] *2018, [[Laze]] *2019, [[Grčarevec]] *2020, [[Ledinica]] *2021, [[Dobračeva]] *2022, [[Žirovski Vrh]] *2023, [[Žiri]] *2024, [[Vrsnik Ii]] *2025, [[Opale]] *2026, [[Pevno]] *2027, [[Stara Loka]] *2028, [[Dorfarje]] *2029, [[Stari Dvor]] *2030, [[Suha]] *2031, [[Godešič]] *2032, [[Reteče]] *2033, [[Draga]] *2034, [[Puštal]] *2035, [[Škofja Loka]] *2036, [[Sopotnica]] *2037, [[Podvrh]] *2038, [[Dolenčice]] *2039, [[Gorenja Ravan]] *2040, [[Podobeno]] *2041, [[Visoko]] *2042, [[Zminec]] *2043, [[Barbara]] *2044, [[Ožbolt]] *2045, [[Staniše]] *2046, [[Kovski Vrh]] *2047, [[Dobje]] *2048, [[Dolenje Brdo]] *2049, [[Hotavlje]] *2050, [[Leskovica]] *2051, [[Podjelovo Brdo]] *2052, [[Laniše]] *2053, [[Javorjev Dol]] *2054, [[Koprivnik]] *2055, [[Stara Oselica]] *2056, [[Trebija]] *2057, [[Gorenja vas]] *2058, [[Dolenja Dobrava]] *2059, [[Lučine]] *2060, [[Dražgoše]] *2061, [[Podlonk]] *2062, [[Studeno]] *2063, [[Kališe]] *2064, [[Selca]] *2065, [[Bukovščica]] *2066, [[Dolenja vas]] *2067, [[Bukovica]] *2068, [[Zgornja Luša]] *2069, [[Lenart]] *2070, [[Martinj Vrh]] *2071, [[Železniki]] *2072, [[Zali Log]] *2073, [[Danje]] *2074, [[Sorica]] *2075, [[Davča]] *2076, [[Zgornje Jezersko]] *2077, [[Spodnje Jezersko]] *2078, [[Kokra]] *2079, [[Šenturška Gora]] *2080, [[Štefanja Gora]] *2081, [[Olševek]] *2082, [[Tupaliče]] *2083, [[Breg ob Kokri]] *2084, [[Bela]] *2085, [[Babni Vrt]] *2086, [[Srednja vas]] *2087, [[Golnik]] *2088, [[Goriče]] *2089, [[Tenetiše]] *2090, [[Vojvodin Boršt I]] *2091, [[Vojvodin Boršt Ii]] *2092, [[Duplje]] *2093, [[Podbrezje]] *2094, [[Žeje]] *2095, [[Strahinj]] *2096, [[Naklo]] *2097, [[Okroglo]] *2098, [[Struževo]] *2099, [[Pivka]] *2100, [[Kranj]] *2101, [[Rupa]] *2102, [[Kokrica]] *2103, [[Predoslje]] *2104, [[Suha]] *2105, [[Britof]] *2106, [[Visoko]] *2107, [[Luže]] *2108, [[Velesovo]] *2109, [[Češnjevek]] *2110, [[Grad]] *2111, [[Pšata]] *2112, [[Šmartno]] *2113, [[Zalog]] *2114, [[Dobrava]] *2115, [[Lahovče]] *2116, [[Spodnji Brnik]] *2117, [[Zgornji Brnik]] *2118, [[Cerklje]] *2119, [[Šenčur]] *2120, [[Primskovo]] *2121, [[Klanec]] *2122, [[Huje]] *2123, [[Čirče]] *2124, [[Hrastje]] *2125, [[Voglje]] *2126, [[Trboje]] *2127, [[Nemilje]] *2128, [[Zgornja Besnica]] *2129, [[Spodnja Besnica]] *2130, [[Pševo]] *2131, [[Stražišče]] *2132, [[Bitnje]] *2133, [[Križna Gora]] *2134, [[Žabnica]] *2135, [[Drulovka]] *2136, [[Breg ob Savi]] *2137, [[Jama]] *2138, [[Praše]] *2139, [[Mavčiče]] *2140, [[Podreča]] *2141, [[Podljubelj]] *2142, [[Lom pod Storžičem]] *2143, [[Tržič]] *2144, [[Bistrica]] *2145, [[Leše]] *2146, [[Kovor]] *2147, [[Križe]] *2148, [[Senično]] *2149, [[Žiganja vas]] *2150, [[Zvirče]] *2151, [[Begunje]] *2152, [[Srednja vas]] *2153, [[Otok]] *2154, [[Nova vas]] *2155, [[Hraše]] *2156, [[Radovljica]] *2157, [[Predtrg]] *2158, [[Mošnje]] *2159, [[Brezje]] *2160, [[Ljubno]] *2161, [[Zaloše]] *2162, [[Dobrava pri Kropi]] *2163, [[Kamna Gorica]] *2164, [[Lancovo]] *2165, [[Kropa]] *2166, [[Češnjica pri Kropi]] *2167, [[Rateče]] *2168, [[Podkoren]] *2169, [[Kranjska Gora]] *2170, [[Gozd]] *2171, [[Dovje]] *2172, [[Hrušica]] *2173, [[Plavški Rovt]] *2174, [[Planina]] *2175, [[Jesenice]] *2176, [[Blejska Dobrava]] *2177, [[Javorniški Rovt]] *2178, [[Koroška Bela]] *2179, [[Potoki]] *2180, [[Žirovnica]] *2181, [[Zabreznica]] *2182, [[Doslovče]] *2183, [[Zasip]] *2184, [[Podhom]] *2185, [[Spodnje Gorje]] *2186, [[Višelnica I]] *2187, [[Zgornje Gorje]] *2188, [[Poljšica]] *2189, [[Rečica]] *2190, [[Bled]] *2191, [[Želeče]] *2192, [[Ribno]] *2193, [[Selo pri Bledu]] *2194, [[Bohinjska Bela]] *2195, [[Gorjuše]] *2196, [[Bohinjska Češnjica]] *2197, [[Bohinjska Srednja vas]] *2198, [[Studor]] *2199, [[Savica]] *2200, [[Bohinjska Bistrica]] *2201, [[Nomenj]] *2202, [[Nemški Rovt]] *2203, [[Trenta Leva]] *2204, [[Trenta Desna]] *2205, [[Strmec]] *2206, [[Log pod Mangartom]] *2207, [[Bovec]] *2208, [[Koritnica]] *2209, [[Soča Desna]] *2210, [[Soča Leva]] *2211, [[Čezsoča]] *2212, [[Žaga]] *2213, [[Srpenica]] *2214, [[Breginj]] *2215, [[Robidišče]] *2216, [[Logje]] *2217, [[Sedlo]] *2218, [[Borjana]] *2219, [[Kred]] *2220, [[Staro Selo]] *2221, [[Sužid]] *2222, [[Svino]] *2223, [[Kobarid]] *2224, [[Trnovo]] *2225, [[Drežnica]] *2226, [[Vrsno]] *2227, [[Smast]] *2228, [[Ladra]] *2229, [[Idrsko]] *2230, [[Livek]] *2231, [[Kamno]] *2232, [[Volarje]] *2233, [[Dolje]] *2234, [[Zatolmin]] *2235, [[Čadrg]] *2236, [[Žabče]] *2237, [[Ljubinj]] *2238, [[Podmelec]] *2239, [[Kneža]] *2240, [[Rut]] *2241, [[Stržišče]] *2242, [[Podbrdo]] *2243, [[Obloke]] *2244, [[Grahovo]] *2245, [[Ponikve]] *2246, [[Most na Soči]] *2247, [[Poljubinj]] *2248, [[Tolmin]] *2249, [[Volče]] *2250, [[Modrejce]] *2251, [[Kozaršče]] *2252, [[Čiginj]] *2253, [[Rute]] *2254, [[Sela]] *2255, [[Lom]] *2256, [[Idrija pri Bači]] *2257, [[Slap]] *2258, [[Pečine]] *2259, [[Šentviška Gora]] *2260, [[Prapetno Brdo]] *2261, [[Gorenja Trebuša]] *2262, [[Kal nad Kanalom]] *2263, [[Avče]] *2264, [[Doblar]] *2265, [[Ročinj]] *2266, [[Ajba]] *2267, [[Bodrež]] *2268, [[Vrh Kanalski]] *2269, [[Kanal]] *2270, [[Morsko]] *2271, [[Gorenja vas]] *2272, [[Idrija nad Kanalom]] *2273, [[Ukanje]] *2274, [[Anhovo]] *2275, [[Plave]] *2276, [[Deskle]] *2277, [[Mirnik]] *2278, [[Kožbana]] *2279, [[Krasno]] *2280, [[Vrhovlje]] *2281, [[Šmartno]] *2282, [[Vedrijan]] *2283, [[Višnjevik]] *2284, [[Neblo]] *2285, [[Biljana]] *2286, [[Medana]] *2287, [[Vipolže]] *2288, [[Kozana]] *2289, [[Cerovo]] *2290, [[Kojsko]] *2291, [[Podsabotin]] *2292, [[Šmaver]] *2293, [[Grgar]] *2294, [[Bate]] *2295, [[Banjšice]] *2296, [[Lokovec]] *2297, [[Čepovan]] *2298, [[Lazna]] *2299, [[Lokve]] *2300, [[Trnovo]] *2301, [[Ravnica]] *2302, [[Kromberk]] *2303, [[Solkan]] *2304, [[Nova Gorica]] *2306, [[Rožna Dolina]] *2307, [[Stara Gora]] *2308, [[Loke]] *2309, [[Šmihel]] *2310, [[Ozeljan]] *2311, [[Vitovlje]] *2312, [[Osek]] *2313, [[Šempas]] *2314, [[Vogrsko]] *2315, [[Šempeter]] *2316, [[Vrtojba]] *2318, [[Bilje]] *2319, [[Bukovica]] *2320, [[Prvačina]] *2321, [[Gradišče]] *2322, [[Renče]] *2323, [[Vrtoče]] *2324, [[Orehovlje]] *2325, [[Miren]] *2326, [[Rupa]] *2327, [[Gabrje ob Vipavi]] *2328, [[Opatje Selo]] *2329, [[Nova vas]] *2330, [[Sela na Krasu]] *2331, [[Vojščica]] *2332, [[Kostanjevica na Krasu]] *2333, [[Temnica]] *2334, [[Lipa]] *2335, [[Dornberk]] *2336, [[Branik]] *2337, [[Bukovo]] *2338, [[Jesenica]] *2339, [[Gorje]] *2340, [[Labinje]] *2341, [[Dolenji Novaki]] *2342, [[Gorenji Novaki]] *2343, [[Planina]] *2344, [[Cerkno]] *2345, [[Zakriž]] *2346, [[Orehek]] *2347, [[Police]] *2348, [[Reka - Ravne]] *2349, [[Šebrelje]] *2350, [[Otalež]] *2351, [[Idrijske Krnice]] *2352, [[Spodnja Kanomlja]] *2353, [[Srednja Kanomlja]] *2354, [[Gorenja Kanomlja]] *2355, [[Vojsko]] *2356, [[Čekovnik]] *2357, [[Idrija - mesto ]] *2358, [[Spodnja Idrija]] *2359, [[Ledine]] *2360, [[Vrsnik I]] *2361, [[Dole]] *2362, [[Jelični Vrh]] *2363, [[Idrijski Log]] *2364, [[Godovič]] *2365, [[Črni Vrh]] *2366, [[Zadlog]] *2367, [[Kanji Dol]] *2368, [[Lome]] *2369, [[Javornik]] *2370, [[Dol-Otlica]] *2371, [[Kovk]] *2372, [[Križna Gora]] *2373, [[Col]] *2374, [[Vodice]] *2375, [[Podkraj]] *2376, [[Višnje]] *2377, [[Sanabor]] *2378, [[Vrhpolje]] *2379, [[Budanje]] *2380, [[Šturje]] *2381, [[Lokavec]] *2382, [[Stomaž]] *2383, [[Vrtovin]] *2384, [[Črniče]] *2385, [[Gojače]] *2386, [[Batuje]] *2387, [[Selo]] *2388, [[Kamnje]] *2389, [[Skrilje]] *2390, [[Dobravlje]] *2391, [[Vipavski Križ]] *2392, [[Ajdovščina]] *2393, [[Ustje]] *2394, [[Velike Žablje]] *2395, [[Brje]] *2396, [[Šmarje]] *2397, [[Gaberje]] *2398, [[Erzelj]] *2399, [[Planina]] *2400, [[Slap]] *2401, [[Vipava]] *2402, [[Lože]] *2403, [[Goče]] *2404, [[Podraga]] *2405, [[Podnanos]] *2406, [[Nanos]] *2407, [[Lozice]] *2408, [[Brestovica]] *2409, [[Ivanji Grad]] *2410, [[Sveto]] *2411, [[Škrbina]] *2412, [[Komen]] *2413, [[Mali Dol]] *2414, [[Tomačevica]] *2415, [[Kobjeglava]] *2416, [[Štanjel]] *2417, [[Hruševica]] *2418, [[Kobdilj]] *2419, [[Koboli]] *2420, [[Štjak]] *2421, [[Avber]] *2422, [[Kopriva]] *2423, [[Gabrovica]] *2424, [[Volčji Grad]] *2425, [[Gorjansko]] *2426, [[Brje]] *2427, [[Veliki Dol]] *2428, [[Salež]] *2429, [[Pliskovica]] *2430, [[Krajna vas]] *2431, [[Skopo]] *2432, [[Dutovlje]] *2433, [[Veliki Repen]] *2434, [[Voglje]] *2435, [[Križ]] *2436, [[Tomaj]] *2437, [[Utovlje]] *2438, [[Kazlje]] *2439, [[Griže]] *2440, [[Veliko Polje]] *2441, [[Dolenja vas]] *2442, [[Štorje]] *2443, [[Senadole]] *2444, [[Gabrče]] *2445, [[Potoče]] *2446, [[Laže]] *2447, [[Senožeče]] *2448, [[Gornje Vreme]] *2449, [[Vremski Britof]] *2450, [[Famlje]] *2451, [[Dolnje Ležeče]] *2452, [[Divača]] *2453, [[Povir]] *2454, [[Merče]] *2455, [[Sežana]] *2456, [[Trebče]] *2457, [[Gropada]] *2458, [[Bazovica]] *2459, [[Lokev]] *2460, [[Naklo]] *2461, [[Dane]] *2462, [[Podgrad]] *2463, [[Škoflje]] *2464, [[Barka]] *2465, [[Vareje]] *2466, [[Misliče]] *2467, [[Vatovlje]] *2468, [[Kozjane]] *2469, [[Dolenja Planina]] *2470, [[Gorenja Planina]] *2471, [[Kačja vas]] *2472, [[Strmica]] *2473, [[Studeno]] *2474, [[Bukovje]] *2475, [[Šmihel pod Nanosom]] *2476, [[Landol]] *2477, [[Zagon]] *2478, [[Hrašče]] *2479, [[Studenec]] *2480, [[Hrenovice]] *2481, [[Velika Brda]] *2482, [[Strane]] *2483, [[Razdrto]] *2484, [[Hruševje]] *2485, [[Rakulik]] *2486, [[Orehek]] *2487, [[Rakitnik]] *2488, [[Zalog]] *2489, [[Stara vas]] *2490, [[Postojna]] *2491, [[Matenja vas]] *2492, [[Slavina]] *2493, [[Volče]] *2494, [[Košana]] *2495, [[Suhorje]] *2496, [[Stara Sušica]] *2497, [[Nadanje Selo]] *2498, [[Narin]] *2499, [[Kal]] *2500, [[Selce]] *2501, [[Petelinje]] *2502, [[Radohova vas]] *2503, [[Parje]] *2504, [[Zagorje]] *2505, [[Jurišče]] *2506, [[Palčje]] *2507, [[Trnje]] *2508, [[Snežnik]] *2509, [[Bač]] *2510, [[Koritnice]] *2511, [[Knežak]] *2512, [[Šembije]] *2513, [[Podstenje]] *2514, [[Mereče]] *2515, [[Ratečevo Brdo]] *2516, [[Kilovče]] *2517, [[Prem]] *2518, [[Janeževo Brdo]] *2519, [[Ostrožno Brdo]] *2520, [[Prelože]] *2521, [[Čelje]] *2522, [[Smrje]] *2523, [[Topolc]] *2524, [[Trnovo]] *2525, [[Ilirska Bistrica]] *2526, [[Vrbovo]] *2527, [[Jasen]] *2528, [[Koseze]] *2529, [[Zarečica]] *2530, [[Dobropolje]] *2531, [[Zarečje]] *2532, [[Brce]] *2533, [[Zajelšje]] *2534, [[Tominje]] *2535, [[Harije]] *2536, [[Sabonje]] *2537, [[Pavlica]] *2538, [[Studena Gora]] *2539, [[Velika Bukovica]] *2540, [[Mala Bukovica]] *2541, [[Dolnji Zemon]] *2542, [[Gornji Zemon]] *2543, [[Jablanica]] *2544, [[Trpčane]] *2545, [[Podgraje]] *2546, [[Zabiče]] *2547, [[Sušak]] *2548, [[Novokračine]] *2549, [[Jelšane]] *2550, [[Dolenje]] *2551, [[Veliko Brdo]] *2552, [[Starod]] *2553, [[Gročana]] *2554, [[Rodik]] *2555, [[Draga]] *2557, [[Ocizla]] *2558, [[Prešnica]] *2559, [[Materija]] *2560, [[Hrpelje]] *2561, [[Brezovica]] *2562, [[Artviže]] *2563, [[Tatre]] *2564, [[Rjavče]] *2565, [[Pregarje]] *2566, [[Gaberk]] *2567, [[Huje]] *2568, [[Male Loče]] *2569, [[Javorje]] *2570, [[Ritomeče]] *2571, [[Kovčice]] *2572, [[Hotična]] *2573, [[Slivje]] *2574, [[Markovščina]] *2575, [[Gradišče]] *2576, [[Obrov]] *2577, [[Hrušica]] *2578, [[Podbeže]] *2579, [[Podgrad]] *2580, [[Račice]] *2581, [[Poljane]] *2582, [[Golac]] *2583, [[Podgorje]] *2584, [[Zazid]] *2585, [[Rakitovec]] *2589, [[Plavje]] *2590, [[Hribi]] *2592, [[Jernej]] *2593, [[Oltra]] *2594, [[Ankaran]] *2595, [[Škofije]] *2596, [[Tinjan]] *2597, [[Osp]] *2598, [[Socerb]] *2599, [[Črnotiče]] *2600, [[Črni Kal]] *2601, [[Gabrovica]] *2602, [[Rožar]] *2603, [[Dekani]] *2604, [[Bertoki]] *2605, [[Koper]] *2606, [[Semedela]] *2607, [[Gažon]] *2608, [[Šmarje]] *2609, [[Pomjan]] *2610, [[Vanganel]] *2611, [[Marezige]] *2612, [[Sveti Anton]] *2613, [[Truške]] *2614, [[Kubed]] *2615, [[Loka]] *2616, [[Podpeč]] *2617, [[Hrastovlje]] *2618, [[Movraž]] *2619, [[Sočerga]] *2620, [[Pregara]] *2621, [[Gradin]] *2622, [[Topolovec]] *2623, [[Boršt]] *2624, [[Koštabona]] *2625, [[Krkavče]] *2626, [[Izola]] *2628, [[Malija]] *2629, [[Dvori nad Izolo]] *2630, [[Piran]] *2631, [[Portorož]] *2632, [[Sečovlje]] *2633, [[Raven]] *2634, [[Nova vas]] *2635, [[Rogaška Slatina]] *2636, [[Bežigrad]] *2637, [[Prihodi]] *2638, [[Podmežaklja]] *2639, [[Zvodno]] *2640, [[Hrastnik]] *2641, [[Zagorje]] *2642, [[Grosuplje]] *2643, [[Zasadi]] *2644, [[Višelnica Ii]] *2645, [[Paka Ii]] *2646, [[Srednji Dolič]] *2647, [[Bezovje]] *2648, [[Peračica]] *2649, [[Izlake]] *2650, [[Debro]] *2651, [[Požnica]] *2652, [[Ogorevc]] *2653, [[Pšata]] *2654, [[Gozd Reka]] *2655, [[Račica]] *2656, [[Ribče]] *2657, [[Pečice]] *2658, [[Osredek]] *2659, [[Spodnje Selce]] *2660, [[Spodnja Ponkvica]] *2661, [[Gaj]] *2662, [[Malkovec]] *2663, [[Mravljevi]] *2664, [[Spodnja Branica]] *2665, [[Zgornji Dražen Vrh]] *2666, [[Selce]] *2667, [[Spodnji Vurmat]] *2668, [[Gojška Planina]] *2669, [[Paški Kozjak]] *2670, [[Lažiše]] *2671, [[Podpeč]] *2672, [[Prapretno]] *2673, [[Spodnja Pohanca]] *2674, [[Žavcarjev Vrh]] *2675, [[Vranoviči]] *2676, [[Cerkvišče]] *2677, [[Prule]] *2678, [[Golovec]] *2679, [[Gradišče Ii]] *2680, [[Nove Jarše]] *2681, [[Brinje Ii]] *2682, [[Brdo]] *2683, [[Grič]] *2684, [[Drenik]] *2685, [[Šavna Peč]] *2686, [[Zavrate]] *2687, [[Boben]] *2688, [[Studence]] *2689, [[Čebine]] *2690, [[Prapreče]] *2691, [[Rakitovec]] *2692, [[Smrečje]] *2693, [[Log]] *2695, [[Planica]] *2696, [[Vojščica]] *2697, [[Kanalski Lom]] *2698, [[Bukovski Vrh]] *2699, [[Utre]] *2700, [[Rakov Škocjan]] *2701, [[Dolanci]] *2702, [[Kodreti]] *2703, [[Hrušica]] *2704, [[Jurjeva Dolina]] *2705, [[Leskova Dolina]] *2706, [[Zelena Jama]] *2707, [[Bevško]] *2708, [[Rodež]] *2709, [[Javorje]] *2710, [[Glažuta]] *2711, [[Spodnji Vrhov Dol]] *2712, [[Dobrava]] *2713, [[Ob Železnici]] *2714, [[Vrhe II]] *2715, [[Cetore]] 8wsysszl3klyac5tkju10tlcbm6hamw 6684723 6684694 2026-06-03T17:42:31Z Andrejj 94 np 6684723 wikitext text/x-wiki [[Katastrska občina]] *0001, [[Hodoš]] *0002, [[Suhi Vrh]] *0003, [[Dolenci]] *0004, [[Budinci]] *0005, [[Markovci]] *0006, [[Čepinci]] *0007, [[Lucova]] *0008, [[Neradnovci]] *0009, [[Martinje]] *0010, [[Boreča]] *0011, [[Ženavlje]] *0012, [[Šulinci]] *0013, [[Stanjevci]] *0014, [[Gornji Petrovci]] *0015, [[Adrijanci]] *0016, [[Peskovci]] *0017, [[Šalovci]] *0018, [[Krplivnik]] *0019, [[Domanjševci]] *0020, [[Križevci]] *0021, [[Panovci]] *0022, [[Kukeč]] *0023, [[Trdkova]] *0024, [[Matjaševci]] *0025, [[Dolič]] *0026, [[Kuzma]] *0027, [[Gornji Slaveči]] *0028, [[Sotina]] *0029, [[Serdica]] *0030, [[Ocinje]] *0031, [[Kramarovci]] *0032, [[Nuskova]] *0033, [[Rogašovci]] *0034, [[Sveti Jurij]] *0035, [[Fikšinci]] *0036, [[Večeslavci]] *0037, [[Dolnji Slaveči]] *0038, [[Grad]] *0039, [[Vidonci]] *0040, [[Otovci]] *0041, [[Mačkovci]] *0042, [[Prosečka vas]] *0043, [[Kovačevci]] *0044, [[Poznanovci]] *0045, [[Radovci]] *0046, [[Kruplivnik]] *0047, [[Motovilci]] *0048, [[Pertoča]] *0049, [[Ropoča]] *0050, [[Gerlinci]] *0051, [[Krašči]] *0052, [[Vadarci]] *0053, [[Bodonci]] *0054, [[Pečarovci]] *0055, [[Dankovci]] *0056, [[Kuštanovci]] *0057, [[Košarovci]] *0058, [[Dolina]] *0059, [[Moščanci]] *0060, [[Vaneča]] *0061, [[Šalamenci]] *0062, [[Zenkovci]] *0064, [[Beznovci]] *0065, [[Topolovci]] *0066, [[Domajinci]] *0067, [[Gornji Črnci]] *0068, [[Korovci]] *0069, [[Cankova]] *0070, [[Skakovci]] *0071, [[Strukovci]] *0072, [[Puževci]] *0073, [[Lemerje]] *0074, [[Brezovci]] *0075, [[Predanovci]] *0076, [[Gorica]] *0077, [[Puconci]] *0078, [[Sebeborci]] *0079, [[Bokrači]] *0080, [[Krnci]] *0081, [[Ivanovci]] *0082, [[Kančevci]] *0083, [[Lončarovci]] *0084, [[Ratkovci]] *0085, [[Berkovci]] *0086, [[Ivanjševci]] *0087, [[Središče]] *0088, [[Prosenjakovci]] *0089, [[Selo]] *0090, [[Fokovci]] *0091, [[Andrejci]] *0092, [[Moravci]] *0093, [[Tešanovci]] *0094, [[Vučja Gomila]] *0095, [[Čikečka vas]] *0096, [[Pordašinci]] *0097, [[Motvarjevci]] *0098, [[Bukovnica]] *0099, [[Filovci]] *0100, [[Bogojina]] *0101, [[Ivanci]] *0102, [[Mlajtinci]] *0103, [[Lukačevci]] *0104, [[Rakičan]] *0105, [[Murska Sobota]] *0106, [[Noršinci]] *0107, [[Martjanci]] *0108, [[Nemčavci]] *0109, [[Markišavci]] *0110, [[Polana]] *0111, [[Černelavci]] *0112, [[Veščica]] *0113, [[Kupšinci]] *0114, [[Vanča vas]] *0115, [[Rankovci]] *0116, [[Borejci]] *0117, [[Krajna]] *0118, [[Gederovci]] *0119, [[Sodišinci]] *0120, [[Murski Petrovci]] *0121, [[Petanjci]] *0122, [[Tišina]] *0123, [[Tropovci]] *0124, [[Gradišče]] *0125, [[Murski Črnci]] *0126, [[Satahovci]] *0127, [[Krog]] *0128, [[Bakovci]] *0129, [[Gančani]] *0130, [[Lipa]] *0131, [[Beltinci]] *0132, [[Bratonci]] *0133, [[Lipovci]] *0134, [[Dokležovje]] *0135, [[Ižakovci]] *0136, [[Melinci]] *0137, [[Odranci]] *0138, [[Trnje v Prekmurju]] *0139, [[Žižki]] *0140, [[Črenšovci]] *0141, [[Gornja Bistrica]] *0142, [[Srednja Bistrica]] *0143, [[Dolnja Bistrica]] *0144, [[Kobilje]] *0145, [[Žitkovci]] *0146, [[Dobrovnik]] *0147, [[Strehovci]] *0148, [[Renkovci]] *0149, [[Turnišče]] *0150, [[Gomilica]] *0151, [[Brezovica v Prekmurju]] *0152, [[Nedelica]] *0153, [[Radmožanci]] *0154, [[Kamovci]] *0155, [[Genterovci]] *0156, [[Mostje pri Lendavi]] *0157, [[Dolga vas pri Lendavi]] *0158, [[Banuta]] *0159, [[Mala Polana]] *0160, [[Velika Polana]] *0161, [[Hotiza]] *0162, [[Kapca]] *0163, [[Kot pri Muri]] *0164, [[Gaberje]] *0165, [[Lakoš]] *0166, [[Lendava]] *0167, [[Čentiba]] *0168, [[Dolina pri Lendavi]] *0169, [[Petišovci]] *0170, [[Pince]] *0171, [[Vratji Vrh]] *0172, [[Vratja vas]] *0173, [[Podgorje]] *0174, [[Konjišče]] *0175, [[Drobtinci]] *0176, [[Grabe]] *0177, [[Nasova]] *0178, [[Žiberci]] *0179, [[Žepovci]] *0180, [[Črnci]] *0181, [[Apače]] *0182, [[Segovci]] *0183, [[Lutverci]] *0184, [[Gornja Radgona]] *0186, [[Mele]] *0187, [[Črešnjevci]] *0188, [[Police]] *0189, [[Hercegovščak]] *0190, [[Lomanoše]] *0191, [[Plitvica]] *0192, [[Plitvički Vrh]] *0193, [[Spodnja Ščavnica]] *0194, [[Lastomerci]] *0195, [[Zbigovci]] *0196, [[Orehovski Vrh]] *0197, [[Orehovci]] *0198, [[Boračeva]] *0199, [[Šratovci]] *0200, [[Radenci]] *0201, [[Rihtarovci]] *0202, [[Kapelski Vrh]] *0203, [[Očeslavci]] *0204, [[Janžev Vrh]] *0205, [[Stavešinci]] *0206, [[Ivanjševci]] *0207, [[Radvenci]] *0208, [[Negova]] *0209, [[Kunova]] *0210, [[Gornji Ivanjci]] *0211, [[Spodnji Ivanjci]] *0212, [[Okoslavci]] *0213, [[Dragotinci]] *0214, [[Rožički Vrh]] *0215, [[Stanetinci]] *0216, [[Hrašenski-Rački Vrh]] *0217, [[Murščak]] *0218, [[Hrastje-Mota]] *0219, [[Murski Vrh]] *0220, [[Selišči]] *0221, [[Slaptinci]] *0222, [[Jamna]] *0223, [[Blaguš]] *0224, [[Grabonoš]] *0225, [[Kraljevci]] *0226, [[Sovjak]] *0227, [[Terbegovci]] *0228, [[Galušak]] *0229, [[Kokolajnščak]] *0230, [[Vučja vas]] *0231, [[Bučečovci]] *0232, [[Stara Nova vas]] *0233, [[Bunčani]] *0234, [[Veržej]] *0235, [[Iljaševci]] *0236, [[Križevci]] *0237, [[Grlava]] *0238, [[Krištanci]] *0239, [[Krapje]] *0240, [[Mota]] *0241, [[Cven]] *0242, [[Babinci]] *0243, [[Noršinci]] *0244, [[Lukavci]] *0245, [[Ključarovci pri Ljutomeru]] *0246, [[Boreci]] *0247, [[Logarovci]] *0248, [[Precetinci]] *0249, [[Kuršinci]] *0250, [[Berkovci]] *0251, [[Bolehnečici]] *0252, [[Bučkovci]] *0253, [[Drakovci]] *0254, [[Moravci]] *0255, [[Godemarci]] *0256, [[Radoslavci]] *0257, [[Branoslavci]] *0258, [[Cezanjevci]] *0259, [[Ljutomer]] *0260, [[Kamenščak]] *0261, [[Stara Cesta]] *0262, [[Desnjak]] *0263, [[Mekotnjak]] *0264, [[Radomerje]] *0265, [[Gresovščak]] *0266, [[Plešivica]] *0267, [[Ilovci]] *0268, [[Slamnjak]] *0269, [[Rinčetova Graba]] *0270, [[Nunska Graba]] *0271, [[Presika]] *0272, [[Stročja vas]] *0273, [[Pristava]] *0274, [[Globoka]] *0275, [[Veščica]] *0276, [[Razkrižje]] *0277, [[Šafarsko]] *0278, [[Gibina]] *0279, [[Trnovci]] *0280, [[Rucmanci]] *0281, [[Rakovci]] *0282, [[Savci]] *0283, [[Tomaž]] *0284, [[Mala vas]] *0285, [[Bratonečice]] *0286, [[Senik pri Tomažu]] *0287, [[Ključarovci pri Ormožu]] *0288, [[Koračice]] *0289, [[Pršetinci]] *0290, [[Lahonci]] *0291, [[Žvab]] *0292, [[Runeč]] *0293, [[Stanovno]] *0294, [[Ivanjkovci]] *0295, [[Žerovinci]] *0296, [[Cerovec - Stanka Vraza]] *0297, [[Veličane]] *0298, [[Mihalovci]] *0299, [[Mali Brebrovnik]] *0300, [[Veliki Brebrovnik]] *0301, [[Vinski Vrh]] *0302, [[Miklavž]] *0303, [[Hermanci]] *0304, [[Gomila]] *0305, [[Kog]] *0306, [[Vuzmetinci]] *0307, [[Kajžar]] *0308, [[Zasavci]] *0309, [[Lačaves]] *0310, [[Jastrebci]] *0311, [[Vodranci]] *0312, [[Vitan]] *0313, [[Šalovci pri Središču]] *0314, [[Hum]] *0315, [[Pavlovski Vrh]] *0316, [[Libanja]] *0317, [[Pavlovci]] *0318, [[Hardek]] *0319, [[Litmerk]] *0320, [[Lešnica pri Ormožu]] *0321, [[Šardinje]] *0322, [[Vičanci]] *0323, [[Senešci]] *0324, [[Sodinci]] *0325, [[Strjanci]] *0326, [[Bresnica]] *0327, [[Podgorci]] *0328, [[Osluševci]] *0329, [[Cvetkovci]] *0330, [[Trgovišče]] *0331, [[Velika Nedelja]] *0332, [[Ormož]] *0333, [[Pušenci]] *0334, [[Frankovci]] *0335, [[Loperšice]] *0336, [[Obrež]] *0337, [[Grabe pri Središču]] *0338, [[Središče]] *0339, [[Novinci]] *0340, [[Slavšina]] *0341, [[Rjavci]] *0342, [[Hvaletinci]] *0343, [[Vitomarci]] *0344, [[Drbetinci]] *0345, [[Trnovska vas]] *0346, [[Biš]] *0347, [[Bišečki Vrh]] *0348, [[Trnovski Vrh]] *0349, [[Ločki Vrh]] *0350, [[Ločič]] *0351, [[Svetinci]] *0352, [[Desenci]] *0353, [[Grlinci]] *0354, [[Zagorci]] *0355, [[Senčak]] *0356, [[Sakušak]] *0357, [[Bodkovci]] *0358, [[Juršinci]] *0359, [[Dragovič]] *0360, [[Gradiščak]] *0361, [[Levanjci]] *0362, [[Dolič]] *0363, [[Destrnik]] *0364, [[Vintarovci]] *0365, [[Jiršovci]] *0366, [[Krčevina pri Vurbergu]] *0367, [[Grajenščak]] *0368, [[Drstelja]] *0369, [[Janežovci]] *0370, [[Janežovski Vrh]] *0371, [[Zgornji Velovlek]] *0372, [[Spodnji Velovlek]] *0373, [[Mostje]] *0374, [[Kukava]] *0375, [[Rotman]] *0376, [[Hlaponci]] *0377, [[Polenšak]] *0378, [[Bratislavci]] *0379, [[Polenci]] *0380, [[Prerad]] *0381, [[Tibolci]] *0382, [[Slomi]] *0383, [[Mezgovci]] *0384, [[Dornava]] *0385, [[Podvinci]] *0386, [[Pacinje]] *0387, [[Kicar]] *0388, [[Rogoznica]] *0389, [[Nova vas pri Ptuju]] *0390, [[Mestni Vrh]] *0391, [[Grajena]] *0392, [[Krčevina pri Ptuju]] *0393, [[Slovenja vas]] *0394, [[Gerečja vas]] *0395, [[Hajdoše]] *0396, [[Skorba]] *0397, [[Hajdina]] *0399, [[Draženci]] *0400, [[Ptuj]] *0401, [[Brstje]] *0402, [[Spuhlja]] *0403, [[Borovci]] *0404, [[Prvenci]] *0405, [[Sobetinci]] *0406, [[Zagojiči]] *0407, [[Moškanjci]] *0408, [[Gorišnica]] *0409, [[Zamušani]] *0410, [[Formin]] *0411, [[Gajevci]] *0412, [[Mala vas]] *0413, [[Muretinci]] *0414, [[Stojnci]] *0415, [[Bukovci]] *0416, [[Nova vas pri Markovcih]] *0417, [[Markovci]] *0418, [[Zabovci]] *0419, [[Šturmovci]] *0420, [[Pobrežje]] *0421, [[Lancova vas]] *0422, [[Sela, Videm|Sela]] *0423, [[Trnovec]] *0424, [[Apače]] *0425, [[Lovrenc na Dravskem Polju]] *0426, [[Župečja vas]] *0427, [[Pleterje]] *0428, [[Mihovce]] *0429, [[Dragonja vas]] *0430, [[Cirkovce]] *0431, [[Starošince]] *0432, [[Spodnje Jablane]] *0433, [[Zgornje Jablane]] *0434, [[Pongrce]] *0435, [[Šikole]] *0436, [[Sestrže]] *0437, [[Podlože]] *0438, [[Lešje]] *0439, [[Ptujska Gora]] *0440, [[Doklece]] *0441, [[Stogovci]] *0442, [[Skrblje]] *0443, [[Janški Vrh]] *0444, [[Bolečka vas]] *0445, [[Zgornja Pristava]] *0446, [[Jurovci]] *0447, [[Dravinjski Vrh]] *0448, [[Vareja]] *0449, [[Ljubstava]] *0450, [[Majski Vrh]] *0451, [[Gorca]] *0452, [[Dolena]] *0453, [[Rodni Vrh]] *0454, [[Jablovec]] *0455, [[Zakl]] *0456, [[Dežno]] *0457, [[Podlehnik]] *0458, [[Spodnji Leskovec]] *0459, [[Repišče]] *0460, [[Dravci]] *0461, [[Gradišča]] *0462, [[Dolane]] *0463, [[Veliki Vrh]] *0464, [[Belski Vrh]] *0465, [[Hrastovec]] *0466, [[Zavrč]] *0467, [[Goričak]] *0468, [[Drenovec]] *0469, [[Turški Vrh]] *0470, [[Korenjak]] *0471, [[Pestike]] *0472, [[Gorenjski Vrh]] *0473, [[Brezovec]] *0474, [[Cirkulane]] *0475, [[Gruškovec]] *0476, [[Meje]] *0477, [[Medribnik]] *0478, [[Paradiž]] *0479, [[Pristava]] *0480, [[Pohorje]] *0481, [[Slatina]] *0482, [[Mali Okič]] *0483, [[Veliki Okič]] *0484, [[Gradišče]] *0485, [[Skorišnjak]] *0486, [[Belavšek]] *0487, [[Zgornji Leskovec]] *0488, [[Trdobojci]] *0489, [[Mala Varnica]] *0490, [[Velika Varnica]] *0491, [[Ložina]] *0492, [[Gruškovje]] *0493, [[Sedlašek]] *0494, [[Stanošina]] *0495, [[Kozminci]] *0496, [[Strajna]] *0497, [[Dobrina]] *0498, [[Kočice]] *0499, [[Sitež]] *0500, [[Bolfenk]] *0501, [[Sveča]] *0502, [[Stoperce]] *0503, [[Kupčinji Vrh]] *0504, [[Nadole]] *0505, [[Čermožiše]] *0506, [[Žetale]] *0507, [[Lokavec]] *0508, [[Rožengrunt]] *0509, [[Zgornja Ščavnica]] *0510, [[Spodnji Dražen Vrh]] *0511, [[Žitence]] *0512, [[Ledinek]] *0513, [[Kremberk]] *0514, [[Krivi Vrh]] *0515, [[Zgornja Ročica]] *0516, [[Drvanja]] *0517, [[Ihova]] *0518, [[Trije Kralji]] *0519, [[Trotkova]] *0520, [[Benedikt]] *0521, [[Spodnja Ročica]] *0522, [[Spodnji Žerjavci]] *0523, [[Zgornji Žerjavci]] *0524, [[Žice]] *0525, [[Spodnji Gasteraj]] *0526, [[Srednji Gasteraj]] *0527, [[Zgornji Gasteraj]] *0528, [[Malna]] *0529, [[Jurovski Dol]] *0530, [[Partinje]] *0531, [[Varda]] *0532, [[Lenart v Slovenskih Goricah]] *0533, [[Spodnji Porčič]] *0534, [[Zgornji Porčič]] *0535, [[Stari Porčič]] *0536, [[Gradišče v Slovenskih Goricah]] *0537, [[Zgornje Verjane]] *0538, [[Osek]] *0539, [[Brengova]] *0540, [[Cogetinci]] *0541, [[Cerkvenjak]] *0542, [[Andrenci]] *0543, [[Župetinci]] *0544, [[Smolinci]] *0545, [[Čagona]] *0546, [[Spodnje Verjane]] *0547, [[Spodnja Senarska]] *0548, [[Zgornja Senarska]] *0549, [[Radehova]] *0550, [[Zamarkova]] *0551, [[Močna]] *0552, [[Vinička vas]] *0553, [[Zgornja Voličina]] *0554, [[Spodnja Voličina]] *0555, [[Šetarova]] *0556, [[Gočova]] *0557, [[Nadbišec]] *0558, [[Zavrh]] *0559, [[Črmljenšak]] *0561, [[Straže]] *0562, [[Rogoznica]] *0563, [[Ceršak]] *0564, [[Šentilj v Slovenskih Goricah]] *0565, [[Selnica ob Muri]] *0566, [[Sladki Vrh]] *0567, [[Zgornja Velka]] *0568, [[Trate]] *0569, [[Spodnja Velka]] *0570, [[Ploderšnica]] *0571, [[Ročica]] *0572, [[Spodnje Hlapje]] *0573, [[Zgornje Hlapje]] *0574, [[Počenik]] *0575, [[Šomat]] *0576, [[Srebotje]] *0577, [[Zgornji Jakobski Dol]] *0578, [[Polička vas]] *0579, [[Polički Vrh]] *0580, [[Vajgen]] *0581, [[Kaniža]] *0582, [[Štrihovec]] *0583, [[Cirknica]] *0584, [[Zgornje Dobrenje]] *0585, [[Kresnica]] *0586, [[Podigrac]] *0587, [[Ciringa]] *0588, [[Svečina]] *0589, [[Slatina]] *0590, [[Špičnik]] *0591, [[Slatinski Dol]] *0592, [[Plač]] *0593, [[Zgornje Vrtiče]] *0594, [[Spodnje Vrtiče]] *0595, [[Plintovec]] *0596, [[Zgornja Kungota]] *0597, [[Jedlovnik]] *0598, [[Grušena]] *0599, [[Jurski Vrh]] *0600, [[Pesnica]] *0601, [[Vršnik]] *0602, [[Gaj nad Mariborom]] *0603, [[Kozjak]] *0604, [[Gradiška]] *0605, [[Spodnje Dobrenje]] *0606, [[Ranca]] *0607, [[Jelenče]] *0608, [[Gačnik]] *0609, [[Jareninski Dol]] *0610, [[Jareninski Vrh]] *0611, [[Vukovski Vrh]] *0612, [[Vukovski Dol]] *0613, [[Flekušek]] *0614, [[Spodnji Jakobski Dol]] *0615, [[Vukovje]] *0616, [[Kušernik]] *0617, [[Vosek, Pesnica|Vosek]] *0618, [[Pesniški Dvor]] *0619, [[Dolnja Počehova]] *0620, [[Rošpoh, Kungota|Mali Rošpoh]] *0621, [[Morski Jarek]] *0622, [[Šober]] *0623, [[Zgornji Slemen]] *0624, [[Veliki Boč]] *0625, [[Gradišče]] *0626, [[Zgornji Boč]] *0627, [[Spodnji Boč]] *0628, [[Zgornja Selnica]] *0629, [[Janževa Gora]] *0630, [[Gerečja vas]] *0631, [[Spodnja Selnica]] *0632, [[Spodnji Slemen]] *0633, [[Srednje]] *0634, [[Jelovec]] *0635, [[Brestrnica]] *0636, [[Kamnica]] *0637, [[Rošpoh]] *0638, [[Krčevina]] *0639, [[Počehova]] *0640, [[Pekel]] *0641, [[Dragučova]] *0642, [[Pernica]] *0643, [[Ložane]] *0644, [[Ruperče]] *0645, [[Grušova]] *0646, [[Metava]] *0647, [[Trčova]] *0648, [[Nebova]] *0649, [[Celestrina]] *0650, [[Malečnik]] *0651, [[Hrenca]] *0652, [[Vodole]] *0653, [[Košaki]] *0654, [[Orešje]] *0655, [[Melje]] *0656, [[Brezje]] *0657, [[Maribor-Grad]] *0658, [[Koroška Vrata]] *0659, [[Tabor]] *0660, [[Studenci]] *0661, [[Limbuš]] *0662, [[Laznica]] *0663, [[Bistrica pri Limbušu]] *0664, [[Bistrica pri Rušah]] *0665, [[Ruše]] *0666, [[Činžat]] *0667, [[Ruta]] *0668, [[Rdeči Breg]] *0669, [[Lovrenc na Pohorju]] *0670, [[Recenjak]] *0671, [[Kumen]] *0672, [[Smolnik]] *0673, [[Lobnica]] *0674, [[Zgornji Vrhov Dol]] *0675, [[Hrastje]] *0676, [[Pekre]] *0677, [[Zgornje Radvanje]] *0678, [[Spodnje Radvanje]] *0679, [[Razvanje]] *0680, [[Tezno]] *0681, [[Pobrežje]] *0682, [[Zrkovci]] *0683, [[Dogoše]] *0684, [[Zgornji Duplek]] *0685, [[Završka vas]] *0686, [[Zimica]] *0687, [[Jablance]] *0688, [[Zgornja Korena]] *0689, [[Spodnja Korena]] *0690, [[Žikarce]] *0691, [[Ciglence]] *0692, [[Spodnji Duplek]] *0693, [[Miklavž na Dravskem Polju]] *0694, [[Rogoza]] *0695, [[Bohova]] *0696, [[Spodnje Hoče]] *0697, [[Zgornje Hoče]] *0698, [[Pivola]] *0699, [[Hočko Pohorje]] *0700, [[Slivniško Pohorje]] *0701, [[Polana]] *0702, [[Ranče]] *0703, [[Radizel]] *0704, [[Čreta]] *0705, [[Slivnica]] *0706, [[Orehova vas]] *0707, [[Hotinja vas]] *0708, [[Skoke]] *0709, [[Loka pri Rošnji]] *0710, [[Dvorjane]] *0711, [[Vurberk]] *0712, [[Starše]] *0713, [[Zlatoličje]] *0714, [[Prepolje]] *0715, [[Marjeta na Dravskem Polju]] *0716, [[Rače]] *0717, [[Fram]] *0718, [[Kopivnik]] *0719, [[Planica]] *0720, [[Loka pri Framu]] *0721, [[Morje]] *0722, [[Ješenca]] *0723, [[Podova]] *0724, [[Gorica]] *0725, [[Kot]] *0726, [[Planina]] *0727, [[Smrečno]] *0728, [[Bojtina]] *0729, [[Frajhajm]] *0730, [[Šmartno na Pohorju]] *0731, [[Ošelj]] *0732, [[Urh]] *0733, [[Rep]] *0734, [[Malo Tinje]] *0735, [[Tinjska Gora]] *0736, [[Visole]] *0737, [[Jurišna vas]] *0738, [[Prebukovje]] *0739, [[Kalše]] *0740, [[Ogljenšak]] *0741, [[Bukovec]] *0742, [[Zgornja Polskava]] *0743, [[Gabernik]] *0744, [[Ritoznoj]] *0745, [[Kovača vas]] *0746, [[Šentovec]] *0747, [[Pokoše]] *0748, [[Spodnja Polskava]] *0749, [[Stražgonjca]] *0750, [[Vrhloga]] *0751, [[Črešnjevec]] *0752, [[Spodnja Nova vas]] *0753, [[Slovenska Bistrica]] *0754, [[Zgornja Bistrica]] *0755, [[Spodnja Ložnica]] *0756, [[Zgornja Ložnica]] *0757, [[Gladomes]] *0758, [[Okoška vas]] *0759, [[Zlogona Gora]] *0760, [[Koritno]] *0761, [[Božje]] *0762, [[Brezje pri Oplotnici]] *0763, [[Oplotnica]] *0764, [[Zgornje Grušovje]] *0765, [[Vrhole pri Konjicah]] *0766, [[Cigonca]] *0767, [[Žabljek]] *0768, [[Hošnica]] *0769, [[Laporje]] *0770, [[Vrhole pri Laporju]] *0771, [[Pretrež]] *0772, [[Štatenberg]] *0773, [[Pečke]] *0774, [[Stopno]] *0775, [[Dežno]] *0776, [[Jelovec]] *0777, [[Modraže]] *0778, [[Brezje pri Poljčanah]] *0779, [[Pekel]] *0780, [[Stanovsko]] *0781, [[Lušečka vas]] *0782, [[Poljčane]] *0783, [[Studenice]] *0784, [[Hrastovec]] *0785, [[Stari Grad]] *0786, [[Mlake]] *0787, [[Pernice]] *0788, [[Branik]] *0789, [[Podlipje]] *0790, [[Brezovec]] *0791, [[Suhi Vrh]] *0792, [[Radelca]] *0793, [[vas]] *0794, [[Remšnik]] *0795, [[Brezni Vrh]] *0796, [[Zgornja Kapla]] *0797, [[Spodnja Kapla]] *0798, [[Zgornji Vurmat]] *0799, [[Ožbalt]] *0800, [[Javnik]] *0801, [[Brezno]] *0802, [[Kozji Vrh]] *0803, [[Spodnja Vižinga]] *0804, [[Radlje ob Dravi]] *0805, [[Dobrava]] *0806, [[Zgornja Vižinga]] *0807, [[Spodnja Muta]] *0808, [[Zgornja Muta]] *0809, [[Zgornja Gortina]] *0810, [[Spodnja Gortina]] *0811, [[Dravče]] *0812, [[Šentjanž nad Dravčami]] *0813, [[Vuzenica]] *0814, [[Šentvid]] *0815, [[Primož na Pohorju]] *0816, [[Planina]] *0817, [[Vuhred]] *0818, [[Orlica]] *0819, [[Janževski Vrh]] *0820, [[Podvelka]] *0821, [[Rdeči Breg Ii]] *0822, [[Lehen]] *0823, [[Ribnica na Pohorju]] *0824, [[Hudi Kot]] *0825, [[Libeliče]] *0826, [[Libeliška Gora]] *0827, [[Črneška Gora]] *0828, [[Črneče]] *0829, [[Dravograd]] *0830, [[Grad]] *0831, [[Vič]] *0832, [[Goriški Vrh]] *0833, [[Ojstrica]] *0834, [[Duh na Ojstrici]] *0835, [[Velka]] *0836, [[Kozji Vrh]] *0837, [[Vrata]] *0838, [[Trbonje]] *0839, [[Danijel pri Trbonjah]] *0840, [[Otiški Vrh I]] *0841, [[Otiški Vrh Ii]] *0842, [[Dobrova]] *0843, [[Selovec]] *0844, [[Šentjanž pri Dravogradu]] *0845, [[Pameče]] *0846, [[Gradišče]] *0847, [[Vrhe]] *0848, [[Sele]] *0849, [[Stari Trg]] *0850, [[Slovenj Gradec]] *0851, [[Legen]] *0852, [[Golavabuka]] *0853, [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] *0854, [[Podgorje]] *0855, [[Zgornji Razbor]] *0856, [[Spodnji Razbor]] *0857, [[Veluna]] *0858, [[Graška Gora]] *0859, [[Vodriž]] *0860, [[Šmiklavž]] *0861, [[Dobrava]] *0862, [[Brda]] *0863, [[Šentilj pod Turjakom]] *0864, [[Mislinja]] *0865, [[Gornji Dolič]] *0866, [[Šentvid nad Valdekom]] *0867, [[Završe]] *0868, [[Kozjak]] *0869, [[Belšak]] *0870, [[Jamnica]] *0871, [[Strojna]] *0872, [[Zelen Breg]] *0873, [[Suhi Vrh]] *0874, [[Šentanel]] *0875, [[Dolga Brda]] *0876, [[Breznica]] *0877, [[Stražišče]] *0878, [[Tolsti Vrh]] *0879, [[Koroški Selovec]] *0880, [[Brdinje]] *0882, [[Ravne]] *0883, [[Dobja vas]] *0884, [[Farna vas]] *0885, [[Poljana]] *0886, [[Lokovica]] *0887, [[Lom]] *0888, [[Meža Takraj]] *0889, [[Mežica]] *0890, [[Meža Onkraj]] *0891, [[Prevalje]] *0892, [[Leše]] *0893, [[Zagrad]] *0894, [[Navrški Vrh]] *0895, [[Preški Vrh]] *0896, [[Kotlje]] *0897, [[Podgora]] *0898, [[Uršlja Gora I]] *0899, [[Uršlja Gora Ii]] *0900, [[Žerjav]] *0901, [[Plat]] *0902, [[Podpeca]] *0903, [[Topla]] *0904, [[Koprivna]] *0905, [[Bistra]] *0906, [[Črna]] *0907, [[Ludranski Vrh]] *0908, [[Javorje]] *0909, [[Logarska Dolina]] *0910, [[Solčava]] *0911, [[Raduha]] *0912, [[Konjski Vrh]] *0913, [[Primož pri Ljubnem]] *0914, [[Ter]] *0915, [[Radegunda]] *0916, [[Šmihel]] *0917, [[Lepa Njiva]] *0918, [[Ljubija]] *0919, [[Brezje]] *0920, [[Mozirje]] *0921, [[Rečica ob Savinji]] *0922, [[Poljane]] *0923, [[Ljubno]] *0924, [[Savina]] *0925, [[Krnica]] *0926, [[Luče]] *0927, [[Podveža]] *0928, [[Podvolovljek]] *0929, [[Lenart pri Gornjem Gradu]] *0930, [[Florjan pri Gornjem Gradu]] *0931, [[Radmirje]] *0932, [[Šentjanž]] *0933, [[Homec]] *0934, [[Zgornje Pobrežje]] *0935, [[Spodnja Rečica]] *0936, [[Prihova]] *0937, [[Loke]] *0938, [[Kokarje]] *0939, [[Pusto Polje]] *0940, [[Šmartno ob Dreti]] *0941, [[Bočna]] *0942, [[Gornji Grad]] *0943, [[Šmiklavž]] *0944, [[Tirosek]] *0945, [[Bele Vode]] *0946, [[Šentvid pri Zavodnjah]] *0947, [[Zavodnje]] *0948, [[Topolšica]] *0949, [[Ravne]] *0950, [[Plešivec]] *0951, [[Hrastovec]] *0952, [[Cirkovce]] *0953, [[Paka]] *0954, [[Lipje]] *0955, [[Bevče]] *0957, [[Škale]] *0958, [[Gaberke]] *0959, [[Šoštanj]] *0960, [[Florjan pri Šoštanju]] *0961, [[Skorno pri Šoštanju]] *0962, [[Gorenje]] *0963, [[Lokovica]] *0964, [[Velenje]] *0965, [[Laze]] *0966, [[Ložnica]] *0967, [[Kavče]] *0968, [[Podkraj]] *0969, [[Veliki Vrh]] *0970, [[Gavce]] *0971, [[Paška vas]] *0972, [[Šmartno ob Paki]] *0973, [[Rečica ob Paki]] *0974, [[Prelska]] *0975, [[Vinska Gora]] *0976, [[Črnova]] *0977, [[Železno]] *0978, [[Studence]] *0979, [[Ponikva]] *0980, [[Andraž]] *0981, [[Dobrič]] *0982, [[Podvin]] *0983, [[Male Braslovče]] *0984, [[Letuš]] *0985, [[Dobrovlje]] *0986, [[Podvrh]] *0987, [[Braslovče]] *0988, [[Spodnje Gorče]] *0989, [[Šmatevž]] *0990, [[Trnava]] *0991, [[Orla vas]] *0992, [[Polzela]] *0993, [[Založe]] *0994, [[Zalog]] *0995, [[Šempeter v Savinjski Dolini]] *0996, [[Žalec]] *0997, [[Gotovlje]] *0998, [[Velika Pirešica]] *0999, [[Gorica]] *1000, [[Levec]] *1001, [[Petrovče]] *1002, [[Kasaze]] *1003, [[Zabukovica]] *1004, [[Gornja vas]] *1005, [[Prebold]] *1006, [[Latkova vas]] *1007, [[Grajska vas]] *1008, [[Gomilsko]] *1009, [[Ojstriška vas]] *1010, [[Prekopa]] *1011, [[Tešova]] *1012, [[Vransko]] *1013, [[Jeronim]] *1014, [[Ločica]] *1015, [[Zaplanina]] *1016, [[Črni Vrh]] *1017, [[Miklavž]] *1018, [[Marija Reka]] *1019, [[Matke]] *1020, [[Pongrac]] *1021, [[Liboje]] *1022, [[Rečica]] *1023, [[Slivno]] *1024, [[Rifengozd]] *1025, [[Reka]] *1026, [[Laško]] *1027, [[Šmihel]] *1028, [[Sedraž]] *1029, [[Lahomšek]] *1030, [[Lahomno]] *1031, [[Olešče]] *1032, [[Šentrupert]] *1033, [[Trobni Dol]] *1034, [[Mrzlo Polje]] *1035, [[Jurklošter]] *1036, [[Vrh nad Laškim]] *1037, [[Lažiše]] *1038, [[Plazovje]] *1039, [[Rimske Toplice]] *1040, [[Lože]] *1041, [[Lokavec]] *1042, [[Paneče]] *1043, [[Marijina vas]] *1044, [[Brdce nad Dobrno]] *1045, [[Klanc]] *1046, [[Zavrh]] *1047, [[Čreškova]] *1048, [[Socka]] *1049, [[Lipa]] *1050, [[Dol]] *1051, [[Verpete]] *1052, [[Podgorje]] *1053, [[Loka]] *1054, [[Novake]] *1055, [[Homec]] *1056, [[Dobrna]] *1057, [[Rupe]] *1058, [[Rožni Vrh]] *1059, [[Lemberg]] *1060, [[Strmec pri Vojniku]] *1061, [[Višnja vas]] *1062, [[Male Dole]] *1063, [[Bezovica]] *1064, [[Tomaž]] *1065, [[Vojnik Trg]] *1066, [[Vojnik Okolica]] *1067, [[Brezova]] *1068, [[Šmartno]] *1069, [[Šentjungert]] *1070, [[Arclin]] *1071, [[Škofja vas]] *1072, [[Šmiklavž]] *1073, [[Trnovlje]] *1074, [[Spodnja Hudinja]] *1075, [[Ostrožno]] *1076, [[Medlog]] *1077, [[Celje]] *1078, [[Lisce]] *1079, [[Košnica]] *1080, [[Tremerje]] *1081, [[Zagrad]] *1082, [[Teharje]] *1083, [[Bukovžlak]] *1084, [[Pečovje]] *1085, [[Kompole]] *1086, [[Prožinska vas]] *1087, [[Svetina]] *1088, [[Padeški Vrh]] *1089, [[Resnik]] *1090, [[Skomarje]] *1091, [[Hudinja]] *1092, [[Paka I]] *1093, [[Spodnji Dolič]] *1094, [[Brezen]] *1095, [[Vitanje]] *1096, [[Stenica]] *1097, [[Ljubnica]] *1098, [[Loška Gora]] *1099, [[Gorenje pri Zrečah]] *1100, [[Zreče]] *1101, [[Radana vas]] *1102, [[Križevec]] *1103, [[Stranice]] *1104, [[Preloge]] *1105, [[Škalce]] *1106, [[Bezina]] *1107, [[Tepanje]] *1108, [[Perovec]] *1109, [[Spodnje Grušovje]] *1110, [[Ličenca]] *1111, [[Jernej pri Ločah]] *1112, [[Koble]] *1113, [[Žiče]] *1114, [[Konjiška vas]] *1115, [[Slovenske Konjice]] *1116, [[Slemene]] *1117, [[Tolsti Vrh]] *1118, [[Lipoglav]] *1119, [[Loče]] *1120, [[Zgornje Laže]] *1121, [[Zbelovska Gora]] *1122, [[Dramlje]] *1123, [[Pletovarje]] *1124, [[Slatina]] *1125, [[Ostrožno]] *1126, [[Dolga Gora]] *1127, [[Ponkvica]] *1128, [[Ponikva]] *1129, [[Zagaj]] *1130, [[Vodule]] *1131, [[Marija Dobje]] *1132, [[Primož]] *1133, [[Goričica]] *1134, [[Zlateče]] *1135, [[Lokarje]] *1136, [[Kameno]] *1137, [[Grobelno]] *1138, [[Šentjur pri Celju]] *1139, [[Podgrad]] *1140, [[Krajnčica]] *1141, [[Rifnik]] *1142, [[Tratna]] *1143, [[Gorica pri Slivnici]] *1144, [[Vodruž]] *1145, [[Planinca]] *1146, [[Vezovje]] *1147, [[Slivnica pri Celju]] *1148, [[Javorje]] *1149, [[Voduce]] *1150, [[Kalobje]] *1151, [[Brezje]] *1152, [[Suho]] *1153, [[Paridol]] *1154, [[Dobrina]] *1155, [[Loka pri Žusmu]] *1156, [[Lopaca]] *1157, [[Straška Gorca]] *1158, [[Presečno]] *1159, [[Planinska vas]] *1160, [[Loke pri Planini]] *1161, [[Planina]] *1162, [[Golobinjek]] *1163, [[Šentvid pri Planini]] *1164, [[Zgornji Gabrnik]] *1165, [[Drevenik]] *1166, [[Čača vas]] *1167, [[Negonje]] *1168, [[Ratanska vas]] *1169, [[Cerovec]] *1170, [[Spodnje Sečovo]] *1171, [[Sveti Florijan]] *1172, [[Strmec]] *1173, [[Tlake]] *1174, [[Trška Gorca]] *1175, [[Donačka Gora]] *1176, [[Trlično]] *1177, [[Dobovec]] *1178, [[Rogatec]] *1179, [[Tržišče]] *1180, [[Topole]] *1181, [[Tekačevo]] *1182, [[Spodnja Kostrivnica]] *1183, [[Lemberg Okolica]] *1184, [[Lemberg Trg]] *1185, [[Pijovci]] *1186, [[Sladka Gora]] *1187, [[Vrh]] *1188, [[Dvor]] *1189, [[Bobovo]] *1190, [[Preloge]] *1191, [[Grliče]] *1192, [[Kačji Dol]] *1193, [[Male Rodne]] *1194, [[Velike Rodne]] *1195, [[Rjavica]] *1196, [[Brestovec]] *1197, [[Ceste]] *1198, [[Plat]] *1199, [[Kristan Vrh]] *1200, [[Šmarje pri Jelšah]] *1201, [[Zadrže]] *1202, [[Senovica]] *1203, [[Bodrež]] *1204, [[Zgornje Selce]] *1205, [[Platinovec]] *1206, [[Ješovec]] *1207, [[Brecljevo]] *1208, [[Dol]] *1209, [[Koretno]] *1210, [[Pristava]] *1211, [[Hajnsko]] *1212, [[Nezbiše]] *1213, [[Kamence]] *1214, [[Rajnkovec]] *1215, [[Nimno]] *1216, [[Vidovica]] *1217, [[Vonarje]] *1218, [[Ema]] *1219, [[Sodna vas]] *1220, [[Roginska Gorca]] *1221, [[Zibika]] *1222, [[Vršna vas]] *1223, [[Orehovec]] *1224, [[Babna Reka]] *1225, [[Grobelce]] *1226, [[Babna Gora]] *1227, [[Tinsko]] *1228, [[Sopote]] *1229, [[Podčetrtek]] *1230, [[Imeno]] *1231, [[Virštanj]] *1232, [[Dobležiče]] *1233, [[Verače]] *1234, [[Buče]] *1235, [[Drensko Rebro]] *1236, [[Zagorje]] *1237, [[Pilštanj]] *1238, [[Zdole]] *1239, [[Vrenska Gorca]] *1240, [[Sedlarjevo]] *1241, [[Lastnič]] *1242, [[Kozje]] *1243, [[Vetrnik]] *1244, [[Gorjane]] *1245, [[Podsreda]] *1246, [[Dekmanca]] *1247, [[Trebče]] *1248, [[Hrastje]] *1249, [[Ples]] *1250, [[Kunšperk]] *1251, [[Zagaj]] *1252, [[Križe]] *1253, [[Orešje]] *1254, [[Bukovje]] *1255, [[Drenovec]] *1256, [[Brezovica]] *1257, [[Bizeljsko]] *1258, [[Podgorje]] *1259, [[Pavlova vas]] *1260, [[Silovec]] *1261, [[Sromlje]] *1262, [[Zgornja Pohanca]] *1263, [[Oklukova Gora]] *1264, [[Arnovo Selo]] *1265, [[Volčje]] *1266, [[Curnovec]] *1267, [[Blatno]] *1268, [[Dednja vas]] *1269, [[Pišece]] *1270, [[Brezje]] *1271, [[Vitna vas]] *1272, [[Stara vas]] *1273, [[Župelevec]] *1274, [[Bojsno]] *1275, [[Piršenbreg]] *1276, [[Globoko]] *1277, [[Mali Vrh]] *1278, [[Dečno Selo]] *1279, [[Artiče]] *1280, [[Zgornji Obrež]] *1281, [[Šentlenart]] *1282, [[Brezina]] *1283, [[Črnc]] *1284, [[Bukošek]] *1285, [[Sela]] *1286, [[Slogonsko]] *1287, [[Vrhje]] *1288, [[Jereslavec]] *1289, [[Rakovec]] *1290, [[Kapele]] *1291, [[Podvinje]] *1292, [[Gabrje]] *1293, [[Veliki Obrež]] *1294, [[Rigonce]] *1295, [[Loče]] *1296, [[Mihalovec]] *1297, [[Mostec]] *1298, [[Trnje]] *1299, [[Zakot]] *1300, [[Brežice]] *1301, [[Krška vas]] *1302, [[Cerklje]] *1303, [[Bušeča vas]] *1304, [[Stojanski Vrh]] *1305, [[Globočice]] *1306, [[Čatež]] *1307, [[Cerina]] *1308, [[Velika Dolina]] *1309, [[Koritno]] *1310, [[Nova vas]] *1311, [[Kostanjek]] *1312, [[Pleterje]] *1313, [[Anovec]] *1314, [[Sremič]] *1315, [[Videm]] *1316, [[Stara vas]] *1317, [[Stari Grad]] *1318, [[Dolenja vas]] *1319, [[Pesje]] *1320, [[Drnovo]] *1321, [[Leskovec]] *1322, [[Krško]] *1323, [[Veliki Trn]] *1324, [[Ravne]] *1325, [[Senuše]] *1326, [[Raka]] *1327, [[Površje]] *1328, [[Smednik]] *1329, [[Veliki Podlog]] *1330, [[Veliko Mraševo]] *1331, [[Kostanjevica]] *1332, [[Podbočje]] *1333, [[Planina]] *1334, [[Črneča vas]] *1335, [[Oštrc]] *1336, [[Orehovec]] *1337, [[Stranje]] *1338, [[Dobrova]] *1339, [[Reštanj]] *1340, [[Mrčna Sela]] *1341, [[Koprivnica]] *1342, [[Veliki Dol]] *1343, [[Veliki Kamen]] *1344, [[Mali Kamen]] *1345, [[Šedem]] *1346, [[Gornji Leskovec]] *1347, [[Kališovec]] *1348, [[Brezje]] *1349, [[Dovško]] *1350, [[Senovo]] *1351, [[Armeško]] *1352, [[Lokve]] *1353, [[Raztez]] *1354, [[Gorica]] *1355, [[Anže]] *1356, [[Stolovnik]] *1357, [[Brestanica]] *1358, [[Dolnji Leskovec]] *1359, [[Presladol]] *1360, [[Rožno]] *1361, [[Podgorje]] *1362, [[Okroglice]] *1363, [[Radež]] *1364, [[Loka pri Zidanem Mostu]] *1365, [[Breg]] *1366, [[Ledina]] *1367, [[Zabukovje]] *1368, [[Poklek]] *1369, [[Trnovec]] *1370, [[Podvrh]] *1371, [[Metni Vrh]] *1372, [[Žurkov Dol]] *1373, [[Žigrski Vrh]] *1374, [[Krajna Brda]] *1375, [[Selce]] *1376, [[Kladje]] *1377, [[Blanca]] *1378, [[Brezovo]] *1379, [[Sevnica]] *1380, [[Šmarje]] *1381, [[Boštanj]] *1382, [[Kompolje]] *1383, [[Cerovec]] *1384, [[Šentjanž]] *1385, [[Podboršt]] *1386, [[Kal]] *1387, [[Cirnik]] *1388, [[Pijavice]] *1389, [[Goveji Dol]] *1390, [[Vrh]] *1391, [[Log]] *1392, [[Hubajnica]] *1393, [[Studenec]] *1394, [[Bučka]] *1395, [[Telče]] *1396, [[Krsinji Vrh]] *1397, [[Tržišče]] *1398, [[Bistrica]] *1399, [[Šentrupert]] *1400, [[Straža]] *1401, [[Novo Zabukovje]] *1402, [[Selo-Mirna]] *1403, [[Čatež]] *1404, [[Dolga Njiva]] *1405, [[Mali Videm]] *1406, [[Škovec]] *1407, [[Roje]] *1408, [[Ševnica]] *1409, [[Brezovica]] *1410, [[Mirna]] *1411, [[Ostrožnik]] *1412, [[Mokronog]] *1413, [[Laknice]] *1414, [[Jelševec]] *1415, [[Trebelno]] *1416, [[Staro Zabukovje]] *1417, [[Ornuška vas]] *1418, [[Lukovek]] *1419, [[Ponikve]] *1420, [[Češnjevek]] *1421, [[Medvedje Selo]] *1422, [[Trebnje]] *1423, [[Vrhtrebnje]] *1424, [[Štefan]] *1425, [[Velika Loka]] *1426, [[Prapreče]] *1427, [[Veliki Gaber]] *1428, [[Zagorica]] *1429, [[Stehanja vas]] *1430, [[Knežja vas]] *1431, [[Dobrnič]] *1432, [[Korita]] *1433, [[Sela pri Šumberku]] *1434, [[Gornji Križ]] *1435, [[Reber]] *1436, [[Žužemberk]] *1437, [[Šmihel pri Žužemberku]] *1438, [[Žvirče]] *1439, [[Hinje]] *1440, [[Sela pri Hinjah]] *1441, [[Veliko Lipje]] *1442, [[Stavča vas]] *1443, [[Dvor]] *1444, [[Ajdovec]] *1445, [[Brezova Reber]] *1446, [[Gorenje Polje]] *1447, [[Gorenja Straža]] *1448, [[Prečna]] *1449, [[Globodol]] *1450, [[Golobinjek]] *1451, [[Mirna Peč]] *1452, [[Hmeljčič]] *1453, [[Zagorica]] *1454, [[Daljnji Vrh]] *1455, [[Bršljin]] *1456, [[Novo mesto ]] *1457, [[Ždinja vas]] *1458, [[Črešnjice]] *1459, [[Herinja vas]] *1460, [[Šentpeter]] *1461, [[Žaloviče]] *1462, [[Zbure]] *1463, [[Zagrad]] *1464, [[Dole]] *1465, [[Stara vas]] *1466, [[Gorenja vas]] *1467, [[Družinska vas]] *1468, [[Bela Cerkev]] *1469, [[Tomažja vas]] *1470, [[Dobrava]] *1471, [[Mršeča vas]] *1472, [[Ostrog]] *1473, [[Gradišče]] *1474, [[Polhovica]] *1475, [[Gorenja Orehovica]] *1476, [[Šentjernej]] *1477, [[Vrhpolje]] *1478, [[Gabrje]] *1479, [[Brusnice]] *1480, [[Potov Vrh]] *1481, [[Smolenja vas]] *1482, [[Ragovo]] *1483, [[Kandija]] *1484, [[Šmihel pri Novem Mestu]] *1485, [[Gotna vas]] *1486, [[Stopiče]] *1487, [[Zajčji Vrh]] *1488, [[Hrušica]] *1489, [[Cerovec]] *1490, [[Težka Voda]] *1491, [[Lakovnice]] *1492, [[Stranska vas]] *1493, [[Veliki Podljuben]] *1494, [[Jurka vas]] *1495, [[Toplice]] *1496, [[Podturn]] *1497, [[Podstenice]] *1498, [[Poljane]] *1499, [[Stare Žage]] *1500, [[Dobindol]] *1501, [[Vinja vas]] *1502, [[Dole]] *1503, [[Sekuliči]] *1504, [[Hrast pri Jugorju]] *1505, [[Bušinja vas]] *1506, [[Lokvica]] *1507, [[Grabrovec]] *1508, [[Bojanja vas]] *1509, [[Radovica]] *1510, [[Slamna vas]] *1511, [[Drašiči]] *1512, [[Božakovo]] *1513, [[Radoviči]] *1514, [[Rosalnice]] *1515, [[Metlika]] *1516, [[Primostek]] *1517, [[Dobravice]] *1518, [[Gradac]] *1519, [[Podzemelj]] *1520, [[Štale]] *1521, [[Črmošnjice]] *1522, [[Pribišje]] *1523, [[Štrekljevec]] *1524, [[Sodji Vrh]] *1525, [[Črešnjevec]] *1526, [[Vinji Vrh]] *1527, [[Semič]] *1528, [[Brezje pri Vinjem Vrhu]] *1529, [[Kot]] *1530, [[Blatnik]] *1531, [[Golobinjek]] *1532, [[Planina]] *1533, [[Kleč]] *1534, [[Petrova vas]] *1535, [[Črnomelj]] *1536, [[Talčji Vrh]] *1537, [[Bukova Gora]] *1538, [[Dolenja Podgora]] *1539, [[Mavrlen]] *1540, [[Dobliče]] *1541, [[Loka]] *1542, [[Zastava]] *1543, [[Krasinec]] *1544, [[Griblje]] *1545, [[Bedenj]] *1546, [[Tribuče]] *1547, [[Butoraj]] *1548, [[Golek]] *1549, [[Tanča Gora]] *1550, [[Dragatuš]] *1551, [[Belčji Vrh]] *1552, [[Adlešiči]] *1553, [[Bojanci]] *1554, [[Hrast pri Vinici]] *1555, [[Nova Lipa]] *1556, [[Stara Lipa]] *1557, [[Stari Trg ob Kolpi]] *1558, [[Sodevci]] *1559, [[Radenci]] *1560, [[Sinji Vrh]] *1561, [[Damelj]] *1562, [[Učakovci]] *1563, [[Vinica]] *1564, [[Preloka]] *1565, [[Marindol]] *1566, [[Žuniči]] *1567, [[Potiskavec]] *1568, [[Podtabor]] *1569, [[Polom]] *1570, [[Stari Log]] *1571, [[Smuka]] *1572, [[Rog]] *1573, [[Mala Gora]] *1574, [[Koblarji]] *1575, [[Stara Cerkev]] *1576, [[Mahovnik]] *1577, [[Kočevje]] *1578, [[Željne]] *1579, [[Rajhenav]] *1580, [[Onek]] *1581, [[Livold]] *1582, [[Koče]] *1583, [[Gotenica]] *1584, [[Draga]] *1585, [[Trava]] *1586, [[Žurge]] *1587, [[Osilnica]] *1588, [[Bosljiva Loka]] *1589, [[Borovec]] *1590, [[Kočevska Reka]] *1591, [[Novi Lazi]] *1592, [[Štalcerji]] *1593, [[Črni Potok]] *1594, [[Mozelj]] *1596, [[Brezje]] *1597, [[Koprivnik]] *1599, [[Nemška Loka]] *1600, [[Knežja Lipa]] *1601, [[Čeplje]] *1602, [[Predgrad]] *1603, [[Dol]] *1604, [[Spodnji Log]] *1605, [[Rajndol]] *1606, [[Škrilj]] *1607, [[Suhor]] *1608, [[Briga]] *1609, [[Banja Loka]] *1610, [[Vrh]] *1611, [[Fara]] *1612, [[Pirče]] *1613, [[Kuželj]] *1614, [[Slemena]] *1615, [[Podpoljane]] *1616, [[Velike Poljane]] *1617, [[Sušje]] *1618, [[Vinice]] *1619, [[Sodražica]] *1620, [[Žimarice]] *1621, [[Gora]] *1622, [[Zamostec]] *1623, [[Jurjevica]] *1624, [[Gorenja vas]] *1625, [[Ribnica]] *1626, [[Goriča vas]] *1627, [[Prigorica]] *1628, [[Dane]] *1629, [[Dolenja vas]] *1630, [[Rakitnica]] *1631, [[Grčarice]] *1632, [[Otok I]] *1633, [[Gorenje Jezero]] *1634, [[Dane]] *1635, [[Podcerkev]] *1636, [[Lož]] *1637, [[Stari Trg pri Ložu]] *1638, [[Knežja Njiva]] *1639, [[Vrhnika]] *1640, [[Retje]] *1641, [[Hrib]] *1642, [[Travnik]] *1643, [[Poljane]] *1644, [[Iga vas]] *1645, [[Viševek]] *1646, [[Pudob]] *1647, [[Nadlesk]] *1648, [[Kozarišče]] *1649, [[Vrh]] *1650, [[Babna Polica]] *1651, [[Babno Polje]] *1652, [[Rakitna]] *1653, [[Osredek]] *1654, [[Žilce]] *1655, [[Kranjče]] *1656, [[Otave]] *1657, [[Kožljek]] *1658, [[Bezuljak]] *1659, [[Rakek]] *1660, [[Unec]] *1661, [[Begunje pri Cerknici]] *1662, [[Selšček]] *1663, [[Cajnarje]] *1664, [[Štrukljeva vas]] *1665, [[Jeršiče]] *1666, [[Ravne pri Žilcah]] *1667, [[Hiteno]] *1668, [[Zales]] *1669, [[Kremenca]] *1670, [[Ulaka]] *1671, [[Gradiško]] *1672, [[Ravnik]] *1673, [[Velike Bloke]] *1674, [[Radlek]] *1675, [[Grahovo]] *1676, [[Cerknica]] *1677, [[Dolenja vas]] *1678, [[Otok Ii]] *1679, [[Lipsenj]] *1680, [[Žerovnica]] *1681, [[Bločice]] *1682, [[Studeno]] *1683, [[Nova vas]] *1684, [[Volčje]] *1685, [[Krajič]] *1686, [[Strmca]] *1687, [[Veliki Vrh]] *1688, [[Runarsko]] *1689, [[Benete]] *1690, [[Studenec]] *1691, [[Hudi Vrh]] *1692, [[Metulje]] *1693, [[Topol]] *1694, [[Ravne pri Topolu]] *1695, [[Karlovško Predmestje]] *1696, [[Rudnik]] *1697, [[Lanišče]] *1698, [[Pijava Gorica]] *1699, [[Dobravica]] *1700, [[Ig]] *1701, [[Iška Loka]] *1702, [[Tomišelj]] *1703, [[Jezero]] *1704, [[Kamnik]] *1705, [[Preserje]] *1706, [[Vrbljene]] *1707, [[Iška vas]] *1708, [[Golo]] *1709, [[Želimlje]] *1710, [[Gradišče]] *1711, [[Turjak]] *1712, [[Zapotok]] *1713, [[Krvava Peč]] *1714, [[Selo pri Robu]] *1715, [[Osolnik]] *1716, [[Ulaka]] *1717, [[Velike Lašče]] *1718, [[Dvorska vas]] *1719, [[Lužarji]] *1720, [[Krakovsko Predmestje]] *1721, [[Gradišče I]] *1722, [[Trnovsko Predmestje]] *1723, [[Vič]] *1724, [[Brezovica]] *1725, [[Ajdovščina]] *1726, [[Šentpeter]] *1727, [[Poljansko Predmestje]] *1728, [[Ljubljana mesto ]] *1729, [[Šmartno ob Savi]] *1730, [[Moste]] *1731, [[Udmat]] *1732, [[Štepanja vas]] *1733, [[Bizovik]] *1734, [[Ježica]] *1735, [[Stožice]] *1736, [[Brinje I]] *1737, [[Tabor]] *1738, [[Dravlje]] *1739, [[Zgornja Šiška]] *1740, [[Spodnja Šiška]] *1741, [[Vodice]] *1742, [[Repnje]] *1743, [[Bukovica]] *1744, [[Šinkov Turn]] *1745, [[Vesca]] *1746, [[Rašica]] *1747, [[Polje]] *1748, [[Skaručna]] *1749, [[Gameljne]] *1750, [[Šmartno pod Šmarno Goro]] *1751, [[Tacen]] *1752, [[Stanežiče]] *1753, [[Vižmarje]] *1754, [[Šentvid nad Ljubljano]] *1755, [[Glince]] *1756, [[Črnuče]] *1757, [[Nadgorica]] *1758, [[Dragomelj]] *1759, [[Podgorica]] *1760, [[Beričevo]] *1761, [[Dol pri Ljubljani]] *1762, [[Podgora]] *1763, [[Kleče]] *1764, [[Križevska vas]] *1765, [[Vinje]] *1766, [[Petelinje]] *1767, [[Dolsko]] *1768, [[Senožeti]] *1769, [[Laze]] *1770, [[Kašelj]] *1771, [[Zadobrova]] *1772, [[Slape]] *1773, [[Dobrunje]] *1774, [[Podmolnik]] *1775, [[Sostro]] *1776, [[Lipoglav]] *1777, [[Javor]] *1778, [[Volavlje]] *1779, [[Trebeljevo]] *1780, [[Blečji Vrh]] *1781, [[Polica]] *1782, [[Stara vas]] *1783, [[Grosuplje - Naselje]] *1784, [[Stranska vas]] *1785, [[Sela]] *1786, [[Šmarje]] *1787, [[Mali Vrh]] *1788, [[Vino]] *1789, [[Ponova vas]] *1790, [[Slivnica]] *1791, [[Žalna]] *1792, [[Luče]] *1793, [[Ilova Gora]] *1794, [[Račna]] *1795, [[Velike Lipljene]] *1796, [[Cesta]] *1797, [[Zdenska vas]] *1798, [[Zagorica]] *1799, [[Videm Dobrepolje]] *1800, [[Podgora]] *1801, [[Kompolje]] *1802, [[Leskovec]] *1803, [[Metnaj]] *1804, [[Češnjice]] *1805, [[Bukovica]] *1806, [[Sobrače]] *1807, [[Temenica]] *1808, [[Male Dole]] *1809, [[Šentvid]] *1810, [[Stična]] *1811, [[Dobrava]] *1812, [[Dedni Dol]] *1813, [[Višnja Gora]] *1814, [[Kriška vas]] *1815, [[Draga]] *1816, [[Hudo]] *1817, [[Radohova vas]] *1818, [[Podboršt]] *1819, [[Velike Pece]] *1820, [[Gorenja vas]] *1821, [[Vrhe]] *1822, [[Muljava]] *1823, [[Dob]] *1824, [[Valična vas]] *1825, [[Zagradec]] *1826, [[Sušica]] *1827, [[Krka]] *1828, [[Podbukovje]] *1829, [[Veliko Globoko]] *1830, [[Ambrus]] *1831, [[Višnje]] *1832, [[Vače]] *1833, [[Sava pri Litiji]] *1834, [[Konj]] *1835, [[Hotič]] *1836, [[Kresnice]] *1837, [[Kresniški Vrh]] *1838, [[Litija]] *1839, [[Jablanica]] *1840, [[Polšnik]] *1841, [[Velika Goba]] *1842, [[Dole pri Litiji]] *1843, [[Prelesje]] *1844, [[Vodice]] *1845, [[Moravče]] *1846, [[Liberga]] *1847, [[Šmartno]] *1848, [[Štanga]] *1849, [[Vintarjevec]] *1850, [[Ježni Vrh]] *1851, [[Gradišče]] *1852, [[Poljane]] *1853, [[Okrog]] *1854, [[Tihaboj]] *1855, [[Hrastnik-Mesto]] *1856, [[Dol pri Hrastniku]] *1857, [[Marno]] *1858, [[Turje]] *1859, [[Gore]] *1860, [[Širje]] *1861, [[Obrežje]] *1862, [[Radeče]] *1863, [[Podkraj]] *1864, [[Svibno]] *1865, [[Njivice]] *1866, [[Hotemež]] *1867, [[Vrhovo]] *1868, [[Knezdol]] *1869, [[Čeče]] *1870, [[Ojstro]] *1871, [[Trbovlje]] *1872, [[Dobovec]] *1873, [[Hrastnik pri Trojanah]] *1874, [[Brezje]] *1875, [[Čemšenik]] *1876, [[Jesenovo]] *1877, [[Vrhe I]] *1878, [[Kotredež]] *1879, [[Ržiše]] *1880, [[Kolovrat]] *1881, [[Kandrše]] *1882, [[Zabava]] *1883, [[Šemnik]] *1884, [[Loke pri Zagorju]] *1885, [[Potoška vas]] *1886, [[Zagorje-Mesto]] *1887, [[Šentlambert]] *1888, [[Konjšica]] *1889, [[Podkum]] *1890, [[Črna]] *1891, [[Županje Njive]] *1892, [[Bistričica]] *1893, [[Stranje]] *1894, [[Godič]] *1895, [[Gozd]] *1896, [[Tučna]] *1897, [[Nevlje]] *1898, [[Mekinje]] *1899, [[Košiše]] *1900, [[Tunjice]] *1901, [[Mlaka]] *1902, [[Klanec]] *1903, [[Nasovče]] *1904, [[Kaplja vas]] *1905, [[Moste]] *1906, [[Suhadole]] *1907, [[Križ]] *1908, [[Podgorje]] *1909, [[Šmarca]] *1910, [[Volčji Potok]] *1911, [[Kamnik]] *1912, [[Palovče]] *1913, [[Podhruška]] *1914, [[Znojile]] *1915, [[Hruševka]] *1916, [[Loke]] *1917, [[Šmartno v Tuhinju]] *1918, [[Pšajnovica]] *1919, [[Zgornji Tuhinj]] *1920, [[Hribi]] *1921, [[Špitalič]] *1922, [[Zgornji Motnik]] *1923, [[Motnik]] *1924, [[Trojane]] *1925, [[Učak]] *1926, [[Šentožbolt]] *1927, [[Blagovica]] *1928, [[Češnjice]] *1929, [[Koreno]] *1930, [[Žirovše]] *1931, [[Krašnja]] *1932, [[Zlato Polje]] *1933, [[Lukovica]] *1934, [[Rafolče]] *1935, [[Rova]] *1936, [[Radomlje]] *1937, [[Homec]] *1938, [[Mengeš]] *1939, [[Dobeno]] *1940, [[Loka]] *1943, [[Dob]] *1944, [[Prevoje]] *1945, [[Krtina]] *1946, [[Studenec]] *1947, [[Spodnje Koseze]] *1948, [[Krašce]] *1949, [[Negastrn]] *1950, [[Limbarska Gora]] *1951, [[Zgornje Koseze]] *1952, [[Peče]] *1953, [[Drtija]] *1954, [[Velika vas]] *1955, [[Moravče]] *1956, [[Vrhpolje]] *1957, [[Trojica]] *1958, [[Brezovica]] *1959, [[Domžale]] *1961, [[Trzin]] *1962, [[Depala vas]] *1963, [[Študa]] *1964, [[Ihan]] *1965, [[Brdo]] *1966, [[Selo]] *1967, [[Moše]] *1968, [[Hraše]] *1969, [[Zapoge]] *1970, [[Smlednik]] *1971, [[Zbilje]] *1972, [[Senica]] *1973, [[Medvode]] *1974, [[Zgornje Pirniče]] *1975, [[Spodnje Pirniče]] *1976, [[Preska]] *1977, [[Sora]] *1978, [[Studenčice]] *1979, [[Žlebe]] *1980, [[Topol]] *1981, [[Golo Brdo]] *1982, [[Šujica]] *1983, [[Babna Gora]] *1984, [[Selo nad Polhovim Gradcem]] *1985, [[Črni Vrh]] *1986, [[Polhov Gradec]] *1987, [[Setnik]] *1988, [[Butajnova]] *1989, [[Šentjošt]] *1990, [[Žažar]] *1991, [[Vrzdenec]] *1992, [[Horjul]] *1993, [[Zaklanec]] *1994, [[Dobrova]] *1995, [[Podsmreka]] *1996, [[Log]] *1997, [[Blatna Brezovica]] *1998, [[Velika Ligojna]] *1999, [[Podlipa]] *2000, [[Zaplana]] *2001, [[Stara Vrhnika]] *2002, [[Vrhnika]] *2003, [[Verd]] *2004, [[Borovnica]] *2005, [[Breg]] *2006, [[Zabočevo]] *2007, [[Vrh]] *2008, [[Rovte]] *2009, [[Petkovec]] *2010, [[Žibrše]] *2011, [[Medvedje Brdo]] *2012, [[Novi Svet]] *2013, [[Hotedršica]] *2014, [[Ravnik]] *2015, [[Gorenji Logatec]] *2016, [[Blekova vas]] *2017, [[Dolenji Logatec]] *2018, [[Laze]] *2019, [[Grčarevec]] *2020, [[Ledinica]] *2021, [[Dobračeva]] *2022, [[Žirovski Vrh]] *2023, [[Žiri]] *2024, [[Vrsnik Ii]] *2025, [[Opale]] *2026, [[Pevno]] *2027, [[Stara Loka]] *2028, [[Dorfarje]] *2029, [[Stari Dvor]] *2030, [[Suha]] *2031, [[Godešič]] *2032, [[Reteče]] *2033, [[Draga]] *2034, [[Puštal]] *2035, [[Škofja Loka]] *2036, [[Sopotnica]] *2037, [[Podvrh]] *2038, [[Dolenčice]] *2039, [[Gorenja Ravan]] *2040, [[Podobeno]] *2041, [[Visoko]] *2042, [[Zminec]] *2043, [[Barbara]] *2044, [[Ožbolt]] *2045, [[Staniše]] *2046, [[Kovski Vrh]] *2047, [[Dobje]] *2048, [[Dolenje Brdo]] *2049, [[Hotavlje]] *2050, [[Leskovica]] *2051, [[Podjelovo Brdo]] *2052, [[Laniše]] *2053, [[Javorjev Dol]] *2054, [[Koprivnik]] *2055, [[Stara Oselica]] *2056, [[Trebija]] *2057, [[Gorenja vas]] *2058, [[Dolenja Dobrava]] *2059, [[Lučine]] *2060, [[Dražgoše]] *2061, [[Podlonk]] *2062, [[Studeno]] *2063, [[Kališe]] *2064, [[Selca]] *2065, [[Bukovščica]] *2066, [[Dolenja vas]] *2067, [[Bukovica]] *2068, [[Zgornja Luša]] *2069, [[Lenart]] *2070, [[Martinj Vrh]] *2071, [[Železniki]] *2072, [[Zali Log]] *2073, [[Danje]] *2074, [[Sorica]] *2075, [[Davča]] *2076, [[Zgornje Jezersko]] *2077, [[Spodnje Jezersko]] *2078, [[Kokra]] *2079, [[Šenturška Gora]] *2080, [[Štefanja Gora]] *2081, [[Olševek]] *2082, [[Tupaliče]] *2083, [[Breg ob Kokri]] *2084, [[Bela]] *2085, [[Babni Vrt]] *2086, [[Srednja vas]] *2087, [[Golnik]] *2088, [[Goriče]] *2089, [[Tenetiše]] *2090, [[Vojvodin Boršt I]] *2091, [[Vojvodin Boršt Ii]] *2092, [[Duplje]] *2093, [[Podbrezje]] *2094, [[Žeje]] *2095, [[Strahinj]] *2096, [[Naklo]] *2097, [[Okroglo]] *2098, [[Struževo]] *2099, [[Pivka]] *2100, [[Kranj]] *2101, [[Rupa]] *2102, [[Kokrica]] *2103, [[Predoslje]] *2104, [[Suha]] *2105, [[Britof]] *2106, [[Visoko]] *2107, [[Luže]] *2108, [[Velesovo]] *2109, [[Češnjevek]] *2110, [[Grad]] *2111, [[Pšata]] *2112, [[Šmartno]] *2113, [[Zalog]] *2114, [[Dobrava]] *2115, [[Lahovče]] *2116, [[Spodnji Brnik]] *2117, [[Zgornji Brnik]] *2118, [[Cerklje]] *2119, [[Šenčur]] *2120, [[Primskovo]] *2121, [[Klanec]] *2122, [[Huje]] *2123, [[Čirče]] *2124, [[Hrastje]] *2125, [[Voglje]] *2126, [[Trboje]] *2127, [[Nemilje]] *2128, [[Zgornja Besnica]] *2129, [[Spodnja Besnica]] *2130, [[Pševo]] *2131, [[Stražišče]] *2132, [[Bitnje]] *2133, [[Križna Gora]] *2134, [[Žabnica]] *2135, [[Drulovka]] *2136, [[Breg ob Savi]] *2137, [[Jama]] *2138, [[Praše]] *2139, [[Mavčiče]] *2140, [[Podreča]] *2141, [[Podljubelj]] *2142, [[Lom pod Storžičem]] *2143, [[Tržič]] *2144, [[Bistrica]] *2145, [[Leše]] *2146, [[Kovor]] *2147, [[Križe]] *2148, [[Senično]] *2149, [[Žiganja vas]] *2150, [[Zvirče]] *2151, [[Begunje]] *2152, [[Srednja vas]] *2153, [[Otok]] *2154, [[Nova vas]] *2155, [[Hraše]] *2156, [[Radovljica]] *2157, [[Predtrg]] *2158, [[Mošnje]] *2159, [[Brezje]] *2160, [[Ljubno]] *2161, [[Zaloše]] *2162, [[Dobrava pri Kropi]] *2163, [[Kamna Gorica]] *2164, [[Lancovo]] *2165, [[Kropa]] *2166, [[Češnjica pri Kropi]] *2167, [[Rateče]] *2168, [[Podkoren]] *2169, [[Kranjska Gora]] *2170, [[Gozd]] *2171, [[Dovje]] *2172, [[Hrušica]] *2173, [[Plavški Rovt]] *2174, [[Planina]] *2175, [[Jesenice]] *2176, [[Blejska Dobrava]] *2177, [[Javorniški Rovt]] *2178, [[Koroška Bela]] *2179, [[Potoki]] *2180, [[Žirovnica]] *2181, [[Zabreznica]] *2182, [[Doslovče]] *2183, [[Zasip]] *2184, [[Podhom]] *2185, [[Spodnje Gorje]] *2186, [[Višelnica I]] *2187, [[Zgornje Gorje]] *2188, [[Poljšica]] *2189, [[Rečica]] *2190, [[Bled]] *2191, [[Želeče]] *2192, [[Ribno]] *2193, [[Selo pri Bledu]] *2194, [[Bohinjska Bela]] *2195, [[Gorjuše]] *2196, [[Bohinjska Češnjica]] *2197, [[Bohinjska Srednja vas]] *2198, [[Studor]] *2199, [[Savica]] *2200, [[Bohinjska Bistrica]] *2201, [[Nomenj]] *2202, [[Nemški Rovt]] *2203, [[Trenta Leva]] *2204, [[Trenta Desna]] *2205, [[Strmec]] *2206, [[Log pod Mangartom]] *2207, [[Bovec]] *2208, [[Koritnica]] *2209, [[Soča Desna]] *2210, [[Soča Leva]] *2211, [[Čezsoča]] *2212, [[Žaga]] *2213, [[Srpenica]] *2214, [[Breginj]] *2215, [[Robidišče]] *2216, [[Logje]] *2217, [[Sedlo]] *2218, [[Borjana]] *2219, [[Kred]] *2220, [[Staro Selo]] *2221, [[Sužid]] *2222, [[Svino]] *2223, [[Kobarid]] *2224, [[Trnovo]] *2225, [[Drežnica]] *2226, [[Vrsno]] *2227, [[Smast]] *2228, [[Ladra]] *2229, [[Idrsko]] *2230, [[Livek]] *2231, [[Kamno]] *2232, [[Volarje]] *2233, [[Dolje]] *2234, [[Zatolmin]] *2235, [[Čadrg]] *2236, [[Žabče]] *2237, [[Ljubinj]] *2238, [[Podmelec]] *2239, [[Kneža]] *2240, [[Rut]] *2241, [[Stržišče]] *2242, [[Podbrdo]] *2243, [[Obloke]] *2244, [[Grahovo]] *2245, [[Ponikve]] *2246, [[Most na Soči]] *2247, [[Poljubinj]] *2248, [[Tolmin]] *2249, [[Volče]] *2250, [[Modrejce]] *2251, [[Kozaršče]] *2252, [[Čiginj]] *2253, [[Rute]] *2254, [[Sela]] *2255, [[Lom]] *2256, [[Idrija pri Bači]] *2257, [[Slap]] *2258, [[Pečine]] *2259, [[Šentviška Gora]] *2260, [[Prapetno Brdo]] *2261, [[Gorenja Trebuša]] *2262, [[Kal nad Kanalom]] *2263, [[Avče]] *2264, [[Doblar]] *2265, [[Ročinj]] *2266, [[Ajba]] *2267, [[Bodrež]] *2268, [[Vrh Kanalski]] *2269, [[Kanal]] *2270, [[Morsko]] *2271, [[Gorenja vas]] *2272, [[Idrija nad Kanalom]] *2273, [[Ukanje]] *2274, [[Anhovo]] *2275, [[Plave]] *2276, [[Deskle]] *2277, [[Mirnik]] *2278, [[Kožbana]] *2279, [[Krasno]] *2280, [[Vrhovlje]] *2281, [[Šmartno]] *2282, [[Vedrijan]] *2283, [[Višnjevik]] *2284, [[Neblo]] *2285, [[Biljana]] *2286, [[Medana]] *2287, [[Vipolže]] *2288, [[Kozana]] *2289, [[Cerovo]] *2290, [[Kojsko]] *2291, [[Podsabotin]] *2292, [[Šmaver]] *2293, [[Grgar]] *2294, [[Bate]] *2295, [[Banjšice]] *2296, [[Lokovec]] *2297, [[Čepovan]] *2298, [[Lazna]] *2299, [[Lokve]] *2300, [[Trnovo]] *2301, [[Ravnica]] *2302, [[Kromberk]] *2303, [[Solkan]] *2304, [[Nova Gorica]] *2306, [[Rožna Dolina]] *2307, [[Stara Gora]] *2308, [[Loke]] *2309, [[Šmihel]] *2310, [[Ozeljan]] *2311, [[Vitovlje]] *2312, [[Osek]] *2313, [[Šempas]] *2314, [[Vogrsko]] *2315, [[Šempeter]] *2316, [[Vrtojba]] *2318, [[Bilje]] *2319, [[Bukovica]] *2320, [[Prvačina]] *2321, [[Gradišče]] *2322, [[Renče]] *2323, [[Vrtoče]] *2324, [[Orehovlje]] *2325, [[Miren]] *2326, [[Rupa]] *2327, [[Gabrje ob Vipavi]] *2328, [[Opatje Selo]] *2329, [[Nova vas]] *2330, [[Sela na Krasu]] *2331, [[Vojščica]] *2332, [[Kostanjevica na Krasu]] *2333, [[Temnica]] *2334, [[Lipa]] *2335, [[Dornberk]] *2336, [[Branik]] *2337, [[Bukovo]] *2338, [[Jesenica]] *2339, [[Gorje]] *2340, [[Labinje]] *2341, [[Dolenji Novaki]] *2342, [[Gorenji Novaki]] *2343, [[Planina]] *2344, [[Cerkno]] *2345, [[Zakriž]] *2346, [[Orehek]] *2347, [[Police]] *2348, [[Reka - Ravne]] *2349, [[Šebrelje]] *2350, [[Otalež]] *2351, [[Idrijske Krnice]] *2352, [[Spodnja Kanomlja]] *2353, [[Srednja Kanomlja]] *2354, [[Gorenja Kanomlja]] *2355, [[Vojsko]] *2356, [[Čekovnik]] *2357, [[Idrija - mesto ]] *2358, [[Spodnja Idrija]] *2359, [[Ledine]] *2360, [[Vrsnik I]] *2361, [[Dole]] *2362, [[Jelični Vrh]] *2363, [[Idrijski Log]] *2364, [[Godovič]] *2365, [[Črni Vrh]] *2366, [[Zadlog]] *2367, [[Kanji Dol]] *2368, [[Lome]] *2369, [[Javornik]] *2370, [[Dol-Otlica]] *2371, [[Kovk]] *2372, [[Križna Gora]] *2373, [[Col]] *2374, [[Vodice]] *2375, [[Podkraj]] *2376, [[Višnje]] *2377, [[Sanabor]] *2378, [[Vrhpolje]] *2379, [[Budanje]] *2380, [[Šturje]] *2381, [[Lokavec]] *2382, [[Stomaž]] *2383, [[Vrtovin]] *2384, [[Črniče]] *2385, [[Gojače]] *2386, [[Batuje]] *2387, [[Selo]] *2388, [[Kamnje]] *2389, [[Skrilje]] *2390, [[Dobravlje]] *2391, [[Vipavski Križ]] *2392, [[Ajdovščina]] *2393, [[Ustje]] *2394, [[Velike Žablje]] *2395, [[Brje]] *2396, [[Šmarje]] *2397, [[Gaberje]] *2398, [[Erzelj]] *2399, [[Planina]] *2400, [[Slap]] *2401, [[Vipava]] *2402, [[Lože]] *2403, [[Goče]] *2404, [[Podraga]] *2405, [[Podnanos]] *2406, [[Nanos]] *2407, [[Lozice]] *2408, [[Brestovica]] *2409, [[Ivanji Grad]] *2410, [[Sveto]] *2411, [[Škrbina]] *2412, [[Komen]] *2413, [[Mali Dol]] *2414, [[Tomačevica]] *2415, [[Kobjeglava]] *2416, [[Štanjel]] *2417, [[Hruševica]] *2418, [[Kobdilj]] *2419, [[Koboli]] *2420, [[Štjak]] *2421, [[Avber]] *2422, [[Kopriva]] *2423, [[Gabrovica]] *2424, [[Volčji Grad]] *2425, [[Gorjansko]] *2426, [[Brje]] *2427, [[Veliki Dol]] *2428, [[Salež]] *2429, [[Pliskovica]] *2430, [[Krajna vas]] *2431, [[Skopo]] *2432, [[Dutovlje]] *2433, [[Veliki Repen]] *2434, [[Voglje]] *2435, [[Križ]] *2436, [[Tomaj]] *2437, [[Utovlje]] *2438, [[Kazlje]] *2439, [[Griže]] *2440, [[Veliko Polje]] *2441, [[Dolenja vas]] *2442, [[Štorje]] *2443, [[Senadole]] *2444, [[Gabrče]] *2445, [[Potoče]] *2446, [[Laže]] *2447, [[Senožeče]] *2448, [[Gornje Vreme]] *2449, [[Vremski Britof]] *2450, [[Famlje]] *2451, [[Dolnje Ležeče]] *2452, [[Divača]] *2453, [[Povir]] *2454, [[Merče]] *2455, [[Sežana]] *2456, [[Trebče]] *2457, [[Gropada]] *2458, [[Bazovica]] *2459, [[Lokev]] *2460, [[Naklo]] *2461, [[Dane]] *2462, [[Podgrad]] *2463, [[Škoflje]] *2464, [[Barka]] *2465, [[Vareje]] *2466, [[Misliče]] *2467, [[Vatovlje]] *2468, [[Kozjane]] *2469, [[Dolenja Planina]] *2470, [[Gorenja Planina]] *2471, [[Kačja vas]] *2472, [[Strmica]] *2473, [[Studeno]] *2474, [[Bukovje]] *2475, [[Šmihel pod Nanosom]] *2476, [[Landol]] *2477, [[Zagon]] *2478, [[Hrašče]] *2479, [[Studenec]] *2480, [[Hrenovice]] *2481, [[Velika Brda]] *2482, [[Strane]] *2483, [[Razdrto]] *2484, [[Hruševje]] *2485, [[Rakulik]] *2486, [[Orehek]] *2487, [[Rakitnik]] *2488, [[Zalog]] *2489, [[Stara vas]] *2490, [[Postojna]] *2491, [[Matenja vas]] *2492, [[Slavina]] *2493, [[Volče]] *2494, [[Košana]] *2495, [[Suhorje]] *2496, [[Stara Sušica]] *2497, [[Nadanje Selo]] *2498, [[Narin]] *2499, [[Kal]] *2500, [[Selce]] *2501, [[Petelinje]] *2502, [[Radohova vas]] *2503, [[Parje]] *2504, [[Zagorje]] *2505, [[Jurišče]] *2506, [[Palčje]] *2507, [[Trnje]] *2508, [[Snežnik]] *2509, [[Bač]] *2510, [[Koritnice]] *2511, [[Knežak]] *2512, [[Šembije]] *2513, [[Podstenje]] *2514, [[Mereče]] *2515, [[Ratečevo Brdo]] *2516, [[Kilovče]] *2517, [[Prem]] *2518, [[Janeževo Brdo]] *2519, [[Ostrožno Brdo]] *2520, [[Prelože]] *2521, [[Čelje]] *2522, [[Smrje]] *2523, [[Topolc]] *2524, [[Trnovo]] *2525, [[Ilirska Bistrica]] *2526, [[Vrbovo]] *2527, [[Jasen]] *2528, [[Koseze]] *2529, [[Zarečica]] *2530, [[Dobropolje]] *2531, [[Zarečje]] *2532, [[Brce]] *2533, [[Zajelšje]] *2534, [[Tominje]] *2535, [[Harije]] *2536, [[Sabonje]] *2537, [[Pavlica]] *2538, [[Studena Gora]] *2539, [[Velika Bukovica]] *2540, [[Mala Bukovica]] *2541, [[Dolnji Zemon]] *2542, [[Gornji Zemon]] *2543, [[Jablanica]] *2544, [[Trpčane]] *2545, [[Podgraje]] *2546, [[Zabiče]] *2547, [[Sušak]] *2548, [[Novokračine]] *2549, [[Jelšane]] *2550, [[Dolenje]] *2551, [[Veliko Brdo]] *2552, [[Starod]] *2553, [[Gročana]] *2554, [[Rodik]] *2555, [[Draga]] *2557, [[Ocizla]] *2558, [[Prešnica]] *2559, [[Materija]] *2560, [[Hrpelje]] *2561, [[Brezovica]] *2562, [[Artviže]] *2563, [[Tatre]] *2564, [[Rjavče]] *2565, [[Pregarje]] *2566, [[Gaberk]] *2567, [[Huje]] *2568, [[Male Loče]] *2569, [[Javorje]] *2570, [[Ritomeče]] *2571, [[Kovčice]] *2572, [[Hotična]] *2573, [[Slivje]] *2574, [[Markovščina]] *2575, [[Gradišče]] *2576, [[Obrov]] *2577, [[Hrušica]] *2578, [[Podbeže]] *2579, [[Podgrad]] *2580, [[Račice]] *2581, [[Poljane]] *2582, [[Golac]] *2583, [[Podgorje]] *2584, [[Zazid]] *2585, [[Rakitovec]] *2589, [[Plavje]] *2590, [[Hribi]] *2592, [[Jernej]] *2593, [[Oltra]] *2594, [[Ankaran]] *2595, [[Škofije]] *2596, [[Tinjan]] *2597, [[Osp]] *2598, [[Socerb]] *2599, [[Črnotiče]] *2600, [[Črni Kal]] *2601, [[Gabrovica]] *2602, [[Rožar]] *2603, [[Dekani]] *2604, [[Bertoki]] *2605, [[Koper]] *2606, [[Semedela]] *2607, [[Gažon]] *2608, [[Šmarje]] *2609, [[Pomjan]] *2610, [[Vanganel]] *2611, [[Marezige]] *2612, [[Sveti Anton]] *2613, [[Truške]] *2614, [[Kubed]] *2615, [[Loka]] *2616, [[Podpeč]] *2617, [[Hrastovlje]] *2618, [[Movraž]] *2619, [[Sočerga]] *2620, [[Pregara]] *2621, [[Gradin]] *2622, [[Topolovec]] *2623, [[Boršt]] *2624, [[Koštabona]] *2625, [[Krkavče]] *2626, [[Izola]] *2628, [[Malija]] *2629, [[Dvori nad Izolo]] *2630, [[Piran]] *2631, [[Portorož]] *2632, [[Sečovlje]] *2633, [[Raven]] *2634, [[Nova vas]] *2635, [[Rogaška Slatina]] *2636, [[Bežigrad]] *2637, [[Prihodi]] *2638, [[Podmežaklja]] *2639, [[Zvodno]] *2640, [[Hrastnik]] *2641, [[Zagorje]] *2642, [[Grosuplje]] *2643, [[Zasadi]] *2644, [[Višelnica Ii]] *2645, [[Paka Ii]] *2646, [[Srednji Dolič]] *2647, [[Bezovje]] *2648, [[Peračica]] *2649, [[Izlake]] *2650, [[Debro]] *2651, [[Požnica]] *2652, [[Ogorevc]] *2653, [[Pšata]] *2654, [[Gozd Reka]] *2655, [[Račica]] *2656, [[Ribče]] *2657, [[Pečice]] *2658, [[Osredek]] *2659, [[Spodnje Selce]] *2660, [[Spodnja Ponkvica]] *2661, [[Gaj]] *2662, [[Malkovec]] *2663, [[Mravljevi]] *2664, [[Spodnja Branica]] *2665, [[Zgornji Dražen Vrh]] *2666, [[Selce]] *2667, [[Spodnji Vurmat]] *2668, [[Gojška Planina]] *2669, [[Paški Kozjak]] *2670, [[Lažiše]] *2671, [[Podpeč]] *2672, [[Prapretno]] *2673, [[Spodnja Pohanca]] *2674, [[Žavcarjev Vrh]] *2675, [[Vranoviči]] *2676, [[Cerkvišče]] *2677, [[Prule]] *2678, [[Golovec]] *2679, [[Gradišče Ii]] *2680, [[Nove Jarše]] *2681, [[Brinje Ii]] *2682, [[Brdo]] *2683, [[Grič]] *2684, [[Drenik]] *2685, [[Šavna Peč]] *2686, [[Zavrate]] *2687, [[Boben]] *2688, [[Studence]] *2689, [[Čebine]] *2690, [[Prapreče]] *2691, [[Rakitovec]] *2692, [[Smrečje]] *2693, [[Log]] *2695, [[Planica]] *2696, [[Vojščica]] *2697, [[Kanalski Lom]] *2698, [[Bukovski Vrh]] *2699, [[Utre]] *2700, [[Rakov Škocjan]] *2701, [[Dolanci]] *2702, [[Kodreti]] *2703, [[Hrušica]] *2704, [[Jurjeva Dolina]] *2705, [[Leskova Dolina]] *2706, [[Zelena Jama]] *2707, [[Bevško]] *2708, [[Rodež]] *2709, [[Javorje]] *2710, [[Glažuta]] *2711, [[Spodnji Vrhov Dol]] *2712, [[Dobrava]] *2713, [[Ob Železnici]] *2714, [[Vrhe II]] *2715, [[Cetore]] 30a8fr1aub4urhz69417abz4y1feetg 6684724 6684723 2026-06-03T17:45:07Z Andrejj 94 np 6684724 wikitext text/x-wiki [[Katastrska občina]] *0001, [[Hodoš]] *0002, [[Suhi Vrh]] *0003, [[Dolenci]] *0004, [[Budinci]] *0005, [[Markovci]] *0006, [[Čepinci]] *0007, [[Lucova]] *0008, [[Neradnovci]] *0009, [[Martinje]] *0010, [[Boreča]] *0011, [[Ženavlje]] *0012, [[Šulinci]] *0013, [[Stanjevci]] *0014, [[Gornji Petrovci]] *0015, [[Adrijanci]] *0016, [[Peskovci]] *0017, [[Šalovci]] *0018, [[Krplivnik]] *0019, [[Domanjševci]] *0020, [[Križevci]] *0021, [[Panovci]] *0022, [[Kukeč]] *0023, [[Trdkova]] *0024, [[Matjaševci]] *0025, [[Dolič]] *0026, [[Kuzma]] *0027, [[Gornji Slaveči]] *0028, [[Sotina]] *0029, [[Serdica]] *0030, [[Ocinje]] *0031, [[Kramarovci]] *0032, [[Nuskova]] *0033, [[Rogašovci]] *0034, [[Sveti Jurij]] *0035, [[Fikšinci]] *0036, [[Večeslavci]] *0037, [[Dolnji Slaveči]] *0038, [[Grad]] *0039, [[Vidonci]] *0040, [[Otovci]] *0041, [[Mačkovci]] *0042, [[Prosečka vas]] *0043, [[Kovačevci]] *0044, [[Poznanovci]] *0045, [[Radovci]] *0046, [[Kruplivnik]] *0047, [[Motovilci]] *0048, [[Pertoča]] *0049, [[Ropoča]] *0050, [[Gerlinci]] *0051, [[Krašči]] *0052, [[Vadarci]] *0053, [[Bodonci]] *0054, [[Pečarovci]] *0055, [[Dankovci]] *0056, [[Kuštanovci]] *0057, [[Košarovci]] *0058, [[Dolina]] *0059, [[Moščanci]] *0060, [[Vaneča]] *0061, [[Šalamenci]] *0062, [[Zenkovci]] *0064, [[Beznovci]] *0065, [[Topolovci]] *0066, [[Domajinci]] *0067, [[Gornji Črnci]] *0068, [[Korovci]] *0069, [[Cankova]] *0070, [[Skakovci]] *0071, [[Strukovci]] *0072, [[Puževci]] *0073, [[Lemerje]] *0074, [[Brezovci]] *0075, [[Predanovci]] *0076, [[Gorica]] *0077, [[Puconci]] *0078, [[Sebeborci]] *0079, [[Bokrači]] *0080, [[Krnci]] *0081, [[Ivanovci]] *0082, [[Kančevci]] *0083, [[Lončarovci]] *0084, [[Ratkovci]] *0085, [[Berkovci]] *0086, [[Ivanjševci]] *0087, [[Središče]] *0088, [[Prosenjakovci]] *0089, [[Selo]] *0090, [[Fokovci]] *0091, [[Andrejci]] *0092, [[Moravci]] *0093, [[Tešanovci]] *0094, [[Vučja Gomila]] *0095, [[Čikečka vas]] *0096, [[Pordašinci]] *0097, [[Motvarjevci]] *0098, [[Bukovnica]] *0099, [[Filovci]] *0100, [[Bogojina]] *0101, [[Ivanci]] *0102, [[Mlajtinci]] *0103, [[Lukačevci]] *0104, [[Rakičan]] *0105, [[Murska Sobota]] *0106, [[Noršinci]] *0107, [[Martjanci]] *0108, [[Nemčavci]] *0109, [[Markišavci]] *0110, [[Polana]] *0111, [[Černelavci]] *0112, [[Veščica]] *0113, [[Kupšinci]] *0114, [[Vanča vas]] *0115, [[Rankovci]] *0116, [[Borejci]] *0117, [[Krajna]] *0118, [[Gederovci]] *0119, [[Sodišinci]] *0120, [[Murski Petrovci]] *0121, [[Petanjci]] *0122, [[Tišina]] *0123, [[Tropovci]] *0124, [[Gradišče]] *0125, [[Murski Črnci]] *0126, [[Satahovci]] *0127, [[Krog]] *0128, [[Bakovci]] *0129, [[Gančani]] *0130, [[Lipa]] *0131, [[Beltinci]] *0132, [[Bratonci]] *0133, [[Lipovci]] *0134, [[Dokležovje]] *0135, [[Ižakovci]] *0136, [[Melinci]] *0137, [[Odranci]] *0138, [[Trnje v Prekmurju]] *0139, [[Žižki]] *0140, [[Črenšovci]] *0141, [[Gornja Bistrica]] *0142, [[Srednja Bistrica]] *0143, [[Dolnja Bistrica]] *0144, [[Kobilje]] *0145, [[Žitkovci]] *0146, [[Dobrovnik]] *0147, [[Strehovci]] *0148, [[Renkovci]] *0149, [[Turnišče]] *0150, [[Gomilica]] *0151, [[Brezovica v Prekmurju]] *0152, [[Nedelica]] *0153, [[Radmožanci]] *0154, [[Kamovci]] *0155, [[Genterovci]] *0156, [[Mostje pri Lendavi]] *0157, [[Dolga vas pri Lendavi]] *0158, [[Banuta]] *0159, [[Mala Polana]] *0160, [[Velika Polana]] *0161, [[Hotiza]] *0162, [[Kapca]] *0163, [[Kot pri Muri]] *0164, [[Gaberje]] *0165, [[Lakoš]] *0166, [[Lendava]] *0167, [[Čentiba]] *0168, [[Dolina pri Lendavi]] *0169, [[Petišovci]] *0170, [[Pince]] *0171, [[Vratji Vrh]] *0172, [[Vratja vas]] *0173, [[Podgorje]] *0174, [[Konjišče]] *0175, [[Drobtinci]] *0176, [[Grabe]] *0177, [[Nasova]] *0178, [[Žiberci]] *0179, [[Žepovci]] *0180, [[Črnci]] *0181, [[Apače]] *0182, [[Segovci]] *0183, [[Lutverci]] *0184, [[Gornja Radgona]] *0186, [[Mele]] *0187, [[Črešnjevci]] *0188, [[Police]] *0189, [[Hercegovščak]] *0190, [[Lomanoše]] *0191, [[Plitvica]] *0192, [[Plitvički Vrh]] *0193, [[Spodnja Ščavnica]] *0194, [[Lastomerci]] *0195, [[Zbigovci]] *0196, [[Orehovski Vrh]] *0197, [[Orehovci]] *0198, [[Boračeva]] *0199, [[Šratovci]] *0200, [[Radenci]] *0201, [[Rihtarovci]] *0202, [[Kapelski Vrh]] *0203, [[Očeslavci]] *0204, [[Janžev Vrh]] *0205, [[Stavešinci]] *0206, [[Ivanjševci]] *0207, [[Radvenci]] *0208, [[Negova]] *0209, [[Kunova]] *0210, [[Gornji Ivanjci]] *0211, [[Spodnji Ivanjci]] *0212, [[Okoslavci]] *0213, [[Dragotinci]] *0214, [[Rožički Vrh]] *0215, [[Stanetinci]] *0216, [[Hrašenski-Rački Vrh]] *0217, [[Murščak]] *0218, [[Hrastje-Mota]] *0219, [[Murski Vrh]] *0220, [[Selišči]] *0221, [[Slaptinci]] *0222, [[Jamna]] *0223, [[Blaguš]] *0224, [[Grabonoš]] *0225, [[Kraljevci]] *0226, [[Sovjak]] *0227, [[Terbegovci]] *0228, [[Galušak]] *0229, [[Kokolajnščak]] *0230, [[Vučja vas]] *0231, [[Bučečovci]] *0232, [[Stara Nova vas]] *0233, [[Bunčani]] *0234, [[Veržej]] *0235, [[Iljaševci]] *0236, [[Križevci]] *0237, [[Grlava]] *0238, [[Krištanci]] *0239, [[Krapje]] *0240, [[Mota]] *0241, [[Cven]] *0242, [[Babinci]] *0243, [[Noršinci]] *0244, [[Lukavci]] *0245, [[Ključarovci pri Ljutomeru]] *0246, [[Boreci]] *0247, [[Logarovci]] *0248, [[Precetinci]] *0249, [[Kuršinci]] *0250, [[Berkovci]] *0251, [[Bolehnečici]] *0252, [[Bučkovci]] *0253, [[Drakovci]] *0254, [[Moravci]] *0255, [[Godemarci]] *0256, [[Radoslavci]] *0257, [[Branoslavci]] *0258, [[Cezanjevci]] *0259, [[Ljutomer]] *0260, [[Kamenščak]] *0261, [[Stara Cesta]] *0262, [[Desnjak]] *0263, [[Mekotnjak]] *0264, [[Radomerje]] *0265, [[Gresovščak]] *0266, [[Plešivica]] *0267, [[Ilovci]] *0268, [[Slamnjak]] *0269, [[Rinčetova Graba]] *0270, [[Nunska Graba]] *0271, [[Presika]] *0272, [[Stročja vas]] *0273, [[Pristava]] *0274, [[Globoka]] *0275, [[Veščica]] *0276, [[Razkrižje]] *0277, [[Šafarsko]] *0278, [[Gibina]] *0279, [[Trnovci]] *0280, [[Rucmanci]] *0281, [[Rakovci]] *0282, [[Savci]] *0283, [[Tomaž]] *0284, [[Mala vas]] *0285, [[Bratonečice]] *0286, [[Senik pri Tomažu]] *0287, [[Ključarovci pri Ormožu]] *0288, [[Koračice]] *0289, [[Pršetinci]] *0290, [[Lahonci]] *0291, [[Žvab]] *0292, [[Runeč]] *0293, [[Stanovno]] *0294, [[Ivanjkovci]] *0295, [[Žerovinci]] *0296, [[Cerovec - Stanka Vraza]] *0297, [[Veličane]] *0298, [[Mihalovci]] *0299, [[Mali Brebrovnik]] *0300, [[Veliki Brebrovnik]] *0301, [[Vinski Vrh]] *0302, [[Miklavž]] *0303, [[Hermanci]] *0304, [[Gomila]] *0305, [[Kog]] *0306, [[Vuzmetinci]] *0307, [[Kajžar]] *0308, [[Zasavci]] *0309, [[Lačaves]] *0310, [[Jastrebci]] *0311, [[Vodranci]] *0312, [[Vitan]] *0313, [[Šalovci pri Središču]] *0314, [[Hum]] *0315, [[Pavlovski Vrh]] *0316, [[Libanja]] *0317, [[Pavlovci]] *0318, [[Hardek]] *0319, [[Litmerk]] *0320, [[Lešnica pri Ormožu]] *0321, [[Šardinje]] *0322, [[Vičanci]] *0323, [[Senešci]] *0324, [[Sodinci]] *0325, [[Strjanci]] *0326, [[Bresnica]] *0327, [[Podgorci]] *0328, [[Osluševci]] *0329, [[Cvetkovci]] *0330, [[Trgovišče]] *0331, [[Velika Nedelja]] *0332, [[Ormož]] *0333, [[Pušenci]] *0334, [[Frankovci]] *0335, [[Loperšice]] *0336, [[Obrež]] *0337, [[Grabe pri Središču]] *0338, [[Središče]] *0339, [[Novinci]] *0340, [[Slavšina]] *0341, [[Rjavci]] *0342, [[Hvaletinci]] *0343, [[Vitomarci]] *0344, [[Drbetinci]] *0345, [[Trnovska vas]] *0346, [[Biš]] *0347, [[Bišečki Vrh]] *0348, [[Trnovski Vrh]] *0349, [[Ločki Vrh]] *0350, [[Ločič]] *0351, [[Svetinci]] *0352, [[Desenci]] *0353, [[Grlinci]] *0354, [[Zagorci]] *0355, [[Senčak]] *0356, [[Sakušak]] *0357, [[Bodkovci]] *0358, [[Juršinci]] *0359, [[Dragovič]] *0360, [[Gradiščak]] *0361, [[Levanjci]] *0362, [[Dolič]] *0363, [[Destrnik]] *0364, [[Vintarovci]] *0365, [[Jiršovci]] *0366, [[Krčevina pri Vurbergu]] *0367, [[Grajenščak]] *0368, [[Drstelja]] *0369, [[Janežovci]] *0370, [[Janežovski Vrh]] *0371, [[Zgornji Velovlek]] *0372, [[Spodnji Velovlek]] *0373, [[Mostje]] *0374, [[Kukava]] *0375, [[Rotman]] *0376, [[Hlaponci]] *0377, [[Polenšak]] *0378, [[Bratislavci]] *0379, [[Polenci]] *0380, [[Prerad]] *0381, [[Tibolci]] *0382, [[Slomi]] *0383, [[Mezgovci]] *0384, [[Dornava]] *0385, [[Podvinci]] *0386, [[Pacinje]] *0387, [[Kicar]] *0388, [[Rogoznica]] *0389, [[Nova vas pri Ptuju]] *0390, [[Mestni Vrh]] *0391, [[Grajena]] *0392, [[Krčevina pri Ptuju]] *0393, [[Slovenja vas]] *0394, [[Gerečja vas]] *0395, [[Hajdoše]] *0396, [[Skorba]] *0397, [[Hajdina]] *0399, [[Draženci]] *0400, [[Ptuj]] *0401, [[Brstje]] *0402, [[Spuhlja]] *0403, [[Borovci]] *0404, [[Prvenci]] *0405, [[Sobetinci]] *0406, [[Zagojiči]] *0407, [[Moškanjci]] *0408, [[Gorišnica]] *0409, [[Zamušani]] *0410, [[Formin]] *0411, [[Gajevci]] *0412, [[Mala vas]] *0413, [[Muretinci]] *0414, [[Stojnci]] *0415, [[Bukovci]] *0416, [[Nova vas pri Markovcih]] *0417, [[Markovci]] *0418, [[Zabovci]] *0419, [[Šturmovci]] *0420, [[Pobrežje]] *0421, [[Lancova vas]] *0422, [[Sela, Videm|Sela]] *0423, [[Trnovec]] *0424, [[Apače]] *0425, [[Lovrenc na Dravskem Polju]] *0426, [[Župečja vas]] *0427, [[Pleterje]] *0428, [[Mihovce]] *0429, [[Dragonja vas]] *0430, [[Cirkovce]] *0431, [[Starošince]] *0432, [[Spodnje Jablane]] *0433, [[Zgornje Jablane]] *0434, [[Pongrce]] *0435, [[Šikole]] *0436, [[Sestrže]] *0437, [[Podlože]] *0438, [[Lešje]] *0439, [[Ptujska Gora]] *0440, [[Doklece]] *0441, [[Stogovci]] *0442, [[Skrblje]] *0443, [[Janški Vrh]] *0444, [[Bolečka vas]] *0445, [[Zgornja Pristava]] *0446, [[Jurovci]] *0447, [[Dravinjski Vrh]] *0448, [[Vareja]] *0449, [[Ljubstava]] *0450, [[Majski Vrh]] *0451, [[Gorca]] *0452, [[Dolena]] *0453, [[Rodni Vrh]] *0454, [[Jablovec]] *0455, [[Zakl]] *0456, [[Dežno]] *0457, [[Podlehnik]] *0458, [[Spodnji Leskovec]] *0459, [[Repišče]] *0460, [[Dravci]] *0461, [[Gradišča]] *0462, [[Dolane]] *0463, [[Veliki Vrh]] *0464, [[Belski Vrh]] *0465, [[Hrastovec]] *0466, [[Zavrč]] *0467, [[Goričak]] *0468, [[Drenovec]] *0469, [[Turški Vrh]] *0470, [[Korenjak]] *0471, [[Pestike]] *0472, [[Gorenjski Vrh]] *0473, [[Brezovec]] *0474, [[Cirkulane]] *0475, [[Gruškovec]] *0476, [[Meje]] *0477, [[Medribnik]] *0478, [[Paradiž]] *0479, [[Pristava]] *0480, [[Pohorje]] *0481, [[Slatina]] *0482, [[Mali Okič]] *0483, [[Veliki Okič]] *0484, [[Gradišče]] *0485, [[Skorišnjak]] *0486, [[Belavšek]] *0487, [[Zgornji Leskovec]] *0488, [[Trdobojci]] *0489, [[Mala Varnica]] *0490, [[Velika Varnica]] *0491, [[Ložina]] *0492, [[Gruškovje]] *0493, [[Sedlašek]] *0494, [[Stanošina]] *0495, [[Kozminci]] *0496, [[Strajna]] *0497, [[Dobrina]] *0498, [[Kočice]] *0499, [[Sitež]] *0500, [[Bolfenk]] *0501, [[Sveča]] *0502, [[Stoperce]] *0503, [[Kupčinji Vrh]] *0504, [[Nadole]] *0505, [[Čermožiše]] *0506, [[Žetale]] *0507, [[Lokavec]] *0508, [[Rožengrunt]] *0509, [[Zgornja Ščavnica]] *0510, [[Spodnji Dražen Vrh]] *0511, [[Žitence]] *0512, [[Ledinek]] *0513, [[Kremberk]] *0514, [[Krivi Vrh]] *0515, [[Zgornja Ročica]] *0516, [[Drvanja]] *0517, [[Ihova]] *0518, [[Trije Kralji]] *0519, [[Trotkova]] *0520, [[Benedikt]] *0521, [[Spodnja Ročica]] *0522, [[Spodnji Žerjavci]] *0523, [[Zgornji Žerjavci]] *0524, [[Žice]] *0525, [[Spodnji Gasteraj]] *0526, [[Srednji Gasteraj]] *0527, [[Zgornji Gasteraj]] *0528, [[Malna]] *0529, [[Jurovski Dol]] *0530, [[Partinje]] *0531, [[Varda]] *0532, [[Lenart v Slovenskih Goricah]] *0533, [[Spodnji Porčič]] *0534, [[Zgornji Porčič]] *0535, [[Stari Porčič]] *0536, [[Gradišče v Slovenskih Goricah]] *0537, [[Zgornje Verjane]] *0538, [[Osek]] *0539, [[Brengova]] *0540, [[Cogetinci]] *0541, [[Cerkvenjak]] *0542, [[Andrenci]] *0543, [[Župetinci]] *0544, [[Smolinci]] *0545, [[Čagona]] *0546, [[Spodnje Verjane]] *0547, [[Spodnja Senarska]] *0548, [[Zgornja Senarska]] *0549, [[Radehova]] *0550, [[Zamarkova]] *0551, [[Močna]] *0552, [[Vinička vas]] *0553, [[Zgornja Voličina]] *0554, [[Spodnja Voličina]] *0555, [[Šetarova]] *0556, [[Gočova]] *0557, [[Nadbišec]] *0558, [[Zavrh]] *0559, [[Črmljenšak]] *0561, [[Straže]] *0562, [[Rogoznica]] *0563, [[Ceršak]] *0564, [[Šentilj v Slovenskih Goricah]] *0565, [[Selnica ob Muri]] *0566, [[Sladki Vrh]] *0567, [[Zgornja Velka]] *0568, [[Trate]] *0569, [[Spodnja Velka]] *0570, [[Ploderšnica]] *0571, [[Ročica]] *0572, [[Spodnje Hlapje]] *0573, [[Zgornje Hlapje]] *0574, [[Počenik]] *0575, [[Šomat]] *0576, [[Srebotje]] *0577, [[Zgornji Jakobski Dol]] *0578, [[Polička vas]] *0579, [[Polički Vrh]] *0580, [[Vajgen]] *0581, [[Kaniža]] *0582, [[Štrihovec]] *0583, [[Cirknica]] *0584, [[Zgornje Dobrenje]] *0585, [[Kresnica]] *0586, [[Podigrac]] *0587, [[Ciringa]] *0588, [[Svečina]] *0589, [[Slatina]] *0590, [[Špičnik]] *0591, [[Slatinski Dol]] *0592, [[Plač]] *0593, [[Zgornje Vrtiče]] *0594, [[Spodnje Vrtiče]] *0595, [[Plintovec]] *0596, [[Zgornja Kungota]] *0597, [[Jedlovnik]] *0598, [[Grušena]] *0599, [[Jurski Vrh]] *0600, [[Pesnica]] *0601, [[Vršnik]] *0602, [[Gaj nad Mariborom]] *0603, [[Kozjak]] *0604, [[Gradiška]] *0605, [[Spodnje Dobrenje]] *0606, [[Ranca]] *0607, [[Jelenče]] *0608, [[Gačnik]] *0609, [[Jareninski Dol]] *0610, [[Jareninski Vrh]] *0611, [[Vukovski Vrh]] *0612, [[Vukovski Dol]] *0613, [[Flekušek]] *0614, [[Spodnji Jakobski Dol]] *0615, [[Vukovje]] *0616, [[Kušernik]] *0617, [[Vosek, Pesnica|Vosek]] *0618, [[Pesniški Dvor]] *0619, [[Dolnja Počehova]] *0620, [[Rošpoh, Kungota|Mali Rošpoh]] *0621, [[Morski Jarek]] *0622, [[Šober]] *0623, [[Zgornji Slemen]] *0624, [[Veliki Boč]] *0625, [[Gradišče]] *0626, [[Zgornji Boč]] *0627, [[Spodnji Boč]] *0628, [[Zgornja Selnica]] *0629, [[Janževa Gora]] *0630, [[Gerečja vas]] *0631, [[Spodnja Selnica]] *0632, [[Spodnji Slemen]] *0633, [[Srednje]] *0634, [[Jelovec]] *0635, [[Brestrnica]] *0636, [[Kamnica]] *0637, [[Rošpoh]] *0638, [[Krčevina]] *0639, [[Počehova]] *0640, [[Pekel]] *0641, [[Dragučova]] *0642, [[Pernica]] *0643, [[Ložane]] *0644, [[Ruperče]] *0645, [[Grušova]] *0646, [[Metava]] *0647, [[Trčova]] *0648, [[Nebova]] *0649, [[Celestrina]] *0650, [[Malečnik]] *0651, [[Hrenca]] *0652, [[Vodole]] *0653, [[Košaki]] *0654, [[Orešje]] *0655, [[Melje]] *0656, [[Brezje]] *0657, [[Maribor-Grad]] *0658, [[Koroška Vrata]] *0659, [[Tabor]] *0660, [[Studenci]] *0661, [[Limbuš]] *0662, [[Laznica]] *0663, [[Bistrica pri Limbušu]] *0664, [[Bistrica pri Rušah]] *0665, [[Ruše]] *0666, [[Činžat]] *0667, [[Ruta]] *0668, [[Rdeči Breg]] *0669, [[Lovrenc na Pohorju]] *0670, [[Recenjak]] *0671, [[Kumen]] *0672, [[Smolnik]] *0673, [[Lobnica]] *0674, [[Zgornji Vrhov Dol]] *0675, [[Hrastje]] *0676, [[Pekre]] *0677, [[Zgornje Radvanje]] *0678, [[Spodnje Radvanje]] *0679, [[Razvanje]] *0680, [[Tezno]] *0681, [[Pobrežje]] *0682, [[Zrkovci]] *0683, [[Dogoše]] *0684, [[Zgornji Duplek]] *0685, [[Završka vas]] *0686, [[Zimica]] *0687, [[Jablance]] *0688, [[Zgornja Korena]] *0689, [[Spodnja Korena]] *0690, [[Žikarce]] *0691, [[Ciglence]] *0692, [[Spodnji Duplek]] *0693, [[Miklavž na Dravskem Polju]] *0694, [[Rogoza]] *0695, [[Bohova]] *0696, [[Spodnje Hoče]] *0697, [[Zgornje Hoče]] *0698, [[Pivola]] *0699, [[Hočko Pohorje]] *0700, [[Slivniško Pohorje]] *0701, [[Polana]] *0702, [[Ranče]] *0703, [[Radizel]] *0704, [[Čreta]] *0705, [[Slivnica]] *0706, [[Orehova vas]] *0707, [[Hotinja vas]] *0708, [[Skoke]] *0709, [[Loka pri Rošnji]] *0710, [[Dvorjane]] *0711, [[Vurberk]] *0712, [[Starše]] *0713, [[Zlatoličje]] *0714, [[Prepolje]] *0715, [[Marjeta na Dravskem Polju]] *0716, [[Rače]] *0717, [[Fram]] *0718, [[Kopivnik]] *0719, [[Planica]] *0720, [[Loka pri Framu]] *0721, [[Morje]] *0722, [[Ješenca]] *0723, [[Podova]] *0724, [[Gorica]] *0725, [[Kot]] *0726, [[Planina]] *0727, [[Smrečno]] *0728, [[Bojtina]] *0729, [[Frajhajm]] *0730, [[Šmartno na Pohorju]] *0731, [[Ošelj]] *0732, [[Urh]] *0733, [[Rep]] *0734, [[Malo Tinje]] *0735, [[Tinjska Gora]] *0736, [[Visole]] *0737, [[Jurišna vas]] *0738, [[Prebukovje]] *0739, [[Kalše]] *0740, [[Ogljenšak]] *0741, [[Bukovec]] *0742, [[Zgornja Polskava]] *0743, [[Gabernik]] *0744, [[Ritoznoj]] *0745, [[Kovača vas]] *0746, [[Šentovec]] *0747, [[Pokoše]] *0748, [[Spodnja Polskava]] *0749, [[Stražgonjca]] *0750, [[Vrhloga]] *0751, [[Črešnjevec]] *0752, [[Spodnja Nova vas]] *0753, [[Slovenska Bistrica]] *0754, [[Zgornja Bistrica]] *0755, [[Spodnja Ložnica]] *0756, [[Zgornja Ložnica]] *0757, [[Gladomes]] *0758, [[Okoška vas]] *0759, [[Zlogona Gora]] *0760, [[Koritno]] *0761, [[Božje]] *0762, [[Brezje pri Oplotnici]] *0763, [[Oplotnica]] *0764, [[Zgornje Grušovje]] *0765, [[Vrhole pri Konjicah]] *0766, [[Cigonca]] *0767, [[Žabljek]] *0768, [[Hošnica]] *0769, [[Laporje]] *0770, [[Vrhole pri Laporju]] *0771, [[Pretrež]] *0772, [[Štatenberg]] *0773, [[Pečke]] *0774, [[Stopno]] *0775, [[Dežno]] *0776, [[Jelovec]] *0777, [[Modraže]] *0778, [[Brezje pri Poljčanah]] *0779, [[Pekel]] *0780, [[Stanovsko]] *0781, [[Lušečka vas]] *0782, [[Poljčane]] *0783, [[Studenice]] *0784, [[Hrastovec]] *0785, [[Stari Grad]] *0786, [[Mlake]] *0787, [[Pernice]] *0788, [[Branik]] *0789, [[Podlipje]] *0790, [[Brezovec]] *0791, [[Suhi Vrh]] *0792, [[Radelca]] *0793, [[vas]] *0794, [[Remšnik]] *0795, [[Brezni Vrh]] *0796, [[Zgornja Kapla]] *0797, [[Spodnja Kapla]] *0798, [[Zgornji Vurmat]] *0799, [[Ožbalt]] *0800, [[Javnik]] *0801, [[Brezno]] *0802, [[Kozji Vrh]] *0803, [[Spodnja Vižinga]] *0804, [[Radlje ob Dravi]] *0805, [[Dobrava]] *0806, [[Zgornja Vižinga]] *0807, [[Spodnja Muta]] *0808, [[Zgornja Muta]] *0809, [[Zgornja Gortina]] *0810, [[Spodnja Gortina]] *0811, [[Dravče]] *0812, [[Šentjanž nad Dravčami]] *0813, [[Vuzenica]] *0814, [[Šentvid]] *0815, [[Primož na Pohorju]] *0816, [[Planina]] *0817, [[Vuhred]] *0818, [[Orlica]] *0819, [[Janževski Vrh]] *0820, [[Podvelka]] *0821, [[Rdeči Breg Ii]] *0822, [[Lehen]] *0823, [[Ribnica na Pohorju]] *0824, [[Hudi Kot]] *0825, [[Libeliče]] *0826, [[Libeliška Gora]] *0827, [[Črneška Gora]] *0828, [[Črneče]] *0829, [[Dravograd]] *0830, [[Grad]] *0831, [[Vič]] *0832, [[Goriški Vrh]] *0833, [[Ojstrica]] *0834, [[Duh na Ojstrici]] *0835, [[Velka]] *0836, [[Kozji Vrh]] *0837, [[Vrata]] *0838, [[Trbonje]] *0839, [[Danijel pri Trbonjah]] *0840, [[Otiški Vrh I]] *0841, [[Otiški Vrh Ii]] *0842, [[Dobrova]] *0843, [[Selovec]] *0844, [[Šentjanž pri Dravogradu]] *0845, [[Pameče]] *0846, [[Gradišče]] *0847, [[Vrhe]] *0848, [[Sele]] *0849, [[Stari Trg]] *0850, [[Slovenj Gradec]] *0851, [[Legen]] *0852, [[Golavabuka]] *0853, [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] *0854, [[Podgorje]] *0855, [[Zgornji Razbor]] *0856, [[Spodnji Razbor]] *0857, [[Veluna]] *0858, [[Graška Gora]] *0859, [[Vodriž]] *0860, [[Šmiklavž]] *0861, [[Dobrava]] *0862, [[Brda]] *0863, [[Šentilj pod Turjakom]] *0864, [[Mislinja]] *0865, [[Gornji Dolič]] *0866, [[Šentvid nad Valdekom]] *0867, [[Završe]] *0868, [[Kozjak]] *0869, [[Belšak]] *0870, [[Jamnica]] *0871, [[Strojna]] *0872, [[Zelen Breg]] *0873, [[Suhi Vrh]] *0874, [[Šentanel]] *0875, [[Dolga Brda]] *0876, [[Breznica]] *0877, [[Stražišče]] *0878, [[Tolsti Vrh]] *0879, [[Koroški Selovec]] *0880, [[Brdinje]] *0882, [[Ravne]] *0883, [[Dobja vas]] *0884, [[Farna vas]] *0885, [[Poljana]] *0886, [[Lokovica]] *0887, [[Lom]] *0888, [[Meža Takraj]] *0889, [[Mežica]] *0890, [[Meža Onkraj]] *0891, [[Prevalje]] *0892, [[Leše]] *0893, [[Zagrad]] *0894, [[Navrški Vrh]] *0895, [[Preški Vrh]] *0896, [[Kotlje]] *0897, [[Podgora]] *0898, [[Uršlja Gora I]] *0899, [[Uršlja Gora Ii]] *0900, [[Žerjav]] *0901, [[Plat]] *0902, [[Podpeca]] *0903, [[Topla]] *0904, [[Koprivna]] *0905, [[Bistra]] *0906, [[Črna]] *0907, [[Ludranski Vrh]] *0908, [[Javorje]] *0909, [[Logarska Dolina]] *0910, [[Solčava]] *0911, [[Raduha]] *0912, [[Konjski Vrh]] *0913, [[Primož pri Ljubnem]] *0914, [[Ter]] *0915, [[Radegunda]] *0916, [[Šmihel]] *0917, [[Lepa Njiva]] *0918, [[Ljubija]] *0919, [[Brezje]] *0920, [[Mozirje]] *0921, [[Rečica ob Savinji]] *0922, [[Poljane]] *0923, [[Ljubno]] *0924, [[Savina]] *0925, [[Krnica]] *0926, [[Luče]] *0927, [[Podveža]] *0928, [[Podvolovljek]] *0929, [[Lenart pri Gornjem Gradu]] *0930, [[Florjan pri Gornjem Gradu]] *0931, [[Radmirje]] *0932, [[Šentjanž]] *0933, [[Homec]] *0934, [[Zgornje Pobrežje]] *0935, [[Spodnja Rečica]] *0936, [[Prihova]] *0937, [[Loke]] *0938, [[Kokarje]] *0939, [[Pusto Polje]] *0940, [[Šmartno ob Dreti]] *0941, [[Bočna]] *0942, [[Gornji Grad]] *0943, [[Šmiklavž]] *0944, [[Tirosek]] *0945, [[Bele Vode]] *0946, [[Šentvid pri Zavodnjah]] *0947, [[Zavodnje]] *0948, [[Topolšica]] *0949, [[Ravne]] *0950, [[Plešivec]] *0951, [[Hrastovec]] *0952, [[Cirkovce]] *0953, [[Paka]] *0954, [[Lipje]] *0955, [[Bevče]] *0957, [[Škale]] *0958, [[Gaberke]] *0959, [[Šoštanj]] *0960, [[Florjan pri Šoštanju]] *0961, [[Skorno pri Šoštanju]] *0962, [[Gorenje]] *0963, [[Lokovica]] *0964, [[Velenje]] *0965, [[Laze]] *0966, [[Ložnica]] *0967, [[Kavče]] *0968, [[Podkraj]] *0969, [[Veliki Vrh]] *0970, [[Gavce]] *0971, [[Paška vas]] *0972, [[Šmartno ob Paki]] *0973, [[Rečica ob Paki]] *0974, [[Prelska]] *0975, [[Vinska Gora]] *0976, [[Črnova]] *0977, [[Železno]] *0978, [[Studence]] *0979, [[Ponikva]] *0980, [[Andraž]] *0981, [[Dobrič]] *0982, [[Podvin]] *0983, [[Male Braslovče]] *0984, [[Letuš]] *0985, [[Dobrovlje]] *0986, [[Podvrh]] *0987, [[Braslovče]] *0988, [[Spodnje Gorče]] *0989, [[Šmatevž]] *0990, [[Trnava]] *0991, [[Orla vas]] *0992, [[Polzela]] *0993, [[Založe]] *0994, [[Zalog]] *0995, [[Šempeter v Savinjski Dolini]] *0996, [[Žalec]] *0997, [[Gotovlje]] *0998, [[Velika Pirešica]] *0999, [[Gorica]] *1000, [[Levec]] *1001, [[Petrovče]] *1002, [[Kasaze]] *1003, [[Zabukovica]] *1004, [[Gornja vas]] *1005, [[Prebold]] *1006, [[Latkova vas]] *1007, [[Grajska vas]] *1008, [[Gomilsko]] *1009, [[Ojstriška vas]] *1010, [[Prekopa]] *1011, [[Tešova]] *1012, [[Vransko]] *1013, [[Jeronim]] *1014, [[Ločica]] *1015, [[Zaplanina]] *1016, [[Črni Vrh]] *1017, [[Miklavž]] *1018, [[Marija Reka]] *1019, [[Matke]] *1020, [[Pongrac]] *1021, [[Liboje]] *1022, [[Rečica]] *1023, [[Slivno]] *1024, [[Rifengozd]] *1025, [[Reka]] *1026, [[Laško]] *1027, [[Šmihel]] *1028, [[Sedraž]] *1029, [[Lahomšek]] *1030, [[Lahomno]] *1031, [[Olešče]] *1032, [[Šentrupert]] *1033, [[Trobni Dol]] *1034, [[Mrzlo Polje]] *1035, [[Jurklošter]] *1036, [[Vrh nad Laškim]] *1037, [[Lažiše]] *1038, [[Plazovje]] *1039, [[Rimske Toplice]] *1040, [[Lože]] *1041, [[Lokavec]] *1042, [[Paneče]] *1043, [[Marijina vas]] *1044, [[Brdce nad Dobrno]] *1045, [[Klanc]] *1046, [[Zavrh]] *1047, [[Čreškova]] *1048, [[Socka]] *1049, [[Lipa]] *1050, [[Dol]] *1051, [[Verpete]] *1052, [[Podgorje]] *1053, [[Loka]] *1054, [[Novake]] *1055, [[Homec]] *1056, [[Dobrna]] *1057, [[Rupe]] *1058, [[Rožni Vrh]] *1059, [[Lemberg]] *1060, [[Strmec pri Vojniku]] *1061, [[Višnja vas]] *1062, [[Male Dole]] *1063, [[Bezovica]] *1064, [[Tomaž]] *1065, [[Vojnik Trg]] *1066, [[Vojnik Okolica]] *1067, [[Brezova]] *1068, [[Šmartno]] *1069, [[Šentjungert]] *1070, [[Arclin]] *1071, [[Škofja vas]] *1072, [[Šmiklavž]] *1073, [[Trnovlje]] *1074, [[Spodnja Hudinja]] *1075, [[Ostrožno]] *1076, [[Medlog]] *1077, [[Celje]] *1078, [[Lisce]] *1079, [[Košnica]] *1080, [[Tremerje]] *1081, [[Zagrad]] *1082, [[Teharje]] *1083, [[Bukovžlak]] *1084, [[Pečovje]] *1085, [[Kompole]] *1086, [[Prožinska vas]] *1087, [[Svetina]] *1088, [[Padeški Vrh]] *1089, [[Resnik]] *1090, [[Skomarje]] *1091, [[Hudinja]] *1092, [[Paka I]] *1093, [[Spodnji Dolič]] *1094, [[Brezen]] *1095, [[Vitanje]] *1096, [[Stenica]] *1097, [[Ljubnica]] *1098, [[Loška Gora]] *1099, [[Gorenje pri Zrečah]] *1100, [[Zreče]] *1101, [[Radana vas]] *1102, [[Križevec]] *1103, [[Stranice]] *1104, [[Preloge]] *1105, [[Škalce]] *1106, [[Bezina]] *1107, [[Tepanje]] *1108, [[Perovec]] *1109, [[Spodnje Grušovje]] *1110, [[Ličenca]] *1111, [[Jernej pri Ločah]] *1112, [[Koble]] *1113, [[Žiče]] *1114, [[Konjiška vas]] *1115, [[Slovenske Konjice]] *1116, [[Slemene]] *1117, [[Tolsti Vrh]] *1118, [[Lipoglav]] *1119, [[Loče]] *1120, [[Zgornje Laže]] *1121, [[Zbelovska Gora]] *1122, [[Dramlje]] *1123, [[Pletovarje]] *1124, [[Slatina]] *1125, [[Ostrožno]] *1126, [[Dolga Gora]] *1127, [[Ponkvica]] *1128, [[Ponikva]] *1129, [[Zagaj]] *1130, [[Vodule]] *1131, [[Marija Dobje]] *1132, [[Primož]] *1133, [[Goričica]] *1134, [[Zlateče]] *1135, [[Lokarje]] *1136, [[Kameno]] *1137, [[Grobelno]] *1138, [[Šentjur pri Celju]] *1139, [[Podgrad]] *1140, [[Krajnčica]] *1141, [[Rifnik]] *1142, [[Tratna]] *1143, [[Gorica pri Slivnici]] *1144, [[Vodruž]] *1145, [[Planinca]] *1146, [[Vezovje]] *1147, [[Slivnica pri Celju]] *1148, [[Javorje]] *1149, [[Voduce]] *1150, [[Kalobje]] *1151, [[Brezje]] *1152, [[Suho]] *1153, [[Paridol]] *1154, [[Dobrina]] *1155, [[Loka pri Žusmu]] *1156, [[Lopaca]] *1157, [[Straška Gorca]] *1158, [[Presečno]] *1159, [[Planinska vas]] *1160, [[Loke pri Planini]] *1161, [[Planina]] *1162, [[Golobinjek]] *1163, [[Šentvid pri Planini]] *1164, [[Zgornji Gabrnik]] *1165, [[Drevenik]] *1166, [[Čača vas]] *1167, [[Negonje]] *1168, [[Ratanska vas]] *1169, [[Cerovec]] *1170, [[Spodnje Sečovo]] *1171, [[Sveti Florijan]] *1172, [[Strmec]] *1173, [[Tlake]] *1174, [[Trška Gorca]] *1175, [[Donačka Gora]] *1176, [[Trlično]] *1177, [[Dobovec]] *1178, [[Rogatec]] *1179, [[Tržišče]] *1180, [[Topole]] *1181, [[Tekačevo]] *1182, [[Spodnja Kostrivnica]] *1183, [[Lemberg Okolica]] *1184, [[Lemberg Trg]] *1185, [[Pijovci]] *1186, [[Sladka Gora]] *1187, [[Vrh]] *1188, [[Dvor]] *1189, [[Bobovo]] *1190, [[Preloge]] *1191, [[Grliče]] *1192, [[Kačji Dol]] *1193, [[Male Rodne]] *1194, [[Velike Rodne]] *1195, [[Rjavica]] *1196, [[Brestovec]] *1197, [[Ceste]] *1198, [[Plat]] *1199, [[Kristan Vrh]] *1200, [[Šmarje pri Jelšah]] *1201, [[Zadrže]] *1202, [[Senovica]] *1203, [[Bodrež]] *1204, [[Zgornje Selce]] *1205, [[Platinovec]] *1206, [[Ješovec]] *1207, [[Brecljevo]] *1208, [[Dol]] *1209, [[Koretno]] *1210, [[Pristava]] *1211, [[Hajnsko]] *1212, [[Nezbiše]] *1213, [[Kamence]] *1214, [[Rajnkovec]] *1215, [[Nimno]] *1216, [[Vidovica]] *1217, [[Vonarje]] *1218, [[Ema]] *1219, [[Sodna vas]] *1220, [[Roginska Gorca]] *1221, [[Zibika]] *1222, [[Vršna vas]] *1223, [[Orehovec]] *1224, [[Babna Reka]] *1225, [[Grobelce]] *1226, [[Babna Gora]] *1227, [[Tinsko]] *1228, [[Sopote]] *1229, [[Podčetrtek]] *1230, [[Imeno]] *1231, [[Virštanj]] *1232, [[Dobležiče]] *1233, [[Verače]] *1234, [[Buče]] *1235, [[Drensko Rebro]] *1236, [[Zagorje]] *1237, [[Pilštanj]] *1238, [[Zdole]] *1239, [[Vrenska Gorca]] *1240, [[Sedlarjevo]] *1241, [[Lastnič]] *1242, [[Kozje]] *1243, [[Vetrnik]] *1244, [[Gorjane]] *1245, [[Podsreda]] *1246, [[Dekmanca]] *1247, [[Trebče]] *1248, [[Hrastje]] *1249, [[Ples]] *1250, [[Kunšperk]] *1251, [[Zagaj]] *1252, [[Križe]] *1253, [[Orešje]] *1254, [[Bukovje]] *1255, [[Drenovec]] *1256, [[Brezovica]] *1257, [[Bizeljsko]] *1258, [[Podgorje]] *1259, [[Pavlova vas]] *1260, [[Silovec]] *1261, [[Sromlje]] *1262, [[Zgornja Pohanca]] *1263, [[Oklukova Gora]] *1264, [[Arnovo Selo]] *1265, [[Volčje]] *1266, [[Curnovec]] *1267, [[Blatno]] *1268, [[Dednja vas]] *1269, [[Pišece]] *1270, [[Brezje]] *1271, [[Vitna vas]] *1272, [[Stara vas]] *1273, [[Župelevec]] *1274, [[Bojsno]] *1275, [[Piršenbreg]] *1276, [[Globoko]] *1277, [[Mali Vrh]] *1278, [[Dečno Selo]] *1279, [[Artiče]] *1280, [[Zgornji Obrež]] *1281, [[Šentlenart]] *1282, [[Brezina]] *1283, [[Črnc]] *1284, [[Bukošek]] *1285, [[Sela]] *1286, [[Slogonsko]] *1287, [[Vrhje]] *1288, [[Jereslavec]] *1289, [[Rakovec]] *1290, [[Kapele]] *1291, [[Podvinje]] *1292, [[Gabrje]] *1293, [[Veliki Obrež]] *1294, [[Rigonce]] *1295, [[Loče]] *1296, [[Mihalovec]] *1297, [[Mostec]] *1298, [[Trnje]] *1299, [[Zakot]] *1300, [[Brežice]] *1301, [[Krška vas]] *1302, [[Cerklje]] *1303, [[Bušeča vas]] *1304, [[Stojanski Vrh]] *1305, [[Globočice]] *1306, [[Čatež]] *1307, [[Cerina]] *1308, [[Velika Dolina]] *1309, [[Koritno]] *1310, [[Nova vas]] *1311, [[Kostanjek]] *1312, [[Pleterje]] *1313, [[Anovec]] *1314, [[Sremič]] *1315, [[Videm]] *1316, [[Stara vas]] *1317, [[Stari Grad]] *1318, [[Dolenja vas]] *1319, [[Pesje]] *1320, [[Drnovo]] *1321, [[Leskovec]] *1322, [[Krško]] *1323, [[Veliki Trn]] *1324, [[Ravne]] *1325, [[Senuše]] *1326, [[Raka]] *1327, [[Površje]] *1328, [[Smednik]] *1329, [[Veliki Podlog]] *1330, [[Veliko Mraševo]] *1331, [[Kostanjevica]] *1332, [[Podbočje]] *1333, [[Planina]] *1334, [[Črneča vas]] *1335, [[Oštrc]] *1336, [[Orehovec]] *1337, [[Stranje]] *1338, [[Dobrova]] *1339, [[Reštanj]] *1340, [[Mrčna Sela]] *1341, [[Koprivnica]] *1342, [[Veliki Dol]] *1343, [[Veliki Kamen]] *1344, [[Mali Kamen]] *1345, [[Šedem]] *1346, [[Gornji Leskovec]] *1347, [[Kališovec]] *1348, [[Brezje]] *1349, [[Dovško]] *1350, [[Senovo]] *1351, [[Armeško]] *1352, [[Lokve]] *1353, [[Raztez]] *1354, [[Gorica]] *1355, [[Anže]] *1356, [[Stolovnik]] *1357, [[Brestanica]] *1358, [[Dolnji Leskovec]] *1359, [[Presladol]] *1360, [[Rožno]] *1361, [[Podgorje]] *1362, [[Okroglice]] *1363, [[Radež]] *1364, [[Loka pri Zidanem Mostu]] *1365, [[Breg]] *1366, [[Ledina]] *1367, [[Zabukovje]] *1368, [[Poklek]] *1369, [[Trnovec]] *1370, [[Podvrh]] *1371, [[Metni Vrh]] *1372, [[Žurkov Dol]] *1373, [[Žigrski Vrh]] *1374, [[Krajna Brda]] *1375, [[Selce]] *1376, [[Kladje]] *1377, [[Blanca]] *1378, [[Brezovo]] *1379, [[Sevnica]] *1380, [[Šmarje]] *1381, [[Boštanj]] *1382, [[Kompolje]] *1383, [[Cerovec]] *1384, [[Šentjanž]] *1385, [[Podboršt]] *1386, [[Kal]] *1387, [[Cirnik]] *1388, [[Pijavice]] *1389, [[Goveji Dol]] *1390, [[Vrh]] *1391, [[Log]] *1392, [[Hubajnica]] *1393, [[Studenec]] *1394, [[Bučka]] *1395, [[Telče]] *1396, [[Krsinji Vrh]] *1397, [[Tržišče]] *1398, [[Bistrica]] *1399, [[Šentrupert]] *1400, [[Straža]] *1401, [[Novo Zabukovje]] *1402, [[Selo-Mirna]] *1403, [[Čatež]] *1404, [[Dolga Njiva]] *1405, [[Mali Videm]] *1406, [[Škovec]] *1407, [[Roje]] *1408, [[Ševnica]] *1409, [[Brezovica]] *1410, [[Mirna]] *1411, [[Ostrožnik]] *1412, [[Mokronog]] *1413, [[Laknice]] *1414, [[Jelševec]] *1415, [[Trebelno]] *1416, [[Staro Zabukovje]] *1417, [[Ornuška vas]] *1418, [[Lukovek]] *1419, [[Ponikve]] *1420, [[Češnjevek]] *1421, [[Medvedje Selo]] *1422, [[Trebnje]] *1423, [[Vrhtrebnje]] *1424, [[Štefan]] *1425, [[Velika Loka]] *1426, [[Prapreče]] *1427, [[Veliki Gaber]] *1428, [[Zagorica]] *1429, [[Stehanja vas]] *1430, [[Knežja vas]] *1431, [[Dobrnič]] *1432, [[Korita]] *1433, [[Sela pri Šumberku]] *1434, [[Gornji Križ]] *1435, [[Reber]] *1436, [[Žužemberk]] *1437, [[Šmihel pri Žužemberku]] *1438, [[Žvirče]] *1439, [[Hinje]] *1440, [[Sela pri Hinjah]] *1441, [[Veliko Lipje]] *1442, [[Stavča vas]] *1443, [[Dvor]] *1444, [[Ajdovec]] *1445, [[Brezova Reber]] *1446, [[Gorenje Polje]] *1447, [[Gorenja Straža]] *1448, [[Prečna]] *1449, [[Globodol]] *1450, [[Golobinjek]] *1451, [[Mirna Peč]] *1452, [[Hmeljčič]] *1453, [[Zagorica]] *1454, [[Daljnji Vrh]] *1455, [[Bršljin]] *1456, [[Novo mesto ]] *1457, [[Ždinja vas]] *1458, [[Črešnjice]] *1459, [[Herinja vas]] *1460, [[Šentpeter]] *1461, [[Žaloviče]] *1462, [[Zbure]] *1463, [[Zagrad]] *1464, [[Dole]] *1465, [[Stara vas]] *1466, [[Gorenja vas]] *1467, [[Družinska vas]] *1468, [[Bela Cerkev]] *1469, [[Tomažja vas]] *1470, [[Dobrava]] *1471, [[Mršeča vas]] *1472, [[Ostrog]] *1473, [[Gradišče]] *1474, [[Polhovica]] *1475, [[Gorenja Orehovica]] *1476, [[Šentjernej]] *1477, [[Vrhpolje]] *1478, [[Gabrje]] *1479, [[Brusnice]] *1480, [[Potov Vrh]] *1481, [[Smolenja vas]] *1482, [[Ragovo]] *1483, [[Kandija]] *1484, [[Šmihel pri Novem mestu]] *1485, [[Gotna vas]] *1486, [[Stopiče]] *1487, [[Zajčji Vrh]] *1488, [[Hrušica]] *1489, [[Cerovec]] *1490, [[Težka Voda]] *1491, [[Lakovnice]] *1492, [[Stranska vas]] *1493, [[Veliki Podljuben]] *1494, [[Jurka vas]] *1495, [[Toplice]] *1496, [[Podturn]] *1497, [[Podstenice]] *1498, [[Poljane]] *1499, [[Stare Žage]] *1500, [[Dobindol]] *1501, [[Vinja vas]] *1502, [[Dole]] *1503, [[Sekuliči]] *1504, [[Hrast pri Jugorju]] *1505, [[Bušinja vas]] *1506, [[Lokvica]] *1507, [[Grabrovec]] *1508, [[Bojanja vas]] *1509, [[Radovica]] *1510, [[Slamna vas]] *1511, [[Drašiči]] *1512, [[Božakovo]] *1513, [[Radoviči]] *1514, [[Rosalnice]] *1515, [[Metlika]] *1516, [[Primostek]] *1517, [[Dobravice]] *1518, [[Gradac]] *1519, [[Podzemelj]] *1520, [[Štale]] *1521, [[Črmošnjice]] *1522, [[Pribišje]] *1523, [[Štrekljevec]] *1524, [[Sodji Vrh]] *1525, [[Črešnjevec]] *1526, [[Vinji Vrh]] *1527, [[Semič]] *1528, [[Brezje pri Vinjem Vrhu]] *1529, [[Kot]] *1530, [[Blatnik]] *1531, [[Golobinjek]] *1532, [[Planina]] *1533, [[Kleč]] *1534, [[Petrova vas]] *1535, [[Črnomelj]] *1536, [[Talčji Vrh]] *1537, [[Bukova Gora]] *1538, [[Dolenja Podgora]] *1539, [[Mavrlen]] *1540, [[Dobliče]] *1541, [[Loka]] *1542, [[Zastava]] *1543, [[Krasinec]] *1544, [[Griblje]] *1545, [[Bedenj]] *1546, [[Tribuče]] *1547, [[Butoraj]] *1548, [[Golek]] *1549, [[Tanča Gora]] *1550, [[Dragatuš]] *1551, [[Belčji Vrh]] *1552, [[Adlešiči]] *1553, [[Bojanci]] *1554, [[Hrast pri Vinici]] *1555, [[Nova Lipa]] *1556, [[Stara Lipa]] *1557, [[Stari Trg ob Kolpi]] *1558, [[Sodevci]] *1559, [[Radenci]] *1560, [[Sinji Vrh]] *1561, [[Damelj]] *1562, [[Učakovci]] *1563, [[Vinica]] *1564, [[Preloka]] *1565, [[Marindol]] *1566, [[Žuniči]] *1567, [[Potiskavec]] *1568, [[Podtabor]] *1569, [[Polom]] *1570, [[Stari Log]] *1571, [[Smuka]] *1572, [[Rog]] *1573, [[Mala Gora]] *1574, [[Koblarji]] *1575, [[Stara Cerkev]] *1576, [[Mahovnik]] *1577, [[Kočevje]] *1578, [[Željne]] *1579, [[Rajhenav]] *1580, [[Onek]] *1581, [[Livold]] *1582, [[Koče]] *1583, [[Gotenica]] *1584, [[Draga]] *1585, [[Trava]] *1586, [[Žurge]] *1587, [[Osilnica]] *1588, [[Bosljiva Loka]] *1589, [[Borovec]] *1590, [[Kočevska Reka]] *1591, [[Novi Lazi]] *1592, [[Štalcerji]] *1593, [[Črni Potok]] *1594, [[Mozelj]] *1596, [[Brezje]] *1597, [[Koprivnik]] *1599, [[Nemška Loka]] *1600, [[Knežja Lipa]] *1601, [[Čeplje]] *1602, [[Predgrad]] *1603, [[Dol]] *1604, [[Spodnji Log]] *1605, [[Rajndol]] *1606, [[Škrilj]] *1607, [[Suhor]] *1608, [[Briga]] *1609, [[Banja Loka]] *1610, [[Vrh]] *1611, [[Fara]] *1612, [[Pirče]] *1613, [[Kuželj]] *1614, [[Slemena]] *1615, [[Podpoljane]] *1616, [[Velike Poljane]] *1617, [[Sušje]] *1618, [[Vinice]] *1619, [[Sodražica]] *1620, [[Žimarice]] *1621, [[Gora]] *1622, [[Zamostec]] *1623, [[Jurjevica]] *1624, [[Gorenja vas]] *1625, [[Ribnica]] *1626, [[Goriča vas]] *1627, [[Prigorica]] *1628, [[Dane]] *1629, [[Dolenja vas]] *1630, [[Rakitnica]] *1631, [[Grčarice]] *1632, [[Otok I]] *1633, [[Gorenje Jezero]] *1634, [[Dane]] *1635, [[Podcerkev]] *1636, [[Lož]] *1637, [[Stari Trg pri Ložu]] *1638, [[Knežja Njiva]] *1639, [[Vrhnika]] *1640, [[Retje]] *1641, [[Hrib]] *1642, [[Travnik]] *1643, [[Poljane]] *1644, [[Iga vas]] *1645, [[Viševek]] *1646, [[Pudob]] *1647, [[Nadlesk]] *1648, [[Kozarišče]] *1649, [[Vrh]] *1650, [[Babna Polica]] *1651, [[Babno Polje]] *1652, [[Rakitna]] *1653, [[Osredek]] *1654, [[Žilce]] *1655, [[Kranjče]] *1656, [[Otave]] *1657, [[Kožljek]] *1658, [[Bezuljak]] *1659, [[Rakek]] *1660, [[Unec]] *1661, [[Begunje pri Cerknici]] *1662, [[Selšček]] *1663, [[Cajnarje]] *1664, [[Štrukljeva vas]] *1665, [[Jeršiče]] *1666, [[Ravne pri Žilcah]] *1667, [[Hiteno]] *1668, [[Zales]] *1669, [[Kremenca]] *1670, [[Ulaka]] *1671, [[Gradiško]] *1672, [[Ravnik]] *1673, [[Velike Bloke]] *1674, [[Radlek]] *1675, [[Grahovo]] *1676, [[Cerknica]] *1677, [[Dolenja vas]] *1678, [[Otok Ii]] *1679, [[Lipsenj]] *1680, [[Žerovnica]] *1681, [[Bločice]] *1682, [[Studeno]] *1683, [[Nova vas]] *1684, [[Volčje]] *1685, [[Krajič]] *1686, [[Strmca]] *1687, [[Veliki Vrh]] *1688, [[Runarsko]] *1689, [[Benete]] *1690, [[Studenec]] *1691, [[Hudi Vrh]] *1692, [[Metulje]] *1693, [[Topol]] *1694, [[Ravne pri Topolu]] *1695, [[Karlovško Predmestje]] *1696, [[Rudnik]] *1697, [[Lanišče]] *1698, [[Pijava Gorica]] *1699, [[Dobravica]] *1700, [[Ig]] *1701, [[Iška Loka]] *1702, [[Tomišelj]] *1703, [[Jezero]] *1704, [[Kamnik]] *1705, [[Preserje]] *1706, [[Vrbljene]] *1707, [[Iška vas]] *1708, [[Golo]] *1709, [[Želimlje]] *1710, [[Gradišče]] *1711, [[Turjak]] *1712, [[Zapotok]] *1713, [[Krvava Peč]] *1714, [[Selo pri Robu]] *1715, [[Osolnik]] *1716, [[Ulaka]] *1717, [[Velike Lašče]] *1718, [[Dvorska vas]] *1719, [[Lužarji]] *1720, [[Krakovsko Predmestje]] *1721, [[Gradišče I]] *1722, [[Trnovsko Predmestje]] *1723, [[Vič]] *1724, [[Brezovica]] *1725, [[Ajdovščina]] *1726, [[Šentpeter]] *1727, [[Poljansko Predmestje]] *1728, [[Ljubljana mesto ]] *1729, [[Šmartno ob Savi]] *1730, [[Moste]] *1731, [[Udmat]] *1732, [[Štepanja vas]] *1733, [[Bizovik]] *1734, [[Ježica]] *1735, [[Stožice]] *1736, [[Brinje I]] *1737, [[Tabor]] *1738, [[Dravlje]] *1739, [[Zgornja Šiška]] *1740, [[Spodnja Šiška]] *1741, [[Vodice]] *1742, [[Repnje]] *1743, [[Bukovica]] *1744, [[Šinkov Turn]] *1745, [[Vesca]] *1746, [[Rašica]] *1747, [[Polje]] *1748, [[Skaručna]] *1749, [[Gameljne]] *1750, [[Šmartno pod Šmarno Goro]] *1751, [[Tacen]] *1752, [[Stanežiče]] *1753, [[Vižmarje]] *1754, [[Šentvid nad Ljubljano]] *1755, [[Glince]] *1756, [[Črnuče]] *1757, [[Nadgorica]] *1758, [[Dragomelj]] *1759, [[Podgorica]] *1760, [[Beričevo]] *1761, [[Dol pri Ljubljani]] *1762, [[Podgora]] *1763, [[Kleče]] *1764, [[Križevska vas]] *1765, [[Vinje]] *1766, [[Petelinje]] *1767, [[Dolsko]] *1768, [[Senožeti]] *1769, [[Laze]] *1770, [[Kašelj]] *1771, [[Zadobrova]] *1772, [[Slape]] *1773, [[Dobrunje]] *1774, [[Podmolnik]] *1775, [[Sostro]] *1776, [[Lipoglav]] *1777, [[Javor]] *1778, [[Volavlje]] *1779, [[Trebeljevo]] *1780, [[Blečji Vrh]] *1781, [[Polica]] *1782, [[Stara vas]] *1783, [[Grosuplje - Naselje]] *1784, [[Stranska vas]] *1785, [[Sela]] *1786, [[Šmarje]] *1787, [[Mali Vrh]] *1788, [[Vino]] *1789, [[Ponova vas]] *1790, [[Slivnica]] *1791, [[Žalna]] *1792, [[Luče]] *1793, [[Ilova Gora]] *1794, [[Račna]] *1795, [[Velike Lipljene]] *1796, [[Cesta]] *1797, [[Zdenska vas]] *1798, [[Zagorica]] *1799, [[Videm Dobrepolje]] *1800, [[Podgora]] *1801, [[Kompolje]] *1802, [[Leskovec]] *1803, [[Metnaj]] *1804, [[Češnjice]] *1805, [[Bukovica]] *1806, [[Sobrače]] *1807, [[Temenica]] *1808, [[Male Dole]] *1809, [[Šentvid]] *1810, [[Stična]] *1811, [[Dobrava]] *1812, [[Dedni Dol]] *1813, [[Višnja Gora]] *1814, [[Kriška vas]] *1815, [[Draga]] *1816, [[Hudo]] *1817, [[Radohova vas]] *1818, [[Podboršt]] *1819, [[Velike Pece]] *1820, [[Gorenja vas]] *1821, [[Vrhe]] *1822, [[Muljava]] *1823, [[Dob]] *1824, [[Valična vas]] *1825, [[Zagradec]] *1826, [[Sušica]] *1827, [[Krka]] *1828, [[Podbukovje]] *1829, [[Veliko Globoko]] *1830, [[Ambrus]] *1831, [[Višnje]] *1832, [[Vače]] *1833, [[Sava pri Litiji]] *1834, [[Konj]] *1835, [[Hotič]] *1836, [[Kresnice]] *1837, [[Kresniški Vrh]] *1838, [[Litija]] *1839, [[Jablanica]] *1840, [[Polšnik]] *1841, [[Velika Goba]] *1842, [[Dole pri Litiji]] *1843, [[Prelesje]] *1844, [[Vodice]] *1845, [[Moravče]] *1846, [[Liberga]] *1847, [[Šmartno]] *1848, [[Štanga]] *1849, [[Vintarjevec]] *1850, [[Ježni Vrh]] *1851, [[Gradišče]] *1852, [[Poljane]] *1853, [[Okrog]] *1854, [[Tihaboj]] *1855, [[Hrastnik-Mesto]] *1856, [[Dol pri Hrastniku]] *1857, [[Marno]] *1858, [[Turje]] *1859, [[Gore]] *1860, [[Širje]] *1861, [[Obrežje]] *1862, [[Radeče]] *1863, [[Podkraj]] *1864, [[Svibno]] *1865, [[Njivice]] *1866, [[Hotemež]] *1867, [[Vrhovo]] *1868, [[Knezdol]] *1869, [[Čeče]] *1870, [[Ojstro]] *1871, [[Trbovlje]] *1872, [[Dobovec]] *1873, [[Hrastnik pri Trojanah]] *1874, [[Brezje]] *1875, [[Čemšenik]] *1876, [[Jesenovo]] *1877, [[Vrhe I]] *1878, [[Kotredež]] *1879, [[Ržiše]] *1880, [[Kolovrat]] *1881, [[Kandrše]] *1882, [[Zabava]] *1883, [[Šemnik]] *1884, [[Loke pri Zagorju]] *1885, [[Potoška vas]] *1886, [[Zagorje-Mesto]] *1887, [[Šentlambert]] *1888, [[Konjšica]] *1889, [[Podkum]] *1890, [[Črna]] *1891, [[Županje Njive]] *1892, [[Bistričica]] *1893, [[Stranje]] *1894, [[Godič]] *1895, [[Gozd]] *1896, [[Tučna]] *1897, [[Nevlje]] *1898, [[Mekinje]] *1899, [[Košiše]] *1900, [[Tunjice]] *1901, [[Mlaka]] *1902, [[Klanec]] *1903, [[Nasovče]] *1904, [[Kaplja vas]] *1905, [[Moste]] *1906, [[Suhadole]] *1907, [[Križ]] *1908, [[Podgorje]] *1909, [[Šmarca]] *1910, [[Volčji Potok]] *1911, [[Kamnik]] *1912, [[Palovče]] *1913, [[Podhruška]] *1914, [[Znojile]] *1915, [[Hruševka]] *1916, [[Loke]] *1917, [[Šmartno v Tuhinju]] *1918, [[Pšajnovica]] *1919, [[Zgornji Tuhinj]] *1920, [[Hribi]] *1921, [[Špitalič]] *1922, [[Zgornji Motnik]] *1923, [[Motnik]] *1924, [[Trojane]] *1925, [[Učak]] *1926, [[Šentožbolt]] *1927, [[Blagovica]] *1928, [[Češnjice]] *1929, [[Koreno]] *1930, [[Žirovše]] *1931, [[Krašnja]] *1932, [[Zlato Polje]] *1933, [[Lukovica]] *1934, [[Rafolče]] *1935, [[Rova]] *1936, [[Radomlje]] *1937, [[Homec]] *1938, [[Mengeš]] *1939, [[Dobeno]] *1940, [[Loka]] *1943, [[Dob]] *1944, [[Prevoje]] *1945, [[Krtina]] *1946, [[Studenec]] *1947, [[Spodnje Koseze]] *1948, [[Krašce]] *1949, [[Negastrn]] *1950, [[Limbarska Gora]] *1951, [[Zgornje Koseze]] *1952, [[Peče]] *1953, [[Drtija]] *1954, [[Velika vas]] *1955, [[Moravče]] *1956, [[Vrhpolje]] *1957, [[Trojica]] *1958, [[Brezovica]] *1959, [[Domžale]] *1961, [[Trzin]] *1962, [[Depala vas]] *1963, [[Študa]] *1964, [[Ihan]] *1965, [[Brdo]] *1966, [[Selo]] *1967, [[Moše]] *1968, [[Hraše]] *1969, [[Zapoge]] *1970, [[Smlednik]] *1971, [[Zbilje]] *1972, [[Senica]] *1973, [[Medvode]] *1974, [[Zgornje Pirniče]] *1975, [[Spodnje Pirniče]] *1976, [[Preska]] *1977, [[Sora]] *1978, [[Studenčice]] *1979, [[Žlebe]] *1980, [[Topol]] *1981, [[Golo Brdo]] *1982, [[Šujica]] *1983, [[Babna Gora]] *1984, [[Selo nad Polhovim Gradcem]] *1985, [[Črni Vrh]] *1986, [[Polhov Gradec]] *1987, [[Setnik]] *1988, [[Butajnova]] *1989, [[Šentjošt]] *1990, [[Žažar]] *1991, [[Vrzdenec]] *1992, [[Horjul]] *1993, [[Zaklanec]] *1994, [[Dobrova]] *1995, [[Podsmreka]] *1996, [[Log]] *1997, [[Blatna Brezovica]] *1998, [[Velika Ligojna]] *1999, [[Podlipa]] *2000, [[Zaplana]] *2001, [[Stara Vrhnika]] *2002, [[Vrhnika]] *2003, [[Verd]] *2004, [[Borovnica]] *2005, [[Breg]] *2006, [[Zabočevo]] *2007, [[Vrh]] *2008, [[Rovte]] *2009, [[Petkovec]] *2010, [[Žibrše]] *2011, [[Medvedje Brdo]] *2012, [[Novi Svet]] *2013, [[Hotedršica]] *2014, [[Ravnik]] *2015, [[Gorenji Logatec]] *2016, [[Blekova vas]] *2017, [[Dolenji Logatec]] *2018, [[Laze]] *2019, [[Grčarevec]] *2020, [[Ledinica]] *2021, [[Dobračeva]] *2022, [[Žirovski Vrh]] *2023, [[Žiri]] *2024, [[Vrsnik Ii]] *2025, [[Opale]] *2026, [[Pevno]] *2027, [[Stara Loka]] *2028, [[Dorfarje]] *2029, [[Stari Dvor]] *2030, [[Suha]] *2031, [[Godešič]] *2032, [[Reteče]] *2033, [[Draga]] *2034, [[Puštal]] *2035, [[Škofja Loka]] *2036, [[Sopotnica]] *2037, [[Podvrh]] *2038, [[Dolenčice]] *2039, [[Gorenja Ravan]] *2040, [[Podobeno]] *2041, [[Visoko]] *2042, [[Zminec]] *2043, [[Barbara]] *2044, [[Ožbolt]] *2045, [[Staniše]] *2046, [[Kovski Vrh]] *2047, [[Dobje]] *2048, [[Dolenje Brdo]] *2049, [[Hotavlje]] *2050, [[Leskovica]] *2051, [[Podjelovo Brdo]] *2052, [[Laniše]] *2053, [[Javorjev Dol]] *2054, [[Koprivnik]] *2055, [[Stara Oselica]] *2056, [[Trebija]] *2057, [[Gorenja vas]] *2058, [[Dolenja Dobrava]] *2059, [[Lučine]] *2060, [[Dražgoše]] *2061, [[Podlonk]] *2062, [[Studeno]] *2063, [[Kališe]] *2064, [[Selca]] *2065, [[Bukovščica]] *2066, [[Dolenja vas]] *2067, [[Bukovica]] *2068, [[Zgornja Luša]] *2069, [[Lenart]] *2070, [[Martinj Vrh]] *2071, [[Železniki]] *2072, [[Zali Log]] *2073, [[Danje]] *2074, [[Sorica]] *2075, [[Davča]] *2076, [[Zgornje Jezersko]] *2077, [[Spodnje Jezersko]] *2078, [[Kokra]] *2079, [[Šenturška Gora]] *2080, [[Štefanja Gora]] *2081, [[Olševek]] *2082, [[Tupaliče]] *2083, [[Breg ob Kokri]] *2084, [[Bela]] *2085, [[Babni Vrt]] *2086, [[Srednja vas]] *2087, [[Golnik]] *2088, [[Goriče]] *2089, [[Tenetiše]] *2090, [[Vojvodin Boršt I]] *2091, [[Vojvodin Boršt Ii]] *2092, [[Duplje]] *2093, [[Podbrezje]] *2094, [[Žeje]] *2095, [[Strahinj]] *2096, [[Naklo]] *2097, [[Okroglo]] *2098, [[Struževo]] *2099, [[Pivka]] *2100, [[Kranj]] *2101, [[Rupa]] *2102, [[Kokrica]] *2103, [[Predoslje]] *2104, [[Suha]] *2105, [[Britof]] *2106, [[Visoko]] *2107, [[Luže]] *2108, [[Velesovo]] *2109, [[Češnjevek]] *2110, [[Grad]] *2111, [[Pšata]] *2112, [[Šmartno]] *2113, [[Zalog]] *2114, [[Dobrava]] *2115, [[Lahovče]] *2116, [[Spodnji Brnik]] *2117, [[Zgornji Brnik]] *2118, [[Cerklje]] *2119, [[Šenčur]] *2120, [[Primskovo]] *2121, [[Klanec]] *2122, [[Huje]] *2123, [[Čirče]] *2124, [[Hrastje]] *2125, [[Voglje]] *2126, [[Trboje]] *2127, [[Nemilje]] *2128, [[Zgornja Besnica]] *2129, [[Spodnja Besnica]] *2130, [[Pševo]] *2131, [[Stražišče]] *2132, [[Bitnje]] *2133, [[Križna Gora]] *2134, [[Žabnica]] *2135, [[Drulovka]] *2136, [[Breg ob Savi]] *2137, [[Jama]] *2138, [[Praše]] *2139, [[Mavčiče]] *2140, [[Podreča]] *2141, [[Podljubelj]] *2142, [[Lom pod Storžičem]] *2143, [[Tržič]] *2144, [[Bistrica]] *2145, [[Leše]] *2146, [[Kovor]] *2147, [[Križe]] *2148, [[Senično]] *2149, [[Žiganja vas]] *2150, [[Zvirče]] *2151, [[Begunje]] *2152, [[Srednja vas]] *2153, [[Otok]] *2154, [[Nova vas]] *2155, [[Hraše]] *2156, [[Radovljica]] *2157, [[Predtrg]] *2158, [[Mošnje]] *2159, [[Brezje]] *2160, [[Ljubno]] *2161, [[Zaloše]] *2162, [[Dobrava pri Kropi]] *2163, [[Kamna Gorica]] *2164, [[Lancovo]] *2165, [[Kropa]] *2166, [[Češnjica pri Kropi]] *2167, [[Rateče]] *2168, [[Podkoren]] *2169, [[Kranjska Gora]] *2170, [[Gozd]] *2171, [[Dovje]] *2172, [[Hrušica]] *2173, [[Plavški Rovt]] *2174, [[Planina]] *2175, [[Jesenice]] *2176, [[Blejska Dobrava]] *2177, [[Javorniški Rovt]] *2178, [[Koroška Bela]] *2179, [[Potoki]] *2180, [[Žirovnica]] *2181, [[Zabreznica]] *2182, [[Doslovče]] *2183, [[Zasip]] *2184, [[Podhom]] *2185, [[Spodnje Gorje]] *2186, [[Višelnica I]] *2187, [[Zgornje Gorje]] *2188, [[Poljšica]] *2189, [[Rečica]] *2190, [[Bled]] *2191, [[Želeče]] *2192, [[Ribno]] *2193, [[Selo pri Bledu]] *2194, [[Bohinjska Bela]] *2195, [[Gorjuše]] *2196, [[Bohinjska Češnjica]] *2197, [[Bohinjska Srednja vas]] *2198, [[Studor]] *2199, [[Savica]] *2200, [[Bohinjska Bistrica]] *2201, [[Nomenj]] *2202, [[Nemški Rovt]] *2203, [[Trenta Leva]] *2204, [[Trenta Desna]] *2205, [[Strmec]] *2206, [[Log pod Mangartom]] *2207, [[Bovec]] *2208, [[Koritnica]] *2209, [[Soča Desna]] *2210, [[Soča Leva]] *2211, [[Čezsoča]] *2212, [[Žaga]] *2213, [[Srpenica]] *2214, [[Breginj]] *2215, [[Robidišče]] *2216, [[Logje]] *2217, [[Sedlo]] *2218, [[Borjana]] *2219, [[Kred]] *2220, [[Staro Selo]] *2221, [[Sužid]] *2222, [[Svino]] *2223, [[Kobarid]] *2224, [[Trnovo]] *2225, [[Drežnica]] *2226, [[Vrsno]] *2227, [[Smast]] *2228, [[Ladra]] *2229, [[Idrsko]] *2230, [[Livek]] *2231, [[Kamno]] *2232, [[Volarje]] *2233, [[Dolje]] *2234, [[Zatolmin]] *2235, [[Čadrg]] *2236, [[Žabče]] *2237, [[Ljubinj]] *2238, [[Podmelec]] *2239, [[Kneža]] *2240, [[Rut]] *2241, [[Stržišče]] *2242, [[Podbrdo]] *2243, [[Obloke]] *2244, [[Grahovo]] *2245, [[Ponikve]] *2246, [[Most na Soči]] *2247, [[Poljubinj]] *2248, [[Tolmin]] *2249, [[Volče]] *2250, [[Modrejce]] *2251, [[Kozaršče]] *2252, [[Čiginj]] *2253, [[Rute]] *2254, [[Sela]] *2255, [[Lom]] *2256, [[Idrija pri Bači]] *2257, [[Slap]] *2258, [[Pečine]] *2259, [[Šentviška Gora]] *2260, [[Prapetno Brdo]] *2261, [[Gorenja Trebuša]] *2262, [[Kal nad Kanalom]] *2263, [[Avče]] *2264, [[Doblar]] *2265, [[Ročinj]] *2266, [[Ajba]] *2267, [[Bodrež]] *2268, [[Vrh Kanalski]] *2269, [[Kanal]] *2270, [[Morsko]] *2271, [[Gorenja vas]] *2272, [[Idrija nad Kanalom]] *2273, [[Ukanje]] *2274, [[Anhovo]] *2275, [[Plave]] *2276, [[Deskle]] *2277, [[Mirnik]] *2278, [[Kožbana]] *2279, [[Krasno]] *2280, [[Vrhovlje]] *2281, [[Šmartno]] *2282, [[Vedrijan]] *2283, [[Višnjevik]] *2284, [[Neblo]] *2285, [[Biljana]] *2286, [[Medana]] *2287, [[Vipolže]] *2288, [[Kozana]] *2289, [[Cerovo]] *2290, [[Kojsko]] *2291, [[Podsabotin]] *2292, [[Šmaver]] *2293, [[Grgar]] *2294, [[Bate]] *2295, [[Banjšice]] *2296, [[Lokovec]] *2297, [[Čepovan]] *2298, [[Lazna]] *2299, [[Lokve]] *2300, [[Trnovo]] *2301, [[Ravnica]] *2302, [[Kromberk]] *2303, [[Solkan]] *2304, [[Nova Gorica]] *2306, [[Rožna Dolina]] *2307, [[Stara Gora]] *2308, [[Loke]] *2309, [[Šmihel]] *2310, [[Ozeljan]] *2311, [[Vitovlje]] *2312, [[Osek]] *2313, [[Šempas]] *2314, [[Vogrsko]] *2315, [[Šempeter]] *2316, [[Vrtojba]] *2318, [[Bilje]] *2319, [[Bukovica]] *2320, [[Prvačina]] *2321, [[Gradišče]] *2322, [[Renče]] *2323, [[Vrtoče]] *2324, [[Orehovlje]] *2325, [[Miren]] *2326, [[Rupa]] *2327, [[Gabrje ob Vipavi]] *2328, [[Opatje Selo]] *2329, [[Nova vas]] *2330, [[Sela na Krasu]] *2331, [[Vojščica]] *2332, [[Kostanjevica na Krasu]] *2333, [[Temnica]] *2334, [[Lipa]] *2335, [[Dornberk]] *2336, [[Branik]] *2337, [[Bukovo]] *2338, [[Jesenica]] *2339, [[Gorje]] *2340, [[Labinje]] *2341, [[Dolenji Novaki]] *2342, [[Gorenji Novaki]] *2343, [[Planina]] *2344, [[Cerkno]] *2345, [[Zakriž]] *2346, [[Orehek]] *2347, [[Police]] *2348, [[Reka - Ravne]] *2349, [[Šebrelje]] *2350, [[Otalež]] *2351, [[Idrijske Krnice]] *2352, [[Spodnja Kanomlja]] *2353, [[Srednja Kanomlja]] *2354, [[Gorenja Kanomlja]] *2355, [[Vojsko]] *2356, [[Čekovnik]] *2357, [[Idrija - mesto ]] *2358, [[Spodnja Idrija]] *2359, [[Ledine]] *2360, [[Vrsnik I]] *2361, [[Dole]] *2362, [[Jelični Vrh]] *2363, [[Idrijski Log]] *2364, [[Godovič]] *2365, [[Črni Vrh]] *2366, [[Zadlog]] *2367, [[Kanji Dol]] *2368, [[Lome]] *2369, [[Javornik]] *2370, [[Dol-Otlica]] *2371, [[Kovk]] *2372, [[Križna Gora]] *2373, [[Col]] *2374, [[Vodice]] *2375, [[Podkraj]] *2376, [[Višnje]] *2377, [[Sanabor]] *2378, [[Vrhpolje]] *2379, [[Budanje]] *2380, [[Šturje]] *2381, [[Lokavec]] *2382, [[Stomaž]] *2383, [[Vrtovin]] *2384, [[Črniče]] *2385, [[Gojače]] *2386, [[Batuje]] *2387, [[Selo]] *2388, [[Kamnje]] *2389, [[Skrilje]] *2390, [[Dobravlje]] *2391, [[Vipavski Križ]] *2392, [[Ajdovščina]] *2393, [[Ustje]] *2394, [[Velike Žablje]] *2395, [[Brje]] *2396, [[Šmarje]] *2397, [[Gaberje]] *2398, [[Erzelj]] *2399, [[Planina]] *2400, [[Slap]] *2401, [[Vipava]] *2402, [[Lože]] *2403, [[Goče]] *2404, [[Podraga]] *2405, [[Podnanos]] *2406, [[Nanos]] *2407, [[Lozice]] *2408, [[Brestovica]] *2409, [[Ivanji Grad]] *2410, [[Sveto]] *2411, [[Škrbina]] *2412, [[Komen]] *2413, [[Mali Dol]] *2414, [[Tomačevica]] *2415, [[Kobjeglava]] *2416, [[Štanjel]] *2417, [[Hruševica]] *2418, [[Kobdilj]] *2419, [[Koboli]] *2420, [[Štjak]] *2421, [[Avber]] *2422, [[Kopriva]] *2423, [[Gabrovica]] *2424, [[Volčji Grad]] *2425, [[Gorjansko]] *2426, [[Brje]] *2427, [[Veliki Dol]] *2428, [[Salež]] *2429, [[Pliskovica]] *2430, [[Krajna vas]] *2431, [[Skopo]] *2432, [[Dutovlje]] *2433, [[Veliki Repen]] *2434, [[Voglje]] *2435, [[Križ]] *2436, [[Tomaj]] *2437, [[Utovlje]] *2438, [[Kazlje]] *2439, [[Griže]] *2440, [[Veliko Polje]] *2441, [[Dolenja vas]] *2442, [[Štorje]] *2443, [[Senadole]] *2444, [[Gabrče]] *2445, [[Potoče]] *2446, [[Laže]] *2447, [[Senožeče]] *2448, [[Gornje Vreme]] *2449, [[Vremski Britof]] *2450, [[Famlje]] *2451, [[Dolnje Ležeče]] *2452, [[Divača]] *2453, [[Povir]] *2454, [[Merče]] *2455, [[Sežana]] *2456, [[Trebče]] *2457, [[Gropada]] *2458, [[Bazovica]] *2459, [[Lokev]] *2460, [[Naklo]] *2461, [[Dane]] *2462, [[Podgrad]] *2463, [[Škoflje]] *2464, [[Barka]] *2465, [[Vareje]] *2466, [[Misliče]] *2467, [[Vatovlje]] *2468, [[Kozjane]] *2469, [[Dolenja Planina]] *2470, [[Gorenja Planina]] *2471, [[Kačja vas]] *2472, [[Strmica]] *2473, [[Studeno]] *2474, [[Bukovje]] *2475, [[Šmihel pod Nanosom]] *2476, [[Landol]] *2477, [[Zagon]] *2478, [[Hrašče]] *2479, [[Studenec]] *2480, [[Hrenovice]] *2481, [[Velika Brda]] *2482, [[Strane]] *2483, [[Razdrto]] *2484, [[Hruševje]] *2485, [[Rakulik]] *2486, [[Orehek]] *2487, [[Rakitnik]] *2488, [[Zalog]] *2489, [[Stara vas]] *2490, [[Postojna]] *2491, [[Matenja vas]] *2492, [[Slavina]] *2493, [[Volče]] *2494, [[Košana]] *2495, [[Suhorje]] *2496, [[Stara Sušica]] *2497, [[Nadanje Selo]] *2498, [[Narin]] *2499, [[Kal]] *2500, [[Selce]] *2501, [[Petelinje]] *2502, [[Radohova vas]] *2503, [[Parje]] *2504, [[Zagorje]] *2505, [[Jurišče]] *2506, [[Palčje]] *2507, [[Trnje]] *2508, [[Snežnik]] *2509, [[Bač]] *2510, [[Koritnice]] *2511, [[Knežak]] *2512, [[Šembije]] *2513, [[Podstenje]] *2514, [[Mereče]] *2515, [[Ratečevo Brdo]] *2516, [[Kilovče]] *2517, [[Prem]] *2518, [[Janeževo Brdo]] *2519, [[Ostrožno Brdo]] *2520, [[Prelože]] *2521, [[Čelje]] *2522, [[Smrje]] *2523, [[Topolc]] *2524, [[Trnovo]] *2525, [[Ilirska Bistrica]] *2526, [[Vrbovo]] *2527, [[Jasen]] *2528, [[Koseze]] *2529, [[Zarečica]] *2530, [[Dobropolje]] *2531, [[Zarečje]] *2532, [[Brce]] *2533, [[Zajelšje]] *2534, [[Tominje]] *2535, [[Harije]] *2536, [[Sabonje]] *2537, [[Pavlica]] *2538, [[Studena Gora]] *2539, [[Velika Bukovica]] *2540, [[Mala Bukovica]] *2541, [[Dolnji Zemon]] *2542, [[Gornji Zemon]] *2543, [[Jablanica]] *2544, [[Trpčane]] *2545, [[Podgraje]] *2546, [[Zabiče]] *2547, [[Sušak]] *2548, [[Novokračine]] *2549, [[Jelšane]] *2550, [[Dolenje]] *2551, [[Veliko Brdo]] *2552, [[Starod]] *2553, [[Gročana]] *2554, [[Rodik]] *2555, [[Draga]] *2557, [[Ocizla]] *2558, [[Prešnica]] *2559, [[Materija]] *2560, [[Hrpelje]] *2561, [[Brezovica]] *2562, [[Artviže]] *2563, [[Tatre]] *2564, [[Rjavče]] *2565, [[Pregarje]] *2566, [[Gaberk]] *2567, [[Huje]] *2568, [[Male Loče]] *2569, [[Javorje]] *2570, [[Ritomeče]] *2571, [[Kovčice]] *2572, [[Hotična]] *2573, [[Slivje]] *2574, [[Markovščina]] *2575, [[Gradišče]] *2576, [[Obrov]] *2577, [[Hrušica]] *2578, [[Podbeže]] *2579, [[Podgrad]] *2580, [[Račice]] *2581, [[Poljane]] *2582, [[Golac]] *2583, [[Podgorje]] *2584, [[Zazid]] *2585, [[Rakitovec]] *2589, [[Plavje]] *2590, [[Hribi]] *2592, [[Jernej]] *2593, [[Oltra]] *2594, [[Ankaran]] *2595, [[Škofije]] *2596, [[Tinjan]] *2597, [[Osp]] *2598, [[Socerb]] *2599, [[Črnotiče]] *2600, [[Črni Kal]] *2601, [[Gabrovica]] *2602, [[Rožar]] *2603, [[Dekani]] *2604, [[Bertoki]] *2605, [[Koper]] *2606, [[Semedela]] *2607, [[Gažon]] *2608, [[Šmarje]] *2609, [[Pomjan]] *2610, [[Vanganel]] *2611, [[Marezige]] *2612, [[Sveti Anton]] *2613, [[Truške]] *2614, [[Kubed]] *2615, [[Loka]] *2616, [[Podpeč]] *2617, [[Hrastovlje]] *2618, [[Movraž]] *2619, [[Sočerga]] *2620, [[Pregara]] *2621, [[Gradin]] *2622, [[Topolovec]] *2623, [[Boršt]] *2624, [[Koštabona]] *2625, [[Krkavče]] *2626, [[Izola]] *2628, [[Malija]] *2629, [[Dvori nad Izolo]] *2630, [[Piran]] *2631, [[Portorož]] *2632, [[Sečovlje]] *2633, [[Raven]] *2634, [[Nova vas]] *2635, [[Rogaška Slatina]] *2636, [[Bežigrad]] *2637, [[Prihodi]] *2638, [[Podmežaklja]] *2639, [[Zvodno]] *2640, [[Hrastnik]] *2641, [[Zagorje]] *2642, [[Grosuplje]] *2643, [[Zasadi]] *2644, [[Višelnica Ii]] *2645, [[Paka Ii]] *2646, [[Srednji Dolič]] *2647, [[Bezovje]] *2648, [[Peračica]] *2649, [[Izlake]] *2650, [[Debro]] *2651, [[Požnica]] *2652, [[Ogorevc]] *2653, [[Pšata]] *2654, [[Gozd Reka]] *2655, [[Račica]] *2656, [[Ribče]] *2657, [[Pečice]] *2658, [[Osredek]] *2659, [[Spodnje Selce]] *2660, [[Spodnja Ponkvica]] *2661, [[Gaj]] *2662, [[Malkovec]] *2663, [[Mravljevi]] *2664, [[Spodnja Branica]] *2665, [[Zgornji Dražen Vrh]] *2666, [[Selce]] *2667, [[Spodnji Vurmat]] *2668, [[Gojška Planina]] *2669, [[Paški Kozjak]] *2670, [[Lažiše]] *2671, [[Podpeč]] *2672, [[Prapretno]] *2673, [[Spodnja Pohanca]] *2674, [[Žavcarjev Vrh]] *2675, [[Vranoviči]] *2676, [[Cerkvišče]] *2677, [[Prule]] *2678, [[Golovec]] *2679, [[Gradišče Ii]] *2680, [[Nove Jarše]] *2681, [[Brinje Ii]] *2682, [[Brdo]] *2683, [[Grič]] *2684, [[Drenik]] *2685, [[Šavna Peč]] *2686, [[Zavrate]] *2687, [[Boben]] *2688, [[Studence]] *2689, [[Čebine]] *2690, [[Prapreče]] *2691, [[Rakitovec]] *2692, [[Smrečje]] *2693, [[Log]] *2695, [[Planica]] *2696, [[Vojščica]] *2697, [[Kanalski Lom]] *2698, [[Bukovski Vrh]] *2699, [[Utre]] *2700, [[Rakov Škocjan]] *2701, [[Dolanci]] *2702, [[Kodreti]] *2703, [[Hrušica]] *2704, [[Jurjeva Dolina]] *2705, [[Leskova Dolina]] *2706, [[Zelena Jama]] *2707, [[Bevško]] *2708, [[Rodež]] *2709, [[Javorje]] *2710, [[Glažuta]] *2711, [[Spodnji Vrhov Dol]] *2712, [[Dobrava]] *2713, [[Ob Železnici]] *2714, [[Vrhe II]] *2715, [[Cetore]] 6rucm1716kls4lf96qik3w8ptbwqvd4 6684725 6684724 2026-06-03T17:46:03Z Andrejj 94 np 6684725 wikitext text/x-wiki [[Katastrska občina]] *0001, [[Hodoš]] *0002, [[Suhi Vrh]] *0003, [[Dolenci]] *0004, [[Budinci]] *0005, [[Markovci]] *0006, [[Čepinci]] *0007, [[Lucova]] *0008, [[Neradnovci]] *0009, [[Martinje]] *0010, [[Boreča]] *0011, [[Ženavlje]] *0012, [[Šulinci]] *0013, [[Stanjevci]] *0014, [[Gornji Petrovci]] *0015, [[Adrijanci]] *0016, [[Peskovci]] *0017, [[Šalovci]] *0018, [[Krplivnik]] *0019, [[Domanjševci]] *0020, [[Križevci]] *0021, [[Panovci]] *0022, [[Kukeč]] *0023, [[Trdkova]] *0024, [[Matjaševci]] *0025, [[Dolič]] *0026, [[Kuzma]] *0027, [[Gornji Slaveči]] *0028, [[Sotina]] *0029, [[Serdica]] *0030, [[Ocinje]] *0031, [[Kramarovci]] *0032, [[Nuskova]] *0033, [[Rogašovci]] *0034, [[Sveti Jurij]] *0035, [[Fikšinci]] *0036, [[Večeslavci]] *0037, [[Dolnji Slaveči]] *0038, [[Grad]] *0039, [[Vidonci]] *0040, [[Otovci]] *0041, [[Mačkovci]] *0042, [[Prosečka vas]] *0043, [[Kovačevci]] *0044, [[Poznanovci]] *0045, [[Radovci]] *0046, [[Kruplivnik]] *0047, [[Motovilci]] *0048, [[Pertoča]] *0049, [[Ropoča]] *0050, [[Gerlinci]] *0051, [[Krašči]] *0052, [[Vadarci]] *0053, [[Bodonci]] *0054, [[Pečarovci]] *0055, [[Dankovci]] *0056, [[Kuštanovci]] *0057, [[Košarovci]] *0058, [[Dolina]] *0059, [[Moščanci]] *0060, [[Vaneča]] *0061, [[Šalamenci]] *0062, [[Zenkovci]] *0064, [[Beznovci]] *0065, [[Topolovci]] *0066, [[Domajinci]] *0067, [[Gornji Črnci]] *0068, [[Korovci]] *0069, [[Cankova]] *0070, [[Skakovci]] *0071, [[Strukovci]] *0072, [[Puževci]] *0073, [[Lemerje]] *0074, [[Brezovci]] *0075, [[Predanovci]] *0076, [[Gorica]] *0077, [[Puconci]] *0078, [[Sebeborci]] *0079, [[Bokrači]] *0080, [[Krnci]] *0081, [[Ivanovci]] *0082, [[Kančevci]] *0083, [[Lončarovci]] *0084, [[Ratkovci]] *0085, [[Berkovci]] *0086, [[Ivanjševci]] *0087, [[Središče]] *0088, [[Prosenjakovci]] *0089, [[Selo]] *0090, [[Fokovci]] *0091, [[Andrejci]] *0092, [[Moravci]] *0093, [[Tešanovci]] *0094, [[Vučja Gomila]] *0095, [[Čikečka vas]] *0096, [[Pordašinci]] *0097, [[Motvarjevci]] *0098, [[Bukovnica]] *0099, [[Filovci]] *0100, [[Bogojina]] *0101, [[Ivanci]] *0102, [[Mlajtinci]] *0103, [[Lukačevci]] *0104, [[Rakičan]] *0105, [[Murska Sobota]] *0106, [[Noršinci]] *0107, [[Martjanci]] *0108, [[Nemčavci]] *0109, [[Markišavci]] *0110, [[Polana]] *0111, [[Černelavci]] *0112, [[Veščica]] *0113, [[Kupšinci]] *0114, [[Vanča vas]] *0115, [[Rankovci]] *0116, [[Borejci]] *0117, [[Krajna]] *0118, [[Gederovci]] *0119, [[Sodišinci]] *0120, [[Murski Petrovci]] *0121, [[Petanjci]] *0122, [[Tišina]] *0123, [[Tropovci]] *0124, [[Gradišče]] *0125, [[Murski Črnci]] *0126, [[Satahovci]] *0127, [[Krog]] *0128, [[Bakovci]] *0129, [[Gančani]] *0130, [[Lipa]] *0131, [[Beltinci]] *0132, [[Bratonci]] *0133, [[Lipovci]] *0134, [[Dokležovje]] *0135, [[Ižakovci]] *0136, [[Melinci]] *0137, [[Odranci]] *0138, [[Trnje v Prekmurju]] *0139, [[Žižki]] *0140, [[Črenšovci]] *0141, [[Gornja Bistrica]] *0142, [[Srednja Bistrica]] *0143, [[Dolnja Bistrica]] *0144, [[Kobilje]] *0145, [[Žitkovci]] *0146, [[Dobrovnik]] *0147, [[Strehovci]] *0148, [[Renkovci]] *0149, [[Turnišče]] *0150, [[Gomilica]] *0151, [[Brezovica v Prekmurju]] *0152, [[Nedelica]] *0153, [[Radmožanci]] *0154, [[Kamovci]] *0155, [[Genterovci]] *0156, [[Mostje pri Lendavi]] *0157, [[Dolga vas pri Lendavi]] *0158, [[Banuta]] *0159, [[Mala Polana]] *0160, [[Velika Polana]] *0161, [[Hotiza]] *0162, [[Kapca]] *0163, [[Kot pri Muri]] *0164, [[Gaberje]] *0165, [[Lakoš]] *0166, [[Lendava]] *0167, [[Čentiba]] *0168, [[Dolina pri Lendavi]] *0169, [[Petišovci]] *0170, [[Pince]] *0171, [[Vratji Vrh]] *0172, [[Vratja vas]] *0173, [[Podgorje]] *0174, [[Konjišče]] *0175, [[Drobtinci]] *0176, [[Grabe]] *0177, [[Nasova]] *0178, [[Žiberci]] *0179, [[Žepovci]] *0180, [[Črnci]] *0181, [[Apače]] *0182, [[Segovci]] *0183, [[Lutverci]] *0184, [[Gornja Radgona]] *0186, [[Mele]] *0187, [[Črešnjevci]] *0188, [[Police]] *0189, [[Hercegovščak]] *0190, [[Lomanoše]] *0191, [[Plitvica]] *0192, [[Plitvički Vrh]] *0193, [[Spodnja Ščavnica]] *0194, [[Lastomerci]] *0195, [[Zbigovci]] *0196, [[Orehovski Vrh]] *0197, [[Orehovci]] *0198, [[Boračeva]] *0199, [[Šratovci]] *0200, [[Radenci]] *0201, [[Rihtarovci]] *0202, [[Kapelski Vrh]] *0203, [[Očeslavci]] *0204, [[Janžev Vrh]] *0205, [[Stavešinci]] *0206, [[Ivanjševci]] *0207, [[Radvenci]] *0208, [[Negova]] *0209, [[Kunova]] *0210, [[Gornji Ivanjci]] *0211, [[Spodnji Ivanjci]] *0212, [[Okoslavci]] *0213, [[Dragotinci]] *0214, [[Rožički Vrh]] *0215, [[Stanetinci]] *0216, [[Hrašenski-Rački Vrh]] *0217, [[Murščak]] *0218, [[Hrastje-Mota]] *0219, [[Murski Vrh]] *0220, [[Selišči]] *0221, [[Slaptinci]] *0222, [[Jamna]] *0223, [[Blaguš]] *0224, [[Grabonoš]] *0225, [[Kraljevci]] *0226, [[Sovjak]] *0227, [[Terbegovci]] *0228, [[Galušak]] *0229, [[Kokolajnščak]] *0230, [[Vučja vas]] *0231, [[Bučečovci]] *0232, [[Stara Nova vas]] *0233, [[Bunčani]] *0234, [[Veržej]] *0235, [[Iljaševci]] *0236, [[Križevci]] *0237, [[Grlava]] *0238, [[Krištanci]] *0239, [[Krapje]] *0240, [[Mota]] *0241, [[Cven]] *0242, [[Babinci]] *0243, [[Noršinci]] *0244, [[Lukavci]] *0245, [[Ključarovci pri Ljutomeru]] *0246, [[Boreci]] *0247, [[Logarovci]] *0248, [[Precetinci]] *0249, [[Kuršinci]] *0250, [[Berkovci]] *0251, [[Bolehnečici]] *0252, [[Bučkovci]] *0253, [[Drakovci]] *0254, [[Moravci]] *0255, [[Godemarci]] *0256, [[Radoslavci]] *0257, [[Branoslavci]] *0258, [[Cezanjevci]] *0259, [[Ljutomer]] *0260, [[Kamenščak]] *0261, [[Stara Cesta]] *0262, [[Desnjak]] *0263, [[Mekotnjak]] *0264, [[Radomerje]] *0265, [[Gresovščak]] *0266, [[Plešivica]] *0267, [[Ilovci]] *0268, [[Slamnjak]] *0269, [[Rinčetova Graba]] *0270, [[Nunska Graba]] *0271, [[Presika]] *0272, [[Stročja vas]] *0273, [[Pristava]] *0274, [[Globoka]] *0275, [[Veščica]] *0276, [[Razkrižje]] *0277, [[Šafarsko]] *0278, [[Gibina]] *0279, [[Trnovci]] *0280, [[Rucmanci]] *0281, [[Rakovci]] *0282, [[Savci]] *0283, [[Tomaž]] *0284, [[Mala vas]] *0285, [[Bratonečice]] *0286, [[Senik pri Tomažu]] *0287, [[Ključarovci pri Ormožu]] *0288, [[Koračice]] *0289, [[Pršetinci]] *0290, [[Lahonci]] *0291, [[Žvab]] *0292, [[Runeč]] *0293, [[Stanovno]] *0294, [[Ivanjkovci]] *0295, [[Žerovinci]] *0296, [[Cerovec - Stanka Vraza]] *0297, [[Veličane]] *0298, [[Mihalovci]] *0299, [[Mali Brebrovnik]] *0300, [[Veliki Brebrovnik]] *0301, [[Vinski Vrh]] *0302, [[Miklavž]] *0303, [[Hermanci]] *0304, [[Gomila]] *0305, [[Kog]] *0306, [[Vuzmetinci]] *0307, [[Kajžar]] *0308, [[Zasavci]] *0309, [[Lačaves]] *0310, [[Jastrebci]] *0311, [[Vodranci]] *0312, [[Vitan]] *0313, [[Šalovci pri Središču]] *0314, [[Hum]] *0315, [[Pavlovski Vrh]] *0316, [[Libanja]] *0317, [[Pavlovci]] *0318, [[Hardek]] *0319, [[Litmerk]] *0320, [[Lešnica pri Ormožu]] *0321, [[Šardinje]] *0322, [[Vičanci]] *0323, [[Senešci]] *0324, [[Sodinci]] *0325, [[Strjanci]] *0326, [[Bresnica]] *0327, [[Podgorci]] *0328, [[Osluševci]] *0329, [[Cvetkovci]] *0330, [[Trgovišče]] *0331, [[Velika Nedelja]] *0332, [[Ormož]] *0333, [[Pušenci]] *0334, [[Frankovci]] *0335, [[Loperšice]] *0336, [[Obrež]] *0337, [[Grabe pri Središču]] *0338, [[Središče]] *0339, [[Novinci]] *0340, [[Slavšina]] *0341, [[Rjavci]] *0342, [[Hvaletinci]] *0343, [[Vitomarci]] *0344, [[Drbetinci]] *0345, [[Trnovska vas]] *0346, [[Biš]] *0347, [[Bišečki Vrh]] *0348, [[Trnovski Vrh]] *0349, [[Ločki Vrh]] *0350, [[Ločič]] *0351, [[Svetinci]] *0352, [[Desenci]] *0353, [[Grlinci]] *0354, [[Zagorci]] *0355, [[Senčak]] *0356, [[Sakušak]] *0357, [[Bodkovci]] *0358, [[Juršinci]] *0359, [[Dragovič]] *0360, [[Gradiščak]] *0361, [[Levanjci]] *0362, [[Dolič]] *0363, [[Destrnik]] *0364, [[Vintarovci]] *0365, [[Jiršovci]] *0366, [[Krčevina pri Vurbergu]] *0367, [[Grajenščak]] *0368, [[Drstelja]] *0369, [[Janežovci]] *0370, [[Janežovski Vrh]] *0371, [[Zgornji Velovlek]] *0372, [[Spodnji Velovlek]] *0373, [[Mostje]] *0374, [[Kukava]] *0375, [[Rotman]] *0376, [[Hlaponci]] *0377, [[Polenšak]] *0378, [[Bratislavci]] *0379, [[Polenci]] *0380, [[Prerad]] *0381, [[Tibolci]] *0382, [[Slomi]] *0383, [[Mezgovci]] *0384, [[Dornava]] *0385, [[Podvinci]] *0386, [[Pacinje]] *0387, [[Kicar]] *0388, [[Rogoznica]] *0389, [[Nova vas pri Ptuju]] *0390, [[Mestni Vrh]] *0391, [[Grajena]] *0392, [[Krčevina pri Ptuju]] *0393, [[Slovenja vas]] *0394, [[Gerečja vas]] *0395, [[Hajdoše]] *0396, [[Skorba]] *0397, [[Hajdina]] *0399, [[Draženci]] *0400, [[Ptuj]] *0401, [[Brstje]] *0402, [[Spuhlja]] *0403, [[Borovci]] *0404, [[Prvenci]] *0405, [[Sobetinci]] *0406, [[Zagojiči]] *0407, [[Moškanjci]] *0408, [[Gorišnica]] *0409, [[Zamušani]] *0410, [[Formin]] *0411, [[Gajevci]] *0412, [[Mala vas]] *0413, [[Muretinci]] *0414, [[Stojnci]] *0415, [[Bukovci]] *0416, [[Nova vas pri Markovcih]] *0417, [[Markovci]] *0418, [[Zabovci]] *0419, [[Šturmovci]] *0420, [[Pobrežje]] *0421, [[Lancova vas]] *0422, [[Sela, Videm|Sela]] *0423, [[Trnovec]] *0424, [[Apače]] *0425, [[Lovrenc na Dravskem Polju]] *0426, [[Župečja vas]] *0427, [[Pleterje]] *0428, [[Mihovce]] *0429, [[Dragonja vas]] *0430, [[Cirkovce]] *0431, [[Starošince]] *0432, [[Spodnje Jablane]] *0433, [[Zgornje Jablane]] *0434, [[Pongrce]] *0435, [[Šikole]] *0436, [[Sestrže]] *0437, [[Podlože]] *0438, [[Lešje]] *0439, [[Ptujska Gora]] *0440, [[Doklece]] *0441, [[Stogovci]] *0442, [[Skrblje]] *0443, [[Janški Vrh]] *0444, [[Bolečka vas]] *0445, [[Zgornja Pristava]] *0446, [[Jurovci]] *0447, [[Dravinjski Vrh]] *0448, [[Vareja]] *0449, [[Ljubstava]] *0450, [[Majski Vrh]] *0451, [[Gorca]] *0452, [[Dolena]] *0453, [[Rodni Vrh]] *0454, [[Jablovec]] *0455, [[Zakl]] *0456, [[Dežno]] *0457, [[Podlehnik]] *0458, [[Spodnji Leskovec]] *0459, [[Repišče]] *0460, [[Dravci]] *0461, [[Gradišča]] *0462, [[Dolane]] *0463, [[Veliki Vrh]] *0464, [[Belski Vrh]] *0465, [[Hrastovec]] *0466, [[Zavrč]] *0467, [[Goričak]] *0468, [[Drenovec]] *0469, [[Turški Vrh]] *0470, [[Korenjak]] *0471, [[Pestike]] *0472, [[Gorenjski Vrh]] *0473, [[Brezovec]] *0474, [[Cirkulane]] *0475, [[Gruškovec]] *0476, [[Meje]] *0477, [[Medribnik]] *0478, [[Paradiž]] *0479, [[Pristava]] *0480, [[Pohorje]] *0481, [[Slatina]] *0482, [[Mali Okič]] *0483, [[Veliki Okič]] *0484, [[Gradišče]] *0485, [[Skorišnjak]] *0486, [[Belavšek]] *0487, [[Zgornji Leskovec]] *0488, [[Trdobojci]] *0489, [[Mala Varnica]] *0490, [[Velika Varnica]] *0491, [[Ložina]] *0492, [[Gruškovje]] *0493, [[Sedlašek]] *0494, [[Stanošina]] *0495, [[Kozminci]] *0496, [[Strajna]] *0497, [[Dobrina]] *0498, [[Kočice]] *0499, [[Sitež]] *0500, [[Bolfenk]] *0501, [[Sveča]] *0502, [[Stoperce]] *0503, [[Kupčinji Vrh]] *0504, [[Nadole]] *0505, [[Čermožiše]] *0506, [[Žetale]] *0507, [[Lokavec]] *0508, [[Rožengrunt]] *0509, [[Zgornja Ščavnica]] *0510, [[Spodnji Dražen Vrh]] *0511, [[Žitence]] *0512, [[Ledinek]] *0513, [[Kremberk]] *0514, [[Krivi Vrh]] *0515, [[Zgornja Ročica]] *0516, [[Drvanja]] *0517, [[Ihova]] *0518, [[Trije Kralji]] *0519, [[Trotkova]] *0520, [[Benedikt]] *0521, [[Spodnja Ročica]] *0522, [[Spodnji Žerjavci]] *0523, [[Zgornji Žerjavci]] *0524, [[Žice]] *0525, [[Spodnji Gasteraj]] *0526, [[Srednji Gasteraj]] *0527, [[Zgornji Gasteraj]] *0528, [[Malna]] *0529, [[Jurovski Dol]] *0530, [[Partinje]] *0531, [[Varda]] *0532, [[Lenart v Slovenskih Goricah]] *0533, [[Spodnji Porčič]] *0534, [[Zgornji Porčič]] *0535, [[Stari Porčič]] *0536, [[Gradišče v Slovenskih Goricah]] *0537, [[Zgornje Verjane]] *0538, [[Osek]] *0539, [[Brengova]] *0540, [[Cogetinci]] *0541, [[Cerkvenjak]] *0542, [[Andrenci]] *0543, [[Župetinci]] *0544, [[Smolinci]] *0545, [[Čagona]] *0546, [[Spodnje Verjane]] *0547, [[Spodnja Senarska]] *0548, [[Zgornja Senarska]] *0549, [[Radehova]] *0550, [[Zamarkova]] *0551, [[Močna]] *0552, [[Vinička vas]] *0553, [[Zgornja Voličina]] *0554, [[Spodnja Voličina]] *0555, [[Šetarova]] *0556, [[Gočova]] *0557, [[Nadbišec]] *0558, [[Zavrh]] *0559, [[Črmljenšak]] *0561, [[Straže]] *0562, [[Rogoznica]] *0563, [[Ceršak]] *0564, [[Šentilj v Slovenskih Goricah]] *0565, [[Selnica ob Muri]] *0566, [[Sladki Vrh]] *0567, [[Zgornja Velka]] *0568, [[Trate]] *0569, [[Spodnja Velka]] *0570, [[Ploderšnica]] *0571, [[Ročica]] *0572, [[Spodnje Hlapje]] *0573, [[Zgornje Hlapje]] *0574, [[Počenik]] *0575, [[Šomat]] *0576, [[Srebotje]] *0577, [[Zgornji Jakobski Dol]] *0578, [[Polička vas]] *0579, [[Polički Vrh]] *0580, [[Vajgen]] *0581, [[Kaniža]] *0582, [[Štrihovec]] *0583, [[Cirknica]] *0584, [[Zgornje Dobrenje]] *0585, [[Kresnica]] *0586, [[Podigrac]] *0587, [[Ciringa]] *0588, [[Svečina]] *0589, [[Slatina]] *0590, [[Špičnik]] *0591, [[Slatinski Dol]] *0592, [[Plač]] *0593, [[Zgornje Vrtiče]] *0594, [[Spodnje Vrtiče]] *0595, [[Plintovec]] *0596, [[Zgornja Kungota]] *0597, [[Jedlovnik]] *0598, [[Grušena]] *0599, [[Jurski Vrh]] *0600, [[Pesnica]] *0601, [[Vršnik]] *0602, [[Gaj nad Mariborom]] *0603, [[Kozjak]] *0604, [[Gradiška]] *0605, [[Spodnje Dobrenje]] *0606, [[Ranca]] *0607, [[Jelenče]] *0608, [[Gačnik]] *0609, [[Jareninski Dol]] *0610, [[Jareninski Vrh]] *0611, [[Vukovski Vrh]] *0612, [[Vukovski Dol]] *0613, [[Flekušek]] *0614, [[Spodnji Jakobski Dol]] *0615, [[Vukovje]] *0616, [[Kušernik]] *0617, [[Vosek, Pesnica|Vosek]] *0618, [[Pesniški Dvor]] *0619, [[Dolnja Počehova]] *0620, [[Rošpoh, Kungota|Mali Rošpoh]] *0621, [[Morski Jarek]] *0622, [[Šober]] *0623, [[Zgornji Slemen]] *0624, [[Veliki Boč]] *0625, [[Gradišče]] *0626, [[Zgornji Boč]] *0627, [[Spodnji Boč]] *0628, [[Zgornja Selnica]] *0629, [[Janževa Gora]] *0630, [[Gerečja vas]] *0631, [[Spodnja Selnica]] *0632, [[Spodnji Slemen]] *0633, [[Srednje]] *0634, [[Jelovec]] *0635, [[Brestrnica]] *0636, [[Kamnica]] *0637, [[Rošpoh]] *0638, [[Krčevina]] *0639, [[Počehova]] *0640, [[Pekel]] *0641, [[Dragučova]] *0642, [[Pernica]] *0643, [[Ložane]] *0644, [[Ruperče]] *0645, [[Grušova]] *0646, [[Metava]] *0647, [[Trčova]] *0648, [[Nebova]] *0649, [[Celestrina]] *0650, [[Malečnik]] *0651, [[Hrenca]] *0652, [[Vodole]] *0653, [[Košaki]] *0654, [[Orešje]] *0655, [[Melje]] *0656, [[Brezje]] *0657, [[Maribor-Grad]] *0658, [[Koroška Vrata]] *0659, [[Tabor]] *0660, [[Studenci]] *0661, [[Limbuš]] *0662, [[Laznica]] *0663, [[Bistrica pri Limbušu]] *0664, [[Bistrica pri Rušah]] *0665, [[Ruše]] *0666, [[Činžat]] *0667, [[Ruta]] *0668, [[Rdeči Breg]] *0669, [[Lovrenc na Pohorju]] *0670, [[Recenjak]] *0671, [[Kumen]] *0672, [[Smolnik]] *0673, [[Lobnica]] *0674, [[Zgornji Vrhov Dol]] *0675, [[Hrastje]] *0676, [[Pekre]] *0677, [[Zgornje Radvanje]] *0678, [[Spodnje Radvanje]] *0679, [[Razvanje]] *0680, [[Tezno]] *0681, [[Pobrežje]] *0682, [[Zrkovci]] *0683, [[Dogoše]] *0684, [[Zgornji Duplek]] *0685, [[Završka vas]] *0686, [[Zimica]] *0687, [[Jablance]] *0688, [[Zgornja Korena]] *0689, [[Spodnja Korena]] *0690, [[Žikarce]] *0691, [[Ciglence]] *0692, [[Spodnji Duplek]] *0693, [[Miklavž na Dravskem Polju]] *0694, [[Rogoza]] *0695, [[Bohova]] *0696, [[Spodnje Hoče]] *0697, [[Zgornje Hoče]] *0698, [[Pivola]] *0699, [[Hočko Pohorje]] *0700, [[Slivniško Pohorje]] *0701, [[Polana]] *0702, [[Ranče]] *0703, [[Radizel]] *0704, [[Čreta]] *0705, [[Slivnica]] *0706, [[Orehova vas]] *0707, [[Hotinja vas]] *0708, [[Skoke]] *0709, [[Loka pri Rošnji]] *0710, [[Dvorjane]] *0711, [[Vurberk]] *0712, [[Starše]] *0713, [[Zlatoličje]] *0714, [[Prepolje]] *0715, [[Marjeta na Dravskem Polju]] *0716, [[Rače]] *0717, [[Fram]] *0718, [[Kopivnik]] *0719, [[Planica]] *0720, [[Loka pri Framu]] *0721, [[Morje]] *0722, [[Ješenca]] *0723, [[Podova]] *0724, [[Gorica]] *0725, [[Kot]] *0726, [[Planina]] *0727, [[Smrečno]] *0728, [[Bojtina]] *0729, [[Frajhajm]] *0730, [[Šmartno na Pohorju]] *0731, [[Ošelj]] *0732, [[Urh]] *0733, [[Rep]] *0734, [[Malo Tinje]] *0735, [[Tinjska Gora]] *0736, [[Visole]] *0737, [[Jurišna vas]] *0738, [[Prebukovje]] *0739, [[Kalše]] *0740, [[Ogljenšak]] *0741, [[Bukovec]] *0742, [[Zgornja Polskava]] *0743, [[Gabernik]] *0744, [[Ritoznoj]] *0745, [[Kovača vas]] *0746, [[Šentovec]] *0747, [[Pokoše]] *0748, [[Spodnja Polskava]] *0749, [[Stražgonjca]] *0750, [[Vrhloga]] *0751, [[Črešnjevec]] *0752, [[Spodnja Nova vas]] *0753, [[Slovenska Bistrica]] *0754, [[Zgornja Bistrica]] *0755, [[Spodnja Ložnica]] *0756, [[Zgornja Ložnica]] *0757, [[Gladomes]] *0758, [[Okoška vas]] *0759, [[Zlogona Gora]] *0760, [[Koritno]] *0761, [[Božje]] *0762, [[Brezje pri Oplotnici]] *0763, [[Oplotnica]] *0764, [[Zgornje Grušovje]] *0765, [[Vrhole pri Konjicah]] *0766, [[Cigonca]] *0767, [[Žabljek]] *0768, [[Hošnica]] *0769, [[Laporje]] *0770, [[Vrhole pri Laporju]] *0771, [[Pretrež]] *0772, [[Štatenberg]] *0773, [[Pečke]] *0774, [[Stopno]] *0775, [[Dežno]] *0776, [[Jelovec]] *0777, [[Modraže]] *0778, [[Brezje pri Poljčanah]] *0779, [[Pekel]] *0780, [[Stanovsko]] *0781, [[Lušečka vas]] *0782, [[Poljčane]] *0783, [[Studenice]] *0784, [[Hrastovec]] *0785, [[Stari Grad]] *0786, [[Mlake]] *0787, [[Pernice]] *0788, [[Branik]] *0789, [[Podlipje]] *0790, [[Brezovec]] *0791, [[Suhi Vrh]] *0792, [[Radelca]] *0793, [[vas]] *0794, [[Remšnik]] *0795, [[Brezni Vrh]] *0796, [[Zgornja Kapla]] *0797, [[Spodnja Kapla]] *0798, [[Zgornji Vurmat]] *0799, [[Ožbalt]] *0800, [[Javnik]] *0801, [[Brezno]] *0802, [[Kozji Vrh]] *0803, [[Spodnja Vižinga]] *0804, [[Radlje ob Dravi]] *0805, [[Dobrava]] *0806, [[Zgornja Vižinga]] *0807, [[Spodnja Muta]] *0808, [[Zgornja Muta]] *0809, [[Zgornja Gortina]] *0810, [[Spodnja Gortina]] *0811, [[Dravče]] *0812, [[Šentjanž nad Dravčami]] *0813, [[Vuzenica]] *0814, [[Šentvid]] *0815, [[Primož na Pohorju]] *0816, [[Planina]] *0817, [[Vuhred]] *0818, [[Orlica]] *0819, [[Janževski Vrh]] *0820, [[Podvelka]] *0821, [[Rdeči Breg Ii]] *0822, [[Lehen]] *0823, [[Ribnica na Pohorju]] *0824, [[Hudi Kot]] *0825, [[Libeliče]] *0826, [[Libeliška Gora]] *0827, [[Črneška Gora]] *0828, [[Črneče]] *0829, [[Dravograd]] *0830, [[Grad]] *0831, [[Vič]] *0832, [[Goriški Vrh]] *0833, [[Ojstrica]] *0834, [[Duh na Ojstrici]] *0835, [[Velka]] *0836, [[Kozji Vrh]] *0837, [[Vrata]] *0838, [[Trbonje]] *0839, [[Danijel pri Trbonjah]] *0840, [[Otiški Vrh I]] *0841, [[Otiški Vrh Ii]] *0842, [[Dobrova]] *0843, [[Selovec]] *0844, [[Šentjanž pri Dravogradu]] *0845, [[Pameče]] *0846, [[Gradišče]] *0847, [[Vrhe]] *0848, [[Sele]] *0849, [[Stari Trg]] *0850, [[Slovenj Gradec]] *0851, [[Legen]] *0852, [[Golavabuka]] *0853, [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] *0854, [[Podgorje]] *0855, [[Zgornji Razbor]] *0856, [[Spodnji Razbor]] *0857, [[Veluna]] *0858, [[Graška Gora]] *0859, [[Vodriž]] *0860, [[Šmiklavž]] *0861, [[Dobrava]] *0862, [[Brda]] *0863, [[Šentilj pod Turjakom]] *0864, [[Mislinja]] *0865, [[Gornji Dolič]] *0866, [[Šentvid nad Valdekom]] *0867, [[Završe]] *0868, [[Kozjak]] *0869, [[Belšak]] *0870, [[Jamnica]] *0871, [[Strojna]] *0872, [[Zelen Breg]] *0873, [[Suhi Vrh]] *0874, [[Šentanel]] *0875, [[Dolga Brda]] *0876, [[Breznica]] *0877, [[Stražišče]] *0878, [[Tolsti Vrh]] *0879, [[Koroški Selovec]] *0880, [[Brdinje]] *0882, [[Ravne]] *0883, [[Dobja vas]] *0884, [[Farna vas]] *0885, [[Poljana]] *0886, [[Lokovica]] *0887, [[Lom]] *0888, [[Meža Takraj]] *0889, [[Mežica]] *0890, [[Meža Onkraj]] *0891, [[Prevalje]] *0892, [[Leše]] *0893, [[Zagrad]] *0894, [[Navrški Vrh]] *0895, [[Preški Vrh]] *0896, [[Kotlje]] *0897, [[Podgora]] *0898, [[Uršlja Gora I]] *0899, [[Uršlja Gora Ii]] *0900, [[Žerjav]] *0901, [[Plat]] *0902, [[Podpeca]] *0903, [[Topla]] *0904, [[Koprivna]] *0905, [[Bistra]] *0906, [[Črna]] *0907, [[Ludranski Vrh]] *0908, [[Javorje]] *0909, [[Logarska Dolina]] *0910, [[Solčava]] *0911, [[Raduha]] *0912, [[Konjski Vrh]] *0913, [[Primož pri Ljubnem]] *0914, [[Ter]] *0915, [[Radegunda]] *0916, [[Šmihel]] *0917, [[Lepa Njiva]] *0918, [[Ljubija]] *0919, [[Brezje]] *0920, [[Mozirje]] *0921, [[Rečica ob Savinji]] *0922, [[Poljane]] *0923, [[Ljubno]] *0924, [[Savina]] *0925, [[Krnica]] *0926, [[Luče]] *0927, [[Podveža]] *0928, [[Podvolovljek]] *0929, [[Lenart pri Gornjem Gradu]] *0930, [[Florjan pri Gornjem Gradu]] *0931, [[Radmirje]] *0932, [[Šentjanž]] *0933, [[Homec]] *0934, [[Zgornje Pobrežje]] *0935, [[Spodnja Rečica]] *0936, [[Prihova]] *0937, [[Loke]] *0938, [[Kokarje]] *0939, [[Pusto Polje]] *0940, [[Šmartno ob Dreti]] *0941, [[Bočna]] *0942, [[Gornji Grad]] *0943, [[Šmiklavž]] *0944, [[Tirosek]] *0945, [[Bele Vode]] *0946, [[Šentvid pri Zavodnjah]] *0947, [[Zavodnje]] *0948, [[Topolšica]] *0949, [[Ravne]] *0950, [[Plešivec]] *0951, [[Hrastovec]] *0952, [[Cirkovce]] *0953, [[Paka]] *0954, [[Lipje]] *0955, [[Bevče]] *0957, [[Škale]] *0958, [[Gaberke]] *0959, [[Šoštanj]] *0960, [[Florjan pri Šoštanju]] *0961, [[Skorno pri Šoštanju]] *0962, [[Gorenje]] *0963, [[Lokovica]] *0964, [[Velenje]] *0965, [[Laze]] *0966, [[Ložnica]] *0967, [[Kavče]] *0968, [[Podkraj]] *0969, [[Veliki Vrh]] *0970, [[Gavce]] *0971, [[Paška vas]] *0972, [[Šmartno ob Paki]] *0973, [[Rečica ob Paki]] *0974, [[Prelska]] *0975, [[Vinska Gora]] *0976, [[Črnova]] *0977, [[Železno]] *0978, [[Studence]] *0979, [[Ponikva]] *0980, [[Andraž]] *0981, [[Dobrič]] *0982, [[Podvin]] *0983, [[Male Braslovče]] *0984, [[Letuš]] *0985, [[Dobrovlje]] *0986, [[Podvrh]] *0987, [[Braslovče]] *0988, [[Spodnje Gorče]] *0989, [[Šmatevž]] *0990, [[Trnava]] *0991, [[Orla vas]] *0992, [[Polzela]] *0993, [[Založe]] *0994, [[Zalog]] *0995, [[Šempeter v Savinjski Dolini]] *0996, [[Žalec]] *0997, [[Gotovlje]] *0998, [[Velika Pirešica]] *0999, [[Gorica]] *1000, [[Levec]] *1001, [[Petrovče]] *1002, [[Kasaze]] *1003, [[Zabukovica]] *1004, [[Gornja vas]] *1005, [[Prebold]] *1006, [[Latkova vas]] *1007, [[Grajska vas]] *1008, [[Gomilsko]] *1009, [[Ojstriška vas]] *1010, [[Prekopa]] *1011, [[Tešova]] *1012, [[Vransko]] *1013, [[Jeronim]] *1014, [[Ločica]] *1015, [[Zaplanina]] *1016, [[Črni Vrh]] *1017, [[Miklavž]] *1018, [[Marija Reka]] *1019, [[Matke]] *1020, [[Pongrac]] *1021, [[Liboje]] *1022, [[Rečica]] *1023, [[Slivno]] *1024, [[Rifengozd]] *1025, [[Reka]] *1026, [[Laško]] *1027, [[Šmihel]] *1028, [[Sedraž]] *1029, [[Lahomšek]] *1030, [[Lahomno]] *1031, [[Olešče]] *1032, [[Šentrupert]] *1033, [[Trobni Dol]] *1034, [[Mrzlo Polje]] *1035, [[Jurklošter]] *1036, [[Vrh nad Laškim]] *1037, [[Lažiše]] *1038, [[Plazovje]] *1039, [[Rimske Toplice]] *1040, [[Lože]] *1041, [[Lokavec]] *1042, [[Paneče]] *1043, [[Marijina vas]] *1044, [[Brdce nad Dobrno]] *1045, [[Klanc]] *1046, [[Zavrh]] *1047, [[Čreškova]] *1048, [[Socka]] *1049, [[Lipa]] *1050, [[Dol]] *1051, [[Verpete]] *1052, [[Podgorje]] *1053, [[Loka]] *1054, [[Novake]] *1055, [[Homec]] *1056, [[Dobrna]] *1057, [[Rupe]] *1058, [[Rožni Vrh]] *1059, [[Lemberg]] *1060, [[Strmec pri Vojniku]] *1061, [[Višnja vas]] *1062, [[Male Dole]] *1063, [[Bezovica]] *1064, [[Tomaž]] *1065, [[Vojnik Trg]] *1066, [[Vojnik Okolica]] *1067, [[Brezova]] *1068, [[Šmartno]] *1069, [[Šentjungert]] *1070, [[Arclin]] *1071, [[Škofja vas]] *1072, [[Šmiklavž]] *1073, [[Trnovlje]] *1074, [[Spodnja Hudinja]] *1075, [[Ostrožno]] *1076, [[Medlog]] *1077, [[Celje]] *1078, [[Lisce]] *1079, [[Košnica]] *1080, [[Tremerje]] *1081, [[Zagrad]] *1082, [[Teharje]] *1083, [[Bukovžlak]] *1084, [[Pečovje]] *1085, [[Kompole]] *1086, [[Prožinska vas]] *1087, [[Svetina]] *1088, [[Padeški Vrh]] *1089, [[Resnik]] *1090, [[Skomarje]] *1091, [[Hudinja]] *1092, [[Paka I]] *1093, [[Spodnji Dolič]] *1094, [[Brezen]] *1095, [[Vitanje]] *1096, [[Stenica]] *1097, [[Ljubnica]] *1098, [[Loška Gora]] *1099, [[Gorenje pri Zrečah]] *1100, [[Zreče]] *1101, [[Radana vas]] *1102, [[Križevec]] *1103, [[Stranice]] *1104, [[Preloge]] *1105, [[Škalce]] *1106, [[Bezina]] *1107, [[Tepanje]] *1108, [[Perovec]] *1109, [[Spodnje Grušovje]] *1110, [[Ličenca]] *1111, [[Jernej pri Ločah]] *1112, [[Koble]] *1113, [[Žiče]] *1114, [[Konjiška vas]] *1115, [[Slovenske Konjice]] *1116, [[Slemene]] *1117, [[Tolsti Vrh]] *1118, [[Lipoglav]] *1119, [[Loče]] *1120, [[Zgornje Laže]] *1121, [[Zbelovska Gora]] *1122, [[Dramlje]] *1123, [[Pletovarje]] *1124, [[Slatina]] *1125, [[Ostrožno]] *1126, [[Dolga Gora]] *1127, [[Ponkvica]] *1128, [[Ponikva]] *1129, [[Zagaj]] *1130, [[Vodule]] *1131, [[Marija Dobje]] *1132, [[Primož]] *1133, [[Goričica]] *1134, [[Zlateče]] *1135, [[Lokarje]] *1136, [[Kameno]] *1137, [[Grobelno]] *1138, [[Šentjur pri Celju]] *1139, [[Podgrad]] *1140, [[Krajnčica]] *1141, [[Rifnik]] *1142, [[Tratna]] *1143, [[Gorica pri Slivnici]] *1144, [[Vodruž]] *1145, [[Planinca]] *1146, [[Vezovje]] *1147, [[Slivnica pri Celju]] *1148, [[Javorje]] *1149, [[Voduce]] *1150, [[Kalobje]] *1151, [[Brezje]] *1152, [[Suho]] *1153, [[Paridol]] *1154, [[Dobrina]] *1155, [[Loka pri Žusmu]] *1156, [[Lopaca]] *1157, [[Straška Gorca]] *1158, [[Presečno]] *1159, [[Planinska vas]] *1160, [[Loke pri Planini]] *1161, [[Planina]] *1162, [[Golobinjek]] *1163, [[Šentvid pri Planini]] *1164, [[Zgornji Gabrnik]] *1165, [[Drevenik]] *1166, [[Čača vas]] *1167, [[Negonje]] *1168, [[Ratanska vas]] *1169, [[Cerovec]] *1170, [[Spodnje Sečovo]] *1171, [[Sveti Florijan]] *1172, [[Strmec]] *1173, [[Tlake]] *1174, [[Trška Gorca]] *1175, [[Donačka Gora]] *1176, [[Trlično]] *1177, [[Dobovec]] *1178, [[Rogatec]] *1179, [[Tržišče]] *1180, [[Topole]] *1181, [[Tekačevo]] *1182, [[Spodnja Kostrivnica]] *1183, [[Lemberg Okolica]] *1184, [[Lemberg Trg]] *1185, [[Pijovci]] *1186, [[Sladka Gora]] *1187, [[Vrh]] *1188, [[Dvor]] *1189, [[Bobovo]] *1190, [[Preloge]] *1191, [[Grliče]] *1192, [[Kačji Dol]] *1193, [[Male Rodne]] *1194, [[Velike Rodne]] *1195, [[Rjavica]] *1196, [[Brestovec]] *1197, [[Ceste]] *1198, [[Plat]] *1199, [[Kristan Vrh]] *1200, [[Šmarje pri Jelšah]] *1201, [[Zadrže]] *1202, [[Senovica]] *1203, [[Bodrež]] *1204, [[Zgornje Selce]] *1205, [[Platinovec]] *1206, [[Ješovec]] *1207, [[Brecljevo]] *1208, [[Dol]] *1209, [[Koretno]] *1210, [[Pristava]] *1211, [[Hajnsko]] *1212, [[Nezbiše]] *1213, [[Kamence]] *1214, [[Rajnkovec]] *1215, [[Nimno]] *1216, [[Vidovica]] *1217, [[Vonarje]] *1218, [[Ema]] *1219, [[Sodna vas]] *1220, [[Roginska Gorca]] *1221, [[Zibika]] *1222, [[Vršna vas]] *1223, [[Orehovec]] *1224, [[Babna Reka]] *1225, [[Grobelce]] *1226, [[Babna Gora]] *1227, [[Tinsko]] *1228, [[Sopote]] *1229, [[Podčetrtek]] *1230, [[Imeno]] *1231, [[Virštanj]] *1232, [[Dobležiče]] *1233, [[Verače]] *1234, [[Buče]] *1235, [[Drensko Rebro]] *1236, [[Zagorje]] *1237, [[Pilštanj]] *1238, [[Zdole]] *1239, [[Vrenska Gorca]] *1240, [[Sedlarjevo]] *1241, [[Lastnič]] *1242, [[Kozje]] *1243, [[Vetrnik]] *1244, [[Gorjane]] *1245, [[Podsreda]] *1246, [[Dekmanca]] *1247, [[Trebče]] *1248, [[Hrastje]] *1249, [[Ples]] *1250, [[Kunšperk]] *1251, [[Zagaj]] *1252, [[Križe]] *1253, [[Orešje]] *1254, [[Bukovje]] *1255, [[Drenovec]] *1256, [[Brezovica]] *1257, [[Bizeljsko]] *1258, [[Podgorje]] *1259, [[Pavlova vas]] *1260, [[Silovec]] *1261, [[Sromlje]] *1262, [[Zgornja Pohanca]] *1263, [[Oklukova Gora]] *1264, [[Arnovo Selo]] *1265, [[Volčje]] *1266, [[Curnovec]] *1267, [[Blatno]] *1268, [[Dednja vas]] *1269, [[Pišece]] *1270, [[Brezje]] *1271, [[Vitna vas]] *1272, [[Stara vas]] *1273, [[Župelevec]] *1274, [[Bojsno]] *1275, [[Piršenbreg]] *1276, [[Globoko]] *1277, [[Mali Vrh]] *1278, [[Dečno Selo]] *1279, [[Artiče]] *1280, [[Zgornji Obrež]] *1281, [[Šentlenart]] *1282, [[Brezina]] *1283, [[Črnc]] *1284, [[Bukošek]] *1285, [[Sela]] *1286, [[Slogonsko]] *1287, [[Vrhje]] *1288, [[Jereslavec]] *1289, [[Rakovec]] *1290, [[Kapele]] *1291, [[Podvinje]] *1292, [[Gabrje]] *1293, [[Veliki Obrež]] *1294, [[Rigonce]] *1295, [[Loče]] *1296, [[Mihalovec]] *1297, [[Mostec]] *1298, [[Trnje]] *1299, [[Zakot]] *1300, [[Brežice]] *1301, [[Krška vas]] *1302, [[Cerklje]] *1303, [[Bušeča vas]] *1304, [[Stojanski Vrh]] *1305, [[Globočice]] *1306, [[Čatež]] *1307, [[Cerina]] *1308, [[Velika Dolina]] *1309, [[Koritno]] *1310, [[Nova vas]] *1311, [[Kostanjek]] *1312, [[Pleterje]] *1313, [[Anovec]] *1314, [[Sremič]] *1315, [[Videm]] *1316, [[Stara vas]] *1317, [[Stari Grad]] *1318, [[Dolenja vas]] *1319, [[Pesje]] *1320, [[Drnovo]] *1321, [[Leskovec]] *1322, [[Krško]] *1323, [[Veliki Trn]] *1324, [[Ravne]] *1325, [[Senuše]] *1326, [[Raka]] *1327, [[Površje]] *1328, [[Smednik]] *1329, [[Veliki Podlog]] *1330, [[Veliko Mraševo]] *1331, [[Kostanjevica]] *1332, [[Podbočje]] *1333, [[Planina]] *1334, [[Črneča vas]] *1335, [[Oštrc]] *1336, [[Orehovec]] *1337, [[Stranje]] *1338, [[Dobrova]] *1339, [[Reštanj]] *1340, [[Mrčna Sela]] *1341, [[Koprivnica]] *1342, [[Veliki Dol]] *1343, [[Veliki Kamen]] *1344, [[Mali Kamen]] *1345, [[Šedem]] *1346, [[Gornji Leskovec]] *1347, [[Kališovec]] *1348, [[Brezje]] *1349, [[Dovško]] *1350, [[Senovo]] *1351, [[Armeško]] *1352, [[Lokve]] *1353, [[Raztez]] *1354, [[Gorica]] *1355, [[Anže]] *1356, [[Stolovnik]] *1357, [[Brestanica]] *1358, [[Dolnji Leskovec]] *1359, [[Presladol]] *1360, [[Rožno]] *1361, [[Podgorje]] *1362, [[Okroglice]] *1363, [[Radež]] *1364, [[Loka pri Zidanem Mostu]] *1365, [[Breg]] *1366, [[Ledina]] *1367, [[Zabukovje]] *1368, [[Poklek]] *1369, [[Trnovec]] *1370, [[Podvrh]] *1371, [[Metni Vrh]] *1372, [[Žurkov Dol]] *1373, [[Žigrski Vrh]] *1374, [[Krajna Brda]] *1375, [[Selce]] *1376, [[Kladje]] *1377, [[Blanca]] *1378, [[Brezovo]] *1379, [[Sevnica]] *1380, [[Šmarje]] *1381, [[Boštanj]] *1382, [[Kompolje]] *1383, [[Cerovec]] *1384, [[Šentjanž]] *1385, [[Podboršt]] *1386, [[Kal]] *1387, [[Cirnik]] *1388, [[Pijavice]] *1389, [[Goveji Dol]] *1390, [[Vrh]] *1391, [[Log]] *1392, [[Hubajnica]] *1393, [[Studenec]] *1394, [[Bučka]] *1395, [[Telče]] *1396, [[Krsinji Vrh]] *1397, [[Tržišče]] *1398, [[Bistrica]] *1399, [[Šentrupert]] *1400, [[Straža]] *1401, [[Novo Zabukovje]] *1402, [[Selo-Mirna]] *1403, [[Čatež]] *1404, [[Dolga Njiva]] *1405, [[Mali Videm]] *1406, [[Škovec]] *1407, [[Roje]] *1408, [[Ševnica]] *1409, [[Brezovica]] *1410, [[Mirna]] *1411, [[Ostrožnik]] *1412, [[Mokronog]] *1413, [[Laknice]] *1414, [[Jelševec]] *1415, [[Trebelno]] *1416, [[Staro Zabukovje]] *1417, [[Ornuška vas]] *1418, [[Lukovek]] *1419, [[Ponikve]] *1420, [[Češnjevek]] *1421, [[Medvedje Selo]] *1422, [[Trebnje]] *1423, [[Vrhtrebnje]] *1424, [[Štefan]] *1425, [[Velika Loka]] *1426, [[Prapreče]] *1427, [[Veliki Gaber]] *1428, [[Zagorica]] *1429, [[Stehanja vas]] *1430, [[Knežja vas]] *1431, [[Dobrnič]] *1432, [[Korita]] *1433, [[Sela pri Šumberku]] *1434, [[Gornji Križ]] *1435, [[Reber]] *1436, [[Žužemberk]] *1437, [[Šmihel pri Žužemberku]] *1438, [[Žvirče]] *1439, [[Hinje]] *1440, [[Sela pri Hinjah]] *1441, [[Veliko Lipje]] *1442, [[Stavča vas]] *1443, [[Dvor]] *1444, [[Ajdovec]] *1445, [[Brezova Reber]] *1446, [[Gorenje Polje]] *1447, [[Gorenja Straža]] *1448, [[Prečna]] *1449, [[Globodol]] *1450, [[Golobinjek]] *1451, [[Mirna Peč]] *1452, [[Hmeljčič]] *1453, [[Zagorica]] *1454, [[Daljnji Vrh]] *1455, [[Bršljin]] *1456, [[Novo mesto ]] *1457, [[Ždinja vas]] *1458, [[Črešnjice]] *1459, [[Herinja vas]] *1460, [[Šentpeter]] *1461, [[Žaloviče]] *1462, [[Zbure]] *1463, [[Zagrad]] *1464, [[Dole]] *1465, [[Stara vas]] *1466, [[Gorenja vas]] *1467, [[Družinska vas]] *1468, [[Bela Cerkev]] *1469, [[Tomažja vas]] *1470, [[Dobrava]] *1471, [[Mršeča vas]] *1472, [[Ostrog]] *1473, [[Gradišče]] *1474, [[Polhovica]] *1475, [[Gorenja Orehovica]] *1476, [[Šentjernej]] *1477, [[Vrhpolje]] *1478, [[Gabrje]] *1479, [[Brusnice]] *1480, [[Potov Vrh]] *1481, [[Smolenja vas]] *1482, [[Ragovo]] *1483, [[Kandija]] *1484, [[Šmihel pri Novem mestu]] *1485, [[Gotna vas]] *1486, [[Stopiče]] *1487, [[Zajčji Vrh]] *1488, [[Hrušica]] *1489, [[Cerovec]] *1490, [[Težka Voda]] *1491, [[Lakovnice]] *1492, [[Stranska vas]] *1493, [[Veliki Podljuben]] *1494, [[Jurka vas]] *1495, [[Dolenjske Toplice|Toplice]] *1496, [[Podturn]] *1497, [[Podstenice]] *1498, [[Poljane]] *1499, [[Stare Žage]] *1500, [[Dobindol]] *1501, [[Vinja vas]] *1502, [[Dole]] *1503, [[Sekuliči]] *1504, [[Hrast pri Jugorju]] *1505, [[Bušinja vas]] *1506, [[Lokvica]] *1507, [[Grabrovec]] *1508, [[Bojanja vas]] *1509, [[Radovica]] *1510, [[Slamna vas]] *1511, [[Drašiči]] *1512, [[Božakovo]] *1513, [[Radoviči]] *1514, [[Rosalnice]] *1515, [[Metlika]] *1516, [[Primostek]] *1517, [[Dobravice]] *1518, [[Gradac]] *1519, [[Podzemelj]] *1520, [[Štale]] *1521, [[Črmošnjice]] *1522, [[Pribišje]] *1523, [[Štrekljevec]] *1524, [[Sodji Vrh]] *1525, [[Črešnjevec]] *1526, [[Vinji Vrh]] *1527, [[Semič]] *1528, [[Brezje pri Vinjem Vrhu]] *1529, [[Kot]] *1530, [[Blatnik]] *1531, [[Golobinjek]] *1532, [[Planina]] *1533, [[Kleč]] *1534, [[Petrova vas]] *1535, [[Črnomelj]] *1536, [[Talčji Vrh]] *1537, [[Bukova Gora]] *1538, [[Dolenja Podgora]] *1539, [[Mavrlen]] *1540, [[Dobliče]] *1541, [[Loka]] *1542, [[Zastava]] *1543, [[Krasinec]] *1544, [[Griblje]] *1545, [[Bedenj]] *1546, [[Tribuče]] *1547, [[Butoraj]] *1548, [[Golek]] *1549, [[Tanča Gora]] *1550, [[Dragatuš]] *1551, [[Belčji Vrh]] *1552, [[Adlešiči]] *1553, [[Bojanci]] *1554, [[Hrast pri Vinici]] *1555, [[Nova Lipa]] *1556, [[Stara Lipa]] *1557, [[Stari Trg ob Kolpi]] *1558, [[Sodevci]] *1559, [[Radenci]] *1560, [[Sinji Vrh]] *1561, [[Damelj]] *1562, [[Učakovci]] *1563, [[Vinica]] *1564, [[Preloka]] *1565, [[Marindol]] *1566, [[Žuniči]] *1567, [[Potiskavec]] *1568, [[Podtabor]] *1569, [[Polom]] *1570, [[Stari Log]] *1571, [[Smuka]] *1572, [[Rog]] *1573, [[Mala Gora]] *1574, [[Koblarji]] *1575, [[Stara Cerkev]] *1576, [[Mahovnik]] *1577, [[Kočevje]] *1578, [[Željne]] *1579, [[Rajhenav]] *1580, [[Onek]] *1581, [[Livold]] *1582, [[Koče]] *1583, [[Gotenica]] *1584, [[Draga]] *1585, [[Trava]] *1586, [[Žurge]] *1587, [[Osilnica]] *1588, [[Bosljiva Loka]] *1589, [[Borovec]] *1590, [[Kočevska Reka]] *1591, [[Novi Lazi]] *1592, [[Štalcerji]] *1593, [[Črni Potok]] *1594, [[Mozelj]] *1596, [[Brezje]] *1597, [[Koprivnik]] *1599, [[Nemška Loka]] *1600, [[Knežja Lipa]] *1601, [[Čeplje]] *1602, [[Predgrad]] *1603, [[Dol]] *1604, [[Spodnji Log]] *1605, [[Rajndol]] *1606, [[Škrilj]] *1607, [[Suhor]] *1608, [[Briga]] *1609, [[Banja Loka]] *1610, [[Vrh]] *1611, [[Fara]] *1612, [[Pirče]] *1613, [[Kuželj]] *1614, [[Slemena]] *1615, [[Podpoljane]] *1616, [[Velike Poljane]] *1617, [[Sušje]] *1618, [[Vinice]] *1619, [[Sodražica]] *1620, [[Žimarice]] *1621, [[Gora]] *1622, [[Zamostec]] *1623, [[Jurjevica]] *1624, [[Gorenja vas]] *1625, [[Ribnica]] *1626, [[Goriča vas]] *1627, [[Prigorica]] *1628, [[Dane]] *1629, [[Dolenja vas]] *1630, [[Rakitnica]] *1631, [[Grčarice]] *1632, [[Otok I]] *1633, [[Gorenje Jezero]] *1634, [[Dane]] *1635, [[Podcerkev]] *1636, [[Lož]] *1637, [[Stari Trg pri Ložu]] *1638, [[Knežja Njiva]] *1639, [[Vrhnika]] *1640, [[Retje]] *1641, [[Hrib]] *1642, [[Travnik]] *1643, [[Poljane]] *1644, [[Iga vas]] *1645, [[Viševek]] *1646, [[Pudob]] *1647, [[Nadlesk]] *1648, [[Kozarišče]] *1649, [[Vrh]] *1650, [[Babna Polica]] *1651, [[Babno Polje]] *1652, [[Rakitna]] *1653, [[Osredek]] *1654, [[Žilce]] *1655, [[Kranjče]] *1656, [[Otave]] *1657, [[Kožljek]] *1658, [[Bezuljak]] *1659, [[Rakek]] *1660, [[Unec]] *1661, [[Begunje pri Cerknici]] *1662, [[Selšček]] *1663, [[Cajnarje]] *1664, [[Štrukljeva vas]] *1665, [[Jeršiče]] *1666, [[Ravne pri Žilcah]] *1667, [[Hiteno]] *1668, [[Zales]] *1669, [[Kremenca]] *1670, [[Ulaka]] *1671, [[Gradiško]] *1672, [[Ravnik]] *1673, [[Velike Bloke]] *1674, [[Radlek]] *1675, [[Grahovo]] *1676, [[Cerknica]] *1677, [[Dolenja vas]] *1678, [[Otok Ii]] *1679, [[Lipsenj]] *1680, [[Žerovnica]] *1681, [[Bločice]] *1682, [[Studeno]] *1683, [[Nova vas]] *1684, [[Volčje]] *1685, [[Krajič]] *1686, [[Strmca]] *1687, [[Veliki Vrh]] *1688, [[Runarsko]] *1689, [[Benete]] *1690, [[Studenec]] *1691, [[Hudi Vrh]] *1692, [[Metulje]] *1693, [[Topol]] *1694, [[Ravne pri Topolu]] *1695, [[Karlovško Predmestje]] *1696, [[Rudnik]] *1697, [[Lanišče]] *1698, [[Pijava Gorica]] *1699, [[Dobravica]] *1700, [[Ig]] *1701, [[Iška Loka]] *1702, [[Tomišelj]] *1703, [[Jezero]] *1704, [[Kamnik]] *1705, [[Preserje]] *1706, [[Vrbljene]] *1707, [[Iška vas]] *1708, [[Golo]] *1709, [[Želimlje]] *1710, [[Gradišče]] *1711, [[Turjak]] *1712, [[Zapotok]] *1713, [[Krvava Peč]] *1714, [[Selo pri Robu]] *1715, [[Osolnik]] *1716, [[Ulaka]] *1717, [[Velike Lašče]] *1718, [[Dvorska vas]] *1719, [[Lužarji]] *1720, [[Krakovsko Predmestje]] *1721, [[Gradišče I]] *1722, [[Trnovsko Predmestje]] *1723, [[Vič]] *1724, [[Brezovica]] *1725, [[Ajdovščina]] *1726, [[Šentpeter]] *1727, [[Poljansko Predmestje]] *1728, [[Ljubljana mesto ]] *1729, [[Šmartno ob Savi]] *1730, [[Moste]] *1731, [[Udmat]] *1732, [[Štepanja vas]] *1733, [[Bizovik]] *1734, [[Ježica]] *1735, [[Stožice]] *1736, [[Brinje I]] *1737, [[Tabor]] *1738, [[Dravlje]] *1739, [[Zgornja Šiška]] *1740, [[Spodnja Šiška]] *1741, [[Vodice]] *1742, [[Repnje]] *1743, [[Bukovica]] *1744, [[Šinkov Turn]] *1745, [[Vesca]] *1746, [[Rašica]] *1747, [[Polje]] *1748, [[Skaručna]] *1749, [[Gameljne]] *1750, [[Šmartno pod Šmarno Goro]] *1751, [[Tacen]] *1752, [[Stanežiče]] *1753, [[Vižmarje]] *1754, [[Šentvid nad Ljubljano]] *1755, [[Glince]] *1756, [[Črnuče]] *1757, [[Nadgorica]] *1758, [[Dragomelj]] *1759, [[Podgorica]] *1760, [[Beričevo]] *1761, [[Dol pri Ljubljani]] *1762, [[Podgora]] *1763, [[Kleče]] *1764, [[Križevska vas]] *1765, [[Vinje]] *1766, [[Petelinje]] *1767, [[Dolsko]] *1768, [[Senožeti]] *1769, [[Laze]] *1770, [[Kašelj]] *1771, [[Zadobrova]] *1772, [[Slape]] *1773, [[Dobrunje]] *1774, [[Podmolnik]] *1775, [[Sostro]] *1776, [[Lipoglav]] *1777, [[Javor]] *1778, [[Volavlje]] *1779, [[Trebeljevo]] *1780, [[Blečji Vrh]] *1781, [[Polica]] *1782, [[Stara vas]] *1783, [[Grosuplje - Naselje]] *1784, [[Stranska vas]] *1785, [[Sela]] *1786, [[Šmarje]] *1787, [[Mali Vrh]] *1788, [[Vino]] *1789, [[Ponova vas]] *1790, [[Slivnica]] *1791, [[Žalna]] *1792, [[Luče]] *1793, [[Ilova Gora]] *1794, [[Račna]] *1795, [[Velike Lipljene]] *1796, [[Cesta]] *1797, [[Zdenska vas]] *1798, [[Zagorica]] *1799, [[Videm Dobrepolje]] *1800, [[Podgora]] *1801, [[Kompolje]] *1802, [[Leskovec]] *1803, [[Metnaj]] *1804, [[Češnjice]] *1805, [[Bukovica]] *1806, [[Sobrače]] *1807, [[Temenica]] *1808, [[Male Dole]] *1809, [[Šentvid]] *1810, [[Stična]] *1811, [[Dobrava]] *1812, [[Dedni Dol]] *1813, [[Višnja Gora]] *1814, [[Kriška vas]] *1815, [[Draga]] *1816, [[Hudo]] *1817, [[Radohova vas]] *1818, [[Podboršt]] *1819, [[Velike Pece]] *1820, [[Gorenja vas]] *1821, [[Vrhe]] *1822, [[Muljava]] *1823, [[Dob]] *1824, [[Valična vas]] *1825, [[Zagradec]] *1826, [[Sušica]] *1827, [[Krka]] *1828, [[Podbukovje]] *1829, [[Veliko Globoko]] *1830, [[Ambrus]] *1831, [[Višnje]] *1832, [[Vače]] *1833, [[Sava pri Litiji]] *1834, [[Konj]] *1835, [[Hotič]] *1836, [[Kresnice]] *1837, [[Kresniški Vrh]] *1838, [[Litija]] *1839, [[Jablanica]] *1840, [[Polšnik]] *1841, [[Velika Goba]] *1842, [[Dole pri Litiji]] *1843, [[Prelesje]] *1844, [[Vodice]] *1845, [[Moravče]] *1846, [[Liberga]] *1847, [[Šmartno]] *1848, [[Štanga]] *1849, [[Vintarjevec]] *1850, [[Ježni Vrh]] *1851, [[Gradišče]] *1852, [[Poljane]] *1853, [[Okrog]] *1854, [[Tihaboj]] *1855, [[Hrastnik-Mesto]] *1856, [[Dol pri Hrastniku]] *1857, [[Marno]] *1858, [[Turje]] *1859, [[Gore]] *1860, [[Širje]] *1861, [[Obrežje]] *1862, [[Radeče]] *1863, [[Podkraj]] *1864, [[Svibno]] *1865, [[Njivice]] *1866, [[Hotemež]] *1867, [[Vrhovo]] *1868, [[Knezdol]] *1869, [[Čeče]] *1870, [[Ojstro]] *1871, [[Trbovlje]] *1872, [[Dobovec]] *1873, [[Hrastnik pri Trojanah]] *1874, [[Brezje]] *1875, [[Čemšenik]] *1876, [[Jesenovo]] *1877, [[Vrhe I]] *1878, [[Kotredež]] *1879, [[Ržiše]] *1880, [[Kolovrat]] *1881, [[Kandrše]] *1882, [[Zabava]] *1883, [[Šemnik]] *1884, [[Loke pri Zagorju]] *1885, [[Potoška vas]] *1886, [[Zagorje-Mesto]] *1887, [[Šentlambert]] *1888, [[Konjšica]] *1889, [[Podkum]] *1890, [[Črna]] *1891, [[Županje Njive]] *1892, [[Bistričica]] *1893, [[Stranje]] *1894, [[Godič]] *1895, [[Gozd]] *1896, [[Tučna]] *1897, [[Nevlje]] *1898, [[Mekinje]] *1899, [[Košiše]] *1900, [[Tunjice]] *1901, [[Mlaka]] *1902, [[Klanec]] *1903, [[Nasovče]] *1904, [[Kaplja vas]] *1905, [[Moste]] *1906, [[Suhadole]] *1907, [[Križ]] *1908, [[Podgorje]] *1909, [[Šmarca]] *1910, [[Volčji Potok]] *1911, [[Kamnik]] *1912, [[Palovče]] *1913, [[Podhruška]] *1914, [[Znojile]] *1915, [[Hruševka]] *1916, [[Loke]] *1917, [[Šmartno v Tuhinju]] *1918, [[Pšajnovica]] *1919, [[Zgornji Tuhinj]] *1920, [[Hribi]] *1921, [[Špitalič]] *1922, [[Zgornji Motnik]] *1923, [[Motnik]] *1924, [[Trojane]] *1925, [[Učak]] *1926, [[Šentožbolt]] *1927, [[Blagovica]] *1928, [[Češnjice]] *1929, [[Koreno]] *1930, [[Žirovše]] *1931, [[Krašnja]] *1932, [[Zlato Polje]] *1933, [[Lukovica]] *1934, [[Rafolče]] *1935, [[Rova]] *1936, [[Radomlje]] *1937, [[Homec]] *1938, [[Mengeš]] *1939, [[Dobeno]] *1940, [[Loka]] *1943, [[Dob]] *1944, [[Prevoje]] *1945, [[Krtina]] *1946, [[Studenec]] *1947, [[Spodnje Koseze]] *1948, [[Krašce]] *1949, [[Negastrn]] *1950, [[Limbarska Gora]] *1951, [[Zgornje Koseze]] *1952, [[Peče]] *1953, [[Drtija]] *1954, [[Velika vas]] *1955, [[Moravče]] *1956, [[Vrhpolje]] *1957, [[Trojica]] *1958, [[Brezovica]] *1959, [[Domžale]] *1961, [[Trzin]] *1962, [[Depala vas]] *1963, [[Študa]] *1964, [[Ihan]] *1965, [[Brdo]] *1966, [[Selo]] *1967, [[Moše]] *1968, [[Hraše]] *1969, [[Zapoge]] *1970, [[Smlednik]] *1971, [[Zbilje]] *1972, [[Senica]] *1973, [[Medvode]] *1974, [[Zgornje Pirniče]] *1975, [[Spodnje Pirniče]] *1976, [[Preska]] *1977, [[Sora]] *1978, [[Studenčice]] *1979, [[Žlebe]] *1980, [[Topol]] *1981, [[Golo Brdo]] *1982, [[Šujica]] *1983, [[Babna Gora]] *1984, [[Selo nad Polhovim Gradcem]] *1985, [[Črni Vrh]] *1986, [[Polhov Gradec]] *1987, [[Setnik]] *1988, [[Butajnova]] *1989, [[Šentjošt]] *1990, [[Žažar]] *1991, [[Vrzdenec]] *1992, [[Horjul]] *1993, [[Zaklanec]] *1994, [[Dobrova]] *1995, [[Podsmreka]] *1996, [[Log]] *1997, [[Blatna Brezovica]] *1998, [[Velika Ligojna]] *1999, [[Podlipa]] *2000, [[Zaplana]] *2001, [[Stara Vrhnika]] *2002, [[Vrhnika]] *2003, [[Verd]] *2004, [[Borovnica]] *2005, [[Breg]] *2006, [[Zabočevo]] *2007, [[Vrh]] *2008, [[Rovte]] *2009, [[Petkovec]] *2010, [[Žibrše]] *2011, [[Medvedje Brdo]] *2012, [[Novi Svet]] *2013, [[Hotedršica]] *2014, [[Ravnik]] *2015, [[Gorenji Logatec]] *2016, [[Blekova vas]] *2017, [[Dolenji Logatec]] *2018, [[Laze]] *2019, [[Grčarevec]] *2020, [[Ledinica]] *2021, [[Dobračeva]] *2022, [[Žirovski Vrh]] *2023, [[Žiri]] *2024, [[Vrsnik Ii]] *2025, [[Opale]] *2026, [[Pevno]] *2027, [[Stara Loka]] *2028, [[Dorfarje]] *2029, [[Stari Dvor]] *2030, [[Suha]] *2031, [[Godešič]] *2032, [[Reteče]] *2033, [[Draga]] *2034, [[Puštal]] *2035, [[Škofja Loka]] *2036, [[Sopotnica]] *2037, [[Podvrh]] *2038, [[Dolenčice]] *2039, [[Gorenja Ravan]] *2040, [[Podobeno]] *2041, [[Visoko]] *2042, [[Zminec]] *2043, [[Barbara]] *2044, [[Ožbolt]] *2045, [[Staniše]] *2046, [[Kovski Vrh]] *2047, [[Dobje]] *2048, [[Dolenje Brdo]] *2049, [[Hotavlje]] *2050, [[Leskovica]] *2051, [[Podjelovo Brdo]] *2052, [[Laniše]] *2053, [[Javorjev Dol]] *2054, [[Koprivnik]] *2055, [[Stara Oselica]] *2056, [[Trebija]] *2057, [[Gorenja vas]] *2058, [[Dolenja Dobrava]] *2059, [[Lučine]] *2060, [[Dražgoše]] *2061, [[Podlonk]] *2062, [[Studeno]] *2063, [[Kališe]] *2064, [[Selca]] *2065, [[Bukovščica]] *2066, [[Dolenja vas]] *2067, [[Bukovica]] *2068, [[Zgornja Luša]] *2069, [[Lenart]] *2070, [[Martinj Vrh]] *2071, [[Železniki]] *2072, [[Zali Log]] *2073, [[Danje]] *2074, [[Sorica]] *2075, [[Davča]] *2076, [[Zgornje Jezersko]] *2077, [[Spodnje Jezersko]] *2078, [[Kokra]] *2079, [[Šenturška Gora]] *2080, [[Štefanja Gora]] *2081, [[Olševek]] *2082, [[Tupaliče]] *2083, [[Breg ob Kokri]] *2084, [[Bela]] *2085, [[Babni Vrt]] *2086, [[Srednja vas]] *2087, [[Golnik]] *2088, [[Goriče]] *2089, [[Tenetiše]] *2090, [[Vojvodin Boršt I]] *2091, [[Vojvodin Boršt Ii]] *2092, [[Duplje]] *2093, [[Podbrezje]] *2094, [[Žeje]] *2095, [[Strahinj]] *2096, [[Naklo]] *2097, [[Okroglo]] *2098, [[Struževo]] *2099, [[Pivka]] *2100, [[Kranj]] *2101, [[Rupa]] *2102, [[Kokrica]] *2103, [[Predoslje]] *2104, [[Suha]] *2105, [[Britof]] *2106, [[Visoko]] *2107, [[Luže]] *2108, [[Velesovo]] *2109, [[Češnjevek]] *2110, [[Grad]] *2111, [[Pšata]] *2112, [[Šmartno]] *2113, [[Zalog]] *2114, [[Dobrava]] *2115, [[Lahovče]] *2116, [[Spodnji Brnik]] *2117, [[Zgornji Brnik]] *2118, [[Cerklje]] *2119, [[Šenčur]] *2120, [[Primskovo]] *2121, [[Klanec]] *2122, [[Huje]] *2123, [[Čirče]] *2124, [[Hrastje]] *2125, [[Voglje]] *2126, [[Trboje]] *2127, [[Nemilje]] *2128, [[Zgornja Besnica]] *2129, [[Spodnja Besnica]] *2130, [[Pševo]] *2131, [[Stražišče]] *2132, [[Bitnje]] *2133, [[Križna Gora]] *2134, [[Žabnica]] *2135, [[Drulovka]] *2136, [[Breg ob Savi]] *2137, [[Jama]] *2138, [[Praše]] *2139, [[Mavčiče]] *2140, [[Podreča]] *2141, [[Podljubelj]] *2142, [[Lom pod Storžičem]] *2143, [[Tržič]] *2144, [[Bistrica]] *2145, [[Leše]] *2146, [[Kovor]] *2147, [[Križe]] *2148, [[Senično]] *2149, [[Žiganja vas]] *2150, [[Zvirče]] *2151, [[Begunje]] *2152, [[Srednja vas]] *2153, [[Otok]] *2154, [[Nova vas]] *2155, [[Hraše]] *2156, [[Radovljica]] *2157, [[Predtrg]] *2158, [[Mošnje]] *2159, [[Brezje]] *2160, [[Ljubno]] *2161, [[Zaloše]] *2162, [[Dobrava pri Kropi]] *2163, [[Kamna Gorica]] *2164, [[Lancovo]] *2165, [[Kropa]] *2166, [[Češnjica pri Kropi]] *2167, [[Rateče]] *2168, [[Podkoren]] *2169, [[Kranjska Gora]] *2170, [[Gozd]] *2171, [[Dovje]] *2172, [[Hrušica]] *2173, [[Plavški Rovt]] *2174, [[Planina]] *2175, [[Jesenice]] *2176, [[Blejska Dobrava]] *2177, [[Javorniški Rovt]] *2178, [[Koroška Bela]] *2179, [[Potoki]] *2180, [[Žirovnica]] *2181, [[Zabreznica]] *2182, [[Doslovče]] *2183, [[Zasip]] *2184, [[Podhom]] *2185, [[Spodnje Gorje]] *2186, [[Višelnica I]] *2187, [[Zgornje Gorje]] *2188, [[Poljšica]] *2189, [[Rečica]] *2190, [[Bled]] *2191, [[Želeče]] *2192, [[Ribno]] *2193, [[Selo pri Bledu]] *2194, [[Bohinjska Bela]] *2195, [[Gorjuše]] *2196, [[Bohinjska Češnjica]] *2197, [[Bohinjska Srednja vas]] *2198, [[Studor]] *2199, [[Savica]] *2200, [[Bohinjska Bistrica]] *2201, [[Nomenj]] *2202, [[Nemški Rovt]] *2203, [[Trenta Leva]] *2204, [[Trenta Desna]] *2205, [[Strmec]] *2206, [[Log pod Mangartom]] *2207, [[Bovec]] *2208, [[Koritnica]] *2209, [[Soča Desna]] *2210, [[Soča Leva]] *2211, [[Čezsoča]] *2212, [[Žaga]] *2213, [[Srpenica]] *2214, [[Breginj]] *2215, [[Robidišče]] *2216, [[Logje]] *2217, [[Sedlo]] *2218, [[Borjana]] *2219, [[Kred]] *2220, [[Staro Selo]] *2221, [[Sužid]] *2222, [[Svino]] *2223, [[Kobarid]] *2224, [[Trnovo]] *2225, [[Drežnica]] *2226, [[Vrsno]] *2227, [[Smast]] *2228, [[Ladra]] *2229, [[Idrsko]] *2230, [[Livek]] *2231, [[Kamno]] *2232, [[Volarje]] *2233, [[Dolje]] *2234, [[Zatolmin]] *2235, [[Čadrg]] *2236, [[Žabče]] *2237, [[Ljubinj]] *2238, [[Podmelec]] *2239, [[Kneža]] *2240, [[Rut]] *2241, [[Stržišče]] *2242, [[Podbrdo]] *2243, [[Obloke]] *2244, [[Grahovo]] *2245, [[Ponikve]] *2246, [[Most na Soči]] *2247, [[Poljubinj]] *2248, [[Tolmin]] *2249, [[Volče]] *2250, [[Modrejce]] *2251, [[Kozaršče]] *2252, [[Čiginj]] *2253, [[Rute]] *2254, [[Sela]] *2255, [[Lom]] *2256, [[Idrija pri Bači]] *2257, [[Slap]] *2258, [[Pečine]] *2259, [[Šentviška Gora]] *2260, [[Prapetno Brdo]] *2261, [[Gorenja Trebuša]] *2262, [[Kal nad Kanalom]] *2263, [[Avče]] *2264, [[Doblar]] *2265, [[Ročinj]] *2266, [[Ajba]] *2267, [[Bodrež]] *2268, [[Vrh Kanalski]] *2269, [[Kanal]] *2270, [[Morsko]] *2271, [[Gorenja vas]] *2272, [[Idrija nad Kanalom]] *2273, [[Ukanje]] *2274, [[Anhovo]] *2275, [[Plave]] *2276, [[Deskle]] *2277, [[Mirnik]] *2278, [[Kožbana]] *2279, [[Krasno]] *2280, [[Vrhovlje]] *2281, [[Šmartno]] *2282, [[Vedrijan]] *2283, [[Višnjevik]] *2284, [[Neblo]] *2285, [[Biljana]] *2286, [[Medana]] *2287, [[Vipolže]] *2288, [[Kozana]] *2289, [[Cerovo]] *2290, [[Kojsko]] *2291, [[Podsabotin]] *2292, [[Šmaver]] *2293, [[Grgar]] *2294, [[Bate]] *2295, [[Banjšice]] *2296, [[Lokovec]] *2297, [[Čepovan]] *2298, [[Lazna]] *2299, [[Lokve]] *2300, [[Trnovo]] *2301, [[Ravnica]] *2302, [[Kromberk]] *2303, [[Solkan]] *2304, [[Nova Gorica]] *2306, [[Rožna Dolina]] *2307, [[Stara Gora]] *2308, [[Loke]] *2309, [[Šmihel]] *2310, [[Ozeljan]] *2311, [[Vitovlje]] *2312, [[Osek]] *2313, [[Šempas]] *2314, [[Vogrsko]] *2315, [[Šempeter]] *2316, [[Vrtojba]] *2318, [[Bilje]] *2319, [[Bukovica]] *2320, [[Prvačina]] *2321, [[Gradišče]] *2322, [[Renče]] *2323, [[Vrtoče]] *2324, [[Orehovlje]] *2325, [[Miren]] *2326, [[Rupa]] *2327, [[Gabrje ob Vipavi]] *2328, [[Opatje Selo]] *2329, [[Nova vas]] *2330, [[Sela na Krasu]] *2331, [[Vojščica]] *2332, [[Kostanjevica na Krasu]] *2333, [[Temnica]] *2334, [[Lipa]] *2335, [[Dornberk]] *2336, [[Branik]] *2337, [[Bukovo]] *2338, [[Jesenica]] *2339, [[Gorje]] *2340, [[Labinje]] *2341, [[Dolenji Novaki]] *2342, [[Gorenji Novaki]] *2343, [[Planina]] *2344, [[Cerkno]] *2345, [[Zakriž]] *2346, [[Orehek]] *2347, [[Police]] *2348, [[Reka - Ravne]] *2349, [[Šebrelje]] *2350, [[Otalež]] *2351, [[Idrijske Krnice]] *2352, [[Spodnja Kanomlja]] *2353, [[Srednja Kanomlja]] *2354, [[Gorenja Kanomlja]] *2355, [[Vojsko]] *2356, [[Čekovnik]] *2357, [[Idrija - mesto ]] *2358, [[Spodnja Idrija]] *2359, [[Ledine]] *2360, [[Vrsnik I]] *2361, [[Dole]] *2362, [[Jelični Vrh]] *2363, [[Idrijski Log]] *2364, [[Godovič]] *2365, [[Črni Vrh]] *2366, [[Zadlog]] *2367, [[Kanji Dol]] *2368, [[Lome]] *2369, [[Javornik]] *2370, [[Dol-Otlica]] *2371, [[Kovk]] *2372, [[Križna Gora]] *2373, [[Col]] *2374, [[Vodice]] *2375, [[Podkraj]] *2376, [[Višnje]] *2377, [[Sanabor]] *2378, [[Vrhpolje]] *2379, [[Budanje]] *2380, [[Šturje]] *2381, [[Lokavec]] *2382, [[Stomaž]] *2383, [[Vrtovin]] *2384, [[Črniče]] *2385, [[Gojače]] *2386, [[Batuje]] *2387, [[Selo]] *2388, [[Kamnje]] *2389, [[Skrilje]] *2390, [[Dobravlje]] *2391, [[Vipavski Križ]] *2392, [[Ajdovščina]] *2393, [[Ustje]] *2394, [[Velike Žablje]] *2395, [[Brje]] *2396, [[Šmarje]] *2397, [[Gaberje]] *2398, [[Erzelj]] *2399, [[Planina]] *2400, [[Slap]] *2401, [[Vipava]] *2402, [[Lože]] *2403, [[Goče]] *2404, [[Podraga]] *2405, [[Podnanos]] *2406, [[Nanos]] *2407, [[Lozice]] *2408, [[Brestovica]] *2409, [[Ivanji Grad]] *2410, [[Sveto]] *2411, [[Škrbina]] *2412, [[Komen]] *2413, [[Mali Dol]] *2414, [[Tomačevica]] *2415, [[Kobjeglava]] *2416, [[Štanjel]] *2417, [[Hruševica]] *2418, [[Kobdilj]] *2419, [[Koboli]] *2420, [[Štjak]] *2421, [[Avber]] *2422, [[Kopriva]] *2423, [[Gabrovica]] *2424, [[Volčji Grad]] *2425, [[Gorjansko]] *2426, [[Brje]] *2427, [[Veliki Dol]] *2428, [[Salež]] *2429, [[Pliskovica]] *2430, [[Krajna vas]] *2431, [[Skopo]] *2432, [[Dutovlje]] *2433, [[Veliki Repen]] *2434, [[Voglje]] *2435, [[Križ]] *2436, [[Tomaj]] *2437, [[Utovlje]] *2438, [[Kazlje]] *2439, [[Griže]] *2440, [[Veliko Polje]] *2441, [[Dolenja vas]] *2442, [[Štorje]] *2443, [[Senadole]] *2444, [[Gabrče]] *2445, [[Potoče]] *2446, [[Laže]] *2447, [[Senožeče]] *2448, [[Gornje Vreme]] *2449, [[Vremski Britof]] *2450, [[Famlje]] *2451, [[Dolnje Ležeče]] *2452, [[Divača]] *2453, [[Povir]] *2454, [[Merče]] *2455, [[Sežana]] *2456, [[Trebče]] *2457, [[Gropada]] *2458, [[Bazovica]] *2459, [[Lokev]] *2460, [[Naklo]] *2461, [[Dane]] *2462, [[Podgrad]] *2463, [[Škoflje]] *2464, [[Barka]] *2465, [[Vareje]] *2466, [[Misliče]] *2467, [[Vatovlje]] *2468, [[Kozjane]] *2469, [[Dolenja Planina]] *2470, [[Gorenja Planina]] *2471, [[Kačja vas]] *2472, [[Strmica]] *2473, [[Studeno]] *2474, [[Bukovje]] *2475, [[Šmihel pod Nanosom]] *2476, [[Landol]] *2477, [[Zagon]] *2478, [[Hrašče]] *2479, [[Studenec]] *2480, [[Hrenovice]] *2481, [[Velika Brda]] *2482, [[Strane]] *2483, [[Razdrto]] *2484, [[Hruševje]] *2485, [[Rakulik]] *2486, [[Orehek]] *2487, [[Rakitnik]] *2488, [[Zalog]] *2489, [[Stara vas]] *2490, [[Postojna]] *2491, [[Matenja vas]] *2492, [[Slavina]] *2493, [[Volče]] *2494, [[Košana]] *2495, [[Suhorje]] *2496, [[Stara Sušica]] *2497, [[Nadanje Selo]] *2498, [[Narin]] *2499, [[Kal]] *2500, [[Selce]] *2501, [[Petelinje]] *2502, [[Radohova vas]] *2503, [[Parje]] *2504, [[Zagorje]] *2505, [[Jurišče]] *2506, [[Palčje]] *2507, [[Trnje]] *2508, [[Snežnik]] *2509, [[Bač]] *2510, [[Koritnice]] *2511, [[Knežak]] *2512, [[Šembije]] *2513, [[Podstenje]] *2514, [[Mereče]] *2515, [[Ratečevo Brdo]] *2516, [[Kilovče]] *2517, [[Prem]] *2518, [[Janeževo Brdo]] *2519, [[Ostrožno Brdo]] *2520, [[Prelože]] *2521, [[Čelje]] *2522, [[Smrje]] *2523, [[Topolc]] *2524, [[Trnovo]] *2525, [[Ilirska Bistrica]] *2526, [[Vrbovo]] *2527, [[Jasen]] *2528, [[Koseze]] *2529, [[Zarečica]] *2530, [[Dobropolje]] *2531, [[Zarečje]] *2532, [[Brce]] *2533, [[Zajelšje]] *2534, [[Tominje]] *2535, [[Harije]] *2536, [[Sabonje]] *2537, [[Pavlica]] *2538, [[Studena Gora]] *2539, [[Velika Bukovica]] *2540, [[Mala Bukovica]] *2541, [[Dolnji Zemon]] *2542, [[Gornji Zemon]] *2543, [[Jablanica]] *2544, [[Trpčane]] *2545, [[Podgraje]] *2546, [[Zabiče]] *2547, [[Sušak]] *2548, [[Novokračine]] *2549, [[Jelšane]] *2550, [[Dolenje]] *2551, [[Veliko Brdo]] *2552, [[Starod]] *2553, [[Gročana]] *2554, [[Rodik]] *2555, [[Draga]] *2557, [[Ocizla]] *2558, [[Prešnica]] *2559, [[Materija]] *2560, [[Hrpelje]] *2561, [[Brezovica]] *2562, [[Artviže]] *2563, [[Tatre]] *2564, [[Rjavče]] *2565, [[Pregarje]] *2566, [[Gaberk]] *2567, [[Huje]] *2568, [[Male Loče]] *2569, [[Javorje]] *2570, [[Ritomeče]] *2571, [[Kovčice]] *2572, [[Hotična]] *2573, [[Slivje]] *2574, [[Markovščina]] *2575, [[Gradišče]] *2576, [[Obrov]] *2577, [[Hrušica]] *2578, [[Podbeže]] *2579, [[Podgrad]] *2580, [[Račice]] *2581, [[Poljane]] *2582, [[Golac]] *2583, [[Podgorje]] *2584, [[Zazid]] *2585, [[Rakitovec]] *2589, [[Plavje]] *2590, [[Hribi]] *2592, [[Jernej]] *2593, [[Oltra]] *2594, [[Ankaran]] *2595, [[Škofije]] *2596, [[Tinjan]] *2597, [[Osp]] *2598, [[Socerb]] *2599, [[Črnotiče]] *2600, [[Črni Kal]] *2601, [[Gabrovica]] *2602, [[Rožar]] *2603, [[Dekani]] *2604, [[Bertoki]] *2605, [[Koper]] *2606, [[Semedela]] *2607, [[Gažon]] *2608, [[Šmarje]] *2609, [[Pomjan]] *2610, [[Vanganel]] *2611, [[Marezige]] *2612, [[Sveti Anton]] *2613, [[Truške]] *2614, [[Kubed]] *2615, [[Loka]] *2616, [[Podpeč]] *2617, [[Hrastovlje]] *2618, [[Movraž]] *2619, [[Sočerga]] *2620, [[Pregara]] *2621, [[Gradin]] *2622, [[Topolovec]] *2623, [[Boršt]] *2624, [[Koštabona]] *2625, [[Krkavče]] *2626, [[Izola]] *2628, [[Malija]] *2629, [[Dvori nad Izolo]] *2630, [[Piran]] *2631, [[Portorož]] *2632, [[Sečovlje]] *2633, [[Raven]] *2634, [[Nova vas]] *2635, [[Rogaška Slatina]] *2636, [[Bežigrad]] *2637, [[Prihodi]] *2638, [[Podmežaklja]] *2639, [[Zvodno]] *2640, [[Hrastnik]] *2641, [[Zagorje]] *2642, [[Grosuplje]] *2643, [[Zasadi]] *2644, [[Višelnica Ii]] *2645, [[Paka Ii]] *2646, [[Srednji Dolič]] *2647, [[Bezovje]] *2648, [[Peračica]] *2649, [[Izlake]] *2650, [[Debro]] *2651, [[Požnica]] *2652, [[Ogorevc]] *2653, [[Pšata]] *2654, [[Gozd Reka]] *2655, [[Račica]] *2656, [[Ribče]] *2657, [[Pečice]] *2658, [[Osredek]] *2659, [[Spodnje Selce]] *2660, [[Spodnja Ponkvica]] *2661, [[Gaj]] *2662, [[Malkovec]] *2663, [[Mravljevi]] *2664, [[Spodnja Branica]] *2665, [[Zgornji Dražen Vrh]] *2666, [[Selce]] *2667, [[Spodnji Vurmat]] *2668, [[Gojška Planina]] *2669, [[Paški Kozjak]] *2670, [[Lažiše]] *2671, [[Podpeč]] *2672, [[Prapretno]] *2673, [[Spodnja Pohanca]] *2674, [[Žavcarjev Vrh]] *2675, [[Vranoviči]] *2676, [[Cerkvišče]] *2677, [[Prule]] *2678, [[Golovec]] *2679, [[Gradišče Ii]] *2680, [[Nove Jarše]] *2681, [[Brinje Ii]] *2682, [[Brdo]] *2683, [[Grič]] *2684, [[Drenik]] *2685, [[Šavna Peč]] *2686, [[Zavrate]] *2687, [[Boben]] *2688, [[Studence]] *2689, [[Čebine]] *2690, [[Prapreče]] *2691, [[Rakitovec]] *2692, [[Smrečje]] *2693, [[Log]] *2695, [[Planica]] *2696, [[Vojščica]] *2697, [[Kanalski Lom]] *2698, [[Bukovski Vrh]] *2699, [[Utre]] *2700, [[Rakov Škocjan]] *2701, [[Dolanci]] *2702, [[Kodreti]] *2703, [[Hrušica]] *2704, [[Jurjeva Dolina]] *2705, [[Leskova Dolina]] *2706, [[Zelena Jama]] *2707, [[Bevško]] *2708, [[Rodež]] *2709, [[Javorje]] *2710, [[Glažuta]] *2711, [[Spodnji Vrhov Dol]] *2712, [[Dobrava]] *2713, [[Ob Železnici]] *2714, [[Vrhe II]] *2715, [[Cetore]] dg3awkqup3eu3vyh0qekc6wm5jpf1xe 6684730 6684725 2026-06-03T17:50:10Z Andrejj 94 np 6684730 wikitext text/x-wiki [[Katastrska občina]] *0001, [[Hodoš]] *0002, [[Suhi Vrh]] *0003, [[Dolenci]] *0004, [[Budinci]] *0005, [[Markovci]] *0006, [[Čepinci]] *0007, [[Lucova]] *0008, [[Neradnovci]] *0009, [[Martinje]] *0010, [[Boreča]] *0011, [[Ženavlje]] *0012, [[Šulinci]] *0013, [[Stanjevci]] *0014, [[Gornji Petrovci]] *0015, [[Adrijanci]] *0016, [[Peskovci]] *0017, [[Šalovci]] *0018, [[Krplivnik]] *0019, [[Domanjševci]] *0020, [[Križevci]] *0021, [[Panovci]] *0022, [[Kukeč]] *0023, [[Trdkova]] *0024, [[Matjaševci]] *0025, [[Dolič]] *0026, [[Kuzma]] *0027, [[Gornji Slaveči]] *0028, [[Sotina]] *0029, [[Serdica]] *0030, [[Ocinje]] *0031, [[Kramarovci]] *0032, [[Nuskova]] *0033, [[Rogašovci]] *0034, [[Sveti Jurij]] *0035, [[Fikšinci]] *0036, [[Večeslavci]] *0037, [[Dolnji Slaveči]] *0038, [[Grad]] *0039, [[Vidonci]] *0040, [[Otovci]] *0041, [[Mačkovci]] *0042, [[Prosečka vas]] *0043, [[Kovačevci]] *0044, [[Poznanovci]] *0045, [[Radovci]] *0046, [[Kruplivnik]] *0047, [[Motovilci]] *0048, [[Pertoča]] *0049, [[Ropoča]] *0050, [[Gerlinci]] *0051, [[Krašči]] *0052, [[Vadarci]] *0053, [[Bodonci]] *0054, [[Pečarovci]] *0055, [[Dankovci]] *0056, [[Kuštanovci]] *0057, [[Košarovci]] *0058, [[Dolina]] *0059, [[Moščanci]] *0060, [[Vaneča]] *0061, [[Šalamenci]] *0062, [[Zenkovci]] *0064, [[Beznovci]] *0065, [[Topolovci]] *0066, [[Domajinci]] *0067, [[Gornji Črnci]] *0068, [[Korovci]] *0069, [[Cankova]] *0070, [[Skakovci]] *0071, [[Strukovci]] *0072, [[Puževci]] *0073, [[Lemerje]] *0074, [[Brezovci]] *0075, [[Predanovci]] *0076, [[Gorica]] *0077, [[Puconci]] *0078, [[Sebeborci]] *0079, [[Bokrači]] *0080, [[Krnci]] *0081, [[Ivanovci]] *0082, [[Kančevci]] *0083, [[Lončarovci]] *0084, [[Ratkovci]] *0085, [[Berkovci]] *0086, [[Ivanjševci]] *0087, [[Središče]] *0088, [[Prosenjakovci]] *0089, [[Selo]] *0090, [[Fokovci]] *0091, [[Andrejci]] *0092, [[Moravci]] *0093, [[Tešanovci]] *0094, [[Vučja Gomila]] *0095, [[Čikečka vas]] *0096, [[Pordašinci]] *0097, [[Motvarjevci]] *0098, [[Bukovnica]] *0099, [[Filovci]] *0100, [[Bogojina]] *0101, [[Ivanci]] *0102, [[Mlajtinci]] *0103, [[Lukačevci]] *0104, [[Rakičan]] *0105, [[Murska Sobota]] *0106, [[Noršinci]] *0107, [[Martjanci]] *0108, [[Nemčavci]] *0109, [[Markišavci]] *0110, [[Polana]] *0111, [[Černelavci]] *0112, [[Veščica]] *0113, [[Kupšinci]] *0114, [[Vanča vas]] *0115, [[Rankovci]] *0116, [[Borejci]] *0117, [[Krajna]] *0118, [[Gederovci]] *0119, [[Sodišinci]] *0120, [[Murski Petrovci]] *0121, [[Petanjci]] *0122, [[Tišina]] *0123, [[Tropovci]] *0124, [[Gradišče]] *0125, [[Murski Črnci]] *0126, [[Satahovci]] *0127, [[Krog]] *0128, [[Bakovci]] *0129, [[Gančani]] *0130, [[Lipa]] *0131, [[Beltinci]] *0132, [[Bratonci]] *0133, [[Lipovci]] *0134, [[Dokležovje]] *0135, [[Ižakovci]] *0136, [[Melinci]] *0137, [[Odranci]] *0138, [[Trnje v Prekmurju]] *0139, [[Žižki]] *0140, [[Črenšovci]] *0141, [[Gornja Bistrica]] *0142, [[Srednja Bistrica]] *0143, [[Dolnja Bistrica]] *0144, [[Kobilje]] *0145, [[Žitkovci]] *0146, [[Dobrovnik]] *0147, [[Strehovci]] *0148, [[Renkovci]] *0149, [[Turnišče]] *0150, [[Gomilica]] *0151, [[Brezovica v Prekmurju]] *0152, [[Nedelica]] *0153, [[Radmožanci]] *0154, [[Kamovci]] *0155, [[Genterovci]] *0156, [[Mostje pri Lendavi]] *0157, [[Dolga vas pri Lendavi]] *0158, [[Banuta]] *0159, [[Mala Polana]] *0160, [[Velika Polana]] *0161, [[Hotiza]] *0162, [[Kapca]] *0163, [[Kot pri Muri]] *0164, [[Gaberje]] *0165, [[Lakoš]] *0166, [[Lendava]] *0167, [[Čentiba]] *0168, [[Dolina pri Lendavi]] *0169, [[Petišovci]] *0170, [[Pince]] *0171, [[Vratji Vrh]] *0172, [[Vratja vas]] *0173, [[Podgorje]] *0174, [[Konjišče]] *0175, [[Drobtinci]] *0176, [[Grabe]] *0177, [[Nasova]] *0178, [[Žiberci]] *0179, [[Žepovci]] *0180, [[Črnci]] *0181, [[Apače]] *0182, [[Segovci]] *0183, [[Lutverci]] *0184, [[Gornja Radgona]] *0186, [[Mele]] *0187, [[Črešnjevci]] *0188, [[Police]] *0189, [[Hercegovščak]] *0190, [[Lomanoše]] *0191, [[Plitvica]] *0192, [[Plitvički Vrh]] *0193, [[Spodnja Ščavnica]] *0194, [[Lastomerci]] *0195, [[Zbigovci]] *0196, [[Orehovski Vrh]] *0197, [[Orehovci]] *0198, [[Boračeva]] *0199, [[Šratovci]] *0200, [[Radenci]] *0201, [[Rihtarovci]] *0202, [[Kapelski Vrh]] *0203, [[Očeslavci]] *0204, [[Janžev Vrh]] *0205, [[Stavešinci]] *0206, [[Ivanjševci]] *0207, [[Radvenci]] *0208, [[Negova]] *0209, [[Kunova]] *0210, [[Gornji Ivanjci]] *0211, [[Spodnji Ivanjci]] *0212, [[Okoslavci]] *0213, [[Dragotinci]] *0214, [[Rožički Vrh]] *0215, [[Stanetinci]] *0216, [[Hrašenski-Rački Vrh]] *0217, [[Murščak]] *0218, [[Hrastje-Mota]] *0219, [[Murski Vrh]] *0220, [[Selišči]] *0221, [[Slaptinci]] *0222, [[Jamna]] *0223, [[Blaguš]] *0224, [[Grabonoš]] *0225, [[Kraljevci]] *0226, [[Sovjak]] *0227, [[Terbegovci]] *0228, [[Galušak]] *0229, [[Kokolajnščak]] *0230, [[Vučja vas]] *0231, [[Bučečovci]] *0232, [[Stara Nova vas]] *0233, [[Bunčani]] *0234, [[Veržej]] *0235, [[Iljaševci]] *0236, [[Križevci]] *0237, [[Grlava]] *0238, [[Krištanci]] *0239, [[Krapje]] *0240, [[Mota]] *0241, [[Cven]] *0242, [[Babinci]] *0243, [[Noršinci]] *0244, [[Lukavci]] *0245, [[Ključarovci pri Ljutomeru]] *0246, [[Boreci]] *0247, [[Logarovci]] *0248, [[Precetinci]] *0249, [[Kuršinci]] *0250, [[Berkovci]] *0251, [[Bolehnečici]] *0252, [[Bučkovci]] *0253, [[Drakovci]] *0254, [[Moravci]] *0255, [[Godemarci]] *0256, [[Radoslavci]] *0257, [[Branoslavci]] *0258, [[Cezanjevci]] *0259, [[Ljutomer]] *0260, [[Kamenščak]] *0261, [[Stara Cesta]] *0262, [[Desnjak]] *0263, [[Mekotnjak]] *0264, [[Radomerje]] *0265, [[Gresovščak]] *0266, [[Plešivica]] *0267, [[Ilovci]] *0268, [[Slamnjak]] *0269, [[Rinčetova Graba]] *0270, [[Nunska Graba]] *0271, [[Presika]] *0272, [[Stročja vas]] *0273, [[Pristava]] *0274, [[Globoka]] *0275, [[Veščica]] *0276, [[Razkrižje]] *0277, [[Šafarsko]] *0278, [[Gibina]] *0279, [[Trnovci]] *0280, [[Rucmanci]] *0281, [[Rakovci]] *0282, [[Savci]] *0283, [[Tomaž]] *0284, [[Mala vas]] *0285, [[Bratonečice]] *0286, [[Senik pri Tomažu]] *0287, [[Ključarovci pri Ormožu]] *0288, [[Koračice]] *0289, [[Pršetinci]] *0290, [[Lahonci]] *0291, [[Žvab]] *0292, [[Runeč]] *0293, [[Stanovno]] *0294, [[Ivanjkovci]] *0295, [[Žerovinci]] *0296, [[Cerovec - Stanka Vraza]] *0297, [[Veličane]] *0298, [[Mihalovci]] *0299, [[Mali Brebrovnik]] *0300, [[Veliki Brebrovnik]] *0301, [[Vinski Vrh]] *0302, [[Miklavž]] *0303, [[Hermanci]] *0304, [[Gomila]] *0305, [[Kog]] *0306, [[Vuzmetinci]] *0307, [[Kajžar]] *0308, [[Zasavci]] *0309, [[Lačaves]] *0310, [[Jastrebci]] *0311, [[Vodranci]] *0312, [[Vitan]] *0313, [[Šalovci pri Središču]] *0314, [[Hum]] *0315, [[Pavlovski Vrh]] *0316, [[Libanja]] *0317, [[Pavlovci]] *0318, [[Hardek]] *0319, [[Litmerk]] *0320, [[Lešnica pri Ormožu]] *0321, [[Šardinje]] *0322, [[Vičanci]] *0323, [[Senešci]] *0324, [[Sodinci]] *0325, [[Strjanci]] *0326, [[Bresnica]] *0327, [[Podgorci]] *0328, [[Osluševci]] *0329, [[Cvetkovci]] *0330, [[Trgovišče]] *0331, [[Velika Nedelja]] *0332, [[Ormož]] *0333, [[Pušenci]] *0334, [[Frankovci]] *0335, [[Loperšice]] *0336, [[Obrež]] *0337, [[Grabe pri Središču]] *0338, [[Središče]] *0339, [[Novinci]] *0340, [[Slavšina]] *0341, [[Rjavci]] *0342, [[Hvaletinci]] *0343, [[Vitomarci]] *0344, [[Drbetinci]] *0345, [[Trnovska vas]] *0346, [[Biš]] *0347, [[Bišečki Vrh]] *0348, [[Trnovski Vrh]] *0349, [[Ločki Vrh]] *0350, [[Ločič]] *0351, [[Svetinci]] *0352, [[Desenci]] *0353, [[Grlinci]] *0354, [[Zagorci]] *0355, [[Senčak]] *0356, [[Sakušak]] *0357, [[Bodkovci]] *0358, [[Juršinci]] *0359, [[Dragovič]] *0360, [[Gradiščak]] *0361, [[Levanjci]] *0362, [[Dolič]] *0363, [[Destrnik]] *0364, [[Vintarovci]] *0365, [[Jiršovci]] *0366, [[Krčevina pri Vurbergu]] *0367, [[Grajenščak]] *0368, [[Drstelja]] *0369, [[Janežovci]] *0370, [[Janežovski Vrh]] *0371, [[Zgornji Velovlek]] *0372, [[Spodnji Velovlek]] *0373, [[Mostje]] *0374, [[Kukava]] *0375, [[Rotman]] *0376, [[Hlaponci]] *0377, [[Polenšak]] *0378, [[Bratislavci]] *0379, [[Polenci]] *0380, [[Prerad]] *0381, [[Tibolci]] *0382, [[Slomi]] *0383, [[Mezgovci]] *0384, [[Dornava]] *0385, [[Podvinci]] *0386, [[Pacinje]] *0387, [[Kicar]] *0388, [[Rogoznica]] *0389, [[Nova vas pri Ptuju]] *0390, [[Mestni Vrh]] *0391, [[Grajena]] *0392, [[Krčevina pri Ptuju]] *0393, [[Slovenja vas]] *0394, [[Gerečja vas]] *0395, [[Hajdoše]] *0396, [[Skorba]] *0397, [[Hajdina]] *0399, [[Draženci]] *0400, [[Ptuj]] *0401, [[Brstje]] *0402, [[Spuhlja]] *0403, [[Borovci]] *0404, [[Prvenci]] *0405, [[Sobetinci]] *0406, [[Zagojiči]] *0407, [[Moškanjci]] *0408, [[Gorišnica]] *0409, [[Zamušani]] *0410, [[Formin]] *0411, [[Gajevci]] *0412, [[Mala vas]] *0413, [[Muretinci]] *0414, [[Stojnci]] *0415, [[Bukovci]] *0416, [[Nova vas pri Markovcih]] *0417, [[Markovci]] *0418, [[Zabovci]] *0419, [[Šturmovci]] *0420, [[Pobrežje]] *0421, [[Lancova vas]] *0422, [[Sela, Videm|Sela]] *0423, [[Trnovec]] *0424, [[Apače]] *0425, [[Lovrenc na Dravskem Polju]] *0426, [[Župečja vas]] *0427, [[Pleterje]] *0428, [[Mihovce]] *0429, [[Dragonja vas]] *0430, [[Cirkovce]] *0431, [[Starošince]] *0432, [[Spodnje Jablane]] *0433, [[Zgornje Jablane]] *0434, [[Pongrce]] *0435, [[Šikole]] *0436, [[Sestrže]] *0437, [[Podlože]] *0438, [[Lešje]] *0439, [[Ptujska Gora]] *0440, [[Doklece]] *0441, [[Stogovci]] *0442, [[Skrblje]] *0443, [[Janški Vrh]] *0444, [[Bolečka vas]] *0445, [[Zgornja Pristava]] *0446, [[Jurovci]] *0447, [[Dravinjski Vrh]] *0448, [[Vareja]] *0449, [[Ljubstava]] *0450, [[Majski Vrh]] *0451, [[Gorca]] *0452, [[Dolena]] *0453, [[Rodni Vrh]] *0454, [[Jablovec]] *0455, [[Zakl]] *0456, [[Dežno]] *0457, [[Podlehnik]] *0458, [[Spodnji Leskovec]] *0459, [[Repišče]] *0460, [[Dravci]] *0461, [[Gradišča]] *0462, [[Dolane]] *0463, [[Veliki Vrh]] *0464, [[Belski Vrh]] *0465, [[Hrastovec]] *0466, [[Zavrč]] *0467, [[Goričak]] *0468, [[Drenovec]] *0469, [[Turški Vrh]] *0470, [[Korenjak]] *0471, [[Pestike]] *0472, [[Gorenjski Vrh]] *0473, [[Brezovec]] *0474, [[Cirkulane]] *0475, [[Gruškovec]] *0476, [[Meje]] *0477, [[Medribnik]] *0478, [[Paradiž]] *0479, [[Pristava]] *0480, [[Pohorje]] *0481, [[Slatina]] *0482, [[Mali Okič]] *0483, [[Veliki Okič]] *0484, [[Gradišče]] *0485, [[Skorišnjak]] *0486, [[Belavšek]] *0487, [[Zgornji Leskovec]] *0488, [[Trdobojci]] *0489, [[Mala Varnica]] *0490, [[Velika Varnica]] *0491, [[Ložina]] *0492, [[Gruškovje]] *0493, [[Sedlašek]] *0494, [[Stanošina]] *0495, [[Kozminci]] *0496, [[Strajna]] *0497, [[Dobrina]] *0498, [[Kočice]] *0499, [[Sitež]] *0500, [[Bolfenk]] *0501, [[Sveča]] *0502, [[Stoperce]] *0503, [[Kupčinji Vrh]] *0504, [[Nadole]] *0505, [[Čermožiše]] *0506, [[Žetale]] *0507, [[Lokavec]] *0508, [[Rožengrunt]] *0509, [[Zgornja Ščavnica]] *0510, [[Spodnji Dražen Vrh]] *0511, [[Žitence]] *0512, [[Ledinek]] *0513, [[Kremberk]] *0514, [[Krivi Vrh]] *0515, [[Zgornja Ročica]] *0516, [[Drvanja]] *0517, [[Ihova]] *0518, [[Trije Kralji]] *0519, [[Trotkova]] *0520, [[Benedikt]] *0521, [[Spodnja Ročica]] *0522, [[Spodnji Žerjavci]] *0523, [[Zgornji Žerjavci]] *0524, [[Žice]] *0525, [[Spodnji Gasteraj]] *0526, [[Srednji Gasteraj]] *0527, [[Zgornji Gasteraj]] *0528, [[Malna]] *0529, [[Jurovski Dol]] *0530, [[Partinje]] *0531, [[Varda]] *0532, [[Lenart v Slovenskih Goricah]] *0533, [[Spodnji Porčič]] *0534, [[Zgornji Porčič]] *0535, [[Stari Porčič]] *0536, [[Gradišče v Slovenskih Goricah]] *0537, [[Zgornje Verjane]] *0538, [[Osek]] *0539, [[Brengova]] *0540, [[Cogetinci]] *0541, [[Cerkvenjak]] *0542, [[Andrenci]] *0543, [[Župetinci]] *0544, [[Smolinci]] *0545, [[Čagona]] *0546, [[Spodnje Verjane]] *0547, [[Spodnja Senarska]] *0548, [[Zgornja Senarska]] *0549, [[Radehova]] *0550, [[Zamarkova]] *0551, [[Močna]] *0552, [[Vinička vas]] *0553, [[Zgornja Voličina]] *0554, [[Spodnja Voličina]] *0555, [[Šetarova]] *0556, [[Gočova]] *0557, [[Nadbišec]] *0558, [[Zavrh]] *0559, [[Črmljenšak]] *0561, [[Straže]] *0562, [[Rogoznica]] *0563, [[Ceršak]] *0564, [[Šentilj v Slovenskih Goricah]] *0565, [[Selnica ob Muri]] *0566, [[Sladki Vrh]] *0567, [[Zgornja Velka]] *0568, [[Trate]] *0569, [[Spodnja Velka]] *0570, [[Ploderšnica]] *0571, [[Ročica]] *0572, [[Spodnje Hlapje]] *0573, [[Zgornje Hlapje]] *0574, [[Počenik]] *0575, [[Šomat]] *0576, [[Srebotje]] *0577, [[Zgornji Jakobski Dol]] *0578, [[Polička vas]] *0579, [[Polički Vrh]] *0580, [[Vajgen]] *0581, [[Kaniža]] *0582, [[Štrihovec]] *0583, [[Cirknica]] *0584, [[Zgornje Dobrenje]] *0585, [[Kresnica]] *0586, [[Podigrac]] *0587, [[Ciringa]] *0588, [[Svečina]] *0589, [[Slatina]] *0590, [[Špičnik]] *0591, [[Slatinski Dol]] *0592, [[Plač]] *0593, [[Zgornje Vrtiče]] *0594, [[Spodnje Vrtiče]] *0595, [[Plintovec]] *0596, [[Zgornja Kungota]] *0597, [[Jedlovnik]] *0598, [[Grušena]] *0599, [[Jurski Vrh]] *0600, [[Pesnica]] *0601, [[Vršnik]] *0602, [[Gaj nad Mariborom]] *0603, [[Kozjak]] *0604, [[Gradiška]] *0605, [[Spodnje Dobrenje]] *0606, [[Ranca]] *0607, [[Jelenče]] *0608, [[Gačnik]] *0609, [[Jareninski Dol]] *0610, [[Jareninski Vrh]] *0611, [[Vukovski Vrh]] *0612, [[Vukovski Dol]] *0613, [[Flekušek]] *0614, [[Spodnji Jakobski Dol]] *0615, [[Vukovje]] *0616, [[Kušernik]] *0617, [[Vosek, Pesnica|Vosek]] *0618, [[Pesniški Dvor]] *0619, [[Dolnja Počehova]] *0620, [[Rošpoh, Kungota|Mali Rošpoh]] *0621, [[Morski Jarek]] *0622, [[Šober]] *0623, [[Zgornji Slemen]] *0624, [[Veliki Boč]] *0625, [[Gradišče]] *0626, [[Zgornji Boč]] *0627, [[Spodnji Boč]] *0628, [[Zgornja Selnica]] *0629, [[Janževa Gora]] *0630, [[Gerečja vas]] *0631, [[Spodnja Selnica]] *0632, [[Spodnji Slemen]] *0633, [[Srednje]] *0634, [[Jelovec]] *0635, [[Brestrnica]] *0636, [[Kamnica]] *0637, [[Rošpoh]] *0638, [[Krčevina]] *0639, [[Počehova]] *0640, [[Pekel]] *0641, [[Dragučova]] *0642, [[Pernica]] *0643, [[Ložane]] *0644, [[Ruperče]] *0645, [[Grušova]] *0646, [[Metava]] *0647, [[Trčova]] *0648, [[Nebova]] *0649, [[Celestrina]] *0650, [[Malečnik]] *0651, [[Hrenca]] *0652, [[Vodole]] *0653, [[Košaki]] *0654, [[Orešje]] *0655, [[Melje]] *0656, [[Brezje]] *0657, [[Maribor-Grad]] *0658, [[Koroška Vrata]] *0659, [[Tabor]] *0660, [[Studenci]] *0661, [[Limbuš]] *0662, [[Laznica]] *0663, [[Bistrica pri Limbušu]] *0664, [[Bistrica pri Rušah]] *0665, [[Ruše]] *0666, [[Činžat]] *0667, [[Ruta]] *0668, [[Rdeči Breg]] *0669, [[Lovrenc na Pohorju]] *0670, [[Recenjak]] *0671, [[Kumen]] *0672, [[Smolnik]] *0673, [[Lobnica]] *0674, [[Zgornji Vrhov Dol]] *0675, [[Hrastje]] *0676, [[Pekre]] *0677, [[Zgornje Radvanje]] *0678, [[Spodnje Radvanje]] *0679, [[Razvanje]] *0680, [[Tezno]] *0681, [[Pobrežje]] *0682, [[Zrkovci]] *0683, [[Dogoše]] *0684, [[Zgornji Duplek]] *0685, [[Završka vas]] *0686, [[Zimica]] *0687, [[Jablance]] *0688, [[Zgornja Korena]] *0689, [[Spodnja Korena]] *0690, [[Žikarce]] *0691, [[Ciglence]] *0692, [[Spodnji Duplek]] *0693, [[Miklavž na Dravskem Polju]] *0694, [[Rogoza]] *0695, [[Bohova]] *0696, [[Spodnje Hoče]] *0697, [[Zgornje Hoče]] *0698, [[Pivola]] *0699, [[Hočko Pohorje]] *0700, [[Slivniško Pohorje]] *0701, [[Polana]] *0702, [[Ranče]] *0703, [[Radizel]] *0704, [[Čreta]] *0705, [[Slivnica]] *0706, [[Orehova vas]] *0707, [[Hotinja vas]] *0708, [[Skoke]] *0709, [[Loka pri Rošnji]] *0710, [[Dvorjane]] *0711, [[Vurberk]] *0712, [[Starše]] *0713, [[Zlatoličje]] *0714, [[Prepolje]] *0715, [[Marjeta na Dravskem Polju]] *0716, [[Rače]] *0717, [[Fram]] *0718, [[Kopivnik]] *0719, [[Planica]] *0720, [[Loka pri Framu]] *0721, [[Morje]] *0722, [[Ješenca]] *0723, [[Podova]] *0724, [[Gorica]] *0725, [[Kot]] *0726, [[Planina]] *0727, [[Smrečno]] *0728, [[Bojtina]] *0729, [[Frajhajm]] *0730, [[Šmartno na Pohorju]] *0731, [[Ošelj]] *0732, [[Urh]] *0733, [[Rep]] *0734, [[Malo Tinje]] *0735, [[Tinjska Gora]] *0736, [[Visole]] *0737, [[Jurišna vas]] *0738, [[Prebukovje]] *0739, [[Kalše]] *0740, [[Ogljenšak]] *0741, [[Bukovec]] *0742, [[Zgornja Polskava]] *0743, [[Gabernik]] *0744, [[Ritoznoj]] *0745, [[Kovača vas]] *0746, [[Šentovec]] *0747, [[Pokoše]] *0748, [[Spodnja Polskava]] *0749, [[Stražgonjca]] *0750, [[Vrhloga]] *0751, [[Črešnjevec]] *0752, [[Spodnja Nova vas]] *0753, [[Slovenska Bistrica]] *0754, [[Zgornja Bistrica]] *0755, [[Spodnja Ložnica]] *0756, [[Zgornja Ložnica]] *0757, [[Gladomes]] *0758, [[Okoška vas]] *0759, [[Zlogona Gora]] *0760, [[Koritno]] *0761, [[Božje]] *0762, [[Brezje pri Oplotnici]] *0763, [[Oplotnica]] *0764, [[Zgornje Grušovje]] *0765, [[Vrhole pri Konjicah]] *0766, [[Cigonca]] *0767, [[Žabljek]] *0768, [[Hošnica]] *0769, [[Laporje]] *0770, [[Vrhole pri Laporju]] *0771, [[Pretrež]] *0772, [[Štatenberg]] *0773, [[Pečke]] *0774, [[Stopno]] *0775, [[Dežno]] *0776, [[Jelovec]] *0777, [[Modraže]] *0778, [[Brezje pri Poljčanah]] *0779, [[Pekel]] *0780, [[Stanovsko]] *0781, [[Lušečka vas]] *0782, [[Poljčane]] *0783, [[Studenice]] *0784, [[Hrastovec]] *0785, [[Stari Grad]] *0786, [[Mlake]] *0787, [[Pernice]] *0788, [[Branik]] *0789, [[Podlipje]] *0790, [[Brezovec]] *0791, [[Suhi Vrh]] *0792, [[Radelca]] *0793, [[vas]] *0794, [[Remšnik]] *0795, [[Brezni Vrh]] *0796, [[Zgornja Kapla]] *0797, [[Spodnja Kapla]] *0798, [[Zgornji Vurmat]] *0799, [[Ožbalt]] *0800, [[Javnik]] *0801, [[Brezno]] *0802, [[Kozji Vrh]] *0803, [[Spodnja Vižinga]] *0804, [[Radlje ob Dravi]] *0805, [[Dobrava]] *0806, [[Zgornja Vižinga]] *0807, [[Spodnja Muta]] *0808, [[Zgornja Muta]] *0809, [[Zgornja Gortina]] *0810, [[Spodnja Gortina]] *0811, [[Dravče]] *0812, [[Šentjanž nad Dravčami]] *0813, [[Vuzenica]] *0814, [[Šentvid]] *0815, [[Primož na Pohorju]] *0816, [[Planina]] *0817, [[Vuhred]] *0818, [[Orlica]] *0819, [[Janževski Vrh]] *0820, [[Podvelka]] *0821, [[Rdeči Breg Ii]] *0822, [[Lehen]] *0823, [[Ribnica na Pohorju]] *0824, [[Hudi Kot]] *0825, [[Libeliče]] *0826, [[Libeliška Gora]] *0827, [[Črneška Gora]] *0828, [[Črneče]] *0829, [[Dravograd]] *0830, [[Grad]] *0831, [[Vič]] *0832, [[Goriški Vrh]] *0833, [[Ojstrica]] *0834, [[Duh na Ojstrici]] *0835, [[Velka]] *0836, [[Kozji Vrh]] *0837, [[Vrata]] *0838, [[Trbonje]] *0839, [[Danijel pri Trbonjah]] *0840, [[Otiški Vrh I]] *0841, [[Otiški Vrh Ii]] *0842, [[Dobrova]] *0843, [[Selovec]] *0844, [[Šentjanž pri Dravogradu]] *0845, [[Pameče]] *0846, [[Gradišče]] *0847, [[Vrhe]] *0848, [[Sele]] *0849, [[Stari Trg]] *0850, [[Slovenj Gradec]] *0851, [[Legen]] *0852, [[Golavabuka]] *0853, [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] *0854, [[Podgorje]] *0855, [[Zgornji Razbor]] *0856, [[Spodnji Razbor]] *0857, [[Veluna]] *0858, [[Graška Gora]] *0859, [[Vodriž]] *0860, [[Šmiklavž]] *0861, [[Dobrava]] *0862, [[Brda]] *0863, [[Šentilj pod Turjakom]] *0864, [[Mislinja]] *0865, [[Gornji Dolič]] *0866, [[Šentvid nad Valdekom]] *0867, [[Završe]] *0868, [[Kozjak]] *0869, [[Belšak]] *0870, [[Jamnica]] *0871, [[Strojna]] *0872, [[Zelen Breg]] *0873, [[Suhi Vrh]] *0874, [[Šentanel]] *0875, [[Dolga Brda]] *0876, [[Breznica]] *0877, [[Stražišče]] *0878, [[Tolsti Vrh]] *0879, [[Koroški Selovec]] *0880, [[Brdinje]] *0882, [[Ravne]] *0883, [[Dobja vas]] *0884, [[Farna vas]] *0885, [[Poljana]] *0886, [[Lokovica]] *0887, [[Lom]] *0888, [[Meža Takraj]] *0889, [[Mežica]] *0890, [[Meža Onkraj]] *0891, [[Prevalje]] *0892, [[Leše]] *0893, [[Zagrad]] *0894, [[Navrški Vrh]] *0895, [[Preški Vrh]] *0896, [[Kotlje]] *0897, [[Podgora]] *0898, [[Uršlja Gora I]] *0899, [[Uršlja Gora Ii]] *0900, [[Žerjav]] *0901, [[Plat]] *0902, [[Podpeca]] *0903, [[Topla]] *0904, [[Koprivna]] *0905, [[Bistra]] *0906, [[Črna]] *0907, [[Ludranski Vrh]] *0908, [[Javorje]] *0909, [[Logarska Dolina]] *0910, [[Solčava]] *0911, [[Raduha]] *0912, [[Konjski Vrh]] *0913, [[Primož pri Ljubnem]] *0914, [[Ter]] *0915, [[Radegunda]] *0916, [[Šmihel]] *0917, [[Lepa Njiva]] *0918, [[Ljubija]] *0919, [[Brezje]] *0920, [[Mozirje]] *0921, [[Rečica ob Savinji]] *0922, [[Poljane]] *0923, [[Ljubno]] *0924, [[Savina]] *0925, [[Krnica]] *0926, [[Luče]] *0927, [[Podveža]] *0928, [[Podvolovljek]] *0929, [[Lenart pri Gornjem Gradu]] *0930, [[Florjan pri Gornjem Gradu]] *0931, [[Radmirje]] *0932, [[Šentjanž]] *0933, [[Homec]] *0934, [[Zgornje Pobrežje]] *0935, [[Spodnja Rečica]] *0936, [[Prihova]] *0937, [[Loke]] *0938, [[Kokarje]] *0939, [[Pusto Polje]] *0940, [[Šmartno ob Dreti]] *0941, [[Bočna]] *0942, [[Gornji Grad]] *0943, [[Šmiklavž]] *0944, [[Tirosek]] *0945, [[Bele Vode]] *0946, [[Šentvid pri Zavodnjah]] *0947, [[Zavodnje]] *0948, [[Topolšica]] *0949, [[Ravne]] *0950, [[Plešivec]] *0951, [[Hrastovec]] *0952, [[Cirkovce]] *0953, [[Paka]] *0954, [[Lipje]] *0955, [[Bevče]] *0957, [[Škale]] *0958, [[Gaberke]] *0959, [[Šoštanj]] *0960, [[Florjan pri Šoštanju]] *0961, [[Skorno pri Šoštanju]] *0962, [[Gorenje]] *0963, [[Lokovica]] *0964, [[Velenje]] *0965, [[Laze]] *0966, [[Ložnica]] *0967, [[Kavče]] *0968, [[Podkraj]] *0969, [[Veliki Vrh]] *0970, [[Gavce]] *0971, [[Paška vas]] *0972, [[Šmartno ob Paki]] *0973, [[Rečica ob Paki]] *0974, [[Prelska]] *0975, [[Vinska Gora]] *0976, [[Črnova]] *0977, [[Železno]] *0978, [[Studence]] *0979, [[Ponikva]] *0980, [[Andraž]] *0981, [[Dobrič]] *0982, [[Podvin]] *0983, [[Male Braslovče]] *0984, [[Letuš]] *0985, [[Dobrovlje]] *0986, [[Podvrh]] *0987, [[Braslovče]] *0988, [[Spodnje Gorče]] *0989, [[Šmatevž]] *0990, [[Trnava]] *0991, [[Orla vas]] *0992, [[Polzela]] *0993, [[Založe]] *0994, [[Zalog]] *0995, [[Šempeter v Savinjski Dolini]] *0996, [[Žalec]] *0997, [[Gotovlje]] *0998, [[Velika Pirešica]] *0999, [[Gorica]] *1000, [[Levec]] *1001, [[Petrovče]] *1002, [[Kasaze]] *1003, [[Zabukovica]] *1004, [[Gornja vas]] *1005, [[Prebold]] *1006, [[Latkova vas]] *1007, [[Grajska vas]] *1008, [[Gomilsko]] *1009, [[Ojstriška vas]] *1010, [[Prekopa]] *1011, [[Tešova]] *1012, [[Vransko]] *1013, [[Jeronim]] *1014, [[Ločica]] *1015, [[Zaplanina]] *1016, [[Črni Vrh]] *1017, [[Miklavž]] *1018, [[Marija Reka]] *1019, [[Matke]] *1020, [[Pongrac]] *1021, [[Liboje]] *1022, [[Rečica]] *1023, [[Slivno]] *1024, [[Rifengozd]] *1025, [[Reka]] *1026, [[Laško]] *1027, [[Šmihel]] *1028, [[Sedraž]] *1029, [[Lahomšek]] *1030, [[Lahomno]] *1031, [[Olešče]] *1032, [[Šentrupert]] *1033, [[Trobni Dol]] *1034, [[Mrzlo Polje]] *1035, [[Jurklošter]] *1036, [[Vrh nad Laškim]] *1037, [[Lažiše]] *1038, [[Plazovje]] *1039, [[Rimske Toplice]] *1040, [[Lože]] *1041, [[Lokavec]] *1042, [[Paneče]] *1043, [[Marijina vas]] *1044, [[Brdce nad Dobrno]] *1045, [[Klanc]] *1046, [[Zavrh]] *1047, [[Čreškova]] *1048, [[Socka]] *1049, [[Lipa]] *1050, [[Dol]] *1051, [[Verpete]] *1052, [[Podgorje]] *1053, [[Loka]] *1054, [[Novake]] *1055, [[Homec]] *1056, [[Dobrna]] *1057, [[Rupe]] *1058, [[Rožni Vrh]] *1059, [[Lemberg]] *1060, [[Strmec pri Vojniku]] *1061, [[Višnja vas]] *1062, [[Male Dole]] *1063, [[Bezovica]] *1064, [[Tomaž]] *1065, [[Vojnik Trg]] *1066, [[Vojnik Okolica]] *1067, [[Brezova]] *1068, [[Šmartno]] *1069, [[Šentjungert]] *1070, [[Arclin]] *1071, [[Škofja vas]] *1072, [[Šmiklavž]] *1073, [[Trnovlje]] *1074, [[Spodnja Hudinja]] *1075, [[Ostrožno]] *1076, [[Medlog]] *1077, [[Celje]] *1078, [[Lisce]] *1079, [[Košnica]] *1080, [[Tremerje]] *1081, [[Zagrad]] *1082, [[Teharje]] *1083, [[Bukovžlak]] *1084, [[Pečovje]] *1085, [[Kompole]] *1086, [[Prožinska vas]] *1087, [[Svetina]] *1088, [[Padeški Vrh]] *1089, [[Resnik]] *1090, [[Skomarje]] *1091, [[Hudinja]] *1092, [[Paka I]] *1093, [[Spodnji Dolič]] *1094, [[Brezen]] *1095, [[Vitanje]] *1096, [[Stenica]] *1097, [[Ljubnica]] *1098, [[Loška Gora]] *1099, [[Gorenje pri Zrečah]] *1100, [[Zreče]] *1101, [[Radana vas]] *1102, [[Križevec]] *1103, [[Stranice]] *1104, [[Preloge]] *1105, [[Škalce]] *1106, [[Bezina]] *1107, [[Tepanje]] *1108, [[Perovec]] *1109, [[Spodnje Grušovje]] *1110, [[Ličenca]] *1111, [[Jernej pri Ločah]] *1112, [[Koble]] *1113, [[Žiče]] *1114, [[Konjiška vas]] *1115, [[Slovenske Konjice]] *1116, [[Slemene]] *1117, [[Tolsti Vrh]] *1118, [[Lipoglav]] *1119, [[Loče]] *1120, [[Zgornje Laže]] *1121, [[Zbelovska Gora]] *1122, [[Dramlje]] *1123, [[Pletovarje]] *1124, [[Slatina]] *1125, [[Ostrožno]] *1126, [[Dolga Gora]] *1127, [[Ponkvica]] *1128, [[Ponikva]] *1129, [[Zagaj]] *1130, [[Vodule]] *1131, [[Marija Dobje]] *1132, [[Primož]] *1133, [[Goričica]] *1134, [[Zlateče]] *1135, [[Lokarje]] *1136, [[Kameno]] *1137, [[Grobelno]] *1138, [[Šentjur pri Celju]] *1139, [[Podgrad]] *1140, [[Krajnčica]] *1141, [[Rifnik]] *1142, [[Tratna]] *1143, [[Gorica pri Slivnici]] *1144, [[Vodruž]] *1145, [[Planinca]] *1146, [[Vezovje]] *1147, [[Slivnica pri Celju]] *1148, [[Javorje]] *1149, [[Voduce]] *1150, [[Kalobje]] *1151, [[Brezje]] *1152, [[Suho]] *1153, [[Paridol]] *1154, [[Dobrina]] *1155, [[Loka pri Žusmu]] *1156, [[Lopaca]] *1157, [[Straška Gorca]] *1158, [[Presečno]] *1159, [[Planinska vas]] *1160, [[Loke pri Planini]] *1161, [[Planina]] *1162, [[Golobinjek]] *1163, [[Šentvid pri Planini]] *1164, [[Zgornji Gabrnik]] *1165, [[Drevenik]] *1166, [[Čača vas]] *1167, [[Negonje]] *1168, [[Ratanska vas]] *1169, [[Cerovec]] *1170, [[Spodnje Sečovo]] *1171, [[Sveti Florijan]] *1172, [[Strmec]] *1173, [[Tlake]] *1174, [[Trška Gorca]] *1175, [[Donačka Gora]] *1176, [[Trlično]] *1177, [[Dobovec]] *1178, [[Rogatec]] *1179, [[Tržišče]] *1180, [[Topole]] *1181, [[Tekačevo]] *1182, [[Spodnja Kostrivnica]] *1183, [[Lemberg Okolica]] *1184, [[Lemberg Trg]] *1185, [[Pijovci]] *1186, [[Sladka Gora]] *1187, [[Vrh]] *1188, [[Dvor]] *1189, [[Bobovo]] *1190, [[Preloge]] *1191, [[Grliče]] *1192, [[Kačji Dol]] *1193, [[Male Rodne]] *1194, [[Velike Rodne]] *1195, [[Rjavica]] *1196, [[Brestovec]] *1197, [[Ceste]] *1198, [[Plat]] *1199, [[Kristan Vrh]] *1200, [[Šmarje pri Jelšah]] *1201, [[Zadrže]] *1202, [[Senovica]] *1203, [[Bodrež]] *1204, [[Zgornje Selce]] *1205, [[Platinovec]] *1206, [[Ješovec]] *1207, [[Brecljevo]] *1208, [[Dol]] *1209, [[Koretno]] *1210, [[Pristava]] *1211, [[Hajnsko]] *1212, [[Nezbiše]] *1213, [[Kamence]] *1214, [[Rajnkovec]] *1215, [[Nimno]] *1216, [[Vidovica]] *1217, [[Vonarje]] *1218, [[Ema]] *1219, [[Sodna vas]] *1220, [[Roginska Gorca]] *1221, [[Zibika]] *1222, [[Vršna vas]] *1223, [[Orehovec]] *1224, [[Babna Reka]] *1225, [[Grobelce]] *1226, [[Babna Gora]] *1227, [[Tinsko]] *1228, [[Sopote]] *1229, [[Podčetrtek]] *1230, [[Imeno]] *1231, [[Virštanj]] *1232, [[Dobležiče]] *1233, [[Verače]] *1234, [[Buče]] *1235, [[Drensko Rebro]] *1236, [[Zagorje]] *1237, [[Pilštanj]] *1238, [[Zdole]] *1239, [[Vrenska Gorca]] *1240, [[Sedlarjevo]] *1241, [[Lastnič]] *1242, [[Kozje]] *1243, [[Vetrnik]] *1244, [[Gorjane]] *1245, [[Podsreda]] *1246, [[Dekmanca]] *1247, [[Trebče]] *1248, [[Hrastje]] *1249, [[Ples]] *1250, [[Kunšperk]] *1251, [[Zagaj]] *1252, [[Križe]] *1253, [[Orešje]] *1254, [[Bukovje]] *1255, [[Drenovec]] *1256, [[Brezovica]] *1257, [[Bizeljsko]] *1258, [[Podgorje]] *1259, [[Pavlova vas]] *1260, [[Silovec]] *1261, [[Sromlje]] *1262, [[Zgornja Pohanca]] *1263, [[Oklukova Gora]] *1264, [[Arnovo Selo]] *1265, [[Volčje]] *1266, [[Curnovec]] *1267, [[Blatno]] *1268, [[Dednja vas]] *1269, [[Pišece]] *1270, [[Brezje]] *1271, [[Vitna vas]] *1272, [[Stara vas]] *1273, [[Župelevec]] *1274, [[Bojsno]] *1275, [[Piršenbreg]] *1276, [[Globoko]] *1277, [[Mali Vrh]] *1278, [[Dečno Selo]] *1279, [[Artiče]] *1280, [[Zgornji Obrež]] *1281, [[Šentlenart]] *1282, [[Brezina]] *1283, [[Črnc]] *1284, [[Bukošek]] *1285, [[Sela]] *1286, [[Slogonsko]] *1287, [[Vrhje]] *1288, [[Jereslavec]] *1289, [[Rakovec]] *1290, [[Kapele]] *1291, [[Podvinje]] *1292, [[Gabrje]] *1293, [[Veliki Obrež]] *1294, [[Rigonce]] *1295, [[Loče]] *1296, [[Mihalovec]] *1297, [[Mostec]] *1298, [[Trnje]] *1299, [[Zakot]] *1300, [[Brežice]] *1301, [[Krška vas]] *1302, [[Cerklje]] *1303, [[Bušeča vas]] *1304, [[Stojanski Vrh]] *1305, [[Globočice]] *1306, [[Čatež]] *1307, [[Cerina]] *1308, [[Velika Dolina]] *1309, [[Koritno]] *1310, [[Nova vas]] *1311, [[Kostanjek]] *1312, [[Pleterje]] *1313, [[Anovec]] *1314, [[Sremič]] *1315, [[Videm]] *1316, [[Stara vas]] *1317, [[Stari Grad]] *1318, [[Dolenja vas]] *1319, [[Pesje]] *1320, [[Drnovo]] *1321, [[Leskovec]] *1322, [[Krško]] *1323, [[Veliki Trn]] *1324, [[Ravne]] *1325, [[Senuše]] *1326, [[Raka]] *1327, [[Površje]] *1328, [[Smednik]] *1329, [[Veliki Podlog]] *1330, [[Veliko Mraševo]] *1331, [[Kostanjevica]] *1332, [[Podbočje]] *1333, [[Planina]] *1334, [[Črneča vas]] *1335, [[Oštrc]] *1336, [[Orehovec]] *1337, [[Stranje]] *1338, [[Dobrova]] *1339, [[Reštanj]] *1340, [[Mrčna Sela]] *1341, [[Koprivnica]] *1342, [[Veliki Dol]] *1343, [[Veliki Kamen]] *1344, [[Mali Kamen]] *1345, [[Šedem]] *1346, [[Gornji Leskovec]] *1347, [[Kališovec]] *1348, [[Brezje]] *1349, [[Dovško]] *1350, [[Senovo]] *1351, [[Armeško]] *1352, [[Lokve]] *1353, [[Raztez]] *1354, [[Gorica]] *1355, [[Anže]] *1356, [[Stolovnik]] *1357, [[Brestanica]] *1358, [[Dolnji Leskovec]] *1359, [[Presladol]] *1360, [[Rožno]] *1361, [[Podgorje]] *1362, [[Okroglice]] *1363, [[Radež]] *1364, [[Loka pri Zidanem Mostu]] *1365, [[Breg]] *1366, [[Ledina]] *1367, [[Zabukovje]] *1368, [[Poklek]] *1369, [[Trnovec]] *1370, [[Podvrh]] *1371, [[Metni Vrh]] *1372, [[Žurkov Dol]] *1373, [[Žigrski Vrh]] *1374, [[Krajna Brda]] *1375, [[Selce]] *1376, [[Kladje]] *1377, [[Blanca]] *1378, [[Brezovo]] *1379, [[Sevnica]] *1380, [[Šmarje]] *1381, [[Boštanj]] *1382, [[Kompolje]] *1383, [[Cerovec]] *1384, [[Šentjanž]] *1385, [[Podboršt]] *1386, [[Kal]] *1387, [[Cirnik]] *1388, [[Pijavice]] *1389, [[Goveji Dol]] *1390, [[Vrh]] *1391, [[Log]] *1392, [[Hubajnica]] *1393, [[Studenec]] *1394, [[Bučka]] *1395, [[Telče]] *1396, [[Krsinji Vrh]] *1397, [[Tržišče]] *1398, [[Bistrica]] *1399, [[Šentrupert]] *1400, [[Straža]] *1401, [[Novo Zabukovje]] *1402, [[Selo-Mirna]] *1403, [[Čatež]] *1404, [[Dolga Njiva]] *1405, [[Mali Videm]] *1406, [[Škovec]] *1407, [[Roje]] *1408, [[Ševnica]] *1409, [[Brezovica]] *1410, [[Mirna]] *1411, [[Ostrožnik]] *1412, [[Mokronog]] *1413, [[Laknice]] *1414, [[Jelševec]] *1415, [[Trebelno]] *1416, [[Staro Zabukovje]] *1417, [[Ornuška vas]] *1418, [[Lukovek]] *1419, [[Ponikve]] *1420, [[Češnjevek]] *1421, [[Medvedje Selo]] *1422, [[Trebnje]] *1423, [[Vrhtrebnje]] *1424, [[Štefan]] *1425, [[Velika Loka]] *1426, [[Prapreče]] *1427, [[Veliki Gaber]] *1428, [[Zagorica]] *1429, [[Stehanja vas]] *1430, [[Knežja vas]] *1431, [[Dobrnič]] *1432, [[Korita]] *1433, [[Sela pri Šumberku]] *1434, [[Gornji Križ]] *1435, [[Reber]] *1436, [[Žužemberk]] *1437, [[Šmihel pri Žužemberku]] *1438, [[Žvirče]] *1439, [[Hinje]] *1440, [[Sela pri Hinjah]] *1441, [[Veliko Lipje]] *1442, [[Stavča vas]] *1443, [[Dvor]] *1444, [[Ajdovec]] *1445, [[Brezova Reber]] *1446, [[Gorenje Polje]] *1447, [[Gorenja Straža]] *1448, [[Prečna]] *1449, [[Globodol]] *1450, [[Golobinjek]] *1451, [[Mirna Peč]] *1452, [[Hmeljčič]] *1453, [[Zagorica]] *1454, [[Daljnji Vrh]] *1455, [[Bršljin]] *1456, [[Novo mesto ]] *1457, [[Ždinja vas]] *1458, [[Črešnjice]] *1459, [[Herinja vas]] *1460, [[Šentpeter]] *1461, [[Žaloviče]] *1462, [[Zbure]] *1463, [[Zagrad]] *1464, [[Dole]] *1465, [[Stara vas]] *1466, [[Gorenja vas]] *1467, [[Družinska vas]] *1468, [[Bela Cerkev]] *1469, [[Tomažja vas]] *1470, [[Dobrava]] *1471, [[Mršeča vas]] *1472, [[Ostrog]] *1473, [[Gradišče]] *1474, [[Polhovica]] *1475, [[Orehovica, Šentjernej|Gorenja Orehovica]] *1476, [[Šentjernej]] *1477, [[Vrhpolje]] *1478, [[Gabrje]] *1479, [[Brusnice]] *1480, [[Potov Vrh]] *1481, [[Smolenja vas]] *1482, [[Ragovo]] *1483, [[Kandija]] *1484, [[Šmihel pri Novem mestu]] *1485, [[Gotna vas]] *1486, [[Stopiče]] *1487, [[Zajčji Vrh]] *1488, [[Hrušica]] *1489, [[Cerovec]] *1490, [[Težka Voda]] *1491, [[Lakovnice]] *1492, [[Stranska vas]] *1493, [[Veliki Podljuben]] *1494, [[Jurka vas]] *1495, [[Dolenjske Toplice|Toplice]] *1496, [[Podturn]] *1497, [[Podstenice]] *1498, [[Poljane]] *1499, [[Stare Žage]] *1500, [[Dobindol]] *1501, [[Vinja vas]] *1502, [[Dole]] *1503, [[Sekuliči]] *1504, [[Hrast pri Jugorju]] *1505, [[Bušinja vas]] *1506, [[Lokvica]] *1507, [[Grabrovec]] *1508, [[Bojanja vas]] *1509, [[Radovica]] *1510, [[Slamna vas]] *1511, [[Drašiči]] *1512, [[Božakovo]] *1513, [[Radoviči]] *1514, [[Rosalnice]] *1515, [[Metlika]] *1516, [[Primostek]] *1517, [[Dobravice]] *1518, [[Gradac]] *1519, [[Podzemelj]] *1520, [[Štale]] *1521, [[Črmošnjice]] *1522, [[Pribišje]] *1523, [[Štrekljevec]] *1524, [[Sodji Vrh]] *1525, [[Črešnjevec]] *1526, [[Vinji Vrh]] *1527, [[Semič]] *1528, [[Brezje pri Vinjem Vrhu]] *1529, [[Kot]] *1530, [[Blatnik]] *1531, [[Golobinjek]] *1532, [[Planina]] *1533, [[Kleč]] *1534, [[Petrova vas]] *1535, [[Črnomelj]] *1536, [[Talčji Vrh]] *1537, [[Bukova Gora]] *1538, [[Dolenja Podgora]] *1539, [[Mavrlen]] *1540, [[Dobliče]] *1541, [[Loka]] *1542, [[Zastava]] *1543, [[Krasinec]] *1544, [[Griblje]] *1545, [[Bedenj]] *1546, [[Tribuče]] *1547, [[Butoraj]] *1548, [[Golek]] *1549, [[Tanča Gora]] *1550, [[Dragatuš]] *1551, [[Belčji Vrh]] *1552, [[Adlešiči]] *1553, [[Bojanci]] *1554, [[Hrast pri Vinici]] *1555, [[Nova Lipa]] *1556, [[Stara Lipa]] *1557, [[Stari Trg ob Kolpi]] *1558, [[Sodevci]] *1559, [[Radenci]] *1560, [[Sinji Vrh]] *1561, [[Damelj]] *1562, [[Učakovci]] *1563, [[Vinica]] *1564, [[Preloka]] *1565, [[Marindol]] *1566, [[Žuniči]] *1567, [[Potiskavec]] *1568, [[Podtabor]] *1569, [[Polom]] *1570, [[Stari Log]] *1571, [[Smuka]] *1572, [[Rog]] *1573, [[Mala Gora]] *1574, [[Koblarji]] *1575, [[Stara Cerkev]] *1576, [[Mahovnik]] *1577, [[Kočevje]] *1578, [[Željne]] *1579, [[Rajhenav]] *1580, [[Onek]] *1581, [[Livold]] *1582, [[Koče]] *1583, [[Gotenica]] *1584, [[Draga]] *1585, [[Trava]] *1586, [[Žurge]] *1587, [[Osilnica]] *1588, [[Bosljiva Loka]] *1589, [[Borovec]] *1590, [[Kočevska Reka]] *1591, [[Novi Lazi]] *1592, [[Štalcerji]] *1593, [[Črni Potok]] *1594, [[Mozelj]] *1596, [[Brezje]] *1597, [[Koprivnik]] *1599, [[Nemška Loka]] *1600, [[Knežja Lipa]] *1601, [[Čeplje]] *1602, [[Predgrad]] *1603, [[Dol]] *1604, [[Spodnji Log]] *1605, [[Rajndol]] *1606, [[Škrilj]] *1607, [[Suhor]] *1608, [[Briga]] *1609, [[Banja Loka]] *1610, [[Vrh]] *1611, [[Fara]] *1612, [[Pirče]] *1613, [[Kuželj]] *1614, [[Slemena]] *1615, [[Podpoljane]] *1616, [[Velike Poljane]] *1617, [[Sušje]] *1618, [[Vinice]] *1619, [[Sodražica]] *1620, [[Žimarice]] *1621, [[Gora]] *1622, [[Zamostec]] *1623, [[Jurjevica]] *1624, [[Gorenja vas]] *1625, [[Ribnica]] *1626, [[Goriča vas]] *1627, [[Prigorica]] *1628, [[Dane]] *1629, [[Dolenja vas]] *1630, [[Rakitnica]] *1631, [[Grčarice]] *1632, [[Otok I]] *1633, [[Gorenje Jezero]] *1634, [[Dane]] *1635, [[Podcerkev]] *1636, [[Lož]] *1637, [[Stari Trg pri Ložu]] *1638, [[Knežja Njiva]] *1639, [[Vrhnika]] *1640, [[Retje]] *1641, [[Hrib]] *1642, [[Travnik]] *1643, [[Poljane]] *1644, [[Iga vas]] *1645, [[Viševek]] *1646, [[Pudob]] *1647, [[Nadlesk]] *1648, [[Kozarišče]] *1649, [[Vrh]] *1650, [[Babna Polica]] *1651, [[Babno Polje]] *1652, [[Rakitna]] *1653, [[Osredek]] *1654, [[Žilce]] *1655, [[Kranjče]] *1656, [[Otave]] *1657, [[Kožljek]] *1658, [[Bezuljak]] *1659, [[Rakek]] *1660, [[Unec]] *1661, [[Begunje pri Cerknici]] *1662, [[Selšček]] *1663, [[Cajnarje]] *1664, [[Štrukljeva vas]] *1665, [[Jeršiče]] *1666, [[Ravne pri Žilcah]] *1667, [[Hiteno]] *1668, [[Zales]] *1669, [[Kremenca]] *1670, [[Ulaka]] *1671, [[Gradiško]] *1672, [[Ravnik]] *1673, [[Velike Bloke]] *1674, [[Radlek]] *1675, [[Grahovo]] *1676, [[Cerknica]] *1677, [[Dolenja vas]] *1678, [[Otok Ii]] *1679, [[Lipsenj]] *1680, [[Žerovnica]] *1681, [[Bločice]] *1682, [[Studeno]] *1683, [[Nova vas]] *1684, [[Volčje]] *1685, [[Krajič]] *1686, [[Strmca]] *1687, [[Veliki Vrh]] *1688, [[Runarsko]] *1689, [[Benete]] *1690, [[Studenec]] *1691, [[Hudi Vrh]] *1692, [[Metulje]] *1693, [[Topol]] *1694, [[Ravne pri Topolu]] *1695, [[Karlovško Predmestje]] *1696, [[Rudnik]] *1697, [[Lanišče]] *1698, [[Pijava Gorica]] *1699, [[Dobravica]] *1700, [[Ig]] *1701, [[Iška Loka]] *1702, [[Tomišelj]] *1703, [[Jezero]] *1704, [[Kamnik]] *1705, [[Preserje]] *1706, [[Vrbljene]] *1707, [[Iška vas]] *1708, [[Golo]] *1709, [[Želimlje]] *1710, [[Gradišče]] *1711, [[Turjak]] *1712, [[Zapotok]] *1713, [[Krvava Peč]] *1714, [[Selo pri Robu]] *1715, [[Osolnik]] *1716, [[Ulaka]] *1717, [[Velike Lašče]] *1718, [[Dvorska vas]] *1719, [[Lužarji]] *1720, [[Krakovsko Predmestje]] *1721, [[Gradišče I]] *1722, [[Trnovsko Predmestje]] *1723, [[Vič]] *1724, [[Brezovica]] *1725, [[Ajdovščina]] *1726, [[Šentpeter]] *1727, [[Poljansko Predmestje]] *1728, [[Ljubljana mesto ]] *1729, [[Šmartno ob Savi]] *1730, [[Moste]] *1731, [[Udmat]] *1732, [[Štepanja vas]] *1733, [[Bizovik]] *1734, [[Ježica]] *1735, [[Stožice]] *1736, [[Brinje I]] *1737, [[Tabor]] *1738, [[Dravlje]] *1739, [[Zgornja Šiška]] *1740, [[Spodnja Šiška]] *1741, [[Vodice]] *1742, [[Repnje]] *1743, [[Bukovica]] *1744, [[Šinkov Turn]] *1745, [[Vesca]] *1746, [[Rašica]] *1747, [[Polje]] *1748, [[Skaručna]] *1749, [[Gameljne]] *1750, [[Šmartno pod Šmarno Goro]] *1751, [[Tacen]] *1752, [[Stanežiče]] *1753, [[Vižmarje]] *1754, [[Šentvid nad Ljubljano]] *1755, [[Glince]] *1756, [[Črnuče]] *1757, [[Nadgorica]] *1758, [[Dragomelj]] *1759, [[Podgorica]] *1760, [[Beričevo]] *1761, [[Dol pri Ljubljani]] *1762, [[Podgora]] *1763, [[Kleče]] *1764, [[Križevska vas]] *1765, [[Vinje]] *1766, [[Petelinje]] *1767, [[Dolsko]] *1768, [[Senožeti]] *1769, [[Laze]] *1770, [[Kašelj]] *1771, [[Zadobrova]] *1772, [[Slape]] *1773, [[Dobrunje]] *1774, [[Podmolnik]] *1775, [[Sostro]] *1776, [[Lipoglav]] *1777, [[Javor]] *1778, [[Volavlje]] *1779, [[Trebeljevo]] *1780, [[Blečji Vrh]] *1781, [[Polica]] *1782, [[Stara vas]] *1783, [[Grosuplje - Naselje]] *1784, [[Stranska vas]] *1785, [[Sela]] *1786, [[Šmarje]] *1787, [[Mali Vrh]] *1788, [[Vino]] *1789, [[Ponova vas]] *1790, [[Slivnica]] *1791, [[Žalna]] *1792, [[Luče]] *1793, [[Ilova Gora]] *1794, [[Račna]] *1795, [[Velike Lipljene]] *1796, [[Cesta]] *1797, [[Zdenska vas]] *1798, [[Zagorica]] *1799, [[Videm Dobrepolje]] *1800, [[Podgora]] *1801, [[Kompolje]] *1802, [[Leskovec]] *1803, [[Metnaj]] *1804, [[Češnjice]] *1805, [[Bukovica]] *1806, [[Sobrače]] *1807, [[Temenica]] *1808, [[Male Dole]] *1809, [[Šentvid]] *1810, [[Stična]] *1811, [[Dobrava]] *1812, [[Dedni Dol]] *1813, [[Višnja Gora]] *1814, [[Kriška vas]] *1815, [[Draga]] *1816, [[Hudo]] *1817, [[Radohova vas]] *1818, [[Podboršt]] *1819, [[Velike Pece]] *1820, [[Gorenja vas]] *1821, [[Vrhe]] *1822, [[Muljava]] *1823, [[Dob]] *1824, [[Valična vas]] *1825, [[Zagradec]] *1826, [[Sušica]] *1827, [[Krka]] *1828, [[Podbukovje]] *1829, [[Veliko Globoko]] *1830, [[Ambrus]] *1831, [[Višnje]] *1832, [[Vače]] *1833, [[Sava pri Litiji]] *1834, [[Konj]] *1835, [[Hotič]] *1836, [[Kresnice]] *1837, [[Kresniški Vrh]] *1838, [[Litija]] *1839, [[Jablanica]] *1840, [[Polšnik]] *1841, [[Velika Goba]] *1842, [[Dole pri Litiji]] *1843, [[Prelesje]] *1844, [[Vodice]] *1845, [[Moravče]] *1846, [[Liberga]] *1847, [[Šmartno]] *1848, [[Štanga]] *1849, [[Vintarjevec]] *1850, [[Ježni Vrh]] *1851, [[Gradišče]] *1852, [[Poljane]] *1853, [[Okrog]] *1854, [[Tihaboj]] *1855, [[Hrastnik-Mesto]] *1856, [[Dol pri Hrastniku]] *1857, [[Marno]] *1858, [[Turje]] *1859, [[Gore]] *1860, [[Širje]] *1861, [[Obrežje]] *1862, [[Radeče]] *1863, [[Podkraj]] *1864, [[Svibno]] *1865, [[Njivice]] *1866, [[Hotemež]] *1867, [[Vrhovo]] *1868, [[Knezdol]] *1869, [[Čeče]] *1870, [[Ojstro]] *1871, [[Trbovlje]] *1872, [[Dobovec]] *1873, [[Hrastnik pri Trojanah]] *1874, [[Brezje]] *1875, [[Čemšenik]] *1876, [[Jesenovo]] *1877, [[Vrhe I]] *1878, [[Kotredež]] *1879, [[Ržiše]] *1880, [[Kolovrat]] *1881, [[Kandrše]] *1882, [[Zabava]] *1883, [[Šemnik]] *1884, [[Loke pri Zagorju]] *1885, [[Potoška vas]] *1886, [[Zagorje-Mesto]] *1887, [[Šentlambert]] *1888, [[Konjšica]] *1889, [[Podkum]] *1890, [[Črna]] *1891, [[Županje Njive]] *1892, [[Bistričica]] *1893, [[Stranje]] *1894, [[Godič]] *1895, [[Gozd]] *1896, [[Tučna]] *1897, [[Nevlje]] *1898, [[Mekinje]] *1899, [[Košiše]] *1900, [[Tunjice]] *1901, [[Mlaka]] *1902, [[Klanec]] *1903, [[Nasovče]] *1904, [[Kaplja vas]] *1905, [[Moste]] *1906, [[Suhadole]] *1907, [[Križ]] *1908, [[Podgorje]] *1909, [[Šmarca]] *1910, [[Volčji Potok]] *1911, [[Kamnik]] *1912, [[Palovče]] *1913, [[Podhruška]] *1914, [[Znojile]] *1915, [[Hruševka]] *1916, [[Loke]] *1917, [[Šmartno v Tuhinju]] *1918, [[Pšajnovica]] *1919, [[Zgornji Tuhinj]] *1920, [[Hribi]] *1921, [[Špitalič]] *1922, [[Zgornji Motnik]] *1923, [[Motnik]] *1924, [[Trojane]] *1925, [[Učak]] *1926, [[Šentožbolt]] *1927, [[Blagovica]] *1928, [[Češnjice]] *1929, [[Koreno]] *1930, [[Žirovše]] *1931, [[Krašnja]] *1932, [[Zlato Polje]] *1933, [[Lukovica]] *1934, [[Rafolče]] *1935, [[Rova]] *1936, [[Radomlje]] *1937, [[Homec]] *1938, [[Mengeš]] *1939, [[Dobeno]] *1940, [[Loka]] *1943, [[Dob]] *1944, [[Prevoje]] *1945, [[Krtina]] *1946, [[Studenec]] *1947, [[Spodnje Koseze]] *1948, [[Krašce]] *1949, [[Negastrn]] *1950, [[Limbarska Gora]] *1951, [[Zgornje Koseze]] *1952, [[Peče]] *1953, [[Drtija]] *1954, [[Velika vas]] *1955, [[Moravče]] *1956, [[Vrhpolje]] *1957, [[Trojica]] *1958, [[Brezovica]] *1959, [[Domžale]] *1961, [[Trzin]] *1962, [[Depala vas]] *1963, [[Študa]] *1964, [[Ihan]] *1965, [[Brdo]] *1966, [[Selo]] *1967, [[Moše]] *1968, [[Hraše]] *1969, [[Zapoge]] *1970, [[Smlednik]] *1971, [[Zbilje]] *1972, [[Senica]] *1973, [[Medvode]] *1974, [[Zgornje Pirniče]] *1975, [[Spodnje Pirniče]] *1976, [[Preska]] *1977, [[Sora]] *1978, [[Studenčice]] *1979, [[Žlebe]] *1980, [[Topol]] *1981, [[Golo Brdo]] *1982, [[Šujica]] *1983, [[Babna Gora]] *1984, [[Selo nad Polhovim Gradcem]] *1985, [[Črni Vrh]] *1986, [[Polhov Gradec]] *1987, [[Setnik]] *1988, [[Butajnova]] *1989, [[Šentjošt]] *1990, [[Žažar]] *1991, [[Vrzdenec]] *1992, [[Horjul]] *1993, [[Zaklanec]] *1994, [[Dobrova]] *1995, [[Podsmreka]] *1996, [[Log]] *1997, [[Blatna Brezovica]] *1998, [[Velika Ligojna]] *1999, [[Podlipa]] *2000, [[Zaplana]] *2001, [[Stara Vrhnika]] *2002, [[Vrhnika]] *2003, [[Verd]] *2004, [[Borovnica]] *2005, [[Breg]] *2006, [[Zabočevo]] *2007, [[Vrh]] *2008, [[Rovte]] *2009, [[Petkovec]] *2010, [[Žibrše]] *2011, [[Medvedje Brdo]] *2012, [[Novi Svet]] *2013, [[Hotedršica]] *2014, [[Ravnik]] *2015, [[Gorenji Logatec]] *2016, [[Blekova vas]] *2017, [[Dolenji Logatec]] *2018, [[Laze]] *2019, [[Grčarevec]] *2020, [[Ledinica]] *2021, [[Dobračeva]] *2022, [[Žirovski Vrh]] *2023, [[Žiri]] *2024, [[Vrsnik Ii]] *2025, [[Opale]] *2026, [[Pevno]] *2027, [[Stara Loka]] *2028, [[Dorfarje]] *2029, [[Stari Dvor]] *2030, [[Suha]] *2031, [[Godešič]] *2032, [[Reteče]] *2033, [[Draga]] *2034, [[Puštal]] *2035, [[Škofja Loka]] *2036, [[Sopotnica]] *2037, [[Podvrh]] *2038, [[Dolenčice]] *2039, [[Gorenja Ravan]] *2040, [[Podobeno]] *2041, [[Visoko]] *2042, [[Zminec]] *2043, [[Barbara]] *2044, [[Ožbolt]] *2045, [[Staniše]] *2046, [[Kovski Vrh]] *2047, [[Dobje]] *2048, [[Dolenje Brdo]] *2049, [[Hotavlje]] *2050, [[Leskovica]] *2051, [[Podjelovo Brdo]] *2052, [[Laniše]] *2053, [[Javorjev Dol]] *2054, [[Koprivnik]] *2055, [[Stara Oselica]] *2056, [[Trebija]] *2057, [[Gorenja vas]] *2058, [[Dolenja Dobrava]] *2059, [[Lučine]] *2060, [[Dražgoše]] *2061, [[Podlonk]] *2062, [[Studeno]] *2063, [[Kališe]] *2064, [[Selca]] *2065, [[Bukovščica]] *2066, [[Dolenja vas]] *2067, [[Bukovica]] *2068, [[Zgornja Luša]] *2069, [[Lenart]] *2070, [[Martinj Vrh]] *2071, [[Železniki]] *2072, [[Zali Log]] *2073, [[Danje]] *2074, [[Sorica]] *2075, [[Davča]] *2076, [[Zgornje Jezersko]] *2077, [[Spodnje Jezersko]] *2078, [[Kokra]] *2079, [[Šenturška Gora]] *2080, [[Štefanja Gora]] *2081, [[Olševek]] *2082, [[Tupaliče]] *2083, [[Breg ob Kokri]] *2084, [[Bela]] *2085, [[Babni Vrt]] *2086, [[Srednja vas]] *2087, [[Golnik]] *2088, [[Goriče]] *2089, [[Tenetiše]] *2090, [[Vojvodin Boršt I]] *2091, [[Vojvodin Boršt Ii]] *2092, [[Duplje]] *2093, [[Podbrezje]] *2094, [[Žeje]] *2095, [[Strahinj]] *2096, [[Naklo]] *2097, [[Okroglo]] *2098, [[Struževo]] *2099, [[Pivka]] *2100, [[Kranj]] *2101, [[Rupa]] *2102, [[Kokrica]] *2103, [[Predoslje]] *2104, [[Suha]] *2105, [[Britof]] *2106, [[Visoko]] *2107, [[Luže]] *2108, [[Velesovo]] *2109, [[Češnjevek]] *2110, [[Grad]] *2111, [[Pšata]] *2112, [[Šmartno]] *2113, [[Zalog]] *2114, [[Dobrava]] *2115, [[Lahovče]] *2116, [[Spodnji Brnik]] *2117, [[Zgornji Brnik]] *2118, [[Cerklje]] *2119, [[Šenčur]] *2120, [[Primskovo]] *2121, [[Klanec]] *2122, [[Huje]] *2123, [[Čirče]] *2124, [[Hrastje]] *2125, [[Voglje]] *2126, [[Trboje]] *2127, [[Nemilje]] *2128, [[Zgornja Besnica]] *2129, [[Spodnja Besnica]] *2130, [[Pševo]] *2131, [[Stražišče]] *2132, [[Bitnje]] *2133, [[Križna Gora]] *2134, [[Žabnica]] *2135, [[Drulovka]] *2136, [[Breg ob Savi]] *2137, [[Jama]] *2138, [[Praše]] *2139, [[Mavčiče]] *2140, [[Podreča]] *2141, [[Podljubelj]] *2142, [[Lom pod Storžičem]] *2143, [[Tržič]] *2144, [[Bistrica]] *2145, [[Leše]] *2146, [[Kovor]] *2147, [[Križe]] *2148, [[Senično]] *2149, [[Žiganja vas]] *2150, [[Zvirče]] *2151, [[Begunje]] *2152, [[Srednja vas]] *2153, [[Otok]] *2154, [[Nova vas]] *2155, [[Hraše]] *2156, [[Radovljica]] *2157, [[Predtrg]] *2158, [[Mošnje]] *2159, [[Brezje]] *2160, [[Ljubno]] *2161, [[Zaloše]] *2162, [[Dobrava pri Kropi]] *2163, [[Kamna Gorica]] *2164, [[Lancovo]] *2165, [[Kropa]] *2166, [[Češnjica pri Kropi]] *2167, [[Rateče]] *2168, [[Podkoren]] *2169, [[Kranjska Gora]] *2170, [[Gozd]] *2171, [[Dovje]] *2172, [[Hrušica]] *2173, [[Plavški Rovt]] *2174, [[Planina]] *2175, [[Jesenice]] *2176, [[Blejska Dobrava]] *2177, [[Javorniški Rovt]] *2178, [[Koroška Bela]] *2179, [[Potoki]] *2180, [[Žirovnica]] *2181, [[Zabreznica]] *2182, [[Doslovče]] *2183, [[Zasip]] *2184, [[Podhom]] *2185, [[Spodnje Gorje]] *2186, [[Višelnica I]] *2187, [[Zgornje Gorje]] *2188, [[Poljšica]] *2189, [[Rečica]] *2190, [[Bled]] *2191, [[Želeče]] *2192, [[Ribno]] *2193, [[Selo pri Bledu]] *2194, [[Bohinjska Bela]] *2195, [[Gorjuše]] *2196, [[Bohinjska Češnjica]] *2197, [[Bohinjska Srednja vas]] *2198, [[Studor]] *2199, [[Savica]] *2200, [[Bohinjska Bistrica]] *2201, [[Nomenj]] *2202, [[Nemški Rovt]] *2203, [[Trenta Leva]] *2204, [[Trenta Desna]] *2205, [[Strmec]] *2206, [[Log pod Mangartom]] *2207, [[Bovec]] *2208, [[Koritnica]] *2209, [[Soča Desna]] *2210, [[Soča Leva]] *2211, [[Čezsoča]] *2212, [[Žaga]] *2213, [[Srpenica]] *2214, [[Breginj]] *2215, [[Robidišče]] *2216, [[Logje]] *2217, [[Sedlo]] *2218, [[Borjana]] *2219, [[Kred]] *2220, [[Staro Selo]] *2221, [[Sužid]] *2222, [[Svino]] *2223, [[Kobarid]] *2224, [[Trnovo]] *2225, [[Drežnica]] *2226, [[Vrsno]] *2227, [[Smast]] *2228, [[Ladra]] *2229, [[Idrsko]] *2230, [[Livek]] *2231, [[Kamno]] *2232, [[Volarje]] *2233, [[Dolje]] *2234, [[Zatolmin]] *2235, [[Čadrg]] *2236, [[Žabče]] *2237, [[Ljubinj]] *2238, [[Podmelec]] *2239, [[Kneža]] *2240, [[Rut]] *2241, [[Stržišče]] *2242, [[Podbrdo]] *2243, [[Obloke]] *2244, [[Grahovo]] *2245, [[Ponikve]] *2246, [[Most na Soči]] *2247, [[Poljubinj]] *2248, [[Tolmin]] *2249, [[Volče]] *2250, [[Modrejce]] *2251, [[Kozaršče]] *2252, [[Čiginj]] *2253, [[Rute]] *2254, [[Sela]] *2255, [[Lom]] *2256, [[Idrija pri Bači]] *2257, [[Slap]] *2258, [[Pečine]] *2259, [[Šentviška Gora]] *2260, [[Prapetno Brdo]] *2261, [[Gorenja Trebuša]] *2262, [[Kal nad Kanalom]] *2263, [[Avče]] *2264, [[Doblar]] *2265, [[Ročinj]] *2266, [[Ajba]] *2267, [[Bodrež]] *2268, [[Vrh Kanalski]] *2269, [[Kanal]] *2270, [[Morsko]] *2271, [[Gorenja vas]] *2272, [[Idrija nad Kanalom]] *2273, [[Ukanje]] *2274, [[Anhovo]] *2275, [[Plave]] *2276, [[Deskle]] *2277, [[Mirnik]] *2278, [[Kožbana]] *2279, [[Krasno]] *2280, [[Vrhovlje]] *2281, [[Šmartno]] *2282, [[Vedrijan]] *2283, [[Višnjevik]] *2284, [[Neblo]] *2285, [[Biljana]] *2286, [[Medana]] *2287, [[Vipolže]] *2288, [[Kozana]] *2289, [[Cerovo]] *2290, [[Kojsko]] *2291, [[Podsabotin]] *2292, [[Šmaver]] *2293, [[Grgar]] *2294, [[Bate]] *2295, [[Banjšice]] *2296, [[Lokovec]] *2297, [[Čepovan]] *2298, [[Lazna]] *2299, [[Lokve]] *2300, [[Trnovo]] *2301, [[Ravnica]] *2302, [[Kromberk]] *2303, [[Solkan]] *2304, [[Nova Gorica]] *2306, [[Rožna Dolina]] *2307, [[Stara Gora]] *2308, [[Loke]] *2309, [[Šmihel]] *2310, [[Ozeljan]] *2311, [[Vitovlje]] *2312, [[Osek]] *2313, [[Šempas]] *2314, [[Vogrsko]] *2315, [[Šempeter]] *2316, [[Vrtojba]] *2318, [[Bilje]] *2319, [[Bukovica]] *2320, [[Prvačina]] *2321, [[Gradišče]] *2322, [[Renče]] *2323, [[Vrtoče]] *2324, [[Orehovlje]] *2325, [[Miren]] *2326, [[Rupa]] *2327, [[Gabrje ob Vipavi]] *2328, [[Opatje Selo]] *2329, [[Nova vas]] *2330, [[Sela na Krasu]] *2331, [[Vojščica]] *2332, [[Kostanjevica na Krasu]] *2333, [[Temnica]] *2334, [[Lipa]] *2335, [[Dornberk]] *2336, [[Branik]] *2337, [[Bukovo]] *2338, [[Jesenica]] *2339, [[Gorje]] *2340, [[Labinje]] *2341, [[Dolenji Novaki]] *2342, [[Gorenji Novaki]] *2343, [[Planina]] *2344, [[Cerkno]] *2345, [[Zakriž]] *2346, [[Orehek]] *2347, [[Police]] *2348, [[Reka - Ravne]] *2349, [[Šebrelje]] *2350, [[Otalež]] *2351, [[Idrijske Krnice]] *2352, [[Spodnja Kanomlja]] *2353, [[Srednja Kanomlja]] *2354, [[Gorenja Kanomlja]] *2355, [[Vojsko]] *2356, [[Čekovnik]] *2357, [[Idrija - mesto ]] *2358, [[Spodnja Idrija]] *2359, [[Ledine]] *2360, [[Vrsnik I]] *2361, [[Dole]] *2362, [[Jelični Vrh]] *2363, [[Idrijski Log]] *2364, [[Godovič]] *2365, [[Črni Vrh]] *2366, [[Zadlog]] *2367, [[Kanji Dol]] *2368, [[Lome]] *2369, [[Javornik]] *2370, [[Dol-Otlica]] *2371, [[Kovk]] *2372, [[Križna Gora]] *2373, [[Col]] *2374, [[Vodice]] *2375, [[Podkraj]] *2376, [[Višnje]] *2377, [[Sanabor]] *2378, [[Vrhpolje]] *2379, [[Budanje]] *2380, [[Šturje]] *2381, [[Lokavec]] *2382, [[Stomaž]] *2383, [[Vrtovin]] *2384, [[Črniče]] *2385, [[Gojače]] *2386, [[Batuje]] *2387, [[Selo]] *2388, [[Kamnje]] *2389, [[Skrilje]] *2390, [[Dobravlje]] *2391, [[Vipavski Križ]] *2392, [[Ajdovščina]] *2393, [[Ustje]] *2394, [[Velike Žablje]] *2395, [[Brje]] *2396, [[Šmarje]] *2397, [[Gaberje]] *2398, [[Erzelj]] *2399, [[Planina]] *2400, [[Slap]] *2401, [[Vipava]] *2402, [[Lože]] *2403, [[Goče]] *2404, [[Podraga]] *2405, [[Podnanos]] *2406, [[Nanos]] *2407, [[Lozice]] *2408, [[Brestovica]] *2409, [[Ivanji Grad]] *2410, [[Sveto]] *2411, [[Škrbina]] *2412, [[Komen]] *2413, [[Mali Dol]] *2414, [[Tomačevica]] *2415, [[Kobjeglava]] *2416, [[Štanjel]] *2417, [[Hruševica]] *2418, [[Kobdilj]] *2419, [[Koboli]] *2420, [[Štjak]] *2421, [[Avber]] *2422, [[Kopriva]] *2423, [[Gabrovica]] *2424, [[Volčji Grad]] *2425, [[Gorjansko]] *2426, [[Brje]] *2427, [[Veliki Dol]] *2428, [[Salež]] *2429, [[Pliskovica]] *2430, [[Krajna vas]] *2431, [[Skopo]] *2432, [[Dutovlje]] *2433, [[Veliki Repen]] *2434, [[Voglje]] *2435, [[Križ]] *2436, [[Tomaj]] *2437, [[Utovlje]] *2438, [[Kazlje]] *2439, [[Griže]] *2440, [[Veliko Polje]] *2441, [[Dolenja vas]] *2442, [[Štorje]] *2443, [[Senadole]] *2444, [[Gabrče]] *2445, [[Potoče]] *2446, [[Laže]] *2447, [[Senožeče]] *2448, [[Gornje Vreme]] *2449, [[Vremski Britof]] *2450, [[Famlje]] *2451, [[Dolnje Ležeče]] *2452, [[Divača]] *2453, [[Povir]] *2454, [[Merče]] *2455, [[Sežana]] *2456, [[Trebče]] *2457, [[Gropada]] *2458, [[Bazovica]] *2459, [[Lokev]] *2460, [[Naklo]] *2461, [[Dane]] *2462, [[Podgrad]] *2463, [[Škoflje]] *2464, [[Barka]] *2465, [[Vareje]] *2466, [[Misliče]] *2467, [[Vatovlje]] *2468, [[Kozjane]] *2469, [[Dolenja Planina]] *2470, [[Gorenja Planina]] *2471, [[Kačja vas]] *2472, [[Strmica]] *2473, [[Studeno]] *2474, [[Bukovje]] *2475, [[Šmihel pod Nanosom]] *2476, [[Landol]] *2477, [[Zagon]] *2478, [[Hrašče]] *2479, [[Studenec]] *2480, [[Hrenovice]] *2481, [[Velika Brda]] *2482, [[Strane]] *2483, [[Razdrto]] *2484, [[Hruševje]] *2485, [[Rakulik]] *2486, [[Orehek]] *2487, [[Rakitnik]] *2488, [[Zalog]] *2489, [[Stara vas]] *2490, [[Postojna]] *2491, [[Matenja vas]] *2492, [[Slavina]] *2493, [[Volče]] *2494, [[Košana]] *2495, [[Suhorje]] *2496, [[Stara Sušica]] *2497, [[Nadanje Selo]] *2498, [[Narin]] *2499, [[Kal]] *2500, [[Selce]] *2501, [[Petelinje]] *2502, [[Radohova vas]] *2503, [[Parje]] *2504, [[Zagorje]] *2505, [[Jurišče]] *2506, [[Palčje]] *2507, [[Trnje]] *2508, [[Snežnik]] *2509, [[Bač]] *2510, [[Koritnice]] *2511, [[Knežak]] *2512, [[Šembije]] *2513, [[Podstenje]] *2514, [[Mereče]] *2515, [[Ratečevo Brdo]] *2516, [[Kilovče]] *2517, [[Prem]] *2518, [[Janeževo Brdo]] *2519, [[Ostrožno Brdo]] *2520, [[Prelože]] *2521, [[Čelje]] *2522, [[Smrje]] *2523, [[Topolc]] *2524, [[Trnovo]] *2525, [[Ilirska Bistrica]] *2526, [[Vrbovo]] *2527, [[Jasen]] *2528, [[Koseze]] *2529, [[Zarečica]] *2530, [[Dobropolje]] *2531, [[Zarečje]] *2532, [[Brce]] *2533, [[Zajelšje]] *2534, [[Tominje]] *2535, [[Harije]] *2536, [[Sabonje]] *2537, [[Pavlica]] *2538, [[Studena Gora]] *2539, [[Velika Bukovica]] *2540, [[Mala Bukovica]] *2541, [[Dolnji Zemon]] *2542, [[Gornji Zemon]] *2543, [[Jablanica]] *2544, [[Trpčane]] *2545, [[Podgraje]] *2546, [[Zabiče]] *2547, [[Sušak]] *2548, [[Novokračine]] *2549, [[Jelšane]] *2550, [[Dolenje]] *2551, [[Veliko Brdo]] *2552, [[Starod]] *2553, [[Gročana]] *2554, [[Rodik]] *2555, [[Draga]] *2557, [[Ocizla]] *2558, [[Prešnica]] *2559, [[Materija]] *2560, [[Hrpelje]] *2561, [[Brezovica]] *2562, [[Artviže]] *2563, [[Tatre]] *2564, [[Rjavče]] *2565, [[Pregarje]] *2566, [[Gaberk]] *2567, [[Huje]] *2568, [[Male Loče]] *2569, [[Javorje]] *2570, [[Ritomeče]] *2571, [[Kovčice]] *2572, [[Hotična]] *2573, [[Slivje]] *2574, [[Markovščina]] *2575, [[Gradišče]] *2576, [[Obrov]] *2577, [[Hrušica]] *2578, [[Podbeže]] *2579, [[Podgrad]] *2580, [[Račice]] *2581, [[Poljane]] *2582, [[Golac]] *2583, [[Podgorje]] *2584, [[Zazid]] *2585, [[Rakitovec]] *2589, [[Plavje]] *2590, [[Hribi]] *2592, [[Jernej]] *2593, [[Oltra]] *2594, [[Ankaran]] *2595, [[Škofije]] *2596, [[Tinjan]] *2597, [[Osp]] *2598, [[Socerb]] *2599, [[Črnotiče]] *2600, [[Črni Kal]] *2601, [[Gabrovica]] *2602, [[Rožar]] *2603, [[Dekani]] *2604, [[Bertoki]] *2605, [[Koper]] *2606, [[Semedela]] *2607, [[Gažon]] *2608, [[Šmarje]] *2609, [[Pomjan]] *2610, [[Vanganel]] *2611, [[Marezige]] *2612, [[Sveti Anton]] *2613, [[Truške]] *2614, [[Kubed]] *2615, [[Loka]] *2616, [[Podpeč]] *2617, [[Hrastovlje]] *2618, [[Movraž]] *2619, [[Sočerga]] *2620, [[Pregara]] *2621, [[Gradin]] *2622, [[Topolovec]] *2623, [[Boršt]] *2624, [[Koštabona]] *2625, [[Krkavče]] *2626, [[Izola]] *2628, [[Malija]] *2629, [[Dvori nad Izolo]] *2630, [[Piran]] *2631, [[Portorož]] *2632, [[Sečovlje]] *2633, [[Raven]] *2634, [[Nova vas]] *2635, [[Rogaška Slatina]] *2636, [[Bežigrad]] *2637, [[Prihodi]] *2638, [[Podmežaklja]] *2639, [[Zvodno]] *2640, [[Hrastnik]] *2641, [[Zagorje]] *2642, [[Grosuplje]] *2643, [[Zasadi]] *2644, [[Višelnica Ii]] *2645, [[Paka Ii]] *2646, [[Srednji Dolič]] *2647, [[Bezovje]] *2648, [[Peračica]] *2649, [[Izlake]] *2650, [[Debro]] *2651, [[Požnica]] *2652, [[Ogorevc]] *2653, [[Pšata]] *2654, [[Gozd Reka]] *2655, [[Račica]] *2656, [[Ribče]] *2657, [[Pečice]] *2658, [[Osredek]] *2659, [[Spodnje Selce]] *2660, [[Spodnja Ponkvica]] *2661, [[Gaj]] *2662, [[Malkovec]] *2663, [[Mravljevi]] *2664, [[Spodnja Branica]] *2665, [[Zgornji Dražen Vrh]] *2666, [[Selce]] *2667, [[Spodnji Vurmat]] *2668, [[Gojška Planina]] *2669, [[Paški Kozjak]] *2670, [[Lažiše]] *2671, [[Podpeč]] *2672, [[Prapretno]] *2673, [[Spodnja Pohanca]] *2674, [[Žavcarjev Vrh]] *2675, [[Vranoviči]] *2676, [[Cerkvišče]] *2677, [[Prule]] *2678, [[Golovec]] *2679, [[Gradišče Ii]] *2680, [[Nove Jarše]] *2681, [[Brinje Ii]] *2682, [[Brdo]] *2683, [[Grič]] *2684, [[Drenik]] *2685, [[Šavna Peč]] *2686, [[Zavrate]] *2687, [[Boben]] *2688, [[Studence]] *2689, [[Čebine]] *2690, [[Prapreče]] *2691, [[Rakitovec]] *2692, [[Smrečje]] *2693, [[Log]] *2695, [[Planica]] *2696, [[Vojščica]] *2697, [[Kanalski Lom]] *2698, [[Bukovski Vrh]] *2699, [[Utre]] *2700, [[Rakov Škocjan]] *2701, [[Dolanci]] *2702, [[Kodreti]] *2703, [[Hrušica]] *2704, [[Jurjeva Dolina]] *2705, [[Leskova Dolina]] *2706, [[Zelena Jama]] *2707, [[Bevško]] *2708, [[Rodež]] *2709, [[Javorje]] *2710, [[Glažuta]] *2711, [[Spodnji Vrhov Dol]] *2712, [[Dobrava]] *2713, [[Ob Železnici]] *2714, [[Vrhe II]] *2715, [[Cetore]] fn7q2ox6svgg6hlef48lgpo5ujz7zuh 6684840 6684730 2026-06-03T20:39:01Z Andrejj 94 OGU, tabela 6684840 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable sortable" |-style="background:#DCDCDC;" ! Šifra || Katastrska občina || Območna geodetska uprava |- |0001 || [[Hodoš]] || [[Murska Sobota]] |- |0002 || [[Suhi Vrh]] || [[Murska Sobota]] |- |0003 || [[Dolenci]] || [[Murska Sobota]] |- |0004 || [[Budinci]] || [[Murska Sobota]] |- |0005 || [[Markovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0006 || [[Čepinci]] || [[Murska Sobota]] |- |0007 || [[Lucova]] || [[Murska Sobota]] |- |0008 || [[Neradnovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0009 || [[Martinje]] || [[Murska Sobota]] |- |0010 || [[Boreča]] || [[Murska Sobota]] |- |0011 || [[Ženavlje]] || [[Murska Sobota]] |- |0012 || [[Šulinci]] || [[Murska Sobota]] |- |0013 || [[Stanjevci]] || [[Murska Sobota]] |- |0014 || [[Gornji Petrovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0015 || [[Adrijanci]] || [[Murska Sobota]] |- |0016 || [[Peskovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0017 || [[Šalovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0018 || [[Krplivnik]] || [[Murska Sobota]] |- |0019 || [[Domanjševci]] || [[Murska Sobota]] |- |0020 || [[Križevci]] || [[Murska Sobota]] |- |0021 || [[Panovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0022 || [[Kukeč]] || [[Murska Sobota]] |- |0023 || [[Trdkova]] || [[Murska Sobota]] |- |0024 || [[Matjaševci]] || [[Murska Sobota]] |- |0025 || [[Dolič]] || [[Murska Sobota]] |- |0026 || [[Kuzma]] || [[Murska Sobota]] |- |0027 || [[Gornji Slaveči]] || [[Murska Sobota]] |- |0028 || [[Sotina]] || [[Murska Sobota]] |- |0029 || [[Serdica]] || [[Murska Sobota]] |- |0030 || [[Ocinje]] || [[Murska Sobota]] |- |0031 || [[Kramarovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0032 || [[Nuskova]] || [[Murska Sobota]] |- |0033 || [[Rogašovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0034 || [[Sveti Jurij]] || [[Murska Sobota]] |- |0035 || [[Fikšinci]] || [[Murska Sobota]] |- |0036 || [[Večeslavci]] || [[Murska Sobota]] |- |0037 || [[Dolnji Slaveči]] || [[Murska Sobota]] |- |0038 || [[Grad]] || [[Murska Sobota]] |- |0039 || [[Vidonci]] || [[Murska Sobota]] |- |0040 || [[Otovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0041 || [[Mačkovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0042 || [[Prosečka vas]] || [[Murska Sobota]] |- |0043 || [[Kovačevci]] || [[Murska Sobota]] |- |0044 || [[Poznanovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0045 || [[Radovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0046 || [[Kruplivnik]] || [[Murska Sobota]] |- |0047 || [[Motovilci]] || [[Murska Sobota]] |- |0048 || [[Pertoča]] || [[Murska Sobota]] |- |0049 || [[Ropoča]] || [[Murska Sobota]] |- |0050 || [[Gerlinci]] || [[Murska Sobota]] |- |0051 || [[Krašči]] || [[Murska Sobota]] |- |0052 || [[Vadarci]] || [[Murska Sobota]] |- |0053 || [[Bodonci]] || [[Murska Sobota]] |- |0054 || [[Pečarovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0055 || [[Dankovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0056 || [[Kuštanovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0057 || [[Košarovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0058 || [[Dolina]] || [[Murska Sobota]] |- |0059 || [[Moščanci]] || [[Murska Sobota]] |- |0060 || [[Vaneča]] || [[Murska Sobota]] |- |0061 || [[Šalamenci]] || [[Murska Sobota]] |- |0062 || [[Zenkovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0064 || [[Beznovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0065 || [[Topolovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0066 || [[Domajinci]] || [[Murska Sobota]] |- |0067 || [[Gornji Črnci]] || [[Murska Sobota]] |- |0068 || [[Korovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0069 || [[Cankova]] || [[Murska Sobota]] |- |0070 || [[Skakovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0071 || [[Strukovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0072 || [[Puževci]] || [[Murska Sobota]] |- |0073 || [[Lemerje]] || [[Murska Sobota]] |- |0074 || [[Brezovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0075 || [[Predanovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0076 || [[Gorica]] || [[Murska Sobota]] |- |0077 || [[Puconci]] || [[Murska Sobota]] |- |0078 || [[Sebeborci]] || [[Murska Sobota]] |- |0079 || [[Bokrači]] || [[Murska Sobota]] |- |0080 || [[Krnci]] || [[Murska Sobota]] |- |0081 || [[Ivanovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0082 || [[Kančevci]] || [[Murska Sobota]] |- |0083 || [[Lončarovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0084 || [[Ratkovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0085 || [[Berkovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0086 || [[Ivanjševci]] || [[Murska Sobota]] |- |0087 || [[Središče]] || [[Murska Sobota]] |- |0088 || [[Prosenjakovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0089 || [[Selo]] || [[Murska Sobota]] |- |0090 || [[Fokovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0091 || [[Andrejci]] || [[Murska Sobota]] |- |0092 || [[Moravci]] || [[Murska Sobota]] |- |0093 || [[Tešanovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0094 || [[Vučja Gomila]] || [[Murska Sobota]] |- |0095 || [[Čikečka vas]] || [[Murska Sobota]] |- |0096 || [[Pordašinci]] || [[Murska Sobota]] |- |0097 || [[Motvarjevci]] || [[Murska Sobota]] |- |0098 || [[Bukovnica]] || [[Murska Sobota]] |- |0099 || [[Filovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0100 || [[Bogojina]] || [[Murska Sobota]] |- |0101 || [[Ivanci]] || [[Murska Sobota]] |- |0102 || [[Mlajtinci]] || [[Murska Sobota]] |- |0103 || [[Lukačevci]] || [[Murska Sobota]] |- |0104 || [[Rakičan]] || [[Murska Sobota]] |- |0105 || [[Murska Sobota]] || [[Murska Sobota]] |- |0106 || [[Noršinci]] || [[Murska Sobota]] |- |0107 || [[Martjanci]] || [[Murska Sobota]] |- |0108 || [[Nemčavci]] || [[Murska Sobota]] |- |0109 || [[Markišavci]] || [[Murska Sobota]] |- |0110 || [[Polana]] || [[Murska Sobota]] |- |0111 || [[Černelavci]] || [[Murska Sobota]] |- |0112 || [[Veščica]] || [[Murska Sobota]] |- |0113 || [[Kupšinci]] || [[Murska Sobota]] |- |0114 || [[Vanča vas]] || [[Murska Sobota]] |- |0115 || [[Rankovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0116 || [[Borejci]] || [[Murska Sobota]] |- |0117 || [[Krajna]] || [[Murska Sobota]] |- |0118 || [[Gederovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0119 || [[Sodišinci]] || [[Murska Sobota]] |- |0120 || [[Murski Petrovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0121 || [[Petanjci]] || [[Murska Sobota]] |- |0122 || [[Tišina]] || [[Murska Sobota]] |- |0123 || [[Tropovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0124 || [[Gradišče]] || [[Murska Sobota]] |- |0125 || [[Murski Črnci]] || [[Murska Sobota]] |- |0126 || [[Satahovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0127 || [[Krog]] || [[Murska Sobota]] |- |0128 || [[Bakovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0129 || [[Gančani]] || [[Murska Sobota]] |- |0130 || [[Lipa]] || [[Murska Sobota]] |- |0131 || [[Beltinci]] || [[Murska Sobota]] |- |0132 || [[Bratonci]] || [[Murska Sobota]] |- |0133 || [[Lipovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0134 || [[Dokležovje]] || [[Murska Sobota]] |- |0135 || [[Ižakovci]] || [[Murska Sobota]] |- |0136 || [[Melinci]] || [[Murska Sobota]] |- |0137 || [[Odranci]] || [[Lendava]] |- |0138 || [[Trnje v Prekmurju]] || [[Lendava]] |- |0139 || [[Žižki]] || [[Lendava]] |- |0140 || [[Črenšovci]] || [[Lendava]] |- |0141 || [[Gornja Bistrica]] || [[Lendava]] |- |0142 || [[Srednja Bistrica]] || [[Lendava]] |- |0143 || [[Dolnja Bistrica]] || [[Lendava]] |- |0144 || [[Kobilje]] || [[Lendava]] |- |0145 || [[Žitkovci]] || [[Lendava]] |- |0146 || [[Dobrovnik]] || [[Lendava]] |- |0147 || [[Strehovci]] || [[Lendava]] |- |0148 || [[Renkovci]] || [[Lendava]] |- |0149 || [[Turnišče]] || [[Lendava]] |- |0150 || [[Gomilica]] || [[Lendava]] |- |0151 || [[Brezovica v Prekmurju]] || [[Lendava]] |- |0152 || [[Nedelica]] || [[Lendava]] |- |0153 || [[Radmožanci]] || [[Lendava]] |- |0154 || [[Kamovci]] || [[Lendava]] |- |0155 || [[Genterovci]] || [[Lendava]] |- |0156 || [[Mostje pri Lendavi]] || [[Lendava]] |- |0157 || [[Dolga vas pri Lendavi]] || [[Lendava]] |- |0158 || [[Banuta]] || [[Lendava]] |- |0159 || [[Mala Polana]] || [[Lendava]] |- |0160 || [[Velika Polana]] || [[Lendava]] |- |0161 || [[Hotiza]] || [[Lendava]] |- |0162 || [[Kapca]] || [[Lendava]] |- |0163 || [[Kot pri Muri]] || [[Lendava]] |- |0164 || [[Gaberje]] || [[Lendava]] |- |0165 || [[Lakoš]] || [[Lendava]] |- |0166 || [[Lendava]] || [[Lendava]] |- |0167 || [[Čentiba]] || [[Lendava]] |- |0168 || [[Dolina pri Lendavi]] || [[Lendava]] |- |0169 || [[Petišovci]] || [[Lendava]] |- |0170 || [[Pince]] || [[Lendava]] |- |0171 || [[Vratji Vrh]] || [[Gornja Radgona]] |- |0172 || [[Vratja vas]] || [[Gornja Radgona]] |- |0173 || [[Podgorje]] || [[Gornja Radgona]] |- |0174 || [[Konjišče]] || [[Gornja Radgona]] |- |0175 || [[Drobtinci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0176 || [[Grabe]] || [[Gornja Radgona]] |- |0177 || [[Nasova]] || [[Gornja Radgona]] |- |0178 || [[Žiberci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0179 || [[Žepovci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0180 || [[Črnci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0181 || [[Apače]] || [[Gornja Radgona]] |- |0182 || [[Segovci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0183 || [[Lutverci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0184 || [[Gornja Radgona]] || [[Gornja Radgona]] |- |0186 || [[Mele]] || [[Gornja Radgona]] |- |0187 || [[Črešnjevci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0188 || [[Police]] || [[Gornja Radgona]] |- |0189 || [[Hercegovščak]] || [[Gornja Radgona]] |- |0190 || [[Lomanoše]] || [[Gornja Radgona]] |- |0191 || [[Plitvica]] || [[Gornja Radgona]] |- |0192 || [[Plitvički Vrh]] || [[Gornja Radgona]] |- |0193 || [[Spodnja Ščavnica]] || [[Gornja Radgona]] |- |0194 || [[Lastomerci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0195 || [[Zbigovci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0196 || [[Orehovski Vrh]] || [[Gornja Radgona]] |- |0197 || [[Orehovci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0198 || [[Boračeva]] || [[Gornja Radgona]] |- |0199 || [[Šratovci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0200 || [[Radenci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0201 || [[Rihtarovci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0202 || [[Kapelski Vrh]] || [[Gornja Radgona]] |- |0203 || [[Očeslavci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0204 || [[Janžev Vrh]] || [[Gornja Radgona]] |- |0205 || [[Stavešinci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0206 || [[Ivanjševci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0207 || [[Radvenci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0208 || [[Negova]] || [[Gornja Radgona]] |- |0209 || [[Kunova]] || [[Gornja Radgona]] |- |0210 || [[Gornji Ivanjci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0211 || [[Spodnji Ivanjci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0212 || [[Okoslavci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0213 || [[Dragotinci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0214 || [[Rožički Vrh]] || [[Gornja Radgona]] |- |0215 || [[Stanetinci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0216 || [[Hrašenski-Rački Vrh]] || [[Gornja Radgona]] |- |0217 || [[Murščak]] || [[Gornja Radgona]] |- |0218 || [[Hrastje-Mota]] || [[Gornja Radgona]] |- |0219 || [[Murski Vrh]] || [[Gornja Radgona]] |- |0220 || [[Selišči]] || [[Gornja Radgona]] |- |0221 || [[Slaptinci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0222 || [[Jamna]] || [[Gornja Radgona]] |- |0223 || [[Blaguš]] || [[Gornja Radgona]] |- |0224 || [[Grabonoš]] || [[Gornja Radgona]] |- |0225 || [[Kraljevci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0226 || [[Sovjak]] || [[Gornja Radgona]] |- |0227 || [[Terbegovci]] || [[Gornja Radgona]] |- |0228 || [[Galušak]] || [[Gornja Radgona]] |- |0229 || [[Kokolajnščak]] || [[Gornja Radgona]] |- |0230 || [[Vučja vas]] || [[Ljutomer]] |- |0231 || [[Bučečovci]] || [[Ljutomer]] |- |0232 || [[Stara Nova vas]] || [[Ljutomer]] |- |0233 || [[Bunčani]] || [[Ljutomer]] |- |0234 || [[Veržej]] || [[Ljutomer]] |- |0235 || [[Iljaševci]] || [[Ljutomer]] |- |0236 || [[Križevci]] || [[Ljutomer]] |- |0237 || [[Grlava]] || [[Ljutomer]] |- |0238 || [[Krištanci]] || [[Ljutomer]] |- |0239 || [[Krapje]] || [[Ljutomer]] |- |0240 || [[Mota]] || [[Ljutomer]] |- |0241 || [[Cven]] || [[Ljutomer]] |- |0242 || [[Babinci]] || [[Ljutomer]] |- |0243 || [[Noršinci]] || [[Ljutomer]] |- |0244 || [[Lukavci]] || [[Ljutomer]] |- |0245 || [[Ključarovci pri Ljutomeru]] || [[Ljutomer]] |- |0246 || [[Boreci]] || [[Ljutomer]] |- |0247 || [[Logarovci]] || [[Ljutomer]] |- |0248 || [[Precetinci]] || [[Ljutomer]] |- |0249 || [[Kuršinci]] || [[Ljutomer]] |- |0250 || [[Berkovci]] || [[Ljutomer]] |- |0251 || [[Bolehnečici]] || [[Ljutomer]] |- |0252 || [[Bučkovci]] || [[Ljutomer]] |- |0253 || [[Drakovci]] || [[Ljutomer]] |- |0254 || [[Moravci]] || [[Ljutomer]] |- |0255 || [[Godemarci]] || [[Ljutomer]] |- |0256 || [[Radoslavci]] || [[Ljutomer]] |- |0257 || [[Branoslavci]] || [[Ljutomer]] |- |0258 || [[Cezanjevci]] || [[Ljutomer]] |- |0259 || [[Ljutomer]] || [[Ljutomer]] |- |0260 || [[Kamenščak]] || [[Ljutomer]] |- |0261 || [[Stara Cesta]] || [[Ljutomer]] |- |0262 || [[Desnjak]] || [[Ljutomer]] |- |0263 || [[Mekotnjak]] || [[Ljutomer]] |- |0264 || [[Radomerje]] || [[Ljutomer]] |- |0265 || [[Gresovščak]] || [[Ljutomer]] |- |0266 || [[Plešivica]] || [[Ljutomer]] |- |0267 || [[Ilovci]] || [[Ljutomer]] |- |0268 || [[Slamnjak]] || [[Ljutomer]] |- |0269 || [[Rinčetova Graba]] || [[Ljutomer]] |- |0270 || [[Nunska Graba]] || [[Ljutomer]] |- |0271 || [[Presika]] || [[Ljutomer]] |- |0272 || [[Stročja vas]] || [[Ljutomer]] |- |0273 || [[Pristava]] || [[Ljutomer]] |- |0274 || [[Globoka]] || [[Ljutomer]] |- |0275 || [[Veščica]] || [[Ljutomer]] |- |0276 || [[Razkrižje]] || [[Ljutomer]] |- |0277 || [[Šafarsko]] || [[Ljutomer]] |- |0278 || [[Gibina]] || [[Ljutomer]] |- |0279 || [[Trnovci]] || [[Ormož]] |- |0280 || [[Rucmanci]] || [[Ormož]] |- |0281 || [[Rakovci]] || [[Ormož]] |- |0282 || [[Savci]] || [[Ormož]] |- |0283 || [[Tomaž]] || [[Ormož]] |- |0284 || [[Mala vas]] || [[Ormož]] |- |0285 || [[Bratonečice]] || [[Ormož]] |- |0286 || [[Senik pri Tomažu]] || [[Ormož]] |- |0287 || [[Ključarovci pri Ormožu]] || [[Ormož]] |- |0288 || [[Koračice]] || [[Ormož]] |- |0289 || [[Pršetinci]] || [[Ormož]] |- |0290 || [[Lahonci]] || [[Ormož]] |- |0291 || [[Žvab]] || [[Ormož]] |- |0292 || [[Runeč]] || [[Ormož]] |- |0293 || [[Stanovno]] || [[Ormož]] |- |0294 || [[Ivanjkovci]] || [[Ormož]] |- |0295 || [[Žerovinci]] || [[Ormož]] |- |0296 || [[Cerovec - Stanka Vraza]] || [[Ormož]] |- |0297 || [[Veličane]] || [[Ormož]] |- |0298 || [[Mihalovci]] || [[Ormož]] |- |0299 || [[Mali Brebrovnik]] || [[Ormož]] |- |0300 || [[Veliki Brebrovnik]] || [[Ormož]] |- |0301 || [[Vinski Vrh]] || [[Ormož]] |- |0302 || [[Miklavž]] || [[Ormož]] |- |0303 || [[Hermanci]] || [[Ormož]] |- |0304 || [[Gomila]] || [[Ormož]] |- |0305 || [[Kog]] || [[Ormož]] |- |0306 || [[Vuzmetinci]] || [[Ormož]] |- |0307 || [[Kajžar]] || [[Ormož]] |- |0308 || [[Zasavci]] || [[Ormož]] |- |0309 || [[Lačaves]] || [[Ormož]] |- |0310 || [[Jastrebci]] || [[Ormož]] |- |0311 || [[Vodranci]] || [[Ormož]] |- |0312 || [[Vitan]] || [[Ormož]] |- |0313 || [[Šalovci pri Središču]] || [[Ormož]] |- |0314 || [[Hum]] || [[Ormož]] |- |0315 || [[Pavlovski Vrh]] || [[Ormož]] |- |0316 || [[Libanja]] || [[Ormož]] |- |0317 || [[Pavlovci]] || [[Ormož]] |- |0318 || [[Hardek]] || [[Ormož]] |- |0319 || [[Litmerk]] || [[Ormož]] |- |0320 || [[Lešnica pri Ormožu]] || [[Ormož]] |- |0321 || [[Šardinje]] || [[Ormož]] |- |0322 || [[Vičanci]] || [[Ormož]] |- |0323 || [[Senešci]] || [[Ormož]] |- |0324 || [[Sodinci]] || [[Ormož]] |- |0325 || [[Strjanci]] || [[Ormož]] |- |0326 || [[Bresnica]] || [[Ormož]] |- |0327 || [[Podgorci]] || [[Ormož]] |- |0328 || [[Osluševci]] || [[Ormož]] |- |0329 || [[Cvetkovci]] || [[Ormož]] |- |0330 || [[Trgovišče]] || [[Ormož]] |- |0331 || [[Velika Nedelja]] || [[Ormož]] |- |0332 || [[Ormož]] || [[Ormož]] |- |0333 || [[Pušenci]] || [[Ormož]] |- |0334 || [[Frankovci]] || [[Ormož]] |- |0335 || [[Loperšice]] || [[Ormož]] |- |0336 || [[Obrež]] || [[Ormož]] |- |0337 || [[Grabe pri Središču]] || [[Ormož]] |- |0338 || [[Središče]] || [[Ormož]] |- |0339 || [[Novinci]] || [[Ptuj]] |- |0340 || [[Slavšina]] || [[Ptuj]] |- |0341 || [[Rjavci]] || [[Ptuj]] |- |0342 || [[Hvaletinci]] || [[Ptuj]] |- |0343 || [[Vitomarci]] || [[Ptuj]] |- |0344 || [[Drbetinci]] || [[Ptuj]] |- |0345 || [[Trnovska vas]] || [[Ptuj]] |- |0346 || [[Biš]] || [[Ptuj]] |- |0347 || [[Bišečki Vrh]] || [[Ptuj]] |- |0348 || [[Trnovski Vrh]] || [[Ptuj]] |- |0349 || [[Ločki Vrh]] || [[Ptuj]] |- |0350 || [[Ločič]] || [[Ptuj]] |- |0351 || [[Svetinci]] || [[Ptuj]] |- |0352 || [[Desenci]] || [[Ptuj]] |- |0353 || [[Grlinci]] || [[Ptuj]] |- |0354 || [[Zagorci]] || [[Ptuj]] |- |0355 || [[Senčak]] || [[Ptuj]] |- |0356 || [[Sakušak]] || [[Ptuj]] |- |0357 || [[Bodkovci]] || [[Ptuj]] |- |0358 || [[Juršinci]] || [[Ptuj]] |- |0359 || [[Dragovič]] || [[Ptuj]] |- |0360 || [[Gradiščak]] || [[Ptuj]] |- |0361 || [[Levanjci]] || [[Ptuj]] |- |0362 || [[Dolič]] || [[Ptuj]] |- |0363 || [[Destrnik]] || [[Ptuj]] |- |0364 || [[Vintarovci]] || [[Ptuj]] |- |0365 || [[Jiršovci]] || [[Ptuj]] |- |0366 || [[Krčevina pri Vurbergu]] || [[Ptuj]] |- |0367 || [[Grajenščak]] || [[Ptuj]] |- |0368 || [[Drstelja]] || [[Ptuj]] |- |0369 || [[Janežovci]] || [[Ptuj]] |- |0370 || [[Janežovski Vrh]] || [[Ptuj]] |- |0371 || [[Zgornji Velovlek]] || [[Ptuj]] |- |0372 || [[Spodnji Velovlek]] || [[Ptuj]] |- |0373 || [[Mostje]] || [[Ptuj]] |- |0374 || [[Kukava]] || [[Ptuj]] |- |0375 || [[Rotman]] || [[Ptuj]] |- |0376 || [[Hlaponci]] || [[Ptuj]] |- |0377 || [[Polenšak]] || [[Ptuj]] |- |0378 || [[Bratislavci]] || [[Ptuj]] |- |0379 || [[Polenci]] || [[Ptuj]] |- |0380 || [[Prerad]] || [[Ptuj]] |- |0381 || [[Tibolci]] || [[Ptuj]] |- |0382 || [[Slomi]] || [[Ptuj]] |- |0383 || [[Mezgovci]] || [[Ptuj]] |- |0384 || [[Dornava]] || [[Ptuj]] |- |0385 || [[Podvinci]] || [[Ptuj]] |- |0386 || [[Pacinje]] || [[Ptuj]] |- |0387 || [[Kicar]] || [[Ptuj]] |- |0388 || [[Rogoznica]] || [[Ptuj]] |- |0389 || [[Nova vas pri Ptuju]] || [[Ptuj]] |- |0390 || [[Mestni Vrh]] || [[Ptuj]] |- |0391 || [[Grajena]] || [[Ptuj]] |- |0392 || [[Krčevina pri Ptuju]] || [[Ptuj]] |- |0393 || [[Slovenja vas]] || [[Ptuj]] |- |0394 || [[Gerečja vas]] || [[Ptuj]] |- |0395 || [[Hajdoše]] || [[Ptuj]] |- |0396 || [[Skorba]] || [[Ptuj]] |- |0397 || [[Hajdina]] || [[Ptuj]] |- |0399 || [[Draženci]] || [[Ptuj]] |- |0400 || [[Ptuj]] || [[Ptuj]] |- |0401 || [[Brstje]] || [[Ptuj]] |- |0402 || [[Spuhlja]] || [[Ptuj]] |- |0403 || [[Borovci]] || [[Ptuj]] |- |0404 || [[Prvenci]] || [[Ptuj]] |- |0405 || [[Sobetinci]] || [[Ptuj]] |- |0406 || [[Zagojiči]] || [[Ptuj]] |- |0407 || [[Moškanjci]] || [[Ptuj]] |- |0408 || [[Gorišnica]] || [[Ptuj]] |- |0409 || [[Zamušani]] || [[Ptuj]] |- |0410 || [[Formin]] || [[Ptuj]] |- |0411 || [[Gajevci]] || [[Ptuj]] |- |0412 || [[Mala vas]] || [[Ptuj]] |- |0413 || [[Muretinci]] || [[Ptuj]] |- |0414 || [[Stojnci]] || [[Ptuj]] |- |0415 || [[Bukovci]] || [[Ptuj]] |- |0416 || [[Nova vas pri Markovcih]] || [[Ptuj]] |- |0417 || [[Markovci]] || [[Ptuj]] |- |0418 || [[Zabovci]] || [[Ptuj]] |- |0419 || [[Šturmovci]] || [[Ptuj]] |- |0420 || [[Pobrežje]] || [[Ptuj]] |- |0421 || [[Lancova vas]] || [[Ptuj]] |- |0422 || [[Sela, Videm|Sela]] || [[Ptuj]] |- |0423 || [[Trnovec]] || [[Ptuj]] |- |0424 || [[Apače]] || [[Ptuj]] |- |0425 || [[Lovrenc na Dravskem Polju]] || [[Ptuj]] |- |0426 || [[Župečja vas]] || [[Ptuj]] |- |0427 || [[Pleterje]] || [[Ptuj]] |- |0428 || [[Mihovce]] || [[Ptuj]] |- |0429 || [[Dragonja vas]] || [[Ptuj]] |- |0430 || [[Cirkovce]] || [[Ptuj]] |- |0431 || [[Starošince]] || [[Ptuj]] |- |0432 || [[Spodnje Jablane]] || [[Ptuj]] |- |0433 || [[Zgornje Jablane]] || [[Ptuj]] |- |0434 || [[Pongrce]] || [[Ptuj]] |- |0435 || [[Šikole]] || [[Ptuj]] |- |0436 || [[Sestrže]] || [[Ptuj]] |- |0437 || [[Podlože]] || [[Ptuj]] |- |0438 || [[Lešje]] || [[Ptuj]] |- |0439 || [[Ptujska Gora]] || [[Ptuj]] |- |0440 || [[Doklece]] || [[Ptuj]] |- |0441 || [[Stogovci]] || [[Ptuj]] |- |0442 || [[Skrblje]] || [[Ptuj]] |- |0443 || [[Janški Vrh]] || [[Ptuj]] |- |0444 || [[Bolečka vas]] || [[Ptuj]] |- |0445 || [[Zgornja Pristava]] || [[Ptuj]] |- |0446 || [[Jurovci]] || [[Ptuj]] |- |0447 || [[Dravinjski Vrh]] || [[Ptuj]] |- |0448 || [[Vareja]] || [[Ptuj]] |- |0449 || [[Ljubstava]] || [[Ptuj]] |- |0450 || [[Majski Vrh]] || [[Ptuj]] |- |0451 || [[Gorca]] || [[Ptuj]] |- |0452 || [[Dolena]] || [[Ptuj]] |- |0453 || [[Rodni Vrh]] || [[Ptuj]] |- |0454 || [[Jablovec]] || [[Ptuj]] |- |0455 || [[Zakl]] || [[Ptuj]] |- |0456 || [[Dežno]] || [[Ptuj]] |- |0457 || [[Podlehnik]] || [[Ptuj]] |- |0458 || [[Spodnji Leskovec]] || [[Ptuj]] |- |0459 || [[Repišče]] || [[Ptuj]] |- |0460 || [[Dravci]] || [[Ptuj]] |- |0461 || [[Gradišča]] || [[Ptuj]] |- |0462 || [[Dolane]] || [[Ptuj]] |- |0463 || [[Veliki Vrh]] || [[Ptuj]] |- |0464 || [[Belski Vrh]] || [[Ptuj]] |- |0465 || [[Hrastovec]] || [[Ptuj]] |- |0466 || [[Zavrč]] || [[Ptuj]] |- |0467 || [[Goričak]] || [[Ptuj]] |- |0468 || [[Drenovec]] || [[Ptuj]] |- |0469 || [[Turški Vrh]] || [[Ptuj]] |- |0470 || [[Korenjak]] || [[Ptuj]] |- |0471 || [[Pestike]] || [[Ptuj]] |- |0472 || [[Gorenjski Vrh]] || [[Ptuj]] |- |0473 || [[Brezovec]] || [[Ptuj]] |- |0474 || [[Cirkulane]] || [[Ptuj]] |- |0475 || [[Gruškovec]] || [[Ptuj]] |- |0476 || [[Meje]] || [[Ptuj]] |- |0477 || [[Medribnik]] || [[Ptuj]] |- |0478 || [[Paradiž]] || [[Ptuj]] |- |0479 || [[Pristava]] || [[Ptuj]] |- |0480 || [[Pohorje]] || [[Ptuj]] |- |0481 || [[Slatina]] || [[Ptuj]] |- |0482 || [[Mali Okič]] || [[Ptuj]] |- |0483 || [[Veliki Okič]] || [[Ptuj]] |- |0484 || [[Gradišče]] || [[Ptuj]] |- |0485 || [[Skorišnjak]] || [[Ptuj]] |- |0486 || [[Belavšek]] || [[Ptuj]] |- |0487 || [[Zgornji Leskovec]] || [[Ptuj]] |- |0488 || [[Trdobojci]] || [[Ptuj]] |- |0489 || [[Mala Varnica]] || [[Ptuj]] |- |0490 || [[Velika Varnica]] || [[Ptuj]] |- |0491 || [[Ložina]] || [[Ptuj]] |- |0492 || [[Gruškovje]] || [[Ptuj]] |- |0493 || [[Sedlašek]] || [[Ptuj]] |- |0494 || [[Stanošina]] || [[Ptuj]] |- |0495 || [[Kozminci]] || [[Ptuj]] |- |0496 || [[Strajna]] || [[Ptuj]] |- |0497 || [[Dobrina]] || [[Ptuj]] |- |0498 || [[Kočice]] || [[Ptuj]] |- |0499 || [[Sitež]] || [[Ptuj]] |- |0500 || [[Bolfenk]] || [[Ptuj]] |- |0501 || [[Sveča]] || [[Ptuj]] |- |0502 || [[Stoperce]] || [[Ptuj]] |- |0503 || [[Kupčinji Vrh]] || [[Ptuj]] |- |0504 || [[Nadole]] || [[Ptuj]] |- |0505 || [[Čermožiše]] || [[Ptuj]] |- |0506 || [[Žetale]] || [[Ptuj]] |- |0507 || [[Lokavec]] || [[Maribor]] |- |0508 || [[Rožengrunt]] || [[Maribor]] |- |0509 || [[Zgornja Ščavnica]] || [[Maribor]] |- |0510 || [[Spodnji Dražen Vrh]] || [[Maribor]] |- |0511 || [[Žitence]] || [[Maribor]] |- |0512 || [[Ledinek]] || [[Maribor]] |- |0513 || [[Kremberk]] || [[Maribor]] |- |0514 || [[Krivi Vrh]] || [[Maribor]] |- |0515 || [[Zgornja Ročica]] || [[Maribor]] |- |0516 || [[Drvanja]] || [[Maribor]] |- |0517 || [[Ihova]] || [[Maribor]] |- |0518 || [[Trije Kralji]] || [[Maribor]] |- |0519 || [[Trotkova]] || [[Maribor]] |- |0520 || [[Benedikt]] || [[Maribor]] |- |0521 || [[Spodnja Ročica]] || [[Maribor]] |- |0522 || [[Spodnji Žerjavci]] || [[Maribor]] |- |0523 || [[Zgornji Žerjavci]] || [[Maribor]] |- |0524 || [[Žice]] || [[Maribor]] |- |0525 || [[Spodnji Gasteraj]] || [[Maribor]] |- |0526 || [[Srednji Gasteraj]] || [[Maribor]] |- |0527 || [[Zgornji Gasteraj]] || [[Maribor]] |- |0528 || [[Malna]] || [[Maribor]] |- |0529 || [[Jurovski Dol]] || [[Maribor]] |- |0530 || [[Partinje]] || [[Maribor]] |- |0531 || [[Varda]] || [[Maribor]] |- |0532 || [[Lenart v Slovenskih Goricah]] || [[Maribor]] |- |0533 || [[Spodnji Porčič]] || [[Maribor]] |- |0534 || [[Zgornji Porčič]] || [[Maribor]] |- |0535 || [[Stari Porčič]] || [[Maribor]] |- |0536 || [[Gradišče v Slovenskih Goricah]] || [[Maribor]] |- |0537 || [[Zgornje Verjane]] || [[Maribor]] |- |0538 || [[Osek]] || [[Maribor]] |- |0539 || [[Brengova]] || [[Maribor]] |- |0540 || [[Cogetinci]] || [[Maribor]] |- |0541 || [[Cerkvenjak]] || [[Maribor]] |- |0542 || [[Andrenci]] || [[Maribor]] |- |0543 || [[Župetinci]] || [[Maribor]] |- |0544 || [[Smolinci]] || [[Maribor]] |- |0545 || [[Čagona]] || [[Maribor]] |- |0546 || [[Spodnje Verjane]] || [[Maribor]] |- |0547 || [[Spodnja Senarska]] || [[Maribor]] |- |0548 || [[Zgornja Senarska]] || [[Maribor]] |- |0549 || [[Radehova]] || [[Maribor]] |- |0550 || [[Zamarkova]] || [[Maribor]] |- |0551 || [[Močna]] || [[Maribor]] |- |0552 || [[Vinička vas]] || [[Maribor]] |- |0553 || [[Zgornja Voličina]] || [[Maribor]] |- |0554 || [[Spodnja Voličina]] || [[Maribor]] |- |0555 || [[Šetarova]] || [[Maribor]] |- |0556 || [[Gočova]] || [[Maribor]] |- |0557 || [[Nadbišec]] || [[Maribor]] |- |0558 || [[Zavrh]] || [[Maribor]] |- |0559 || [[Črmljenšak]] || [[Maribor]] |- |0561 || [[Straže]] || [[Maribor]] |- |0562 || [[Rogoznica]] || [[Maribor]] |- |0563 || [[Ceršak]] || [[Maribor]] |- |0564 || [[Šentilj v Slovenskih Goricah]] || [[Maribor]] |- |0565 || [[Selnica ob Muri]] || [[Maribor]] |- |0566 || [[Sladki Vrh]] || [[Maribor]] |- |0567 || [[Zgornja Velka]] || [[Maribor]] |- |0568 || [[Trate]] || [[Maribor]] |- |0569 || [[Spodnja Velka]] || [[Maribor]] |- |0570 || [[Ploderšnica]] || [[Maribor]] |- |0571 || [[Ročica]] || [[Maribor]] |- |0572 || [[Spodnje Hlapje]] || [[Maribor]] |- |0573 || [[Zgornje Hlapje]] || [[Maribor]] |- |0574 || [[Počenik]] || [[Maribor]] |- |0575 || [[Šomat]] || [[Maribor]] |- |0576 || [[Srebotje]] || [[Maribor]] |- |0577 || [[Zgornji Jakobski Dol]] || [[Maribor]] |- |0578 || [[Polička vas]] || [[Maribor]] |- |0579 || [[Polički Vrh]] || [[Maribor]] |- |0580 || [[Vajgen]] || [[Maribor]] |- |0581 || [[Kaniža]] || [[Maribor]] |- |0582 || [[Štrihovec]] || [[Maribor]] |- |0583 || [[Cirknica]] || [[Maribor]] |- |0584 || [[Zgornje Dobrenje]] || [[Maribor]] |- |0585 || [[Kresnica]] || [[Maribor]] |- |0586 || [[Podigrac]] || [[Maribor]] |- |0587 || [[Ciringa]] || [[Maribor]] |- |0588 || [[Svečina]] || [[Maribor]] |- |0589 || [[Slatina]] || [[Maribor]] |- |0590 || [[Špičnik]] || [[Maribor]] |- |0591 || [[Slatinski Dol]] || [[Maribor]] |- |0592 || [[Plač]] || [[Maribor]] |- |0593 || [[Zgornje Vrtiče]] || [[Maribor]] |- |0594 || [[Spodnje Vrtiče]] || [[Maribor]] |- |0595 || [[Plintovec]] || [[Maribor]] |- |0596 || [[Zgornja Kungota]] || [[Maribor]] |- |0597 || [[Jedlovnik]] || [[Maribor]] |- |0598 || [[Grušena]] || [[Maribor]] |- |0599 || [[Jurski Vrh]] || [[Maribor]] |- |0600 || [[Pesnica]] || [[Maribor]] |- |0601 || [[Vršnik]] || [[Maribor]] |- |0602 || [[Gaj nad Mariborom]] || [[Maribor]] |- |0603 || [[Kozjak]] || [[Maribor]] |- |0604 || [[Gradiška]] || [[Maribor]] |- |0605 || [[Spodnje Dobrenje]] || [[Maribor]] |- |0606 || [[Ranca]] || [[Maribor]] |- |0607 || [[Jelenče]] || [[Maribor]] |- |0608 || [[Gačnik]] || [[Maribor]] |- |0609 || [[Jareninski Dol]] || [[Maribor]] |- |0610 || [[Jareninski Vrh]] || [[Maribor]] |- |0611 || [[Vukovski Vrh]] || [[Maribor]] |- |0612 || [[Vukovski Dol]] || [[Maribor]] |- |0613 || [[Flekušek]] || [[Maribor]] |- |0614 || [[Spodnji Jakobski Dol]] || [[Maribor]] |- |0615 || [[Vukovje]] || [[Maribor]] |- |0616 || [[Kušernik]] || [[Maribor]] |- |0617 || [[Vosek, Pesnica|Vosek]] || [[Maribor]] |- |0618 || [[Pesniški Dvor]] || [[Maribor]] |- |0619 || [[Dolnja Počehova]] || [[Maribor]] |- |0620 || [[Rošpoh, Kungota|Mali Rošpoh]] || [[Maribor]] |- |0621 || [[Morski Jarek]] || [[Maribor]] |- |0622 || [[Šober]] || [[Maribor]] |- |0623 || [[Zgornji Slemen]] || [[Maribor]] |- |0624 || [[Veliki Boč]] || [[Maribor]] |- |0625 || [[Gradišče]] || [[Maribor]] |- |0626 || [[Zgornji Boč]] || [[Maribor]] |- |0627 || [[Spodnji Boč]] || [[Maribor]] |- |0628 || [[Zgornja Selnica]] || [[Maribor]] |- |0629 || [[Janževa Gora]] || [[Maribor]] |- |0630 || [[Gerečja vas]] || [[Maribor]] |- |0631 || [[Spodnja Selnica]] || [[Maribor]] |- |0632 || [[Spodnji Slemen]] || [[Maribor]] |- |0633 || [[Srednje]] || [[Maribor]] |- |0634 || [[Jelovec]] || [[Maribor]] |- |0635 || [[Brestrnica]] || [[Maribor]] |- |0636 || [[Kamnica]] || [[Maribor]] |- |0637 || [[Rošpoh]] || [[Maribor]] |- |0638 || [[Krčevina]] || [[Maribor]] |- |0639 || [[Počehova]] || [[Maribor]] |- |0640 || [[Pekel]] || [[Maribor]] |- |0641 || [[Dragučova]] || [[Maribor]] |- |0642 || [[Pernica]] || [[Maribor]] |- |0643 || [[Ložane]] || [[Maribor]] |- |0644 || [[Ruperče]] || [[Maribor]] |- |0645 || [[Grušova]] || [[Maribor]] |- |0646 || [[Metava]] || [[Maribor]] |- |0647 || [[Trčova]] || [[Maribor]] |- |0648 || [[Nebova]] || [[Maribor]] |- |0649 || [[Celestrina]] || [[Maribor]] |- |0650 || [[Malečnik]] || [[Maribor]] |- |0651 || [[Hrenca]] || [[Maribor]] |- |0652 || [[Vodole]] || [[Maribor]] |- |0653 || [[Košaki]] || [[Maribor]] |- |0654 || [[Orešje]] || [[Maribor]] |- |0655 || [[Melje]] || [[Maribor]] |- |0656 || [[Brezje]] || [[Maribor]] |- |0657 || [[Maribor-Grad]] || [[Maribor]] |- |0658 || [[Koroška Vrata]] || [[Maribor]] |- |0659 || [[Tabor]] || [[Maribor]] |- |0660 || [[Studenci]] || [[Maribor]] |- |0661 || [[Limbuš]] || [[Maribor]] |- |0662 || [[Laznica]] || [[Maribor]] |- |0663 || [[Bistrica pri Limbušu]] || [[Maribor]] |- |0664 || [[Bistrica pri Rušah]] || [[Maribor]] |- |0665 || [[Ruše]] || [[Maribor]] |- |0666 || [[Činžat]] || [[Maribor]] |- |0667 || [[Ruta]] || [[Maribor]] |- |0668 || [[Rdeči Breg]] || [[Maribor]] |- |0669 || [[Lovrenc na Pohorju]] || [[Maribor]] |- |0670 || [[Recenjak]] || [[Maribor]] |- |0671 || [[Kumen]] || [[Maribor]] |- |0672 || [[Smolnik]] || [[Maribor]] |- |0673 || [[Lobnica]] || [[Maribor]] |- |0674 || [[Zgornji Vrhov Dol]] || [[Maribor]] |- |0675 || [[Hrastje]] || [[Maribor]] |- |0676 || [[Pekre]] || [[Maribor]] |- |0677 || [[Zgornje Radvanje]] || [[Maribor]] |- |0678 || [[Spodnje Radvanje]] || [[Maribor]] |- |0679 || [[Razvanje]] || [[Maribor]] |- |0680 || [[Tezno]] || [[Maribor]] |- |0681 || [[Pobrežje]] || [[Maribor]] |- |0682 || [[Zrkovci]] || [[Maribor]] |- |0683 || [[Dogoše]] || [[Maribor]] |- |0684 || [[Zgornji Duplek]] || [[Maribor]] |- |0685 || [[Završka vas]] || [[Maribor]] |- |0686 || [[Zimica]] || [[Maribor]] |- |0687 || [[Jablance]] || [[Maribor]] |- |0688 || [[Zgornja Korena]] || [[Maribor]] |- |0689 || [[Spodnja Korena]] || [[Maribor]] |- |0690 || [[Žikarce]] || [[Maribor]] |- |0691 || [[Ciglence]] || [[Maribor]] |- |0692 || [[Spodnji Duplek]] || [[Maribor]] |- |0693 || [[Miklavž na Dravskem Polju]] || [[Maribor]] |- |0694 || [[Rogoza]] || [[Maribor]] |- |0695 || [[Bohova]] || [[Maribor]] |- |0696 || [[Spodnje Hoče]] || [[Maribor]] |- |0697 || [[Zgornje Hoče]] || [[Maribor]] |- |0698 || [[Pivola]] || [[Maribor]] |- |0699 || [[Hočko Pohorje]] || [[Maribor]] |- |0700 || [[Slivniško Pohorje]] || [[Maribor]] |- |0701 || [[Polana]] || [[Maribor]] |- |0702 || [[Ranče]] || [[Maribor]] |- |0703 || [[Radizel]] || [[Maribor]] |- |0704 || [[Čreta]] || [[Maribor]] |- |0705 || [[Slivnica]] || [[Maribor]] |- |0706 || [[Orehova vas]] || [[Maribor]] |- |0707 || [[Hotinja vas]] || [[Maribor]] |- |0708 || [[Skoke]] || [[Maribor]] |- |0709 || [[Loka pri Rošnji]] || [[Maribor]] |- |0710 || [[Dvorjane]] || [[Maribor]] |- |0711 || [[Vurberk]] || [[Maribor]] |- |0712 || [[Starše]] || [[Maribor]] |- |0713 || [[Zlatoličje]] || [[Maribor]] |- |0714 || [[Prepolje]] || [[Maribor]] |- |0715 || [[Marjeta na Dravskem Polju]] || [[Maribor]] |- |0716 || [[Rače]] || [[Maribor]] |- |0717 || [[Fram]] || [[Maribor]] |- |0718 || [[Kopivnik]] || [[Maribor]] |- |0719 || [[Planica]] || [[Maribor]] |- |0720 || [[Loka pri Framu]] || [[Maribor]] |- |0721 || [[Morje]] || [[Maribor]] |- |0722 || [[Ješenca]] || [[Maribor]] |- |0723 || [[Podova]] || [[Maribor]] |- |0724 || [[Gorica]] || [[Maribor]] |- |0725 || [[Kot]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0726 || [[Planina]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0727 || [[Smrečno]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0728 || [[Bojtina]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0729 || [[Frajhajm]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0730 || [[Šmartno na Pohorju]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0731 || [[Ošelj]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0732 || [[Urh]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0733 || [[Rep]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0734 || [[Malo Tinje]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0735 || [[Tinjska Gora]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0736 || [[Visole]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0737 || [[Jurišna vas]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0738 || [[Prebukovje]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0739 || [[Kalše]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0740 || [[Ogljenšak]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0741 || [[Bukovec]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0742 || [[Zgornja Polskava]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0743 || [[Gabernik]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0744 || [[Ritoznoj]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0745 || [[Kovača vas]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0746 || [[Šentovec]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0747 || [[Pokoše]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0748 || [[Spodnja Polskava]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0749 || [[Stražgonjca]] || [[Ptuj]] |- |0750 || [[Vrhloga]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0751 || [[Črešnjevec]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0752 || [[Spodnja Nova vas]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0753 || [[Slovenska Bistrica]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0754 || [[Zgornja Bistrica]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0755 || [[Spodnja Ložnica]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0756 || [[Zgornja Ložnica]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0757 || [[Gladomes]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0758 || [[Okoška vas]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0759 || [[Zlogona Gora]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0760 || [[Koritno]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0761 || [[Božje]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0762 || [[Brezje pri Oplotnici]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0763 || [[Oplotnica]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0764 || [[Zgornje Grušovje]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0765 || [[Vrhole pri Konjicah]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0766 || [[Cigonca]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0767 || [[Žabljek]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0768 || [[Hošnica]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0769 || [[Laporje]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0770 || [[Vrhole pri Laporju]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0771 || [[Pretrež]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0772 || [[Štatenberg]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0773 || [[Pečke]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0774 || [[Stopno]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0775 || [[Dežno]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0776 || [[Jelovec]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0777 || [[Modraže]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0778 || [[Brezje pri Poljčanah]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0779 || [[Pekel]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0780 || [[Stanovsko]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0781 || [[Lušečka vas]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0782 || [[Poljčane]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0783 || [[Studenice]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0784 || [[Hrastovec]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0785 || [[Stari Grad]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |0786 || [[Mlake]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0787 || [[Pernice]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0788 || [[Branik]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0789 || [[Podlipje]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0790 || [[Brezovec]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0791 || [[Suhi Vrh]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0792 || [[Radelca]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0793 || [[vas]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0794 || [[Remšnik]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0795 || [[Brezni Vrh]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0796 || [[Zgornja Kapla]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0797 || [[Spodnja Kapla]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0798 || [[Zgornji Vurmat]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0799 || [[Ožbalt]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0800 || [[Javnik]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0801 || [[Brezno]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0802 || [[Kozji Vrh]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0803 || [[Spodnja Vižinga]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0804 || [[Radlje ob Dravi]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0805 || [[Dobrava]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0806 || [[Zgornja Vižinga]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0807 || [[Spodnja Muta]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0808 || [[Zgornja Muta]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0809 || [[Zgornja Gortina]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0810 || [[Spodnja Gortina]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0811 || [[Dravče]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0812 || [[Šentjanž nad Dravčami]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0813 || [[Vuzenica]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0814 || [[Šentvid]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0815 || [[Primož na Pohorju]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0816 || [[Planina]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0817 || [[Vuhred]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0818 || [[Orlica]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0819 || [[Janževski Vrh]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0820 || [[Podvelka]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0821 || [[Rdeči Breg Ii]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0822 || [[Lehen]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0823 || [[Ribnica na Pohorju]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0824 || [[Hudi Kot]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0825 || [[Libeliče]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0826 || [[Libeliška Gora]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0827 || [[Črneška Gora]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0828 || [[Črneče]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0829 || [[Dravograd]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0830 || [[Grad]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0831 || [[Vič]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0832 || [[Goriški Vrh]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0833 || [[Ojstrica]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0834 || [[Duh na Ojstrici]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0835 || [[Velka]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0836 || [[Kozji Vrh]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0837 || [[Vrata]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0838 || [[Trbonje]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0839 || [[Danijel pri Trbonjah]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0840 || [[Otiški Vrh I]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0841 || [[Otiški Vrh Ii]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0842 || [[Dobrova]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0843 || [[Selovec]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0844 || [[Šentjanž pri Dravogradu]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0845 || [[Pameče]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0846 || [[Gradišče]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0847 || [[Vrhe]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0848 || [[Sele]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0849 || [[Stari Trg]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0850 || [[Slovenj Gradec]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0851 || [[Legen]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0852 || [[Golavabuka]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0853 || [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0854 || [[Podgorje]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0855 || [[Zgornji Razbor]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0856 || [[Spodnji Razbor]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0857 || [[Veluna]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0858 || [[Graška Gora]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0859 || [[Vodriž]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0860 || [[Šmiklavž]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0861 || [[Dobrava]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0862 || [[Brda]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0863 || [[Šentilj pod Turjakom]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0864 || [[Mislinja]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0865 || [[Gornji Dolič]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0866 || [[Šentvid nad Valdekom]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0867 || [[Završe]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0868 || [[Kozjak]] || [[Slovenj Gradec]] |- |0869 || [[Belšak]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0870 || [[Jamnica]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0871 || [[Strojna]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0872 || [[Zelen Breg]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0873 || [[Suhi Vrh]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0874 || [[Šentanel]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0875 || [[Dolga Brda]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0876 || [[Breznica]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0877 || [[Stražišče]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0878 || [[Tolsti Vrh]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0879 || [[Koroški Selovec]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0880 || [[Brdinje]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0882 || [[Ravne]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0883 || [[Dobja vas]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0884 || [[Farna vas]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0885 || [[Poljana]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0886 || [[Lokovica]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0887 || [[Lom]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0888 || [[Meža Takraj]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0889 || [[Mežica]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0890 || [[Meža Onkraj]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0891 || [[Prevalje]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0892 || [[Leše]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0893 || [[Zagrad]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0894 || [[Navrški Vrh]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0895 || [[Preški Vrh]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0896 || [[Kotlje]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0897 || [[Podgora]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0898 || [[Uršlja Gora I]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0899 || [[Uršlja Gora Ii]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0900 || [[Žerjav]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0901 || [[Plat]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0902 || [[Podpeca]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0903 || [[Topla]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0904 || [[Koprivna]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0905 || [[Bistra]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0906 || [[Črna]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0907 || [[Ludranski Vrh]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0908 || [[Javorje]] || [[Ravne na Koroškem]] |- |0909 || [[Logarska Dolina]] || [[Mozirje]] |- |0910 || [[Solčava]] || [[Mozirje]] |- |0911 || [[Raduha]] || [[Mozirje]] |- |0912 || [[Konjski Vrh]] || [[Mozirje]] |- |0913 || [[Primož pri Ljubnem]] || [[Mozirje]] |- |0914 || [[Ter]] || [[Mozirje]] |- |0915 || [[Radegunda]] || [[Mozirje]] |- |0916 || [[Šmihel]] || [[Mozirje]] |- |0917 || [[Lepa Njiva]] || [[Mozirje]] |- |0918 || [[Ljubija]] || [[Mozirje]] |- |0919 || [[Brezje]] || [[Mozirje]] |- |0920 || [[Mozirje]] || [[Mozirje]] |- |0921 || [[Rečica ob Savinji]] || [[Mozirje]] |- |0922 || [[Poljane]] || [[Mozirje]] |- |0923 || [[Ljubno]] || [[Mozirje]] |- |0924 || [[Savina]] || [[Mozirje]] |- |0925 || [[Krnica]] || [[Mozirje]] |- |0926 || [[Luče]] || [[Mozirje]] |- |0927 || [[Podveža]] || [[Mozirje]] |- |0928 || [[Podvolovljek]] || [[Mozirje]] |- |0929 || [[Lenart pri Gornjem Gradu]] || [[Mozirje]] |- |0930 || [[Florjan pri Gornjem Gradu]] || [[Mozirje]] |- |0931 || [[Radmirje]] || [[Mozirje]] |- |0932 || [[Šentjanž]] || [[Mozirje]] |- |0933 || [[Homec]] || [[Mozirje]] |- |0934 || [[Zgornje Pobrežje]] || [[Mozirje]] |- |0935 || [[Spodnja Rečica]] || [[Mozirje]] |- |0936 || [[Prihova]] || [[Mozirje]] |- |0937 || [[Loke]] || [[Mozirje]] |- |0938 || [[Kokarje]] || [[Mozirje]] |- |0939 || [[Pusto Polje]] || [[Mozirje]] |- |0940 || [[Šmartno ob Dreti]] || [[Mozirje]] |- |0941 || [[Bočna]] || [[Mozirje]] |- |0942 || [[Gornji Grad]] || [[Mozirje]] |- |0943 || [[Šmiklavž]] || [[Mozirje]] |- |0944 || [[Tirosek]] || [[Mozirje]] |- |0945 || [[Bele Vode]] || [[Velenje]] |- |0946 || [[Šentvid pri Zavodnjah]] || [[Velenje]] |- |0947 || [[Zavodnje]] || [[Velenje]] |- |0948 || [[Topolšica]] || [[Velenje]] |- |0949 || [[Ravne]] || [[Velenje]] |- |0950 || [[Plešivec]] || [[Velenje]] |- |0951 || [[Hrastovec]] || [[Velenje]] |- |0952 || [[Cirkovce]] || [[Velenje]] |- |0953 || [[Paka]] || [[Velenje]] |- |0954 || [[Lipje]] || [[Žalec]] |- |0955 || [[Bevče]] || [[Velenje]] |- |0957 || [[Škale]] || [[Velenje]] |- |0958 || [[Gaberke]] || [[Velenje]] |- |0959 || [[Šoštanj]] || [[Velenje]] |- |0960 || [[Florjan pri Šoštanju]] || [[Velenje]] |- |0961 || [[Skorno pri Šoštanju]] || [[Velenje]] |- |0962 || [[Gorenje]] || [[Velenje]] |- |0963 || [[Lokovica]] || [[Velenje]] |- |0964 || [[Velenje]] || [[Velenje]] |- |0965 || [[Laze]] || [[Velenje]] |- |0966 || [[Ložnica]] || [[Velenje]] |- |0967 || [[Kavče]] || [[Velenje]] |- |0968 || [[Podkraj]] || [[Velenje]] |- |0969 || [[Veliki Vrh]] || [[Velenje]] |- |0970 || [[Gavce]] || [[Velenje]] |- |0971 || [[Paška vas]] || [[Velenje]] |- |0972 || [[Šmartno ob Paki]] || [[Velenje]] |- |0973 || [[Rečica ob Paki]] || [[Velenje]] |- |0974 || [[Prelska]] || [[Žalec]] |- |0975 || [[Vinska Gora]] || [[Žalec]] |- |0976 || [[Črnova]] || [[Žalec]] |- |0977 || [[Železno]] || [[Žalec]] |- |0978 || [[Studence]] || [[Žalec]] |- |0979 || [[Ponikva]] || [[Žalec]] |- |0980 || [[Andraž]] || [[Žalec]] |- |0981 || [[Dobrič]] || [[Žalec]] |- |0982 || [[Podvin]] || [[Žalec]] |- |0983 || [[Male Braslovče]] || [[Žalec]] |- |0984 || [[Letuš]] || [[Žalec]] |- |0985 || [[Dobrovlje]] || [[Žalec]] |- |0986 || [[Podvrh]] || [[Žalec]] |- |0987 || [[Braslovče]] || [[Žalec]] |- |0988 || [[Spodnje Gorče]] || [[Žalec]] |- |0989 || [[Šmatevž]] || [[Žalec]] |- |0990 || [[Trnava]] || [[Žalec]] |- |0991 || [[Orla vas]] || [[Žalec]] |- |0992 || [[Polzela]] || [[Žalec]] |- |0993 || [[Založe]] || [[Žalec]] |- |0994 || [[Zalog]] || [[Žalec]] |- |0995 || [[Šempeter v Savinjski Dolini]] || [[Žalec]] |- |0996 || [[Žalec]] || [[Žalec]] |- |0997 || [[Gotovlje]] || [[Žalec]] |- |0998 || [[Velika Pirešica]] || [[Žalec]] |- |0999 || [[Gorica]] || [[Žalec]] |- |1000 || [[Levec]] || [[Žalec]] |- |1001 || [[Petrovče]] || [[Žalec]] |- |1002 || [[Kasaze]] || [[Žalec]] |- |1003 || [[Zabukovica]] || [[Žalec]] |- |1004 || [[Gornja vas]] || [[Žalec]] |- |1005 || [[Prebold]] || [[Žalec]] |- |1006 || [[Latkova vas]] || [[Žalec]] |- |1007 || [[Grajska vas]] || [[Žalec]] |- |1008 || [[Gomilsko]] || [[Žalec]] |- |1009 || [[Ojstriška vas]] || [[Žalec]] |- |1010 || [[Prekopa]] || [[Žalec]] |- |1011 || [[Tešova]] || [[Žalec]] |- |1012 || [[Vransko]] || [[Žalec]] |- |1013 || [[Jeronim]] || [[Žalec]] |- |1014 || [[Ločica]] || [[Žalec]] |- |1015 || [[Zaplanina]] || [[Žalec]] |- |1016 || [[Črni Vrh]] || [[Žalec]] |- |1017 || [[Miklavž]] || [[Žalec]] |- |1018 || [[Marija Reka]] || [[Žalec]] |- |1019 || [[Matke]] || [[Žalec]] |- |1020 || [[Pongrac]] || [[Žalec]] |- |1021 || [[Liboje]] || [[Žalec]] |- |1022 || [[Rečica]] || [[Laško]] |- |1023 || [[Slivno]] || [[Laško]] |- |1024 || [[Rifengozd]] || [[Laško]] |- |1025 || [[Reka]] || [[Laško]] |- |1026 || [[Laško]] || [[Laško]] |- |1027 || [[Šmihel]] || [[Laško]] |- |1028 || [[Sedraž]] || [[Laško]] |- |1029 || [[Lahomšek]] || [[Laško]] |- |1030 || [[Lahomno]] || [[Laško]] |- |1031 || [[Olešče]] || [[Laško]] |- |1032 || [[Šentrupert]] || [[Laško]] |- |1033 || [[Trobni Dol]] || [[Laško]] |- |1034 || [[Mrzlo Polje]] || [[Laško]] |- |1035 || [[Jurklošter]] || [[Laško]] |- |1036 || [[Vrh nad Laškim]] || [[Laško]] |- |1037 || [[Lažiše]] || [[Laško]] |- |1038 || [[Plazovje]] || [[Laško]] |- |1039 || [[Rimske Toplice]] || [[Laško]] |- |1040 || [[Lože]] || [[Laško]] |- |1041 || [[Lokavec]] || [[Laško]] |- |1042 || [[Paneče]] || [[Laško]] |- |1043 || [[Marijina vas]] || [[Laško]] |- |1044 || [[Brdce nad Dobrno]] || [[Celje]] |- |1045 || [[Klanc]] || [[Celje]] |- |1046 || [[Zavrh]] || [[Celje]] |- |1047 || [[Čreškova]] || [[Celje]] |- |1048 || [[Socka]] || [[Celje]] |- |1049 || [[Lipa]] || [[Celje]] |- |1050 || [[Dol]] || [[Celje]] |- |1051 || [[Verpete]] || [[Celje]] |- |1052 || [[Podgorje]] || [[Celje]] |- |1053 || [[Loka]] || [[Celje]] |- |1054 || [[Novake]] || [[Celje]] |- |1055 || [[Homec]] || [[Celje]] |- |1056 || [[Dobrna]] || [[Celje]] |- |1057 || [[Rupe]] || [[Celje]] |- |1058 || [[Rožni Vrh]] || [[Celje]] |- |1059 || [[Lemberg]] || [[Celje]] |- |1060 || [[Strmec pri Vojniku]] || [[Celje]] |- |1061 || [[Višnja vas]] || [[Celje]] |- |1062 || [[Male Dole]] || [[Celje]] |- |1063 || [[Bezovica]] || [[Celje]] |- |1064 || [[Tomaž]] || [[Celje]] |- |1065 || [[Vojnik Trg]] || [[Celje]] |- |1066 || [[Vojnik Okolica]] || [[Celje]] |- |1067 || [[Brezova]] || [[Celje]] |- |1068 || [[Šmartno]] || [[Celje]] |- |1069 || [[Šentjungert]] || [[Celje]] |- |1070 || [[Arclin]] || [[Celje]] |- |1071 || [[Škofja vas]] || [[Celje]] |- |1072 || [[Šmiklavž]] || [[Celje]] |- |1073 || [[Trnovlje]] || [[Celje]] |- |1074 || [[Spodnja Hudinja]] || [[Celje]] |- |1075 || [[Ostrožno]] || [[Celje]] |- |1076 || [[Medlog]] || [[Celje]] |- |1077 || [[Celje]] || [[Celje]] |- |1078 || [[Lisce]] || [[Celje]] |- |1079 || [[Košnica]] || [[Celje]] |- |1080 || [[Tremerje]] || [[Celje]] |- |1081 || [[Zagrad]] || [[Celje]] |- |1082 || [[Teharje]] || [[Celje]] |- |1083 || [[Bukovžlak]] || [[Celje]] |- |1084 || [[Pečovje]] || [[Celje]] |- |1085 || [[Kompole]] || [[Celje]] |- |1086 || [[Prožinska vas]] || [[Celje]] |- |1087 || [[Svetina]] || [[Celje]] |- |1088 || [[Padeški Vrh]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1089 || [[Resnik]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1090 || [[Skomarje]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1091 || [[Hudinja]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1092 || [[Paka I]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1093 || [[Spodnji Dolič]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1094 || [[Brezen]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1095 || [[Vitanje]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1096 || [[Stenica]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1097 || [[Ljubnica]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1098 || [[Loška Gora]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1099 || [[Gorenje pri Zrečah]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1100 || [[Zreče]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1101 || [[Radana vas]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1102 || [[Križevec]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1103 || [[Stranice]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1104 || [[Preloge]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1105 || [[Škalce]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1106 || [[Bezina]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1107 || [[Tepanje]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1108 || [[Perovec]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1109 || [[Spodnje Grušovje]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1110 || [[Ličenca]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1111 || [[Jernej pri Ločah]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1112 || [[Koble]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1113 || [[Žiče]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1114 || [[Konjiška vas]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1115 || [[Slovenske Konjice]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1116 || [[Slemene]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1117 || [[Tolsti Vrh]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1118 || [[Lipoglav]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1119 || [[Loče]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1120 || [[Zgornje Laže]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1121 || [[Zbelovska Gora]] || [[Slovenske Konjice]] |- |1122 || [[Dramlje]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1123 || [[Pletovarje]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1124 || [[Slatina]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1125 || [[Ostrožno]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1126 || [[Dolga Gora]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1127 || [[Ponkvica]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1128 || [[Ponikva]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1129 || [[Zagaj]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1130 || [[Vodule]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1131 || [[Marija Dobje]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1132 || [[Primož]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1133 || [[Goričica]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1134 || [[Zlateče]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1135 || [[Lokarje]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1136 || [[Kameno]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1137 || [[Grobelno]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1138 || [[Šentjur pri Celju]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1139 || [[Podgrad]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1140 || [[Krajnčica]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1141 || [[Rifnik]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1142 || [[Tratna]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1143 || [[Gorica pri Slivnici]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1144 || [[Vodruž]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1145 || [[Planinca]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1146 || [[Vezovje]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1147 || [[Slivnica pri Celju]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1148 || [[Javorje]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1149 || [[Voduce]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1150 || [[Kalobje]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1151 || [[Brezje]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1152 || [[Suho]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1153 || [[Paridol]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1154 || [[Dobrina]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1155 || [[Loka pri Žusmu]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1156 || [[Lopaca]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1157 || [[Straška Gorca]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1158 || [[Presečno]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1159 || [[Planinska vas]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1160 || [[Loke pri Planini]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1161 || [[Planina]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1162 || [[Golobinjek]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1163 || [[Šentvid pri Planini]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |1164 || [[Zgornji Gabrnik]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1165 || [[Drevenik]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1166 || [[Čača vas]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1167 || [[Negonje]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1168 || [[Ratanska vas]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1169 || [[Cerovec]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1170 || [[Spodnje Sečovo]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1171 || [[Sveti Florijan]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1172 || [[Strmec]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1173 || [[Tlake]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1174 || [[Trška Gorca]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1175 || [[Donačka Gora]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1176 || [[Trlično]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1177 || [[Dobovec]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1178 || [[Rogatec]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1179 || [[Tržišče]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1180 || [[Topole]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1181 || [[Tekačevo]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1182 || [[Spodnja Kostrivnica]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1183 || [[Lemberg Okolica]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1184 || [[Lemberg Trg]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1185 || [[Pijovci]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1186 || [[Sladka Gora]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1187 || [[Vrh]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1188 || [[Dvor]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1189 || [[Bobovo]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1190 || [[Preloge]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1191 || [[Grliče]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1192 || [[Kačji Dol]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1193 || [[Male Rodne]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1194 || [[Velike Rodne]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1195 || [[Rjavica]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1196 || [[Brestovec]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1197 || [[Ceste]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1198 || [[Plat]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1199 || [[Kristan Vrh]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1200 || [[Šmarje pri Jelšah]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1201 || [[Zadrže]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1202 || [[Senovica]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1203 || [[Bodrež]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1204 || [[Zgornje Selce]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1205 || [[Platinovec]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1206 || [[Ješovec]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1207 || [[Brecljevo]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1208 || [[Dol]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1209 || [[Koretno]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1210 || [[Pristava]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1211 || [[Hajnsko]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1212 || [[Nezbiše]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1213 || [[Kamence]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1214 || [[Rajnkovec]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1215 || [[Nimno]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1216 || [[Vidovica]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1217 || [[Vonarje]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1218 || [[Ema]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1219 || [[Sodna vas]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1220 || [[Roginska Gorca]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1221 || [[Zibika]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1222 || [[Vršna vas]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1223 || [[Orehovec]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1224 || [[Babna Reka]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1225 || [[Grobelce]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1226 || [[Babna Gora]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1227 || [[Tinsko]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1228 || [[Sopote]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1229 || [[Podčetrtek]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1230 || [[Imeno]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1231 || [[Virštanj]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1232 || [[Dobležiče]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1233 || [[Verače]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1234 || [[Buče]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1235 || [[Drensko Rebro]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1236 || [[Zagorje]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1237 || [[Pilštanj]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1238 || [[Zdole]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1239 || [[Vrenska Gorca]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1240 || [[Sedlarjevo]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1241 || [[Lastnič]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1242 || [[Kozje]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1243 || [[Vetrnik]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1244 || [[Gorjane]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1245 || [[Podsreda]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1246 || [[Dekmanca]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1247 || [[Trebče]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1248 || [[Hrastje]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1249 || [[Ples]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1250 || [[Kunšperk]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1251 || [[Zagaj]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |1252 || [[Križe]] || [[Brežice]] |- |1253 || [[Orešje]] || [[Brežice]] |- |1254 || [[Bukovje]] || [[Brežice]] |- |1255 || [[Drenovec]] || [[Brežice]] |- |1256 || [[Brezovica]] || [[Brežice]] |- |1257 || [[Bizeljsko]] || [[Brežice]] |- |1258 || [[Podgorje]] || [[Brežice]] |- |1259 || [[Pavlova vas]] || [[Brežice]] |- |1260 || [[Silovec]] || [[Brežice]] |- |1261 || [[Sromlje]] || [[Brežice]] |- |1262 || [[Zgornja Pohanca]] || [[Brežice]] |- |1263 || [[Oklukova Gora]] || [[Brežice]] |- |1264 || [[Arnovo Selo]] || [[Brežice]] |- |1265 || [[Volčje]] || [[Brežice]] |- |1266 || [[Curnovec]] || [[Brežice]] |- |1267 || [[Blatno]] || [[Brežice]] |- |1268 || [[Dednja vas]] || [[Brežice]] |- |1269 || [[Pišece]] || [[Brežice]] |- |1270 || [[Brezje]] || [[Brežice]] |- |1271 || [[Vitna vas]] || [[Brežice]] |- |1272 || [[Stara vas]] || [[Brežice]] |- |1273 || [[Župelevec]] || [[Brežice]] |- |1274 || [[Bojsno]] || [[Brežice]] |- |1275 || [[Piršenbreg]] || [[Brežice]] |- |1276 || [[Globoko]] || [[Brežice]] |- |1277 || [[Mali Vrh]] || [[Brežice]] |- |1278 || [[Dečno Selo]] || [[Brežice]] |- |1279 || [[Artiče]] || [[Brežice]] |- |1280 || [[Zgornji Obrež]] || [[Brežice]] |- |1281 || [[Šentlenart]] || [[Brežice]] |- |1282 || [[Brezina]] || [[Brežice]] |- |1283 || [[Črnc]] || [[Brežice]] |- |1284 || [[Bukošek]] || [[Brežice]] |- |1285 || [[Sela]] || [[Brežice]] |- |1286 || [[Slogonsko]] || [[Brežice]] |- |1287 || [[Vrhje]] || [[Brežice]] |- |1288 || [[Jereslavec]] || [[Brežice]] |- |1289 || [[Rakovec]] || [[Brežice]] |- |1290 || [[Kapele]] || [[Brežice]] |- |1291 || [[Podvinje]] || [[Brežice]] |- |1292 || [[Gabrje]] || [[Brežice]] |- |1293 || [[Veliki Obrež]] || [[Brežice]] |- |1294 || [[Rigonce]] || [[Brežice]] |- |1295 || [[Loče]] || [[Brežice]] |- |1296 || [[Mihalovec]] || [[Brežice]] |- |1297 || [[Mostec]] || [[Brežice]] |- |1298 || [[Trnje]] || [[Brežice]] |- |1299 || [[Zakot]] || [[Brežice]] |- |1300 || [[Brežice]] || [[Brežice]] |- |1301 || [[Krška vas]] || [[Brežice]] |- |1302 || [[Cerklje]] || [[Brežice]] |- |1303 || [[Bušeča vas]] || [[Brežice]] |- |1304 || [[Stojanski Vrh]] || [[Brežice]] |- |1305 || [[Globočice]] || [[Brežice]] |- |1306 || [[Čatež]] || [[Brežice]] |- |1307 || [[Cerina]] || [[Brežice]] |- |1308 || [[Velika Dolina]] || [[Brežice]] |- |1309 || [[Koritno]] || [[Brežice]] |- |1310 || [[Nova vas]] || [[Brežice]] |- |1311 || [[Kostanjek]] || [[Krško]] |- |1312 || [[Pleterje]] || [[Krško]] |- |1313 || [[Anovec]] || [[Krško]] |- |1314 || [[Sremič]] || [[Krško]] |- |1315 || [[Videm]] || [[Krško]] |- |1316 || [[Stara vas]] || [[Krško]] |- |1317 || [[Stari Grad]] || [[Krško]] |- |1318 || [[Dolenja vas]] || [[Krško]] |- |1319 || [[Pesje]] || [[Krško]] |- |1320 || [[Drnovo]] || [[Krško]] |- |1321 || [[Leskovec]] || [[Krško]] |- |1322 || [[Krško]] || [[Krško]] |- |1323 || [[Veliki Trn]] || [[Krško]] |- |1324 || [[Ravne]] || [[Krško]] |- |1325 || [[Senuše]] || [[Krško]] |- |1326 || [[Raka]] || [[Krško]] |- |1327 || [[Površje]] || [[Krško]] |- |1328 || [[Smednik]] || [[Krško]] |- |1329 || [[Veliki Podlog]] || [[Krško]] |- |1330 || [[Veliko Mraševo]] || [[Krško]] |- |1331 || [[Kostanjevica]] || [[Krško]] |- |1332 || [[Podbočje]] || [[Krško]] |- |1333 || [[Planina]] || [[Krško]] |- |1334 || [[Črneča vas]] || [[Krško]] |- |1335 || [[Oštrc]] || [[Krško]] |- |1336 || [[Orehovec]] || [[Krško]] |- |1337 || [[Stranje]] || [[Krško]] |- |1338 || [[Dobrova]] || [[Krško]] |- |1339 || [[Reštanj]] || [[Krško]] |- |1340 || [[Mrčna Sela]] || [[Krško]] |- |1341 || [[Koprivnica]] || [[Krško]] |- |1342 || [[Veliki Dol]] || [[Krško]] |- |1343 || [[Veliki Kamen]] || [[Krško]] |- |1344 || [[Mali Kamen]] || [[Krško]] |- |1345 || [[Šedem]] || [[Krško]] |- |1346 || [[Gornji Leskovec]] || [[Krško]] |- |1347 || [[Kališovec]] || [[Krško]] |- |1348 || [[Brezje]] || [[Krško]] |- |1349 || [[Dovško]] || [[Krško]] |- |1350 || [[Senovo]] || [[Krško]] |- |1351 || [[Armeško]] || [[Krško]] |- |1352 || [[Lokve]] || [[Krško]] |- |1353 || [[Raztez]] || [[Krško]] |- |1354 || [[Gorica]] || [[Krško]] |- |1355 || [[Anže]] || [[Krško]] |- |1356 || [[Stolovnik]] || [[Krško]] |- |1357 || [[Brestanica]] || [[Krško]] |- |1358 || [[Dolnji Leskovec]] || [[Krško]] |- |1359 || [[Presladol]] || [[Krško]] |- |1360 || [[Rožno]] || [[Krško]] |- |1361 || [[Podgorje]] || [[Sevnica]] |- |1362 || [[Okroglice]] || [[Sevnica]] |- |1363 || [[Radež]] || [[Sevnica]] |- |1364 || [[Loka pri Zidanem Mostu]] || [[Sevnica]] |- |1365 || [[Breg]] || [[Sevnica]] |- |1366 || [[Ledina]] || [[Sevnica]] |- |1367 || [[Zabukovje]] || [[Sevnica]] |- |1368 || [[Poklek]] || [[Sevnica]] |- |1369 || [[Trnovec]] || [[Sevnica]] |- |1370 || [[Podvrh]] || [[Sevnica]] |- |1371 || [[Metni Vrh]] || [[Sevnica]] |- |1372 || [[Žurkov Dol]] || [[Sevnica]] |- |1373 || [[Žigrski Vrh]] || [[Sevnica]] |- |1374 || [[Krajna Brda]] || [[Sevnica]] |- |1375 || [[Selce]] || [[Sevnica]] |- |1376 || [[Kladje]] || [[Sevnica]] |- |1377 || [[Blanca]] || [[Sevnica]] |- |1378 || [[Brezovo]] || [[Sevnica]] |- |1379 || [[Sevnica]] || [[Sevnica]] |- |1380 || [[Šmarje]] || [[Sevnica]] |- |1381 || [[Boštanj]] || [[Sevnica]] |- |1382 || [[Kompolje]] || [[Sevnica]] |- |1383 || [[Cerovec]] || [[Sevnica]] |- |1384 || [[Šentjanž]] || [[Sevnica]] |- |1385 || [[Podboršt]] || [[Sevnica]] |- |1386 || [[Kal]] || [[Sevnica]] |- |1387 || [[Cirnik]] || [[Sevnica]] |- |1388 || [[Pijavice]] || [[Sevnica]] |- |1389 || [[Goveji Dol]] || [[Sevnica]] |- |1390 || [[Vrh]] || [[Sevnica]] |- |1391 || [[Log]] || [[Sevnica]] |- |1392 || [[Hubajnica]] || [[Sevnica]] |- |1393 || [[Studenec]] || [[Sevnica]] |- |1394 || [[Bučka]] || [[Sevnica]] |- |1395 || [[Telče]] || [[Sevnica]] |- |1396 || [[Krsinji Vrh]] || [[Sevnica]] |- |1397 || [[Tržišče]] || [[Sevnica]] |- |1398 || [[Bistrica]] || [[Trebnje]] |- |1399 || [[Šentrupert]] || [[Trebnje]] |- |1400 || [[Straža]] || [[Trebnje]] |- |1401 || [[Novo Zabukovje]] || [[Trebnje]] |- |1402 || [[Selo-Mirna]] || [[Trebnje]] |- |1403 || [[Čatež]] || [[Trebnje]] |- |1404 || [[Dolga Njiva]] || [[Trebnje]] |- |1405 || [[Mali Videm]] || [[Trebnje]] |- |1406 || [[Škovec]] || [[Trebnje]] |- |1407 || [[Roje]] || [[Trebnje]] |- |1408 || [[Ševnica]] || [[Trebnje]] |- |1409 || [[Brezovica]] || [[Trebnje]] |- |1410 || [[Mirna]] || [[Trebnje]] |- |1411 || [[Ostrožnik]] || [[Trebnje]] |- |1412 || [[Mokronog]] || [[Trebnje]] |- |1413 || [[Laknice]] || [[Trebnje]] |- |1414 || [[Jelševec]] || [[Trebnje]] |- |1415 || [[Trebelno]] || [[Trebnje]] |- |1416 || [[Staro Zabukovje]] || [[Trebnje]] |- |1417 || [[Ornuška vas]] || [[Trebnje]] |- |1418 || [[Lukovek]] || [[Trebnje]] |- |1419 || [[Ponikve]] || [[Trebnje]] |- |1420 || [[Češnjevek]] || [[Trebnje]] |- |1421 || [[Medvedje Selo]] || [[Trebnje]] |- |1422 || [[Trebnje]] || [[Trebnje]] |- |1423 || [[Vrhtrebnje]] || [[Trebnje]] |- |1424 || [[Štefan]] || [[Trebnje]] |- |1425 || [[Velika Loka]] || [[Trebnje]] |- |1426 || [[Prapreče]] || [[Trebnje]] |- |1427 || [[Veliki Gaber]] || [[Trebnje]] |- |1428 || [[Zagorica]] || [[Trebnje]] |- |1429 || [[Stehanja vas]] || [[Trebnje]] |- |1430 || [[Knežja vas]] || [[Trebnje]] |- |1431 || [[Dobrnič]] || [[Trebnje]] |- |1432 || [[Korita]] || [[Trebnje]] |- |1433 || [[Sela pri Šumberku]] || [[Trebnje]] |- |1434 || [[Gornji Križ]] || [[Novo mesto]] |- |1435 || [[Reber]] || [[Novo mesto]] |- |1436 || [[Žužemberk]] || [[Novo mesto]] |- |1437 || [[Šmihel pri Žužemberku]] || [[Novo mesto]] |- |1438 || [[Žvirče]] || [[Novo mesto]] |- |1439 || [[Hinje]] || [[Novo mesto]] |- |1440 || [[Sela pri Hinjah]] || [[Novo mesto]] |- |1441 || [[Veliko Lipje]] || [[Novo mesto]] |- |1442 || [[Stavča vas]] || [[Novo mesto]] |- |1443 || [[Dvor]] || [[Novo mesto]] |- |1444 || [[Ajdovec]] || [[Novo mesto]] |- |1445 || [[Brezova Reber]] || [[Novo mesto]] |- |1446 || [[Gorenje Polje]] || [[Novo mesto]] |- |1447 || [[Gorenja Straža]] || [[Novo mesto]] |- |1448 || [[Prečna]] || [[Novo mesto]] |- |1449 || [[Globodol]] || [[Novo mesto]] |- |1450 || [[Golobinjek]] || [[Novo mesto]] |- |1451 || [[Mirna Peč]] || [[Novo mesto]] |- |1452 || [[Hmeljčič]] || [[Novo mesto]] |- |1453 || [[Zagorica]] || [[Novo mesto]] |- |1454 || [[Daljnji Vrh]] || [[Novo mesto]] |- |1455 || [[Bršljin]] || [[Novo mesto]] |- |1456 || [[Novo mesto ]] || [[Novo mesto]] |- |1457 || [[Ždinja vas]] || [[Novo mesto]] |- |1458 || [[Črešnjice]] || [[Novo mesto]] |- |1459 || [[Herinja vas]] || [[Novo mesto]] |- |1460 || [[Šentpeter]] || [[Novo mesto]] |- |1461 || [[Žaloviče]] || [[Novo mesto]] |- |1462 || [[Zbure]] || [[Novo mesto]] |- |1463 || [[Zagrad]] || [[Novo mesto]] |- |1464 || [[Dole]] || [[Novo mesto]] |- |1465 || [[Stara vas]] || [[Novo mesto]] |- |1466 || [[Gorenja vas]] || [[Novo mesto]] |- |1467 || [[Družinska vas]] || [[Novo mesto]] |- |1468 || [[Bela Cerkev]] || [[Novo mesto]] |- |1469 || [[Tomažja vas]] || [[Novo mesto]] |- |1470 || [[Dobrava]] || [[Novo mesto]] |- |1471 || [[Mršeča vas]] || [[Novo mesto]] |- |1472 || [[Ostrog]] || [[Novo mesto]] |- |1473 || [[Gradišče]] || [[Novo mesto]] |- |1474 || [[Polhovica]] || [[Novo mesto]] |- |1475 || [[Orehovica Šentjernej|Gorenja Orehovica]] || [[Novo mesto]] |- |1476 || [[Šentjernej]] || [[Novo mesto]] |- |1477 || [[Vrhpolje]] || [[Novo mesto]] |- |1478 || [[Gabrje]] || [[Novo mesto]] |- |1479 || [[Brusnice]] || [[Novo mesto]] |- |1480 || [[Potov Vrh]] || [[Novo mesto]] |- |1481 || [[Smolenja vas]] || [[Novo mesto]] |- |1482 || [[Ragovo]] || [[Novo mesto]] |- |1483 || [[Kandija]] || [[Novo mesto]] |- |1484 || [[Šmihel pri Novem mestu]] || [[Novo mesto]] |- |1485 || [[Gotna vas]] || [[Novo mesto]] |- |1486 || [[Stopiče]] || [[Novo mesto]] |- |1487 || [[Zajčji Vrh]] || [[Novo mesto]] |- |1488 || [[Hrušica]] || [[Novo mesto]] |- |1489 || [[Cerovec]] || [[Novo mesto]] |- |1490 || [[Težka Voda]] || [[Novo mesto]] |- |1491 || [[Lakovnice]] || [[Novo mesto]] |- |1492 || [[Stranska vas]] || [[Novo mesto]] |- |1493 || [[Veliki Podljuben]] || [[Novo mesto]] |- |1494 || [[Jurka vas]] || [[Novo mesto]] |- |1495 || [[Dolenjske Toplice|Toplice]] || [[Novo mesto]] |- |1496 || [[Podturn]] || [[Novo mesto]] |- |1497 || [[Podstenice]] || [[Novo mesto]] |- |1498 || [[Poljane]] || [[Novo mesto]] |- |1499 || [[Stare Žage]] || [[Novo mesto]] |- |1500 || [[Dobindol]] || [[Novo mesto]] |- |1501 || [[Vinja vas]] || [[Novo mesto]] |- |1502 || [[Dole]] || [[Črnomelj]] |- |1503 || [[Sekuliči]] || [[Črnomelj]] |- |1504 || [[Hrast pri Jugorju]] || [[Črnomelj]] |- |1505 || [[Bušinja vas]] || [[Črnomelj]] |- |1506 || [[Lokvica]] || [[Črnomelj]] |- |1507 || [[Grabrovec]] || [[Črnomelj]] |- |1508 || [[Bojanja vas]] || [[Črnomelj]] |- |1509 || [[Radovica]] || [[Črnomelj]] |- |1510 || [[Slamna vas]] || [[Črnomelj]] |- |1511 || [[Drašiči]] || [[Črnomelj]] |- |1512 || [[Božakovo]] || [[Črnomelj]] |- |1513 || [[Radoviči]] || [[Črnomelj]] |- |1514 || [[Rosalnice]] || [[Črnomelj]] |- |1515 || [[Metlika]] || [[Črnomelj]] |- |1516 || [[Primostek]] || [[Črnomelj]] |- |1517 || [[Dobravice]] || [[Črnomelj]] |- |1518 || [[Gradac]] || [[Črnomelj]] |- |1519 || [[Podzemelj]] || [[Črnomelj]] |- |1520 || [[Štale]] || [[Črnomelj]] |- |1521 || [[Črmošnjice]] || [[Črnomelj]] |- |1522 || [[Pribišje]] || [[Črnomelj]] |- |1523 || [[Štrekljevec]] || [[Črnomelj]] |- |1524 || [[Sodji Vrh]] || [[Črnomelj]] |- |1525 || [[Črešnjevec]] || [[Črnomelj]] |- |1526 || [[Vinji Vrh]] || [[Črnomelj]] |- |1527 || [[Semič]] || [[Črnomelj]] |- |1528 || [[Brezje pri Vinjem Vrhu]] || [[Črnomelj]] |- |1529 || [[Kot]] || [[Črnomelj]] |- |1530 || [[Blatnik]] || [[Črnomelj]] |- |1531 || [[Golobinjek]] || [[Črnomelj]] |- |1532 || [[Planina]] || [[Črnomelj]] |- |1533 || [[Kleč]] || [[Črnomelj]] |- |1534 || [[Petrova vas]] || [[Črnomelj]] |- |1535 || [[Črnomelj]] || [[Črnomelj]] |- |1536 || [[Talčji Vrh]] || [[Črnomelj]] |- |1537 || [[Bukova Gora]] || [[Črnomelj]] |- |1538 || [[Dolenja Podgora]] || [[Črnomelj]] |- |1539 || [[Mavrlen]] || [[Črnomelj]] |- |1540 || [[Dobliče]] || [[Črnomelj]] |- |1541 || [[Loka]] || [[Črnomelj]] |- |1542 || [[Zastava]] || [[Črnomelj]] |- |1543 || [[Krasinec]] || [[Črnomelj]] |- |1544 || [[Griblje]] || [[Črnomelj]] |- |1545 || [[Bedenj]] || [[Črnomelj]] |- |1546 || [[Tribuče]] || [[Črnomelj]] |- |1547 || [[Butoraj]] || [[Črnomelj]] |- |1548 || [[Golek]] || [[Črnomelj]] |- |1549 || [[Tanča Gora]] || [[Črnomelj]] |- |1550 || [[Dragatuš]] || [[Črnomelj]] |- |1551 || [[Belčji Vrh]] || [[Črnomelj]] |- |1552 || [[Adlešiči]] || [[Črnomelj]] |- |1553 || [[Bojanci]] || [[Črnomelj]] |- |1554 || [[Hrast pri Vinici]] || [[Črnomelj]] |- |1555 || [[Nova Lipa]] || [[Črnomelj]] |- |1556 || [[Stara Lipa]] || [[Črnomelj]] |- |1557 || [[Stari Trg ob Kolpi]] || [[Črnomelj]] |- |1558 || [[Sodevci]] || [[Črnomelj]] |- |1559 || [[Radenci]] || [[Črnomelj]] |- |1560 || [[Sinji Vrh]] || [[Črnomelj]] |- |1561 || [[Damelj]] || [[Črnomelj]] |- |1562 || [[Učakovci]] || [[Črnomelj]] |- |1563 || [[Vinica]] || [[Črnomelj]] |- |1564 || [[Preloka]] || [[Črnomelj]] |- |1565 || [[Marindol]] || [[Črnomelj]] |- |1566 || [[Žuniči]] || [[Črnomelj]] |- |1567 || [[Potiskavec]] || [[Kočevje]] |- |1568 || [[Podtabor]] || [[Kočevje]] |- |1569 || [[Polom]] || [[Kočevje]] |- |1570 || [[Stari Log]] || [[Kočevje]] |- |1571 || [[Smuka]] || [[Kočevje]] |- |1572 || [[Rog]] || [[Kočevje]] |- |1573 || [[Mala Gora]] || [[Kočevje]] |- |1574 || [[Koblarji]] || [[Kočevje]] |- |1575 || [[Stara Cerkev]] || [[Kočevje]] |- |1576 || [[Mahovnik]] || [[Kočevje]] |- |1577 || [[Kočevje]] || [[Kočevje]] |- |1578 || [[Željne]] || [[Kočevje]] |- |1579 || [[Rajhenav]] || [[Kočevje]] |- |1580 || [[Onek]] || [[Kočevje]] |- |1581 || [[Livold]] || [[Kočevje]] |- |1582 || [[Koče]] || [[Kočevje]] |- |1583 || [[Gotenica]] || [[Kočevje]] |- |1584 || [[Draga]] || [[Kočevje]] |- |1585 || [[Trava]] || [[Kočevje]] |- |1586 || [[Žurge]] || [[Kočevje]] |- |1587 || [[Osilnica]] || [[Kočevje]] |- |1588 || [[Bosljiva Loka]] || [[Kočevje]] |- |1589 || [[Borovec]] || [[Kočevje]] |- |1590 || [[Kočevska Reka]] || [[Kočevje]] |- |1591 || [[Novi Lazi]] || [[Kočevje]] |- |1592 || [[Štalcerji]] || [[Kočevje]] |- |1593 || [[Črni Potok]] || [[Kočevje]] |- |1594 || [[Mozelj]] || [[Kočevje]] |- |1595 || [[Kumrova vas]] || [[Kočevje]] |- |1596 || [[Brezje]] || [[Kočevje]] |- |1597 || [[Koprivnik]] || [[Kočevje]] |- |1598 || [[Hrib]] || [[Kočevje]] |- |1599 || [[Nemška Loka]] || [[Kočevje]] |- |1600 || [[Knežja Lipa]] || [[Kočevje]] |- |1601 || [[Čeplje]] || [[Kočevje]] |- |1602 || [[Predgrad]] || [[Kočevje]] |- |1603 || [[Dol]] || [[Kočevje]] |- |1604 || [[Spodnji Log]] || [[Kočevje]] |- |1605 || [[Rajndol]] || [[Kočevje]] |- |1606 || [[Škrilj]] || [[Kočevje]] |- |1607 || [[Suhor]] || [[Kočevje]] |- |1608 || [[Briga]] || [[Kočevje]] |- |1609 || [[Banja Loka]] || [[Kočevje]] |- |1610 || [[Vrh]] || [[Kočevje]] |- |1611 || [[Fara]] || [[Kočevje]] |- |1612 || [[Pirče]] || [[Kočevje]] |- |1613 || [[Kuželj]] || [[Kočevje]] |- |1614 || [[Slemena]] || [[Kočevje]] |- |1615 || [[Podpoljane]] || [[Kočevje]] |- |1616 || [[Velike Poljane]] || [[Kočevje]] |- |1617 || [[Sušje]] || [[Kočevje]] |- |1618 || [[Vinice]] || [[Kočevje]] |- |1619 || [[Sodražica]] || [[Kočevje]] |- |1620 || [[Žimarice]] || [[Kočevje]] |- |1621 || [[Gora]] || [[Kočevje]] |- |1622 || [[Zamostec]] || [[Kočevje]] |- |1623 || [[Jurjevica]] || [[Kočevje]] |- |1624 || [[Gorenja vas]] || [[Kočevje]] |- |1625 || [[Ribnica]] || [[Kočevje]] |- |1626 || [[Goriča vas]] || [[Kočevje]] |- |1627 || [[Prigorica]] || [[Kočevje]] |- |1628 || [[Dane]] || [[Kočevje]] |- |1629 || [[Dolenja vas]] || [[Kočevje]] |- |1630 || [[Rakitnica]] || [[Kočevje]] |- |1631 || [[Grčarice]] || [[Kočevje]] |- |1632 || [[Otok I]] || [[Cerknica]] |- |1633 || [[Gorenje Jezero]] || [[Cerknica]] |- |1634 || [[Dane]] || [[Cerknica]] |- |1635 || [[Podcerkev]] || [[Cerknica]] |- |1636 || [[Lož]] || [[Cerknica]] |- |1637 || [[Stari Trg pri Ložu]] || [[Cerknica]] |- |1638 || [[Knežja Njiva]] || [[Cerknica]] |- |1639 || [[Vrhnika]] || [[Cerknica]] |- |1640 || [[Retje]] || [[Kočevje]] |- |1641 || [[Hrib]] || [[Kočevje]] |- |1642 || [[Travnik]] || [[Kočevje]] |- |1643 || [[Poljane]] || [[Cerknica]] |- |1644 || [[Iga vas]] || [[Cerknica]] |- |1645 || [[Viševek]] || [[Cerknica]] |- |1646 || [[Pudob]] || [[Cerknica]] |- |1647 || [[Nadlesk]] || [[Cerknica]] |- |1648 || [[Kozarišče]] || [[Cerknica]] |- |1649 || [[Vrh]] || [[Cerknica]] |- |1650 || [[Babna Polica]] || [[Cerknica]] |- |1651 || [[Babno Polje]] || [[Cerknica]] |- |1652 || [[Rakitna]] || [[Ljubljana]] |- |1653 || [[Osredek]] || [[Cerknica]] |- |1654 || [[Žilce]] || [[Cerknica]] |- |1655 || [[Kranjče]] || [[Cerknica]] |- |1656 || [[Otave]] || [[Cerknica]] |- |1657 || [[Kožljek]] || [[Cerknica]] |- |1658 || [[Bezuljak]] || [[Cerknica]] |- |1659 || [[Rakek]] || [[Cerknica]] |- |1660 || [[Unec]] || [[Cerknica]] |- |1661 || [[Begunje pri Cerknici]] || [[Cerknica]] |- |1662 || [[Selšček]] || [[Cerknica]] |- |1663 || [[Cajnarje]] || [[Cerknica]] |- |1664 || [[Štrukljeva vas]] || [[Cerknica]] |- |1665 || [[Jeršiče]] || [[Cerknica]] |- |1666 || [[Ravne pri Žilcah]] || [[Cerknica]] |- |1667 || [[Hiteno]] || [[Cerknica]] |- |1668 || [[Zales]] || [[Cerknica]] |- |1669 || [[Kremenca]] || [[Cerknica]] |- |1670 || [[Ulaka]] || [[Cerknica]] |- |1671 || [[Gradiško]] || [[Cerknica]] |- |1672 || [[Ravnik]] || [[Cerknica]] |- |1673 || [[Velike Bloke]] || [[Cerknica]] |- |1674 || [[Radlek]] || [[Cerknica]] |- |1675 || [[Grahovo]] || [[Cerknica]] |- |1676 || [[Cerknica]] || [[Cerknica]] |- |1677 || [[Dolenja vas]] || [[Cerknica]] |- |1678 || [[Otok Ii]] || [[Cerknica]] |- |1679 || [[Lipsenj]] || [[Cerknica]] |- |1680 || [[Žerovnica]] || [[Cerknica]] |- |1681 || [[Bločice]] || [[Cerknica]] |- |1682 || [[Studeno]] || [[Cerknica]] |- |1683 || [[Nova vas]] || [[Cerknica]] |- |1684 || [[Volčje]] || [[Cerknica]] |- |1685 || [[Krajič]] || [[Cerknica]] |- |1686 || [[Strmca]] || [[Cerknica]] |- |1687 || [[Veliki Vrh]] || [[Cerknica]] |- |1688 || [[Runarsko]] || [[Cerknica]] |- |1689 || [[Benete]] || [[Cerknica]] |- |1690 || [[Studenec]] || [[Cerknica]] |- |1691 || [[Hudi Vrh]] || [[Cerknica]] |- |1692 || [[Metulje]] || [[Cerknica]] |- |1693 || [[Topol]] || [[Cerknica]] |- |1694 || [[Ravne pri Topolu]] || [[Cerknica]] |- |1695 || [[Karlovško Predmestje]] || [[Ljubljana]] |- |1696 || [[Rudnik]] || [[Ljubljana]] |- |1697 || [[Lanišče]] || [[Ljubljana]] |- |1698 || [[Pijava Gorica]] || [[Ljubljana]] |- |1699 || [[Dobravica]] || [[Ljubljana]] |- |1700 || [[Ig]] || [[Ljubljana]] |- |1701 || [[Iška Loka]] || [[Ljubljana]] |- |1702 || [[Tomišelj]] || [[Ljubljana]] |- |1703 || [[Jezero]] || [[Ljubljana]] |- |1704 || [[Kamnik]] || [[Ljubljana]] |- |1705 || [[Preserje]] || [[Ljubljana]] |- |1706 || [[Vrbljene]] || [[Ljubljana]] |- |1707 || [[Iška vas]] || [[Ljubljana]] |- |1708 || [[Golo]] || [[Ljubljana]] |- |1709 || [[Želimlje]] || [[Ljubljana]] |- |1710 || [[Gradišče]] || [[Ljubljana]] |- |1711 || [[Turjak]] || [[Ljubljana]] |- |1712 || [[Zapotok]] || [[Ljubljana]] |- |1713 || [[Krvava Peč]] || [[Ljubljana]] |- |1714 || [[Selo pri Robu]] || [[Ljubljana]] |- |1715 || [[Osolnik]] || [[Ljubljana]] |- |1716 || [[Ulaka]] || [[Ljubljana]] |- |1717 || [[Velike Lašče]] || [[Ljubljana]] |- |1718 || [[Dvorska vas]] || [[Ljubljana]] |- |1719 || [[Lužarji]] || [[Ljubljana]] |- |1720 || [[Krakovsko Predmestje]] || [[Ljubljana]] |- |1721 || [[Gradišče I]] || [[Ljubljana]] |- |1722 || [[Trnovsko Predmestje]] || [[Ljubljana]] |- |1723 || [[Vič]] || [[Ljubljana]] |- |1724 || [[Brezovica]] || [[Ljubljana]] |- |1725 || [[Ajdovščina]] || [[Ljubljana]] |- |1726 || [[Šentpeter]] || [[Ljubljana]] |- |1727 || [[Poljansko Predmestje]] || [[Ljubljana]] |- |1728 || [[Ljubljana mesto ]] || [[Ljubljana]] |- |1729 || [[Šmartno ob Savi]] || [[Ljubljana]] |- |1730 || [[Moste]] || [[Ljubljana]] |- |1731 || [[Udmat]] || [[Ljubljana]] |- |1732 || [[Štepanja vas]] || [[Ljubljana]] |- |1733 || [[Bizovik]] || [[Ljubljana]] |- |1734 || [[Ježica]] || [[Ljubljana]] |- |1735 || [[Stožice]] || [[Ljubljana]] |- |1736 || [[Brinje I]] || [[Ljubljana]] |- |1737 || [[Tabor]] || [[Ljubljana]] |- |1738 || [[Dravlje]] || [[Ljubljana]] |- |1739 || [[Zgornja Šiška]] || [[Ljubljana]] |- |1740 || [[Spodnja Šiška]] || [[Ljubljana]] |- |1741 || [[Vodice]] || [[Ljubljana]] |- |1742 || [[Repnje]] || [[Ljubljana]] |- |1743 || [[Bukovica]] || [[Ljubljana]] |- |1744 || [[Šinkov Turn]] || [[Ljubljana]] |- |1745 || [[Vesca]] || [[Ljubljana]] |- |1746 || [[Rašica]] || [[Ljubljana]] |- |1747 || [[Polje]] || [[Ljubljana]] |- |1748 || [[Skaručna]] || [[Ljubljana]] |- |1749 || [[Gameljne]] || [[Ljubljana]] |- |1750 || [[Šmartno pod Šmarno Goro]] || [[Ljubljana]] |- |1751 || [[Tacen]] || [[Ljubljana]] |- |1752 || [[Stanežiče]] || [[Ljubljana]] |- |1753 || [[Vižmarje]] || [[Ljubljana]] |- |1754 || [[Šentvid nad Ljubljano]] || [[Ljubljana]] |- |1755 || [[Glince]] || [[Ljubljana]] |- |1756 || [[Črnuče]] || [[Ljubljana]] |- |1757 || [[Nadgorica]] || [[Ljubljana]] |- |1758 || [[Dragomelj]] || [[Domžale]] |- |1759 || [[Podgorica]] || [[Ljubljana]] |- |1760 || [[Beričevo]] || [[Ljubljana]] |- |1761 || [[Dol pri Ljubljani]] || [[Ljubljana]] |- |1762 || [[Podgora]] || [[Ljubljana]] |- |1763 || [[Kleče]] || [[Ljubljana]] |- |1764 || [[Križevska vas]] || [[Ljubljana]] |- |1765 || [[Vinje]] || [[Ljubljana]] |- |1766 || [[Petelinje]] || [[Ljubljana]] |- |1767 || [[Dolsko]] || [[Ljubljana]] |- |1768 || [[Senožeti]] || [[Ljubljana]] |- |1769 || [[Laze]] || [[Ljubljana]] |- |1770 || [[Kašelj]] || [[Ljubljana]] |- |1771 || [[Zadobrova]] || [[Ljubljana]] |- |1772 || [[Slape]] || [[Ljubljana]] |- |1773 || [[Dobrunje]] || [[Ljubljana]] |- |1774 || [[Podmolnik]] || [[Ljubljana]] |- |1775 || [[Sostro]] || [[Ljubljana]] |- |1776 || [[Lipoglav]] || [[Ljubljana]] |- |1777 || [[Javor]] || [[Ljubljana]] |- |1778 || [[Volavlje]] || [[Ljubljana]] |- |1779 || [[Trebeljevo]] || [[Ljubljana]] |- |1780 || [[Blečji Vrh]] || [[Grosuplje]] |- |1781 || [[Polica]] || [[Grosuplje]] |- |1782 || [[Stara vas]] || [[Grosuplje]] |- |1783 || [[Grosuplje - Naselje]] || [[Grosuplje]] |- |1784 || [[Stranska vas]] || [[Grosuplje]] |- |1785 || [[Sela]] || [[Grosuplje]] |- |1786 || [[Šmarje]] || [[Grosuplje]] |- |1787 || [[Mali Vrh]] || [[Grosuplje]] |- |1788 || [[Vino]] || [[Grosuplje]] |- |1789 || [[Ponova vas]] || [[Grosuplje]] |- |1790 || [[Slivnica]] || [[Grosuplje]] |- |1791 || [[Žalna]] || [[Grosuplje]] |- |1792 || [[Luče]] || [[Grosuplje]] |- |1793 || [[Ilova Gora]] || [[Grosuplje]] |- |1794 || [[Račna]] || [[Grosuplje]] |- |1795 || [[Velike Lipljene]] || [[Grosuplje]] |- |1796 || [[Cesta]] || [[Grosuplje]] |- |1797 || [[Zdenska vas]] || [[Grosuplje]] |- |1798 || [[Zagorica]] || [[Grosuplje]] |- |1799 || [[Videm Dobrepolje]] || [[Grosuplje]] |- |1800 || [[Podgora]] || [[Grosuplje]] |- |1801 || [[Kompolje]] || [[Grosuplje]] |- |1802 || [[Leskovec]] || [[Grosuplje]] |- |1803 || [[Metnaj]] || [[Grosuplje]] |- |1804 || [[Češnjice]] || [[Grosuplje]] |- |1805 || [[Bukovica]] || [[Grosuplje]] |- |1806 || [[Sobrače]] || [[Litija]] |- |1807 || [[Temenica]] || [[Grosuplje]] |- |1808 || [[Male Dole]] || [[Grosuplje]] |- |1809 || [[Šentvid]] || [[Grosuplje]] |- |1810 || [[Stična]] || [[Grosuplje]] |- |1811 || [[Dobrava]] || [[Grosuplje]] |- |1812 || [[Dedni Dol]] || [[Grosuplje]] |- |1813 || [[Višnja Gora]] || [[Grosuplje]] |- |1814 || [[Kriška vas]] || [[Grosuplje]] |- |1815 || [[Draga]] || [[Grosuplje]] |- |1816 || [[Hudo]] || [[Grosuplje]] |- |1817 || [[Radohova vas]] || [[Grosuplje]] |- |1818 || [[Podboršt]] || [[Grosuplje]] |- |1819 || [[Velike Pece]] || [[Grosuplje]] |- |1820 || [[Gorenja vas]] || [[Grosuplje]] |- |1821 || [[Vrhe]] || [[Grosuplje]] |- |1822 || [[Muljava]] || [[Grosuplje]] |- |1823 || [[Dob]] || [[Grosuplje]] |- |1824 || [[Valična vas]] || [[Grosuplje]] |- |1825 || [[Zagradec]] || [[Grosuplje]] |- |1826 || [[Sušica]] || [[Grosuplje]] |- |1827 || [[Krka]] || [[Grosuplje]] |- |1828 || [[Podbukovje]] || [[Grosuplje]] |- |1829 || [[Veliko Globoko]] || [[Grosuplje]] |- |1830 || [[Ambrus]] || [[Grosuplje]] |- |1831 || [[Višnje]] || [[Grosuplje]] |- |1832 || [[Vače]] || [[Litija]] |- |1833 || [[Sava pri Litiji]] || [[Litija]] |- |1834 || [[Konj]] || [[Litija]] |- |1835 || [[Hotič]] || [[Litija]] |- |1836 || [[Kresnice]] || [[Litija]] |- |1837 || [[Kresniški Vrh]] || [[Litija]] |- |1838 || [[Litija]] || [[Litija]] |- |1839 || [[Jablanica]] || [[Litija]] |- |1840 || [[Polšnik]] || [[Litija]] |- |1841 || [[Velika Goba]] || [[Litija]] |- |1842 || [[Dole pri Litiji]] || [[Litija]] |- |1843 || [[Prelesje]] || [[Litija]] |- |1844 || [[Vodice]] || [[Litija]] |- |1845 || [[Moravče]] || [[Litija]] |- |1846 || [[Liberga]] || [[Litija]] |- |1847 || [[Šmartno]] || [[Litija]] |- |1848 || [[Štanga]] || [[Litija]] |- |1849 || [[Vintarjevec]] || [[Litija]] |- |1850 || [[Ježni Vrh]] || [[Litija]] |- |1851 || [[Gradišče]] || [[Litija]] |- |1852 || [[Poljane]] || [[Litija]] |- |1853 || [[Okrog]] || [[Litija]] |- |1854 || [[Tihaboj]] || [[Litija]] |- |1855 || [[Hrastnik-Mesto]] || [[Trbovlje]] |- |1856 || [[Dol pri Hrastniku]] || [[Trbovlje]] |- |1857 || [[Marno]] || [[Trbovlje]] |- |1858 || [[Turje]] || [[Trbovlje]] |- |1859 || [[Gore]] || [[Trbovlje]] |- |1860 || [[Širje]] || [[Laško]] |- |1861 || [[Obrežje]] || [[Laško]] |- |1862 || [[Radeče]] || [[Laško]] |- |1863 || [[Podkraj]] || [[Trbovlje]] |- |1864 || [[Svibno]] || [[Laško]] |- |1865 || [[Njivice]] || [[Laško]] |- |1866 || [[Hotemež]] || [[Laško]] |- |1867 || [[Vrhovo]] || [[Laško]] |- |1868 || [[Knezdol]] || [[Trbovlje]] |- |1869 || [[Čeče]] || [[Trbovlje]] |- |1870 || [[Ojstro]] || [[Trbovlje]] |- |1871 || [[Trbovlje]] || [[Trbovlje]] |- |1872 || [[Dobovec]] || [[Trbovlje]] |- |1873 || [[Hrastnik pri Trojanah]] || [[Trbovlje]] |- |1874 || [[Brezje]] || [[Trbovlje]] |- |1875 || [[Čemšenik]] || [[Trbovlje]] |- |1876 || [[Jesenovo]] || [[Trbovlje]] |- |1877 || [[Vrhe I]] || [[Trbovlje]] |- |1878 || [[Kotredež]] || [[Trbovlje]] |- |1879 || [[Ržiše]] || [[Trbovlje]] |- |1880 || [[Kolovrat]] || [[Trbovlje]] |- |1881 || [[Kandrše]] || [[Trbovlje]] |- |1882 || [[Zabava]] || [[Trbovlje]] |- |1883 || [[Šemnik]] || [[Trbovlje]] |- |1884 || [[Loke pri Zagorju]] || [[Trbovlje]] |- |1885 || [[Potoška vas]] || [[Trbovlje]] |- |1886 || [[Zagorje-Mesto]] || [[Trbovlje]] |- |1887 || [[Šentlambert]] || [[Trbovlje]] |- |1888 || [[Konjšica]] || [[Litija]] |- |1889 || [[Podkum]] || [[Trbovlje]] |- |1890 || [[Črna]] || [[Kamnik]] |- |1891 || [[Županje Njive]] || [[Kamnik]] |- |1892 || [[Bistričica]] || [[Kamnik]] |- |1893 || [[Stranje]] || [[Kamnik]] |- |1894 || [[Godič]] || [[Kamnik]] |- |1895 || [[Gozd]] || [[Kamnik]] |- |1896 || [[Tučna]] || [[Kamnik]] |- |1897 || [[Nevlje]] || [[Kamnik]] |- |1898 || [[Mekinje]] || [[Kamnik]] |- |1899 || [[Košiše]] || [[Kamnik]] |- |1900 || [[Tunjice]] || [[Kamnik]] |- |1901 || [[Mlaka]] || [[Kamnik]] |- |1902 || [[Klanec]] || [[Kamnik]] |- |1903 || [[Nasovče]] || [[Kamnik]] |- |1904 || [[Kaplja vas]] || [[Kamnik]] |- |1905 || [[Moste]] || [[Kamnik]] |- |1906 || [[Suhadole]] || [[Kamnik]] |- |1907 || [[Križ]] || [[Kamnik]] |- |1908 || [[Podgorje]] || [[Kamnik]] |- |1909 || [[Šmarca]] || [[Kamnik]] |- |1910 || [[Volčji Potok]] || [[Kamnik]] |- |1911 || [[Kamnik]] || [[Kamnik]] |- |1912 || [[Palovče]] || [[Kamnik]] |- |1913 || [[Podhruška]] || [[Kamnik]] |- |1914 || [[Znojile]] || [[Kamnik]] |- |1915 || [[Hruševka]] || [[Kamnik]] |- |1916 || [[Loke]] || [[Kamnik]] |- |1917 || [[Šmartno v Tuhinju]] || [[Kamnik]] |- |1918 || [[Pšajnovica]] || [[Kamnik]] |- |1919 || [[Zgornji Tuhinj]] || [[Kamnik]] |- |1920 || [[Hribi]] || [[Kamnik]] |- |1921 || [[Špitalič]] || [[Kamnik]] |- |1922 || [[Zgornji Motnik]] || [[Kamnik]] |- |1923 || [[Motnik]] || [[Kamnik]] |- |1924 || [[Trojane]] || [[Domžale]] |- |1925 || [[Učak]] || [[Domžale]] |- |1926 || [[Šentožbolt]] || [[Domžale]] |- |1927 || [[Blagovica]] || [[Domžale]] |- |1928 || [[Češnjice]] || [[Domžale]] |- |1929 || [[Koreno]] || [[Domžale]] |- |1930 || [[Žirovše]] || [[Domžale]] |- |1931 || [[Krašnja]] || [[Domžale]] |- |1932 || [[Zlato Polje]] || [[Domžale]] |- |1933 || [[Lukovica]] || [[Domžale]] |- |1934 || [[Rafolče]] || [[Domžale]] |- |1935 || [[Rova]] || [[Domžale]] |- |1936 || [[Radomlje]] || [[Domžale]] |- |1937 || [[Homec]] || [[Domžale]] |- |1938 || [[Mengeš]] || [[Domžale]] |- |1939 || [[Dobeno]] || [[Domžale]] |- |1940 || [[Loka]] || [[Domžale]] |- |1943 || [[Dob]] || [[Domžale]] |- |1944 || [[Prevoje]] || [[Domžale]] |- |1945 || [[Krtina]] || [[Domžale]] |- |1946 || [[Studenec]] || [[Domžale]] |- |1947 || [[Spodnje Koseze]] || [[Domžale]] |- |1948 || [[Krašce]] || [[Domžale]] |- |1949 || [[Negastrn]] || [[Domžale]] |- |1950 || [[Limbarska Gora]] || [[Domžale]] |- |1951 || [[Zgornje Koseze]] || [[Domžale]] |- |1952 || [[Peče]] || [[Domžale]] |- |1953 || [[Drtija]] || [[Domžale]] |- |1954 || [[Velika vas]] || [[Domžale]] |- |1955 || [[Moravče]] || [[Domžale]] |- |1956 || [[Vrhpolje]] || [[Domžale]] |- |1957 || [[Trojica]] || [[Domžale]] |- |1958 || [[Brezovica]] || [[Domžale]] |- |1959 || [[Domžale]] || [[Domžale]] |- |1961 || [[Trzin]] || [[Domžale]] |- |1962 || [[Depala vas]] || [[Domžale]] |- |1963 || [[Študa]] || [[Domžale]] |- |1964 || [[Ihan]] || [[Domžale]] |- |1965 || [[Brdo]] || [[Domžale]] |- |1966 || [[Selo]] || [[Domžale]] |- |1967 || [[Moše]] || [[Ljubljana]] |- |1968 || [[Hraše]] || [[Ljubljana]] |- |1969 || [[Zapoge]] || [[Ljubljana]] |- |1970 || [[Smlednik]] || [[Ljubljana]] |- |1971 || [[Zbilje]] || [[Ljubljana]] |- |1972 || [[Senica]] || [[Ljubljana]] |- |1973 || [[Medvode]] || [[Ljubljana]] |- |1974 || [[Zgornje Pirniče]] || [[Ljubljana]] |- |1975 || [[Spodnje Pirniče]] || [[Ljubljana]] |- |1976 || [[Preska]] || [[Ljubljana]] |- |1977 || [[Sora]] || [[Ljubljana]] |- |1978 || [[Studenčice]] || [[Ljubljana]] |- |1979 || [[Žlebe]] || [[Ljubljana]] |- |1980 || [[Topol]] || [[Ljubljana]] |- |1981 || [[Golo Brdo]] || [[Ljubljana]] |- |1982 || [[Šujica]] || [[Ljubljana]] |- |1983 || [[Babna Gora]] || [[Ljubljana]] |- |1984 || [[Selo nad Polhovim Gradcem]] || [[Ljubljana]] |- |1985 || [[Črni Vrh]] || [[Ljubljana]] |- |1986 || [[Polhov Gradec]] || [[Ljubljana]] |- |1987 || [[Setnik]] || [[Ljubljana]] |- |1988 || [[Butajnova]] || [[Ljubljana]] |- |1989 || [[Šentjošt]] || [[Ljubljana]] |- |1990 || [[Žažar]] || [[Ljubljana]] |- |1991 || [[Vrzdenec]] || [[Ljubljana]] |- |1992 || [[Horjul]] || [[Ljubljana]] |- |1993 || [[Zaklanec]] || [[Ljubljana]] |- |1994 || [[Dobrova]] || [[Ljubljana]] |- |1995 || [[Podsmreka]] || [[Ljubljana]] |- |1996 || [[Log]] || [[Vrhnika]] |- |1997 || [[Blatna Brezovica]] || [[Vrhnika]] |- |1998 || [[Velika Ligojna]] || [[Vrhnika]] |- |1999 || [[Podlipa]] || [[Vrhnika]] |- |2000 || [[Zaplana]] || [[Vrhnika]] |- |2001 || [[Stara Vrhnika]] || [[Vrhnika]] |- |2002 || [[Vrhnika]] || [[Vrhnika]] |- |2003 || [[Verd]] || [[Vrhnika]] |- |2004 || [[Borovnica]] || [[Vrhnika]] |- |2005 || [[Breg]] || [[Vrhnika]] |- |2006 || [[Zabočevo]] || [[Vrhnika]] |- |2007 || [[Vrh]] || [[Logatec]] |- |2008 || [[Rovte]] || [[Logatec]] |- |2009 || [[Petkovec]] || [[Logatec]] |- |2010 || [[Žibrše]] || [[Logatec]] |- |2011 || [[Medvedje Brdo]] || [[Logatec]] |- |2012 || [[Novi Svet]] || [[Logatec]] |- |2013 || [[Hotedršica]] || [[Logatec]] |- |2014 || [[Ravnik]] || [[Logatec]] |- |2015 || [[Gorenji Logatec]] || [[Logatec]] |- |2016 || [[Blekova vas]] || [[Logatec]] |- |2017 || [[Dolenji Logatec]] || [[Logatec]] |- |2018 || [[Laze]] || [[Logatec]] |- |2019 || [[Grčarevec]] || [[Logatec]] |- |2020 || [[Ledinica]] || [[Škofja Loka]] |- |2021 || [[Dobračeva]] || [[Škofja Loka]] |- |2022 || [[Žirovski Vrh]] || [[Škofja Loka]] |- |2023 || [[Žiri]] || [[Škofja Loka]] |- |2024 || [[Vrsnik Ii]] || [[Škofja Loka]] |- |2025 || [[Opale]] || [[Škofja Loka]] |- |2026 || [[Pevno]] || [[Škofja Loka]] |- |2027 || [[Stara Loka]] || [[Škofja Loka]] |- |2028 || [[Dorfarje]] || [[Škofja Loka]] |- |2029 || [[Stari Dvor]] || [[Škofja Loka]] |- |2030 || [[Suha]] || [[Škofja Loka]] |- |2031 || [[Godešič]] || [[Škofja Loka]] |- |2032 || [[Reteče]] || [[Škofja Loka]] |- |2033 || [[Draga]] || [[Škofja Loka]] |- |2034 || [[Puštal]] || [[Škofja Loka]] |- |2035 || [[Škofja Loka]] || [[Škofja Loka]] |- |2036 || [[Sopotnica]] || [[Škofja Loka]] |- |2037 || [[Podvrh]] || [[Škofja Loka]] |- |2038 || [[Dolenčice]] || [[Škofja Loka]] |- |2039 || [[Gorenja Ravan]] || [[Škofja Loka]] |- |2040 || [[Podobeno]] || [[Škofja Loka]] |- |2041 || [[Visoko]] || [[Škofja Loka]] |- |2042 || [[Zminec]] || [[Škofja Loka]] |- |2043 || [[Barbara]] || [[Škofja Loka]] |- |2044 || [[Ožbolt]] || [[Škofja Loka]] |- |2045 || [[Staniše]] || [[Škofja Loka]] |- |2046 || [[Kovski Vrh]] || [[Škofja Loka]] |- |2047 || [[Dobje]] || [[Škofja Loka]] |- |2048 || [[Dolenje Brdo]] || [[Škofja Loka]] |- |2049 || [[Hotavlje]] || [[Škofja Loka]] |- |2050 || [[Leskovica]] || [[Škofja Loka]] |- |2051 || [[Podjelovo Brdo]] || [[Škofja Loka]] |- |2052 || [[Laniše]] || [[Škofja Loka]] |- |2053 || [[Javorjev Dol]] || [[Škofja Loka]] |- |2054 || [[Koprivnik]] || [[Škofja Loka]] |- |2055 || [[Stara Oselica]] || [[Škofja Loka]] |- |2056 || [[Trebija]] || [[Škofja Loka]] |- |2057 || [[Gorenja vas]] || [[Škofja Loka]] |- |2058 || [[Dolenja Dobrava]] || [[Škofja Loka]] |- |2059 || [[Lučine]] || [[Škofja Loka]] |- |2060 || [[Dražgoše]] || [[Škofja Loka]] |- |2061 || [[Podlonk]] || [[Škofja Loka]] |- |2062 || [[Studeno]] || [[Škofja Loka]] |- |2063 || [[Kališe]] || [[Škofja Loka]] |- |2064 || [[Selca]] || [[Škofja Loka]] |- |2065 || [[Bukovščica]] || [[Škofja Loka]] |- |2066 || [[Dolenja vas]] || [[Škofja Loka]] |- |2067 || [[Bukovica]] || [[Škofja Loka]] |- |2068 || [[Zgornja Luša]] || [[Škofja Loka]] |- |2069 || [[Lenart]] || [[Škofja Loka]] |- |2070 || [[Martinj Vrh]] || [[Škofja Loka]] |- |2071 || [[Železniki]] || [[Škofja Loka]] |- |2072 || [[Zali Log]] || [[Škofja Loka]] |- |2073 || [[Danje]] || [[Škofja Loka]] |- |2074 || [[Sorica]] || [[Škofja Loka]] |- |2075 || [[Davča]] || [[Škofja Loka]] |- |2076 || [[Zgornje Jezersko]] || [[Kranj]] |- |2077 || [[Spodnje Jezersko]] || [[Kranj]] |- |2078 || [[Kokra]] || [[Kranj]] |- |2079 || [[Šenturška Gora]] || [[Kranj]] |- |2080 || [[Štefanja Gora]] || [[Kranj]] |- |2081 || [[Olševek]] || [[Kranj]] |- |2082 || [[Tupaliče]] || [[Kranj]] |- |2083 || [[Breg ob Kokri]] || [[Kranj]] |- |2084 || [[Bela]] || [[Kranj]] |- |2085 || [[Babni Vrt]] || [[Kranj]] |- |2086 || [[Srednja vas]] || [[Kranj]] |- |2087 || [[Golnik]] || [[Kranj]] |- |2088 || [[Goriče]] || [[Kranj]] |- |2089 || [[Tenetiše]] || [[Kranj]] |- |2090 || [[Vojvodin Boršt I]] || [[Kranj]] |- |2091 || [[Vojvodin Boršt Ii]] || [[Kranj]] |- |2092 || [[Duplje]] || [[Kranj]] |- |2093 || [[Podbrezje]] || [[Kranj]] |- |2094 || [[Žeje]] || [[Kranj]] |- |2095 || [[Strahinj]] || [[Kranj]] |- |2096 || [[Naklo]] || [[Kranj]] |- |2097 || [[Okroglo]] || [[Kranj]] |- |2098 || [[Struževo]] || [[Kranj]] |- |2099 || [[Pivka]] || [[Kranj]] |- |2100 || [[Kranj]] || [[Kranj]] |- |2101 || [[Rupa]] || [[Kranj]] |- |2102 || [[Kokrica]] || [[Kranj]] |- |2103 || [[Predoslje]] || [[Kranj]] |- |2104 || [[Suha]] || [[Kranj]] |- |2105 || [[Britof]] || [[Kranj]] |- |2106 || [[Visoko]] || [[Kranj]] |- |2107 || [[Luže]] || [[Kranj]] |- |2108 || [[Velesovo]] || [[Kranj]] |- |2109 || [[Češnjevek]] || [[Kranj]] |- |2110 || [[Grad]] || [[Kranj]] |- |2111 || [[Pšata]] || [[Kranj]] |- |2112 || [[Šmartno]] || [[Kranj]] |- |2113 || [[Zalog]] || [[Kranj]] |- |2114 || [[Dobrava]] || [[Kranj]] |- |2115 || [[Lahovče]] || [[Kranj]] |- |2116 || [[Spodnji Brnik]] || [[Kranj]] |- |2117 || [[Zgornji Brnik]] || [[Kranj]] |- |2118 || [[Cerklje]] || [[Kranj]] |- |2119 || [[Šenčur]] || [[Kranj]] |- |2120 || [[Primskovo]] || [[Kranj]] |- |2121 || [[Klanec]] || [[Kranj]] |- |2122 || [[Huje]] || [[Kranj]] |- |2123 || [[Čirče]] || [[Kranj]] |- |2124 || [[Hrastje]] || [[Kranj]] |- |2125 || [[Voglje]] || [[Kranj]] |- |2126 || [[Trboje]] || [[Kranj]] |- |2127 || [[Nemilje]] || [[Kranj]] |- |2128 || [[Zgornja Besnica]] || [[Kranj]] |- |2129 || [[Spodnja Besnica]] || [[Kranj]] |- |2130 || [[Pševo]] || [[Kranj]] |- |2131 || [[Stražišče]] || [[Kranj]] |- |2132 || [[Bitnje]] || [[Kranj]] |- |2133 || [[Križna Gora]] || [[Škofja Loka]] |- |2134 || [[Žabnica]] || [[Kranj]] |- |2135 || [[Drulovka]] || [[Kranj]] |- |2136 || [[Breg ob Savi]] || [[Kranj]] |- |2137 || [[Jama]] || [[Kranj]] |- |2138 || [[Praše]] || [[Kranj]] |- |2139 || [[Mavčiče]] || [[Kranj]] |- |2140 || [[Podreča]] || [[Kranj]] |- |2141 || [[Podljubelj]] || [[Kranj]] |- |2142 || [[Lom pod Storžičem]] || [[Kranj]] |- |2143 || [[Tržič]] || [[Kranj]] |- |2144 || [[Bistrica]] || [[Kranj]] |- |2145 || [[Leše]] || [[Kranj]] |- |2146 || [[Kovor]] || [[Kranj]] |- |2147 || [[Križe]] || [[Kranj]] |- |2148 || [[Senično]] || [[Kranj]] |- |2149 || [[Žiganja vas]] || [[Kranj]] |- |2150 || [[Zvirče]] || [[Kranj]] |- |2151 || [[Begunje]] || [[Radovljica]] |- |2152 || [[Srednja vas]] || [[Radovljica]] |- |2153 || [[Otok]] || [[Radovljica]] |- |2154 || [[Nova vas]] || [[Radovljica]] |- |2155 || [[Hraše]] || [[Radovljica]] |- |2156 || [[Radovljica]] || [[Radovljica]] |- |2157 || [[Predtrg]] || [[Radovljica]] |- |2158 || [[Mošnje]] || [[Radovljica]] |- |2159 || [[Brezje]] || [[Radovljica]] |- |2160 || [[Ljubno]] || [[Radovljica]] |- |2161 || [[Zaloše]] || [[Radovljica]] |- |2162 || [[Dobrava pri Kropi]] || [[Radovljica]] |- |2163 || [[Kamna Gorica]] || [[Radovljica]] |- |2164 || [[Lancovo]] || [[Radovljica]] |- |2165 || [[Kropa]] || [[Radovljica]] |- |2166 || [[Češnjica pri Kropi]] || [[Radovljica]] |- |2167 || [[Rateče]] || [[Jesenice]] |- |2168 || [[Podkoren]] || [[Jesenice]] |- |2169 || [[Kranjska Gora]] || [[Jesenice]] |- |2170 || [[Gozd]] || [[Jesenice]] |- |2171 || [[Dovje]] || [[Jesenice]] |- |2172 || [[Hrušica]] || [[Jesenice]] |- |2173 || [[Plavški Rovt]] || [[Jesenice]] |- |2174 || [[Planina]] || [[Jesenice]] |- |2175 || [[Jesenice]] || [[Jesenice]] |- |2176 || [[Blejska Dobrava]] || [[Jesenice]] |- |2177 || [[Javorniški Rovt]] || [[Jesenice]] |- |2178 || [[Koroška Bela]] || [[Jesenice]] |- |2179 || [[Potoki]] || [[Jesenice]] |- |2180 || [[Žirovnica]] || [[Jesenice]] |- |2181 || [[Zabreznica]] || [[Jesenice]] |- |2182 || [[Doslovče]] || [[Jesenice]] |- |2183 || [[Zasip]] || [[Radovljica]] |- |2184 || [[Podhom]] || [[Radovljica]] |- |2185 || [[Spodnje Gorje]] || [[Radovljica]] |- |2186 || [[Višelnica I]] || [[Radovljica]] |- |2187 || [[Zgornje Gorje]] || [[Radovljica]] |- |2188 || [[Poljšica]] || [[Radovljica]] |- |2189 || [[Rečica]] || [[Radovljica]] |- |2190 || [[Bled]] || [[Radovljica]] |- |2191 || [[Želeče]] || [[Radovljica]] |- |2192 || [[Ribno]] || [[Radovljica]] |- |2193 || [[Selo pri Bledu]] || [[Radovljica]] |- |2194 || [[Bohinjska Bela]] || [[Radovljica]] |- |2195 || [[Gorjuše]] || [[Radovljica]] |- |2196 || [[Bohinjska Češnjica]] || [[Radovljica]] |- |2197 || [[Bohinjska Srednja vas]] || [[Radovljica]] |- |2198 || [[Studor]] || [[Radovljica]] |- |2199 || [[Savica]] || [[Radovljica]] |- |2200 || [[Bohinjska Bistrica]] || [[Radovljica]] |- |2201 || [[Nomenj]] || [[Radovljica]] |- |2202 || [[Nemški Rovt]] || [[Radovljica]] |- |2203 || [[Trenta Leva]] || [[Tolmin]] |- |2204 || [[Trenta Desna]] || [[Tolmin]] |- |2205 || [[Strmec]] || [[Tolmin]] |- |2206 || [[Log pod Mangartom]] || [[Tolmin]] |- |2207 || [[Bovec]] || [[Tolmin]] |- |2208 || [[Koritnica]] || [[Tolmin]] |- |2209 || [[Soča Desna]] || [[Tolmin]] |- |2210 || [[Soča Leva]] || [[Tolmin]] |- |2211 || [[Čezsoča]] || [[Tolmin]] |- |2212 || [[Žaga]] || [[Tolmin]] |- |2213 || [[Srpenica]] || [[Tolmin]] |- |2214 || [[Breginj]] || [[Tolmin]] |- |2215 || [[Robidišče]] || [[Tolmin]] |- |2216 || [[Logje]] || [[Tolmin]] |- |2217 || [[Sedlo]] || [[Tolmin]] |- |2218 || [[Borjana]] || [[Tolmin]] |- |2219 || [[Kred]] || [[Tolmin]] |- |2220 || [[Staro Selo]] || [[Tolmin]] |- |2221 || [[Sužid]] || [[Tolmin]] |- |2222 || [[Svino]] || [[Tolmin]] |- |2223 || [[Kobarid]] || [[Tolmin]] |- |2224 || [[Trnovo]] || [[Tolmin]] |- |2225 || [[Drežnica]] || [[Tolmin]] |- |2226 || [[Vrsno]] || [[Tolmin]] |- |2227 || [[Smast]] || [[Tolmin]] |- |2228 || [[Ladra]] || [[Tolmin]] |- |2229 || [[Idrsko]] || [[Tolmin]] |- |2230 || [[Livek]] || [[Tolmin]] |- |2231 || [[Kamno]] || [[Tolmin]] |- |2232 || [[Volarje]] || [[Tolmin]] |- |2233 || [[Dolje]] || [[Tolmin]] |- |2234 || [[Zatolmin]] || [[Tolmin]] |- |2235 || [[Čadrg]] || [[Tolmin]] |- |2236 || [[Žabče]] || [[Tolmin]] |- |2237 || [[Ljubinj]] || [[Tolmin]] |- |2238 || [[Podmelec]] || [[Tolmin]] |- |2239 || [[Kneža]] || [[Tolmin]] |- |2240 || [[Rut]] || [[Tolmin]] |- |2241 || [[Stržišče]] || [[Tolmin]] |- |2242 || [[Podbrdo]] || [[Tolmin]] |- |2243 || [[Obloke]] || [[Tolmin]] |- |2244 || [[Grahovo]] || [[Tolmin]] |- |2245 || [[Ponikve]] || [[Tolmin]] |- |2246 || [[Most na Soči]] || [[Tolmin]] |- |2247 || [[Poljubinj]] || [[Tolmin]] |- |2248 || [[Tolmin]] || [[Tolmin]] |- |2249 || [[Volče]] || [[Tolmin]] |- |2250 || [[Modrejce]] || [[Tolmin]] |- |2251 || [[Kozaršče]] || [[Tolmin]] |- |2252 || [[Čiginj]] || [[Tolmin]] |- |2253 || [[Rute]] || [[Tolmin]] |- |2254 || [[Sela]] || [[Tolmin]] |- |2255 || [[Lom]] || [[Tolmin]] |- |2256 || [[Idrija pri Bači]] || [[Tolmin]] |- |2257 || [[Slap]] || [[Tolmin]] |- |2258 || [[Pečine]] || [[Tolmin]] |- |2259 || [[Šentviška Gora]] || [[Tolmin]] |- |2260 || [[Prapetno Brdo]] || [[Tolmin]] |- |2261 || [[Gorenja Trebuša]] || [[Tolmin]] |- |2262 || [[Kal nad Kanalom]] || [[Nova Gorica]] |- |2263 || [[Avče]] || [[Nova Gorica]] |- |2264 || [[Doblar]] || [[Nova Gorica]] |- |2265 || [[Ročinj]] || [[Nova Gorica]] |- |2266 || [[Ajba]] || [[Nova Gorica]] |- |2267 || [[Bodrež]] || [[Nova Gorica]] |- |2268 || [[Vrh Kanalski]] || [[Nova Gorica]] |- |2269 || [[Kanal]] || [[Nova Gorica]] |- |2270 || [[Morsko]] || [[Nova Gorica]] |- |2271 || [[Gorenja vas]] || [[Nova Gorica]] |- |2272 || [[Idrija nad Kanalom]] || [[Nova Gorica]] |- |2273 || [[Ukanje]] || [[Nova Gorica]] |- |2274 || [[Anhovo]] || [[Nova Gorica]] |- |2275 || [[Plave]] || [[Nova Gorica]] |- |2276 || [[Deskle]] || [[Nova Gorica]] |- |2277 || [[Mirnik]] || [[Nova Gorica]] |- |2278 || [[Kožbana]] || [[Nova Gorica]] |- |2279 || [[Krasno]] || [[Nova Gorica]] |- |2280 || [[Vrhovlje]] || [[Nova Gorica]] |- |2281 || [[Šmartno]] || [[Nova Gorica]] |- |2282 || [[Vedrijan]] || [[Nova Gorica]] |- |2283 || [[Višnjevik]] || [[Nova Gorica]] |- |2284 || [[Neblo]] || [[Nova Gorica]] |- |2285 || [[Biljana]] || [[Nova Gorica]] |- |2286 || [[Medana]] || [[Nova Gorica]] |- |2287 || [[Vipolže]] || [[Nova Gorica]] |- |2288 || [[Kozana]] || [[Nova Gorica]] |- |2289 || [[Cerovo]] || [[Nova Gorica]] |- |2290 || [[Kojsko]] || [[Nova Gorica]] |- |2291 || [[Podsabotin]] || [[Nova Gorica]] |- |2292 || [[Šmaver]] || [[Nova Gorica]] |- |2293 || [[Grgar]] || [[Nova Gorica]] |- |2294 || [[Bate]] || [[Nova Gorica]] |- |2295 || [[Banjšice]] || [[Nova Gorica]] |- |2296 || [[Lokovec]] || [[Nova Gorica]] |- |2297 || [[Čepovan]] || [[Nova Gorica]] |- |2298 || [[Lazna]] || [[Nova Gorica]] |- |2299 || [[Lokve]] || [[Nova Gorica]] |- |2300 || [[Trnovo]] || [[Nova Gorica]] |- |2301 || [[Ravnica]] || [[Nova Gorica]] |- |2302 || [[Kromberk]] || [[Nova Gorica]] |- |2303 || [[Solkan]] || [[Nova Gorica]] |- |2304 || [[Nova Gorica]] || [[Nova Gorica]] |- |2306 || [[Rožna Dolina]] || [[Nova Gorica]] |- |2307 || [[Stara Gora]] || [[Nova Gorica]] |- |2308 || [[Loke]] || [[Nova Gorica]] |- |2309 || [[Šmihel]] || [[Nova Gorica]] |- |2310 || [[Ozeljan]] || [[Nova Gorica]] |- |2311 || [[Vitovlje]] || [[Nova Gorica]] |- |2312 || [[Osek]] || [[Nova Gorica]] |- |2313 || [[Šempas]] || [[Nova Gorica]] |- |2314 || [[Vogrsko]] || [[Nova Gorica]] |- |2315 || [[Šempeter]] || [[Nova Gorica]] |- |2316 || [[Vrtojba]] || [[Nova Gorica]] |- |2318 || [[Bilje]] || [[Nova Gorica]] |- |2319 || [[Bukovica]] || [[Nova Gorica]] |- |2320 || [[Prvačina]] || [[Nova Gorica]] |- |2321 || [[Gradišče]] || [[Nova Gorica]] |- |2322 || [[Renče]] || [[Nova Gorica]] |- |2323 || [[Vrtoče]] || [[Nova Gorica]] |- |2324 || [[Orehovlje]] || [[Nova Gorica]] |- |2325 || [[Miren]] || [[Nova Gorica]] |- |2326 || [[Rupa]] || [[Nova Gorica]] |- |2327 || [[Gabrje ob Vipavi]] || [[Nova Gorica]] |- |2328 || [[Opatje Selo]] || [[Nova Gorica]] |- |2329 || [[Nova vas]] || [[Nova Gorica]] |- |2330 || [[Sela na Krasu]] || [[Nova Gorica]] |- |2331 || [[Vojščica]] || [[Nova Gorica]] |- |2332 || [[Kostanjevica na Krasu]] || [[Nova Gorica]] |- |2333 || [[Temnica]] || [[Nova Gorica]] |- |2334 || [[Lipa]] || [[Nova Gorica]] |- |2335 || [[Dornberk]] || [[Nova Gorica]] |- |2336 || [[Branik]] || [[Nova Gorica]] |- |2337 || [[Bukovo]] || [[Idrija]] |- |2338 || [[Jesenica]] || [[Idrija]] |- |2339 || [[Gorje]] || [[Idrija]] |- |2340 || [[Labinje]] || [[Idrija]] |- |2341 || [[Dolenji Novaki]] || [[Idrija]] |- |2342 || [[Gorenji Novaki]] || [[Idrija]] |- |2343 || [[Planina]] || [[Idrija]] |- |2344 || [[Cerkno]] || [[Idrija]] |- |2345 || [[Zakriž]] || [[Idrija]] |- |2346 || [[Orehek]] || [[Idrija]] |- |2347 || [[Police]] || [[Idrija]] |- |2348 || [[Reka - Ravne]] || [[Idrija]] |- |2349 || [[Šebrelje]] || [[Idrija]] |- |2350 || [[Otalež]] || [[Idrija]] |- |2351 || [[Idrijske Krnice]] || [[Idrija]] |- |2352 || [[Spodnja Kanomlja]] || [[Idrija]] |- |2353 || [[Srednja Kanomlja]] || [[Idrija]] |- |2354 || [[Gorenja Kanomlja]] || [[Idrija]] |- |2355 || [[Vojsko]] || [[Idrija]] |- |2356 || [[Čekovnik]] || [[Idrija]] |- |2357 || [[Idrija - mesto ]] || [[Idrija]] |- |2358 || [[Spodnja Idrija]] || [[Idrija]] |- |2359 || [[Ledine]] || [[Idrija]] |- |2360 || [[Vrsnik I]] || [[Idrija]] |- |2361 || [[Dole]] || [[Idrija]] |- |2362 || [[Jelični Vrh]] || [[Idrija]] |- |2363 || [[Idrijski Log]] || [[Idrija]] |- |2364 || [[Godovič]] || [[Idrija]] |- |2365 || [[Črni Vrh]] || [[Idrija]] |- |2366 || [[Zadlog]] || [[Idrija]] |- |2367 || [[Kanji Dol]] || [[Idrija]] |- |2368 || [[Lome]] || [[Idrija]] |- |2369 || [[Javornik]] || [[Idrija]] |- |2370 || [[Dol-Otlica]] || [[Ajdovščina]] |- |2371 || [[Kovk]] || [[Ajdovščina]] |- |2372 || [[Križna Gora]] || [[Ajdovščina]] |- |2373 || [[Col]] || [[Ajdovščina]] |- |2374 || [[Vodice]] || [[Ajdovščina]] |- |2375 || [[Podkraj]] || [[Ajdovščina]] |- |2376 || [[Višnje]] || [[Ajdovščina]] |- |2377 || [[Sanabor]] || [[Ajdovščina]] |- |2378 || [[Vrhpolje]] || [[Ajdovščina]] |- |2379 || [[Budanje]] || [[Ajdovščina]] |- |2380 || [[Šturje]] || [[Ajdovščina]] |- |2381 || [[Lokavec]] || [[Ajdovščina]] |- |2382 || [[Stomaž]] || [[Ajdovščina]] |- |2383 || [[Vrtovin]] || [[Ajdovščina]] |- |2384 || [[Črniče]] || [[Ajdovščina]] |- |2385 || [[Gojače]] || [[Ajdovščina]] |- |2386 || [[Batuje]] || [[Ajdovščina]] |- |2387 || [[Selo]] || [[Ajdovščina]] |- |2388 || [[Kamnje]] || [[Ajdovščina]] |- |2389 || [[Skrilje]] || [[Ajdovščina]] |- |2390 || [[Dobravlje]] || [[Ajdovščina]] |- |2391 || [[Vipavski Križ]] || [[Ajdovščina]] |- |2392 || [[Ajdovščina]] || [[Ajdovščina]] |- |2393 || [[Ustje]] || [[Ajdovščina]] |- |2394 || [[Velike Žablje]] || [[Ajdovščina]] |- |2395 || [[Brje]] || [[Ajdovščina]] |- |2396 || [[Šmarje]] || [[Ajdovščina]] |- |2397 || [[Gaberje]] || [[Ajdovščina]] |- |2398 || [[Erzelj]] || [[Ajdovščina]] |- |2399 || [[Planina]] || [[Ajdovščina]] |- |2400 || [[Slap]] || [[Ajdovščina]] |- |2401 || [[Vipava]] || [[Ajdovščina]] |- |2402 || [[Lože]] || [[Ajdovščina]] |- |2403 || [[Goče]] || [[Ajdovščina]] |- |2404 || [[Podraga]] || [[Ajdovščina]] |- |2405 || [[Podnanos]] || [[Ajdovščina]] |- |2406 || [[Nanos]] || [[Ajdovščina]] |- |2407 || [[Lozice]] || [[Ajdovščina]] |- |2408 || [[Brestovica]] || [[Sežana]] |- |2409 || [[Ivanji Grad]] || [[Sežana]] |- |2410 || [[Sveto]] || [[Sežana]] |- |2411 || [[Škrbina]] || [[Sežana]] |- |2412 || [[Komen]] || [[Sežana]] |- |2413 || [[Mali Dol]] || [[Sežana]] |- |2414 || [[Tomačevica]] || [[Sežana]] |- |2415 || [[Kobjeglava]] || [[Sežana]] |- |2416 || [[Štanjel]] || [[Sežana]] |- |2417 || [[Hruševica]] || [[Sežana]] |- |2418 || [[Kobdilj]] || [[Sežana]] |- |2419 || [[Koboli]] || [[Sežana]] |- |2420 || [[Štjak]] || [[Sežana]] |- |2421 || [[Avber]] || [[Sežana]] |- |2422 || [[Kopriva]] || [[Sežana]] |- |2423 || [[Gabrovica]] || [[Sežana]] |- |2424 || [[Volčji Grad]] || [[Sežana]] |- |2425 || [[Gorjansko]] || [[Sežana]] |- |2426 || [[Brje]] || [[Sežana]] |- |2427 || [[Veliki Dol]] || [[Sežana]] |- |2428 || [[Salež]] || [[Sežana]] |- |2429 || [[Pliskovica]] || [[Sežana]] |- |2430 || [[Krajna vas]] || [[Sežana]] |- |2431 || [[Skopo]] || [[Sežana]] |- |2432 || [[Dutovlje]] || [[Sežana]] |- |2433 || [[Veliki Repen]] || [[Sežana]] |- |2434 || [[Voglje]] || [[Sežana]] |- |2435 || [[Križ]] || [[Sežana]] |- |2436 || [[Tomaj]] || [[Sežana]] |- |2437 || [[Utovlje]] || [[Sežana]] |- |2438 || [[Kazlje]] || [[Sežana]] |- |2439 || [[Griže]] || [[Sežana]] |- |2440 || [[Veliko Polje]] || [[Sežana]] |- |2441 || [[Dolenja vas]] || [[Sežana]] |- |2442 || [[Štorje]] || [[Sežana]] |- |2443 || [[Senadole]] || [[Sežana]] |- |2444 || [[Gabrče]] || [[Sežana]] |- |2445 || [[Potoče]] || [[Sežana]] |- |2446 || [[Laže]] || [[Sežana]] |- |2447 || [[Senožeče]] || [[Sežana]] |- |2448 || [[Gornje Vreme]] || [[Sežana]] |- |2449 || [[Vremski Britof]] || [[Sežana]] |- |2450 || [[Famlje]] || [[Sežana]] |- |2451 || [[Dolnje Ležeče]] || [[Sežana]] |- |2452 || [[Divača]] || [[Sežana]] |- |2453 || [[Povir]] || [[Sežana]] |- |2454 || [[Merče]] || [[Sežana]] |- |2455 || [[Sežana]] || [[Sežana]] |- |2456 || [[Trebče]] || [[Sežana]] |- |2457 || [[Gropada]] || [[Sežana]] |- |2458 || [[Bazovica]] || [[Sežana]] |- |2459 || [[Lokev]] || [[Sežana]] |- |2460 || [[Naklo]] || [[Sežana]] |- |2461 || [[Dane]] || [[Sežana]] |- |2462 || [[Podgrad]] || [[Sežana]] |- |2463 || [[Škoflje]] || [[Sežana]] |- |2464 || [[Barka]] || [[Sežana]] |- |2465 || [[Vareje]] || [[Sežana]] |- |2466 || [[Misliče]] || [[Sežana]] |- |2467 || [[Vatovlje]] || [[Sežana]] |- |2468 || [[Kozjane]] || [[Sežana]] |- |2469 || [[Dolenja Planina]] || [[Postojna]] |- |2470 || [[Gorenja Planina]] || [[Postojna]] |- |2471 || [[Kačja vas]] || [[Postojna]] |- |2472 || [[Strmica]] || [[Postojna]] |- |2473 || [[Studeno]] || [[Postojna]] |- |2474 || [[Bukovje]] || [[Postojna]] |- |2475 || [[Šmihel pod Nanosom]] || [[Postojna]] |- |2476 || [[Landol]] || [[Postojna]] |- |2477 || [[Zagon]] || [[Postojna]] |- |2478 || [[Hrašče]] || [[Postojna]] |- |2479 || [[Studenec]] || [[Postojna]] |- |2480 || [[Hrenovice]] || [[Postojna]] |- |2481 || [[Velika Brda]] || [[Postojna]] |- |2482 || [[Strane]] || [[Postojna]] |- |2483 || [[Razdrto]] || [[Postojna]] |- |2484 || [[Hruševje]] || [[Postojna]] |- |2485 || [[Rakulik]] || [[Postojna]] |- |2486 || [[Orehek]] || [[Postojna]] |- |2487 || [[Rakitnik]] || [[Postojna]] |- |2488 || [[Zalog]] || [[Postojna]] |- |2489 || [[Stara vas]] || [[Postojna]] |- |2490 || [[Postojna]] || [[Postojna]] |- |2491 || [[Matenja vas]] || [[Postojna]] |- |2492 || [[Slavina]] || [[Postojna]] |- |2493 || [[Volče]] || [[Postojna]] |- |2494 || [[Košana]] || [[Postojna]] |- |2495 || [[Suhorje]] || [[Postojna]] |- |2496 || [[Stara Sušica]] || [[Postojna]] |- |2497 || [[Nadanje Selo]] || [[Postojna]] |- |2498 || [[Narin]] || [[Postojna]] |- |2499 || [[Kal]] || [[Postojna]] |- |2500 || [[Selce]] || [[Postojna]] |- |2501 || [[Petelinje]] || [[Postojna]] |- |2502 || [[Radohova vas]] || [[Postojna]] |- |2503 || [[Parje]] || [[Postojna]] |- |2504 || [[Zagorje]] || [[Postojna]] |- |2505 || [[Jurišče]] || [[Postojna]] |- |2506 || [[Palčje]] || [[Postojna]] |- |2507 || [[Trnje]] || [[Postojna]] |- |2508 || [[Snežnik]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2509 || [[Bač]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2510 || [[Koritnice]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2511 || [[Knežak]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2512 || [[Šembije]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2513 || [[Podstenje]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2514 || [[Mereče]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2515 || [[Ratečevo Brdo]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2516 || [[Kilovče]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2517 || [[Prem]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2518 || [[Janeževo Brdo]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2519 || [[Ostrožno Brdo]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2520 || [[Prelože]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2521 || [[Čelje]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2522 || [[Smrje]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2523 || [[Topolc]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2524 || [[Trnovo]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2525 || [[Ilirska Bistrica]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2526 || [[Vrbovo]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2527 || [[Jasen]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2528 || [[Koseze]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2529 || [[Zarečica]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2530 || [[Dobropolje]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2531 || [[Zarečje]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2532 || [[Brce]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2533 || [[Zajelšje]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2534 || [[Tominje]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2535 || [[Harije]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2536 || [[Sabonje]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2537 || [[Pavlica]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2538 || [[Studena Gora]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2539 || [[Velika Bukovica]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2540 || [[Mala Bukovica]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2541 || [[Dolnji Zemon]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2542 || [[Gornji Zemon]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2543 || [[Jablanica]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2544 || [[Trpčane]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2545 || [[Podgraje]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2546 || [[Zabiče]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2547 || [[Sušak]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2548 || [[Novokračine]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2549 || [[Jelšane]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2550 || [[Dolenje]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2551 || [[Veliko Brdo]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2552 || [[Starod]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2553 || [[Gročana]] || [[Sežana]] |- |2554 || [[Rodik]] || [[Sežana]] |- |2555 || [[Draga]] || [[Sežana]] |- |2557 || [[Ocizla]] || [[Sežana]] |- |2558 || [[Prešnica]] || [[Sežana]] |- |2559 || [[Materija]] || [[Sežana]] |- |2560 || [[Hrpelje]] || [[Sežana]] |- |2561 || [[Brezovica]] || [[Sežana]] |- |2562 || [[Artviže]] || [[Sežana]] |- |2563 || [[Tatre]] || [[Sežana]] |- |2564 || [[Rjavče]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2565 || [[Pregarje]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2566 || [[Gaberk]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2567 || [[Huje]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2568 || [[Male Loče]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2569 || [[Javorje]] || [[Sežana]] |- |2570 || [[Ritomeče]] || [[Sežana]] |- |2571 || [[Kovčice]] || [[Sežana]] |- |2572 || [[Hotična]] || [[Sežana]] |- |2573 || [[Slivje]] || [[Sežana]] |- |2574 || [[Markovščina]] || [[Sežana]] |- |2575 || [[Gradišče]] || [[Sežana]] |- |2576 || [[Obrov]] || [[Sežana]] |- |2577 || [[Hrušica]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2578 || [[Podbeže]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2579 || [[Podgrad]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2580 || [[Račice]] || [[Ilirska Bistrica]] |- |2581 || [[Poljane]] || [[Sežana]] |- |2582 || [[Golac]] || [[Sežana]] |- |2583 || [[Podgorje]] || [[Koper]] |- |2584 || [[Zazid]] || [[Koper]] |- |2585 || [[Rakitovec]] || [[Koper]] |- |2589 || [[Plavje]] || [[Koper]] |- |2590 || [[Hribi]] || [[Koper]] |- |2592 || [[Jernej]] || [[Koper]] |- |2593 || [[Oltra]] || [[Koper]] |- |2594 || [[Ankaran]] || [[Koper]] |- |2595 || [[Škofije]] || [[Koper]] |- |2596 || [[Tinjan]] || [[Koper]] |- |2597 || [[Osp]] || [[Koper]] |- |2598 || [[Socerb]] || [[Koper]] |- |2599 || [[Črnotiče]] || [[Koper]] |- |2600 || [[Črni Kal]] || [[Koper]] |- |2601 || [[Gabrovica]] || [[Koper]] |- |2602 || [[Rožar]] || [[Koper]] |- |2603 || [[Dekani]] || [[Koper]] |- |2604 || [[Bertoki]] || [[Koper]] |- |2605 || [[Koper]] || [[Koper]] |- |2606 || [[Semedela]] || [[Koper]] |- |2607 || [[Gažon]] || [[Koper]] |- |2608 || [[Šmarje]] || [[Koper]] |- |2609 || [[Pomjan]] || [[Koper]] |- |2610 || [[Vanganel]] || [[Koper]] |- |2611 || [[Marezige]] || [[Koper]] |- |2612 || [[Sveti Anton]] || [[Koper]] |- |2613 || [[Truške]] || [[Koper]] |- |2614 || [[Kubed]] || [[Koper]] |- |2615 || [[Loka]] || [[Koper]] |- |2616 || [[Podpeč]] || [[Koper]] |- |2617 || [[Hrastovlje]] || [[Koper]] |- |2618 || [[Movraž]] || [[Koper]] |- |2619 || [[Sočerga]] || [[Koper]] |- |2620 || [[Pregara]] || [[Koper]] |- |2621 || [[Gradin]] || [[Koper]] |- |2622 || [[Topolovec]] || [[Koper]] |- |2623 || [[Boršt]] || [[Koper]] |- |2624 || [[Koštabona]] || [[Koper]] |- |2625 || [[Krkavče]] || [[Koper]] |- |2626 || [[Izola]] || [[Koper]] |- |2628 || [[Malija]] || [[Koper]] |- |2629 || [[Dvori nad Izolo]] || [[Koper]] |- |2630 || [[Piran]] || [[Koper]] |- |2631 || [[Portorož]] || [[Koper]] |- |2632 || [[Sečovlje]] || [[Koper]] |- |2633 || [[Raven]] || [[Koper]] |- |2634 || [[Nova vas]] || [[Koper]] |- |2635 || [[Rogaška Slatina]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |2636 || [[Bežigrad]] || [[Ljubljana]] |- |2637 || [[Prihodi]] || [[Jesenice]] |- |2638 || [[Podmežaklja]] || [[Jesenice]] |- |2639 || [[Zvodno]] || [[Celje]] |- |2640 || [[Hrastnik]] || [[Trbovlje]] |- |2641 || [[Zagorje]] || [[Trbovlje]] |- |2642 || [[Grosuplje]] || [[Grosuplje]] |- |2643 || [[Zasadi]] || [[Ljutomer]] |- |2644 || [[Višelnica Ii]] || [[Jesenice]] |- |2645 || [[Paka Ii]] || [[Slovenj Gradec]] |- |2646 || [[Srednji Dolič]] || [[Slovenj Gradec]] |- |2647 || [[Bezovje]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |2648 || [[Peračica]] || [[Radovljica]] |- |2649 || [[Izlake]] || [[Trbovlje]] |- |2650 || [[Debro]] || [[Laško]] |- |2651 || [[Požnica]] || [[Laško]] |- |2652 || [[Ogorevc]] || [[Celje]] |- |2653 || [[Pšata]] || [[Domžale]] |- |2654 || [[Gozd Reka]] || [[Litija]] |- |2655 || [[Račica]] || [[Litija]] |- |2656 || [[Ribče]] || [[Litija]] |- |2657 || [[Pečice]] || [[Litija]] |- |2658 || [[Osredek]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |2659 || [[Spodnje Selce]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |2660 || [[Spodnja Ponkvica]] || [[Šmarje pri Jelšah]] |- |2661 || [[Gaj]] || [[Slovenska Bistrica]] |- |2662 || [[Malkovec]] || [[Sevnica]] |- |2663 || [[Mravljevi]] || [[Nova Gorica]] |- |2664 || [[Spodnja Branica]] || [[Nova Gorica]] |- |2665 || [[Zgornji Dražen Vrh]] || [[Maribor]] |- |2666 || [[Selce]] || [[Maribor]] |- |2667 || [[Spodnji Vurmat]] || [[Maribor]] |- |2668 || [[Gojška Planina]] || [[Kamnik]] |- |2669 || [[Paški Kozjak]] || [[Velenje]] |- |2670 || [[Lažiše]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |2671 || [[Podpeč]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |2672 || [[Prapretno]] || [[Šentjur pri Celju]] |- |2673 || [[Spodnja Pohanca]] || [[Brežice]] |- |2674 || [[Žavcarjev Vrh]] || [[Maribor]] |- |2675 || [[Vranoviči]] || [[Črnomelj]] |- |2676 || [[Cerkvišče]] || [[Črnomelj]] |- |2677 || [[Prule]] || [[Ljubljana]] |- |2678 || [[Golovec]] || [[Ljubljana]] |- |2679 || [[Gradišče Ii]] || [[Ljubljana]] |- |2680 || [[Nove Jarše]] || [[Ljubljana]] |- |2681 || [[Brinje Ii]] || [[Ljubljana]] |- |2682 || [[Brdo]] || [[Ljubljana]] |- |2683 || [[Grič]] || [[Ljubljana]] |- |2684 || [[Drenik]] || [[Ljubljana]] |- |2685 || [[Šavna Peč]] || [[Trbovlje]] |- |2686 || [[Zavrate]] || [[Laško]] |- |2687 || [[Boben]] || [[Trbovlje]] |- |2688 || [[Studence]] || [[Trbovlje]] |- |2689 || [[Čebine]] || [[Trbovlje]] |- |2690 || [[Prapreče]] || [[Trbovlje]] |- |2691 || [[Rakitovec]] || [[Kamnik]] |- |2692 || [[Smrečje]] || [[Vrhnika]] |- |2693 || [[Log]] || [[Logatec]] |- |2695 || [[Planica]] || [[Kranj]] |- |2696 || [[Vojščica]] || [[Idrija]] |- |2697 || [[Kanalski Lom]] || [[Tolmin]] |- |2698 || [[Bukovski Vrh]] || [[Tolmin]] |- |2699 || [[Utre]] || [[Tolmin]] |- |2700 || [[Rakov Škocjan]] || [[Cerknica]] |- |2701 || [[Dolanci]] || [[Sežana]] |- |2702 || [[Kodreti]] || [[Sežana]] |- |2703 || [[Hrušica]] || [[Logatec]] |- |2704 || [[Jurjeva Dolina]] || [[Postojna]] |- |2705 || [[Leskova Dolina]] || [[Cerknica]] |- |2706 || [[Zelena Jama]] || [[Ljubljana]] |- |2707 || [[Bevško]] || [[Trbovlje]] |- |2708 || [[Rodež]] || [[Trbovlje]] |- |2709 || [[Javorje]] || [[Cerknica]] |- |2710 || [[Glažuta]] || [[Cerknica]] |- |2711 || [[Spodnji Vrhov Dol]] || [[Maribor]] |- |2712 || [[Dobrava]] || [[Maribor]] |- |2713 || [[Ob Železnici]] || [[Maribor]] |- |2714 || [[Vrhe II]] || [[Trbovlje]] |- |2715 || [[Cetore]] || [[Koper]] |- |2716 || [[Morje]] || [[Koper]] |- |} 9qrwxkdacjpld0khj3by1dwjlwf81vc 0 534964 6684756 6264638 2026-06-03T18:18:21Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684756 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Julijina brv |native_name = |native_name_lang = |image = File:Julijina brv, Novo mesto.jpg |alt = Julijina brv s Kapitljem v ozadju |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Julijina brv}}''' |other_name = |carries = Most za pešce in kolesarje |crosses = reka [[Krka]] |locale = [[Novo mesto]], [[Slovenija]] |owner = [[Mestna občina Novo mesto]] |maint = |id = |designer = [[Marjan Pipenbaher]], gradbeni inženir ([[Ponting|Ponting inženirski biro]] in Pipenbaher Consulting Engineers), Atelierarhitekti |engineering = |design = Montaža jeklene konstrukcije / beton na licu mesta |material = Ortotropna jeklena škatlasta konstrukcija |length = 114 m |width = |height = |mainspan = |spans = 2 × 57 m |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = CGP d. d. |fabricator = |begin = 2021 |complete = 2023 |cost = &nbsp;2.150.558 €<ref>{{navedi splet|url=https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=417900|title=Dosje javnega naročila, gradnje: Brv in kolesarska pot Loka - Kandija|publisher=Portal javnih naročil|date=4. oktober 2021|accessdate=27. februar 2023}}</ref> |inaugurated = |open = |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|45|48|07|N|15|9|55|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Julijina brv''', tudi '''brv Loka-Kandija''' je [[most]] za pešce in kolesarje v Novem mestu, ki prečka reko [[Krka|Krko]]. Na desnem bregu reke Krke je umeščena v [[Kandija|Kandiji]], tik pred izlivom [[Težka_voda_(potok)|Težke vode]], kjer je tudi manjši vstopni trg in na levem bregu preko dostopne klančine in stopnic na Župančičevo sprehajališče. Zasnovan je kot enovita poteza preko Krke, ki se opira na edino oporo sredi vodne struge in se s tem navezuje na zasnovo starega železniškega in novejšega [[Kandijski most|Kandijskega mostu]]. ==Osnovni podatki== Most je zasnovan kot kontinuirana okvirna konstrukcija preko dveh polj statičnih razponov 57 metrov. Njegova skupna dolžina do konca opornikov znaša 116,5 metra. Prekladno konstrukcijo sestavlja nizek jekleni škatlasti nosilec širine 4,3 metra in višine 1,5 metra. Na obeh koncih je škatlasti nosilec položen na krajna opornika, na sredini reke pa na hidrodinamično oblikovan steber. Na tem mestu se most razširi kot majhen trikotni trg s pogledom proti Kapitlju.<ref name=mikos>{{navedi revijo|author1=Malnar, Danilo|title=Fotoreportaža: gradnja brvi Loka-Kandija|journal=Gradbeni vestnik|volume=November 2022, letnik 71|pages=297–300}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> File:Brv Kandija, Novo mesto 1.jpg|Brv med gradnjo. junij 2022 File:Footbridge Loka-Kandija.jpg|Gradbišče brvi v februarju 2023 </gallery> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mostovi v Novem mestu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2023]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Brvi za pešce]] 1ilgxbuook5corfz7lawu24jcsy3fy9 0 538607 6684970 6280839 2026-06-04T07:51:36Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684970 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Konzolni most |native_name= |image= Pierre Pflimlin UC AdjAndCrop.jpg |caption= Most Pierre Pflimlin je uravnotežena konzola iz betona, prikazana tukaj med gradnjo |official_name= |also_known_as= = |sibling_names=None |descendent names= [[nihajni most]] |ancestor names=[[gredni most]], [[paličje]] |carries=pešci, osebni avtomobili, tovornjaki, vlaki |span range=srednje |material=[[železo]], [[jeklo]], [[prednapeti beton]] |movable=ne |design= srednje |falsework= ne }} '''Konzolni most''' je [[most]], zgrajen s konstrukcijami, ki štrlijo vodoravno v prostor in so podprte samo na enem koncu (imenovane konzole). Za majhne brvi so lahko konzole preprosti tramovi; vendar pa veliki konzolni mostovi, ki so zasnovani za cestni ali železniški promet, uporabljajo [[paličje|nosilce]], zgrajene iz konstrukcijskega jekla ali škatlaste nosilce, zgrajene iz prednapetega betona. Konzolni most z jeklenimi nosilci je bil velik inženirski preboj, ko so ga prvič uvedli v prakso, saj se lahko razteza na razdaljah več kot 460 m in ga je mogoče lažje zgraditi na težkih križanjih, saj uporablja le malo ali nič opažev. == Izvor == [[File:Tibetan log bridge.JPG|thumb|left|Prvotni slog konzolnega mostu]] Gradbeni inženirji v 19. stoletju so razumeli, da bi most, ki je neprekinjen čez več nosilcev, porazdelil obremenitve med njimi. To bi povzročilo manjše napetosti v nosilcu ali paličju in pomenilo, da bi lahko zgradili daljše razpone.<ref name="dubois">{{navedi knjigo | last = DuBois | first = Augustus Jay | title = The Mechanics of Engineering| url = https://books.google.com/books?id=b-YeAAAAMAAJ| access-date = 2008-08-10 | year = 1902 | publisher = John Wiley & Sons | location = New York}}</ref>{{rp|57, 190}} Več inženirjev iz 19. stoletja je patentiralo kontinuirne mostove s členki na sredini razpona.<ref name="bender">{{cite journal | first = C. | last = Bender | year = 1890 | title = Discussion on ''Cantilever Bridges'' by C.F. Findlay| journal = Transactions of the Canadian Society of Civil Engineers| volume = 3| url = https://books.google.com/books?id=3RIOAAAAYAAJ| access-date = 2008-08-10 | publisher = Canadian Society of Civil Engineers. }}</ref>{{rp|75,79}} Uporaba členka v sistemu z več razponi je predstavljala prednosti statično določenega sistema <ref name="delony">{{navedi splet|url=http://www.icomos.org/studies/bridges.htm |title=Context for World Heritage Bridges |last=DeLony |first=Eric |author-link=|year=1996 |access-date=2008-08-10 |work=World Heritage Sites |publisher=International Council on Monuments and Sites |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20050221084235/http://www.icomos.org/studies/bridges.htm |archive-date=2005-02-21 }}</ref> in mostu, ki je lahko prenesel različno posedanje temeljev  Inženirji so lahko lažje izračunali sile in napetosti s členkom v nosilcu. [[Heinrich Gerber]] je bil eden od inženirjev, ki je pridobil patent za členkast nosilec (1866) in je priznan kot prvi, ki ga je zgradil. Most Hassfurt čez reko [[Majna|Majno]] v [[Nemčija|Nemčiji]] s srednjim razponom 38 metrov je bil dokončan leta 1867 in je priznan kot prvi moderni konzolni most. [[File:Cantilever bridge human model.jpg|thumb|250px|Človeški prikaz načela]] High Bridge v Kentuckyju C. Shalerja Smitha (1877), Niagarski konzolni most Charlesa Conrada Schneiderja (1883) in most Poughkeepsie Johna Francisa O'Rourka in Pomeroya P. Dickinsona (1889) so bile pomembne zgodnje uporabe konzolne izvedbe.  Most čez reko Kentucky je prečkal sotesko, ki je bila globoka 84 metrov in je v celoti izkoristil dejstvo, da za glavni razpon konzolnega mostu ni potrebna začasna podpora. Najbolj znan zgodnji konzolni most je [[most čez zaliv Forth]]. Ta most je devetindvajset let držal rekord za najdaljši razpon na svetu, dokler ga ni presegel [[Quebeški most]]. Benjamin Baker je na fotografiji na levi ponazoril strukturna načela visečega razpona. Viseči razpon, kjer sedi Kaichi Watanabe, je viden v sredini. Potreba po upiranju stiskanju spodnje tetive je vidna pri uporabi lesenih drogov, medtem ko je napetost zgornje tetive prikazana z iztegnjenimi rokami. Delovanje zunanjih temeljev kot sider za konzolo je vidno pri postavitvi protiuteži. == Funkcija == {{quote| Konzolni most.—konstrukcija, katere vsaj en del deluje kot sidrišče za vzdrževanje drugega dela, ki sega čez podporni steber. |Bridge Engineering<ref name="waddell">{{navedi knjigo | last = Waddell | first = J. A. L. | author-link = | title = Bridge Engineering - Volume 2 | url = https://archive.org/details/bridgeengineeri01waddgoog | access-date = 2008-08-19 | year = 1916 | publisher = John Wiley & Sons, Inc. | location = New York | pages = [https://archive.org/details/bridgeengineeri01waddgoog/page/n865 1917]}}</ref>}} Preprost konzolni razpon je sestavljen iz dveh konzolnih krakov, ki segata od nasprotnih strani ovire, ki jo je treba prečkati, in se srečata v središču. V običajni različici, visečem razponu, se konzolna kraka ne stikata v sredini; namesto tega podpirata osrednji nosilni most, ki sloni na koncih konzolnih ročic. Viseči razpon je lahko zgrajen izven gradbišča in dvignjen na svoje mesto ali izdelan na mestu z uporabo posebnih potovalnih opor. [[File:CooperRiverBridge.svg|500px|thumb|center|Skica delov ''Memorial Bridge'' Johna P. Gracea ]] Pogost način za izdelavo jeklenih nosilcev in prednapetih betonskih konzolnih razponov je, da se vsaka konzolna roka uravnoteži z drugo konzolno roko, ki štrli v nasprotni smeri in tvori uravnoteženo konzolo; ko se pritrdita na trdno podlago, se protiutežne roke imenujejo sidrne roke. Tako so v mostu, zgrajenem na dveh temeljnih stebrih, štirje konzolni kraki: dva, ki segata čez oviro, in dva sidrna kraka, ki segata stran od ovire. Zaradi potrebe po večji trdnosti pri uravnoteženih konzolnih nosilcih ima zgornja konstrukcija mostu pogosto obliko stolpov nad temeljnimi stebri. [[Most Commodore Barry]] je primer te vrste konzolnega mostu. Konzole iz jeklenih nosilcev podpirajo obremenitve z napetostjo zgornjih elementov in stiskanjem spodnjih. Običajno struktura porazdeli napetost prek sidrnih ročic na najbolj oddaljene nosilce, medtem ko se stiskanje prenese na temelje pod osrednjimi stolpi. Številni nosilni konzolni mostovi uporabljajo zatične spoje in so zato statično določeni brez elementov, ki prenašajo mešane obremenitve. Uravnoteženi konzolni mostovi iz prednapetega betona so pogosto zgrajeni s segmentno konstrukcijo. == Metoda gradnje == Nekateri jekleni ločni mostovi (kot je Navajo Bridge) so zgrajeni s čistimi konzolnimi razponi na vsaki strani, brez opornikov spodaj in začasnih podpornih stolpov in kablov zgoraj. Ti se nato združijo z zatičem, običajno po tem, ko se spojna točka prisili narazen, in ko se dvigalke odstranijo in se doda mostna kritina, most postane ločni most. Takšna konstrukcija brez podpore je mogoča le, če je na voljo ustrezna skala za podporo napetosti v zgornji tetivi razpona med gradnjo, pri čemer je ta metoda običajno omejena na premostitev ozkih kanjonov. [[File:SFOBB-OldEastSpanDismantleCropped.png|500px|thumb|center| Stari vzhodni razpon [[Most San Francisco – Oakland Bay|mostu San Francisco–Oakland Bay]], na sliki avgusta 2014, je dekonstruiran v vrstnem redu, ki je skoraj enak vrstnemu redu njegove konstrukcije. Med gradnjo mostu so pod vsako sidrno roko uporabili podobne začasne podpore.]] == Seznam po dolžini == Najdaljši konzolni mostovi na svetu (po najdaljšem razponu):<ref name="NSBA-longbridge">{{navedi knjigo |url=http://www.aisc.org/Content/ContentGroups/Documents/NSBA5/20_NSBA_LongestSpans.PDF |title=National Steel Bridge Alliance: World's Longest Bridge Spans |last=Durkee |first=Jackson |publisher=American Institute of Steel Construction, Inc |date=1999-05-24 |access-date=2007-11-03 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20020601114245/http://www.aisc.org/Content/ContentGroups/Documents/NSBA5/20_NSBA_LongestSpans.PDF |archive-date=2002-06-01 }}</ref> # [[Quebeški most]] (Quebec, Kanada, 1919) 549 m # [[Most čez zaliv Forth]] (Firth of Forth, Škotska, 1890) 521 m # Most Minato (Osaka, Japonska, 1973) 510 m # [[Most Commodore Barry]] (Chester, Pennsylvania, ZDA, 1974) 501 m # Crescent City Connection (dvojna razpona) (New Orleans, Louisiana, ZDA, 1958 in 1988) 480 m # [[Most Howrah]] (Kalkuta, Zahodna Bengalija, Indija, 1943) 457 m # Most Gramercy (Gramercy, Louisiana, ZDA, 1995) 445 m # [[Most Tokijska vrata]] (Tokio, Japonska, 2012) 440 m # Most J. C. Van Horne (Campbellton, New Brunswick & Pointe-à-la-Croix, Quebec, Kanada, 1961) 380 m # Most Horaca Wilkinsona (Baton Rouge, Louisiana, ZDA, 1968) 376 m # Most Tappan Zee (South Nyack, New York & Tarrytown, New York, ZDA, 1955–2017) 369 m # Most Lewisa in Clarka (Longview, Washington & Rainier, Oregon, ZDA, 1930) 366 m == Primeri == <gallery mode="packed"> File:Quebec bridge pont de quebec.jpg| Most Quebec ima splošno zgradbo, prikazano zgoraj. File:VejleFjordBridge.jpg| Most Vejle Fjord je betonski most, zgrajen po metodi uravnotežene konzole. File:SFOakBrEastPartVEast.jpg| Nekdanji vzhodni razpon mostu San Francisco–Oakland Bay File:Howrah Bridge, Kolkata.jpg| Most Howrah, Kalkuta File:ForthBridgeEdinburgh.jpg| [[Most čez zaliv Forth]] s tremi dvojnimi konzolami. File:North Span Bluewater Bridge (Port Huron Mich).jpg| Prvotni razpon Blue Water Bridge iz leta 1938 File:Pulaski Skyway full view.jpg|Pulaski Skyway File:Vrengenbrua.jpg|Vrengen Bridge, betonski most.. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Cantilever bridges}} *[http://demonstrations.wolfram.com/CantileverBridge/ "Cantilever Bridge"] by Sándor Kabai, The Wolfram Demonstrations Project, 2007. *''Biggest of Finished Girders Go Traveling: six giants of 70 tons gave engineers a hard nut to crack'', Popular Science monthly, February 1919, page 79, Scanned by Google Books: https://books.google.com/books?id=7igDAAAAMBAJ&pg=PA79 *[https://en.wikisource.org/wiki/The_New_Student%27s_Reference_Work/Bridge,_Cantilever "Bridge, Cantilever" The New Student's Reference Work 1914.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Konzolni mostovi|*]] rxydyzy5qdccqo0q07ll9fzsmrciyog 0 545747 6684883 6631905 2026-06-04T03:15:37Z Octopus 13285 /* Poskusni seznam */ urejanje 6684883 wikitext text/x-wiki {{location map+ |Kirgizistan|float=right |width=350 |caption=Lokacije krajev Unescove svetovne dediščine v Kirgizistanu. Modre točke predstavljajo mesta na [[svilna pot|svilni poti]]. Zelene točke so mesta v Zahodnem Tjanšanu.|alt=A map of Kyrgyzstan showing the locations of World Heritage Sites. |places= {{location map~ |Kirgizistan|lat=40.531111 |long=72.782778|label=[[Sulejmanovi sveti gori]]|position=right}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=42.805222 |long=75.199889|label=[[Suyab]]|position=right|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=42.746944 |long=75.248611|label=[[Balasagun]]|position=bottom|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=42.915611 |long=75.008306|label=[[Navekat]]|position=top|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=41.9 |long=71.95|label=[[Naravni rezervat Sary-Chelek|Sary-Chelek]]|position=top|mark=Green pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=41.6 |long=70.483333|label=[[Naravni rezervat Besh-Aral|Besh-Aral]]|position=top|mark=Green pog.svg}} {{location map~ |Kirgizistan|lat=41.564547 |long=72.033499|label=Padysha-Ata|position=bottom|mark=Green pog.svg}} }} Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ([[UNESCO]]) razglaša območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih nominirale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/convention/|title=UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=25. oktobra 2015}}</ref> Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine stavb in območja (vključno z arheološkimi najdišči). Naravna dediščina sestavljajo naravne značilnosti (fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravnih lepot.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> Kirgizistan je konvencijo ratificiral 3. julija 1995.<ref name="Kyrgyzstan">{{Cite web|title=Kyrgyzstan|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/kg|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=21 January 2023|archive-date=8 December 2005|archive-url=https://web.archive.org/web/20051208200112/https://whc.unesco.org/en/statesparties/kg|url-status=live}}</ref> Kirgizistan ima na seznamu tri območja. Prvo območje, Sulejmanova gora, je bilo na seznamu uvrščeno leta 2009. Koridorji svilne poti so bili na seznamu uvrščeni leta 2014, najnovejše območje, Zahodni Tjanšan, pa leta 2016. Sulejmanova gora in svilna pot sta kulturni znamenitosti, medtem ko je Zahodni Tjanšan naravno območje. Območje svilne poti si delita Kitajska in Kazahstan, Zahodni Tjanšan pa Kazahstan in Uzbekistan. Poleg tega ima Kirgizistan na začasnem seznamu tri območja.<ref name="Kyrgyzstan"/> == Območja svetovne dediščine == UNESCO uvršča območja pod deset meril; vsako vnos mora izpolnjevati vsaj eno od meril. Merila od i do vi so kulturna, merila od vii do x pa naravna.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/criteria/|title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=17 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/|archive-date=12 June 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> {{Legend|#D0E7FF|* Nadnacionalna dediščina|outline=silver}} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|World Heritage Sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| UNESCO kriterij ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row"|[[Sulejmanova gora|sveta gora Sulaiman-Too]] | [[File:Osh 03-2016 img02 Sulayman Mountain.jpg|150px|alt=A mountain above a forest, a museum building at the side of the mountain]] | Oš | 2009 | 1230rev; ii, vi (kulturno) | Sulejmanova gora nad [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], na pomembnem križišču svilne poti, je bila v predislamskem in islamskem obdobju čaščena kot sveta gora. Na pobočjih je veliko kultnih krajev, vključno z jamami s [[petroglif]]i, ki prikazujejo ljudi, živali in geometrijske vzorce. Na voljo sta tudi dve mošeji iz 16. stoletja.<ref>{{cite web| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Sulaiman-Too Sacred Mountain| url=https://whc.unesco.org/en/list/1103/| access-date=16 October 2021| archive-date=16 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211016083954/https://whc.unesco.org/en/list/1103/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" |[[Svilna pot v gorovju Tjanšan]]* | [[File:Burana tower 2009.jpg|150px|alt=A brick minaret with missing top]] | Chüy | 2014 | 1442; ii, iii, v, vi (kulturno) | [[Svilna pot]] je starodavna mreža trgovskih poti, ki se je začela oblikovati v 2. stoletju pred našim štetjem in je ostala aktivna do 16. stoletja. Poti so povezovale družbe Azije, podceline, Srednje Azije, Zahodne Azije in Bližnjega vzhoda. Poleg izmenjave blaga so prispevale tudi k širjenju tehnologij, ideologij in religij, vključno z [[budizem|budizmom]], [[nestorijanstvo|nestorijanskim krščanstvom]], [[manihejstvo]]m, [[zaratustrstvo]]m in zgodnjim [[islam]]om. Ob poteh je bilo zgrajenih več mest in podporne infrastrukture. To območje svetovne dediščine pokriva koridorje od Čangana/Luodžanga, prestolnic Kitajske dinastije Han in Tang, do regije Džetisu v Srednji Aziji in si jo delita s Kitajsko in Kazahstanom. Na seznamu so tri nepremičnine v Kirgizistanu, na sliki je [[Buranski stolp]] v [[Balasagun]]u.<ref>{{cite web| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor| url=https://whc.unesco.org/en/list/1442/| access-date=16 October 2021| archive-date=13 February 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20210213111915/http://whc.unesco.org/en/list/1442/| url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;" |[[Tjanšan|Zahodni Tjanšan]]* | [[File:Sary Chelek Nature Reserve.jpg|150px|alt=Mountain scenery with a lake]] | Jalal-Abad | 2016 | 1490; x (naravno) | Območje, ki si ga delita s Kazahstanom in Uzbekistanom, pokriva zahodni del gorovja [[Tjanšan]]. Bogato je z biotsko raznovrstnostjo, s tega območja pa izvirajo tudi številni gojeni sadni pridelki. Gorski vrhovi segajo nad 4500 m. V Kirgizistanu so na seznamu štirih območja, na sliki je [[Naravni rezervat Sari-Čelek]].<ref>{{cite web| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Western Tien-Shan| url=https://whc.unesco.org/en/list/1490/| access-date=16 October 2021| archive-date=20 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211020164059/http://whc.unesco.org/en/list/1490| url-status=live}}</ref> |- |} == Poskusni seznam == Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam poskusnih območij, ki jih lahko upoštevajo za nominacijo. Nominacije za Seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje že prej uvrščeno na poskusni seznam.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=7 October 2010 |archive-date=1 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160401104537/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}</ref> Kyrgyzstan has three properties on its tentative list.<ref name="Kyrgyzstan"/> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Tentative sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (provinca) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| UNESCO kriterij ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row"| Petroglifi [[Sajmaluu-Taš]] | [[File:Saimaluu Tash.jpg|150px|alt=Stones with petroglyphs]] | Jalal-Abad | 2001 | iii, iv, vi (naravno) | Najdišče [[petroglif]]ov je visoko v Ferganskem gorovju. Do sedaj so našli več kot deset tisoč kamnov s petroglifi, kar ga uvršča med najbogatejša najdišča skalne umetnosti na svetu. Najstarejši so nastali v 3. tisočletju pred našim štetjem. Sajmalu-Taš je bil vsaj do srednjega veka uporabljen kot sveto mesto. Petroglifi nam ponujajo vpogled v življenje in duhovne prakse ljudi Srednje Azije.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1512/ |title=Saimaly-Tash Petroglyphs |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=29 January 2023 |archive-date=24 February 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070224221231/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1512/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row"| Najdišča svilne poti v Kirgizistanu | [[File:Uzgen Mausoleum.jpg|150px|alt=A brick mausoleum in Central Asian style]] | več lokacij | 2001 | ii, iii, iv, v, vi (naravno) | Ta nominacija zajema šest znamenitosti, povezanih s koridorji svilne poti v Kirgizistanu. Najdišča v dolini Čuj so že uvrščena na seznam svetovne dediščine. Uporabljena sta bila dva glavna koridorja. Pot skozi Fergansko dolino je bila uporabljena v času dinastije Han in je o njej pisal Džang Čjan že v 2. stoletju pr. n. št. Pot čez prelaz Bedel in vzdolž južne obale jezera [[Isik Kul]] je postala priljubljena v zgodnjem srednjem veku zaradi nemirov v Fergani. Na sliki je mavzolej v [[Uzgen]]u iz 11. in 12. stoletja.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5518/ |title=Silk Roads Sites in Kyrgyzstan |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=29 January 2023 |archive-date=3 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603075054/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5518/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Svilna pot: koridor Fergana-Sir Darja | |več lokacij |2025 |ii, iii, v |To nominacijo si delijo Kazahstan, Tadžikistan in Uzbekistan.<ref>{{Cite web |date=28 January 2025 |title=Silk Roads: Fergana-Syr Darya Corridor |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6793/ |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> |- |} == Sklici == {{sklici}} {{Seznami krajev Unescove svetovne dediščine v Aziji}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:World Heritage Sites in Kyrgyzstan}} [[Kategorija:Kirgizistan]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah]] k4g3wq0zbvbsnurxe19vh5yckqan13f 0 552336 6685060 6682554 2026-06-04T11:26:22Z Norbert Monahan 261088 /* Zunanje povezave */ 6685060 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkar|name=Jordan Clarkson|image=Cleveland Cavaliers vs. Brooklyn Nets (47112577701).jpg|caption=Clarkson igra za moštvo [[Cleveland Cavaliers]] (2019)|image_size=|number=00|team=Utah Jazz|position=[[Branilec (košarka)]] / [[Organizator (košarka)]]|league=[[National Basketball Association|NBA]]|nationality=filipinsko-ameriška|weight_lb=194|high_school=[[Karen Wagner High School|Karen J. Wagner]] ([[San Antonio, Teksas]])|college=* [[Tulsa Golden Hurricane men's basketball|Tulsa]] (2010–2012) * [[Missouri Tigers men's basketball|Missouri]] (2013–2014)|draft_year=2014|draft_round=2|draft_pick=46|draft_team=[[Washington Wizards]]|career_start=2014|career_end=|highlights=* [[NBA Sixth Man of the Year Award|NBA Sixth Man of the Year]] ({{nbay|2020|end}}) * [[NBA All-Rookie First Team]] ({{nbay|2014|end}}) * Second-team All-[[Southeastern Conference|SEC]] (2014) * First-team All-[[Conference USA|C-USA]] (2012) * C-USA All-Freshman Team (2011)|medal_templates=|bbr=clarkjo01}}{{Grob prevod|angleščina|datum=november 2023}} '''Jordan Taylor Clarkson''', [[Filipinci|filipinsko]]-[[Američani|ameriški]]<ref name="Citizenship Citation PH Passport Proof">{{Navedi splet|url=http://www.philstar.com/sports/2015/08/25/1492076/look-jordan-clarkson-ph-passport|title=Jordan Clarkson PH passport|website=Philippine Star|accessdate=August 31, 2015}}</ref><ref name="Citizenship Citation A">{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|website=CNN Philippines|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Citizenship Citation C">{{Navedi splet|url=https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|title=NBA's Jordan Clarkson could visit during Jones Cup|website=China Post|date=August 28, 2015|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170429/https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|url-status=dead}}</ref> [[Košarka|košarkar]], * [[7. junij]] [[1992]], [[Tampa, Florida]], [[Združene države Amerike]]. Poklicno igra za Utah Jazz v [[NBA|Nacionalne košarkarske zveze]] (NBA). Pred igranjem za Jazz je Clarkson igral dve sezoni univerzitetne košarke za Tulso, nato pa prestopil v Missouri, kjer si je prislužil čast za drugo moštvo na vseh konferencah v jugovzhodni konferenci (SEC). Leta 2014 je opustil zadnji letnik na kolidžu, da bi se prijavil na nabor NBA, kjer so ga Washington Wizards izbrali v drugem krogu z 46. mestom, nato pa ga takoj zamenjali za [[Los Angeles Lakers]]. Clarkson je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. Leta 2018 je bil zamenjan za Cavaliers, decembra 2019 pa za Jazz. Dne 24. marca 2015 je skupaj z Jeremyjem Linom postal prvi azijsko-ameriški začetni igralec v zgodovini lige NBA. Leta 2021 je bil Clarkson razglašen za šestega igralca leta v ligi NBA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nba.com/cavaliers/photogallery/clarkson-facts-stats|title=10 Facts and Stats About Jordan Clarkson|website=NBA|date=February 8, 2018}}</ref> == Zgodnje življenje in srednješolska kariera == Clarkson se je rodil v Tampi na Floridi Afroameričanu Miku Clarksonu in filipinski Američanki Annette Tullao Davis. Davisova mati, Marcelina Tullao Kingsolver, je bila iz Bacolorja, Pampanga, Filipini.<ref>{{Navedi novice|first=Sam|last=Laird|title=Lakers start first Asian-American backcourt in NBA history|date=March 26, 2015|work=Mashable|url=https://mashable.com/2015/03/25/lakers-start-first-asian-american-backcourt-in-nba-history/|accessdate=January 18, 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|title=Jordan Clarkson's biggest fan? His Lola Marcelina|last=Corp|first=ABS-CBN|website=ABS-CBN SPORTS|language=en|accessdate=October 21, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191021200828/https://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|archivedate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://sports.inquirer.net/317553/clarksons-dream-deferred-no|title=Clarkson's dream deferred no more|last=Della|first=Percy D.|website=sports.inquirer.net|date=August 31, 2018|language=en|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Oba njegova starša sta služila v [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|vojaškem letalstvu Združenih držav]] in sta se ločila, ko je bil Clarkson mlad, Clarksonov oče pa se je kasneje ponovno poročil z Janie Clarkson.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/sports/lakers/la-sp-lakers-jordan-clarkson-20150104-story.html|title=Father's diagnosis affected Jordan Clarkson on the court|date=January 4, 2015|website=Los Angeles Times|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.dailynews.com/sports/20150331/lakers-rookie-jordan-clarkson-finds-inspiration-from-his-father-coach-friend-cancer-survivor|title=Lakers' rookie Jordan Clarkson finds inspiration from his father – coach, friend, cancer survivor|date=April 1, 2015|website=Daily News|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Pri šestih letih se je preselil v [[San Antonio, Teksas|San Antonio v Teksasu]].<ref>{{Navedi novice|last=Flores|first=David|title=Wagner grad Clarkson makes first NBA start in Lakers' loss to Spurs|date=January 24, 2015|work=Kens5.com|url=http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150810153714/http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archivedate=August 10, 2015}}</ref> Obiskoval je srednjo šolo Karen Wagner v San Antoniu. Kot dijak drugega letnika je dosegal povprečno 10 točk na tekmo in mu je bila podeljena častna omemba v vseh distriktih. Kot mladenič je povprečno dosegal 20 točk, izvedel šest skokov in naredil štiri podaje na tekmo, kar je pripomoglo k postavitvi rekorda njegove ekipe na 32–8 ter doseganju državnega polfinala v razredu 5A.<ref name="bio">{{Navedi splet|url=http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|title=Jordan Clarkson Bio|website=MUTigers.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|archivedate=June 12, 2015}}</ref> Na dan 11. novembra 2009 je Clarkson podpisal nacionalno pismo o nameri za sodelovanje v univerzitetni košarkarski ekipi na Univerzi v Tulsu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|title=Tulsa Basketball Signs Three Prep Seniors|website=TulsaHurricane.com|date=November 11, 2009|accessdate=July 8, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714190149/http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|archivedate=July 14, 2014}}</ref> Že starejši je v povprečju dosegel 18,9 točke, 6,1 skoka, 3,4 asistence in 2,1 ukradene žoge, kar je pripomoglo k zgodovinskemu dosežku njegove ekipe s rekordom 38–2, a so na koncu izpadli v polfinalu državnega prvenstva. Poleg tega je bil imenovan za igralca leta na srednji šoli San Antonio. == Fakultetna kariera == === Tulsa === V njegovi novi sezoni v Tulsi je bil Clarkson v letu 2011 imenovan v ekipo za vse novince konference ZDA, potem ko je bil štirikrat imenovan za novinca tedna v letih 2010–11. Na 27 tekmah, kjer je začel devetkrat, je povprečno dosegal 11,5 točke, 2,1 skoka in 1,9 podaje v 24,9 minutah na tekmo.<ref name="stats">{{Navedi splet|url=https://www.sports-reference.com/cbb/players/jordan-clarkson-1.html|title=Jordan Clarkson Stats|website=Sports-Reference.com|accessdate=July 8, 2014}}</ref> V njegovi drugi sezoni je bil imenovan v prvo ekipo All-Conference USA in ekipo NABC All-District 11. Na 31 tekmah (vse začetne postave) je v povprečju dosegal 16,5 točke, 3,9 skoka in 2,5 podaje v 33,9 minutah na tekmo. === Missouri === [[Slika:Jordan_Clarkson_with_Missouri_in_2014.jpg|desno|sličica| Clarkson z Missouri leta 2014]] Maja 2012 je Clarkson prestopil v Missouri<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cbssports.com/collegebasketball/eye-on-college-basketball/18984674/tulsa-transfer-jordan-clarkson-headed-to-missouri|title=Tulsa transfer Jordan Clarkson headed to Missouri|website=CBSSports.com|date=May 7, 2012|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in nato prekinil sezono 2012–13 zaradi pravil o prestopih NCAA. V mladinski sezoni z rdečim dresom je bil leta 2014 imenovan v drugo ekipo All-SEC. Januarja 2014 je bil prav tako uvrščen na seznam najboljših 25 igralcev za nagrado Wooden Award Midseason in prejel tri nagrade za igralca tedna jugovzhodne konference. Na 35 tekmah (vse starte) je povprečno dosegal 17,5 točk, 3,8 skoka, 3,4 podaje in 1,1 ukradene žoge v 35,1 minutah na tekmo. Na dan 31. marca 2014 se je Clarkson prijavil za sodelovanje v naboru NBA, s tem pa je opustil svoje zadnje leto študija.<ref>{{Navedi splet|url=http://espn.go.com/nba/draft2014/story/_/id/10701976/missouri-tigers-jordan-clarkson-nba-draft|title=Jordan Clarkson chooses NBA draft|publisher=ESPN|date=March 31, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> == Poklicna kariera == === Los Angeles Lakers (2014–2018) === [[Slika:Jordan_Clarkson_vs_Otto_Porter.jpg|levo|sličica|240x240_pik| Clarkson dribla proti Ottu Porterju leta 2015.]] Dne 26. junija 2014 je bil Clarkson izbran kot 46. na naboru lige NBA 2014 s strani Washington Wizards. Nato je bil na noči nabora zamenjan za denarno nadomestilo v [[Los Angeles Lakers]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140626_clarkson_draftrights|title=Lakers Acquire Draft Rights to Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=June 26, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140707clarkson_introduced|title=Lakers Introduce Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=July 7, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in se pridružil ekipi za poletno ligo NBA 2014.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140701summer_invitees|title=Lakers Announce 2014 Summer League Invitees and Schedule|website=NBA.com|date=July 1, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> Dne 25. avgusta 2014 je podpisal pogodbo z Lakersi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140825jordanclarkson_signed|title=Lakers Sign Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=August 25, 2014|accessdate=August 25, 2014}}</ref> Med svojo prvo sezono je prejel več nalog za razvojno ekipo Los Angeles D-Fenders v ligi NBA,<ref>{{Navedi splet|url=http://dleague.nba.com/news/assignments/|title=2014–15 NBA Assignments|website=NBA.com|accessdate=December 6, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906020056/http://dleague.nba.com/news/assignments/|archivedate=September 6, 2015}}</ref> in večino prve polovice sezone ni igral za Lakers. Kljub temu je na koncu za Lakerse odigral 38 iger, večinoma kot [[Organizator (košarka)|čuvaj točk]], in kot začetnik v povprečju dosegal 15,8 točke, 5,0 podaje in 4,2 skoka.<ref name="pincus_05182015">{{Navedi novice|last=Pincus|first=Eric|title=Jordan Clarkson named to NBA all-rookie first team|date=May 18, 2015|work=Los Angeles Times|url=http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521035744/http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archivedate=May 21, 2015}}</ref> Dne 24. marca 2015 je dosegel najboljšo igro sezone s 30 točkami in 7 podajami ob porazu proti Oklahoma City Thunder.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|title=Lakers at Thunder|website=[[NBA]]|accessdate=March 25, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160113032356/http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|archivedate=January 13, 2016}}</ref> Začela sta skupaj z Jeremyjem Linom in postala prva azijsko-ameriška začetnica v zadnjem polju v zgodovini lige.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SRBU74b6ZAE|title=Lin and Clarkson Become NBA's First Asian-American Starting Backcourt|last=NBA|date=March 25, 2015}}</ref> Dne 30. marca in 1. aprila je Clarkson zabeležil zaporedne dvojne dvojčke. Za sezono je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. V predhodnih 30 letih so bili samo štirje drugi izbori drugega kroga, ki so bili imenovani v prvo ekipo.<ref>{{Navedi novice|last=Walentik|first=Steve|title=Clarkson named to NBA All-Rookie first team|date=May 18, 2015|work=Columbia Daily Tribune|url=https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171107113815/https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archivedate=November 7, 2017}}</ref> Clarkson je, potem ko se je pridružil Lakersom, zaradi svoje filipinske dediščine in obstoječe baze oboževalcev ekipe NBA v državi pridobil ogromno privržencev na Filipinih.<ref>{{Navedi novice|last=Cacciola|first=Scott|title=In the Philippines, Everyone Knows Jordan Clarkson's Name|url=https://www.nytimes.com/2021/04/05/sports/nba-jazz-jordan-clarkson-philippines.html|accessdate=April 5, 2021|work=The New York Times|date=April 5, 2021}}</ref> Na dan 3. novembra 2015 je Clarkson dosegel rekordnih 30 točk v svoji karieri, čeprav je bil poražen proti [[Denver Nuggets]] s 120–109.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|title=Faried leads Nuggets' surge past winless Lakers, 120-109|website=[[NBA]]|accessdate=|archivedate=2016-01-11|last=Guinhawa|first=Angelo|date=November 4, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111033815/http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|url-status=bot: unknown}}</ref> 12. februarja 2016 je sodeloval v ekipi ZDA na tekmovanju Rising Stars Challenge, kjer je v zmagi proti ekipi World dosegel 25 točk, 5 skokov, 5 podaj in 4 ukradene žoge.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/news/as.rising.stars/2016-rising-stars-challenge-event-page/|title=USA downs World in BBVA Rising Stars, LaVine gets MVP|website=[[NBA]]}}</ref> Na 7. julija 2016 je Clarkson ponovno podpisal štiriletno pogodbo z Lakersi, vredno 50 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/160707clarksondengzubac|title=Lakers Sign Clarkson, Deng, and Zubac – Los Angeles Lakers|website=[[NBA]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.usatoday.com/story/sports/nba/2016/07/07/the-latest-currys-wife-regrets-calling-nba-rigged/86800200/|title=The Latest: Lakers announce signing Deng, Zubac, Clarkson|website=USA Today}}</ref> Na odprtju sezone Lakersov 26. oktobra 2016 je Clarkson s klopi dosegel rekord ekipe s 25 točkami pri zmagi s 120–114 nad Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899415|title=Young Lakers roar past Rockets 120–114 to win Walton's debut|website=ESPN.com|date=October 26, 2016|accessdate=October 27, 2016}}</ref> 15. novembra 2016 je zabeležil pet ukradenih žog v karieri pri zmagi s 125–118 nad Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899607|title=Russell, Randle push surging Lakers past Nets, 125–118|website=ESPN.com|date=November 15, 2016|accessdate=November 16, 2016}}</ref> 12. marca 2017 je dosegel rekord kariere s 30 točkami s klopi v porazu s 118–116 proti Philadelphia 76ers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900385|title=Saric, Okafor lead 76ers past Lakers 118–116|website=ESPN.com|date=March 12, 2017|accessdate=March 13, 2017}}</ref> 24. marca 2017 je dosegel rekord v karieri 35 točk in osem trojk pri zmagi s 130–119 po podaljšku nad Minnesota Timberwolves.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900475|title=Lakers beat Wolves 130–119 in OT to snap 6-game skid|website=ESPN.com|date=March 24, 2017|accessdate=March 25, 2017}}</ref> Na dan 13. novembra 2017 je Clarkson dosegel rekord sezone z 25 točkami v 26 minutah, igrajoč s klopi pri zmagovalnem rezultatu 100:93 proti Phoenix Suns.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400974947|title=Clarkson scores 25, Lakers beat Suns 100–93|website=ESPN.com|date=November 13, 2017|accessdate=November 13, 2017}}</ref> Nato je 19. januarja 2018 postavil nov rekord v sezoni z 33 točkami v zmagi 99–86 proti Indiana Pacers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975419|title=Clarkson leads Lakers to 99–86 win over Pacers|website=ESPN.com|date=January 19, 2018|accessdate=January 19, 2018}}</ref> === Cleveland Cavaliers (2018–2019) === Že 8. februarja 2018 je bil Clarkson zamenjan skupaj z Larryjem Nanceom Jr. in to v korist [[Cleveland Cavaliers]], in sicer za Isaiaha Thomasa, Channinga Fryeja ter izbranca prvega kroga nabora 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Cavaliers Acquire Jordan Clarkson and Larry Nance Jr. From Lakers|url=http://www.nba.com/cavaliers/releases/clarkson-lnance-trade-180208|website=NBA.com|accessdate=February 8, 2018|date=February 8, 2018}}</ref> V svojem prvem nastopu za Cavaliers, ki se je zgodil tri dni kasneje, je Clarkson dosegel 17 točk pri zmagi s 121:99 nad [[Boston Celtics]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975581|title=Truth is: Cavaliers beat Celtics 121–99 on Paul Pierce's day|website=ESPN.com|date=February 11, 2018|accessdate=February 11, 2018}}</ref> Cavaliers so nato napredovali do finala lige NBA 2018, vendar so jih v štirih tekmah premagali Golden State Warriors. Dne 12. decembra 2018 je Clarkson prispeval 28 točk pri zmagovalnem rezultatu 113–106 nad [[New York Knicks]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071087|title=Hood's late basket sends Cavs past Knicks 113–106|website=ESPN.com|date=December 12, 2018|accessdate=December 27, 2018}}</ref> 13. februarja 2019 pa je dosegel svoj karierni rekord s 42 točkami v porazu s 148–139 po trojnem podaljšku proti Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071526|title=Russell scores 36, Nets outlast Cavaliers 148–139 in 3OTs|website=ESPN.com|date=February 13, 2019|accessdate=February 14, 2019}}</ref> === Utah Jazz (2019–danes) === Na dan 24. decembra 2019 je bil Clarkson zamenjan za Utah Jazz v zameno za Danteja Exuma in dva prihodnja izbora drugega kroga nabora.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz acquire guard Jordan Clarkson|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-acquire-guard-jordan-clarkson|website=NBA.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Jasen|last=Lee|title=Jazz Players React to News of Dante Exum Trade|url=https://www.deseret.com/sports/2019/12/23/21036000/utah-jazz-players-react-to-news-of-dante-exum-trade-cleveland-jazz-get-jordan-clarkson-in-jeff-green|website=Deseret.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref> 30. januarja 2020 je na tekmi proti Denver Nuggets, ki se je končala z rezultatom 100–106 v korist [[Denver Nuggets]], dosegel rekord sezone s 37 točkami.<ref>{{Navedi splet|last=Todd|first=Sarah|date=January 31, 2020|title=Earning the opportunity: Even though Jordan Clarkson missed two big shots down the stretch against the Nuggets, his 37 points gave the Jazz a chance at the end|url=https://www.deseret.com/sports/2020/1/31/21115545/jordan-clarkson-utah-jazz-loss-denver-nuggets-donovan-mitchell-quin-snyder-37-points|accessdate=November 21, 2020|website=Deseret News|language=en}}</ref> Na 21. novembra 2020 je Clarkson z Jazzi znova podpisal štiriletno pogodbo v vrednosti 52 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Reports: Jazz to sign Derrick Favors, re-sign Jordan Clarkson |url=https://www.nba.com/news/reports-jazz-to-sign-derrick-favors-re-sign-jordan-clarkson|accessdate=November 21, 2020|website=NBA.com}}</ref> 15. februarja 2021 je Clarkson z zmago nad Philadelphio 76ers z rezultatom 134–123 postavil rekord sezone z 40 točkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://clutchpoints.com/jazz-news-jordan-clarkson-on-outdueling-ben-simmons-with-scintillating-40-point-night/|title=Jazz's Jordan Clarkson on outdueling Ben Simmons with scintillating 40-point night|website=ClutchPoints|last=Cruz|first=Mike|date=February 16, 2021|accessdate=February 19, 2021}}</ref> Sezono 2020–2021 je zaključil z povprečjem kariere 18,4 točk na tekmo ter vodil ligo NBA s 203 uspešnimi meti za tri točke s klopi. Prejel je nagrado NBA za šestega igralca leta pred soigralcem pri Jazzu, Joejem Inglesom, ki je bil drugi. Clarkson je bil prvi igralec Utah Jazz-a, ki je osvojil to nagrado.<ref>{{Navedi novice|first=Eric|last=Walden|title=Utah Jazz guard Jordan Clarkson wins Sixth Man of the Year award|date=May 25, 2021|work=The Salt Lake Trubune|url=https://www.sltrib.com/sports/jazz/2021/05/24/utah-jazz-guard-jordan/|accessdate=May 25, 2021}}</ref> 28. oktobra 2021 sta Clarkson in Jalen Green postala prva dva igralca filipinskega porekla, ki sta igrala na isti tekmi lige NBA pravočasno za praznovanje Noči filipinske dediščine Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|last=Ireland|first=Kyle|title=Clarkson, Green Become First Two Players Of Filipino Descent To Play In Same NBA Game|url=https://kslsports.com/471155/clarkson-green-become-first-two-players-of-filipino-descent-to-play-in-same-nba-game/|website=kslsports.com|accessdate=January 18, 2023|date=October 29, 2021}}</ref> 12. marca 2022 je Clarkson zmagal proti Sacramento Kings s 134–125 in dosegel rekord kariere z 45 točkami, pri metu 15 od 21 iz igre.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson drops career-high 45 as Jazz withstand Fox's 41|url=https://www.nba.com/game/sac-vs-uta-0022101010|website=NBA.com|language=en|date=March 13, 2022}}</ref> Clarkson je 15. decembra 2022 vodil Jazze do zmage s 132–129 po podaljšku nad New Orleans Pelicans z doseženimi 39 točkami in 8 skoki.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson scores 39 points, Jazz outlast Pelicans in OT|url=https://www.cachevalleydaily.com/news/archive/2022/12/16/clarkson-scores-39-points-jazz-outlast-pelicans-in-ot/|accessdate=2022-11-18|language=en-US}}</ref> 14. januarja 2023 pa je med porazom proti Philadelphia 76ers s 118–117 dosegel 38 točk ter zbral 9 skokov.<ref>{{Navedi splet|title=76ers 118-117 Jazz (Jan 14, 2023) Game Recap|url=https://www.espn.com/nba/recap/_/gameId/401468801|website=ESPN|accessdate=2023-05-27|language=en}}</ref> Clarkson je 7. julija 2023 podpisal podaljšanje pogodbe z Jazzi.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz Sign Jordan Clarkson to Contract Extension|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-sign-jordan-clarkson-to-contract-extension|date=July 7, 2023|accessdate=July 17, 2023|website=NBA.com}}</ref> == Reprezentančna kariera == [[Slika:Bongbong_Marcos_in_Dominican_Republic_v_Philippines_FBWC_2.jpg|desno|sličica| Clarkson (desno) in drugi člani filipinske reprezentance pozirajo s filipinskim predsednikom Bongbongom Marcosom]] Že leta 2011 so potekali pogovori, ali naj Clarkson zaigra za filipinsko reprezentanco, imenovano tudi Gilas.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gmanetwork.com/news/fibaworldcup/articles/378605/gilas-pilipinas-coach-chot-reyes-hits-out-at-asian-games-for-barring-andray-blatche|title=Gilas Pilipinas coach Chot Reyes hits out at Asian Games for barring Andray Blatche|website=GMA News Online|accessdate=February 6, 2015}}</ref> Kljub temu Clarkson ni izpolnjeval pogojev FIBA za filipinskega državljana, saj je filipinski potni list pridobil po dopolnjenem 16. letu. Kljub temu pa je upravičen igrati kot "naturalizirani" igralec.<ref>{{Navedi splet|title=Gilas Pilipinas to 'do everything' to have Jordan Clarkson for Fiba World Cup|url=https://sports.inquirer.net/339682/gilas-pilipinas-to-do-everything-to-have-jordan-clarkson-for-2019-fiba-world-cup-china|website=sports.inquirer.net|date=February 25, 2019|accessdate=February 25, 2019|language=en}}</ref> Clarkson je avgusta 2015 obiskal Filipine na povabilo Mannyja Pangilinana, ki je bil takrat predsednik Samahang Basketbol ng Pilipinas (SBP), nacionalne košarkarske zveze Filipinov. Obiskal je trening Gilasa in izpolnjeval svoje obveznosti kot podpornik pametnih komunikacij. Pangilinan je bil tudi predsednik vodstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson-to-help-gilas-shoot-for-olympic-slot|title=Clarkson to help Gilas shoot for Olympic slot|last=Julius Manicad|archivedate=December 22, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222010101/http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson%2Dto%2Dhelp%2Dgilas%2Dshoot%2Dfor%2Dolympic%2Dslot|accessdate=August 24, 2015}}</ref> V intervjuju je izvršni direktor SBP, Sonny Barrios, potrdil, da Clarkson že od svojega 12. leta ima filipinski potni list in ni potreboval naturalizacije, da bi zastopal Filipine na mednarodnih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|publisher=CNN Philippines|last=Paolo del Rosario|accessdate=August 24, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref> Kljub temu se Clarkson ni uvrstil v finale zaradi prekrivanja urnika z Los Angeles Lakers. Kljub njihovemu dovoljenju za igranje je kolektivna pogodba NBA zahtevala, da reprezentančna igra ne sme vplivati na obveznosti Lakersovih igralcev, ki so se morali javiti 28. septembra. Turnir pa je trajal do 3. oktobra.<ref>{{Navedi splet|url=http://bleacherreport.com/articles/2563000-jordan-clarkson-left-off-gilas-pilipinas-2015-fiba-asia-championship-roster|title=Jordan Clarkson Left off Gilas Pilipinas 2015 FIBA Asia Championship Roster|first=Mike|last=Chiari|website=Bleacher Report}}</ref> Clarkson je bil razočaran, ker ni mogel zastopati Filipinov na azijskem prvenstvu FIBA 2015.<ref>{{Navedi splet|url=http://pba.inquirer.net/60436/jordan-clarkson-statement-on-missing-gilas-fiba-asia-stint|title=Jordan Clarkson statement on missing Gilas' Fiba Asia stint|last=INQUIRER.net|date=September 9, 2015}}</ref> Sprva je bil v skupini 17 igralcev filipinske reprezentance za zadnji [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 2016|olimpijski kvalifikacijski turnir za OI v Riu 2016]],<ref>[http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list Gilas Pilipinas pool for Olympic wildcard qualifier bared; Castro, Fajardo lead 17-man list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016013841/http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list|date=October 16, 2015}}</ref> vendar je bila zaradi časovnih omejitev in zapletenega postopka upravičenosti ekipa prisiljena izbrati Andraya Blatcheja kot naturaliziranega igralca zaradi potrebe po večji postavi.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/04/12/16/clarkson-wont-join-gilas-for-olympic-qualifiers|title=Clarkson won't join Gilas for Olympic qualifiers|last=<!--None listed-->|date=April 12, 2016}}</ref> Avgusta 2018 je NBA liga Clarkstonu dovolila igranje za filipinsko reprezentanco na azijskih igrah 2018, ki so potekale od 18. avgusta do 2. septembra 2018. To je bil izjemen dogodek, saj je bilo to prvič, da je Clarkson igral za Filipine.<ref>{{Navedi splet|title=Change of plans, NBA clears Jordan Clarkson to play in Asian Games|url=https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|website=sports.yahoo.com|accessdate=August 15, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180817135634/https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|archivedate=August 17, 2018}}</ref> Njegova prva tekma z reprezentanco je bila proti Kitajski, kjer je zbral največ točk med vsemi igralci z 28, vendar je bil rezultat 82:80 v prid Kitajske.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24433394/jordan-clarkson-scores-28-gilas-pilipinas-loses-china|title=Clarkson scores 28 but Gilas Pilipinas loses to China|date=August 21, 2018}}</ref> V drugi tekmi je Clarkson ponovno izstopal z 25 točkami, vendar ekipi ni uspelo premagati Koreje, kar je pomenilo padec iz stopničk.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/08/27/18/asian-games-south-korea-knocks-out-jordan-clarkson-philippines|title=Asian Games: South Korea knocks out Jordan Clarkson, Philippines|last=<!--None listed-->|date=August 27, 2018}}</ref> Kljub temu je Clarkson dosegel svojo prvo zmago z reprezentanco, premagal je Japonsko s 113:80, pri čemer je dosegel 22 točk, šest skokov in devet podaj.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24499668/gilas-pilipinas-pounds-japan-moves-playoff-5th-place|title=Gilas Pilipinas pounds Japan, moves on to playoff for 5th place|date=August 28, 2018}}</ref> Turnir je končal s še eno zmago, ko je premagal Sirijo s 109–55 in dosegel 29 točk, s čimer so Filipinom priborili peto mesto, najboljše v zadnjih 16 letih.<ref>{{Navedi splet|last=Go|first=Beatrice|title=Gilas drubs Syria for 5th place Asiad finish|url=https://www.rappler.com/sports/specials/asian-games/210852-results-basketball-philippines-vs-syria-game-august-31-2018|website=Rappler|accessdate=December 24, 2019|date=August 31, 2018}}</ref> Avgustu 2022 je SBP objavil, da je sprejel Clarksona kot naturaliziranega igralca za četrto okno azijskih kvalifikacij za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo 2023]] in prihodnje turnirje FIBA.<ref>{{Navedi splet|last=Agcaoili|first=Lance|title=chaolua tv|url=https://chaoluatv.net/|website=INQUIRER.net|accessdate=January 18, 2023|language=en|date=August 9, 2022|archive-date=2023-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20231214002132/https://chaoluatv.net/|url-status=dead}}</ref> 25. avgusta 2022 je Clarkson debitiral na FIBA in dosegel 27 točk v porazu proti Libanonu v azijskih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo FIBA.<ref>{{Navedi splet|title=Breaking down Jordan Clarkson's post-game banter with Lebanon and FIBA debut|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/asian-qualifiers/news/breaking-down-jordan-clarkson-s-post-game-banter-with-lebanon-and-fiba-debut|accessdate=August 27, 2022|website=FIBA.basketball|language=en}}</ref> Clarkson je bil med 21 igralci, ki so bili izbrani za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo FIBA 2023]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/the-21-man-gilas-pool-for-2023-fiba-world-cup-a795-20230606|title=Clarkson, Brownlee, Kouame head 21-man Gilas pool for World Cup|website=spin.ph|last=Terrado|first=Reuben|date=June 6, 2023|accessdate=September 9, 2023}}</ref> Nazadnje je bil vključen med končno postavo 12 igralcev kot naravnan član ekipe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/38243263/gilas-pilipinas-confirm-final-12-fiba-world-cup|title=Gilas Pilipinas confirm final 12 for FIBA World Cup|website=[[ESPN]]|last=Ventura|first=Sid|date=August 23, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/jordan-clarkson-commits-to-play-for-gilas-at-world-cup-a2244-20230725|title=SBP secures Jordan Clarkson commitment to play for Gilas at World Cup|website=spin.ph|last=Sayson|first=Homer|date=July 25, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref> Na koncu svetovnega prvenstva v košarki leta 2023 je za Filipine odigral 5 tekem, v katerih je povprečno dosegel 26,0 točk, 4,6 skoka, 5,2 podaje, 1,2 ukradene žoge in 0,2 blokade v 36 minutah igre.<ref>{{Navedi splet|title=Jordan CLARKSON (PHI)'s profile - FIBA Basketball World Cup 2023 - FIBA.basketball|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/player/Jordan-Clarkson|date=July 7, 2023|accessdate=July 7, 2023}}</ref> == Nagrade in priznanja == [[Slika:Jordan_Clarkson_2021_stamp_of_the_Philippines.jpg|sličica| Clarkson na znamki Filipinov iz leta 2021]] === Srednja šola === * Prva ekipa All-District 27-5A (2009–2010) * Prva reprezentanca vse regije (2009–2010) * Super ekipa San Antonio Express News (2009–2010) * Prva ekipa All-State s strani Teksaškega združenja košarkarskih trenerjev (2009) * WOAI-TV igralec leta za območje San Antonia (2009) * Srednješolski igralec leta San Antonio (2010) * Vseameriški finalist McDonald'sa (2010) * Faith Seven Game MVP (2010) === Fakulteta === * C-USA All-Freshman Team (2011) * Prva ekipa All-C-ZDA (2012) * Druga ekipa All-SEC (2014) === NBA === * Prva ekipa NBA All-Rookie (2015) * Novinec meseca (marec 2015) * Udeleženec Rising Stars Challenge (2016) * Nagrada za šestega igralca leta lige NBA (2021) * NBA All-Star Weekend Skills Challenge zmagovalec (2023) == Osebno življenje == Clarkson ima dvojno državljanstvo Filipinov in ZDA. Njegovo filipinsko državljanstvo je po poreklu prednikov. Od leta 2022 je v zvezi z ameriško kantavtorico Maggie Lindemann .<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/music/maggie-lindemann-on-pivoting-to-pop-punk-and-creating-debut-album-suckerpunch/|title=Maggie Lindemann Says Women in Pop Are Equally Talented As Male Artists If Not Better|website=People.com|date=September 16, 2022}}</ref> Ima hčerko in živi v San Antoniu v Teksasu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=KIoWQqrhy-A|title=Jordan Clarkson DAY IN THE LIFE!! Get to Know the NBA's Chillest Hooper & Lululemon Ambassador!!|date=September 12, 2023}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html Biografija Missouri Tigers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|date=June 12, 2015}} * [http://www.draftexpress.com/profile/Jordan-Clarkson-16762/ Jordan Clarkson] na draftexpress.com * »sportsurge« <nowiki>https://sportsurge.click/</nowiki> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Clarkson, Jordan}} [[Kategorija:Ameriški košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski Američani]] [[Kategorija:Branilci (košarka)]] [[Kategorija:Organizatorji (košarka)]] [[Kategorija:Košarkarji Los Angeles Lakers]] oekyvvbj9obme2m7oilimt23s5c82vo 6685068 6685060 2026-06-04T11:55:59Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Norbert Monahan|Norbert Monahan]] ([[User talk:Norbert Monahan|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:NDG|NDG]] 6675509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkar|name=Jordan Clarkson|image=Cleveland Cavaliers vs. Brooklyn Nets (47112577701).jpg|caption=Clarkson igra za moštvo [[Cleveland Cavaliers]] (2019)|image_size=|number=00|team=Utah Jazz|position=[[Branilec (košarka)]] / [[Organizator (košarka)]]|league=[[National Basketball Association|NBA]]|nationality=filipinsko-ameriška|weight_lb=194|high_school=[[Karen Wagner High School|Karen J. Wagner]] ([[San Antonio, Teksas]])|college=* [[Tulsa Golden Hurricane men's basketball|Tulsa]] (2010–2012) * [[Missouri Tigers men's basketball|Missouri]] (2013–2014)|draft_year=2014|draft_round=2|draft_pick=46|draft_team=[[Washington Wizards]]|career_start=2014|career_end=|highlights=* [[NBA Sixth Man of the Year Award|NBA Sixth Man of the Year]] ({{nbay|2020|end}}) * [[NBA All-Rookie First Team]] ({{nbay|2014|end}}) * Second-team All-[[Southeastern Conference|SEC]] (2014) * First-team All-[[Conference USA|C-USA]] (2012) * C-USA All-Freshman Team (2011)|medal_templates=|bbr=clarkjo01}}{{Grob prevod|angleščina|datum=november 2023}} '''Jordan Taylor Clarkson''', [[Filipinci|filipinsko]]-[[Američani|ameriški]]<ref name="Citizenship Citation PH Passport Proof">{{Navedi splet|url=http://www.philstar.com/sports/2015/08/25/1492076/look-jordan-clarkson-ph-passport|title=Jordan Clarkson PH passport|website=Philippine Star|accessdate=August 31, 2015}}</ref><ref name="Citizenship Citation A">{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|website=CNN Philippines|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Citizenship Citation C">{{Navedi splet|url=https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|title=NBA's Jordan Clarkson could visit during Jones Cup|website=China Post|date=August 28, 2015|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170429/https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|url-status=dead}}</ref> [[Košarka|košarkar]], * [[7. junij]] [[1992]], [[Tampa, Florida]], [[Združene države Amerike]]. Poklicno igra za Utah Jazz v [[NBA|Nacionalne košarkarske zveze]] (NBA). Pred igranjem za Jazz je Clarkson igral dve sezoni univerzitetne košarke za Tulso, nato pa prestopil v Missouri, kjer si je prislužil čast za drugo moštvo na vseh konferencah v jugovzhodni konferenci (SEC). Leta 2014 je opustil zadnji letnik na kolidžu, da bi se prijavil na nabor NBA, kjer so ga Washington Wizards izbrali v drugem krogu z 46. mestom, nato pa ga takoj zamenjali za [[Los Angeles Lakers]]. Clarkson je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. Leta 2018 je bil zamenjan za Cavaliers, decembra 2019 pa za Jazz. Dne 24. marca 2015 je skupaj z Jeremyjem Linom postal prvi azijsko-ameriški začetni igralec v zgodovini lige NBA. Leta 2021 je bil Clarkson razglašen za šestega igralca leta v ligi NBA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nba.com/cavaliers/photogallery/clarkson-facts-stats|title=10 Facts and Stats About Jordan Clarkson|website=NBA|date=February 8, 2018}}</ref> == Zgodnje življenje in srednješolska kariera == Clarkson se je rodil v Tampi na Floridi Afroameričanu Miku Clarksonu in filipinski Američanki Annette Tullao Davis. Davisova mati, Marcelina Tullao Kingsolver, je bila iz Bacolorja, Pampanga, Filipini.<ref>{{Navedi novice|first=Sam|last=Laird|title=Lakers start first Asian-American backcourt in NBA history|date=March 26, 2015|work=Mashable|url=https://mashable.com/2015/03/25/lakers-start-first-asian-american-backcourt-in-nba-history/|accessdate=January 18, 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|title=Jordan Clarkson's biggest fan? His Lola Marcelina|last=Corp|first=ABS-CBN|website=ABS-CBN SPORTS|language=en|accessdate=October 21, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191021200828/https://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|archivedate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://sports.inquirer.net/317553/clarksons-dream-deferred-no|title=Clarkson's dream deferred no more|last=Della|first=Percy D.|website=sports.inquirer.net|date=August 31, 2018|language=en|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Oba njegova starša sta služila v [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|vojaškem letalstvu Združenih držav]] in sta se ločila, ko je bil Clarkson mlad, Clarksonov oče pa se je kasneje ponovno poročil z Janie Clarkson.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/sports/lakers/la-sp-lakers-jordan-clarkson-20150104-story.html|title=Father's diagnosis affected Jordan Clarkson on the court|date=January 4, 2015|website=Los Angeles Times|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.dailynews.com/sports/20150331/lakers-rookie-jordan-clarkson-finds-inspiration-from-his-father-coach-friend-cancer-survivor|title=Lakers' rookie Jordan Clarkson finds inspiration from his father – coach, friend, cancer survivor|date=April 1, 2015|website=Daily News|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Pri šestih letih se je preselil v [[San Antonio, Teksas|San Antonio v Teksasu]].<ref>{{Navedi novice|last=Flores|first=David|title=Wagner grad Clarkson makes first NBA start in Lakers' loss to Spurs|date=January 24, 2015|work=Kens5.com|url=http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150810153714/http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archivedate=August 10, 2015}}</ref> Obiskoval je srednjo šolo Karen Wagner v San Antoniu. Kot dijak drugega letnika je dosegal povprečno 10 točk na tekmo in mu je bila podeljena častna omemba v vseh distriktih. Kot mladenič je povprečno dosegal 20 točk, izvedel šest skokov in naredil štiri podaje na tekmo, kar je pripomoglo k postavitvi rekorda njegove ekipe na 32–8 ter doseganju državnega polfinala v razredu 5A.<ref name="bio">{{Navedi splet|url=http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|title=Jordan Clarkson Bio|website=MUTigers.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|archivedate=June 12, 2015}}</ref> Na dan 11. novembra 2009 je Clarkson podpisal nacionalno pismo o nameri za sodelovanje v univerzitetni košarkarski ekipi na Univerzi v Tulsu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|title=Tulsa Basketball Signs Three Prep Seniors|website=TulsaHurricane.com|date=November 11, 2009|accessdate=July 8, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714190149/http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|archivedate=July 14, 2014}}</ref> Že starejši je v povprečju dosegel 18,9 točke, 6,1 skoka, 3,4 asistence in 2,1 ukradene žoge, kar je pripomoglo k zgodovinskemu dosežku njegove ekipe s rekordom 38–2, a so na koncu izpadli v polfinalu državnega prvenstva. Poleg tega je bil imenovan za igralca leta na srednji šoli San Antonio. == Fakultetna kariera == === Tulsa === V njegovi novi sezoni v Tulsi je bil Clarkson v letu 2011 imenovan v ekipo za vse novince konference ZDA, potem ko je bil štirikrat imenovan za novinca tedna v letih 2010–11. Na 27 tekmah, kjer je začel devetkrat, je povprečno dosegal 11,5 točke, 2,1 skoka in 1,9 podaje v 24,9 minutah na tekmo.<ref name="stats">{{Navedi splet|url=https://www.sports-reference.com/cbb/players/jordan-clarkson-1.html|title=Jordan Clarkson Stats|website=Sports-Reference.com|accessdate=July 8, 2014}}</ref> V njegovi drugi sezoni je bil imenovan v prvo ekipo All-Conference USA in ekipo NABC All-District 11. Na 31 tekmah (vse začetne postave) je v povprečju dosegal 16,5 točke, 3,9 skoka in 2,5 podaje v 33,9 minutah na tekmo. === Missouri === [[Slika:Jordan_Clarkson_with_Missouri_in_2014.jpg|desno|sličica| Clarkson z Missouri leta 2014]] Maja 2012 je Clarkson prestopil v Missouri<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cbssports.com/collegebasketball/eye-on-college-basketball/18984674/tulsa-transfer-jordan-clarkson-headed-to-missouri|title=Tulsa transfer Jordan Clarkson headed to Missouri|website=CBSSports.com|date=May 7, 2012|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in nato prekinil sezono 2012–13 zaradi pravil o prestopih NCAA. V mladinski sezoni z rdečim dresom je bil leta 2014 imenovan v drugo ekipo All-SEC. Januarja 2014 je bil prav tako uvrščen na seznam najboljših 25 igralcev za nagrado Wooden Award Midseason in prejel tri nagrade za igralca tedna jugovzhodne konference. Na 35 tekmah (vse starte) je povprečno dosegal 17,5 točk, 3,8 skoka, 3,4 podaje in 1,1 ukradene žoge v 35,1 minutah na tekmo. Na dan 31. marca 2014 se je Clarkson prijavil za sodelovanje v naboru NBA, s tem pa je opustil svoje zadnje leto študija.<ref>{{Navedi splet|url=http://espn.go.com/nba/draft2014/story/_/id/10701976/missouri-tigers-jordan-clarkson-nba-draft|title=Jordan Clarkson chooses NBA draft|publisher=ESPN|date=March 31, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> == Poklicna kariera == === Los Angeles Lakers (2014–2018) === [[Slika:Jordan_Clarkson_vs_Otto_Porter.jpg|levo|sličica|240x240_pik| Clarkson dribla proti Ottu Porterju leta 2015.]] Dne 26. junija 2014 je bil Clarkson izbran kot 46. na naboru lige NBA 2014 s strani Washington Wizards. Nato je bil na noči nabora zamenjan za denarno nadomestilo v [[Los Angeles Lakers]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140626_clarkson_draftrights|title=Lakers Acquire Draft Rights to Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=June 26, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140707clarkson_introduced|title=Lakers Introduce Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=July 7, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in se pridružil ekipi za poletno ligo NBA 2014.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140701summer_invitees|title=Lakers Announce 2014 Summer League Invitees and Schedule|website=NBA.com|date=July 1, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> Dne 25. avgusta 2014 je podpisal pogodbo z Lakersi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140825jordanclarkson_signed|title=Lakers Sign Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=August 25, 2014|accessdate=August 25, 2014}}</ref> Med svojo prvo sezono je prejel več nalog za razvojno ekipo Los Angeles D-Fenders v ligi NBA,<ref>{{Navedi splet|url=http://dleague.nba.com/news/assignments/|title=2014–15 NBA Assignments|website=NBA.com|accessdate=December 6, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906020056/http://dleague.nba.com/news/assignments/|archivedate=September 6, 2015}}</ref> in večino prve polovice sezone ni igral za Lakers. Kljub temu je na koncu za Lakerse odigral 38 iger, večinoma kot [[Organizator (košarka)|čuvaj točk]], in kot začetnik v povprečju dosegal 15,8 točke, 5,0 podaje in 4,2 skoka.<ref name="pincus_05182015">{{Navedi novice|last=Pincus|first=Eric|title=Jordan Clarkson named to NBA all-rookie first team|date=May 18, 2015|work=Los Angeles Times|url=http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521035744/http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archivedate=May 21, 2015}}</ref> Dne 24. marca 2015 je dosegel najboljšo igro sezone s 30 točkami in 7 podajami ob porazu proti Oklahoma City Thunder.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|title=Lakers at Thunder|website=[[NBA]]|accessdate=March 25, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160113032356/http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|archivedate=January 13, 2016}}</ref> Začela sta skupaj z Jeremyjem Linom in postala prva azijsko-ameriška začetnica v zadnjem polju v zgodovini lige.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SRBU74b6ZAE|title=Lin and Clarkson Become NBA's First Asian-American Starting Backcourt|last=NBA|date=March 25, 2015}}</ref> Dne 30. marca in 1. aprila je Clarkson zabeležil zaporedne dvojne dvojčke. Za sezono je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. V predhodnih 30 letih so bili samo štirje drugi izbori drugega kroga, ki so bili imenovani v prvo ekipo.<ref>{{Navedi novice|last=Walentik|first=Steve|title=Clarkson named to NBA All-Rookie first team|date=May 18, 2015|work=Columbia Daily Tribune|url=https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171107113815/https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archivedate=November 7, 2017}}</ref> Clarkson je, potem ko se je pridružil Lakersom, zaradi svoje filipinske dediščine in obstoječe baze oboževalcev ekipe NBA v državi pridobil ogromno privržencev na Filipinih.<ref>{{Navedi novice|last=Cacciola|first=Scott|title=In the Philippines, Everyone Knows Jordan Clarkson's Name|url=https://www.nytimes.com/2021/04/05/sports/nba-jazz-jordan-clarkson-philippines.html|accessdate=April 5, 2021|work=The New York Times|date=April 5, 2021}}</ref> Na dan 3. novembra 2015 je Clarkson dosegel rekordnih 30 točk v svoji karieri, čeprav je bil poražen proti [[Denver Nuggets]] s 120–109.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|title=Faried leads Nuggets' surge past winless Lakers, 120-109|website=[[NBA]]|accessdate=|archivedate=2016-01-11|last=Guinhawa|first=Angelo|date=November 4, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111033815/http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|url-status=bot: unknown}}</ref> 12. februarja 2016 je sodeloval v ekipi ZDA na tekmovanju Rising Stars Challenge, kjer je v zmagi proti ekipi World dosegel 25 točk, 5 skokov, 5 podaj in 4 ukradene žoge.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/news/as.rising.stars/2016-rising-stars-challenge-event-page/|title=USA downs World in BBVA Rising Stars, LaVine gets MVP|website=[[NBA]]}}</ref> Na 7. julija 2016 je Clarkson ponovno podpisal štiriletno pogodbo z Lakersi, vredno 50 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/160707clarksondengzubac|title=Lakers Sign Clarkson, Deng, and Zubac – Los Angeles Lakers|website=[[NBA]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.usatoday.com/story/sports/nba/2016/07/07/the-latest-currys-wife-regrets-calling-nba-rigged/86800200/|title=The Latest: Lakers announce signing Deng, Zubac, Clarkson|website=USA Today}}</ref> Na odprtju sezone Lakersov 26. oktobra 2016 je Clarkson s klopi dosegel rekord ekipe s 25 točkami pri zmagi s 120–114 nad Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899415|title=Young Lakers roar past Rockets 120–114 to win Walton's debut|website=ESPN.com|date=October 26, 2016|accessdate=October 27, 2016}}</ref> 15. novembra 2016 je zabeležil pet ukradenih žog v karieri pri zmagi s 125–118 nad Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899607|title=Russell, Randle push surging Lakers past Nets, 125–118|website=ESPN.com|date=November 15, 2016|accessdate=November 16, 2016}}</ref> 12. marca 2017 je dosegel rekord kariere s 30 točkami s klopi v porazu s 118–116 proti Philadelphia 76ers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900385|title=Saric, Okafor lead 76ers past Lakers 118–116|website=ESPN.com|date=March 12, 2017|accessdate=March 13, 2017}}</ref> 24. marca 2017 je dosegel rekord v karieri 35 točk in osem trojk pri zmagi s 130–119 po podaljšku nad Minnesota Timberwolves.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900475|title=Lakers beat Wolves 130–119 in OT to snap 6-game skid|website=ESPN.com|date=March 24, 2017|accessdate=March 25, 2017}}</ref> Na dan 13. novembra 2017 je Clarkson dosegel rekord sezone z 25 točkami v 26 minutah, igrajoč s klopi pri zmagovalnem rezultatu 100:93 proti Phoenix Suns.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400974947|title=Clarkson scores 25, Lakers beat Suns 100–93|website=ESPN.com|date=November 13, 2017|accessdate=November 13, 2017}}</ref> Nato je 19. januarja 2018 postavil nov rekord v sezoni z 33 točkami v zmagi 99–86 proti Indiana Pacers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975419|title=Clarkson leads Lakers to 99–86 win over Pacers|website=ESPN.com|date=January 19, 2018|accessdate=January 19, 2018}}</ref> === Cleveland Cavaliers (2018–2019) === Že 8. februarja 2018 je bil Clarkson zamenjan skupaj z Larryjem Nanceom Jr. in to v korist [[Cleveland Cavaliers]], in sicer za Isaiaha Thomasa, Channinga Fryeja ter izbranca prvega kroga nabora 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Cavaliers Acquire Jordan Clarkson and Larry Nance Jr. From Lakers|url=http://www.nba.com/cavaliers/releases/clarkson-lnance-trade-180208|website=NBA.com|accessdate=February 8, 2018|date=February 8, 2018}}</ref> V svojem prvem nastopu za Cavaliers, ki se je zgodil tri dni kasneje, je Clarkson dosegel 17 točk pri zmagi s 121:99 nad [[Boston Celtics]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975581|title=Truth is: Cavaliers beat Celtics 121–99 on Paul Pierce's day|website=ESPN.com|date=February 11, 2018|accessdate=February 11, 2018}}</ref> Cavaliers so nato napredovali do finala lige NBA 2018, vendar so jih v štirih tekmah premagali Golden State Warriors. Dne 12. decembra 2018 je Clarkson prispeval 28 točk pri zmagovalnem rezultatu 113–106 nad [[New York Knicks]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071087|title=Hood's late basket sends Cavs past Knicks 113–106|website=ESPN.com|date=December 12, 2018|accessdate=December 27, 2018}}</ref> 13. februarja 2019 pa je dosegel svoj karierni rekord s 42 točkami v porazu s 148–139 po trojnem podaljšku proti Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071526|title=Russell scores 36, Nets outlast Cavaliers 148–139 in 3OTs|website=ESPN.com|date=February 13, 2019|accessdate=February 14, 2019}}</ref> === Utah Jazz (2019–danes) === Na dan 24. decembra 2019 je bil Clarkson zamenjan za Utah Jazz v zameno za Danteja Exuma in dva prihodnja izbora drugega kroga nabora.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz acquire guard Jordan Clarkson|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-acquire-guard-jordan-clarkson|website=NBA.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Jasen|last=Lee|title=Jazz Players React to News of Dante Exum Trade|url=https://www.deseret.com/sports/2019/12/23/21036000/utah-jazz-players-react-to-news-of-dante-exum-trade-cleveland-jazz-get-jordan-clarkson-in-jeff-green|website=Deseret.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref> 30. januarja 2020 je na tekmi proti Denver Nuggets, ki se je končala z rezultatom 100–106 v korist [[Denver Nuggets]], dosegel rekord sezone s 37 točkami.<ref>{{Navedi splet|last=Todd|first=Sarah|date=January 31, 2020|title=Earning the opportunity: Even though Jordan Clarkson missed two big shots down the stretch against the Nuggets, his 37 points gave the Jazz a chance at the end|url=https://www.deseret.com/sports/2020/1/31/21115545/jordan-clarkson-utah-jazz-loss-denver-nuggets-donovan-mitchell-quin-snyder-37-points|accessdate=November 21, 2020|website=Deseret News|language=en}}</ref> Na 21. novembra 2020 je Clarkson z Jazzi znova podpisal štiriletno pogodbo v vrednosti 52 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Reports: Jazz to sign Derrick Favors, re-sign Jordan Clarkson |url=https://www.nba.com/news/reports-jazz-to-sign-derrick-favors-re-sign-jordan-clarkson|accessdate=November 21, 2020|website=NBA.com}}</ref> 15. februarja 2021 je Clarkson z zmago nad Philadelphio 76ers z rezultatom 134–123 postavil rekord sezone z 40 točkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://clutchpoints.com/jazz-news-jordan-clarkson-on-outdueling-ben-simmons-with-scintillating-40-point-night/|title=Jazz's Jordan Clarkson on outdueling Ben Simmons with scintillating 40-point night|website=ClutchPoints|last=Cruz|first=Mike|date=February 16, 2021|accessdate=February 19, 2021}}</ref> Sezono 2020–2021 je zaključil z povprečjem kariere 18,4 točk na tekmo ter vodil ligo NBA s 203 uspešnimi meti za tri točke s klopi. Prejel je nagrado NBA za šestega igralca leta pred soigralcem pri Jazzu, Joejem Inglesom, ki je bil drugi. Clarkson je bil prvi igralec Utah Jazz-a, ki je osvojil to nagrado.<ref>{{Navedi novice|first=Eric|last=Walden|title=Utah Jazz guard Jordan Clarkson wins Sixth Man of the Year award|date=May 25, 2021|work=The Salt Lake Trubune|url=https://www.sltrib.com/sports/jazz/2021/05/24/utah-jazz-guard-jordan/|accessdate=May 25, 2021}}</ref> 28. oktobra 2021 sta Clarkson in Jalen Green postala prva dva igralca filipinskega porekla, ki sta igrala na isti tekmi lige NBA pravočasno za praznovanje Noči filipinske dediščine Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|last=Ireland|first=Kyle|title=Clarkson, Green Become First Two Players Of Filipino Descent To Play In Same NBA Game|url=https://kslsports.com/471155/clarkson-green-become-first-two-players-of-filipino-descent-to-play-in-same-nba-game/|website=kslsports.com|accessdate=January 18, 2023|date=October 29, 2021}}</ref> 12. marca 2022 je Clarkson zmagal proti Sacramento Kings s 134–125 in dosegel rekord kariere z 45 točkami, pri metu 15 od 21 iz igre.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson drops career-high 45 as Jazz withstand Fox's 41|url=https://www.nba.com/game/sac-vs-uta-0022101010|website=NBA.com|language=en|date=March 13, 2022}}</ref> Clarkson je 15. decembra 2022 vodil Jazze do zmage s 132–129 po podaljšku nad New Orleans Pelicans z doseženimi 39 točkami in 8 skoki.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson scores 39 points, Jazz outlast Pelicans in OT|url=https://www.cachevalleydaily.com/news/archive/2022/12/16/clarkson-scores-39-points-jazz-outlast-pelicans-in-ot/|accessdate=2022-11-18|language=en-US}}</ref> 14. januarja 2023 pa je med porazom proti Philadelphia 76ers s 118–117 dosegel 38 točk ter zbral 9 skokov.<ref>{{Navedi splet|title=76ers 118-117 Jazz (Jan 14, 2023) Game Recap|url=https://www.espn.com/nba/recap/_/gameId/401468801|website=ESPN|accessdate=2023-05-27|language=en}}</ref> Clarkson je 7. julija 2023 podpisal podaljšanje pogodbe z Jazzi.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz Sign Jordan Clarkson to Contract Extension|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-sign-jordan-clarkson-to-contract-extension|date=July 7, 2023|accessdate=July 17, 2023|website=NBA.com}}</ref> == Reprezentančna kariera == [[Slika:Bongbong_Marcos_in_Dominican_Republic_v_Philippines_FBWC_2.jpg|desno|sličica| Clarkson (desno) in drugi člani filipinske reprezentance pozirajo s filipinskim predsednikom Bongbongom Marcosom]] Že leta 2011 so potekali pogovori, ali naj Clarkson zaigra za filipinsko reprezentanco, imenovano tudi Gilas.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gmanetwork.com/news/fibaworldcup/articles/378605/gilas-pilipinas-coach-chot-reyes-hits-out-at-asian-games-for-barring-andray-blatche|title=Gilas Pilipinas coach Chot Reyes hits out at Asian Games for barring Andray Blatche|website=GMA News Online|accessdate=February 6, 2015}}</ref> Kljub temu Clarkson ni izpolnjeval pogojev FIBA za filipinskega državljana, saj je filipinski potni list pridobil po dopolnjenem 16. letu. Kljub temu pa je upravičen igrati kot "naturalizirani" igralec.<ref>{{Navedi splet|title=Gilas Pilipinas to 'do everything' to have Jordan Clarkson for Fiba World Cup|url=https://sports.inquirer.net/339682/gilas-pilipinas-to-do-everything-to-have-jordan-clarkson-for-2019-fiba-world-cup-china|website=sports.inquirer.net|date=February 25, 2019|accessdate=February 25, 2019|language=en}}</ref> Clarkson je avgusta 2015 obiskal Filipine na povabilo Mannyja Pangilinana, ki je bil takrat predsednik Samahang Basketbol ng Pilipinas (SBP), nacionalne košarkarske zveze Filipinov. Obiskal je trening Gilasa in izpolnjeval svoje obveznosti kot podpornik pametnih komunikacij. Pangilinan je bil tudi predsednik vodstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson-to-help-gilas-shoot-for-olympic-slot|title=Clarkson to help Gilas shoot for Olympic slot|last=Julius Manicad|archivedate=December 22, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222010101/http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson%2Dto%2Dhelp%2Dgilas%2Dshoot%2Dfor%2Dolympic%2Dslot|accessdate=August 24, 2015}}</ref> V intervjuju je izvršni direktor SBP, Sonny Barrios, potrdil, da Clarkson že od svojega 12. leta ima filipinski potni list in ni potreboval naturalizacije, da bi zastopal Filipine na mednarodnih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|publisher=CNN Philippines|last=Paolo del Rosario|accessdate=August 24, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref> Kljub temu se Clarkson ni uvrstil v finale zaradi prekrivanja urnika z Los Angeles Lakers. Kljub njihovemu dovoljenju za igranje je kolektivna pogodba NBA zahtevala, da reprezentančna igra ne sme vplivati na obveznosti Lakersovih igralcev, ki so se morali javiti 28. septembra. Turnir pa je trajal do 3. oktobra.<ref>{{Navedi splet|url=http://bleacherreport.com/articles/2563000-jordan-clarkson-left-off-gilas-pilipinas-2015-fiba-asia-championship-roster|title=Jordan Clarkson Left off Gilas Pilipinas 2015 FIBA Asia Championship Roster|first=Mike|last=Chiari|website=Bleacher Report}}</ref> Clarkson je bil razočaran, ker ni mogel zastopati Filipinov na azijskem prvenstvu FIBA 2015.<ref>{{Navedi splet|url=http://pba.inquirer.net/60436/jordan-clarkson-statement-on-missing-gilas-fiba-asia-stint|title=Jordan Clarkson statement on missing Gilas' Fiba Asia stint|last=INQUIRER.net|date=September 9, 2015}}</ref> Sprva je bil v skupini 17 igralcev filipinske reprezentance za zadnji [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 2016|olimpijski kvalifikacijski turnir za OI v Riu 2016]],<ref>[http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list Gilas Pilipinas pool for Olympic wildcard qualifier bared; Castro, Fajardo lead 17-man list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016013841/http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list|date=October 16, 2015}}</ref> vendar je bila zaradi časovnih omejitev in zapletenega postopka upravičenosti ekipa prisiljena izbrati Andraya Blatcheja kot naturaliziranega igralca zaradi potrebe po večji postavi.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/04/12/16/clarkson-wont-join-gilas-for-olympic-qualifiers|title=Clarkson won't join Gilas for Olympic qualifiers|last=<!--None listed-->|date=April 12, 2016}}</ref> Avgusta 2018 je NBA liga Clarkstonu dovolila igranje za filipinsko reprezentanco na azijskih igrah 2018, ki so potekale od 18. avgusta do 2. septembra 2018. To je bil izjemen dogodek, saj je bilo to prvič, da je Clarkson igral za Filipine.<ref>{{Navedi splet|title=Change of plans, NBA clears Jordan Clarkson to play in Asian Games|url=https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|website=sports.yahoo.com|accessdate=August 15, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180817135634/https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|archivedate=August 17, 2018}}</ref> Njegova prva tekma z reprezentanco je bila proti Kitajski, kjer je zbral največ točk med vsemi igralci z 28, vendar je bil rezultat 82:80 v prid Kitajske.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24433394/jordan-clarkson-scores-28-gilas-pilipinas-loses-china|title=Clarkson scores 28 but Gilas Pilipinas loses to China|date=August 21, 2018}}</ref> V drugi tekmi je Clarkson ponovno izstopal z 25 točkami, vendar ekipi ni uspelo premagati Koreje, kar je pomenilo padec iz stopničk.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/08/27/18/asian-games-south-korea-knocks-out-jordan-clarkson-philippines|title=Asian Games: South Korea knocks out Jordan Clarkson, Philippines|last=<!--None listed-->|date=August 27, 2018}}</ref> Kljub temu je Clarkson dosegel svojo prvo zmago z reprezentanco, premagal je Japonsko s 113:80, pri čemer je dosegel 22 točk, šest skokov in devet podaj.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24499668/gilas-pilipinas-pounds-japan-moves-playoff-5th-place|title=Gilas Pilipinas pounds Japan, moves on to playoff for 5th place|date=August 28, 2018}}</ref> Turnir je končal s še eno zmago, ko je premagal Sirijo s 109–55 in dosegel 29 točk, s čimer so Filipinom priborili peto mesto, najboljše v zadnjih 16 letih.<ref>{{Navedi splet|last=Go|first=Beatrice|title=Gilas drubs Syria for 5th place Asiad finish|url=https://www.rappler.com/sports/specials/asian-games/210852-results-basketball-philippines-vs-syria-game-august-31-2018|website=Rappler|accessdate=December 24, 2019|date=August 31, 2018}}</ref> Avgustu 2022 je SBP objavil, da je sprejel Clarksona kot naturaliziranega igralca za četrto okno azijskih kvalifikacij za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo 2023]] in prihodnje turnirje FIBA.<ref>{{Navedi splet|last=Agcaoili|first=Lance|title=chaolua tv|url=https://chaoluatv.net/|website=INQUIRER.net|accessdate=January 18, 2023|language=en|date=August 9, 2022|archive-date=2023-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20231214002132/https://chaoluatv.net/|url-status=dead}}</ref> 25. avgusta 2022 je Clarkson debitiral na FIBA in dosegel 27 točk v porazu proti Libanonu v azijskih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo FIBA.<ref>{{Navedi splet|title=Breaking down Jordan Clarkson's post-game banter with Lebanon and FIBA debut|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/asian-qualifiers/news/breaking-down-jordan-clarkson-s-post-game-banter-with-lebanon-and-fiba-debut|accessdate=August 27, 2022|website=FIBA.basketball|language=en}}</ref> Clarkson je bil med 21 igralci, ki so bili izbrani za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo FIBA 2023]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/the-21-man-gilas-pool-for-2023-fiba-world-cup-a795-20230606|title=Clarkson, Brownlee, Kouame head 21-man Gilas pool for World Cup|website=spin.ph|last=Terrado|first=Reuben|date=June 6, 2023|accessdate=September 9, 2023}}</ref> Nazadnje je bil vključen med končno postavo 12 igralcev kot naravnan član ekipe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/38243263/gilas-pilipinas-confirm-final-12-fiba-world-cup|title=Gilas Pilipinas confirm final 12 for FIBA World Cup|website=[[ESPN]]|last=Ventura|first=Sid|date=August 23, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/jordan-clarkson-commits-to-play-for-gilas-at-world-cup-a2244-20230725|title=SBP secures Jordan Clarkson commitment to play for Gilas at World Cup|website=spin.ph|last=Sayson|first=Homer|date=July 25, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref> Na koncu svetovnega prvenstva v košarki leta 2023 je za Filipine odigral 5 tekem, v katerih je povprečno dosegel 26,0 točk, 4,6 skoka, 5,2 podaje, 1,2 ukradene žoge in 0,2 blokade v 36 minutah igre.<ref>{{Navedi splet|title=Jordan CLARKSON (PHI)'s profile - FIBA Basketball World Cup 2023 - FIBA.basketball|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/player/Jordan-Clarkson|date=July 7, 2023|accessdate=July 7, 2023}}</ref> == Nagrade in priznanja == [[Slika:Jordan_Clarkson_2021_stamp_of_the_Philippines.jpg|sličica| Clarkson na znamki Filipinov iz leta 2021]] === Srednja šola === * Prva ekipa All-District 27-5A (2009–2010) * Prva reprezentanca vse regije (2009–2010) * Super ekipa San Antonio Express News (2009–2010) * Prva ekipa All-State s strani Teksaškega združenja košarkarskih trenerjev (2009) * WOAI-TV igralec leta za območje San Antonia (2009) * Srednješolski igralec leta San Antonio (2010) * Vseameriški finalist McDonald'sa (2010) * Faith Seven Game MVP (2010) === Fakulteta === * C-USA All-Freshman Team (2011) * Prva ekipa All-C-ZDA (2012) * Druga ekipa All-SEC (2014) === NBA === * Prva ekipa NBA All-Rookie (2015) * Novinec meseca (marec 2015) * Udeleženec Rising Stars Challenge (2016) * Nagrada za šestega igralca leta lige NBA (2021) * NBA All-Star Weekend Skills Challenge zmagovalec (2023) == Osebno življenje == Clarkson ima dvojno državljanstvo Filipinov in ZDA. Njegovo filipinsko državljanstvo je po poreklu prednikov. Od leta 2022 je v zvezi z ameriško kantavtorico Maggie Lindemann .<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/music/maggie-lindemann-on-pivoting-to-pop-punk-and-creating-debut-album-suckerpunch/|title=Maggie Lindemann Says Women in Pop Are Equally Talented As Male Artists If Not Better|website=People.com|date=September 16, 2022}}</ref> Ima hčerko in živi v San Antoniu v Teksasu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=KIoWQqrhy-A|title=Jordan Clarkson DAY IN THE LIFE!! Get to Know the NBA's Chillest Hooper & Lululemon Ambassador!!|date=September 12, 2023}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html Biografija Missouri Tigers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|date=June 12, 2015}} * [http://www.draftexpress.com/profile/Jordan-Clarkson-16762/ Jordan Clarkson] na draftexpress.com {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Clarkson, Jordan}} [[Kategorija:Ameriški košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski Američani]] [[Kategorija:Branilci (košarka)]] [[Kategorija:Organizatorji (košarka)]] [[Kategorija:Košarkarji Los Angeles Lakers]] c6lf4sj6wfabw0nj8ntoiujn29chl4t 0 556621 6684927 6631735 2026-06-04T07:33:50Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684927 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Viadukt Lešnica |native_name = |native_name_lang = |image = File:Viaduct Lešnica.jpg |alt = Zračni pogled na viadukta Lešnica - sever in Lešnica - jug, januar 2024 |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Viadukt Lešnica}}''' |other_name = |carries = Avtocestni most |crosses = 60 metrov globoko dolino potoka Lešnica |locale = [[Ljubno, Radovljica]], [[Slovenija]] |owner = DARS |maint = |id = |designer = [[Ponting|Ponting inženirski biro]] |engineering = |design = Tehnologija postopnega narivanja |material = Kontinuirana prednapeta AB konstrukcija (sever), kontinuirna betonska sovprežna konstrukcija (jug) |length = 186,5 m (sever), 190 m (jug) |width = 13,94 m |height = 60 m |mainspan = |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = SCT d.d. (severni), Skupina SGP Pomgrad - GNG d.o.o. / SCT d.d. (južni) |fabricator = |begin = |complete = 2010 (severni), 2007 (južni) |cost = |inaugurated = |open = |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|18|49|N|14|15|47|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Viadukt Lešnica''' je avtocestni [[viadukt]] na 2,4 kilometra dolgem, tehnično zahtevnem odseku [[Avtocesta A2|avtoceste A2]] med Peračico in Podtaborom. Viadukta imata enako elementarno postavitev in višine, a povsem drugačni zasnovi. == Izgradnja == Severni viadukt je kontinuirana prednapeta betonska konstrukcija, ki je bil zgrajen s tehnologijo postopnega narivanja. Največji razpon znaša 72,5 metra, višina stebrov pa do 42 metrov. Viadukt je del severne polovice gorenjskega kraka avtoceste [[Avtocesta A2|avtoceste A2]]. Južni viadukt je nadomestil obstoječ dotrajan viadukt iz leta 1965, od katerega so se ohranili in ustrezno obnovili temelji in stebri. Objekt je širok 14,1 metra, z najdaljšim razponom 72,5 metra in zasnovan s sovprežnim prerezom. Izveden je bil s tehnologijo postopnega narivanja, a je stara konstrukcija služila novi namesto začetnega kljuna in nova stari v funkciji zadnjega kljuna pri demontaži. == Zunanje povezave == * [https://www.dars.si/Zgodovina_gradnje/A2_Karavanke_-_Obrezje?zid=145 DARS, A2 Karavanke - Obrežje] * [https://www.ponting.si/si/projekti/viadukt-lesnica-sever-63.html Predstavitev viadukta Lešnica - sever na spletni strani projektanta] * [https://www.ponting.si/si/projekti/viadukt-lesnica-jug-64.html Predstavitev viadukta Lešnica - jug na spletni strani projektanta] == Viri == * Peternelj, Dominik, (2011). "Gradnja viadukta Lešnica". Diplomsko delo, FGPA - Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo {{COBISS|ID=15053078}} [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Občina Radovljica]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2007]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2010]] knoiywae3hpzyvy54xlhocz9olnyuz7 2 556875 6685035 6676376 2026-06-04T09:49:38Z A09 188929 Beležim zavrnjen [[Osnutek:Mija Gajšt]] ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6685035 wikitext text/x-wiki === marec 2024 === # Accepted [[:Osnutek:Stroopov učinek]] by [[Uporabnik:Jakpo56|Jakpo56]] 16:17, 4. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vasilij Prešern]] (npov & bio) by [[Uporabnik:89.212.142.214|89.212.142.214]] 21:33, 5. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] (bio) by [[Uporabnik:Slavica Radinja|Slavica Radinja]] 21:25, 8. marec 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]] by [[Uporabnik:LiWinBra|LiWinBra]] 21:28, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Ka te trga]] (music) by [[Uporabnik:Tlukac34|Tlukac34]] 21:32, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:37, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jure Čeh]] (bio) by [[Uporabnik:888klotilda5|888klotilda5]] 18:44, 11. marec 2024 (CET) # Declined [[:Uporabnik:Tadeus umetnost/Tadej Žugman]] (bio) by [[Uporabnik:Tadeus umetnost|Tadeus umetnost]] 16:12, 19. marec 2024 (CET) === april 2024 === # Declined [[:Osnutek:Damjan Volf]] (bio) by [[Uporabnik:Damjan Volf|Damjan Volf]] 22:16, 7. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Vojna na Balkanu]] (v) by [[Uporabnik:2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777|2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777]] 19:39, 19. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Lučka Lučovnik]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241|2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241]] 08:44, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Negovi]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 12:10, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Brestanici]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 14:05, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Radovljiška sramotilna klop]] by [[Uporabnik:Nikasin|Nikasin]] 21:25, 23. april 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Domen Kovačič]] by [[Uporabnik:Marcina poldeguza|Marcina poldeguza]] 12:39, 24. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sodniško žezlo iz Žužemberka]] by [[Uporabnik:T032146|T032146]] 12:22, 29. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Gavge pri Kostelu]] by [[Uporabnik:46.164.6.224|46.164.6.224]] 13:11, 29. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Motniški pranger]] by [[Uporabnik:TZ24042001|TZ24042001]] 21:01, 29. april 2024 (CEST) === maj 2024 === # Declined [[:Osnutek:Bogdan Osolnik]] (bio) by [[Uporabnik:46.248.70.96|46.248.70.96]] 22:34, 2. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bogomil Pepel]] (bio) by [[Uporabnik:Apepel|Apepel]] 22:35, 2. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 23:22, 4. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] (v) by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 17:48, 6. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 19:32, 6. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Prostovoljno gasilsko društvo Griže]] (v) by [[Uporabnik:‎195.138.196.80|‎195.138.196.80]] 18:58, 7. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gregor Samastur]] (bio) by [[Uporabnik:46.150.36.250|46.150.36.250]] 17:43, 9. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Relentless youth]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:10, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Prisluhnimo tišini]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:11, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (music) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 17:14, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (bio) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 21:54, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:43, 17. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 21:44, 17. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Raški pranger]] by [[Uporabnik:Tinkara7777|Tinkara7777]] 21:59, 17. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Sabira Hajdarević]] (music) by [[Uporabnik:188.196.46.181|188.196.46.181]] 13:57, 18. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bakučiol]] (adv) by [[Uporabnik:Živa Hamun|Živa Hamun]] 11:07, 23. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bellona (mitologija)]] (v & context) by [[Uporabnik:89.142.190.72|89.142.190.72]] 21:29, 24. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jaka Štiglic]] (context) by [[Uporabnik:84.52.156.241|84.52.156.241]] 15:48, 26. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Radioterapija z mikronskimi žarki]] by [[Uporabnik:NinaSkorja|NinaSkorja]] 18:40, 26. maj 2024 (CEST) === junij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Živa Vilfan]] (athlete) by [[Uporabnik:46.123.251.32|46.123.251.32]] 21:01, 1. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bunker Pr ' Barabonu]] (npov) by [[Uporabnik:176.76.227.71|176.76.227.71]] 21:02, 1. junij 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Jernej Dolinšek]] by [[Uporabnik:62.84.232.60|62.84.232.60]] 19:01, 2. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Podmrzlica]] (v) by [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] 12:31, 3. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Matjaž Borovničar]] (bio) by [[Uporabnik:2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF|2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF]] 14:53, 5. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Glasbena šola Franca Šturma]] (corp) by [[Uporabnik:Evaleh1380|Evaleh1380]] 18:53, 18. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Kulturno umetniško društvo Angel Besednjak Maribor]] (corp) by [[Uporabnik:193.2.127.240|193.2.127.240]] 16:57, 20. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Tilen Žbona]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.206.15|31.15.206.15]] 17:49, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Milan Predan]] (bio) by [[Uporabnik:178.79.124.41|178.79.124.41]] 17:57, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 22:30, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 08:49, 22. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jože Jama]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.71.201|86.61.71.201]] 19:24, 22. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:2003 v Iraku in Časovnica invazije na Irak 2003]] (v) by [[Uporabnik:89.142.241.76|89.142.241.76]] 23:09, 27. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Odvetnik za dedno pravo]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 18:15, 30. junij 2024 (CEST) === julij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (lang) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 14:38, 9. julij 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:GreenGrass RolePlay]] by [[Uporabnik:84.41.68.63|84.41.68.63]] 12:38, 13. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Menjava glasbe]] (book) by [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] 15:08, 17. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jure Jakob]] (bio) by [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] 21:23, 18. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Darka Zvonar Predan]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1|2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1]] 21:24, 18. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Makiavelizem]] (v & essay) by [[Uporabnik:176.76.227.10|176.76.227.10]] 10:50, 20. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Oplast]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:42, 20. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Primorje (podjetje)]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:44, 20. julij 2024 (CEST) === avgust 2024 === # Declined [[:Osnutek:Zombs Royale]] (v & context) by [[Uporabnik:212.235.191.38|212.235.191.38]] 16:21, 22. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Heset ahmeti]] (bio & npov) by [[Uporabnik:Heset60|Heset60]] 19:46, 27. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gašper Lenič]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.85.36|86.61.85.36]] 23:29, 28. avgust 2024 (CEST) === september 2024 === # Declined [[:Osnutek:V senci sojenic]] (v) by [[Uporabnik:Eva Poljanec|Eva Poljanec]] 19:43, 4. september 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Buondelmonti]] (nn & custom) by [[Uporabnik:62.84.231.8|62.84.231.8]] 14:32, 14. september 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio & npov) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 15:16, 23. september 2024 (CEST) === oktober 2024 === # Declined [[:Osnutek:Liquid gasoline]] (music) by [[Uporabnik:TERMI13|TERMI13]] 16:28, 5. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dean Premik]] (bio) by [[Uporabnik:Premik91|Premik91]] 19:11, 7. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Cistanche tubulosa]] (v) by [[Uporabnik:176.76.224.132|176.76.224.132]] 17:34, 12. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Borut Mahnič]] (bio) by [[Uporabnik:119.12.141.132|119.12.141.132]] 22:32, 18. oktober 2024 (CEST) === november 2024 === # Declined [[:Osnutek:Medaljon sv. Benedikta]] (v) by [[Uporabnik:DJSeratoFS|DJSeratoFS]] 21:38, 15. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Informatizacija procesov v pametnih mestih]] (neo & essay) by [[Uporabnik:Moj Ca Jan|Moj Ca Jan]] 13:16, 25. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Enotni vstopni portali in identitete]] (essay) by [[Uporabnik:Tmkosi|Tmkosi]] 18:31, 27. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Nadzorni sistemi]] (v & essay) by [[Uporabnik:Wievpia|Wievpia]] 15:40, 28. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Internet stvari]] (v & mergeto) by [[Uporabnik:Gregor Brodnik|Gregor Brodnik]] 18:36, 28. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva iz baroka]] (v & context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:42, 29. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva v renesansi]] (v & context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:43, 29. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Avtonomna dostavna vozila]] (v) by [[Uporabnik:146.212.111.40|146.212.111.40]] 14:34, 30. november 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Sovraštvo (roman)]] by [[Uporabnik:Lanaa123|Lanaa123]] 14:39, 30. november 2024 (CET) === december 2024 === # Declined [[:Osnutek:Energijsko učinkovite stavbe]] (context) by [[Uporabnik:46.122.69.207|46.122.69.207]] 16:29, 1. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Informacijska arhitektura in infrastruktura v pametnih mestih]] (v & context) by [[Uporabnik:2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F|2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F]] 21:05, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Načrtovanje]] (context) by [[Uporabnik:Marjana Žniderič|Marjana Žniderič]] 21:07, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Katarina Polajnar Horvat]] (ilc) by [[Uporabnik:Moreinfo111|Moreinfo111]] 20:05, 4. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Alež Bačko]] (joke) by [[Uporabnik:Aleš Bočko|Aleš Bočko]] 10:26, 7. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Alen Borišek]] (bio) by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 16:46, 7. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (bio) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 08:23, 10. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Mahathir Mohamad]] (ilc) by [[Uporabnik:218.208.8.111|218.208.8.111]] 20:39, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Afera Litijska]] (v) by [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] 20:40, 13. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Alen Borišek]] by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 21:32, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Shadu Odhiambo Lisec]] (bio) by [[Uporabnik:Marko Podgorsek|Marko Podgorsek]] 21:38, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Mind Juice]] (music) by [[Uporabnik:Mindjuice24|Mindjuice24]] 23:45, 14. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Ernest Pleh]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892|2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892]] 15:30, 15. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] (music) by [[Uporabnik:2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73|2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73]] 20:43, 16. december 2024 (CET) # Accepted [[:Uporabnik:Flowiki33/Živa Remic]] by [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] 19:34, 17. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Tomaž Gorec]] by [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] 15:03, 18. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Diana Košir]] (bio) by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 14:15, 19. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] by [[Uporabnik:Jozhefina|Jozhefina]] 20:48, 25. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (context) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 20:51, 25. december 2024 (CET) # Accepted [[:Uporabnik:VsevedniŠkratek/Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji]] by [[Uporabnik:VsevedniŠkratek|VsevedniŠkratek]] 22:25, 25. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Železniška proga Lupoglav–Raša]] (v) by [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] 23:27, 28. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jure Jeraj]] (bio) by [[Uporabnik:JurePDZ|JurePDZ]] 13:56, 29. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vid Legradić]] (bio) by [[Uporabnik:Vlegra1|Vlegra1]] 13:58, 29. december 2024 (CET) === januar 2025 === # Declined [[:Uporabnik:Portobisso/Aleš Pavlin]] (bio) by [[Uporabnik:46.122.71.159|46.122.71.159]] 18:43, 1. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Petra Seliškar]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.48.40|86.61.48.40]] 23:06, 3. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Sebastjan Grosek]] (athlete) by [[Uporabnik:Lucfds|Lucfds]] 17:14, 4. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Rosana Sancin]] (bio) by [[Uporabnik:Rosana Sancin|Rosana Sancin]] 17:08, 5. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Definicija silobrana]] (context) by [[Uporabnik:Rado Krušič|Rado Krušič]] 22:26, 5. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Silvester Vogrinec (mojster)]] (mergeto) by [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] 13:02, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Gorazd Lampe]] (music) by [[Uporabnik:188.198.88.44|188.198.88.44]] 20:55, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Luka Vovk]] (music) by [[Uporabnik:Lukavovk|Lukavovk]] 23:56, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina Švice]] (v & context) by [[Uporabnik:46.164.61.193|46.164.61.193]] 00:42, 9. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Prekurzor]] (v) by [[Uporabnik:31.15.245.194|31.15.245.194]] 20:06, 10. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Murska ravan]] (v) by [[Uporabnik:109.182.53.165|109.182.53.165]] 15:04, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Miran Müllner]] (bio) by [[Uporabnik:Miran iz Grčne|Miran iz Grčne]] 22:27, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Mala (roman)]] by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 12:12, 14. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Jožef Virk]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 17:02, 19. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Outfit7]] (corp) by [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] 16:28, 20. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Dragotin Ferdinand Ripšl]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 21:51, 21. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Twin star]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:39, 23. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Cheshire cat]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:40, 23. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Josip Mal]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 10:50, 28. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] by [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] 14:50, 29. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zdravko Zagožen]] (bio) by [[Uporabnik:Pikica1987|Pikica1987]] 14:54, 29. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vaginalna farmacevtska oblika]] (v) by [[Uporabnik:92.37.99.112|92.37.99.112]] 14:28, 30. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Stojan Špegel]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.140.200|31.15.140.200]] 14:34, 30. januar 2025 (CET) === februar 2025 === # Declined [[:Osnutek:Aleksandar Ivanko]] (bio) by [[Uporabnik:212.200.247.73|212.200.247.73]] 12:28, 1. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Transgene]] (v) by [[Uporabnik:46.150.58.142|46.150.58.142]] 17:45, 4. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Dominik Jakšič]] (music) by [[Uporabnik:178.58.75.150|178.58.75.150]] 12:26, 6. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Rajko Bizjak]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.53.73|86.61.53.73]] 12:30, 6. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Viktor Juščenko]] (v) by [[Uporabnik:46.150.93.61|46.150.93.61]] 00:38, 10. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Marfanov sindrom]] (v) by [[Uporabnik:31.15.172.39|31.15.172.39]] 20:17, 19. februar 2025 (CET) === marec 2025 === # Declined [[:Osnutek:Poljanski camino]] (v) by [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] 00:12, 6. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Medgeneracijski center Vezenine Bled]] (v & adv) by [[Uporabnik:86.61.75.103|86.61.75.103]] 17:44, 10. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (music) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:08, 13. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (v) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:21, 13. marec 2025 (CET) === april 2025 === # Declined [[:Osnutek:Performance storyboard]] (v & adv) by [[Uporabnik:DEMETRA Wiki|DEMETRA Wiki]] 14:09, 4. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Alen Kočar]] (bio) by [[Uporabnik:A09|A09]] 23:15, 6. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Ana Marija Krajnc]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54|2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54]] 12:37, 9. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jože Sodja]] (bio) by [[Uporabnik:176.76.227.68|176.76.227.68]] 15:34, 12. april 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:TRST JE NAŠ]] by [[Uporabnik:194.249.74.3|194.249.74.3]] 11:47, 16. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Darko Stojnić]] (bio) by [[Uporabnik:Neza376|Neza376]] 23:52, 18. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jožef Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Soulfly 5er|Soulfly 5er]] 12:12, 22. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Mind Trade d.o.o.]] (v) by [[Uporabnik:Dopolnila Sen|Dopolnila Sen]] 14:13, 24. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Osebna identiteta]] (v & essay) by [[Uporabnik:188.230.129.76|188.230.129.76]] 15:35, 24. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Zala Klopčič]] (v) by [[Uporabnik:Anže Žagar|Anže Žagar]] 22:09, 25. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 11:09, 26. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 22:08, 30. april 2025 (CEST) === maj 2025 === # Accepted [[:Osnutek:Marguerite Duras]] by [[Uporabnik:Bernetiči|Bernetiči]] 00:44, 5. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] (custom) by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 17:51, 5. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Maj Šmid]] (bio) by [[Uporabnik:Frenk presheren|Frenk presheren]] 19:25, 6. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Edin Krnić]] (bio & adv) by [[Uporabnik:Travel With Me|Travel With Me]] 21:43, 11. maj 2025 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 00:36, 21. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gibanje Novi glas upokojencev]] (nn) by [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 13:06, 21. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Lim Smrad in Žila]] (music) by [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] 17:10, 23. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žima Slovenija (Tovarna)]] (corp) by [[Uporabnik:212.185.66.18|212.185.66.18]] 20:09, 28. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:ZUNANJI ODNOSI PODKRALJESTVA NOVE ŠPANIJE]] (v & essay) by [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] 15:36, 29. maj 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:FIlip Rovan Mulej]] by [[Uporabnik:2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6|2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6]] 14:25, 30. maj 2025 (CEST) === junij 2025 === # Declined [[:Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (essay) by [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žan Slak]] (athlete) by [[Uporabnik:46.122.67.109|46.122.67.109]] 11:31, 11. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Milena Jaklič]] (bio & ai) by [[Uporabnik:95.176.129.180|95.176.129.180]] 21:15, 16. junij 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Luka Kohek]] by [[Uporabnik:91.246.235.57|91.246.235.57]] 22:46, 30. junij 2025 (CEST) === julij 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Manca Rožman]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:MajaBR|MajaBR]] 16:42, 2. julij 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Lošinj (film)]] (film) uporabnika [[Uporabnik:Agenttoni|Agenttoni]] 17:30, 17. julij 2025 (CEST) === avgust 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Dušan Mandić]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:DušanMandićDušan111|DušanMandićDušan111]] 22:42, 7. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Priscila Gulič Pirnat]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:PriscilaGP|PriscilaGP]] 09:46, 8. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Leopold Brenčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:46.122.69.165|46.122.69.165]] 21:54, 22. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Mateja Meško]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:LjubljanaResearcher|LjubljanaResearcher]] 12:27, 24. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Franc Čuš (2023)]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:213.161.20.6|213.161.20.6]] 12:43, 28. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan5|Blejcan5]] 10:49, 30. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Xsport]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Nobody7916|Nobody7916]] 19:16, 30. avgust 2025 (CEST) === september 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Anitina srca]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Kamenčki prijaznosti]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Rok Jožef Gršić]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-52528-0|~2025-52528-0]] 17:28, 5. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:TRILE]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:LOCO GANG|LOCO GANG]] 12:39, 8. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Orel]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:UstvarjalniLisjak|UstvarjalniLisjak]] 11:22, 9. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Virtual Steel]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Gstarcad Mechanical]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:AxisVM programska oprema]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:GstarCAD]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp & ai) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 10:22, 17. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Stanko Čurin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-64106-1|~2025-64106-1]] 17:36, 22. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Andreja Kutin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26617-76|~2025-26617-76]] 11:43, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Nadja Ebner]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:50, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Kako pokopati mamo, ki je še živa]] (book) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:51, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Indominus rex]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26534-67|~2025-26534-67]] 14:31, 28. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Dekkproff]] (corp & adv) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26960-76|~2025-26960-76]] 14:35, 30. september 2025 (CEST) === oktober 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Lil Exile]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Lil Exile|Lil Exile]] 09:42, 4. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Paysafecard]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Božidar Jožef Bižal|Božidar Jožef Bižal]] 17:15, 16. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Življenjeslovje IzaQ]] (neo & adv) uporabnika [[Uporabnik:MatejaKunc|MatejaKunc]] 17:27, 19. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Fratelli TASCA (podjetje)]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Albertpapler|Albertpapler]] 20:46, 21. oktober 2025 (CEST) === november 2025 === # Sprejet [[:Osnutek:Ženin proti svoji volji]] uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 00:33, 5. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Na stekleni strehi]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Ninamacek22|Ninamacek22]] 10:47, 8. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:BAGAT]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Kiwi2500|Kiwi2500]] 19:27, 12. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Franjo Kalamiza]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:CEKF|CEKF]] 12:01, 13. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Volilna koalicija NSi, SLS in Fokus]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:Vižla12345|Vižla12345]] 14:56, 22. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Skupina iTAK]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:Skupina.itak|Skupina.itak]] 11:49, 24. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gogala]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Tea Rogelj|Tea Rogelj]] 12:38, 24. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] 15:12, 25. november 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] uporabnika [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] 16:21, 26. november 2025 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Backrooms level 99999]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37069-30|~2025-37069-30]] 19:20, 28. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sodobna fitoterapija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] 21:55, 28. november 2025 (CET) === december 2025 === # Zavrnjen [[:Osnutek:ZigacproKalanka]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37824-08|~2025-37824-08]] 23:55, 1. december 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Jernov rokopis ali Martinova senca]] uporabnika [[Uporabnik:Leja Planko|Leja Planko]] 22:01, 2. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ptujski prstan]] (v) uporabnika [[Uporabnik:GregorWiki2025|GregorWiki2025]] 22:02, 2. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Anja Rijavec]] (v & npov) uporabnika [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] 01:19, 5. december 2025 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Robert Marinč]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-38569-16|~2025-38569-16]] 12:39, 5. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Legenda o svetnici]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-38819-89|~2025-38819-89]] 06:53, 6. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Martina Hegediš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Martinahegediš|Martinahegediš]] 12:21, 8. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Poveljniški tim]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Podčastniška podporna linija]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Marija Sreš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:ZgodovinaPrekmurja|ZgodovinaPrekmurja]] 18:01, 15. december 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Mariborska peterica]] uporabnika [[Uporabnik:Kolarovatinka|Kolarovatinka]] 23:18, 15. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gabrijelčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Nikolaj keuc|Nikolaj keuc]] 21:56, 16. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Melita Zemljak Jontes]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 14:13, 17. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Afera Zaliv 1975]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42194-44|~2025-42194-44]] 20:16, 23. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Hasmonejsko kraljestvo]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42522-93|~2025-42522-93]] 15:09, 25. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Milan Ramšak Marković]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Milan0markovic|Milan0markovic]] 14:36, 26. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Janez Šter]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Ana.grabnar|Ana.grabnar]] 16:05, 26. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sara Zupan]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43747-15|~2025-43747-15]] 20:51, 29. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jan Istenič]] (bio & lang) uporabnika [[Uporabnik:Recordameforever|Recordameforever]] 14:48, 30. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 13:24, 31. december 2025 (CET) === januar 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Roman Vidmar]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Vladko Meglič|Vladko Meglič]] 00:15, 6. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Marijan Slabe]] (ai & custom) uporabnika [[Uporabnik:Andrej skr|Andrej skr]] 01:09, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ajda Lea Jakše]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:Ajda - Lea|Ajda - Lea]] 01:13, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 01:22, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Geolingvistika]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Topolovseksara|Topolovseksara]] 20:08, 13. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Nevrosistemska degenerativna motnja A–17 (NDM-A17)]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29027-1|~2026-29027-1]] 13:03, 14. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sergej Golubović]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Sergej Golubovic|Sergej Golubovic]] 20:59, 21. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Majør]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:Majormusiccc|Majormusiccc]] 19:56, 24. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ponorelii]] (corp & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:33, 25. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Damir Raković Ponorelii]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:34, 25. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Tjaar|Tjaar]] 18:16, 26. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Hladnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:AH1860|AH1860]] 20:13, 29. januar 2026 (CET) === februar 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Matej Šurc]] (v) uporabnika [[Uporabnik:MAwiki800|MAwiki800]] 12:45, 2. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Katarina Pustinek Rakar]] (music) uporabnika [[Uporabnik:EffectiveElf|EffectiveElf]] 01:07, 5. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sestrski jeziki]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Julija kersmanc|Julija kersmanc]] 22:07, 15. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 10:42, 18. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:~2026-12178-27|~2026-12178-27]] 17:59, 24. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 13:42, 25. februar 2026 (CET) === marec 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Ansambel Slovenski zvoki]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Azikovsek|Azikovsek]] 11:10, 1. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Brane Širca]] (ai & bio) uporabnika [[Uporabnik:KUD VIČ|KUD VIČ]] 11:16, 1. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Aleksandar Repić]] (context) uporabnika [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] 22:38, 4. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jaka Predalič]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:Bogibatinaa|Bogibatinaa]] 11:58, 6. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Luka Simonič]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lenart28|Lenart28]] 14:59, 8. marec 2026 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Roskarjev biceps]] uporabnika [[Uporabnik:Datrtu|Datrtu]] 11:02, 11. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Nino Camardo]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:NinoCamardoArt|NinoCamardoArt]] 16:30, 17. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ivan Sajevic]] (v) uporabnika [[Uporabnik:SajevicZ|SajevicZ]] 16:41, 17. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jack Kerouac]] (v & npov) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17441-60|~2026-17441-60]] 10:58, 22. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Danijel Mitrović]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-18024-17|~2026-18024-17]] 11:35, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:The Multicentral]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] 21:29, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Boštjan Košir]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-14498-42|~2026-14498-42]] 21:31, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Strnad]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] 13:17, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Primož Premzl]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:UHT9|UHT9]] 13:18, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Poslanec in duhovnik dr. Leopold Potzinger]] (mergeto) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17396-79|~2026-17396-79]] 13:20, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:PoraVnava d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Oleksandr Miziuk|Oleksandr Miziuk]] 13:25, 28. marec 2026 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Dolores Viesèr]] uporabnika [[Uporabnik:Nezzxxx|Nezzxxx]] 17:36, 28. marec 2026 (CET) === april 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Franc Mugerle]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-24604-55|~2026-24604-55]] 11:30, 22. april 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Buseti]] (v) uporabnika [[Uporabnik:BuzetiBuzeti007|BuzetiBuzeti007]] 20:10, 22. april 2026 (CEST) === maj 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Prodan Rupar]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-26967-64|~2026-26967-64]] 15:52, 4. maj 2026 (CEST) # Zavrnjen [[:Osnutek:Kraljevina Dravija]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-27753-60|~2026-27753-60]] 22:35, 10. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Bian Marcus Polanec]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-28024-13|~2026-28024-13]] 22:43, 10. maj 2026 (CEST) # Zavrnjen [[:Osnutek:Diana Palčič]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-28445-09|~2026-28445-09]] 09:23, 11. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Creatim]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Urška Rahonc|Urška Rahonc]] 22:19, 15. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Rok Cajzek]] (ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29116-38|~2026-29116-38]] 11:20, 16. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Branko Zadnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Branko1950|Branko1950]] 11:34, 16. maj 2026 (CEST) === junij 2026 === # Zavrnjen [[:Osnutek:Mija Gajšt]] uporabnika [[Uporabnik:Nejc Volmajer|Nejc Volmajer]] 11:49, 4. junij 2026 (CEST) 3akngvw04qn29lpg6eyzqrai2blhjp0 0 557721 6684562 6684555 2026-06-03T12:37:46Z Erardo Galbi 166658 6684562 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" !# ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="3" |Vlada !Obdobje |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |27. november 1972 – 9. maj 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – ''danes'' |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] |16. julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. | |~ 2/3 leta |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|25. junij 1962 – 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |9. maj 1978 – 16. julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- |26. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |27. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |- {{Živi}} |28. (16.) |– |– |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |''še ni določeno'' |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="2" |Predsednik vlade ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dnevi !Leta in dnevi !Slika !Ime<br>(rojen–umrl) |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>(1950–2008) |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- {{Živi}} |3325 |9 let, 40 dni |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>(* 1958) |3 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |3114 |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kraigher|'''Boris Kraigher''']]<br>(1914–1967) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Miha Marinko|'''Miha Marinko''']]<br>(1900–1983) |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>(1933–2024) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Marinc]]'''<br>(1930–2025) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>(* 1967) |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>(*1963) |1 |[[Stranka modernega centra]] |- |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>(1928–2022) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>(* 1963) |1 |[[Socialni demokrati]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>(* 1948) |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>(* 1960) |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>(*1970) |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>(* 1977) |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kidrič|'''Boris Kidrič''']]<br>(1912–1953) |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>(1943–2011) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]''' <br>(1866–1932) |1 | |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Stane Kavčič|'''Stane Kavčič''']]<br>(1919–1987) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2/3 leta |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Viktor Avbelj|'''Viktor Avbelj''']]<br>(1914–1993) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Janko Smole|'''Janko Smole''']]<br>(1921–2010) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Anton Vratuša|'''Anton Vratuša''']]<br>(1915–2017) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|*]] i9y3w87cmnhznmw34pb9fl4kxi2d3hh 6684936 6684562 2026-06-04T07:38:05Z Erardo Galbi 166658 6684936 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" !# ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="3" |Vlada !Obdobje |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |27. november 1972 – 9. maj 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – ''danes'' |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] |16. julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |25. junij 1962 – 29. april 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |9. maj 1978 – 16. julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- |26. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |27. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |- {{Živi}} |28. (16.) |– |– |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |''še ni določeno'' |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="2" |Predsednik vlade ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dnevi !Leta in dnevi !Slika !Ime<br>(rojen–umrl) |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>(1950–2008) |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- {{Živi}} |3325 |9 let, 40 dni |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>(* 1958) |3 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |3114 |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kraigher|'''Boris Kraigher''']]<br>(1914–1967) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Miha Marinko|'''Miha Marinko''']]<br>(1900–1983) |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>(1933–2024) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Marinc]]'''<br>(1930–2025) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>(* 1967) |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>(*1963) |1 |[[Stranka modernega centra]] |- |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>(1928–2022) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>(* 1963) |1 |[[Socialni demokrati]] |- |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Viktor Avbelj]]'''<br>(1914–1993) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>(* 1948) |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>(* 1960) |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>(*1970) |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>(* 1977) |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kidrič|'''Boris Kidrič''']]<br>(1912–1953) |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>(1943–2011) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]''' <br>(1866–1932) |1 | |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Stane Kavčič|'''Stane Kavčič''']]<br>(1919–1987) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Janko Smole|'''Janko Smole''']]<br>(1921–2010) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Anton Vratuša|'''Anton Vratuša''']]<br>(1915–2017) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|*]] bjyusxrch6weuvs5hitwr3vhpnfp18g 0 560075 6684921 6637508 2026-06-04T07:32:22Z Erardo Galbi 166658 6684921 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Nekdanji slovenski predsednik vlade}} {{Infopolje Predsednik | name = Janko Smole | order = 5. [[Predsednik Vlade Republike Slovenije#Socialistična republika Slovenija|Predsednik Izvršnega sveta<br>Socialistične republike Slovenije]] | term_start = 29. april 1965<ref>''Delo'', št. 117, 1., 2. in 3. maj 1978, naslovnica.</ref> | term_end = 1967 | predecessor = [[Viktor Avbelj]] | successor = [[Stane Kavčič]] | president = [[Ivan Maček]] | order2 = 8. [[Minister za finance Jugoslavije|minister za finance SFRJ]] | term_start2 = 18. maj 1967 | term_end2 = 17. maj 1974 | predecessor2 = [[Kiro Gligorov]] | successor2 = [[Momčilo Cemović]] | birth_date = 2. junij 1921 | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = 11. junij 2010 | death_place = <!-- Wikidata --> | signature = <!-- Wikidata --> ||image = Janko Smole 1965 Crop.jpg|caption=Janko Smole leta 1965 |party = [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]] / [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] }} '''Janko Smole''' [smolè], [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[državnik]] in finančni strokovnjak, * [[2. junij]] [[1921]], [[Ljubljana]], † [[11. junij]] [[2010]], Ljubljana. Smole je bil predsednik Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije od leta 1965 do leta 1967 in minister za finance Socialistične federativne republike Jugoslavije od 18. maja 1967 do 17. maja 1974. == Življenje == Janko se je rodil v ugledni ljubljanski odvetniški družini očetu Albinu in materi Ani (roj. [[Anžič]]). Njegov brat je bil [[Jože Smole]]. Že od zgodnjega otroštva je izkazoval zanimanje za pravičnost in napredek, bil je zagovornik socialne enakosti ter se zavzemal za izboljšanje družbenih razmer. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] se je nemudoma pridružil [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnemu boju]], delujoč v vrstah [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] kot partizan. Med bivanjem v Ljubljani je bil izdan in zaprt s strani okupatorjev med leti 1942 in 1944. V zaporu je sodeloval v organiziranju gladovne stavke pred kapitulacijo Italije, a kljub temu ni dosegel uspeha. Srečo mu je prinesla njegova mati Ana, ki je vztrajala in na koncu uspela doseči njegovo izpustitev iz zapora. Po vrnitvi je nadaljeval svoje dejavnosti med partizani, med drugim se je posvetil propagandi v 7. korpusu [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije|GŠ NOV in POS]]. Po vojni je postopoma napredoval v vodilne gospodarsko-politične položaje tako v Sloveniji kot v [[Beograd|Beogradu]]. Njegova odločitev, ko je bil predsednik slovenske vlade med letoma 1965 in 1967, da vztraja pri reformah in proračunskih omejitvah ter pozove k glasovanju o njih, je bila odmevna v Sloveniji. Ta poteza, skupaj z njegovim odstopom, je predstavljala prvo takšno dejanje v Jugoslaviji tistega časa. Vendar pa je postal najbolj znan kot finančni minister nekdanje Jugoslavije, kjer je bil priznan kot strokovnjak na tem področju ter zanesljiv partner, kar mu je prineslo mednarodno spoštovanje. V Beogradu je užival ugled, ki mu je omogočal, da je lahko v imenu Jugoslavije brez uradnih pooblastil dobil kredit v [[Kuvajt|Kuvajtu]]. Kasneje je med letoma 1978 in 1984 vodil poslovodstvo [[Ljubljanska banka|Ljubljanske banke]] in bil obenem član [[CK KPJ|CK ZKJ]]. Kljub vsem obveznostim in delu je našel čas tudi za humanitarno delo, zlasti pri skladu Franca Rozmana - Staneta, kjer je prispeval k izboljšanju socialnih pogojev za borce in invalide iz prejšnjih vojn. Smole je bil del izbranega kroga visoko kulturnih osebnosti v Sloveniji. Posebej zanimivo je, kako se je v poznih letih naučil uporabljati [[računalnik]]. Med srečanji s kolegi finančniki in gospodarstveniki bi pogosto potegnil navodila za delo z računalnikom, saj je dobro razumel logiko računalniških programov. Ta srečanja so bila priložnost tudi za pogovor o zgodovinskih, finančnih in političnih dogodkih, kot tudi o novih angleških in ameriških knjigah ter nemških časopisih.<ref>{{Navedi novice|title=In memoriam Janko Smole: Najuglednejši jugoslovanski finančni minister|date=15. junij 2010|url=https://www.dnevnik.si/1042366964|accessdate=2024-04-28|archive-date=2018-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180629211412/https://www.dnevnik.si/1042366964|url-status=dead}}</ref> Umrl je 11. junija 2010, star 89 let. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * priimek [[Smole]] {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Smole, Janko}} [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Ministri za finance Jugoslavije]] [[Kategorija:Predsedniki Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 4f1u2wamfxp5uezjjgwr5c54uq6fbwa 0 564356 6684930 6631734 2026-06-04T07:36:10Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684930 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Viadukt Šumljak |native_name = |native_name_lang = |image = File:1 Viadukt Sumljak H4.jpg |alt = Zračni pogled na viadukt Šumljak, julij 2024 |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Viadukt Šumljak}}''' |other_name = |carries = Avtocestni most |crosses = Odsek Razdrto-Vipava na ([[Hitra cesta H4|hitri cesti H4]]) |locale = [[Lozice]], [[Slovenija]] |owner = Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.) |maint = |id = |designer = [[Viktor Markelj]], gradbeni inženir ([[Ponting|Ponting inženirski biro]]) |engineering = |design = Tehnologija pomičnega opažnega sistema, prekladna konstrukcija |material = Armirani beton |length = 671 m |width = 21,08 m |height = od 6,5 do 17,50 m |mainspan = |spans = 24 m + 19 × 31 m + 36 m + 22 m |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Primorje d.d. |fabricator = |begin = |complete = |cost = |inaugurated = |open = |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|45|46|37.213|N|14|1|14.205|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Viadukt Šumljak''' stoji na [[Hitra cesta H4|hitri cesti H4]], na odseku [[Razdrto, Postojna|Razdrto]]-[[Vipava]]. Odsek preko Rebernic je zaradi strmih in slabo stabilnih pobočij [[Nanos|Nanosa]] in njihove zahtevne morfologije ter geologije izredno zahteven. Poleg prehoda čez Trojane in Črnega Kala je bil odsek za gradnjo eden od najzahtevnejših na slovenskem avtocestnem križu. ==Osnovni podatki== Viadukt je pobočni in je sestavljen iz dveh ločenih objektov, ki premoščata strmo pobočje z grapami, ceste in vodno zajetje relativno nizko nad terenom. S 671 m dolžine spada med daljše objekte na slovenskem avtocestnem omrežju. Poteka v pobočju nad sedaj regionalno cesto Razdrto-Podnanos. Izredno težavna je bila izvedba predvidene geometrije ceste na območju tega viadukta, saj poteka os ceste v »S« krivini, niveleta se spušča s padcem 5,9 %. Normalni profil na objektu ustreza profilu hitre ceste z dvakrat po dvema prometnima pasovoma brez odstavnih pasov, s skupno širino 21,08 m. ==Izgradnja== Prekladna konstrukcija se je gradila po enotni tehnologiji pomičnega opažnega sistema, kar je pripomoglo k boljšemu časovnem in finančnem izkoristku pri gradnji. Viadukt Šumljak se je gradil v istem času kot [[viadukt Črni Kal]], zato je bil med gradnjo medijsko manj odmeven. Objekt je bil tehnično izjemno zahteven. Uporabljena tehnologija gradnje prekladne konstrukcije se v Sloveniji le redko uporablja. Projektant viadukta je bil Inženirski biro [[Ponting]]. Gradnjo konstrukcije je izvajalo podjetje Primorje. Gradnja 10 km dolgega odseka hitre ceste H4 preko Rebernic je potekala od leta 2002 do avgusta 2009, ko je bila hitra cesta H4 v celoti končana. ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> File:2 Viadukt Sumljak H4.jpg|Zračni pogled na viadukt Šumljak in Nanos, julij 2024 </gallery> == Viri == * Ašanin Gole, Pedja (2004). "Viadukti in mostovi na slovenskih avtocestah". Dars, družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Celje, 2004. {{COBISS|ID=215196160}} * Rosa, Simon, (2008). "Tehnologija in organizacija gradnje viadukta s pomičnim opažnim sistemom". Diplomska naloga, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 2008. {{COBISS|ID=3946337}} == Zunanje povezave == * [https://www.dars.si/Zgrajene_AC_in_HC/H4_Razdrto_-_Vrtojba?zid=164 H4: Razdrto - Vipava, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.)] * [https://www.ponting.si/si/projekti/viadukt-sumljak-60.html Predstavitev viadukta Šumljak na spletni strani projektanta] [[Kategorija:Viadukti v Sloveniji]] [[Kategorija:Viktor Markelj]] [[Kategorija:Ponting]] hoackwtsvkle54s8tctf2211zr5gcql 0 569338 6684761 6631731 2026-06-03T18:19:59Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684761 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Most preko Pišnice v Kranjski Gori |native_name = |native_name_lang = |image = File:Most_cez_Pisnico.jpg |alt = Most preko Pišnice v Kranjski Gori, oktober 2024 |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Most preko Pišnice}}''' |other_name = |carries = Cestni most |crosses = Potok [[Pišnica]] |locale = Cesta [[Kranjska Gora]] - [[Vršič]] v km 1,560+00, [[Slovenija]] |owner = Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) |maint = |id = |designer = Gradis PB Maribor |engineering = Projektantska ekipa: odgovorni projektant [[Viktor Markelj]], gradbeni inženir ([[Ponting|Ponting inženirski biro]]), konstrukter Franc Pukšič, gradbeni tehnik ([[Ponting|Ponting inženirski biro]]). Arhitektura: mag. Peter Gabrijelčič, arhitekt |design = Monolitna betonska gradnja |material = Armirano betonska ločna plošča zakrivljena tudi v horizontali |length = 35 m |width = 11,4 m |height = |mainspan = |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Gradis GE Jesenice |fabricator = |begin = Junij 1989 |complete = December 1989 |cost = |inaugurated = |open = |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = Stari leseni most |coordinates = {{Coord|46|28|31|N|13|46|51|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Most preko Pišnice''' v Kranjski Gori je cestni [[ločni most]] razpona 35 m s tlorisno zakrivljeno osjo. Nahaja se na cesti [[Kranjska Gora]]–[[Vršič]] v bližini [[Jezero Jasna|jezera Jasna]]. Poleg konstruktorske obdelave so projektanti glavno pozornost namenili oblikovanju mostu ter njegovi vklopitvi v gorsko okolje [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]. Most je bil končan leta 1989. ==Osnovni podatki== Izgradnja mostu je bila potrebna zaradi dotrajanosti starega lesenega mostu ter prestavitve trase z izboljšanimi cestnimi elementi. Neposredna bližina jezera Jasna, turističnega centra Kranjske Gore ter [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] je pogojevala visoke zahteve glede oblikovanja mostu, zato je bila izbrana ločna konstrukcija, ki pa je uvita tudi po horizontali, kjer sledi cestnemu radiju. Tako zasnovana nosilna konstrukcija je postala izziv tudi v konstrukterskem pogledu. ==Projektiranje== V avgustu 1988 je bil izdelan izvedbeni projekt mostu z montažnimi nosilci razpona približno 28 m, nakar se je spomladi 1989 pričela gradnja. Po zakoličbi in izkopu gradbene jame za temelje so ugotovili, da predpostavke o nosilnem terenu iz geomehanskega poročila ne držijo. Predvidene skale pod naplavljenim gruščem ni bilo. Ker postavitev opornika v strugo na naplavljen grušč ali delno preko pilotov na skalo ni bilo izvedljivo, so bili projektanti prisiljeni odstopiti od izbrane variante ter izbrati in izdelati novo. Skupaj z investitorji so se odločili za varianto z ločno ploščo s povečanim razponom 35 m v monolitni izvedbi, kar je ustrezalo tudi izvajalcem. Projektiranje je potekalo od junija do avgusta 1989. ==Izgradnja== Temeljenje je bilo zvedeno na dveh pasovnih temeljih. Klasičnih opornikov ni, nadomeščajo jih stene, ki so podaljšane do skal. Izvedba loka je bila klasična na odru; betonirali so ga v dveh fazah: v prvi je potekalo betoniranje obeh polovic odra od podpor proti temenu (okoli 125 m³ betona v 7 urah), v drugi pa zalivanje temenske fuge po okoli 2–3 tednih, odvisno od trajanja izvedbe sten. Gradnjo konstrukcije je izvajal Gradis GE Jesenice od junija do decembra 1989. ==Oblikovanje== S tlorisno zakrivljenostjo je dosežena zveznost linijskega poteka konstrukcije in cestne plošče. Glavna nosilna konstrukcija je poudarjena z zamaknitvijo vertikalnih sten z roba ločne plošče, tako da obris ločne plošče izstopi. Sekundarni pomen in smer nosilnosti bočnih sten se nakaže tudi z vertikalnimi fugami. Pri zožitvi pločnika na prehodu z mostu je izveden razgledni balkon, ki kompenzira razliko med različnimi širinami hodnikov, predstavlja razgledno točko na most in smiselno zaključuje objekt. Dodatni oblikovni elementi mostu so še robni venci, ograje in ambientalne luči, prvotno steklene buče, ki pa so jih zamenjali z LED-svetilkami. == Viri == *{{navedi revijo|first1=Viktor|last1=Markelj|first2=Peter|last2=Gabrijelčič|title=Most preko Pišnice pri jezeru Jasna - konstrukcija in oblikovanje|page=257|magazine=Zbornik 11. zborovanja gradbenih konstrukterjev Slovenije|date=20. oktober 1989|cobiss=8865558}} *{{navedi revijo|first1=Viktor|last1=Markelj|first2=Peter|last2=Gabrijelčič|title=Ločni most preko Pišnice v Kranjski gori - projektiranje in izvedba|page=45-50|magazine=Zbornik 12. zborovanja gradbenih konstrukterjev Slovenije|date=20. september 1990|cobiss=8866070}} [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1989]] [[Kategorija:Viktor Markelj]] [[Kategorija:Občina Kranjska Gora]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] 9k20ooj6uqt7l9g7vjqj3oob3zi8zxp 0 575807 6684768 6391158 2026-06-03T18:23:36Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684768 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Most Žadovinek |native_name = |native_name_lang = |image = File:Bridge Zadovinek.jpg |alt = Pogled na most Žadovinek leta 2021. |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Most Žadovinek}}''' |other_name = |carries = Cestni most na G1-5/0336 v km 2,600 |crosses = [[Reka]] [[Sava]] |locale = [[Krško]], [[Slovenija]] |owner = Ministrstvo za infrastrukturo |maint = |id = |designer = [[Ponting|Ponting inženirski biro]] |engineering = |design = Prednapeta armiranobetonska konstrukcija / Tehnologija postopnega narivanja |material = [[beton]] |length = 297 m |width = |height = |mainspan = 40 m |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Kolektor Koling d.o.o. |fabricator = |begin = 2017 |complete = 2019 |cost = |inaugurated = |open = 22. februar 2019 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|45|56|37|N|15|29|38|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Most Žadovinek''' je [[most]] preko v [[reka|reke]] [[Sava|Save]] v [[Krško|Krškem]], na obvoznici Krško, zgrajen leta 2019. ==Osnovni podatki== Armiranobetonski [[most]] je dolg 297 m, zgrajen je bil s tehniko postopnega narivanja. Vitko prekladno konstrukcijo sta pogojevala že zgrajeno krožišče na levem bregu reke Save ter morebitna maksimalna višine vode. Zaradi bližine [[Jedrska elektrarna Krško|Nuklearne elektrarne Krško – NEK]] je bilo pri projektiranju potrebno upoštevati predpisane zahteve, ki so pogojevali potresno obtežbo s povratno dobo 10.000 let (0,5 g), zato je bilo med drugim potrebno vgraditi potresne izolatorje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kolektorgradbenistvo.si/reference/most-krsko|title=Most Krško|publisher=Kolektor Gradbeništvo|date=27. februar 2023|accessdate=18. februar 2025}}</ref> ==Obvoznica Krško== Novi most preko Save je bil zgrajen v okviru izgradnje obvoznice Krško, ki je zajemala tudi rekonstrukcijo lokalne ceste [[Krško]]–[[Vrbina]] v dolžini približno 1.100 metrov, gradnjo križišča na desnem bregu Save in novogradnjo obvoznice [[Žadovinek]]. Namen projekta je preusmeritev tranzitnega prometa v smeri sever–jug iz centra Krškega na obvoznico in s tem zagotoviti varnejšo prometno povezavo, skrajšanje potovalnih časov in izboljšanje stanja okolja v naselju.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/obvoznica-krsko/|title=Obvoznica Krško|publisher=GOV.SI|date=27. februar 2023|accessdate=18. februar 2025}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> File:Bridge Zadovinek2.jpg|Most Žadovinek z levega brega Save File:Bridge Zadovinek 3.jpg|Most Žadovinek je del obvoznice Krško </gallery> == Zunanje povezave == * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-zadovinek-90.html Predstavitev mosta Žadovinek na spletni strani projektanta] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Mostovi čez Savo]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2019]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Vrbina]] [[Kategorija:Žadovinek]] aqdv3aeons4cvjan17lrlt2drqkcpal 0 576121 6684943 6679712 2026-06-04T07:38:40Z ~2026-33235-47 261075 ja. 6684943 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name = Državnozborske volitve v Sloveniji 2026 |country = Slovenija |type = parliamentary |ongoing = no |election_date = 22. marec 2026 |previous_election = Državnozborske volitve v Sloveniji 2022 |previous_year = 2022 |next_election = Naslednje državnozborske volitve v Sloveniji |next_year = ''Naslednje'' |seats_for_election = 90 sedežev |majority_seats = 46 |turnout = {{upad}} 1.190.819 (70,25 %) <!-- Gibanje Svoboda --> | image1 = [[File:Izjava predsednika vlade o (55052776117) (cropped) (cropped).jpg|120x120px]] | leader1 = [[Robert Golob]] | colour1 = 005DA3 | party1 = [[Gibanje Svoboda]] | last_election1 = 34,45 %<br>41 sedežev | popular_vote1 = 338.102 | percentage1 = 28,66 % | seats1 = '''29''' | seat_change1 = {{upad}} 12 <!-- SDS --> | image2 = [[File:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|120x120px]] | leader2 = [[Janez Janša]] | color2 = FEF200 | party2 = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | last_election2 = 23,48 %<br>27 sedežev | popular_vote2 = 328.923 | percentage2 = 27,88 % | seats2 = '''28''' | seat_change2 = {{rast}} 1 <!-- Nova Slovenija --> | image3 = [[File:Koalicija NSi SLS Fokus.png|180px]] | leader3 = [[Jernej Vrtovec]],<br>[[Tina Bregant]], [[Marko Lotrič]] | colour3 = 009AC7 | party3 = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] | last_election3 = 6,86 %<br>8 sedežev | popular_vote3 = 109.201 | percentage3 = 9,26 % | seats3 = '''9''' | seat_change3 = {{rast}} 1 <!-- Socialni demokrati--> | image4 = [[File:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_Matjaž_Han_20.11.2025_portret2_(cropped2).jpg|120x120px]] | leader4 = [[Matjaž Han]] | party4 = [[Socialni demokrati]] | colour4 = E3000F | last_election4 = 6,69 %<br>7 sedežev | popular_vote4 = 79.175 | percentage4 = 6,71 % | seats4 = '''6''' | seat_change4 = {{upad}} 1 <!-- Demokrati --> | image5 = [[File:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar (cropped2).jpg|120x120px]] | leader5 = [[Anže Logar]] | party5 = [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | colour5 = 09105E | last_election5 = ''nova stranka'' | popular_vote5 = 78.902 | percentage5 = 6,69 % | seats5 = '''6''' | seat_change5 = ''nova stranka'' <!-- Levica --> | image6 = [[File:Koalicija Levice in Vesne.png|220px]] | leader6 = [[Asta Vrečko]], [[Luka Mesec]],<br> [[Urša Zgojznik]], [[Uroš Macerl]] | party6 = [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | colour6 = 9A231C | last_election6 = 4,46 %<br>5 sedežev | popular_vote6 = 67.183 | percentage6 = 5,69 % | seats6 = '''5''' | seat_change6 = {{steady}} <!-- Resni.ca --> | image7 = [[File:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped3).jpg|120x120px]] | leader7 = [[Zoran Stevanović]] | party7 = [[Resni.ca]] | colour7 = 7C5199 | last_election7 = 2,89 %<br>0 sedežev | popular_vote7 = 64.799 | percentage7 = 5,49 % | seats7 = '''5''' | seat_change7 = {{rast}} 5 |map_size = |title = [[Predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]] |before_election = [[Robert Golob]] |before_party = [[Gibanje Svoboda|GS]] |posttitle = Izvoljeni premier |after_election = [[Janez Janša]] |after_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | map_image = | map_caption = }} '''46. volitve v Državni zbor Republike Slovenije''' so potekale 22. marca 2026. Ker niso bile predčasne, so bile to tretje redne [[Državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborske volitve]] po letih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] in [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]]. Volilna kampanja se je začela 19. februarja 2026 in zaključila 20. marca 2026. Kandidiralo je 21 strank, na glasovnici pa je bilo 15 [[Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|kandidatnih list]], saj so se nekatere stranke povezale v predvolilne koalicije in oblikovale skupne liste. Glede na končne uradne izide po vseh preštetih glasovnicah je na volitvah slavilo [[Gibanje Svoboda]], ki je osvojilo 28,66 % glasov in 29 poslanskih mandatov. Na drugo mesto se je uvrstila [[Slovenska demokratska stranka]] s 27,88 % glasov in prejela 28 mandatov. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v Državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati volitev: katera stranka je zmagala|url=https://n1info.si/volitve-2026/rezultati-volitev-2026-zmagovalec/|website=N1|date=2026-03-22|accessdate=2026-03-22|language=sl-SI}}</ref> == Ozadje == [[Slika:Slovenia National Assembly 2026.svg|sličica|Razpored sedežev v Državnem zboru po državnozborskih volitvah 2026]] [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Parlamentarne volitve v Sloveniji leta 2022]] so prinesle prepričljivo zmago Gibanju Svoboda, novo ustanovljeni liberalni stranki pod vodstvom nekdanjega direktorja GEN-I Roberta Goloba. Stranka je osvojila 41 poslanskih sedežev, kar je največ za eno stranko po osamosvojitvi Slovenije. Dotlej vladajoča Slovenska demokratska stranka (SDS) pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše je končala na drugem mestu s 27 sedeži, na tretjem mestu je bila Nova Slovenija – krščanski demokrati z 8 sedeži, sledili so Socialni demokrati s 7 sedeži in Levica s 5 sedeži. V Državni zbor se je tako uvrstilo le pet strank, najmanj po osamosvojitvi; za primerjavo – na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah leta 2018]] je v parlament uspelo priti devetim strankam.<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> == Volilni sistem == === Volilna pravica === Volilno pravico na volitvah v [[Državni zbor Republike Slovenije]] imajo državljani Republike Slovenije, ki so na dan glasovanja dopolnili 18 let. Volilna pravica je splošna in enaka za vse upravičene volivce, ne glede na njihov socialni položaj, etnično pripadnost, ekonomski status ali politična prepričanja. Volilna pravica je lahko odvzeta posameznikom, ki jim je bila s pravnomočno sodno odločbo odvzeta poslovna sposobnost zaradi nezmožnosti razumevanja pomena volitev.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Volivci in evidenca volilne pravice {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volivci-in-evidenca-volilne-pravice/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Volitve v državni zbor {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Slovenski državljani, ki prebivajo v tujini, imajo možnost glasovanja po pošti ali na [[Seznam veleposlaništev Republike Slovenije|diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije]], če to v predpisanih rokih sporočijo pristojnim organom.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Splošno o volitvah|url=https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/drzavni-zbor-rs/splosno-o-volitvah/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Vpis volivcev v volilni imenik je samodejen in temelji na centralnem registru prebivalstva, ki ga vodi [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]]. Volilni imeniki se sestavijo 15 dni pred dnevom glasovanja in volivce razvrščajo glede na njihovo stalno ali zadnje prijavljeno prebivališče. Volivci praviloma glasujejo na volišču, ki jim je določeno v volilnem imeniku, razen če izpolnjujejo pogoje za posebno obliko glasovanja na voliščih ''OMNIA.'' Ta so namenjena volivcem, ki so po sestavi imenika spremenili stalno prebivališče ali na dan glasovanja niso v okraju svojega stalnega prebivališča.<ref name=":13" /><ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|title=Pogosta vprašanja|url=https://www.dvk-rs.si/pogosta-vprasanja/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Glasovanje poteka tajno. Volilna udeležba v Sloveniji ni obvezna. Glasovanje po pooblaščencu ni dovoljeno, razen v primerih uradno potrjene invalidnosti, kjer je pomoč pri glasovanju dovoljena v skladu z zakonom. Osebno glasovanje na voliščih poteka na dan volitev med 7. in 19. uro, omejene oblike glasovanja po pošti pa so na voljo hospitaliziranim osebam, pridržanim volivcem ter volivcem, ki so začasno odsotni, če o tem predhodno obvestijo Državno volilno komisijo.<ref name=":2" /> Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo posebne volilne pravice, saj poleg glasovanja za preostalih 88 poslancev sodelujejo tudi pri volitvah svojih predstavnikov v posebnih enočlanskih volilnih enotah.<ref name=":15" /> === Način glasovanja in delitev mandatov === 90 članov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] je izvoljenih na dva načina. 88 jih je izvoljenih s sistemom odprtih list v sorazmernem predstavništvu v osmih [[Volilne enote v Sloveniji|volilnih enotah]] s po 11 mandati. Strankam se mandati dodelijo na ravni volilnih enot z uporabo Droopovega količnika. Izvoljeni poslanci so določeni tako, da se vsi kandidati posamezne stranke v volilni enoti razvrstijo glede na odstotek glasov, ki so jih prejeli v svojem volilnem okraju. Preostali neporazdeljeni mandati se nato dodelijo strankam na nacionalni ravni z uporabo d'Hondtove metode, pri čemer velja 4-odstotni volilni prag.<ref>{{Navedi splet|title=Kako deluje slovenski proporcionalni volilni sistem?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/o-volitvah/kako-deluje-slovenski-proporcionalni-volilni-sistem/453901|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-02-26|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Volilna matematika: od glasov do sedežev v državnem zboru|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/od-glasov-do-sedezev-v-drzavnem-zboru-54|website=siol.net|accessdate=2025-02-26|language=sl}}</ref> Čeprav je država razdeljena na 88 volilnih okrajev, poslanci niso izvoljeni iz vseh 88 okrajev. V nekaterih okrajih je izvoljenih več poslancev, kar pomeni, da določeni okraji nimajo izvoljenega poslanca (na primer na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|volitvah 2014]] v 21 od 88 volilnih okrajev ni bil izvoljen noben poslanec).<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2014/rezultati/rez_ka1.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07}}</ref> Stranke morajo zagotoviti, da je vsaj 35 % kandidatov na njihovih listah vsakega spola, razen kadar lista vsebuje le tri kandidate. V teh primerih mora biti vsaj en kandidat vsakega spola.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Predstavnika manjšin se voli tako, da volivec pred priimki in imeni kandidatov izbere kandidata. Poslanec manjšin je izvoljen po enokrožnem večinskem sistemu (velja od 2018 dalje). == Datum volitev == === Razpis volitev === [[Slika:Glasovnica na volitvah v Državni zbor 2026.jpg|sličica|290px|Glasovnica na volitvah]] V skladu z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]] in Zakonom o volitvah v državni zbor državnozborske volitve razpiše [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]]. Redne volitve morajo biti razpisane najmanj 60 in največ 135 dni pred iztekom mandata Državnega zbora, glasovanje pa mora potekati najpozneje dva meseca pred iztekom mandata. Ko je odlok objavljen v Uradnem listu, se začnejo formalni volilni postopki, vključno z imenovanjem članov volilnih organov in posodobitvami seznamov volivcev.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Državni zbor|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Prejšnje volitve]] so bile razpisane 9. februarja 2022, takratni predsednik republike je za datum določil 24. april 2022 in s tem izbral prvi možni datum.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor tudi uradno potrdil datum - državnozborske volitve bodo 24. aprila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-tudi-uradno-potrdil-datum-drzavnozborske-volitve-bodo-24-aprila/609313|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=Z.|first=M.}}</ref> Predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] je po posvetu s predsedniki parlamentarnih strank sporočila tri možne datume: so 15., 22. ali 29. marec 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve bodo marca, po raziskavi bi največ glasov prejela SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/volitve-bodo-marca-po-raziskavi-bi-najvec-glasov-prejela-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=S.|first=M.}}</ref> 22. decembra je nato sporočila, da bodo potekale 22. marca<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarne volitve bodo 22. marca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-bodo-22-marca/767992|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|last=Z.|first=M.}}</ref> in za izbrani datum odlok o razpisu podpisala 32. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Pomembnejši datumi === Državna volilna komisija je 6. januarja 2026 sprejela rokovnik za izvedbo volitev v državni zbor ter ob tem sporočila celoten seznam volilnih opravil.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek predvolilne kampanje 19. februarja. Zorčič: Volitve bodo zahtevne, dela bo veliko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uradni-zacetek-predvolilne-kampanje-19-februarja-zorcic-volitve-bodo-zahtevne-dela-bo-veliko/769285|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La Da , T. K.|last=B}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:94%;" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |22. oktober 2025 |Predsednica republike Nataša Pirc Musar za december napove razpis volitev za 15., 22. ali 29. marec 2026. |- |22. december 2025 |Predsednica republike sporoči, da je za datum izbrala predzadnjo nedeljo v marcu, 22. marec 2026. |- |6. januar 2026 |Predsednica republike podpiše odlok o razpisu volitev v državni zbor na izbrani datum. |- ! colspan=2| |- |12. januar 2026 |Začne teči rok za volilna opravila, kot je zbiranje podpisov strank za vložitev list kandidatov. |- |4. februar 2026 |Rok za odprtje posebnega transakcijskega računa političnih strank za financiranje kampanje. |- |19. februar 2026 |Rok za vložitev list kandidatov, začetek uradne predvolilne kampanje. |- |6. marec 2026 |DVK izvede žreb in objavi seznam list kandidatov po volilnih enotah in sezname po posameznih okrajih. |- |17. – 19. marec 2026 |Predčasno glasovanje. |- |21. marec 2026 ob 0.00 |Začetek volilnega molka |- |22. marec 2026 |Splošno glasovanje na volitvah v državni zbor. |- |25. marec 2026 |Zadnji rok za vložitev pritožb na rezultate volitev. |- |7. april 2026 |Zadnji rok za razglasitev uradnih rezultatov volitev. |} == Volilna udeležba == [[Slika:Slovenia National Assembly 2026.svg|thumb|right|Graf razporeda sedežev po neuradnih rezultatih.<br/> {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5 sedežev}} {{legend|#E3000F|Socialni demokrati: 6 sedežev}} {{legend|#005DA3|Gibanje Svoboda: 29 sedežev}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5 sedežev}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6 sedežev}} {{legend|#009AC7|NSI, SLS, FOKUS: 9 sedežev}} {{legend|#FEF200|Slovenska demokratska stranka: 28 sedežev}} {{legend|#DFDFDF|Poslanca narodnih manjšin: 2 sedeža}} ]] [[Slika:Volilna udeležba na državnozborskih volitvah 2026.svg|thumb|right|Zemljevid volilne udeležbe po volilnih okrajih (22. marec, {{abbr|23:35|čas zadnje posodobitve}}). {{legend|#004455ff|76,5–80 odstotkov}} {{legend|#006680ff|72,4–76,5 odstotkov}} {{legend|#0088aaff|68,3–72,3 odstotkov}} {{legend|#00aad4ff|64,3–68,2 odstotkov}} {{legend|#00ccffff|60,2–64,2 odstotkov}} {{legend|#55ddffff|56,1–60,1 odstotkov}}]] [[File:Zmagovalne stranke po volilnih okrajih državnozborske volitve 2026.svg|thumb|right|Zemljevid najbolj voljenih strank po volilnem okraju. {{legend|#FEF200|Slovenska demokratska stranka}} {{legend|#005DA3|Gibanje Svoboda}}]] === Po dnevih === {| class="wikitable" !Dan !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |Predčasno glasovanje – torek |24.559 |1,4 % |<ref>{{Navedi splet|title=Prvi dan predčasno glasovalo 24.559 ljudi; prijava za glasovanje na voliščih omnia mogoča do polnoči|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-dan-predcasno-glasovalo-24-559-ljudi-prijava-za-glasovanje-na-voliscih-omnia-mogoca-do-polnoci/776684|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – sreda |29.652 |1,7 % |<ref>{{Navedi splet|title=Znana volilna udeležba drugega dneva predčasnega glasovanja|url=https://n1info.si/volitve-2026/znana-volilna-udelezba-drugega-dneva-predcasnega-glasovanja/|website=N1|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl-SI}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – četrtek |27.494 |1,6 % | rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=V treh dneh predčasno glasovalo 81.705 ljudi oz. 4,8 odstotka volilnih upravičencev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-dneh-predcasno-glasovalo-81-705-ljudi-oz-4-8-odstotka-volilnih-upravicencev/776937|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- !Predčasno glasovanje – skupno !81.705 !4,8 % |} V podatke o nedeljski udeležbi do 11. in 16. ure podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni. {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |'''Nedelja – do 11.00''' | 362.383 |21,38 % |<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 11. ure 21,38-odstotna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/volilna-udelezba-do-11-ure-21-38-odstotna/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00''' |859.909 |50,73 % | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 16. ure je bila 50,73-odstotna, nekoliko višja kot pred 4 leti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/volilna-udelezba-do-16-ure-je-bila-50-73-odstotna-nekoliko-visja-kot-pred-4-leti/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00 – skupno''' |941.614 |55,53 % |- bgcolor="#ececec" !Končna uradna volilna udeležba !1.190.932 !70,25 % !<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/udelezba|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-23|language=sl}}</ref> |} === Po volilnih enotah === {| class="wikitable" ! Volilna enota ! Št. volilnih<br> upravičencev ! Udeležba ! Udeležba 2026 ! Udeležba 2022 ! Sprememba |- | Kranj | 208.966 | 152.976 | align=right|'''73,20 %''' | align=right|74,14 % | align=center|{{Upad}} 0,94 % |- | Postojna | 209.326 | 142.218 | align=right|'''67,94 %''' | align=right|69,56 % | align=center|{{Upad}} 1,62 % |- | Ljubljana - Center | 221.724 | 162.617 | align=right|'''73,34 %''' | align=right|75,26 % | align=center|{{Upad}} 1,92 % |- | Ljubljana - Bežigrad | 210.022 | 150.653 | align=right|'''71,73 %''' | align=right|73,63 % | align=center|{{Upad}} 1,90 % |- | Celje | 210.608 | 151.771 | align=right|'''72,06 %''' | align=right|71,61 % | align=center|{{Rast}} 0,45 % |- | Novo mesto | 217.947 | 152.075 | align=right|'''69,78 %''' | align=right|70,36 % | align=center|{{Upad}} 0,58 % |- | Maribor | 206.708 | 140.378 | align=right|'''67,91 %''' | align=right|67,94 % | align=center|{{Upad}} 0,03 % |- | Ptuj | 209.919 | 138.244 | align=right|'''65,86 %''' | align=right|65,13 % | align=center|{{Rast}} 0,73 % |} == Rezultati == {{color box|white|Datum posodobitve: '''7. april 2026, DVK ob 10.10'''}} {| class="wikitable" style="line-height:16px;" |- ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! colspan="4" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#005DA3;" | | style="text-align:center;" |'''Svoboda''' |[[Gibanje Svoboda]] | style="text-align:center;" |338.102 |28,66 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|29|90|#0c0093}} |{{upad}} 12 |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka|Slovenska demokratska stranka - SDS]] | style="text-align:center;" |328.923 |27,88 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|28|90|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''NSi + SLS + FOKUS''' |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča]] | style="text-align:center;" |109.201 |9,26 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''SD''' |[[Socialni demokrati|Socialni demokrati - SD]] | style="text-align:center;" |79.175 |6,71 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#0c0093}} |{{upad}} 1 |- | style="background:#09105e;" | | style="text-align:center;" |'''D.''' |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | style="text-align:center;" |78.902 |6,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''L + V''' |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | style="text-align:center;" |67.183 |5,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#7c5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | style="text-align:center;" |64.799 |5,49 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{rast}} 5 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#ADADAA;" | | style="text-align:center;" |'''NS''' | [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Italijanska in madžarska narodna skupnost]] | | | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|90|purple}} |{{Steady}} 0 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#6f2c91" | | style="text-align:center;" |'''PVP''' |[[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | style="text-align:center;" |35.976 |3,05 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''Pirati''' |[[Piratska stranka Slovenije]] | style="text-align:center;" |27.811 |2,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' |[[Slovenska nacionalna stranka|Slovenska nacionalna stranka - SNS]] | style="text-align:center;" |26.375 |2,24 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#eb4d2f" | | style="text-align:center;" |'''MI!''' |[[Mi, socialisti!]] | style="text-align:center;" |5.657 |0,48 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}" | | style="text-align:center;" |'''ZS + SG''' |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | style="text-align:center;" |5.277 |0,45 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#ee2932" | | style="text-align:center;" |'''AzaS''' |[[Alternativa za Slovenijo|Koalicija Alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo)]] | style="text-align:center;" |4.785 |0,41 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Glas upokojencev}}" | | style="text-align:center;" |'''GU''' |[[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | style="text-align:center;" |4.193 |0,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#78336e" | | style="text-align:center;" |'''SZ''' |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | style="text-align:center;" |2.995 |0,25 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#2d3e52" | | style="text-align:center;" |'''Sloga''' |[[Sloga (stranka)|Sloga]] | style="text-align:center;" |251 |0,02 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#045ba4" | | style="text-align:center;" |'''SUS''' |Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | style="text-align:center;" |164 |0,01 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Glasovi izvoljenim strankam |1.066.288 |89,54 % |- |Glasovi neizvoljenim strankam |113.484 |10,49 % |- ! colspan=3| |- |Veljavne glasovnice – skupaj |1.179.769 |99,08 % |- |Neveljavne glasovnice |11.050 |0,93 % |- |'''Skupaj''' |'''1.190.819''' |100,00 % |} == Povolilno dogajanje == === Odzivi strank na rezultate === [[Slovenska demokratska stranka]] s predsednikom Janšo se je na rezultate pritožila in zahtevala razveljavitev rezultatov predčasnih volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri delovanju nekaterih volišč ter hrambi volilnih skrinjic kot tudi ponovitev volitev na dveh gorenjskih voliščih, kjer naj bi jim začasno zmanjkalo glasovnic. Na torkovi novinarski konferenci so navedli tudi zastarele volilne imenike, nepravilno delovanje spletne strani Državne volilne komisije ter nepravilnosti pri glasovanju iz tujine. Janša je napovedal uporabo pravnih postopkov.<ref>{{Navedi splet|title=Janša dvomi o verodostojnosti predčasnega glasovanja: "Uporabili bomo vse pravne poti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-dvomi-o-verodostojnosti-predcasnega-glasovanja-uporabili-bomo-vse-pravne-poti/777306|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> DVK je vse pritožbe zavrnila in potrdila pravilno delovanje spletne strani; posamezne volilne enote pa so v odločbah izpostavile možnost pritožbe samo na Državni zbor. Če bi bile predčasne volitve razveljavljene, bi zmagovalec volitev postal Janša. Na rezultate volitev v volilni enoti Ljubljana - Bežigrad ter v Mariboru so se pritožili tudi Demokrati, vendar je DVK tudi te obtožbe zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=DVK: Volilne komisije zavrnile ugovore SDS-a in pritožbo Logarjevih Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-volilne-komisije-zavrnile-ugovore-sds-a-in-pritozbo-logarjevih-demokratov/777736|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je pritožbe SDS označila za »poskus spodkopavanja zaupanja v demokratične procese«. [[Jernej Vrtovec]] je za Novo Slovenijo zavrnil možnost odstopanja od zastopanih stališč in izrazil upanje za sestavo desnosredinske vlade, [[Aleksander Reberšek]] pa je zavrnil možnost sodelovanja z Gibanjem Svoboda, saj da nimajo skupnih programskih točk.<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Upanje za desnosredinsko vlado tli naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vrtovec-upanje-za-desnosredinsko-vlado-tli-naprej/262957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Tina Bregant]] (SLS) je rezultate pozdravila ter uvrstitev SLS v parlament, prvič po letu 2011, označila za uspeh.<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant: SLS se je po 12 letih prebil v parlament|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/tina-bregant-sls-se-je-po-12-letih-prebil-v-parlament/264115|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Marko Lotrič]] (FOKUS) je v odzivu dejal, da je bil glas za skupno listo »glas za politiko sodelovanja«.<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec: Ljudem smo dali upanje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nasmehi-na-obrazu-koalcije-nsi-sls-in-fokusa-prejeli-smo-novo-upanje-na-desnem-polu-687491|website=siol.net|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref> [[Koalicija Levice in Vesne|Koalicijo Levice in Vesne]] je motila neuvrstitev kandidatov iz stranke Vesna, ta pa je kljub neuvrstitvi pozvala k vključenosti [[Zelena politika|zelene politike]] v dnevno politiko.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna brez poslanca, a si želi umestitve "zelene politike" v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vesna-brez-poslanca-a-si-zeli-umestitve-zelene-politike-v-vlado/267094|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Piratska stranka Slovenije|Piratska stranka]] se je dan po volitvah odločila za izredni kongres o vodstvu stranke, saj je predsednik [[Jasmin Feratović]] po neuvrstitvi v parlament stranki ponudil svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=O prihodnosti Feratovića bodo Pirati po slabem volilnem rezultatu odločali čez mesec dni|url=https://n1info.si/novice/slovenija/o-prihodnosti-feratovica-bodo-pirati-po-slabem-volilnem-rezultatu-odlocali-cez-mesec-dni/|website=N1|date=2026-03-23|accessdate=2026-03-25|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev]] [[Pavel Rupar]] je v luči 0,35-odstotnega rezultata napovedal umik iz politike in vodenja stranke ter prenehanje njenega delovanja. Oster zapis na omrežju Facebook je končal z besedami »Nekoč je obstajal Rupar.«<ref>{{Navedi splet|title="Nekoč je obstajal Rupar": Pavel Rupar odhaja iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/nekoc-je-obstajal-rupar-pavel-rupar-odhaja-iz-politike/777400|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] je v odzivu na izide dejal, da »slovenski narod ni zrel, da ima svojo državo«, a ob tem dodal, da bodo kot stranka delovali še naprej.<ref name=":39">{{Navedi splet|title="Vse manjše stranke so žrtve izbire manjšega zla"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vse-manjse-stranke-so-zrtve-izbire-manjsega-zla/777163|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V stranki [[Mi, socialisti!]] so izrazili kritiko nad »polarizacijo politične izbire« in poudarili, da še »niso rekli zadnje.«<ref name=":39" /> === Izvoljeni poslanci === {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} V parlament se je uvrstilo sedem strank ali skupnih list; Gibanje Svoboda je osvojilo 29 poslanskih mandatov, SDS 28, skupna lista NSi, SLS in Fokusa pa 9 mandatov. Pri slednji je bilo 7 poslancev izvoljenih iz kvote NSi, po eden pa iz SLS in Fokusa. Stranki SD in Demokrati sta osvojili vsaka po 6 poslancev, sledila je skupna lista Levice in Vesne, kjer je vseh 5 poslancev pripadlo Levici. S petimi poslanci je v Državni zbor prvič vstopila tudi Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> Za predstavnika manjšin sta bila znova izvoljena dotedanja poslanca, [[Felice Ziza]] iz italijanske in [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] iz madžarske narodne skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Za predstavnika narodnih skupnosti izvoljena dosedanja poslanca Ziza in Horvath|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-predstavnika-narodnih-skupnosti-izvoljena-dosedanja-poslanca-ziza-in-horvath/777211|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> V novem sklicu Državnega zbora je 57 moških in 33 žensk, kar sta dve ženski manj kot v prejšnjem državnozborskemu sklicu. Najmlajši poslanec je 25-letni [[Andrej Poglajen]] (SDS), najstarejši pa [[Franc Križan]] (Demokrati. Anžeta Logarja) z 72 leti. Najmlajša poslanka je 29-letna [[Lucija Tacer Perlin]] (Svoboda), najstarejša pa 63-letna [[Adrijana Kocjančič]] (SDS).<ref>{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Med poslance so bili izvoljeni tudi trije dosedanji župani: Srečko Ocvirk (SLS), župan občine Sevnica, Martin Mikolič (NSi), župan Rogatca ter Darko Ratajc (SD), župan Slovenskih Konjic. Ker sta funkciji župana in poslanca v Državnem zboru nezdružljivi, je Ministrstvo za javno upravo namesto razpisa predčasnih lokalnih volitev v teh občinah predlagalo, da županovanja s prevzemom poslanskih mandatov prevzamejo dotedanji podžupani.<ref>{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> === Sestanki in pogajanja === Po volitvah se nadaljuje afera domnevnega vmešavanja tujih služb v volitve. 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednice republike]] prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanje tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njene stike s slovenskimi subjekti.<ref name=":40" /><ref name=":41" /> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob je opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij. Ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":40" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":43" /> Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, kasneje imenovane »vlada narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bil iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnilo.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> ==== Tvorba sredinskega bloka ==== {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija, [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name="3blok">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name="3blok2">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] pa je ob tem napovedal, da v trojici strank nimajo ambicij za mandatarskega kandidata, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sodelujoče politične stranke == === Parlamentarne stranke === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:22px" |- ! rowspan=2 colspan=5 width=300px | Ime ! width=90 rowspan=2 | Vodja ! rowspan=2 | Ideologija ! width=60 rowspan=2 | Pol ! colspan=2 | Rezultat [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! colspan=2 | Na dan volitev |- ! Glasov (%) ! Sedežev ! Sedežev ! Status v DZ |- ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:2 px;"| | align=center |'''GS''' | colspan="3" |[[Gibanje Svoboda]] | [[Robert Golob]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina|leva<br> sredina]] | align=center | 34,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|41|90|{{party color|Gibanje Svoboda}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|39|90|{{party color|Gibanje Svoboda}}}} | {{yes|Koalicija}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:2px;"| | align=center |'''SDS''' | colspan="3" |[[Slovenska demokratska stranka]] | [[Janez Janša]] | [[konservatizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 23,5 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|27|90|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|24|90|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | rowspan="2" {{no|Opozicija}} |- ! rowspan="3" style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |'''NSi + SLS + FOKUS''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2px;"| | [[Nova Slovenija|Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Jernej Vrtovec]] | [[krščanska demokracija]] | [[desna sredina]] | align=center | 6,9 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2px;"| | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]] | [[agrarizem]] | [[desna sredina]] | align=center | 3,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | rowspan="2" align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |- ! style="background:#1961ac;" width:2px;"| | [[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]] | [[konservativni liberalizem]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} |- ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:2px;"| | align=center |'''SD''' | colspan="3" |[[Socialni demokrati]] | [[Matjaž Han]] | [[socialna demokracija]] | [[leva sredina|leva<br> sredina]] | align=center | 6,7 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|7|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | rowspan="2" {{yes|Koalicija}} |- ! rowspan="2" style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}};" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Levica + Vesna''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne]] | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:2px;"| | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | [[demokratični socializem]] | [[politična levica|levica]] | align=center | 4,5 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} |- ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:2px;"| | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | [[zelena politika]] | [[politična levica|levica]] | align=center | 1,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Vesna - zelena stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Vesna - zelena stranka}}}} | align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |} === Parlamentarne stranke, nastale med mandatom === Sledeče stranke niso obstajale in kandidirale na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|prejšnjih volitvah]], temveč so nastale v času mandata 9. državnega zbora in imajo v njem svoje predstavnike. [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] jih v skladu s poklicnimi merili in odredbo upravnega sodišča obravnava kot parlamentarne stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Državni zbor pa kot zunajparlamentarne, pri čemer so trije poslanci iz vrst Demokratov združeni v [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|PS nepovezanih]], Kordiš in Kaloh pa sta samostojna poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/!ut/p/z1/jY7NCoJAGEWfxq3fp6L97NTA_CnQKG02oTGNgjoyTgk9fWaroKK7u5dz4AKBDEib3yqWy4q3eT32I7FOwSK0g9DT0NMTE-OV7mx2aKAbWpBOgLNNTH8CkpmOsROFh7WrG-hrQP7xfwBPH7_ERgiAsJoXr6t2WxhzBkTQCxVUqFcxzqWUXb9UUMFhGFTGOaupeuaNgp-UkvcSsncSumaf3SOaPgDgJNcC/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/|title=POSLANKE IN POSLANCI|accessdate=2026-02-12|website=Državni zbor}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:22px" |- ! rowspan=2 colspan=5 width=300px | Ime ! width=90 rowspan=2 | Vodja ! rowspan=2 | Ideologija ! width=60 rowspan=2 | Pol ! colspan=2 | Na dan volitev |- ! Sedežev ! Status v DZ |- ! style="background:#09105e; width:2 px;"| | align=center |'''D.''' | colspan="3" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | [[Anže Logar]] | [[konservativni liberalizem]] | [[desna sredina|desna<br> sredina]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|#09105e}} | rowspan="2" {{no|Opozicija}} |- ! style="background:#eb4d2f; width:2 px;"| | align=center |'''MI!''' | colspan="3" |[[Mi, socialisti!]] | [[Miha Kordiš]] | [[socializem]] | [[skrajna levica]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#eb4d2f}} |- ! rowspan="2" style="background:#78336e;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |{{nowrap|'''SZ'''}} | rowspan="2" |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] ! style="background:#78336e;" width:2px;"| | [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | [[Karl Erjavec]] | [[interesi upokojencev]] | [[leva sredina]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#78336e}} | align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |- ! style="background:#003914; width:2 px;"| | [[Suvereni]] | [[Dejan Kaloh]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#003914}} | {{no|Opozicija}} |} === Zunajparlamentarne stranke === {| class="wikitable" style="text;font-size:91%;line-height:26px" |- ! colspan=5 width=320 | Ime ! width=100 | Vodja ! Ideologija ! width=90 | Pozicija ! width=90 |Izid [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |- ! rowspan="2" style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}};" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Zeleni<br> + SG''' | rowspan="2" |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije +<br>SG Stranka generacij]] | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:2px;"| | [[Zeleni Slovenije]] | [[Andrej Čuš]] | [[zelena politika]] | [[desna sredina]] | align=center|3,4 %{{efn|Koalicija [[Povežimo Slovenijo]].}} |- ! style="background:#7ed957;" width:2px;"| | [[Stranka generacij]] | [[Vlado Dimovski]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:2px;"| | align=center |'''Resni.ca''' | colspan="3" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 2,9 % |- ! style="background:#000000; width:2px;"| | align=center |'''Pirati''' | colspan="3" |[[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | [[piratska politika]] | [[leva sredina]] | align=center | 1,6 % |- ! style="background:#2d3e52; width:2px;"| | align=center |'''Sloga''' | colspan="3" |[[Sloga (stranka)|SLOGA]] | [[Janko Veber]] | [[populizem]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 0,1 %{{efn|Koalicija Zavezništvo osvobodimo Slovenijo.}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:2px;"| | align=center |'''SNS''' | colspan="3" |[[Slovenska nacionalna stranka]] | [[Zmago Jelinčič]] | [[nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | align=center | 1,5 % |- ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:2px;"| | align=center |'''GU''' | colspan="3" |[[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | [[Pavel Rupar]] | [[interesi upokojencev]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! rowspan="2" style="background:#ee2932;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''AzaS''' | rowspan="2" |[[Alternativa za Slovenijo]] ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:2px;"| | [[Nič od tega]] | [[Boris Žulj]] | [[populizem]] | [[politična levica|levica]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#f47104; width:2px;"| | [[Za zdravo družbo]] | [[Jure Pogačnik]] | [[:en:Right-wing antiglobalism|antiglobalizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 1,7 % |- ! style="background:#6f2c91;" width:2px;"| | align=center |'''PVP''' | colspan="3" |[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] | [[Vladimir Prebilič]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#045ba4;" width:2px;"| | align=center |'''SUS''' | colspan="3" |Rešitev - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | Faruk Pijuković | [[interesi upokojencev]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} |} === Stranke, ki na volitvah niso nastopile === {| class="wikitable" style="text;font-size:91%;line-height:26px" |- ! colspan=5 width=340 | Ime ! width=100 | Vodja ! Ideologija ! width=90 | Pozicija ! width=90 | Zadnje volitve |- ! style="background:#d83c16; width:2px;"| | align=center |'''NS''' | colspan="3" |[[Nova socialdemokracija|Nova socialdemokracija – Krekovi socialisti]] | [[Andrej Magajna]] | [[krščanski socializem]] | [[leva sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#6B8E23; width:2px;"| | align=center |'''SNP''' | colspan="3" |[[Naša prihodnost]] | [[Ivan Gale]] | [[korupcija|boj proti korupciji]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#bfd62e; width:2px;"| | align=center |'''ND''' | colspan="3" |[[Naša dežela]] | [[Aleksandra Pivec]] | [[kmetijska politika]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#2E5894; width:2px;"| | align=center |'''ZLS''' | colspan="3" |[[Za ljudstvo Slovenije]] | [[Borut Loboda]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 2022 |- ! rowspan="2" style="background:#0000ff;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''KZN''' | rowspan="2" |[[Koalicija zedinjenega naroda]] ! style="background:#5aad39; width:2px;"| | [[Gibanje Zedinjena Slovenija]] | [[Andrej Šiško]] | [[nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | rowspan="2" align=center | 2022 |- | style="background:#0c5390; width:2px;"| | [[Stranka slovenskega naroda]] | [[Sašo Pajk]] | [[nacionalizem]] | [[politična desnica|desnica]] |- ! style="background:{{party color|Youth Party – European Greens}}; width:2px;"| | align=center |'''SMS''' | colspan="3" |[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] | [[Igor Jurišič]] | [[zelena politika]] | [[leva sredina]] | align=center | 2011 |- ! style="background:#bddd73; width:2px;"| | align=center |'''SKU''' | colspan="3" |[[Skupnost (stranka)|Skupnost – Zveza list lokalnih skupnosti]] | [[Marko Funkl]] | [[interesi lokalnih skupnosti]] | [[centrizem|sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#d69a2a; width:2px;"| | align=center |'''SS''' | colspan="3" |Stranka Straža - Katoliška narodna stranka | [[Alen Koman]] | [[krščanski nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#502379; width:2px;"| | align=center |'''Volt''' | colspan="3" |[[Volt Slovenija]] | [[Borja Razinger]] | [[Združene države Evrope|evropski federalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |} == Podpore == {| class="wikitable" ! Država ! colspan="2" | Stranka ! Voditelj ! Položaj ! colspan="2" | Podpora |- | rowspan="4" | {{flag|Evropska unija}} | rowspan="2" style="background-color: {{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}};" | | rowspan="2" | [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] | rowspan="2" | [[Manfred Weber]] | rowspan="2" | predsednik skupine | style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (Janez Janša)<ref>{{Navedi splet|title=S & D sprejel ljubljansko deklaracijo s pozivom k izključitvi SDS-a iz skupine EPP|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/s-d-sprejel-ljubljansko-deklaracijo-s-pozivom-k-izkljucitvi-sds-a-iz-skupine-epp/772437|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":21">{{Navedi splet|title=Vodja EPP-ja Manfred Weber ob obisku Slovenije izrazil podporo SDS-u in NSi-ju|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/vodja-epp-ja-manfred-weber-ob-obisku-slovenije-izrazil-podporo-sds-u-in-nsi-ju/772426|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- | style="background-color: {{party color|Nova Slovenija}};" | | [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] (Jernej Vrtovec)<ref name=":21" /> |- | style="background-color: {{party color|Progressive Alliance of Socialists and Democrats}};" | | [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|Skupina S & D]] | Iratxe Garcia Perez | predsednica skupine | style="background-color: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | [[Socialni demokrati|SD]] (Matjaž Han)<ref>{{Navedi splet|title=S & D sprejel ljubljansko deklaracijo s pozivom k izključitvi SDS-a iz skupine EPP|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/s-d-sprejel-ljubljansko-deklaracijo-s-pozivom-k-izkljucitvi-sds-a-iz-skupine-epp/772437|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- | style="background-color: {{party color|Renew Europe}};" | | [[Renew Europe|Skupina Renew]] | Valerie Hayer | predsednica skupine | style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}};" | | [[Gibanje Svoboda]] (Robert Golob)<ref>{{Navedi splet|title=Hayer ob obisku Ljubljane: "Trumpova zaveznika Janša in Orban morata biti na volitvah poražena"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/hayer-ob-obisku-ljubljane-trumpova-zaveznika-jansa-in-orban-morata-biti-na-volitvah-porazena/772439|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |} == Zgodovina kampanje == === Nove stranke === Na ustanovnem kongresu 20. januarja 2024 je nastala prva nova stranka po preteklih volitvah, [[Glas upokojencev]] nekdanjega poslanca SDS [[Pavel Rupar|Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|title=Pavel Rupar in somišljeniki ustanovili stranko, gredo tudi na evropske volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/iniciativa-glas-upokojencev-je-postala-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-20|language=sl}}</ref> Pred [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskimi volitvami 2024]] je bila ustanovljena satirična stranka [[Nič od tega]] pod vodstvom aktivista Borisa Žulja in nekdanje poslanke [[Violeta Tomić|Violete Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić na evrovolitve s satirično stranko Nič od tega|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/violeta-tomic-na-evrovolitve-s-satiricno-stranko-nic-od-tega/702564|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-23|language=sl}}</ref> Istega leta je svojo stranko snoval poslanec [[Anže Logar]], 16. novembra pa so bili po njegovem izstopu iz SDS ustanovljeni [[Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 27. novembra je bila ustanovljena še stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] dolgoletnega politika [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]].<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Erjavec se vrača na politični parket kot predsednik stranke Zaupanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-se-vraca-na-politicni-parket-kot-predsednik-stranke-zaupanje/728735|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> V začetku leta 2025 je svojo politično stranko [[Fokus (stranka)|Fokus]] na ustanovnem kongresu 18. januarja na Brdu pri Kranju ustanovil [[Marko Lotrič]], predsednik Državnega sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 17. maja je prišlo do združitve strank [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in [[Dobra država]], na spojitvenem kongresu pa je nastala [[Stranka generacij]] ekonomista in nekdanjega ministra [[Vlado Dimovski|Vlada Dimovskega]].<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS-a ni več. Z Dobro državo je zdaj združen v Stranko generacij.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desus-a-ni-vec-z-dobro-drzavo-je-zdaj-zdruzen-v-stranko-generacij/746032|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> 20. junija je potekal ustanovni kongres stranke [[Suvereni]] poslanca [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]].<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh ustanovil stranko Suvereni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dejan-kaloh-ustanovil-stranko-suvereni/749683|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 26. avgusta je bila ustanovljena stranka lokalnih list [[Skupnost (stranka)|Skupnost]] pod vodstvom Marka Funkla.<ref>{{Navedi splet|title=Pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami zaživela še ena nova stranka|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pred-prihajajocimi-parlamentarnimi-volitvami-zazivela-se-ena-nova-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2025-08-26|language=sl}}</ref> 15. oktobra je bila v Kočevju ustanovljena stranka [[Prerod (stranka)|Prerod]] evroposlanca [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljena stranka Prerod, njen predsednik je Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-stranka-prerod-njen-predsednik-je-prebilic/760929|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> 16. novembra je v Ljubljani sledil ustanovni kongres stranke [[Mi, socialisti!]] poslanca [[Miha Kordiš|Mihe Kordiša]].<ref>{{Navedi splet|url=https://info360.si/politika/miha-kordis-razkril-datum-ustanovnega-kongresa-svoje-stranke/|title=Miha Kordiš razkril datum ustanovnega kongresa svoje stranke|date=2025-10-30|accessdate=2025-11-03|website=Info360.si|language=sl}}</ref> V procesu ustanavljanja sta še dve politični stranki, in sicer ''Straža'' katoliškega podkasterja Alena Komana, ter ''Volt Slovenija'' kot podružnica panevropskega federalističnega gibanja Volt Evropa.<ref>{{Navedi splet|title=Aljuš Pertinač: »Funkcija pač ne naredi človeka, temveč človek naredi funkcijo« - Domovina|url=https://www.domovina.je/aljus-pertinac-funkcija-pac-ne-naredi-cloveka-temvec-clovek-naredi-funkcijo|website=Domovina.je|accessdate=2025-12-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/gibanje-volt-slovenija-v-zbiranje-podpisov-za-ustanovitev-stranke/763816|title=Gibanje Volt Slovenija v zbiranje podpisov za ustanovitev stranke|date=2025-11-12|accessdate=2025-11-13|website=RTVSLO.si|language=sl|last=R.|first=B.}}</ref> === Predvolilno povezovanje === ==== Koalicije strank in skupne liste ==== 17. junija 2025 sta stranki [[Levica (Slovenija)|Levica]] in [[VESNA – zelena stranka|Vesna]] podpisali predvolilni sporazum, ki je napovedal skupni nastop na prihodnjih volitvah.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Na volilnem kongresu Levice 4. oktobra je bilo sodelovanje v zavezništvu uradno potrjeno s strani stranke.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref> Partnersko sodelovanje je 14. oktobra na seji sveta potrdila tudi stranka Vesna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> O sodelovanju v tej koaliciji sta se partnerici pogovarjali še z novoustanovljeno župansko stranko Skupnost,<ref>{{Navedi splet|title=Nova predvolilna zveza, ki spreminja igro na levem polu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ni-cas-za-drobljenje-ampak-za-sodelovanje-in-povezovanje|website=www.delo.si|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> iz katere so 19. januarja 2026 sporočili, da se zaradi »prešibke strukture na lokalni ravni« ne bodo udeležili državnozborskih volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Županska stranka ne gre na državnozborske volitve. »Vidimo se čez štiri leta,« pravijo.|url=https://info360.si/politika/zupanska-stranka-ne-gre-na-drzavnozborske-volitve-vidimo-se-cez-stiri-leta-pravijo/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref> 3. julija 2025 se je stranka [[Konkretno]] na spojitvenem kongresu priključila stranki [[Demokrati.]]<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> 27. novembra 2025 je ob napovedi kandidature na državnozborskih volitvah sodelovanje z Demokrati napovedal tudi [[Andrej Magajna]], predsednik stranke [[Nova socialdemokracija]], ki je sporočil, da so pripravili seznam možnih kandidatov za uvrstitev na listo.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Do konkretnih pogovorov ni prišlo, Logar je napovedal samostojno kandidaturo Demokratov z 88 kandidati stranke.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Anže Logar napoveduje samozavesten nastop Demokratov na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-napoveduje-samozevesten-nastop-demokratov-na-volitvah/|website=N1|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> 21. avgusta 2025 sta nastop na skupni listi napovedali zunajparlamentarni stranki [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]].<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> Po navedbah slednje naj bi bila k sodelovanju povabljena tudi [[Resni.ca]], a je ta možnost skupnega nastopa zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> 19. januarja 2025 so predstavniki obeh strank napovedali skupno listo pod imenom [[Alternativa za Slovenijo]], ki so se ji pridružili še gibanje Naprej, društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije in iniciativa ZA upokojence.<ref>{{Navedi splet|title=Tomić: Sredstva, ki se nespametno zapravljajo za tuje vojne, bomo usmerili v blaginjo naših ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomic-sredstva-ki-se-nespametno-zapravljajo-za-tuje-vojne-bomo-usmerili-v-blaginjo-nasih-ljudi/770615|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 26. septembra 2025 sta predsednika strank [[Suvereni]] in [[Gibanje Zedinjena Slovenija]], poslanec [[Dejan Kaloh]] in [[Andrej Šiško]], napovedala formiranje suverenistično-domoljubnega bloka, ki bi s skupno listo več nacionalističnih strank nastopil na državnozborskih volitvah. Napoved je sledila oznanitvi nacionalne politične akcije ''SLOEXIT'', ki predlaga izstop Slovenije iz [[Evropska unija|EU]] ter razpravo o izstopu iz zveze [[NATO]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh in Šiško združujeta moči: z akcijo SLOEXIT predlagata izstop Slovenije iz EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaloh-in-sisko-zdruzujeta-moci-z-akcijo-sloexit-predlagata-izstop-slovenije-iz-eu/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-28|language=sl}}</ref> 19. novembra 2025 so se predstavniki Suverenih udeležili »Dneva zaupanja«, dogodka, ki ga je ob prvi obletnici stranke [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] organiziral njen predsednik [[Karl Erjavec]].''<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stranka, ki jo vodi Karl Erjavec, je dobila novo ime|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-ki-jo-vodi-karl-erjavec-je-dobila-novo-ime/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref>'' Slednji je skupaj s poslancem Kalohom napovedal oblikovanje nove poslanske skupine ter kasneje skupne liste za volitve v Državni zbor, pri tem gibanje ZSi Andreja Šiška ni bilo omenjeno.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus o sodelovanju na volitvah. Erjavec se dogovarja s stranko Suvereni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-z-sls-in-fokusom-podpisala-izjavo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bo v imenu svoje stranke izpostavil sebe. Koga si še želi v svojih vrstah?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/karl-erjavec-bo-v-imenu-svoje-stranke-izpostavil-sebe-koga-si-se-zeli-v-svojih-vrstah/|website=N1|date=2025-11-17|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> 22. decembra 2025 je svet stranke Suvereni odločil, da se ta na volitve poda samostojno in ne v partnerstvu s stranko Zaupanje.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Preobrat: Dejan Kaloh in Karl Erjavec ne gresta skupaj na volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/preobrat-dejan-kaloh-in-karl-erjavec-ne-gresta-skupaj-na-volitve/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> 30. decembra 2025 sta Gibanje Zedinjena Slovenija in [[Stranka slovenskega naroda]] podpisali sporazum o ustanovitvi predvolilne koalicije z imenom Koalicija zedinjenega naroda,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1404914261135984|title=Koalicija zedinjenega naroda|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-05|website=Facebook|last=Bolfek|first=Ivan}}</ref> Suvereni pa so dosegli dogovor s stranko [[Sloga (stranka)|Sloga]] nekdanjega ministra in predsednika Državnega zbora [[Janko Veber|Janka Vebra]], ki bo svoje kandidate priključila nosilni listi stranke Suvereni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 15. februarja 2026 je bilo objavljeno, da bosta Dejan Kaloh in Karl Erjavec kljub prvotno drugačnemu sklepu skupaj oblikovala kandidatno listo; svet Suverenih je strateško odločil, da v luči rezultatov poizvedb javnega mnenja ne nastopijo samostojno, ampak priključijo svoje kandidate Erjavcu v šesti, sedmi in osmi volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2026-02-15|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref> 18. septembra 2025 sta se prvič sestala predsednika strank [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Jernej Vrtovec]] in [[Tina Bregant]], in se zavzela za možnost skupnega nastopa strank, ki bi zaradi državotvornosti preprečil drobljenje glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Da bi preprečili drobljenje glasov, sta Vrtovec in Bregant odprta za sodelovanje strank NSi in SLS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/da-bi-preprecili-drobljenje-glasov-sta-vrtovec-in-bregant-odprta-za-sodelovanje-strank-nsi-in-sls/758101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> 19. novembra 2025 so Vrtovec, Bregant in Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus, podpisali namero o začetku pogovorov za oblikovanje skupne liste za državnozborske volitve. Predsedniki strank partneric so ob tem soglasno podprli idejo kot prizadevanje za oblikovanje »razvojnega zavezništva« ter desnosredinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> 4. decembra sta Bregant in Lotrič potrdila, da so stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Lista je bila v tem obdobju dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tri desnosredinske stranke podpisale sporazum o sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-desnosredinske-stranke-podpisale-sporazum-o-sodelovanju-na-volitvah/770807|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 3. februarja 2026 sta sodelovanje na volitvah napovedali stranki [[Zeleni Slovenije]] in [[Stranka generacij]], ki sta na skupni tiskovni konferenci predstavili skupno listo ter zavzemanje za vse generacije, boj proti korupciji, stabilno gospodarstvo in skrb za okolje kot glavne programske prioritete.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na državnozborske volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-drzavnozborske-volitve|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Sveta obeh strank sta skupno kandidatno listo potrdila na svojih sejah 12. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni in Stranka generacij potrdili skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-in-stranka-generacij-potrdili-skupno-kandidatno-listo/773296|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> ==== Neuspešna povezovanja ==== 10. junija 2025 so Zeleni Slovenije ob 36. obletnici ustanovitve stranke pozvali in povabili k združitvi vseh zelenih sil na partnersko listo.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije praznujejo 36 let. Želijo si skupen nastop zelenih opcij na parlamentarnih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-slovenije-praznujejo-36-let-zelijo-si-skupen-nastop-zelenih-opcij-na-parlamentarnih-volitvah/748543|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> 3. decembra 2025 so iz stranke Prerod sporočili, da so začeli pogovore s [[Socialni demokrati|Socialnimi demokrati]] o možnosti sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Prebiličev Prerod in SD za sodelovanje na levi sredini: "Aktivirati je treba volivce"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilicev-prerod-in-sd-za-sodelovanje-na-levi-sredini-aktivirati-je-treba-volivce/766079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-05|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Pobudnik pogovorov o povezovanju je bil predsednik SD [[Matjaž Han]], ki je pobudo komentiral z besedami, da »s kakšno novo idejo lahko parirajo vsem«, medtem ko naj bi si v Prerodu želeli povolilnega sodelovanja.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič je dobil klic Matjaža Hana s pobudo o sodelovanju|url=https://info360.si/politika/vladimir-prebilic-je-dobil-klic-matjaza-hana-s-pobudo-o-sodelovanju/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-12-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Han o zavezništvu s Prebiličem: S kakšno novo idejo lahko pariramo vsem {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-s-kaksno-novo-idejo-lahko-pariramo-vsem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> Predsednika Preroda Vladimirja Prebiliča je k pogovorom povabil tudi Vlado Dimovski, vodja Stranke generacij, ki je ob pozivu k sodelovanju na levi sredini pozdravil možnost skupne liste, tudi s stranko SD.<ref name=":7" /> Svet stranke Prerod je 6. decembra nato zavrnil možnost skupne liste z SD in napovedal samostojno kandidaturo, v sklepih pa dopustil nadaljevanje pogovorov s Stranko generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič zavrnil ponudbo SD-ja za oblikovanje skupne liste|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilic-zavrnil-ponudbo-sd-ja-za-oblikovanje-skupne-liste/766429|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-06|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Tudi ti so kasneje propadli; po besedah Dimovskega so se v Prerodu znova odločili za samostojno kandidaturo, čeprav naj bi Stranki generacij prvotno ponujali 30 kandidatnih mest na njihovi listi in vodenje volilnega štaba.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimirju Prebiliču propadlo še eno predvolilno sodelovanje|url=https://info360.si/politika/vladimirju-prebilicu-propadlo-se-eno-predvolilno-sodelovanje/|website=info360.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> V intervjuju za tednik Reporter, objavljenem 26. januarja 2026, je prvi slovenski predsednik [[Milan Kučan]] znova pozval k skupni listi strank SD in Prerod. Kučan je idejo takšnega sodelovanja podprl že ob prvih pogovorih v decembru.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan: Ideja o povezovanju SD in Preroda je odgovorna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milan-kucan-ideja-o-povezovanju-sd-in-preroda-je-odgovorna|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Predsednik SD Han je 28. januarja 2026 potrdil novo osebno srečanje s Prebiličem, a možnost skupne liste označil za »zelo malo verjetno«.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj ve Milan Kučan, česar javnost ne ve?|url=https://info360.si/politika/kaj-ve-milan-kucan-cesar-javnost-ne-ve/|website=info360.si|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI}}</ref> Prebilič je nato 29. januarja špekulacije o skupnem nastopu znova zavrnil in zatrdil, da se Prerod na volitve podaja samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič vnovič zavrnil Kučanov predlog o skupni listi Preroda s SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vladimir-prebilic-kucan-prerod-skupna-lista-1876844|website=Reporter|date=2026-01-29|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> === Predvolilna srečanja predsednikov strank === ==== Pobuda Vladimirja Prebiliča ==== 11. decembra 2025 je Vladimir Prebilič poslal vabilo na srečanje predsednikom šestih [[Leva sredina|levo-sredinskih]] strank, z namenom »pogovora o sodelovanju v prihodnje ter izmenjave pogledov na izzive v Sloveniji.«<ref name=":8" /> V stranki Prerod so v komentarju poudarili, da zmage desnice in vrnitve Janše ni mogoče izključiti ter da se bo leva sredina na volitvah 2026 borila za večino. Prebilič je na »politično kavo« povabil predsednike koalicijskih strank: premierja Goloba (Svoboda), Matjaža Hana (SD), [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] in [[Luka Mesec|Luko Mesca]] (Levica), [[Urša Zgojznik|Uršo Zgojznik]] in [[Uroš Macerl|Uroša Macerla]] (Vesna), Vlada Dimovskega (Stranka generacij) ter Jasmina Feratovića, predsednika [[Piratska stranka Slovenije|Piratov]].<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Prebilič predlaga sestanek šefov levosredinskih strank: Razmere so resne, Janša se lahko vrne na oblast|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-sklical-sestanek-sefov-levosredinskih-strank-razmere-so-resne-jansa-se-lahko-vrne-na-oblast/|website=N1|date=2025-12-11|accessdate=2025-12-12|language=sl-SI}}</ref> V stranki Svoboda so vabilo označili za »piarovski manever« in ga ocenili kot nenavadnega, saj »Prebilič z dvema odstotkoma v javnomnenjskih anketah ni vodja leve sredine.«<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Prvi odzivi po predlogu Prebiliča: "Obnaša se, kot da je že lider leve sredine"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odzivi-po-predlogu-prebilica-obnasa-se-kot-da-je-ze-lider-leve-sredine/|website=N1|date=2025-12-11|accessdate=2025-12-12|language=sl-SI}}</ref> Iz SD so sporočili, da se predsednik Han pogovorov zaradi zasedenosti ne bo mogel udeležiti, tako v Levici kot v Vesni pa so poudarili napovedano skupno listo in zatrdili, da bo »čas za morebitna širša povezovanja po volitvah.«<ref name=":9" /> Do srečanja, načrtovanega za 22. december, zaradi odklonitve udeležbe večine povabljenih politikov ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič s šefi levosredinskih strank danes ne bo spil kave. Kaj o njegovi pobudi pravi predsednica Pirc Musar?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-s-sefi-levosredinskih-strank-danes-ne-bo-spil-kave-kaj-o-njegovi-pobudi-pravi-predsednica-pirc-musar/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> ==== Pobuda Roberta Goloba ==== 9. januarja 2026 je premier in predsednik stranke [[Gibanje Svoboda]] Golob na delovno kosilo povabil predsednike osmih levosredinskih strank. Šlo naj bi za spoznavno srečanje strank, ki jim najbolje kaže v [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|javnomnenjskih raziskavah]] in so se jasno izrekle proti povolilnemu sodelovanju z Janšo.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Golob na predvolilno kosilo povabil SD, Levico in pet zunajparlamentarnih strank, tudi Resni.co|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-predvolilno-kosilo-povabil-sd-levico-in-pet-zunajparlamentarnih-strank-tudi-resni-co/769652|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Poleg SD in Levice so bile povabljene še Prerod, Pirati, Vesna, [[Mi, socialisti!]] ter stranka [[Resni.ca]], ki so jo mediji označili za »največje presenečenje« med povabljenci.<ref>{{Navedi splet|title=Golob želi strniti vrste: povabilo na kosilo osmih strank {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-strjuje-vrste-na-levi-sredini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob pred volitvami vabi na delovno kosilo. Tudi stranko, ki utegne biti "zelo draga"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/robert-golob-pred-volitvami-vabi-na-delovno-kosilo-tudi-stranko-ki-utegne-biti-zelo-draga/|website=N1|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob vabi na kosilo osem strank, med njimi tudi presenečenje|url=https://vecer.com/slovenija/golob-vabi-na-kosilo-osem-strank-med-njimi-tudi-presenecenje-10402147|website=Večer|date=2026-01-09|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref> Udeležbo so potrdili predsedniki vseh zgoraj navedenih strank (Han, Vrečko in Mesec, Prebilič, Feratović, Zgojznik in Macerl, Kordiš) z izjemo [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]], ki naj bi ga po prvotni napovedi nadomeščal predsednik sveta Resni.ce Matjaž Gorjup.<ref name=":16" /> Golob je 10. januarja 2026 v odzivu na medijsko poročanje dejal, da je »treba poiskati konsenz in zavrniti sovraštvo in laži, pred očmi pa imeti človeka, ne lastnih interesov.« Poudaril je pomen »solidarne skupnosti« in ob tem opozoril pred širjenjem sovraštva in vojn po svetu.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Resni.ce ne bo, Erjavec pa je do kosila pri premierju Golobu kritičen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ce-ne-bo-erjavec-pa-je-do-kosila-pri-premierju-golobu-kriticen/769710|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Odzval se je tudi Erjavec, ki vabila ni prejel; dejal je, da ga sicer ni pričakoval, bi pa v nasprotnem primeru »skazil idilično sliko, ki bo predstavljena po kosilu,« saj da je tudi sam kritičen do vlade.<ref name=":17" /> Predsednik stranke Resni.ca Stevanović je istega dne napovedal, da se njegova stranka srečanja ne bo udeležila. Poskuse umeščanja v levo sredino je označil za »prozorne in prepozne.«<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Erjavec vabila ni dobil, Resni.ca: Imamo pomembnejše delo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-vabila-premiera-goloba-na-delovno-kosilo-ni-pricakoval.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-10|language=sl}}</ref> Prav tako je opozoril, da sta se z Golobom srečala takoj po nastopu mandata, vendar Golob ni držal obljube glede novele Zakona o nalezljivih boleznih, zato »ne vidijo nobenega vsebinskega razloga, da bi se tik pred iztekom mandata ponovno udeleževali simbolnih srečanj, namenjenih ustvarjanju vtisa dialoga.«<ref name=":17" /><ref name=":18" /> Kosilo sedmih strank je potekalo v torek, 13. januarja 2026. Po besedah Goloba na srečanju ni bilo govora o oblikovanju skupnih kandidatnih list, saj Svoboda tega niti ni načrtovala, udeleženci pa so se zavezali za spoštljiv in demokratičen dialog v času kampanje ter izrazili pripravljenost za nadaljnje pogovore.<ref>{{Navedi splet|title=Na levici dogovor o spoštljivem dialogu, pakta o nenapadanju niso sklenili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predstavniki-sestih-strank-na-delovno-kosilo-z-golobom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Golob je srečanje ocenil kot korak k »zavezništvu vrednot«, ki temelji na demokraciji, miru, svobodi in človekovih pravicah. Prebilič (Prerod) je poudaril dogovor o dostojanstveni kampanji ter kritiziral desnico kot »slabo alternativo«. Han (SD) je pozdravil dialog med strankami leve sredine in izpostavil pomen razprave v luči mednarodnih razmer.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=Golob: Zavezali smo se, da bomo ohranjali spoštljiv dialog|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-zavezali-smo-se-da-bomo-ohranjali-spostljiv-dialog/769946|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Feratović (Pirati) je napovedal samostojen nastop na volitvah ter zavrnil možnost pakta o nenapadanju, ob tem pa poudaril, da »to, da obstoječi koaliciji slabo kaže, ni posledica Janeza Janše, ampak posledica njihovega dela.« Mesec (Levica) je dejal, da so razpravljali o skupnih točkah in alternativi desnici, vendar brez konkretnih zaključkov, ter napovedal nadaljevanje pogovorov.<ref name=":24" /> Zgojznik (Vesna) je poudarila nasprotovanje morebitni »desni avtoritarni vladi« in pozdravila iskanje skupnih točk med strankami. Kordiš (Mi, socialisti!) pa je na srečanju izpostavil tri konkretne vsebinske pobude, hkrati pa napovedal prizadevanja, za »ukinitev predatorskega kapitalizma« in »preprečitev pohoda skrajne desnice na oblast«.<ref name=":24" /><ref>{{Navedi splet|title=Golob po kosilu s prvaki levih strank: Vsi se zavedamo nevarnosti, ki jih prinaša desni populizem|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaj-bo-po-kosilu-prvakov-levih-strank-povedal-premier-robert-golob/|website=N1|date=2026-01-13|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> === Volilni in programski kongresi === 13. septembra 2025 je potekal volilni kongres stranke [[Nova Slovenija|NSi]], na katerem je bil za predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]]. Premagal je protikandidata Antona Hareja in nasledil dotedanjega predsednika, evroposlanca [[Matej Tonin|Mateja Tonina]].<ref>{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-05|language=sl}}</ref> 20. septembra je sledil še kongres stranke Svoboda, na katerem je bil za predsednika kot edini kandidat ponovno izvoljen Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Nismo tukaj, da so ljudje zadovoljni z nami, ampak da bodo zadovoljni s svojim življenjem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-nismo-tukaj-da-so-ljudje-zadovoljni-z-nami-ampak-da-bodo-zadovoljni-s-svojim-zivljenjem/758126|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> Volilni kongres stranke Levica je potekal 4. oktobra, na njem sta kandidaturo v tandemu napovedala Asta Vrečko in Luka Mesec.<ref name=":0" /> Kot sokoordinatorja sta bila potrjena 14. novembra, ko so se v stranki dokončno zaključile volitve v organe stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-izvoljena-za-sokoordinatorja-levice/|title=Levica z novima sokoordinatorjema cilja na podvojitev sedanjega števila poslancev|date=2025-11-14|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> 15. novembra je v Portorožu pod sloganom ''Obstaja izbira'' potekal programski kongres stranke Demokrati, na katerem je bil predstavljen volilni program ''Uspešna Slovenija 2034.''<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-cas-je-za-prelom-slovenija-je-ujeta-v-ideoloske-delitve/|title=Logar: Čas je za prelom – Slovenija je ujeta v ideološke delitve|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> Istega dne se je v Kranju odvil volilni kongres stranke [[VESNA – zelena stranka]], na katerem sta bila za sopredsednika ponovno potrjena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> 3. decembra je gospodarski del programa predstavila Nova Slovenija, v prostorih [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] pa je imel osrednji nagovor Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.<ref>{{Navedi splet|title=NSi predstavil gospodarski del volilnega programa, SDS niso povabili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-predstavil-gospodarski-del-volilnega-programa-sds-niso-povabili.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> === Preimenovanja strank === Več strank je v mesecih pred volitvami v svoje uradno ime dodalo ime predsednika. 29. septembra 2025 se je stranka ''Fokus'' na izredni seji sveta preimenovala v ''Fokus Marka Lotriča''.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Fokus se je že preimenovala, in sicer v Fokus Marka Lotriča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-fokus-se-je-ze-preimenovala-in-sicer-v-fokus-marka-lotrica/759173|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Svoje ime sta v uradne nazive strank uvrstila tudi Pavel Rupar, ki je napovedal preimenovanje stranke ''Glas upokojencev'' v ''Glas upokojencev Pavla Ruparja'',<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid0XVzQcJkjMGFRSygHLbpnhgs3mAR71h2ozBLrZiYhcn74DiXUPKAECMba6AaWckDcl&id=100073282725755&rdid=G3HFU1JPfxfpx7yd#|title=Glas upokojencev ima NOVO IME!!|date=2025-10-23|accessdate=2025-11-05|website=facebook.com|last=Rupar|first=P.}}</ref> in Karl Erjavec, čigar stranka ''Zaupanje'' je 19. novembra potrdila preimenovanje v ''Karl Erjavec – stranka Zaupanje.<ref name=":6" />'' 6. januarja 2026 so iz stranke ''Demokrati.'' sporočili, da bodo na volitvah nastopili pod imenom ''Demokrati. Anžeta Logarja''.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/2008625909243494909|title=Stranka bo na volitvah marca 2026 nastopila pod imenom Demokrati. Anžeta Logarja|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati dodali ime imenu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/demokrati-dodali-ime-imenu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref> === Slogani === {| class="wikitable" style="font-size:97%; text-align:left" ! colspan="2" style="text-align:left;" | Stranka ! Slogan ! Vir |- | style="background:#ee2932;" | | [[Alternativa za Slovenijo]] | ''Alternativa obstaja!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/AlternativaZdravaSlovenija/posts/pfbid0vAcmZZjDkJC87gMNofzg5AotVDbpiWjp5oTw4uPaKaxx55NDU75Wm9n48FZmCXCLl?rdid=WNgOZnfTi6J9KdU2#|title=Ker hočemo, vemo in želimo: #Volitve2026 ALTERNATIVA ZA SLOVENIJO!|date=2026-02-23|accessdate=2026-02-28|website=Facebook|last=Za zdravo družbo}}</ref> |- | style="background:#09105e;" | | [[Demokrati.|Demokrati. Anžeta Logarja]] | ''Obstaja izbira.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Obstaja izbira|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|website=X.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref> |- | style="background:#7c5199;" | | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | ''Moč ljudem!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Od danes po Sloveniji na več lokacijah sveti žarek upanja. |url=https://x.com/resni_ca/status/1991186783401316791|website=X.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref> |- | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}};" | | [[Gibanje Svoboda]] | ''Slovenija naprej!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda že 3 leta vodi Slovenijo pogumno, odločno in z jasnim pogledom naprej.|url=https://www.facebook.com/reel/1091780473161356|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> |- | style="background:#0047c6;" | | [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | ''Izkušnje, ki združujejo, vizija, ki navdihuje.'' | <ref>{{Navedi splet|title=GLAS UPOKOJENCEV Izkušnje, ki združujejo – vizija, ki navdihuje.|url=https://www.facebook.com/reel/1153317040061320|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> |- | style="background:#78336e;" | | [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo - DeSUS'' | <ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}};" | | [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | ''Čas odločitve'' | <ref>{{Navedi splet|title=Stranki Levica in Vesna osredotočeni na solidarno in trajnostno družbo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/pet-programskih-stebrov-volilnega-manifesta-levice-in-vesne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> |- | style="background:#eb4d2f;" | | [[Mi, socialisti!]] | ''Mi, ki mislimo množino.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Manifest Mi, socialisti!|url=https://www.misocialisti.si/manifest-mi-socialisti/|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | style="background:#00b5dd;" | | [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča]] | ''Skupaj v akcijo!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/NovaSlovenija/status/2017883609370104157|title=Skupaj v akcijo!|date=2026-02-01|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=NSi}}</ref> |- | style="background:#000000;" | | [[Piratska stranka Slovenije]] | ''Tokrat Pirati!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1455612862686791|title=Izbiri nista zgolj dve. Tokrat Pirati!|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|website=Facebook|last=Pirati}}</ref> |- | style="background:#6f2c91;" | | [[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | ''Prerodimo Slovenijo'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=122125982673034434&set=a.122109789123034434|title=Prerodimo Slovenijo|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-20|website=Facebook|last=Prerod}}</ref> |- | style="background:#045ba4;" | | Rešitev - Stranka upokojencev Velenje | ''Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu.'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid09qGRjTQvokmbS2R9xbJS5XX5iXfzDGX8WZuyoLjxtsARVwYyEpQvbpb5Zn2eBqBVl&id=100026277755198&rdid=MKCU6S0RQIUFKNNh#|title=SLOGAN STRANKE "Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu." "Dovolj je praznih besed – čas je za REŠITEV!"|date=2026-02-26|accessdate=2026-03-02|website=Facebook|last=Pijukovic|first=F. Crni}}</ref> |- | style="background:#2d3e52;" | | [[Sloga (stranka)|Sloga]] | ''Za skupno dobro'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=25540133702293818&set=pb.100001716160152.-2207520000|title=V SLOGI se spominjamo79 letnice ustanovitve naša države|date=2026-01-09|accessdate=2026-03-02|website=Facebook|last=Veber|first=Janko}}</ref> |- | style="background:#FEF200;" | | [[Slovenska demokratska stranka]] | ''Vstani, Slovenija!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Parole, s katerimi nagovarjajo stranke {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slogani-politicnih-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- | style="background:#000000;" | | [[Slovenska nacionalna stranka]] | ''Slovenijo Slovencem!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Levičarji na vse možne načine poskušajo onemogočiti moje objave. Vendar #SNS se ne da. Gremo ponovno v parlament!|url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/1986471313322492404|website=X.com|accessdate=2025-11-24|language=sl|last=Plemeniti J.|first=Z.}}</ref> |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | [[Socialni demokrati]] | ''Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Socialni demokrati na volitve s programom »Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.«|url=https://socialnidemokrati.si/socialni-demokrati-na-volitve-s-programom-dogovor-za-mir-razvoj-in-blaginjo/|website=SD|date=2026-01-23|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI|first=Tadej|last=Ekart}}</ref> |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}};" | | [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | ''Izbira za vse generacije'' | <ref>{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |} == Liste kandidatov == === Predstavitev kandidatnih list === {{Glavni članek|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Kot prva je svoje kandidate potrdila zunajparlamentarna [[Resni.ca]], in sicer na volilni konvenciji 17. januarja 2026 v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku so, poleg predsednika Stevanovića, za posamezna področja programa nagovorili kandidati stranke za ministrske položaje: [[Sabina Senčar]] (zdravstvo), Andrej Perc (gospodarstvo), Neven Polajnar (zunanje zadeve), Irena Jaklič Valenti (delo in socialne zadeve), med kandidati pa so tudi Mario Pleić (finance), [[Bojan Potočnik]] (obramba), Katja Kokot (kmetijstvo) in [[Branko Gradišnik]] (kultura). Listo je svet stranke dokončno potrdil in razkril februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-17|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> 4. februarja 2026 so svoje kandidate na volilni konvenciji potrdili in javno oznanili [[Socialni demokrati]].<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Han: Glas za SD je jamstvo za dogovor, ki bo Slovenijo peljal naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-glas-za-sd-je-jamstvo-za-dogovor-ki-bo-slovenijo-peljal-naprej/772393|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik stranke Matjaž Han je kot poslanstvo stranke poudaril »zaščito posameznika in skupnosti« ter v nagovoru med izhodišči izpostavil socialno varnost, kakovostno zdravstvo in izobraževanje, dostojne pokojnine ter moderno infrastrukturo.<ref name=":19" /> Svoj nastop je zaključil z izjavo, da stranka SD ne bo vstopila v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša.<ref>{{Navedi splet|title=Han predstavil kandidate SD in pozval: Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-predstavil-kandidate-sd-in-pozval-nehajmo-kricati-zacnimo-se-pogovarjati/|website=N1|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Sledila je razglasitev kandidatne liste, na katero je stranka uvrstila vse tedanje poslance z izjemo Predraga Bakoviča, ki se je odločil za upokojitev, ter vse ministre kvote SD iz [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] ([[Tanja Fajon|Fajon]], [[Matjaž Han|Han]], [[Andreja Kokalj|Kokalj]], [[Aleksander Jevšek|Jevšek]]).<ref name=":20">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov SD za poslance|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-sd-za-poslance/|website=info360.si|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI}}</ref> Oblikovali so listo 83 kandidatov, Han pa je ob tem dejal, da računajo na dvomestno število poslancev.<ref name=":19" /><ref name=":20" /> 10. februarja 2026 so skupno kandidatno listo objavile [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS in Fokus]], ki so oblikovale polno listo 88 kandidatov, od tega jih je 49 prispevala NSi, 23 SLS in 15 Fokus, kandidat [[Stojan Auer]] pa je skupni kandidat vseh treh.<ref name=":25">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Na listi sta predsednika Jernej Vrtovec in Tina Bregant, Marko Lotrič se je kandidaturi odrekel zaradi dela v Državnem svetu. Poleg tega so na listo uvrstili vse tedanje poslance NSi, nekaj županov iz vrst SLS in državnih svetnikov iz stranke Fokus.<ref name=":25" /><ref>{{Navedi splet|title=TO SO KANDIDATKE IN KANDIDATI ZA POSLANCE NA LISTI NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/to-so-kandidatke-in-kandidati-za-poslance-na-listi-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> Kandidate so po volilnih enotah predstavljali na volilnih konvencijah: 6. februarja v Naklem gorenjske kandidate,<ref>{{Navedi splet|title=GORENJSKA JE Z NAMI – Slovenska Ljudska Stranka|url=https://sls.si/2026/02/gorenjska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 9. februarja v Ajdovščini kandidate postojnske volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=PRIMORSKA JE Z NAMI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/primorska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 11. februarja v Ljubljani vse kandidate obeh ljubljanskih enot,<ref>{{Navedi splet|title=OSREDNJA SLOVENIJA JE Z NAMI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/osrednja-slovenija-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja v Novem mestu dolenjske volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=DOLENJSKA JE Z NAMI! – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/dolenjska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 16. februarja v Celju kandidate šeste volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=V CELJU DIŠI PO POMLADI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/v-celju-disi-po-pomladi/|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> 18. februarja pa v Mariboru kandidate sedme (mariborske) in osme (ptujske) enote.<ref>{{Navedi splet|title=V MARIBORU JE ČUTITI POMLAD – Slovenska Ljudska Stranka|url=https://sls.si/2026/02/v-mariboru-je-cutiti-pomlad/|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja je sledila predstavitev kandidatov [[Koalicija Levice in Vesne|zavezništva Levice in Vesne]], ki je oblikovalo listo 84 predstavnikov.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=V Levici in Vesni verjamejo, da lahko dobijo več kot 10 poslanskih mest|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-levici-in-vesni-verjamejo-da-lahko-dobijo-vec-kot-10-poslanskih-mest/773375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Nanjo so uvrstili vse tri ministre Levice in dva državna sekretarja iz 15. slovenske vlade ter vse tedanje poslance, poleg njih pa so kandidirali [[Biserka Marolt Meden]], podjetnik Matej Feguš, ilustrator Ivan Mitrevski, predstavnik romske skupnosti Darko Rudaš in pravna strokovnjakinja Tina Brecelj. Poslanca Tašner Vatovca, ki je januarja prestopil v SD, je v prvem koprskem okraju nasledila [[Nataša Sukič]].<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Levica in Vesna predstavili listo za volitve: Sukič bo v Kopru izzvala "prebežnika" Tašnerja Vatovca|url=https://n1info.si/volitve-2026/levica-in-vesna-predstavili-listo-za-volitve-sukic-bo-v-kopru-izzvala-prebeznika-tasnerja-vatovca/|website=N1|date=2026-02-13|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> Po besedah vodij obeh strank so računali na več kot deset poslanskih mandatov.<ref name=":26" /><ref name=":27" /> 14. februarja je kandidate na volilni konvenciji predstavilo [[Gibanje Svoboda]], na listi je bilo 83 kandidatov, nanjo so uvrstili 34 od 39 poslancev tedanje sestave državnega zbora, ter nekatere ministre [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: [[Matej Arčon|Mateja Arčona]], [[Mateja Čalušić|Matejo Čalušić]], [[Ksenija Klampfer|Ksenijo Klampfer]], [[Valentina Prevolnik Rupel|Valentino Prevolnik Rupel]], [[Vinko Logaj|Vinka Logaja]], [[Borut Sajovic|Boruta Sajovica]], [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]], pet ministrov iz vrst Svobode (Props, Papič, Kumer, Novak in Zlobko) pa za poslance ne bo kandidiralo.<ref name=":182">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke in premier [[Robert Golob]] je kandidiral v okrajih Bežigrad I in Domžale II.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na konvenciji stranke: Delo še ni končano, smo pa na pravi poti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-konvenciji-stranke-delo-se-ni-koncano-smo-pa-na-pravi-poti/773492|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 15. februarja so s svojo konvencijo sledili [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], predsednik Logar je v nagovoru napovedal več kot 20 poslancev ter zavrnil sodelovanje tako z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] kot [[Janez Janša|Janezom Janšo]].<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Na kandidatni listi so bili Logar, podpredsednika [[Eva Irgl]] in Janez Demšar, predsednik sveta Tadej Ostrc, generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj, poleg njih tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]], nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič, koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir.<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> 21. februarja je svojo samostojno listo 72 kandidatov predstavila stranka [[Mi, socialisti!]] Na listi so poleg Kordiša tudi mestna svetnika, nekdanja člana Levice Andrej Pelicon in Arne Jakob Zakrajšek, nekdanja svetnica stranke Vesna Jasminka Dedić ter režiser, gledališki in televizijski igralec [[Gojmir Lešnjak|Gojmir Lešnjak - Gojc]], ki kandidira v Postojni.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Kordiš prepričan, da država in družba potrebujeta resno levo alternativo|url=https://n1info.si/volitve-2026/kordis-preprican-da-drzava-in-druzba-potrebujeta-resno-levo-alternativo/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Istega dne so se na predvolilni konvenciji na Vrhniki zbrali in predstavili kandidati koalicije [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + Stranka generacij]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Poleg predsednikov Čuša in Dimovskega so bili na listi tudi okoljska strokovnjakinja [[Nada Pavšer]], nekdanji poslanec LMŠ [[Jože Lenart]] in spletna vplivnica Ana Taks Pusovnik.<ref name=":31" /><ref>{{Navedi splet|title=Ena izmed naših največjih Only Fans zvezdnic bo kandidirala za poslanko|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/ena-izmed-nasih-najvecjih-only-fans-zvezdnic-bo-kandidirala-na-listi-zelenih-slovenije|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> 21. februarja je v Ljubljani pred poslopjem Državnega zbora svoje kandidate predstavil tudi [[Prerod (stranka)|Prerod]]. Na listo 83 kandidatov so poleg drugih uvrstili nekdanja poslanca Lidijo Divjak Mirnik in [[Boštjan Koražija|Boštjana Koražijo]], novinarja Zorana Potića ter nekdanje ministre [[Mitja Bervar|Mitjo Bervarja]], [[Iztok Purič|Iztoka Puriča]] in [[Janez Poklukar|Janeza Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov stranke Prerod Vladimirja Prebiliča; na njej tudi več nekdanjih poslancev in ministra|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-stranke-prerod-vladimirja-prebilica-na-njej-tudi-vec-nekdanjih-poslancev-in-ministra/|website=info360.si|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 21. februarja je v Ljubljani potekala tudi slavnostna akademija [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] ob 37. obletnici delovanja stranke, na kateri so bili predstavljeni vsi kandidati, predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke pa so predstavili volilni program ''Za Slovenijo.''<ref>{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]] in Franca Rosca, poleg njih kandidira nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]], nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] in [[Monika Gregorčič]], iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so na listi predsednik Luka Simonič, podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] ter podkasterka Klea Jeretič, ki je s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref name=":30" /> 27. februarja je na Prešernovem trgu v Ljubljani svojo listo predstavila stranka [[Glas upokojencev Pavla Ruparja]]. Napovedali so zavzemanje za usklajevanje pokojnin z inflacijo ter ukinitev obveznih prispevkov za dolgotrajno oskrbo in RTV Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev na volitve z 82 kandidati in zavezami za upokojence|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-na-volitve-z-82-kandidati-in-zavezami-za-upokojence/774817|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Med skupaj 82 kandidati so bili na listi pevka [[Jožica Svete]], vedeževalec [[Danijel Šmid - Danny]] in pevec skupine Pop Design Anton Košmrlj.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev predstavila kandidate, med njimi tudi nekaj znanih imen|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-predstavila-kandidate-med-njimi-tudi-nekaj-znanih-imen/|website=N1|date=2026-02-27|accessdate=2026-03-03|language=sl-SI}}</ref> 5. marca je na dogodku Ljubljani kandidate za parlamentarne volitve predstavila še stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]]. Erjavec je predstavil geslo ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo'', krajše DeSUS, s čimer so želeli spomniti na več desetletij prisotno nekdanjo slovensko upokojensko stranko.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-12|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na listi so poleg Karla Erjavca tudi nekdanji predsednik KPK, sicer predsednik sveta Boris Štefanec, podpredsednika Naila Sluga in Robert Latin, dolgoletni diplomat [[Milan Jazbec]] ter predsednik stranke [[Suvereni]] [[Dejan Kaloh]], ki je s svojo stranko prispeval nekaj kandidatov k listi Zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate: Prinašamo novo energijo in izkušnje|url=https://n1info.si/volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-prinasamo-novo-energijo-in-izkusnje/|website=N1|date=2026-03-05|accessdate=2026-03-12|language=sl-SI}}</ref> === Poslanci, ki niso kandidirali za ponoven mandat === {| class="wikitable" style="font-size:90%; text-align:center" !Ime !Volilni okraj ! colspan="2" |Stranka !Razlog !Poslanec od !class="unsortable" | Vir |- | Predrag Baković |Kočevje | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | |[[Socialni demokrati|SD]] |upokojitev | data-sort-value="2018" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |<ref>{{Navedi splet|title=Han ob začetku kampanje: Slovenija potrebuje stabilnost in ne eksperimentov|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-ob-zacetku-kampanje-slovenija-potrebuje-stabilnost-in-ne-eksperimentov/|website=N1|date=2026-02-19|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | Mirjam Bon Klajnšček |Ljubljana Bežigrad II | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2013" |2013 |<ref name=":28">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | Bojan Čebela |Vrhnika | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":29">{{Navedi splet|title=To je kandidatna lista Gibanja Svoboda za letošnje volitve|url=https://info360.si/aktualno/znani-kandidati-gibanja-svoboda-za-letosnje-volitve/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> |- | Vera Granfol |Gornja Radgona | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Andreja Kert |Kranj I | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Aleš Lipičnik |Kamnik | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2024" |2024 |<ref name=":28" /> |- | Franc Rosec |Velenje II | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |nova služba | data-sort-value="2018" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> |- | Gašper Ovnik |Hrastnik - Trbovlje | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Mojca Stegovec |Ajdovščina | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2026" |2026 |<ref name=":29" /> |- | Jože Tanko |Ribnica - Dobrepolje | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |upokojitev | data-sort-value="2000" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] |<ref name=":30" /> |} === Vlaganje in potrjevanje kandidatnih list === Kandidatne liste je vložilo 18 strank in skupnih list, DVK pa je nato prešla v fazo odločanja in potrjevanja.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Za volitve v državni zbor vloženih 18 kandidatnih list|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/za-volitve-v-drzavni-zbor-vlozenih-18-kandidatnih-list|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 so kot prve skupno kandidatno listo vložile NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča na DVK vložil skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desnosredinski-trojcek-nsi-sls-in-fokus-marka-lotrica-na-dvk-vlozil-skupno-kandidatno-listo/773121|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 16. februarja sta s podpisi poslancev, sledili Gibanje Svoboda<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda vložila kandidature, napovedujejo prodorno in močno Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-vlozila-kandidature-napovedujejo-prodorno-in-mocno-slovenijo/773610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> in SD,<ref>{{Navedi splet|title=Han ob vložitvi kandidatur SD-ja napovedal izogibanje populizmu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-ob-vlozitvi-kandidatur-sd-ja-napovedal-izogibanje-populizmu/773614|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> s podpisi volivcev pa Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 17. februarja sta skupno listo s podporo volivcev vložili Zeleni Slovenije in Stranka generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij na volitve z željo preboja v parlament|url=https://megafon.si/po-domace/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-na-volitve-z-zeljo-preboja-v-parlament/|website=Megafon|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 18. februarja je sledila večina preostalih strank: Levica in Vesna,<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> SDS ter Demokrati s podpisi poslancev,<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek volilne kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/uradni-zacetek-volilne-kampanje/773912|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Glas upokojencev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid02DLB1jCmv3h1o4obU9kzAUW4Xq51ebihJCpDjaTXugJHy1gUWv9uELYjFyPJbVsnXl&id=100073282725755&rdid=u3T2bKplsFbOaODD#|title=Danes pa v Prekmurje ...|date=2026-02-18|accessdate=2026-02-22|website=Facebook|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> Prerod,<ref>{{Navedi splet|title=Stranki Prerod in Pirati vložili kandidatno listo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/prerod-in-pirati-vlozili-svoja-kandidatna-lista|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> Pirati,<ref>{{Navedi splet|title=Pirati vložili kandidatne liste, pričakujejo vstop v parlament in sedem poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirati-vlozili-kandidatne-liste-pricakujejo-vstop-v-parlament-in-sedem-poslancev/773868|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Mi, socialisti!<ref>{{Navedi splet|title=Mi, socialisti! vložili kandidatne liste: "Ta država potrebuje resno levo alternativo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/mi-socialisti-vlozili-kandidatne-liste-ta-drzava-potrebuje-resno-levo-alternativo/773921|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> in SNS<ref>{{Navedi splet|title=SNS vložila kandidatne liste v vseh volilnih enotah, Jelinčič bo kandidiral v dveh|url=https://n1info.si/volitve-2026/sns-vlozila-kandidatne-liste-v-vseh-volilnih-enotah-jelincic-bo-kandidiral-v-dveh/|website=N1|date=2026-02-19|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> s podporo volivcev. 19. februarja, na zadnji možni dan vlaganja, so liste vložili še v stranki Karl Erjavec stranka Zaupanje<ref>{{Navedi splet|title=V stranki Zaupanje Karla Erjavca ob vložitvi kandidatnih list s poudarkom na upokojencih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/v-stranki-zaupanje-karla-erjavca-ob-vlozitvi-kandidatnih-list-s-poudarkom-na-upokojencih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> ter v zavezništvih Alternativa za Slovenijo in Koalicija zedinjenega naroda.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1295538779060129|title=Včeraj v četrtek pred polnočjo je naša Koalicija Zedinjenega naroda oddala vso dokumentacijo, ki je bila potrebna za udeležbo na volitvah.|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-22|website=Facebook|last=S.|first=Svet}}</ref> V zgolj eni volilni enoti sta kandidatno listo vložili še Rešitev – stranka upokojencev Velenje (Celje) ter stranka Sloga (Ljubljana Bežigrad).<ref>{{Navedi splet|title=Za parlamentarne volitve vloženih 18 kandidatnih list, od tega 16 v vseh volilnih enotah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-parlamentarne-volitve-vlozenih-18-kandidatnih-list-od-tega-16-v-vseh-volilnih-enotah/774124|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. februarja so volilne komisije opravile žreb vrstnega reda kandidatov v enotah Maribor, Ptuj in Ljubljana Center. V vseh enotah so bile izločene liste Koalicije zedinjenega naroda, zato je bilo na glasovnico uvrščenih 15 oziroma v Celju 16 list.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Maribor izžrebali vrstni red 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-maribor-izzrebali-vrstni-red-15-kandidatnih-list/774610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ptuj opravili žreb vrstnega reda 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ptuj-opravili-zreb-vrstnega-reda-15-kandidatnih-list/774621|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ljubljana Center izžrebali vrstni red 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ljubljana-center-izzrebali-vrstni-red-15-kandidatnih-list/774619|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: V volilni enoti Celje opravili žreb vrstnega reda 16 kandidatnih list|url=https://www.sta.si/3526284/v-volilni-enoti-celje-opravili-zreb-vrstnega-reda-16-kandidatnih-list|website=www.sta.si|accessdate=2026-03-03}}</ref> 27. februarja so sledili žrebi v enotah Kranj, Postojna in Novo mesto, v vseh je bilo potrjenih 15 list.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Kranj opravili žreb vrstnega reda 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-kranj-opravili-zreb-vrstnega-reda-15-kandidatnih-list/774850|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Postojna žreb določil, kakšen bo vrstni red 15 kandidatnih list na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-postojna-zreb-dolocil-kaksen-bo-vrstni-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah/774814|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kakšen bo vrsti red 15 kandidatnih list na glasovnicah v volilni enoti Novo mesto|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/znano-je-kaksen-bo-vrsti-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah-v-volilni-enoti-novo-mesto/774790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 2. marca je sledil še žreb vrstnega reda 16 list v enoti Ljubljana Bežigrad.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ljubljana Bežigrad izžrebali vrstni red 16 kandidatnih list na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ljubljana-bezigrad-izzrebali-vrstni-red-16-kandidatnih-list-na-glasovnicah/775098|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Državna volilna komisija je potrdila 17 kandidatnih list, od tega 15 vloženih v vseh volilnih enotah ter dve listi, vloženi le v eni volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=DVK potrdil 17 kandidatnih list, dve bosta nastopili le v po eni volilni enoti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/dvk-potrdil-17-kandidatnih-list-dve-bosta-nastopili-le-v-po-eni-volilni-enoti/775101|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Za položaj poslancev Državnega zbora RS se poteguje skupno 1.185 kandidatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk|accessdate=2026-03-03|website=dvk-rs.si}}</ref> == Predvolilno dogajanje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine === Zadnja dva tedna kampanje je zaznamovala t. i. afera izraelskega vmešavanja, ki se je začela 11. marca 2026 z objavo posnetkov nekdanje ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], na družbenih omrežjih anonimnega profila ''Maske padajo''. V naslednjih dneh so sledile objave prisluhov odvetnici [[Nina Zidar Klemenčič|Nini Zidar Klemenčič]], lobistu Roku Hodeju in odvetniku Jožetu Oberstarju, v katerih so sogovorniki pod lažnimi identitetami poizvedovali o političnih vplivih in korupciji v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 16. marca 2026 je sledila tiskovna konferenca, na kateri so novinar Borut Mekina ter predstavniki [[Inštitut 8. marec|Inštituta 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] v preiskovalnem poročilu razkrili, da za operacijo najverjetneje stoji izraelsko zasebno obveščevalno podjetje [[Black Cube]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mekina je ob tem navedel, da so predstavniki podjetja, vključno s soustanoviteljem Danom Zorello in upokojenim generalom Gioro Eilandom, decembra 2025 z zasebnim letalom obiskali sedež stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] na Trstenjakovi 8, kjer naj bi jih osebno sprejel predsednik stranke [[Janez Janša]].<ref name=":34" /><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je istega dne eskaliralo na televizijskem soočenju na [[POP TV]], kjer je premier [[Robert Golob]] Janši očital povezovanje z mednarodnim organiziranim kriminalom in »veleizdajo«, Janša pa je navedbe o sestankih s tujimi agenti sprva zanikal in vladi očital »vodenje kriminalne združbe«.<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Janković, Izrael in kje je bila Tina Gaber Golob? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/kdo-bo-krojil-naso-prihodnost-janez-jansa-in-robert-golob-iz-oci-v-oci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob Janši očital povezovanje z organiziranim kriminalom, Janša Golobu krajo denarja iz Gen-I-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-jansi-ocital-povezovanje-z-organiziranim-kriminalom-jansa-golobu-krajo-denarja-iz-gen-i-ja/776564|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Naslednji dan so v SDS napovedali predajo zadeve odvetnikom in vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Direktorica Inštituta 8. marec se je na napoved odzvala z besedami, da jih »lahko tožijo za karkoli želijo«, saj da »imajo čisto vest in predstavljajo dejstva«.<ref name=":35" /><ref>{{Navedi splet|title=Golob sejo Sveta za nacionalno varnost napovedal za po volitvah. SDS bo zaradi očitkov vložil tožbe.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sejo-sveta-za-nacionalno-varnost-napovedal-za-po-volitvah-sds-bo-zaradi-ocitkov-vlozil-tozbe/776639|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] (SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cube v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Eilandom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> V sklepnem delu kampanje, 19. marca 2026, je premier Golob odpotoval v Bruselj in o aferi obvestil voditelje EU ter predsednico Evropske komisije [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]] ter primer izpostavil kot grožnjo evropski demokraciji. Pri tem ga je podprl tudi francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], ki je dejal, da je Golob »žrtev vpletanja v volitve z dezinformacijami in vmešavanjem tretjih držav« ter ob tem pozval k »zaščiti demokracije«.<ref>{{Navedi splet|title=Golob pozval EU, naj preveri vmešavanje v volilno kampanjo; Macron: Golob žrtev vpletanja v volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-eu-naj-preveri-vmesavanje-v-volilno-kampanjo-macron-golob-zrtev-vpletanja-v-volitve/776825|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrstvo za zunanje zadeve je zaradi delovanja Black Cube izrazilo resno zaskrbljenost izraelski veleposlanici.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Šef Sove potrdil, da so bili predstavniki Black Cube na Trstenjakovi 8 {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sef-sove-predstavil-dokaze-o-paraobvescevalnih-dejavnostih-black-cube.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 20. marca je direktor Sove članom SNAV predstavil materialne dokaze o obiskih, medtem ko je Inštitut 8. marec opozoril, da je cilj tovrstnih operacij »ustvarjanje panike v zadnjih 24 urah pred volilnim molkom«.<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Direktor Sove predstavil materialne dokaze o obisku treh predstavnikov Black Cuba na Trstenjakovi 8|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-treh-predstavnikov-black-cuba-na-trstenjakovi-8/776974|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Cilj operacij Black Cube je v zadnjih 24 urah pred volitvami ustvariti paniko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/institut-8-marec-cilj-operacij-black-cube-je-v-zadnjih-24-urah-pred-volitvami-ustvariti-paniko/776985|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Janša se je na ugotovitve odzval z besedami, da bi bili »vsi tajni podatki objavljeni, če bi kar koli dokazovali«, celotno dogajanje pa označil za »eklatantno zlorabo državnih institucij«.<ref name=":38" /> Izrazil je mnenje, da državne institucije ščitijo »organizirane kriminalne združbe«, kar bo po njegovih besedah preiskano in kaznovano.<ref name=":37" /><ref name=":38" /><ref>{{Navedi splet|title=Direktor Sove: Dogajalo se je na Trstenjakovi 8. To odgovarja Janša.|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-predstavnikov-black-cube-na-trstenjakovi-687360|website=siol.net|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Pet dni po volitvah, 26. marca 2026, se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanje tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njene stike s slovenskimi subjekti.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":41">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob je opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem pa dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":40" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović.<ref name=":43">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, če ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnem vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji, vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Predvolilne oddaje === {{Glavni članek|Predvolilne oddaje za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} ==== Status parlamentarne stranke na RTV Slovenija ==== [[Radiotelevizija Slovenija]] je pripravljala večerna soočenja na [[TV SLO 1]] ter radijska v oddaji Studio ob 17h na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]]. Glede na poklicna merila, načela novinarske etike v programih RTV in začasno odredbo upravnega sodišča so bile kot parlamentarne obravnavane tudi stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Naša prihodnost in Dobra država s statusom parlamentarne stranke|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/tudi-nasa-prihodnost-in-dobra-drzava-s-statusom-parlamentarne-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> ki so nastale med mandatom in so imele vsaj enega poslanca v Državnem zboru ali Evropskem parlamentu; poleg [[Gibanje Svoboda|Svobode]], [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] tudi [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] (poslanci Logar, Irgl in Novak), [[Mi, socialisti!]] (poslanec Kordiš) in [[Prerod (stranka)|Prerod]] (evroposlanec Prebilič).<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]], ki je imela na listi tudi predsednika stranke [[Suvereni]] Dejana Kaloha, je bila iz soočenj RTV sprva izločena, zaradi česar je predsednik Erjavec vložil tožbo na upravno sodišče.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Zaupanje Karla Erjavca s tožbo nad RTV Slovenija|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-zaupanje-karla-erjavca-s-tozbo-nad-rtv-slovenija/|website=N1|date=2026-02-25|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> Sodišče je njegovi pritožbi ugodilo, zato je stranka od 5. marca lahko nastopala na televizijskih parlamentarnih soočenjih,<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec je zmagal: Zaupanje na RTV Slovenija kot parlamentarna stranka|url=https://info360.si/politika/erjavec-je-zmagal-zaupanje-na-rtv-slovenija-kot-parlamentarna-stranka/|website=info360.si|date=2026-03-04|accessdate=2026-03-04|language=sl-SI}}</ref> ne pa tudi na radijskih, zaradi osebne odločitve odgovornega urednika. Erjavec je znova vložil tožbo na upravno sodišče, začasna odredba pa je bila objavljena v četrtek, 19. marca, dan po zadnjem radijskem soočenju RTV Slovenija, zaradi česar je Erjavec napovedal posvetovanje o možnosti izpodbijanja zakonitosti volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec ob še eni sodni zmagi zoper RTV: »Razmišljam o izpodbijanju volitev«|url=https://info360.si/politika/karl-erjavec-ob-se-eni-sodni-zmagi-zoper-rtv-razmisljam-o-izpodbijanju-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-03-21|language=sl-SI}}</ref> ==== Razpored soočenj ==== Na [[TV SLO 1]] je v času predvolilne kampanje potekalo osem predvolilnih soočenj med 19. februarjem in 19. marcem. Soočenja parlamentarnih strank so bila na sporedu pet četrtkov ob 20. uri (prvič 19. februarja), zunajparlamentarnih pa tri ponedeljke ob 20. uri (prvič 2. marca). Soočenja so vključevala tudi tematske oddaje, posvečene posameznim političnim področjem, med drugim zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, zunanji politiki in varnosti ter gospodarstvu, davkom in plačam. Predvolilni niz se je zaključil s sklepnim soočenjem predsednikov parlamentarnih strank 19. marca.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Volitve na RTV Slovenija: Spremljaj. Razmisli. Vplivaj|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/volitve-na-rtv-slovenija-spremljaj-razmisli-vplivaj/772611|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-09|language=sl|first=Služba za komuniciranje RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ospredju debate predsednikov parlamentarnih strank prisluhi in vmešavanje tujine v volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/v-ospredju-debate-predsednikov-parlamentarnih-strank-prisluhi-in-vmesavanje-tujine-v-volitve/776879|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-21|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]] so predvolilna soočenja pripravljali ob sredah ob 17. uri med 25. februarjem in 18. marcem, na zadnjem soočenju pa so sodelovali predstavniki vseh strank skupaj.<ref name=":32" /> Na [[POP TV]] so organizirali velika soočenja ''Slovenija odloča 2026'', poleg tega so januarja začeli s serijo tedenskih pogovorov s predsedniki političnih strank v oddaji [[24UR]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Stevanović in Resni.ca v lovu za volivci, ki se jim je 'zagnusila politika' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zoran-stevanovic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> Intervjuje so v parih vodili novinarji večerne informativne oddaje, Žana Vertačnik, Anže Božič, Marko Gregorc in Kaja Kobetič ter novinarji portala 24ur.com, Urša Zupan, Mirko Vorkapić, Natalija Švab in Maruša Slana, predsednike strank pa so obiskali na terenu.<ref>{{Navedi splet|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> Resničnost izjav v pogovorih so kasneje analizirali v rubriki ''Dejstva'' z Brigito Potočnik.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Soočenja so pred uradnim začetkom kampanje potekala tudi v oddaji 24UR Zvečer.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bi se povezoval in kdo bo jeziček na tehtnici? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bi-se-povezoval-in-kdo-bo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Glavna soočenja so bila na sporedu štiri ponedeljke in dva petka med 23. februarjem in 20. marcem.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Soočenja med gledalci na terenu, poudarek na odgovornem novinarstvu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/soocenja-med-gledalci-na-terenu-poudarek-na-odgovornem-novinarstvu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> Za razliko od preteklih volilnih kampanj je medijska hiša soočenja snemala predvsem na terenu: v Kopru uvodno soočenje s predsedniki strank (23. februarja),<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v UKC Ljubljana na temo zdravstva (2. marca),<ref>{{Navedi splet|title=Čakalne dobe, investicije in vojna z zdravniki {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/soocenje-zdravstvo-za-vse-ali-za-izbrane.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v Novem mestu na temo varnosti in prometa (6. marca),<ref>{{Navedi splet|title=Stranke o varnosti doma in po svetu, evakuaciji in gneči na cestah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/tretje-veliko-soocenje-z-avtobusom-24ur-do-novega-mesta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v Kranju na temo gospodarstva in davkov (9. marca)<ref>{{Navedi splet|title=Kako bomo živeli? O nafti, (pre)visokih davkih in življenjskem standardu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/cetrto-soocenje-v-kranju-prvake-strank-bo-soocil-uros-slak.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> ter v Mariboru, kjer sta se soočila glavna favorita za zmago, Robert Golob in Janez Janša (16. marca).<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Janković, Izrael in kje je bila Tina Gaber Golob? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/kdo-bo-krojil-naso-prihodnost-janez-jansa-in-robert-golob-iz-oci-v-oci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> Sklepno soočenje, organizirano na zadnji večer pred volilnim molkom (20. marca), je potekalo v televizijskem studiu.<ref name=":42" /><ref>{{Navedi splet|title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> Na [[Nova24TV]] so bila soočenja trikrat organizirana ob sredah in enkrat v petek, z začetkom 25. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=JAwGrM64Xe0|title=[KDO VAM LAŽE] 27.01.2026 Nova24TV|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Na [[Planet TV]] so pripravili dve predvolilni soočenji ''Slovenija izbira'', vodila sta jih Katarina Braniselj in [[Luka Svetina]]. Na prvem v nedeljo, 22. februarja, je sodelovalo deset predstavnikov parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, na drugem, sklepnem soočenju v sredo, 18. marca, pa naj bi se soočila Robert Golob in Janez Janša, vendar je Golob udeležbo na dan soočenja odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Odštevamo do prvega velikega predvolilnega soočenja na Planet TV!|url=https://www.planet-tv.si/clanek/odstevamo-do-prvega-velikega-predvolilnega-soocenja-na-planet-tv/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-02-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/LukaSvetina/status/2034381096381505999|title=Samo pičle štiri ure so manjkale, da bi se predsednik vlade po dolgih štirih letih prvič pojavil na Planet TV. .|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-21|website=X.com|last=Svetina|first=Luka}}</ref> Od 15. decembra 2025 je potekala tudi oddaja ''Pogovori o prihodnosti'', ki je bila predvajana ob ponedeljkih na TV Veseljak Golica in torkih na TV Aktual, v njej je [[Tomaž Vesel]] v seriji tedenskih intervjujev gostil 12 predsednikov političnih strank.<ref>{{Navedi splet|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {{main|Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} === Projekcija sedežev === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:18px" ! rowspan=2 |Organizacija ! rowspan=2 |Objava ! width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' ! width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' ! width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' ! width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' ! width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://siol.net/novice/slovenija/je-golob-na-pragu-drnovskovega-uspeha-687325 Valicon Siol] | 20. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | 25 | colspan=2|7 | 9 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-pred-zmago-a-negotovost-se-traja-2791664/ Ninamedia Dnevnik] | 20. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 25 | colspan=2|8 | 8 | colspan=2|8 | 4 | 6 |{{n/a}} |- | [https://www.ijek.si/2026/03/20/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-3-del/ RC IJEK] | 20. Mar 2026 | 23 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|10 | 8 | colspan=2|8 | 7 | 6 |{{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved]<br>4. teden kampanje | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 25 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|9 | 8 | colspan=2|8 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/zadnja-v-nizu-anket-gibanje-svoboda-in-sds-izenacena-na-vrhu/776875 Mediana RTV & POP] | {{nowrap|19. Mar 2026}} | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|8 | 5 | colspan=2|7 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://siol.net/novice/slovenija/tik-pred-volitvami-svoboda-in-sds-v-tesnem-dvoboju-687032 Valicon Siol] | 17. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|26}} | 23 | colspan=2|7 | 7 | colspan=2|8 | 4 | 9 | 4 |- | [https://www.ijek.si/2026/03/16/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-2-del/ RC IJEK] | 17. Mar 2026 | 20 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 12 | colspan=2|7 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved]<br>3. teden kampanje | 16. Mar 2026 | 24 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|8 | 9 | colspan=2|6 | 4 | 8 |{{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371 Mediana RTV SLO] | 15. Mar 2026 | 25 | style="background:#fffb90" |31 | colspan=2|7 | 6 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-prehiteva-sds-levica-se-je-okrepila-2790189/ Ninamedia Dnevnik] | 14. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | 26 | colspan=2|8 | 8 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- |} === Agregatorji anket === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:84%;line-height:18px" ! rowspan=2 |Zbiratelj anket ! rowspan=2 |Posodobitev ! width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' ! width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' ! width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' ! width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' ! width:50px" |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' ! width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' ! rowspan=2 |Vodstvo |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://volilna-napoved.si/ Odmev] | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 24,9 | style="background:#fffb90" |26,0 | colspan=2|9,1 | 8,2 | colspan=2|7,8 | 5,6 | 7,1 | {{n/a}} | {{n/a}} | {{n/a}} | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |1,1 |- | [https://politpro.eu/en/slovenia/polls PolitPro] | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 23,6 | style="background:#fffb90" |27,8 | colspan=2|7,6 | 8,1 | colspan=2|7,4 | 4,1 | 1,9 | 2,2 | 3,0 | 2,6 | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |4,2 |- | [https://www.politico.eu/europe-poll-of-polls/slovenia/ Politico] | {{nowrap|18. Mar 2026}} | 25,0 | style="background:#fffb90" |27,0 | colspan=2 |8,0 | 8,0 | colspan=2 |8,0 | 4,0 | 7,0 | 2,0 | 3,0 | 3,0 | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |2,0 |- | [https://europeelects.eu/slovenia/ {{nowrap|Europe Elects}}] | {{nowrap|4. Mar 2026}} | 22,0 | style="background:#fffb90" |28,0 | colspan=2 |5,0 | 8,0 | colspan=2 |8,0 | 4,0 | 7,0 | {{n/a}} | 3,0 | {{n/a}} | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |6,0 |- |} === Rezultati strank === V javnomnenjskih raziskavah sta imeli največ podpore opozicijska [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in koalicijska [[Gibanje Svoboda]], nato so se v različnih zaporedjih pojavljale [[Socialni demokrati|SD]], [[koalicija NSi, SLS in Fokusa]], [[Demokrati]] ter [[koalicija Levice in Vesne]]. Parlamentarni prag je občasno presegla [[Resni.ca]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:83%;line-height:14px" ! rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' !'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''<br /><small>[[Robert Golob|Golob]]</small> !'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''<br><small>[[Janez Janša|Janša]]</small> ! colspan=3|'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Jernej Vrtovec|Vrtovec]], [[Tina Bregant|Bregant]], [[Marko Lotrič|Lotrič]]}}</small> !'''[[Socialni demokrati|SD]]'''<br><small>[[Matjaž Han|Han]]</small> ! colspan=2|'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]'''<br><small>[[Asta Vrečko|Vrečko]], [[Uroš Macerl|Macerl]]</small> !'''[[Resni.ca]]'''<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> !'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]'''<br><small>[[Anže Logar|Logar]]</small> !'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''<br><small>[[Jasmin Feratović|Feratović]]</small> !colspan=2|'''[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|SG+Zeleni]]'''<br><small>{{nowrap|[[Vlado Dimovski|Dimovski]], [[Andrej Čuš|Čuš]]}}</small> !'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''<br><small>[[Zmago Jelinčič|Jelinčič]]</small> !'''[[Glas upokojencev Pavla Ruparja|GU]]'''<br><small>[[Pavel Rupar|Rupar]]</small> !'''[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|SZ]]'''<br><small>[[Karl Erjavec|Erjavec]]</small> !'''[[Mi, socialisti!|Mi!]]'''<br><small>[[Miha Kordiš|Kordiš]]</small> !'''[[Prerod (stranka)|PVP]]'''<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> !colspan=2|'''[[Alternativa za Slovenijo|AZAS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Violeta Tomič|Tomić]]}}</small> ! rowspan=2 |Vodstvo ! rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | ! style="background: #1961ac; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #7ed957; width:50px" | ! style="background: #55943f; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #0047c6; width:50px" | ! style="background: #78336e; width:50px" | ! style="background: #eb4d2f; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! colspan=2 style="background: #ee2932; width:50px" | |- ! {{nowrap|22. marec}} ! Rezultati volitev ! 1.179.769 ! style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,7}} ! 27,9 ! colspan=3 |9,3 ! 6,7 ! colspan=2 |5,7 ! 5,5 ! 6,7 ! style="background:silver" |2,4 ! colspan=2 style="background:silver" |0,5 ! style="background:silver" |2,2 ! style="background:silver" |0,4 ! style="background:silver" |0,3 ! style="background:silver" |0,5 ! style="background:silver" |3,1 ! colspan=2 style="background:silver" |0,4 ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,6}} ! rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref> |- ! colspan="31" | |- |{{nowrap|18.–20.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''1.034''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28,7}} |25,2 | colspan=3 |7,8 |9,0 | colspan=2 |8,4 |4,0 |7,0 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Je Golob na pragu Drnovškovega uspeha?|url=https://siol.net/novice/slovenija/je-golob-na-pragu-drnovskovega-uspeha-687325|website=siol.net|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''858''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29,4}} |25,7 | colspan=3 |8,0 |8,2 | colspan=2 |8,1 | style="background:silver" |3,8 |6,1 | style="background:silver" |2,5 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |3,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,7}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda pred zmago, a negotovost še traja. V parlament bi se uvrstilo sedem strank|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-pred-zmago-a-negotovost-se-traja-2791664/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''678''' |22,8 | style="background:#fffb90" |26,3 | colspan=3 |10,4 |8,1 | colspan=2 |8,6 |7,2 |6,7 | style="background:silver" |2,0 | colspan=2 style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |4,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026 – kontinuirana raziskava 3. del |url=https://www.ijek.si/2026/03/20/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-3-del/|website=IJEK.si|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|RTV, POP}} |'''1.598''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27,8}} |27,7 | colspan=3 |8,8 |5,5 | colspan=2 |7,6 |5,1 |7,3 | style="background:silver" |2,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |0,0 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |3,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,1}} |<ref>{{Navedi splet|title=Zadnja v nizu anket: Gibanje Svoboda in SDS izenačena na vrhu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/zadnja-v-nizu-anket-gibanje-svoboda-in-sds-izenacena-na-vrhu/776875|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–17.}} marec |Info360.si |'''5.734''' |15,7 | style="background:#fffb90" |29,7 | colspan=3 |10,9 |5,3 | colspan=2 |4,4 |4,3 |17,8 | style="background:silver" |1,4 | colspan=2 style="background:silver" |1,1 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,7 |5,7 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |11,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Skoraj šest tisoč naših bralcev je povedalo, kako bo v nedeljo volilo |url=https://info360.si/politika/skoraj-sest-tisoc-nasih-bralcev-je-povedalo-kako-bo-v-nedeljo-volilo/|website=Info360.si|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–17.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''858''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|30,7}} |26,0 | colspan=3 |8,2 |7,7 | colspan=2 |8,4 | style="background:silver" |3,2 |6,7 | style="background:silver" |2,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |3,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|4,7}} |<ref>{{Navedi splet|title= Nespremenjene smeri gibanja|url= https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/nespremenjene-smeri-gibanja-2791268/ |website=www.dnevnik.si|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–16.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''852''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|30,4}} |26,1 | colspan=3 |8,0 |8,0 | colspan=2 |8,8 | style="background:silver" |3,2 |6,7 | style="background:silver" |1,7 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,7 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|4,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda je v trendu rasti, tekmeci stagnirajo|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-je-v-trendu-rasti-tekmeci-stagnirajo-2791042/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-18|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–16.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''900''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|25,6}} |23,1 | colspan=3 |7,5 |7,1 | colspan=2 |8,0 |4,0 |9,0 |4,3 | colspan=2 style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |3,2 | colspan=2 style="background:silver" |1,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|2,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Tik pred volitvami: Svoboda in SDS v tesnem dvoboju|url=https://siol.net/novice/slovenija/tik-pred-volitvami-svoboda-in-sds-v-tesnem-dvoboju-687032|website=siol.net|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|10.–16.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''719''' |19,8 | style="background:#fffb90" |27,6 | colspan=3 |10,1 |11,8 | colspan=2 |7,0 |5,5 |7,8 | style="background:silver" |2,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |7,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026|url=https://www.ijek.si/2026/03/16/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-2-del/|website=IJEK.si|date=2026-03-16|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|12.–14.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''855''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29,7}} |26,4 | colspan=3 |7,9 |8,3 | colspan=2 |8,4 | style="background:silver" |3,6 |6,7 | style="background:silver" |1,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vodilni vladni stranki se zvišuje, odločilna bo volilna udeležba |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odlocilna-bo-volilna-udelezba-2790906/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-17|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|11.–13.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''752''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28,3}} |26,0 | colspan=3 |8,1 |7,8 | colspan=2 |8,8 | style="background:silver" |3,5 |7,2 | style="background:silver" |1,7 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,4 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|2,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda? Ali vendarle SDS? Kakšni so trendi?|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-ali-vendarle-sds-kaksni-so-trendi-2790307/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-16|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|9.–12.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|RTV SLO}} |'''716''' |25,1 | style="background:#fffb90" |31,2 | colspan=3 |7,0 |6,5 | colspan=2 |8,4 |4,7 |7,5 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,5 | style="background:silver" |1,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,9 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |6,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Anketa: Sedem strank čez parlamentarni prag, sestavljanje koalicije bo težavno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-15|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- |{{nowrap|7.–10.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''935''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27,5}} |26,6 | colspan=3 |8,1 |8,2 | colspan=2 |8,2 | style="background:silver" |3,6 |7,0 | style="background:silver" |1,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |0,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,9}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda prehiteva SDS, levica se je okrepila|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-prehiteva-sds-levica-se-je-okrepila-2790189/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-13|accessdate=2026-03-14|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–10.}} marec |Parsifal<br>Nova24TV |'''681''' |23,1 | style="background:#fffb90" |30,0 | colspan=3 |7,5 |7,6 | colspan=2 |7,9 |4,6 |9,2 | style="background:silver" |2,5 | colspan=2 style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |6,9 |<ref>{{Navedi splet|title=[Anketa Parsifal]: Stranka SDS še naprej ohranja trdno vodstvo pred Golobovo Svobodo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/anketa-parsifal-stranka-sds-se-naprej-ohranja-trdno-vodstvo-pred-golobovo-svobodo/|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-11|language=sl-SI}}</ref> |- |{{nowrap|1.–10.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''723''' |20,3 | style="background:#fffb90" |29,8 | colspan=3 |9,0 |11,4 | colspan=2 |5,9 |4,0 |8,9 | style="background:silver" |2,9 | colspan=2 style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,9 | colspan=2 style="background:silver" |0,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |9,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026|url=https://www.ijek.si/2026/03/11/utrip-druzbe-marec-2026/|website=IJEK.si|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–9.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''1.041''' |23,3 | style="background:#fffb90" |24,2 | colspan=3 |6,5 |9,1 | colspan=2 |7,6 |4,4 |10,3 | style="background:silver" |3,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |2,6 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |1,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Enajst dni pred volitvami: SDS in Svoboda skoraj izenačeni|url= https://siol.net/novice/slovenija/11-dni-pred-volitvami-sds-in-svoboda-skoraj-izenaceni-686397 |website=siol.net|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|2.–5.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|DELO}} |'''731''' |25,1 | style="background:#fffb90" |27,7 | colspan=3 |8,0 |6,9 | colspan=2 |9,7 | style="background:silver" |3,8 |6,7 | style="background:silver" |3,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |1,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Razlika med Gibanjem Svoboda in SDS je skoraj skopnela|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/razlika-med-gibanjem-svoboda-in-sds-je-skoraj-skopnela|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |} ==Opombe== {{noteslist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:2026 elections in Slovenia}} * [https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/ Volitve v Državni zbor 2026 – Državna volilna komisija] {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2026| ]] 6q4qcn8mp9irkmc0c4ll0pplxldhkqn 6684982 6684943 2026-06-04T08:24:08Z Blueginger2 186889 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33235-47|~2026-33235-47]] ([[User talk:~2026-33235-47|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:VidicK01|VidicK01]] 6679712 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name = Državnozborske volitve v Sloveniji 2026 |country = Slovenija |type = parliamentary |ongoing = no |election_date = 22. marec 2026 |previous_election = Državnozborske volitve v Sloveniji 2022 |previous_year = 2022 |next_election = Naslednje državnozborske volitve v Sloveniji |next_year = ''Naslednje'' |seats_for_election = 90 sedežev |majority_seats = 46 |turnout = {{upad}} 1.190.819 (70,25 %) <!-- Gibanje Svoboda --> | image1 = [[File:Izjava predsednika vlade o (55052776117) (cropped) (cropped).jpg|120x120px]] | leader1 = [[Robert Golob]] | colour1 = 005DA3 | party1 = [[Gibanje Svoboda]] | last_election1 = 34,45 %<br>41 sedežev | popular_vote1 = 338.102 | percentage1 = 28,66 % | seats1 = '''29''' | seat_change1 = {{upad}} 12 <!-- SDS --> | image2 = [[File:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|120x120px]] | leader2 = [[Janez Janša]] | color2 = FEF200 | party2 = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | last_election2 = 23,48 %<br>27 sedežev | popular_vote2 = 328.923 | percentage2 = 27,88 % | seats2 = '''28''' | seat_change2 = {{rast}} 1 <!-- Nova Slovenija --> | image3 = [[File:Koalicija NSi SLS Fokus.png|180px]] | leader3 = [[Jernej Vrtovec]],<br>[[Tina Bregant]], [[Marko Lotrič]] | colour3 = 009AC7 | party3 = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] | last_election3 = 6,86 %<br>8 sedežev | popular_vote3 = 109.201 | percentage3 = 9,26 % | seats3 = '''9''' | seat_change3 = {{rast}} 1 <!-- Socialni demokrati--> | image4 = [[File:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_Matjaž_Han_20.11.2025_portret2_(cropped2).jpg|120x120px]] | leader4 = [[Matjaž Han]] | party4 = [[Socialni demokrati]] | colour4 = E3000F | last_election4 = 6,69 %<br>7 sedežev | popular_vote4 = 79.175 | percentage4 = 6,71 % | seats4 = '''6''' | seat_change4 = {{upad}} 1 <!-- Demokrati --> | image5 = [[File:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar (cropped2).jpg|120x120px]] | leader5 = [[Anže Logar]] | party5 = [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | colour5 = 09105E | last_election5 = ''nova stranka'' | popular_vote5 = 78.902 | percentage5 = 6,69 % | seats5 = '''6''' | seat_change5 = ''nova stranka'' <!-- Levica --> | image6 = [[File:Koalicija Levice in Vesne.png|220px]] | leader6 = [[Asta Vrečko]], [[Luka Mesec]],<br> [[Urša Zgojznik]], [[Uroš Macerl]] | party6 = [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | colour6 = 9A231C | last_election6 = 4,46 %<br>5 sedežev | popular_vote6 = 67.183 | percentage6 = 5,69 % | seats6 = '''5''' | seat_change6 = {{steady}} <!-- Resni.ca --> | image7 = [[File:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped3).jpg|120x120px]] | leader7 = [[Zoran Stevanović]] | party7 = [[Resni.ca]] | colour7 = 7C5199 | last_election7 = 2,89 %<br>0 sedežev | popular_vote7 = 64.799 | percentage7 = 5,49 % | seats7 = '''5''' | seat_change7 = {{rast}} 5 |map_size = |title = [[Predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]] |before_election = [[Robert Golob]] |before_party = [[Gibanje Svoboda|GS]] |posttitle = Izvoljeni premier |after_election = [[Janez Janša]] |after_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | map_image = | map_caption = }} '''11. volitve v Državni zbor Republike Slovenije''' so potekale 22. marca 2026. Ker niso bile predčasne, so bile to tretje redne [[Državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborske volitve]] po letih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] in [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]]. Volilna kampanja se je začela 19. februarja 2026 in zaključila 20. marca 2026. Kandidiralo je 21 strank, na glasovnici pa je bilo 15 [[Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|kandidatnih list]], saj so se nekatere stranke povezale v predvolilne koalicije in oblikovale skupne liste. Glede na končne uradne izide po vseh preštetih glasovnicah je na volitvah slavilo [[Gibanje Svoboda]], ki je osvojilo 28,66 % glasov in 29 poslanskih mandatov. Na drugo mesto se je uvrstila [[Slovenska demokratska stranka]] s 27,88 % glasov in prejela 28 mandatov. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v Državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati volitev: katera stranka je zmagala|url=https://n1info.si/volitve-2026/rezultati-volitev-2026-zmagovalec/|website=N1|date=2026-03-22|accessdate=2026-03-22|language=sl-SI}}</ref> == Ozadje == [[Slika:Slovenia National Assembly 2026.svg|sličica|Razpored sedežev v Državnem zboru po državnozborskih volitvah 2026]] [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Parlamentarne volitve v Sloveniji leta 2022]] so prinesle prepričljivo zmago Gibanju Svoboda, novo ustanovljeni liberalni stranki pod vodstvom nekdanjega direktorja GEN-I Roberta Goloba. Stranka je osvojila 41 poslanskih sedežev, kar je največ za eno stranko po osamosvojitvi Slovenije. Dotlej vladajoča Slovenska demokratska stranka (SDS) pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše je končala na drugem mestu s 27 sedeži, na tretjem mestu je bila Nova Slovenija – krščanski demokrati z 8 sedeži, sledili so Socialni demokrati s 7 sedeži in Levica s 5 sedeži. V Državni zbor se je tako uvrstilo le pet strank, najmanj po osamosvojitvi; za primerjavo – na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah leta 2018]] je v parlament uspelo priti devetim strankam.<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> == Volilni sistem == === Volilna pravica === Volilno pravico na volitvah v [[Državni zbor Republike Slovenije]] imajo državljani Republike Slovenije, ki so na dan glasovanja dopolnili 18 let. Volilna pravica je splošna in enaka za vse upravičene volivce, ne glede na njihov socialni položaj, etnično pripadnost, ekonomski status ali politična prepričanja. Volilna pravica je lahko odvzeta posameznikom, ki jim je bila s pravnomočno sodno odločbo odvzeta poslovna sposobnost zaradi nezmožnosti razumevanja pomena volitev.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Volivci in evidenca volilne pravice {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volivci-in-evidenca-volilne-pravice/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Volitve v državni zbor {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Slovenski državljani, ki prebivajo v tujini, imajo možnost glasovanja po pošti ali na [[Seznam veleposlaništev Republike Slovenije|diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije]], če to v predpisanih rokih sporočijo pristojnim organom.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Splošno o volitvah|url=https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/drzavni-zbor-rs/splosno-o-volitvah/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Vpis volivcev v volilni imenik je samodejen in temelji na centralnem registru prebivalstva, ki ga vodi [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]]. Volilni imeniki se sestavijo 15 dni pred dnevom glasovanja in volivce razvrščajo glede na njihovo stalno ali zadnje prijavljeno prebivališče. Volivci praviloma glasujejo na volišču, ki jim je določeno v volilnem imeniku, razen če izpolnjujejo pogoje za posebno obliko glasovanja na voliščih ''OMNIA.'' Ta so namenjena volivcem, ki so po sestavi imenika spremenili stalno prebivališče ali na dan glasovanja niso v okraju svojega stalnega prebivališča.<ref name=":13" /><ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|title=Pogosta vprašanja|url=https://www.dvk-rs.si/pogosta-vprasanja/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Glasovanje poteka tajno. Volilna udeležba v Sloveniji ni obvezna. Glasovanje po pooblaščencu ni dovoljeno, razen v primerih uradno potrjene invalidnosti, kjer je pomoč pri glasovanju dovoljena v skladu z zakonom. Osebno glasovanje na voliščih poteka na dan volitev med 7. in 19. uro, omejene oblike glasovanja po pošti pa so na voljo hospitaliziranim osebam, pridržanim volivcem ter volivcem, ki so začasno odsotni, če o tem predhodno obvestijo Državno volilno komisijo.<ref name=":2" /> Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo posebne volilne pravice, saj poleg glasovanja za preostalih 88 poslancev sodelujejo tudi pri volitvah svojih predstavnikov v posebnih enočlanskih volilnih enotah.<ref name=":15" /> === Način glasovanja in delitev mandatov === 90 članov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] je izvoljenih na dva načina. 88 jih je izvoljenih s sistemom odprtih list v sorazmernem predstavništvu v osmih [[Volilne enote v Sloveniji|volilnih enotah]] s po 11 mandati. Strankam se mandati dodelijo na ravni volilnih enot z uporabo Droopovega količnika. Izvoljeni poslanci so določeni tako, da se vsi kandidati posamezne stranke v volilni enoti razvrstijo glede na odstotek glasov, ki so jih prejeli v svojem volilnem okraju. Preostali neporazdeljeni mandati se nato dodelijo strankam na nacionalni ravni z uporabo d'Hondtove metode, pri čemer velja 4-odstotni volilni prag.<ref>{{Navedi splet|title=Kako deluje slovenski proporcionalni volilni sistem?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/o-volitvah/kako-deluje-slovenski-proporcionalni-volilni-sistem/453901|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-02-26|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Volilna matematika: od glasov do sedežev v državnem zboru|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/od-glasov-do-sedezev-v-drzavnem-zboru-54|website=siol.net|accessdate=2025-02-26|language=sl}}</ref> Čeprav je država razdeljena na 88 volilnih okrajev, poslanci niso izvoljeni iz vseh 88 okrajev. V nekaterih okrajih je izvoljenih več poslancev, kar pomeni, da določeni okraji nimajo izvoljenega poslanca (na primer na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|volitvah 2014]] v 21 od 88 volilnih okrajev ni bil izvoljen noben poslanec).<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2014/rezultati/rez_ka1.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07}}</ref> Stranke morajo zagotoviti, da je vsaj 35 % kandidatov na njihovih listah vsakega spola, razen kadar lista vsebuje le tri kandidate. V teh primerih mora biti vsaj en kandidat vsakega spola.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Predstavnika manjšin se voli tako, da volivec pred priimki in imeni kandidatov izbere kandidata. Poslanec manjšin je izvoljen po enokrožnem večinskem sistemu (velja od 2018 dalje). == Datum volitev == === Razpis volitev === [[Slika:Glasovnica na volitvah v Državni zbor 2026.jpg|sličica|290px|Glasovnica na volitvah]] V skladu z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]] in Zakonom o volitvah v državni zbor državnozborske volitve razpiše [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]]. Redne volitve morajo biti razpisane najmanj 60 in največ 135 dni pred iztekom mandata Državnega zbora, glasovanje pa mora potekati najpozneje dva meseca pred iztekom mandata. Ko je odlok objavljen v Uradnem listu, se začnejo formalni volilni postopki, vključno z imenovanjem članov volilnih organov in posodobitvami seznamov volivcev.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Državni zbor|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Prejšnje volitve]] so bile razpisane 9. februarja 2022, takratni predsednik republike je za datum določil 24. april 2022 in s tem izbral prvi možni datum.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor tudi uradno potrdil datum - državnozborske volitve bodo 24. aprila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-tudi-uradno-potrdil-datum-drzavnozborske-volitve-bodo-24-aprila/609313|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=Z.|first=M.}}</ref> Predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] je po posvetu s predsedniki parlamentarnih strank sporočila tri možne datume: so 15., 22. ali 29. marec 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve bodo marca, po raziskavi bi največ glasov prejela SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/volitve-bodo-marca-po-raziskavi-bi-najvec-glasov-prejela-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=S.|first=M.}}</ref> 22. decembra je nato sporočila, da bodo potekale 22. marca<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarne volitve bodo 22. marca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-bodo-22-marca/767992|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|last=Z.|first=M.}}</ref> in za izbrani datum odlok o razpisu podpisala 6. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Pomembnejši datumi === Državna volilna komisija je 6. januarja 2026 sprejela rokovnik za izvedbo volitev v državni zbor ter ob tem sporočila celoten seznam volilnih opravil.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek predvolilne kampanje 19. februarja. Zorčič: Volitve bodo zahtevne, dela bo veliko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uradni-zacetek-predvolilne-kampanje-19-februarja-zorcic-volitve-bodo-zahtevne-dela-bo-veliko/769285|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La Da , T. K.|last=B}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:94%;" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |22. oktober 2025 |Predsednica republike Nataša Pirc Musar za december napove razpis volitev za 15., 22. ali 29. marec 2026. |- |22. december 2025 |Predsednica republike sporoči, da je za datum izbrala predzadnjo nedeljo v marcu, 22. marec 2026. |- |6. januar 2026 |Predsednica republike podpiše odlok o razpisu volitev v državni zbor na izbrani datum. |- ! colspan=2| |- |12. januar 2026 |Začne teči rok za volilna opravila, kot je zbiranje podpisov strank za vložitev list kandidatov. |- |4. februar 2026 |Rok za odprtje posebnega transakcijskega računa političnih strank za financiranje kampanje. |- |19. februar 2026 |Rok za vložitev list kandidatov, začetek uradne predvolilne kampanje. |- |6. marec 2026 |DVK izvede žreb in objavi seznam list kandidatov po volilnih enotah in sezname po posameznih okrajih. |- |17. – 19. marec 2026 |Predčasno glasovanje. |- |21. marec 2026 ob 0.00 |Začetek volilnega molka |- |22. marec 2026 |Splošno glasovanje na volitvah v državni zbor. |- |25. marec 2026 |Zadnji rok za vložitev pritožb na rezultate volitev. |- |7. april 2026 |Zadnji rok za razglasitev uradnih rezultatov volitev. |} == Volilna udeležba == [[Slika:Slovenia National Assembly 2026.svg|thumb|right|Graf razporeda sedežev po neuradnih rezultatih.<br/> {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5 sedežev}} {{legend|#E3000F|Socialni demokrati: 6 sedežev}} {{legend|#005DA3|Gibanje Svoboda: 29 sedežev}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5 sedežev}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6 sedežev}} {{legend|#009AC7|NSI, SLS, FOKUS: 9 sedežev}} {{legend|#FEF200|Slovenska demokratska stranka: 28 sedežev}} {{legend|#DFDFDF|Poslanca narodnih manjšin: 2 sedeža}} ]] [[Slika:Volilna udeležba na državnozborskih volitvah 2026.svg|thumb|right|Zemljevid volilne udeležbe po volilnih okrajih (22. marec, {{abbr|23:35|čas zadnje posodobitve}}). {{legend|#004455ff|76,5–80 odstotkov}} {{legend|#006680ff|72,4–76,5 odstotkov}} {{legend|#0088aaff|68,3–72,3 odstotkov}} {{legend|#00aad4ff|64,3–68,2 odstotkov}} {{legend|#00ccffff|60,2–64,2 odstotkov}} {{legend|#55ddffff|56,1–60,1 odstotkov}}]] [[File:Zmagovalne stranke po volilnih okrajih državnozborske volitve 2026.svg|thumb|right|Zemljevid najbolj voljenih strank po volilnem okraju. {{legend|#FEF200|Slovenska demokratska stranka}} {{legend|#005DA3|Gibanje Svoboda}}]] === Po dnevih === {| class="wikitable" !Dan !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |Predčasno glasovanje – torek |24.559 |1,4 % |<ref>{{Navedi splet|title=Prvi dan predčasno glasovalo 24.559 ljudi; prijava za glasovanje na voliščih omnia mogoča do polnoči|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-dan-predcasno-glasovalo-24-559-ljudi-prijava-za-glasovanje-na-voliscih-omnia-mogoca-do-polnoci/776684|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – sreda |29.652 |1,7 % |<ref>{{Navedi splet|title=Znana volilna udeležba drugega dneva predčasnega glasovanja|url=https://n1info.si/volitve-2026/znana-volilna-udelezba-drugega-dneva-predcasnega-glasovanja/|website=N1|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl-SI}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – četrtek |27.494 |1,6 % | rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=V treh dneh predčasno glasovalo 81.705 ljudi oz. 4,8 odstotka volilnih upravičencev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-dneh-predcasno-glasovalo-81-705-ljudi-oz-4-8-odstotka-volilnih-upravicencev/776937|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- !Predčasno glasovanje – skupno !81.705 !4,8 % |} V podatke o nedeljski udeležbi do 11. in 16. ure podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni. {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |'''Nedelja – do 11.00''' | 362.383 |21,38 % |<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 11. ure 21,38-odstotna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/volilna-udelezba-do-11-ure-21-38-odstotna/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00''' |859.909 |50,73 % | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 16. ure je bila 50,73-odstotna, nekoliko višja kot pred 4 leti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/volilna-udelezba-do-16-ure-je-bila-50-73-odstotna-nekoliko-visja-kot-pred-4-leti/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00 – skupno''' |941.614 |55,53 % |- bgcolor="#ececec" !Končna uradna volilna udeležba !1.190.932 !70,25 % !<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/udelezba|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-23|language=sl}}</ref> |} === Po volilnih enotah === {| class="wikitable" ! Volilna enota ! Št. volilnih<br> upravičencev ! Udeležba ! Udeležba 2026 ! Udeležba 2022 ! Sprememba |- | Kranj | 208.966 | 152.976 | align=right|'''73,20 %''' | align=right|74,14 % | align=center|{{Upad}} 0,94 % |- | Postojna | 209.326 | 142.218 | align=right|'''67,94 %''' | align=right|69,56 % | align=center|{{Upad}} 1,62 % |- | Ljubljana - Center | 221.724 | 162.617 | align=right|'''73,34 %''' | align=right|75,26 % | align=center|{{Upad}} 1,92 % |- | Ljubljana - Bežigrad | 210.022 | 150.653 | align=right|'''71,73 %''' | align=right|73,63 % | align=center|{{Upad}} 1,90 % |- | Celje | 210.608 | 151.771 | align=right|'''72,06 %''' | align=right|71,61 % | align=center|{{Rast}} 0,45 % |- | Novo mesto | 217.947 | 152.075 | align=right|'''69,78 %''' | align=right|70,36 % | align=center|{{Upad}} 0,58 % |- | Maribor | 206.708 | 140.378 | align=right|'''67,91 %''' | align=right|67,94 % | align=center|{{Upad}} 0,03 % |- | Ptuj | 209.919 | 138.244 | align=right|'''65,86 %''' | align=right|65,13 % | align=center|{{Rast}} 0,73 % |} == Rezultati == {{color box|white|Datum posodobitve: '''7. april 2026, DVK ob 10.10'''}} {| class="wikitable" style="line-height:16px;" |- ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! colspan="4" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#005DA3;" | | style="text-align:center;" |'''Svoboda''' |[[Gibanje Svoboda]] | style="text-align:center;" |338.102 |28,66 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|29|90|#0c0093}} |{{upad}} 12 |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka|Slovenska demokratska stranka - SDS]] | style="text-align:center;" |328.923 |27,88 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|28|90|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''NSi + SLS + FOKUS''' |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča]] | style="text-align:center;" |109.201 |9,26 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''SD''' |[[Socialni demokrati|Socialni demokrati - SD]] | style="text-align:center;" |79.175 |6,71 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#0c0093}} |{{upad}} 1 |- | style="background:#09105e;" | | style="text-align:center;" |'''D.''' |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | style="text-align:center;" |78.902 |6,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''L + V''' |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | style="text-align:center;" |67.183 |5,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#7c5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | style="text-align:center;" |64.799 |5,49 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{rast}} 5 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#ADADAA;" | | style="text-align:center;" |'''NS''' | [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Italijanska in madžarska narodna skupnost]] | | | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|90|purple}} |{{Steady}} 0 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#6f2c91" | | style="text-align:center;" |'''PVP''' |[[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | style="text-align:center;" |35.976 |3,05 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''Pirati''' |[[Piratska stranka Slovenije]] | style="text-align:center;" |27.811 |2,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' |[[Slovenska nacionalna stranka|Slovenska nacionalna stranka - SNS]] | style="text-align:center;" |26.375 |2,24 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#eb4d2f" | | style="text-align:center;" |'''MI!''' |[[Mi, socialisti!]] | style="text-align:center;" |5.657 |0,48 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}" | | style="text-align:center;" |'''ZS + SG''' |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | style="text-align:center;" |5.277 |0,45 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#ee2932" | | style="text-align:center;" |'''AzaS''' |[[Alternativa za Slovenijo|Koalicija Alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo)]] | style="text-align:center;" |4.785 |0,41 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Glas upokojencev}}" | | style="text-align:center;" |'''GU''' |[[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | style="text-align:center;" |4.193 |0,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#78336e" | | style="text-align:center;" |'''SZ''' |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | style="text-align:center;" |2.995 |0,25 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#2d3e52" | | style="text-align:center;" |'''Sloga''' |[[Sloga (stranka)|Sloga]] | style="text-align:center;" |251 |0,02 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#045ba4" | | style="text-align:center;" |'''SUS''' |Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | style="text-align:center;" |164 |0,01 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Glasovi izvoljenim strankam |1.066.288 |89,54 % |- |Glasovi neizvoljenim strankam |113.484 |10,49 % |- ! colspan=3| |- |Veljavne glasovnice – skupaj |1.179.769 |99,08 % |- |Neveljavne glasovnice |11.050 |0,93 % |- |'''Skupaj''' |'''1.190.819''' |100,00 % |} == Povolilno dogajanje == === Odzivi strank na rezultate === [[Slovenska demokratska stranka]] s predsednikom Janšo se je na rezultate pritožila in zahtevala razveljavitev rezultatov predčasnih volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri delovanju nekaterih volišč ter hrambi volilnih skrinjic kot tudi ponovitev volitev na dveh gorenjskih voliščih, kjer naj bi jim začasno zmanjkalo glasovnic. Na torkovi novinarski konferenci so navedli tudi zastarele volilne imenike, nepravilno delovanje spletne strani Državne volilne komisije ter nepravilnosti pri glasovanju iz tujine. Janša je napovedal uporabo pravnih postopkov.<ref>{{Navedi splet|title=Janša dvomi o verodostojnosti predčasnega glasovanja: "Uporabili bomo vse pravne poti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-dvomi-o-verodostojnosti-predcasnega-glasovanja-uporabili-bomo-vse-pravne-poti/777306|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> DVK je vse pritožbe zavrnila in potrdila pravilno delovanje spletne strani; posamezne volilne enote pa so v odločbah izpostavile možnost pritožbe samo na Državni zbor. Če bi bile predčasne volitve razveljavljene, bi zmagovalec volitev postal Janša. Na rezultate volitev v volilni enoti Ljubljana - Bežigrad ter v Mariboru so se pritožili tudi Demokrati, vendar je DVK tudi te obtožbe zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=DVK: Volilne komisije zavrnile ugovore SDS-a in pritožbo Logarjevih Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-volilne-komisije-zavrnile-ugovore-sds-a-in-pritozbo-logarjevih-demokratov/777736|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je pritožbe SDS označila za »poskus spodkopavanja zaupanja v demokratične procese«. [[Jernej Vrtovec]] je za Novo Slovenijo zavrnil možnost odstopanja od zastopanih stališč in izrazil upanje za sestavo desnosredinske vlade, [[Aleksander Reberšek]] pa je zavrnil možnost sodelovanja z Gibanjem Svoboda, saj da nimajo skupnih programskih točk.<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Upanje za desnosredinsko vlado tli naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vrtovec-upanje-za-desnosredinsko-vlado-tli-naprej/262957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Tina Bregant]] (SLS) je rezultate pozdravila ter uvrstitev SLS v parlament, prvič po letu 2011, označila za uspeh.<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant: SLS se je po 12 letih prebil v parlament|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/tina-bregant-sls-se-je-po-12-letih-prebil-v-parlament/264115|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Marko Lotrič]] (FOKUS) je v odzivu dejal, da je bil glas za skupno listo »glas za politiko sodelovanja«.<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec: Ljudem smo dali upanje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nasmehi-na-obrazu-koalcije-nsi-sls-in-fokusa-prejeli-smo-novo-upanje-na-desnem-polu-687491|website=siol.net|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref> [[Koalicija Levice in Vesne|Koalicijo Levice in Vesne]] je motila neuvrstitev kandidatov iz stranke Vesna, ta pa je kljub neuvrstitvi pozvala k vključenosti [[Zelena politika|zelene politike]] v dnevno politiko.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna brez poslanca, a si želi umestitve "zelene politike" v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vesna-brez-poslanca-a-si-zeli-umestitve-zelene-politike-v-vlado/267094|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Piratska stranka Slovenije|Piratska stranka]] se je dan po volitvah odločila za izredni kongres o vodstvu stranke, saj je predsednik [[Jasmin Feratović]] po neuvrstitvi v parlament stranki ponudil svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=O prihodnosti Feratovića bodo Pirati po slabem volilnem rezultatu odločali čez mesec dni|url=https://n1info.si/novice/slovenija/o-prihodnosti-feratovica-bodo-pirati-po-slabem-volilnem-rezultatu-odlocali-cez-mesec-dni/|website=N1|date=2026-03-23|accessdate=2026-03-25|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev]] [[Pavel Rupar]] je v luči 0,35-odstotnega rezultata napovedal umik iz politike in vodenja stranke ter prenehanje njenega delovanja. Oster zapis na omrežju Facebook je končal z besedami »Nekoč je obstajal Rupar.«<ref>{{Navedi splet|title="Nekoč je obstajal Rupar": Pavel Rupar odhaja iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/nekoc-je-obstajal-rupar-pavel-rupar-odhaja-iz-politike/777400|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] je v odzivu na izide dejal, da »slovenski narod ni zrel, da ima svojo državo«, a ob tem dodal, da bodo kot stranka delovali še naprej.<ref name=":39">{{Navedi splet|title="Vse manjše stranke so žrtve izbire manjšega zla"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vse-manjse-stranke-so-zrtve-izbire-manjsega-zla/777163|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V stranki [[Mi, socialisti!]] so izrazili kritiko nad »polarizacijo politične izbire« in poudarili, da še »niso rekli zadnje.«<ref name=":39" /> === Izvoljeni poslanci === {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} V parlament se je uvrstilo sedem strank ali skupnih list; Gibanje Svoboda je osvojilo 29 poslanskih mandatov, SDS 28, skupna lista NSi, SLS in Fokusa pa 9 mandatov. Pri slednji je bilo 7 poslancev izvoljenih iz kvote NSi, po eden pa iz SLS in Fokusa. Stranki SD in Demokrati sta osvojili vsaka po 6 poslancev, sledila je skupna lista Levice in Vesne, kjer je vseh 5 poslancev pripadlo Levici. S petimi poslanci je v Državni zbor prvič vstopila tudi Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> Za predstavnika manjšin sta bila znova izvoljena dotedanja poslanca, [[Felice Ziza]] iz italijanske in [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] iz madžarske narodne skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Za predstavnika narodnih skupnosti izvoljena dosedanja poslanca Ziza in Horvath|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-predstavnika-narodnih-skupnosti-izvoljena-dosedanja-poslanca-ziza-in-horvath/777211|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> V novem sklicu Državnega zbora je 57 moških in 33 žensk, kar sta dve ženski manj kot v prejšnjem državnozborskemu sklicu. Najmlajši poslanec je 25-letni [[Andrej Poglajen]] (SDS), najstarejši pa [[Franc Križan]] (Demokrati. Anžeta Logarja) z 72 leti. Najmlajša poslanka je 29-letna [[Lucija Tacer Perlin]] (Svoboda), najstarejša pa 63-letna [[Adrijana Kocjančič]] (SDS).<ref>{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Med poslance so bili izvoljeni tudi trije dosedanji župani: Srečko Ocvirk (SLS), župan občine Sevnica, Martin Mikolič (NSi), župan Rogatca ter Darko Ratajc (SD), župan Slovenskih Konjic. Ker sta funkciji župana in poslanca v Državnem zboru nezdružljivi, je Ministrstvo za javno upravo namesto razpisa predčasnih lokalnih volitev v teh občinah predlagalo, da županovanja s prevzemom poslanskih mandatov prevzamejo dotedanji podžupani.<ref>{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> === Sestanki in pogajanja === Po volitvah se nadaljuje afera domnevnega vmešavanja tujih služb v volitve. 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednice republike]] prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanje tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njene stike s slovenskimi subjekti.<ref name=":40" /><ref name=":41" /> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob je opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij. Ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":40" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":43" /> Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, kasneje imenovane »vlada narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bil iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnilo.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> ==== Tvorba sredinskega bloka ==== {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija, [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name="3blok">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name="3blok2">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] pa je ob tem napovedal, da v trojici strank nimajo ambicij za mandatarskega kandidata, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sodelujoče politične stranke == === Parlamentarne stranke === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:22px" |- ! rowspan=2 colspan=5 width=300px | Ime ! width=90 rowspan=2 | Vodja ! rowspan=2 | Ideologija ! width=60 rowspan=2 | Pol ! colspan=2 | Rezultat [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! colspan=2 | Na dan volitev |- ! Glasov (%) ! Sedežev ! Sedežev ! Status v DZ |- ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:2 px;"| | align=center |'''GS''' | colspan="3" |[[Gibanje Svoboda]] | [[Robert Golob]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina|leva<br> sredina]] | align=center | 34,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|41|90|{{party color|Gibanje Svoboda}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|39|90|{{party color|Gibanje Svoboda}}}} | {{yes|Koalicija}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:2px;"| | align=center |'''SDS''' | colspan="3" |[[Slovenska demokratska stranka]] | [[Janez Janša]] | [[konservatizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 23,5 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|27|90|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|24|90|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | rowspan="2" {{no|Opozicija}} |- ! rowspan="3" style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |'''NSi + SLS + FOKUS''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2px;"| | [[Nova Slovenija|Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Jernej Vrtovec]] | [[krščanska demokracija]] | [[desna sredina]] | align=center | 6,9 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2px;"| | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]] | [[agrarizem]] | [[desna sredina]] | align=center | 3,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | rowspan="2" align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |- ! style="background:#1961ac;" width:2px;"| | [[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]] | [[konservativni liberalizem]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} |- ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:2px;"| | align=center |'''SD''' | colspan="3" |[[Socialni demokrati]] | [[Matjaž Han]] | [[socialna demokracija]] | [[leva sredina|leva<br> sredina]] | align=center | 6,7 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|7|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | rowspan="2" {{yes|Koalicija}} |- ! rowspan="2" style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}};" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Levica + Vesna''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne]] | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:2px;"| | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | [[demokratični socializem]] | [[politična levica|levica]] | align=center | 4,5 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} |- ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:2px;"| | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | [[zelena politika]] | [[politična levica|levica]] | align=center | 1,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Vesna - zelena stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Vesna - zelena stranka}}}} | align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |} === Parlamentarne stranke, nastale med mandatom === Sledeče stranke niso obstajale in kandidirale na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|prejšnjih volitvah]], temveč so nastale v času mandata 9. državnega zbora in imajo v njem svoje predstavnike. [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] jih v skladu s poklicnimi merili in odredbo upravnega sodišča obravnava kot parlamentarne stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Državni zbor pa kot zunajparlamentarne, pri čemer so trije poslanci iz vrst Demokratov združeni v [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|PS nepovezanih]], Kordiš in Kaloh pa sta samostojna poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/!ut/p/z1/jY7NCoJAGEWfxq3fp6L97NTA_CnQKG02oTGNgjoyTgk9fWaroKK7u5dz4AKBDEib3yqWy4q3eT32I7FOwSK0g9DT0NMTE-OV7mx2aKAbWpBOgLNNTH8CkpmOsROFh7WrG-hrQP7xfwBPH7_ERgiAsJoXr6t2WxhzBkTQCxVUqFcxzqWUXb9UUMFhGFTGOaupeuaNgp-UkvcSsncSumaf3SOaPgDgJNcC/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/|title=POSLANKE IN POSLANCI|accessdate=2026-02-12|website=Državni zbor}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:22px" |- ! rowspan=2 colspan=5 width=300px | Ime ! width=90 rowspan=2 | Vodja ! rowspan=2 | Ideologija ! width=60 rowspan=2 | Pol ! colspan=2 | Na dan volitev |- ! Sedežev ! Status v DZ |- ! style="background:#09105e; width:2 px;"| | align=center |'''D.''' | colspan="3" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | [[Anže Logar]] | [[konservativni liberalizem]] | [[desna sredina|desna<br> sredina]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|#09105e}} | rowspan="2" {{no|Opozicija}} |- ! style="background:#eb4d2f; width:2 px;"| | align=center |'''MI!''' | colspan="3" |[[Mi, socialisti!]] | [[Miha Kordiš]] | [[socializem]] | [[skrajna levica]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#eb4d2f}} |- ! rowspan="2" style="background:#78336e;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |{{nowrap|'''SZ'''}} | rowspan="2" |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] ! style="background:#78336e;" width:2px;"| | [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | [[Karl Erjavec]] | [[interesi upokojencev]] | [[leva sredina]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#78336e}} | align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |- ! style="background:#003914; width:2 px;"| | [[Suvereni]] | [[Dejan Kaloh]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#003914}} | {{no|Opozicija}} |} === Zunajparlamentarne stranke === {| class="wikitable" style="text;font-size:91%;line-height:26px" |- ! colspan=5 width=320 | Ime ! width=100 | Vodja ! Ideologija ! width=90 | Pozicija ! width=90 |Izid [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |- ! rowspan="2" style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}};" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Zeleni<br> + SG''' | rowspan="2" |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije +<br>SG Stranka generacij]] | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:2px;"| | [[Zeleni Slovenije]] | [[Andrej Čuš]] | [[zelena politika]] | [[desna sredina]] | align=center|3,4 %{{efn|Koalicija [[Povežimo Slovenijo]].}} |- ! style="background:#7ed957;" width:2px;"| | [[Stranka generacij]] | [[Vlado Dimovski]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:2px;"| | align=center |'''Resni.ca''' | colspan="3" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 2,9 % |- ! style="background:#000000; width:2px;"| | align=center |'''Pirati''' | colspan="3" |[[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | [[piratska politika]] | [[leva sredina]] | align=center | 1,6 % |- ! style="background:#2d3e52; width:2px;"| | align=center |'''Sloga''' | colspan="3" |[[Sloga (stranka)|SLOGA]] | [[Janko Veber]] | [[populizem]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 0,1 %{{efn|Koalicija Zavezništvo osvobodimo Slovenijo.}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:2px;"| | align=center |'''SNS''' | colspan="3" |[[Slovenska nacionalna stranka]] | [[Zmago Jelinčič]] | [[nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | align=center | 1,5 % |- ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:2px;"| | align=center |'''GU''' | colspan="3" |[[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | [[Pavel Rupar]] | [[interesi upokojencev]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! rowspan="2" style="background:#ee2932;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''AzaS''' | rowspan="2" |[[Alternativa za Slovenijo]] ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:2px;"| | [[Nič od tega]] | [[Boris Žulj]] | [[populizem]] | [[politična levica|levica]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#f47104; width:2px;"| | [[Za zdravo družbo]] | [[Jure Pogačnik]] | [[:en:Right-wing antiglobalism|antiglobalizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 1,7 % |- ! style="background:#6f2c91;" width:2px;"| | align=center |'''PVP''' | colspan="3" |[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] | [[Vladimir Prebilič]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#045ba4;" width:2px;"| | align=center |'''SUS''' | colspan="3" |Rešitev - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | Faruk Pijuković | [[interesi upokojencev]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} |} === Stranke, ki na volitvah niso nastopile === {| class="wikitable" style="text;font-size:91%;line-height:26px" |- ! colspan=5 width=340 | Ime ! width=100 | Vodja ! Ideologija ! width=90 | Pozicija ! width=90 | Zadnje volitve |- ! style="background:#d83c16; width:2px;"| | align=center |'''NS''' | colspan="3" |[[Nova socialdemokracija|Nova socialdemokracija – Krekovi socialisti]] | [[Andrej Magajna]] | [[krščanski socializem]] | [[leva sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#6B8E23; width:2px;"| | align=center |'''SNP''' | colspan="3" |[[Naša prihodnost]] | [[Ivan Gale]] | [[korupcija|boj proti korupciji]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#bfd62e; width:2px;"| | align=center |'''ND''' | colspan="3" |[[Naša dežela]] | [[Aleksandra Pivec]] | [[kmetijska politika]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#2E5894; width:2px;"| | align=center |'''ZLS''' | colspan="3" |[[Za ljudstvo Slovenije]] | [[Borut Loboda]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 2022 |- ! rowspan="2" style="background:#0000ff;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''KZN''' | rowspan="2" |[[Koalicija zedinjenega naroda]] ! style="background:#5aad39; width:2px;"| | [[Gibanje Zedinjena Slovenija]] | [[Andrej Šiško]] | [[nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | rowspan="2" align=center | 2022 |- | style="background:#0c5390; width:2px;"| | [[Stranka slovenskega naroda]] | [[Sašo Pajk]] | [[nacionalizem]] | [[politična desnica|desnica]] |- ! style="background:{{party color|Youth Party – European Greens}}; width:2px;"| | align=center |'''SMS''' | colspan="3" |[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] | [[Igor Jurišič]] | [[zelena politika]] | [[leva sredina]] | align=center | 2011 |- ! style="background:#bddd73; width:2px;"| | align=center |'''SKU''' | colspan="3" |[[Skupnost (stranka)|Skupnost – Zveza list lokalnih skupnosti]] | [[Marko Funkl]] | [[interesi lokalnih skupnosti]] | [[centrizem|sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#d69a2a; width:2px;"| | align=center |'''SS''' | colspan="3" |Stranka Straža - Katoliška narodna stranka | [[Alen Koman]] | [[krščanski nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#502379; width:2px;"| | align=center |'''Volt''' | colspan="3" |[[Volt Slovenija]] | [[Borja Razinger]] | [[Združene države Evrope|evropski federalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |} == Podpore == {| class="wikitable" ! Država ! colspan="2" | Stranka ! Voditelj ! Položaj ! colspan="2" | Podpora |- | rowspan="4" | {{flag|Evropska unija}} | rowspan="2" style="background-color: {{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}};" | | rowspan="2" | [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] | rowspan="2" | [[Manfred Weber]] | rowspan="2" | predsednik skupine | style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (Janez Janša)<ref>{{Navedi splet|title=S & D sprejel ljubljansko deklaracijo s pozivom k izključitvi SDS-a iz skupine EPP|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/s-d-sprejel-ljubljansko-deklaracijo-s-pozivom-k-izkljucitvi-sds-a-iz-skupine-epp/772437|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":21">{{Navedi splet|title=Vodja EPP-ja Manfred Weber ob obisku Slovenije izrazil podporo SDS-u in NSi-ju|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/vodja-epp-ja-manfred-weber-ob-obisku-slovenije-izrazil-podporo-sds-u-in-nsi-ju/772426|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- | style="background-color: {{party color|Nova Slovenija}};" | | [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] (Jernej Vrtovec)<ref name=":21" /> |- | style="background-color: {{party color|Progressive Alliance of Socialists and Democrats}};" | | [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|Skupina S & D]] | Iratxe Garcia Perez | predsednica skupine | style="background-color: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | [[Socialni demokrati|SD]] (Matjaž Han)<ref>{{Navedi splet|title=S & D sprejel ljubljansko deklaracijo s pozivom k izključitvi SDS-a iz skupine EPP|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/s-d-sprejel-ljubljansko-deklaracijo-s-pozivom-k-izkljucitvi-sds-a-iz-skupine-epp/772437|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- | style="background-color: {{party color|Renew Europe}};" | | [[Renew Europe|Skupina Renew]] | Valerie Hayer | predsednica skupine | style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}};" | | [[Gibanje Svoboda]] (Robert Golob)<ref>{{Navedi splet|title=Hayer ob obisku Ljubljane: "Trumpova zaveznika Janša in Orban morata biti na volitvah poražena"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/hayer-ob-obisku-ljubljane-trumpova-zaveznika-jansa-in-orban-morata-biti-na-volitvah-porazena/772439|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |} == Zgodovina kampanje == === Nove stranke === Na ustanovnem kongresu 20. januarja 2024 je nastala prva nova stranka po preteklih volitvah, [[Glas upokojencev]] nekdanjega poslanca SDS [[Pavel Rupar|Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|title=Pavel Rupar in somišljeniki ustanovili stranko, gredo tudi na evropske volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/iniciativa-glas-upokojencev-je-postala-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-20|language=sl}}</ref> Pred [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskimi volitvami 2024]] je bila ustanovljena satirična stranka [[Nič od tega]] pod vodstvom aktivista Borisa Žulja in nekdanje poslanke [[Violeta Tomić|Violete Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić na evrovolitve s satirično stranko Nič od tega|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/violeta-tomic-na-evrovolitve-s-satiricno-stranko-nic-od-tega/702564|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-23|language=sl}}</ref> Istega leta je svojo stranko snoval poslanec [[Anže Logar]], 16. novembra pa so bili po njegovem izstopu iz SDS ustanovljeni [[Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 27. novembra je bila ustanovljena še stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] dolgoletnega politika [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]].<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Erjavec se vrača na politični parket kot predsednik stranke Zaupanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-se-vraca-na-politicni-parket-kot-predsednik-stranke-zaupanje/728735|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> V začetku leta 2025 je svojo politično stranko [[Fokus (stranka)|Fokus]] na ustanovnem kongresu 18. januarja na Brdu pri Kranju ustanovil [[Marko Lotrič]], predsednik Državnega sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 17. maja je prišlo do združitve strank [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in [[Dobra država]], na spojitvenem kongresu pa je nastala [[Stranka generacij]] ekonomista in nekdanjega ministra [[Vlado Dimovski|Vlada Dimovskega]].<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS-a ni več. Z Dobro državo je zdaj združen v Stranko generacij.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desus-a-ni-vec-z-dobro-drzavo-je-zdaj-zdruzen-v-stranko-generacij/746032|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> 20. junija je potekal ustanovni kongres stranke [[Suvereni]] poslanca [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]].<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh ustanovil stranko Suvereni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dejan-kaloh-ustanovil-stranko-suvereni/749683|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 26. avgusta je bila ustanovljena stranka lokalnih list [[Skupnost (stranka)|Skupnost]] pod vodstvom Marka Funkla.<ref>{{Navedi splet|title=Pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami zaživela še ena nova stranka|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pred-prihajajocimi-parlamentarnimi-volitvami-zazivela-se-ena-nova-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2025-08-26|language=sl}}</ref> 15. oktobra je bila v Kočevju ustanovljena stranka [[Prerod (stranka)|Prerod]] evroposlanca [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljena stranka Prerod, njen predsednik je Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-stranka-prerod-njen-predsednik-je-prebilic/760929|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> 16. novembra je v Ljubljani sledil ustanovni kongres stranke [[Mi, socialisti!]] poslanca [[Miha Kordiš|Mihe Kordiša]].<ref>{{Navedi splet|url=https://info360.si/politika/miha-kordis-razkril-datum-ustanovnega-kongresa-svoje-stranke/|title=Miha Kordiš razkril datum ustanovnega kongresa svoje stranke|date=2025-10-30|accessdate=2025-11-03|website=Info360.si|language=sl}}</ref> V procesu ustanavljanja sta še dve politični stranki, in sicer ''Straža'' katoliškega podkasterja Alena Komana, ter ''Volt Slovenija'' kot podružnica panevropskega federalističnega gibanja Volt Evropa.<ref>{{Navedi splet|title=Aljuš Pertinač: »Funkcija pač ne naredi človeka, temveč človek naredi funkcijo« - Domovina|url=https://www.domovina.je/aljus-pertinac-funkcija-pac-ne-naredi-cloveka-temvec-clovek-naredi-funkcijo|website=Domovina.je|accessdate=2025-12-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/gibanje-volt-slovenija-v-zbiranje-podpisov-za-ustanovitev-stranke/763816|title=Gibanje Volt Slovenija v zbiranje podpisov za ustanovitev stranke|date=2025-11-12|accessdate=2025-11-13|website=RTVSLO.si|language=sl|last=R.|first=B.}}</ref> === Predvolilno povezovanje === ==== Koalicije strank in skupne liste ==== 17. junija 2025 sta stranki [[Levica (Slovenija)|Levica]] in [[VESNA – zelena stranka|Vesna]] podpisali predvolilni sporazum, ki je napovedal skupni nastop na prihodnjih volitvah.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Na volilnem kongresu Levice 4. oktobra je bilo sodelovanje v zavezništvu uradno potrjeno s strani stranke.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref> Partnersko sodelovanje je 14. oktobra na seji sveta potrdila tudi stranka Vesna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> O sodelovanju v tej koaliciji sta se partnerici pogovarjali še z novoustanovljeno župansko stranko Skupnost,<ref>{{Navedi splet|title=Nova predvolilna zveza, ki spreminja igro na levem polu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ni-cas-za-drobljenje-ampak-za-sodelovanje-in-povezovanje|website=www.delo.si|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> iz katere so 19. januarja 2026 sporočili, da se zaradi »prešibke strukture na lokalni ravni« ne bodo udeležili državnozborskih volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Županska stranka ne gre na državnozborske volitve. »Vidimo se čez štiri leta,« pravijo.|url=https://info360.si/politika/zupanska-stranka-ne-gre-na-drzavnozborske-volitve-vidimo-se-cez-stiri-leta-pravijo/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref> 3. julija 2025 se je stranka [[Konkretno]] na spojitvenem kongresu priključila stranki [[Demokrati.]]<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> 27. novembra 2025 je ob napovedi kandidature na državnozborskih volitvah sodelovanje z Demokrati napovedal tudi [[Andrej Magajna]], predsednik stranke [[Nova socialdemokracija]], ki je sporočil, da so pripravili seznam možnih kandidatov za uvrstitev na listo.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Do konkretnih pogovorov ni prišlo, Logar je napovedal samostojno kandidaturo Demokratov z 88 kandidati stranke.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Anže Logar napoveduje samozavesten nastop Demokratov na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-napoveduje-samozevesten-nastop-demokratov-na-volitvah/|website=N1|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> 21. avgusta 2025 sta nastop na skupni listi napovedali zunajparlamentarni stranki [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]].<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> Po navedbah slednje naj bi bila k sodelovanju povabljena tudi [[Resni.ca]], a je ta možnost skupnega nastopa zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> 19. januarja 2025 so predstavniki obeh strank napovedali skupno listo pod imenom [[Alternativa za Slovenijo]], ki so se ji pridružili še gibanje Naprej, društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije in iniciativa ZA upokojence.<ref>{{Navedi splet|title=Tomić: Sredstva, ki se nespametno zapravljajo za tuje vojne, bomo usmerili v blaginjo naših ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomic-sredstva-ki-se-nespametno-zapravljajo-za-tuje-vojne-bomo-usmerili-v-blaginjo-nasih-ljudi/770615|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 26. septembra 2025 sta predsednika strank [[Suvereni]] in [[Gibanje Zedinjena Slovenija]], poslanec [[Dejan Kaloh]] in [[Andrej Šiško]], napovedala formiranje suverenistično-domoljubnega bloka, ki bi s skupno listo več nacionalističnih strank nastopil na državnozborskih volitvah. Napoved je sledila oznanitvi nacionalne politične akcije ''SLOEXIT'', ki predlaga izstop Slovenije iz [[Evropska unija|EU]] ter razpravo o izstopu iz zveze [[NATO]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh in Šiško združujeta moči: z akcijo SLOEXIT predlagata izstop Slovenije iz EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaloh-in-sisko-zdruzujeta-moci-z-akcijo-sloexit-predlagata-izstop-slovenije-iz-eu/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-28|language=sl}}</ref> 19. novembra 2025 so se predstavniki Suverenih udeležili »Dneva zaupanja«, dogodka, ki ga je ob prvi obletnici stranke [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] organiziral njen predsednik [[Karl Erjavec]].''<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stranka, ki jo vodi Karl Erjavec, je dobila novo ime|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-ki-jo-vodi-karl-erjavec-je-dobila-novo-ime/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref>'' Slednji je skupaj s poslancem Kalohom napovedal oblikovanje nove poslanske skupine ter kasneje skupne liste za volitve v Državni zbor, pri tem gibanje ZSi Andreja Šiška ni bilo omenjeno.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus o sodelovanju na volitvah. Erjavec se dogovarja s stranko Suvereni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-z-sls-in-fokusom-podpisala-izjavo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bo v imenu svoje stranke izpostavil sebe. Koga si še želi v svojih vrstah?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/karl-erjavec-bo-v-imenu-svoje-stranke-izpostavil-sebe-koga-si-se-zeli-v-svojih-vrstah/|website=N1|date=2025-11-17|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> 22. decembra 2025 je svet stranke Suvereni odločil, da se ta na volitve poda samostojno in ne v partnerstvu s stranko Zaupanje.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Preobrat: Dejan Kaloh in Karl Erjavec ne gresta skupaj na volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/preobrat-dejan-kaloh-in-karl-erjavec-ne-gresta-skupaj-na-volitve/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> 30. decembra 2025 sta Gibanje Zedinjena Slovenija in [[Stranka slovenskega naroda]] podpisali sporazum o ustanovitvi predvolilne koalicije z imenom Koalicija zedinjenega naroda,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1404914261135984|title=Koalicija zedinjenega naroda|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-05|website=Facebook|last=Bolfek|first=Ivan}}</ref> Suvereni pa so dosegli dogovor s stranko [[Sloga (stranka)|Sloga]] nekdanjega ministra in predsednika Državnega zbora [[Janko Veber|Janka Vebra]], ki bo svoje kandidate priključila nosilni listi stranke Suvereni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 15. februarja 2026 je bilo objavljeno, da bosta Dejan Kaloh in Karl Erjavec kljub prvotno drugačnemu sklepu skupaj oblikovala kandidatno listo; svet Suverenih je strateško odločil, da v luči rezultatov poizvedb javnega mnenja ne nastopijo samostojno, ampak priključijo svoje kandidate Erjavcu v šesti, sedmi in osmi volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2026-02-15|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref> 18. septembra 2025 sta se prvič sestala predsednika strank [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Jernej Vrtovec]] in [[Tina Bregant]], in se zavzela za možnost skupnega nastopa strank, ki bi zaradi državotvornosti preprečil drobljenje glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Da bi preprečili drobljenje glasov, sta Vrtovec in Bregant odprta za sodelovanje strank NSi in SLS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/da-bi-preprecili-drobljenje-glasov-sta-vrtovec-in-bregant-odprta-za-sodelovanje-strank-nsi-in-sls/758101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> 19. novembra 2025 so Vrtovec, Bregant in Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus, podpisali namero o začetku pogovorov za oblikovanje skupne liste za državnozborske volitve. Predsedniki strank partneric so ob tem soglasno podprli idejo kot prizadevanje za oblikovanje »razvojnega zavezništva« ter desnosredinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> 4. decembra sta Bregant in Lotrič potrdila, da so stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Lista je bila v tem obdobju dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tri desnosredinske stranke podpisale sporazum o sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-desnosredinske-stranke-podpisale-sporazum-o-sodelovanju-na-volitvah/770807|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 3. februarja 2026 sta sodelovanje na volitvah napovedali stranki [[Zeleni Slovenije]] in [[Stranka generacij]], ki sta na skupni tiskovni konferenci predstavili skupno listo ter zavzemanje za vse generacije, boj proti korupciji, stabilno gospodarstvo in skrb za okolje kot glavne programske prioritete.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na državnozborske volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-drzavnozborske-volitve|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Sveta obeh strank sta skupno kandidatno listo potrdila na svojih sejah 12. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni in Stranka generacij potrdili skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-in-stranka-generacij-potrdili-skupno-kandidatno-listo/773296|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> ==== Neuspešna povezovanja ==== 10. junija 2025 so Zeleni Slovenije ob 36. obletnici ustanovitve stranke pozvali in povabili k združitvi vseh zelenih sil na partnersko listo.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije praznujejo 36 let. Želijo si skupen nastop zelenih opcij na parlamentarnih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-slovenije-praznujejo-36-let-zelijo-si-skupen-nastop-zelenih-opcij-na-parlamentarnih-volitvah/748543|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> 3. decembra 2025 so iz stranke Prerod sporočili, da so začeli pogovore s [[Socialni demokrati|Socialnimi demokrati]] o možnosti sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Prebiličev Prerod in SD za sodelovanje na levi sredini: "Aktivirati je treba volivce"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilicev-prerod-in-sd-za-sodelovanje-na-levi-sredini-aktivirati-je-treba-volivce/766079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-05|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Pobudnik pogovorov o povezovanju je bil predsednik SD [[Matjaž Han]], ki je pobudo komentiral z besedami, da »s kakšno novo idejo lahko parirajo vsem«, medtem ko naj bi si v Prerodu želeli povolilnega sodelovanja.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič je dobil klic Matjaža Hana s pobudo o sodelovanju|url=https://info360.si/politika/vladimir-prebilic-je-dobil-klic-matjaza-hana-s-pobudo-o-sodelovanju/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-12-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Han o zavezništvu s Prebiličem: S kakšno novo idejo lahko pariramo vsem {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-s-kaksno-novo-idejo-lahko-pariramo-vsem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> Predsednika Preroda Vladimirja Prebiliča je k pogovorom povabil tudi Vlado Dimovski, vodja Stranke generacij, ki je ob pozivu k sodelovanju na levi sredini pozdravil možnost skupne liste, tudi s stranko SD.<ref name=":7" /> Svet stranke Prerod je 6. decembra nato zavrnil možnost skupne liste z SD in napovedal samostojno kandidaturo, v sklepih pa dopustil nadaljevanje pogovorov s Stranko generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič zavrnil ponudbo SD-ja za oblikovanje skupne liste|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilic-zavrnil-ponudbo-sd-ja-za-oblikovanje-skupne-liste/766429|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-06|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Tudi ti so kasneje propadli; po besedah Dimovskega so se v Prerodu znova odločili za samostojno kandidaturo, čeprav naj bi Stranki generacij prvotno ponujali 30 kandidatnih mest na njihovi listi in vodenje volilnega štaba.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimirju Prebiliču propadlo še eno predvolilno sodelovanje|url=https://info360.si/politika/vladimirju-prebilicu-propadlo-se-eno-predvolilno-sodelovanje/|website=info360.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> V intervjuju za tednik Reporter, objavljenem 26. januarja 2026, je prvi slovenski predsednik [[Milan Kučan]] znova pozval k skupni listi strank SD in Prerod. Kučan je idejo takšnega sodelovanja podprl že ob prvih pogovorih v decembru.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan: Ideja o povezovanju SD in Preroda je odgovorna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milan-kucan-ideja-o-povezovanju-sd-in-preroda-je-odgovorna|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Predsednik SD Han je 28. januarja 2026 potrdil novo osebno srečanje s Prebiličem, a možnost skupne liste označil za »zelo malo verjetno«.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj ve Milan Kučan, česar javnost ne ve?|url=https://info360.si/politika/kaj-ve-milan-kucan-cesar-javnost-ne-ve/|website=info360.si|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI}}</ref> Prebilič je nato 29. januarja špekulacije o skupnem nastopu znova zavrnil in zatrdil, da se Prerod na volitve podaja samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič vnovič zavrnil Kučanov predlog o skupni listi Preroda s SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vladimir-prebilic-kucan-prerod-skupna-lista-1876844|website=Reporter|date=2026-01-29|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> === Predvolilna srečanja predsednikov strank === ==== Pobuda Vladimirja Prebiliča ==== 11. decembra 2025 je Vladimir Prebilič poslal vabilo na srečanje predsednikom šestih [[Leva sredina|levo-sredinskih]] strank, z namenom »pogovora o sodelovanju v prihodnje ter izmenjave pogledov na izzive v Sloveniji.«<ref name=":8" /> V stranki Prerod so v komentarju poudarili, da zmage desnice in vrnitve Janše ni mogoče izključiti ter da se bo leva sredina na volitvah 2026 borila za večino. Prebilič je na »politično kavo« povabil predsednike koalicijskih strank: premierja Goloba (Svoboda), Matjaža Hana (SD), [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] in [[Luka Mesec|Luko Mesca]] (Levica), [[Urša Zgojznik|Uršo Zgojznik]] in [[Uroš Macerl|Uroša Macerla]] (Vesna), Vlada Dimovskega (Stranka generacij) ter Jasmina Feratovića, predsednika [[Piratska stranka Slovenije|Piratov]].<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Prebilič predlaga sestanek šefov levosredinskih strank: Razmere so resne, Janša se lahko vrne na oblast|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-sklical-sestanek-sefov-levosredinskih-strank-razmere-so-resne-jansa-se-lahko-vrne-na-oblast/|website=N1|date=2025-12-11|accessdate=2025-12-12|language=sl-SI}}</ref> V stranki Svoboda so vabilo označili za »piarovski manever« in ga ocenili kot nenavadnega, saj »Prebilič z dvema odstotkoma v javnomnenjskih anketah ni vodja leve sredine.«<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Prvi odzivi po predlogu Prebiliča: "Obnaša se, kot da je že lider leve sredine"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odzivi-po-predlogu-prebilica-obnasa-se-kot-da-je-ze-lider-leve-sredine/|website=N1|date=2025-12-11|accessdate=2025-12-12|language=sl-SI}}</ref> Iz SD so sporočili, da se predsednik Han pogovorov zaradi zasedenosti ne bo mogel udeležiti, tako v Levici kot v Vesni pa so poudarili napovedano skupno listo in zatrdili, da bo »čas za morebitna širša povezovanja po volitvah.«<ref name=":9" /> Do srečanja, načrtovanega za 22. december, zaradi odklonitve udeležbe večine povabljenih politikov ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič s šefi levosredinskih strank danes ne bo spil kave. Kaj o njegovi pobudi pravi predsednica Pirc Musar?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-s-sefi-levosredinskih-strank-danes-ne-bo-spil-kave-kaj-o-njegovi-pobudi-pravi-predsednica-pirc-musar/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> ==== Pobuda Roberta Goloba ==== 9. januarja 2026 je premier in predsednik stranke [[Gibanje Svoboda]] Golob na delovno kosilo povabil predsednike osmih levosredinskih strank. Šlo naj bi za spoznavno srečanje strank, ki jim najbolje kaže v [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|javnomnenjskih raziskavah]] in so se jasno izrekle proti povolilnemu sodelovanju z Janšo.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Golob na predvolilno kosilo povabil SD, Levico in pet zunajparlamentarnih strank, tudi Resni.co|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-predvolilno-kosilo-povabil-sd-levico-in-pet-zunajparlamentarnih-strank-tudi-resni-co/769652|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Poleg SD in Levice so bile povabljene še Prerod, Pirati, Vesna, [[Mi, socialisti!]] ter stranka [[Resni.ca]], ki so jo mediji označili za »največje presenečenje« med povabljenci.<ref>{{Navedi splet|title=Golob želi strniti vrste: povabilo na kosilo osmih strank {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-strjuje-vrste-na-levi-sredini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob pred volitvami vabi na delovno kosilo. Tudi stranko, ki utegne biti "zelo draga"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/robert-golob-pred-volitvami-vabi-na-delovno-kosilo-tudi-stranko-ki-utegne-biti-zelo-draga/|website=N1|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob vabi na kosilo osem strank, med njimi tudi presenečenje|url=https://vecer.com/slovenija/golob-vabi-na-kosilo-osem-strank-med-njimi-tudi-presenecenje-10402147|website=Večer|date=2026-01-09|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref> Udeležbo so potrdili predsedniki vseh zgoraj navedenih strank (Han, Vrečko in Mesec, Prebilič, Feratović, Zgojznik in Macerl, Kordiš) z izjemo [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]], ki naj bi ga po prvotni napovedi nadomeščal predsednik sveta Resni.ce Matjaž Gorjup.<ref name=":16" /> Golob je 10. januarja 2026 v odzivu na medijsko poročanje dejal, da je »treba poiskati konsenz in zavrniti sovraštvo in laži, pred očmi pa imeti človeka, ne lastnih interesov.« Poudaril je pomen »solidarne skupnosti« in ob tem opozoril pred širjenjem sovraštva in vojn po svetu.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Resni.ce ne bo, Erjavec pa je do kosila pri premierju Golobu kritičen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ce-ne-bo-erjavec-pa-je-do-kosila-pri-premierju-golobu-kriticen/769710|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Odzval se je tudi Erjavec, ki vabila ni prejel; dejal je, da ga sicer ni pričakoval, bi pa v nasprotnem primeru »skazil idilično sliko, ki bo predstavljena po kosilu,« saj da je tudi sam kritičen do vlade.<ref name=":17" /> Predsednik stranke Resni.ca Stevanović je istega dne napovedal, da se njegova stranka srečanja ne bo udeležila. Poskuse umeščanja v levo sredino je označil za »prozorne in prepozne.«<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Erjavec vabila ni dobil, Resni.ca: Imamo pomembnejše delo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-vabila-premiera-goloba-na-delovno-kosilo-ni-pricakoval.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-10|language=sl}}</ref> Prav tako je opozoril, da sta se z Golobom srečala takoj po nastopu mandata, vendar Golob ni držal obljube glede novele Zakona o nalezljivih boleznih, zato »ne vidijo nobenega vsebinskega razloga, da bi se tik pred iztekom mandata ponovno udeleževali simbolnih srečanj, namenjenih ustvarjanju vtisa dialoga.«<ref name=":17" /><ref name=":18" /> Kosilo sedmih strank je potekalo v torek, 13. januarja 2026. Po besedah Goloba na srečanju ni bilo govora o oblikovanju skupnih kandidatnih list, saj Svoboda tega niti ni načrtovala, udeleženci pa so se zavezali za spoštljiv in demokratičen dialog v času kampanje ter izrazili pripravljenost za nadaljnje pogovore.<ref>{{Navedi splet|title=Na levici dogovor o spoštljivem dialogu, pakta o nenapadanju niso sklenili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predstavniki-sestih-strank-na-delovno-kosilo-z-golobom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Golob je srečanje ocenil kot korak k »zavezništvu vrednot«, ki temelji na demokraciji, miru, svobodi in človekovih pravicah. Prebilič (Prerod) je poudaril dogovor o dostojanstveni kampanji ter kritiziral desnico kot »slabo alternativo«. Han (SD) je pozdravil dialog med strankami leve sredine in izpostavil pomen razprave v luči mednarodnih razmer.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=Golob: Zavezali smo se, da bomo ohranjali spoštljiv dialog|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-zavezali-smo-se-da-bomo-ohranjali-spostljiv-dialog/769946|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Feratović (Pirati) je napovedal samostojen nastop na volitvah ter zavrnil možnost pakta o nenapadanju, ob tem pa poudaril, da »to, da obstoječi koaliciji slabo kaže, ni posledica Janeza Janše, ampak posledica njihovega dela.« Mesec (Levica) je dejal, da so razpravljali o skupnih točkah in alternativi desnici, vendar brez konkretnih zaključkov, ter napovedal nadaljevanje pogovorov.<ref name=":24" /> Zgojznik (Vesna) je poudarila nasprotovanje morebitni »desni avtoritarni vladi« in pozdravila iskanje skupnih točk med strankami. Kordiš (Mi, socialisti!) pa je na srečanju izpostavil tri konkretne vsebinske pobude, hkrati pa napovedal prizadevanja, za »ukinitev predatorskega kapitalizma« in »preprečitev pohoda skrajne desnice na oblast«.<ref name=":24" /><ref>{{Navedi splet|title=Golob po kosilu s prvaki levih strank: Vsi se zavedamo nevarnosti, ki jih prinaša desni populizem|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaj-bo-po-kosilu-prvakov-levih-strank-povedal-premier-robert-golob/|website=N1|date=2026-01-13|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> === Volilni in programski kongresi === 13. septembra 2025 je potekal volilni kongres stranke [[Nova Slovenija|NSi]], na katerem je bil za predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]]. Premagal je protikandidata Antona Hareja in nasledil dotedanjega predsednika, evroposlanca [[Matej Tonin|Mateja Tonina]].<ref>{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-05|language=sl}}</ref> 20. septembra je sledil še kongres stranke Svoboda, na katerem je bil za predsednika kot edini kandidat ponovno izvoljen Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Nismo tukaj, da so ljudje zadovoljni z nami, ampak da bodo zadovoljni s svojim življenjem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-nismo-tukaj-da-so-ljudje-zadovoljni-z-nami-ampak-da-bodo-zadovoljni-s-svojim-zivljenjem/758126|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> Volilni kongres stranke Levica je potekal 4. oktobra, na njem sta kandidaturo v tandemu napovedala Asta Vrečko in Luka Mesec.<ref name=":0" /> Kot sokoordinatorja sta bila potrjena 14. novembra, ko so se v stranki dokončno zaključile volitve v organe stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-izvoljena-za-sokoordinatorja-levice/|title=Levica z novima sokoordinatorjema cilja na podvojitev sedanjega števila poslancev|date=2025-11-14|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> 15. novembra je v Portorožu pod sloganom ''Obstaja izbira'' potekal programski kongres stranke Demokrati, na katerem je bil predstavljen volilni program ''Uspešna Slovenija 2034.''<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-cas-je-za-prelom-slovenija-je-ujeta-v-ideoloske-delitve/|title=Logar: Čas je za prelom – Slovenija je ujeta v ideološke delitve|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> Istega dne se je v Kranju odvil volilni kongres stranke [[VESNA – zelena stranka]], na katerem sta bila za sopredsednika ponovno potrjena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> 3. decembra je gospodarski del programa predstavila Nova Slovenija, v prostorih [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] pa je imel osrednji nagovor Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.<ref>{{Navedi splet|title=NSi predstavil gospodarski del volilnega programa, SDS niso povabili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-predstavil-gospodarski-del-volilnega-programa-sds-niso-povabili.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> === Preimenovanja strank === Več strank je v mesecih pred volitvami v svoje uradno ime dodalo ime predsednika. 29. septembra 2025 se je stranka ''Fokus'' na izredni seji sveta preimenovala v ''Fokus Marka Lotriča''.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Fokus se je že preimenovala, in sicer v Fokus Marka Lotriča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-fokus-se-je-ze-preimenovala-in-sicer-v-fokus-marka-lotrica/759173|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Svoje ime sta v uradne nazive strank uvrstila tudi Pavel Rupar, ki je napovedal preimenovanje stranke ''Glas upokojencev'' v ''Glas upokojencev Pavla Ruparja'',<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid0XVzQcJkjMGFRSygHLbpnhgs3mAR71h2ozBLrZiYhcn74DiXUPKAECMba6AaWckDcl&id=100073282725755&rdid=G3HFU1JPfxfpx7yd#|title=Glas upokojencev ima NOVO IME!!|date=2025-10-23|accessdate=2025-11-05|website=facebook.com|last=Rupar|first=P.}}</ref> in Karl Erjavec, čigar stranka ''Zaupanje'' je 19. novembra potrdila preimenovanje v ''Karl Erjavec – stranka Zaupanje.<ref name=":6" />'' 6. januarja 2026 so iz stranke ''Demokrati.'' sporočili, da bodo na volitvah nastopili pod imenom ''Demokrati. Anžeta Logarja''.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/2008625909243494909|title=Stranka bo na volitvah marca 2026 nastopila pod imenom Demokrati. Anžeta Logarja|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati dodali ime imenu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/demokrati-dodali-ime-imenu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref> === Slogani === {| class="wikitable" style="font-size:97%; text-align:left" ! colspan="2" style="text-align:left;" | Stranka ! Slogan ! Vir |- | style="background:#ee2932;" | | [[Alternativa za Slovenijo]] | ''Alternativa obstaja!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/AlternativaZdravaSlovenija/posts/pfbid0vAcmZZjDkJC87gMNofzg5AotVDbpiWjp5oTw4uPaKaxx55NDU75Wm9n48FZmCXCLl?rdid=WNgOZnfTi6J9KdU2#|title=Ker hočemo, vemo in želimo: #Volitve2026 ALTERNATIVA ZA SLOVENIJO!|date=2026-02-23|accessdate=2026-02-28|website=Facebook|last=Za zdravo družbo}}</ref> |- | style="background:#09105e;" | | [[Demokrati.|Demokrati. Anžeta Logarja]] | ''Obstaja izbira.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Obstaja izbira|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|website=X.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref> |- | style="background:#7c5199;" | | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | ''Moč ljudem!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Od danes po Sloveniji na več lokacijah sveti žarek upanja. |url=https://x.com/resni_ca/status/1991186783401316791|website=X.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref> |- | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}};" | | [[Gibanje Svoboda]] | ''Slovenija naprej!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda že 3 leta vodi Slovenijo pogumno, odločno in z jasnim pogledom naprej.|url=https://www.facebook.com/reel/1091780473161356|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> |- | style="background:#0047c6;" | | [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | ''Izkušnje, ki združujejo, vizija, ki navdihuje.'' | <ref>{{Navedi splet|title=GLAS UPOKOJENCEV Izkušnje, ki združujejo – vizija, ki navdihuje.|url=https://www.facebook.com/reel/1153317040061320|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> |- | style="background:#78336e;" | | [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo - DeSUS'' | <ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}};" | | [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | ''Čas odločitve'' | <ref>{{Navedi splet|title=Stranki Levica in Vesna osredotočeni na solidarno in trajnostno družbo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/pet-programskih-stebrov-volilnega-manifesta-levice-in-vesne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> |- | style="background:#eb4d2f;" | | [[Mi, socialisti!]] | ''Mi, ki mislimo množino.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Manifest Mi, socialisti!|url=https://www.misocialisti.si/manifest-mi-socialisti/|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | style="background:#00b5dd;" | | [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča]] | ''Skupaj v akcijo!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/NovaSlovenija/status/2017883609370104157|title=Skupaj v akcijo!|date=2026-02-01|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=NSi}}</ref> |- | style="background:#000000;" | | [[Piratska stranka Slovenije]] | ''Tokrat Pirati!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1455612862686791|title=Izbiri nista zgolj dve. Tokrat Pirati!|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|website=Facebook|last=Pirati}}</ref> |- | style="background:#6f2c91;" | | [[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | ''Prerodimo Slovenijo'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=122125982673034434&set=a.122109789123034434|title=Prerodimo Slovenijo|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-20|website=Facebook|last=Prerod}}</ref> |- | style="background:#045ba4;" | | Rešitev - Stranka upokojencev Velenje | ''Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu.'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid09qGRjTQvokmbS2R9xbJS5XX5iXfzDGX8WZuyoLjxtsARVwYyEpQvbpb5Zn2eBqBVl&id=100026277755198&rdid=MKCU6S0RQIUFKNNh#|title=SLOGAN STRANKE "Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu." "Dovolj je praznih besed – čas je za REŠITEV!"|date=2026-02-26|accessdate=2026-03-02|website=Facebook|last=Pijukovic|first=F. Crni}}</ref> |- | style="background:#2d3e52;" | | [[Sloga (stranka)|Sloga]] | ''Za skupno dobro'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=25540133702293818&set=pb.100001716160152.-2207520000|title=V SLOGI se spominjamo79 letnice ustanovitve naša države|date=2026-01-09|accessdate=2026-03-02|website=Facebook|last=Veber|first=Janko}}</ref> |- | style="background:#FEF200;" | | [[Slovenska demokratska stranka]] | ''Vstani, Slovenija!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Parole, s katerimi nagovarjajo stranke {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slogani-politicnih-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- | style="background:#000000;" | | [[Slovenska nacionalna stranka]] | ''Slovenijo Slovencem!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Levičarji na vse možne načine poskušajo onemogočiti moje objave. Vendar #SNS se ne da. Gremo ponovno v parlament!|url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/1986471313322492404|website=X.com|accessdate=2025-11-24|language=sl|last=Plemeniti J.|first=Z.}}</ref> |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | [[Socialni demokrati]] | ''Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Socialni demokrati na volitve s programom »Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.«|url=https://socialnidemokrati.si/socialni-demokrati-na-volitve-s-programom-dogovor-za-mir-razvoj-in-blaginjo/|website=SD|date=2026-01-23|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI|first=Tadej|last=Ekart}}</ref> |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}};" | | [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | ''Izbira za vse generacije'' | <ref>{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |} == Liste kandidatov == === Predstavitev kandidatnih list === {{Glavni članek|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Kot prva je svoje kandidate potrdila zunajparlamentarna [[Resni.ca]], in sicer na volilni konvenciji 17. januarja 2026 v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku so, poleg predsednika Stevanovića, za posamezna področja programa nagovorili kandidati stranke za ministrske položaje: [[Sabina Senčar]] (zdravstvo), Andrej Perc (gospodarstvo), Neven Polajnar (zunanje zadeve), Irena Jaklič Valenti (delo in socialne zadeve), med kandidati pa so tudi Mario Pleić (finance), [[Bojan Potočnik]] (obramba), Katja Kokot (kmetijstvo) in [[Branko Gradišnik]] (kultura). Listo je svet stranke dokončno potrdil in razkril februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-17|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> 4. februarja 2026 so svoje kandidate na volilni konvenciji potrdili in javno oznanili [[Socialni demokrati]].<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Han: Glas za SD je jamstvo za dogovor, ki bo Slovenijo peljal naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-glas-za-sd-je-jamstvo-za-dogovor-ki-bo-slovenijo-peljal-naprej/772393|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik stranke Matjaž Han je kot poslanstvo stranke poudaril »zaščito posameznika in skupnosti« ter v nagovoru med izhodišči izpostavil socialno varnost, kakovostno zdravstvo in izobraževanje, dostojne pokojnine ter moderno infrastrukturo.<ref name=":19" /> Svoj nastop je zaključil z izjavo, da stranka SD ne bo vstopila v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša.<ref>{{Navedi splet|title=Han predstavil kandidate SD in pozval: Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-predstavil-kandidate-sd-in-pozval-nehajmo-kricati-zacnimo-se-pogovarjati/|website=N1|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Sledila je razglasitev kandidatne liste, na katero je stranka uvrstila vse tedanje poslance z izjemo Predraga Bakoviča, ki se je odločil za upokojitev, ter vse ministre kvote SD iz [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] ([[Tanja Fajon|Fajon]], [[Matjaž Han|Han]], [[Andreja Kokalj|Kokalj]], [[Aleksander Jevšek|Jevšek]]).<ref name=":20">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov SD za poslance|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-sd-za-poslance/|website=info360.si|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI}}</ref> Oblikovali so listo 83 kandidatov, Han pa je ob tem dejal, da računajo na dvomestno število poslancev.<ref name=":19" /><ref name=":20" /> 10. februarja 2026 so skupno kandidatno listo objavile [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS in Fokus]], ki so oblikovale polno listo 88 kandidatov, od tega jih je 49 prispevala NSi, 23 SLS in 15 Fokus, kandidat [[Stojan Auer]] pa je skupni kandidat vseh treh.<ref name=":25">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Na listi sta predsednika Jernej Vrtovec in Tina Bregant, Marko Lotrič se je kandidaturi odrekel zaradi dela v Državnem svetu. Poleg tega so na listo uvrstili vse tedanje poslance NSi, nekaj županov iz vrst SLS in državnih svetnikov iz stranke Fokus.<ref name=":25" /><ref>{{Navedi splet|title=TO SO KANDIDATKE IN KANDIDATI ZA POSLANCE NA LISTI NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/to-so-kandidatke-in-kandidati-za-poslance-na-listi-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> Kandidate so po volilnih enotah predstavljali na volilnih konvencijah: 6. februarja v Naklem gorenjske kandidate,<ref>{{Navedi splet|title=GORENJSKA JE Z NAMI – Slovenska Ljudska Stranka|url=https://sls.si/2026/02/gorenjska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 9. februarja v Ajdovščini kandidate postojnske volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=PRIMORSKA JE Z NAMI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/primorska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 11. februarja v Ljubljani vse kandidate obeh ljubljanskih enot,<ref>{{Navedi splet|title=OSREDNJA SLOVENIJA JE Z NAMI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/osrednja-slovenija-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja v Novem mestu dolenjske volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=DOLENJSKA JE Z NAMI! – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/dolenjska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 16. februarja v Celju kandidate šeste volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=V CELJU DIŠI PO POMLADI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/v-celju-disi-po-pomladi/|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> 18. februarja pa v Mariboru kandidate sedme (mariborske) in osme (ptujske) enote.<ref>{{Navedi splet|title=V MARIBORU JE ČUTITI POMLAD – Slovenska Ljudska Stranka|url=https://sls.si/2026/02/v-mariboru-je-cutiti-pomlad/|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja je sledila predstavitev kandidatov [[Koalicija Levice in Vesne|zavezništva Levice in Vesne]], ki je oblikovalo listo 84 predstavnikov.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=V Levici in Vesni verjamejo, da lahko dobijo več kot 10 poslanskih mest|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-levici-in-vesni-verjamejo-da-lahko-dobijo-vec-kot-10-poslanskih-mest/773375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Nanjo so uvrstili vse tri ministre Levice in dva državna sekretarja iz 15. slovenske vlade ter vse tedanje poslance, poleg njih pa so kandidirali [[Biserka Marolt Meden]], podjetnik Matej Feguš, ilustrator Ivan Mitrevski, predstavnik romske skupnosti Darko Rudaš in pravna strokovnjakinja Tina Brecelj. Poslanca Tašner Vatovca, ki je januarja prestopil v SD, je v prvem koprskem okraju nasledila [[Nataša Sukič]].<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Levica in Vesna predstavili listo za volitve: Sukič bo v Kopru izzvala "prebežnika" Tašnerja Vatovca|url=https://n1info.si/volitve-2026/levica-in-vesna-predstavili-listo-za-volitve-sukic-bo-v-kopru-izzvala-prebeznika-tasnerja-vatovca/|website=N1|date=2026-02-13|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> Po besedah vodij obeh strank so računali na več kot deset poslanskih mandatov.<ref name=":26" /><ref name=":27" /> 14. februarja je kandidate na volilni konvenciji predstavilo [[Gibanje Svoboda]], na listi je bilo 83 kandidatov, nanjo so uvrstili 34 od 39 poslancev tedanje sestave državnega zbora, ter nekatere ministre [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: [[Matej Arčon|Mateja Arčona]], [[Mateja Čalušić|Matejo Čalušić]], [[Ksenija Klampfer|Ksenijo Klampfer]], [[Valentina Prevolnik Rupel|Valentino Prevolnik Rupel]], [[Vinko Logaj|Vinka Logaja]], [[Borut Sajovic|Boruta Sajovica]], [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]], pet ministrov iz vrst Svobode (Props, Papič, Kumer, Novak in Zlobko) pa za poslance ne bo kandidiralo.<ref name=":182">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke in premier [[Robert Golob]] je kandidiral v okrajih Bežigrad I in Domžale II.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na konvenciji stranke: Delo še ni končano, smo pa na pravi poti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-konvenciji-stranke-delo-se-ni-koncano-smo-pa-na-pravi-poti/773492|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 15. februarja so s svojo konvencijo sledili [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], predsednik Logar je v nagovoru napovedal več kot 20 poslancev ter zavrnil sodelovanje tako z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] kot [[Janez Janša|Janezom Janšo]].<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Na kandidatni listi so bili Logar, podpredsednika [[Eva Irgl]] in Janez Demšar, predsednik sveta Tadej Ostrc, generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj, poleg njih tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]], nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič, koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir.<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> 21. februarja je svojo samostojno listo 72 kandidatov predstavila stranka [[Mi, socialisti!]] Na listi so poleg Kordiša tudi mestna svetnika, nekdanja člana Levice Andrej Pelicon in Arne Jakob Zakrajšek, nekdanja svetnica stranke Vesna Jasminka Dedić ter režiser, gledališki in televizijski igralec [[Gojmir Lešnjak|Gojmir Lešnjak - Gojc]], ki kandidira v Postojni.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Kordiš prepričan, da država in družba potrebujeta resno levo alternativo|url=https://n1info.si/volitve-2026/kordis-preprican-da-drzava-in-druzba-potrebujeta-resno-levo-alternativo/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Istega dne so se na predvolilni konvenciji na Vrhniki zbrali in predstavili kandidati koalicije [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + Stranka generacij]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Poleg predsednikov Čuša in Dimovskega so bili na listi tudi okoljska strokovnjakinja [[Nada Pavšer]], nekdanji poslanec LMŠ [[Jože Lenart]] in spletna vplivnica Ana Taks Pusovnik.<ref name=":31" /><ref>{{Navedi splet|title=Ena izmed naših največjih Only Fans zvezdnic bo kandidirala za poslanko|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/ena-izmed-nasih-najvecjih-only-fans-zvezdnic-bo-kandidirala-na-listi-zelenih-slovenije|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> 21. februarja je v Ljubljani pred poslopjem Državnega zbora svoje kandidate predstavil tudi [[Prerod (stranka)|Prerod]]. Na listo 83 kandidatov so poleg drugih uvrstili nekdanja poslanca Lidijo Divjak Mirnik in [[Boštjan Koražija|Boštjana Koražijo]], novinarja Zorana Potića ter nekdanje ministre [[Mitja Bervar|Mitjo Bervarja]], [[Iztok Purič|Iztoka Puriča]] in [[Janez Poklukar|Janeza Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov stranke Prerod Vladimirja Prebiliča; na njej tudi več nekdanjih poslancev in ministra|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-stranke-prerod-vladimirja-prebilica-na-njej-tudi-vec-nekdanjih-poslancev-in-ministra/|website=info360.si|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 21. februarja je v Ljubljani potekala tudi slavnostna akademija [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] ob 37. obletnici delovanja stranke, na kateri so bili predstavljeni vsi kandidati, predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke pa so predstavili volilni program ''Za Slovenijo.''<ref>{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]] in Franca Rosca, poleg njih kandidira nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]], nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] in [[Monika Gregorčič]], iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so na listi predsednik Luka Simonič, podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] ter podkasterka Klea Jeretič, ki je s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref name=":30" /> 27. februarja je na Prešernovem trgu v Ljubljani svojo listo predstavila stranka [[Glas upokojencev Pavla Ruparja]]. Napovedali so zavzemanje za usklajevanje pokojnin z inflacijo ter ukinitev obveznih prispevkov za dolgotrajno oskrbo in RTV Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev na volitve z 82 kandidati in zavezami za upokojence|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-na-volitve-z-82-kandidati-in-zavezami-za-upokojence/774817|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Med skupaj 82 kandidati so bili na listi pevka [[Jožica Svete]], vedeževalec [[Danijel Šmid - Danny]] in pevec skupine Pop Design Anton Košmrlj.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev predstavila kandidate, med njimi tudi nekaj znanih imen|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-predstavila-kandidate-med-njimi-tudi-nekaj-znanih-imen/|website=N1|date=2026-02-27|accessdate=2026-03-03|language=sl-SI}}</ref> 5. marca je na dogodku Ljubljani kandidate za parlamentarne volitve predstavila še stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]]. Erjavec je predstavil geslo ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo'', krajše DeSUS, s čimer so želeli spomniti na več desetletij prisotno nekdanjo slovensko upokojensko stranko.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-12|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na listi so poleg Karla Erjavca tudi nekdanji predsednik KPK, sicer predsednik sveta Boris Štefanec, podpredsednika Naila Sluga in Robert Latin, dolgoletni diplomat [[Milan Jazbec]] ter predsednik stranke [[Suvereni]] [[Dejan Kaloh]], ki je s svojo stranko prispeval nekaj kandidatov k listi Zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate: Prinašamo novo energijo in izkušnje|url=https://n1info.si/volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-prinasamo-novo-energijo-in-izkusnje/|website=N1|date=2026-03-05|accessdate=2026-03-12|language=sl-SI}}</ref> === Poslanci, ki niso kandidirali za ponoven mandat === {| class="wikitable" style="font-size:90%; text-align:center" !Ime !Volilni okraj ! colspan="2" |Stranka !Razlog !Poslanec od !class="unsortable" | Vir |- | Predrag Baković |Kočevje | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | |[[Socialni demokrati|SD]] |upokojitev | data-sort-value="2018" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |<ref>{{Navedi splet|title=Han ob začetku kampanje: Slovenija potrebuje stabilnost in ne eksperimentov|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-ob-zacetku-kampanje-slovenija-potrebuje-stabilnost-in-ne-eksperimentov/|website=N1|date=2026-02-19|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | Mirjam Bon Klajnšček |Ljubljana Bežigrad II | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2013" |2013 |<ref name=":28">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | Bojan Čebela |Vrhnika | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":29">{{Navedi splet|title=To je kandidatna lista Gibanja Svoboda za letošnje volitve|url=https://info360.si/aktualno/znani-kandidati-gibanja-svoboda-za-letosnje-volitve/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> |- | Vera Granfol |Gornja Radgona | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Andreja Kert |Kranj I | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Aleš Lipičnik |Kamnik | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2024" |2024 |<ref name=":28" /> |- | Franc Rosec |Velenje II | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |nova služba | data-sort-value="2018" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> |- | Gašper Ovnik |Hrastnik - Trbovlje | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Mojca Stegovec |Ajdovščina | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2026" |2026 |<ref name=":29" /> |- | Jože Tanko |Ribnica - Dobrepolje | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |upokojitev | data-sort-value="2000" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] |<ref name=":30" /> |} === Vlaganje in potrjevanje kandidatnih list === Kandidatne liste je vložilo 18 strank in skupnih list, DVK pa je nato prešla v fazo odločanja in potrjevanja.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Za volitve v državni zbor vloženih 18 kandidatnih list|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/za-volitve-v-drzavni-zbor-vlozenih-18-kandidatnih-list|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 so kot prve skupno kandidatno listo vložile NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča na DVK vložil skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desnosredinski-trojcek-nsi-sls-in-fokus-marka-lotrica-na-dvk-vlozil-skupno-kandidatno-listo/773121|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 16. februarja sta s podpisi poslancev, sledili Gibanje Svoboda<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda vložila kandidature, napovedujejo prodorno in močno Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-vlozila-kandidature-napovedujejo-prodorno-in-mocno-slovenijo/773610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> in SD,<ref>{{Navedi splet|title=Han ob vložitvi kandidatur SD-ja napovedal izogibanje populizmu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-ob-vlozitvi-kandidatur-sd-ja-napovedal-izogibanje-populizmu/773614|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> s podpisi volivcev pa Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 17. februarja sta skupno listo s podporo volivcev vložili Zeleni Slovenije in Stranka generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij na volitve z željo preboja v parlament|url=https://megafon.si/po-domace/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-na-volitve-z-zeljo-preboja-v-parlament/|website=Megafon|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 18. februarja je sledila večina preostalih strank: Levica in Vesna,<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> SDS ter Demokrati s podpisi poslancev,<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek volilne kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/uradni-zacetek-volilne-kampanje/773912|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Glas upokojencev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid02DLB1jCmv3h1o4obU9kzAUW4Xq51ebihJCpDjaTXugJHy1gUWv9uELYjFyPJbVsnXl&id=100073282725755&rdid=u3T2bKplsFbOaODD#|title=Danes pa v Prekmurje ...|date=2026-02-18|accessdate=2026-02-22|website=Facebook|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> Prerod,<ref>{{Navedi splet|title=Stranki Prerod in Pirati vložili kandidatno listo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/prerod-in-pirati-vlozili-svoja-kandidatna-lista|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> Pirati,<ref>{{Navedi splet|title=Pirati vložili kandidatne liste, pričakujejo vstop v parlament in sedem poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirati-vlozili-kandidatne-liste-pricakujejo-vstop-v-parlament-in-sedem-poslancev/773868|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Mi, socialisti!<ref>{{Navedi splet|title=Mi, socialisti! vložili kandidatne liste: "Ta država potrebuje resno levo alternativo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/mi-socialisti-vlozili-kandidatne-liste-ta-drzava-potrebuje-resno-levo-alternativo/773921|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> in SNS<ref>{{Navedi splet|title=SNS vložila kandidatne liste v vseh volilnih enotah, Jelinčič bo kandidiral v dveh|url=https://n1info.si/volitve-2026/sns-vlozila-kandidatne-liste-v-vseh-volilnih-enotah-jelincic-bo-kandidiral-v-dveh/|website=N1|date=2026-02-19|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> s podporo volivcev. 19. februarja, na zadnji možni dan vlaganja, so liste vložili še v stranki Karl Erjavec stranka Zaupanje<ref>{{Navedi splet|title=V stranki Zaupanje Karla Erjavca ob vložitvi kandidatnih list s poudarkom na upokojencih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/v-stranki-zaupanje-karla-erjavca-ob-vlozitvi-kandidatnih-list-s-poudarkom-na-upokojencih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> ter v zavezništvih Alternativa za Slovenijo in Koalicija zedinjenega naroda.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1295538779060129|title=Včeraj v četrtek pred polnočjo je naša Koalicija Zedinjenega naroda oddala vso dokumentacijo, ki je bila potrebna za udeležbo na volitvah.|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-22|website=Facebook|last=S.|first=Svet}}</ref> V zgolj eni volilni enoti sta kandidatno listo vložili še Rešitev – stranka upokojencev Velenje (Celje) ter stranka Sloga (Ljubljana Bežigrad).<ref>{{Navedi splet|title=Za parlamentarne volitve vloženih 18 kandidatnih list, od tega 16 v vseh volilnih enotah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-parlamentarne-volitve-vlozenih-18-kandidatnih-list-od-tega-16-v-vseh-volilnih-enotah/774124|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. februarja so volilne komisije opravile žreb vrstnega reda kandidatov v enotah Maribor, Ptuj in Ljubljana Center. V vseh enotah so bile izločene liste Koalicije zedinjenega naroda, zato je bilo na glasovnico uvrščenih 15 oziroma v Celju 16 list.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Maribor izžrebali vrstni red 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-maribor-izzrebali-vrstni-red-15-kandidatnih-list/774610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ptuj opravili žreb vrstnega reda 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ptuj-opravili-zreb-vrstnega-reda-15-kandidatnih-list/774621|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ljubljana Center izžrebali vrstni red 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ljubljana-center-izzrebali-vrstni-red-15-kandidatnih-list/774619|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: V volilni enoti Celje opravili žreb vrstnega reda 16 kandidatnih list|url=https://www.sta.si/3526284/v-volilni-enoti-celje-opravili-zreb-vrstnega-reda-16-kandidatnih-list|website=www.sta.si|accessdate=2026-03-03}}</ref> 27. februarja so sledili žrebi v enotah Kranj, Postojna in Novo mesto, v vseh je bilo potrjenih 15 list.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Kranj opravili žreb vrstnega reda 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-kranj-opravili-zreb-vrstnega-reda-15-kandidatnih-list/774850|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Postojna žreb določil, kakšen bo vrstni red 15 kandidatnih list na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-postojna-zreb-dolocil-kaksen-bo-vrstni-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah/774814|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kakšen bo vrsti red 15 kandidatnih list na glasovnicah v volilni enoti Novo mesto|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/znano-je-kaksen-bo-vrsti-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah-v-volilni-enoti-novo-mesto/774790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 2. marca je sledil še žreb vrstnega reda 16 list v enoti Ljubljana Bežigrad.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ljubljana Bežigrad izžrebali vrstni red 16 kandidatnih list na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ljubljana-bezigrad-izzrebali-vrstni-red-16-kandidatnih-list-na-glasovnicah/775098|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Državna volilna komisija je potrdila 17 kandidatnih list, od tega 15 vloženih v vseh volilnih enotah ter dve listi, vloženi le v eni volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=DVK potrdil 17 kandidatnih list, dve bosta nastopili le v po eni volilni enoti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/dvk-potrdil-17-kandidatnih-list-dve-bosta-nastopili-le-v-po-eni-volilni-enoti/775101|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Za položaj poslancev Državnega zbora RS se poteguje skupno 1.185 kandidatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk|accessdate=2026-03-03|website=dvk-rs.si}}</ref> == Predvolilno dogajanje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine === Zadnja dva tedna kampanje je zaznamovala t. i. afera izraelskega vmešavanja, ki se je začela 11. marca 2026 z objavo posnetkov nekdanje ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], na družbenih omrežjih anonimnega profila ''Maske padajo''. V naslednjih dneh so sledile objave prisluhov odvetnici [[Nina Zidar Klemenčič|Nini Zidar Klemenčič]], lobistu Roku Hodeju in odvetniku Jožetu Oberstarju, v katerih so sogovorniki pod lažnimi identitetami poizvedovali o političnih vplivih in korupciji v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 16. marca 2026 je sledila tiskovna konferenca, na kateri so novinar Borut Mekina ter predstavniki [[Inštitut 8. marec|Inštituta 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] v preiskovalnem poročilu razkrili, da za operacijo najverjetneje stoji izraelsko zasebno obveščevalno podjetje [[Black Cube]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mekina je ob tem navedel, da so predstavniki podjetja, vključno s soustanoviteljem Danom Zorello in upokojenim generalom Gioro Eilandom, decembra 2025 z zasebnim letalom obiskali sedež stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] na Trstenjakovi 8, kjer naj bi jih osebno sprejel predsednik stranke [[Janez Janša]].<ref name=":34" /><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je istega dne eskaliralo na televizijskem soočenju na [[POP TV]], kjer je premier [[Robert Golob]] Janši očital povezovanje z mednarodnim organiziranim kriminalom in »veleizdajo«, Janša pa je navedbe o sestankih s tujimi agenti sprva zanikal in vladi očital »vodenje kriminalne združbe«.<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Janković, Izrael in kje je bila Tina Gaber Golob? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/kdo-bo-krojil-naso-prihodnost-janez-jansa-in-robert-golob-iz-oci-v-oci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob Janši očital povezovanje z organiziranim kriminalom, Janša Golobu krajo denarja iz Gen-I-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-jansi-ocital-povezovanje-z-organiziranim-kriminalom-jansa-golobu-krajo-denarja-iz-gen-i-ja/776564|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Naslednji dan so v SDS napovedali predajo zadeve odvetnikom in vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Direktorica Inštituta 8. marec se je na napoved odzvala z besedami, da jih »lahko tožijo za karkoli želijo«, saj da »imajo čisto vest in predstavljajo dejstva«.<ref name=":35" /><ref>{{Navedi splet|title=Golob sejo Sveta za nacionalno varnost napovedal za po volitvah. SDS bo zaradi očitkov vložil tožbe.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sejo-sveta-za-nacionalno-varnost-napovedal-za-po-volitvah-sds-bo-zaradi-ocitkov-vlozil-tozbe/776639|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] (SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cube v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Eilandom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> V sklepnem delu kampanje, 19. marca 2026, je premier Golob odpotoval v Bruselj in o aferi obvestil voditelje EU ter predsednico Evropske komisije [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]] ter primer izpostavil kot grožnjo evropski demokraciji. Pri tem ga je podprl tudi francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], ki je dejal, da je Golob »žrtev vpletanja v volitve z dezinformacijami in vmešavanjem tretjih držav« ter ob tem pozval k »zaščiti demokracije«.<ref>{{Navedi splet|title=Golob pozval EU, naj preveri vmešavanje v volilno kampanjo; Macron: Golob žrtev vpletanja v volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-eu-naj-preveri-vmesavanje-v-volilno-kampanjo-macron-golob-zrtev-vpletanja-v-volitve/776825|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrstvo za zunanje zadeve je zaradi delovanja Black Cube izrazilo resno zaskrbljenost izraelski veleposlanici.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Šef Sove potrdil, da so bili predstavniki Black Cube na Trstenjakovi 8 {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sef-sove-predstavil-dokaze-o-paraobvescevalnih-dejavnostih-black-cube.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 20. marca je direktor Sove članom SNAV predstavil materialne dokaze o obiskih, medtem ko je Inštitut 8. marec opozoril, da je cilj tovrstnih operacij »ustvarjanje panike v zadnjih 24 urah pred volilnim molkom«.<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Direktor Sove predstavil materialne dokaze o obisku treh predstavnikov Black Cuba na Trstenjakovi 8|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-treh-predstavnikov-black-cuba-na-trstenjakovi-8/776974|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Cilj operacij Black Cube je v zadnjih 24 urah pred volitvami ustvariti paniko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/institut-8-marec-cilj-operacij-black-cube-je-v-zadnjih-24-urah-pred-volitvami-ustvariti-paniko/776985|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Janša se je na ugotovitve odzval z besedami, da bi bili »vsi tajni podatki objavljeni, če bi kar koli dokazovali«, celotno dogajanje pa označil za »eklatantno zlorabo državnih institucij«.<ref name=":38" /> Izrazil je mnenje, da državne institucije ščitijo »organizirane kriminalne združbe«, kar bo po njegovih besedah preiskano in kaznovano.<ref name=":37" /><ref name=":38" /><ref>{{Navedi splet|title=Direktor Sove: Dogajalo se je na Trstenjakovi 8. To odgovarja Janša.|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-predstavnikov-black-cube-na-trstenjakovi-687360|website=siol.net|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Pet dni po volitvah, 26. marca 2026, se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanje tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njene stike s slovenskimi subjekti.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":41">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob je opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem pa dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":40" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović.<ref name=":43">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, če ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnem vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji, vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Predvolilne oddaje === {{Glavni članek|Predvolilne oddaje za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} ==== Status parlamentarne stranke na RTV Slovenija ==== [[Radiotelevizija Slovenija]] je pripravljala večerna soočenja na [[TV SLO 1]] ter radijska v oddaji Studio ob 17h na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]]. Glede na poklicna merila, načela novinarske etike v programih RTV in začasno odredbo upravnega sodišča so bile kot parlamentarne obravnavane tudi stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Naša prihodnost in Dobra država s statusom parlamentarne stranke|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/tudi-nasa-prihodnost-in-dobra-drzava-s-statusom-parlamentarne-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> ki so nastale med mandatom in so imele vsaj enega poslanca v Državnem zboru ali Evropskem parlamentu; poleg [[Gibanje Svoboda|Svobode]], [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] tudi [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] (poslanci Logar, Irgl in Novak), [[Mi, socialisti!]] (poslanec Kordiš) in [[Prerod (stranka)|Prerod]] (evroposlanec Prebilič).<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]], ki je imela na listi tudi predsednika stranke [[Suvereni]] Dejana Kaloha, je bila iz soočenj RTV sprva izločena, zaradi česar je predsednik Erjavec vložil tožbo na upravno sodišče.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Zaupanje Karla Erjavca s tožbo nad RTV Slovenija|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-zaupanje-karla-erjavca-s-tozbo-nad-rtv-slovenija/|website=N1|date=2026-02-25|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> Sodišče je njegovi pritožbi ugodilo, zato je stranka od 5. marca lahko nastopala na televizijskih parlamentarnih soočenjih,<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec je zmagal: Zaupanje na RTV Slovenija kot parlamentarna stranka|url=https://info360.si/politika/erjavec-je-zmagal-zaupanje-na-rtv-slovenija-kot-parlamentarna-stranka/|website=info360.si|date=2026-03-04|accessdate=2026-03-04|language=sl-SI}}</ref> ne pa tudi na radijskih, zaradi osebne odločitve odgovornega urednika. Erjavec je znova vložil tožbo na upravno sodišče, začasna odredba pa je bila objavljena v četrtek, 19. marca, dan po zadnjem radijskem soočenju RTV Slovenija, zaradi česar je Erjavec napovedal posvetovanje o možnosti izpodbijanja zakonitosti volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec ob še eni sodni zmagi zoper RTV: »Razmišljam o izpodbijanju volitev«|url=https://info360.si/politika/karl-erjavec-ob-se-eni-sodni-zmagi-zoper-rtv-razmisljam-o-izpodbijanju-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-03-21|language=sl-SI}}</ref> ==== Razpored soočenj ==== Na [[TV SLO 1]] je v času predvolilne kampanje potekalo osem predvolilnih soočenj med 19. februarjem in 19. marcem. Soočenja parlamentarnih strank so bila na sporedu pet četrtkov ob 20. uri (prvič 19. februarja), zunajparlamentarnih pa tri ponedeljke ob 20. uri (prvič 2. marca). Soočenja so vključevala tudi tematske oddaje, posvečene posameznim političnim področjem, med drugim zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, zunanji politiki in varnosti ter gospodarstvu, davkom in plačam. Predvolilni niz se je zaključil s sklepnim soočenjem predsednikov parlamentarnih strank 19. marca.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Volitve na RTV Slovenija: Spremljaj. Razmisli. Vplivaj|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/volitve-na-rtv-slovenija-spremljaj-razmisli-vplivaj/772611|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-09|language=sl|first=Služba za komuniciranje RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ospredju debate predsednikov parlamentarnih strank prisluhi in vmešavanje tujine v volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/v-ospredju-debate-predsednikov-parlamentarnih-strank-prisluhi-in-vmesavanje-tujine-v-volitve/776879|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-21|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]] so predvolilna soočenja pripravljali ob sredah ob 17. uri med 25. februarjem in 18. marcem, na zadnjem soočenju pa so sodelovali predstavniki vseh strank skupaj.<ref name=":32" /> Na [[POP TV]] so organizirali velika soočenja ''Slovenija odloča 2026'', poleg tega so januarja začeli s serijo tedenskih pogovorov s predsedniki političnih strank v oddaji [[24UR]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Stevanović in Resni.ca v lovu za volivci, ki se jim je 'zagnusila politika' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zoran-stevanovic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> Intervjuje so v parih vodili novinarji večerne informativne oddaje, Žana Vertačnik, Anže Božič, Marko Gregorc in Kaja Kobetič ter novinarji portala 24ur.com, Urša Zupan, Mirko Vorkapić, Natalija Švab in Maruša Slana, predsednike strank pa so obiskali na terenu.<ref>{{Navedi splet|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> Resničnost izjav v pogovorih so kasneje analizirali v rubriki ''Dejstva'' z Brigito Potočnik.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Soočenja so pred uradnim začetkom kampanje potekala tudi v oddaji 24UR Zvečer.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bi se povezoval in kdo bo jeziček na tehtnici? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bi-se-povezoval-in-kdo-bo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Glavna soočenja so bila na sporedu štiri ponedeljke in dva petka med 23. februarjem in 20. marcem.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Soočenja med gledalci na terenu, poudarek na odgovornem novinarstvu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/soocenja-med-gledalci-na-terenu-poudarek-na-odgovornem-novinarstvu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> Za razliko od preteklih volilnih kampanj je medijska hiša soočenja snemala predvsem na terenu: v Kopru uvodno soočenje s predsedniki strank (23. februarja),<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v UKC Ljubljana na temo zdravstva (2. marca),<ref>{{Navedi splet|title=Čakalne dobe, investicije in vojna z zdravniki {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/soocenje-zdravstvo-za-vse-ali-za-izbrane.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v Novem mestu na temo varnosti in prometa (6. marca),<ref>{{Navedi splet|title=Stranke o varnosti doma in po svetu, evakuaciji in gneči na cestah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/tretje-veliko-soocenje-z-avtobusom-24ur-do-novega-mesta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v Kranju na temo gospodarstva in davkov (9. marca)<ref>{{Navedi splet|title=Kako bomo živeli? O nafti, (pre)visokih davkih in življenjskem standardu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/cetrto-soocenje-v-kranju-prvake-strank-bo-soocil-uros-slak.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> ter v Mariboru, kjer sta se soočila glavna favorita za zmago, Robert Golob in Janez Janša (16. marca).<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Janković, Izrael in kje je bila Tina Gaber Golob? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/kdo-bo-krojil-naso-prihodnost-janez-jansa-in-robert-golob-iz-oci-v-oci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> Sklepno soočenje, organizirano na zadnji večer pred volilnim molkom (20. marca), je potekalo v televizijskem studiu.<ref name=":42" /><ref>{{Navedi splet|title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> Na [[Nova24TV]] so bila soočenja trikrat organizirana ob sredah in enkrat v petek, z začetkom 25. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=JAwGrM64Xe0|title=[KDO VAM LAŽE] 27.01.2026 Nova24TV|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Na [[Planet TV]] so pripravili dve predvolilni soočenji ''Slovenija izbira'', vodila sta jih Katarina Braniselj in [[Luka Svetina]]. Na prvem v nedeljo, 22. februarja, je sodelovalo deset predstavnikov parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, na drugem, sklepnem soočenju v sredo, 18. marca, pa naj bi se soočila Robert Golob in Janez Janša, vendar je Golob udeležbo na dan soočenja odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Odštevamo do prvega velikega predvolilnega soočenja na Planet TV!|url=https://www.planet-tv.si/clanek/odstevamo-do-prvega-velikega-predvolilnega-soocenja-na-planet-tv/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-02-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/LukaSvetina/status/2034381096381505999|title=Samo pičle štiri ure so manjkale, da bi se predsednik vlade po dolgih štirih letih prvič pojavil na Planet TV. .|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-21|website=X.com|last=Svetina|first=Luka}}</ref> Od 15. decembra 2025 je potekala tudi oddaja ''Pogovori o prihodnosti'', ki je bila predvajana ob ponedeljkih na TV Veseljak Golica in torkih na TV Aktual, v njej je [[Tomaž Vesel]] v seriji tedenskih intervjujev gostil 12 predsednikov političnih strank.<ref>{{Navedi splet|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {{main|Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} === Projekcija sedežev === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:18px" ! rowspan=2 |Organizacija ! rowspan=2 |Objava ! width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' ! width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' ! width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' ! width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' ! width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://siol.net/novice/slovenija/je-golob-na-pragu-drnovskovega-uspeha-687325 Valicon Siol] | 20. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | 25 | colspan=2|7 | 9 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-pred-zmago-a-negotovost-se-traja-2791664/ Ninamedia Dnevnik] | 20. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 25 | colspan=2|8 | 8 | colspan=2|8 | 4 | 6 |{{n/a}} |- | [https://www.ijek.si/2026/03/20/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-3-del/ RC IJEK] | 20. Mar 2026 | 23 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|10 | 8 | colspan=2|8 | 7 | 6 |{{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved]<br>4. teden kampanje | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 25 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|9 | 8 | colspan=2|8 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/zadnja-v-nizu-anket-gibanje-svoboda-in-sds-izenacena-na-vrhu/776875 Mediana RTV & POP] | {{nowrap|19. Mar 2026}} | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|8 | 5 | colspan=2|7 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://siol.net/novice/slovenija/tik-pred-volitvami-svoboda-in-sds-v-tesnem-dvoboju-687032 Valicon Siol] | 17. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|26}} | 23 | colspan=2|7 | 7 | colspan=2|8 | 4 | 9 | 4 |- | [https://www.ijek.si/2026/03/16/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-2-del/ RC IJEK] | 17. Mar 2026 | 20 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 12 | colspan=2|7 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved]<br>3. teden kampanje | 16. Mar 2026 | 24 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|8 | 9 | colspan=2|6 | 4 | 8 |{{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371 Mediana RTV SLO] | 15. Mar 2026 | 25 | style="background:#fffb90" |31 | colspan=2|7 | 6 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-prehiteva-sds-levica-se-je-okrepila-2790189/ Ninamedia Dnevnik] | 14. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | 26 | colspan=2|8 | 8 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- |} === Agregatorji anket === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:84%;line-height:18px" ! rowspan=2 |Zbiratelj anket ! rowspan=2 |Posodobitev ! width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' ! width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' ! width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' ! width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' ! width:50px" |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' ! width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' ! rowspan=2 |Vodstvo |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://volilna-napoved.si/ Odmev] | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 24,9 | style="background:#fffb90" |26,0 | colspan=2|9,1 | 8,2 | colspan=2|7,8 | 5,6 | 7,1 | {{n/a}} | {{n/a}} | {{n/a}} | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |1,1 |- | [https://politpro.eu/en/slovenia/polls PolitPro] | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 23,6 | style="background:#fffb90" |27,8 | colspan=2|7,6 | 8,1 | colspan=2|7,4 | 4,1 | 1,9 | 2,2 | 3,0 | 2,6 | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |4,2 |- | [https://www.politico.eu/europe-poll-of-polls/slovenia/ Politico] | {{nowrap|18. Mar 2026}} | 25,0 | style="background:#fffb90" |27,0 | colspan=2 |8,0 | 8,0 | colspan=2 |8,0 | 4,0 | 7,0 | 2,0 | 3,0 | 3,0 | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |2,0 |- | [https://europeelects.eu/slovenia/ {{nowrap|Europe Elects}}] | {{nowrap|4. Mar 2026}} | 22,0 | style="background:#fffb90" |28,0 | colspan=2 |5,0 | 8,0 | colspan=2 |8,0 | 4,0 | 7,0 | {{n/a}} | 3,0 | {{n/a}} | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |6,0 |- |} === Rezultati strank === V javnomnenjskih raziskavah sta imeli največ podpore opozicijska [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in koalicijska [[Gibanje Svoboda]], nato so se v različnih zaporedjih pojavljale [[Socialni demokrati|SD]], [[koalicija NSi, SLS in Fokusa]], [[Demokrati]] ter [[koalicija Levice in Vesne]]. Parlamentarni prag je občasno presegla [[Resni.ca]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:83%;line-height:14px" ! rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' !'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''<br /><small>[[Robert Golob|Golob]]</small> !'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''<br><small>[[Janez Janša|Janša]]</small> ! colspan=3|'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Jernej Vrtovec|Vrtovec]], [[Tina Bregant|Bregant]], [[Marko Lotrič|Lotrič]]}}</small> !'''[[Socialni demokrati|SD]]'''<br><small>[[Matjaž Han|Han]]</small> ! colspan=2|'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]'''<br><small>[[Asta Vrečko|Vrečko]], [[Uroš Macerl|Macerl]]</small> !'''[[Resni.ca]]'''<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> !'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]'''<br><small>[[Anže Logar|Logar]]</small> !'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''<br><small>[[Jasmin Feratović|Feratović]]</small> !colspan=2|'''[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|SG+Zeleni]]'''<br><small>{{nowrap|[[Vlado Dimovski|Dimovski]], [[Andrej Čuš|Čuš]]}}</small> !'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''<br><small>[[Zmago Jelinčič|Jelinčič]]</small> !'''[[Glas upokojencev Pavla Ruparja|GU]]'''<br><small>[[Pavel Rupar|Rupar]]</small> !'''[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|SZ]]'''<br><small>[[Karl Erjavec|Erjavec]]</small> !'''[[Mi, socialisti!|Mi!]]'''<br><small>[[Miha Kordiš|Kordiš]]</small> !'''[[Prerod (stranka)|PVP]]'''<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> !colspan=2|'''[[Alternativa za Slovenijo|AZAS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Violeta Tomič|Tomić]]}}</small> ! rowspan=2 |Vodstvo ! rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | ! style="background: #1961ac; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #7ed957; width:50px" | ! style="background: #55943f; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #0047c6; width:50px" | ! style="background: #78336e; width:50px" | ! style="background: #eb4d2f; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! colspan=2 style="background: #ee2932; width:50px" | |- ! {{nowrap|22. marec}} ! Rezultati volitev ! 1.179.769 ! style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,7}} ! 27,9 ! colspan=3 |9,3 ! 6,7 ! colspan=2 |5,7 ! 5,5 ! 6,7 ! style="background:silver" |2,4 ! colspan=2 style="background:silver" |0,5 ! style="background:silver" |2,2 ! style="background:silver" |0,4 ! style="background:silver" |0,3 ! style="background:silver" |0,5 ! style="background:silver" |3,1 ! colspan=2 style="background:silver" |0,4 ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,6}} ! rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref> |- ! colspan="31" | |- |{{nowrap|18.–20.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''1.034''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28,7}} |25,2 | colspan=3 |7,8 |9,0 | colspan=2 |8,4 |4,0 |7,0 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Je Golob na pragu Drnovškovega uspeha?|url=https://siol.net/novice/slovenija/je-golob-na-pragu-drnovskovega-uspeha-687325|website=siol.net|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''858''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29,4}} |25,7 | colspan=3 |8,0 |8,2 | colspan=2 |8,1 | style="background:silver" |3,8 |6,1 | style="background:silver" |2,5 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |3,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,7}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda pred zmago, a negotovost še traja. V parlament bi se uvrstilo sedem strank|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-pred-zmago-a-negotovost-se-traja-2791664/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''678''' |22,8 | style="background:#fffb90" |26,3 | colspan=3 |10,4 |8,1 | colspan=2 |8,6 |7,2 |6,7 | style="background:silver" |2,0 | colspan=2 style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |4,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026 – kontinuirana raziskava 3. del |url=https://www.ijek.si/2026/03/20/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-3-del/|website=IJEK.si|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|RTV, POP}} |'''1.598''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27,8}} |27,7 | colspan=3 |8,8 |5,5 | colspan=2 |7,6 |5,1 |7,3 | style="background:silver" |2,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |0,0 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |3,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,1}} |<ref>{{Navedi splet|title=Zadnja v nizu anket: Gibanje Svoboda in SDS izenačena na vrhu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/zadnja-v-nizu-anket-gibanje-svoboda-in-sds-izenacena-na-vrhu/776875|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–17.}} marec |Info360.si |'''5.734''' |15,7 | style="background:#fffb90" |29,7 | colspan=3 |10,9 |5,3 | colspan=2 |4,4 |4,3 |17,8 | style="background:silver" |1,4 | colspan=2 style="background:silver" |1,1 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,7 |5,7 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |11,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Skoraj šest tisoč naših bralcev je povedalo, kako bo v nedeljo volilo |url=https://info360.si/politika/skoraj-sest-tisoc-nasih-bralcev-je-povedalo-kako-bo-v-nedeljo-volilo/|website=Info360.si|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–17.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''858''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|30,7}} |26,0 | colspan=3 |8,2 |7,7 | colspan=2 |8,4 | style="background:silver" |3,2 |6,7 | style="background:silver" |2,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |3,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|4,7}} |<ref>{{Navedi splet|title= Nespremenjene smeri gibanja|url= https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/nespremenjene-smeri-gibanja-2791268/ |website=www.dnevnik.si|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–16.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''852''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|30,4}} |26,1 | colspan=3 |8,0 |8,0 | colspan=2 |8,8 | style="background:silver" |3,2 |6,7 | style="background:silver" |1,7 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,7 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|4,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda je v trendu rasti, tekmeci stagnirajo|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-je-v-trendu-rasti-tekmeci-stagnirajo-2791042/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-18|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–16.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''900''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|25,6}} |23,1 | colspan=3 |7,5 |7,1 | colspan=2 |8,0 |4,0 |9,0 |4,3 | colspan=2 style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |3,2 | colspan=2 style="background:silver" |1,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|2,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Tik pred volitvami: Svoboda in SDS v tesnem dvoboju|url=https://siol.net/novice/slovenija/tik-pred-volitvami-svoboda-in-sds-v-tesnem-dvoboju-687032|website=siol.net|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|10.–16.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''719''' |19,8 | style="background:#fffb90" |27,6 | colspan=3 |10,1 |11,8 | colspan=2 |7,0 |5,5 |7,8 | style="background:silver" |2,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |7,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026|url=https://www.ijek.si/2026/03/16/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-2-del/|website=IJEK.si|date=2026-03-16|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|12.–14.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''855''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29,7}} |26,4 | colspan=3 |7,9 |8,3 | colspan=2 |8,4 | style="background:silver" |3,6 |6,7 | style="background:silver" |1,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vodilni vladni stranki se zvišuje, odločilna bo volilna udeležba |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odlocilna-bo-volilna-udelezba-2790906/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-17|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|11.–13.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''752''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28,3}} |26,0 | colspan=3 |8,1 |7,8 | colspan=2 |8,8 | style="background:silver" |3,5 |7,2 | style="background:silver" |1,7 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,4 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|2,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda? Ali vendarle SDS? Kakšni so trendi?|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-ali-vendarle-sds-kaksni-so-trendi-2790307/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-16|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|9.–12.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|RTV SLO}} |'''716''' |25,1 | style="background:#fffb90" |31,2 | colspan=3 |7,0 |6,5 | colspan=2 |8,4 |4,7 |7,5 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,5 | style="background:silver" |1,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,9 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |6,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Anketa: Sedem strank čez parlamentarni prag, sestavljanje koalicije bo težavno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-15|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- |{{nowrap|7.–10.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''935''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27,5}} |26,6 | colspan=3 |8,1 |8,2 | colspan=2 |8,2 | style="background:silver" |3,6 |7,0 | style="background:silver" |1,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |0,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,9}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda prehiteva SDS, levica se je okrepila|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-prehiteva-sds-levica-se-je-okrepila-2790189/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-13|accessdate=2026-03-14|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–10.}} marec |Parsifal<br>Nova24TV |'''681''' |23,1 | style="background:#fffb90" |30,0 | colspan=3 |7,5 |7,6 | colspan=2 |7,9 |4,6 |9,2 | style="background:silver" |2,5 | colspan=2 style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |6,9 |<ref>{{Navedi splet|title=[Anketa Parsifal]: Stranka SDS še naprej ohranja trdno vodstvo pred Golobovo Svobodo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/anketa-parsifal-stranka-sds-se-naprej-ohranja-trdno-vodstvo-pred-golobovo-svobodo/|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-11|language=sl-SI}}</ref> |- |{{nowrap|1.–10.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''723''' |20,3 | style="background:#fffb90" |29,8 | colspan=3 |9,0 |11,4 | colspan=2 |5,9 |4,0 |8,9 | style="background:silver" |2,9 | colspan=2 style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,9 | colspan=2 style="background:silver" |0,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |9,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026|url=https://www.ijek.si/2026/03/11/utrip-druzbe-marec-2026/|website=IJEK.si|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–9.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''1.041''' |23,3 | style="background:#fffb90" |24,2 | colspan=3 |6,5 |9,1 | colspan=2 |7,6 |4,4 |10,3 | style="background:silver" |3,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |2,6 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |1,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Enajst dni pred volitvami: SDS in Svoboda skoraj izenačeni|url= https://siol.net/novice/slovenija/11-dni-pred-volitvami-sds-in-svoboda-skoraj-izenaceni-686397 |website=siol.net|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|2.–5.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|DELO}} |'''731''' |25,1 | style="background:#fffb90" |27,7 | colspan=3 |8,0 |6,9 | colspan=2 |9,7 | style="background:silver" |3,8 |6,7 | style="background:silver" |3,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |1,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Razlika med Gibanjem Svoboda in SDS je skoraj skopnela|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/razlika-med-gibanjem-svoboda-in-sds-je-skoraj-skopnela|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |} ==Opombe== {{noteslist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:2026 elections in Slovenia}} * [https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/ Volitve v Državni zbor 2026 – Državna volilna komisija] {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2026| ]] q1lahk3do3tnk50rcilt99r9qxxtqp1 118 584108 6684841 6684325 2026-06-03T20:40:36Z Raprep 220594 6684841 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalnih moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /> Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "Kardeljeve ustave"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Srbsko republiško vodstvo je z "revolucijo" dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt Srboslavije<ref name=":4" />{{Rp|page=38}} in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji na začetku aprila 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politično odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14" /><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> S sprejetjem osamosvojitvenih aktov je Skupščina RS 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze (nekatere med njimi v neskladju z Ustavo SFRJ (1974)) pred in po plebiscitu.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) lastni in neposredni dohodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne lastni dohodek republiških vlad oziroma proračunov.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> S prisvajanjem carin je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih oblasti v Sloveniji, z zasedbo mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s približno 3000 pripadniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO) in slovenske milice ob razglasitvi samostojnosti RS je začelo oborožen spopad in kasneje tudi prelivanje krvi. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|pages=142,146}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeri zavrnitve dogovora omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno, počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "Kardeljevo ustavo"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} A vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije. <ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen politične odločevalce zavezuje, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na razširjeni seji Predsedstva RS 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Pekrski preludij === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nima pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}}{{efn|Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje "ločevanja" ZK od carinske unije in enotnega trga. "Ločevanje" se je končalo na začetku leta 2021. ZK je zapustilo EU več let po referendumu, večino tega časa se je pogajalo. Vse do zaključka pogajanj je izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni prilastila carin že na 5. dan po referendumu), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^Repe:81 V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski dohodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir dohodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir dohodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni dohodek posameznih držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni dohodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski dohodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih dohodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta.{{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[:sl:Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.^{Nikolić,Petrović:61}}} V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;}^Utenkar}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. Slovenska oblast nikoli ni razglasila vojnega ali izrednega stanja.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^Repe:372}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni dohodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske dohodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi ([[:en:Carl_von_Clausewitz|Clausewitz]]), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ 0h25jr6fohfsro6ijsg1xkd741kpray 0 591304 6684838 6524270 2026-06-03T20:36:05Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Politična dejavnost */ 6684838 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Adrián Pumares Suárez''', [[Španci|španski]] [[politik]], generalni sekretar stranke [[Foru Asturies]] ({{lang-es|Foro Asturias}}) in poslanec stranke v pokrajinskem parlamentu ([[asturijščina|asturijsko]] ''xunta'') [[Asturija|Asturije]], * [[14. junij]] [[1989]], Laviana. == Otroštvo, šolanje == Rodil se je v [[rudar|rudarsko]] družino očetu Josétu Manuelu Pumaresu in materi Marti Suárez Ablanedo.<ref name="comercio1">{{navedi novice| url=https://www.elcomercio.es/elecciones/autonomicas-asturias/economista-resto-sumar-20230513014115-nt.html |title=El economista que restó para sumar |work=El Comercio|date=13.5.2023 |accessdate=11.10.2025 |language=es |author=}}</ref><ref>{{navedi novice| url=https://www.lne.es/cuencas/opinion/2023/05/24/laviana-87784222.html |title=También es de Laviana |work=La Nueva España|date=24.5.2023 |accessdate=11.10.2025 |language=es |author=Albino Suárez}}</ref> Na Univerzi v [[Oviedo|Oviedu]] je študiral [[gospodarstvo|ekonomijo]].<ref name="comercio1" /> Po univerzi je delal pri logističnem podjetju. == Politična dejavnost == Najprej je bil svetnik stranke Foru Asturies v mestnem svetu Laviane, vendar je pozicijo zapustil 12. oktobra 2016 zaradi poklicne neskladnosti.<ref name="comercio1" /> Novembra 2018 je bil poimenovan za generalnega sekretarja v stranki.<ref>{{navedi novice| url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/asturias/2018/09/28/moriyon-propone-adrian-pumares-nuevo-secretario-general-foro/00031538154524168520326.htm |title=Moriyón propone a Adrián Pumares como nuevo secretario general de Foro |work=La Voz de Asturias|date=28.9.2018 |accessdate=11.10.2025 |language=es |author=}}</ref> Po pokrajinskih volitvah v maju 2019 je postal poslanec v xunti.<ref name="comercio1" /> Pumares je edini poslanec stranke Foru Asturies v pokrajinskem parlamentu.<ref>{{navedi novice| url=https://www.elcomercio.es/elecciones/autonomicas-asturias/carmen-moriyon-renuncia-20190529141633-nt.html |title=Carmen Moriyón renuncia a su escaño pero mantendrá la presidencia de Foro |work=El Comercio|date=29.5.2019 |accessdate=11.10.2025 |language=es |author=Óscar Pandiello}}</ref> Oktobra 2021 je podpiral predlog predsednika [[Adrián Barbón|Adriána Barbóna]] o spremembi pravnega predpisa, da bosta asturijščina in [[eonavščina]] souradna jezika v Asturiji.<ref name="voz">{{navedi novice| url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/asturias/2021/10/13/acoso-pumares-oficialidad-salta-vallas-firma/00031634141404898146257.htm |title=El acoso a Pumares por la oficialidad salta a las vallas y ahora con firma |work=La Voz de Asturias|date=14.10.2021 |accessdate=11.10.2025 |language=es |author=Juan M. Arribas}}</ref> Španska skrajno desničarska in ultranacionalistična stranka Vox je napadla Barbóna in Pumaresa rekoč, da hočeta »tuja« jezika vsiliti [[Asturijci|Asturijcem]].<ref name="voz" /> 2. decembra 2021 je Vox povzročil škandal, ko je nalepil plakate s sliko, na kateri se Barbón in Pumares »poljubljata« (kar je bil namig na poljub [[Erich Honecker|Ericha Honeckerja]] in [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]]<ref>{{navedi novice| url=https://www.chronik-der-mauer.de/en/sites/184090/an-iconic-moment-the-socialist-fraternal-kiss |title=An Iconic Moment: The Socialist Fraternal Kiss |work=Chronik der Mauer|date= |accessdate=11.10.2025 |language=en |author=Jan-Niklas Welling & Catarina Medeiros de Brito Pontes}}</ref>). Na plakatu je bil napis: ''»Los 'Adrianes' te quieren meter la llingua«'' (Adriána hočeta vate vtakniti svoj jezik),<ref>{{navedi novice| url=https://www.elcomercio.es/asturias/utiliza-imagen-barbon-20211202150048-nt.html |title=Vox utiliza una imagen de Barbón y Pumares besándose en la boca para arremeter contra la oficialidad |work=El Comercio|date=2.12.2021 |accessdate=11.10.2025 |language=es |author=Daniel Fernández}}</ref> ker je materni jezik Asturijcev, po mnenju skrajnih desničarjev, španščina.<ref>{{navedi novice| url=https://www.voxespana.es/noticias/javier-jove-la-lengua-materna-de-los-asturianos-es-el-espanol-y-no-esa-farsa-de-la-llingua-20240220?provincia=asturias |title=Javier Jové: “La lengua materna de los asturianos es el español y no esa farsa de la Llingua” |work=Vox España|date=20.2.2024 |accessdate=11.10.2025 |language=es |author=}}</ref> Leta 2023 je spet nastopil na volitvah kot kandidat stranke Foru Asturies.<ref>{{navedi novice| url=https://www.cope.es/emisoras/asturias/noticias/adrian-pumares-encabezara-candidatura-foro-las-elecciones-autonomicas-20221001_2319873 |title=Adrián Pumares será el candidato de Foro a la presidencia del Principado |work=Cope|date=1.10.2022 |accessdate=11.10.2025 |language=es}}</ref> Hkrati je kritiziral svojo stranko, ker je sklenila pakt s stranko Vox, ki po Pumaresevem mnenju hoče omejevati pravice in avtonomijo Asturije.<ref>{{navedi novice| url=https://cadenaser.com/asturias/2023/07/03/adrian-pumares-vox-pretende-convertir-el-principado-en-poco-menos-que-una-diputacion-provincial-ser-gijon/ |title=Adrián Pumares: "Vox pretende convertir el Principado en poco menos que una diputación provincial" |work=Cadenaser|date=3.7.2023 |accessdate=11.10.2025 |language=es |author=Nacho Poncela}}</ref> Kampanja je bila financirana iz virov, ki jih je Vox dobil iz [[Madžarska|Madžarske]], od vlade [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]].<ref>{{navedi novice|author=Ádám Bicsérdi-Fülöp |title=Elismerte a szélsőjobboldali Vox, hogy a Mészáros-féle MBH Bank adott 3,6 milliárd forintnyi hitelt a spanyol pártnak |work=Telex |url=https://telex.hu/kulfold/2024/09/30/vox-finanszirozas-elismeres-orban-kormany-bank |date=30.9.2024 |accessdate=3.6.2026 |language=hu }}</ref> == Zasebno življenje == Pumares je igral v [[ragbi]]jski ekipi ''Pilier Rugby Club.'' Leta 2022 se je poročil s Silvio Rodríguez, ki je po rodu [[Katalonci|Katalonka]] iz [[Valencija|Valencije]].<ref>{{navedi novice| url=https://www.elcomercio.es/asturias/adrian-pumares-silvia-rodriguez-boda-foro-asturias-palacio-conde-toreno-malleza-20220702203256-nt.html |title=Adrián Pumares y Silvia Rodríguez, amor con asturianía |work=El Comercio|date=2.7.2022 |accessdate=11.10.2025 |language=es |author=}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pumares, Adrian}} [[Kategorija:Asturijci]] [[Kategorija:Španski politiki]] [[Kategorija:Španski ekonomisti]] 9ns2m9gl086o3g283taiz4xqyqxgjah 0 593686 6685045 6545722 2026-06-04T10:43:05Z Dosseman 187354 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Interieur, grafmonument voor Jan III van Polanen, detail gezicht van Oede van Hoorn - Breda - 20361809 - RCE.jpg]] → [[File:Interieur, grafmonument voor Jan II van Polanen, detail gezicht van Oede van Hoorn - Breda - 20361809 - RCE.jpg]] To fit national numbering convention. 6685045 wikitext text/x-wiki [[Slika:Stamboom_Huis_van_Putten_en_Strijen.png|sličica|400x400_pik|Družinsko drevo rodbine Putenskih in Strijenskih]] '''Gospodje in gospe Putenski''' podaja pregled zaporednih gospodov in gospa Putenskih, ki so vladali [[Gospodstvo Putten|gospostvu Putten]] v poznem [[Srednji vek|srednjem veku]], in njihovih najbližjih sorodnikov. [[Slika:Kaart_Heerlijkheid_Putten_±1310.jpg|sličica|497x497_pik|Zemljevid gospostva Putten (in Strijen) ±1310]] Gospodstvo Putten je ležalo na jugozahodu [[Grofija Holandija|grofije Holandije]] in je obsegalo današnji Albrandswaard (od nekdanjega Kathendrechta – danes Charloisa – na severu do Hoogvlieta, vendar brez Rhoona), preko otoka Putten, zahodno od današnjega Hoeksche Waarda do vzhodno od Flakkeeja. V zgodnjih dneh gospodstva so bili le majhni otoki. Sčasoma so jih nasipali in povezali v večje otoke. Gospodje Putenski so pri tem igrali pomembno vlogo. == Arhivi in datumi == Najstarejši arhiv gospodov Putenskih se je nahajal na gradu Putenstein (med Oud-Beijerlandom in Heinenoordom). Vendar je bil uničen med vojno leta 1304. Celoten arhiv je zgorel, zato je pred letom 1304 o gospostvu Putten zelo malo dokumentov. Iz drugih virov, kot so arhivi grofov Holandskih in Utrechtskih, so se ohranili le arhivski dokumenti iz tega zgodnjega obdobja. Po tem je bil arhiv ponovno oblikovan, sprva v [[Putenski dvor|Putenskem dvoru v Geervlietu]]. Med vladavino Jakoba iz Gaasbeeka (1407–1459) je bil znaten del prenesen v Gorinchem, po njegovi smrti (1459) pa v Haag. Od takrat je bil velik del arhiva izgubljen. Leta 1529 so bile listine (skupaj z drugimi nizozemskimi listinami) prenesene v vlažen grad v Goudi, zaradi česar je bilo veliko dokumentov uničenih ali nepopravljivo poškodovanih. Poleg tega je bila 3. marca 1945 bombardirana stavba deželnega registra Južne Holandije, zaradi česar je bil izgubljeno tako izvorno gradivo kot rokopis v teku o Voorne-Puttenu in Rozenburgu, na katerem je delal L.F. Teixeira de Mattos (1872–1945). To je pustilo veliko negotovosti. Kar je ostalo od tega arhiva, je zdaj v Nacionalnem arhivu v Haagu, najpomembnejši del pa je pod št. ''3.19.43 Popis arhiva gospodov Putenskih in Strijenskih, 1235–1459'' . == Izvor rodbine Putenskih == O izvoru rodbine Putenskih ni veliko znanega. Vemo le: # '''Gerard Putenski(?)''' Različni viri <ref>Zie [https://www.klaaskolijnnet.nl/artikeltussenkopenstaartpagina1.html Tussen kop en staart / Menno M.A. Knul] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221207170520/https://www.klaaskolijnnet.nl/artikeltussenkopenstaartpagina1.html |date=2022-12-07 }}{{Mrtva povezava}}</ref> omenjajo nekega viteza Gerardta (tudi: Gerard, Gerrit ali Gherrit), gospoda Putenskega, ki je leta 1049 pomagal [[Ditrik IV. Holandski|grofu Ditriku IV. Holandskem]] (ponovno) zavzeti Dordrecht. Tudi van Wijn je omenil tega "gospoda Gerita Putenskega, ki je leta 1049 osvobodil mesto Dordrecht tujega nasilja". O tem Gerardu Putenskem ni znanega nič drugega, niti ali je obstajala povezava s (kasnejšim) gospodstvom Putten in če je, s katero. # '''Hugo III. Voorneški''' (vladal ok. 1100–po 1168), gospod [[Gospodje Voorneški|Voorneški]]. V lasti je imel celotno območje med Severnim morjem in Strienom, vključno z Voornom in Puttenom. Imel je tri sinove: Florisa, Dirka in Huga. # '''Floris Voorneški''', najstarejši sin Huga III. (nazadnje omenjen leta 1174), ga je nasledil in – tako kot njegov oče – vladal tudi Puttenu. Po njegovi smrti sta njegova brata Dirk in Hugo podedovala gospostvo Voorne, vključno s Puttenom. Odločila sta se, da si bosta gospostvo delila, pri čemer je najmlajši brat Hugo prejel vzhodni del, do Striene, območja kasnejšega gospostva Putten. V tem primeru je gospod Voorneški postal [[Fevd|fevdalni gospod]], gospod Putenski pa njegov vazal. # '''Hugo IV. Voorneški in Putenski''' (ok. 1145–pred aprilom 1189), mlajši brat Florisa. Prvi gospod Putenski, ki je vladal samo Puttenu in ne Voorneju. == Janez I. Putenski == (Anonimna) hči Huga Voorneškega (*±1180) je bila verjetno njegova dedinja in je po očetovi smrti leta 1189 prejela gospostvo Putten. Leta 1200 se je poročila z Janom I. Persijnom (±1150 / 20-9-1224) iz Egmonda, sinom Dirka Dirksza Persijnskega (±1110-1168) in Bertrade Aernouts Spiker Waterlandske. De Baan je sumil, da je bil grofov upravitelj območij okoli Poortugaala in mitnice Geervliet ter da sta s to poroko obe območji prišli v iste roke. Od takrat naprej sta tvorili "gospostvo Putten". Njegovo ime se v ohranjenem dokumentu z dne 6. decembra 1216 pojavlja kot "Janez Putenski" (latinsko: Johannes van Putten), kar kaže, da je vsaj v tem letu vladal gospostvu Putten. Očitno se je imenoval po gospostvu, katerega gospodar je bil (v imenu svoje žene?). Janez I. je bil pokopan v [[Opatija Egmond|opatiji Egmond]]. Nasledil ga je '''Nikolaj I. Putenski''', verjetno bratranec . == Nikolaj I. Putenski == [[Slika:Zegel_Nicolaas_I_van_Putten_in_1241.jpg|sličica|Pečat Nikolaja I. Putenskega leta 1241]] Nikolaj I. Persijn Haarlemski in Putenski, v latinščini: Nicolaus de Putte (*1180 à 1200 - †±1248). Njegov datum smrti ni jasen: Obreen je sklepal, da je umrl med aprilom 1247 in 30. septembrom 1248. Drugi viri predvidevajo 1250 v Egmondu ali 1255 v Velsenu. Verjetno je bil nečak Jana I. Persijna. Njegovo ime se pojavlja v arhivskih dokumentih, datiranih med letoma 1229 in aprilom 1247, kar kaže, da je bil vsaj v tem obdobju gospod Putenski. Leta 1235 je bil vazal Henrika Voorneškega. Istega leta 1235 je svojemu nečaku Viljemu, sinu svojega brata Huga, obljubil rento. Od leta 1241 naprej je nosil naziv viteza. Vsaj od leta 1229 je bil prvi od gospodov Putenskih, ki je prebival tudi v Geervlietu, v Putenskem dvoru, ki je bil takrat še utrjena kmetija. Obreen je o Nikolaju I. zaključil: Bil je naklonjen cerkvi (med drugim je samostanu podaril [[Desetina|desetino]] in travnik blizu Strienemondeja, opatiji pa je podelil ribolovne pravice na jugozahodnem koncu IJsselmondeja). Poleg tega je bil ugleden mož, ki je že izvajal oblast nad celotnim obsegom gospostva Putten, z njim povezoval vazale in se počutil kot doma v neposredni bližini deželnih grofov, zlasti z grofom [[Floris IV.|Florisom IV. Holandskim]] in njegovim sinom [[Viljem II. Holandski|Viljemom II]]. === Opis pečata === Pečat Nikolaja I. Putenskega je bil okrogel, s premerom 60 mm, na katerem je upodobljen [[grb]]. Grb je sestavljen iz šestih prečk, pri čemer so lihe prečke okrašene s 4, 3 in 2 [[Andrejev križ|Andrejevima križema]]. Napis na robu (v latinščini): s' NICHOLAI DOMINI DE PVTTE (pečat gospoda Nikolaja Putenskega). Grb je zelo podoben grbu Persijnskih: prav tako šest prečk s križi na istih mestih, razlikujejo se le barve (vendar to na pečatu ni vidno). Grb Puttena verjetno izhaja iz grba Persijnskih. === Poroka in otroci === Nikolaj I. se je leta 1230 poročil z Marijo Velsensko (okoli 1210–1245), gospo Haarlemsko. Njuni otroci: * '''Janez II.''' (1230–pred 26. 12. 1293). O njem je le ena omemba, iz leta 1246, ko je Nikolaj I. tega sina imenoval »qui est heres meus« (ki je moj dedič). Obreen je zato domneval, da je umrl pred očetom. Sicer bi njegova vladavina lahko trajala od 1247 do 1268. * '''Nikolaj II.''' Persijn, gospod Putenski (okoli 1235-pred 12. aprilom 1276), njegov naslednik. Glej spodaj. * '''Berte''' (hči), omenjena v letih 1276 in 1277. * '''Florens''', omenjen leta 1275, je verjetno umrl 19. aprila 1276 == Nikolaj II. Putenski == Nikolaj II. Persijn, gospod Putenski (ok. 1235–pred 12. aprilom 1276), je bil sin Nikolaja I. in Marije Velsenske ter mlajši brat Janeza II.. V arhivskih dokumentih se pojavlja med letoma 1268 in 1275, zato je njegova vladavina trajala vsaj od leta 1268 do 1276. Nikolaj II. je prvič omenjen v arhivskih dokumentih 23. oktobra 1268. On in mnogi drugi plemiči so bili poroki za gospoda Henrika Leškega. Štiri leta pozneje, 17. februarja 1272, je bil priča [[Floris V. Holandski|grofu Florisu V.]] 11. februarja 1273 se je s tem grofom dogovoril o pravici do pogrebne obravnave njunih skupnih potomcev.<ref>Gebruikelijk was dat de graaf recht had op de nalatenschap van vreemdelingen die in zijn gebied stierven. (bron: [https://www.westfriesgenootschap.nl/archivering/wfon/ Jaarboek Westfries Genootschap] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220811141352/https://www.westfriesgenootschap.nl/archivering/wfon/ |date=2022-08-11 }}{{Mrtva povezava}} : [https://web.archive.org/web/20220811140956/https://www.westfriesgenootschap.nl/wfon-pdf/044/WGE001000044_0186.pdf Jaarboek WFON], jg 44 (1977), p. 174) Kennelijk kon Nicolaas II een uitzondering afspreken voor onderzaten van de Heerlijkheid Putten. [https://web.archive.org/web/20230529042756/https://www.westfriesgenootschap.nl/archivering/wfon/ Gearchiveerd] op 29 mei 2023.</ref> Kmalu zatem, 13. aprila 1273, je sklenil mejno poravnavo z gospodom iz Strijena in mu odstopil šotišče Heinckensmoer, ki se je nahajalo nasproti Pendrechta. Nazadnje se pojavi 30. decembra 1275 kot priča za enega od svojih sorodnikov, gospoda Jana Persijna. Grof Floris V. je skrbništvo nad otroki Nikolaja II. uredil že 19. aprila 1276, zato je moral v tem času umreti. === Opis pečata === Njegov pečat je zelo podoben očetovemu. Bil je okrogel, s premerom 66 mm in z grbom. Njegov grb je imel tudi šest prečk, lihe prečke s 4, 3 in 2 Andrejevima križema. Napis na robu (v latinščini) se je glasil: SIQILLVM NICHOLAI DOMINI DE PVTTE (pečat Nikolaja gospoda Putenskega). : === Poroka in otroci === Nikolaj II. je bil poročen z Beatris Haarlemsko (ok. 1245–ok. 1280). Par je imel vsaj dva sinova: * '''[[Nikolaj III. Putenski]]''' (±1260–1265 / 27-10-1311), njegov naslednik kot gospod Putenski, glej spodaj. * '''Simon (Putenski in) Markenburški''' (1272-1331). ==== Simon Markenburški ==== [[Slika:Schetskaart_polder_Simonshaven_in_±1305.jpg|sličica|Polder Simonshaven je izkopan leta 1305]] Simon (Putenski in) Markenburški (1272–1331) je bil drugi sin Nikolaja II. in Beatris Haarlemske. Bil je tudi vitez. Omembe o njem se pojavljajo v dokumentih, datiranih med letoma 1304 in 1317. Njegov najpomembnejši prispevek h gospostvu Putten je bila izgradnja nasipa za polder Simonshaven, ki je bil poimenovan po njem. Leta 1305 je od svojega starejšega brata Nikolaja III., takratnega gospoda Putenskega, prejel dovoljenje za to izgradnjo nasipa. Prejel je tudi dovoljenje za ustanovitev novih cerkva in postavitev mlina na veter v Biervlietu. Poskrbel je tudi za dokončanje obročastega nasipa okoli otoka Putten; izgradnja nasipa Simonshaven je bila del tega zadnjega koraka. Gospod Simon je bil leta 1306 upravitelj Južne Holandije. {| class="wikitable" |+ | |} Simon Markenburški je leta 1331 umrl brez otrok. "Nieuweland" oziroma polder Simonshaven, ki ga je ponovno pridobil, je pripadel njegovi nečakinji in dedinji Beatrijs, gospe Putenski, najstarejši hčerki njegovega brata Nikolaja III. == [[Nikolaj III. Putenski]] == Nikolaj III. Persijn Putenski (*ok. 1260-1265, † 27. 10. 1311) je bil najstarejši sin Nikolaja II. Putenskega in Beatris Haarlemske. Bil je gospod Putenski vsaj od 1276 do 1311. Oče mu je umrl, ko je bil še otrok. Zato je bilo leta 1276 urejeno skrbništvo, gospostvo Putten pa sta začasno upravljala dva skrbnika. Od okoli leta 1285 je Nikolaj III. deloval samostojno kot dedič Puttena. Nikolaj III. je razširil svojo posest z : * Strijen. Bil je poročen z Alejd, gospo Strijensko/Aleid(a)/Aleidis van Strien (hčerko in edino dedinjo Viljema IV. Strijenskega in Ode Borselenske; 1275-1316). Gospostvo Strijen je ležalo neposredno vzhodno od gospostva Putten (tako se je pravzaprav poročil s svojo sosedo) in je bilo sestavljeno iz preostalega, vzhodnega dela Hoeksche Waarda in majhnega dela v Severnem Brabantu (Zundert in Zevenbergen).<ref>''[https://www.hdk-architecten.nl/plugins/files/download.php?file=allesheeftzijntijd.pdf Alles heeft zijn tijd] : november 1996-2009'' / Bob Benschop,.. [et al.]. - Spijkenisse: Centrum voor regionale geschiedenis Jan de Baan Spijkenisse, 2009. - {{ISBN|978-90-809889-4-1}}. p. 37. [https://web.archive.org/web/20230414034741/https://www.hdk-architecten.nl/plugins/files/download.php?file=allesheeftzijntijd.pdf Gearchiveerd] op 14 april 2023.</ref> Ko je njen oče leta 1292 umrl, je Alejd podedovala njegovo posest. Od leta 1294 je Nikolaj III. v imenu in s svojo ženo Alejd vladal Strijenu. S to poroko sta bili združeni območji Putten in Strijen. * Dobrine in pravice v Sconerlu blizu Rotterdama, v Rotte-ambachtu, v Rotterdamu, pod Lierjem v Westlandu, v Moordrechtu, Zoeterwoudeju, Haamstedeju in Assendelftu: vse s pridobitvami, ki jih je omogočil njegov precejšen položaj pri holandskih grofih in veliko bogastvo; njegova hči in naslednica Beatris je morala zaradi finančnih stisk del ponovno prodati. * Novo zemljišče na Puttenu, deloma kot darilo njegovemu edinemu bratu, gospodu Simonu Markenburškemu, ki je od njega leta 1304 prejel novo zemljišče za nasip, ki se je po njem poimenovalo Simonshaven. Poleg upravljanja gospostva Putten je Nikolaj III. polnopravno sodeloval v holandski politiki in bitkah. Bil je mogočen bojevnik in zaupnik svojih knezov. Verjetno je imel s seboj majhno vojsko vojakov in floto ter veliko potoval. Bil je zaupnik [[Floris V. Holandski|grofa Florisa V.]] in njegovih naslednikov. To ga je pripeljalo v težke situacije, a je na koncu okrepilo njegov položaj. Njegova pomoč in zvestoba sta bili med drugim nagrajeni z listino (1303), ki je določala, da se Putten in Strijen lahko dedujeta tudi po ženski liniji. 20. marca 1304 je bil povišan v viteza, morda v zahvalo za vse vojne, ki jih je bojeval na lastne stroške. Med vojno s Flandrijo, ki je sledila, je njegov grad Putenstein (na vzhodu gospostva Putten, blizu meje s Strijenom) zgorel, družina in dvor pa sta se preselila v Geervliet, kjer je imel Nikolaj III. [[Grad Valkestejn|utrjeno]] kmetijo, ki jo je preuredil v grad, Dvor Geervliet. Dal je zgraditi tudi nov grad v Poortugaalu (v Puttenu, čez reko Meuse). Okoli leta 1304 je imel Nikolaj III. približno 100 vazalov, ki so od njega prejemali zemljo, hiše, ribolovne pravice, dohodek od desetine in glob v fevdu. Zaradi obsežnih zemljiških posesti tako v gospostvu Putten kot v Strijen sta Nikolaj in Alejd prejemala velike finančne dohodke. V zgodnjih letih 14. stoletja je njun letni dohodek znašal vsaj 1000 funtov. === Opis žigov === Nikolaj III. je izdal več pečatov z napisi v latinščini: * Leta 1291: Okrogel pečat, kot sta ga imela njegov oče in dedek, z napisom na robu: s' NICOLAI DE PVTTE (pečat Nikolaja Putenskega). * 1296–1303: Okrogli pečat s premerom 26 mm, z opečnatim vodnjakom na njem in vislicami, s katerih visi vedro.: NICOLAI DE PITTEO (Nikolaj Putenski). * Konjeniški pečat s premerom 72 mm. Na konju, ki je heravtično obrnjen v levo (obrnjen proti gledalčevi desni), z vitezom, ki drži ščit, ki prikazuje grb rodbine Putenskih. Napis na robu: s. NICOLAI DNI PE PVTTE ET DE STRIENE MILITIS (Pečat Nikolaja Putenski in vitez Strienski.) === Odrešenje in zapuščina === [[Slika:Aanvullend_testament_Nicolaas_III_van_Putten_1311.jpg|sličica|Dodatna oporoka Nikolaja III. Putenskega (1311) z njegovim in Alejdinim pečati]] [[Slika:Grafmonument_Nicolaas_III_van_Putten_en_Aleida_van_Strijen_2021_01.jpg|sličica|Grobnica Nikolaja III. Putenskega in Alejde Strijenske]] Da bi zagotovil svojo večno srečo in srečo svoje žene Alejd, je Nikolaj III. leta 1307 v cerkvi v Geervlietu ustanovil kapitelj desetih [[Kanonik|kanonikov]]. Ta glavna cerkev v Puttenu, posvečena Mariji, je od Nikolaja III. in njegove žene Alejd prejela tudi druga pomembna darila. Nikolaj je poskrbel tudi za to, da so duhovniki prejemali letno nadomestilo od oskrbnika gospostva Putten. Že prej, leta 1305, je v svoji oporoki določil denarna plačila za polcerkvene mojstre "Svetega Duha" v krajih po celotnem gospostvu Putten. Poleti 1307 je začel plačevati mojstrom za pomoč revnim. Verjetno je septembra 1311, ko je čutil, da se bliža njegov konec, sestavil dopolnilno oporoko, ki je med drugim vsebovala dolg seznam cerkva, samostanov in bolnišnic med Egmondom in Mehelenom ter številnih duhovnikov in begink, katerim je obljubil plačila. Konec oktobra 1311 je v cerkvi v Geervlietu ustanovil tudi kaplanijo (ustanovo za plačilo kaplana), ki naj bi se plačevala iz desetine Spijkenisseja. Njegova najstarejša hči Beatris in njen mož Hugo Sotegemski sta 13. oktobra 1311 jamčila za dobrine, ki jih bo Nikolaj zapustil svojima dvema drugima, še mladoletnima hčerama, Oede in Aljde. Umrl je 27. oktobra 1311 in bil pokopan v cerkvi v Geervlietu. Njegova hči in dedinja Beatris je kasneje v cerkvi v Geervlietu naredila svojim staršem mavzolej. === Otroci === Nikolaj in Alajd sta imela vsaj tri hčere: * '''Beatrijs''' / Beatris Persijn Putenska in Strijenska (1295/18-6-1354), naslednica tako Nikolaja III. kot gospe Putenske kot Alejda Strijenska kot gospe iz Strijena. Glej spodaj. * '''O(e)da''' Persijn Putenska in Strijenska (±1300–1332). Vas Hoogvliet, prvotno imenovana Odevliet in kasneje Oedenvliet, je poimenovana po njej. Leta 1316 se je poročila z [[Viljem IV. Horneški|Viljemom IV. Altenskim in Ho(o)rneškim]] (1302–1343). Ob poroki je prejela doto v višini 10.000 funtov. Njuni potomci (odlomek): ** Gerard Altenski, Hoorneški in Gaasbeški (1320-1345), je umrl brez otrok. ** Johana Altenskaa, Hoorneška in Gaasbeška (1320-1356); leta 1349 se je poročila z Gijsbrehtom III. Zujlenskim Abcoudskim (1310-1372) in nadaljevala družinsko drevo za gospostvo Putten-Strijen. Njuni otroci: *** Sveder Abcoudejski (±1340-1400), gospod Gaasbeški in Putenski & Strijenski; glej spodaj *** Viljem Abcoudejski (±1345-maj 1407); med letoma 1400 in 1407 je bil varuh svojega nečaka Jakoba Gaasbeškega. *** Mabelija Abcoudejska ** [[Slika:Interieur, grafmonument voor Jan II van Polanen, detail gezicht van Oede van Hoorn - Breda - 20361809 - RCE.jpg|sličica| Oede Hoorneška in Altenska (na nagrobnem spomeniku njenemu možu Janezu II. Polanenskemu)]] Oede (±1325/1-4-1353) iz Hoorneška in Altenska se je leta 1348 poročila z [[Janez II. Polanenski|Janezom II. Polanenskim.]] Verjetno sta imela tri otroke, najstarejši od njih: *** Janez III. Polanenski. Po smrti gospe Alejd II. Putenske se je s svojim bratrancem Svederjem Abcoudejskim spustil v pravdo zaradi gospostva Putten, ki so ga arbitri dodelili Svederju. Družinsko drevo se nadaljuje takole, z Viljemom Nassau-Dilenburškim, imenovanim tudi Viljem Bogati, očetom Viljema Oranskega, kot pomembnim potomcem: **** Johana Polanenska in Leška, poročena z Engelbrehtom I. Nassau-Siegenskim ***** Janez IV. Nassau-Dilenburški ****** Janez V. Nassau-Dilenburški ******* Viljem I. Nassau-Dilenburški (Viljem Bogati), poročen z Julijano Stolberško ******** [[Viljem I. Oranski|Viljem Oranski]] ** Beatris/Beatrijs, priorica Auvergema/Auderghema (blizu Bruslja) (umrla 7. 6. 1377). Preživela je vse svoje brate in sestre ter podedovala gospostvo Putten od svoje tete Alajd II. Putenske. 3. junija 1362, leto dni po smrti gospe Alajd II. Putenske, je svoje pravice do Puttena prenesla na gospo Voorneško v korist Svederja Abcoudejskega<ref>"Wijn, str. 78 genealogija"</ref> in tako odigrala odločilno vlogo v sporu med bratrancema Svederjem Abcoudejskim in Janezom III. Polanenskim glede dedovanja gospostva Putten. ** tri druge hčere (Marija, Alajd (nuna v Rijnsburgu) in Neža). * '''Alajd II.''' (ali Alejd) Persijn Putenska in Strijenska, najmlajša hči Nikolaja III. (±1300-1361), naslednica svoje starejše sestre Beatrise kot gospa Putenska in Strijenska. Glej spodaj == Beatrijs Putenska == Beatrijs/Beatris Persijn Putenska in Strijenska (1291-poletje 1354). Po smrti staršev je podedovala gospostvo Putten in Strijen ter postala: * Gospa Putenska 1311–1354 (po očetovi smrti). * Gospa Strijenska 1316-1354 (po smrti matere). === Poroke === Poročila se je dvakrat: # Huge iz Zottegema / Hugo I. rodbine Edingenskih / Hugo Sottegemski, gospod Sottegemski, vikont Genta († 1321). Verjetno sta se poročila kmalu po smrti Nikolaja III., torej okoli leta 1311. Ta flamski plemič je bil zelo spoštovan. V času poroke je med drugim imel v lasti grad Saaftingen (v kasnejši Potopljeni deželi Saeftinghe) s 400 jutrami zemlje . Sottegem je bil fevd Hainauta, kar je pomenilo, da sta Huge in njegov oče vzdrževala tesne odnose z grofom Hainautom in Holandijo. Toda Beatrijs in Hugo sta zaradi visokih stroškov (vključno s plačili očetove radodarne oporoke in 10.000 funtov za doto njene sestre Oede) in pravnih sporov zašla v resne finančne težave, zaradi česar je bil Hugo prisiljen prodati več graščinskih pravic, skupaj pa sta prodala tudi nekaj upravnih območij. # Gvido Flandrijski, gospod Rikenburški (1300–1345) leta 1321, ko je umrl njen prvi mož. Ta Gvido Flandrijski je bil še bolj uglednega rodu kot njen prvi mož: potomec stare rodbine grofov Flandrije, gospod Rikebourški in Erquinghemski, najmlajši sin Viljema Crèvecoeurskega, gospoda Dendermondskega, in vnuk grofa Flandrije, Gvido Dampierreja. Ta poroka je verjetno privedla do znatnega izboljšanja Beatrisinih financ. [[Slika:Zegel_Beatrix_van_Putten_1324.jpg|sličica|Pečat Beatris Putenske 1324]] === Politika === Leta 1329 je grof [[Viljem III. Holandski]], stari soborec njenega očeta Nikolaja III., na prošnjo Gvida in Beatrise podelil oprostitev cestnin podložnikom Gvida in Beatrise v Holandiji in Zelandiji. V [[Vojne trnka in trske|vojnah trsk in kavljev]] se je Beatris postavila na stran grofa [[Viljem V. Holandski|Viljema V. Holandskega]]. To ji je prineslo grofovo zagotovilo, da jo bo kot gospo Putensko in Strijensko nasledila njena sestra Alejd. === Opis pečata === Beatrisa je imela svoj pečat, ki ga je uporabljala vsaj med letoma 1319 in 1324. Obreen ga opisuje takole: Ovalni pečat, višina 76 mm, širina 45 mm. Ženska figura z majhnim ščitom na obeh straneh. Levi grb je razčetverjen grb 1 in 4 z 10 kosi, v sodih četrtinah majhen križ (Sotteghema), 2 in 3 (hermelinov) poglavar (Genta). Na desni je razdeljen grb z grbom Puttena na levi in tremi križi svetega Andreja iz Strijena na desni. Napis na robu (v francoščini): BEATRISE OASTELLANE DE GAND. D'NE DE PVTTE ET DE HOSD'. === Nasledstvo === Beatrisa je umrla brez otrok. Nasledila jo je njena najmlajša sestra Alejd II. == Alejd II. Putenska == Aleid II. (ali Alejd) Persijnska Putenska in Strijenska (okoli 1300–1361) je bila najmlajša hči Nikolaja III. in Alejde Strijenske. Bila je gospa Putenska in Strijenska od smrti svoje sestre Beatrise med letoma 1354 in 1361.Leta 1326 se je poročila z Baldvinom V., gospodom Praeta/Praatskim (†3. april 1373 ), flamskim plemičem, ki se je pojavil v svetu holandskega grofa. Par je umrl brez otrok. === Opis žigov === Aleid II. je imela tudi svoje lastne pečate. Obreen jih opisuje takole : # Pečat iz leta 1324: Ovalni pečat, višina ± 60 m, širina ± 37 mm. Ženska figura, ki v vsaki roki drži grb na traku, desno: Putten, levo: Strijen. Napis na robu: . . . . s DOMINE DE . VTTE . . DE STR... # Pečat iz let 1367–1368 : Okrogli pečat, premer 33 mm. Trije grbi: nad križem sv. Andreja (Praet), spodaj desno Putten, spodaj levo Strijen. Napis na robu: ALEIT VROV VAN PVTTE IN STRYEN IN VM PRAET. === O zapuščini Alajde II., gospe Putenske in Strijenske === {| class="wikitable" style="float:right; margin-left: 10px;" |'''Glavne osebe'''<br /><br /><br /><br /> Potomci Nikolaja III. in Alajd, pomembni za ta konflikt: * Beatrijs (1295–1354) * '''Oda''' (1295–1332) X Viljem IV. Horneški (1302–1343), otroci, vključno z: ** Johana Horneška (1320-1356) X Gijsbreht III. Zujlenski Abcoudejski *** '''Sveder Abcoudejski''' (±1340-1400) ** Oda Horneška (±1325/1-4-1353) X '''Janez II. Polanenski''' *** '''Janez III. Polanenski''' (±1349?-1394) ** '''Beatris''', priorica Ouwegema/Auderghema (blizu Bruslja) (??/7. 6. 1377) ** Neža Horneška * '''Alajd II.''' (±1300–1361) |} Dejstvo, da je njen bratranec v drugem kolenu, Sveder Abcoudejski, vnuk njene sestre Ode, postal gospodar Putena in Strijena, ni prišlo brez boja: Alajda II., gospa Putenska, je umrla leta 1361 kot zadnja hči Nikolaja III. Putenskega. Njena dediščina je sprva pripadla edinim dvema preživelima vnukinjama Nikolaja III., Beatris in Neže Horneške (hčerama Alejdine sestre Ode Putenske). Beatris, priorica Ouderghema blizu Bruslja, je trdila, da je najstarejša in najbližja dedinja svoje tete Alajd. Odpotovala je v Putten in 24. junija 1361 celotno dediščino podarila svojemu nečaku Svederju Abcoudejskemu, najstarejšemu sinu svoje najstarejše sestre Johane Horneške. Toda [[Janez II. Polanenski|Janez II. Polanenski]], vdovec Beatrisine sestre Ude Horneške, ki je umrla leta 1353, in njuni otroci so prav tako želeli delež dediščine in niso sprejeli odločitve svoje svakinje in tete. Sveder Abcoudejski je lahko dostopal do tega, zato jim je obljubil gospostvo Niervaart (Klundert in okolica), če bi mu podelili zemljišče Putten in Strijen. Izrecno je izjavil, da to stori iz nemilosti, zaradi svojih "zadev, ljubezni in prijateljstva" do njih. Poleg tega je zahteval, da plačajo sorazmerni delež, če bi Grofija Holandija zahtevala denar za njegovo zemljiško podelitev Putena in Strijena. Višino tega deleža bi določili trije arbitri, ki jih je imenoval Sveder. Polanenovi se s tem niso strinjali in ustanovljeno je bilo arbitražno sodišče. Sveder je imel v tem pogledu močan položaj zaradi dejanj svoje tete Beatris. V bistvu je dosegel svoje. Potem ko mu je [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert]] (nizozemski grof) podelil Putten in Strijen, je Niervaart podelil svojemu nečaku Janu III. Polanenskemu (3. januarja 1362). Nato sta oče in sin Polanen 26. januarja obljubila, da se bosta držala pogojev, ki jih je Sveder postavil 8. julija 1361. == Sveder iz Abcoudeja == Sveder iz Abcoudeja (okoli 1340–april 1400) je bil gospodar Gaasbeeka (blizu Bruslja), [[Abcoude|Abcoudeja]], Puttena in Strijena. Bil je najstarejši sin Johane Altenske, Hoorneške in Gaasbeške ter Gijsbrehta iz Abcoudeja in Wijka ter vnuk Ode (Oede), srednje hčerke Nikolaja III. Bil je gospod Putenski in Strijenski od 1361 do 1400. Umrl je 22. ali 23. aprila 1400 kot romar v Raddi v Toskani. === Pomen za gospostvo Putten === Sveder je imel več zemlje za upravljati kot njegovi predhodniki; te posesti so bile tudi bolj oddaljene druga od druge in živel je v Gaasbeeku blizu Bruslja. Posledično ni mogel biti v Geervlietu tako pogosto kot njegovi predhodniki. Čutil se je prisiljenega, da prenese vedno več nalog. Preden je Sveder postal gospodar, je že obstajal sodni upravitelj, namestnik gospoda ali gospe Putenske in Strijenske. Ta sodni upravitelj je prebival v Geervlietse Hof van Putten. Okoli leta 1380 je od gospostva Putten in Strijen prejemal več kot 600 funtov letno, od tega več kot polovica iz šestih vasi samo na otoku Putten (vključno z Zuidlandom). To je vključevalo zakup zemljišč, zapornic, ribolovnih območij in trajektov (čez reki Bernisse in Spui), prodajo izdelkov, rudarjenje soli, trošarine za vino in pivo, lovske pravice (za vodne ptice), desetine od žita in živine. Stroški so vključevali šoto, živila, vzdrževanje dvorca Hof van Putten in nasipov, sodno osebje, duhovščino in dobrodelne odbore.<gallery widths="250" heights="250"> Slika:Sweder_of_Abcoude_arms.svg|Grb Svederja iz Abcoudeja Slika:Akte_van_hertog_Albrecht_van_Beieren_dd_19-10-1361_met_bevestiging_dat_Zweder_van_Abcoude_de_nieuwe_leenheer_van_Putten_en_Strijen_is.jpg|Listina z dne 19. 10. 1361, v kateri vojvoda [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albrecht Bavarski]] potrjuje, da je Sveder iz Abcoudeja novi fevdalni gospod Puttena in Strijena Slika:Stadszegel_Geervliet_eerste_helft_15e_eeuw.jpg|Mestni pečat Geervliet prva polovica 15. stoletja Slika:Stadsplattegrond_Geervliet_e.o._±_1550_-_Jacob_van_Deventer.jpg| Geervliet ± 1550 z mestnim jarkom </gallery> === Grb Svederja Abcoudejskega === Grb Svederja Abcoudejskega in njegovega sina Jakoba iz Gaasbeeka vsebuje grba: 1. Zujlena (trije stolpci) 2. Gaasbeeka (lev) 3. Puttena (različica; devet belih križev na modrih prečkah) 4. Strijena (trije rdeči križi). === Poroka in otroci === Sveder se je leta 1372 poročil z Ano Leiningensko/Leijningensko (1360–1400). Kot poročno darilo je prejela [[grad Valkestejn]] v dosmrtno uporabo. Par je imel tri hčere in enega sina: * Marija Abcoudejska * Johana Abcoudejska (±1375-1411), poročena leta 1392 z [[Janez I. Brederodski|Janezom Brederodskim]] ; umrla je brez otrok * Jakob iz Gaasbeeka (±1390-1459), njegov naslednik, glej spodaj * Jolanda Abcoudejska (13??-1443), poročena s [[Hubert III. Culemborški|Hubertom III. Culemborškim]] == Jakob iz Gaasbeeka == [[Slika:Jacob_van_abcoude.jpg|sličica|Jakob iz Gaesbeeka]] [[Slika:Zegel_Jacob_van_Gaasbeek_uit_1438.jpg|sličica|Pečat Jakoba iz Gaasbeeka (1438)]] Jakob iz Gaesbeeka (tudi: Jakob iz Gaesbeke/Gaesbeeck in Jakob Abcoudejski; (*±1390 - 6.2.1459) je bil edini sin Svederja Abcoudejskega in Ane Leiningenske. Med letoma 1400 in 1459 je bil gospod Putenski in Strijenski. Poleg tega je bil gospod in baron Gaasbeeka, [[Abcoude|Abcoudeja]] in Coelhorsta. Ker je bil ob očetovi smrti mladoleten, je bil njegov stric Viljem Abkoudejski (mlajši brat njegovega očeta, umrl leta 1407) njegov skrbnik od leta 1400 do njegove smrti leta 1407. Njegovo prebivališče je bilo verjetno Gorinchem, vsaj del leta; registri in posojilnice (in morda drugi arhivski deli) iz Geervlieta so bili tja preneseni med letoma 1438 in 1459 . === Pomen za Putten === * Leta 1401 je njegov skrbnik Viljem Abkoudejski končno dovolil Spijkenisseju, da odvaja vodo v Wiedele (danes Bernisse ) prek polderja Simonshaven. Voda jim je leta segala do vratu (zaradi posedanja in zamuljenja zunaj nasipov prebivalci Spijkenissa niso mogli več odvajati vode iz polderja niti ob oseki), vendar vse njihove prošnje doslej niso obrodile sadov. Glavni razlog za dovoljenje strica Viljema je bil, da bi sicer izgubil tudi imetje svojega nečaka Jakoba ... * Ukrepal je in dal dovoljenje za nasip številnih novih polderjev v gospostvu Putten: ** Gospodovstvo Putten je vključevalo tudi [[Slani travnik|slane travnike]] (polja) na zahodni strani Wiedeleja, južno od Abbenbroeka (Drencwaard, Westenrijk in Zuutoord). Jakob je med letoma 1415 in 1416 poskrbel za melioracijo tega območja, s čimer je postal največji in najbogatejši kmetijski polder v Puttenu. Skozi stoletja je ta polder dobil številna imena, med drugim Westenrijk, Blinkvliet in '''Zuidland''' (polder 's-Landse v lokalnem narečju). Parcelacija je stroga, z dolgimi, ravnimi cestami in jarki, kar se zelo razlikuje od starih polderjev na drugi strani Wiedeleja/Bernisseja. ** Leta 1429 je Jakob podelil polder '''Velgersdijk''' (na vzhodnem koncu Zuidlanda) za nasip. Leta 1431 je sledilo več majhnih polderjev blizu Simonshavena (Corper, Marymeet, den Brant) in blizu Hekelingena (Heer Hughengors in Heer Maesgors), ki so bili združeni v en polder (Oud-) '''Schuddebeurs''' . ** Leta 1434 je za Putten izdal zemljiško listino, ki je vključevala prepovedi nošenja nevarnega orožja, udarjanja ali poškodovanja kogar koli, mletja žita v mlinu, ki ni mlin gospodarja zemljišča, prevoza z ladjo, ki ni trajekt, najet od gospodarja, sekanja šote znotraj 25 rodov (več kot 100 metrov) od morskega nasipa, ubijanja živine drugih ljudi in določbe o gojenju gosi. ** Leta 1438 so zasipali polder '''Nieuw Markenburg''' (na severu, med polderjema Geervliet in Spijkenisse), leta 1439 '''Korendijk, Koewaert in Goudswaard''' (jugozahodno od sedanjega Hoeksche Waarda) in nazadnje zahodno od Puttena, '''ob Bernisse''' : Hoenderhoeck, Stompaerd/Stompert, Guldenland in Tolland ** Leta 1439 je Jakob iz Gaasbeeka Zuidlandu na križišču podeželske ceste in vodne poti podelil prosto tržnico. Ta tržnica, tako tedenska kot letna, je postala zelo pomembna za okolico; tja so prihajali celo številni trgovci iz mest Severnega Brabanta, Flandrije, Zelandije in Holandije. === Opis pečata === Pečat Jakoba iz Gaasbeeka prikazuje moškega, v spodnjem desnem kotu pa je razčetverjen grb Jakoba iz Gaasbeeka, skupaj z grbi Zujlena, Gaasbeeka, Puttena in Strijena. Spodaj je pes z dvema vidnima sprednjima šapama (takrat v Puttenu nihče ni smel imeti psa, razen če mu je bila odrezana ena sprednja šapa. ) === Poroka in sin === Poročil se je z Johano Ligneško; imela sta sina Antona (1411–1429), ki je umrl pri 17 letih zaradi očetovega udarca. Njegova druga poroka z Margareto Schoonvorst je ostala brez otrok, zaradi česar je Jakob umrl brez otrok. === Finančne težave in prenos gospostva Putten === Jakob iz Gaesbeeka je bil nekoč eden najbogatejših plemičev v začetku 15. stoletja v Holandiji in v Brabantu, a se je zaradi dragega pravnega postopka za pridobitev gospostev od družine svoje druge žene (Margarete Schoonvorstske) moral močno zadolžiti in sčasoma izgubil vsa svoja gospostva. Jakob iz Gaasbeeka je vedel, da bo umrl brez naslednika, zato je zaradi teh velikih dolgov leta 1456 prodal vso svojo posest Putten vojvodi [[Filip Dobri|Filipu Burgundskemu]], ki je bil tudi holandski grof. Po prenosu je vojvoda fevde odstopil nazaj Jakobu iz Gaasbeeku v dosmrtno uporabo. Poleg tega je od vojvode prejemal letno rento. Po njegovi smrti leta 1459 je gospostvo dokončno pripadlo Filipu Burgundskemu, ki ga je nato kot apanažo podaril svojemu sinu [[Karel Drzni|Karlu, grofu Charolaisu]] . == Karel iz Charolais, zadnji gospod Putenski == [[Slika:Karl_der_Kühne_(um_1460).jpg|sličica|198x198_pik|Karel Charolais (±1460)]] Karel, grof Charolais (1433–1477), je leta 1459 od očeta prejel gospostvo Putten, ki mu je služilo kot apanaža (za preživetje). Gospod Putenski je bil od 1459 do 1467 . Arhiv (vsaj registri in posojilnice) so leta 1459 prenesli v Haag. Oskrbnik Puttena in Strijena je od takrat naprej prav tako prebival v Haagu in občasno naročil lokalnemu pomočniku, naj pride v Haag s knjigami "dežele Put in Strijen". Leta 1464 je Karel uredil način pobiranja davka. Vendar je v upravo in vodenje Puttena in Strijena vnesel le malo sprememb. Leta 1467 je bil Putten, potem ko je nasledil očeta v njegovih vojvodstvih in grofijah, dodan grofiji Holandija. Tudi grofovi upravni organi (sodišče, računsko sodišče in fevdna zbornica) so nato začeli izvajati svoja pooblastila znotraj gospostva Putten. Zato lahko Karla iz Charolaisa štejemo za zadnjega gospoda Putenskega. Pod njegovo vladavino je bilo (svobodno) gospostvo Putten dokončno uničeno. == Rezidence gospodov Putenskih == Gospodarji in upravitelji gospostva Puttena so imeli različna prebivališča. Od gradu Putenstejn, Putenski dvor (Hof van Putten) in Valckestejn se ni ohranilo nobenih ostankov. === Putenstejn === Grad Putenstejn se je nahajal v polderju Oud-Putten, med današnjima Oud-Beijerlandom in Heinenoordom. Ta grad je služil kot rezidenca, dokler ga niso leta 1304 uničili Flamci. Po tem je Nikolaj III. svoj dvor preselil v Geervliet. === Putenski dvor === [[Slika:Hof_van_Putten_-_Roghman_(±1646-1647).jpg|sličica|Putenski dvor (±1646–1647)]] Dvorec Putenski dvor (Hof van Putten) se je nahajal v Geervlietu in je bil prvotno velika, utrjena kmetija. Nikolaj I. je bil lastnik kmetije vsaj od leta 1246. Nikolaj III. se je s svojo družino in dvorom preselil na to kmetijo leta 1304 in jo preuredil v grad. Dvorec Putenski dvor je postal novo upravno središče gospostva Putten in to ostal do konca 18. stoletja. === Valkestejn === [[Slika:R_Rogman_1650.jpg|sličica|Grad Valkestejn (Rogman, 1650)]] Grad Valckestejn (tudi Valckenstejn) v Poortugaalu, znan tudi kot Costverloren, je bil zgrajen po uničenju Putenstejna. Nikolaj III. Putenski je zgradil novi grad "Over de Maas" (na drugi strani Stare Meuse (Oude Maas). Zgrajen je bil med letoma 1304 in 1311 v majhnem polderju, znanem kot "Valckestejnse Blok", eni najvišjih točk na otoku. Znotraj tega bloka leži 20,5 -gemet velik zemljiški komad, ki je pripadal gospodu Putenskemu in ga je zato neposredno uporabljal. Tudi druge posesti na tem ozemlju so bile njegove, vendar so bile vse oddane v najem. Celoten kompleks je sestavljal grad, v celoti obdan z jarkom, preddverje, dvorišča in sadovnjaki. Visok je bil štiri metre. Na preddverju je stalo "gradiščansko prebivališče", ki je bilo sestavljeno iz gradu in lope za vozove. V ta grad so se lahko v stiski zatekli vsi prebivalci Poortugala. Med letoma 1310 in 1400 so grad redno zasedali njegovi lastniki, gospodje in gospe Putenski. Kasnejši gospodje Putenski in njihovi gospodje so imeli večje interese drugje in tam niso več živeli. Jakob iz Gaesbeeka, ki je leta 1400 nasledil svojega očeta Svederja, je živel tako aktivno in zaposleno življenje, da je le redko preživel čas na oddaljenem gradu. Leta 1454 je Jakob iz Gaesbeeka podelil Valckestein v fevd. Kasneje je grad menjal lastnike in bil večkrat razširjen. Leta 1824 je umrl zadnji prebivalec, sledilo pa je rušenje. [[Slika:Castle_of_Gaasbeek_aerial_photo_C.jpg|sličica|Grad Gaasbeek]] Poleg tega so imeli poznejši gospodje Putenski tudi rezidence zunaj gospostva Putten. Na primer, Sveder Abcoudejski in njegov naslednik Jakob iz Gaasbeeka sta imela v lasti grad Gaasbeek blizu Bruslja. == Literatura == Opomba: Glejte tudi vire, opombe in/ali reference. * Baan, Jan de (1971-1974), Kaj se je zgodilo s Puttenom? / J. de Baan. - Serija člankov v 12 epizodah, objavljena v ''Groei'' (objavila občina Spijkenisse) med letoma 1971 in 1974: ** Putten (1) epizoda 1: 11e jg (1971), št. 1, str.: 2-6 ** Putten (2) epizoda 2: 11e jg (1971), št. 2, str.: 13-16 ** Putten (III) epizoda III: 11e jg (1971), št. 3, str.: 11-15 ** Putten (4) epizoda 4: 11e jg (1971), št. 4, str.: 11-14 ** Putten (5) epizoda 5: 12e jg (1972), št. 1, str.: 6-10 ** Putten (6) epizoda 6: 12e jg (1972), št. 2, str.: 11-13 ** Putten (7) epizoda 7: 13e jg (1973), št. 1, str.: 12-16 ** Putten (8) epizoda 8: 13e jg (1973), št. 2, str.: 8-13 ** Putten (9) epizoda 9: 13e jg (1973), št. 3, str.: 8-12 ** Putten (10) epizoda 10: 14e jg (1974), št. 1, str.: 11-14 ** Putten (11) epizoda 11: 14e jg (1974), št. 2, str.: 12-16 ** Putten (12) epizoda 12: 14e jg (1974), št. 3, str.: 4-7 * Baan, Jan de (1983), ''S suhimi nogami skozi Putten'' / Jan de Baan (samenst). - Spijkenisse: Gemeente Spijkenisse, 1983. * Dekker, C. (2020) [https://www.nationaalarchief.nl/onderzoeken/archief/3.19.43 Inventaris van het archief van de Heren van Putten en Strijen, 1235-1459] (Nummer Toegang: 3.19.43) / C. Dekker en J.C. Kort. - Den Haag: Nationaal Archief, 2020. * Gouw, J.L. van der (1967) ''De Ring van Putten : onderzoekingen over een hoogheemraadschap in het Deltagebied'' [Proefschrift Letteren, Rijksuniversiteit Leiden] / Jacobus Leonardus van der Gouw. - Zaltbommel: Europese Bibliotheek, 1967. - 454 p. * Hoek, C. (1963) Gradovi v visokem gospostvu Putten / C. Hoek. - In: ''Berichten van de Rijksdienst voor het Oudheidkundig Bodemonderzoek'', jrg. 13 (1963), str.: 460 – 494. Digitaal beschikbaar via https://doi.org/10.17026/dans-2xb-jt39 * Klok, J. (1939), ''Voorne in Putten'' [teza] / Jan Klok. - Utrecht: Kemink, 1939. Digitaal beschikbaar via [https://resolver.kb.nl/resolve?urn=MMKB06:000002636 Delpher] * Obreen, Henri, Prispevki k poznavanju srednjeveških družin Holandije in Zelandije : Gospodje Putenski in Strijenski / H. Obreen. - In: ''Maandblad van het Genealogisch-Heraldisch Genootschap De Nederlandsche Leeuw'', [https://web.archive.org/web/20220201125959/https://www.heraldry-wiki.com/arms/literature/journals/leeuw/1932.PDF jg 50 (1932)] en [https://web.archive.org/web/20220726071612/http://www.heraldry-wiki.com/arms/literature/journals/leeuw/1933.pdf jg 51 (1933)], v petih epizodah: ** Obreen (1): stolpci 291-300 v jg 50, št. 10 (oktober 1932) ** Obreen (2): stolpci 322-328 v jg 50, št. 11 (november 1932) ** Obreen (3): stolpci 366-372 v jg 50, št. 12 (december 1932) ** Obreen (4): stolpci 8-10 v jg 51, št. 1 (januar 1933) ** Obreen (5): str. 28 v pdf-file (pregled grbov) + stolpci 52-55 v jg 51, št. 2 (januar 1933) - opis pečata in grba rodbine Putenskih ** Obreen (6) Priloga: Oporoka gospoda Nikolaja, gospodarja Puttena in Strijena, 29 september 1311 - stolpec 53-55. * Wijn, Hendrik van, Dva članka H. van Wijna, oba na voljo digitalno prek [https://resolver.kb.nl/resolve?urn=dpo:3386:mpeg21 Delpher]: ** Oris življenja in delovanja gospoda Nikolaja, gospoda Putenskega in Strijenskega. - V: ''Werken van de Maatschappij der Nederlandsche Letterkunde'', 1. serija, 5. del, Leiden 1781, str. 3-59. ** Oris mavzoleja gospoda Nikolaja, gospoda Putenskega in njegove žene Alajde, gospe Strijenske. Idem: str. 63-84. == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] o8j62zupb8lqaq0ph1rdj6ncw56qp68 4 596359 6684589 6682337 2026-06-03T13:57:40Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6684589 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], [[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, pisni viri in sklici, fotografija podružnice |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovina | manjka: morebitne podružnice in opisi, sklici |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, spletne povezave | manjka: fotografije, sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župniki, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjka: zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka: viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), Dom sv. Jožefa, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic in kapele, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), popis in opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, zgodovinski vir | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: fotografija, župnijska cerkev (v ločenem članku), viri, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave<br> sporno: navedba točnega podatka (naselja) podružnice sv. Mohorja in Fortunata |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, podružnica Zaplaz (v ločenem članku), popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zgodovinski viri |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku) opisi podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis podružnice in kapel | manjka: opisi podružnice in nekaterih kapel, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: opis župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, zgodovinski viri, posodobljeni sklici | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnik, pastoralno območje, popis podružnic | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |infopolje, popis podružnic, pastoralno območje, zgodovinski viri, sklici | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis podružnic, | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis kapele, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, sklici, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis kapele |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, sklici, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovinski viri, sklici | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, pastoralno območje, |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovinski viri |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), | manjka: sedanje stanje, zgodovina župnije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, zgodovinski viri, sklici, popis podružnic | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), popis podružnic, zgodovina, zgodovinski vir | manjka: opis podružnice, viri in sklici |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] 9fnsybxpo9mdk7r5qrg48fb81fdtgtt 0 597214 6684769 6675791 2026-06-03T18:24:05Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684769 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Most za pešce in kolesarje čez mejno reko Muro pri Ceršaku |native_name = |native_name_lang = Most za pešce in kolesarje čez mejno reko Muro pri Ceršaku |image = File:Murbrücke Ceršak.jpg |alt = Pogled na most Ceršak oktobra 2025. |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Most Ceršak}}''' |other_name = Rad- und Fußgängerbrücke über den Grenzfluss Mur bei Ceršak |carries = Most za pešce in kolesarje |crosses = [[Reka]] [[Mura]] |locale = [[Ceršak]], [[Slovenija]] in [[Strass in Steiermark]], [[Avstrija]] |owner = Občina [[Šentilj]] in Občina in [[Strass in Steiermark]] |maint = |id = |designer = [[Ponting|Ponting inženirski biro]] |engineering = |design = Lesena viseča konstrukcija / Montažna gradnja lepljenih nosilcev |material = [[les]], [[beton]], [[jeklo]] |length = 86 m |width = 4,6 m |height = |mainspan = |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Pomgrad d.d. |fabricator = |begin = junij 2024 |complete = september 2025 |cost = [[Euro|€]]&nbsp; 1.485.990<ref>{{cite web|url=https://keep.eu/projects/28866/MURA-CONNECTS-EN/|title=Mura Connects|publisher=Keep.eu|date=13. november 2025 |accessdate=19. januar 2026}}</ref> |inaugurated = |open = 27. september 2025 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|42|22|N|15|39|8|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Most Ceršak''' je kolesarsko-pohodniški [[most]] preko mejne reke Mure v Ceršaku, ki povezuje občino Šentilj s sosednjo avstrijsko občino Strass-Steiermark. ==Osnovni podatki== Nosilno konstrukcijo mostu tvorita dva vzporedna masivna lepljena lesena nosilca dolžine 87,60 m, prečno povezana z jeklenimi prečniki in horizontalnim zavetrovanjem pod pohodno površino. Nosilca sta vzdolžno podprta z jeklenimi ležišči na opornikih ter obešena na nosilne jeklene vrvi preko jeklenih vešalk in distančnikov, pri čemer so vrvi sidrane na vrhu obojestranskih pilonov. Lesena nosilca hkrati služita kot ograja in sta zaščitena z opažno oblogo ter pločevinastim prekritjem. Nosilne vrvi so polno zaprte, z antikorozijsko zaščito, vešalke pa jeklene zatege. Krovna konstrukcija je lesena. Oporniki in simetrični piloni so masivni armiranobetonski, piloni pa segajo približno 8 m nad teren oziroma 11,10 m nad temeljno pilotno ploščo. <ref name="#1">{{navedi splet | url = https://www.zveza-dgits.si/wp-content/uploads/2025/12/GradbeniVestnik-2025_12-8.pdf | work = Gradbeni vestnik 2025 - 12 | title = Fotoreportaža Most Ceršak | pages = 238–244 | publisher = Gradbeni vestnik| date = December 2025 | accessdate = 19 januar 2026}}</ref> ==Kolesarska povezava== Most za pešce in kolesarje čez mejno reko Muro pri Ceršaku je del mednarodne kolesarske povezave Ceršak–Oberschwarza med občinama Šentilj (Slovenija) in Straß in Steiermark (Avstrija). Povezuje levo nabrežje Mure na avstrijski strani z otokom na reki, ki leži med naravno strugo in dovodnim kanalom Male hidroelektrarne Ceršak, neposredno pod prelivom nekdanjega, danes porušenega jezu.<ref name="#1"/> ==Financiranje projekta== Skupni stroški projekta so znašali 1.485.990 evrov. Od tega je bilo 1.188.792 evrov financiranih iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Preostali znesek je bil polovično razdeljen med obe občini.<ref>{{cite web|url= https://www.strass-steiermark.gv.at/wp-content/uploads/2025/09/Strass-Sentilj-LOW.pdf?x29165|title= MOST / BRÜCKE|publisher= Občina Šentilj in Občina Straß in Steiermark|date= 2025|accessdate= 19. januar 2026}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Natura 2000== Zahtevnost gradnje se je zaradi posega v zaščiteno območje Natura 2000 v dveh državah, strogih naravovarstvenih pogojev, omejenih dostopov predvsem na slovenski strani ter pogostih ekstremnih vremenskih dogodkov bistveno povečala.<ref name="#1"/> Po dokončanju kolesarskega mostu in kolesarske povezave je otok reke Mure namenjen predvsem pešcem in kolesarjem. Dostop z motornimi vozili je dovoljen izključno za potrebe vzdrževanja in intervencijskih služb. Omejitev je uvedena zaradi varovanja narave in ohranjanja habitatov znotraj območja Natura 2000. Zavod RS za varstvo narave je določil posebne pogoje in omilitvene ukrepe, ki zagotavljajo, da posegi ne bodo škodovali živalskim in rastlinskim vrstam ter naravni dediščini na tem območju.<ref>{{cite web|url=https://www.sentilj.si/objava/1150390|title=Obvestilo o dostopu na otok reke Mure (Ceršak)|publisher=Občina Šentilj|date=25. avgust 2025|accessdate=19. januar 2026}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> File:Cersak footbridge lift.jpg|Montaža zgornje konstrukcije mostu Ceršak je potekala 31. 8. 2025 File:Cersak footbridge 1.jpg|Most za pešce in kolesarje čez Muro pri Ceršaku na dan otvoritve File:Radwegschild Slowenien.jpg|Kažipot za kolesarje na slovenski strani </gallery> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2025]] [[Kategorija:Mostovi čez Muro]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Ceršak]] m9uzs02u0muxheowmbx6ig424fzwhj7 0 597634 6684771 6670783 2026-06-03T18:25:05Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6684771 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Most za pešce in kolesarje preko Savinje na Špici v Celju |native_name = |native_name_lang = Most za pešce in kolesarje preko Savinje na Špici v Celju |image = File:Footbridge Spica.jpg |alt = |caption = Pogled na most Špica junija 2025 |official_name = '''{{lang|sl|Most pri Špici}}''' |other_name = |carries = Most za pešce in kolesarje |crosses = [[reka]] [[Savinja]] |locale = [[Celje]], [[Slovenija]] |owner = Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo |maint = |id = |designer = [[Ponting|Ponting inženirski biro]] |engineering = |design = Prosto-ležeči nizki ločni [[Paličje#Paličje_Vierendeel|Vierendeel]] palični nosilec |material = [[jeklo]], [[beton]] |length = 76 m |width = 3,5 m |height = |mainspan = |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = VOC Celje d.o.o., BS VAR d.o.o. (jeklena konstrukcija) |fabricator = |begin = junij 2023<ref>{{cite web|url=https://www.celje.info/aktualno/pri-spici-v-gradnji-nov-most-cez-savinjo|title=Pri Špici v gradnji nov most čez Savinjo|publisher=Celje.info|date=29. junij 2023|accessdate=29. januar 2026}}</ref> |complete = junij 2025 |cost = [[Euro|€]]&nbsp; 2.360.000<ref name="#1">{{cite web|url=https://www.gov.si/novice/2024-11-29-namestitev-novega-mostu-za-kolesarje-cez-savinjo-pri-spici-v-celju/|title=Namestitev novega mostu za kolesarje čez Savinjo pri Špici v Celju|publisher=GOV.si|date=19. november 2024 |accessdate=29. januar 2026}}</ref> |inaugurated = |open = 6. september 2025<ref name="#2">{{cite web|url=https://www.celje.info/aktualno/celjani-ze-uporabljajo-novo-brv-pri-celjski-spici/|title=Celjani že uporabljajo novo brv pri celjski Špici|publisher=Celje.info|date=1. junij 2025 |accessdate=29. januar 2026}}</ref> |toll = |traffic = kolesarji, pešci |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |coordinates = {{Coord|46|42|22|N|15|39|8|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = }} '''Most pri Špici''' je [[most]] za pešce in kolesarje preko reke [[Savinja|Savinje]] v [[Celje|Celju]], ki je del [[Kolesarska povezava|kolesarske povezave]] med Celjem in [[Žalec|Žalcem]]. Je največji premostitveni objekt na tej kolesarski povezavi. Dela so bila zaključena v maju 2025, uradna otvoritev pa je bila 6. septembra 2025 ko so po njem zapeljali tudi ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, župan Mestne občine Celje Matija Kovač in župan Občine Žalec Janko Kos.<ref>{{cite web|url=https://moc.celje.si/novice-in-obvestila/9309-nadaljujejo-se-dela-na-novem-kolesarskem-mostu-cez-savinjo|title=Nadaljujejo se dela na novem kolesarskem mostu čez Savinjo|publisher=Mestna občina Celje|date=14. marec 2025}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Osnovni podatki== Most je zasnovan kot prostoležeči, [[ločni most|ločno]] oblikovan ''Vierendeel'' nosilec z razponom 76 metrov. Višina dvojnega nosilca se spreminja od 1,5 metra na koncih do 6 metrov na sredini razpona. Dva vzporedna, navzven nagnjena nosilca sta v spodnji ravnini, pod pohodno površino, povezana s prečniki in sovprežno Hi-Bond armiranobetonsko ploščo.<ref>{{cite web|url=https://e-mosty.cz/wp-content/uploads/e-mosty-September22-Footbridges.pdf|title=Design of footbridges and case studies|publisher=e-mosty.cz|date=20. september 2022 |accessdate=29. januar 2026}}</ref> Montaža jeklene konstrukcije je potekala 29. 11. 2024, ob navzočnosti več sto ljudi. Dvig 125-tonske kovinske konstrukcije je bil izveden s pomočjo 650-tonskega dvigala.<ref>{{cite web|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/postavljanje-mosta-pri-spici-pritegnilo-vec-sto-ljudi-2704961/|title=Postavljanje mosta pri Špici pritegnilo več sto ljudi|publisher=GOV.si|date=29. november 2024 |accessdate=29. januar 2026}}</ref> Lokacija mostu je približno 300 m gorvodno od sotočja Savinje in [[Ložnica (Savinja)|Ložnice]], nad brzicami pri kajakaškem centru Špica Celje. ==Kolesarska povezava== Most je eden ključnih in najzahtevnejših delov 10,8 kilometra dolge kolesarske povezave med Celjem in Žalcem. Cilja povezave sta razvoj kolesarskega turizma in prispevek k boljši vsakodnevni mobilnosti.<ref name="#2"/> ==Financiranje projekta== Pogodbena vrednost kolesarske povezave Celje–Žalec je znašala 4.469.237,74 evra. Pri tem je vrednost mostu predstavljala 2,36 milijona evrov, ureditev trase pa 2,11 milijona evrov.<ref name="#1"/> Projekt je bil voden in financiran s strani Direkcije RS za infrastrukturo, 1,3 milijona evrov je bilo sofinanciranih s sredstvi Evropske unije.<ref name="#2"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.celje.info/splosno/na-novem-kolesarskem-mostu-pri-spici-odkrili-vec-pomanjkljivosti/ Na novem kolesarskem mostu pri Špici odkrili več pomanjkljivosti] * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-za-pesce-in-kolesarje-preko-savinje-na-spici-v-celju-140.html Ponting] [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2025]] [[Kategorija:Mostovi čez Savinjo]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Celje]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] 05cxesyk2x2un96mjlz9fea7lvxlosv 0 599301 6684782 6647111 2026-06-03T18:34:45Z Mateus2019 185875 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Dorbet (Choros) delegation to the camp of the Chinese Qianlong Emperor in the Chengde Mountain Resort in 1754, in 萬樹園賜宴圖 1755.jpg]] → [[File:Dorbet and Choros delegation to the camp of the Chinese Qianlong Emperor in the Chengde Mountain Resort in 1754, in 萬樹園賜宴圖 1755.jpg]] [[c:COM:FR#FR3|Criterion 3]] (obvious error) · The Dorbets/Derbets and the Choros are two different branch of Oirat Mongols. The title is misleading that the Dorbets/Derbets... 6684782 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | conventional_long_name = Džungarski kanat | native_name = {{MongolUnicode|lang=mn|ᠵᠡᠭᠦᠨᠭᠠᠷ<br>ᠬᠠᠭᠠᠨᠠᠲᠣ<br>ᠣᠯᠣᠰ}}<br>Jegüngar Khaganatu Ulus <small>(mongolsko)</small> | common_name = Džungarji (Зүүн гар) | linking_name = Džungarji | era = [[Novi vek|zgodnji novi vek]] | status = nomadsko cesarstvo | government_type = [[Monarhija]] | religion = [[tibetanski budizem]] | demonym = Džungar | year_start = 1634 | event_start = Ustanovitev | date_event1 = 1635 | event1 = kazaško-džungarske vojne | date_event2 = 1665–1720 | event2 = džungarsko-ruski konflikti | date_event3 = 1680–1681 | event3 = džungarska osvojitev Altišarja | date_event4 = 1688–1690 | event4 = invazija Halkov, prva džungarsko-činska vojna | date_event5 = 1715–1720 | event5 = druga džungarsko-činska vojna | date_event6 = 1731–1739 | event6 = tretja džungarsko-činska vojna | year_end = 1758 | event_end = vojska Činga zasede Džungarijo in izvrši genocid | p1 = Ojrati{{!}}{{nowrap|'''1634:'''<br/>Ojratska konfederacija}} | p2 = Hošudski kanat{{!}}{{nowrap|'''1717:'''<br/>Hošudski kanat}} | p3 = Jarkentski kanat{{!}}{{nowrap|'''1705:'''<br/>Jarkenški kanat}} | s1 = Qing dynasty{{!}}{{nowrap|'''1758:'''<br/>Dinastija Čing}} | today = {{plainlist| *[[Šindžjang]]<br> *[[Kazahstan]] *[[Tibet]] *[[Mongolija]] *[[Gansu]] *[[Sibirija]] *[[Kirgizistan]] }} | image_map = Map of the Dzungar Khanate, in 1717.png | map_caption = Džungarski kanat po osvojitvi Tibeta leta 1717{{sfn|Adle|2003|pp=98, 150}} | capital = [[Guldža]]{{sfn|Millward|Dunnell|Elliot|2004|p=99}} | common_languages = [[ojratščina]], [[čagatajščina]], [[ujgurščina]] | currency = [[Pul]] (bakren novec) | leader1 = [[Erdeni Batur]] (prvi) | year_leader1 = 1634–1653 | leader2 = [[Senge]] | year_leader2 = 1653–1671 | leader3 = [[Galdan Bošogtu Kan|Galdan Bošogtu]] | year_leader4 = 1697–1727 | leader4 = [[Cevang Rabtan]] | year_leader5 = 1727–1745 | leader5 = [[Galdan Ceren]] | year_leader6 = 1746–1750 | leader6 = [[Cevang Dordži]] | year_leader7 = {{circa}} 1750–1753 | leader7 = [[Lama Dordži]] | year_leader8 = 1753–1755 | leader8 = [[Davači]] (zadnji hong tajidži) | year_leader3 = 1671–1697 | title_leader = [[kan]] ali [[huntajdži]] | legislature = {{plainlist| * nepisana pravila, * Halka-Ojrat Ih Caz iz leta 1640}} | area_km2 = 4,56 | stat_year1 = 1650 | stat_area1 = 3.600.000 | ref_area1 = {{sfn|Bang|Bayly|Scheidel|2020|p=92}} | stat_pop2 = 600.000-1.200.000 | ref_pop2 = {{sfn|Minahan|2014|p=210}} }} {{Chinese | title = Džungarski kanat | s = 准噶尔汗国 | t = 準噶爾汗國 | p = Zhǔngá'ěr Hánguó | mon = Зүүнгарын Хаант Улс | mong = {{MongolUnicode|ᠵᠡᠭᠦᠨ ᠭᠠᠷ {{zwj}}ᠤᠨ ᠬᠠᠭᠠᠨᠲᠣ ᠣᠯᠣᠰ}} | monr = jegün γar-un qaγan-tu ulus | tib = {{bo-textonly|ཛེ་གུན་གར།།}} | uig = جوڭغار<br>Jongghar }} '''Džungarski kanat''' ([[Mongolščina|mongolsko]]: {{MongolUnicode|ᠵᠡᠭᠦᠨᠭᠠᠷ}} {{MongolUnicode|ᠣᠯᠣᠰ}} {{lang|mn-Cyrl|Зүүнгар Улс}}) včasih imenovan tudi '''Zahodna Mongolija''',{{sfn|Gantulga|2018|p=59}} je bil zadnji [[Mongoli|mongolski]] nomadski imperij.{{Sfn|Barthold|1956|p=165}} V svojem največjem obsegu je pokrival ozemlje od južne [[Sibirija|Sibirije]] na severu do [[Tibet]]a na jugu ter od današnjega zahodne [[Mongolija|Mongolije]] in [[Kitajski zid|kitajskega zidu]] na vzhodu do današnjega [[Kazahstan]]a na zahodu. Jedro Džungarskega kanata je danes del severnega [[Šindžjang]]a, imenovanega tudi Džungarija. Okoli leta 1620 so se Zahodni Mongoli, znani kot [[Ojrati]], združili v Džungarski kotlini v Džungariji. Leta 1678 je [[Galdan Bošogtu Kan|Galdan]] od [[Dalajlama|dalajlame]] prejel naziv bošogtu kan, s čimer so Džungarji postali vodilno pleme znotraj Ojratov. Džungarski vladarji so uporabljali naziv [[huntajdži]], ki pomeni 'prestolonaslednik'.{{sfn|Atwood|2004|p=622}} Med letoma 1680 in 1688 so Džungarji osvojili [[Tarimska kotlina|Tarimsko kotlino]], današnji Šindžjang, in premagali Mongole Halke na vzhodu. Leta 1696 je Galdana premagala [[dinastija Čing]] in izgubil je [[Zunanja Mongolija|Zunanjo Mongolijo]]. Leta 1717 so Džungarji osvojili [[Tibet]], a so jih leta 1720 od tam pregnali Čingi. Med letoma 1755 in 1758 je dinastija Čing izkoristila džungarsko državljansko vojno, osvojila Džungarijo in pobila 70–80 % džungarskega prebivalstva.{{sfn|Martel|2018|p=1583}} Uničenje Džungarjev je privedlo do Čingove osvojitve Mongolije, Tibeta in ustanovitve Šindžjanga kot politične upravne enote. ==Etimologija== 'Džungar' je zloženka mongolskih besedd ''jegün'' (''züün''), ki pomeni 'levo' ali 'vzhod', in ''γar'', ki pomeni 'roka' ali 'krilo'.{{Sfn|Gaunt|2004|p=165}} Džungarski kanat so imenovali tudi Zahodna Mongolija.{{sfn|Gantulga|2018|p=59}} Regija se je v tedanjih evropskih virih opisovala kot Kraljestvo Elevtov, ker so francoski misijonarji napačno zapisali ime Ojrati.{{Sfn|Walravens|2017|pp=73–90}} ==Zgodovina== ===Izvor=== Ojrati so na začetki 13. stoletje živeli na območju Tuve. Njihov vodja Kutuka Beki se je leta 1208 podredil [[Džingiskan]]u. Člani njegove družine so bili poročeni v vse štirimi veje [[Džingisidi|Džingisidov]]. Med tolujsko državljansko vojno so se štirje Ojrati (Čoros, Torgut, Derbet in Hojd) postavili na stran [[Arigbuha|Arigbuhe]] in niso nikoli sprejeli sprejeli kublajske oblasti. Po propadu [[Dinastija Juan|dinastije Juan]] so Ojrati podprli kana v njegovem poskusu prevzema prestola Severnega Juana in sami prevzeli oblast nad kani Severnega Juana, ki je trajala do smrti [[Esen Tajš|Esena Tajša]] leta 1455. Zatem so se zaradi agresije [[Halhi|Mongolov Halhov]] preselili na zahod.{{sfn|Adle|2003|p=142}} Leta 1486 so se Ojrati zapletli v nasledstveni spor, kar je dalo Dajanu Kanu priložnost, da jih je napadel. V drugi polovici 16. stoletja so Ojrati izgubili veliko ozemlja v korist Tumedov.{{sfn|Adle|2003|p=153}} Ojrati so se kljub temu začeli upirati vladavini Severnega Juana. V tem spopadu se je Eselvej Hija iz klana Hoidov spopadel z vojskami ordoških Mongolov in Čaharjev.{{sfn|Zlatkin|1983|pp=66-67}} Kasneje se je Harhul uprl Halham in jih odbil.{{Sfn|Adle|2003|p=156}} Ojrati so kmalu začeli svojo vojno proti Halkam in Kazahom. Premagali so njihovo združeno vojsko in leta 1604 vdrli globoko v [[Signak]].{{Sfn|Remileva|2005|p=74}} Leta 1608 so premagali še eno kazaško vojsko in odbili vojsko Halhov.{{Sfn|Perdue|2005|p=98}} Med letoma 1609 in 1616 so opustošili [[Kazahi|Kazahe]] in [[Kirgizi|Kirgize]] in jih podjarmili.{{Sfn|Atygaev|2023|p=121}} Leta 1620 sta voditelja Horoških Ojratov in Torgutov, Karakula in Mergen Temene, napadla [[Ubaši Hong Tajdži]]ja in prvega altan kana Halhov in bila poražena. Karakula je izgubil tudi ženo in otroke. Vsesplošna vojna med Ubaši Hong Tajdžijem in Ojrati je trajala do leta 1623, ko je bil Ubaši Hong Tajdži ubit. Ojrati so v bitki pri reki Irtiš razglasili neodvisnost.{{sfn|Adle|2003|p=144}} Leta 1625 je izbruhnil spor med poglavarjem Hošudov Čohurjem in njegovim polbratom Bajbagasom zaradi nasledstva. Bajbagas je bil v boju ubit. Po njegovi smrti sta se v boj vključila njegova mlajša brata Guši Kan in Kondolon Ubaši in zasledovala Čohurja od reke Išim do reke Tobol. Leta 1630 sta ga napadla in ubila njega in vse njegove plemenske privržence. Notranji boji med Ojrati so prisilili poglavarja Torgutov Ho Orluka, da se je preselil proti zahodu, kjer je prišel v konflikt z [[Nogajska horda|Nogajsko hordo]] in jo uničil. Torguti so ustanovili [[Kalmiški kanat]], vendar so še vedno ostali v stiku z Ojrati na vzhodu. Vsakič, ko je bila sklicana velika skupščina, so tja poslali svoje predstavnike.{{sfn|Adle|2003|p=145}} Čogtu Hong Tajdži je v Čighaju zatiral sekto gelugov, ki so zato leta leta 1632 pozvali Guši Kana, da posreduje. Guši Kan je leta 1636 z 10.000 Ojrati napadel [[Činghaj]] in naslednje leto porazil 30.000 glavo nasprotnikovo vojsko in Čogtuja ubil. Pohod je nadaljeval v [[Tibet]], kjer je od petega [[Dalajlama|dalajlame]] prejel naziv 'kralj Dharme, ki ohranja vero'. Nato je zahteval naziv kana in bil prvi ne-Džingisidski vladar, ki mu je to uspelo. Ojrate je pozval, da popolnoma osvojijo Tibet, s čimer je nastal [[Hošudski kanat]]. Med vpletenimi je bil tudi Karkulov sin Erdeni Batur, ki je dobil naziv [[huntajdži]], se poročil s kanovo hčerko Amin Daro in bil poslan nazaj, da bi v zgornjem toku reke Emil južno od gorovja Tarbagataj ustanovil Džungarski kanat.{{sfn|Adle|2003|p=146}} ===Vladavina Erdenija Baturja=== {{Glavni|Erdeni Batur}} Džungarji so leta 1635 napadli [[Kazaški kanat]] in ujeli njegovega kana Džangirja.{{sfn|Moiseev|1991|p=43}} Erdeni Batur je kanat ponovno napadel leta 1640,{{sfn|Moiseev|1991|p=44}} 1643{{Sfn|Burton|1997|p=220}} in 1646, ga opustošil in podjarmil prebivalstvo.{{Sfn|Burton|1997|pp=219-220}} Za svoje glavno mesto je ustanovil [[Guldža|Guldžo]] in jo poimenoval Kobak Sari. V mestu je zgradil samostane{{Sfn|Adle|2003|p=148}} in stanovanjske zgradbe.{{Sfn|Adle|2003|p=157}} Vzpostavil je diplomatske odnose z [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] in carstvu podelil pravice do rudnikov soli in trgovanja. To je Rusom omogočilo naselitev, ustanavljanje trgovskih postaj ter vzpostavitev uspešnih gospodarskih odnosov med narodoma.{{Sfn|Adle|2003|p=146}} Vladavina Erdenija Baturja se je končala z njegovo smrtjo leta 1653. Pred smrtjo je zaprosil tudi Hošutski kanat za pomoč v vojni proti Kazahom. Kanat je tja poslal Galdambo, ki je premagal Džangirja v bitki pri [[Turkistan]]u in Buharce v bitki pri rekah Ču in Talas.{{Sfn|Altangerel|2017|p=107}} Zmagi sta utrdili zahodno mejo Džungarskega kanata.{{Sfn|Atygaev|2023|p=138}} ===Nasledstveni spor (1653–1677)=== [[Slika: Ili_region_Taiji_(Mongol_Prince)_and_his_wife,_Huang_Qing_Zhigong_Tu,_1769.jpg|thumb|left|200px|Huang Čing Džigong Tu (1769): Mongolski princ Ilija in drugih regij in njegova soproga]] Leta 1653 je Baturja nasledil njegov sin [[Senge]], ki se je soočil z nestrinjanjem svojih polbratov. Spor se je s podporo Očirtu Kana iz Košuta končal s Sengejevo zmago leta 1661. Senge je leta 1667 ujel Erinčina Lobsanga Tajdžija, tretjega in zadnjega altan kana, potem pa sta ga leta 1670 v državnem udaru umorila polbrata Čečen Tajdži in Zotov.{{Sfn|Adle|2003|p=157}} Sengejev mlajši brat [[Galdan Bošogtu Kan|Galdan Bošogtu]] je bil takrat v [[Tibet]]u. Ob rojstvu leta 1644 je bil prepoznan kot reinkarnacija tibetanskega lame, ki je umrl leto prej. Leta 1656 je odšel v Tibet, kjer se je izobraževal pri Lobsangu Čokji Gjaltsenu, četrtemu [[Pančenlama|pančenlami]] in petemu [[Dalajlama|dalajlami]]. Ko je izvedel za bratovo smrt, se je takoj vrnil domov, da bi se maščeval Čenčenu. Leta 1671 je dalajlama Galdanu podelil naziv kana.{{Sfn|Adle|2003|p=148}} Leta 1676 je Galdan blizu jezera Sajram premagal Čečena{{Sfn|Barthold|1956|p=161}} in se nato poročil s Sengejevo ženo Anu-Daro, vnukinjo Očirtu Kana, s čimer se je zapletel v konflikt z njenim starim očetom. Zaradi strahu pred Galdanovo priljubljenostjo je Očirtu podprl svojega strica in tekmeca Čohurja Ubašija, ki ni hotel priznati Galdanovega položaja kana. Zmaga nad Očirtujem leta 1677 je omogočila Galdanovo prevlado nad [[Ojrati]]. Naslednje leto mu je dalajlama podelil najvišji naziv bošogtu kana.{{Sfn|Adle|2003|p=148}} ===Osvojitev Jarkentskega kanata (1678–1680)=== [[Slika:Huang Qing Zhigong Tu, 1769, Mongol tribal leader (Zaisang, 宰桑) from Ili and other regions, with his wife.jpg|thumb|200px| Huang Čing Džigong Tu (1769): Mongolski plemenski poglavar iz Ilija z ženo]] Proti koncu 16. stoletja je [[Jarkentski kanat]] padel pod vpliv [[Hodža (Srednja Azija)|hodž]]. Hodže so bili [[Nakšbandi|nakšbandski]] [[Sufizem|sufiji]], ki so trdili, da izvirajo od preroka [[Mohamed]]a ali od [[Rašidunski kalifat|rašidunskih kalifov]]. Do vladavine sultana Saida Kana v začetku 16. stoletja so hodže že imeli močan vpliv na dvoru in nad kanom samim. Leta 1533 je v [[Kašgar]] prispel še posebej vpliven hodža Mahdum-i Azam z dvema sinovoma. Sinova sta se sovražila in svoje sovraštvo prenesla na svoje otroke. Obe sprti rodbini sta obvladovali velik del kanata in ga razdelili na dve frakciji: Ak Taglik (Bela gora) v Kašgarju in Kara Taglik (Črna gora) v Jarkandu. Julbars, pokrovitelj Bele gore, je zatiral zagovornike Črne gore, kar je povzročilo veliko zamer in leta 1670 privedlo do njegovega atentata. Nasledil ga je sin, ki je vladal le kratek čas, preden je bil ustoličen Ismail Kan. Ismail je v boju za oblast med obema muslimanskima frakcijama pregnal voditelja Ak Taglika Afak hodžo v [[Tibet]], kjer mu je peti dalajlama pomagal pridobiti pomoč [[Galdan Bošogtu Kan|Galdana Bošogtu Kana]].{{sfn|Grousset|1970|p=501}} Leta 1679 je Galdan povedel 30.000 mož v Turpan in Hami in leta 1680 120.000 mož v Jarkentski kanat in ga osvojil.{{Sfn|Adle|2003|p=158}} Pri tem so mu pomagali Ak Tagliki ter Hami in Turpan, ki so se že podredili Džungarjem. Ismailov sin Babak Sultan je bil ubit v bitki za Kašgar, general Ivaz Beg pa med obrambo Jarkanda. Džungarji so brez večjih težav premagali mogulske sile in ujeli Ismaila in njegovo družino. Galdan je za marionetnega kana postavil Babakovega sina Abd ar-Rašida Kana II.{{sfn|Adle|2003|p=193}} ===Galdanova vojna s Kazahi (1681–1684)=== [[Slika:Huang Qing Zhigong Tu, 1769, commoner from Ili and other regions, with his wife.jpg|thumb|left|200px| Huang Čing Džigong Tu (1769): Prebivalec Ilija z ženo]] Leta 1681 se je začela Galdanova invazija na Džetisu in južni [[Kazahstan]], v kateri Galdanu leta 1681 in 1683 ni uspelo zavzeti Sajrama.{{Sfn|Burton|1997|p=337}} Leta 1684 so Džungarji zavzeli Sajram, [[Taškent]] in več drugih mest.{{sfn|Moiseev|1991|p=51}} Galdan je zatem podjarmil Črne Kirgize in opustošil [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]].{{sfn|Adle|2003|p=147}} Džungarji so podjarmili tudi Barabinske Tatare in od njih zahtevali plačevanje davka. Tatari so se poskušali izogniti plačevanju davka s spreobrnitvijo v [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavje]] in priznanjem ruskega carja za svojega vladarja.{{sfn|Frank|2000|p=252–254}} Galdan je zavzel tudi regijo Džetisu, ki so jo Kazahi izgubili med nasledstvenim sporom leta 1670.{{Sfn|Moiseev|2001|p=24}} ===Vojna za Halki (1687–1688)=== [[Slika:Map-Qing Dynasty 1689-en.jpg|thumb|Džungarski kanat pred Galdanovo invazijo na Halke leta 1688]] [[Ojrati]] so po smrti Ligdan Kana leta 1634 z Mongoli Halki sklenili mir. Halki so se odtlej ukvarjali predvsem z vzponom [[Dinastija Čing|dinastije Čing]]. Ko je džasagtujski kan Šira izgubil del svojega ozemlja v korist tušitskega kana Čikundordža, se je Galdan pripravil napad. Čikundordž je napadel desno krilo Halkov in leta 1687 ubil Širo. Naslednje leto je Galdan proti Čikundordžu poslal svojo vojsko pod poveljstvom svojega mlajšega brata Dordži-džava, ki je bila na koncu poražena. Dordži-džav je bil v bitki ubit. Čikundordž je nato umoril še džasagtujskega kana Degdeheja Mergena Ahaja, ki je bil na poti h Galdanu. Da bi maščeval smrt svojega brata, je Galdan vzpostavil prijateljske odnose z Rusi, ki so bili že v vojni s Čikundordžem zaradi ozemelj okoli [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]]. Oborožen z ruskim strelnim orožjem je Galdan leta 1688 s 30.000 džungarskimi vojaki vdrl na ozemlje Halkov in v treh dneh premagal Čikundordža. Sibirski kozaki so medtem napadli in premagali 10.000 vojsko Halkov blizu Bajkalskega jezera. Po dveh krvavih bitkah z Džungarji blizu samostanov [[Samostan Erdene Zuu|Erdene Zuu]] in Tomor sta Čahundordži in njegov brat Džebdzundamba pobegnila čez puščavo [[Gobi]] k dinastiji Čing in se podredila cesarju [[Kangši]]ju, kar je pripeljalo do prve vojne Džungarjev s Čingi.{{sfn|Adle|2003|p=148}} ===Prva vojna s Čingi (1690–1696)=== [[Slika:Qing Dzungar wars.jpg|thumb|Džungarska vojna s Čingi od leta 1688 fo 1757]] [[Slika:The Emperor at the Kherlen river.jpg|thumb|Vojaški tabor kitajskega cesarja ob reku Kerulen med pohodom leta 1696]] Pozno poleti leta 1690 je Galdan z 20.000 vojaki prečkal reko Kerulen in se v bitki pri Ulan Butungu, 350 kilometrov severno od [[Peking]]a, spopadel s vojsko dinastije Čing. Da bi se izognil popolnemu uničenju, se je moral umakniti, vojska Činga pa ni imela dovolj zalog ali zmogljivosti, da bi ga zasledovala. Leta 1696 je cesar Kangši v Mongolijo povedel 100.000 vojakov. Galdan je pobegnil, a ga je prestregla druga vojska Činga, ki je napadala z zahoda. V bitki pri Džao Modu je bil Galdan poražen, njegova žena Anu pa ubita. Vojska Činga je zajela 20.000 glav goveda in 40.000 ovac. Galdan je z majhno peščico privržencev pobegnil. 4. aprila 1697 je umrl v Altajskih gorah blizu Hovda. V Džungariji je že od leta 1691 vladal njegov nečak [[Cevang Rabtan]].{{sfn|Adle|2003|p=148}} ===Čagatajski upor (1693–1705)=== Galdan je za marionetnega kana v [[Jarkentski kanat|Jarkentskem kanatu]] postavil Babakovega sina Abd ar-Rašida Kana II. Novi kan je Afak Hodžo prisilil k ponovnemu begu, potem pa se je Abd ar-Rašidova vladavina le dve leti pozneje neslavno končala, ko so v Jarkandu izbruhnili nemiri. Nadomestil ga je brat Mohamed Imin Kan. Mohamed je v boju proti Džungarjem poiskal pomoč pri dinastiji Čing, [[Buharski kanat|Buharskem kanatu]] in [[Mogulsko cesarstvo|Mogulskem cesarstvu]]. Leta 1693 je uspešno napadel Džungarski kanat in zajel 30.000 ujetnikov. Zatem se je v kanat ponovno vrnil Afak Hodža in s svojimi privrženci sprožil upor, ki je strmoglavil Mohameda Imina. Prestol je zasedel Afakov sin Jahija Hodža, ki je bil leta 1695 skupaj z očetom ubit med zatiranjem lokalnih uporov. Leta 1696 je bil na prestol postavljen Akbaš Kan, vendar ga kašgarski begi niso priznali in so se povezali s Kirgizi, da bi napadli Jarkand in ujeli Akbaša. Jarkandski begi so namesto k njim prešli k Džungarjem, ki so v Čagatajski kanat poslali vojake in leta 1705 izgnali Kirgize. Na prestol so postavili nečagatajskega vladarja Mirzo Alim Šah Bega, s čimer so za vedno končali vladavino čagatajskih kanov. ===Pohodi Cevanga Rabtana proti Kazahom === Leta 1698 je Galdanov naslednik [[Cevang Rabtan]] dosegel jezero Tengiz in Turkistan. Džungarji so Džetisu in Taškent nadzirali do leta 1745.{{sfn|Atwood|2004|p=622}} Vojna Džungarjev proti Kazahom je slednje spodbudila, da so poiskali pomoč v Rusiji.{{Sfn|Ariel|1998|p=50}} Džungarji so leta 1708 ponovno napadli Kazahe, a so jih Kazahi v letih 1711–1712 odbili.{{sfn|Suleimenov|Moiseev|1988|p=20}}{{sfn|Kushkumbaev|2001|pp=135–136}} Cevang Rabtan je v Kazaški kanat poslal svoja sinova Lobsangsurja in Galdana Cerena, da bi povrnila izgubljena ozemlja.{{Sfn|Altangerel|2017|p=641}} Ko je Cavang Rabdan kratkoročno stabiliziral južne in vzhodne meje Džungarije, je leta 1716 ponovno poslal svoje čete v kazahstanske stepe. Ojratska vojska pod poveljstvom Cerena Dondoka je premagala kazaško milico in ujela veliko nasprotnikov.{{Sfn|Kushkumbayev|2001|p=126}} Istega leta so kazaške čete napadle Čorosove nomade na reki Ili in ujeli ruskega poročnika Markela Trubnikova.{{sfn|Moiseev|1991|p=70}} Nova vojna med Kazaškim in Džungarskim kanatom se je začela leta 1723 in trajala do leta 1730. Vojna je zahtevala katastrofalno veliko žrtev med Kazahi{{sfn|Moiseev|1991|p=72}} in ogromno opustošenje.{{Sfn|Erofeeva|2007|p=176}} Kazahi so nato pod vodstvom Abul Kair Kana premagali Džungarje v bitki pri Bulantiju leta 1727{{sfn|Adle|2003|Jambyl|2019|1p=100|2p=50}} in v bitki pri Anjarakaju leta 1729.{{sfn|Moiseev|1991|p=80}} ===Druga vojna z dinastijo Čing (1714–1720)=== [[Slika:DzungarKhanate1720.png|thumb|Džungarski kanat po osvojitvi Tibeta leta 1717]] Leta 1714 je Cevang Rabtan nadaljeval svojo vojno proti dinastiji Čing z izropanjem Hamija.{{Sfn|Barthold|1956|p=162}} Cevangov brat Cevang Dondup je leta 1717 napadel [[Hošutski kanat]], odstavil Ješe Gjacoja, ubil La-bzang Kana in oropal [[Lasa|Laso]]. Cesar Kangši se je leta 1718 maščeval, vendar so njegovo vojaško odpravo uničili Džungarji v bitki pri reki Salveenu, nedaleč od Lase.{{Sfn|Richardson|1984|p=48-49}} Cesar Kangši je proti Džungarjem poslal večjo vojsko, ki je leta 1720 izgnala Džungarje iz Tibeta. Čingi so s seboj pripeljali Kalzang Gjatsoja in ga leta 1721 postavili za 7. dalajlamo.{{Sfn|Richardson |1984|p=48-49}} Prebivalci Turpana in Pičana so izkoristili priložnost za upor pod lokalnim poglavarjem Eminom Hodžo in prestopili k dinastiji Čing.{{sfn|Adle|2003|p=200}} ===Galdan Ceren (1727–1745)=== Cevang Rabtan je leta 1727 nenadoma umrl. Nasledil ga je sin [[Galdan Ceren]], ki je ubil svojega polbrata Lobsangsurja. Nadaljeval je vojno proti Kazahom in Mongolom Halkom. V povračilo za napade na svoje podložnike Halke je cesar Jongdženg iz dinastije Čing tja poslal vojsko 10.000 mož, ki so jo Džungarji premagali blizu jezera Hoton. Naslednje leto so Halki blizu [[Samostan Erdene Zuu|samostana Erdene Zuu]] težko porazili Džungarje. Leta 1731 so Džungarji napadli Turpan, ki je pred tem prestopil k dinastiji Čing. Amin Hodža se je s prebivalci Turpana umaknil v Guadžov, kjer so se naselili. Leta 1739 se je Galdan Ceren strinjal z mejo med ozemljema Halkov in Džungarjev.{{sfn|Adle|2003|p=149}} ===Propad (1745–1757)=== {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 500 | caption_align = center | align = right | direction = horizontal | image1 = Dorbet and Choros delegation to the camp of the Chinese Qianlong Emperor in the Chengde Mountain Resort in 1754, in 萬樹園賜宴圖 1755.jpg | image2 = 萬樹園賜宴圖.jpg | footer = Jean-Denis Attiret (1755): Delegacija Džungarja Derbeta se leta 1754 v taboru cesarja Čjanlonga v gorskem letovišču Čengde podreja cesarstvu Čing }} Galdan Ceren je leta 1745 umrl, kar je sprožilo obsežen upor v [[Tarimska kotlina|Tarimski kotlini]] in spor za nasledstvo med njegovimi sinovi. Leta 1749 je prestol od svojega mlajšega brata [[Cevang Dordži Namdžal|Cevanga Dordžija Namdžala]] prevzel Galden Cerenov sin [[Lama Dordži Davaci]], ki sta ga strmoglavila njegov bratranec Davači in hoidski plemič Amursana. Slednja sta se zatem sprla. Zaradi njunega spora so leta 1753 trije Davačijevi sorodniki, ki so vladali v Derbetu in Bajadu, prestopili k dinastiji Čing in se preselili na ozemlje [[Halhi|Halhov]]. Naslednje leto je prebegnil tudi Amursana. Leta 1754 se je uprl vladar Kašgarja Jusuf in tamkajšnje Džungarje na silo spreobrnil v [[islam]]. Uprl se je tudi Jusufov starejši brat Džahan Hodža iz [[Jarkand]]a, a so ga Džungarji zaradi izdaje Ajuba Hodže iz Aksuja ujeli. Džahanov sin Sadik je v [[Hotan]]u zbral 7.000 mož in iz maščevanja napadel Aksuja. Spomladi leta 1755 je cesar [[Čjanlong]] proti Davačiju poslal vojsko 50.000 mož. Svojo invazijo je predstavil kot dobronamerno dejanje s ciljem, končati trpljenje Džungarjev. Njihovo bedo je pripisal njim samim:<ref name="HW82"/> : ''"Žal, Džungarji ste iste vrste kot Mongoli, kajne? Zakaj ste se ločili od njih? (...) Ljudje so stali tam z odprtimi usti zaradi bede. Skrbelo me je, da se vaša beda ne bo ustavila. In upam, da se, z mojo pomočjo, naslednje jutro ne bo nadaljevala (...) Če želi nebo nekoga okrepiti, mu ljudje ne morejo škoditi, četudi si želijo njegovega padca. ... Želite častiti rumeno doktrino in moliti k Budi in Bodhisatvam. Toda v svojih srcih ste kot ljudožerji Rakše. Zato se niste mogli izogniti samopovzročenemu maščevanju s svojimi življenji, ko so bili vaši zločini na najnižji [moralni ravni] in je vaša hudobija dosegla vrhunec."'' : — cesar Čjanlong<ref name="HW82">{{cite journal |last1=Walravens |first1=Hartmut |last2=Hartmut |first2=Walravens |title=Symbolism of sovereignty in the context of the Dzungar campaigns of the Qianlong emperor |journal=Written Monuments of the Orient |date=15 June 2017 |volume=3 |issue=1 |page=82 |doi=10.17816/wmo35126 |url=https://journals.eco-vector.com/2410-0145/article/view/35126/pdf |language=en |issn=2410-0145|doi-access=free }}</ref> ====Napad na tabor v Gadan-Oli (1755)==== [[Slika:清人画平定伊犁回部战图册-3.png|thumb|Napad na tabor v Gadan-Oli<ref>{{cite book |last1=Dennys |first1=Nicholas Belfield |last2=Eitel |first2=Ernest John |last3=Barlow |first3=William C. |last4=Ball |first4=James Dyer |title=The China Review, Or, Notes and Queries on the Far East |date=1888 |publisher="China Mail" Office |page=115 |url=https://books.google.com/books?id=5hVBAQAAMAAJ&pg=PA115 |language=en}}</ref>]] Čingska vojska ni naletela na skoraj noben odpor in je v 100 dneh uničila Džungarski kanat. {{sfn|Adle|2003|p=150}} Vojsko so na pohodu dopolnile muslimanske in odpadniške džungarske čete. Junija 1755 je presenetila Davačija pri Borotoli, približno 300 lijev od Ilija.{{sfn|Dennys|1888|p=115}} Davači je imel samo približno 10.000 vojakov in se je umaknil na goro Keteng. Svoje sle je poslal iskat okrepitve, vendar so jih prestregli. Čingska vojska je nato uspela presenetiti in ujeti Davačijevo vojsko v njenem taboru. Napad je vodil džungarski odpadnik Ajusi z dvajset možmi, ki so vdrli v tabor in zajeli približno 8.000 ujetnikov. 2.000 mož, na čelu z Davačijem, je pobegnilo v gore severno od Aksuja. Davačija je na zahtevo Čingov ujel ujgurski voditelj Hodžis, beg Učturpana, in ga izročil dinastiji Čing.{{sfn|Adle|2003|p=201}} [[Slika:Army_of_Dawachi_at_Gädän-Ola.jpg|thumb|center|upright=2.4|{{center|Davačijeva džungarska vojska v Gadan Oli, slika Ignatiusa Sichelbarta (1761), jezuitskega slikarja na kitajskem dvoru (detajl)}}]] ====Davačijeva predaja (1755)==== Davači se je predal Džaohuiju, generalu dinastije Čing.{{sfn|Adle|2003|p=201}} Prizor je ovekovečil jezuitski dvorni slikar Ignacij Sichelbart na sliki ''"Džaohui sprejema Davačijevo predajo v Iliju"''. Davačija so odpeljali v [[Peking]], kjer ga je cesar pomilostil. Skupaj z ugrabiteljem Hodžijem je bil povišan v kneza in prejel "privilegije zastave".{{sfn|Dennys|1888|p=115}} [[Slika:Zhaohui_receives_the_surrender_of_Dawachi_at_Il_in_1755_(more_detail).png|thumb|center|upright=2.4|{{center| Ignatius Sichelbart (1761): General Džaohui (na konju) sprejema Davačijevo vdajo v Iliju leta 1755 (detajl)}}]] ===Amursanov upor (1755–1757)=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 1630. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 1750. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Mongoli]] pbhxxwfgvu47pqdiw2iygur35jvwsk5 0 599795 6685010 6681450 2026-06-04T09:10:03Z VidicK01 193275 Do 4.6. Golob in ministrska ekipa formalno del vlade. 6685010 wikitext text/x-wiki Spodaj je '''seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije''', ki so bili [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|na državnozborskih volitvah]] izvoljeni 22. marca 2026. Ustanovno sejo je predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] sklicala za 10. april 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj sledi po volitvah? Stranke previdno o sestanku z Gibanjem Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kaj-sledi-po-volitvah-stranke-previdno-o-sestanku-z-gibanjem-svoboda/777355|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Zakonodaja v prehodnem obdobju med konstitucijsko sejo Državnega zbora ter ustanovno sejo nove vlade omogoča združljivost funkcij poslanca ter ministra, v kolikor je bila oseba, ki že zaseda ministrski naziv, tudi izvoljena v nov Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Deset ministrov bo sedlo v poslanske klopi: kaj jih čaka?|url=https://siol.net/novice/slovenija/deset-ministrov-bo-sedlo-v-poslanske-klopi-kaj-jih-caka-688421|website=siol.net|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Poslanci == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" |+ !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Alenka Bratušek]] |Kranj |Jesenice<br>Kranj 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za infrastrukturo. |- |[[Sandra Gazinkovski]] |Kranj |Kranj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Borut Sajovic]] |Kranj |Tržič |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za obrambo. |- |[[Robert Janev]] |Postojna |Izola |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tamara Kozlovič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Mateja Čalušić]] |Postojna |Koper 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. |- |[[Matej Arčon]] |Postojna |Nova Gorica 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. |- |[[Tamara Vonta]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Klemenc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Duško Vujanović]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lucija Tacer Perlin]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 3 |10. april 2026 | |Z 29 leti najmlajša poslanka sklica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |[[Lenart Žavbi]] |Ljubljana Center |Ljubljana Moste - Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Martin Premk]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Golob]] |Ljubljana Center |Ljubljana Bežigrad 1<br>Domžale 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 predsednik 15. slovenske vlade. |- |[[Tereza Novak]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janja Sluga]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dušan Stojanovič]] |Celje |Slovenj Gradec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Metka Pešl Šater]] |Celje |Ravne na Koroškem |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jana Jerman]] |Novo mesto |Črnomelj |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Klemen Boštjančič]] |Novo mesto |Novo mesto 2<br>Krško |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za finance. |- |[[Nataša Avšič Bogovič]] |Novo mesto |Brežice<br>Hrastnik - Trbovlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Logaj]] |Novo mesto |Litija |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za vzgojo in izobraževanje. |- |[[Teodor Uranič]] |Novo mesto |Zagorje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lena Grgurevič]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lah]] |Maribor |Maribor 6 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Rajbenšu]] |Maribor |Maribor 7 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dejan Süč]] |Ptuj |Lendava |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Sara Žibrat]] |Ptuj |Ljutomer |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matej Grah]] |Ptuj |Murska Sobota 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Slovenska demokratska stranka === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Andrej Kosec]] |Kranj |Kranj 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Žan Mahnič]] |Kranj |Škofja Loka 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Poglajen]] |Kranj |Idrija |10. april 2026 | |S 25 leti najmlajši poslanec sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Danijel Krivec]] |Postojna |Tolmin |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Adrijana Kocjančič]] |Postojna |Ilirska Bistrica |10. april 2026 | |S 63 leti najstarejša poslanka sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Jana Gržinič]] |Postojna |Postojna |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zvone Černač]] |Postojna |Ajdovščina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zoran Mojškerc]] |Ljubljana Center |Logatec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Alenka Jeraj]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleš Hojs]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Levstek]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Janša|<s>Janez Janša</s>]] |Ljubljana Bežigrad |Grosuplje<br>Ivančna Gorica |10. april 2026 |22. maj 2026 |imenovan na mesto predsednika vlade |- |[[Maruša Babnik]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 1 |26. maj 2026 | |nadomestila Janeza Janšo |- |[[Rado Gladek]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jelka Godec]] |Celje |Šentjur |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Damjan Muzel]] |Celje |Celje 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Jelen]] |Celje |Mozirje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Manja Lesnik]] |Celje |Velenje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anja Bah Žibert]] |Novo mesto |Novo mesto 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franci Kepa]] |Novo mesto |Trebnje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Jože Olovec]] |Novo mesto |Krško |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lisec]] |Novo mesto |Sevnica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anton Šturbej]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Karmen Furman]] |Maribor |Slovenska Bistrica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Bojan Podkrajšek]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Kosi]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Breznik]] |Ptuj |Lenart |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Lenart]] |Ptuj |Ptuj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Suzana Lep Šimenko]] |Ptuj |Ptuj 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča === Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka ter FOKUS Marka Lotriča so nastopile v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|skupni koaliciji]], navkljub temu pa so ohranile status samostojnih političnih strank. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj !Stranka ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Marjeta Šmid]] |Kranj |Škofja Loka 1 |FOKUS |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Žakelj]] |Kranj |Škofja Loka 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jernej Vrtovec]] |Postojna |Ajdovščina |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Iva Dimic]] |Ljubljana Center |Logatec |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Cigler Kralj]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Reberšek]] |Celje |Žalec 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Srečko Ocvirk]] |Novo mesto |Sevnica |SLS |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Sevnica|občine Sevnica]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> |- |[[Martin Mikolič]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |NSi |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Rogatec|občine Rogatec]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Aleksander Gungl]] |Ptuj |Lenart |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Socialni demokrati === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Meira Hot]] |Postojna |Piran |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Goršek]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Katič]] |Celje |Velenje 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matjaž Han]] |Novo mesto |Laško |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za gospodarstvo. |- |[[Darko Ratajc]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |Trenutni župan [[občina Slovenske Konjice|občine Slovenske Konjice]], ob prevzemu poslanskega mandata mu poteče županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]] |Ptuj |Murska Sobota 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Demokrati. Anžeta Logarja === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Tea Košir]] |Kranj |Radovljica 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tadej Ostrc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič Rudnik 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Barbara Levstik Šega]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Potnik]] |Celje |Radlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Križan]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |Z 72 leti najstarejši poslanec sklica in predsednik ustanovne seje DZ 10. aprila 2026.<ref name=":1" /> |- |[[Mojca Žnidarič]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Levica in Vesna === Levica in Vesna sta na volitvah nastopili v [[Koalicija Levice in Vesne|skupni koaliciji]], vendar so poslanske mandate osvojili le kandidati iz stranke Levica. Stranki sta še vedno samostojni politični organizaciji. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Tina Brecelj]] |Kranj |Škofja Loka 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Nataša Sukič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Mesec]] |Ljubljana Center |Ljubljana Center |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. |- |[[Asta Vrečko]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za kulturo. |- |[[Vladimir Šega]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Zoran Stevanović]] |Kranj |Kranj 2 |10. april 2026 | |Na ustanovni seji DZ 10. aprila 2025 izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]]. |- |[[Nedeljko Todorović]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Štorek]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Katja Kokot]] |Maribor |Maribor 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Boris Mijič]] |Ptuj |Gornja Radgona |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" ! width=90|Poslanec ! width=70|Enota ! width=180|Predstavlja ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Felice Ziza]] |Koper |Italijanska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |Lendava |Madžarska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Seznami poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] 4b0a7sn771q8fbmeliiq1mo90j0turr 0 600220 6684837 6682567 2026-06-03T20:28:25Z VidicK01 193275 /* Zaslišanja ministrov na odborih */ 1. dan zaslišanj (1.6.) 6684837 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]]|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Kandidati za ministre == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej Vrtovec predsednik NSi 2026 02 (cropped3).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] g88rb8ojmah9s8yazia17fygpuwhfeg 6684842 6684837 2026-06-03T20:45:02Z VidicK01 193275 +glasovanje o vladi (4.6.2026) 6684842 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]]|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Ministrstvo želim prevzeti, da začnemo umikati ovire, ki so se nabrale v 30 letih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ministrstvo-zelim-prevzeti-da-zacnemo-umikati-ovire-ki-so-se-nabrale-v-30-letih/783900|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Ključen projekt bo pospešitev postopkov za JEK 2, ne "kvazi zeleni dogovor"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-kljucen-projekt-bo-pospesitev-postopkov-za-jek-2-ne-kvazi-zeleni-dogovor/783902|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Cigler Kralj: Samooskrba in prehranska varnost sta del nacionalne varnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-samooskrba-in-prehranska-varnost-sta-del-nacionalne-varnosti/783934|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/fridl-jarc-glede-ukinitve-rtv-prispevka-se-bo-sledilo-evropskim-smernicam-pomemben-je-pluralizem/783970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=A. P. , T. L.|last=Š}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |6 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Hajdinjak: Mir v svetu ni več samoumeven, sem zagovornik članstva v Natu in EU-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hajdinjak-mir-v-svetu-ni-vec-samoumeven-sem-zagovornik-clanstva-v-natu-in-eu-ju/783971|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Šircelj: ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sircelj-zujf-a-ne-bo-prav-tako-ne-davka-na-nepremicnine/783990|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/ostrc-slovenija-nima-slabega-zdravstvenega-sistema-tezava-je-dostopnost/783991|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- ! colspan=8 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre bo Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' | | | |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Kandidati za ministre == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej Vrtovec predsednik NSi 2026 02 (cropped3).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] ox7b5508wueh7xcqcrbg2ey4pfdl7zt 0 600735 6685046 6682116 2026-06-04T10:46:03Z VidicK01 193275 /* Poslanske skupine */ novi vodja PS NSi 6685046 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}} {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=[[Zoran Stevanović]]|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja je potekala 10. aprila 2026, na njej so bili potrjeni mandati novoizvoljenih poslancev, ki so za novega predsednika Državnega zbora izvolili [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Politične stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|poslanec}} | rowspan="3 style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]] |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|ministrica}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|minister}} | rowspan="2 style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|predsednik DZ}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Začasni vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |[[Tamara Kozlovič]]<br>[[Lenart Žavbi]] |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |TBA |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Žakelj]] |[[Aleksander Reberšek]] |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |[[Luka Goršek]] |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati.''' |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Tadej Ostrc]] |[[Mojca Žnidarič]] |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS LV''' |[[Poslanska skupina Levica in Vesna]] |[[Luka Mesec]] |[[Asta Vrečko]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Katja Kokot]] |[[Nedeljko Todorović]] |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Felice Ziza]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |} {{noteslist}} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri dosedanji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so [[Tadej Ostrc|Tadeja Ostrca]], mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora je potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo je najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Zbrane je na začetku nagovorila predsednica DZ v odhajanju [[Urška Klakočar Zupančič]], ki je podala oceno preteklega mandata ter čestitala novoizvoljenim poslancem in jim zaželela uspešno delo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P.|last=J}}</ref> Sledil je še nagovor Franca Križana, ki je sejo vodil, nato pa izvolitev predsednika in podpredsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]], to sta postala Tadej Ostrc in Zoran Stevanović, ter potrditev članov komisije. Mandate poslancev je najprej potrdila komisija, nato pa z 62 glasovi podpore še Državni zbor.<ref name=":1" /> Sledila je izbira predsednika DZ. Kandidaturo je kot edina vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Nedeljkom Todorovićem (Resni.ca), sopodpisniki so bili preostali poslanci Resni.ce ter po trije poslanci SDS in NSi, ki so za vodenje Državnega zbora predlagali [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. V [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS Svoboda]] so napovedali glasovanje proti predlogu, v [[Poslanska skupina Levica in Vesna|PS Levica in Vesna]] in [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] pa obstrukcijo glasovanja. Od veljavnih 77 glasovnic je Stevanović prejel 48 glasov in s podporo [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS SDS]] in poslancev [[Tretji blok|Tretjega bloka]] postal 17. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi izredni seji DZ, ki je potekala 21. aprila 2026, je Državni zbor izbiral še dva od treh podpredsednikov. PS SDS je za položaj predlagala [[Danijel Krivec|Danijela Krivca]], ki je funkcijo že opravljal v preteklem mandatu; poslanci strank Demokrati in Resnica pa so vložili kandidaturo Franca Križana. Oba kandidata sta bila na tajnem glasovanju potrjena s preko 80 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 11. maja 2026 je bila za tretjo podpredsednico s tajnimi volitvami in 74 glasovi podpore izvoljena [[Nataša Avšič Bogovič]], članica Svobode.<ref>{{Navedi splet|title=Za tretjo podpredsednico DZ-ja izvoljena poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-tretjo-podpredsednico-dz-ja-izvoljena-poslanka-svobode-natasa-avsic-bogovic/781864|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-11|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> ==== Volitve predsednika državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |10. april 2026 |11 poslancev |Predsednik DZ |'''[[Zoran Stevanović]]''' |79 | style="background:#9bf796;" |'''48''' |29 |2 |tajno glasovanje |} ==== Volitve podpredsednikov državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |rowspan=2|21. april 2026 |28 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Danijel Krivec]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''84''' |4 |0 |tajno glasovanje |- |11 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Franc Križan]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''86''' |2 |0 |tajno glasovanje |- |11. maj 2026 |29 poslancev |Podpredsednica DZ |'''[[Nataša Avšič Bogovič]]''' |83 |style="background:#9bf796;"|'''74''' |5 |4 |tajno glasovanje |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|10]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:10. državni zbor Republike Slovenije|*]] npnk08tvpswk2uykuo46khiu15fm5g0 0 600780 6685047 6662806 2026-06-04T10:46:37Z VidicK01 193275 /* Mandat 2026– */ novi vodja PS 6685047 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na skupni listi strank [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]; stranke so namreč pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] oblikovale [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Sestava == === Mandat 2026– === Od izvoljenih devetih poslancev jih sedem prihaja iz kvote NSi, po eden pa iz kvote SLS in Fokusa.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> * [[Janez Žakelj]] (NSi)- ''vodja poslanske skupine'' * [[Janez Cigler Kralj]] (NSi) * [[Marjeta Šmid]] (FOKUS) * [[Jernej Vrtovec]] (NSi) * [[Iva Dimic]] (NSi) * [[Aleksander Reberšek]] (NSi) - ''namestnik vodje'' * [[Srečko Ocvirk]] (SLS) * [[Martin Mikolič]] (NSi) * [[Aleksander Gungl]] (NSi) == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Nove Slovenije]] == Sklici == {{sklici}} {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|NSi, SLS, FOKUS]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] ka8fl9vj9bl7vbnohdcv4rjqktumeww 4 601679 6684744 6683582 2026-06-03T18:05:22Z Mnogoterost 140263 /* Beograd */ ZA IČ 6684744 wikitext text/x-wiki === [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Beograd|Beograd]] === {{PIČ2 | naslov = Beograd | predlagal = {{u|ModriDirkac}} | utemeljitev = ustreza merilom | avtor = razni, glavnino iz angleščine prevedel {{u|ModriDirkac}}, vire uredila {{u|Pinky sl}} | leto = 2026 | mesec = 4 | dan = 27 | leto2 = | mesec2 = | dan2 = | rezultat = }} * {{za}}, bom do konca postopka še spoliral do konca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:12, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:31, 27. maj 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:16, 1. junij 2026 (CEST) * {{za}}--[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 20:04, 3. junij 2026 (CEST) 1wruayykntprehl7fwajdo39n9j991y 0 602728 6685043 6677800 2026-06-04T10:38:15Z Dosseman 187354 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Grafmonument van Jan II - Breda - 20362385 - RCE.jpg]] → [[File:Grafmonument van Jan III - Breda - 20362385 - RCE.jpg]] To fit national numbering convention. 6685043 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Janez III. Polanenski | image = Interieur, grafmonument voor Jan III van Polanen, detail gezicht van Jan III van Polanen - Breda - 20361808 - RCE.jpg | caption = Notranjost nagrobnega spomenika za Janeza III. Polanenskega, detajl obraza Janeza III. | succession = [[Baronija Breda|Gospod Brede]] <br />[[Gospostvo Lek|Gospod Leka]]'' | reign = 1378-1394 | coronation = | predecessor = [[Janez II. Polanenski]] | successor = * [[Ivana Polanenska]] | spouse = [[Odilija Salm-Ravensteinska]] | spouse-type = Žena | full name = | house = [[Rodbina gospodov Polanenskih|Rodbina Polanenskih]] stranska veja rodbine [[Gospodje Wassenaarski|Wassenaarskih]] | house-type = | father = [[Janez II. Polanenski]] | mother = Oda Horneško-Altenska | issue = * [[Ivana Polanenska]] | birth_date = ok. 1340 | birth_place = | death_date = 13. avgust 1394 | death_place = Breda | place of burial = [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Cerkev Naše ljube gospe]] v Bredi, [[Breda, Nizozemska|Breda]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev]] |signature = }}   [[Slika:Grafmonument van Jan III - Breda - 20362385 - RCE.jpg|sličica|260x260_pik|Močno poškodovan nagrobni spomenik Janeza III. Polanenskega]] '''Janez III. Polanenski''' (pred 1360 – [[11. avgust]] [[1394]] ) je bil [[Baronija Breda|gospod Brede]], [[Geertruidenberg]]a, [[Klundert]]a (Niervaart) in [[Gospostvo Lek|Leka]]. (Bil je eden najbogatejših ljudi v Evropi v tistem času.) Polanenski so bili veja [[Gospodje Wassenaarski|rodbine gospodov Wassenaarskih]]. == Življenjska pot == Poleg rodovnega fevda Polanen je Jan posedoval zelo obsežna posestva. Njegov oče, [[Janez II. Polanenski|Jan II]] ., je na primer leta 1353 prejel znatno dediščino Viljema Duivenvoordskega. Prav tako leta 1353 je Jan II. od [[Vojvodina Brabant|brabantskega]] vojvode kupil pomembno [[Baronija Breda|baronstvo Breda]]. Leta 1362 je Jan III. prejel fevd [[Niervaart]]. Leta 1371 je bil z očetom prisoten v [[Bitka pri Baesweilerju|bitki pri Baesweilerju,]] nakar je bil skupaj z Venčeslavom Luksemburškim ujet. Kasneje so ga meščani mesta in dežele Breda<ref>Leo Nierse, ''Breda, stad van borderlords en baronnen'', Raamsdonksveer 2003, p.44</ref> odkupili in ga istega leta povišali v viteza. 8. julija 1379 ga je po očetovi smrti holandski grof [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] priznal za lastnika gospostev Lek in Polanen na njegovih nizozemskih posestvih. Priznan je bil tudi za gospoda Brede, vendar je to spadalo pod upravo brabantskega vojvode. S poroko z Odilijo Salm-Ravensteinsko je Jan III. pridobil tudi posesti v današnjem nizozemskem Južnem Limburgu. Od leta 1385 je bil Janez III. član dvornega sveta [[Albert I. vojvoda Bavarske|Alberta Bavarskega]]. Leta 1388 mu je vojvodinja Ivana Brabantska zastavila [[Zundert]], [[Princenhage]], [[Sprundel]] in [[Nispen]], ki so ostali pod vojvodo v času podelitve dežele Breda v fevd.<ref> [http://www.gahetna.nl/collectie/archief/ead/index/eadid/1.08.01/nodes/YToxOntpOjA7czo2OiJjMDE6OS4iO30%3D/open/c01%3A9.c02%3A7 Nassause Domeinraad tot 1580]</ref> Janez III. je prav tako leta 1388 v Bredi ustanovil kolegijsko cerkev.<ref>Obreen, ''Geschiedenis geslacht Wassenaer'', blz. 188</ref> Jan III. je bil pokopan v Veliki cerkvi v Bredi. Njegov mavzolej obstaja še danes, vendar je močno poškodovan. Za razliko od očeta leži sam. Njegov oče leži z materjo Odo Horneško in mačeho Matildo Rotselaersko. == Poroka in otroci == Jan III. Polanenski je bil poročen enkrat. Iz te poroke (pred 30. julijem 1382) s plemkinjo Odilijo Salm-Ravensteinsko (1370–1428), hčerko Johana II., grofa Salmskega, in Filipe Valkenburške, se je leta 1392 rodila le ena hči, (''Jehenne)'' [[Ivana Polanenska]]. Leta 1403 se je poročila z Engelbertom I. Nassau-Siegenskim. S tem je velika posest Polanenskih prešla na rodbino Nassau. === Nezakonski (vnuki) otroci === * Jan van der Leck, znan tudi kot ''van Grijmhuysen'', ± 1390 - < 1474, predmestje Leuvena. Poročil se je z Aleido Egmondsko. Iz njegovega zakona se je rodila: ** Maria van der Leck. Poročila se je z Viljemom I. Bavarsko-Schagenskim. * Katarina van der Leck, omenjena v listinah samostana Sint Katarinadal v Oosterhoutu. == Glej tudi == * [[Grob Janeza III. Polanenskega]] == Reference == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Nizozemski plemiči]] rdth372whzvi8yktw29czl3e9viamq5 0 602730 6684877 6684400 2026-06-04T00:49:37Z Stebunik 55592 /* Mladost, izobrazba, oporečništvo */ 6684877 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica in je imela 2013 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 5ti89cn3mzy686k9jy1sqmeosf45bur 6684878 6684877 2026-06-04T00:57:58Z Stebunik 55592 /* Mladost, izobrazba, oporečništvo */ 6684878 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 17zephbcznyxeh8bd58518moocg5ppx 6684879 6684878 2026-06-04T01:02:24Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6684879 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986 — v katerem so zapisali, da je Jugoslavija srbska grobnica in da jo je zato treba razbiti —, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 0tyn5moff599fzuanqfm27pg2i2vgne 6684880 6684879 2026-06-04T01:08:25Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6684880 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlja]]<ref>Vasica Slivlja leži kakih 5 km JJV od hriba Vilovica, ki je visok 1608 m, in je imela 2013 le 30 prebivalcev, vsi Srbi. Tam blizu Vilovice je tudi [[Jelenovo]], rojstna vas glavnega junaka romana "Monah Hokaj", ki je bil Vukov znanec in prijatelj. Jelenovo je tako malo naselje, da ga ni na nobenem zemljevidu in ima le nekaj hiš, prebivalcev pa danes verjetno nič.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986<ref>Ta memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj. Istega leta se je njegov junak - vojni zločinec ostrostrelec Simon Olujić - spoznal na Baščaršiji s svojo izvoljenko. V tistem memorandumu so srbski intelektualci med drugim zapisali, da je Jugoslavija srbska grobnica in da jo je zato treba razbiti</ref>, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' ([[Menih Hokaj]]; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] slovesa „[[Monah Hokaj]]“, ko srbski ostrosrelec in nekdanji profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> . Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''[[Monah Hokaj]]'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] ockykmr8j8288jz2doeyslocradw8ku 0 603494 6684788 6684554 2026-06-03T18:45:34Z Octopus 13285 /* Rokopisi */ povezava 6684788 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | author = [[Ptolemaj]] | pub_date = okoli 150 n. št. | name = Geografija | language = [[stara grščina]] | genre = [[geografija]] | preceded_by = [[Almagest]] | image = Burney MS 111 f105v-f106r Ptolemy's World Map 1420 crop 01.jpg | caption = Zemljevid sveta po Ptolemajevi prvi projekciji iz grške rokopisne izdaje ''Geografije'' (Burney MS 111, f.105v-106r) | media_type = [[rokopis]] | followed_by = [[Preglednica pomembnih mest (Ptolemaj)|''Preglednica pomembnih mest'']] | title_orig = {{lang|grc|Γεωγραφικὴ Ὑφήγησις}}<br>(Geografikí Yfígisis) }} '''''Geografija''''' ([[Grščina|starogrško]]: Γεωγραφικὴ Ὑφήγησις, Geōgraphikḕ Hyphḗgēsis, dobesedno 'Geografski vodnik'), znana tudi pod latinskima imenoma '''''Geographia''''' in '''''Cosmographia''''', je geografski [[slovar]], [[Atlas (kartografija)|atlas]] in razprava o [[Kartografija|kartografiji]], ki združuje geografsko znanje o [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] 2. stoletja. Delo, ki ga je napisal [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]] v grščini v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] okoli leta 150 n. št., je bila revizija zdaj izgubljenega atlasa [[Marin Tirski|Marina Tirskega]] z uporabo dodatnih rimskih in perzijskih geografskih slovarjev ter novih načel.{{sfn|Berggren|2000}} Prevod ''Geografije'' v [[Arabščina|arabščino]], ki ga je v 9. stoletju opravil [[Al Hvarizmi]], je imel velik vpliv na geografsko znanje in kartografske tradicije [[islam]]skega sveta. Poleg del islamskih učenjakov in [[Al-Fargani|Al Farganijevega ]] komentarja z revidiranimi in natančnejšimi podatki, je Ptolemajevo delo kasneje močno vplivalo tudi na [[Srednji vek|srednjeveško]] in [[renesansa|renesančno]] [[Evropa|Evropo]]. ==Rokopisi== [[Slika:Rylands Library Greek Papyrus 522.jpg|thumb|Fragment papirusa Ptolomajeve ''Preglednice pomembnih mest'' iz 3. stoletja]] Antične različice Ptolemajevega dela so bile verjetno pravi atlasi s priloženimi zemljevidi, čeprav nekateri znanstveniki menijo, da so omembe zemljevidov v besedilu poznejši dodatki. Noben grški rokopis ''Geografije'' izpred 13.stoletja ni ohranjen.{{sfn|Dilke|1987b|p=267–268}} Najdeni so bili fragmentirani papirusi kasnejših, nekoliko prilagojenih del, kot je ''[[Preglednica pomembnih mest (Ptolemaj)|Preglednica pomembnih mest]]''. Najstarejši fragment je Rylands Library GP 522, iz začetka 3. stoletja.<ref>{{Cite journal |last=Defaux |first=Olivier |date=2020-01-01 |title=Le Papyrus Rylands 522/523 et les tables de Ptolémée |url=https://www.academia.edu/43212361 |journal=Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik}}</ref><ref>{{Cite book |last=Defaux |first=Olivier |url=https://topoi.org/publication/43578/ |title=The Iberian Peninsula in Ptolemy's Geography. Origins of the Coordinates and Textual History |publisher=Edition Topoi |year=2017 |location=Berlin |publication-date=2017 |pages=124}}</ref> Pismo, ki ga je napisal bizantinski menih [[Maksim Planud]], pravi, da je poleti 1295 iskal izvod ''Geografije'' za samostan Hora.{{sfn|Dilke|1987b|p=268}} Eno od najzgodnejših ohranjenih besedil je morda eno od tistih, ki jih je nato sam sestavil.<ref>Biblioteca Apostolica Vaticana [The Apostolic Vatican Library]. Vat.&nbsp;Gr.&nbsp;177. Late 13th&nbsp;century</ref><ref>{{Cite journal |last1=Baigent |first1=Elizabeth |last2=Burri |first2=Renate |date=2009 |title=The Rediscovery of Ptolemy's Geography (End of the Thirteenth to End of the Fifteenth Century) |url=https://www.jstor.org/stable/40234225 |journal=Imago Mundi |volume=61 |issue=1 |pages=124–125 |doi=10.1080/03085690802456335 |jstor=40234225 |issn=0308-5694}}</ref> V Evropi so zemljevide včasih prerisovali z uporabo koordinat, zapisanih v besedilu.{{sfn|Milanesi|1996}} Nekaj takega je bil prisiljen uporabiti tudi Planud.{{sfn|Dilke|1987b|p=268}} Kasnejši pisarji in založniki so nato te nove zemljevide kopirali, kot je to storil patriarh Atanazij I. za cesarja [[Andronik II. Paleolog|Andronika II. Paleologa]].{{sfn|Dilke|1987b|p=268}} Tri najstarejša ohranjena besedila z zemljevidi so tista iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] (Istanbula), ki temeljijo na Planudovem delu.{{efn|Ta besedila so ''Urbanas Graecus 82'',<ref>Biblioteca Apostolica Vaticana [The Apostolic Vatican Library]. Urbinas Graecus 82. Late 13th&nbsp;century</ref> ''Fragmentum Fabricianum Graecum 23'',<ref>Universitetsbiblioteket [The University Library of Copenhagen]. Fragmentum Fabricianum Graecum 23. Late 13th&nbsp;century</ref> in ''Seragliensis 57''.<ref>The Sultan's Library in Istanbul. Codex Seragliensis GI 57. Late 13th&nbsp;century</ref> Za najstarejšega se običajno šteje ''Urbanas Graecus'',{{sfn|Dilke|1987b|p=269}}{{sfn|Diller|1940}} čeprav nekateri dajejo prednost turškemu rokopisu.{{sfn|Stückelberger|2006}}}} Prvi latinski prevod teh besedil je leta 1406 ali 1407 naredil Jacobus Angelus v [[Firence|Firencah]] v [[Italija|Italiji]] pod naslovom ''Geographia Claudii Ptolemaei''.{{sfn | Angelus|c. 1406}} Domneva se, da njegova izdaja ni vsebovala zemljevidov,{{sfn|Clemens|2008|p=244}} čeprav je Manuel Hrizolor leta 1397 v Firencah izročil Palli Strozziju grško kopijo Planudovih zemljevidov.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=dhgYlhXJy_QC&q=although%20Manuel%20Chrysoloras%20had%20given%20Palla%20Strozzi%20a%20Greek%20copy%20of%20Planudes's%20maps%20in%20Florence%20in%201397&pg=PA114|title=The World Map, 1300-1492: The Persistence of Tradition and Transformation|last=Edson|first=Evelyn|date=2007-05-30|publisher=JHU Press|isbn=978-0-8018-8589-1|language=en}}</ref> {| class="wikitable sortable" |+ Seznam rokopisov |- ! Lokacija in številka zbirke !Oznaka<ref name=":0">{{Cite book |last1=Ptolemy |url=https://books.google.com/books?id=hug9DwAAQBAJ |title=Ptolemy's Geography: An Annotated Translation of the Theoretical Chapters |last2=Berggren |first2=J. Lennart |last3=Jones |first3=Alexander |date=2002 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-09259-1 |pages=41–5 |language=en}}</ref>!! Datum !! Zemljevidi !! Slika |- | [[Vatikanska knjižnica]], [https://digi.vatlib.it/mss/detail/214945 Vat. Gr. 191]<ref name=Dilke>Oswald A. W. Dilke, "The Culmination of Greek Cartography in Ptolemy," v J. B. Harley and David Woodward, ''The History of Cartography'', volume one. Cartography in Prehistoric, Ancient, and Medieval Europe and the Mediterranean. Chicago: The University of Chicago Press, 1987, str. 177-200.</ref> (f.128v-169v) |X | 12.-13. stoletje | Brez zemljevidov | |- | Kopenhagenska univerzitetna knjižnica, Fragmentum Fabricianum Graecum 23<ref name=Dilke/> |F | 13. stoletje | Fragmenti, izvirno zemljevid sveta in 26. regionalnih zemljevidov |- | [[Vatikanska knjižnica]], Urbinas Graecus 82<ref name=Dilke/><ref>{{Cite web |title=Pinakes {{!}} Πίνακες - Notice : Vaticano, Città del Vaticano, Biblioteca Apostolica Vaticana (BAV), Urb. gr., 082 |url=https://pinakes.irht.cnrs.fr/notices/cote/66549/ |access-date=2025-05-06 |website=pinakes.irht.cnrs.fr}}</ref><ref>{{Cite web |title=DigiVatLib |url=https://digi.vatlib.it/mss/detail/Urb.gr.82 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231117192542/https://digi.vatlib.it/mss/detail/Urb.gr.82 |archive-date=2023-11-17 |access-date=2025-05-06 |website=digi.vatlib.it |url-status=live }}</ref> |U | 13. stoletje | Svet in 26 regionalnih zemljevidov | [[File:Ptolemy-World Vat Urb 82.jpg|frameless]] |- | [[Dolmabahçe|Istanbulska sultanova knjižnica]], Seragliensis 57<ref name=Dilke/> |K | 13. stoletje | Svet in 26 regionalnih zemljevidov (slabo ohtanjeni) | [[Slika:Seragliensis 57.png|frameless]] |- | [[Vatikanska knjižnica]], Vat. Gr. 177<ref name=Dilke/> |V | 13. stoletje | Brez zemljevidov |- | [[Medičejska knjižnica]], Plut. 28.49<ref name=Dilke/> |O<ref name=":1">{{Citation |last=Mittenhuber |first=Florian |title=The Tradition of Texts and Maps in Ptolemy's Geography |date=2010 |work=Ptolemy in Perspective: Use and Criticism of his Work from Antiquity to the Nineteenth Century |series=Archimedes |volume=23 |pages=95–119 |editor-last=Jones |editor-first=Alexander |url=https://doi.org/10.1007/978-90-481-2788-7_4 |access-date=2024-07-25 |place=Dordrecht |publisher=Springer Netherlands |language=en |doi=10.1007/978-90-481-2788-7_4 |isbn=978-90-481-2788-7|url-access=subscription }}</ref> | 14. stoletje | Izvirno svet, Evropa, dva Azija, Afrika, 63 regionalnih, skupaj 65 | |- | [[Francoska narodna knjižnica]], Gr. Supp. 119<ref name=Dilke/> |C | 14. stoletje | Brez zemljevidov | |- | [[Vatikanska knjižnica]], Vat. Gr. 178<ref name=Dilke/> |W | 14. stoletje | Brez zemljevidov | |- | [[Britanska knjižnica]], Burney Gr. 111<ref name=Dilke/> |T | 14th-15th century | Zemljevidi prišli iz Firenc, Pluto 28.49 | |- | [[Bodleianova knjižnica]], 3376 (46)-Qu. Catal. i (Greek), Cod. Seld. 41<ref name=Dilke/> |N | 15. stoletje | Brez zemljevidov | |- | [[Vatikanska knjižnica]], Pal. Gr. 388<ref name=Dilke/> | | 15. stoletje | Brez zemljevidov | |- | [[Medičejska knjižnica]], Pluto 28.9 in soroden rokopis<ref name=Dilke/> | | 15. stoletje | Brez zemljevidov | |- | [[Biblioteca Marciana]], Gr. 516<ref name=Dilke/> |R | 15. stoletje | Prvotno svet in 26 regionalnih zemljevidov; zemljevid sveta, dva zemljevida in polovica dveh zemljevidov zdaj manjkajo | |- | [[Vatikanska knjižnica]], Pal. Gr. 314<ref name=Dilke/> |Z | 15. stoletje | Brez zemljevidov, avtor Mihael Apostol s Krete | |- | [[Britanska knjižnica]], Harley MS 3686 | | 15. stoletje | | [[Slika:British Isles as depicted in Harley Codex Minuscule 3686.jpg|frameless]] |- | [[Huntingtonska knjižnica]], Wilton Codex<ref>{{cite web |url=https://catalog.huntington.org/record=b1862021 |title=Ptolemy, Geographia : cartographic material : manuscript |website=The Huntington Library |year=1475 |accessdate=2022-09-07}}</ref> | | 15. stoletje | Svet, deset zemljevidov Evrope, štirje Afrike, dvanajst Azije, lepo pobarvano in pozlačeno | |} ==Vsebina== ''Geografija'' je sestavljena iz treh delov, razdeljenih v 8 knjig. Prva knjiga je razprava o kartografiji in horografiji in opisuje Ptolemajeve metode zbiranja in urejanja podatkov. Od druge knjige do začetka sedme knjige geografski katalog z zemljepisnimi širinami in dolžinami dolžinami vseh krajev, ki so jih stari Rimljani poznali (ekumena). Preostanek sedme knjige vsebuje podrobnosti o treh projekcijah, ki se uporabljajo za izdelavo zemljevida sveta. Projekcije se razlikujejo po kompleksnosti in natančnosti. Osma knjiga je atlas regionalnih zemljevidov. Zemljevidi vključujejo povzetek nekaterih vrednosti, navedenih v prejšnjih knjigah. Osma knjiga je bila osnova za ''Preglednico pomembnih mest''. === Kartografska razprava=== Zemljevidi, zasnovani na znanstvenih načelih, so se v Evropi izdelovali že od časa [[Eratosten]]a v 3. stoletju pred našim štetjem. Ptolemaj je izboljšal obravnavo kartografskih projekcij.<ref>{{cite book |last=Snyder |first=John |title=Flattening the Earth |publisher= University of Chicago Press |page=6 |isbn=9780226767475|date=1997-12-05 }}</ref> V prvem delu ''Geografije'' je opisal postopke za izdelavo svojih zemljevidov. ===Geografski leksikon=== Geografski leksikon Ptolemajeve ''Geografije'' je vseboval koordinate vseh krajev in njihove geografske značilnosti. Zemljepisna širina je bila izražena v ločnih stopinjah od [[ekvator]]ja proti severu in jugu. Sistem je enak današnjemu, samo da je Ptolemaj namesto ločnih minut uporabljal ulomke stopinje.<ref>{{cite book | last = Talbert | first = Richard | title = Roman Portable Sundials: The Empire in Your Hand | publisher = Oxford University Press | date = 2017 | pages = 119–123}}</ref> Njegov začetni poldnevnik z zemljepisno dolžino 0, je potekal skozi Srečne otoke, najzahodnejšo zabeleženo kopno,{{sfnp|Wright|1923}} ki približno ustreza položaju otočka [[El Hierro]] na [[Kanarski otoki|Kanarskih otokih]].<ref>{{Cite book|url=http://iopscience.iop.org/book/978-0-7503-1194-6|title=Time and Time Again Determination of longitude at sea in the 17th Century|last=de Grijs|first=Richard|date=2017|publisher=IOP Publishing|isbn=978-0-7503-1194-6|doi=10.1088/978-0-7503-1194-6ch7}}</ref> Zemljevid od Srečnih otokov v [[Atlantik]]u do [[Kitajska|Kitajske]] je bil razdeljen na 180 stopinj zemljepisne dolžine. Ptolemaj se je zavedal, da Evropa pozna le približno četrtino sveta. ===Atlas=== Ptolemajevo delo je vsebovalo en sam velik in manj podroben zemljevid sveta ter ločene in bolj podrobne regionalne zemljevide. Prvi grški rokopisi, sestavljeni po ponovnem odkritju besedila s strani Maksima Planuda, so vsebovali kar 64 regionalnih zemljevidov. Kasnejša standardna različica ''Geografije'' je vsebovala 26 zemljevidov: 10 evropskih, 4 afriške in 12 azijskih. V 1420. letih so te kanonične zemljevide začeli dopolnjevali z novimi regionalnimi zemljevidi, ki so prikazovali npr. [[Skandinavija|Skandinavijo]]. ==Knjige== Kritično izdajo ''Geografije'' so objavili Stückelberger, Mittenhuber in Klöti leta 2006. ===Knjiga 1=== Knjiga 1 vsebuje Ptolemajevo teoretično razpravo, opisuje avtorjevo prejšnje delo in bralca pouči, kako narisati zemljevid sveta z uporabo njegovih projekcijskih sistemov. Razdelki imajo naslednje izvirne Ptolemajeve naslove:<ref name=":2"> {{Cite book |last1=Stückelberger |first1=Alfred |url=https://books.google.com/books?id=0RivEAAAQBAJ |title=Klaudios Ptolemaios. Handbuch der Geographie: 1. Teilband: Einleitung und Buch 1-4 & 2. Teilband: Buch 5-8 und Indices |last2=Grasshoff |first2=Gerd |last3=Mittenhuber |first3=Florian |last4=Burri |first4=Renate |last5=Geus |first5=Klaus |last6=Winkler |first6=Gerhard |last7=Ziegler |first7=Susanne |last8=Hindermann |first8=Judith |last9=Koch |first9=Lutz |date=2017-07-21 |publisher=Schwabe Verlag (Basel) |isbn=978-3-7965-3703-5 |pages=146–7 |language=el}}</ref> # Razlika med svetovno in regionalno kartografijo # Predpogoji za svetovno kartografijo # Kako je mogoče število stadijev na zemeljskem obodu dobiti iz števila stadijev v poljubnem pravokotnem intervalu in obratno, tudi če interval ni na enem samem poldnevniku # Astronomski pojavi morajo imeti prednost pred zapisi s potovanj # Slediti in upoštevati se mora najnovejše raziskave zaradi spreminjanje sveta skozi čas # Marinov vodnik po svetovni kartografiji # Revizija Marinove zemljepisne širine znanega sveta na podlagi astronomskih pojavov # Revizija zemljepisne širine na podlagi kopenskih potovanj # Revizija zemljepisne širine na podlagi morskih potovanj # Etiopcev se ne sme postavljati južno od vzporednika, ki leži nasproti tistega, ki gre skozi [[Meroë]] # O izračunih, ki jih je Marin nepravilno opravil za vzdolžno dimenzijo ekumene # Revizija vzdolžne dimenzije znanega sveta na podlagi potovanj po kopnem # Revizija vzdolžne dimenzije na podlagi potovanj po morju # O prehodu z Zlatega polotoka ([[Malajski polotok]]) v Kattigaro (morda arheološko najdišče Óc Eo v [[Vietnam]]u) # O nedoslednostih v podrobnostih Marinove razlage # O tem, da so nekatere zadeve ušle Marinovi pozornosti glede meja provinc # O nedoslednostih med Marinovimi poročili in poročili našega časa # O nevšečnosti Marinovih kompilacij za risanje zemljevida ekumene # O priročnosti našega kataloga za izdelavo zemljevida # O nesorazmernosti Marinovega geografskega zemljevida # O stvareh, ki jih je treba ohraniti na planarnem zemljevidu # O tem, kako narediti zemljevid ekumene na globusu # Seznam poldnervnikov in vzporednikov, ki jih je treba vključiti v zemljevid # Metoda izdelave zemljevida ekumene na ravnini v pravilnem sorazmerju z njeno konfiguracijo na globusu. V tem razdelku Ptolemaj pojasnjuje dve metodi za projiciranje svojega zemljevida. === Knjiga 2 === Atlantska obala, [[Galija]], [[Srednja Evropa]] in [[Iberski polotok]].<ref name=":3">{{cite web |last1=Thayer |first1=Bill |title=Ptolemy: the Geography |url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Periods/Roman/_Texts/Ptolemy/home.html |access-date=13 April 2023 |website=Lacus Curtius |publisher=University of Chicago}}</ref> Predgovor # [[Rimska Britanija|Britanija]]: [[Ptolemajev zemljevid Irske|Hibernija]] # [[Rimska Britanija|Britanija]]: [[Albion]] # [[Betika]] # [[Tarakonska Hispanija]] # [[Luzitanija]] # [[Akvitanska Galija]] # [[Lugdunska Galija]] # [[Belgijska Galija]] # [[Narbonska Galija]] # [[Velika Germanija]] # [[Retija]] in [[Vindeliki|Vindelika]] # [[Noriško kraljestvo|Norik]] # [[Gornja Panonija (rimska provinca)|Zgornja Panonija]] # [[Spodnja Panonija (rimska provinca)|SpodnjaPanonija]] # [[Ilirija (država)|Ilirija]] ali [[Liburni]]ja in [[Dalmacija]] ===Knjiga 3=== [[Italija]], [[Grčija]] in veliki sredozemski otoki<ref name=":3" /> # [[Italija]] # [[Korzika]] # [[Sardinija]] # [[Sicilija]] # [[Sarmatija]] # [[Krim v rimskem času|Tavrida]] # [[Jazigi]]ja # [[Rimska Dakija|Dakija]] # [[Mezija|Zgornja Mezija]] # [[Mezija|Spodnja Mezija]] # [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]] in [[Peloponez]] # [[Makedonija (kraljestvo)|Makedonija]] # [[Epir (rimska provinca)|Epir]] # [[Ahaja (rimska provinca)|Ahaja]] # [[Kreta]] ===Knjiga 4=== [[Severna Afrika]] od [[Maroko|Maroka]] do [[Egipt]]a in [[Etiopija]].<ref name=":3" /> # [[Tingiška Mavretanija]] # [[Cezarejska Mavretanija]] # [[Numidija]] in Prava Afrika # [[Kreta in Cirenajka (rimska provinca)|Kreta in Cirenajka]] # [[Marmarika]] (pravilno [[Libija]], [[Gornji Egipt|Gornji]] in [[Spodnji Egipt]] # Notranja Libija # [[Etiopija]] pod Egiptom # Notranja Etiopija ===Knjiga 5=== [[Anatolija]] ter [[Bližnji vzhod|Bližnji]] in [[Srednji vzhod]] ter [[Ciper (otok)|Ciper]].<ref name=":3" /> # [[Bitinija in Pont (rimska provinca)|Bitinija in Pont ]] # [[Azija (rimska provinca)|Azija]] # [[Likija]] # [[Pamfilija]] # [[Galatija (rimska provinca)|Galatija]] # [[Kapadokija (rimska provinca|Kapadokija]] # [[Kilikija]] # [[Sarmatija]] # [[Kolhida]] # [[Kavkaška Iberija|Iberija]] # [[Kavkaška Albanija]] # [[Armensko kraljestvo (antika) |Velika Armenija]] # [[Ciper]] # [[Sirija (rimska provinca)|Sirija]] # [[Palestina (regija)|Palestina]] # [[Arabija (rimska provinca)|Arabija]] # [[Mezopotamija (rimska provinca)|Mezopotamija]] # [[Arabia Deserta]] # [[Babilonija]] ===Knjiga 6=== [[Bližnji vzhod]], [[Kavkaz]] in [[Srednja Azija]].<ref>{{Cite web |last1=href= |last2=href= |date=160 |title=Ptolemaeus, Geography (II-VI) |url=https://topostext.org/work.php?work_id=209#6.1.1 |access-date=2025-04-24 |website=original translation |language=en}}</ref><ref name=":2" /> # [[Asirija]] # [[Medijsko cesarstvo|Medija]] # [[Suza, Perzija|Suza]] # [[Perzija]] # [[Partija (regija)|Partija]] # [[Karmanija]] # [[Arabia Felix|Eudaimon]] <br> [[Arabia Felix|Arabija]] # [[Karmanija]] # [[Hirkanija]] # [[Margijana]] # [[Baktrija]] # [[Sogdija]] # [[Pamir|Saki]] # [[Skitija]] # Skitija # [[Šindžjang |Serike]] # [[Herat]] # [[Hindukuš]] # [[Drangijana]] # [[Kandahar]] # [[Gedrozija]] ===Knjiga 7=== [[Indija]], [[Kitajska]] in [[Šrilanka]].<ref name=":2" /><ref name=":0" /> # Indija pred Gangesom # Indija onkraj Gangesa # [[Jugovzhodna Azija|Sinen]] # [[Taprobana]] # Povzetek zemljevida ekumene # Kartiranje obročastega globusa z ekumeno # Povzetek ploskega zemljevida ekumene === Knjiga 8=== Opis zemljevidov iz prejšnjih knjig s podrobnostmi o dolžini dneva ob [[Sončev obrat|sončevem obratu]]u in drugem. Seznam krajevnih imen, ki je bil osnova za Preglednico pomembnih mest.<ref name=":2" /> # Osnove za delitev ekumene na regionalne zemljevide # Katere stvari je primerno vključiti v napis za vsak zemljevid # Evropa, zemljevid 1 # Evropa, zemljevid 2 # Evropa, zemljevid 3 # Evropa, zemljevid 4 # Evropa, zemljevid 5 # Evropa, zemljevid 6 # Evropa, zemljevid 7 # Evropa, zemljevid 8 # Evropa, zemljevid 9 # Evropa, zemljevid 10 # Afrika, zemljevid 1 # Afrika, zemljevid 2 # Afrika, zemljevid 3 # Afrika, zemljevid 4 # Azija, zemljevid 1 # Azija, zemljevid 2 # Azija, zemljevid 3 # Azija, zemljevid 4 # Azija, zemljevid 5 # Azija, zemljevid 6 # Azija, zemljevid 7 # Azija, zemljevid 8 # Azija, zemljevid 9 # Azija, zemljevid 10 # Azija, zemljevid 11 # Azija, zemljevid 12 # Direktorij dežel ekumene # Seznam zemljepisnih dolžin in in širin posameznih zemljevidov ===Galerija=== <gallery class="center" widths="390px" heights="270px"> Slika:PtolemyWorldMap.jpg|[[Ptolemajev zemljevid sveta]] </gallery> <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Descriptio Prime Tabulae Europae.jpg|1. zemljevid Evrope: Velika Britanija in Irska (Hibernija) Slika:Cosmographia Claudii Ptolomaei ante 1467 (7455967) (cropped).jpg|2. zemljevid Evrope: Iberski polotok Slika:Gauleptolemee1541.jpg|3. zemljevid Evrope: Galija Slika:Map after Ptolemy's Geographia (Burney MS 111, f.28r).jpeg|4. zemljevid Evrope: Velika Germanija in [[Jutlandija]] Slika:Quinta Europa Tabula 1520.jpg|5. zemljevid Evrope: Retija, Vindelicija, Norik, Panonija Liburnija in Dalmacija Slika:Ptolemy Cosmographia 1467 - Italy a.jpg|6. zemljevid Evrope: Italija in Korzika Slika:Septima Europe Tabula.jpg|7. zemljevid Evrope: Korzika, Sardinija in Sicilija Slika:Sebastian Munster - Tabvla europae VIII (Sarmatia).jpg|8. zemljevid Evrope: evropski del Sarmatije Slika:Dacia, 1620 (Münster).jpg|<u>9. zemljevid Evrope: Dakija, Mezija in Trakija Slika:Stefano Bonsignori - Hellenic peninsula- Greece, Albania, Bosnia and Bulgaria - Google Art Project.jpg|10. zemljevid Evrope: Makedonija, Ahaja, Peloponez, Kreta in Cirenajka Slika:Tabula Prima Aphricae.jpg|1. zemljevid Afrike: Mavretanija Slika:Cosmographia Claudii Ptolomaei ante 1467 (7456132) (cropped).jpg|2. zemljevid Afrike: Rimska provinca Afrika Slika:Tertia Africae Tabula of 1478 after Ptolemy.jpg|3. zemljevid Afrike: Cirenajka, Marmarika, Libija, Spodnji Egipt in Tebaida Slika:Quarta Africae tabula (7537883120).jpg|4. zemljevid Afrike: severna in osrednja Afrika Slika:Tabula Prima de Asia.jpg|1. Zemljevid Azije: Anatolija Slika:Map after Ptolemy's Geographia (Burney MS 111, f.68v).jpeg|2. zemljevid Azije: azijska Sarmatija Slika:Gerard Mercator. Tabula Asiae III (Armenia, Georgia, Turkey, etc.). 1579.jpg|3. zemljevid Azije: Kavkaz in Armenija Slika:NLI Quarta Asie tabula.jpg|4. zemljevid Azije: Bližnji in Srednji vzhod Slika:Ptolemys Fifth Map.jpg|5. zemljevid Azije: Srednji vzhod Slika:Tabula Sexta de Asia.png|6. zemljevid Azije: Srednji vzhod Slika:Thomas Porcacchi. Tavola Settima Dell'Asia Tabula Asiae VII. Padua 1620.jpg|7. zemljevid Azije: Srednja Azija Slika:Octava Asiae Tabula.jpg|8. zemljevid Azije: Skitija onkraj Imausa in Serika Slika:Tabula Nona dAsia.jpg|9. zemljevid Azije: Srednja Azija Slika:NLI Decima Asiae Tabula.jpg|10. zemljevid Azije: Krajestva srednje Indije Slika:Ptolemy Asia detail.jpg|11. zemljevid Azije: Indija in Šrilanka Slika:Map after Ptolemy's Geographia (Burney MS 111, f.1v).jpeg|12. zemljevid Azije: [[Taprobana]] </gallery> ==Zgodovina== ===Antika=== Izvirna razprava Marina iz Tira, ki je bila osnova Ptolemajeve ''Geografije'', je v celoti izgubljena. Zemljevid sveta, ki temelji na Ptolemajevemu, je bil v poznih rimskih časih razstavljen v Augustodunumu ([[Autun]], [[Francija]]).<ref>{{cite web|url=https://www.bl.uk/learning/timeline/item126360.html|title=Ptolemy's World Map|website=www.bl.uk|access-date=2020-01-15|archive-date=2019-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190428022008/http://www.bl.uk/learning/timeline/item126360.html|url-status=dead}}</ref> [[Papos Aleksandrijski]], ki je ustvarjal v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] v 4. stoletju, je napisal komentar k Ptolemajevi ''Geografiji'' in jo uporabil kot osnovo za svojo (zdaj izgubljeno) ''Horografijo Ekumene''.{{sfn|Dilke|1987a|p=234}} Kasnejši rimski pisci in matematiki so se očitno omejili na komentiranje Ptolemajevega besedila, namesto da bi ga izboljšali. Ohranjeni zapisi kažejo, da se točnost podatkov ni izboljšala, ampak celo poslabšala.{{sfn|Dilke|1987a|p=234}} Bizantinski učenjaki so nadaljevali Ptolemajevo delo skozi ves srednji vek.<ref>Codex Athous Vatopedinus 655: Add MS 19391, f 19v-20 (British Library, London)</ref> Medtem ko so bili starejši grško-rimski geografi, kot sta bila [[Strabon]] in [[Plinij starejši]], zadržani do poročil mornarjev in trgovcev, ki so pluli po oddaljenih območjih [[Indijski ocean|Indijskega oceana]], sta bila Marin in Ptolemaj bolj dovzetna zanje.{{sfn|Parker|2008|p=118}} Grant Parker na primer trdi, da je zelo malo verjetno, da bi [[Bengalski zaliv]] brez poročil mornarjev težko narisali tako natančno, kot so ga.{{sfn|Parker|2008|p=118}} Pri pisanju poročil o Zlatem Hersonu ([[Malajski polotok]]) in Magnusu Sinusu ([[Tajski zaliv]] in [[Južnokitajsko morje]]) sta se tak Marin kot Ptolemaj Marinus in Ptolemaj zanašala na pričevanje grškega mornarja Aleksandra, ki je trdil, da je obiskal daljnovzhodno najdišče, imenovano Cattigara. Najdišče je najverjetneje Oc Eo v [[Vietnam]]u, kjer so našli rimsko blago iz [[Antonin Pij|Antoninovega]] obdobja. Oc Eo je nedaleč od pokrajine Džaodži v severnem Vietnamu, kjer starodavni kitajski viri trdijo, da je tam v 2. in 3. stoletju prvič pristalo več rimskih delegacij.{{sfn|Young|2001|p=29}}{{sfn|Mawer|2013|p=38}}{{sfn|Suárez|1999|p=90-92}}{{sfn|Yule|1915|p=52}} === Srednjeveški islam=== [[Slika:Amirbliulaie.png|thumb|200px|Emir plemena Bani Bu Ali, verjetno Bliulaj na Ptolemajevem zemljevidu]] Muslimanski kartografi so do 9. stoletja uporabljali kopije Ptolemajevega ''Almagesta'' in ''Geografije''.{{sfn|Edson|2004|pp=61–62}} [[Al Hvarizmi]] na dvoru kalifa [[al-Mamun]]a napisal svojo knjigo ''Kitab Surat al-Ard'' – ''Knjiga upodobitev Zemlje'', ki se je zgledovaja na ''Geografijo'' {{sfn|Rapoport|2008|p=128}} in vsebovala koordinate 545 mest in regionalne zemljevide [[Nil]]a, Otoka dragulja, Morja teme in [[Azovsko morje|Azovskega morja]].{{sfn|Rapoport|2008|p=128}} V izvodu iz leta 1037 je najstarejši ohranjeni zemljevid iz islamskih dežel.{{sfn|Rapoport|2008|p=127}} Besedilo jasno navaja, da je Al Hvarizmi delal na podlagi starejšega zemljevida, vendar njegov zemljevid ni mogel biti natančna kopija Ptolemajevega. Začetni poldnevnik Al Hvarizmijevega zemljevida je bil 10° vzhodno od Ptolemajevega. Na njem je dodanih nekaj krajev, razlikujejo pa se tudi zemljepisne širine.{{sfn|Rapoport|2008|p=128}} C.A. Nallino namiguje, da delo ni temeljilo na Ptolemaju, temveč na izpeljanem zemljevidu sveta,{{sfnp|Nallino|1939}} verjetno v sirščini ali arabščini.{{sfnp|Nallino|1939}} Barvni zemljevid, ki ga je za Al-Mamuna, izdelala ekipa, v kateri je bil tudi Al Hvarizmi, je perzijski enciklopedist [[al-Masudi]] okoli leta 956 opisal kot boljšega od Marinovih in Ptolemajevih zemljevidov,{{sfn|al-Masʿūdī|1894|loc=33}} kar verjetno kaže, da je bil zgrajen na podobnih matematičnih načelih.{{sfnp|Rapoport|2008|p=130}} Vključeval je 4530 mest in več kot 200 gora. Muslimanski učenjaki so začeli sestavljati številne geografske slovarje krajev in koordinat, ki so jih dolgovali Ptolemaju,{{sfn|Rapoport|2008|p=129}} na svojih zemljevidih, ki so se ohranili, pa skoraj na vseh niso neposredno uporabili Ptolemajevih načel.{{sfn|Edson|2004|pp=61–62}} Namesto Ptolemaju so sledili Al Hvarizmijevim modifikacijam in ortogonalni projekciji, ki jo je zagovarjal Suhrab v svoji razpravi ''Čudesa sedmih podnebij do konca bivanja''. Ohranjeni zemljevidi iz srednjega veka niso bili narejeni po matematičnih načelih. Zemljevid sveta v ''Knjigi zanimivosti'' iz 11. stoletja je najstarejši ohranjeni zemljevid muslimanskega ali krščanskega sveta, ki vključuje geografski koordinatni sistem, vendar se zdi, da prepisovalec ni razumel njegovega namena. Na levi strani je namreč začel z merilom, dvakrat večjim od predvidenega, nato očitno spoznal svojo napako in na polovici obupal. Zemljevid kaže na obstoj starejših, zdaj izgubljenih zemljevidov, matematično zasnovanih na Ptolemajevih,{{sfn|Rapoport|2008|p=127}} Al Hvarizmijevih ali Suhrabovih načelih. Poročila kažejo, da so takšni zemljevidi obstajali.{{sfn|Rapoport|2008|p=129}} Ptolemajeva ''Geografija'' je bila v 12. stoletju našega štetja prevedena iz [[Arabščina|arabščine]] v [[Latinščina|latinščino]] na dvoru sicilskega kralja [[Rogerij II. Sicilski|Rogerija II.]]<ref>{{cite journal |last1=Amari |first1=Michele |title=Il Libro di Re Ruggiero ossia la Geografia di Edrisis |journal=Bollettino della Società Geografica Italiana |date=1872 |issue=7 |pages=1–24}}. Cited in {{cite book |last1=Kahlaoui |first1=Tarek |title=Creating the Mediterranean : Maps and the Islamic imagination |date=2018 |publisher=Brill |isbn=9789004347380 |page=148}}</ref> Noben izvod tega prevoda se ni ohranil. ===Renesansa=== Grško besedilo ''Geografije'' je v [[Firence]] prispelo iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] okoli leta 1400. V latinščino ga je okoli leta 1406 prevedel Jakob Angel iz Scarperie.{{sfn|Angelus|c. 1406}} Sprejem ''Geografije'' v latinski Evropi je bil raznolik. V prvi polovici 15. stoletja so jo firenški humanisti uporabljali predvsem kot filološki vir za razumevanje starodavnih geografskih besedil. [[Benetke|Beneški]] kartografi so poskušali uskladiti ptolemajske zemljevide s portolanskimi kartami in srednjeveškimi zemljevidi sveta, francoski in nemški učenjaki, ki so se zanimali za [[Astrologija|astrologijo]], pa so se osredotočali na Ptolemajeve kozmografske koncepte.<ref>{{Cite book |last=Gautier-Dalché |first=Patrick |title=La géographie de Ptolémée en occident, IV-XVIe siècle |date=2009 |publisher=Brépols |isbn=978-2-503-53164-9 |series=Terrarum orbis |location=Turnhout |pages=189–214}}</ref> V drugi polovici 15. stoletja je ugled ''Geografije'' narasel in postala je nujen okvir razmišljanj o geografskem prostoru. [[Slika:Cosmographia, 1482.djvu|page=7|thumb|''Kozmografija'', tiskana v [[Ulm]]u leta 1482]] Prva tiskana izdaja ''Geografije'' z zemljevidi, objavljena leta 1477 v [[Bologna|Bologni]], je bila hkrati prva tiskana knjiga z graviranimi ilustracijami.<ref name="Landau1996">{{cite book |author1=Landau, David |author2=Parshall, Peter |title=The Renaissance Print |publisher=Yale |date=1996 |pages=241–242 |isbn=978-0-300-06883-2}}</ref><ref>{{cite journal |author=Crone, G.R. |title=review of ''Theatrum Orbis Terrarum. A Series of Atlases in Facsimile'' |journal=The Geographical Journal |volume=130 |issue=4 |date=Dec 1964 |pages=577–578 |doi=10.2307/1792324 |jstor=1792324}}</ref> Sledile so številne nove izdaje. Nekatere so sledile tradicionalnim različicam zemljevidov, druge pa so jih posodobile.<ref name="Landau1996" /> Izdaja, objavljena v [[Ulm]]u leta 1482, je bila prva, natisnjena severno od [[Alpe|Alp]]. Postala je komercialna uspešnica in bila leta 1486 ponatisnjena.<ref>Gautier-Dalché 2009, str. 306-308</ref> Leta 1482 je Francesco Berlinghieri natisnil prvo izdajo v italijanskem jeziku. Izdaja, objavljena v [[Strasbourg]]u leta 1513, je bila pomemben korak v modernizaciji geografije. Ohranila je korpus Ptolemajevega besedila in zemljevidov čim bolj zvesto izvirniku, hkrati pa je objavila ločen komplet 20 natančnejših in posodobljenih zemljevidov.<ref>Gautier-Dalché 2009, 308-310</ref> Precej izboljšan latinski prevod grškega izvirnika je za strasbourško izdajo leta 1525 opravil Willibald Pirckheimer, prvo tiskano izdajo v grščini pa je leta 1533 v [[Basel|Baslu]] pripravil [[Erazem Rotterdamski]]. Ptolemaj je na zemljevidu sveta prikazal ves takrat znani svet od Fortunatae Insulae (morda [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]]<ref>{{cite journal |author=Dennis Rawlins |title=The Ptolemy GEOGRAPHY's Secrets |journal=DIO - the International Journal of Scientific History |volume=14 |date=March 2008 |page=33 |bibcode=2008DIO....14...33R |url=http://www.dioi.org/bk/de0.pdf |issn=1041-5440}}</ref> ali [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]]) proti vzhodu do vzhodne obale Magnusa Sinusa. Ptolemaj je ta znani del sveta razdelil na 180°. Na skrajni vzhod je postavil Serico (Deželo svile), Sinarum Situs (pristanišče Sinae) in emporij Cattigara. Na zemljevidu sveta Henrica Martella iz leta 1489, ki je temeljil na Ptolemajevem delu, se je Azija na svoji jugovzhodni točki končala z rtom Cattigara. Ptolemaj je Cattigaro razumel kot pristanišče na Sinus Magnusu ali Velikem zalivu, ki ga danes imenujemo [[Tajski zaliv]], osem stopinj in pol severno od [[ekvator]]ja, na obali današnje [[Kambodža|Kambodže]], kamor jo je umestil tudi v svojem ''Kanonu znanih mest''. Bilo je najvzhodnejše pristanišče, do katerega so plule trgovske ladje iz grško-rimskega sveta.<ref>J.W. McCrindle, ''Ancient India as described by Ptolemy,'' London, Trubner, 1885, revised edition by Ramachandra Jain, New Delhi, Today & Tomorrow’s Printers & Publishers, 1974, str. 204</ref><ref>Albert Herrmann, “Der Magnus Sinus und Cattigara nach Ptolemaeus”, ''Comptes Rendus du 15me Congrès International de Géographie,'' Amsterdam, 1938, Leiden, Brill, 1938, tome II, sect. IV, Géographie Historique et Histoire de la Géographie, pp.123-8.[https://books.google.com/books?id=WNEUAAAAIAAJ&dq=%E2%80%9CDer+Magnus+Sinus+und+Cattigara+nach+Ptolemaeus%E2%80%9D%2C&pg=PA123]</ref> V kasnejši in bolj znani izdaji Ptolemajeve ''Geografije'' je prišlo do napake pri pisanju in je bila Cattigara locirana osem stopinj in pol južno od ekvatorja. Na ptolemajskih zemljevidih, kot je Martellov, se je Cattigara nahajala na najvzhodnejši obali Mare Indicum, 180° vzhodno od rta St. Vincent, ki se je zaradi napake pri pisanju nahajal osem stopinj in pol južno od ekvatorja.<ref>Paul Schnabel, „Die Entstehungsgeschichte des kartographischen Erdbildes des Klaudios Ptolemaios“, ''Sitzungsberichte der Preussischen Akademie der Wissenschaften: Philosophisch-Historische Klasse, Verlag der Akademie der Wissenschaften,'' Bd. XIV, 1930, str. 214-250</ref> Catigara je na tem mestu prikazana tudi na svetovnem zemljevidu Martina Waldseemüllerja iz leta 1507, ki je odkrito sledil Ptolemajevi tradiciji. Ptolemajeve informacije so bile s tem napačno interpretirane. Obala [[Kitajska|Kitajske]], ki bi morala biti predstavljena kot del obale vzhodne Azije, je napačno predstavljena kot vzhodna obala [[Indijski ocean|Indijskega oceana]]. Posledično je Ptolemaj namigoval, da obstajata ocean in kopno tudi vzhodno od 180. poldnevnika. Poročila [[Marco Polo|Marca Pola]] o njegovih potovanjih po vzhodni Aziji so opisovala kopno in morska pristanišča na vzhodnem oceanu, ki jih Ptolemaj očitno ni poznal. Obsežni podatki s Polovih potovanj so že prikazani na globusu [[Martin Behaim|Martina Beheima]] iz leta 1492. Dejstvo, da Ptolemaj ni prikazal vzhodne obale Azije, je Beheimu omogočilo, da je azijsko celino razširil daleč na vzhod. Beheimov globus je postavil Polova Mangi in Kataj vzhodno od Ptolemajevega 180. poldnevnika, glavno mesto Velikega kana, Cambaluc ([[Peking]]), pa na 41. vzporednik zemljepisne širine in približno 233° vzhodne zemljepisne dolžine. Beheim je celinsko Azijo razširil za 60° (na 240°) proti vzhodu, vzhodno obalo Cipanguja ([[Japonska]]) pa še za 30° proti vzhodu (na 270°). Cipangu in celinska Azija sta bila tako postavljena le 90° oziroma 120° stopinj zahodno od Kanarskih otokov. ''Codex Seragliensis'' je bil osnova za novo izdajo Prolemajeve ''Geografije'' leta 2006.{{sfn|Stückelberger|2006}} To novo izdajo je interdisciplinarna ekipa Tehniške univerze v Berlinu uporabila za "dekodiranje" Ptolemajevih koordinat iz 2. in 3. knjige, kar je bilo predstavljeno v publikacijah v letih 2010<ref>Andreas Kleineberg, Christian Marx, Eberhard Knobloch, Dieter Lelgemann, ''Germania und die Insel Thule. Die Entschlüsselung von Ptolemaios´ „Atlas der Oikumene“''. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt, 2010, {{ISBN|978-3-534-23757-9}}.</ref> in 2012.<ref>Andreas Kleineberg, Christian Marx, Dieter Lelgemann, ''Europa in der Geographie des Ptolemaios. Die Entschlüsselung des „Atlas Oikumene“: Zwischen Orkney, Gibraltar und den Dinariden''. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt, 2010, {{ISBN|978-3-534-24835-3}}.</ref><ref>Christian Marx, Andreas Kleineberg, ''Die Geographie des Ptolemaios. Geographike Hyphegesis Buch 3: Europa zwischen Newa, Don und Mittelmeer''. epubli, Berlin, 2012, {{ISBN|978-3-8442-2809-0}}.</ref> ====Vpliv na Krištofa Kolumba==== [[Krištof Kolumb]] je ''Geografijo'' še dodatno spremenil tako, da je namesto daljše [[Al-Fargani]]jeve stopinje (56+2⁄3 arabske milje) uporabil stopinjo, dolgo 56+2⁄3 italijanske navtične milje,<ref name=Lunde>{{cite journal |last1=Paul Lunde |title=Al-Farghani and the “Short Degree” |journal=Aramco World |date=1992 |pages=6-17 |url=https://archive.aramcoworld.com/issue/199203/pillars.of.hercules.sea.of.darkness.htm#al-farghani.and.the.short.degree}}</ref> in za vzhodno obalo Magnusa Sinusa sprejel dolžino 225°, ki jo je določil Marin iz Tira.<ref>Ptolemy, Book I, Chapter 11</ref> Sprememba jer povzročila precejšen premik dolžin, ki so jih navedli Martin Behaim in drugi Kolumbovi sodobniki, proti vzhodu. Kolumb je z nekim izračunom sklepal, da sta zemljepisni dolžini vzhodne Azije oziroma Cipanguja približno 270° oziroma 300° vzhodno oziroma 90° oziroma 6° zahodno od Kanarskih otokov. Ko je Kolumb leta 1492 odkril [[Kuba|Kubo]], je izjavil, da je 1100 lig zahodno od Kanarskih otokov, kar je bilo po njegovem mnenju približno tam, kjer bi morala biti vzhodna azijska obala. Na podlagi tega izračuna je [[Hispaniola|Hispaniolo]] izenačil s Cipangom, ki ga je sicer pričakoval približno 700 lig zahodno od Kanarskih otokov. Njegova kasnejša potovanja so privedla do nadaljnjega raziskovanja Kube in odkritja [[Južna Amerika|Južne]] in [[Srednja Amerika|Srednje Amerike]]. Sprva je bila Južna Amerika, Mundus Novus (Novi svet), obravnavana kot velik otok celinskih razsežnosti, po njegovem četrtem potovanju pa so jo očitno imeli za velik polotok Zgornje Indije. Zdi se, da je to najboljša interpretacija skice zemljevida, ki jo je Alessandro Zorzi izdelal po nasvetu Krištofovega brata [[Bartolomej Kolumb|Bartolomeja Kolumba]] okoli leta 1506. Na skici zemljevida je napis, da je po mnenju antičnega geografa Marina iz Tira in Krištofa Kolumba razdalja od rta Svetega Vincenca na obali Portugalske do Cattigare na polotoku Gornja Indija 225º, medtem ko je po Ptolemaju enaka razdalja merila 180°.<ref>“Alberico”, vol.IV, c. 169, Florence, Biblioteca Nazionale Centrale, Banco Rari 234; Sebastian Crino, "Schizzi cartografici inediti dei primi anni della scoperta dell' America", ''Rivista marittima'', vol. LXIV, no.9, Supplemento, Novembre 1930, p.48, fig.18. Downloadable at: https://www.henry-davis.com/MAPS/Ren/Ren1/304.1.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180615032400/http://www.henry-davis.com/MAPS/Ren/Ren1/304.1.html |date=2018-06-15 }}</ref> ===Zgodnje moderno Osmansko cesarstvo=== Do 16. stoletja je bilo poznavanje geografije v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] omejeno, saj skoraj ni imelo dostopa do del zgodnjih islamskih učenjakov, ki so nasledili Ptolemaja. Njegova ''Geografija'' je bila pod [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmedom II.]] ponovno prevedena v arabščino in posodobljena. Leta 1465 je to opravil bizantinski učenjak Jurij Amirucesu in leta 1481 firenški humanist Francesco Berlinghieri.<ref>{{cite book |title=The Ottoman 'Discovery' of the Indian Ocean in the Sixteenth Century: The Age of Exploration from an Islamic Perspective |first=Giancarlo |last=Casale |date=2003 |url=http://webdoc.sub.gwdg.de/ebook/p/2005/history_cooperative/www.historycooperative.org/proceedings/seascapes/casale.html#_ftnref25}}</ref><ref>{{cite book |title=Trading Territories: Mapping the Early Modern World |author-link1=|first=Jerry |last=Brotton |page=101 |url=http://librarun.org/book/53582/101 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160406165044/http://librarun.org/book/53582/101 |archive-date=2016-04-06 }}</ref> ==Napake zemljepisne dolžine in velikosti Zemlje== Z zemljepisnimi dolžinami sta povezani dve napaki:<ref name="russo">{{cite journal |author=Lucio Russo |title=Ptolemy's Longitudes and Eratosthenes' Measurement of the Earth's Circumference |journal=Mathematics and Mechanics of Complex Systems |volume=1 |pages=67–79 |date=2012 |doi=10.2140/memocs.2013.1.67 |url=http://msp.org/memocs/2013/1-1/memocs-v1-n1-p04-s.pdf|doi-access=free }}</ref> * Če se upošteva vzorec 80 mest od 6345, ki jih je Ptolemaj navedel kot prepoznavna in za katera bi pričakovali natančnejšo meritev zemljepisne dolžine, obstaja sistematično precenjevanje zemljepisne dolžine za faktor 1,428 z visoko stopnjo zaupanja (koeficient determinacije r² = 0,9935). Ta napaka povzroča očitne deformacije na Ptolemajevem zemljevidu sveta, ki so najbolj očitne na primer v profilu [[Italija|Italije]], ki je izrazito raztegnjen v vodoravni smeri. * Ptolemaj je sprejel podatek, da znana Ekumena obsega 180° zemljepisne dolžine (Knjiga I, poglavji 11 in 14), a je namesto da bi sprejel [[Eratosten]]ovo oceno obsega Zemlje 252.000 stadijev, obseg skrčil na 180.000 stadijev (Knjiga VII, poglavje 5). Med obema številkama je faktor 1,4. Ptolemajeva stopinja je torej merila 500 stadijev ("ομολογουμεναις αναμετρησεσι", I. knjiga, 11. poglavje).<ref name="russo" /> To kaže, da je Ptolemaj bodisi preoblikoval svoje podatke o zemljepisni dolžini, da bi se ujemali s številko 180.000 stadijev za obseg Zemlje, bodisi svoje zemljepisne dolžine prisilil v okvir, da je razlika med Otoki Blaženih, ki jih je imel za Kanarske otoke, in glavnim mestom Serov Šjan na Kitajskem 180°.<ref name=Lucio>{{cite journal |last1=[[Lucio Russo]] |title=Far-Reaching Hellenistic Geographical Knowledge Hidden in Ptolemy's Data |journal=Mathematics and Mechanics of Complex Systems |date=2018 |doi=10.2140/memocs.2018.6.181 |url=https://msp.org/memocs/2018/6-3/memocs-v6-n3-p02-s.pdf}}</ref> Ptolemaj je eksperimentalno pridobljene podatke preoblikoval v številnih svojih delih o geografiji, astrologiji, glasbi in optiki. Lucio Russo je predlagal, da številka 180°, ki jo je Ptolemaj podedoval od prejšnjih geografov, morda [[Hiparh]]a, dejansko izvira z [[Mali Antili|Malih Antilov]] in [[Šjan]]a, kar nakazuje na predkolumbovski stik s Karibi. V tem primeru bi bila številka 180° pravilna.<ref name=Lucio/> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Codex Seragliensis GI 57, fol. 33v.jpg|''Codex Seragliensis'' GI 57, fol. 33v Slika:Cosmographia Claudii Ptolomaei ante 1467 (7456016) Scandinavia.jpg|[[Skandinavija]] v ''[[Zamoyskijev kodeks|Zamoyskijevem kodeksu]]'' iz okoli leta 1467) Slika:Servet Ptolomei geographicae enarrationis.jpg|Naslovnica tiskane izdaje iz leta 1535 Slika:Claudii Ptolemaei geographia, 1843, vol1.djvu|page=7|Naslovnica latinske tiskane izdaja v treh delih iz 19. stoletja Slika:Prima Europe tabula.jpg|''Prima Europe tabula'', ena od najzgodnejših ohranjenih kopij zemljevida Velike Britanije in Irske iz 2. stoletja, tiskana leta 1482 Slika:Sebastian Munster, Tabula Sarmatiae.jpg|Sebastian Munster: ''Tabula Sarmatiae'', 1571 Slika:Eastern Europe. Sebastian Munster, Tabula Sarmatiae, from Strabonis Rerum Geographicarum, 1571 REVERCE.jpg|Sebastian Munster: ''Tabula Sarmatiae'', 1571 (hrbtna stran) </gallery> ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{Citation | last = Angelus | first = Jacobus |author-mask=Ptolemy. Prevod Jacobus Angelus | title = Geographia | url = https://digital.bodleian.ox.ac.uk/inquire/p/37766b34-6a69-46a9-831a-29a19757f790 | date = c. 1406 }}. {{in lang|la}} * {{Citation | last = Berggren | first = J. Lennart |author-mask=Berggren, J. Lennart & Alexander Jones | title = Ptolemy's Geography: An Annotated Translation of the Theoretical Chapters | publisher = Princeton University Press | location = Princeton | year = 2000 | isbn = 978-0-691-09259-1 }}. * {{Citation | last = Clemens | first = Raymond | contribution = Medieval Maps in a Renaissance Context: Gregorio Dati|contribution-url=https://books.google.com/books?id=b6XPcfjA1pIC&pg=PA244 | title = Cartography in Antiquity and the Middle Ages: Fresh Perspectives, New Methods |editor1-last=Talbert |editor1-first=Richard J.A. |editor2-last=Unger |editor2-first=Richard Watson | pages = 237–256 | year = 2008 | location = Leiden | publisher = Koninklijke Brill NV }} * {{Citation | last = Dilke | first = Oswald Ashton Wentworth |author-link= | contribution = 14 · Itineraries and Geographical Maps in the Early and Late Roman Empires |pages=234–257 |contribution-url=http://www.press.uchicago.edu/books/HOC/HOC_V1/HOC_VOLUME1_chapter14.pdf |title=History of Cartography |publisher=University of Chicago Press |date=1987a |location=Chicago |volume=I }}. * {{Citation | last = Dilke | first = Oswald Ashton Wentworth |author-link= | contribution = 15 · Cartography in the Byzantine Empire |pages=258–275 |contribution-url=http://www.press.uchicago.edu/books/HOC/HOC_V1/HOC_VOLUME1_chapter15.pdf |title=History of Cartography |publisher=University of Chicago Press |date=1987b |location=Chicago |volume=I}}. * {{Citation | last = Diller | first = Aubrey | contribution = The Oldest Manuscripts of Ptolemaic Maps | title = Transactions of the American Philological Association | number = 71 | year = 1940 | pages = 62–67 }}. * {{Citation | last = Edson | first = Evelyn |author-mask=Edson, Evelyn &&nbsp;al. | title = Medieval Views of the Cosmos | year = 2004 | publisher = Bodleian Library | location = Oxford | isbn = 978-1-85124-184-2 }}. * {{Citation | last = al-Masʿūdī |author-link= | contribution = Kitāb al-Tanbīh wa-al-ishrāf | title = Bibliotheca Geographorum Arabicorum | volume = 8 | location = Leiden | publisher = Brill | year = 1894 }}. * {{cite book | last = Mawer | first = Granville Allen | editor = Nichols, Robert and Martin Woods | chapter = The Riddle of Cattigara | pages = 38–39 | title = Mapping Our World: Terra Incognita to Australia | publisher = National Library of Australia | year = 2013 | isbn = 9780642278098}} * {{Citation | last = Milanesi | first = Marica | year = 1996 | title = A Forgotten Ptolemy: Harley Codex 3686 in the British Library | journal = [[Imago Mundi]] | volume = 48 | pages = 43–64 | doi = 10.1080/03085699608592832 }}. * {{Citation | last = Nallino | first = C.A. |author-link= | contribution = Al-Ḥuwārismī e il suo rifacimento della Geografia di Tolomeo | pages = 458–532 | title = Raccolta di scritti editi e inediti | volume = V | location = Rome | publisher = Istituto per l'Oriente | year = 1939 }}. {{in lang|it}} * {{cite book | last = Parker | first = Grant | title = The Making of Roman India | publisher = Cambridge University Press | year = 2008 | isbn = 978-0-521-85834-2}} * {{Citation | last = Peerlings | first = Robert |author2-last=Laurentius |author2-first=Frans |author3-last=van den Bovenkamp |author3-first=Jaap | title = The watermarks in the Rome editions of Ptolemy's Cosmography and more | journal = Quaerendo | volume = 47 | pages = 307–327 | location = Leiden | year = 2017 | issue = 3–4 | publisher = Koninklijke Brill NV | doi = 10.1163/15700690-12341392 }}. * {{Citation | last = Peerlings | first = Robert |author2-last=Laurentius |author2-first=Frans |author3-last=van den Bovenkamp |author3-first=Jaap | title = New findings and discoveries in the 1507/8 Rome edition of Ptolemy's Cosmography | journal = Quaerendo | volume = 48 | pages = 139–162 | location = Leiden | year = 2018 | issue = 2 | publisher = Koninklijke Brill NV | doi = 10.1163/15700690-12341408 | s2cid = 165379448 }}. * {{citation | last = Rapoport | first = Yossef |author2-last=Savage-Smith |author2-first=Emily | display-authors = 1 | contribution = The ''Book of Curiosities'' and a Unique Map of the World |contribution-url=https://books.google.com/books?id=b6XPcfjA1pIC&pg=PA121 | pages = 121–138 | title = Cartography in Antiquity and the Middle Ages: Fresh Perspectives, New Methods |editor-last=Talbert |editor-first=Richard J.A. |editor2-last=Unger |editor2-first=Richard Watson |display-editors=0 | location = Leiden | year = 2008 | publisher = Koninklijke Brill NV |ref={{harvid|Rapoport|2008}} }}. * {{Citation | last = Stückelberger | first = Alfred |author-mask=Stückelberger, Alfred &&nbsp;al., eds. | title = Ptolemaios Handbuch der Geographie (Griechisch-Deutsch) |trans-title=Ptolemy's Manual on Geography (Greek/German) | year = 2006 | publisher = Schwabe | isbn = 978-3-7965-2148-5 }}. {{in lang|de|el}} * {{Citation | last = Suárez | first = Thomas | title = Early Mapping of Southeast Asia | publisher = Periplus Editions | year = 1999 | isbn = 978-962-593-470-9 }}. * {{Citation | last = Wright | first = John Kirtland | year = 1923 | title = Notes on the Knowledge of Latitudes and Longitudes in the Middle Ages | journal = Isis | volume = V | pages = 75–98 | number = 1 | doi = 10.1086/358121 | jstor = 223599 | s2cid = 143159033 | url = https://archive.org/stream/isisacad05acaduoft#page/74/mode/2up }}. * {{cite book | last = Young | first = Gary Keith | title = Rome's Eastern Trade: International Commerce and Imperial Policy, 31 BC-AD 305 | publisher = Routledge | year = 2001 | isbn = 978-0-415-24219-6}} * {{cite book | last = Yule | first = Henry | title = Cathay and the Way Thither: Being a Collection of Medieval Notices of China, Vol I: Preliminary Essay on the Intercourse Between China and the Western Nations Previous to the Discovery of the Cape Route | editor = Henri Cordier | publisher = Hakluyt Society | year = 1915 | volume = 1}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige 2. stoletja]] [[Kategorija:Geografski informacijski sistemi]] [[Kategorija:Zemljevidi]] kzepq88qw6a2g6dc2rk9ouczdpffadf 0 603514 6684686 6683792 2026-06-03T17:02:38Z Marko3 1829 6684686 wikitext text/x-wiki '''Protozgodovina''' je obdobje med [[prazgodovina|prazgodovino]] in pisno zgodovino, v katerem kultura ali civilizacija še ni razvila [[Pisava|pisave]], vendar so druge kulture, ki so razvile pisavo, v svojih spisih zabeležile obstoj teh predpismenih skupin. Protozgodovina se lahko nanaša tudi na prehodno obdobje med pojavom pismenosti v družbi in spisi prvih zgodovinarjev. Ohranjanje ustnih izročil lahko zaplete zadeve, saj lahko zagotovijo sekundarni zgodovinski vir za še zgodnejše dogodke. Kolonialna najdišča, ki vključujejo pismeno in nepismeno skupino, se prav tako preučujejo kot protozgodovinske situacije. Izraz se lahko nanaša tudi na obdobje, v katerem so bili najdeni fragmentarni ali zunanji zgodovinski dokumenti, ki ne nujno vključujejo razvitega pisnega sistema. Na primer, protozgodovinska so proto-tri kraljestva Koreje, [[Jajoji]],<ref>Bahn, Paul (ed.) ''The Penguin Archaeology Guide'' Penguin Books Ltd (29 Nov 2001) {{ISBN|978-0-14-029308-1}} p. 368</ref> ki so jih zabeležili Kitajci, in misisipijske skupine, ki so jih zabeležili zgodnji evropski raziskovalci. == Uporaba izraza == V članku arheologa Timothyja Taylorja v knjigi ''Oxford Illustrated History of Prehistoric Europe'' piše:<ref>{{cite book |last=Taylor |first=Timothy |author-link=Timothy Taylor (archaeologist) |url=https://archive.org/details/isbn_9780198143857 |title=The Oxford Illustrated Prehistory of Europe |publisher=Oxford University Press |year=1994 |isbn=978-0-19-814385-7 |editor=Cunliffe, Barry |location=Oxford |pages=[https://archive.org/details/isbn_9780198143857/page/373 373–410] |contribution=Thracians, Scythians and Dacians |url-access=registration}}</ref> {{quote|Zaradi obstoja zgodovinskega pisanja v prvem tisočletju pred našim štetjem v nekaterih, a ne vseh družbah, se to obdobje pogosto imenuje »protozgodovinsko« namesto »prazgodovinsko«. Seveda se razumevanje preteklosti, pridobljeno z arheologijo, po naravi zelo razlikuje od razumevanja, pridobljenega iz zgodovinskih besedil. Imeti obe vrsti dokazov je blagoslov in izziv.| Timothy Taylor | The Oxford Illustrated Prehistory of Europe}} Za druge primere glejte tudi spise Briana M. Fagana o protozgodovini Severne Amerike<ref>{{cite book |last=Fagan |first=Brian |title=Ancient North America: The Archaeology of a Continent |year=2005 |edition=4th |publisher=Thames & Hudson |location=London |isbn=978-0-500-28532-9 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/ancientnorthamer0004faga }}</ref> in delo Muhammeda Abdula Nayeema o Arabskem polotoku.<ref>{{cite book |editor-last=Nayeem |editor-first=Muhammed Abdul |title=Prehistory and Protohistory of the Arabian Peninsula (5 volumes) |year=1990 |publisher=Hyderabad Pub. |location=Hyderabad}}</ref> == Kronologija == Tako kot pri prazgodovini je za antropologe včasih težko določiti, kdaj se kultura lahko šteje za prazgodovinsko ali protozgodovinsko. Podatki se precej razlikujejo od kulture do kulture, od regije do regije in celo od enega sistema štetja datumov do drugega. V svoji najpreprostejši obliki protozgodovina sledi isti kronologiji kot prazgodovina in temelji na tehnološkem napredku določenega ljudstva na področju metalurgije: *[[bakrena doba]] ali halkolitik *[[bronasta doba]] *[[železna doba]] == Civilizacije in ljudstva == Najbolj znane protozgodovinske civilizacije in etnične skupine so tiste, za katere je bil izraz prvotno skovan: barbarska plemena, ki jih omenjajo evropski in azijski pisci. Številna protozgodovinska ljudstva se pojavljajo tudi v prazgodovini in zgodovini: {{div col|colwidth=18em}} *[[Alani]]<ref>{{cite web|title=Alani|url=http://global.britannica.com/topic/Alani|website=Encyclopædia Britannica|access-date=March 12, 2016}}</ref> *[[Balti]] *[[Prabolgari]] *[[Kelti]] *[[Dačani]]<ref>{{cite web|author=Herodotus|title=The Histories|url=http://www.sacred-texts.com/cla/hh/ |website= Sacred Texts}}</ref> *[[Erie (pleme)|Erie]]<ref>{{cite web|last1= Sultzman|first1= Lee|title= Erie|url= http://www.dickshovel.com/erie.html |website=Dick Shovel}}</ref> *[[Galci]]s<ref>{{cite web|title= Gaul - World History Encyclopedia|url= https://www.worldhistory.org/gaul/|website= [[World History Encyclopedia]]}}</ref> *[[Germani]]<ref>{{Cite AmCyc |wstitle= Germanic Races and Languages |volume= VII |last= Van Rhyn |first= G. A. F. |short=1 }}</ref> *[[Huni]]<ref>{{Cite book |last=Maenchen-Helfen |first=Otto J. |author-link=Otto J. Maenchen-Helfen |year=1973 |title= The World of the Huns: Studies in Their History and Culture |url= https://archive.org/details/bub_gb_CrUdgzSICxcC |editor= Max Knight |publisher=University of California Press |isbn= 0-520-01596-7 }}</ref> *[[Obdobje Kofun]]<ref>{{cite book | last = Kōzō | first = Yamamura |author2=John Whitney Hall | title = The Cambridge history of Japan | publisher = Cambridge University Press | year = 1997 }}</ref> *[[Madžari]] *[[Ofo|Mosopelea]]<ref>{{Cite web|title = Mid-America : an historical review.|url = https://archive.org/stream/midamericahistor21unse#page/228/mode/2up|website = Internet Archive |access-date = 2015-07-16 |page = 228}}</ref> *[[Numidijci]] *[[Parti]] *[[Sarmati]] *[[Skiti]] *[[Slovani]] *[[Susquehannock]]<ref>{{cite web|title=Where are the Susquehannock|url= http://susquehannock.brokenclaw.net/susquehannock|archive-url= https://web.archive.org/web/20100109141308/http://susquehannock.brokenclaw.net/susquehannock|url-status= dead |archive-date=9 January 2010|website=The Susquehannock Fire Ring|access-date=13 March 2016}}</ref> *[[Timucua]] *[[Tračani]] *[[Jajoji]] *[[Jamatai]] ([[Japonska]]) *[[dinastija Jarlung]] ([[Tibet]]) {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zgodovina po dobah]] [[Kategorija:Protozgodovina|*]] {{normativna kontrola}} p7b4j1r43ifuew1euosoc5a52sn4oyw 10 603552 6684666 6684401 2026-06-03T15:59:34Z Pinky sl 2932 slovenjenje 6684666 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | autoheaders = y | child = {{{child|{{{embed|}}}}}} | headerstyle = background-color: #efefef;color:inherit; | above = <div style="display:inline;" class="fn org">{{If empty|{{{name|}}}|{{{bridge_name|}}}|{{{aqueduct_name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}</div><!-- -->{{#if:{{{native_name|}}}|<br /><div style="display:inline;" class="nickname" {{#if:{{{native_name_lang|}}}| lang="{{{native_name_lang}}}"}}>{{{native_name}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB|getValue|P18|qid={{{qid|}}}|name=image|maxvals=1|noicon=true|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|{{{image|}}}}}|size={{{image_size|}}}|upright={{{image_upright|1.14}}}|sizedefault=250px|maxsize=325px|alt={{{alt|}}}}} | caption = {{#if:{{{image|}}}|{{{caption|{{{image_caption|}}}}}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P18|qid={{{qid|}}}|qual=P2096|qualsonly=y|lang=en|name=caption|maxvals=1|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|{{{caption|{{{image_caption|}}}}}}}}}} | label1 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data1 = {{#invoke:WikidataIB|getCoords|qid={{{qid|}}}|name=coordinates|fetchwikidata=coordinates|format={{{coord_format|}}}|{{{coordinates|}}}}} | label2 = [[Ordnance Survey National Grid|OS grid reference]] | data2 = {{gbmappingsmall|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P613|qid={{{qid|}}}|noicon=true|name=os_grid_reference|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|{{{os_grid_reference|}}}}}}} | label3 = Namembnost | data3 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2505|qid={{{qid|}}}|name=carries|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{carries|}}}}} | label4 = Prehod | data4 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P177|qid={{{qid|}}}|name=crosses|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{crosses|}}}}} | label5 = Lokacija | data5 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P276|qid={{{qid|}}}|name=locale|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{locale|{{{location|}}}}}}}} | class5 = label | label6 = Začetek | data6 = {{{starts|}}} | label7 = Konec | data7 = {{{ends|}}} | label8 = Uradno ime | data8 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P1448|qid={{{qid|}}}|name=official_name|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{official_name|}}}}} | label9 = Druga imena | data9 = {{{other_name|{{{also_known_as|}}}}}} | class9 = nickname | label10 = Poimenovan po | data10 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P138|qid={{{qid|}}}|name=named_for|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{named_for|}}}}} | label11 = Lastnik/upravljalec | data11 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P127|qid={{{qid|}}}|name=owner|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{owner|}}}}} | label12 = Vzdrževalec | data12 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P126|qid={{{qid|}}}|name=maintained|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{maint|{{{maintained|}}}}}}}} | label13 = Status dediščine | data13 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P1435|qid={{{qid|}}}|name=heritage|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{heritage|}}}}} | class13 = category | label14 = {{#if:{{{id_type|}}}|{{{id_type}}}|[[National Bridge Inventory#ID numbers|ID number]]}} | data14 = {{#if:{{{id_type|}}}|{{{id|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P3676|qid={{{qid|}}}|name=id|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|{{{id|}}}}}}} | label15 = Spletna stran | data15 = {{URL2|{{wdib|P856|qid={{{qid|}}}|name=website|fwd={{{fetchwikidata|}}}|osd={{{onlysourced|no}}}|{{{website|}}}}}}} | label16 = Nizvoden most | data16 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2673|qid={{{qid|}}}|name=upstream|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|{{#if:{{{preceded|}}}|{{{preceded|}}}|{{{upstream|}}}}}}} | label17 = Gorvoden most | data17 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2674|qid={{{qid|}}}|name=downstream|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|no}}}|{{#if:{{{followed|}}}|{{{followed|}}}|{{{downstream|}}}}}}} | header26 = Karakteristike | label27 = Tip mosta | data27 = {{{design|}}} | class27 = category | label28 = Material | data28 = {{#invoke:String2 | ucfirst | {{#invoke:WikidataIB|getValue|P186|qid={{{qid|}}}|name=material|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{material|}}}}}}} | class28 = category | label29 = Material podpor | data29 = {{{material1|}}} | label30 = Material voziščne konstrukcije | data30 = {{{material2|}}} | label31 = Skupna dolžina | data31 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2043|qid={{{qid|}}}|name=length|convert=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{length|}}}}} | label32 = Skupna širina | data32 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2049|qid={{{qid|}}}|name=width|convert=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{width|}}}}} | label33 = Višina | data33 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2048|qid={{{qid|}}}|name=height|convert=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{height|}}}}} | label34 = Globina vode | data34 = {{{depth|}}} | label35 = Prevoznost? | data35 = {{{traversable|{{{passable|}}}}}} | label36 = [[vlečna pot|Vlečne poti]] | data36 = {{{towpath|}}} | label37 = Glavni razpon | data37 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2787|qid={{{qid|}}}|name=mainspan|convert=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{mainspan|}}}}} | label38 = {{abbr|Št.|Število}} razponov | data38 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P1314|qid={{{qid|}}}|name=spans|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{number_spans|{{{spans|}}}}}}}} | label39 = Stebri v vodi | data39 = {{{piers_in_water|{{{pierswater|}}}}}} | label40 = Obremenitev | data40 = {{{load|}}} | label41 = [[Svetla višina]] nad mostom | data41 = {{{clearance_above|{{{clearance|}}}}}} | label42 = [[Svetla višina]] pod mostom | data42 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2793|qid={{{qid|}}}|name=below|convert=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{clearance_below|{{{below|}}}}}}}} | label43 = {{abbr|Št.|Število}} [[vozni pas|voznih pasov]] | data43 = {{{lanes|}}} | label44 = Projektna doba trajanja | data44 = {{{life|}}} | label45 = Diameter | data45 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2386|qid={{{qid|}}}|name=diameter|convert=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{diameter|}}}}} | label46 = Dolžina prvega odseka | data46 = {{{first_length|}}} | label47 = Premer prvega odseka | data47 = {{{first_diameter|}}} | label48 = Dolžina drugega odseka | data48 = {{{second_length|}}} | label49 = Premer drugega odseka | data49 = {{{second_diameter|}}} | label50 = Dolžina tretjega odseka | data50 = {{{third_length|}}} | label51 = Premer tretjega odseka | data51 = {{{third_diameter|}}} | label52 = Kapaciteta | data52 = {{{capacity|}}} | header55 = Lastnosti železniške proge | label56 = {{abbr|Št.|Število}} [[Tir (železnica)|tirov]] | data56 = {{{num_track|{{{notrack|}}}}}} | label57 = Tirna širina | data57 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P1064|qid={{{qid|}}}|name=gauge|convert=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{track_gauge|{{{gauge|}}}}}}}} | label58 = Profil proge | data58 = {{{structure_gauge|}}} | label59 = Elektrificirano | data59 = {{{electrification|}}} | header60 = Zgodovina | label61 = Arhitekt | data61 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P84|qid={{{qid|}}}|name=architect|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{architect|}}}}} | label62 = Projektant | data62 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P287|qid={{{qid|}}}|name=designer|uselbl=yes|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{designer|}}}}} | label63 = Tehnični projektant | data63 = {{{contracted_designer|}}} | label64 = Zmagovalec natečaja | data64 = {{{winner|}}} | label65 = Odgovorni za gradmeno zasnovo | data65 = {{{engineering|}}} | label66 = Konstruktor | data66 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P193|qid={{{qid|}}}|name=builder|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{builder|}}}}} | label67 = Izvajalec | data67 = {{{fabricator|}}} | label68 = Gradnja | data68 = {{{built|}}} | label69 = Začetek gradnje | data69 = {{{begin|}}} | label70 = Konec gradnje | data70 = {{{complete|}}} | label71 = Stroški gradnje | data71 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2130|qid={{{qid|}}}|unitabbr=true|name=cost|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{cost|}}}}} | label72 = Odprtje | data72 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P571|qid={{{qid|}}}|name=open|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{if empty|{{{opening|}}}|{{{open|}}}|{{{opened|}}}}}}} | label73 = Otvoritev | data73 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P1619|qid={{{qid|}}}|name=inaugurated|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{if empty|{{{dedicated|}}}|{{{inaugurated|}}}}}}} | label74 = Ponovna gradnja | data74 = {{{rebuilt|}}} | label75 = Zrušitev | data75 = {{{collapsed|}}} | label76 = Uničeno | data76 = {{{destroyed|}}} | label77 = Zaprtje | data77 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P3999|qid={{{qid|}}}|name=closed|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{closed|}}}}} | label78 = Porušeno | data78 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P576|qid={{{qid|}}}|name=demolished|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{demolished|}}}}} | label79 = Nadomešča | data79 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P1398|qid={{{qid|}}}|name=replaces|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{replaces|}}}}} | label80 = Nadomeščen z | data80 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P167|qid={{{qid|}}}|name=replaced_by|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{replaced_by|}}}}} | header81 = Statistika | label82 = Dnevni promet | data82 = {{{traffic|}}} | label83 = Mostnina | data83 = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2555|qid={{{qid|}}}|name=toll|unitabbr=true|fetchwikidata={{{fetchwikidata|}}}|onlysourced={{{onlysourced|yes}}}|{{{toll|}}}}} | header84 = {{#if:{{{extra|}}}|<nowiki />}} | rowstyle84 = display:none; | data84 = {{{embedded|{{{extra|}}}}}} | header85 = Lokacija | data86 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = yes | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-marker = bridge | mapframe-type = landmark | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{If empty|{{{name|}}}|{{{bridge_name|}}}|{{{aqueduct_name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} | header91 = Reference | data92 = {{{references|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Most z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Most]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| also_known_as | alt | aqueduct_name | architect | begin | below | bridge_name | builder | built | capacity | caption | carries | child | clearance | clearance_above | clearance_below | closed | collapsed | complete | contracted_designer | coord_format | coordinates | cost | crosses | dedicated | demolished | depth | design | designer | destroyed | diameter | downstream | electrification | embed | embedded | ends | engineering | extra | fabricator | fetchwikidata | first_diameter | first_length | followed | gauge | height | heritage | id | id_type | image | image_caption | image_size | image_upright | inaugurated | lanes | length | life | load | locale | location | mainspan | maint | maintained | material | material1 | material2 | name | named_for | native_name | native_name_lang | notrack | num_track | number_spans | official_name | onlysourced | open | opened | opening | os_grid_reference | other_name | owner | passable | piers_in_water | pierswater | preceded | qid | rebuilt | references | replaced_by | replaces | second_diameter | second_length | spans | starts | structure_gauge | third_diameter | third_length | toll | towpath | track_gauge | traffic | traversable | upstream | website | width | winner }}{{Main other| {{#if:{{{id|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox bridge with id]] --> }}{{#if:{{{clearance|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox bridge with clearance]] --> }}{{#if:{{{extra|}}}|{{#switch:{{str left|{{{extra}}}|3}} |<tr=<!-- [[Category:Pages using infobox bridge with extra embedded table]] --> |<di=<!-- [[Category:Pages using infobox bridge with extra embedded div]] --> |#default=<!-- [[Category:Pages using infobox bridge with extra]] --> }} }}{{#if:{{{coordinates|}}}||{{#if:{{#property:P625}}|<!-- [[Category:Pages using infobox bridge with empty coordinates parameter]] -->|<!--no coordinates on Wikidata-->}}}}}}<noinclude> {{documentation}}<!-- PLEASE ADD THIS TEMPLATE'S CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> i0tiel4w1p66itpnshz1nim7nug62i3 11 603561 6684618 6684553 2026-06-03T14:52:29Z Ljuba24b 92351 6684618 wikitext text/x-wiki Nekaj predlogov pri opisu parametrov: * Tip nosilnega prom,eta --------Tip prometa * Splošno območje kjer se most nahaja ------- Splošno območje kjer most stoji * Lastnik mosta ------- Lastnik/upravljalec mosta * Projektant/arhitekt mosta ----------- Projektant mosta * Dolžina glavnega loka ------- Dolžina glavnega razpona * Število lokov ali obokov --------- Število razponov * Navpična svetla višina (navpičen odprt prostor na vrhu mosta) ------- Svetla višina nad mostom * Navpična svetla višina pod mostom -------- svetla višina pod mostom * Število stebrov, ki stojijo v vodi (vmesni oporniki)----------- število vmesnih podpor (stebrov) * Dolžina mosta -------- skupna dolžina mosta * Širina mosta ------- skupna širina mosta --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:03, 2. junij 2026 (CEST) : Ali bi lahko še enkrat pregledala prevode [[Predloga:Infopolje Most/peskovnik]]? Najprej omeni ime parametra, npr. {{{towpath}}} = "Vlečne poti". Prevodi ne smejo biti predlogi. Nekatere zgoraj omenjene sem že popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:23, 3. junij 2026 (CEST) : Predlagam * {{{followed}}} - Gorvoden (je uveljavljen termin) * {{{design}}} - Tip mosta * {{{material1}}} - material podpor * {{{material2}}} - material voziščne konstrukcije * {{{height}}} - ne vem kaj je mišljeno; pri nekaterih opažam da je to višina pilona: - Višina pilona * {{{traversable}}} - pojma nimam kaj so mislili, tudi še nisem zasledila v člankih; vprašala strokovnjaka in tudi ne ve kaj bi to bilo; UI pravi PREVOZNOST - ampak to se nikjer ne vpisuje * {{{destroyed}}} - uničeno * {{{demolished}}} - porušeno * {{{towpath}} - vlečna pot: to pride v poštev samo pri prekopih, pri mostovih tega pojma ni Tudi besedilo pri parametrih prosim popravi kot sem napisala že zgoraj. --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 13:40, 3. junij 2026 (CEST) 0vbbexxb801ngyccnwsx6zdxcvo6ih0 6684620 6684618 2026-06-03T14:52:43Z Ljuba24b 92351 6684620 wikitext text/x-wiki Nekaj predlogov pri opisu parametrov: * Tip nosilnega prom,eta --------Tip prometa * Splošno območje kjer se most nahaja ------- Splošno območje kjer most stoji * Lastnik mosta ------- Lastnik/upravljalec mosta * Projektant/arhitekt mosta ----------- Projektant mosta * Dolžina glavnega loka ------- Dolžina glavnega razpona * Število lokov ali obokov --------- Število razponov * Navpična svetla višina (navpičen odprt prostor na vrhu mosta) ------- Svetla višina nad mostom * Navpična svetla višina pod mostom -------- svetla višina pod mostom * Število stebrov, ki stojijo v vodi (vmesni oporniki)----------- število vmesnih podpor (stebrov) * Dolžina mosta -------- skupna dolžina mosta * Širina mosta ------- skupna širina mosta --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:03, 2. junij 2026 (CEST) : Ali bi lahko še enkrat pregledala prevode [[Predloga:Infopolje Most/peskovnik]]? Najprej omeni ime parametra, npr. {{{towpath}}} = "Vlečne poti". Prevodi ne smejo biti predlogi. Nekatere zgoraj omenjene sem že popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:23, 3. junij 2026 (CEST) : Predlagam * {{{followed}}} - Gorvoden (je uveljavljen termin) * {{{design}}} - Tip mosta * {{{material1}}} - material podpor * {{{material2}}} - material voziščne konstrukcije * {{{height}}} - ne vem kaj je mišljeno; pri nekaterih opažam da je to višina pilona: - Višina pilona * {{{traversable}}} - pojma nimam kaj so mislili, tudi še nisem zasledila v člankih; vprašala strokovnjaka in tudi ne ve kaj bi to bilo; UI pravi PREVOZNOST - ampak to se nikjer ne vpisuje * {{{destroyed}}} - uničeno * {{{demolished}}} - porušeno * {{{towpath}}} - vlečna pot: to pride v poštev samo pri prekopih, pri mostovih tega pojma ni Tudi besedilo pri parametrih prosim popravi kot sem napisala že zgoraj. --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 13:40, 3. junij 2026 (CEST) t65mu6qyrmx0bxgd62jofljb045k75l 6684755 6684620 2026-06-03T18:17:56Z Pinky sl 2932 6684755 wikitext text/x-wiki Nekaj predlogov pri opisu parametrov: * Tip nosilnega prom,eta --------Tip prometa * Splošno območje kjer se most nahaja ------- Splošno območje kjer most stoji * Lastnik mosta ------- Lastnik/upravljalec mosta * Projektant/arhitekt mosta ----------- Projektant mosta * Dolžina glavnega loka ------- Dolžina glavnega razpona * Število lokov ali obokov --------- Število razponov * Navpična svetla višina (navpičen odprt prostor na vrhu mosta) ------- Svetla višina nad mostom * Navpična svetla višina pod mostom -------- svetla višina pod mostom * Število stebrov, ki stojijo v vodi (vmesni oporniki)----------- število vmesnih podpor (stebrov) * Dolžina mosta -------- skupna dolžina mosta * Širina mosta ------- skupna širina mosta --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:03, 2. junij 2026 (CEST) : Ali bi lahko še enkrat pregledala prevode [[Predloga:Infopolje Most/peskovnik]]? Najprej omeni ime parametra, npr. {{{towpath}}} = "Vlečne poti". Prevodi ne smejo biti predlogi. Nekatere zgoraj omenjene sem že popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:23, 3. junij 2026 (CEST) : Predlagam * {{{followed}}} - Gorvoden (je uveljavljen termin) * {{{design}}} - Tip mosta * {{{material1}}} - material podpor * {{{material2}}} - material voziščne konstrukcije * {{{height}}} - ne vem kaj je mišljeno; pri nekaterih opažam da je to višina pilona: - Višina pilona * {{{traversable}}} - pojma nimam kaj so mislili, tudi še nisem zasledila v člankih; vprašala strokovnjaka in tudi ne ve kaj bi to bilo; UI pravi PREVOZNOST - ampak to se nikjer ne vpisuje * {{{destroyed}}} - uničeno * {{{demolished}}} - porušeno * {{{towpath}}} - vlečna pot: to pride v poštev samo pri prekopih, pri mostovih tega pojma ni Tudi besedilo pri parametrih prosim popravi kot sem napisala že zgoraj. --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 13:40, 3. junij 2026 (CEST) {{urejeno|ok}}, še kakšni popravki? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:17, 3. junij 2026 (CEST) qhaotblnyvavjvws5mcth4m1o0zxmoy 6684800 6684755 2026-06-03T19:25:25Z Ljuba24b 92351 6684800 wikitext text/x-wiki Nekaj predlogov pri opisu parametrov: * Tip nosilnega prom,eta --------Tip prometa * Splošno območje kjer se most nahaja ------- Splošno območje kjer most stoji * Lastnik mosta ------- Lastnik/upravljalec mosta * Projektant/arhitekt mosta ----------- Projektant mosta * Dolžina glavnega loka ------- Dolžina glavnega razpona * Število lokov ali obokov --------- Število razponov * Navpična svetla višina (navpičen odprt prostor na vrhu mosta) ------- Svetla višina nad mostom * Navpična svetla višina pod mostom -------- svetla višina pod mostom * Število stebrov, ki stojijo v vodi (vmesni oporniki)----------- število vmesnih podpor (stebrov) * Dolžina mosta -------- skupna dolžina mosta * Širina mosta ------- skupna širina mosta --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:03, 2. junij 2026 (CEST) : Ali bi lahko še enkrat pregledala prevode [[Predloga:Infopolje Most/peskovnik]]? Najprej omeni ime parametra, npr. {{{towpath}}} = "Vlečne poti". Prevodi ne smejo biti predlogi. Nekatere zgoraj omenjene sem že popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:23, 3. junij 2026 (CEST) : Predlagam * {{{followed}}} - Gorvoden (je uveljavljen termin) * {{{design}}} - Tip mosta * {{{material1}}} - material podpor * {{{material2}}} - material voziščne konstrukcije * {{{height}}} - ne vem kaj je mišljeno; pri nekaterih opažam da je to višina pilona: - Višina pilona * {{{traversable}}} - pojma nimam kaj so mislili, tudi še nisem zasledila v člankih; vprašala strokovnjaka in tudi ne ve kaj bi to bilo; UI pravi PREVOZNOST - ampak to se nikjer ne vpisuje * {{{destroyed}}} - uničeno * {{{demolished}}} - porušeno * {{{towpath}}} - vlečna pot: to pride v poštev samo pri prekopih, pri mostovih tega pojma ni Tudi besedilo pri parametrih prosim popravi kot sem napisala že zgoraj. --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 13:40, 3. junij 2026 (CEST) {{urejeno|ok}}, še kakšni popravki? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:17, 3. junij 2026 (CEST) : To okrog rubrik na temo {{{diameter}}} sem govorila z inženirjem ni jasno, kaj je mišljeno. Morda premer stebrov. Lahko spustiš.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:25, 3. junij 2026 (CEST) o15cja58n0h9gd4rgkpmm35zhogwlkj 6684974 6684800 2026-06-04T08:00:30Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Pogovor o predlogi:Infopolje Most/peskovnik]] na [[Pogovor o predlogi:Infopolje Most]] 6684800 wikitext text/x-wiki Nekaj predlogov pri opisu parametrov: * Tip nosilnega prom,eta --------Tip prometa * Splošno območje kjer se most nahaja ------- Splošno območje kjer most stoji * Lastnik mosta ------- Lastnik/upravljalec mosta * Projektant/arhitekt mosta ----------- Projektant mosta * Dolžina glavnega loka ------- Dolžina glavnega razpona * Število lokov ali obokov --------- Število razponov * Navpična svetla višina (navpičen odprt prostor na vrhu mosta) ------- Svetla višina nad mostom * Navpična svetla višina pod mostom -------- svetla višina pod mostom * Število stebrov, ki stojijo v vodi (vmesni oporniki)----------- število vmesnih podpor (stebrov) * Dolžina mosta -------- skupna dolžina mosta * Širina mosta ------- skupna širina mosta --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:03, 2. junij 2026 (CEST) : Ali bi lahko še enkrat pregledala prevode [[Predloga:Infopolje Most/peskovnik]]? Najprej omeni ime parametra, npr. {{{towpath}}} = "Vlečne poti". Prevodi ne smejo biti predlogi. Nekatere zgoraj omenjene sem že popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:23, 3. junij 2026 (CEST) : Predlagam * {{{followed}}} - Gorvoden (je uveljavljen termin) * {{{design}}} - Tip mosta * {{{material1}}} - material podpor * {{{material2}}} - material voziščne konstrukcije * {{{height}}} - ne vem kaj je mišljeno; pri nekaterih opažam da je to višina pilona: - Višina pilona * {{{traversable}}} - pojma nimam kaj so mislili, tudi še nisem zasledila v člankih; vprašala strokovnjaka in tudi ne ve kaj bi to bilo; UI pravi PREVOZNOST - ampak to se nikjer ne vpisuje * {{{destroyed}}} - uničeno * {{{demolished}}} - porušeno * {{{towpath}}} - vlečna pot: to pride v poštev samo pri prekopih, pri mostovih tega pojma ni Tudi besedilo pri parametrih prosim popravi kot sem napisala že zgoraj. --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 13:40, 3. junij 2026 (CEST) {{urejeno|ok}}, še kakšni popravki? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:17, 3. junij 2026 (CEST) : To okrog rubrik na temo {{{diameter}}} sem govorila z inženirjem ni jasno, kaj je mišljeno. Morda premer stebrov. Lahko spustiš.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:25, 3. junij 2026 (CEST) o15cja58n0h9gd4rgkpmm35zhogwlkj 0 603567 6684574 6684552 2026-06-03T13:19:33Z Octopus 13285 nadaljevanje 6684574 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Marin Tirski | image = Marinus e Ptolomeu.jpg | caption = Naslovnica [[Ptolemaj]]eve ''[[Geografija (Ptolemaj)|Geografije]]'' iz leta 1578; osebi ob globusu sta Ptolemaj in Marin Tirski | birth_date = sredina do prva polovica 1. stoletja | birth_place = [[Tir, Libanon|Tir]], [[Fenicija (rimska provinca)|Fenicija]], [[Rimsko cesarstvo]] | death_date = sredina II. stoletja | death_place = [[Rim]], Rimsko cesarstvo | residence = Rimsko cesarstvo | nationality = | field = [[kartografija]], [[geografija]], [[matematika]] | work_institution = | alma_mater = | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = utemeljitelj matematične kartografije | footnotes = }} '''Marin Tirski''' ([[Grščina|starogrško]]: Μαρῖνος ὁ Τύριος, Marînos ho Týrios) je bil grško govoreči [[Feničani|feničanski]] rimski [[geograf]], [[kartograf]] in [[Matematika|matematik]], ki je utemeljil matematično [[Geografija|geografijo]] in postavil temelje za [[Ptolemaj]]evo [[Geografija (Ptolemaj)|Geografijo]] in njegov zemljevid sveta, * ok. 70 n. št, † ok. 130 n. št. ==Življenje== Marinus je bil rojen in prvotno ustvarjel v [[Tir, Libanon|Tiru]] v rimski provinci [[Fenicija (rimska provinca)|Feniciji]].<ref>George Sarton (1936). "The Unity and Diversity of the Mediterranean World", ''Osiris'' '''2''', str. 430</ref> Njegovo delo je bilo predhodnik dela velikega geografa [[Ptolemaj|Klavdija Ptolemaja]], ki je Marinovo delo uporabil kot vir za svojo ''[[Geografija (Ptolemaj)|Geografijo]]''. Ptolemaj je priznaval svoje velike dolgove Marinu Tirskemu.{{sfn|Chisholm|1911}}<ref name="HarleyWoodward">{{cite book|last1=Harley|first1=J. B. (John Brian)|last2=Woodward|first2=David|title=The History of cartography|year=1987|url=https://books.google.com/books?id=uJaP4i7-_MIC&pg=PA178|access-date=4 June 2010|publisher=Humana Press|isbn=978-0-226-31633-8|pages=178–}}</ref> O njem je rekel: ''"Marin o trgovskem razredu na splošno pravi, da se osredotoča le na svoje posle in ga raziskovanje malo zanima ter da pogosto zaradi svoje ljubezni do bahanja povečuje razdalje"''.<ref>[https://www.lib.umn.edu/apps/bell/map/PTO/WRITE/tyre.html Ptolemy, "33"].</ref> Marina je kasneje citiral tudi arabski geograf [[al-Masudi]]. O Marinovem zasebnem življenju je znanega le malo. == Zapuščina== Marinova geografska razprava je izgubljena in znana le iz Ptolemajevih pripomb. Uvedel je izboljšave v risanje zemljevidov in razvil sistem pomorskih kart. Njegova glavna zapuščina je, da je bil prvi, ki je vsakemu kraju določil ustrezno [[Zemljepisna širina|zemljepisno širino]] in [[Zemljepisna dolžina|dolžino]]. Njegov ničti [[poldnevnik]] je potekal skozi najzahodnejšo znano točko v njegovem času, Otoke Blaženih, sedanje [[Zelenortski otoki|Zelenortske]] ali [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]]. Za izhodišče meritev zemljepisne širine je uporabil [[Rodos|rodoški]] vzporednik. [[Slika:Marinus LO-IV-178H LTVT.JPG|thumb|Lunarni krater Marinus (NASA 1967)]] Ptolemaj omenja več revizij Marinovega geografskega dela, ki se ga pogosto datira v leto 114 n. št., čeprav to ni zanesljivo. Marin je ocenil dolžino [[ekvator]]ja na 180.000 stadijev, kar ustreza približno 33.000 kilometrom. Njegova ocena je približno 17 % manjša od resnične vrednosti. Marin je tudi skrbno preučeval dela svojih predhodnikov in dnevnike svetovnih popotnikov. Njegovi zemljevidi so bili prvi v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], ki so prikazovali [[Kitajska|Kitajsko]]. Izumil je ekvipravokotno projekcijo, ki se še danes uporablja za ustvarjanje zemljevidov. Marin je menil, da je Svetovni ocean razdeljen na vzhodni in zahodni del s celinami [[Evropa]], [[Azija]] in [[Afrika]] med njima. Menil je, da se naseljeni svet razteza po zemljepisni širini od Tule ([[Norveška]]) do Agisimbe (okoli [[Kozorogov povratnik|Kozorogovega povratnika]]) in po zemljepisni dolžini od Blaženih otokov (Kanarski otoki) do Sere (Kitajska). Marin je skoval tudi izraz [[Antarktika]], ki pomeni nasprotje [[Arktika|Arktike]]. [https://www.metoffice.gov.uk/binaries/content/assets/metofficegovuk/pdf/research/library-and-archive/library/publications/factsheets/pioneers_scott-bae-1910_1913.pdf] Po Marinu Tirskemu je bil leta 1935 imenovan udarni krater Marinus na [[Luna|Luni]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1. stoletju]] [[Kategorija:Umrli v 2. stoletju]] [[Kategorija:Matematiki]] [[Kategorija:Kartografi]] roq5fsg6kojyfeiqdc1v1zof00zm3p0 6684576 6684574 2026-06-03T13:21:30Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6684576 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Marin Tirski | image = Marinus e Ptolomeu.jpg | caption = Naslovnica [[Ptolemaj]]eve ''[[Geografija (Ptolemaj)|Geografije]]'' iz leta 1578; osebi ob globusu sta Ptolemaj in Marin Tirski | birth_date = sredina do prva polovica 1. stoletja | birth_place = [[Tir, Libanon|Tir]], [[Fenicija (rimska provinca)|Fenicija]], [[Rimsko cesarstvo]] | death_date = sredina II. stoletja | death_place = [[Rim]], Rimsko cesarstvo | residence = Rimsko cesarstvo | nationality = | field = [[kartografija]], [[geografija]], [[matematika]] | work_institution = | alma_mater = | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = utemeljitelj matematične kartografije | footnotes = }} '''Marin Tirski''' ([[Grščina|starogrško]]: Μαρῖνος ὁ Τύριος, Marînos ho Týrios) je bil grško govoreči [[Feničani|feničanski]] rimski [[geograf]], [[kartograf]] in [[Matematika|matematik]], ki je utemeljil matematično [[Geografija|geografijo]] in postavil temelje za [[Ptolemaj]]evo [[Geografija (Ptolemaj)|Geografijo]] in njegov zemljevid sveta, * ok. 70 n. št, † ok. 130 n. št. ==Življenje== Marinus je bil rojen in prvotno ustvarjel v [[Tir, Libanon|Tiru]] v rimski provinci [[Fenicija (rimska provinca)|Feniciji]].<ref>George Sarton (1936). "The Unity and Diversity of the Mediterranean World", ''Osiris'' '''2''', str. 430</ref> Njegovo delo je bilo predhodnik dela velikega geografa [[Ptolemaj|Klavdija Ptolemaja]], ki je Marinovo delo uporabil kot vir za svojo ''[[Geografija (Ptolemaj)|Geografijo]]''. Ptolemaj je priznaval svoje velike dolgove Marinu Tirskemu.{{sfn|Chisholm|1911}}<ref name="HarleyWoodward">{{cite book|last1=Harley|first1=J. B. (John Brian)|last2=Woodward|first2=David|title=The History of cartography|year=1987|url=https://books.google.com/books?id=uJaP4i7-_MIC&pg=PA178|access-date=4 June 2010|publisher=Humana Press|isbn=978-0-226-31633-8|pages=178–}}</ref> O njem je rekel: ''"Marin o trgovskem razredu na splošno pravi, da se osredotoča le na svoje posle in ga raziskovanje malo zanima ter da pogosto zaradi svoje ljubezni do bahanja povečuje razdalje"''.<ref>[https://www.lib.umn.edu/apps/bell/map/PTO/WRITE/tyre.html Ptolemy, "33"].</ref> Marina je kasneje citiral tudi arabski geograf [[al-Masudi]]. O Marinovem zasebnem življenju je znanega le malo. == Zapuščina== Marinova geografska razprava je izgubljena in znana le iz Ptolemajevih pripomb. Uvedel je izboljšave v risanje zemljevidov in razvil sistem pomorskih kart. Njegova glavna zapuščina je, da je bil prvi, ki je vsakemu kraju določil ustrezno [[Zemljepisna širina|zemljepisno širino]] in [[Zemljepisna dolžina|dolžino]]. Njegov ničti [[poldnevnik]] je potekal skozi najzahodnejšo znano točko v njegovem času, Otoke Blaženih, sedanje [[Zelenortski otoki|Zelenortske]] ali [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]]. Za izhodišče meritev zemljepisne širine je uporabil [[Rodos|rodoški]] vzporednik. [[Slika:Marinus LO-IV-178H LTVT.JPG|thumb|Lunarni krater Marinus (NASA 1967)]] Ptolemaj omenja več revizij Marinovega geografskega dela, ki se ga pogosto datira v leto 114 n. št., čeprav to ni zanesljivo. Marin je ocenil dolžino [[ekvator]]ja na 180.000 stadijev, kar ustreza približno 33.000 kilometrom. Njegova ocena je približno 17 % manjša od resnične vrednosti. Marin je tudi skrbno preučeval dela svojih predhodnikov in dnevnike svetovnih popotnikov. Njegovi zemljevidi so bili prvi v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], ki so prikazovali [[Kitajska|Kitajsko]]. Izumil je ekvipravokotno projekcijo, ki se še danes uporablja za ustvarjanje zemljevidov. Marin je menil, da je Svetovni ocean razdeljen na vzhodni in zahodni del s celinami [[Evropa]], [[Azija]] in [[Afrika]] med njima. Menil je, da se naseljeni svet razteza po zemljepisni širini od Tule ([[Norveška]]) do Agisimbe (okoli [[Kozorogov povratnik|Kozorogovega povratnika]]) in po zemljepisni dolžini od Blaženih otokov (Kanarski otoki) do Sere (Kitajska). Marin je skoval tudi izraz [[Antarktika]], ki pomeni nasprotje [[Arktika|Arktike]]. [https://www.metoffice.gov.uk/binaries/content/assets/metofficegovuk/pdf/research/library-and-archive/library/publications/factsheets/pioneers_scott-bae-1910_1913.pdf] Po Marinu Tirskemu je bil leta 1935 imenovan udarni krater Marinus na [[Luna|Luni]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{Cite EB1911| wstitle=Marinus of Tyre}} *A. Forbiger, ''Handbuch der alten Geographie'', vol. i. (1842); *E. H. Bunbury, ''Hist. of Ancient Geography'' (1879), ii. p.&nbsp;519; *E. H. Berger, ''Geschichte der wissenschaftlichen Erdkunde der Griechen'' (1903). *"Marinus" in ''Brill's New Pauly'' (Brill, 2010) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1. stoletju]] [[Kategorija:Umrli v 2. stoletju]] [[Kategorija:Matematiki]] [[Kategorija:Kartografi]] hyvyteufg0he0yf2lnz4p0idgaar03h 0 603568 6684566 2026-06-03T12:53:10Z AmazingFood 245846 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1356471555|Bimatoprost]]« 6684566 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Učinkovina | IUPAC_name = 7-[3,5-dihydroxy-2- (3-hydroxy-5-phenyl-pent-1-enyl)- cyclopentyl]-''N''-ethyl-hept-5-enamide | image = Bimatoprost.svg | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Lumigan, others | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bimatoprost}} | MedlinePlus = a602030 | DailyMedID = Bimatoprost | pregnancy_AU = B3 | pregnancy_AU_comment = <ref name="Drugs.com pregnancy" /> | pregnancy_category = | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = <ref>{{cite web | title=Prescription medicines: registration of new generic medicines and biosimilar medicines, 2017 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=21 June 2022 | url=https://www.tga.gov.au/resources/publication/publications/prescription-medicines-registration-new-generic-medicines-and-biosimilar-medicines-2017 | access-date=30 March 2024}}</ref><ref>{{cite web | title=Therapeutic Goods (Poisons Standard— June 2025) Instrument 2025 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=May 2025 | url=https://www.legislation.gov.au/F2025L00599/asmade/2025-05-28/text/original/pdf | format=pdf | access-date=31 August 2025}}</ref> | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_EU = Rx-only | legal_EU_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = Rx-only | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_US_comment = <ref name="Bimatoprost label" /><ref name="Lumigan label" /> | legal_UN_comment = | legal_status = <!--For countries not listed above--> <!-- Pharmacokinetic data -->| routes_of_administration = Očesne kaplice | bioavailability = Nizka | protein_bound = 88% | metabolism = | metabolites = | onset = 4 ure | elimination_half-life = 45 min po intrevenski aplikaciji | duration_of_action = ≥ 24 ur | excretion = 67% [[ledvica]], 25% [[blato]] <!-- Identifiers -->| CAS_number = 155206-00-1 | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_supplemental = | ATC_prefix = S01 | ATC_suffix = EE03 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | PubChem = 5311027 | PubChemSubstance = | IUPHAR_ligand = 1958 | DrugBank = DB00905 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | ChemSpiderID = 4470565 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = QXS94885MZ | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | KEGG = D02724 | KEGG_Ref = {{keggcite|changed|kegg}} | ChEBI = 51230 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1200963 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | C = 25 | H = 37 | N = 1 | O = 4 | SMILES = CCNC(=O)CCC/C=C\C[C@H]1[C@@H](O)C[C@@H](O)[C@@H]1/C=C/[C@@H](O)CCc1ccccc1 | StdInChI = 1S/C25H37NO4/c1-2-26-25(30)13-9-4-3-8-12-21-22(24(29)18-23(21)28)17-16-20(27)15-14-19-10-6-5-7-11-19/h3,5-8,10-11,16-17,20-24,27-29H,2,4,9,12-15,18H2,1H3,(H,26,30)/b8-3-,17-16+/t20-,21+,22+,23-,24+/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey = AQOKCDNYWBIDND-FTOWTWDKSA-N | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | density = | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | specific_rotation = | verifiedrevid = 459978941 }} {| class="infobox" style="border-spacing:2px;" |+ class="infobox-title" id="7" |<span title="International nonproprietary name (INN): <nowiki&gt;Bimatoprost</nowiki&gt;">Bimatoprost</span> | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Bimatoprost.svg|class=skin-invert-image|brezokvirja]] |- ! colspan="2" class="infobox-header" style="background:#ddd;color:inherit;" |Clinical data |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[Drug nomenclature#Trade names|Trade names]] | class="infobox-data" |Lumigan, others |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[American Society of Health-System Pharmacists|AHFS]]/[[Drugs.com]] | class="infobox-data" |<span title="www.drugs.com">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html Monograph]</span> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[MedlinePlus]] | class="infobox-data" |<span title="medlineplus.gov">[https://medlineplus.gov/druginfo/meds/a602030.html a602030]</span> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[Regulation of therapeutic goods|License data]] | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css" /><div class="plainlist "> * <small><abbr class="country-name" title="<nowiki&gt;United States</nowiki&gt;">US</abbr></small>&nbsp;DailyMed:&nbsp;<span title="dailymed.nlm.nih.gov">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/search.cfm?labeltype=all&query=Bimatoprost Bimatoprost]</span> </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[Nosečnostna kategorija|Pregnancy<br /><br />category]] | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css" /><div class="plainlist "> * <small><abbr class="country-name" title="<nowiki&gt;Australia</nowiki&gt;">AU</abbr>:</small>&#x20;B3<ref name="Drugs.com pregnancy">{{Navedi splet|title=Bimatoprost ophthalmic (Lumigan) Use During Pregnancy|website=Drugs.com|date=14 October 2019|url=https://www.drugs.com/pregnancy/bimatoprost-ophthalmic.html|accessdate=4 January 2020}}</ref> </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[Aplikacija zdravila|Routes of<br /><br />administration]] | class="infobox-data" |eye drops |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem|ATC code]] | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * S01EE03&#x20;(<span title="www.whocc.no">[https://www.whocc.no/atc_ddd_index/?code=S01EE03 WHO]</span>)&#x20; </div> |- ! colspan="2" class="infobox-header" style="background:#ddd;color:inherit;" |Legal status |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |Legal status | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css" /><div class="plainlist "> * <small><abbr class="country-name" title="<nowiki&gt;Australia</nowiki&gt;">AU</abbr>:</small>&#x20;S4 (Prescription only) * <small><abbr class="country-name" title="<nowiki&gt;United States</nowiki&gt;">US</abbr>:</small>&#x20;[[Zdravilo na recept|℞-only]]<ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}</ref><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}</ref> * <small><abbr class="country-name" title="<nowiki&gt;European Union</nowiki&gt;">EU</abbr>:</small>&#x20;Rx-only </div> |- ! colspan="2" class="infobox-header" style="background:#ddd;color:inherit;" |[[Farmakokinetika|Pharmacokinetic]] data |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[Biološka uporabnost|Bioavailability]] | class="infobox-data" |Nizka |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[Vezava na plazemske beljakovine|Protein binding]] | class="infobox-data" |88% |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |Onset of action | class="infobox-data" |4 hrs |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |Elimination <nowiki><span class="nowrap">half-life</span></nowiki> | class="infobox-data" |45 min after [[Intravenska uporaba zdravila|intravenous]] application |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[Farmakodinamika|Duration of action]] | class="infobox-data" |≥ 24 hrs |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[Izločanje|Excretion]] | class="infobox-data" |67% Kidney, 25% [[Iztrebek|fecal]] |- ! colspan="2" class="infobox-header" style="background:#ddd;color:inherit;" |Identifiers |- | colspan="2" class="infobox-full-data" |<div class="collapsible-list mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align: left;"> <div style="line-height: 1.6em; font-weight: bold;"><div>IUPAC name</div></div> * <div style="font-size: 97%;">7-[3,5-dihydroxy-2- (3-hydroxy-5-phenyl-pent-1-enyl)- cyclopentyl]-''N''-ethyl-hept-5-enamide</div> </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[Številka CAS|CAS Number]] | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * <span title="commonchemistry.cas.org">[https://commonchemistry.cas.org/detail?cas_rn=155206-00-1 155206-00-1]</span>^{&nbsp;[[File:Yes_check.svg|link=|alt=check|7x7_pik]]<span style="display:none">Y</span>} </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[PubChem]] <span style="font-weight:normal"><abbr title="<nowiki&gt;Compound ID</nowiki&gt;">CID</abbr></span> | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * <span title="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">[https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/5311027 5311027]</span> </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |IUPHAR/BPS | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * <span title="www.guidetopharmacology.org">[https://www.guidetopharmacology.org/GRAC/LigandDisplayForward?ligandId=1958 1958]</span> </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |DrugBank | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * <span title="www.drugbank.ca">[https://www.drugbank.ca/drugs/DB00905 DB00905]</span>^{&nbsp;[[File:Yes_check.svg|link=|alt=check|7x7_pik]]<span style="display:none">Y</span>} </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[ChemSpider]] | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * <span title="www.chemspider.com">[https://www.chemspider.com/Chemical-Structure.4470565.html 4470565]</span>^{&nbsp;[[File:Yes_check.svg|link=|alt=check|7x7_pik]]<span style="display:none">Y</span>} </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |UNII | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * <span title="precision.fda.gov">[https://precision.fda.gov/uniisearch/srs/unii/QXS94885MZ QXS94885MZ]</span> </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[KEGG]] | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * <span title="www.kegg.jp">[https://www.kegg.jp/entry/D02724 D02724]</span>^{&nbsp;[[Slika:X_mark.svg|link=|alt=&#x2612;|8x8_pik]]<span style="display:none">N</span>} </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[ChEBI]] | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * <span title="www.ebi.ac.uk">[https://www.ebi.ac.uk/chebi/searchId.do?chebiId=CHEBI:51230 CHEBI:51230]</span>^{&nbsp;[[File:Yes_check.svg|link=|alt=check|7x7_pik]]<span style="display:none">Y</span>} </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[ChEMBL]] | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * <span title="www.ebi.ac.uk">[https://www.ebi.ac.uk/chembl/explore/compound/ChEMBL1200963 ChEMBL1200963]</span>^{&nbsp;[[Slika:X_mark.svg|link=|alt=&#x2612;|8x8_pik]]<span style="display:none">N</span>} </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[CompTox Chemicals Dashboard|CompTox Dashboard]] <span style="font-weight:normal">(<abbr title="<nowiki&gt;U.S. Environmental Protection Agency</nowiki&gt;">EPA</abbr>)</span> | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * <span title="comptox.epa.gov">[https://comptox.epa.gov/dashboard/chemical/details/DTXSID30895042 DTXSID30895042] [[File:OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg|link=https://www.wikidata.org/wiki/Q2393348#P3117|vrh-besedila|class=noprint|brezokvirja|10x10_pik|Edit this at Wikidata]]</span> </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[Evropska agencija za kemikalije|<span title="echa.europa.eu">ECHA InfoCard</span>]] | class="infobox-data" |[https://echa.europa.eu/substance-information/-/substanceinfo/100.170.712 100.170.712] [[File:OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg|link=https://www.wikidata.org/wiki/Q2393348#P2566|vrh-besedila|class=noprint|brezokvirja|10x10_pik|Edit this at Wikidata]] |- ! colspan="2" class="infobox-header" style="background:#ddd;color:inherit;" |Chemical and physical data |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[Kemijska formula|Formula]] | class="infobox-data" |<span title="Carbon">C</span>₂₅<span title="Hydrogen">H</span>₃₇<span title="Nitrogen">N</span><span title="Oxygen">O</span>₄ |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |[[Molska masa|Molar mass]] | class="infobox-data" |<span class="nowrap">415.574</span>&nbsp;g·mol⁻¹ |- ! class="infobox-label" scope="row" style="line-height:1.2em;" |3D model ([[Jmol|JSmol]]) | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * <span title="chemapps.stolaf.edu (3D interactive model)">[https://chemapps.stolaf.edu/jmol/jmol.php?model=CCNC%28%3DO%29CCC%2FC%3DC%5CC%5BC%40H%5D1%5BC%40%40H%5D%28O%29C%5BC%40%40H%5D%28O%29%5BC%40%40H%5D1%2FC%3DC%2F%5BC%40%40H%5D%28O%29CCc1ccccc1 Interactive image]</span> </div> |- | colspan="2" class="infobox-full-data" |<div class="collapsible-list mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align: left;"> <div style="line-height: 1.6em; font-weight: bold;"><div>[[SMILES]]</div></div> * <div style="word-wrap:break-word; text-indent:-1.5em; text-align:left; padding-left:1.5em; font-size:97%; line-height:120%;">CCNC(=O)CCC/C=C\C[C@H]1[C@@H](O)C[C@@H](O)[C@@H]1/C=C/[C@@H](O)CCc1ccccc1</div> </div> |- | colspan="2" class="infobox-full-data" |<div class="collapsible-list mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align: left;"> <div style="line-height: 1.6em; font-weight: bold;"><div>[[Mednarodni kemijski identifikator|InChI]]</div></div> * <div style="word-wrap:break-word; text-indent:-1.5em; text-align:left; padding-left:1.5em; font-size:97%; line-height:120%;">InChI=1S/C25H37NO4/c1-2-26-25(30)13-9-4-3-8-12-21-22(24(29)18-23(21)28)17-16-20(27)15-14-19-10-6-5-7-11-19/h3,5-8,10-11,16-17,20-24,27-29H,2,4,9,12-15,18H2,1H3,(H,26,30)/b8-3-,17-16+/t20-,21+,22+,23-,24+/m0/s1^{&nbsp;[[File:Yes_check.svg|link=|alt=check|7x7_pik]]<span style="display:none">Y</span>}</div> * <div style="word-wrap:break-word; text-indent:-1.5em; text-align:left; padding-left:1.5em; font-size:97%; line-height:120%;">Key:AQOKCDNYWBIDND-FTOWTWDKSA-N^{&nbsp;[[File:Yes_check.svg|link=|alt=check|7x7_pik]]<span style="display:none">Y</span>}</div> </div> |- | colspan="2" class="infobox-below" |<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">&nbsp;^{[[Slika:X_mark.svg|link=|alt=&#x2612;|8x8_pik]]<span style="display:none">N</span>[[File:Yes_check.svg|link=|alt=check|7x7_pik]]<span style="display:none">Y</span>}&nbsp;(what is this?)</span><templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">&nbsp;&nbsp;<span class="reflink plainlinks nourlexpansion">[https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:ComparePages&rev1=459978941&page2=Bimatoprost (verify)]</span></span> |} '''Bimatoprost''', ki se med drugim prodaja pod registriranim imenom '''Lumigan''', je [[Zdravilo|zdravilo,]] ki se uporablja za zdravljenje visokega tlaka v očesu, vključno [[Glavkom|z glavkomom]] . <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}</ref> Uporablja se predvsem pri [[Glavkom|glavkomu odprtega kota,]] kadar druga zdravila niso zadostna. <ref name="AHFS2019" /> <ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}</ref> Uporablja se lahko tudi za povečanje velikosti [[trepalnica|trepalnic]] . <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> <ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Uporablja se kot kapljice za oči, učinki pa se običajno pojavijo v štirih urah. <ref name="AHFS2019" /> <ref name="Lumigan label" /> Pogosti neželeni učinki vključujejo rdeče oči, suhe oči, spremembo barve oči, zamegljen vid in [[Siva mrena|sivo mreno]] . <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''British national formulary: BNF 76'' (76&nbsp;ed.). Pharmaceutical Press. 2018. p.&nbsp;1149. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-85711-338-2|<bdi>978-0-85711-338-2</bdi>]].</cite></ref> <ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Uporaba med [[Nosečnost|nosečnostjo]] ali [[Dojenje|dojenjem]] na splošno ni priporočljiva. <ref name="Drugs.com pregnancy">{{Navedi splet|title=Bimatoprost ophthalmic (Lumigan) Use During Pregnancy|website=Drugs.com|date=14 October 2019|url=https://www.drugs.com/pregnancy/bimatoprost-ophthalmic.html|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/pregnancy/bimatoprost-ophthalmic.html "Bimatoprost ophthalmic (Lumigan) Use During Pregnancy"]. ''Drugs.com''. 14 October 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> <ref name="BNF76" /> <ref name="Lumigan label" /> Je analog [[Prostaglandin|prostaglandina]] in deluje tako, da poveča odtok očesne tekočine . <ref name="AHFS2019" /> Bimatoprost je bil v Združenih državah Amerike odobren za medicinsko uporabo leta 2001, v Evropski uniji pa leta 2002 <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi splet|title=Lumigan {{!}} European Medicines Agency (EMA)|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/lumigan|website=www.ema.europa.eu|date=2017-05-18|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> Na voljo je tudi kot [[generično zdravilo]] . <ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''British national formulary: BNF 76'' (76&nbsp;ed.). Pharmaceutical Press. 2018. p.&nbsp;1149. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-85711-338-2|<bdi>978-0-85711-338-2</bdi>]].</cite></ref> <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> <ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|website=Drugs.com|date=2 December 2019|url=https://www.drugs.com/international/bimatoprost.html|accessdate=4 January 2020}}</ref> === Uporaba v medicini === Bimatoprost se uporablja za zdravljenje [[Glavkom|glavkoma odprtega kota]] in očesne hipertenzije pri odraslih, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z zaviralcem adrenergičnih receptorjev beta, običajno timololom . <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}</ref> Študije so pokazale, da je bimatoprost učinkovitejši od timolola pri zniževanju intraokularnega tlaka (OOP) in vsaj tako učinkovit kot prostaglandinska analoga latanoprost in [[travoprost]] pri zniževanju OOP. <ref name="pmid19929032">{{Navedi časopis|vauthors=Curran MP|year=2009|title=Bimatoprost: a review of its use in open-angle glaucoma and ocular hypertension|journal=Drugs & Aging|volume=26|issue=12|pages=1049–1071|doi=10.2165/11203210-000000000-00000|pmid=19929032}}</ref> === Uporaba v kozmetiki === Bimatoprost se lahko uporablja tudi za zdravljenje majhnih ali nerazvitih trepalnic. <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> <ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Medicinski izraz za to je zdravljenje hipotrihoze, Za to indikacijo je registriran je samo v Združenih državah Amerike pod registriranim imenom '''Latisse'''. <ref name="pmid25601618">{{Navedi časopis|vauthors=Choi YM, Diehl J, Levins PC|date=April 2015|title=Promising alternative clinical uses of prostaglandin F2α analogs: beyond the eyelashes|journal=Journal of the American Academy of Dermatology|volume=72|issue=4|pages=712–716|doi=10.1016/j.jaad.2014.10.012|pmid=25601618}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Drugs@FDA: FDA-Approved Drugs|url=https://www.accessdata.fda.gov/scripts/cder/daf/index.cfm?event=overview.process&ApplNo=022369|website=www.accessdata.fda.gov|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> == Stranski učinki == Stranski učinki so podobni kot pri drugih analogih [[Prostaglandin|prostaglandinov]], ki se uporabljajo v očesu. Najpogostejši stranski učinek je [[Konjunktivitis|hiperemija veznice]], ki se pojavi pri več kot 10% bolnikov. Drugi stranski učinki vključujejo zamegljen vid, rdečico oči in vek, pekoč občutek v očeh ali drugo nelagodje ter trajno potemnitev [[Šarenica|šarenice]]. <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Občasna stranska učinka (pri manj kot 1% bolnikov) sta glavobol in slabost. <ref name="AC" /> Nekateri neželeni učinki so specifični za kozmetično formulo, ki se nanese na kožo pri korenu trepalnic in ne kaplja v oko. Mednje spadajo okužba, če se enkratni aplikatorji ponovno uporabijo, in potemnitev veke ali predela pod očesom. <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> <ref>{{Navedi novice|title=Long Lashes Without Prescription, but With Risks|work=[[The New York Times]]|date=1 May 2010|url=https://www.nytimes.com/2010/05/02/health/02latisse.html|accessdate=18 July 2019}}</ref> Raziskave kažejo, da lahko brisanje očesa z vpojno blazinico po uporabi kapljic za oči povzroči krajše trepalnice in manjšo verjetnost hiperpigmentacije na veki v primerjavi z neodstranitvijo odvečne tekočine. <ref name="Xu">{{Navedi časopis|vauthors=Xu L, Wang X, Wu M|date=February 2017|title=Topical medication instillation techniques for glaucoma|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2017|issue=2|doi=10.1002/14651858.CD010520.pub2|pmc=5419432|pmid=28218404}}</ref> == Interakcije == Študije medsebojnega delovanja s to snovjo niso bile izvedene. Medsebojno delovanje s sistemskimi (na primer peroralnimi) zdravili je malo verjetno, ker bimatoprost ne doseže ustreznih koncentracij v krvnem obtoku. Bimatoprost nima negativne interakcije s kapljicami za oko, ki vsebujejo timolol. <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> == Farmakologija == === Mehanizem delovanja === Bimatoprost je [[Analog (kemija)|strukturni analog]] [[Prostaglandin|prostaglandina]] ( _PGF2α ). Tako kot drugi analogi _PGF2α, kot so [[travoprost]], [[latanoprost]] in tafluprost, poveča odtok očesne vodice iz očesa in zniža intraokularni tlak. Vendar pa v nasprotju s tem ne deluje na [[Receptor (biokemija)|receptor]] [[Prostaglandin|prostaglandina]] F niti na noben drug znani receptor [[Prostaglandin|prostaglandina]]. Domneva se, da bimatoprost posnema človeškemu telesu lastne prostamide (ki so kemično podobni), t.j. razred snovi, sorodnih [[Prostaglandin|prostaglandinom]], vendar z neznanim mehanizmom delovanja. <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> {{As of|2015}} ni bil identificiran noben [[Receptor (biokemija)|receptor]] prostamida. <ref>{{Navedi časopis|author-link6=Alexandros Makriyannis|vauthors=Shelnut EL, Nikas SP, Finnegan DF, Chiang N, Serhan CN, Makriyannis A|date=March 2015|title=Design and synthesis of novel prostaglandin E₂ ethanolamide and glycerol ester probes for the putative prostamide receptor(s)|journal=Tetrahedron Letters|volume=56|issue=11|pages=1411–1415|doi=10.1016/j.tetlet.2015.01.164|pmc=4422110|pmid=25960577}}</ref> Leta 2019 se je domnevalo, da bimatoprost deluje prek trabekularne mreže in uveoskleralnih poti. <ref>{{Navedi splet|title=Australian Product Information Lumigan (Bimatoprost) Eye Drops|url=https://allergan-web-cdn-prod.azureedge.net/allerganaustralia/allerganaustralia/media/allergan-australia/products/pdfs/pi/lumigan-pi.pdf|accessdate=15 July 2019|quote=Bimatoprost reduces intraocular pressure in man by increasing aqueous humour outflow through the trabecular meshwork and enhancing uveoscleral outflow.}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|url=https://www.drugbank.ca/drugs/DB00905#reference-L6877|website=DrugBank|accessdate=7 July 2019}}</ref> === Farmakokinetika === Bimatoprost se dobro absorbira skozi [[Roženica|roženico]] . Po štirih urah začne zniževati očesni tlak, učinek pa traja vsaj 24 ur. V krvni obtok vstopi nizek odstotek. V krvni plazmi so najvišje koncentracije dosežene po 10 minutah, nato pa po 1,5 urah padejo pod mejo zaznavnosti 25 pg /ml. Snov se v telesu ne [[Biološko kopičenje|kopiči]] . <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> [[Vezava na plazemske beljakovine]] je 88 %. Bimatoprost se presnavlja z oksidacijo, ''N'' - deetilacijo in glukuronidacijo, pri čemer nastajajo različni [[Presnovek|presnovki]] . Biološki razpolovni čas je bil po [[Intravenska uporaba zdravila|intravenski]] infuziji 45 minut. 67 % zdravila se izloči preko ledvic in 25 % z blatom. <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> [[Kategorija:Prostaglandini]] [[Kategorija:ECHA InfoCard ID iz Wikipodatkov]] [[Kategorija:Učinkovine z nestandardnim pravnim statusom]] [[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]] [[Kategorija:Članki s kratkim opisom]] id01awzi00tzdtgk26igxa75si8yapf 6684567 6684566 2026-06-03T12:54:46Z AmazingFood 245846 Odstranjen podvojen povzetek 6684567 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Učinkovina | IUPAC_name = 7-[3,5-dihydroxy-2- (3-hydroxy-5-phenyl-pent-1-enyl)- cyclopentyl]-''N''-ethyl-hept-5-enamide | image = Bimatoprost.svg | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Lumigan, others | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bimatoprost}} | MedlinePlus = a602030 | DailyMedID = Bimatoprost | pregnancy_AU = B3 | pregnancy_AU_comment = <ref name="Drugs.com pregnancy" /> | pregnancy_category = | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = <ref>{{cite web | title=Prescription medicines: registration of new generic medicines and biosimilar medicines, 2017 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=21 June 2022 | url=https://www.tga.gov.au/resources/publication/publications/prescription-medicines-registration-new-generic-medicines-and-biosimilar-medicines-2017 | access-date=30 March 2024}}</ref><ref>{{cite web | title=Therapeutic Goods (Poisons Standard— June 2025) Instrument 2025 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=May 2025 | url=https://www.legislation.gov.au/F2025L00599/asmade/2025-05-28/text/original/pdf | format=pdf | access-date=31 August 2025}}</ref> | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_EU = Rx-only | legal_EU_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = Rx-only | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_US_comment = <ref name="Bimatoprost label" /><ref name="Lumigan label" /> | legal_UN_comment = | legal_status = <!--For countries not listed above--> <!-- Pharmacokinetic data -->| routes_of_administration = Očesne kaplice | bioavailability = Nizka | protein_bound = 88% | metabolism = | metabolites = | onset = 4 ure | elimination_half-life = 45 min po intrevenski aplikaciji | duration_of_action = ≥ 24 ur | excretion = 67% [[ledvica]], 25% [[blato]] <!-- Identifiers -->| CAS_number = 155206-00-1 | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_supplemental = | ATC_prefix = S01 | ATC_suffix = EE03 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | PubChem = 5311027 | PubChemSubstance = | IUPHAR_ligand = 1958 | DrugBank = DB00905 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | ChemSpiderID = 4470565 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = QXS94885MZ | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | KEGG = D02724 | KEGG_Ref = {{keggcite|changed|kegg}} | ChEBI = 51230 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1200963 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | C = 25 | H = 37 | N = 1 | O = 4 | SMILES = CCNC(=O)CCC/C=C\C[C@H]1[C@@H](O)C[C@@H](O)[C@@H]1/C=C/[C@@H](O)CCc1ccccc1 | StdInChI = 1S/C25H37NO4/c1-2-26-25(30)13-9-4-3-8-12-21-22(24(29)18-23(21)28)17-16-20(27)15-14-19-10-6-5-7-11-19/h3,5-8,10-11,16-17,20-24,27-29H,2,4,9,12-15,18H2,1H3,(H,26,30)/b8-3-,17-16+/t20-,21+,22+,23-,24+/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey = AQOKCDNYWBIDND-FTOWTWDKSA-N | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | density = | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | specific_rotation = | verifiedrevid = 459978941 }}</abbr></abbr></abbr></abbr></abbr>'''Bimatoprost''', ki se med drugim prodaja pod registriranim imenom '''Lumigan''', je [[Zdravilo|zdravilo,]] ki se uporablja za zdravljenje visokega tlaka v očesu, vključno [[Glavkom|z glavkomom]] . <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}</ref> Uporablja se predvsem pri [[Glavkom|glavkomu odprtega kota,]] kadar druga zdravila niso zadostna. <ref name="AHFS2019" /> <ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}</ref> Uporablja se lahko tudi za povečanje velikosti [[trepalnica|trepalnic]] . <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}</ref> <ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}</ref> Uporablja se kot kapljice za oči, učinki pa se običajno pojavijo v štirih urah. <ref name="AHFS2019" /> <ref name="Lumigan label" /> Pogosti neželeni učinki vključujejo rdeče oči, suhe oči, spremembo barve oči, zamegljen vid in [[Siva mrena|sivo mreno]] . <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''British national formulary: BNF 76'' (76&nbsp;ed.). Pharmaceutical Press. 2018. p.&nbsp;1149. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-85711-338-2|<bdi>978-0-85711-338-2</bdi>]].</cite></ref> <ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Uporaba med [[Nosečnost|nosečnostjo]] ali [[Dojenje|dojenjem]] na splošno ni priporočljiva. <ref name="Drugs.com pregnancy">{{Navedi splet|title=Bimatoprost ophthalmic (Lumigan) Use During Pregnancy|website=Drugs.com|date=14 October 2019|url=https://www.drugs.com/pregnancy/bimatoprost-ophthalmic.html|accessdate=4 January 2020}}</ref> <ref name="BNF76" /> <ref name="Lumigan label" /> Je analog [[Prostaglandin|prostaglandina]] in deluje tako, da poveča odtok očesne tekočine . <ref name="AHFS2019" /> Bimatoprost je bil v Združenih državah Amerike odobren za medicinsko uporabo leta 2001, v Evropski uniji pa leta 2002 <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi splet|title=Lumigan {{!}} European Medicines Agency (EMA)|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/lumigan|website=www.ema.europa.eu|date=2017-05-18|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> Na voljo je tudi kot [[generično zdravilo]] . <ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''British national formulary: BNF 76'' (76&nbsp;ed.). Pharmaceutical Press. 2018. p.&nbsp;1149. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-85711-338-2|<bdi>978-0-85711-338-2</bdi>]].</cite></ref> <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> <ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|website=Drugs.com|date=2 December 2019|url=https://www.drugs.com/international/bimatoprost.html|accessdate=4 January 2020}}</ref> === Uporaba v medicini === Bimatoprost se uporablja za zdravljenje [[Glavkom|glavkoma odprtega kota]] in očesne hipertenzije pri odraslih, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z zaviralcem adrenergičnih receptorjev beta, običajno timololom . <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}</ref> Študije so pokazale, da je bimatoprost učinkovitejši od timolola pri zniževanju intraokularnega tlaka (OOP) in vsaj tako učinkovit kot prostaglandinska analoga latanoprost in [[travoprost]] pri zniževanju OOP. <ref name="pmid19929032">{{Navedi časopis|vauthors=Curran MP|year=2009|title=Bimatoprost: a review of its use in open-angle glaucoma and ocular hypertension|journal=Drugs & Aging|volume=26|issue=12|pages=1049–1071|doi=10.2165/11203210-000000000-00000|pmid=19929032}}</ref> === Uporaba v kozmetiki === Bimatoprost se lahko uporablja tudi za zdravljenje majhnih ali nerazvitih trepalnic. <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> <ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Medicinski izraz za to je zdravljenje hipotrihoze, Za to indikacijo je registriran je samo v Združenih državah Amerike pod registriranim imenom '''Latisse'''. <ref name="pmid25601618">{{Navedi časopis|vauthors=Choi YM, Diehl J, Levins PC|date=April 2015|title=Promising alternative clinical uses of prostaglandin F2α analogs: beyond the eyelashes|journal=Journal of the American Academy of Dermatology|volume=72|issue=4|pages=712–716|doi=10.1016/j.jaad.2014.10.012|pmid=25601618}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Drugs@FDA: FDA-Approved Drugs|url=https://www.accessdata.fda.gov/scripts/cder/daf/index.cfm?event=overview.process&ApplNo=022369|website=www.accessdata.fda.gov|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> == Stranski učinki == Stranski učinki so podobni kot pri drugih analogih [[Prostaglandin|prostaglandinov]], ki se uporabljajo v očesu. Najpogostejši stranski učinek je [[Konjunktivitis|hiperemija veznice]], ki se pojavi pri več kot 10% bolnikov. Drugi stranski učinki vključujejo zamegljen vid, rdečico oči in vek, pekoč občutek v očeh ali drugo nelagodje ter trajno potemnitev [[Šarenica|šarenice]]. <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Občasna stranska učinka (pri manj kot 1% bolnikov) sta glavobol in slabost. <ref name="AC" /> Nekateri neželeni učinki so specifični za kozmetično formulo, ki se nanese na kožo pri korenu trepalnic in ne kaplja v oko. Mednje spadajo okužba, če se enkratni aplikatorji ponovno uporabijo, in potemnitev veke ali predela pod očesom. <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> <ref>{{Navedi novice|title=Long Lashes Without Prescription, but With Risks|work=[[The New York Times]]|date=1 May 2010|url=https://www.nytimes.com/2010/05/02/health/02latisse.html|accessdate=18 July 2019}}</ref> Raziskave kažejo, da lahko brisanje očesa z vpojno blazinico po uporabi kapljic za oči povzroči krajše trepalnice in manjšo verjetnost hiperpigmentacije na veki v primerjavi z neodstranitvijo odvečne tekočine. <ref name="Xu">{{Navedi časopis|vauthors=Xu L, Wang X, Wu M|date=February 2017|title=Topical medication instillation techniques for glaucoma|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2017|issue=2|doi=10.1002/14651858.CD010520.pub2|pmc=5419432|pmid=28218404}}</ref> == Interakcije == Študije medsebojnega delovanja s to snovjo niso bile izvedene. Medsebojno delovanje s sistemskimi (na primer peroralnimi) zdravili je malo verjetno, ker bimatoprost ne doseže ustreznih koncentracij v krvnem obtoku. Bimatoprost nima negativne interakcije s kapljicami za oko, ki vsebujejo timolol. <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> == Farmakologija == === Mehanizem delovanja === Bimatoprost je [[Analog (kemija)|strukturni analog]] [[Prostaglandin|prostaglandina]] ( _PGF2α ). Tako kot drugi analogi _PGF2α, kot so [[travoprost]], [[latanoprost]] in tafluprost, poveča odtok očesne vodice iz očesa in zniža intraokularni tlak. Vendar pa v nasprotju s tem ne deluje na [[Receptor (biokemija)|receptor]] [[Prostaglandin|prostaglandina]] F niti na noben drug znani receptor [[Prostaglandin|prostaglandina]]. Domneva se, da bimatoprost posnema človeškemu telesu lastne prostamide (ki so kemično podobni), t.j. razred snovi, sorodnih [[Prostaglandin|prostaglandinom]], vendar z neznanim mehanizmom delovanja. <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> {{As of|2015}} ni bil identificiran noben [[Receptor (biokemija)|receptor]] prostamida. <ref>{{Navedi časopis|author-link6=Alexandros Makriyannis|vauthors=Shelnut EL, Nikas SP, Finnegan DF, Chiang N, Serhan CN, Makriyannis A|date=March 2015|title=Design and synthesis of novel prostaglandin E₂ ethanolamide and glycerol ester probes for the putative prostamide receptor(s)|journal=Tetrahedron Letters|volume=56|issue=11|pages=1411–1415|doi=10.1016/j.tetlet.2015.01.164|pmc=4422110|pmid=25960577}}</ref> Leta 2019 se je domnevalo, da bimatoprost deluje prek trabekularne mreže in uveoskleralnih poti. <ref>{{Navedi splet|title=Australian Product Information Lumigan (Bimatoprost) Eye Drops|url=https://allergan-web-cdn-prod.azureedge.net/allerganaustralia/allerganaustralia/media/allergan-australia/products/pdfs/pi/lumigan-pi.pdf|accessdate=15 July 2019|quote=Bimatoprost reduces intraocular pressure in man by increasing aqueous humour outflow through the trabecular meshwork and enhancing uveoscleral outflow.}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|url=https://www.drugbank.ca/drugs/DB00905#reference-L6877|website=DrugBank|accessdate=7 July 2019}}</ref> === Farmakokinetika === Bimatoprost se dobro absorbira skozi [[Roženica|roženico]] . Po štirih urah začne zniževati očesni tlak, učinek pa traja vsaj 24 ur. V krvni obtok vstopi nizek odstotek. V krvni plazmi so najvišje koncentracije dosežene po 10 minutah, nato pa po 1,5 urah padejo pod mejo zaznavnosti 25 pg /ml. Snov se v telesu ne [[Biološko kopičenje|kopiči]] . <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> [[Vezava na plazemske beljakovine]] je 88 %. Bimatoprost se presnavlja z oksidacijo, ''N'' - deetilacijo in glukuronidacijo, pri čemer nastajajo različni [[Presnovek|presnovki]] . Biološki razpolovni čas je bil po [[Intravenska uporaba zdravila|intravenski]] infuziji 45 minut. 67 % zdravila se izloči preko ledvic in 25 % z blatom. <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> [[Kategorija:Prostaglandini]] [[Kategorija:ECHA InfoCard ID iz Wikipodatkov]] [[Kategorija:Učinkovine z nestandardnim pravnim statusom]] [[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]] [[Kategorija:Članki s kratkim opisom]] d4v99heerwlob01f2ut6j7ghw4mzmcp 6684568 6684567 2026-06-03T12:56:32Z AmazingFood 245846 dodana registrirana imena 6684568 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Učinkovina | IUPAC_name = 7-[3,5-dihydroxy-2- (3-hydroxy-5-phenyl-pent-1-enyl)- cyclopentyl]-''N''-ethyl-hept-5-enamide | image = Bimatoprost.svg | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Lumigan, Latisse, Durysta | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bimatoprost}} | MedlinePlus = a602030 | DailyMedID = Bimatoprost | pregnancy_AU = B3 | pregnancy_AU_comment = <ref name="Drugs.com pregnancy" /> | pregnancy_category = | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = <ref>{{cite web | title=Prescription medicines: registration of new generic medicines and biosimilar medicines, 2017 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=21 June 2022 | url=https://www.tga.gov.au/resources/publication/publications/prescription-medicines-registration-new-generic-medicines-and-biosimilar-medicines-2017 | access-date=30 March 2024}}</ref><ref>{{cite web | title=Therapeutic Goods (Poisons Standard— June 2025) Instrument 2025 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=May 2025 | url=https://www.legislation.gov.au/F2025L00599/asmade/2025-05-28/text/original/pdf | format=pdf | access-date=31 August 2025}}</ref> | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_EU = Rx-only | legal_EU_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = Rx-only | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_US_comment = <ref name="Bimatoprost label" /><ref name="Lumigan label" /> | legal_UN_comment = | legal_status = <!--For countries not listed above--> <!-- Pharmacokinetic data -->| routes_of_administration = Očesne kaplice | bioavailability = Nizka | protein_bound = 88% | metabolism = | metabolites = | onset = 4 ure | elimination_half-life = 45 min po intrevenski aplikaciji | duration_of_action = ≥ 24 ur | excretion = 67% [[ledvica]], 25% [[blato]] <!-- Identifiers -->| CAS_number = 155206-00-1 | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_supplemental = | ATC_prefix = S01 | ATC_suffix = EE03 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | PubChem = 5311027 | PubChemSubstance = | IUPHAR_ligand = 1958 | DrugBank = DB00905 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | ChemSpiderID = 4470565 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = QXS94885MZ | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | KEGG = D02724 | KEGG_Ref = {{keggcite|changed|kegg}} | ChEBI = 51230 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1200963 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | C = 25 | H = 37 | N = 1 | O = 4 | SMILES = CCNC(=O)CCC/C=C\C[C@H]1[C@@H](O)C[C@@H](O)[C@@H]1/C=C/[C@@H](O)CCc1ccccc1 | StdInChI = 1S/C25H37NO4/c1-2-26-25(30)13-9-4-3-8-12-21-22(24(29)18-23(21)28)17-16-20(27)15-14-19-10-6-5-7-11-19/h3,5-8,10-11,16-17,20-24,27-29H,2,4,9,12-15,18H2,1H3,(H,26,30)/b8-3-,17-16+/t20-,21+,22+,23-,24+/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey = AQOKCDNYWBIDND-FTOWTWDKSA-N | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | density = | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | specific_rotation = | verifiedrevid = 459978941 }} '''Bimatoprost''', ki se med drugim prodaja pod registriranim imenom '''Lumigan''', je [[Zdravilo|zdravilo,]] ki se uporablja za zdravljenje visokega tlaka v očesu, vključno [[Glavkom|z glavkomom]] . <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}</ref> Uporablja se predvsem pri [[Glavkom|glavkomu odprtega kota,]] kadar druga zdravila niso zadostna. <ref name="AHFS2019" /> <ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}</ref> Uporablja se lahko tudi za povečanje velikosti [[trepalnica|trepalnic]] . <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}</ref> <ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}</ref> Uporablja se kot kapljice za oči, učinki pa se običajno pojavijo v štirih urah. <ref name="AHFS2019" /> <ref name="Lumigan label" /> Pogosti neželeni učinki vključujejo rdeče oči, suhe oči, spremembo barve oči, zamegljen vid in [[Siva mrena|sivo mreno]] . <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''British national formulary: BNF 76'' (76&nbsp;ed.). Pharmaceutical Press. 2018. p.&nbsp;1149. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-85711-338-2|<bdi>978-0-85711-338-2</bdi>]].</cite></ref> <ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Uporaba med [[Nosečnost|nosečnostjo]] ali [[Dojenje|dojenjem]] na splošno ni priporočljiva. <ref name="Drugs.com pregnancy">{{Navedi splet|title=Bimatoprost ophthalmic (Lumigan) Use During Pregnancy|website=Drugs.com|date=14 October 2019|url=https://www.drugs.com/pregnancy/bimatoprost-ophthalmic.html|accessdate=4 January 2020}}</ref> <ref name="BNF76" /> <ref name="Lumigan label" /> Je analog [[Prostaglandin|prostaglandina]] in deluje tako, da poveča odtok očesne tekočine . <ref name="AHFS2019" /> Bimatoprost je bil v Združenih državah Amerike odobren za medicinsko uporabo leta 2001, v Evropski uniji pa leta 2002 <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi splet|title=Lumigan {{!}} European Medicines Agency (EMA)|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/lumigan|website=www.ema.europa.eu|date=2017-05-18|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> Na voljo je tudi kot [[generično zdravilo]] . <ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''British national formulary: BNF 76'' (76&nbsp;ed.). Pharmaceutical Press. 2018. p.&nbsp;1149. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-85711-338-2|<bdi>978-0-85711-338-2</bdi>]].</cite></ref> <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> <ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|website=Drugs.com|date=2 December 2019|url=https://www.drugs.com/international/bimatoprost.html|accessdate=4 January 2020}}</ref> === Uporaba v medicini === Bimatoprost se uporablja za zdravljenje [[Glavkom|glavkoma odprtega kota]] in očesne hipertenzije pri odraslih, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z zaviralcem adrenergičnih receptorjev beta, običajno timololom . <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}</ref> Študije so pokazale, da je bimatoprost učinkovitejši od timolola pri zniževanju intraokularnega tlaka (OOP) in vsaj tako učinkovit kot prostaglandinska analoga latanoprost in [[travoprost]] pri zniževanju OOP. <ref name="pmid19929032">{{Navedi časopis|vauthors=Curran MP|year=2009|title=Bimatoprost: a review of its use in open-angle glaucoma and ocular hypertension|journal=Drugs & Aging|volume=26|issue=12|pages=1049–1071|doi=10.2165/11203210-000000000-00000|pmid=19929032}}</ref> === Uporaba v kozmetiki === Bimatoprost se lahko uporablja tudi za zdravljenje majhnih ali nerazvitih trepalnic. <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> <ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Medicinski izraz za to je zdravljenje hipotrihoze, Za to indikacijo je registriran je samo v Združenih državah Amerike pod registriranim imenom '''Latisse'''. <ref name="pmid25601618">{{Navedi časopis|vauthors=Choi YM, Diehl J, Levins PC|date=April 2015|title=Promising alternative clinical uses of prostaglandin F2α analogs: beyond the eyelashes|journal=Journal of the American Academy of Dermatology|volume=72|issue=4|pages=712–716|doi=10.1016/j.jaad.2014.10.012|pmid=25601618}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Drugs@FDA: FDA-Approved Drugs|url=https://www.accessdata.fda.gov/scripts/cder/daf/index.cfm?event=overview.process&ApplNo=022369|website=www.accessdata.fda.gov|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> == Stranski učinki == Stranski učinki so podobni kot pri drugih analogih [[Prostaglandin|prostaglandinov]], ki se uporabljajo v očesu. Najpogostejši stranski učinek je [[Konjunktivitis|hiperemija veznice]], ki se pojavi pri več kot 10% bolnikov. Drugi stranski učinki vključujejo zamegljen vid, rdečico oči in vek, pekoč občutek v očeh ali drugo nelagodje ter trajno potemnitev [[Šarenica|šarenice]]. <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Občasna stranska učinka (pri manj kot 1% bolnikov) sta glavobol in slabost. <ref name="AC" /> Nekateri neželeni učinki so specifični za kozmetično formulo, ki se nanese na kožo pri korenu trepalnic in ne kaplja v oko. Mednje spadajo okužba, če se enkratni aplikatorji ponovno uporabijo, in potemnitev veke ali predela pod očesom. <ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> <ref>{{Navedi novice|title=Long Lashes Without Prescription, but With Risks|work=[[The New York Times]]|date=1 May 2010|url=https://www.nytimes.com/2010/05/02/health/02latisse.html|accessdate=18 July 2019}}</ref> Raziskave kažejo, da lahko brisanje očesa z vpojno blazinico po uporabi kapljic za oči povzroči krajše trepalnice in manjšo verjetnost hiperpigmentacije na veki v primerjavi z neodstranitvijo odvečne tekočine. <ref name="Xu">{{Navedi časopis|vauthors=Xu L, Wang X, Wu M|date=February 2017|title=Topical medication instillation techniques for glaucoma|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2017|issue=2|doi=10.1002/14651858.CD010520.pub2|pmc=5419432|pmid=28218404}}</ref> == Interakcije == Študije medsebojnega delovanja s to snovjo niso bile izvedene. Medsebojno delovanje s sistemskimi (na primer peroralnimi) zdravili je malo verjetno, ker bimatoprost ne doseže ustreznih koncentracij v krvnem obtoku. Bimatoprost nima negativne interakcije s kapljicami za oko, ki vsebujejo timolol. <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> == Farmakologija == === Mehanizem delovanja === Bimatoprost je [[Analog (kemija)|strukturni analog]] [[Prostaglandin|prostaglandina]] ( _PGF2α ). Tako kot drugi analogi _PGF2α, kot so [[travoprost]], [[latanoprost]] in tafluprost, poveča odtok očesne vodice iz očesa in zniža intraokularni tlak. Vendar pa v nasprotju s tem ne deluje na [[Receptor (biokemija)|receptor]] [[Prostaglandin|prostaglandina]] F niti na noben drug znani receptor [[Prostaglandin|prostaglandina]]. Domneva se, da bimatoprost posnema človeškemu telesu lastne prostamide (ki so kemično podobni), t.j. razred snovi, sorodnih [[Prostaglandin|prostaglandinom]], vendar z neznanim mehanizmom delovanja. <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> {{As of|2015}} ni bil identificiran noben [[Receptor (biokemija)|receptor]] prostamida. <ref>{{Navedi časopis|author-link6=Alexandros Makriyannis|vauthors=Shelnut EL, Nikas SP, Finnegan DF, Chiang N, Serhan CN, Makriyannis A|date=March 2015|title=Design and synthesis of novel prostaglandin E₂ ethanolamide and glycerol ester probes for the putative prostamide receptor(s)|journal=Tetrahedron Letters|volume=56|issue=11|pages=1411–1415|doi=10.1016/j.tetlet.2015.01.164|pmc=4422110|pmid=25960577}}</ref> Leta 2019 se je domnevalo, da bimatoprost deluje prek trabekularne mreže in uveoskleralnih poti. <ref>{{Navedi splet|title=Australian Product Information Lumigan (Bimatoprost) Eye Drops|url=https://allergan-web-cdn-prod.azureedge.net/allerganaustralia/allerganaustralia/media/allergan-australia/products/pdfs/pi/lumigan-pi.pdf|accessdate=15 July 2019|quote=Bimatoprost reduces intraocular pressure in man by increasing aqueous humour outflow through the trabecular meshwork and enhancing uveoscleral outflow.}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|url=https://www.drugbank.ca/drugs/DB00905#reference-L6877|website=DrugBank|accessdate=7 July 2019}}</ref> === Farmakokinetika === Bimatoprost se dobro absorbira skozi [[Roženica|roženico]] . Po štirih urah začne zniževati očesni tlak, učinek pa traja vsaj 24 ur. V krvni obtok vstopi nizek odstotek. V krvni plazmi so najvišje koncentracije dosežene po 10 minutah, nato pa po 1,5 urah padejo pod mejo zaznavnosti 25 pg /ml. Snov se v telesu ne [[Biološko kopičenje|kopiči]] . <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> [[Vezava na plazemske beljakovine]] je 88 %. Bimatoprost se presnavlja z oksidacijo, ''N'' - deetilacijo in glukuronidacijo, pri čemer nastajajo različni [[Presnovek|presnovki]] . Biološki razpolovni čas je bil po [[Intravenska uporaba zdravila|intravenski]] infuziji 45 minut. 67 % zdravila se izloči preko ledvic in 25 % z blatom. <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> [[Kategorija:Prostaglandini]] [[Kategorija:ECHA InfoCard ID iz Wikipodatkov]] [[Kategorija:Učinkovine z nestandardnim pravnim statusom]] [[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]] [[Kategorija:Članki s kratkim opisom]] jpl8h7uk3mpycn33m260ft5tsy5w3r8 6684673 6684568 2026-06-03T16:50:27Z Marko3 1829 6684673 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Učinkovina | IUPAC_name = 7-[3,5-dihydroxy-2- (3-hydroxy-5-phenyl-pent-1-enyl)- cyclopentyl]-''N''-ethyl-hept-5-enamide | image = Bimatoprost.svg | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Lumigan, Latisse, Durysta | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bimatoprost}} | MedlinePlus = a602030 | DailyMedID = Bimatoprost | pregnancy_AU = B3 | pregnancy_AU_comment = <ref name="Drugs.com pregnancy" /> | pregnancy_category = | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = <ref>{{cite web | title=Prescription medicines: registration of new generic medicines and biosimilar medicines, 2017 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=21 June 2022 | url=https://www.tga.gov.au/resources/publication/publications/prescription-medicines-registration-new-generic-medicines-and-biosimilar-medicines-2017 | access-date=30 March 2024}}</ref><ref>{{cite web | title=Therapeutic Goods (Poisons Standard— June 2025) Instrument 2025 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=May 2025 | url=https://www.legislation.gov.au/F2025L00599/asmade/2025-05-28/text/original/pdf | format=pdf | access-date=31 August 2025}}</ref> | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_EU = Rx-only | legal_EU_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = Rx-only | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_US_comment = <ref name="Bimatoprost label" /><ref name="Lumigan label" /> | legal_UN_comment = | legal_status = <!--For countries not listed above--> <!-- Pharmacokinetic data -->| routes_of_administration = Očesne kaplice | bioavailability = Nizka | protein_bound = 88% | metabolism = | metabolites = | onset = 4 ure | elimination_half-life = 45 min po intrevenski aplikaciji | duration_of_action = ≥ 24 ur | excretion = 67% [[ledvica]], 25% [[blato]] <!-- Identifiers -->| CAS_number = 155206-00-1 | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_supplemental = | ATC_prefix = S01 | ATC_suffix = EE03 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | PubChem = 5311027 | PubChemSubstance = | IUPHAR_ligand = 1958 | DrugBank = DB00905 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | ChemSpiderID = 4470565 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = QXS94885MZ | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | KEGG = D02724 | KEGG_Ref = {{keggcite|changed|kegg}} | ChEBI = 51230 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1200963 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | C = 25 | H = 37 | N = 1 | O = 4 | SMILES = CCNC(=O)CCC/C=C\C[C@H]1[C@@H](O)C[C@@H](O)[C@@H]1/C=C/[C@@H](O)CCc1ccccc1 | StdInChI = 1S/C25H37NO4/c1-2-26-25(30)13-9-4-3-8-12-21-22(24(29)18-23(21)28)17-16-20(27)15-14-19-10-6-5-7-11-19/h3,5-8,10-11,16-17,20-24,27-29H,2,4,9,12-15,18H2,1H3,(H,26,30)/b8-3-,17-16+/t20-,21+,22+,23-,24+/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey = AQOKCDNYWBIDND-FTOWTWDKSA-N | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | density = | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | specific_rotation = | verifiedrevid = 459978941 }} '''Bimatoprost''', ki se med drugim prodaja pod registriranim imenom '''Lumigan''', je [[Zdravilo|zdravilo,]] ki se uporablja za zdravljenje visokega tlaka v očesu, vključno [[Glavkom|z glavkomom]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}</ref> Uporablja se predvsem pri [[Glavkom|glavkomu odprtega zakotja,]] kadar druga zdravila niso zadostna.<ref name="AHFS2019" /><ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}</ref> Uporablja se lahko tudi za podaljšanje [[trepalnica|trepalnic]].<ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}</ref><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}</ref> Uporablja se v obliki [[Kapljice za oči|kapljic za oči]], učinki pa se običajno pojavijo v štirih urah.<ref name="AHFS2019" /><ref name="Lumigan label" /> Pogosti neželeni učinki vključujejo rdeče oči, suhe oči, spremembo barve oči, zamegljen vid in [[Siva mrena|sivo mreno]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''British national formulary: BNF 76'' (76&nbsp;ed.). Pharmaceutical Press. 2018. p.&nbsp;1149. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-85711-338-2|<bdi>978-0-85711-338-2</bdi>]].</cite></ref><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Uporaba med [[Nosečnost|nosečnostjo]] ali [[Dojenje|dojenjem]] na splošno ni priporočljiva.<ref name="Drugs.com pregnancy">{{Navedi splet|title=Bimatoprost ophthalmic (Lumigan) Use During Pregnancy|website=Drugs.com|date=14 October 2019|url=https://www.drugs.com/pregnancy/bimatoprost-ophthalmic.html|accessdate=4 January 2020}}</ref><ref name="BNF76" /><ref name="Lumigan label" /> Je analog [[Prostaglandin|prostaglandina]] in deluje tako, da poveča odtok očesne tekočine.<ref name="AHFS2019" /> Bimatoprost je bil v Združenih državah Amerike odobren za medicinsko uporabo leta 2001, v Evropski uniji pa leta 2002.<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi splet|title=Lumigan {{!}} European Medicines Agency (EMA)|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/lumigan|website=www.ema.europa.eu|date=2017-05-18|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> Na voljo je tudi kot [[generično zdravilo]].<ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''British national formulary: BNF 76'' (76&nbsp;ed.). Pharmaceutical Press. 2018. p.&nbsp;1149. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-85711-338-2|<bdi>978-0-85711-338-2</bdi>]].</cite></ref><ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|website=Drugs.com|date=2 December 2019|url=https://www.drugs.com/international/bimatoprost.html|accessdate=4 January 2020}}</ref> === Uporaba v medicini === Bimatoprost se uporablja za zdravljenje [[Glavkom|glavkoma odprtega zakotja]] in očesne hipertenzije pri odraslih, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z zaviralcem adrenergičnih receptorjev beta, običajno [[Timolol|timololom]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref><ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}</ref> Študije so pokazale, da je bimatoprost učinkovitejši od timolola pri zniževanju znotrajočesnega tlaka in vsaj tako učinkovit kot prostaglandinska analoga [[latanoprost]] in [[travoprost]] pri zniževanju znotrajočesnega tlaka.<ref name="pmid19929032">{{Navedi časopis|vauthors=Curran MP|year=2009|title=Bimatoprost: a review of its use in open-angle glaucoma and ocular hypertension|journal=Drugs & Aging|volume=26|issue=12|pages=1049–1071|doi=10.2165/11203210-000000000-00000|pmid=19929032}}</ref> === Uporaba v kozmetiki === Bimatoprost se lahko uporablja tudi za zdravljenje majhnih ali nerazvitih trepalnic.<ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Medicinski izraz za to je zdravljenje hipotrihoze. Za to indikacijo je registriran samo v Združenih državah Amerike pod registriranim imenom '''Latisse'''.<ref name="pmid25601618">{{Navedi časopis|vauthors=Choi YM, Diehl J, Levins PC|date=April 2015|title=Promising alternative clinical uses of prostaglandin F2α analogs: beyond the eyelashes|journal=Journal of the American Academy of Dermatology|volume=72|issue=4|pages=712–716|doi=10.1016/j.jaad.2014.10.012|pmid=25601618}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Drugs@FDA: FDA-Approved Drugs|url=https://www.accessdata.fda.gov/scripts/cder/daf/index.cfm?event=overview.process&ApplNo=022369|website=www.accessdata.fda.gov|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> == Stranski učinki == Stranski učinki so podobni kot pri drugih analogih [[Prostaglandin|prostaglandinov]], ki se uporabljajo v očesu. Najpogostejši stranski učinek je [[Konjunktivitis|hiperemija veznice]], ki se pojavi pri več kot 10 % bolnikov. Drugi stranski učinki vključujejo zamegljen vid, rdečico oči in vek, pekoč občutek v očeh ali drugo nelagodje ter trajno potemnitev [[Šarenica|šarenice]].<ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref><ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Občasna stranska učinka (pri manj kot 1 % bolnikov) sta glavobol in slabost.<ref name="AC" /> Za kozmetično formulo, ki se nanese na kožo pri korenu trepalnic in se ne kaplja v oko, so značilni specifični neželeni učinki. Mednje spadajo okužba, če se enkratni aplikatorji ponovno uporabijo, in potemnitev veke ali predela pod očesom.<ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi novice|title=Long Lashes Without Prescription, but With Risks|work=[[The New York Times]]|date=1 May 2010|url=https://www.nytimes.com/2010/05/02/health/02latisse.html|accessdate=18 July 2019}}</ref> Raziskave kažejo, da lahko brisanje očesa z vpojno blazinico po uporabi kapljic za oči omili vpliv na rast trepalnic in povzroča manjšo verjetnost hiperpigmentacije na veki v primerjavi z neodstranitvijo odvečne tekočine.<ref name="Xu">{{Navedi časopis|vauthors=Xu L, Wang X, Wu M|date=February 2017|title=Topical medication instillation techniques for glaucoma|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2017|issue=2|doi=10.1002/14651858.CD010520.pub2|pmc=5419432|pmid=28218404}}</ref> == Interakcije == Študije medsebojnega delovanja s to učinkovino niso bile izvedene. Medsebojno delovanje s sistemskimi (na primer peroralnimi) zdravili je malo verjetno, ker bimatoprost ne doseže ustreznih koncentracij v krvnem obtoku. Bimatoprost nima negativnih interakcij s kapljicami za oko, ki vsebujejo timolol. <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> == Farmakologija == === Mehanizem delovanja === Bimatoprost je [[Analog (kemija)|strukturni analog]] [[Prostaglandin|prostaglandina]] (PGF_2α). Tako kot drugi analogi PGF_2α, kot so [[travoprost]], [[latanoprost]] in tafluprost, poveča odtok očesne vodice iz očesa in zniža znotrajočesni tlak. Vendar pa v nasprotju s tem ne deluje na [[Receptor (biokemija)|receptor]] [[Prostaglandin|prostaglandina F]] niti na noben drug znani receptor [[Prostaglandin|prostaglandina]]. Domneva se, da bimatoprost posnema človeškemu telesu lastne prostamide (ki so mu kemično podobni), t.j. razred snovi, sorodnih [[Prostaglandin|prostaglandinom]], vendar z neznanim mehanizmom delovanja.<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> {{As of|2015}} ni bil identificiran noben [[Receptor (biokemija)|receptor]] prostamida.<ref>{{Navedi časopis|author-link6=Alexandros Makriyannis|vauthors=Shelnut EL, Nikas SP, Finnegan DF, Chiang N, Serhan CN, Makriyannis A|date=March 2015|title=Design and synthesis of novel prostaglandin E₂ ethanolamide and glycerol ester probes for the putative prostamide receptor(s)|journal=Tetrahedron Letters|volume=56|issue=11|pages=1411–1415|doi=10.1016/j.tetlet.2015.01.164|pmc=4422110|pmid=25960577}}</ref> Leta 2019 se je domnevalo, da bimatoprost deluje prek trabekularne mreže in uveoskleralnih poti.<ref>{{Navedi splet|title=Australian Product Information Lumigan (Bimatoprost) Eye Drops|url=https://allergan-web-cdn-prod.azureedge.net/allerganaustralia/allerganaustralia/media/allergan-australia/products/pdfs/pi/lumigan-pi.pdf|accessdate=15 July 2019|quote=Bimatoprost reduces intraocular pressure in man by increasing aqueous humour outflow through the trabecular meshwork and enhancing uveoscleral outflow.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|url=https://www.drugbank.ca/drugs/DB00905#reference-L6877|website=DrugBank|accessdate=7 July 2019}}</ref> === Farmakokinetika === Bimatoprost se dobro absorbira skozi [[Roženica|roženico]]. Po štirih urah začne zniževati očesni tlak, učinek pa traja vsaj 24 ur. V krvni obtok vstopi nizek delež učinkovine. V krvni plazmi so najvišje koncentracije dosežene po 10 minutah, nato pa po 1,5 urah padejo pod mejo zaznavnosti 25 pg /ml. Učinkovina se v telesu ne [[Biološko kopičenje|kopiči]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> [[Vezava na plazemske beljakovine]] je 88 %. Bimatoprost se presnavlja z oksidacijo, ''N''-deetilacijo in glukuronidacijo, pri čemer nastajajo različni [[Presnovek|presnovki]]. Biološki razpolovni čas je bil po [[Intravenska uporaba zdravila|intravenski]] infuziji 45 minut. 67 % zdravila se izloči skozi ledvice in 25 % z blatom. <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> [[Kategorija:Prostaglandini]] [[Kategorija:ECHA InfoCard ID iz Wikipodatkov]] [[Kategorija:Učinkovine z nestandardnim pravnim statusom]] [[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]] [[Kategorija:Članki s kratkim opisom]] 6sa7t703krkn3c1upw8dx8l9z6uircg 6684675 6684673 2026-06-03T16:51:44Z Marko3 1829 6684675 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Učinkovina | IUPAC_name = 7-[3,5-dihydroxy-2- (3-hydroxy-5-phenyl-pent-1-enyl)- cyclopentyl]-''N''-ethyl-hept-5-enamide | image = Bimatoprost.svg | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Lumigan, Latisse, Durysta | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bimatoprost}} | MedlinePlus = a602030 | DailyMedID = Bimatoprost | pregnancy_AU = B3 | pregnancy_AU_comment = <ref name="Drugs.com pregnancy" /> | pregnancy_category = | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = <ref>{{cite web | title=Prescription medicines: registration of new generic medicines and biosimilar medicines, 2017 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=21 June 2022 | url=https://www.tga.gov.au/resources/publication/publications/prescription-medicines-registration-new-generic-medicines-and-biosimilar-medicines-2017 | access-date=30 March 2024}}</ref><ref>{{cite web | title=Therapeutic Goods (Poisons Standard— June 2025) Instrument 2025 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=May 2025 | url=https://www.legislation.gov.au/F2025L00599/asmade/2025-05-28/text/original/pdf | format=pdf | access-date=31 August 2025}}</ref> | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_EU = Rx-only | legal_EU_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = Rx-only | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_US_comment = <ref name="Bimatoprost label" /><ref name="Lumigan label" /> | legal_UN_comment = | legal_status = <!--For countries not listed above--> <!-- Pharmacokinetic data -->| routes_of_administration = Očesne kaplice | bioavailability = Nizka | protein_bound = 88% | metabolism = | metabolites = | onset = 4 ure | elimination_half-life = 45 min po intrevenski aplikaciji | duration_of_action = ≥ 24 ur | excretion = 67% [[ledvica]], 25% [[blato]] <!-- Identifiers -->| CAS_number = 155206-00-1 | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_supplemental = | ATC_prefix = S01 | ATC_suffix = EE03 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | PubChem = 5311027 | PubChemSubstance = | IUPHAR_ligand = 1958 | DrugBank = DB00905 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | ChemSpiderID = 4470565 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = QXS94885MZ | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | KEGG = D02724 | KEGG_Ref = {{keggcite|changed|kegg}} | ChEBI = 51230 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1200963 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | C = 25 | H = 37 | N = 1 | O = 4 | SMILES = CCNC(=O)CCC/C=C\C[C@H]1[C@@H](O)C[C@@H](O)[C@@H]1/C=C/[C@@H](O)CCc1ccccc1 | StdInChI = 1S/C25H37NO4/c1-2-26-25(30)13-9-4-3-8-12-21-22(24(29)18-23(21)28)17-16-20(27)15-14-19-10-6-5-7-11-19/h3,5-8,10-11,16-17,20-24,27-29H,2,4,9,12-15,18H2,1H3,(H,26,30)/b8-3-,17-16+/t20-,21+,22+,23-,24+/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey = AQOKCDNYWBIDND-FTOWTWDKSA-N | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | density = | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | specific_rotation = | verifiedrevid = 459978941 }} '''Bimatoprost''', ki se med drugim prodaja pod registriranim imenom '''Lumigan''', je [[Zdravilo|zdravilo,]] ki se uporablja za zdravljenje visokega tlaka v očesu, vključno [[Glavkom|z glavkomom]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}</ref> Uporablja se predvsem pri [[Glavkom|glavkomu odprtega zakotja,]] kadar druga zdravila niso zadostna.<ref name="AHFS2019" /><ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}</ref> Uporablja se lahko tudi za podaljšanje [[trepalnica|trepalnic]].<ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}</ref><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}</ref> Uporablja se v obliki [[Kapljice za oči|kapljic za oči]], učinki pa se običajno pojavijo v štirih urah.<ref name="AHFS2019" /><ref name="Lumigan label" /> Pogosti neželeni učinki vključujejo rdeče oči, suhe oči, spremembo barve oči, zamegljen vid in [[Siva mrena|sivo mreno]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''British national formulary: BNF 76'' (76&nbsp;ed.). Pharmaceutical Press. 2018. p.&nbsp;1149. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-85711-338-2|<bdi>978-0-85711-338-2</bdi>]].</cite></ref><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Uporaba med [[Nosečnost|nosečnostjo]] ali [[Dojenje|dojenjem]] na splošno ni priporočljiva.<ref name="Drugs.com pregnancy">{{Navedi splet|title=Bimatoprost ophthalmic (Lumigan) Use During Pregnancy|website=Drugs.com|date=14 October 2019|url=https://www.drugs.com/pregnancy/bimatoprost-ophthalmic.html|accessdate=4 January 2020}}</ref><ref name="BNF76" /><ref name="Lumigan label" /> Je analog [[Prostaglandin|prostaglandina]] in deluje tako, da poveča odtok očesne tekočine.<ref name="AHFS2019" /> Bimatoprost je bil v Združenih državah Amerike odobren za medicinsko uporabo leta 2001, v Evropski uniji pa leta 2002.<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi splet|title=Lumigan {{!}} European Medicines Agency (EMA)|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/lumigan|website=www.ema.europa.eu|date=2017-05-18|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> Na voljo je tudi kot [[generično zdravilo]].<ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''British national formulary: BNF 76'' (76&nbsp;ed.). Pharmaceutical Press. 2018. p.&nbsp;1149. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-85711-338-2|<bdi>978-0-85711-338-2</bdi>]].</cite></ref><ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|website=Drugs.com|date=2 December 2019|url=https://www.drugs.com/international/bimatoprost.html|accessdate=4 January 2020}}</ref> === Uporaba v medicini === Bimatoprost se uporablja za zdravljenje [[Glavkom|glavkoma odprtega zakotja]] in očesne hipertenzije pri odraslih, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z zaviralcem adrenergičnih receptorjev beta, običajno [[Timolol|timololom]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref><ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}</ref> Študije so pokazale, da je bimatoprost učinkovitejši od timolola pri zniževanju znotrajočesnega tlaka in vsaj tako učinkovit kot prostaglandinska analoga [[latanoprost]] in [[travoprost]] pri zniževanju znotrajočesnega tlaka.<ref name="pmid19929032">{{Navedi časopis|vauthors=Curran MP|year=2009|title=Bimatoprost: a review of its use in open-angle glaucoma and ocular hypertension|journal=Drugs & Aging|volume=26|issue=12|pages=1049–1071|doi=10.2165/11203210-000000000-00000|pmid=19929032}}</ref> === Uporaba v kozmetiki === Bimatoprost se lahko uporablja tudi za zdravljenje majhnih ali nerazvitih trepalnic.<ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Medicinski izraz za to je zdravljenje hipotrihoze. Za to indikacijo je registriran samo v Združenih državah Amerike pod registriranim imenom '''Latisse'''.<ref name="pmid25601618">{{Navedi časopis|vauthors=Choi YM, Diehl J, Levins PC|date=April 2015|title=Promising alternative clinical uses of prostaglandin F2α analogs: beyond the eyelashes|journal=Journal of the American Academy of Dermatology|volume=72|issue=4|pages=712–716|doi=10.1016/j.jaad.2014.10.012|pmid=25601618}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Drugs@FDA: FDA-Approved Drugs|url=https://www.accessdata.fda.gov/scripts/cder/daf/index.cfm?event=overview.process&ApplNo=022369|website=www.accessdata.fda.gov|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> == Stranski učinki == Stranski učinki so podobni kot pri drugih analogih [[Prostaglandin|prostaglandinov]], ki se uporabljajo v očesu. Najpogostejši stranski učinek je [[Konjunktivitis|hiperemija veznice]], ki se pojavi pri več kot 10 % bolnikov. Drugi stranski učinki vključujejo zamegljen vid, rdečico oči in vek, pekoč občutek v očeh ali drugo nelagodje ter trajno potemnitev [[Šarenica|šarenice]].<ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref><ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Občasna stranska učinka (pri manj kot 1 % bolnikov) sta glavobol in slabost.<ref name="AC" /> Za kozmetično formulo, ki se nanese na kožo pri korenu trepalnic in se ne kaplja v oko, so značilni specifični neželeni učinki. Mednje spadajo okužba, če se enkratni aplikatorji ponovno uporabijo, in potemnitev veke ali predela pod očesom.<ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi novice|title=Long Lashes Without Prescription, but With Risks|work=[[The New York Times]]|date=1 May 2010|url=https://www.nytimes.com/2010/05/02/health/02latisse.html|accessdate=18 July 2019}}</ref> Raziskave kažejo, da lahko brisanje očesa z vpojno blazinico po uporabi kapljic za oči omili vpliv na rast trepalnic in povzroča manjšo verjetnost hiperpigmentacije na veki v primerjavi z neodstranitvijo odvečne tekočine.<ref name="Xu">{{Navedi časopis|vauthors=Xu L, Wang X, Wu M|date=February 2017|title=Topical medication instillation techniques for glaucoma|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2017|issue=2|doi=10.1002/14651858.CD010520.pub2|pmc=5419432|pmid=28218404}}</ref> == Interakcije == Študije medsebojnega delovanja s to učinkovino niso bile izvedene. Medsebojno delovanje s sistemskimi (na primer peroralnimi) zdravili je malo verjetno, ker bimatoprost ne doseže ustreznih koncentracij v krvnem obtoku. Bimatoprost nima negativnih interakcij s kapljicami za oko, ki vsebujejo timolol. <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> == Farmakologija == === Mehanizem delovanja === Bimatoprost je [[Analog (kemija)|strukturni analog]] [[Prostaglandin|prostaglandina]] (PGF_2α). Tako kot drugi analogi PGF_2α, kot so [[travoprost]], [[latanoprost]] in tafluprost, poveča odtok očesne vodice iz očesa in zniža znotrajočesni tlak. Vendar pa v nasprotju s tem ne deluje na [[Receptor (biokemija)|receptor]] [[Prostaglandin|prostaglandina F]] niti na noben drug znani receptor [[Prostaglandin|prostaglandina]]. Domneva se, da bimatoprost posnema človeškemu telesu lastne prostamide (ki so mu kemično podobni), t.j. razred snovi, sorodnih [[Prostaglandin|prostaglandinom]], vendar z neznanim mehanizmom delovanja.<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> {{As of|2015}} ni bil identificiran noben [[Receptor (biokemija)|receptor]] prostamida.<ref>{{Navedi časopis|author-link6=Alexandros Makriyannis|vauthors=Shelnut EL, Nikas SP, Finnegan DF, Chiang N, Serhan CN, Makriyannis A|date=March 2015|title=Design and synthesis of novel prostaglandin E₂ ethanolamide and glycerol ester probes for the putative prostamide receptor(s)|journal=Tetrahedron Letters|volume=56|issue=11|pages=1411–1415|doi=10.1016/j.tetlet.2015.01.164|pmc=4422110|pmid=25960577}}</ref> Leta 2019 se je domnevalo, da bimatoprost deluje prek trabekularne mreže in uveoskleralnih poti.<ref>{{Navedi splet|title=Australian Product Information Lumigan (Bimatoprost) Eye Drops|url=https://allergan-web-cdn-prod.azureedge.net/allerganaustralia/allerganaustralia/media/allergan-australia/products/pdfs/pi/lumigan-pi.pdf|accessdate=15 July 2019|quote=Bimatoprost reduces intraocular pressure in man by increasing aqueous humour outflow through the trabecular meshwork and enhancing uveoscleral outflow.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|url=https://www.drugbank.ca/drugs/DB00905#reference-L6877|website=DrugBank|accessdate=7 July 2019}}</ref> === Farmakokinetika === Bimatoprost se dobro absorbira skozi [[Roženica|roženico]]. Po štirih urah začne zniževati očesni tlak, učinek pa traja vsaj 24 ur. V krvni obtok vstopi nizek delež učinkovine. V krvni plazmi so najvišje koncentracije dosežene po 10 minutah, nato pa po 1,5 urah padejo pod mejo zaznavnosti 25 pg /ml. Učinkovina se v telesu ne [[Biološko kopičenje|kopiči]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> [[Vezava na plazemske beljakovine]] je 88 %. Bimatoprost se presnavlja z oksidacijo, ''N''-deetilacijo in glukuronidacijo, pri čemer nastajajo različni [[Presnovek|presnovki]]. Biološki razpolovni čas je bil po [[Intravenska uporaba zdravila|intravenski]] infuziji 45 minut. 67 % zdravila se izloči skozi ledvice in 25 % z blatom. <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Prostaglandini]] [[Kategorija:ECHA InfoCard ID iz Wikipodatkov]] [[Kategorija:Učinkovine z nestandardnim pravnim statusom]] [[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]] [[Kategorija:Članki s kratkim opisom]] 621w3ua61xgc0hiktjnv2xv83s790k9 6684677 6684675 2026-06-03T16:54:24Z Marko3 1829 6684677 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Učinkovina | IUPAC_name = 7-[3,5-dihydroxy-2- (3-hydroxy-5-phenyl-pent-1-enyl)- cyclopentyl]-''N''-ethyl-hept-5-enamide | image = Bimatoprost.svg | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Lumigan, Latisse, Durysta | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bimatoprost}} | MedlinePlus = a602030 | DailyMedID = Bimatoprost | pregnancy_AU = B3 | pregnancy_AU_comment = <ref name="Drugs.com pregnancy" /> | pregnancy_category = | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = <ref>{{cite web | title=Prescription medicines: registration of new generic medicines and biosimilar medicines, 2017 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=21 June 2022 | url=https://www.tga.gov.au/resources/publication/publications/prescription-medicines-registration-new-generic-medicines-and-biosimilar-medicines-2017 | access-date=30 March 2024}}</ref><ref>{{cite web | title=Therapeutic Goods (Poisons Standard— June 2025) Instrument 2025 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=May 2025 | url=https://www.legislation.gov.au/F2025L00599/asmade/2025-05-28/text/original/pdf | format=pdf | access-date=31 August 2025}}</ref> | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_EU = Rx-only | legal_EU_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = Rx-only | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_US_comment = <ref name="Bimatoprost label" /><ref name="Lumigan label" /> | legal_UN_comment = | legal_status = <!--For countries not listed above--> <!-- Pharmacokinetic data -->| routes_of_administration = Očesne kaplice | bioavailability = Nizka | protein_bound = 88% | metabolism = | metabolites = | onset = 4 ure | elimination_half-life = 45 min po intrevenski aplikaciji | duration_of_action = ≥ 24 ur | excretion = 67% [[ledvica]], 25% [[blato]] <!-- Identifiers -->| CAS_number = 155206-00-1 | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_supplemental = | ATC_prefix = S01 | ATC_suffix = EE03 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | PubChem = 5311027 | PubChemSubstance = | IUPHAR_ligand = 1958 | DrugBank = DB00905 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | ChemSpiderID = 4470565 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = QXS94885MZ | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | KEGG = D02724 | KEGG_Ref = {{keggcite|changed|kegg}} | ChEBI = 51230 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1200963 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | C = 25 | H = 37 | N = 1 | O = 4 | SMILES = CCNC(=O)CCC/C=C\C[C@H]1[C@@H](O)C[C@@H](O)[C@@H]1/C=C/[C@@H](O)CCc1ccccc1 | StdInChI = 1S/C25H37NO4/c1-2-26-25(30)13-9-4-3-8-12-21-22(24(29)18-23(21)28)17-16-20(27)15-14-19-10-6-5-7-11-19/h3,5-8,10-11,16-17,20-24,27-29H,2,4,9,12-15,18H2,1H3,(H,26,30)/b8-3-,17-16+/t20-,21+,22+,23-,24+/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey = AQOKCDNYWBIDND-FTOWTWDKSA-N | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | density = | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | specific_rotation = | verifiedrevid = 459978941 }} '''Bimatoprost''', ki se med drugim prodaja pod registriranim imenom '''Lumigan''', je [[Zdravilo|zdravilo,]] ki se uporablja za zdravljenje visokega tlaka v očesu, vključno [[Glavkom|z glavkomom]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}</ref> Uporablja se predvsem pri [[Glavkom|glavkomu odprtega zakotja,]] kadar druga zdravila niso zadostna.<ref name="AHFS2019" /><ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}</ref> Uporablja se lahko tudi za podaljšanje [[trepalnica|trepalnic]].<ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}</ref><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}</ref> Uporablja se v obliki [[Kapljice za oči|kapljic za oči]], učinki pa se običajno pojavijo v štirih urah.<ref name="AHFS2019" /><ref name="Lumigan label" /> Pogosti neželeni učinki vključujejo rdeče oči, suhe oči, spremembo barve oči, zamegljen vid in [[Siva mrena|sivo mreno]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''British national formulary: BNF 76'' (76&nbsp;ed.). Pharmaceutical Press. 2018. p.&nbsp;1149. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-85711-338-2|<bdi>978-0-85711-338-2</bdi>]].</cite></ref><ref name="Lumigan label"/> Uporaba med [[Nosečnost|nosečnostjo]] ali [[Dojenje|dojenjem]] na splošno ni priporočljiva.<ref name="Drugs.com pregnancy">{{Navedi splet|title=Bimatoprost ophthalmic (Lumigan) Use During Pregnancy|website=Drugs.com|date=14 October 2019|url=https://www.drugs.com/pregnancy/bimatoprost-ophthalmic.html|accessdate=4 January 2020}}</ref><ref name="BNF76" /><ref name="Lumigan label" /> Je analog [[Prostaglandin|prostaglandina]] in deluje tako, da poveča odtok očesne tekočine.<ref name="AHFS2019" /> Bimatoprost je bil v Združenih državah Amerike odobren za medicinsko uporabo leta 2001, v Evropski uniji pa leta 2002.<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi splet|title=Lumigan {{!}} European Medicines Agency (EMA)|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/lumigan|website=www.ema.europa.eu|date=2017-05-18|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> Na voljo je tudi kot [[generično zdravilo]].<ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''British national formulary: BNF 76'' (76&nbsp;ed.). Pharmaceutical Press. 2018. p.&nbsp;1149. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-85711-338-2|<bdi>978-0-85711-338-2</bdi>]].</cite></ref><ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|website=Drugs.com|date=2 December 2019|url=https://www.drugs.com/international/bimatoprost.html|accessdate=4 January 2020}}</ref> === Uporaba v medicini === Bimatoprost se uporablja za zdravljenje [[Glavkom|glavkoma odprtega zakotja]] in očesne hipertenzije pri odraslih, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z zaviralcem adrenergičnih receptorjev beta, običajno [[Timolol|timololom]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref><ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}</ref> Študije so pokazale, da je bimatoprost učinkovitejši od timolola pri zniževanju znotrajočesnega tlaka in vsaj tako učinkovit kot prostaglandinska analoga [[latanoprost]] in [[travoprost]] pri zniževanju znotrajočesnega tlaka.<ref name="pmid19929032">{{Navedi časopis|vauthors=Curran MP|year=2009|title=Bimatoprost: a review of its use in open-angle glaucoma and ocular hypertension|journal=Drugs & Aging|volume=26|issue=12|pages=1049–1071|doi=10.2165/11203210-000000000-00000|pmid=19929032}}</ref> === Uporaba v kozmetiki === Bimatoprost se lahko uporablja tudi za zdravljenje majhnih ali nerazvitih trepalnic.<ref name="Bimatoprost label"/><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Medicinski izraz za to je zdravljenje hipotrihoze. Za to indikacijo je registriran samo v Združenih državah Amerike pod registriranim imenom '''Latisse'''.<ref name="pmid25601618">{{Navedi časopis|vauthors=Choi YM, Diehl J, Levins PC|date=April 2015|title=Promising alternative clinical uses of prostaglandin F2α analogs: beyond the eyelashes|journal=Journal of the American Academy of Dermatology|volume=72|issue=4|pages=712–716|doi=10.1016/j.jaad.2014.10.012|pmid=25601618}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Drugs@FDA: FDA-Approved Drugs|url=https://www.accessdata.fda.gov/scripts/cder/daf/index.cfm?event=overview.process&ApplNo=022369|website=www.accessdata.fda.gov|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> == Stranski učinki == Stranski učinki so podobni kot pri drugih analogih [[Prostaglandin|prostaglandinov]], ki se uporabljajo v očesu. Najpogostejši stranski učinek je [[Konjunktivitis|hiperemija veznice]], ki se pojavi pri več kot 10 % bolnikov. Drugi stranski učinki vključujejo zamegljen vid, rdečico oči in vek, pekoč občutek v očeh ali drugo nelagodje ter trajno potemnitev [[Šarenica|šarenice]].<ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref><ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Občasna stranska učinka (pri manj kot 1 % bolnikov) sta glavobol in slabost.<ref name="AC" /> Za kozmetično formulo, ki se nanese na kožo pri korenu trepalnic in se ne kaplja v oko, so značilni specifični neželeni učinki. Mednje spadajo okužba, če se enkratni aplikatorji ponovno uporabijo, in potemnitev veke ali predela pod očesom.<ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi novice|title=Long Lashes Without Prescription, but With Risks|work=[[The New York Times]]|date=1 May 2010|url=https://www.nytimes.com/2010/05/02/health/02latisse.html|accessdate=18 July 2019}}</ref> Raziskave kažejo, da lahko brisanje očesa z vpojno blazinico po uporabi kapljic za oči omili vpliv na rast trepalnic in povzroča manjšo verjetnost hiperpigmentacije na veki v primerjavi z neodstranitvijo odvečne tekočine.<ref name="Xu">{{Navedi časopis|vauthors=Xu L, Wang X, Wu M|date=February 2017|title=Topical medication instillation techniques for glaucoma|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2017|issue=2|doi=10.1002/14651858.CD010520.pub2|pmc=5419432|pmid=28218404}}</ref> == Interakcije == Študije medsebojnega delovanja s to učinkovino niso bile izvedene. Medsebojno delovanje s sistemskimi (na primer peroralnimi) zdravili je malo verjetno, ker bimatoprost ne doseže ustreznih koncentracij v krvnem obtoku. Bimatoprost nima negativnih interakcij s kapljicami za oko, ki vsebujejo timolol. <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> == Farmakologija == === Mehanizem delovanja === Bimatoprost je [[Analog (kemija)|strukturni analog]] [[Prostaglandin|prostaglandina]] (PGF_2α). Tako kot drugi analogi PGF_2α, kot so [[travoprost]], [[latanoprost]] in tafluprost, poveča odtok očesne vodice iz očesa in zniža znotrajočesni tlak. Vendar pa v nasprotju s tem ne deluje na [[Receptor (biokemija)|receptor]] [[Prostaglandin|prostaglandina F]] niti na noben drug znani receptor [[Prostaglandin|prostaglandina]]. Domneva se, da bimatoprost posnema človeškemu telesu lastne prostamide (ki so mu kemično podobni), t.j. razred snovi, sorodnih [[Prostaglandin|prostaglandinom]], vendar z neznanim mehanizmom delovanja.<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> {{As of|2015}} ni bil identificiran noben [[Receptor (biokemija)|receptor]] prostamida.<ref>{{Navedi časopis|author-link6=Alexandros Makriyannis|vauthors=Shelnut EL, Nikas SP, Finnegan DF, Chiang N, Serhan CN, Makriyannis A|date=March 2015|title=Design and synthesis of novel prostaglandin E₂ ethanolamide and glycerol ester probes for the putative prostamide receptor(s)|journal=Tetrahedron Letters|volume=56|issue=11|pages=1411–1415|doi=10.1016/j.tetlet.2015.01.164|pmc=4422110|pmid=25960577}}</ref> Leta 2019 se je domnevalo, da bimatoprost deluje prek trabekularne mreže in uveoskleralnih poti.<ref>{{Navedi splet|title=Australian Product Information Lumigan (Bimatoprost) Eye Drops|url=https://allergan-web-cdn-prod.azureedge.net/allerganaustralia/allerganaustralia/media/allergan-australia/products/pdfs/pi/lumigan-pi.pdf|accessdate=15 July 2019|quote=Bimatoprost reduces intraocular pressure in man by increasing aqueous humour outflow through the trabecular meshwork and enhancing uveoscleral outflow.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|url=https://www.drugbank.ca/drugs/DB00905#reference-L6877|website=DrugBank|accessdate=7 July 2019}}</ref> === Farmakokinetika === Bimatoprost se dobro absorbira skozi [[Roženica|roženico]]. Po štirih urah začne zniževati očesni tlak, učinek pa traja vsaj 24 ur. V krvni obtok vstopi nizek delež učinkovine. V krvni plazmi so najvišje koncentracije dosežene po 10 minutah, nato pa po 1,5 urah padejo pod mejo zaznavnosti 25 pg /ml. Učinkovina se v telesu ne [[Biološko kopičenje|kopiči]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> [[Vezava na plazemske beljakovine]] je 88 %. Bimatoprost se presnavlja z oksidacijo, ''N''-deetilacijo in glukuronidacijo, pri čemer nastajajo različni [[Presnovek|presnovki]]. Biološki razpolovni čas je bil po [[Intravenska uporaba zdravila|intravenski]] infuziji 45 minut. 67 % zdravila se izloči skozi ledvice in 25 % z blatom. <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Prostaglandini]] [[Kategorija:ECHA InfoCard ID iz Wikipodatkov]] [[Kategorija:Učinkovine z nestandardnim pravnim statusom]] [[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]] [[Kategorija:Članki s kratkim opisom]] 33l9lzt3ro2n6q36hyhlvetyuzkt1gm 6684678 6684677 2026-06-03T16:55:37Z Marko3 1829 6684678 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Učinkovina | IUPAC_name = 7-[3,5-dihydroxy-2- (3-hydroxy-5-phenyl-pent-1-enyl)- cyclopentyl]-''N''-ethyl-hept-5-enamide | image = Bimatoprost.svg | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Lumigan, Latisse, Durysta | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bimatoprost}} | MedlinePlus = a602030 | DailyMedID = Bimatoprost | pregnancy_AU = B3 | pregnancy_AU_comment = <ref name="Drugs.com pregnancy" /> | pregnancy_category = | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = <ref>{{cite web | title=Prescription medicines: registration of new generic medicines and biosimilar medicines, 2017 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=21 June 2022 | url=https://www.tga.gov.au/resources/publication/publications/prescription-medicines-registration-new-generic-medicines-and-biosimilar-medicines-2017 | access-date=30 March 2024}}</ref><ref>{{cite web | title=Therapeutic Goods (Poisons Standard— June 2025) Instrument 2025 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=May 2025 | url=https://www.legislation.gov.au/F2025L00599/asmade/2025-05-28/text/original/pdf | format=pdf | access-date=31 August 2025}}</ref> | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_EU = Rx-only | legal_EU_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = Rx-only | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_US_comment = <ref name="Bimatoprost label" /><ref name="Lumigan label" /> | legal_UN_comment = | legal_status = <!--For countries not listed above--> <!-- Pharmacokinetic data -->| routes_of_administration = Očesne kaplice | bioavailability = Nizka | protein_bound = 88% | metabolism = | metabolites = | onset = 4 ure | elimination_half-life = 45 min po intrevenski aplikaciji | duration_of_action = ≥ 24 ur | excretion = 67% [[ledvica]], 25% [[blato]] <!-- Identifiers -->| CAS_number = 155206-00-1 | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_supplemental = | ATC_prefix = S01 | ATC_suffix = EE03 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | PubChem = 5311027 | PubChemSubstance = | IUPHAR_ligand = 1958 | DrugBank = DB00905 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | ChemSpiderID = 4470565 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = QXS94885MZ | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | KEGG = D02724 | KEGG_Ref = {{keggcite|changed|kegg}} | ChEBI = 51230 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1200963 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | C = 25 | H = 37 | N = 1 | O = 4 | SMILES = CCNC(=O)CCC/C=C\C[C@H]1[C@@H](O)C[C@@H](O)[C@@H]1/C=C/[C@@H](O)CCc1ccccc1 | StdInChI = 1S/C25H37NO4/c1-2-26-25(30)13-9-4-3-8-12-21-22(24(29)18-23(21)28)17-16-20(27)15-14-19-10-6-5-7-11-19/h3,5-8,10-11,16-17,20-24,27-29H,2,4,9,12-15,18H2,1H3,(H,26,30)/b8-3-,17-16+/t20-,21+,22+,23-,24+/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey = AQOKCDNYWBIDND-FTOWTWDKSA-N | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | density = | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | specific_rotation = | verifiedrevid = 459978941 }} '''Bimatoprost''', ki se med drugim prodaja pod registriranim imenom '''Lumigan''', je [[Zdravilo|zdravilo,]] ki se uporablja za zdravljenje visokega tlaka v očesu, vključno [[Glavkom|z glavkomom]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}</ref> Uporablja se predvsem pri [[Glavkom|glavkomu odprtega zakotja,]] kadar druga zdravila niso zadostna.<ref name="AHFS2019" /><ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}</ref> Uporablja se lahko tudi za podaljšanje [[trepalnica|trepalnic]].<ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}</ref><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}</ref> Uporablja se v obliki [[Kapljice za oči|kapljic za oči]], učinki pa se običajno pojavijo v štirih urah.<ref name="AHFS2019" /><ref name="Lumigan label" /> Pogosti neželeni učinki vključujejo rdeče oči, suhe oči, spremembo barve oči, zamegljen vid in [[Siva mrena|sivo mreno]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''British national formulary: BNF 76'' (76&nbsp;ed.). Pharmaceutical Press. 2018. p.&nbsp;1149. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-85711-338-2|<bdi>978-0-85711-338-2</bdi>]].</cite></ref><ref name="Lumigan label"/> Uporaba med [[Nosečnost|nosečnostjo]] ali [[Dojenje|dojenjem]] na splošno ni priporočljiva.<ref name="Drugs.com pregnancy">{{Navedi splet|title=Bimatoprost ophthalmic (Lumigan) Use During Pregnancy|website=Drugs.com|date=14 October 2019|url=https://www.drugs.com/pregnancy/bimatoprost-ophthalmic.html|accessdate=4 January 2020}}</ref><ref name="BNF76" /><ref name="Lumigan label" /> Je analog [[Prostaglandin|prostaglandina]] in deluje tako, da poveča odtok očesne tekočine.<ref name="AHFS2019" /> Bimatoprost je bil v Združenih državah Amerike odobren za medicinsko uporabo leta 2001, v Evropski uniji pa leta 2002.<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi splet|title=Lumigan {{!}} European Medicines Agency (EMA)|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/lumigan|website=www.ema.europa.eu|date=2017-05-18|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> Na voljo je tudi kot [[generično zdravilo]].<ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="">''British national formulary: BNF 76'' (76&nbsp;ed.). Pharmaceutical Press. 2018. p.&nbsp;1149. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-85711-338-2|<bdi>978-0-85711-338-2</bdi>]].</cite></ref><ref name="Bimatoprost label"/><ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|website=Drugs.com|date=2 December 2019|url=https://www.drugs.com/international/bimatoprost.html|accessdate=4 January 2020}}</ref> === Uporaba v medicini === Bimatoprost se uporablja za zdravljenje [[Glavkom|glavkoma odprtega zakotja]] in očesne hipertenzije pri odraslih, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z zaviralcem adrenergičnih receptorjev beta, običajno [[Timolol|timololom]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref><ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}</ref> Študije so pokazale, da je bimatoprost učinkovitejši od timolola pri zniževanju znotrajočesnega tlaka in vsaj tako učinkovit kot prostaglandinska analoga [[latanoprost]] in [[travoprost]] pri zniževanju znotrajočesnega tlaka.<ref name="pmid19929032">{{Navedi časopis|vauthors=Curran MP|year=2009|title=Bimatoprost: a review of its use in open-angle glaucoma and ocular hypertension|journal=Drugs & Aging|volume=26|issue=12|pages=1049–1071|doi=10.2165/11203210-000000000-00000|pmid=19929032}}</ref> === Uporaba v kozmetiki === Bimatoprost se lahko uporablja tudi za zdravljenje majhnih ali nerazvitih trepalnic.<ref name="Bimatoprost label"/><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631 "Lumigan- bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 31 July 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Medicinski izraz za to je zdravljenje hipotrihoze. Za to indikacijo je registriran samo v Združenih državah Amerike pod registriranim imenom '''Latisse'''.<ref name="pmid25601618">{{Navedi časopis|vauthors=Choi YM, Diehl J, Levins PC|date=April 2015|title=Promising alternative clinical uses of prostaglandin F2α analogs: beyond the eyelashes|journal=Journal of the American Academy of Dermatology|volume=72|issue=4|pages=712–716|doi=10.1016/j.jaad.2014.10.012|pmid=25601618}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Drugs@FDA: FDA-Approved Drugs|url=https://www.accessdata.fda.gov/scripts/cder/daf/index.cfm?event=overview.process&ApplNo=022369|website=www.accessdata.fda.gov|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> == Stranski učinki == Stranski učinki so podobni kot pri drugih analogih [[Prostaglandin|prostaglandinov]], ki se uporabljajo v očesu. Najpogostejši stranski učinek je [[Konjunktivitis|hiperemija veznice]], ki se pojavi pri več kot 10 % bolnikov. Drugi stranski učinki vključujejo zamegljen vid, rdečico oči in vek, pekoč občutek v očeh ali drugo nelagodje ter trajno potemnitev [[Šarenica|šarenice]].<ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref><ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref> Občasna stranska učinka (pri manj kot 1 % bolnikov) sta glavobol in slabost.<ref name="AC" /> Za kozmetično formulo, ki se nanese na kožo pri korenu trepalnic in se ne kaplja v oko, so značilni specifični neželeni učinki. Mednje spadajo okužba, če se enkratni aplikatorji ponovno uporabijo, in potemnitev veke ali predela pod očesom.<ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc "Bimatoprost solution/ drops"]. ''DailyMed''. 18 September 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 January</span> 2020</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi novice|title=Long Lashes Without Prescription, but With Risks|work=[[The New York Times]]|date=1 May 2010|url=https://www.nytimes.com/2010/05/02/health/02latisse.html|accessdate=18 July 2019}}</ref> Raziskave kažejo, da lahko brisanje očesa z vpojno blazinico po uporabi kapljic za oči omili vpliv na rast trepalnic in povzroča manjšo verjetnost hiperpigmentacije na veki v primerjavi z neodstranitvijo odvečne tekočine.<ref name="Xu">{{Navedi časopis|vauthors=Xu L, Wang X, Wu M|date=February 2017|title=Topical medication instillation techniques for glaucoma|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2017|issue=2|doi=10.1002/14651858.CD010520.pub2|pmc=5419432|pmid=28218404}}</ref> == Interakcije == Študije medsebojnega delovanja s to učinkovino niso bile izvedene. Medsebojno delovanje s sistemskimi (na primer peroralnimi) zdravili je malo verjetno, ker bimatoprost ne doseže ustreznih koncentracij v krvnem obtoku. Bimatoprost nima negativnih interakcij s kapljicami za oko, ki vsebujejo timolol. <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> == Farmakologija == === Mehanizem delovanja === Bimatoprost je [[Analog (kemija)|strukturni analog]] [[Prostaglandin|prostaglandina]] (PGF_2α). Tako kot drugi analogi PGF_2α, kot so [[travoprost]], [[latanoprost]] in tafluprost, poveča odtok očesne vodice iz očesa in zniža znotrajočesni tlak. Vendar pa v nasprotju s tem ne deluje na [[Receptor (biokemija)|receptor]] [[Prostaglandin|prostaglandina F]] niti na noben drug znani receptor [[Prostaglandin|prostaglandina]]. Domneva se, da bimatoprost posnema človeškemu telesu lastne prostamide (ki so mu kemično podobni), t.j. razred snovi, sorodnih [[Prostaglandin|prostaglandinom]], vendar z neznanim mehanizmom delovanja.<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> {{As of|2015}} ni bil identificiran noben [[Receptor (biokemija)|receptor]] prostamida.<ref>{{Navedi časopis|author-link6=Alexandros Makriyannis|vauthors=Shelnut EL, Nikas SP, Finnegan DF, Chiang N, Serhan CN, Makriyannis A|date=March 2015|title=Design and synthesis of novel prostaglandin E₂ ethanolamide and glycerol ester probes for the putative prostamide receptor(s)|journal=Tetrahedron Letters|volume=56|issue=11|pages=1411–1415|doi=10.1016/j.tetlet.2015.01.164|pmc=4422110|pmid=25960577}}</ref> Leta 2019 se je domnevalo, da bimatoprost deluje prek trabekularne mreže in uveoskleralnih poti.<ref>{{Navedi splet|title=Australian Product Information Lumigan (Bimatoprost) Eye Drops|url=https://allergan-web-cdn-prod.azureedge.net/allerganaustralia/allerganaustralia/media/allergan-australia/products/pdfs/pi/lumigan-pi.pdf|accessdate=15 July 2019|quote=Bimatoprost reduces intraocular pressure in man by increasing aqueous humour outflow through the trabecular meshwork and enhancing uveoscleral outflow.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|url=https://www.drugbank.ca/drugs/DB00905#reference-L6877|website=DrugBank|accessdate=7 July 2019}}</ref> === Farmakokinetika === Bimatoprost se dobro absorbira skozi [[Roženica|roženico]]. Po štirih urah začne zniževati očesni tlak, učinek pa traja vsaj 24 ur. V krvni obtok vstopi nizek delež učinkovine. V krvni plazmi so najvišje koncentracije dosežene po 10 minutah, nato pa po 1,5 urah padejo pod mejo zaznavnosti 25 pg /ml. Učinkovina se v telesu ne [[Biološko kopičenje|kopiči]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref><ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> [[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref> [[Vezava na plazemske beljakovine]] je 88 %. Bimatoprost se presnavlja z oksidacijo, ''N''-deetilacijo in glukuronidacijo, pri čemer nastajajo različni [[Presnovek|presnovki]]. Biološki razpolovni čas je bil po [[Intravenska uporaba zdravila|intravenski]] infuziji 45 minut. 67 % zdravila se izloči skozi ledvice in 25 % z blatom. <ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html "Bimatoprost Monograph for Professionals"]. ''Drugs.com''. American Society of Health-System Pharmacists<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2019</span>.</cite></ref> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Prostaglandini]] [[Kategorija:ECHA InfoCard ID iz Wikipodatkov]] [[Kategorija:Učinkovine z nestandardnim pravnim statusom]] [[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]] [[Kategorija:Članki s kratkim opisom]] nrb0rg0ewlqxyeopq8uy6j933f0t8k2 0 603569 6684631 2026-06-03T15:06:07Z Sporti 5955 n 6684631 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Gospodje imajo raje plavolaske | image = Gentlemen Prefer Blondes 1953 magazine poster.jpg | caption = Filmski plakat | director = [[Howard Hawks]] | screenplay = [[Charles Lederer]] | producer = [[Sol C. Siegel]] | based_on = {{based on|''[[Gentlemen Prefer Blondes (muzikal)|Gentlemen Prefer Blondes]]''<br>muzikalu iz leta 1949 |[[Anita Loos]]<br>[[Joseph Fields]]}} | starring = [[Jane Russell]]<br />[[Marilyn Monroe]] | music = [[Eliot Daniel]]<br />[[Lionel Newman]]<br />'''Pesmi:'''<br />[[Jule Styne]] ''(glasba)''<br />[[Leo Robin]] ''(besedilo)''<br />[[Hoagy Carmichael]] ''(glasba)''<br />[[Harold Adamson]] ''(besedilo)'' | cinematography = [[Harry J. Wild]] | editing = [[Hugh S. Fowler]] | distributor = [[20th Century-Fox]] | released = {{film date|1953|7|1|Atlantic City|ref1=<ref>{{cite web |url=http://catalog.afi.com/Catalog/moviedetails/50847#3 |title=Gentlemen Prefer Blondes - Details |website=AFI Catalog of Feature Films |access-date=June 22, 2018 |archive-date=June 11, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210611162413/https://catalog.afi.com/Catalog/moviedetails/50847#3 |url-status=live }}</ref>|1953|07|15|New York}} | runtime = 91 minut | country = ZDA | language = angleščina<br />francoščina | budget = 2,3 milijona USD<ref name=budget>{{cite book |last=Solomon |first=Aubrey |date=2002 |title=Twentieth Century Fox: A Corporate and Financial History |url=https://books.google.com/books?id=WIZwZOz8LHsC |location=Lanham, Maryland |series=The Scarecrow Filmmakers Series |volume=20 |publisher=[[Scarecrow Press]] |page=248 |isbn=9780810842441 |access-date=November 6, 2014 |archive-date=October 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231029185304/https://books.google.com/books?id=WIZwZOz8LHsC |url-status=live }}</ref> ali 2,7 milijona USD<ref name="jump">{{cite magazine|title=With 20th's Widescreen Jump|magazine=Variety|url=https://archive.org/details/variety196-1954-12/page/n3/mode/1up?|page=4|date=1 December 1954|access-date=9 August 2024}}</ref> | gross = 5,3 milijona USD<ref name=gross>{{cite book |last=Solomon |first=Aubrey |date=2002 |title=Twentieth Century Fox: A Corporate and Financial History |url=https://books.google.com/books?id=WIZwZOz8LHsC |location=Lanham, Maryland |series=The Scarecrow Filmmakers Series |volume=20 |publisher=[[Scarecrow Press]] |page=89 |isbn=9780810842441 |access-date=November 6, 2014 |archive-date=October 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231029185304/https://books.google.com/books?id=WIZwZOz8LHsC |url-status=live }}</ref> }} '''''Gospodje imajo raje plavolaske''''' (tudi '''''Moški imajo raje plavolaske''''', originalno {{jezik-en|Gentlemen Prefer Blondes}}) je ameriški [[glasbeni film|glasbeni]] [[komični film]] iz leta 1953, ki ga je režiral [[Howard Hawks]] po scenariju [[Charles Lederer|Charlesa Ledererja]]. Temelji na muzikalu ''[[Gentlemen Prefer Blondes (muzikal)|Gentlemen Prefer Blondes]]'' iz leta 1949, ki je napisan po romanu ''[[Gentlemen Prefer Blondes (roman)|Gentlemen Prefer Blondes]]'' iz leta 1925 [[Anita Loos|Anite Loos]]. V glavnih vlogah nastopata [[Jane Russell]] in [[Marilyn Monroe]], v stranskih vlogah pa [[Charles Coburn]], [[Elliott Reid]], [[Tommy Noonan]], [[George Winslow]], [[Taylor Holmes]] in [[Norma Varden]]. Film vsebuje več komičnih zapletov in glasbenih točk, ki jih je koreografiral [[Jack Cole (koreograf)|Jack Cole]] po glasbi [[Hoagy Carmichael|Hoagyja Carmichaela]], [[Harold Adamson|Harolda Adamsona]], [[Jule Styne|Julea Styneja]] in [[Leo Robin|Lea Robina]]. Pesmi Styneja in Robina so iz Broadwayske predstave, pesmi Carmichaela in Adamsona pa so napisane posebej za film. Film je bil premierno prikazan 1. julija 1953 v [[Atlantic City]]ju in 15. julija v [[New York]]u. Naletel je na dobre ocene kritikov, ki so posebej pohvalili igro obeh glavnih igralk.<ref>{{cite news |first=Frank J. |last=Prial |title=Voice of the Many, but Rarely Herself |url=https://www.nytimes.com/2007/03/06/theater/06marni.html,%20Frank%20J.&_r=0 |newspaper=The New York Times |date=March 6, 2007 |access-date=November 6, 2014 |archive-date=June 28, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220628213500/https://www.nytimes.com/2007/03/06/theater/06marni.html?n=Top/Reference/Times%20Topics/People/P/Prial,%20Frank%20J.&_r=0 |url-status=live }}</ref> Izvedba pesmi »[[Diamonds Are a Girl's Best Friend]]« s strani Monroe v rožnati obleki je postala kultna in je navdihnila številne umetnice k poustvaritvi kot poklonu. == Vloge == {{Cast listing| * [[Jane Russell]] kot Dorothy Shaw * [[Marilyn Monroe]] kot Lorelei Lee * [[Charles Coburn]] kot Sir Francis »Piggy« Beekman * [[Elliott Reid]] kot Ernie Malone * [[Tommy Noonan]] kot Gus Esmond ml. * [[George Winslow]] kot Henry Spofford III * [[Marcel Dalio]] kot magistrat * [[Taylor Holmes]] kot g. Esmond st. * [[Norma Varden]] kot Lady Beekman * [[Howard Wendell]] kot Watson * [[Steven Geray]] kot vodja hotela * [[Henri Letondal]] kot Grotier (ni naveden) * [[Noel Neill]] kot potnik (ni naveden) * [[Jean Del Val]] kot kapitan ladje (ni naveden) * [[George Chakiris]] kot moški v pesmi »Diamonds« ob Lorelei (ni naveden)<ref name="chak">{{cite news|first=Stephen|last=Vagg|date=2 January 2026|access-date=2 January 2026|magazine=Filmink|url=https://www.filmink.com.au/not-quite-movie-stars-george-chakiris/|title=Not Quite Movie Stars: George Chakiris}}</ref><ref name= classic >{{cite web| url = https://www.classicmoviehub.com/blog/marilyn-behind-the-icon-gentlemen-prefer-blondes/| title = Marilyn: Behind the Icon – Gentlemen Prefer Blondes | last = Vitacco-Robles | first = Gary | date = July 6, 2020 | website = Classic Movie Hub | publisher = | access-date = September 1, 2024 | quote = }}</ref><ref name=Blondes>{{cite web | url = https://hometownstohollywood.com/film-reflections/films-of-the-1950s/gentlemen-prefer-blondes-1953/?fbclid=IwY2xjawFBqt9leHRuA2FlbQIxMAABHSIStHvu0q186bZHrSrQidQArHejLdTYI5MmiM5-bQ2reZq4LoT0_0ncBw_aem_xkkS6m7mJd3OkzaW0PF1Fg#:~:text=20th%20Century%20Fox%20originally%20bought%20the%20rights%20to,potent%20and%20less%20expensive%20sex%20symbol%20than%20Grable | title = Hometowns to Hollywood: Gentlemen Prefer Blondes | last = | first = | date = 24 April 2019 | website = hometownstohollywood.com | publisher = | access-date = September 1, 2024 | quote = }}</ref>}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Howarda Hawksa]] [[Kategorija:Ameriški komični filmi]] [[Kategorija:Ameriški glasbeni filmi]] [[Kategorija:Feministični filmi]] [[Kategorija:Satirični filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na ladjo]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Pariz]] [[Kategorija:Filmi, posneti po musikalu]] [[Kategorija:Filmi 20th Century Fox]] q77wjv6hp62u3lqkrnnu7opvvu4vpyf 6684638 6684631 2026-06-03T15:09:06Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Filmi, posneti po musikalu]]; dodal [[Kategorija:Filmi, posneti po muzikalu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6684638 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Gospodje imajo raje plavolaske | image = Gentlemen Prefer Blondes 1953 magazine poster.jpg | caption = Filmski plakat | director = [[Howard Hawks]] | screenplay = [[Charles Lederer]] | producer = [[Sol C. Siegel]] | based_on = {{based on|''[[Gentlemen Prefer Blondes (muzikal)|Gentlemen Prefer Blondes]]''<br>muzikalu iz leta 1949 |[[Anita Loos]]<br>[[Joseph Fields]]}} | starring = [[Jane Russell]]<br />[[Marilyn Monroe]] | music = [[Eliot Daniel]]<br />[[Lionel Newman]]<br />'''Pesmi:'''<br />[[Jule Styne]] ''(glasba)''<br />[[Leo Robin]] ''(besedilo)''<br />[[Hoagy Carmichael]] ''(glasba)''<br />[[Harold Adamson]] ''(besedilo)'' | cinematography = [[Harry J. Wild]] | editing = [[Hugh S. Fowler]] | distributor = [[20th Century-Fox]] | released = {{film date|1953|7|1|Atlantic City|ref1=<ref>{{cite web |url=http://catalog.afi.com/Catalog/moviedetails/50847#3 |title=Gentlemen Prefer Blondes - Details |website=AFI Catalog of Feature Films |access-date=June 22, 2018 |archive-date=June 11, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210611162413/https://catalog.afi.com/Catalog/moviedetails/50847#3 |url-status=live }}</ref>|1953|07|15|New York}} | runtime = 91 minut | country = ZDA | language = angleščina<br />francoščina | budget = 2,3 milijona USD<ref name=budget>{{cite book |last=Solomon |first=Aubrey |date=2002 |title=Twentieth Century Fox: A Corporate and Financial History |url=https://books.google.com/books?id=WIZwZOz8LHsC |location=Lanham, Maryland |series=The Scarecrow Filmmakers Series |volume=20 |publisher=[[Scarecrow Press]] |page=248 |isbn=9780810842441 |access-date=November 6, 2014 |archive-date=October 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231029185304/https://books.google.com/books?id=WIZwZOz8LHsC |url-status=live }}</ref> ali 2,7 milijona USD<ref name="jump">{{cite magazine|title=With 20th's Widescreen Jump|magazine=Variety|url=https://archive.org/details/variety196-1954-12/page/n3/mode/1up?|page=4|date=1 December 1954|access-date=9 August 2024}}</ref> | gross = 5,3 milijona USD<ref name=gross>{{cite book |last=Solomon |first=Aubrey |date=2002 |title=Twentieth Century Fox: A Corporate and Financial History |url=https://books.google.com/books?id=WIZwZOz8LHsC |location=Lanham, Maryland |series=The Scarecrow Filmmakers Series |volume=20 |publisher=[[Scarecrow Press]] |page=89 |isbn=9780810842441 |access-date=November 6, 2014 |archive-date=October 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231029185304/https://books.google.com/books?id=WIZwZOz8LHsC |url-status=live }}</ref> }} '''''Gospodje imajo raje plavolaske''''' (tudi '''''Moški imajo raje plavolaske''''', originalno {{jezik-en|Gentlemen Prefer Blondes}}) je ameriški [[glasbeni film|glasbeni]] [[komični film]] iz leta 1953, ki ga je režiral [[Howard Hawks]] po scenariju [[Charles Lederer|Charlesa Ledererja]]. Temelji na muzikalu ''[[Gentlemen Prefer Blondes (muzikal)|Gentlemen Prefer Blondes]]'' iz leta 1949, ki je napisan po romanu ''[[Gentlemen Prefer Blondes (roman)|Gentlemen Prefer Blondes]]'' iz leta 1925 [[Anita Loos|Anite Loos]]. V glavnih vlogah nastopata [[Jane Russell]] in [[Marilyn Monroe]], v stranskih vlogah pa [[Charles Coburn]], [[Elliott Reid]], [[Tommy Noonan]], [[George Winslow]], [[Taylor Holmes]] in [[Norma Varden]]. Film vsebuje več komičnih zapletov in glasbenih točk, ki jih je koreografiral [[Jack Cole (koreograf)|Jack Cole]] po glasbi [[Hoagy Carmichael|Hoagyja Carmichaela]], [[Harold Adamson|Harolda Adamsona]], [[Jule Styne|Julea Styneja]] in [[Leo Robin|Lea Robina]]. Pesmi Styneja in Robina so iz Broadwayske predstave, pesmi Carmichaela in Adamsona pa so napisane posebej za film. Film je bil premierno prikazan 1. julija 1953 v [[Atlantic City]]ju in 15. julija v [[New York]]u. Naletel je na dobre ocene kritikov, ki so posebej pohvalili igro obeh glavnih igralk.<ref>{{cite news |first=Frank J. |last=Prial |title=Voice of the Many, but Rarely Herself |url=https://www.nytimes.com/2007/03/06/theater/06marni.html,%20Frank%20J.&_r=0 |newspaper=The New York Times |date=March 6, 2007 |access-date=November 6, 2014 |archive-date=June 28, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220628213500/https://www.nytimes.com/2007/03/06/theater/06marni.html?n=Top/Reference/Times%20Topics/People/P/Prial,%20Frank%20J.&_r=0 |url-status=live }}</ref> Izvedba pesmi »[[Diamonds Are a Girl's Best Friend]]« s strani Monroe v rožnati obleki je postala kultna in je navdihnila številne umetnice k poustvaritvi kot poklonu. == Vloge == {{Cast listing| * [[Jane Russell]] kot Dorothy Shaw * [[Marilyn Monroe]] kot Lorelei Lee * [[Charles Coburn]] kot Sir Francis »Piggy« Beekman * [[Elliott Reid]] kot Ernie Malone * [[Tommy Noonan]] kot Gus Esmond ml. * [[George Winslow]] kot Henry Spofford III * [[Marcel Dalio]] kot magistrat * [[Taylor Holmes]] kot g. Esmond st. * [[Norma Varden]] kot Lady Beekman * [[Howard Wendell]] kot Watson * [[Steven Geray]] kot vodja hotela * [[Henri Letondal]] kot Grotier (ni naveden) * [[Noel Neill]] kot potnik (ni naveden) * [[Jean Del Val]] kot kapitan ladje (ni naveden) * [[George Chakiris]] kot moški v pesmi »Diamonds« ob Lorelei (ni naveden)<ref name="chak">{{cite news|first=Stephen|last=Vagg|date=2 January 2026|access-date=2 January 2026|magazine=Filmink|url=https://www.filmink.com.au/not-quite-movie-stars-george-chakiris/|title=Not Quite Movie Stars: George Chakiris}}</ref><ref name= classic >{{cite web| url = https://www.classicmoviehub.com/blog/marilyn-behind-the-icon-gentlemen-prefer-blondes/| title = Marilyn: Behind the Icon – Gentlemen Prefer Blondes | last = Vitacco-Robles | first = Gary | date = July 6, 2020 | website = Classic Movie Hub | publisher = | access-date = September 1, 2024 | quote = }}</ref><ref name=Blondes>{{cite web | url = https://hometownstohollywood.com/film-reflections/films-of-the-1950s/gentlemen-prefer-blondes-1953/?fbclid=IwY2xjawFBqt9leHRuA2FlbQIxMAABHSIStHvu0q186bZHrSrQidQArHejLdTYI5MmiM5-bQ2reZq4LoT0_0ncBw_aem_xkkS6m7mJd3OkzaW0PF1Fg#:~:text=20th%20Century%20Fox%20originally%20bought%20the%20rights%20to,potent%20and%20less%20expensive%20sex%20symbol%20than%20Grable | title = Hometowns to Hollywood: Gentlemen Prefer Blondes | last = | first = | date = 24 April 2019 | website = hometownstohollywood.com | publisher = | access-date = September 1, 2024 | quote = }}</ref>}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Howarda Hawksa]] [[Kategorija:Ameriški komični filmi]] [[Kategorija:Ameriški glasbeni filmi]] [[Kategorija:Feministični filmi]] [[Kategorija:Satirični filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na ladjo]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Pariz]] [[Kategorija:Filmi, posneti po muzikalu]] [[Kategorija:Filmi 20th Century Fox]] m0brnkqi8dcitet1xgr8cu3zpqqrls0 0 603570 6684633 2026-06-03T15:06:35Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Gospodje imajo raje plavolaske]] 6684633 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Gospodje imajo raje plavolaske]] srkaolgv33wc6n5e6j345i48qle7vc2 14 603571 6684639 2026-06-03T15:09:59Z Sporti 5955 n 6684639 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[film]]ih, posnetih po [[muzikal]]u}} [[Kategorija:Filmi, posneti po literarnem delu|Muzikal]] [[Kategorija:Muzikali]] jladpn1slp4r3x1n4i9iitwgblt9ni1 0 603572 6684656 2026-06-03T15:42:10Z MaksiKavsek 244409 MaksiKavsek je prestavil stran [[Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945]] na [[Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1941]]: nesmisel vključitve 2. svetovne vojne, saj imamo o tem že poseben članek; gl. pogovor. Prosim, da kdo izbriše prvotni članek 6684656 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1941]] sc7jcker3stuav0koyvwvb7dprs29h1 1 603573 6684658 2026-06-03T15:42:10Z MaksiKavsek 244409 MaksiKavsek je prestavil stran [[Pogovor:Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945]] na [[Pogovor:Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1941]]: nesmisel vključitve 2. svetovne vojne, saj imamo o tem že poseben članek; gl. pogovor. Prosim, da kdo izbriše prvotni članek 6684658 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1941]] mq569tm6p9ogb77akn64gidyznapk56 1 603574 6684664 2026-06-03T15:51:22Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6684664 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 603575 6684665 2026-06-03T15:51:31Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6684665 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 603576 6684669 2026-06-03T16:24:54Z Marko3 1829 nova stran z vsebino: »{{infopolje oseba}} '''Pia Prezelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], [[prevajalka]] in [[novinarka]]; *[[1995]]. Kot novinarka dela v kulturni redakciji časopisa [[Delo (časopis)|Delo]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.ludliteratura.si/avtor/pia-prezelj/|title=Pia Prezelj|accessdate=3. 6. 2026|website=www.ludliteratura.si}}</ref> Za svoje novinarsko delo je leta 2022 kot debitantka prejela nagrado pes čuvaj/watchdog, ki jo podeljuje Dru...« 6684669 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Pia Prezelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], [[prevajalka]] in [[novinarka]]; *[[1995]]. Kot novinarka dela v kulturni redakciji časopisa [[Delo (časopis)|Delo]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.ludliteratura.si/avtor/pia-prezelj/|title=Pia Prezelj|accessdate=3. 6. 2026|website=www.ludliteratura.si}}</ref> Za svoje novinarsko delo je leta 2022 kot debitantka prejela nagrado pes čuvaj/watchdog, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/pia-prezelj-slovenci-smo-imeli-malo-prehitro-pot-od-motike-do-ipada/676136|title=Pia Prezelj: Slovenci smo imeli malo prehitro pot od motike do iPada|date=26. 6. 2023|accessdate=3. 6. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Svoj knjižni prvenec, roman ''Težka voda'' je izdala leta 2023; zanj je na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] prejela nagrado za najboljši literarni prvenec leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/pia-prezelj-prejme-za-roman-tezka-voda-nagrado-za-najboljsi-prvenec-39-slovenskega-knjiznega-sejma/688922|title=Pia Prezelj prejme za roman Težka voda nagrado za najboljši prvenec 39. Slovenskega knjižnega sejma|date=20. 11. 2023|accessdate=3. 6. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Roman je bil nominiran tudi za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], kritiško sito in [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]]. Leta 2026 je izdala svoj drugi roman z naslovom ''Bili smo trije''.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Prezelj, Pia}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] l18ywbv3yjv8uz79eflivto8idv0d3o 6684674 6684669 2026-06-03T16:51:40Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6684674 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Pia Prezelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], [[prevajalka]] in [[novinarka]]; *[[1995]]. Kot novinarka dela v kulturni redakciji časopisa [[Delo (časopis)|Delo]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.ludliteratura.si/avtor/pia-prezelj/|title=Pia Prezelj|accessdate=3. 6. 2026|website=www.ludliteratura.si}}</ref> Za svoje novinarsko delo je leta 2022 kot debitantka prejela nagrado pes čuvaj/watchdog, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/pia-prezelj-slovenci-smo-imeli-malo-prehitro-pot-od-motike-do-ipada/676136|title=Pia Prezelj: Slovenci smo imeli malo prehitro pot od motike do iPada|date=26. 6. 2023|accessdate=3. 6. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Svoj knjižni prvenec, roman ''Težka voda'' je izdala leta 2023; zanj je na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] prejela nagrado za najboljši literarni prvenec leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/pia-prezelj-prejme-za-roman-tezka-voda-nagrado-za-najboljsi-prvenec-39-slovenskega-knjiznega-sejma/688922|title=Pia Prezelj prejme za roman Težka voda nagrado za najboljši prvenec 39. Slovenskega knjižnega sejma|date=20. 11. 2023|accessdate=3. 6. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Roman je bil nominiran tudi za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], kritiško sito in [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]]. Leta 2026 je izdala svoj drugi roman z naslovom ''Bili smo trije''.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Prezelj, Pia}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] luijjxvueb1nulst01nz0ikyttek3c4 6684871 6684674 2026-06-03T22:18:38Z Marko3 1829 6684871 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Pia Prezelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], [[prevajalka]] in [[novinarka]]; *[[1995]]. Kot novinarka dela v kulturni redakciji časopisa [[Delo (časopis)|Delo]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.ludliteratura.si/avtor/pia-prezelj/|title=Pia Prezelj|accessdate=3. 6. 2026|website=www.ludliteratura.si}}</ref> Za svoje novinarsko delo je leta 2022 kot debitantka prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]], ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/pia-prezelj-slovenci-smo-imeli-malo-prehitro-pot-od-motike-do-ipada/676136|title=Pia Prezelj: Slovenci smo imeli malo prehitro pot od motike do iPada|date=26. 6. 2023|accessdate=3. 6. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Svoj knjižni prvenec, roman ''Težka voda'' je izdala leta 2023; zanj je na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] prejela nagrado za najboljši literarni prvenec leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/pia-prezelj-prejme-za-roman-tezka-voda-nagrado-za-najboljsi-prvenec-39-slovenskega-knjiznega-sejma/688922|title=Pia Prezelj prejme za roman Težka voda nagrado za najboljši prvenec 39. Slovenskega knjižnega sejma|date=20. 11. 2023|accessdate=3. 6. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Roman je bil nominiran tudi za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], kritiško sito in [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]]. Leta 2026 je izdala svoj drugi roman z naslovom ''Bili smo trije''.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Prezelj, Pia}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] m8vqsnwveydf0b0tc25rp26ug4sawfy 0 603578 6684679 2026-06-03T16:57:46Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Gornji Lakoš]] 6684679 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Gornji Lakoš]] 2duwn47praur1uwldz0hyjt7jiyvk1m 0 603579 6684680 2026-06-03T16:58:30Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Zgornje Konjišče]] 6684680 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Zgornje Konjišče]] hin0n9s4jkwvt4mnzcrsfosunshgaui 0 603580 6684681 2026-06-03T16:59:17Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Rački Vrh]] 6684681 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Rački Vrh]] a6vddr9e2jbq458ji7avj0ndpidvrw7 0 603581 6684682 2026-06-03T17:00:04Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Gornji Ključarovci]] 6684682 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Gornji Ključarovci]] on168jswijfht1aipcfpix0vkh9fpzk 0 603582 6684683 2026-06-03T17:00:40Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Cerovec Stanka Vraza]] 6684683 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Cerovec Stanka Vraza]] g34dear5y1j3adgxskf25h9upvh2hzr 0 603583 6684684 2026-06-03T17:01:43Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Ptuj]] 6684684 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Ptuj]] k1l1rk8pov5xcr5o0xvofoqz3cf8a1o 0 603584 6684688 2026-06-03T17:04:23Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Zgornje Partinje]] 6684688 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Zgornje Partinje]] 9m9fypm8g2a0o0vvmuzzjp7eq76wum2 0 603585 6684689 2026-06-03T17:04:59Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Spodnji Porčič]] 6684689 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Spodnji Porčič]] 4mo00ijaafso1lc5jmxdinamx9sagka 0 603586 6684690 2026-06-03T17:06:02Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] 6684690 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] ga5bp37cjlty94roh5lw895e2cgo705 0 603587 6684696 2026-06-03T17:15:03Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Kozjak nad Pesnico]] 6684696 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Kozjak nad Pesnico]] og5iqznp9qse3qampiz5qrlhxml9m8o 0 603588 6684697 2026-06-03T17:15:46Z Octopus 13285 nova stran z vsebino: »[[Slika:Rylands Library Greek Papyrus 522.jpg|thumb|Fragment Kanona iz zgodnjega 3. stoletja; John Rylands Research Institute and Library]] '''''Preglednica pomembnih mest''''' ([[Grščina|starogrško]]: κανὼν πόλεων ἐπισήμων, romanizirano: Kanòn Póleon Episémon), znana tudi kot '''''Kanon''''',<ref name=":1">{{Cite book |last=Ptolemaios |first=Klaudios |url=https://books.google.com/books?id=o-MqDwAAQBAJ |title=Handbuch der Geographie: Er...« 6684697 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rylands Library Greek Papyrus 522.jpg|thumb|Fragment Kanona iz zgodnjega 3. stoletja; John Rylands Research Institute and Library]] '''''Preglednica pomembnih mest''''' ([[Grščina|starogrško]]: κανὼν πόλεων ἐπισήμων, romanizirano: Kanòn Póleon Episémon), znana tudi kot '''''Kanon''''',<ref name=":1">{{Cite book |last=Ptolemaios |first=Klaudios |url=https://books.google.com/books?id=o-MqDwAAQBAJ |title=Handbuch der Geographie: Ergänzungsband mit einer Edition des Kanons bedeutender Städte |date=2017-07-04 |publisher=Schwabe Verlag Basel |isbn=978-3-7965-3702-8 |language=de}}</ref> je seznam mest, ki ga je sestavil [[Ptolemaj]] kmalu po objavi [[Geografija (Ptolemaj)|Geografije]]. Izraz 'πόλεων ἐπισήμων/póleon episémon' (pomenljiva mesta) se je uporabljal že prej, vendar naj bi ga populariziral prav Ptolemaj. Roberts (1938) meni, da je bil ''Kanon'' pripomoček ''[[Priročne tabele|Priročnih tabel]]''. ==Besedilo== Besedilo ''Kanona'' je po mnenju Vogula Fischerja izhajalo iz 8. knjige ''Geografije'',<ref>{{Cite book |last=Roberts |first=C. H. |title=Catalogue of the Greek and Latin Papyri in the John Rylands Library Manchester, Volume III, Theological and Literary Texts (Nos. 457-551). |date=1938 |publisher=Manchester University Library |pages=142–6}}</ref> vendar je zdaj dokazano, da gre za samostojno besedilo.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Defaux |first=Olivier |date=2020-01-01 |title=Le Papyrus Rylands 522/523 et les tables de Ptolémée |url=https://www.academia.edu/43212361 |journal=Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik}}</ref><ref name=":1" /> Prvo kritično izdajo in prevod v sodobni jezik (nemščina) so objavili Koch, Mittenhuber in Stückelberger leta 2006.<ref name=":1" /> Ohranjenih je več srednjeveških revizij besedila. Najstarejše je besedilo P. Ryl. Gr. 3 522 iz začetka 3. stoletja, ki ga hrani knjižnica Univerze Rylands v Manchestru.<ref>{{Cite web |title=Episemon poleon kanon |url=https://luna.manchester.ac.uk/luna/servlet/detail/ManchesterDev~93~3~55169~189080# |access-date=2025-02-13 |website=luna.manchester.ac.uk |language=en}}</ref> Naslednji štirje najstarejši rokopisi so iz 9. stoletja:<ref name=":0" /><ref name=":1" /> {| class="wikitable" |+Rokopisi ''Kanona'' !Siglum !Knjižnica !Oznaka !Foliji !Datum !Komentar !Vir |- |L |[[Leidenska univerzitetna knjižnica|Leiden]] |BPG 78 |66r-74v |delno okoli 813-820 | |<ref>{{Cite web |title=Composite manuscript (Greek): 1. (ff. 1-2, 52-152) Tabulas manuales / Ptolemy, and other text(s). - 2. (ff. 3-51) Commentarius brevior / Theon of Alexandria, and other text(s) - And other part(s), BPG 78 |url=https://digitalcollections.universiteitleiden.nl/view/item/1597397#page/153/mode/1up}}</ref> |- |V |[[Vatikanska knjižnica|Vatikan]] |gr. 1291 |17v–21v |okoli 820 |Ogivalna majuskula.<ref>https://spotlight.vatlib.it/greek-paleography/feature/ogival-majuscule</ref> |<ref>{{Cite web |title=Vat.gr.1291 |url=https://digi.vatlib.it/view/MSS_Vat.gr.1291}}</ref> |- |M |[[Biblioteca Marciana|Marcijana]] |gr. 331 |1r/v |9. stoletje. | |<ref>{{Cite web |title=Multimedia viewer |url=https://www.internetculturale.it/jmms/iccuviewer/iccu.jsp?id=oai:193.206.197.121:18:VE0049:CSTOR.240.9988&mode=all&teca=marciana |access-date=2025-04-21 |website=www.internetculturale.it}}</ref> |- |f |[[Medičejska knjižnica|Lavrentijana]] |Plutei 28.26 |51r–54v |konec 9. stoletja | |<ref>{{Cite web |title=Carta: 51r |url=https://tecabml.contentdm.oclc.org/digital/collection/plutei/id/475058/rec/1# |access-date=2025-04-21 |website=tecabml.contentdm.oclc.org |language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ptolemaj]] kby4ojhywjp4rf5vwjcq4wu9cxd8ojc 6684728 6684697 2026-06-03T17:47:49Z Octopus 13285 /* Sklici */ nadaljevanje 6684728 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rylands Library Greek Papyrus 522.jpg|thumb|Fragment Kanona iz zgodnjega 3. stoletja; John Rylands Research Institute and Library]] '''''Preglednica pomembnih mest''''' ([[Grščina|starogrško]]: κανὼν πόλεων ἐπισήμων, romanizirano: Kanòn Póleon Episémon), znana tudi kot '''''Kanon''''',<ref name=":1">{{Cite book |last=Ptolemaios |first=Klaudios |url=https://books.google.com/books?id=o-MqDwAAQBAJ |title=Handbuch der Geographie: Ergänzungsband mit einer Edition des Kanons bedeutender Städte |date=2017-07-04 |publisher=Schwabe Verlag Basel |isbn=978-3-7965-3702-8 |language=de}}</ref> je seznam mest, ki ga je sestavil [[Ptolemaj]] kmalu po objavi [[Geografija (Ptolemaj)|Geografije]]. Izraz 'πόλεων ἐπισήμων/póleon episémon' (pomenljiva mesta) se je uporabljal že prej, vendar naj bi ga populariziral prav Ptolemaj. Roberts (1938) meni, da je bil ''Kanon'' pripomoček ''[[Priročne tabele|Priročnih tabel]]''. ==Besedilo== Besedilo ''Kanona'' je po mnenju Vogula Fischerja izhajalo iz 8. knjige ''Geografije'',<ref>{{Cite book |last=Roberts |first=C. H. |title=Catalogue of the Greek and Latin Papyri in the John Rylands Library Manchester, Volume III, Theological and Literary Texts (Nos. 457-551). |date=1938 |publisher=Manchester University Library |pages=142–6}}</ref> vendar je zdaj dokazano, da gre za samostojno besedilo.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Defaux |first=Olivier |date=2020-01-01 |title=Le Papyrus Rylands 522/523 et les tables de Ptolémée |url=https://www.academia.edu/43212361 |journal=Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik}}</ref><ref name=":1" /> Prvo kritično izdajo in prevod v sodobni jezik (nemščina) so objavili Koch, Mittenhuber in Stückelberger leta 2006.<ref name=":1" /> Ohranjenih je več srednjeveških revizij besedila. Najstarejše je besedilo P. Ryl. Gr. 3 522 iz začetka 3. stoletja, ki ga hrani knjižnica Univerze Rylands v Manchestru.<ref>{{Cite web |title=Episemon poleon kanon |url=https://luna.manchester.ac.uk/luna/servlet/detail/ManchesterDev~93~3~55169~189080# |access-date=2025-02-13 |website=luna.manchester.ac.uk |language=en}}</ref> Naslednji štirje najstarejši rokopisi so iz 9. stoletja:<ref name=":0" /><ref name=":1" /> {| class="wikitable" |+Rokopisi ''Kanona'' !Siglum !Knjižnica !Oznaka !Foliji !Datum !Komentar !Vir |- |L |[[Leidenska univerzitetna knjižnica|Leiden]] |BPG 78 |66r-74v |delno okoli 813-820 | |<ref>{{Cite web |title=Composite manuscript (Greek): 1. (ff. 1-2, 52-152) Tabulas manuales / Ptolemy, and other text(s). - 2. (ff. 3-51) Commentarius brevior / Theon of Alexandria, and other text(s) - And other part(s), BPG 78 |url=https://digitalcollections.universiteitleiden.nl/view/item/1597397#page/153/mode/1up}}</ref> |- |V |[[Vatikanska knjižnica|Vatikan]] |gr. 1291 |17v–21v |okoli 820 |Ogivalna majuskula.<ref>https://spotlight.vatlib.it/greek-paleography/feature/ogival-majuscule</ref> |<ref>{{Cite web |title=Vat.gr.1291 |url=https://digi.vatlib.it/view/MSS_Vat.gr.1291}}</ref> |- |M |[[Biblioteca Marciana|Marcijana]] |gr. 331 |1r/v |9. stoletje. | |<ref>{{Cite web |title=Multimedia viewer |url=https://www.internetculturale.it/jmms/iccuviewer/iccu.jsp?id=oai:193.206.197.121:18:VE0049:CSTOR.240.9988&mode=all&teca=marciana |access-date=2025-04-21 |website=www.internetculturale.it}}</ref> |- |f |[[Medičejska knjižnica|Lavrentijana]] |Plutei 28.26 |51r–54v |konec 9. stoletja | |<ref>{{Cite web |title=Carta: 51r |url=https://tecabml.contentdm.oclc.org/digital/collection/plutei/id/475058/rec/1# |access-date=2025-04-21 |website=tecabml.contentdm.oclc.org |language=en}}</ref> |} {| class="wikitable" |+P. Ryl. Gr. 3 522 (Evropa, Preglednice 2 - 6) |'''Mesto''' |'''[[Zemljepisna širina]]''' |'''[[Zemljepisna dolžina]]''' |- |[[Clunia]] |11° |42° |- |[[Caesaraugusta]] |14° 30’ |41° 30’ |- | colspan="3" |[[Akvitanska Galija]] |- |[[Mediolanum]] |17° 40’ |46° 45’ |- |[[Bordeaux|Burgigala]] |18° |45° 30’ |- | colspan="3" |[[Lugdunska Gaklija]] |- |[[Autun|Augustodunum]] |23° 20’ |46° 10’ |- |[[Lugdunum]] |23° 15’ |45° 20’ |- | colspan="3" |[[Belgijska Galija]] |- |[[Boulogne-sur-Mer|Gesoriacum]] |22° 30’ |53° 20’ |- |[[Durocortorum|Durocottorum]] |23° 15’ |48° 30’ |- | colspan="3" |[[Narbonska Galija]] |- |[[Marseille|Massalia]] |21° 10’ |43° 5’ |- |[[Narbonne|Narbo]] |21° 30’ |43° 15’ |- |[[Arles|Arelate]] |21° 15’ |43° 20’ |- |[[Vienna]] |23° |44° |- |[[Nemausus]] |22° |44° 30’ |- | colspan="3" |[[Velika Germanija|Germanija]] |- | colspan="3" |[[Gornja Panonija]] |- |[[Ptuj|Poetovio]] | | |- |[[Sopron|Scarbantia]] | | |- |[[Emona]] | | |- |[[Spodnja Panonija]] | | |- |[[Serbinum|Servitium]] | | |- |[[Osijek|Mursia]] | | |- |[[Sirmium]] |4 4° 30’ |45° [...] |- | colspan="3" |[[Ilirik]] |- |[[Zadar|Iader]] |42° |43° 20’ |- |[[Salona]]e |4[3]° 30’ |43° 40’ |- |Sidrona |[4]3° 15’ |44° 30’ |- |[[Narona]] |44° 20’ |[42°] 45’ |- |Otok Scardona |41° 30’ |[43° 30’] |- | colspan="3" |[[Italija]] |- |Nicotera Aricia |28° |4[...] |- |[[Terracina]]e |37° 30’ | |- |[[Neapolis (Sardinij)|Neapolis]] | | |- |Rhegium Iulium | | |- |[[Taranto|Tarentum]] | | |- |[[Brindisi|Brundisium]] | | |- |[[Ancona]] | | |- |[[Ravenna]] | | |- |[[Oglej|Aquileia]] | | |- |[[Palestrina, Lazio|Praeneste]] | | |- |[[Pisa]]e | | |- |[[Rim|Roma]] | | |- |[[Benevento|Beneventum]] | | |- |[[Capua]] | | |- |[[Korzika]] | | |} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ptolemaj]] ixinyo6gl4nzrsoc3744jion9q2uqwt 6684738 6684728 2026-06-03T18:00:09Z Octopus 13285 /* Sklici */ Primerjava 6684738 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rylands Library Greek Papyrus 522.jpg|thumb|Fragment Kanona iz zgodnjega 3. stoletja; John Rylands Research Institute and Library]] '''''Preglednica pomembnih mest''''' ([[Grščina|starogrško]]: κανὼν πόλεων ἐπισήμων, romanizirano: Kanòn Póleon Episémon), znana tudi kot '''''Kanon''''',<ref name=":1">{{Cite book |last=Ptolemaios |first=Klaudios |url=https://books.google.com/books?id=o-MqDwAAQBAJ |title=Handbuch der Geographie: Ergänzungsband mit einer Edition des Kanons bedeutender Städte |date=2017-07-04 |publisher=Schwabe Verlag Basel |isbn=978-3-7965-3702-8 |language=de}}</ref> je seznam mest, ki ga je sestavil [[Ptolemaj]] kmalu po objavi [[Geografija (Ptolemaj)|Geografije]]. Izraz 'πόλεων ἐπισήμων/póleon episémon' (pomenljiva mesta) se je uporabljal že prej, vendar naj bi ga populariziral prav Ptolemaj. Roberts (1938) meni, da je bil ''Kanon'' pripomoček ''[[Priročne tabele|Priročnih tabel]]''. ==Besedilo== Besedilo ''Kanona'' je po mnenju Vogula Fischerja izhajalo iz 8. knjige ''Geografije'',<ref>{{Cite book |last=Roberts |first=C. H. |title=Catalogue of the Greek and Latin Papyri in the John Rylands Library Manchester, Volume III, Theological and Literary Texts (Nos. 457-551). |date=1938 |publisher=Manchester University Library |pages=142–6}}</ref> vendar je zdaj dokazano, da gre za samostojno besedilo.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Defaux |first=Olivier |date=2020-01-01 |title=Le Papyrus Rylands 522/523 et les tables de Ptolémée |url=https://www.academia.edu/43212361 |journal=Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik}}</ref><ref name=":1" /> Prvo kritično izdajo in prevod v sodobni jezik (nemščina) so objavili Koch, Mittenhuber in Stückelberger leta 2006.<ref name=":1" /> Ohranjenih je več srednjeveških revizij besedila. Najstarejše je besedilo P. Ryl. Gr. 3 522 iz začetka 3. stoletja, ki ga hrani knjižnica Univerze Rylands v Manchestru.<ref>{{Cite web |title=Episemon poleon kanon |url=https://luna.manchester.ac.uk/luna/servlet/detail/ManchesterDev~93~3~55169~189080# |access-date=2025-02-13 |website=luna.manchester.ac.uk |language=en}}</ref> Naslednji štirje najstarejši rokopisi so iz 9. stoletja:<ref name=":0" /><ref name=":1" /> {| class="wikitable" |+Rokopisi ''Kanona'' !Siglum !Knjižnica !Oznaka !Foliji !Datum !Komentar !Vir |- |L |[[Leidenska univerzitetna knjižnica|Leiden]] |BPG 78 |66r-74v |delno okoli 813-820 | |<ref>{{Cite web |title=Composite manuscript (Greek): 1. (ff. 1-2, 52-152) Tabulas manuales / Ptolemy, and other text(s). - 2. (ff. 3-51) Commentarius brevior / Theon of Alexandria, and other text(s) - And other part(s), BPG 78 |url=https://digitalcollections.universiteitleiden.nl/view/item/1597397#page/153/mode/1up}}</ref> |- |V |[[Vatikanska knjižnica|Vatikan]] |gr. 1291 |17v–21v |okoli 820 |Ogivalna majuskula.<ref>https://spotlight.vatlib.it/greek-paleography/feature/ogival-majuscule</ref> |<ref>{{Cite web |title=Vat.gr.1291 |url=https://digi.vatlib.it/view/MSS_Vat.gr.1291}}</ref> |- |M |[[Biblioteca Marciana|Marcijana]] |gr. 331 |1r/v |9. stoletje. | |<ref>{{Cite web |title=Multimedia viewer |url=https://www.internetculturale.it/jmms/iccuviewer/iccu.jsp?id=oai:193.206.197.121:18:VE0049:CSTOR.240.9988&mode=all&teca=marciana |access-date=2025-04-21 |website=www.internetculturale.it}}</ref> |- |f |[[Medičejska knjižnica|Lavrentijana]] |Plutei 28.26 |51r–54v |konec 9. stoletja | |<ref>{{Cite web |title=Carta: 51r |url=https://tecabml.contentdm.oclc.org/digital/collection/plutei/id/475058/rec/1# |access-date=2025-04-21 |website=tecabml.contentdm.oclc.org |language=en}}</ref> |} {| class="wikitable" |+P. Ryl. Gr. 3 522 (Evropa, Preglednice 2 - 6) |'''Mesto''' |'''[[Zemljepisna širina]]''' |'''[[Zemljepisna dolžina]]''' |- |[[Clunia]] |11° |42° |- |[[Caesaraugusta]] |14° 30’ |41° 30’ |- | colspan="3" |[[Akvitanska Galija]] |- |[[Mediolanum]] |17° 40’ |46° 45’ |- |[[Bordeaux|Burgigala]] |18° |45° 30’ |- | colspan="3" |[[Lugdunska Gaklija]] |- |[[Autun|Augustodunum]] |23° 20’ |46° 10’ |- |[[Lugdunum]] |23° 15’ |45° 20’ |- | colspan="3" |[[Belgijska Galija]] |- |[[Boulogne-sur-Mer|Gesoriacum]] |22° 30’ |53° 20’ |- |[[Durocortorum|Durocottorum]] |23° 15’ |48° 30’ |- | colspan="3" |[[Narbonska Galija]] |- |[[Marseille|Massalia]] |21° 10’ |43° 5’ |- |[[Narbonne|Narbo]] |21° 30’ |43° 15’ |- |[[Arles|Arelate]] |21° 15’ |43° 20’ |- |[[Vienna]] |23° |44° |- |[[Nemausus]] |22° |44° 30’ |- | colspan="3" |[[Velika Germanija|Germanija]] |- | colspan="3" |[[Gornja Panonija]] |- |[[Ptuj|Poetovio]] | | |- |[[Sopron|Scarbantia]] | | |- |[[Emona]] | | |- |[[Spodnja Panonija]] | | |- |[[Serbinum|Servitium]] | | |- |[[Osijek|Mursia]] | | |- |[[Sirmium]] |4 4° 30’ |45° [...] |- | colspan="3" |[[Ilirik]] |- |[[Zadar|Iader]] |42° |43° 20’ |- |[[Salona]]e |4[3]° 30’ |43° 40’ |- |Sidrona |[4]3° 15’ |44° 30’ |- |[[Narona]] |44° 20’ |[42°] 45’ |- |Otok Scardona |41° 30’ |[43° 30’] |- | colspan="3" |[[Italija]] |- |Nicotera Aricia |28° |4[...] |- |[[Terracina]]e |37° 30’ | |- |[[Neapolis (Sardinij)|Neapolis]] | | |- |Rhegium Iulium | | |- |[[Taranto|Tarentum]] | | |- |[[Brindisi|Brundisium]] | | |- |[[Ancona]] | | |- |[[Ravenna]] | | |- |[[Oglej|Aquileia]] | | |- |[[Palestrina, Lazio|Praeneste]] | | |- |[[Pisa]]e | | |- |[[Rim|Roma]] | | |- |[[Benevento|Beneventum]] | | |- |[[Capua]] | | |- |[[Korzika]] | | |} ==Primerjava kodeksov s papirusom== Na papirusu se je ohranilo približno 27 toponimov, ki jih je mogoče primerjati s kodeksi iz 8. stoletja, da bi preučili prenos besedila. Od treh rokopisov V, L in f (M je težko berljiv): * je kodeks V najbolj inovativen, saj je neposredno prepisanih le 8 krajevnih imen. * Trije toponimi so omenjeni le v papirusu in v nobenem kodeksu. * Kodeks L se s papirusom natančno ujema v 11 primerih in delno v dveh. * Kodeks f se s papirusom natančno ujema v 12 primerih in delno v štirih, * Kodeks M se s papirusom natančno ujema v 12 primerih in delno v šestih. Papirusu sta zato najbližja kodeksa f ali M. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ptolemaj]] mrv1r8rxau3w8qgvdtwpprjkweeb27p 6684741 6684738 2026-06-03T18:01:28Z Octopus 13285 /* Viri */ 6684741 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rylands Library Greek Papyrus 522.jpg|thumb|Fragment Kanona iz zgodnjega 3. stoletja; John Rylands Research Institute and Library]] '''''Preglednica pomembnih mest''''' ([[Grščina|starogrško]]: κανὼν πόλεων ἐπισήμων, romanizirano: Kanòn Póleon Episémon), znana tudi kot '''''Kanon''''',<ref name=":1">{{Cite book |last=Ptolemaios |first=Klaudios |url=https://books.google.com/books?id=o-MqDwAAQBAJ |title=Handbuch der Geographie: Ergänzungsband mit einer Edition des Kanons bedeutender Städte |date=2017-07-04 |publisher=Schwabe Verlag Basel |isbn=978-3-7965-3702-8 |language=de}}</ref> je seznam mest, ki ga je sestavil [[Ptolemaj]] kmalu po objavi [[Geografija (Ptolemaj)|Geografije]]. Izraz 'πόλεων ἐπισήμων/póleon episémon' (pomenljiva mesta) se je uporabljal že prej, vendar naj bi ga populariziral prav Ptolemaj. Roberts (1938) meni, da je bil ''Kanon'' pripomoček ''[[Priročne tabele|Priročnih tabel]]''. ==Besedilo== Besedilo ''Kanona'' je po mnenju Vogula Fischerja izhajalo iz 8. knjige ''Geografije'',<ref>{{Cite book |last=Roberts |first=C. H. |title=Catalogue of the Greek and Latin Papyri in the John Rylands Library Manchester, Volume III, Theological and Literary Texts (Nos. 457-551). |date=1938 |publisher=Manchester University Library |pages=142–6}}</ref> vendar je zdaj dokazano, da gre za samostojno besedilo.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Defaux |first=Olivier |date=2020-01-01 |title=Le Papyrus Rylands 522/523 et les tables de Ptolémée |url=https://www.academia.edu/43212361 |journal=Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik}}</ref><ref name=":1" /> Prvo kritično izdajo in prevod v sodobni jezik (nemščina) so objavili Koch, Mittenhuber in Stückelberger leta 2006.<ref name=":1" /> Ohranjenih je več srednjeveških revizij besedila. Najstarejše je besedilo P. Ryl. Gr. 3 522 iz začetka 3. stoletja, ki ga hrani knjižnica Univerze Rylands v Manchestru.<ref>{{Cite web |title=Episemon poleon kanon |url=https://luna.manchester.ac.uk/luna/servlet/detail/ManchesterDev~93~3~55169~189080# |access-date=2025-02-13 |website=luna.manchester.ac.uk |language=en}}</ref> Naslednji štirje najstarejši rokopisi so iz 9. stoletja:<ref name=":0" /><ref name=":1" /> {| class="wikitable" |+Rokopisi ''Kanona'' !Siglum !Knjižnica !Oznaka !Foliji !Datum !Komentar !Vir |- |L |[[Leidenska univerzitetna knjižnica|Leiden]] |BPG 78 |66r-74v |delno okoli 813-820 | |<ref>{{Cite web |title=Composite manuscript (Greek): 1. (ff. 1-2, 52-152) Tabulas manuales / Ptolemy, and other text(s). - 2. (ff. 3-51) Commentarius brevior / Theon of Alexandria, and other text(s) - And other part(s), BPG 78 |url=https://digitalcollections.universiteitleiden.nl/view/item/1597397#page/153/mode/1up}}</ref> |- |V |[[Vatikanska knjižnica|Vatikan]] |gr. 1291 |17v–21v |okoli 820 |Ogivalna majuskula.<ref>https://spotlight.vatlib.it/greek-paleography/feature/ogival-majuscule</ref> |<ref>{{Cite web |title=Vat.gr.1291 |url=https://digi.vatlib.it/view/MSS_Vat.gr.1291}}</ref> |- |M |[[Biblioteca Marciana|Marcijana]] |gr. 331 |1r/v |9. stoletje. | |<ref>{{Cite web |title=Multimedia viewer |url=https://www.internetculturale.it/jmms/iccuviewer/iccu.jsp?id=oai:193.206.197.121:18:VE0049:CSTOR.240.9988&mode=all&teca=marciana |access-date=2025-04-21 |website=www.internetculturale.it}}</ref> |- |f |[[Medičejska knjižnica|Lavrentijana]] |Plutei 28.26 |51r–54v |konec 9. stoletja | |<ref>{{Cite web |title=Carta: 51r |url=https://tecabml.contentdm.oclc.org/digital/collection/plutei/id/475058/rec/1# |access-date=2025-04-21 |website=tecabml.contentdm.oclc.org |language=en}}</ref> |} {| class="wikitable" |+P. Ryl. Gr. 3 522 (Evropa, Preglednice 2 - 6) |'''Mesto''' |'''[[Zemljepisna širina]]''' |'''[[Zemljepisna dolžina]]''' |- |[[Clunia]] |11° |42° |- |[[Caesaraugusta]] |14° 30’ |41° 30’ |- | colspan="3" |[[Akvitanska Galija]] |- |[[Mediolanum]] |17° 40’ |46° 45’ |- |[[Bordeaux|Burgigala]] |18° |45° 30’ |- | colspan="3" |[[Lugdunska Gaklija]] |- |[[Autun|Augustodunum]] |23° 20’ |46° 10’ |- |[[Lugdunum]] |23° 15’ |45° 20’ |- | colspan="3" |[[Belgijska Galija]] |- |[[Boulogne-sur-Mer|Gesoriacum]] |22° 30’ |53° 20’ |- |[[Durocortorum|Durocottorum]] |23° 15’ |48° 30’ |- | colspan="3" |[[Narbonska Galija]] |- |[[Marseille|Massalia]] |21° 10’ |43° 5’ |- |[[Narbonne|Narbo]] |21° 30’ |43° 15’ |- |[[Arles|Arelate]] |21° 15’ |43° 20’ |- |[[Vienna]] |23° |44° |- |[[Nemausus]] |22° |44° 30’ |- | colspan="3" |[[Velika Germanija|Germanija]] |- | colspan="3" |[[Gornja Panonija]] |- |[[Ptuj|Poetovio]] | | |- |[[Sopron|Scarbantia]] | | |- |[[Emona]] | | |- |[[Spodnja Panonija]] | | |- |[[Serbinum|Servitium]] | | |- |[[Osijek|Mursia]] | | |- |[[Sirmium]] |4 4° 30’ |45° [...] |- | colspan="3" |[[Ilirik]] |- |[[Zadar|Iader]] |42° |43° 20’ |- |[[Salona]]e |4[3]° 30’ |43° 40’ |- |Sidrona |[4]3° 15’ |44° 30’ |- |[[Narona]] |44° 20’ |[42°] 45’ |- |Otok Scardona |41° 30’ |[43° 30’] |- | colspan="3" |[[Italija]] |- |Nicotera Aricia |28° |4[...] |- |[[Terracina]]e |37° 30’ | |- |[[Neapolis (Sardinij)|Neapolis]] | | |- |Rhegium Iulium | | |- |[[Taranto|Tarentum]] | | |- |[[Brindisi|Brundisium]] | | |- |[[Ancona]] | | |- |[[Ravenna]] | | |- |[[Oglej|Aquileia]] | | |- |[[Palestrina, Lazio|Praeneste]] | | |- |[[Pisa]]e | | |- |[[Rim|Roma]] | | |- |[[Benevento|Beneventum]] | | |- |[[Capua]] | | |- |[[Korzika]] | | |} ==Primerjava kodeksov s papirusom== Na papirusu se je ohranilo približno 27 toponimov, ki jih je mogoče primerjati s kodeksi iz 8. stoletja, da bi preučili prenos besedila. Od treh rokopisov V, L in f (M je težko berljiv): * je kodeks V najbolj inovativen, saj je neposredno prepisanih le 8 krajevnih imen. * Trije toponimi so omenjeni le v papirusu in v nobenem kodeksu. * Kodeks L se s papirusom natančno ujema v 11 primerih in delno v dveh. * Kodeks f se s papirusom natančno ujema v 12 primerih in delno v štirih, * Kodeks M se s papirusom natančno ujema v 12 primerih in delno v šestih. Papirusu sta zato najbližja kodeksa f ali M. ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija]] lj3y4luvh3heu68hm1g5vrogt0qompn 6684742 6684741 2026-06-03T18:02:38Z Octopus 13285 slog 6684742 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Rylands Library Greek Papyrus 522.jpg|thumb|Fragment Kanona iz zgodnjega 3. stoletja; John Rylands Research Institute and Library]] '''''Preglednica pomembnih mest''''' ([[Grščina|starogrško]]: κανὼν πόλεων ἐπισήμων, romanizirano: Kanòn Póleon Episémon), znana tudi kot '''''Kanon''''',<ref name=":1">{{Cite book |last=Ptolemaios |first=Klaudios |url=https://books.google.com/books?id=o-MqDwAAQBAJ |title=Handbuch der Geographie: Ergänzungsband mit einer Edition des Kanons bedeutender Städte |date=2017-07-04 |publisher=Schwabe Verlag Basel |isbn=978-3-7965-3702-8 |language=de}}</ref> je seznam mest, ki ga je sestavil [[Ptolemaj]] kmalu po objavi [[Geografija (Ptolemaj)|Geografije]]. Izraz 'πόλεων ἐπισήμων/póleon episémon' (pomenljiva mesta) se je uporabljal že prej, vendar naj bi ga populariziral prav Ptolemaj. Roberts (1938) meni, da je bil ''Kanon'' pripomoček ''[[Priročne tabele|Priročnih tabel]]''. ==Besedilo== Besedilo ''Kanona'' je po mnenju Vogula Fischerja izhajalo iz 8. knjige ''Geografije'',<ref>{{Cite book |last=Roberts |first=C. H. |title=Catalogue of the Greek and Latin Papyri in the John Rylands Library Manchester, Volume III, Theological and Literary Texts (Nos. 457-551). |date=1938 |publisher=Manchester University Library |pages=142–6}}</ref> vendar je zdaj dokazano, da gre za samostojno besedilo.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Defaux |first=Olivier |date=2020-01-01 |title=Le Papyrus Rylands 522/523 et les tables de Ptolémée |url=https://www.academia.edu/43212361 |journal=Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik}}</ref><ref name=":1" /> Prvo kritično izdajo in prevod v sodobni jezik (nemščina) so objavili Koch, Mittenhuber in Stückelberger leta 2006.<ref name=":1" /> Ohranjenih je več srednjeveških revizij besedila. Najstarejše je besedilo P. Ryl. Gr. 3 522 iz začetka 3. stoletja, ki ga hrani knjižnica Univerze Rylands v Manchestru.<ref>{{Cite web |title=Episemon poleon kanon |url=https://luna.manchester.ac.uk/luna/servlet/detail/ManchesterDev~93~3~55169~189080# |access-date=2025-02-13 |website=luna.manchester.ac.uk |language=en}}</ref> Naslednji štirje najstarejši rokopisi so iz 9. stoletja:<ref name=":0" /><ref name=":1" /> {| class="wikitable" |+Rokopisi ''Kanona'' !Siglum !Knjižnica !Oznaka !Foliji !Datum !Komentar !Vir |- |L |[[Leidenska univerzitetna knjižnica|Leiden]] |BPG 78 |66r-74v |delno okoli 813-820 | |<ref>{{Cite web |title=Composite manuscript (Greek): 1. (ff. 1-2, 52-152) Tabulas manuales / Ptolemy, and other text(s). - 2. (ff. 3-51) Commentarius brevior / Theon of Alexandria, and other text(s) - And other part(s), BPG 78 |url=https://digitalcollections.universiteitleiden.nl/view/item/1597397#page/153/mode/1up}}</ref> |- |V |[[Vatikanska knjižnica|Vatikan]] |gr. 1291 |17v–21v |okoli 820 |Ogivalna majuskula.<ref>https://spotlight.vatlib.it/greek-paleography/feature/ogival-majuscule</ref> |<ref>{{Cite web |title=Vat.gr.1291 |url=https://digi.vatlib.it/view/MSS_Vat.gr.1291}}</ref> |- |M |[[Biblioteca Marciana|Marcijana]] |gr. 331 |1r/v |9. stoletje. | |<ref>{{Cite web |title=Multimedia viewer |url=https://www.internetculturale.it/jmms/iccuviewer/iccu.jsp?id=oai:193.206.197.121:18:VE0049:CSTOR.240.9988&mode=all&teca=marciana |access-date=2025-04-21 |website=www.internetculturale.it}}</ref> |- |f |[[Medičejska knjižnica|Lavrentijana]] |Plutei 28.26 |51r–54v |konec 9. stoletja | |<ref>{{Cite web |title=Carta: 51r |url=https://tecabml.contentdm.oclc.org/digital/collection/plutei/id/475058/rec/1# |access-date=2025-04-21 |website=tecabml.contentdm.oclc.org |language=en}}</ref> |} {| class="wikitable" |+P. Ryl. Gr. 3 522 (Evropa, Preglednice 2 - 6) |'''Mesto''' |'''[[Zemljepisna širina]]''' |'''[[Zemljepisna dolžina]]''' |- |[[Clunia]] |11° |42° |- |[[Caesaraugusta]] |14° 30’ |41° 30’ |- | colspan="3" |[[Akvitanska Galija]] |- |[[Mediolanum]] |17° 40’ |46° 45’ |- |[[Bordeaux|Burgigala]] |18° |45° 30’ |- | colspan="3" |[[Lugdunska Gaklija]] |- |[[Autun|Augustodunum]] |23° 20’ |46° 10’ |- |[[Lugdunum]] |23° 15’ |45° 20’ |- | colspan="3" |[[Belgijska Galija]] |- |[[Boulogne-sur-Mer|Gesoriacum]] |22° 30’ |53° 20’ |- |[[Durocortorum|Durocottorum]] |23° 15’ |48° 30’ |- | colspan="3" |[[Narbonska Galija]] |- |[[Marseille|Massalia]] |21° 10’ |43° 5’ |- |[[Narbonne|Narbo]] |21° 30’ |43° 15’ |- |[[Arles|Arelate]] |21° 15’ |43° 20’ |- |[[Vienna]] |23° |44° |- |[[Nemausus]] |22° |44° 30’ |- | colspan="3" |[[Velika Germanija|Germanija]] |- | colspan="3" |[[Gornja Panonija]] |- |[[Ptuj|Poetovio]] | | |- |[[Sopron|Scarbantia]] | | |- |[[Emona]] | | |- |[[Spodnja Panonija]] | | |- |[[Serbinum|Servitium]] | | |- |[[Osijek|Mursia]] | | |- |[[Sirmium]] |4 4° 30’ |45° [...] |- | colspan="3" |[[Ilirik]] |- |[[Zadar|Iader]] |42° |43° 20’ |- |[[Salona]]e |4[3]° 30’ |43° 40’ |- |Sidrona |[4]3° 15’ |44° 30’ |- |[[Narona]] |44° 20’ |[42°] 45’ |- |Otok Scardona |41° 30’ |[43° 30’] |- | colspan="3" |[[Italija]] |- |Nicotera Aricia |28° |4[...] |- |[[Terracina]]e |37° 30’ | |- |[[Neapolis (Sardinij)|Neapolis]] | | |- |Rhegium Iulium | | |- |[[Taranto|Tarentum]] | | |- |[[Brindisi|Brundisium]] | | |- |[[Ancona]] | | |- |[[Ravenna]] | | |- |[[Oglej|Aquileia]] | | |- |[[Palestrina, Lazio|Praeneste]] | | |- |[[Pisa]]e | | |- |[[Rim|Roma]] | | |- |[[Benevento|Beneventum]] | | |- |[[Capua]] | | |- |[[Korzika]] | | |} ==Primerjava kodeksov s papirusom== Na papirusu se je ohranilo približno 27 toponimov, ki jih je mogoče primerjati s kodeksi iz 8. stoletja, da bi preučili prenos besedila. Od treh rokopisov V, L in f (M je težko berljiv): * je kodeks V najbolj inovativen, saj je neposredno prepisanih le 8 krajevnih imen. * Trije toponimi so omenjeni le v papirusu in v nobenem kodeksu. * Kodeks L se s papirusom natančno ujema v 11 primerih in delno v dveh. * Kodeks f se s papirusom natančno ujema v 12 primerih in delno v štirih, * Kodeks M se s papirusom natančno ujema v 12 primerih in delno v šestih. Papirusu sta zato najbližja kodeksa f ali M. ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija]] eshvyns05rsr45oikh4n64lyzrdquqj 0 603589 6684699 2026-06-03T17:16:20Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Maribor]] 6684699 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Maribor]] 71ruqpasfuxjwh80kflc1gx152uwl6a 0 603590 6684701 2026-06-03T17:17:01Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Maribor]] 6684701 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Maribor]] 71ruqpasfuxjwh80kflc1gx152uwl6a 0 603591 6684702 2026-06-03T17:17:05Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1354783298|AIM-7 Sparrow]]« 6684702 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Orožje|is_missile=yes|name=AIM-7 Sparrow|image=[[Slika:AIM 7 HAFB Museum.jpg|300px]]|caption=AIM-7 Sparrow v muzeju Hill Air Force Base|origin=ZDA|type=Radarsko vodena raketa zrak-zrak srednjega dosega|used_by=Avstralia, Kanada, Egipt, Grčija, Iran, Irak, Izrael, Italija, Japonska, Jordan, Kuvajt, Malezija, Saudska arabija, Singapur, Južna Koreja, Španija, Tajvan, Turčija, Združeno kraljestvo, ZDA|wars=[[Vietnamska vojna]]<br/>[[Vojna Iran–Irak]]<br/>[[Zalivska vojna]]<br/>[[Rusko-ukrajinska vojna]]|manufacturer=|propellant=|production_date=AIM-7D: 1959<br/>AIM-7F: 1976<br/>AIM-7M: 1982|service=1958–danes|variants=Sparrow I: AIM-7A<br/>Sparrow II: AIM-7B<br/>Sparrow III: AIM-7C, AIM-7D, AIM-7E, AIM-7E2/[[Skyflash]]/[[Aspide]], AIM-7F, AIM-7M, AIM-7P, RIM-7M, [[AGM-45]]<ref name="Goebel">{{cite web|url=http://www.vectorsite.net/twbomb_09.html#m2 |title=&#91;9.0&#93; Anti-Radar Missiles |access-date=27 November 2011 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121074852/http://vectorsite.net/twbomb_09.html |archive-date=21 November 2011}}</ref>|engine=AIM-7A/B/C – Aerojet 1.8KS7800 trdna raketa<br/>AIM-7D/E – Rocketdyne MK 38/MK 52 trdna raketa<br/>AIM-7F/M/P – Hercules MK-58 raketni motor na trdno gorivo<ref name="designation-systems.net">{{cite web|url=http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|title=Raytheon AIM/RIM-7 Sparrow|website=www.designation-systems.net|access-date=6 December 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303202152/http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|archive-date=3 March 2016|url-status=live}}</ref>|weight=230 kg|length=3.7 m|height=|diameter=20 cm|wingspan=0.81 m (AIM-7A/B)|speed=AIM-7A/B: [[Mach number|Mach]] 2.5 <br>AIM-7C/E/F: Mach 4<ref name=Designation_Systems>[http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html Directory of U.S. Military Rockets and Missiles: Raytheon AIM-7/RIM-7 Sparrow] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303202152/http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html |date=3 March 2016 }}. Designation Systems.</ref>|vehicle_range=AIM-7C: 26 km<br/>AIM-7D: 44 km<br/>AIM-7E/E2: 50 km <br/>AIM-7F/M/P: 70 km<ref>{{Cite web|url=http://www.alternatewars.com/SAC/AIM-7F_Sparrow_III_SMC_-_January_1977.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014175637/http://www.alternatewars.com/SAC/AIM-7F_Sparrow_III_SMC_-_January_1977.pdf |archive-date=2011-10-14 |url-status=live|title=AIM-7F Sparrow III - Standard Missile Characteristics}}</ref><ref name="designation-systems.net"/>|ceiling=|altitude=|filling=[[High explosive]] [[blast-fragmentation]]<br/>AIM-7C/D/E: 29 kg<br/>AIM-7F/M: 40 kg|guidance=[[polaktivno radarsko vodenje]]|detonation=|launch_platform='''Letala:''' * [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]] * [[McDonnell Douglas F-15 Eagle]] * [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]] * [[General Dynamics F-16 Fighting Falcon]] * [[Grumman F-14 Tomcat]] * [[F/A-18 Hornet]] * [[Saab 37 Viggen|JA-37 Viggen]] * [[Lockheed F-104 Starfighter|F-104S Starfighter]] * [[Panavia Tornado|Tornado F.3 ADV]] * [[F/A-18E/F Super Hornet]] * [[Mitsubishi F-2]]|number=>70,000<ref name="forecastinternational.com">{{Cite web|url=https://www.forecastinternational.com/fic/loginform.cfm|title=Forecast International: Intelligence Center|website=www.forecastinternational.com}}</ref>}} '''AIM-7 Sparrow''' (zračna prestrezna raketa <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.navair.navy.mil/product/Air-Intercept-Missile-AIM-7-Sparrow|title=Air Intercept Missile (AIM)-7 Sparrow|publisher=navair.navy.mil|accessdate=30 July 2021}}</ref>) je ameriška srednjedometna [[Polaktivno radarsko vodenje|polaktivna radarsko vodena]] [[Raketa zrak-zrak|raketa zrak-zrak,]] ki jo uporabljajo [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriške zračne sile]], [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška mornarica]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|ameriški mornariški korpus]] ter različna druga letalstva in mornarice. Sparrow in njegne izpeljanke so bile glavne zahodne rakete zrak-zrak izven vizualnega dosega (BVR) od poznih petdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Še vedno so v uporabi, čeprav se v letalstvu postopoma opušča v korist naprednejše rakete [[AIM-120 AMRAAM]]. <ref>{{Navedi splet|title=AIM-120 Advanced Medium Range Air-to-Air Missile (AMRAAM)|url=https://www.esd.whs.mil/Portals/54/Documents/FOID/Reading%20Room/Selected_Acquisition_Reports/FY_2018_SARS/19-F-1098_DOC_14_AMRAAM_SAR_Dec_2018.pdf}}</ref> Od leta 2023 sta AIM-7 in njena različica RIM-7 deležni velike operativne uporabe v Ukrajini, kjer sta bili prilagojeni za uporabo v improviziranih zemeljskih sistemih zračne obrambe za prestrezanje križarskih raket in plavajočega streliva. <ref name="Militarnyi23">{{Navedi novice|last=Trudeau|first=Justin|date=2023-06-10|title=Canada to transfer AIM-7 Sparrow missiles and artillery shells to Ukraine|url=https://militarnyi.com/en/news/canada-to-transfer-aim-7-sparrow-missiles-and-artillery-shells-to-ukraine/|work=Militarnyi}}</ref> Zgodnje rakete Sparrow so bile namenjene predvsem uporabi proti večjim ciljem, zlasti bombnikom, in so imele številne operativne omejitve pri drugih uporabah. Proti manjšim ciljem je potreba po sprejemu močnega odbitega radarskega signala oteževala zaklep cilja na efektivnem dosegu rakete. Ker je bilo treba radar izstrelitvenega letala ves čas spopada usmerjati proti cilju, je to pomenilo, da se je v boju lovec-proti-lovcu sovražnikov lovec pogosto približal v doseg [[Infrardeče vodenje|infrardeče vodenih]] raket krajšega dosega, medtem ko je moralo izstrelitveno letalo še naprej leteti proti svojemu cilju. Poleg tega so bili zgodnji modeli učinkoviti le proti ciljem na približno enaki ali višji nadmorski višini, pod katero so odboji od tal postali problem. Za reševanje teh težav je bilo razvitih več nadgrajenih modelov Sparrow. V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] razvili različico Skyflash z inverznim monopulznim iskalnikom <ref>{{Navedi splet|title=CAT-UXO - Skyflash missile|url=https://cat-uxo.com/explosive-hazards/missiles/skyflash-missile|accessdate=2026-05-08|website=cat-uxo.com|language=en}}</ref> in izboljšanim motorjem, medtem ko je [[italijansko vojno letalstvo]] predstavilo podobno Aspide. Obe sta se lahko izstrelila na cilje pod izstreljevalnim lovcem ("look-down, shoot down"), bile sta bolj odporna na protiukrepe in veliko natančnejši v končni fazi leta. Ta osnovni koncept je nato postal del ameriških Sparrowov v modelu M (monopulzni), nekatere od teh pa so bile kasneje posodobljene kot model P, zadnji, ki je bil proizveden v ZDA. Prodaja Aspidov [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]] je privedla do lokalno proizvedene PL-11. Japonske obrambne sile prav tako uporabljajo raketo Sparrow, čeprav jo postopoma opuščajo in nadomeščajo z [[AAM-4|Mitsubishi AAM-4]]. Raketa Sparrow je bila uporabljena tudi kot osnova za [[Izstrelek zemlja-zrak|raketo zemlja-zrak]] RIM-7 Sea Sparrow, ki jo številne mornarice uporabljajo za zračno obrambo. Ker je izstreljena na nizki višini in leti neposredno proti cilju, je doseg rakete v tej vlogi močno zmanjšan zaradi večje gostote zraka v nižjih plasteh atmosfere. Z upokojitvijo rakete Sparrow v vlogi zrak-zrak je bila za odpravo te skrbi izdelana nova različica rakete Sea Sparrow, imenovana RIM-162 ESSM. == Razvoj == === Sparrow I === [[Slika:Douglas_XF3D-1_Skyknight_in_flight_with_four_AAM-N-2_Sparrow_missiles,_circa_in_the_early_1950s.jpg|levo|sličica|Sparrow I med testi na [[Douglas F3D Skyknight]] v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja]] Sparrow je nastala kot del programa [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriške mornarice]] iz poznih štiridesetih let prejšnjega stoletja, namenjenega razvoju vodenega raketnega orožja za uporabo zrak-zrak. Leta 1947 je mornarica sklenila pogodbo s Sperryjem za izdelavo različice standardne 127 mm rakete HVAR z [[Usmerjanje z žarkom|usmerjanjem z žarkom]] v okviru '''projekta Hotshot'''. Orožje se je sprva imenovalo '''KAS-1''', nato '''AAM-2''' in od leta 1948 naprej '''AAM-N-2'''. Okvir rakete je razvilo [[Douglas Aircraft Company|podjetje Douglas Aircraft Company]]. Premer HVAR se je izkazal za neustreznega za elektroniko, zaradi česar je Douglas razširil okvir rakete na 203 mm. Prototip orožja se je začel s preizkusi brez motorja leta 1947, prvo prestrezanje v zraku pa je bilo izvedeno leta 1952. Po dolgotrajnem razvojnem ciklu je začetna '''AAM-N-2 Sparrow''' leta 1954 vstopila v omejeno operativno uporabo s posebej predelanimi nočnimi lovci [[Douglas F3D Skyknight]] za vse vremenske razmere. <ref>{{Navedi knjigo|title=Guided Missiles Ride Navy Jet|url=https://books.google.com/books?id=sdwDAAAAMBAJ&pg=PA116|date=November 1954|publisher=Hearst Magazines|page=116}}</ref> Leta 1956 sta se jima pridružili [[Lovsko letalo|lovski letali]] [[McDonnell F3H Demon|McDonnell F3H-2M Demon]] in [[Vought F7U Cutlass]]. V primerjavi s sodobnimi različicami je bila Sparrow I bolj aerodinamična in je imela ogrodje v obliki metka z dolgim koničastim nosom. Sparrow I je bilo omejeno in precej primitivno orožje. Omejitve vodenja z žarkom (ki je bilo na enosedežnih lovcih podrejeno optičnemu merilniku, na nočnih lovcih pa radarju) so raketo omejile na napade na cilje, ki so leteli po ravni poti, in jo naredile praktično neuporabno proti manevrirajočemu cilju. Po tem standardu je bilo izdelanih le približno 2000 izstrelkov. === Sparrow II === [[Slika:Sparrow_2_Missile.jpg|sličica|Raketa Sparrow 2]] Že leta 1950 je Douglas preučeval opremljanje rakete Sparrow z aktivnim radarskim iskalnikom. Ta je bila sprva znana kot '''XAAM-N-2a ''Sparrow II''''', original pa je retroaktivno postal '''''Sparrow I.''''' Leta 1952 je dobila novo oznako '''AAM-N-3'''. Aktivni radar je Sparrow II spremenil v orožje po principu "[[Izstreli-in-pozabi|izstreli in pozabi]]", ki je omogočalo hkratno izstrelitev več raket na ločene cilje. Do leta 1955 je Douglas predlagal nadaljevanje razvoja z namenom, da bi raketa postala glavno orožje za [[Lovec prestreznik|prestreznik]] [[Douglas F5D Skylancer|F5D Skylancer]]. Kasneje je bila, čeprav nekoliko polemično, izbrana za glavno orožje za kanadski nadzvočni prestreznik [[Avro Canada CF-105 Arrow|Avro Arrow]], skupaj z novim sistemom za nadzor orožja Astra. Za kanadsko uporabo in kot drugi vir za ameriške rakete je bilo za izdelavo raket v [[Québec|Quebecu]] izbrano [[Canadair|podjetje Canadair]] . Majhna velikost sprednjega dela rakete in radar AN/APQ-64 v pasu K sta omejevala njeno delovanje, zato raketa ni nikoli mogla delovati v testnih poskusih. Po obsežnem razvoju in testnih streljanjih v ZDA in Kanadi je Douglas leta 1956 opustil razvoj. Canadair je nadaljeval z razvojem, dokler ni bil Arrow leta 1959 ukinjen. === Sparrow III === [[Slika:Sparrow_III_launch_F3H-2M_NAN2-59.jpg|sličica|[[McDonnell F3H Demon|F3H Demon]] izstreli Sparrow III leta 1958]] Sočasno z razvojem rakete Sparrow I je [[Raytheon]] leta 1951 začel delati na različici [[Polaktivno radarsko vodenje|s polaktivnim radarskim]] vodenjem, '''AAM-N-6 ''Sparrow III'''''. Prvo od teh orožij je prvič prišlo v uporabi v [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriški mornarici]] leta 1958. '''AAM-N-6a''' je bila podobna AIM-6 in je vključevala spremembe v elektroniki vodenja za boljšo učinkovittost pri višjih hitrostih približevanja. Prvotno je bila zasnovana za raketni motor na tekoče gorivo Thiokol LR44-RM-2, vendar je bila sprejeta odločitev, da se ohrani raketni motor na trdo gorivo. <ref>{{Navedi revijo|last=Pfeiffer|first=Mary|date=January 1962|title=Liquid Rockets|url=https://www.history.navy.mil/content/dam/nhhc/research/histories/naval-aviation/Naval%20Aviation%20News/1960/pdf/jan62.pdf|magazine=Naval Aviation News|location=Washington D.C.|publisher=Chief of Naval Operations and Bureau of Naval Weapons|page=13|access-date=2024-03-13}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Davies|first=Harold|date=2007|title=Reaction Motors (Thiokol) Family of Packaged Liquid Rocket Engines|journal=Journal of Spacecraft and Rockets|language=en|volume=44|issue=6|pages=1271–1284|bibcode=2007JSpRo..44.1271D|doi=10.2514/1.30134|issn=0022-4650}}</ref> Leta 1962 je bila AIM-6a izbrana tudi za oborožitev lovcev ''F-110A Spectre'' ([[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom]]), znana kot '''AIM-101'''. V proizvodnjo je vstopila leta 1959, izdelanih pa jih je bilo 7500. Z izboljšanim motorjem na trdo gorivo Rocketdyne se je proizvodnja rakete '''AAM-N-6b''' začela leta 1963. Novi motor je znatno povečal največji doseg na 35 km za čelne napade. Nova raketa je izboljšala tudi zmogljivost napada zadenjski, saj je AAM-N-6a lahko ciljala le tarče s hitrostjo približevanja 91.44 m/s, AAM-N-6b pa je bila sposobna ciljati tarče s hitrostj ooddaljevanja do 300 vozlov (hitrost približevanja -300 vozlov ali več). <ref>{{Navedi poročilo|url=https://documents.theblackvault.com/documents/dod/readingroom/11/356.pdf|title=AIR-TO-AIR ENCOUNTERS IN SOUTHEAST ASIA.|last=|date=April 1968|publisher=|volume=IV|page=151|docket=|quote=|author-link=|access-date=2024-03-13}}</ref> V tem letu sta se letalstvo in mornarica dogovorili o standardiziranih poimenovanjih za svoje rakete. Sparrow je postala serija AIM-7. Prvotna Sparrow I in prekinjena Sparrow II sta postali '''AIM-7A''' in '''AIM-7B''', čeprav sta bili obe izven uporabe. Rakete -6, -6a in -6b so postale '''AIM-7C''', '''AIM-7D''' oziroma '''AIM-7E''' . Izdelanih je bilo 25.000 raket AIM-7E, ki so bile med [[Vietnamska vojna|vietnamsko vojno]] deležne velike uporabe, vendar je bila njihova zmogljivost vredna razočaranja. Mešani rezultati so bili kombinacija težav z zanesljivostjo (ki jih je še poslabšalo tropsko podnebje), omejenega usposabljanja pilotov za boj med lovci in omejevalnih pravil delovanja, ki so na splošno prepovedovala spopade izven vidnega dosega (BVR). Verjetnost uničenja (_Pk) rakete AIM-7E je bila manj kot 10 %; ameriški lovski piloti so sestrelili 59 letal izmed 612 izstreljenih raket Sparrow. Od 612 izstreljenih raket AIM-7D/E/E-2 jih je 97 (15,8 %) zadelo cilje, kar je povzročilo 56 (9,2 %) sestrelitev. Dve sestrelitvi sta bili izven vidnega dosega. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|title=Barry D. Watts: ''Six Decades of Guided Munitions'', Precision Strike Association, 25 January 2006, p. 5|accessdate=26 April 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130720010705/http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|archivedate=20 July 2013}}</ref> Leta 1969 je bila predstavljena izboljšana različica E-2 s prirezanimi krili in različnimi spremembami detonatorja. AIM-7E-2 je bila namenjena uporabi na krajših razdaljah, kjer je raketa še vedno letela z visokimi hitrostmi, in v čelnem pogledu, zaradi česar je bila veliko bolj uporabna v vizualnih omejitvah, ki so jih nalagali spopadi. Kljub temu je bila njena stopnja uničenja v boju le 13 %, kar je vodilo do prakse izstreljevanja vseh štirih raket hkrati v upanju, da se poveča verjetnost uničenja. Njena najhujša nagnjenost je bila, da je prezgodaj detonirala približno 300 metrov pred izstreljevalnim letalom, imela pa je tudi veliko okvar motorjev, neenakomerne lete in težave z detonatorji. Različica E-3 je vključevala dodatne spremembe detonatorja, E-4 pa je imela spremenjen iskalnik za uporabo z letali [[Grumman F-14 Tomcat|F-14 Tomcat]], kar jim je omogočilo vodenje po valovih pulznega Dopplerjevega radarja tega letala poleg vodenja po neprekinjenem valovanju. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2025)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> === Zapisi o vietnamski vojni (1965–1973) === {| class="wikitable" |+Zračne sestrelitve AIM-7 [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških letalskih sil]] ! scope="col" width="140pt" | Izstrelitveno letalo ! scope="col" width="100pt" | Model ! scope="col" width="140pt" | Sestreljeno letalo ! scope="col" width="300pt" | Komentarji |- | F-4C Phantom II | AIM-7D | 1 [[Mikojan-Gurevič MiG-17|MiG-17]] | 555. taktična lovska eskadrilja (TFS) |- | F-4C | AIM-7E | 3 MiG-17, 10 [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] | 389. TFS, 433. TFS, 480. TFS, 555. TFS |- | F-4D | AIM-7E | 4 MiG-17,<br /> 2 MiG-21 | 433. TFS, 435. TFS, 555. TFS |- | F-4D | AIM-7E-2 | 18 MiG-21,<br /> 3 [[Mikojan-Gurevič MiG-19|MiG-19]] | 4. TFS, 13. TFS, 34. TFS, 523. TFS, 555. TFS |- | F-4E | AIM-7E-2 | 8 MiG-21,<br /> 1 MiG-19 | 4. TFS, 35. TFS, 58. TFS, 366. TFS, 555. TFS |} {| class="wikitable" |+Zračne sestrelitve AIM-7 [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriške mornarice]] ! scope="col" width="140pt" | Izstrelitveno letalo ! scope="col" width="100pt" | Model ! scope="col" width="140pt" | Sestreljeno letalo ! scope="col" width="300pt" | Komentarji |- | F-4B Phantom II | AIM-7D | 4 [[Mikojan-Gurevič MiG-17|MiG-17]] (vključno z 2 verjetnima) | Ameriški lovci so bili katapultirani z ladij USS <nowiki><i id="mwARA">Ranger</i></nowiki>, USS <nowiki><i id="mwARI">Midway</i></nowiki> in USS <nowiki><i id="mwARQ">Coral Sea</i></nowiki> |- | F-4B | AIM-7E | 2 [[Antonov An-2|An-2]] ([[Dvokrilnik|dvokrilna letala]] Antonov),<br />2 [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]], 1 MiG-17 | Ameriški lovci so vzleteli z ladij USS <nowiki><i id="mwAR8">Constellation</i></nowiki> in USS <nowiki><i id="mwASE">Enterprise</i></nowiki> |- | F-4J | AIM-7E-2 | 1 MiG-21 | Ameriški lovci so vzleteli z ladje USS <nowiki><i id="mwASg">Saratoga</i></nowiki> |} {| class="wikitable" style="text-align:right;" |+Povzetek števila ubitih ! Kategorija ! Zračne sile ! Mornarica ! Skupaj |- | An-2 | — | 2 |2 |- | MiG-17 | 8 | 5 | 13 |- | MiG-19 | 4 | — |4 |- | MiG-21 | 38 | 3 | 41 |- | Skupaj | 50 | 10 | 60 |} === Po Vietnamski vojni === Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja se je začelo delo na novi različici z namenom, da bi odpravili omejitve orožja. '''AIM-7F''', ki je vstopila v uporabo leta 1976, je imela dvostopenjski raketni motor za daljši doseg in polprevodniško elektroniko za znatno izboljšano zanesljivost. Zmanjšanje prostornine zaradi novega sistema vodenja je omogočilo tudi namestitev večje bojne glave, kar je izboljšalo smrtonosnost rakete. Težave, s katerimi se je soočala AIM-7, niso bile značilne le za ZDA, saj sta tako [[British Aerospace]] kot italijansko podjetje [[Alenia Aeronautica|Selenia]] na zahtevo svojih nacionalnih vlad razvila izboljšane rakete, kot sta BAe Skyflash in Selenia Aspide. Omeniti velja, da sta obe raketi vključevali zanesljivejše inverzno-monopulzne iskalnike, kar ameriške AIM-7 niso dobili vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Danes najpogostejša različica rakete Sparrow, '''AIM-7M''', je vstopila v uporabo leta 1982 in je imela nov inverzno-monopulzni iskalnik (ki je ustrezal zmogljivostim raket Skyflash in Aspide), aktivni radarski [[bližinski detonator]], digitalne kontrole, izboljšano odpornost proti [[Elektronski protiukrepi|elektronskim protiukrepom (ECM]]) in boljše delovanje na nizkih višinah. Zelo uspešno je bila uporabljena v [[Zalivska vojna|zalivski vojni]] leta 1991, kjer je dosegla številne sestrelitve. Od 44 izstreljenih raket jih je 30 (68,2 %) zadelo predvidene cilje, kar je pomenilo 24/26 sestrelitev (54,5 %/59,1 %). 19 sestrelitev je bilo doseženih izven vidnega dosega. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|title=Barry D. Watts: ''Six Decades of Guided Munitions'', Precision Strike Association, 25 January 2006, p. 7|accessdate=26 April 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130720010705/http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|archivedate=20 July 2013}}</ref> '''AIM-7P''' je v večini pogledov podobna različicam M in je bila predvsem nadgradnja obstoječih raket serije M. Spremembe so se nanašale predvsem na programsko opremo, ki je izboljšala delovanje na nizkih višinah. Nadaljnja nadgradnja Block II je dodala nov zadenjski sprejemnik, ki je raketi omogočil sprejemanje popravkov na sredini poti iz izstrelitvenega letala. <ref>{{Navedi splet|last=United States Air Force Military|date=June 11, 2025|title=AIM-7 Sparrow|url=https://www.af.mil/About-Us/Fact-Sheets/Display/Article/104575/aim-7-sparrow/|accessdate=June 11, 2025|website=AIM-7 Sparrow}}</ref> Ameriška mornarica je načrtovala uporabo rakete do leta 2018, <ref>{{Navedi splet|title=Air Intercept Missile (AIM)-7 Sparrow|url=https://www.navair.navy.mil/product/Air-Intercept-Missile-AIM-7-Sparrow|website=NAVAIR|accessdate=24 October 2024}}</ref> a se Sparrow zdaj postopoma umika iz uporabe z uvedbo rakete [[AIM-120 AMRAAM]] z [[Aktivno radarsko vodenje|aktivnim radarskim vodenjem]]. Kljub temu bo verjetno ostala v uporabi še nekaj let. <ref name=":0" /> Raketa AIM-7 je pred kratkim spet postala pomembna, potem ko so Združene države Amerike, Kanada in Grčija ukrajinskim oboroženim silam med rusko-ukrajinsko vojno dobavile na stotine raket AIM-7 in RIM-7 za uporabo proti križarskim raketam, sovražnim letalom in brezpilotnim letalnikom (UAV). Ker Ukrajina ni imela združljivih zahodnih letal, so bile te rakete integrirane v sovjetske raketne sisteme zemlja-zrak Buk-M1 v okviru skupnega ameriško-ukrajinskega projekta, znanega kot "FrankenSAM". Ta modifikacija omogoča izstrelitev radarsko vodene rakete Sparrow z zemeljskih enot, kar zagotavlja ključno obrambo pred ruskimi križarskimi raketami in brezpilotnimi letalniki tipa Shahed.<ref name="DefMag25">{{Navedi splet|date=2025-12-23|title=FrankenSAM Unleashed: The Untold Story Behind the Night 621|url=https://www.defensemagazine.com/article/frankensam-unleashed-the-untold-story-behind-the-night-621-targets-vanished-from-the-sky|publisher=Defense Magazine}}</ref> Januarja 2025 je Grčija te zaloge še okrepila z napovedjo prenosa dodatnih 24 raket RIM-7, posebej za te prilagojene sisteme. <ref name="Greece25">{{Navedi novice|date=2025-01-04|title=Greece to Supply Ukraine with 24 RIM-7 Sea Sparrow Missiles|url=https://global.tendernews.com/newsdetails.aspx?s=4212&t=Greece-to-Supply-Ukraine-with-24-RIM-7-Sea-Sparrow-Missiles|publisher=TenderNews}}</ref> === Različice === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+Različice AIM-7 <ref>{{Navedi splet|url=http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|title=Raytheon AIM/RIM-7 Sparrow|website=www.designation-systems.net|accessdate=2016-08-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303202152/http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|archivedate=3 March 2016}}</ref> ! ! AAM-N-2 (AIM-7A) ! AAM-N-3 (AIM-7B) ! AIM-7C ! AIM-7E ! AIM-7F ! AIM-7M/P ! RIM-7M/P |- ! Dolžina | 3,74 m | 3,85 m | colspan="5" | 3,66 m |- ! Razpon kril | 0,94 m | colspan="6" | 1,02 m |- ! Dolžina krilc | 0,88 m | ? | colspan="4" | 0,81 m | 0,62 m |- ! Premer | colspan="7" | 0,203 m |- ! Teža | 143 kg | 176 kg | 172 kg | 197 kg | colspan="3" | 231 kg |- ! Hitrost | colspan="2" | Mach 2,5 | colspan="5" | Mach 4 |- ! Razpon | 10 km | 7 km | 11 km | 30 km | colspan="2" | 70 km | 26 km |- ! Vodenje | colspan="5" | Konstantni val (CW) | colspan="2" | Inverzno-monopulzno + vodenje na sredi progi (različica P) |- ! Pogon | colspan="3" | Raketa na trdo gorivo Aerojet 1.8KS7800 | Raketa na trdo gorivo Rocketdyne MK 38/MK 52 | colspan="3" | Raketa na trdo gorivo Hercules MK 58 z dvojnim pogonom |- ! Bojna glava | colspan="2" | 20&nbsp;kg | colspan="2" | 30&nbsp;kg Neprekinjena palica MK 38 | 39&nbsp;kg MK 71 neprekinjena palica | colspan="2" | 40&nbsp;kg WDU-27/B eksplozivno-fragmentacijska |} <gallery mode="packed"> Slika:Australian_F-18A_Hornet_launches_Sparrow_missile_c1990.jpg|alt=An Australian F-18A Hornet fires an AIM-7 Sparrow missile.| Avstralski F-18A Hornet izstreli raketo AIM-7 Sparrow. Slika:F-4C_154_FIS_AIM-7E_AIM-9P_1980.JPEG|alt=AIM-7Es being loaded on a Hawaii ANG F-4C in 1980| Nalaganje raket AIM-7E na havajskega lovca F-4C leta 1980 Slika:F-4G_37FW_AIM-7F_AGM-65A_AGM-88_1988.JPEG|alt=AIM-7Ms on a 37th TFW F-4G in 1988| AIM-7M na letalu F-4G leta 1988 Slika:AIM-7_wing_install.jpg|alt=Wings being installed on an AIM-7| Nameščanje kril na AIM-7 Slika:Loading_AIM-7.jpg|alt=An AIM-7M being loaded| Nalaganje rakete AIM-7M Slika:USAF_F-15C_fires_AIM-7_Sparrow_2.jpg|alt=A USAF F-15C fires an AIM-7 Sparrow| Ameriški F-15C izstreli raketo AIM-7 Sparrow </gallery>Določene različice AIM-7M (in novejše) so se lahko neodvisno dvignile višje ([[:en:Missile_lofting|lofting]]) za doseganje daljših razdalj. <ref>{{Navedi tehnično poročilo |url=https://usaf-sig.org/index.php/references/downloads/4-technical-orders/38-type-specific/102-f-15-eagle-strike-eagle?download=451:t-o-1f-15a-1-flight-manual-f-15a-b-c-d-block-7-up-01-07-1989-pdf |title=FLIGHT MANUAL USAF SERIES F-15A/B/C/D BLOCK 7 AND UP |last=[[Department of the Air Force]] |date=1 July 1989 |page=1–64E |quote="RLOFT (AIM-7MH)" |access-date=2 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240430083717/https://usaf-sig.org/index.php/references/downloads/4-technical-orders/38-type-specific/102-f-15-eagle-strike-eagle?download=451:t-o-1f-15a-1-flight-manual-f-15a-b-c-d-block-7-up-01-07-1989-pdf |url-status=live |archive-date=30 April 2024}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Coté|first=Gilbert|last2=Naval Education and Training Program Development Center|title=Fire Control Technician M 3 (NAVEDTRA 10224)|publisher=[[Naval Education and Training Command]] via [[United States Government Printing Office]]|year=1981|location=United States|page=2-19|quote=SPARROW[…] utilizes trajectory shaping to greatly increase its performance envelope.|postscript=The page — "2-19" — is correct; Please do not alter it or change the parameter to "pp" or "pages." It is "2 through 19" it is labelled as "2 dash 19" and is a single page}}</ref> <ref>{{Navedi poročilo|url=https://www.nepa.navy.mil/Portals/20/Documents/aftteis1/virginia-capes/nepa-eo/vacapes-feis-vol2-appendices-full.pdf|title=Virginia Capes Range Complex Final Environmental Impact Statement/Overseas Environmental Impact Statement (EIS/OEIS)|last=[[United States Fleet Forces Command]]|last2=Office of Protected Resources, [[National Marine Fisheries Service]]|date=March 2009|publisher=United States Department of the Navy|location=Norfolk, Virginia|quote=AIM/RIM-7M[...] Trajectory shaping[...]|archive-url=https://archive.org/details/vacapes-range-complex-final-environmental-impact-vol-2-appendices-full|archive-date=20 October 2025}}</ref> Nekatere različice Sparrow je bilo mogoče nadgraditi v novejše različice. <ref>{{Navedi poročilo|url=https://www.nepa.navy.mil/Portals/20/Documents/aftteis1/virginia-capes/nepa-eo/vacapes-feis-vol2-appendices-full.pdf|title=Virginia Capes Range Complex Final Environmental Impact Statement/Overseas Environmental Impact Statement (EIS/OEIS)|last=[[United States Fleet Forces Command]]|last2=Office of Protected Resources, [[National Marine Fisheries Service]]|date=March 2009|publisher=United States Department of the Navy|location=Norfolk, Virginia|quote=Legacy AIM/RIM-7M configurations can be upgraded to AIM/RIM-7M/P configurations[...]|archive-url=https://archive.org/details/vacapes-range-complex-final-environmental-impact-vol-2-appendices-full|archive-date=20 October 2025}}</ref> === Predlogi === '''Sparrow X''' je bil predlog za raketo z jedrsko bojno glavo, ki bi uporabljala sistem vodenja Sparrow III. Teža rakete naj bi bila 3.745 kg, doseg pa naj bi bil do 40 km na velikih nadmorskih višinah. <ref name="Characteristics of Missiles">{{Navedi knjigo|last=Hanson|first=C. M.|title=Characteristics of Tactical, Strategic, and Research Missiles|url=https://apps.dtic.mil/sti/tr/pdf/AD0388603.pdf|date=22 April 1957|publisher=[[Convair]]|location=[[San Diego, California]]}}</ref> '''AIM-7F Multishot''' je bil predlog v okviru programa F-4X ameriške mornarice v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi takrat razvijane rakete in njihove izstrelitvene platforme opremili s podatkovno povezavo za vodenje po sledeh raket, podobno kot pri [[AIM-54 Phoenix]], ki bi omogočila hkratno vodenje več raket AIM-7. Ker bi vsaka raketa potrebovala le terminalno osvetlitev z radarja F-4, bi lahko hkrati napadla več letal, če bi vse tarče bile ohranjene v vidnem polju radarja. Ker bi ta modifikacija zahtevala povsem novo polprevodniško elektroniko za radarje AN/AWG-10 na izstrelitvenih letalih F-4, ta ni bila izvedena. '''AIM-7G''' je bila AIM-7F z novim iskalnikom, združljiva z radarjem za nadzor orožja AN/APQ-130 letala [[General Dynamics F-111 Aardvark|F-111D]]. Marca 1970 je bil ukinjena. <ref name="Knaack">{{Navedi knjigo|last=Knaack|first=Marcelle Size|title=Encyclopedia of US Air Force Aircraft and Missile Systems|publisher=[[Air Force Historical Research Agency|Office of Air Force History]]|year=1978|volume=1|location=[[Washington, D.C.]]|pages=250–251|language=en}}</ref> <ref name="Davies">{{Navedi knjigo|last=Davies|first=Peter E.|title=General Dynamics F-111 Aardvark|publisher=[[Osprey Publishing]]|year=2013|language=en}}</ref> '''Projekt AIM-7R/RIM-7R''' je bil namenjen dodajanju [[Infrardeče vodenje|infrardečega vodenja]] sicer nespremenjenemu sistemu AIM-7P/RIM-7P Block II. <ref>{{Navedi knjigo|last=Tomajczyk|first=S.F.|title=Dictionary of the Modern United States Military: Over 15,000 Weapons, Agencies, Acronyms, Slang, Installations, Medical Terms and Other Lexical Units of Warfare|volume=1|publisher=McFarland, Incorporated, Publishers|date=11 February 2008|isbn=9780786437757|page=26|url=https://books.google.com/books?id=wrYuEQAAQBAJ|archiveurl=https://web.archive.org/web/20251201203227/https://www.google.com/books/edition/_/wrYuEQAAQBAJ?hl=en|archivedate=1 December 2025|quote=AIM-7R: Features an infrared seeker added to the guidance and control section with the intent of improving terminal-phase guidance.}}</ref> Zaradi splošnega zmanjšanja proračuna je bil leta 1996 ukinjen. <ref>{{Navedi novice|last=Rogoway|first=Tyler|last2=Joseph Trevithick|title=Obscure 23-Year Old Navy SAM Was So Ahead Of Its Time That It's Still In High Demand Today|url=https://www.twz.com/38500/obscure-23-year-old-navy-sam-was-so-ahead-of-its-time-that-its-still-in-high-demand-today|work=TWZ|publisher=Recurrent Ventures|date=13 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250814180910/https://www.twz.com/38500/obscure-23-year-old-navy-sam-was-so-ahead-of-its-time-that-its-still-in-high-demand-today|archivedate=14 August 2025|quote=The Navy had developed the MHIP guidance package in part for improved air and surface-launched versions of the Sparrow missile, which were designated AIM-7R and RIM-7R, respectively. The service canceled this improved Sparrow project in 1996 over rising costs.}}</ref> == Tuje različice == === Kanada === [[Slika:Canadair_Sparrow_missile.jpg|sličica|Sparrow II testirajo v objektu Canadair.]] V okviru programa [[Avro Canada CF-105 Arrow]] je Canadair (zdaj [[Bombardier Aerospace|Bombardier]] ) sodeloval s [[Douglas Aircraft Company|podjetjem Douglas Aircraft Company]] pri razvoju rakete Sparrow II (AAM-N-3/AIM-7B). Potem ko je Douglas izstopil iz tega programa, ga je [[Canadair]] nadaljeval do zaključka projekta Arrow. Raketa AAM-N-3 Sparrow II je bila edinstvena po tem, da je imela popolnoma [[Aktivno radarsko vodenje|aktiven radarski sistem vodenja]]. Ta je v raketi združeval radarski oddajnik in sprejemnik, zaradi česar pilotu ni bilo treba ohranjati letala usmerjenega proti cilju po izstrelitvi rakete, <ref name="Canadair1959">{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/site/canadair50otherproducts/1959missiles|title=1959missiles – canadair50otherproducts|website=sites.google.com|accessdate=22 July 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160527151453/https://sites.google.com/site/canadair50otherproducts/1959missiles|archivedate=27 May 2016}}</ref> za razliko od raket [[Polaktivno radarsko vodenje|s polaktivnim radarskim vodenjem]] (SARH), ki zahtevajo neprekinjeno radarsko vodenje med letom. To je letalu, ki je izstrelilo raketo AAM-N-3, omogočilo, da se je obrnilo stran, zasledovalo druge cilje in/ali pobegnilo pred morebitnimi povračilnimi raketami, ki bi jih izstrelilo sovražno letalo, med časom ki ga je Sparrow potrebovala, da je dosegla svoj cilj. Kljub pomembnim prednostim te zasnove pred vodenjem SARH vsi naslednji modeli Sparrow uporabljajo [[polaktivno radarsko vodenje]]. Za namestitev aktivnega radarskega vodenja je imela AAM-N-3 Sparrow II veliko večjo prostornino kot njena predhodnica. Leta 1959 je Canadair dokončal pet raket na osnovi okvirjev podjetja Douglas in dva modela zgradil iz nič, ko je bil program ukinjen z ukinitvijo letala Arrow. <ref name="Canadair1959">{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/site/canadair50otherproducts/1959missiles|title=1959missiles – canadair50otherproducts|website=sites.google.com|accessdate=22 July 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160527151453/https://sites.google.com/site/canadair50otherproducts/1959missiles|archivedate=27 May 2016}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://sites.google.com/site/canadair50otherproducts/1959missiles "1959missiles – canadair50otherproducts"]. </cite></ref> === Italija === {{Glavni|Aspide}} [[Slika:Misil_Aspide.jpg|sličica|Aspide je bila bolj predelana kot drugi derivati Sparrow, kot je Skyflash, vključno z novim motorjem, novim sistemom vodenja in spremembami krmilnih površin.]] Italijansko podjetje Selenia (zdaj Leonardo SpA) je licenciralo tehnologijo AIM-7E Sparrow iz ZDA in izdelalo svojo različico. Kasneje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Alenia začela proizvajati izboljšano različico rakete AIM-7, imenovano Aspide. V primerjavi z AIM-7E je prejela izboljšan nov monopulzni sistem vodenja, ki je omogočal boljše razmerje zadetkov in lažje ciljanje sovražnikov na nizki višini (zmeda zaradi tal). Prejela je tudi nov in zmogljivejši motor ter nove krmilne površine. Te krmilne površine so bile neodvisne druga od druge, kar je raketi dalo močno izboljšano okretnost v primerjavi z AIM-7E in britanskim Skyflashom, ki sta še vedno uporabljala odvisne krmilne površine. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.aereimilitari.org/Armamenti/Aspide.htm|title=Aerei Militari - Selenia Aspide}}</ref> === Ljudska republika Kitajska === {{Glavni|PL-11}} PL-11 in HQ-6 sta družini kitajskih raket, ki jih je razvila Šanghajska akademija znanosti in tehnologije, v veliki meri pa temeljijo na italijanski različici rakete Sparrow, imenovani Aspide. <ref>{{Navedi splet|url=https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/ly-60.htm|title=LY-60 / PL-10|website=FAS.org|accessdate=15 November 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150409025528/https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/ly-60.htm|archivedate=9 April 2015}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.flightglobal.com/news/articles/chinese-aam-aspirations-may-build-on-alenia-aspide-10158/|title=Chinese AAM aspirations may build on Alenia Aspide|first=Douglas|last=Barrie|website=FlightGlobal|date=27 November 1996|accessdate=15 November 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129034417/http://www.flightglobal.com/news/articles/chinese-aam-aspirations-may-build-on-alenia-aspide-10158/|archivedate=29 November 2014}}</ref> === Sovjetska zveza === Sovjetska zveza je leta 1968 pridobila raketo AIM-7, ekipa Vimpel pa jo je začela kopirati kot '''K-25'''. Raketa ni šla v proizvodnjo, saj naj bi imela [[R-23 (raketa)|R-23]] boljšo vsestranskost, doseg, logiko obdelave signalov in odpornost na motnje. Delo na K-25 se je končalo leta 1971, vendar je bila analiza rakete Sparrow kasneje uporabljena za oblikovanje rakete [[R-27 (raketa zrak-zrak)|R-27]], zlasti servo mehanizmi in premična krila. <ref>{{Navedi splet|title=AA-7 APEX|website=FAS|url=https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-7.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160828044210/http://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-7.htm|archivedate=28 August 2016|date=21 March 1999|accessdate=28 August 2016}}</ref> === Združeno kraljestvo === {{Glavni|Skyflash}} [[Slika:EAP_Leaving_Loughborough_7.jpg|sličica|Skyflash je bila od zunaj videti identična Sparrowu, vendar je imela močno izboljšan iskalnik in nadgrajen motor.]] [[British Aerospace]] (BAe) je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja licenciral tehnologijo AIM-7E-2 in izdelal raketo Skyflash. Skyflash je uporabljala monopulzni iskalnik Marconi XJ521 skupaj z izboljšavami elektronike. Poganjal jo je raketni motor Aerojet Mk52 mod 2 (kasneje Rocketdyne Mk38 mod 4). Skyflash je leta 1978 vstopila v uporabo [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega letalstva]] (RAF) na njihovih [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|Phantomih FG.1 in FGR.2]], kasneje pa na [[Panavia Tornado|Tornadu F.3]]. Skyflash so izvozili tudi na Švedsko za uporabo na njihovih lovcih [[Saab 37 Viggen|Viggen]]. Nadgrajeno različico z aktivnim radarskim iskalnikom, imenovano '''Active Sky Flash,''' sta predlagala BAe in Thomson-CSF, vendar se je RAF namesto tega odločil za nakup rakete [[AIM-120 AMRAAM]].<ref>{{Navedi splet|title=Skyflash|url=https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/skyflash.htm|website=FAS|accessdate=4 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070313033117/https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/skyflash.htm|archivedate=13 March 2007|date=21 March 1999}}</ref> == Oblikovanje == Sparrow ima štiri glavne dele: vodilni del, bojno glavo, krmilni del in raketni motor (trenutno raketni motor na trdno gorivo Hercules MK-58). Ima valjasto telo s štirimi krili na sredini telesa in štirimi repnimi krilci. Čeprav so zunanje dimenzije Sparrow ostale relativno nespremenjene od modela do modela, notranje komponente novejših raket predstavljajo velike izboljšave z močno povečanimi zmogljivostmi. Bojna glava je tipa z neprekinjenimi palicami. Kot druge polaktivno radarsko vodene rakete tudi ta ne oddaja radarskih signalov, temveč se usmerja na odbite signale neprekinjenega vala radarja izstrelitvene platforme. Sprejemnik zaznava tudi vodilni radar, da omogoči primerjave, ki izboljšajo odpornost rakete na pasivno motenje. == Načelo vodenja == [[Slika:Test_Set,_Computer,_AN_APM-282.jpg|sličica|Bližnji posnetek testnega računalnika AN/APM-282 za testiranje vodenja raket AIM-7]] Izstrelitveno letalo osvetli cilj s svojim radarjem. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so bile to naprave za sledenje posameznemu cilju, ki so kot del antene uporabljale nutacijski rog, s čimer so žarek usmerile v majhen stožec. Za določitev smeri največje osvetlitve se uporabi obdelava signalov, s čimer se razvije signal za usmerjanje antene proti cilju. Raketa na podoben način zazna odbiti signal od cilja z anteno z visokim ojačanjem in usmeri celotno raketo proti bližini cilja. Vodenje rakete vzorči tudi del osvetljevalnega signala prek nazaj usmerjenih valovodov. Primerjava teh dveh signalov je logičnim vezjem omogočila določitev dejanskega odbojnega signala cilja, tudi če bi cilj izvrgel [[Radarska vaba|radarske vabe]]. == Uporabniki == [[Slika:AIM-7_operators.png|sličica|400x400_pik|Zemljevid z uporabniki AIM-7 v modri barvi]]  {{Div col|colwidth=30em}} *{{flag|Avstralija}} *{{flag|Kanada}} *{{flag|Egipt}} *{{flag|Grčija}} *{{flag|Irak}}<ref>{{cite web |last1=Dubois |first1=Gaston |title=Los F-16 iraquíes vuelven a desarrollar misiones de combate |url=https://www.aviacionline.com/2020/11/los-f-16-iraquies-vuelven-a-desarrollar-misiones-de-combate/ |website=Aviacionline |access-date=19 February 2022 |date=19 November 2020}}</ref> *{{flag|Iran}} *{{flag|Izrael}}<ref>{{cite web |last1=Rogoway |first1=Tyler |title=Israeli F-15s Were Armed With Old Missiles During B-52 Escort |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/39648/israeli-f-15s-were-armed-with-old-missiles-during-b-52-escort |website=The Drive |access-date=19 February 2022 |date=8 March 2021}}</ref> *{{flag|Italija}} *{{flag|Japonska}} *{{flag|Jordan}} *{{flag|Kuvajt}}<ref>{{cite book |last1=Cooper |first1=Tom |title=Hot Skies Over Yemen, Volume 2: Aerial Warfare Over the South Arabian Peninsula, 1994-2017 |date=2018 |publisher=Helion & Company Publishing |location=Warwick, UK |isbn=978-1-911628-18-7 |page=IV}}</ref> *{{flag|Malezija}} *{{flag|Pakistan}} *{{flag|Savdska Arabija}}<ref>{{cite web |last1=Leone |first1=Dario |title=The strange case of the first kills scored by RSAF (or USAF?) F-15 pilots |url=https://theaviationgeekclub.com/the-strange-case-of-the-first-kills-scored-by-rsaf-or-usaf-f-15-pilots/ |website=The Aviation Geek Club |access-date=19 February 2022 |date=5 June 2021}}</ref> *{{flag|Singapur}} *{{flag|Južna Koreja}} *{{flag|Španija}} *{{Flag|Švedska}} *{{flag|Republika Kitajska}} *{{flag|Turčija}} *{{flag|Združeno kraljestvo}} *{{flag|ZDA}} *{{Flag|Ukrajina}}{{div col end}} === Primerljive rakete === * [[R-23 (raketa)|R-23 in R-24]] – (Sovjetska zveza) * [[R-27 (raketa zrak-zrak)|R-27]] – (Sovjetska zveza) * Super 530 – (Francija) == Opombe == == Sklici == <references /> === Viri === * {{Navedi knjigo|last=Bonds|first=Ray and David Miller|title=Illustrated Directory of Modern American Weapons|chapterurl=https://books.google.com/books?id=cfpBbuIlfV0C|chapter=AIM-7 Sparrow|publisher=Zenith Imprint|isbn=978-0-7603-1346-6|date=2002}} * McCarthy Jr., Donald J. ''MiG Killers, A Chronology of U.S. Air Victories in Vietnam 1965-1973.'' 2009; Specialty Press, USA. {{ISBN|978-1-58007-136-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-58007-136-9|<bdi>978-1-58007-136-9</bdi>]]. * {{Navedi knjigo|last=Michel (III), Marshall L.|title=Clashes: Air Combat Over North Vietnam, 1965–1972|year=1997|publisher=US Naval Institute Press|isbn=978-1-55750-585-9}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.avroarrow.org/Cancellation.htm Aero Arrow Recovery Canada] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180521021514/http://www.avroarrow.org/Cancellation.htm|date=21 May 2018}} * [http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html Označevanje-Systems.Net] [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] [[Kategorija:Radar]] s2nieaodwnjm28jyvhq0juulvhrgala 0 603592 6684703 2026-06-03T17:18:12Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Radvanje]] 6684703 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Radvanje]] 92dnk0ku9ka71ebt1pp2rx471ot19pv 0 603593 6684704 2026-06-03T17:18:39Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Radvanje]] 6684704 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Radvanje]] 92dnk0ku9ka71ebt1pp2rx471ot19pv 0 603594 6684705 2026-06-03T17:19:22Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Vrhov Dol]] 6684705 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Vrhov Dol]] 3vd92tmc278rpsm74cez29nz4jd34wn 0 603595 6684709 2026-06-03T17:25:11Z ~2026-32614-41 260918 nova stran z vsebino: »'''Seznam politično aktivnih slovenskih novinarjev''' vsebuje pregled slovenskih novinarjev, ki so med opravljanjem poklica ali po njem prevzeli politične funkcije oziroma začeli delovati v politiki. == B == {| class="wikitable" |+ ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Ljerka Bizilj]]''' | * [[Liberalna demokracija Slovenije]] (1994-1996)<ref>{{Navedi splet|title=Bizilj, Ljerka (1953–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biogra...« 6684709 wikitext text/x-wiki '''Seznam politično aktivnih slovenskih novinarjev''' vsebuje pregled slovenskih novinarjev, ki so med opravljanjem poklica ali po njem prevzeli politične funkcije oziroma začeli delovati v politiki. == B == {| class="wikitable" |+ ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Ljerka Bizilj]]''' | * [[Liberalna demokracija Slovenije]] (1994-1996)<ref>{{Navedi splet|title=Bizilj, Ljerka (1953–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020760/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-06-03}}</ref> | * novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] * direktorica [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]] (2014-2018)<ref>{{Navedi splet|title=Ljerka BIZILJ|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ljerka-bizilj/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> |[[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (1995-1996)<ref>{{Navedi splet|title=Bizilj, Ljerka (1953–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020760/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-06-03}}</ref> |} == F == {| class="wikitable" |+ ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Tanja Fajon]]''' | * [[Socialni demokrati]] (od 2009) | * Novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Neuradno: Tanja Fajon se vrača na RTV Slovenija|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-tanja-fajon-se-vraca-na-rtv-slovenija-693188|website=siol.net|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> | *Predsednica stranke (2020-2024)<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon izvoljena za predsednico SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tanja-fajon-izvoljena-za-predsednico-sd-816705|website=Reporter|date=2020-10-10|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * [[Evropski poslanec|Poslanska v Evropskem parlamentu]] (2009-2022)<ref name=":0" /> * [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (2022)<ref name=":0" /> * [[Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Ministrica za zunanje in evropske zadeve]] (2022-2026)<ref name=":0" /> |} == J == {| class="wikitable" ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Irena Joveva]]''' | * [[Lista Marjana Šarca]] (2019-2022) * [[Gibanje Svoboda]] (od 2022) | * Novinarska [[Slovenska tiskovna agencija|STA]] (2011-2014)<ref name=":1">{{Navedi splet|title=O meni {{!}} Irena Joveva|url=https://www.irenajoveva.si/o-meni/|date=2016-05-23|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> * Novinarka [[POP TV]] (2015-2019)<ref name=":1" /> | *[[Evropski poslanec|Poslanska v Evropskem parlamentu]] (od 2019)<ref name=":1" /> |} == Š == {| class="wikitable" ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Mojca Šetinc Pašek]]''' | * [[Gibanje Svoboda]] (2022-2023)<ref name=":2">{{Navedi splet|title=šetinc pašek izključen aiz svobode|url=https://www.bing.com/search?q=%C5%A1etinc%20pa%C5%A1ek%20izklju%C4%8Den%20aiz%20svobode&qs=n&form=QBRE&sp=-1&ghc=1&lq=0&pq=%C5%A1etinc%20pa%C5%A1ek%20izklju%C4%8Den%20aiz%20svobode&sc=3-34&sk=&cvid=E866F17645204C9D84101ACCDB9A3B70|website=Bing|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * [[Socialni demokrati]] (od 2025) | * Novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]]<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Šetinc Pašek se vrača na RTV: znano je, kaj bo delala|url=https://siol.net/novice/slovenija/mojca-setinc-pasek-se-vraca-na-rtv-znano-je-kaj-bo-delala-689498|website=siol.net|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> | *[[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (2022-2026)<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi splet|title=šetinc pašek prestopila v sd|url=https://www.bing.com/search?q=%C5%A1etinc+pa%C5%A1ek+prestopila+v+sd&cvid=1f0836ac5e18457a8043a5b6ddfec773&gs_lcrp=EgRlZGdlKgYIABBFGDkyBggAEEUYOTIICAEQ6QcY_FUyBwgCEOsHGEDSAQgzOTk4ajBqNKgCALACAA&FORM=ANAB01&PC=U531&source=chrome.ob|website=Bing|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * |} == V == {| class="wikitable" ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Tamara Vonta]]''' | * [[Pozitivna Slovenija]] (2011-?) * [[Gibanje Svoboda]] (od 2022) | * Novinarka [[POP TV]] | *[[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (2011-2013, 2022-2026, 2026-)<ref name=":2" /><ref name=":3" /> *Državna sekretarka, Kabinet predsednice Vlade Republike Slovenije (2013-2014)<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta, državna sekretarka {{!}} Kabinet predsednika Vlade RS|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2013-2014/si/kabinet_predsednika_vlade_rs/kabinet/tamara_vonta_drzavna_sekretarka/index.html|website=www.nekdanji-pv.gov.si|accessdate=2026-06-03}}</ref> **Predstojnica Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti (2013-2014)<ref>{{Navedi splet|title=Urad za narodnosti bo vodila Vonta|url=https://siol.net/novice/slovenija/urad-za-narodnosti-bo-vodila-vonta-58687|website=siol.net|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> *Generalna direktorica, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za medije (2017-2018)<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta nova generalna direktorica direktorata za medije|url=https://insajder.com/slovenija/tamara-vonta-nova-generalna-direktorica-direktorata-za-medije|website=Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno.|date=2017-06-29|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * Občinska svetnica [[Mestna občina Krško|Občine Krško]] (2014-2018) |} == Ž == {| class="wikitable" ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Melita Župevc]]''' | * [[Liberalna demokracija Slovenije]] (2005-2007) * [[Socialni demokrati]] (2007-2011)<ref>{{Navedi splet|title=melita župevc zapustila sd|url=https://www.bing.com/search?pglt=163&q=melita+%C5%BEupevc+zapustila+sd&cvid=8ec060097b1e4d3aade41e3d1d2e8371&gs_lcrp=EgRlZGdlKgYIABBFGDkyBggAEEUYOTIICAEQ6QcY_FUyBwgCEOsHGEDSAQg1Nzk2ajBqN6gCALACAA&FORM=ANNAB1&PC=U531&source=chrome.ob|website=Bing|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * [[Pozitivna Slovenija]] (2011-2014) * [[Gibanje Svoboda]] (od 2022) | * Novinarka [[POP TV]] (2001-2005) | *[[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (2008-2011, 2011-2041) *Državna sekretarka, Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije (2022-2024) * Veleposlanica-Stalna predstavnica Republike Slovenije pri OZN in drugih mednarodnih organizacijah s sedežem na Dunaju (od 2024) * Tiskovna predstavnica [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (2005-2007) * Tiskovna predstavnica [[Socialni demokrati|SD]] (2007, 2008) * Svetovalka Predsednika Republike Slovenije za odnose z javnostmi (2007-2008) |} == Viri == <references /> n8dnz5zlpd1qp34vt5xmzwp9bgjgio3 6684777 6684709 2026-06-03T18:30:37Z Pinky sl 2932 pp ref 6684777 wikitext text/x-wiki '''Seznam politično aktivnih slovenskih novinarjev''' vsebuje pregled slovenskih novinarjev, ki so med opravljanjem poklica ali po njem prevzeli politične funkcije oziroma začeli delovati v politiki. == B == {| class="wikitable" |+ ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Ljerka Bizilj]]''' | * [[Liberalna demokracija Slovenije]] (1994-1996)<ref>{{Navedi splet|title=Bizilj, Ljerka (1953–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020760/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-06-03}}</ref> | * novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] * direktorica [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]] (2014-2018)<ref>{{Navedi splet|title=Ljerka BIZILJ|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ljerka-bizilj/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> |[[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (1995-1996)<ref>{{Navedi splet|title=Bizilj, Ljerka (1953–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020760/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-06-03}}</ref> |} == F == {| class="wikitable" |+ ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Tanja Fajon]]''' | * [[Socialni demokrati]] (od 2009) | * Novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Neuradno: Tanja Fajon se vrača na RTV Slovenija|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-tanja-fajon-se-vraca-na-rtv-slovenija-693188|website=siol.net|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> | *Predsednica stranke (2020-2024)<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon izvoljena za predsednico SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tanja-fajon-izvoljena-za-predsednico-sd-816705|website=Reporter|date=2020-10-10|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * [[Evropski poslanec|Poslanska v Evropskem parlamentu]] (2009-2022)<ref name=":0" /> * [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (2022)<ref name=":0" /> * [[Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Ministrica za zunanje in evropske zadeve]] (2022-2026)<ref name=":0" /> |} == J == {| class="wikitable" ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Irena Joveva]]''' | * [[Lista Marjana Šarca]] (2019-2022) * [[Gibanje Svoboda]] (od 2022) | * Novinarska [[Slovenska tiskovna agencija|STA]] (2011-2014)<ref name=":1">{{Navedi splet|title=O meni {{!}} Irena Joveva|url=https://www.irenajoveva.si/o-meni/|date=2016-05-23|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> * Novinarka [[POP TV]] (2015-2019)<ref name=":1" /> | *[[Evropski poslanec|Poslanska v Evropskem parlamentu]] (od 2019)<ref name=":1" /> |} == Š == {| class="wikitable" ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Mojca Šetinc Pašek]]''' | * [[Gibanje Svoboda]] (2022-2023)<ref name=":2">{{Navedi splet|title=šetinc pašek izključen aiz svobode|url=https://www.bing.com/search?q=%C5%A1etinc%20pa%C5%A1ek%20izklju%C4%8Den%20aiz%20svobode&qs=n&form=QBRE&sp=-1&ghc=1&lq=0&pq=%C5%A1etinc%20pa%C5%A1ek%20izklju%C4%8Den%20aiz%20svobode&sc=3-34&sk=&cvid=E866F17645204C9D84101ACCDB9A3B70|website=Bing|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * [[Socialni demokrati]] (od 2025) | * Novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]]<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Šetinc Pašek se vrača na RTV: znano je, kaj bo delala|url=https://siol.net/novice/slovenija/mojca-setinc-pasek-se-vraca-na-rtv-znano-je-kaj-bo-delala-689498|website=siol.net|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> | *[[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (2022-2026)<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi splet|title=šetinc pašek prestopila v sd|url=https://www.bing.com/search?q=%C5%A1etinc+pa%C5%A1ek+prestopila+v+sd&cvid=1f0836ac5e18457a8043a5b6ddfec773&gs_lcrp=EgRlZGdlKgYIABBFGDkyBggAEEUYOTIICAEQ6QcY_FUyBwgCEOsHGEDSAQgzOTk4ajBqNKgCALACAA&FORM=ANAB01&PC=U531&source=chrome.ob|website=Bing|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * |} == V == {| class="wikitable" ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Tamara Vonta]]''' | * [[Pozitivna Slovenija]] (2011-?) * [[Gibanje Svoboda]] (od 2022) | * Novinarka [[POP TV]] | *[[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (2011-2013, 2022-2026, 2026-)<ref name=":2" /><ref name=":3" /> *Državna sekretarka, Kabinet predsednice Vlade Republike Slovenije (2013-2014)<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta, državna sekretarka - Kabinet predsednika Vlade RS|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2013-2014/si/kabinet_predsednika_vlade_rs/kabinet/tamara_vonta_drzavna_sekretarka/index.html|website=www.nekdanji-pv.gov.si|accessdate=2026-06-03}}</ref> **Predstojnica Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti (2013-2014)<ref>{{Navedi splet|title=Urad za narodnosti bo vodila Vonta|url=https://siol.net/novice/slovenija/urad-za-narodnosti-bo-vodila-vonta-58687|website=siol.net|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> *Generalna direktorica, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za medije (2017-2018)<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Vonta nova generalna direktorica direktorata za medije|url=https://insajder.com/slovenija/tamara-vonta-nova-generalna-direktorica-direktorata-za-medije|website=Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno.|date=2017-06-29|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * Občinska svetnica [[Mestna občina Krško|Občine Krško]] (2014-2018) |} == Ž == {| class="wikitable" ! !Stranka !Novinarsko delo !Politična kariera |- |'''[[Melita Župevc]]''' | * [[Liberalna demokracija Slovenije]] (2005-2007) * [[Socialni demokrati]] (2007-2011)<ref>{{Navedi splet|title=melita župevc zapustila sd|url=https://www.bing.com/search?pglt=163&q=melita+%C5%BEupevc+zapustila+sd&cvid=8ec060097b1e4d3aade41e3d1d2e8371&gs_lcrp=EgRlZGdlKgYIABBFGDkyBggAEEUYOTIICAEQ6QcY_FUyBwgCEOsHGEDSAQg1Nzk2ajBqN6gCALACAA&FORM=ANNAB1&PC=U531&source=chrome.ob|website=Bing|accessdate=2026-06-03|language=sl}}</ref> * [[Pozitivna Slovenija]] (2011-2014) * [[Gibanje Svoboda]] (od 2022) | * Novinarka [[POP TV]] (2001-2005) | *[[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije]] (2008-2011, 2011-2041) *Državna sekretarka, Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije (2022-2024) * Veleposlanica-Stalna predstavnica Republike Slovenije pri OZN in drugih mednarodnih organizacijah s sedežem na Dunaju (od 2024) * Tiskovna predstavnica [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (2005-2007) * Tiskovna predstavnica [[Socialni demokrati|SD]] (2007, 2008) * Svetovalka Predsednika Republike Slovenije za odnose z javnostmi (2007-2008) |} == Viri == <references /> dda9hq24uaz6mh04lr6tbkzmu21yvsr 0 603596 6684714 2026-06-03T17:34:35Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1346114750|Skyflash]]« 6684714 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Orožje|is_missile=yes|is_UK=yes|name=Skyflash|image=[[Slika:Skyflash duxford2.jpg|300px]]|caption=Raketa Skyflash v [[Imperial War Museum Duxford]]|origin=Združeno kraljsetvo|type=[[Raketa zrak-zrak]] srednjega dosega|used_by=|manufacturer=[[BAe Dynamics]]|designer=[[Hawker Siddeley]], [[Marconi Electronic Systems|Marconi Space & Defence Systems]]|propellant=|production_date=|service=1978–2006|engine=Rocketdyne raketni motor na trdno gorivo|engine_power=|weight=193 kg|length=3.68 m|height=|diameter=203 mm|wingspan=1.02 m|speed=Mach 4|vehicle_range=45 km|ceiling=|altitude=|filling=39.5 kg|guidance=Marconi obratni monopulzno polaktivno radarsko vodenje|detonation=|launch_platform=}} '''Skyflash''' (tudi '''Sky Flash''' v trženjskih gradivih) je bila [[Polaktivno radarsko vodenje|polaktivno radarsko vodena]] [[raketa zrak-zrak]] srednjega dosega, izpeljana iz ameriške rakete [[AIM-7 Sparrow]], nosila pa so jo letala [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|McDonnell Douglas F-4 Phantom]] in [[Panavia Tornado|Tornado F.3]] [[Kraljevo vojno letalstvo|kraljevega letalstva]], italijanska [[Italijansko vojno letalstvo|''Aeronautica Militare'']], Tornadi savdskega kraljevega letalstva in švedska letala ''Flygvapnet'' [[Saab 37 Viggen|Saab Viggen]]. Skyflash je originalni Raytheonov stožčasti skenirajoči iskalnik zamenjal z Marconijevim inverzno-monopulznim iskalnikom, ki je deloval z radarjem F-4. Monopulzni iskalniki so natančnejši, manj dovzetni za motenje in lažje zaznavajo cilje na nizkih višinah. Ponujal je bistveno boljše delovanje kot originalni iskalnik, kar je [[British Aerospace|British Aerospaceu]] omogočilo, da se je odpovedal nadgradnjam bojne glave, ki so bile izvedene v ZDA za odpravo slabe natančnosti. Raketo Skyflash so testirali v ZDA, a se je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška mornarica]] po poskusih z eksperimentalnimi monopulznimi iskalniki Raytheona odločila naročiti drugačno različico rakete Sparrow, opremljeno z monopulznimi iskalniki, in sicer [[AIM-7 Sparrow#Po Vietnamski vojni|AIM-7M]]. Tako Skyflash kot AIM-7M sta bili kasneje zamenjani z zmogljivejšo [[AIM-120 AMRAAM|AIM 120 AMRAAM]]. == Zgodovina == [[Slika:Za254.jpg|sličica|Prototip letala Panavia Tornado ADV s polvgradnimi raketami Skyflash]] [[Slika:Saab_37_Viggen_37301_001.jpg|sličica|Švedsko letalo JA37 Viggen z dvema raketama Skyflash pod krili]] Skyflash je nastala iz britanskega načrta za razvoj inverzno-monopulznega iskalnika za raketo Sparrow AIM-7E-2, ki sta ga konec šestdesetih let prejšnjega stoletja izdelala General Electric Company (GEC) in Royal Aircraft Establishment (RAE). Ko se je izkazalo, da je to izvedljivo, je bila januarja 1972 izdana zahteva Air Staff Requirement 1219 s projektno kodo XJ.521. Izvajalca sta bila Hawker Siddeley in Marconi Space &amp;amp; Defence Systems (preimenovana divizija za vodeno orožje GEC) v Stanmoru. Glavne spremembe v primerjavi s Sparrow so bile dodatek Marconijevega polaktivnega inverzno-monopulznega radarskega iskalnika, izboljšana elektronika, prilagojene krmilne površine in aktivni radarski [[Bližinski detonator|detonator]] Thorn EMI. Uporabljena raketna motorja sta bila Bristol Aerojet Mk 52 mod 2 in [[Rocketdyne]] Mk 38 mod 4; najnovejši je Aerojet Hoopoe. Testi nastale rakete so pokazali, da lahko uspešno deluje v sovražnem okolju [[Elektronski protiukrepi|z elektronskimi protiukrepi]] (ECM) in da lahko napada cilje v najrazličnejših pogojih. Izstreliti jo je bilo mogoče z višine le 100 m za napad na cilj na visoki višini ali pa jo je mogoče izstreliti z visoke višine za napad na cilj, ki leti le 75 m. Med testiranjem je večkrat prestregla ciljne brezpilotne letalnike na višini 305 metrov, kar je najmanjša višina, na katero je bilo mogoče nastaviti sledilne kamere. <ref>{{Navedi revijo|last=Richardson|first=Doug|date=9 April 1977|title=Sky Flash Countdown|url=https://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1977/1977%20-%200950.html|magazine=Flight International|pages=894–896}}</ref> Raketa je bila leta 1978 uporabljena na letalu [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom]] kot serija 3000 Pre TEMP (Tornado Embodied Modification Package). Leta 1985 so ta letala zamenjali z letali [[Panavia Tornado|Panavia Tornado ADV]]. Tako Phantom kot Tornado sta nosila raketo Skyflash v polvdolbinah na spodnjem delu letala za zmanjšanje upora. Pri Tornadu so hidravlični trapezi [[Frazer Nash|Frazer-Nash]] raketo pred vžigom motorja izstrelili v zračni tok. To je razširilo območje izstrelitve rakete, saj je zagotovilo, da na izstrelitev ni vplivala turbulenca trupa. Skyflash je bila torej predelana v serijo 5000 TEMP, da bi vključili vdolbine Frazer-Nash v telo rakete, elektroniko za nadzor položaja pri izstrelitvi v avtopilotnem delu in izboljšane površine kril. Kombinacija Tornado-Skyflash je postala operativna leta 1987 z ustanovitvijo prve eskadrilje Tornado F.3.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1988/1988%20-%202838.html|title=''Flight'' 1 October 1988}}</ref> Od leta 1988 je bila izvedena nadaljnja modifikacija (serija 6000) z vzdevkom "SuperTEMP", ki je vključevala raketni motor Hoopoe, ki je spremenil profil leta rakete iz drsnega vzpona (s 3-sekundnim gorenjem) v drsni vzponi in vzdrževanje (3 sekunde vzpona - 4 sekunde vzdrževanja), s čimer se je povečal doseg s 17 navtičnih milj na 18,4 navtičnih milj na višini 9144 m in občutnejše povečanje s 14 navtičnih milj na 16 navtičnih milj na višini 1524 m. Najdaljši čas leta se je prav tako povečal s 40 na 50–60 sekund. V službi RAF so rakete običajno nosili skupaj s štirimi kratkodometnimi raketami zrak-zrak, bodisi [[AIM-9 Sidewinder]] bodisi [[ASRAAM]] . Za RAF in Švedsko je bila predlagana različica Skyflash Mk 2 (imenovana Active Skyflash) z aktivnim radarskim iskalnikom, ki ga je razvil [[Thales|Thomson CSF,]] in inercialno posodobitvijo smeri leta. Britansko zanimanje se je končalo z obrambnim pregledom leta 1981; <ref>{{Navedi splet|url=http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1981/1981%20-%202515.html|title=''Flight'' 1 August 1981}}</ref> [[British Aerospace]] (BAe) je predlog ohranil do začetka 90. let, vendar kupcev ni bilo. Nadaljnje napredne različice Sky Flash so bile preučene pod kodnim imenom S225X, <ref>{{Navedi splet|url=http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1993/1993%20-%200539.html|title=''Flight'' 30 March 1993}}</ref> različica S225XR z ramjet motorjem pa je postala osnova za MBDA Meteor. Leta 1996 je RAF napovedal začetek programa za ohranjanje zmogljivosti, ki je med drugim predvideval zamenjavo sistema Skyflash z raketo [[AIM-120 AMRAAM]]. AMRAAM vključuje aktivni iskalnik z inercialno referenčno enoto in računalniškim sistemom, kar ji omogoča funkcijo »[[Izstreli-in-pozabi|izstreli in pozabi]]«. Prvi Tornado ADV F.3 z omejeno zmogljivostjo AMRAAM je bil v uporabi leta 1998. Leta 2002 je nadaljnja nadgradnja omogočila polno zmogljivost AMRAAM. Prva omemba rakete AMRAAM kot nadomestila za Skyflash sega v leto 1986. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1986/1986%20-%200336.html|title=''Flight'' 8 February 1986}}</ref> == Nekdanji uporabniki == ; {{ITA}} * [[Italijansko vojno letalstvo|Italijanske zračne sile]] ; {{SAU}} * Kraljeve savdske zračne sile ; {{SWE}} * Švedske zračne sile Izdelano po licenci kot Rb 71 ; {{GBR}} * [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljeve zračne sile]] == Sklici == {{Kategorija v Zbirki|Skyflash AAM}} === Opombe === <references /> === Viri === * {{Navedi knjigo|last=Gibson|first=Chris|first2=Tony|last2=Buttler|title=British Secret Projects: Hypersonics, Ramjets and Missiles|publisher=Midland Publishing|year=2007|pages=47–53|isbn=978-1-85780-258-0}} [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] [[Kategorija:Radar]] rzywwyq14yygblknrat4wr4u4iwyx2y 0 603597 6684716 2026-06-03T17:37:45Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Občina Duplek]] 6684716 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Občina Duplek]] 7djub63uhx0pdciojhfkdeou76x5dvp 0 603598 6684719 2026-06-03T17:39:09Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Loka, Starše]] 6684719 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Loka, Starše]] rvxgiqsfwbzyyw8pg7grvnnrc5n5ygg 0 603599 6684722 2026-06-03T17:41:15Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Okoška Gora]] 6684722 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Okoška Gora]] 8kp5xyy20rv49txxchfa8fbcl2hkqez 0 603600 6684726 2026-06-03T17:47:06Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Novo mesto]] 6684726 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Novo mesto]] 3bj0jnd29ws52jlk70f8qnuupvtm8a2 0 603601 6684729 2026-06-03T17:49:27Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Gorenje Lakovnice]] 6684729 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Gorenje Lakovnice]] ehh3y98cecn33a6m5ya9ynd1tuhogtc 0 603602 6684797 2026-06-03T19:15:23Z Octopus 13285 infopolje 6684797 wikitext text/x-wiki {{Infobox ambassador | honorific_prefix = | name = Maksim Planud <br> <small><small>Veleposlanik [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] v [[Beneška republika|Beneški republiki]]</small></small> | honorific_suffix = | image = | alt = | order = <!--Can be repeated up to 16 times by adding a number--> | ambassador_from = | country = | term_start = 1295 | term_end = 1296 | birth_name = | birth_date = 1260 | birth_place = [[Nikomedija]], [[Bitinija]]<br />(zdaj İzmit, [[Turčija]]) | death_date = 1305 | death_place = [[Konstantinopel]], [[Bizantinsko cesarstvo]]<br />(zdaj [[Istanbul]], [[Turčija]]) | citizenship = [[Bizantinsko cesarstvo]] | occupation = enih, učenjak, antolog, prevajalec, matematik, slovničar in teolog | profession = [[veleposlanik]] | known_for = | footnotes = }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Veleposlaniki]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] ohvur8u1xsrudlrm3z92ogrnjx6zr5y 6684881 6684797 2026-06-04T02:50:00Z Octopus 13285 uvod 6684881 wikitext text/x-wiki {{Infobox ambassador | honorific_prefix = | name = Maksim Planud <br> <small><small>Veleposlanik [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] v [[Beneška republika|Beneški republiki]]</small></small> | honorific_suffix = | image = | alt = | order = <!--Can be repeated up to 16 times by adding a number--> | ambassador_from = | country = | term_start = 1295 | term_end = 1296 | birth_name = Manuel | birth_date = 1260 | birth_place = [[Nikomedija]], [[Bitinija]]<br />(zdaj İzmit, [[Turčija]]) | death_date = 1305 | death_place = [[Konstantinopel]], [[Bizantinsko cesarstvo]]<br />(zdaj [[Istanbul]], [[Turčija]]) | citizenship = [[Bizantinsko cesarstvo]] | occupation = enih, učenjak, antolog, prevajalec, matematik, slovničar in teolog | profession = [[veleposlanik]] | known_for = ''[[Grška antologija]]'' | footnotes = }} '''Maksim Planud''' ([[Grščina|starogrško]]: Μάξιμος Πλανούδης, Máximos Planoudēs) je bil bizantinski grški menih, učenjak, antolog, prevajalec, matematik, slovničar in teolog iz Konstantinopla, * okoli [[1260]], † okoli [[1305]]. S svojimi prevodi iz [[Latinščina|latinščine]] v [[Grščina|grščino]] in obratno je tesneje povezal grški Vzhod in latinski Zahod. Najbolj znan je kot sestavljavec ''[[Grška antologija|Grške antologije]]''.<ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/biography/Maximus-Planudes|title= Maximus Planudes (Byzantine scholar and theologian)|publisher= Britannica Encyclopedia|date= 21 July 1998|accessdate=13 March 2017}}</ref> ==Biografija== Maksim Planud je živel med vladavinama bizantinskih cesarjev [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaela VIII.]] in [[Andronik II. Paleolog|Andronika II.]] Rojen je bil okoli leta 1260 v [[Nikomedija|Nikomediji]] v [[Bitinija|Bitiniji]], vendar je večji del svojega življenja preživel v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], kjer se je kot menih posvetil študiju in poučevanju. Ob vstopu v samostan je svoje prvotno ime Manuel spremenil v Maksim. Planud je izjemno dobro obvladal latinščino v času, ko so Grki v Bizantinskem cesarstvu Rim in Italijo obravnavali nekoliko sovražno. Temu znanju je treba verjetno pripisati izbiro za enega od veleposlanikov, ki jih je cesar Andronik II. v letih 1295–1296 poslal v [[Benetke]], da bi se z njimi pogajal o njihovemu napadu na genovsko naselbino v [[Galata|Galati]] v predmestju Konstantinopla. Pomembnejše od pogajan je bilo to, da je Planud, zlasti s svojimi prevodi, tlakoval pot oživitvi študija grškega jezika in književnosti v zahodni Evropi. Bil je avtor številnih del, med drugim grške slovnice v obliki vprašanj in odgovorov, razprave o sintaksi, [[Ezop]]ove biografije, [[basen|basni]], sholij o nekaterih grških avtorjih, dveh pesmi v [[Heksameter|heksametru]], hvalnice [[Ptolemaj|Klavdiju Ptolemaju]], čigar [[Geografija (Ptolemaj)|''Geografijo'']] je ponovno odkril<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-Year-Old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=146 |language=English}}</ref> in jo prevedel v latinščino, razprave o metodi računanja, ki se uporablja v [[Indija|Indiji]],<ref>Kai Brodersen, Christiane Brodersen: ''Planudes, Rechenbuch'', griechisch und deutsch. Berlin 2020 (= ''Sammlung Tusculum''). {{ISBN|978-3-11-071192-9}}, superseding the incomplete edition of C. J. Gerhardt, Halle, 1865.</ref> in sholija k prvima dvema knjigama [[Diofant]]ove ''Aritmetike''. Med njegovimi številnimi prevodi iz latinščine v grščino so bili [[Mark Tulij Ciceron|Ciceron]]ov ''Somnium Scipionis'' z Makrobijevim komentarjem, [[Publij Ovidij Naso|Ovidove]] ''Heroide'' in ''Metamorfoze'', [[Boetij]]eva ''O filozofski tolažbi'' in Avguštinova ''Trojica''. Planudu se tradicionalno pripisuje prevod [[Gaj Julij Cezar|Cezarjevega]] dela ''[[Commentarii de bello Gallico]]'', kar je pogosto ponavljajoča se napaka.<ref name=Daly>{{cite journal|last1=Daly|first1=L.W.|title=The Greek Version of Caesar's Gallic War|journal=Transactions of the American Philological Association|date=1946|volume=77|pages=78–82|doi=10.2307/283446 |jstor=283446 }}</ref><ref name=Heller>{{cite journal|last1=Heller|first1=H.|title=De graeco metaphraste commentariorum Caesaris|journal=Philologus|date=1857|volume=12|issue=1–4 |pages=107–149|doi=10.1524/phil.1857.12.14.107 }}</ref> Njegovi prevodi niso bili uporabni le za grško govoreče bralce, ampak so se v zahodni Evropi pogosto uporabljali tudi kot učbeniki za študij grščine. Najbolj znan je vsekakor po svoji ''Grški antologiji''. Njegova antologija je krajša od heidelberške ''Palatinske antologije'' in se z njo v veliki meri prekriva, vendar vsebuje 380 epigramov, ki jih v heidelberški ni. Epigrami so bili objavljeni skupaj z drugimi, bodisi kot šestnajsta knjiga bodisi kot dodatek.{{sfn|Douglas|Cameron|2009}} Maksim Planud se omenja kot eden prvih ljudi, ki so uporabili besedo 'milijon'.<ref name="Smith">{{Cite book|last= Smith|first= David Eugene|authorlink= |title= History of Mathematics|publisher= Dover Publications|volume= II|orig-year= first published 1925|date= 1953|pages= 81|url= https://books.google.com/books?id=uTytJGnTf1kC&pg=PA81|isbn= 978-0-486-20430-7}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Veleposlaniki]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] qg2v8rrwpy6gg8ot5ieb6o6y10xak0w 6684882 6684881 2026-06-04T03:00:53Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6684882 wikitext text/x-wiki {{Infobox ambassador | honorific_prefix = | name = Maksim Planud <br> <small><small>Veleposlanik [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] v [[Beneška republika|Beneški republiki]]</small></small> | honorific_suffix = | image = | alt = | order = <!--Can be repeated up to 16 times by adding a number--> | ambassador_from = | country = | term_start = 1295 | term_end = 1296 | birth_name = Manuel | birth_date = 1260 | birth_place = [[Nikomedija]], [[Bitinija]]<br />(zdaj İzmit, [[Turčija]]) | death_date = 1305 | death_place = [[Konstantinopel]], [[Bizantinsko cesarstvo]]<br />(zdaj [[Istanbul]], [[Turčija]]) | citizenship = [[Bizantinsko cesarstvo]] | occupation = enih, učenjak, antolog, prevajalec, matematik, slovničar in teolog | profession = [[veleposlanik]] | known_for = ''[[Grška antologija]]'' | footnotes = }} '''Maksim Planud''' ([[Grščina|starogrško]]: Μάξιμος Πλανούδης, Máximos Planoudēs) je bil bizantinski grški menih, učenjak, antolog, prevajalec, matematik, slovničar in teolog iz Konstantinopla, * okoli [[1260]], † okoli [[1305]]. S svojimi prevodi iz [[Latinščina|latinščine]] v [[Grščina|grščino]] in obratno je tesneje povezal grški Vzhod in latinski Zahod. Najbolj znan je kot sestavljavec ''[[Grška antologija|Grške antologije]]''.<ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/biography/Maximus-Planudes|title= Maximus Planudes (Byzantine scholar and theologian)|publisher= Britannica Encyclopedia|date= 21 July 1998|accessdate=13 March 2017}}</ref> ==Biografija== Maksim Planud je živel med vladavinama bizantinskih cesarjev [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaela VIII.]] in [[Andronik II. Paleolog|Andronika II.]] Rojen je bil okoli leta 1260 v [[Nikomedija|Nikomediji]] v [[Bitinija|Bitiniji]], vendar je večji del svojega življenja preživel v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], kjer se je kot menih posvetil študiju in poučevanju. Ob vstopu v samostan je svoje prvotno ime Manuel spremenil v Maksim. Planud je izjemno dobro obvladal latinščino v času, ko so Grki v Bizantinskem cesarstvu Rim in Italijo obravnavali nekoliko sovražno. Temu znanju je treba verjetno pripisati izbiro za enega od veleposlanikov, ki jih je cesar Andronik II. v letih 1295–1296 poslal v [[Benetke]], da bi se z njimi pogajal o njihovemu napadu na genovsko naselbino v [[Galata|Galati]] v predmestju Konstantinopla. Pomembnejše od pogajan je bilo to, da je Planud, zlasti s svojimi prevodi, tlakoval pot oživitvi študija grškega jezika in književnosti v zahodni Evropi. Bil je avtor številnih del, med drugim grške slovnice v obliki vprašanj in odgovorov, razprave o sintaksi, [[Ezop]]ove biografije, [[basen|basni]], sholij o nekaterih grških avtorjih, dveh pesmi v [[Heksameter|heksametru]], hvalnice [[Ptolemaj|Klavdiju Ptolemaju]], čigar [[Geografija (Ptolemaj)|''Geografijo'']] je ponovno odkril<ref>{{Cite book |last=Dean |first=Riaz |title=The Stone Tower: Ptolemy, the Silk Road, and a 2,000-Year-Old Riddle |publisher=Penguin Viking |year=2022 |isbn=978-0670093625 |location=Delhi |pages=146 |language=English}}</ref> in jo prevedel v latinščino, razprave o metodi računanja, ki se uporablja v [[Indija|Indiji]],<ref>Kai Brodersen, Christiane Brodersen: ''Planudes, Rechenbuch'', griechisch und deutsch. Berlin 2020 (= ''Sammlung Tusculum''). {{ISBN|978-3-11-071192-9}}, superseding the incomplete edition of C. J. Gerhardt, Halle, 1865.</ref> in sholija k prvima dvema knjigama [[Diofant]]ove ''Aritmetike''. Med njegovimi številnimi prevodi iz latinščine v grščino so bili [[Mark Tulij Ciceron|Ciceron]]ov ''Somnium Scipionis'' z Makrobijevim komentarjem, [[Publij Ovidij Naso|Ovidove]] ''Heroide'' in ''Metamorfoze'', [[Boetij]]eva ''O filozofski tolažbi'' in Avguštinova ''Trojica''. Planudu se tradicionalno pripisuje prevod [[Gaj Julij Cezar|Cezarjevega]] dela ''[[Commentarii de bello Gallico]]'', kar je pogosto ponavljajoča se napaka.<ref name=Daly>{{cite journal|last1=Daly|first1=L.W.|title=The Greek Version of Caesar's Gallic War|journal=Transactions of the American Philological Association|date=1946|volume=77|pages=78–82|doi=10.2307/283446 |jstor=283446 }}</ref><ref name=Heller>{{cite journal|last1=Heller|first1=H.|title=De graeco metaphraste commentariorum Caesaris|journal=Philologus|date=1857|volume=12|issue=1–4 |pages=107–149|doi=10.1524/phil.1857.12.14.107 }}</ref> Njegovi prevodi niso bili uporabni le za grško govoreče bralce, ampak so se v zahodni Evropi pogosto uporabljali tudi kot učbeniki za študij grščine. Najbolj znan je vsekakor po svoji ''Grški antologiji''. Njegova antologija je krajša od heidelberške ''Palatinske antologije'' in se z njo v veliki meri prekriva, vendar vsebuje 380 epigramov, ki jih v heidelberški ni. Epigrami so bili objavljeni skupaj z drugimi, bodisi kot šestnajsta knjiga bodisi kot dodatek.{{sfn|Douglas|Cameron|2009}} Maksim Planud se omenja kot eden prvih ljudi, ki so uporabili besedo 'milijon'.<ref name="Smith">{{Cite book|last= Smith|first= David Eugene|authorlink= |title= History of Mathematics|publisher= Dover Publications|volume= II|orig-year= first published 1925|date= 1953|pages= 81|url= https://books.google.com/books?id=uTytJGnTf1kC&pg=PA81|isbn= 978-0-486-20430-7}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{EB1911|wstitle = Planudes, Maximus|volume=21 }} * Izdaje vključujejo: Johann Albert Fabricius, ''Bibliotheca graeca'', Harles, xi. 682; teološke spise Jacquesa Paula Migneja, ''Patrologia Graeca'', cxlvii; korespondenco, ur. M Treu (1890) s komentarji * {{cite book |last1=Douglas |first1=A. |last2=Cameron |first2=E. |contribution=Anthology |title=The Oxford Classical Dictionary |editor1=S. Hornblower |name-list-style=& |editor2=A. Spawforth |year=2009 |publisher=Oxford University Press}} (Also Oxford Reference Online.) * {{cite book |last=Fisher |first=E. A. |contribution=Planoudes, Maximos |title=The Oxford Dictionary of Byzantium |editor=A. P. Kazhdan |year=1991 |publisher=Oxford University press}} (Also Oxford Reference Online.) * Pietro Luigi M. Leone (ur.), ''Maximi Planudis epistolae'', Amsterdam (1991). * Karl Krumbacher, ''Geschichte der byzantinischen Litteratur'' (1897) * John Edwin Sandys, ''History of Classical Scholarship'' (1906), vol. i {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Veleposlaniki]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] tq5n0hpqj0qhmpg7npdkrdinn8qpy07 0 603605 6684884 2026-06-04T03:25:58Z Octopus 13285 infopolje 6684884 wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area | name = Narodni park Sajmaluu-Taš | alt_name = [[Kirgiščina|Kirgiško]]: Саймалуу-Таш мамлекеттик жаратылыш паркы | iucn_category = II | image = Saimaluu_Tash.jpg | image_caption = Petroglyphs at Saymaluu-Tash | location = Okrožje Toguz-Toro, <br>regija Džalal-Abad,<br> {{flag|Kirgizistan}} | nearest_city = | map = Kirgizistan | image_map = | map_size = | map_caption = Lega v Kirgizistanu | relief = yes | coordinates = {{coord|41|11|N|73|49|E|display=it}} | area = 320,072 km² | established = 2001 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Narodni parki]] [[Kategorija:Kirgizistan]] sz2jdcdyoslazz0ax1nrwkwa1y235rm 6684885 6684884 2026-06-04T03:35:37Z Octopus 13285 urejanje 6684885 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Narodni park Sajmaluu-Taš | alt_name = [[Kirgiščina|Kirgiško]]: Саймалуу-Таш мамлекеттик жаратылыш паркы | iucn_category = II | photo = Saimaluu_Tash.jpg | photo_caption = Petroglifi v Sajmaluu-Tašu | photo_width = 300px | location = Okrožje Toguz-Toro, <br>regija Džalal-Abad,<br> {{flag|Kirgizistan}} | nearest_city = | map = Kirgizistan | image_map = | map_size = | map_caption = Lega v Kirgizistanu | relief = yes | coordinates = {{coord|41|11|N|73|49|E|display=it}} | area = 320,072 km² | established = 2001 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Narodni parki]] [[Kategorija:Kirgizistan]] l72iyvygga7opi6h5hxu65f6wcd1ek4 4 603607 6684898 2026-06-04T06:34:56Z Sporti 5955 n 6684898 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = Ivana Kobilca - Avtoportret v belem.jpg | velikost = 50px | besedilo = 100-letnica smrti<br>sloveske slikarke<br>[[Ivana Kobilca|Ivane Kobilce]] }} 7ssst4vknwg8afnb1qbjf0tw7bsqjnx 6684904 6684898 2026-06-04T06:50:13Z Sporti 5955 tn 6684904 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = Ivana Kobilca - Avtoportret v belem.jpg | velikost = 50px | besedilo = 100-letnica smrti<br>slovenske slikarke<br>[[Ivana Kobilca|Ivane Kobilce]] }} jg0uoenn55m7u93aq1dxvz122phll3s 4 603608 6684899 2026-06-04T06:36:14Z Sporti 5955 n 6684899 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = Fidel Castro 1950s.jpg | velikost = 50px | besedilo = 100-letnica rojstva<br>kubanskega revolucionarja in politika<br>[[Fidel Castro|Fidela Castra]] }} g4mnil73djhy9qmiopf865i1wr69h1n 4 603609 6684902 2026-06-04T06:43:04Z Sporti 5955 n 6684902 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = United States Declaration of Independence.jpg | velikost = 50px | besedilo = 250-letnica razglasitve<br>neodvisnosti [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] }} r357y1w8of27t2odxd9rn0ptbo4zy5j 4 603610 6684903 2026-06-04T06:44:58Z Sporti 5955 n 6684903 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = David Hume Ramsay.jpg | velikost = 55px | besedilo = 250-letnica smrti<br>škotskega filozofa<br>[[David Hume|Davida Humea]] }} 4tjmvqukkwi6v37kzmhnhf4ipmmfs9t 4 603611 6684905 2026-06-04T06:50:50Z Sporti 5955 n 6684905 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = Fritz Lang (1969).jpg | velikost = 50px | besedilo = 50-letnica smrti<br>avstrijskega režiserja<br>[[Fritz Lang|Fritza Langa]] }} cyojex5leqiyk1h426hczjzu7np8tpb 118 603612 6684906 2026-06-04T06:51:01Z Nejc Volmajer 261071 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6684906 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20260604085101|u=Nejc Volmajer|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} t47zgqtgbdr2sjzpv63v7mdi7s01s11 6684909 6684906 2026-06-04T06:53:03Z Nejc Volmajer 261071 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6684909 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Mija Gajšt je dobila ginisov rekord za več kot 100 salt v minuti.}} {{Teme osnutkov|biography|music}} {{AfC topic|blp}} {{Predložitev ČU|||ts=20260604085303|u=Nejc Volmajer|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20260604085101|u=Nejc Volmajer|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 30bahx24beihkx5s0ybunmnydlu3izr 6685033 6684909 2026-06-04T09:49:38Z A09 188929 Zavračam predložitev: n - Tema ni pomembna ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6685033 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|n|u=Nejc Volmajer|ns=118|decliner=A09|declinets=20260604114938|reject=yes|ts=20260604085303}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Mija Gajšt je dobila ginisov rekord za več kot 100 salt v minuti.}} {{Teme osnutkov|biography|music}} {{AfC topic|blp}} == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} t69i8g7gkq49ej03we8l4dg0y5cu7jz 4 603613 6684907 2026-06-04T06:52:31Z Sporti 5955 n 6684907 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = Mao Tse Tung.jpg | velikost = 50px | besedilo = 50-letnica smrti<br>kitajskega politika<br>[[Mao Cetung]]a }} irada7tp8i5t4108wjvzg3osqa2xr77 4 603615 6684910 2026-06-04T06:55:59Z Sporti 5955 n 6684910 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = Gaudí (1878).jpg | velikost = 50px | besedilo = 100-letnica smrti<br>katalonskega arhitekta<br>[[Antoni Gaudí|Antonija Gaudíja]] }} el0szj5frf9jxan996lrr8sc23pzav2 4 603616 6684911 2026-06-04T06:58:01Z Sporti 5955 n 6684911 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = Basilica di San Pietro in Vaticano September 2015-1a.jpg | velikost = 70px | besedilo = 400-letnica posvetitve<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Bazilike sv. Petra v Vatikanu]] }} ilqje5vuxn9hpvo0i4i618eku598jgf 4 603617 6684913 2026-06-04T07:05:27Z Sporti 5955 n 6684913 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = Photo of Michel Foucault on 1970 dustjacket of The Order of Things.jpg | velikost = 50px | besedilo = 100-letnica rojstva<br>francoskega filozofa<br>[[Michel Foucault|Michela Foucaulta]] }} 8mix5sw4260u5dz3f8jsyuru5lecrca 4 603618 6684914 2026-06-04T07:07:10Z Sporti 5955 n 6684914 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = Georg Friedrich Bernhard Riemann.jpeg | velikost = 50px | besedilo = 200-letnica rojstva<br>nemškega matematika<br>[[Bernhard Riemann|Bernharda Riemanna]] }} 9scapeqffyzpdwbtvf3vlv50xwuw1kw 4 603619 6684915 2026-06-04T07:11:36Z Sporti 5955 n 6684915 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = Teodorico re dei Goti (493-526).png | velikost = 60px | besedilo = 1500-letnica smrti<br>kralja Ostrogotov<br>[[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]] }} 41gp1dm5tn932gqpxothy70ecj8wy1b 0 603620 6684917 2026-06-04T07:18:47Z Sivimedved 235862 nova stran z vsebino: »'''Francesco Biancuzzi''' - '''Franc''', slovenski [[učitelj]], [[kulturni delavec]], * [[15. november]] [[1967]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Francesco Biancuzzi, poznan pod imenom Franc, se je rodil v [[Trst|Trstu]] in skoraj celo življenje bival v predelu mesta [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivana]]. Oče je bil Umberto, mati Marija Magdalena (rojena Kravos). Obvezno šolanje je opravil v slovenskih šolah v domačem okraju, maturiral je leta 1986. Nato se je...« 6684917 wikitext text/x-wiki '''Francesco Biancuzzi''' - '''Franc''', slovenski [[učitelj]], [[kulturni delavec]], * [[15. november]] [[1967]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Francesco Biancuzzi, poznan pod imenom Franc, se je rodil v [[Trst|Trstu]] in skoraj celo življenje bival v predelu mesta [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivana]]. Oče je bil Umberto, mati Marija Magdalena (rojena Kravos). Obvezno šolanje je opravil v slovenskih šolah v domačem okraju, maturiral je leta 1986. Nato se je vpisal na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], kjer je diplomiral iz naravoslovnih ved (biologije - ''Facoltà di Scienze Naturali''). Najprej je učil kot suplent na slovenskih višjih šolah v [[Gorica|Gorici]], nato pa je poučeval kot stalni profesor za matematiko in naravoslovje na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom Ivana Trinka v [[Gorica|Gorici]],<ref>{{Navedi splet|title=Pisan prikaz opravljenega dela » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pisan-prikaz-opravljenega-dela/|website=Noviglas|date=2013-06-13|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> za ducat let.<ref>https://slovenskaskupnost.org/wp-content/uploads/2023/03/FRANCESCO-BIANCUZZI.pdf</ref> Od šolskega leta 2022/23 je redni profesor na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom Vladimirja Bartola pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]] v [[Trst|Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Francesco Biancuzzi – Večstopenjska Šola “Vladimir Bartol” – Trst|url=https://www.sibartol.edu.it/sl/author/francesco-biancuzzi/|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI}}</ref> Franc Biancuzzi je že od malih nog sodeloval pri kulturnem utripu Slovencev v svojem okraju. Študiral je violino na [[Glasbena matica|Glasbeni matici]], prepeva v slovenskem cerkvenem pevskem zboru, ki vsako nedeljo oblikuje sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Ivana, največjo sled pa je pustil pri slovenskih skavtih. Že kot otrok je postal član [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|Slovenske zamejske skavtske organizacije SZSO]] in ji ostal zvest tudi kot odrasel do leta 2008. Pri skavtih je bil voditelj, pripravljal je skavtske tabore in najrazličnejše dejavnosti, sodeloval je pri listu [[Jambor (skavtsko glasilo)|Jambor]] (skavtsko ime Zamišljeni nosorog), spodbujeval je sodelovanje med zamejskimi skavti in skavti v Sloveniji. Za dve mandatni dobi so ga izvolili kot načelnika organizacije [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO]].<ref>https://sestacircoscrizione.comune.trieste.it/wp-content/uploads/2022/04/CV-FrancescoBiancuzzi.pdf</ref> Leta 2001 se je oženil z Ano Fajdiga, ki mu je povila tri sinove.<ref>{{Navedi splet|title=Francesco Biancuzzi - kandidat SSk za rajonski svet Sv. Ivan - Kjadin - Rocol - Lonjer|url=https://slovenskaskupnost.org/2021/09/26/francesco-biancuzzi-kandidat-ssk-za-rajonski-svet-sv-ivan-kjadin-rocol-lonjer/|website=Slovenska Skupnost|date=2021-09-26|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=ssk}}</ref> Franc Biancuzzi je bil leta 2011 izvoljen za predsednika slovenskega kulturnega društva Marij Kogoj, ki deluje pri Svetem Ivanu.<ref>{{Navedi splet|title=Kljub težavam kleno vztrajamo! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/kljub-tezavam-kleno-vztrajamo/|website=Noviglas|date=2020-01-22|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Društvo redno sodeluje s slovenskimi šolami, s katerimi večkrat organizira prireditve<ref>{{Citat|title=Nepalske poti v besedi, sliki in glasbi|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2026/03/potopisni-vecer-marijin-dom-sveti-ivan-nepalske-poti-eva-ficur-marija-doroteja-brecelj-francesco-biancuzzi-c3becfe6-ec21-4962-957d-4adc4b13eec5.html|date=2026-03-04|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Pripravil: Julijan|last=Čavdek}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prisrčen koncert pri Sv. Ivanu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/prisrcen-koncert-pri-sv-ivanu/|website=Noviglas|date=2023-02-03|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in proslave<ref>{{Navedi splet|title=Pred svetoivanskim Narodnim domom svečanost s posebno simboliko|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pred-svetoivanskim-narodnim-domom-svecanost-s-posebno-simboliko-IX1473587|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Vesna|last=Pahor {{!}}}}</ref> ter ima tako stike z mladino, povezano je tudi z župnijo, tako da pevski zbor nastopa tudi na prosvetnih koncertih in ne le v cerkvenih liturgijah, prireja najrazličnejše posvete in redno skrbi, da bi se otroci in njihove družine prijetno razvedrili v zdravem okolju.<ref>{{Navedi splet|title=Izredno pozorni smo na kakovost ponujenih kulturnih dejavnosti » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/izredno-pozorni-smo-na-kakovost-ponujenih-kulturnih-dejavnosti/|website=Noviglas|date=2016-08-05|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejski najstniki so se od papeža poslovili hvaležno|url=https://www.primorski.eu/se/zamejski-najstniki-so-se-od-papeza-poslovili-hvalezno-FH1867061|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Mitja|last=Tretjak {{!}}}}</ref> V sodelovanju s šolskimi sestrami deluje tudi otroški pevski zborček. Franc Biancuzzi je politično blizu edini slovenski stranki v [[Italija|Italiji]], [[Slovenska skupnost|Slovenski skupnosti - SSk]]. Večkrat je za [[Slovenska skupnost|SSk]] kandidiral na volitvah za občinske rajonske svete in redno so ga izvolili, saj vzbuja zaupanje s svojim nesebičnim delom za celotno skupnost.<ref>{{Navedi splet|title=SSk je predstavila kandidate » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ssk-je-predstavila-kandidate/|website=Noviglas|date=2023-03-01|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sv. Ivan (TS), Biancuzzi županu: kdaj vendarle vidna dvojezičnost?|url=https://slovenskaskupnost.org/2022/03/11/sv-ivan-ts-biancuzzi-zupanu-kdaj-vendarle-vidna-dvojezicnost/|website=Slovenska Skupnost|date=2022-03-11|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|first=Erika|last=Sardoc}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Še naprej zahtevajo slovenski jaslični oddelek pri Sv. Ivanu|url=https://www.primorski.eu/trzaska/se-naprej-zahtevajo-slovenski-jaslicni-oddelek-pri-sv-ivanu-NY2098249|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Opozicija zaman išče informacije o novi telovadnici|url=https://www.primorski.eu/trzaska/opozicija-zaman-isce-informacije-o-novi-telovadnici-XD2162451|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Poljanka|last=Dolhar {{!}}}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] ffl0sb5quwu42f1nzeb49pdk0zljotm 6684983 6684917 2026-06-04T08:25:24Z Romanm 13 {{Normativna kontrola}} 6684983 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Francesco Biancuzzi''' - '''Franc''', slovenski [[učitelj]], [[kulturni delavec]], * [[15. november]] [[1967]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Francesco Biancuzzi, poznan pod imenom Franc, se je rodil v [[Trst|Trstu]] in skoraj celo življenje bival v predelu mesta [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivana]]. Oče je bil Umberto, mati Marija Magdalena (rojena Kravos). Obvezno šolanje je opravil v slovenskih šolah v domačem okraju, maturiral je leta 1986. Nato se je vpisal na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], kjer je diplomiral iz naravoslovnih ved (biologije - ''Facoltà di Scienze Naturali''). Najprej je učil kot suplent na slovenskih višjih šolah v [[Gorica|Gorici]], nato pa je poučeval kot stalni profesor za matematiko in naravoslovje na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom Ivana Trinka v [[Gorica|Gorici]],<ref>{{Navedi splet|title=Pisan prikaz opravljenega dela » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pisan-prikaz-opravljenega-dela/|website=Noviglas|date=2013-06-13|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> za ducat let.<ref>https://slovenskaskupnost.org/wp-content/uploads/2023/03/FRANCESCO-BIANCUZZI.pdf</ref> Od šolskega leta 2022/23 je redni profesor na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom Vladimirja Bartola pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]] v [[Trst|Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Francesco Biancuzzi – Večstopenjska Šola “Vladimir Bartol” – Trst|url=https://www.sibartol.edu.it/sl/author/francesco-biancuzzi/|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI}}</ref> Franc Biancuzzi je že od malih nog sodeloval pri kulturnem utripu Slovencev v svojem okraju. Študiral je violino na [[Glasbena matica|Glasbeni matici]], prepeva v slovenskem cerkvenem pevskem zboru, ki vsako nedeljo oblikuje sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Ivana, največjo sled pa je pustil pri slovenskih skavtih. Že kot otrok je postal član [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|Slovenske zamejske skavtske organizacije SZSO]] in ji ostal zvest tudi kot odrasel do leta 2008. Pri skavtih je bil voditelj, pripravljal je skavtske tabore in najrazličnejše dejavnosti, sodeloval je pri listu [[Jambor (skavtsko glasilo)|Jambor]] (skavtsko ime Zamišljeni nosorog), spodbujeval je sodelovanje med zamejskimi skavti in skavti v Sloveniji. Za dve mandatni dobi so ga izvolili kot načelnika organizacije [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO]].<ref>https://sestacircoscrizione.comune.trieste.it/wp-content/uploads/2022/04/CV-FrancescoBiancuzzi.pdf</ref> Leta 2001 se je oženil z Ano Fajdiga, ki mu je povila tri sinove.<ref>{{Navedi splet|title=Francesco Biancuzzi - kandidat SSk za rajonski svet Sv. Ivan - Kjadin - Rocol - Lonjer|url=https://slovenskaskupnost.org/2021/09/26/francesco-biancuzzi-kandidat-ssk-za-rajonski-svet-sv-ivan-kjadin-rocol-lonjer/|website=Slovenska Skupnost|date=2021-09-26|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=ssk}}</ref> Franc Biancuzzi je bil leta 2011 izvoljen za predsednika slovenskega kulturnega društva Marij Kogoj, ki deluje pri Svetem Ivanu.<ref>{{Navedi splet|title=Kljub težavam kleno vztrajamo! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/kljub-tezavam-kleno-vztrajamo/|website=Noviglas|date=2020-01-22|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Društvo redno sodeluje s slovenskimi šolami, s katerimi večkrat organizira prireditve<ref>{{Citat|title=Nepalske poti v besedi, sliki in glasbi|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2026/03/potopisni-vecer-marijin-dom-sveti-ivan-nepalske-poti-eva-ficur-marija-doroteja-brecelj-francesco-biancuzzi-c3becfe6-ec21-4962-957d-4adc4b13eec5.html|date=2026-03-04|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Pripravil: Julijan|last=Čavdek}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prisrčen koncert pri Sv. Ivanu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/prisrcen-koncert-pri-sv-ivanu/|website=Noviglas|date=2023-02-03|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in proslave<ref>{{Navedi splet|title=Pred svetoivanskim Narodnim domom svečanost s posebno simboliko|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pred-svetoivanskim-narodnim-domom-svecanost-s-posebno-simboliko-IX1473587|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Vesna|last=Pahor {{!}}}}</ref> ter ima tako stike z mladino, povezano je tudi z župnijo, tako da pevski zbor nastopa tudi na prosvetnih koncertih in ne le v cerkvenih liturgijah, prireja najrazličnejše posvete in redno skrbi, da bi se otroci in njihove družine prijetno razvedrili v zdravem okolju.<ref>{{Navedi splet|title=Izredno pozorni smo na kakovost ponujenih kulturnih dejavnosti » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/izredno-pozorni-smo-na-kakovost-ponujenih-kulturnih-dejavnosti/|website=Noviglas|date=2016-08-05|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejski najstniki so se od papeža poslovili hvaležno|url=https://www.primorski.eu/se/zamejski-najstniki-so-se-od-papeza-poslovili-hvalezno-FH1867061|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Mitja|last=Tretjak {{!}}}}</ref> V sodelovanju s šolskimi sestrami deluje tudi otroški pevski zborček. Franc Biancuzzi je politično blizu edini slovenski stranki v [[Italija|Italiji]], [[Slovenska skupnost|Slovenski skupnosti - SSk]]. Večkrat je za [[Slovenska skupnost|SSk]] kandidiral na volitvah za občinske rajonske svete in redno so ga izvolili, saj vzbuja zaupanje s svojim nesebičnim delom za celotno skupnost.<ref>{{Navedi splet|title=SSk je predstavila kandidate » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ssk-je-predstavila-kandidate/|website=Noviglas|date=2023-03-01|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sv. Ivan (TS), Biancuzzi županu: kdaj vendarle vidna dvojezičnost?|url=https://slovenskaskupnost.org/2022/03/11/sv-ivan-ts-biancuzzi-zupanu-kdaj-vendarle-vidna-dvojezicnost/|website=Slovenska Skupnost|date=2022-03-11|accessdate=2026-06-04|language=sl-SI|first=Erika|last=Sardoc}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Še naprej zahtevajo slovenski jaslični oddelek pri Sv. Ivanu|url=https://www.primorski.eu/trzaska/se-naprej-zahtevajo-slovenski-jaslicni-oddelek-pri-sv-ivanu-NY2098249|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Opozicija zaman išče informacije o novi telovadnici|url=https://www.primorski.eu/trzaska/opozicija-zaman-isce-informacije-o-novi-telovadnici-XD2162451|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-04|language=sl|first=Poljanka|last=Dolhar {{!}}}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Biancuzzi, Francesco}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] 76yylsmjjp2ests9rfgqp65s00qqygp 11 603621 6684975 2026-06-04T08:00:30Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Pogovor o predlogi:Infopolje Most/peskovnik]] na [[Pogovor o predlogi:Infopolje Most]] 6684975 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor o predlogi:Infopolje Most]] s7vmztuycf8infkfctw64mlmg88q2nf 10 603622 6684976 2026-06-04T08:10:06Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Infopolje | title = {{{type_name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}|sizedefault=240px|alt={{{alt|}}}|title={{{image_title|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{{image_title|}}} | label5 = Span range | data5 = {{{span_range|}}} | label6 = Material | data6 = {{{material|}}} | label7 = Movable | data7 =...« 6684976 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | title = {{{type_name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}|sizedefault=240px|alt={{{alt|}}}|title={{{image_title|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{{image_title|}}} | label5 = Span range | data5 = {{{span_range|}}} | label6 = Material | data6 = {{{material|}}} | label7 = Movable | data7 = {{{movable|}}} | label8 = Design effort | data8 = {{{design|}}} | label9 = [[Falsework]] required | data9 = {{{falsework|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Tip mosta z naeznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Tip mosta]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| alt | ancestor_names | carries | descendant_names | descendent_names | design | falsework | image | image size | image_size | image_title | imagesize | material | movable | sibling_names | span_range | type_name }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> 1xmw2k0ir7bm1ne8t1enf63iej5fl0x 6684977 6684976 2026-06-04T08:10:24Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Infobox bridge type]] na [[Predloga:Infopolje Tip mosta]] 6684976 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | title = {{{type_name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}|sizedefault=240px|alt={{{alt|}}}|title={{{image_title|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{{image_title|}}} | label5 = Span range | data5 = {{{span_range|}}} | label6 = Material | data6 = {{{material|}}} | label7 = Movable | data7 = {{{movable|}}} | label8 = Design effort | data8 = {{{design|}}} | label9 = [[Falsework]] required | data9 = {{{falsework|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Tip mosta z naeznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Tip mosta]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| alt | ancestor_names | carries | descendant_names | descendent_names | design | falsework | image | image size | image_size | image_title | imagesize | material | movable | sibling_names | span_range | type_name }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> 1xmw2k0ir7bm1ne8t1enf63iej5fl0x 6684979 6684977 2026-06-04T08:13:43Z Pinky sl 2932 6684979 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | title = {{{type_name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}|sizedefault=240px|alt={{{alt|}}}|title={{{image_title|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{{image_title|}}} | label5 = Span range | data5 = {{{span_range|}}} | label6 = Material | data6 = {{{material|}}} | label7 = Movable | data7 = {{{movable|}}} | label8 = Design effort | data8 = {{{design|}}} | label9 = [[Falsework]] required | data9 = {{{falsework|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Tip mosta z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Tip mosta]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| alt | ancestor_names | carries | descendant_names | descendent_names | design | falsework | image | image size | image_size | image_title | imagesize | material | movable | sibling_names | span_range | type_name }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> ei7qv5bfm3wt2nmm63ed2hy05pl67m3 6685004 6684979 2026-06-04T09:07:05Z Pinky sl 2932 6685004 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | title = {{{type_name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}|sizedefault=240px|alt={{{alt|}}}|title={{{image_title|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{{image_title|}}} | label5 = Dolžina razpona | data5 = {{{span_range|}}} | label6 = Material | data6 = {{{material|}}} | label7 = Premičnost | data7 = {{{movable|}}} | label8 = Design effort | data8 = {{{design|}}} | label9 = [[Falsework]] required | data9 = {{{falsework|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Tip mosta z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Tip mosta]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| alt | ancestor_names | carries | descendant_names | descendent_names | design | falsework | image | image size | image_size | image_title | imagesize | material | movable | sibling_names | span_range | type_name }}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> o6dvfq0p4dqn6v3gi9i2r22ns23s3y2 10 603623 6684978 2026-06-04T08:10:25Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Infobox bridge type]] na [[Predloga:Infopolje Tip mosta]] 6684978 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Tip mosta]] 9u0laagib03icaabte9l013t4tvmqf0 10 603624 6684980 2026-06-04T08:14:07Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} {{Lua|Module:Infobox|Module:InfoboxImage|Module:Check for unknown parameters}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> This template is specifically designed for articles about the types of bridges. For general bridge articles, please use {{tl|Infobox bridge}}. == Usage == Copy a blank version to use. All fields '''''must''''' be [[lower case]],...« 6684980 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{Lua|Module:Infobox|Module:InfoboxImage|Module:Check for unknown parameters}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> This template is specifically designed for articles about the types of bridges. For general bridge articles, please use {{tl|Infobox bridge}}. == Usage == Copy a blank version to use. All fields '''''must''''' be [[lower case]], and all are optional except for ''type_name''. {| class="wikitable" |- width="50%" style="vertical-align:top;" ! Vertical list !! Requirements |- width="50%" style="vertical-align:top;" | style="vertical-align:top; padding:1ex;" |<syntaxhighlight lang="wikitext">{{Infopolje Tip mosta | type_name = | image = | image_title = | span_range = | material = | movable = | design = | falsework = }}</syntaxhighlight> | style="vertical-align:top;padding:1ex;" |<syntaxhighlight lang="wikitext"> &nbsp; REQUIRED &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; </syntaxhighlight> |} ==Verbiage and example== {{Infopolje Tip mosta | type_name = Bridge type | image = Placeholder.svg | image_title = Example image | span_range = Short | material = Wood, straw | movable = No | design = Extremely high | falsework = No }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto;">{{Infopolje Tip mosta | type_name = Bridge type | image = placeholder.png | image_title = Example image | span_range = Short | material = Wood, straw | movable = No | design = Extremely high | falsework = No }} </syntaxhighlight> {{-}} ==Description of fields== Field names with asterisks (*) are required fields. ; type_name * : Name of the bridge type. ; image : Example image of the type. Use the name of the image by itself without any formatting, such as "Image_name.jpg". ; image_title : Caption text for the image being used. ; span_range : Typical length of the bridge type :e.g. Short, Medium, Long, Short to Medium, etc (Short <50 m, Medium 50-150 m, Long >150 m) ; material : Typical material used in construction of the bridge type :e.g. Wood, Stone, Concrete, Post-Stressed Concrete, Iron, Steel, etc ; movable : Ability of the bridge type, or sections of the bridge type, to move. :Either Yes, Sometimes, or No. ; design : Typical height of the bridge type. :Either Low (beam, truss), Medium (suspension, cantilever), High (cantilever, spar, cable-stayed). ; falsework : Describes whether temporary structures ([[Falsework]]s) are needed to support sections of the bridge type while under construction. :Either Yes, No, or Site dependent. == Sledilna kategorija == {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Tip mosta z neznanimi parametri}} ==See also== {{Buildings and structures infobox templates}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Infopolja za zgradbe|Tip mosta]] [[Kategorija:Infopolja za transport|Tip mosta]] }}</includeonly> 3dkepb5uzc9liiuahf2b6ifzfpuhd6r 6684997 6684980 2026-06-04T09:03:58Z Pinky sl 2932 6684997 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{Lua|Module:Infobox|Module:InfopoljeSlika|Module:Check for unknown parameters}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> Ta predloga je posebej zasnovana za članke o vrstah mostov. Za splošne članke o mostovih uporabite predlogo {{tl|Infopolje Most}}. == Uporaba == Za uporabo kopirajte prazno verzijo. {| class="wikitable" |- width="50%" style="vertical-align:top;" ! Vertical list !! Requirements |- width="50%" style="vertical-align:top;" | style="vertical-align:top; padding:1ex;" |<syntaxhighlight lang="wikitext">{{Infopolje Tip mosta | type_name = | image = | image_title = | span_range = | material = | movable = | design = | falsework = }}</syntaxhighlight> | style="vertical-align:top;padding:1ex;" |<syntaxhighlight lang="wikitext"> &nbsp; ZAHTEVANO &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; </syntaxhighlight> |} ==Zgled== {{Infopolje Tip mosta | type_name = Tip mosta | image = Placeholder.svg | image_title = Primer slike | span_range = Kratek | material = Les, slama | movable = Ne | design = Izjemno visoka | falsework = Ne }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto;">{{Infopolje Tip mosta | type_name = Tip mosta | image = Placeholder.png | image = Placeholder.svg | image_title = Primer slike | span_range = Kratek | material = Les, slama | movable = Ne | design = Izjemno visoka | falsework = Ne }} </syntaxhighlight> {{-}} ==Opis polj== Imena polj z zvezdico (*) so obvezna polja. ; type_name * : Ime vrste mostu. ; image : Primer slike za to vrsto mostu. Uporabite samo ime slike brez kakršnega koli oblikovanja, na primer "Image_name.jpg". ; image_title : Besedilo napisa za uporabljeno sliko. ; span_range : Tipična dolžina razpona za to vrsto mostu :npr. kratek, srednji, dolg, kratek do srednji itd. (kratek < 50 m, srednji 50–150 m, dolg > 150 m) ; material : Tipični material, uporabljen pri gradnji te vrste mostu :npr. les, kamen, beton, prednapeti beton, železo, jeklo itd. ; movable : Zmožnost premikanja celotne vrste mostu ali njegovih delov. :Možnosti so Da, Včasih ali Ne. ; design : Tipična višina strukture te vrste mostu. :Either Low (beam, truss), Medium (suspension, cantilever), High (cantilever, spar, cable-stayed). ; falsework : Opisuje, ali so med gradnjo potrebne začasne podporne strukture (odri) za podpiranje delov mostu. :Možnosti so Da, Ne ali Odvisno od lokacije. == Sledilna kategorija == {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Tip mosta z neznanimi parametri}} ==Glej tudi== {{Buildings and structures infobox templates}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Infopolja za zgradbe|Tip mosta]] [[Kategorija:Infopolja za transport|Tip mosta]] }}</includeonly> tspxvprcr2rplx60mha39quqgpq2xev 14 603625 6684981 2026-06-04T08:15:03Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Unknown parameters category|Infopolje Tip mosta}}« 6684981 wikitext text/x-wiki {{Unknown parameters category|Infopolje Tip mosta}} crl5az392nfpvcoobu90ibm2mzzyeqe 0 603626 6684984 2026-06-04T08:26:20Z Romanm 13 preusmeritev na [[Francesco Biancuzzi]] 6684984 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Francesco Biancuzzi]] nst0imqu14qe00kuuem0lypei6mioir 0 603627 6685003 2026-06-04T09:06:19Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Viadukt Pesnica (novi)]] na [[Viadukt Pesnica (železniški)]]: smiselno 6685003 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Viadukt Pesnica (železniški)]] 1gcgxso1kc8rwsqz08x4uxo4ucijhk3 3 603629 6685034 2026-06-04T09:49:38Z A09 188929 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Mija Gajšt|predložitev]] je bila zavrnjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6685034 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Mija Gajšt|Mija Gajšt]] (4. junij) == <div style="border: solid 1px #F99; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Vaš nedavni članek je bil zavrnjen. Če imate nadaljnja vprašanja, jih lahko postavite na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D= '''Forumu za pomoč''']</span>.<nowiki> </nowiki>Razlog<!-- pluralize "reason" -->, ki ga je navedel(la) A09 je naslednji: Ta tema [[Wikipedija:Odmevnost|ni dovolj odmevna za Wikipedijo]].<!-- -- --> {{clear}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:49, 4. junij 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Zavrnitev ČU--> cxy8rgzjbgkn4a3zxw1p2s9hja7ev60 1 603630 6685041 2026-06-04T10:34:29Z Romanm 13 /* Seznam z wikiquery */ nov razdelek 6685041 wikitext text/x-wiki == Seznam z wikiquery == Če ima kdo veselje, si lahko pomaga s poizvedbo [https://w.wiki/Qc$P Slovene journalists who are also politicians]. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:34, 4. junij 2026 (CEST) c4l29fe4rfrgy0peqey2azydc0kapww 6685042 6685041 2026-06-04T10:35:14Z Romanm 13 /* Seznam z wikiquery */ koda 6685042 wikitext text/x-wiki == Seznam z wikiquery == Če ima kdo veselje, si lahko pomaga s poizvedbo [https://w.wiki/Qc$X Slovene journalists who are also politicians] ([https://w.wiki/Qc$P koda]). --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:34, 4. junij 2026 (CEST) 1hbvaw09caqdzqxmxc3bbbo8gxnfsei